Poštnina pavšalirana. Št. 5. Posamezna številka 2 K. Kočevje, dne 11. marca 1922 Leto II. Posamezna številka 2 K. Uredništvo: Kočevje štev. 58. Upravništvo: Kočevje štev. 18. Naročnina : za celo leto Bin. 15, sicer sorazmerno. Inserate: cela stran Din. 600, sicer dogovorno. Gospodarski, politični in kulturni organ. izhaja vsako drugo soboto zjutraj. Brez nadpisa. Kočevje, začetka marca 1922. Bilo je začetkom vojne. Kar je dišalo po vzajemnosti med Slovenci, Hrvati in Srbi je moralo izginiti, prostovoljno ali neprosto-voijno. Za to vzajemnost znane osebe so napolnile živa grobišča: taborišča internirancev. Arad in Thalerhof še danes marsikomu pretreseta živce. Nič manj pot slovenskih, isters-kih in dalmatinskih političnih osumljencev: Trst-Gorica-Rihenberg-Ljubljanski grad in odtod v zapore in konfinacije ali v fronto. Preklinjali smo Habsburge, sebe in vojno. Druga faza. Začetek v letu 1916. Gue-rila vojna v Bosni, v Srbiji, v Macedoniji, Albaniji in Črnigori. Nič manje pri nas. Doli z orožjem iz orožniške tvornice, pri nas iz orožarne duha, premetenosti in rodoljubja. Rezultat: pri nas majska, doli krfska deklaracija, dasi slednja le v območju fiktivnih državnih mej. Obe deklaraciji pa sta zasledovali eno: ujedinjenje vseh treh plemen v lastni državi in pripravljenost žrtvovati za to idejo vso srčno kri cele generacije. Krasen impozanten nastop prebujajočega se krepkega naroda. In ko je ta narod pokazal na planjavah obširne Rusije, močvirne Dobruče, kultivirane Francije ter na tleh kal- sične svoje preteklosti, bujne Macedonije, da njegovemu hotenju odgovarjajo tudi dejanja, je ves civilizirani svet dal mlademu narodu svoj blagoslov: priznal je njegova stremljenja ter jih uvrstil v vrsto ciljev svetovne vojne. Tretja faza. Svoboda, lastna država, lastna hiša, bel nepopisan list. Silno navdušenje. Naivnost brez mej. Vmes: zeleni kadri, bolj-ševiki, verižniki. Navzlic temu: silna navdušenost, naivnost. Nato: boj za moč v državi, strankarstvo, demagogija, kakoršne svet še ni zlepa videl. Površnost, lahkomišljenost ih diletantizem, sparjeni z demagogijo, najdejo veren izraz v vseh organih države: od zadnje upravne jedinice pa gori do Narodne Skupštine in ministrske klopi. To so voditelji naroda. Ljudstvo pa stoji, gleda in trpi — spominja se svojih žrtev med vojno in po vojni ter čaka, da se gospoda spametuje — — — Zraven pa plačuje, prezeba in strada. Isto dobro ljudstvo, ki je v snopeh padalo za svojo svobodo in državnost, isto ljudstvo, ki je s svojo trdno voljo in neomahljivo vero v dobro svojo zvezdo doseglo lastno državnost. Sedaj gleda in čaka. Gledajo in čakajo pa tudi sosedje. Nekateri so lačni zemlje, drugi so nekaj izgubili, tretji mislijo, da imajo zgodovinske neovrgljive pravice do naše zemlje. Čakajo ugodnega trenutka, da z nami zopet napolnijo tabore internirancev ter grobove celih mas, ki si jih kopljemo sami, da nad njimi podignejo svoje gospodstvo . . . Ah naj opišem četrto fazo? Ali naj razrešim vprašanje, ali naj bo to tuja ali domača železna roka, ki naj v tem kaosu narodnih in moralnih propalic, naivnih in uvidevnih poštenjakov napravi red? Ker jasno je, da samo železna roka napravi še pri nas red. Ako smo še rodoljubi in svobodoljubni možje, si moremo zaželeti samo eno: naj bo domača ta roka in naj jo sprem 1 ja poleg prevdarne glave tudi iskren» rodoljubno srce! Ker eno je gotovo: tako ne more več dolgo iti. S. Podržavljanje gozdov. V tretjem oddelku Vidovdanske ustave se pod naslovom „Socijalna in ekonomska določila“ v členu 41 določa, da se veliki gozdni kompleksi razlaščajo po zakonu ter pridejo v last države ali samoupravnih teles. In generalna direkcija šum kraljevine SHS v Beogradu je v ta namen že začela s pri-pravljavnimi deli. Brez ozira na to, da še ni zakona, ki naj bi to načelo ustave izpeljal in razrešil Basen« Na nočni omarici hotelske sobe ležali so vsevprek debela zlata ura in verižica, usnjate Rokavice izjemno nizke Številke s prsti kakor 7 uii-tke .k,ot:,ase. <:leset z,atili debelih prstanov h tnic '01' dra£°cen*m' kamnji, debela mastna . .. . vržena malomarno na omarico, je i ; v0dPrta, iz nje so gledali bankovci pritiskajoč se drug ob drugega, kakor da jih zebe. uze pramen luninega svita je radovedno pog edal skozi odprtino med zastorjem in oknom na to dragoceno družbo. Iz postelje se čuje sempatja smrčanje in hropenje, godrnanje, ki je podobno glasovom site zveri, ki je zadovoljna s samil^ scboj in s svetom. Včasih se stopnjuje smrčanje do take sile, da je podobno hrkanju izrabljene p-re ob izstopu iz velike lokomotive. Potem zopet molk. V listnici nastane življenje. Tisočdinargki popravlja svoje zmečkane robove in zmečkane ude. „Ah, kako je dolgčas! Nisem vajen dolgočasja! Vajen sem gibanja, potovanja in razposajene družbe! Veselega smeha zadovoljnosti, svetlih dvoran in sladkih zvokov vijolin. Koliko veselih gospodarjev sem že imel! Bil sem na daljnem Dunaju. Potovali smo, jaz in mnogo, mnogo tovarišev skrbno zašiti v suknji gospodarja v ekspresnem vlaku in srečno prispeli na Dunaj. Kakšno mesto! Kakšne ženske! Življenje kakor v raju. Šampanjca za potoke, izvrstna jedila, zabave, o katerih se Vam niti ne sanja 1 In ljudje govorijo o pomanjkanju In bedi!“ „Hale mav!, neobrezan banatski čifut!“ se oglasi jezljivo Desetdinarski, ki ga je jezilo prešerno pripovedovanje Tisočđ'narskega. „Ti živiš Tvoje življenje, mi pa svoje! Le redkokrat sem videl Tvoje družbe in reči moram, da me je bilo strah. Mogoče, da Te šc spoštujejo Tvoji gospodarji, mene so vrgli v družbi Tvojih sovrstnikov na mizo le kot nameček, prezirljivo, češ, imamo še boljših!“ „Ne poznaš Ti moje družbe. So še ljudje, ki nas spoštujejo in ravnajo z nami po človeško. Ni bede in pomanjkanja? Pridem daleč naokrog med narod, skrbno grem z roke v rok. Premišlja se, na katero stran, da naj bi se me oddalo, da bi bolje zalegel. Videl sem mnogo skrbnih obrazov in pritajenih solz.“ „Tako je,“ se oglasi tanjki Stodinarski. „Občujem v obeh družbah; dočim ne igram v družbi Tisočdinarskega posebne vloge, sem ugleden valjak v družbi Dssetdinarskega. Zal, ni moja veljava taka, da bi zamogel posušiti vse solze in pogladiti skrbne gube na čelu onih, ki me znajo ceniti. Je beda . . . je.“ — Tisočdinarski je mrmral nekaj o komunistih. Plaho je začel umazan, napol raztrgan Dinarček, potlačen na dnu listnice: „Če dovolite, gospodje, par besed, samo par besed , . . izmučen sem, veliko tekam med revnimi ljudmi. Opravljam v družbi s prijateljem Poldinarjem težko službo rajnih krajcarjev. Za mojo slabo telesnost prenaporna služba. Umrljivost je med nami velikanska. Reven sem in pomenim malo. — Padam, padam ..." ^ Nežni jokec se je začul. Četrtdinarček se je zbudil. „Kaj pa Ti, mali?“ vpraša s sočutom Dinarček. „Prehlajeni sem, nedavno sem ležal pol dneva na cesti, kamor me je vrgel otrok, ker ni dobil v trgovini zame bonbončkov. Da me ni pobral reven študent, ki si je kupil zame program neke nove politične stranke in me tako spravi! zopet na gorko, bil bi umrl. Huhu . . V postelji se je prevalilo stodvajset kilogramov mesa. Prestrašen je pobegnil lunin žarek od okna. In nastala je zopet globoka tišina v sobi. D. V. ter zlasti povedal, kaj je razumeti pod pojmom „velik“, in da terej pripravljavna dela in predpisi generalne direkcije šum nimajo dovolj zakonite podlage, je ta korak generalne direkcije tudi sicer deplasiran. Predvsem moramo poudariti znano dejstvo, da je vsaka eksproprijacija najtežja operacija, ki zahteva ne samo pri operirancu, ampak tudi pri operaterju, v tem slučaju državi, trdnih živcev in zdravega srca; naša država še daleko ni tako konsolidirana, da bi si lahko privoščila :takih ekstratur, ki bodo vzbudile proti njej sovraštvo prizadetih, nezaupanje zemljo posedujočih in dale snov za hujskače, ne da bi vstvarile s to operacijo državi kako protidobrino kot protiutež onim minusom. Nadalje moramo prevdarili, da je birokratična uprava vedno najslabša in najdražja; uprava domen bivše kraljevine Srbije ali veleposestva Belje izza prevrata ne govore zastonj o le parstodinarskih letnih prebitikih oziroma milijonskih izgubah, kjer so pod istimi pogoji v zasebni upravi milijonski dobički. Poudariti je, da birokratizem ni v stanu voditi še dosedanjih svojih podjetij v redu kot so železnica, pošta, monopoli itd. ter se misli na oddajo zasebnikom. Naj naj-preje državni aparat tu pokaže svojo zmožnost, da si pridobi gospodarsko zaupanje, ki ga danes prav nič nima, in šele potem naj stegnje svoje roke po nadaljnih bremenih. Pomisliti je nadalje, da so ta določila prišla v ustavo pod pritiskom leve večalimanj bolj-ševiško nadahnjene strani; niso torej mišljene tako resno ter so ob enem seme, ki naj diskreditirajo državo neboljševiškega tipa ter istočasno vtihotapi v njo boljševiške principe. S hišami itak lastniki že jVeč let ne razpolagamo več, sedaj so na vrsti gozdovi, ostanejo še polja, za kar ne bo treba več dosti truda in s tem bodo že vse nepremičnine — na boljševiški podlagi. Cernu policijsko preganjati boljševike ali komuniste, ako jih pa gospodarsko kar en groš sami vstvarjamo ? In da se generalni direkciji šum v Beogradu tako mudi, ko še zakona ni, to se nam, po pravici povedano, zdi nekoliko — čudno. S. Reški dogodki in Hrvatje. Reka leži v sferi hrvatskega plemena našega naroda: majhen narodno mešan otočič sredi hrvatskega morja. Po rapalski pogodbi naj bi tvorila samostojno reško državo. Izvršile so se volitve in za predsednika te republike je bil izvoljen Zanella. Nadejali smo se, da se prilike urede in da naskoro lahko navežemo gospodarske stike s tem mestom, ki bi se kot samostojna državica dal v doglednem času s podjetnim našim življem pohrvatiti ter ev. ob ugodnem trenutku pripojiti v tej ali oni obliki svojemu zaledju. Te dni pa so iz italijanskega ozemlja z orožjem italijanskega vojaštva udrli v mesto neoficielni italijanski žandarji imenovani fašisti, pregnali izvoljeno vlado, ujeli in odpeljali Zanello ter proglasili ujedinjenje Reke z Italijo. Iztrgali so s tem iz živega hrvatskega telesa najlepši del njegovih pljuč in ključ do svetovnih morji. Hrvatstvo, zedinjeno v „Hrvatskem bloku“, ki navzlic državni in ljudski svobodi ter poljubni soudeležbi v vladi razbija državo in ščuje na Beograd, na ta čin — junaško molči. Tu se trga pristna hrvatska zemlja, ki naj se potujči t*r tvori podlago za nadaljne rope italijanstva na hrvatsko celino — ali hrvatski blok molči. Ali ne vidi v tem primeru preteče usode, ki ga čaka v osamljenosti? „Le eno leto italijanskega gospodstva bi privoščil Hrvatom in Slovencem“, mi je dej^l pred kratkim odličen hrvatski begunec iz Istre, „in prepričan sem, da bodo nastali v Slovenili in na Hrvatskem Srbski bloki, pa ne iz Srbov, ampak — iz Slovencev in Hrvatov.“ Preveč svetlobe imamo v hiši, pa nam jemlje pogled! X. Ali sem že poravnal naročnino? Naša država v številkah. Kot znano, se je dne 31. januarja 1921 izvršilo v kraljevini SHS ljudsko štetje, ki pa ni štelo in popisovalo samo ljudi, ampak tudi živali, hiše, gospodarstva itd. Iz uradnih statističnih številk prinašamo danes sledeči pregled, povzet iz „Cillier Zeitung“ z dne 5. t. m.: slU>i BU A33lRAjq3jd CM as t - as 00 05 CM CO Tt< t ž3jq •ppB«! i i 0> pj3A -oSnjp r§ ia"s3ir 1—1 t'- 1— s L- c cd TJ > O a N •uiBqoiu ili s* isu 8818 " 1 t>- 10 IM :h:s:4s£ vH 05 1 Ol r-4 1 i "00 1 o a> •8uba3 iH 13*111« “ “ 8 SSS *—4 1 I 3 •JB31-IUU i£§ PSIHI '[SOABjd 3360360 160551 827051 658800 1127 23 6627 309002 166515 39205 3 1 ‘O. ići WSU3? 2147690, 96205! 923806: 1329251 48977| 11088 552819, 298152 408769; 166571! 1 s ’S a. p[§OUI 2023989 95805 952677 1262609 47968 9313 503645 284400 389104 162499 1 £ >0 EA)S -mpodsoS 765298 40128, 336345! 525413; 18055! 5706! 215761 130135 193277: 62330 1- I o§!i[ 716276 38655 322779 ? ? ? 186179 110787 147534 58969 1 7,ui>i BUpjAOd cd G cd • t- O CL Srbija 94718 Črnagora 9668; Bosna in Herc. 51199 Hrvatska in Slavonija 42534 Murski otok 741 Otok Krk 428 Slovenija 16197 Banat 9776 Bačka, Baran. 9926 Dalmacija 12729 Skupaj j 247916 Zakon o pobijanju draginje in špekulacije. Na predlog ministra za socijalno politiko Dr. Žerjava se je sprejel in razglasil poseben zakon o pobijanju draginje in špekulacije. Ker se je ta zakon jel strogo izvajati ter vsebuje jako občutne kazni, ga v izvlečku podajamo svojim bralcem. Dražiti se ne smejo: jed in pijača, živalska hrana, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, poljedelske priprave, kmetijsko orodje, zdravila, pa tudi drugi predmeti nujne potrebe kakor tudi materijal za njih izdelovanje. Pri teh predmetih je dopusten le navaden doslej običajen trgovski dobiček kot 5, 10 ali 15°/o od kupne cene, pri nobenem predmetu pa ne sme prekora-Čati 25u/o nabavne cene. Opozarjam, da je kažnjiv, kdor bi n. pr. pri moki, kjer znaša dobiček povprečno 10e/o, hotel zaslužiti sedaj i5°/o ali 20 °/o ali še celo 25%, ker bi prekoračil s tem dobiček, kot je bil doslej običajen. Kažnjivi so tudi obrtniki, ki bi za svoje obrtno delo zahtevali pretirane cene. Za presojo pretiranja je merodajen trg in visokost stroškov pri izvrševanju obrta, torej režijski stroški. Kažnjiva je preprodaja, ki podražuje cene (zapor od 6 mesecev in globa do 50.000 Din) in ponudbe nad tržno ceno (1 mesec in 15 000 Din). Ob enem se zapleni blago, ki pripade posebnemu fondu za prehrano siromakov. Lastnik jamči za uslužbence. Zapor se ne sme spremeniti v denarno globo, od globe pa velja vsakih 50 Din en dan zapora. Kazni izreka pristojno okrajno sodišče ter gre pritožba na okrožno oziroma deželno, od tu pa na najvišje sodišče. Pravnomočne sodbe se objavijo v uradnih listih na stroške obsojenca. Ponovna kazen ima za posledico izgube obrti, začasno ali za vselej. Sem spada tudi krivo tehtanje ali zmanjševanje porcij Glede trgovcev je važen predpis, da morajo imeti označene cene ali vseh predmetov skupaj (n. pr. na deski), ali na vsakemu predmetu posebej. Kazen znaša do 3 mesecev zapora in 10.000 Din globe. Neprodaja predmeta ali kopičanje se kaznuje do 6 mesecev zapora in do 50.000 Din globe. Poljedelci na trgu so iz tega zakona izvzeti. Beseda Dr. Nikolaja Velimirovića govorena na pomenu poginulim Slovencima 37 og oktobra 1918 g. u cerkvi ruske ambasade n Londonu. (Nadaljevanje.) Naravno, niti su ova pitanja stavljana re-čima, niti odgovarana rečima, no su stavljana ognjem i mačem i moralnim i duhovnim pritiskom, i imalu su da se odgovora ognjem i mačem i moralom i duhom. Niti su ova pitanja, ova izkušnja, »tavljaaa jugoslovenskom Jovu jednoga dana, niti odgovor dat jednoga dana nego kroz vekove ta pitanja su surva-vana na novi narod i novi narod imao je da kroz vekove ili ta pitanja suzbija natrag ili se penje uz njih i preko njih. Nije lahko prozreti u istorijski smisao jednoga naroda, naročito ne onoga naroda, čija istorijska analiza ide kroz sve i najsitnije nerve i traje predugo. Od tuda nije čudo što istoričari s očajanjem gledaju u podelu našeg naroda u prošlosti. No nije baš ta podela dovela naš narod do krajnje analize njegovih sposobnosti? Bilo da je ta podela prouzrokovana planinama i rekama; ili unu- trašnjim nepoznavanjem i samozaboravom; | ili spoljašnjim pritiskom, ona je bila korisna, i neka je slava Bogu zato. Istoričari vele: Šteta što imamo tri istorije. Jer g!e, što dokazuje našu snagu. Tri megdana, sva tri do-bijena. Tri ambisa, sva tri prebrodjena. Tri istorije, pa ipak jedna istorija. Tri snažna čina u jednoj snažnoj drami. Tri mučenička krika u jednoj golgotskoj simfoniji! Iz jednoga izvora potekla je voda i u tri rukavca razlila se po peščanoj pustinji, 1 kroz petnaest stoljeća niti je pustinjska žega uspela da isuši i jedan od tih rukavaca; niti pustinjske zveri da ispiju; niti peščani orkan da ga zatrpa. Jer Božja je volja, da se tri potoka na kraju sliju u jedno duboko i sveže jezero. A Božja je volja jača i od pustinjske žege, i od divljih zverova i od orkana, naročito ona Božja volja, koja izlazi iz svoje rezerve, kada iskušenik polaže svoj ispit dobro. Jedno samo ja želim — a to je opšte že'jenje sviju nas — na ime, što četvrti jugosloven-ski iskušenik, bugarski narod, nije još val;ano položio svoj ispit i nije dao dobre rezultate mnogostoljetne analize našeg plemena. Ipak nalazim utehu svoj j tuzi u teme što mislim, da kad bi se rodio docnije video bi, da i bugarska nedozrelost, lutanje, revolt protivu braće i zlo položeni ispit, služio saTno na što čvršćoj sintezi jugosl ven kog naroda. No ostavimo na č s ostale činove jugo-slovenske drame i zadržimo se za čas na činu, koji se zove slovenačka istorija. Jer želja je našeg prijatelja, koji nas je skupio ovde na molitvu, da danas posvetimo svoje misli i srce svojoj brzći Slovencima, naročito onima, koji život dali za cilj kome svi težimo, i za koji će se n isti čas moliti Bogu sa kršenjem ruku hiljada majki i sestara po crkvama slovenačkih belih gradova i svežih sela od Soče do Kupe, i ud M nbora do Trsta. Pokušajmo da damo odgovor na dva pitanja: Kakve su rezultate dati Sl venci pri detaljnoj i strašnoj analizi njihovog bića kao celino; i drugo, s kakvom zr lošći i kapitalom ulaze sada u novu, bogatu sintezu jugoslovenske istorije ? I. I. U knjizi Jova, knjizi velike muJrosii nebeske i zemaljske opisuje se, kako je Bog na želju Satane poslao pečalna izkušenj na onoga, koga je volio. Ceneći satanska is- , kušnja, kojima je slovenački narod bio podvrgnut od šestoga stoljeća do dana današnjega, ja bi rekao da je slovenački narod u milosti Božjoj. Jer Bog čelići iskušenjima onoga, u koga se nada, i kome je budućnost namenio. Prvo iskušnje za Slovence bilo je fizičko. Bezbrojne horde avarske jurnule su u najmanje od malih, da ih izbrišu sa licu zemlje. Još se Slovenci ne behu odmorili na novoj zemlji, a ve<^ su imali da brane svoj život i svoje opasno mesto pod suncem, koje je tada bilo na putu svima i svakome kroz punih sto i petdeset godina slovenačke nezavisne vojvode od naroda birane i na najdemokratskiji način na Gosposvetskem polju ustoličene, junački so odbijale navalu avarsku. Počam od prvog vojvode, Vuka, pa do posljednjeg, Vladuha, čiji su još ded, Boruh, a po tom i otac, Kotimir, bili hrišćani, sve vodje slovenačke bile su izraz volje narodne i uz takove samo je narod išao svesno i voljno u borbo kao jedan čovek. No ironija sudbe htela je da svetlost slovenačke slobode potamni ne od ppgartskih Avara nego od hrišćanskih Nemaca. Nitko manji do nasljednika Karla Velikog nije bio u stanju da slomi otpor malenog, ali svežeg slovenačkog na- I roda. Pa ipak ta sveža narodna snaga nije nikad bila potpuno slomljena i ako sa vreme okovana i paralisana. Medju onima, koju su najneukrotiviji otpor davali Šarlmanjevim nasljednicima, otpor ne samo Slovenaca, no od svih Jugoslovena od Drave do Like, Dunava i Timoka, bio je Ljudevit Posavski, vojvoda bez straha i umora. Ovaj prvi osnivač jedne jugoslovenske države toliko je ogorčavao Franke svojim otporom, da su svi hvatali decu sa grudi slovenačkih majki i bacali psima. Ljudevit, herojski predak onih Slovenaca, koji su isto tako vodili ogorčenu borbu protiv istih takvih neprijatelja, nije se dao niti pobediti niti potkupiti, dok ga nasilna smrt nije uklonila s puta zavojevačima. (Dalje prihodnj e.) Gospodarstvo. Moratorijum. Dužnost svake vlade i svakog vladajučeg režima u svakoj zemlji je, da ekonomski i socijalno interese pojedinih klasa dovede što više i bolje u sklad takoj da se ni jedna klasa ne vseti jako pogodjenom ili kar da su te razlike tako male i neznatne, da se jedna osetiti mogu i da ne daju povoda za reakcije. Na svoj predlog, vlada je dobila „Zakon 0 moratorijumu“, kojim se žele zaštititi interesi onih trgovaca, koji su dužni u ino-stranstvu, dakle, da zaštiti jedan red grad-jana, jednu klasu. Da vidimo soda kako taj akt stoji u odnosu prema drugim klasama. Poznato nam je, da se trgovina mora poslužiti i kreditima, jer bez kredita nema napretka u trgovini, te nije nikakvo čudo ako su trgovci kupovali na veru stranu robu, poglavito je ovde reči za robu iz Češke 1 Italije. Ove zemlje su davale našim trgovcima robu na kredit, ali, po pravilu, za rok plaćanja ne duži od tri meseca. Da su naši trgovci, koji su robu kupovali n inostranstvu na kredit za stranu monetu vodili malo više računa o svojoj trgovini i na svoju robu špekulirali, a ne i na valutu — ne bi došlo do toga, da se stečajevi pojedinih trgovaca spašavaju uredje-njem moratorijuma. Dotični trgovci su.dakle trebali svoju robu da kalkuliraju sa vred-nošču strane valute koju je ona imala onoga dana, kada je roba kupljena, pa do ovoga kraha ne bi došlo. Oni su mogli istoj dana na bnrzi ili kod banaka zaključiti pogodbe, da im se o danu plaćanja stave na raspoloženju fiksirane sume dotične strane monete po kursu kad je pogodba zaključena, a novac nisu morali odmah polagati. A što su oni radili? Njima nije bilo dovoljno što kao stručnjaci špekulišu sa robom svoje branže, već su želeli, da i na valuti zarad-juju, računajući samo na povoljan slučaj da če o danu plaćanja kurs monete, koju imaju plaćati, niži, a ne računajući da može biti i viši. A zad, kad je došao termin plaćanju, devize se naglo i mnogo traže, pa, razume se, da mora vrednost stranih valuta skakati. Ko je, dakle, kriv ovoj jako nezgodnoj situaciji naših trgovaca, koje sada vlada spasava zakonom o moratorijumu? Oni sami, jer su i suviše špekulirali i gramžljivi bili za velike kratkovremene zarade, i zato oni sami treba da nose posledice. Treba ih pustiti, pa, ako moraju padati pod stečaj, neka padaju. Jer, odkuda dolazi sada to, da ove tako reći nesaresne i jako špekulativne trgovce spašavaju ostali redovi grad-janstva ove države? Otkuda dolazi to, da ove trgovce od propasti spašavaju radenici, zemljoradnici, industrijalci i poglavito činovnici ti večiti krajnji potrošači i večite žrtve sviju špekulanata. A evo kako: Uvodjenjem moratorijuma, ubija se ugled naše, inače bogate zemlje, države i pove-renje se gubi u mudro upravljanje zemljom; gubi se kredit u inostranstvu, zbog toga i nemanja poverenja — još više pada kurs našoj valuti u mesto da skače. A zbog ovoga opet ceo se privredno-ekoiomsko-finansiski život u državi uzdrma i to jako, a cene našim domaćim proizvodima skaču. Mi jedemo danas za naš domaći novac svinjsko meso za 100 Kr. 1 kg onako kaku su ga bečlije plaćale u Beču svojim, krunama (100 a. kr.) pre godinudana. Usled toga je državni budžet nestabilan, a činovničke nagrade, tek povećane i još neisplaćane, ne-dlovoljne za skroman život. Ako su demokrate, sa svojim ministrom finansija na čelu, želeli spašavati svoje prijatelje od propasti, radikalna stranka nije se smela pokloniti traženju demokrata. Ona treba da vdrži svoj ugled i renome pri svem tom što je primorana, iz viših interesa, su-delovati u vladi sa demokratima. M. A. Opomba uredništva: Priobčujemo interesantna in stvarna izvajanja gospoda pisca s pripombo, da je radikalna stranka med tem odkrito nastopila proti moratoriju, ki so ga zahtevali le demokratje in je vsled tega moratorij padel. Politični pregled. V svetovni politiki je stopila Rusija v ospredje. Je pravzaprav žrtev Anglije, ki jo je najpreje utrudila v svetovni vojni, da ne bi po njej preveč narasla (Carigrad!) ter jo konečno uničila po Nemčiji, na j to pa še Nemčijo samo. Vsled boljševizma jo je Anglija blokirala in odrezala od evropskega sveta ter zaeno s Francijo poslala v Rusijo cele armade, da so se Rusi klali med seboj ter uničevali še tiste kulturne, gospodarske in civili-začne naprave, ki so preostale od vojne in grozot prvega boljševizma. To uničevalno politiko Anglije, ki je zasledovala očividni cilj I uničenja Rusije kot velesile, so spregledali kmalu vsi doma ostali Rusi ter z združenimi močmi vrgli različne Denikinje, Wrangle, Kol-čake itd. iz dežele, oziroma jih storili neškodljive. blokada in silna moralna vojna zapadnih sil proti Rusiji je pa ostala. Rusija je nato kontrirala z enakim orožjem: dala je vsem azijatskim narodom samoodločbo, pokazala tem narodom izkoriščevalno politiko Anglije v vsej svoji nagoti ter pozvala vse narode Azije in Afrike, naj se otresejo angleškega in francoskega izkoriščevanja. Začelo se je nato med temi narodi, med katere je poslala Rusija posebne, v ta namen nalašč izučene in sfanatizirane agitatorje, orjaško gibanje, ki je pridružilo Rusiji v obliki „neodvisnih zveznih republik11 skoro vse ogromno ozemlje nekdanje caristične Rusije, zanetilo zlasti med mohamedanskim svetom Azije in Afrike osamosvojilno gibanje, ki je ozdravilo že na smrtni postelji ležečo Turčijo, odtrgalo od Anglije Egipt, ki bo prejalislej izbojevalo svobodo in samoodločbo celi prednji Aziji in ki preti podreti Angliji cel imperij z odtrganjem najlepše in najbogatejše province Indije z nad ■100 milijoni marljivega prebivalstva. Tudi samostojnost irske spada v to poglavje. Anglija je sprevidita, da je začela igro z nevarnimi partnarji; postavila je na kocko najlepši stvor državotvorne moči človeškega duha, cel Angleški Imperij, s katerim se da primerjati le še nekdanja rimska država. In padec angleškega cesarstva bi utegnil pokopati v svojih razvalinah vso dosedanjo civilizacijo. Anglija je odnehala ter jela stremeti za sporazumom z Rusijo; k temu koraku jo je prisililo tudi prisrčno razmerje, ki se je v tem boju z Anglijo vstvarilo med Nemčijo in Rusijo, med deželo neomejene marljivosti in dela ter deželo surovin ter grozilo vstvariti v doglednem času silo, ki bi lahko z odprtim vizirjem sprejela boj z Anglijo in njenimi zavezniki. In tako je prišlo do pogajanj, ki vodijo do svetovne gospodarske konference v Genovi. Ta se vrši sredi aprila in se je udeleže najbrže vse države sveta. Med posameznimi državami se vodijo predpogajanja za konferenco, ki zlasti med Rusijo in Francijo vzbujajo pozornost celega sveta. 0 Mala antanta se razširi najbrže na Poljsko in Nemško Avstrijo ter se tako približa cilju „Zjedinjenih držav Sredn je Evrope“, to je bloku malih držav med dvema velikimi narodoma: Neme in Rusi, od Baltika do Egejskega morja. Na konferenci v Genovi nastopijo Mala antanta in Poljska enotno ter se v svojem programu za to konferenco posvetujejo baš te dni v Beogradu. V zunanji politiki se je razmerje med Italijo in nami radi Reke zamegljilo ter zahteva temeljitega izčiščenja. V notranji državni politiki se zveza med demokrati in radikali kaže čimdalje bolj kot nesreča za državo; vse kaže, da se bližamo naglih korakov temeljiti pregrupa-ciji notranjih sil in s tem tudi v vladi. Ako zapuste demokrate še radikali — in vse kaže, da tisti čas ni več daleč — so ti v državi popolnoma osamljeni ter obsojeni na politično ve-gitiranje. Na nagrobni spomenik si bo ta stranka lahko napravila nadpis: Hotela in vzela sem vse, znala pa nič. Iz Radikal. Stranke. Občina Novi Lazi pri Kočevju je prešla v roke Narodne Radikalne Stranke. Za župana je izvoljen gospod Matija Cetinski, posestnik in trgovec na Moravi, za podžupana pa gospod Jurij Skieber, posestnik in trgovec v Štalcar-jih, oba vrla člana in odbornika tamošnje naše organizacije. Seja Mestnega odbora NRS Kočevje se vrši dne 19. marca 1922 v prostorih tajništva. Začetek ob 10. uri dop. Okrajni odbor NRS za politični okraj Kočevje ima svojo sejo dne 26. marca ob 1.0. dspoldne v prostorih okrajnega tajništva v Kočevju št. 58. Vabljeni so vsi predsedniki, podpredsedniki posameznih organizacij, predsedniki strankinih okrajnih podjetij, ter vsi strankini župani v okraju. Na dnevni red pridejo jako važne stvari, med njimi tudi volitev novega okrajnega predsednika stranke. Občinske volitve v Borovcu se vrše ta torek, 14. t. m. Deželna vlada v Ljubljani je namreč našo edino vloženo listo razveljavila in ugodila nemškim nacijonalcem, češ, da je lista neveljavna, to pa iz razloga, ker je enega kandidata podpisala — njegova žena. Ker bi po § 42. občinskega volilnega reda za Slovenijo moral v tem slučaju priti na njegovo mesto namestnik, se bo o tej odločbi še govorilo. Dopisi. Kočevje. Naš čestiti narodnosocialni mestni zastop, sicer edini občinski zastop te stranke v celi državi, res prav po očetovsko skrbi za nas. Predvsem glede občinskih doklad: zvišal jih je od 70 na 300 odst. Njegova socijalna skrb gre tako daleč, da hoče poštediti naše noge pred trdim tlakom in je očividno iz tega razloga pustil ležati ogromne mase snega po mestu kot jih je Bog dal, ki so se sedaj ob južnem vremenu pretvorile v cela jezera blata, vode in lukenj v ledu, tako da so prebivalci na ulici podobni skakalcem. Nekje na ali pri Dunaju so zmetali iz svojih hiš vodomere očividno, ker so jim predobro služili, naši občinski očetje pa so jih brž kupili. Hudomušneži sicer trdijo, da bodo ti vodomeri tvorili dragoceno antikviteto našega mesta, ker jih hišni lastniki baje ne bodo pustili vzidati, drugi pa zopet pravijo, da so kupljeni iz tehtnih socijalnih ozirov: merili bodo namreč vodo na čestitih naših mestnih ulicah ter prebivalcem na vsakem koraku kazali, ali. je varno stopiti dalje ali ne. To je očividno prvi del tistega v Peskovi „Jugoslaviji“ nekdaj v anonimnih dopisih toliko hvalisanega njih soci-jalnega programa, ki se bo baje do pičice velikopotezno izpeljal. Kot se nam poroča iz zanesljivih virov, se je začel že drugi del; uverturo je otvoril duhoviti prepir, ki bi bil kmalu vso organizacijo raznesel, ali naj pride namreč v Mestno Hranilnico za upravnega svetnika priznani strokovnjak ali pa — neki železničar. To težko vprašanje še do danes ni razrešeno ter je provzročilo že — več nesklepčnih sej. Prvi slovenski občinski zastop v Kočevju torej Slovenstvo na Kočevskem jako častno predstavlja. Novi Lazi. Dne 2b. februarja so se vršile tu volitve občinskega starešinstva; kot znano, so dobili svoječasno radikalci osem in socijalni demokratje tudi osem mandatov. Med tem so se spremenile razmere radikalni stranki v prid. Socijalni demokratje razpolagajo le še s šestimi mandati, a mi z desetimi. Ker pa stojimo na stališču, da je občinska uprava predvsem gospodarskega in ne političnega značaja, smo dali tudi sicer v manjšini se nahajajočim socijalnim demokratom dva zastopnika v svetovalstvu, župan, podžupan in se en svetovalec so pa naši. Za župana je bil izvoljen nato soglasno odbornik naše novolažke organizacije gosp. Matija Cetinski, posestnik in trgovec v Moravi, za podžupana pa tudi naš odbornik in vrl član gospod Jurij Skieber, posestnik in trgovec v Stalcarjih, za nadaljnega svetovalca pa gospod Ivan König, predsednik naše novolažke organizacije. Vrlim našim članom na lepem uspehu prav iskrene čestitke! Borovec. Pri tukajšnjih občinskih volitvah je prodrla edino lista Radikalne Stranke. Bau-ernpartajlovci, ki zbirajo pod Bauernpartei pristaše za Stranko Nemcev v kraljevini SHS so se pritožili, Češ, da en naš odbornik ni lastnoročno podpisal kandidatne liste, ampak njegova žena po njegovem naročilu. Okrajno glavarstvo Kočevje je pravilno razsodilo, da je lista veljavna, toda na mesto tega kandidata pa ima priti njegov namestnik. Na podlagi te razsodbe smo izvolili, ker nisme bili o nadaljni pritožbi obveščeni, svojega župana, Karla Černeta. Toda Nemci so se proti razsodbi okrajnega glavarstva pritožili na deželno vlado v Ljubljano in glej — ta je pritožbi Bau ernpartaj lovcev ugodila, češ, da je na ša li sta neveljavna (!) in sedaj se bodo vršile ponovne občinske volitve. O tem poročamo le, da se vidi, kakšen duh veje v Ljubljani na Bleiweisovi cesti nasproti naši stranki. Bomo ob priliki, ki ni več daleč, primerjali, kako se je v drugih slučajih razsojevalo in takrat se zna izreči še kakšna merda nepričakovana razsoja. Različne vesti. Cenjenim prejemnikom našega lista prilagamo danes položnice s prijaznim vabilom, da se jih v izdatni meri poslužijo. Oni, ki so naročnino že plačali, naj preskrbe, da se posluži njih položnice nov naročnik. Naročnina za prejemalce od oktobra 1921 do konca tega leta znaša 20 Din, za letošnje leto 15 Din, za lansko leto torej 5 Din. Osebna vest. Gospod Mihajlo Ačimovič, inšpektor carin ter šef ljubljanske cari-narne, ki je bil imenovan h Generalni Direkciji carin v Beograd, ostane še nadalje v Ljubljani. Gospodu inšpektorju, ki si je navzlic okornim predpisom ter nad vse težkim prometnim razmeram umel pridobiti iskrenih simpatij vseh pridobitnih slojev, naše iskrene čestitke! V Kočevju se otvOri te dni prva banka. Občni zbor se vrši dne 12. t. m. v bančnih prostorih. Je delniška družba, sestoječa se iz 12.500 delnic po 400 K, ki so že vse razprodane in sicer večinoma le našim malim ljudem. Osnovna glavnica znaša pet milijonov ter se lahko zviša s sklepom občnega zbora na petnajst milijonov. Naslov ji je „Merkantilna banka“. Ta denarni zavod izpolni v našem trgovsko in industrijsko jako močnem okraju večletno željo prebivalstva našega okraja, ki je moralo doslej menjavati svoj denar po raznih temnih kotih ali pa riskirati dolgo in drago pot v Ljubljano, trgovski kredit si pa nabavljati po neokornih formah starih denarnih zavodov. Volitve v okrajni šolski svet v Kočevju so se vršile dne 18. februarja t. 1. K tem volitvam piše velenemška „Gottscheer Zeitung“: „Nemški učitelji v okraju niso dovolj močni, da bi dobili lastnega zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Vsled tega smo sklenili zvezo s'slovenskimi krščanskimi so-cijalci ter bi bili tudi zmagali, da ni eden izmed kočevskih učiteljev volil z liberalnimi slovenskimi učitelji. Ta patri jot naj se sam zagovarja.“ — Jako značilne besede, ki naj se na merodajnih mestih uvažujejo! Pripominjamo, da je narodno učiteljstvo zmagalo le z enim glasom večine, in to, kot ugotavlja „G.le slučajno. Ali to kaže na pravilen prevdarek in pregled kot bi 'na goto* vem mestu glede nameščencev narodno mešanih in nezanesljivih okrajev moral biti? Sistem in načela, gospodje, ne pa protekcija ali slučaj ali lepe oči, to mora biti vrhovno načelo odloču jočih oblastij! Med uradništvom je vzpričo silne draginje zavladala beda v najstrašnejšem pomenu te besede. Odpomoč je nujno potrebna in sicer izdatna. Pri tej priliki naj nasprbti klevetam gotovega časopisja, ki lovi glasove ubogega uradništva za svojo stranko, ki se valja v vojnih milijardah, enkrat za vselej ugotovimo, da radikalna stranka ni nikdar nasprotovala upravičenim zahtevam u-radništva in da bi bile doklade, namenjene v izplačilo za 1. april, že davno izplačane, da ni temu nasprotovala — demokratska stranka. Gotovo časopisje v Sloveniji pa radikalno stranko principijelno kleveta, ker se boji njenega po. Važno za trgovce! Važno za trgovce! Standart-Oil-Compagnie New York Amerikanski petrolej v posodah in sodih - znamka velblod - Bencin - strojno olje - mazilno olje in vse v to stroko spadajoče proizvode. Zastopnik za okraj Kočevje: J. Kajfež, Kočevje, Glavni trg. hoda po Sloveniji in ker v Ljubljani ni glasila, ki bi te klevete razgalil. Glede zveze Slovenije z morjem ne bodo odločevali nezreli in otročji prepiri po časopisju, tudi ne predpustna izkoriščanja zatrjevanih izjav višjih državnih uradnikov ali stremljenja posameznikov za zaslužkom, ali osebni napadi, pač pa finančniki, ki bodo dali denar le za tisto progo, ki bo gospodarsko življenja zmožna. Naloga interesentov enega in drugega projekta je, da dokažejo njegovo rentabiliteto s strokovno neovrgljivo u-gotovljenimi dejstvi in računi; kdor dela drugače, dokazuje le, da reševanju takih vprašanj ni dorastel in da je prazen brbljač. Potapljajoča se SKŠ ne more v Sloveniji niti javnih shodov več prirejati. Poskusili so z avtoriteto ministra napravljati zopet impozantne shode, toda ponesrečilo se jim je tudi to; niti minister Pucelj, ki ima vendar krasen nastop, ne imponira več. To se je jasno pokazalo dne, 19. februarja v Slovenski Bistrici, kjer bi ime' minister Pucelj odgovoriti na ministra Kukovca bobnanje: nza koncentracijo naprednih sil“. Navzlic vsemu bobnanju in agitacije ne samo časopisja in zaupnikov, ampak tudi poslancev kot Mrmolje, Drofenika itd., je prišlo v Slovensko Bistrico na shod le kakih 500 ljudij, a še od teh — dve tretjini klerikalcev. In pred to klerikalno večino je moral govoriti samostojni minister Pucelj, ako ni hotel še večje blamaže. 2(>. februarja so napravili Samostojni shod v Kranju, kjer so svoje dni doživljali triumfe. To pot pa gospodu ministru še govoriti niso pustili. Vsled tega je zbral svoje drage ter jih peljal v gostilniško sobo k Jahaču, kjer so pri zaprtih vratih male gostilniške sobe premišljevali minljivo usodo tega sveta, masa se je pa krohotala in držala potem javni — klerikalni shod. Bivši podpredsednik Narodne Skupštine in poslanec, bivši Korešcev zvesti oproda zlasti v gotovih gospodarskih podjetjih v Mariboru, potem pa samostojni poslanec gospod Ivan Urek ima očividno zopet dober nos; poroča se nam namreč, da je kar molče ostal doma na Globokem ter izjavil, da ne gre več v Beograd. Mož se hoče „za blagobit naroda“ očividno konservirati ter rešiti iz samostojnega potopa. Revizija uradništva se vrši, kot smo v našem batu že ugotovili, popolnoma zgrešeno, tako da državno gospodarstvo ne bo prav nič i azbi omenjeno. Začelo se je s — penzijonira-n.jem. S tem se obremenitev v državnem gospodarstvu prenese le na drugi naslov, plačati mora država vseeno. In pa kar je glavno: s penzijoniranjem izgublja državna u-prava v ogromni večini izborno kvalificirane strokovne moči, na njih mesto prihajajo v pretežni večini mladi, neizkušeni in še nedozoreli možje. Ko človek primerja njih delo z onim starih, mora vzklikniti: „Bog živi starost! Naj bi nam ostala ohranjena v državni slažbi še dolgo vrsto let!“ Mladini pa mesto lovske puške ali kvart ali dekleta rajši — knjigo v roke, da se pri odločbah upravne mladine ne bomo prijemali za glavo! Starinam pa vajeti, da mladino nauče, zlasti povojno mladino, jo disciplinirajo in navdahnejo s tisto resnostjo in čutom dolžnosti, ki ie bil že od nekdaj največji ponos uradništva. A iztrebijo naj iz državne službe lenuhe, nezmožneže, lahkomislece ali še celo zlorabljače, ter reducirajo pri vsakem uradu število uradništva na le res potrebno mero. To, kar je dobro in potrebno ter ostane, naj se p a d o br o p 1 a Č a, da bo kot nekdaj zamoglo stanu primerno ne samo službo vršiti, ampak tudi živeti. Glasba. „Molitev za slovanski rod.“ Dvoglasna pesem g spremljevanjem harmonija ali klavirja. Besede Kad. Silvestrove. Hrvatsko besedilo priredil Bož. Borko. Vglasbil in izdal Anton Kosi. Založil izdajatelj A. K., šolski ravnatelj v Središču ob Dravi. Tako se zove mična v narodnem tonu zložena pesem, ki je kaj primerna, da jo pojo sedanje dni v šolah in na raznih prireditvah. Skladba se dobi pri skladatelju v Središču ob Dravi in v vseh večjih knjigotržnicah v Sloveniji in na llrvatskem. Književnost. Novi Život, knjiga VIII., zvezek 10., od 4. marca 1922. Ta interesantna politična, gospodarska in kulturna revija, ki izhaja pod uredništvom Ljube Jovanoviča vsako soboto (Beograd, Obiličev venac 27, letno 100 Din) ima v zadnji svoji številki tole vsebino: Slovenska politika in njeni uspehi od Dr. Milovana Pravdice (nadaljevanje; ko bo končano, se oglasimo); 0 bosansko-hercegovačkimi Muslimanima od Dr. St. Dediča; „Suvoborska bitka“ od Sv-T. Milosavljeviča; „Papa Pij IX.“; v financij. skem in gospodarskem delu „Agrarni odnosi u Dalmaciji" od Dr. Uroša Desnice; iz književnosti in nauke pa članek ,,Don Frane Bulič“ k njegovi sedemdesetletnici od Dr. Ljube Perkoviča, nadalje „Usamljenost“ od Momčila Miloševiča in „Beležka“. Vsem onim, ki hočejo resnega čtiva ter biti v javnem življenju na tekočem, toplo priporočamo to revijo. Trgovina z valutami. Zagreb 9. marca: Dolarji 250—270, ČK 430—470, lire 1380—1400. Zürich: Zagreb U75, Dunaj 0'08, Milan 26-15, New York 515, Pariz 46-15, Praga 8-35, Berlin 2-05. Lastnik Konzorcij .Radikal“. Izdajatelj Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju. Odgovorni urednik Vilibald Schubitz. Tiskarna Jos. Pavliček, Kočevje. Potnike ali zastopnike išče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih špirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov: Poštanski pretinac 41, Zagreb, glavna pošta. 10—4 Izučen vrtnar dozorel mož, samec, pripravljen prijeti za vsako delo pri hiši, išče primernega mesta pri boljši hiši z oskrbo. Pojasnila pod „Vestnost“ na upravo „Radikala“. Krojačnica F. POTOČNIK v Angliji in Franciji izprašani koncesijonirani učitelj krojenja Ljubljana, Šelenburgova ul. 6, I. nadstr. izdeluje moške obleke damske kostume površnike elegantne plašče žakete francoske frake toalete m- BOGATI VZORCI ANGLEŠKEGA BLAGA. Posebni oddelek za obračanje oblek in površnikov - Prenarejanje žaketov In salonskih sukenj. - Izdelava kompletne obleke ali kostume od 800 K dalje. Dijaštvu in uradništvu znaten popust. i RAZGLAS. Na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek Ljubljana, z dne 22. februarja 1922, štev. 1248 (odlok istega ministrstva z dne 24. januarja 1922 IV, št. 136, na podlagi člena 11. odredbe organizacijskih pravil ministrstva za trgovino in industrijo in §§ 5. in 12. avstrijskega delniškega regulativa) se skliče v smislu § 37. oblastveno potrjenih pravil osnovni občni zbor Merkantilne banke na dan 12. marca 1922 ob 10. uri dopoldne. Zborovanje se vrši v bančnih prostorih (župnišče) v Kočevju. Predmet zborovanja je v smislu § 57. pravil: 1. Volitev predsednika zbora. 2. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe, 3. volitev osem članov upravnega sveta, 4. volitev pet članov nadzorstvenega sveta, 5. slučajnosti. Osnovni občni zbor je sklepčen, ako je zastopana vsaj četrtina vseh subskribentov in ena četrtina izročenih delnic. Subsknbenti se izkažejo s potrdilom, da so plačali vpisanega delniškega zneska, poverjeniki pa še s poverilom, da so opravičeni zastopati. Kočevje, dne 1. marca 1922. Pripravljalni odbor Merkantilne banke My house, my castle! Jeftino vrelo za gradjevni materijal „Gradivo“, trgov, društvo, Kagreb, Hogovičeva ul. 3, Telefon 555. Lepota kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja: „Elsa“ lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K, „Elsa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabode itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. „Elsa“ tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje! zpadanje, lomljenje in cepanjelas, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 15 K; BrkomazSK; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatu-Ijah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škaMjah 30 K; puder za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet diševa za perilb 8 K: Schampoon za lasi 5 K; rumenilo 12 listov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stnbica donja, Elsatrg St. 394, Hrvaško. Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami od: Tvorniške tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 412 m A. BUTINA trgovina z dež. pridelki na debelo V KOČEVJU nudi vse v to svrho spadajoče predmete po najnižjih konkurenčnih cenah kakor: pšenična moka vsake vrste koruzne in pšen. otrobe koruzna moka koruzni zdrob * koruza oves sol itd. Naročila sprejema tudi tvrdka J. Kajfež v Kočevju, Glavni trg. fll KORANIT asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo: Franz Hočevar, Moste, p. Žirovnica, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte. 12-9 [äUBB151IBlä\5iri5l5151[aB15HMglg1[B|[Bf5I51li3)IBJaBllBIB^Hagl51EJia51lgMaiiaraiSl[ai51Sirigraa]IBiöl51fEiaällBMlfiHBmiBl[BIBlB][BrffliS)|fai/Hltj]|i^ Jadranska banka - Beograd Delniška glavnica: 30,000.000 Din. — Rezerva: 15,000.000 Din p Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, — — Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.---------------------- ■ j ! * UdUjgUg Naslov za brzojave: Jadranska. Afiliiran zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 26-3 82 Cortland Street New York City. |j siö/aiStMlBllEiijBKsmiBlllEiBnaiisiaMlräsjslls^isJEiinälSlisiäälisiHiBlisMBiiH^aiiilaraiiSTBiaisisreilisB^iisiMSJigiaaiisiarBiil J. KAJ FEZ Kočevje, Glavni trg 84 trgovina z mešanim blagom v in deželnimi pridelki priporoča vse deželne pridelke in špecerijsko blago po najnižjih cenah. Moka št. 00 25 K kg kava sur. najf. 144— K kg kanditi 70— ,1 n 1 24 „ „ „ la 118— „ tt krompir 7-20 krušna moka 22 „ „ „ 11 a 112— „ n sol, drobna 12— koruzna moka „ žgana 144— „ n rožiči, celi 24'— koruza j a-o S riž, najfin 46— „ n „ mleti 30 — koruzni zdrob / s s „ la 40— „ n milo Schicht 28-— koruzni otrobi si:! „ navaden 28— „ n „ Apollo 26'— '70. oves I a-rs- sladna kava 28— „ n slivovka 78 — oo. sladkor v kock. 66— „ „ cikorija Franck 46’— „ »» drožnik OÖ — no. „ sipen 62— „ „ „ brez znam. 42— „ n olje la 02 — testenine 36— „ „ sveče 56— „ \ n n n n „kos n »» » 1 n n n n Aleks Podvinec tovarna usnja v Radečah pri Zidanem Mostu priporoča svoje prvovrstne izdelke, kakor oo j*- Vache podplate kipse likanec notranjke kupone teletine in vratove stranske dele po najnižjih dnevnih cenah. ÜJS® Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe!