poštnina plaiana v gotovini LJUBLJANA, 19. SEPTEMBRA 1934 _ LETOt j? - Štev. SI -DOMOLJlJn Dopise in spiso sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnini, stane W Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. inserate in reklamacije sprejema sprats »Domoljuba«. — Telefon 2G-39 Naš zlati rudnih Ponovno smo že pisali na tem mestu o pasivnosti našega poljedelstva. Le trdni kmetje pridelajo pri nas vsaj toliko, kolikor potrebujejo za svojo lastno prehrano, mali in srednji kmetje morajo pa dokupovati. Del izgube pri poljedelstvu nam je še nedavno krila živinoreja ali pa les. Naši gozdovi so bili tista zlala jama, iz katern je pokrivalo kmetijstvo primanjkljaje v poljedelstvu. Po 30.000 in še več vagonov lesa je zdrdralo vsako leto samo iz Slovenije inozemstvo in v težke milijone je šel vsako leto izkupiček za ta les. Od lesa niso živeli le lastniki gozdov, temveč tudi na tisoče gozdnih delavcev, voznikov, Žagarjev itd., ki so izhajali iz vrst malih kmetov in bajtarjev. Les je bil ena glavnih, če ne najglavnejša panoga slovenskega kmetiške-ga gospodarstva. Kadar je bil kmet v najhujši stiski, pa je prodal nekaj lesa in si je za nekaj časa pomagal. V najtesnejši zvezi z lesu gospodarstvom je zato tudi vse uspevanje in propadanje našega kmeta. V pravo stisko jc prišel naš kmet šele tedaj, ko sta izgubila svojo ceno tudi živina in les, to je po 1. 1929. In čim bolj je padala vrednost lesne-ga izvoza, tem večja beda je prihajala v naie Umetiške vasi. To nam lepo dokazujejo tudi številke, kajti vrednost vsega lesnega izvoza iz naše države je znašala v prvem polletju: 1. 1928 1. 1929 1 1930 1. 1931 1. 1932 1. 1933 1. 1934 610.-697.1 635.6 369.7 210.-260.5 353.4 milijonov Din Od 1, 1930—1932 je padla torej vrednost lesnega izvoza za več kot dve tretjini in vsak kmet tudi ve, da je izbruhnila tudi kmetiška gospodarska kriza ravno tedaj v vsej 3voji strahoti. Kakor vidimo se v zadnjih dveh letih položaj na lesnem trgu zopet nekoliko izboljšuje, le žal, da gre to izboljševanje bolj v korist bosenskih kot naših gozdov, zaradi česar pri gospodarska stiska ne popušča. V tem pogledu se merodajni činitelji mnogo, mnogo premalo ozirajo na stiske in potrebe Slovenije, Kam gre naš les? V prvi polovici letoš-alega leta smo prodali n. pr. lesa v Italijo . . . , za 209.5 milijonov Din . za 26.6 „ Španijo . Anglijo . Madjafsko Grško . Alžir , ., Tunis . , za za za za za 19.9 11.2 11.5 11.5 9.6 V navedene dežele skupno ga je šlo za 300 milij. Din, toreiftad 80%, ostanek je šel pa v Avstrijo, v Egipet, v Argentino, v Francijo, v Nemčijo itd. Glede lesne trgovine smo vse preveč navezani na Italijo, kajti nad polovico ga gre samo v Italijo. Ako bi živeli z Italijo v trajnem prijateljstvu bi to ne bila nobena škoda, toda vsak otrok pozna napetost, ki vlada med obema državama in vsak ve, da nam bo skušala Italija nagajati, kjer bo ie mogla. Vsak mesec stavi Italija našemu lesnemu izvozu nove ovire in težave. Kaj bi se zgodilo n, pr., če bi nam Italija lepega dne sploh zaprla svoje meje za naš les? Prišli bi naravnost v obupno zagato. Saj vemo, kako pospešuje Italija vedno bolj uvoz lesa iz Avstrije in iz Rusije in sicer v našo škodo. Glede na to je neobhodno potrebno, da se osvobodimo odvisnosti od Italije in da si poiščemo še druge trge, ker !e tako bomo lahko pokazali Lahom tudi zobe, če bo treba. V tem pogledu so storili poklicani činitelji doslej prav gotovo mnogo premalo, kajti dežele ob Sredozemskem morju potrebujejo ogromne množine lesa, a mi si ne mamo pridobiti tamošnjih trgov. Ne bomo raziskovali, kdo je tega kriv, a slovenski kmet prav gotovo ne, pač pa tisti, ki so za take stvari postavljeni in ki jih kmet za take stvari plačuje. Zlasti bi imeli lahko neizčrpne trge za naš les v Palestini, v Egiptu in deloma tudi v Tur- čiji, dalje v vsej francoski Severni Afriki, v Španiji in drugod, a že zgoraj navedene številke nam dokazujejo, kako malo se menimo za tamošnje trge. Na tem mestu smo že enkrat poudarjali, da gre ljubezen skozi želode« in da bi vsaj od tistih držav, ki nam tako rade prisegajo svojo ljubezen, že lahko pričakovali, da tudi svoje potrebščine kupujejo od nas samih, ne pa od italijanskih prekupcev. Mislimo prš tem zlasti na Francijo, Tudi se nam zdi naravnost nenaravno, da gre tako malo našega lesa na Grško, kjer bi nam pač ne mogel nihče konkurirati. Gospodje, ki sklepajo trgovinske dogovore, se očivtdno mnogo premalo brigajo za to prevažno panogo slovenskega gospodarstva. Marsikaj bi v te« pogledu lahko in morale izvršiti tudi razne naše gospodarske organizacije z Zbornico za trgovino, obrt in industrijo na čelu. S temi našimi zbornicami je sploh velik križ. Cele legije dobro plačanega uradništva imamo pri njih, koristi pa daleč, daleč zaostajajo za pričakovanji. Gozd in lesna trgovina tvorita vprašanje, ki globoko zadeva našega kmeta. Zato kmet z največjim zanimanjem prebira poročila o zborovanjih lesnih trgovcev in raznih ustanov, ki imajo skrbeti za lesno trgovino, toda iz teh poročil bere pogosto take gorostasnosti, da se škripajočimi zobmi sprašuje, kdo je teh razmer kriv. Le žal, da tega ne bero tudi naši poslanci, E. Bodimo narod poštenjakov! Veliki Krek, oče slovenske prosvete, pravi v svoji knjigi o socializmu sledeče: Če bi zamogel seči v vsako slovensko srce, bi bil moj prvi opomin: Spoštujmo cerkveno oblast! Če se ta zaničuje in smeši, gine hkrati državna, stanovska, narodna in očetna oblast, izpodko-pavajo se temelji življenja in ljudstvu zeva nasproti grozen prepad. To je Krekov veliki klic po odločni katoliški zavesti, vodilen tudi za našo prosveto. Kdo bi zameril naši mladini, ki je iskala ciljev življenja in smisla trpljenja, ki si je želela veselja za delo in žrtev! Danes, fantje in dekleta, vemo, da edino v veri za-moremo gledati vse življenje kot dragocen božji dar, ki se ga ne zameta va in blati, marveč visoko ceni in spoštuje. Dragoceno nam bodi to spoznanje in v njem bodimo odločni in brezkompromisni! Odločni in brezkompromisni pa bodimo tudi kot sinovi in hčere slovenske matere, kot člani slovenske narodne družine! Naša narodna zavest je zavest kulturne in duševne vzajemnosti slovenskega naroda. Iz naroda smo se narodili, te njega smo sprejeli vzgojo in omiko, iz ujega smo se zazrli v vso lepoto obda- jajočega nas stvarstva in Stvarnikom Zato dolgujemo svojemu narodu ljubezen ia spoštovanje. Ljubiti hočemo svoj narod s podvojeno silo tako, da bomo še bolj kot doslej ljubili svojo domove in svojo zemljo, ves lepi slovenski svet v pesmi, šegi in govorici ta naš lepi slovenski jezik. Še bolj se hočemo ljubiti medsebojno kot bratje in sestre ene družine in misliti le, kako bomo dobro njeno seme. Hočemo pa rasti še v spoštovanju do narodov-so-sedov, bratov ene clovečanske družine. Da bo pod tem božjim solncem dovolj prostora za vsakega poedinca in vsak narod. (»Koroški Slovenec.«) Na gecpodinjakih islaSi se učijo naše bodoče gospodinje tudi šivati. Tam se bodo naučile tudi ms&snjs perila na Sivsinem stroju z enostavnim šivanjem naprej In nazaj. Kdor pa že zna šivati, zahteva takoj pri svojom trgovcu PST Patent Stopf Twiit pripravo za obnovo perila. Figes laško in kraško brinje dobite najceneje pri SEVER & KOMP.. SJubijans Stran 498 »DOMOLJUB«, dne 1*. '934 RAZGLED PO SVETU Rusija mi&pi v zvezo narodov 90 držav, Obranih v Švicarski Ženevi, je poslalo RnSijS vaMlo, saj vstopi v Kveio narodov. Rusija je odgovorita pritrdilno ,in bo »»veda sprejela vafcšku Uradni Rusije v 'irugižs evropskih držav je v vsakem pogledu dogodek prve vrete, ki bo ime! velike posledice. Povabilo držav se fjiasš: >Ker posten sivo, da se »lir ohrani in iwgauixira, kar je najbi-stveoejša natega Zvete narodov, zahteva so-dedovanje vseh držav, vabijo podpisane držaje Sovjetsko unijo, da stopi v Zveao narodov in ji ponudi svoje dragoceno sodelovanje.« Rastja je »dgovorila: »Sovjetska unija si je postavila za pogiavitoi cilj svoje zunanje politike organizacijo ir, »krepitev miru. Nifcoi» ni Mi« gluha »aprsm predlogom, ki so Mi mednarodnim sodelovanjem v kori»l miru. Mnenja je, da povabilo, ki gsi je podpisala velika večina Sa««* Zveae »aiwtov, isseaia resnično voljo po miru in priča, da Zveza narodov priznava, da je sodelovanje s Sovjetsko unijo potrebno. Zato je sovjeteka vlada pripravljena, da povabilo sprejme in postane član Zveze narodov, pri čemer bo zavzemala mesto, ki ji pristoja. Obvezuje se v smislu čl. 1. pogodbe Zveze narodov, da bo spoštovala vse mednarodne obveznosti iu vse sklepe, ki imajo m Mane obvezno moč« — Pa imamo eno politično kupčijo več! Nemci, kaj pravite na to? Toliko se farna po inozemstvu zanje, češ, da jifa Jugoslavija zatira in jim odjemlje tudi najmanjše pravice. Pa poslušajte! Na Štajerskem bo letos olvorjenih pet nemških manjšinskih sol. in sicer v Mariboru. Št. Ilju, Apačah, Siogovcih in v Lokavcu. V vseli petih šolah je vpisanih 339 učencev. Kolika je slovenska širok ogrudnost, kaže primer v št. Ilju v Slovenskih goricah, kjer vzdržujejo Mi 1% priseljenega iiemštva posebno šolo. V avstrijskem Spilju pa za 55% slovenskega prebivalstva ni niti enega šoMcega oddelka. Isto je v jogoste-vanskem Lokavcu v Apaški kotlini, kjer ima 38 otrok nemško šok), v sosednjem avstrijskem Cmurekti pa mora 200 aa vodni h slovenskih kmetov pošiljati svoje obroke v nemSke šote. Pa Jugoslovanski Nemci s tem še niso zadovoljni in zahtevajo nemške šole še v Maroa-bergu, Muh in v St. Lovrencu na Pohorju, četudi živi ltod samo peččic« Nemcev. — Nad 5000 slovenskih oirek m K«r«škrai pa nima niti ©ne »terenske »Sol?! italija s Drobil Te dni je oblast internirala žnpnega upravitelja Srečka Rejca, ki jo pa-stirovail pri Sv. Križu nad Ajdovščino. (Ne zamenjati z g. Rejcem, ki je bil pred leti interniran, ko je bil župnik v istem kraju, pa je zdaj na svobodi.) — Nadškof Margotti b« jh) dosedanjih vesteh 23. sept. slovesno ustoličen. Delcnm se je že predstavil s posebno številko lista »Vita Catholiea« is Carigrada, ki piše o njem, o goriški nadško-fiji in njegovem geslu »Justitia et pas« — pravica in mir. Daj Bog, da bi bilo takot — Zlato »v. mašo je opravil v Kanalu na Goriškem kanalski rojak in kanonik goriškega stolnega kapitlja msgr. Anton Berlot. — Ivana Vončina is Idrije je izdelala pokrivate iz finih idrijskih čipk, katero je po-elaki fašistično združenje princesi Mariji, prestolonaslednikov! ženi, ki bo v kratkem Povila (lete. — Pri razkopavanju skal v Ro-iinju sta bila ubit« kmeta Crnovc in Grbee. /ug in Kogoj pn hudo ranjena, — Požar je oiiičil hišo Ivana Straniča v Dolini pri is, ia« utajene, »nrts CKipremlja tfea&eur v (u0o(lavi|«> najejtreje in pe najboljšam dnevatas kiasfe. VrSi vse banfne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-Istirgu sprejemajo plaSla na aaS« Itkovne rahtne: t&MUA: S« J0M-M »inttt«. MU.VCIU: X* ilt ii faro. H0UX. MU: *• Sel MmjS, lEKBEOTrSfi: Um: f«e*»Mnr. g? zahtevo pošljemo brezplaSno naše fck. nakaznic*-2' Trstu. —• Nov« šoki so otvorili v {Jraiji v občini Dolina pri Tratu, da bi lažje poitali-jančili prebivalstvo tega koia. —- Za podžupana goriškega mesta j« bil imenovan Galaate, domačin, ki se je med svetovno vojno boril zoper Avstrijo v bersa.ijers&eBi polku. — Na hribu sv. .lusta v Trstu so odkrili znamenite ostanke stare rimske haai-like in rimskega gledališča. s Velike številke. Nnrodni socialisti so imeli svoje letošnje glavno eborovanje v Nnrnbergu. Do 392 vlakov je privozilo v to mesto skoro pol milijona udeležencev. Nastopite je ««.000 organizirane jrfadiiie. Pri Klavni svečanosti je plapolalo 21,9©d zastav. Češkoslovaška s Za državno edinstvo s Cehi se je te dni izjavil znani voditelj Slovakov iu prijatelj Slovencev, poslanec Hlicka. Dejal je. da bodo državno edinstvo brajiili tudi Slovaki proti vsem in vsakomur. Češki časopisi, ki Hlmkovo izjavo z aadovoljstvom omenjajo ne pišejo, da Hlinka sploh nikdar ni bil proti državni skupnosti s Cehi. ampak samo proti njihovi politični, narodni in gospodar- m P0**1™ enakopravnost obeh narodov. . 9 ^oUmarskistiiSaa zveza? V zadnjem času p« eesko časopisje o vladni m notranje politični spremembi. Češki in nemški vlade m vladne večine marksist« (socialne r........._—p— demokrate in komtmJsie). Na njihova m€6U pa naj bi prišli teški, nemški in nlov^U krščanski socialisti. te zveze bi m jdasti pridobiti Siovake s čimbolj žireko Je aeiBo samoažaravo m močno »odfclov-aaj«'. vladi. V &sii&riora&ki že socialna den»kr„ e5ja precej iievilna ia organjamJ Sato boj a a|c ne Iniiek. s Nepričakovan vp poljgkcgg j«, ajeca ausieira. Na aedai*jem aa«odauju ]>pj. štva narodov je podal poljski zunanji mi. nister izjavo, ki je marsikoga razburila. BekeJ je, da. Poljaka ne priznava več obrei-nosti glfite BsanSMnsie zaščite, dokler n« bodo te obveznosti veljale za vse driave. Kaj je bil v »rok nastop« poljskega zunanje^ ministra Beeka tak ali tale, -moramo reči, da je ime! g. Beek prav, zakaj ni in ne mwt biti mim in reda ne v Evropi ne na svetu, dokler ne dobi vsak narod to, kar je nje-govega. RUSIJA e Boj bre* «pa smage. Ruski brezbošaiii si ua vse mogoče načine priisdevajc, ds hi izruvali Boga n, vseh r trnkih kmetov. V tem prizadevanju najdejo v boljše%iški vlai največjo oporo in podporo. Vendar so uspt-bi malenkostni, kar prissavajo vodje brezbožnega gibanja. Oie&hsh pipe: Ni se nam posrečilo, dn M »trrali Boga iz m«ke dnie. Vei-»ko iirljeiije se dviga, dočim bostvo vedno bolj svinja. Priznati je trebi, da se v aelo mnosrib krajih ustanavljaj« nove verske *vi»w-. I^toteko jc resriicn, da je udeležba pri jbjlfci boiji v cerkvah T?dno večja. V skoraj iwb tako rvanih komunističnih fetMtskih liišaii na^iJomo še vfdm svete podobe in ljudi, ki ojjrevljajo AMERIKA 8 O milijonski stavki ameriškega predli. aMk«Ka Mimtf« smo še nekaj omenili. Do stavke je prišlo, ker je na eni strani nepopustljiva sdružena ameriška veleindustrija, katero je hotel predsednik Roosevelt s svojimi pravilniki prisiliti, da žboljšs polcfei delavstva. Na drugi strani pa so zopet tesno strnjeni predi Iniški (telavci, ki hočejo vele-kapital s stavk« ja^siliti, da sprejme R«xi«e-ve! to ve nafirte, ki »o v pj-kl delavstvu. Ps^ eednik Roooseveit je naaasjjil, da bo ia* nova! odl>or tieh čiaiKiv, ki bodo s.Uiee!j delavstvo iu delodajalec na pogajanja s čemer sogln&atii obe stranki. Vendar i« vlada po vseh državah Severne Amerike velika napetost, ker šc ai gotovo, kaj bo pognalo ia velikanske stavke. DROBNE NOVICE 30 milijon«? rree ka^e so zopet uniSl1' Braziliji, da ne 1» padla cena kavi. Zelo sp je poslabšate sdravje škega državnega predsednika Masarjl«- V kraiieai afejsisvc poienn it«« med B01" garsko in Sovjetsko Rusijo. . 6.4 milijona radio »arofioikov je Mk> u koncu avgusta na Angleškem. Vodjo iiolgirskifi kamitašev, ki _ nil v Turajo, je turška vlada potuals Bolgarijo. Stavisky, mani francoski veleslepar, je bil (Slan framasonske lože. Dela ruskega bnljševiškega pisatelja Maksi ma Gorkega so v Nemčiji prepovedana. Ponesrečila se je marksistična generalna stavka v španskem Madridu. Japonski tisk napada velesile, ker bo Rusija sprejeta v Zvezo narodov. Blizu Prage je umrla 90 letna Breška Bre-škovskaja, »mati ruske revolucije«. 250 najmodernejših aeroplanov je Amerika dobavila Kitajski.. 500 novih bojnih hidroplanov je naročilo ameriško mornariško ministrstvo. 18 milijonov ljudi šteje po zadnjih poročilih Turčija. Štiri milijone prebivalcev ima sedaj ruska Moskva. Vse komunizma osumljene inozemco zapirajo v Nemčiji. Za 14 milijonov šilingov so narasle v avgustu hranilne vloge v Avstriji. 50,000 delavcev je zaposlenih pri gradnji avtomobilskih cest v Nemčiji, Jeseni po-»koči to število za 10.000. Mladina pod tanki. V Rimu sc je zbralo te dni 34000 avautguardistov mladinske fasjsticne organizacije, kjer so si bojaželjiii mladci postavili taborišče. Pred vhod v taborišče so si postavili tanke kot simbol svoje pripravlionosti z« bodoče viharne dni.. Pred meseci se je pri nas živahno delovalo >n pisalo za zgraditev zasavske ceste. Prirejena so bila številna zborovanja, razgovori in podobno, potem pa je vsa zadeva zaspala ko mnoge druge. Enako usodo so doživeli tudi vsi drugi predlogi za zboljšanje naših cest, pa naj so bili še tako utemeljeni. Iz Ljubljane v Sušak mora avtomobil še naprej voziti po skoraj neprehodni cesti. In vendar je Sušak edino jugoslovansko pristanišče za vso Slovenijo in velik del Hrvatske. Niti poti v svoje pristanišče še nismo zgradili. Prav tako so zaspale vse brezštevilne zahteve po zgraditvi avtomobilskih asfaltnih cest; Vemo sicer vsi, da so te ceste pogoj za razvit tujski promet, vemo, da vse te ceste odpirajo blagostanje vsej deželi, vemo tudi, da zaostajamo za drugimi narodi, če teh cest ne zgradimo, toda kljub temu ostanejo vsi predlogi neuresničeni in naša cestna mize-rija ostaja vedno ista. Zato je nad vse hvalevredna pobuda na-tih inženjerjev, ki so ustanovili v Zagrebu posebno društvo za ceste, ki naj skrbi, da se naše cestno vprašanje že enkrat premakne s svoje mrtve točke. Vendar ne gre, da leto za letom zamirajo tudi najbolj koristni predlogi in da ostajajo gospodarsko najbolj potrebne zahteve neizpolnjene, ker ne znamo izvesti nobene važne zadeve do konca. Društvo za ceste ima zato v prvi vrsti to nalogo, da za cestno vprašanje zainteresira našo javnost v tej smeri, da se bo začelo to pereče vprašanje tudi reševati. Z vso utemeljenosijo pa tudi moremo upati na uspeh društva. Na zboljšanju cest je naravnost zainteresiranih toliko ljudi, toliko korporacij in podjetij, da mora imeti društvo za ceste uspeh, če zbere samo vse te zaniman-ce okoli sebe. Vsaka občina, skozi katero bi Sla nova cesta, ali v kateri bi se zboljšala stara cesta, je na tem tako prizadeta, da bo gotovo tudi denarno podprla graditev ali zboljšanje ceste. Prav tako vsi posestniki, katerim dobra cesta zviša vrednost posestva. K tem pa treba prišteti še razne prevozne družbe in podjetja, vse avtomobiliste, razna gradbena podjetja, vse letoviške kraje in na koncu še vso ono veliko množico ljudi, ki so danes brez posla, zrn ceste a ki bi mogli dobiti pri cestnih delih zaposlitev. Dani so torej vsi pogoji za uspeh društva za ceste. Ce bi pa bilo v vsaki banovini ustanovljeno takšno društvo in če bi vsa ta društva delovala po enotnem načrtu, potem bi mogli upati celo na to, da bo vse cestno vprašanje Jugoslavije v kratkem rešeno. Zato je nujno, da se društvo za ceste v Sloveniji čim prej ustanovi, ker je Slovenija kot najbolj letoviška pokrajina v državi na dobrih cestah tudi najbolj interesirana. Zato naj slovenski inže-njerji po zgledu svojih zagrebških tovarišev takoj ustanove takšno društvo in prepričani naj bodo, da bodo v gospodarskih krogih dobili tako močno podporo, da bo moglo novo društvo najkasneje prihodnje leto že začeti z uresničenjem vsaj svojih prvih načrtov. Na vsak način mora zavladati načelo, da moramo vsako leto dobiti vsaj nekaj desetin kilometrov novih avtomobilskih cest, da se bo že enkrat začela naša cestna revščina manjšati. Naloga društva za ceste bo nadalje tudi, da pripravi ustanovitev vseh onih podjetij, ki so za zgradbo cest potrebna, da se bodo vse ceste gradile in popravljale le po domačih podjetjih in ljudeh. Tudi ureditev dela spada v delokrog novega društva. Ustanoviti bo treba delavske oddelke, skrbeti za njih hrano, opremo in obleko in dobavitelje vseh teh stvari pritegniti kot zanimance v društvo. Seveda pa bosta morali tudi država in j banovina storiti svojo dolžnost in prav nič i ne dvomimo, da bo vpliv društva v javnosti | tako velik, da se bo ta podpora tudi dosegla. Pri vsaki prirodni mineralni vodi ^HBfl^^ je glavno, koliko ima raznih zdravil-BKflHBBBSI nih sestavin čim več lih ima. več ^SBHBF velja! Radenski Zdravilni vrelec jih ^^ ima preko 2t>. poleg težkih kovin, ki so bile v njem ugotovljene lansko leto in katerih nima nobena druga mineralna voda v Jugoslaviji Zato pa je Radenski Zdravilni vrelec za zdravje tako koristen in tako ubornega okusa Pritnerjaite anali/.o drugih mineralnih vod z Radensko, pa se boste lakoj odločili ter odslej vedno in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec Zahtevajte obširno brošuro o Radenski pri upravi Zdravilišča Slatina Radenci. »Babica ruske revolucije.« V Pragi je nedavno umrla voditeljica ruskih socialistov Katarina Bra-akovskaja. Umrla je v devetdesetem letu starosti in med ruskimi revolucionarji so jo nazivali »babico ruske revolucije«, Breskovskaja je bila po rodu plemkinja, vendar pa se je že v svoji zgodnji mladosti priključila socialistični stranki. Agitirala je posebno mod kmeti proti carizmu. Ponovno se jo zaprli in je nad 30 let preživela v Sibiriji. Ko so pa boljševiki prevzeli vlado, so jo zaprli. 11 ječe ao jo rešili češki legionarji. Nato je stalno živela v ' bližini Prage. Iz tekstilne stavke v USA. Stavkokazi gredo na delo. Pred vstopom v tovarno jih policija preiskuje. Shran ¥$) JDOMULJOB«. «"* 1934. KAJ JE NOVEGA Več praktične maobrazbe mladini! Pod naalovon) j Prod pridelkom šolskega fatac priobčuje gS*eikt slovenskih irgove&s la-& sledeče ponmnbee vrmhoe: > Vsak dijak, ki je dovršil srednjo Sekt, bi moral biti dober strojepisec in dober steao-gra«. ker se pse danes v vseh pšsaraaab ap&-rshija !e pisalni stroj. Vsakdo, kt je dovrifcšl sf«inge šok, bi roosrad tudi imeti osaovae poj-•oe o knjigovodstvu, bi mor«] postali ustroj kartoHe&e. ustia pisairmžkega dela. da ne bi prišel v pisarno ktA popoka aeksee, M tadi BaJboij eoostaroe reči ne asere rešiti sam. Vee V- bi s« rooial dijak naučiti i« v srtdc^ šoli i® če se gre drugafe. saj se oa vsak: trodnj: kt jito« še posebni abitunehlski tečaj, ki dat abš&meetom • ae znanje. k. ga jxteetw-je>c v pr^basnem ir-liezjtL. Če bi m ssrsdi ie- j pt pe&t-jšsi sa kte, » »©beM oe- j sreča, aaj je šažs{»a£ peto« «ti»tarŠM»«o«%e J«? BTOmi nvtvje HBfetm. te s. izbral vmVjHKiKi vjivižsie miliiii iič ; Itgs — s. Eiiauitoam — je nranHaikE in prniHsorjcii niaieMtle v Via- ttr je pri Za^reitt ^ospodarsii hanki t Kc-vem Sauu. dr. i .ko je pniesor verouka v Ljublja-nuefj V na in Sanda sta učiteljici in izvrst-mladinski vzgojcua Kajatanj atdtn iivi v draiski ba-; sem k je 400. V viteški jih je 620. v pri-i:K.-rsk: 900, v dnnAi KVOTi, v aetski 430. v j ouativl 27.49a » »oraHtfc 416. v wdaniti , < A«Ci. v okoiišii svesia Be^radta pa 11.000, to je skupaj 86.400. d Zcmdi urjenja »ekik letakov je bil žepe« obsojen rad»eewki voditelj dr. Pernar pred zagrebškim sodš^em n« 2 in pol leta zapora. — Pri uprlja, issoteahj {prebava, gosa-čici, asval« krvi, gUra&olti, epk^sen «U> bc^ofertja vzesm na teSče kozarec narava« Fratu-Jc®ei=-fre«i£ic«. — P0 izkaSnjah oa klinikah za notranje bolemi je »Frsas-Jo-sel-voda xelo dobrodejno odva^alao sredstvo. d Kajjaoderaeje« š^a v I^akteai bo tista, to jo grade za Bežigradom. Imel« bo tndi zanesljiv« vama zavetišča proti pisnskim aana-oon. d Do Tšt«!^ gg. aepeesbra n»«š pla-eafc za vsako pismo m dopisaj«» v notranjem pometa 50 par rač. D« vštetega 22 septembra bodo ta« na ieteaaiških postajah pobaral-m ^sakeffi bstku » p*r, i a do »o vsak začeti tisočak še no 50 B^vih par. tefc do^iio vsij. fad: ca karie t »^^žl ® v kin^agndifc. teajBčsfr« eJ v PeristU, kjer si je ogledal tiBKšsjt starine. Odtod je odčei v sprwn»Uu Mutdji ; Tarviua, generalnega konzula Ambroseaia u I liiiiijanskega optauta k Sfihtz Kfttaicrrlfa n I Asradsi trg. P<. ogledu t«?iM.->:t pai kaatsu tratau so sb zima vrsti, ii* uom« »edk * kavarno iNoai«. Kiaaiu uaki so te m-potak t ttelijaoiko >CitakH«o«. kjer je , tbnmh kakA 150 tlsUsmaknh «pta«K'v. ,M«. sata in njegovo spreenstvo no optanu !xmao p-adnavili m jau vtklikali: >2ivela itaiijal 2i«d MiM»oiiai! 2tiež Ifatbo!« V Citak^i je ind Baibo govor, na kar &e je po isfe poti t bMei >fieUevuei Tu je s s^ojtm. v. .-^a^enl ci sedel, s avtorrp b:! iu se vdpešjsJ do bmis« uprave, kjer ga je čakai 6'.wbl S čobk® se j« aiarta! Baifc® s .svojim aprcdstvoni prepeijsl na jahto, ki«r je prmm&L Uateso • b:šžt tiš drag*.dalmatinska s»eeita. d is IjnMjaasfcik i»fff«> pefeepifet Anton Anžur. stanujoč v 8pc fivS* {neeerkv s®e> zakonske rvene. Gospodje bi ««■ bi in svojemu staim zek> koristil), ako W • takih zahtevah, ki motijo v«rdki mir, oe pravljaii, i,- ruanj pa sMmži kake ki jih večina j^oslovanskih državljanov odklanja. Razumljivo je. da niso bili vsi zborovala takega mnenja. d VedJfai kregi srbske prav^laine cM-kTe so sklenili, da se mora odsžej tudi v pravoslavnih cerkvah redno citati molitev a o® d Dragi vsedrisrni sadjarski »hor b>' dneh od 29. septembra do 3P. oktobra v Si-rajevu. Obenem prirede tudi veliko sadi» & stavo. d Dogovor n najemni potiiofi in o čanju zločincev je sklenila Tur«;?, i slavijo. d Daljši f tanek » kaietijskil) pnobčuje >Trgovski Ušli, ki vsebuje, naj bi^ kot pni začetek osnovali pri trgovskih in obrtnih zbornicah p<«ebni kmetijski odseki- "o spoivičamo samo v z&anje vsem. ki se i®6" tijske zbornice zanimajo. d Velika javna dela vrši v naši državi francoska družba BatigaoMes. Zgradila je P80" čevski most čez Donavo, gradi sedaj skups»1 Beažko družbo Gute>-Eoffeiuag--H5ite «se« most k: bo veaal Belgrad z Zemunoo. P*^' di vse zvezne ceste k temu most« gradi ^ Bafignolles. Vsa ta dela bodo veljala 120 W flter. 58. ►DOMOLJUB«. dno 19. septembra IM4. Stran 441 Mionov dinarjev. Ka prejšnja žeteznUSna dela te dobita drrtba Batigaote« že milijonov dinarjev. V kratkemu pa zafiao graditi še železniško progo BihaČ—Knin ia progo Priština— KuršumMja. T« dela bodo trajate tri do Štiri leta in bodo veljala okoli 500 do S00 milijoaMfv dinarjev. — Ali bi ne bilo prav, bi »e pri velikih državnih javnih delih naitoitko bolj upoštevala naša domaČa podjetja"' d 95.000 ljudi j © obiskal« mdnji Ijufeljaa-iki veloseje« »ma iz nase države. Mnogo pa je bilo tudi tujcev: Čehoslovakov, Avstrijcev, Nemcev, Franoozov, Švicarjev, Italijanov, Angležev in Bolgarov. Jesenski IjuMjamiski vele-3eje in je dobro uapeL. d Kolek um računih »e no Mite prišteti k latuaski vsoti, je odioiiio imniatetvo >pod St. 185535- Seveda pa imajo trgov« psiavioo, da blagu toliko dražje zaračtraajo, koiitor zci&žs. predmetna taksa. d Tvoja. mati. Slavni da.nssk« pesnile pravljic Andereen je bil dolgo časa v Italiji. Treba je bilo iti nazaj domov. Neki Italijan mu pravi: »Kako »moreš ua Damko, ko je tvjj« domovina tako pu»la in iseprijataa?« — »Ali ti svojo mater manj ljubiš, 6» mi lepa?« odvrne Andersen. d 25 M imajo jugoslovanski hniuaeotd. Tam kujejo »a&rte proti Kristusu iu njegovi Cerkvi, ki je tadi po izjavi ministra, aa teleeatt vzgojo pozitiven čittit&lj reda v noči državi. d Prvi koatanj, euek jeseni, je že |Mtwv»-tnal na Ljubljanski teg. Zaenkrat j« po S Din kilogram alt po 2 do 4 Din litar. d Prifetifeo Di* gotovine- im pm&j liatitine ko tatovi oduesiš i« pisarn® memtm-feega odvetnika dr. Ototovnika. d Mltm« v tfnltaBj« počiva fie od dae l septembra. H itd udarec s* defevetvof d Spom«rik 64 rajnim žrtvam hočejo poetov* tudi v Kamniku. d Norega merskega p»M(er dr. DtJSaa Su-botK. - Pri edefeeMmni vrimta redas »dr««ilna npoeate mmzns »Ptam SmmetK grmBoo jako de$ovMi{» ftre««a trn m&fv r teti . -. V Katice« ob 8sm je. nma&etm tafflsi Krivec Josip, «rgo«(w ia pc««jto&. — V je umrl Pa5 Božk>, Rmtvmri^M mvsdrčk. — V K*Mft*c«s pri lufctomae* fa napei m*W>xZki zvrn posmtn&a šot SSleteamu JaraVstajata. — V E-ogosasM je aa zatisolt oa Fernto 9kU, pmc^ksMd mv-natolj r pokoju. — V Kamoftu » poJoiib v grob poeestnioo in aa fefci Jerico Sin- kovec, aeatro svestrnka m &tpafea g. Avgusta — V Vinka pri &t. tu ja zapustil to ovst P«tw FiajtišSt, posestnik. — V rieijski batetMei je m&A Jtipmk Ivau Ivano 3 Sladke gore. — V Ljubljaiki so umrli: žema poscsteikia Terezija VrttovaCf žena zdravnika Mi-urioa Hefef ks, u«ktžbe»ec sftvarovalai-ee »vlugosdarijac Vriilno Soje, vdttva po železniškem Tislnžbeoieu FrandrMta Ložar, rojena Finžgor, in vdova po strojevodji Marija Erjavec. — Kaj poSavijo v miru! d V M3dtuiga m Dunaju j« asarf 76!©?-« Edvard Preebti, profesor eetjske gimnazije. RAZNO d Karitativna v Ljuk^ai, Poljan- ska ceste 28, vabi vso osve p(xiežefcsfce sfeažin«, ki imajo ali bodo imeli katerega »vojlh Steftos' v JjubljaaakMi bohtišnirah, da to spodijo gotr-njenm nasianra. Karitativna nvem bo rada pa-skrbda, da bodo ftlaml k&ritativffiih m^mhm-eij ptigiaiiene bolnike obiskovali in b® p® po-ireSi fmaredcval® med bolnikoss m sve^ti. Mnoga tirvriiine s® predaleč, da M nsofl« pogosto svojce po bokšSnico.h obiskowti, trosiogi bolniki pa frfi bolest« niso sposoM pismnfti. Karitativna avesa bo rada ustregla obojim. I ■BifffM prvovrstna po najngodaojšiii ▼ ml^l/% eonth kupite pri rmmmrrmi------ CiMll SlfiafM «r ljN»feSB«» d Stavite v loterij« In — sadene(e< Koc tika tadiostl In 5e ne zadenete, kar se naj-agadi? Kaj potem? Razočaranje ia jeza. Prihranite si raje srd in ne igrajte m st srečo! Tudi pri perilu ne. Prefakušeno ^iatorog-ovo mil« Vas nikdar ne bo razac®-mk>. Pri nje«n je treba, da ostaneta. Ziater«g-ovo milo je sploSno priljubleuo zaradi avoja velike čistilne moči in radi svoje izdatnosti. Resnica jo, kar trdi ljudski glas: »Lo S5te»4®-srog siulc«, belo perilo k Priporočamo ga tudi mit — Grom« uMri)» krutjuLOT po Turkih ie pred stoletji odvrnila čudodelna Gospa Sinjska in še nešteto drugih ludežev se je zgodilo v Sinju po Marijini priprošnji. Kjeno sloveč« starodavno »veMSŠs ofeiMsnso SBnveoei v diteh Si. do & oktobra, popeljemo s jKssebnim vUtkom v sončno Daira&aije. Oglodali si borno znamenitosti Splita in flibonika, z ladjo so bomo peljali po morju v Troglr, v Ka-§teiu Starem pa nas Čaka cel vinograd, da potrgamo sladko gresiije s trt. Kdor gre z nami, sej se priglasi do 25. t. m. Cena 275 Din za tja in na? 'tj. Podrobna pojasnila pošilja zastonj tisi »t*e bažjaia sretac, I^abliuta, Ty»»*T« eeete. 17. DOBRO CTSV0 k 2M in pievei — slovar naravnega zdravU-atva »li kak« in kdaj uporabljaj naravna ia najcenejša zdravilna sredstva — zdravilna zelHSča, Knjiga obsega 296 strani in stane nevezana Din 50, «aaa f>m 75 (vezani knjigi je prifeSena hidi imfi-iiee: žeiSža v podobah). Kaložila JagaaievaMka knjigarna v I.jubijaoi, 1926, aestavšl Fr. Magister. — Življenja je dar božji, enako zdravje. Ce varujemo zdravje, kar je naša dolfnost. Mirujemo tudi Svljenje. CŠovek, ki Se nikoli al bil resne bo!«s, 00 «eoiti Sjubegs sdnvj« in tatu se Mi pt«~ (nek) briga, da ai ohrani to nepfa<»«lJivo dubrot*. Solnce, voda, zrak, zdravilna »elišža in amenraa življenje so zdravila iz bolje lekarne, kamor eo vrat« vsakomur odprt« V knjigi uaJdeS naštete rm teolesni in idraviia, vse gfBMste? ie M imajo adbravil-ao moč ie jih iehko ««» i»feW9S ia pripraviš. Bolezni ia rož« ao navedene v tojigš t itbocednom redu. Zato mora ta koristna knjiga, ki {o lahko imenujemo »DomaSi BŠeavnikt, v vsake bKa in kjesr jo eden parebere, ja bo ve»l t gertovo drugi i.a tretji. Samo po aeU jo i.»w«so, da kličemo oh resnih obolenjih na poneoS igkešeneg* zdravnika in sa ravnamo po njegovih navodila. Knjigo toplo priporočamo. RADIO Vsak delavnik: 12.« Plošče;, 12.910 Poročila, 13 pksS6e. - £*irtek. septesibeas iS »30. IX. 1908«. 18.20 Pogovor s poslušalci, 18.5» Plošča po> željah, 19.10 Jakob Griin, 19.30 Literarna ura, 20 Koroška ura, 20.20 Koroške narodne. 20.«) Radijski orkester, 29 Čas, poročil«, harmonika. — Petek, St. septembra: 18 0»-stran Gorjancev, 18.20 TamburatSki sokstet, 19 Podmladek Rdečega križ«. 19.30 PteJče, •Proglasitev Dušanove kraljevine, 19.90 Caa, jedilni lisi, 20 Prenos i?. Zagreba, 22 čaa,_poro-čSa, piožče. — Soboi«, t&. seoienbra; 16 Radijski o*kesier, iftJG Angorski \aaee, 19 Za&avno predavanje; S9.20 Znaaji politični an^M, 19M Čas, jedilni Ifei, 19^45 joahšm Vrajič. 2M* Fantovski iM*3tet iz IX M. v Polju. 30,1* PloKe, 21 Radijski orkester, 32 Cas, poročila, valčkov« ura. — Nedelja, Ti. 7.30 Pia&e, 7.45 Tclovodha. 8.t5 Poročite, 8^5 PSoiče. 9 Versko predavanje, 9.2» Prenos iz trnovske cerkve, I® Ltensrne in finančne težfceče. tfta® Vo-soiss glasba, 10.40 Radijski orkester, tč.«f dioak« ara. 16 Trgatev grnadja ta vranje m <4a, 56.50 Pevski z&ot k St. Jadja p« G«J®»-jieui, vmes harmonika, i?.3® PioKe, SO Fiaajo StspUo, Vokalni koncert, 2S.50 KiSsKtB &oeč> 22 čas, poročila, jedilni list, 22-liJ RadKjaki orkester. — Peneildijek, U. septembra-. 18 Ljob Ijsnski ©trosa na počita^ah, 18®» Radijski orkester. WJ0 Telesna vzgoja naroda, 19.Š0 Č«, jedilni lisi, 20 Prenos opere ,«■» Zagreb*. — Torek, 25. septembra: 18 Gundulič, 18.20 Mladinsko pesmi. 19 Otroški kotiček, H>,3Q Plošče za j otroke, 10.50 čas, jedilni list, 20 Jugoslovanska j umetnost, 20JŽ0 Samospevi, 21.30 iCodijski or-[ kester, 22.30 Angleške plošče. «r \ Retecah pn skofji Loki so ze jlvakrat z velikim uspel,om igra t ljudsko isrro »Izpod Golice« prirejeno |H> /nuni povesti, ki je izhajala v »Domoljubu«. Slika Kaže vrle igralce, ki iskan in je > vsa"' ze de! večstoglave množice udeležence*, Šolske skrbi »Glasnik« betgrajske nadškoiije prinaša pod zgornjim naslovom članek, ki je še vedno pomemben, čeprav se je šolsko leto že pričelo. Glasi se: Začetek šolskega leta je pred durmi. To pomeni za starti« nove skrbi. Obleka, obuvalo, šolske knjige! To je tnaterijalna stran, ki dela starišem, ki otroke komaj preživljajo, veliko skrbi. Saj mora človek danes vsak dinar petkrat obrniti, predno ga izda, pa še to more (toriti le tedaj, če ga ima! In če nima niti za kruh? Tudi takih ni malo. Te skrbi so nekdaj imeli samo štariši, ki so pošiljali svoje otroke na srednje šole. Danes je drugače. Šolski poduk je brezplačen, pa vendar dela skrbi starišem, ki pošiljajo svoje otroke v ljudsko šolo. Skoro vsa skrb starišev za otroke, godne za šolo, pa je obrnjena predvsem, ali skoro samo na materijalno plat. To jc nekaj čudnega, skoro nerazumljivega, če pomislimo, kako nekateri dobri stariši varujejo otroke, dokler so doma. Ne puščajo jih izpred oči in skrbno nadzirajo, s kom se otroci družijo, s kom se igrajo. Ko pa začne otrok pohajati šolo, pa krščanski stariši za šolsko vzgojo otrok navadno zelo analo skrbijo, vse prepuščajo šoli. Če opazijo, da prihaja otrok iz šole ves drug. kakor je bil prej doma pod maternim okriljem, so sicer v skrbeh zanj, se jezijo, kregajo otroke, če nič ne izda, se žalostijo in tarnajo, kako so otroci svojeglavi, trmasti, neubogljivi, pa pri tem ostane. Ce so zares krščanski, skrbijo vsaj še za to, da hodijo otroci k službi božji, da doma z njimi molijo; kako je z vzgojo v šoli. to jim je po navadi kaj malo mar. Udajo se slepi usodi. Bo, kar bo. Otrok mora v šolo hoditi, to terja državni zakon. Če pa otrok zapusti šolo s polno glavo (če je res!), a s praznini srcem, z duševnostjo in mišljenjem, ki sta starišem tuji. stariše to žalosti, ne vprašajo pa se, če niso s svojo brezbrižnostjo tudi sami nekoliko krivi. Ta brezskrbnost starišev glede šolske vzgoje otrok prav nič ne odgovarja naravnemu nagonu starišev, marveč mora imeti svoje korenine nekje drugod. Tega ni težko uganiti. ...I, Država ie monopolizirala šolstvo in šolanje je obvezno. Kakor je šolska obveznost potrebna, tako ima tudi svojo slabo stran. kakor vidimo. Stariši se pač zavedajo, da otroci morajo v šolo hoditi, kakšne pa naj bodo te šole, kakšna naj bo šolska vzgoja, to prepuščajo državi, ki jc vso skrb za io\o prevzela nase. To so stvari, s katerimi se danes javnost malo peča, in so vendar tako silno važne in odločilne za otroka. Skrb državnih oblasti je osredotočena predvsem na maierijalno stran pouka, kaj da se naj otroci uče in kako da se naj vrši pouk v šoli. Pazijo tudi na državljansko vzgojo otrok, skrbijo tudi za telesno vzgojo in šolsko higijeno. Je li to res? Res je. moramo reči, in tu bi bilo treba korenite iz-premembe. Stariši imajo po božjem in naravnem zakonu prvo in največjo pravico do otrok. Dr. Ivan Huhag ^ zabotdravnik v ftkotji LaH dne 23. sept. zopet ordin^ pa tudi odgovornost zanje pred Bogom 2t je po božji volji in po naiavnem zakonu op," vičeno terjanje krščanskih starišev. diolp je porabil "Mm ikatliFc /« /vepleuke. 2o pridigi zamišljalo okoli bazilike morje lučic — rimska procesija. Neopisljiv prizor! Po procesiji so bile spovedni-ee oblegane dolgo v noč. Ob 4 zjutraj je bila pr\a sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Svetih obhajil je bilo to jutro podeljenih okoli 3000. Ob 5 je bila pri Škofovi slavnostni pridigi in tv. maši prostorna bazilik« napolnjena do zadnjega kotička. Romarji so se ob 7 poslovili od Lurške Marije in odšli na kolodvor, da so se odpeljali v Zagreb. V Zagrebu jih je na kolodvoru sprejelo vodstvo. Slomškovega prosvetnega društva. Množica je .bila kmalu razdeljeno v ,skupine, potem je pa šlo sem in tja po Zagrebu ves dan. Zvečer ob 7 so bile v jezuitski cerkvi slovenske večernice. Po večernicah «o priredili zagrebški Slovenci gledališko predstavo, pri kateri so se romarji pošteno nasmejali. Vrnili «i»o se domov sicer utrujeni, . vendar veselih obrazov in zadovoljnih src. Razno (St. Vid pri Stični.) Neznan človek, dobro oblečen, stur okrog 30 let, jc v bližini postaje Iladohova vas prišel pod vlak. Ali je bil to samoumor ali zločin, ni mogoče dognati. — Kmeta iz Mišjega do!« pri Primskovein so napadli trije moški, ko se je vračal v torek 11. septembra s sejm« v S Sniartnem pri Litiji. Tam je proelal vola in kravo. Roparji so mu vzeli ves kovan denar. | Papirnat denar pa je tiščal v pesti, kar pa niso j opazili, ličke s« orožniki kmalu dobili, ker je | Gustav Strniša: Zemlja rešiteljica (Nadaljevanje.) I Meneej je bled kakor stena. Otožno pogleda svojega znanca in mu odgovori strmeč i *kozl okno: Danes sem pokopal svojo ženo, brez katere mi je življenje tako strašno prazno. In prav danes si ti prišel k meni. Res si prišel f s slabo mislijo, a spremenila se je in zdaj ti .1« žal. Pa naj te zavržem? Ne, dobro delo hočem storiti! Povej mi, kaj naj napravim zate! Reci mi, kaj naj ukrenem! Morda je vendarle kje rešitve? Saj ni, da bi so moral spet pogrezniti v blato, čeprav pojde spočetka težko. Posvetujva se! Kaj hočem storiti?« »Odpusti mi!« »0 tem molčiva, kajti odpuščeno ti je bilo že tedaj, ko si vse povedal. Tneli resnična izpoved je del pokore za storjene grehe! Povej mi samo, kako naj ti pomagam!« »Denarja ne maram, ker vem, da bi se ne mogel premagati, ee bi imel tako hitro nenar v ž«pn, kajti zapil bi ga v prvi krčmi, čeprav bi mi bilo potem hudo. Č!e je bolnik težko bolan, ga je treba le počasi zdraviti, sicer lahko umre.« »Ali naj te vzamem k sebi v trgovino?« , »Ne! Ne maram se postavljati ua tehtnico iu imeti opravka z denarjem, čeprav sem prepričan, da bi bil pošten! Morda imaš Kako drugo delo za me? »Dobro, v sadjarsko zadrugo pojdeš, tam *je imel opravka z denarjem. Svoj za-stuzek boš imel hranjen pri meni, seveda ga *n).ls kadar ga boš zahteval. Ali ni zadovoljen?« Pručka je veselo jm)trdil- eden roparjev v temi pobral nevede klobuk napadenega, svojega pa pustil. Po klobuku so kmalu dognali napadalca. — Posestniku iz Pustega Javorja, ki je kupil kravo na sejmu v Smartnem, so kravo ukradli. Sumil je, kdo bi utegnil kravo odgnati. Dobi! jo je v tatovem hlevu. — Sadna razstava v št. Vidu dne 8., 9. in 10. septembra se je dobro obnesla. Čez 300 krožnikov lepega sadja je bilo razstavljenega. Ljudje so v obilnem številu prihajali ogledovat sadje in razne sadjarske priprave. Posebno pozornost je vzbujala mala namizna stiskalnica, katero je napravil domači mizar Franc Hren. Tudi malo sadno sušilnico za štedilnik, delo domačega ključavničarja Julija Rosmanit, smo videli. Za časa razstave so bila tri predavanja. Na praznik je govoril g. okrajni kmetijski referent iz Litije o sadnih vrstah, v nedeljo e»b ti dopoldne iu ob 3 popoldne pa g. Kafol. tajnik Kmetijske družbe, o sadni kupčiji in o škodljivcih sadja. Ta prireditev bo, tako upamo, spodbudila kmetovalce, da se bodo sadjarstva bolj poprijeli, da ne bo v prihodnje treba sadja več kupovati, kakor dosedaj. Naši sadjarji. (l>evica Marija v Polju.) Lelos se sadjarska in vrtnarska podružnica prav lepo razvija. To dokazujejo razna strokovna predavanja, ki jih podružnica prireja, nabava škropilnice ter strokovni nasveti, ki jih daje, ter večje število novopristopivjiih članov. Tako tudi razstava, ki jo je priredila v soboto in nedeljo v tukajšnji šoli. Razstava je nad vse povoljno uspela. Obiskovalci razstave niso štedili s polivalo in prostovoljnimi prispevki. Razstavili so člani podružnice, umobolnica ter vevški vrtnar mnogo in lepih cvetic, lepe, izbrane zelenjave, oziroma povrtnine. Poeeb-i no mnogo je bilo lepega namiznega sadja. Želimo tukajšnji sadjarski in vrtnarski podružnici še vna-, prej veliko uspehov. Razno. (Mošnje.) Pred dobrim lednoin nas je /.upustil g, kaplan p. Benvenut. Bil je odličen govornik, goleč spovednik in mladini zgledni vzgojitelj. Povsod je bil priljubljen. Zlasti ga bo pogrešalo Apostols-tvo mož in fantov. S svojo tehtno besedo jc znal privabiti nad 50 članov mesečno k mizi Gospodovi. Težko je bilo reči dobremu g. patru poslovilno besedo. Iskren« hvala mu " ' '..................'..'J . »»J™«™ 1111_ n. .1 j»!8!llL!—IL J1LJ1 -'- »Zlepa si sploh ne bom verjel, da je vse to res. Ni mogoče, da si tako dober na vse, kar sem ti hotel storiti zlega Bog naj mi pčmaga in da moč, da me spet. ne požene po svetu moja postopaška kri in vse bo šlo. Hudo je za človeka, ki je bil enkrat vaga-bund, v srcu nosi neozdravljivo rano, saj večno hrepeni dalje in dalje, kakor pečat prokjetstva mu.je ta rana, ee je močan se bori in vztraja, a če je šibek, ga premaga in spet se napoti čez dni in strn, ko zabije njegova ura,« »Če boš mnogo delal, boš polagoma na vse pozabil. Le delo ti bo dalo moč, da postaneš človek,« je omenil Janez. Tisto noč je spal Pručka pri Meneejevih, Pozno v noč sta z gospodarjem kramljala. Ko je odšel počivat, je Janez še obsedel za mizo. Ko je ostal sam. je odgrnll zastor pri oknu in se zagledal v daljavo proti cerkvici svetega Primoža, kjer .ie spala njegova Milena. V mesečini je sijala zlata konica zvonika in njemu je bilo kakor da je obstala med nebom in zemljo njena svetla duša se še in še poslavljala otl njega. Ko je proti jutru za trenutek zadremal, je. bil uokani bolj miren. Zjutraj je Pručka že nastopil svojo novo službo. VII. Meneej -se po smrti svoje žene ni in ni mogel potolažiti. Težka otožnost se ga je' neprestano lotevala, neznosna osamljenost mu je dražfla živce, kajti njegova žena mu je bila ne samo dobra žena temveč tudi žvest tovariš na poti življenja. Zdaj je taval dolge popoldneve po polju, si ogledoval žito, zahajal v gozd in skušal zaživeti še tesneje s prirodo. Navadno se je pozno vračal domov ves zamišljen in sve-' ca no resen. Ko je prestopil prag svojega st.a: za vse, kar nam je dobrega storil, — V nedeljo, 30. septembra bomo videli na našem odru dogodke iz povesti »V goliških plazovih«, ki je vzbudila toliko pozornosti takrat, ko je izhajala v »Domoljubu«. Zanimanje igro je veliko, zato vas vabimo, da ne zamudite te lepe prilike. — Prihodnjo nedeljo, 6. oktobra bomo pa imeli skioptično predavanje o Mali Tereziki, ki ima lep kip tudi v naši cerkvi. — V cerkvi pogrešamo nadzorstva pri mladini, ki smo ga bili vajeni, ko je bila med nami še zaslužna gdčmi Faturjeva. Ker so otroci prepuščeni v cerkvi sami sebi, ni čudno, če so pozabili, da je njihov prostor pred altarjem. Kako veseli bi bili starši, ako bi imeli nekoga, ki bi v cerkvi na otročad popa/, j I in ji z lepim vzgledom pokazal, kako je treba biti pri sv. maši. Cerkvica sred' planin ... (Davča) Romarji, ki pridejo letos n« naše žegnajije, bodo kar gledali. Že zadnjič pohvaljeni mojster Benedičič iz Železnikov je zdaj cerkev prenovil tudi od zunaj. Janez Zupane lz javorske fare pu je naredil vnanjn okna in tako spo-vednico, kakršne ni videti daleč na okoli. Prav zares: cerkvica sred' planin, Cerkvica' rožne, vabi zdaj iz dolin srca pobožna I Smrtna kosa. (Primskovo pri Litiji.) Dne 14. i. in. je zapustila to solzno dolino Rozina Marija iz Se.vnega. Bila je že prilcina in je že dalj časa bolehala. Iskala je zdravja tudi v ljubljanski bolnici, a revi se ni dalo več pomagati. Pred šestimi tedni se je vrnila iz bolnice domov. Zapušča moža in štiri otroke (že vsi odrasli). Prizadeto družino naj tolaži Bog, njej pa naj bo žemljica lahka! Graditev gasilnega doma. (Škofja Loka.) Vsej bližnji in daljnji okolici Škofje Loke je znano, da 6e gasilci v škofji Loki bore s teičko nalogo, ki jo bodo mogli izvesti le s pomočjo dobrih 6rc. Grade si namreč svoj dom. V vzgled javnosti moramo na to mesto postaviti samo par lepih zgledov od strani okoliških kmetov. Nje tare danes že itak velika skrb za svoje gospodarstvo, pa gredo vendar naši akciji z razumevanjem na roko. Naj imenoma naštejemo vasi: Brode, Bodovlje, Gabrk, Log novanja, ga je spet zbodel spomin na Mileno in kakor tiha senca je šel poleg njega in ga ni zapustil včasih vso noč., Nekega dne je vzel y trgovino mladega zanesljivega človeka, ki mu ga je priporočil prijatelj v mestu, a sam je nepričakovano začel kar čez noč kmetovati. • »V težkem delu .se utrudim, polje me bo omagalo, ostra sapa mi obrije ob raz.In moral bom počivati in spati ponoči, saj še nisem star, niti štirih križev nimam na ramah!« si je dejal in se lotil trdega dela. Njegova hčerka se je krepko razvijala. Vse mu je šlo po STeči. Še Pručka je postal dostojen in miren človek. Včasih ga je res zaneslo v krčmo, tocla ni se preveč zamudil, kajti Janeza se je bal in če ga je Meneej le pogledal in mu smehljaje se zapretil, jc bil že ves zadregnjen: »Veš. saj ni tako hudo. No, ti me že razumeš!« In Janez ga je razumel, kajti Pručka je dobival vedno boljšo plačo za svoje vestne delo. Tisto nesrečno polet je po Milenini smrti ui in rii hotelo miniti. Janez je delal na polju kakor živina, vstajal s prvo zoro in se potil in trudil kakor kak' hlapec. Zvečer je kesno legal počivat. Spočetka se je še in še moral boriti," ka.iti žalost je hotela premagati tudi njegovo utrujenost. Toda to ni dolgo trpelo. Kmalu je spet dobro spal utrujen iii zgaran kakor vsak pravi kmet, ki zaspi ko komaj zapre bet. Hvaležen je bil grudi, da ga ;ie rešila neprespanih noči. Res rnu je misel na Mileuo ostala, n te misli ni hotel izbegrnti. Spomin na ranjko mu je ostal zdaj v duši kakor nekaj vzvišenega in lepega, a ni ga več mučila tista, strašna žalost in zapuseenost. Hodil je med z o reči ni žitom in so veselil svojega truda, saj je sam delal, saj je po- Stran m »DOMOLJUB«. dao l*. easrterabr«. Ster. t®. im. cdk> pri »n Filipu ia Jakobu r hribih w iaJtl pri titU lilSi dobce ljudi, ki fo ftia (c i odprtimi roka »i p»c«rraUC zato smo /ha ®orelceSB veUKaaftko škodo, vsem pa oh3fl> atiahu. V«i sumijo, da .mora biti ua dela alo-eiuec, ki ce v&teli ob tipjjeaju ki a«* reči svojega bližnjega. Gotovo /e hude&aa čoka zanetila požar, ki bi lahko postal usudeooln za celo vrsto posestnfkov, tudi to nedeljo ob lt zvečer «a skednju po*. Vinceaca UrbanSč, Lj-tidje so bili že pri počitku, ka naenkrat ogromen rdeč sij razsvetli. colo dolino, da se je videlo kot podnevi. T par trenutkih je bilo tcISlo, s kraio natlačeno gospodarsko poslopje in »raven stoječi hlev v morju plameaa. Komaj se je poare-čfk. rešiti živina. Velika je bila nevarnost, da bi se vaefa sosednja hiša. Preko nje bi imel ogenj bogato žetev v cefi rrsrti na kupu stoječih slamnatih streh. Zasluga za omejitev požara gre domačim gasilcem, ki »o edini v razmeroma Kratkem času dvigeili « »vojo inotorko vodo do kraja nesreče ia s smotreaim gašenjem preprečili nevarnost. Pogorelec je močno udarjen. Skromna zavarovalnina ne bo nrti od daleč pokril« {kode. kaj Sede strah io pa trpdjenje pri obnoritvi Priporočamo ga dobrim srcem, da «mi priskočijo s krmo in z delom na pomoč. torta* kcea. (Kresnica.) Umrta je 18. septembra Matej Katjrhia, ••taleč naokrog f.naaa pod iomcumb Mutajeva Kaira ali tudi Ištinova, ker je v Doaloviiah imela nekdanje Btinovo p»eetvo, rojena pa je bila na StuJančicah pri Matejo leta im. ©asefena oi %žl*, r dekliškem st»»a je roceHija »a Rogatec. Med procesijo je na pot« umrl Goršič France iz Pec (Ijikatovci. Postalo mu je slabo in kmalu izdihnil. Bolehal je že dali česa ia je sam pravil, opotii£fci? Stani-Skovo prosvetno društvo j» poskrbelo za razvedrilo. Takole za smeh smo naptarili — ue Aa ono kritiko, ki gtoifa z velikimi očmi, ampak za trudne romafje, ki le šc drobao gledajo, da ne bi prezgodaj Mspali, da bi ae J2tt& haSc ie itmmafc z iaaslon! iriMtt knihktrr. De«a>!eb. Friderik Veliki ee je rvf aotie-vaf iz dohovnfkoT. Upam, da me boste pod svojo esktsja vieeSi r n obesa, ie aefcoč dejal eaema izmed njih. Prav t&d, ViMkost, je odgovoril da-komik, če le tndi tamkaj ne do preporedaao tiBotapstvo. inagal žitu, da je vzklilo, z lastnim snojem in teikim tietom je dosegel, da je nje-80to polje aajleiple la najbolj plodno. Na zadnje je jese« vsa pestra in pisana. JfeH so In pospravljaM Sit« ter Hčkali Kopnao in meti proso. Janez je pridelal tndi mnogo prosa. Spomnil" se je na svoja otroSka tet« iu povabi! fante in dekleta iz soseščine, da ao prl-Sli proso mendrat Prliaaeu je bil tisti voeer, ko so se zbrali fantje in dekleta. Mencaj jih. je opaaavsl in ae s»aehljal. Zazdela se mu je, da j» ujeigova fantovska nltfAnst zadihala okoli njega. Meaei so ae posttavili na skednja v vraio, aa ojrijoli m akeni in primeži meti, Is gtedAl je Jan K ki so »tali pa les ulih deklet ia meli tar m aaaektljali. Kadilo ae je, a nihče se nI dosti meaif. Opiaatb. m je dte-Kaea pesera. se razlegia. v noč ka odmevala v daljavi vaa razmaknjena, ves«la, spin aSema, kakor mlada kmetska churn pol ms sil« in Sivljasja Menoej jih je bil vesel. To ni bito M©h-b» «tr»»t, iemveS samo zdravo delo in ČmSl je atrlp itetesa, ži¥lj«ajsi. "fmoi je, da se med pri rodnimi ijndrai v tudi dragim potreben, ne ssuno svojemu otroku, kajti vedel je, da, mu saupajo ia st žel«, da lil bil še bolj njihov, ker bi na radi marsikaj poverili, še. več kakor doslej. In potem j<» dntit, da se je nekam vrnil, kjer je že onkrat bil, kjer jo bilo vsa tak« topo, prijazno ia donite. In razgovori! se jo. Vm m krasnljttli n njim in bi H veaelf, da h bil tako prijazen in domač. ZaneH so. Dekleta so se najprej® postorila in odšla. Fantje so še ndtollko posedli In Juvstvan« je zadane!« njih pesem, polna ijnbesnl ia veselja do 'življenja, m isroljeirke In do a»m!je domače. Janez je poalužal. Pozabil je, da ni ved mladenič. Pozabil je, da je njegova Milen« pokopana, Trenutek ga. je zam&mil. Najrajši hI odhitel ven v prirodo in zapel veeeto i« sanjavo, kakor bi šole pri&rt iiživail svoje mladost. bi sod oknom Milena, lo tedai ga je prasanllo, : Pojdem. tje aa sfrob aelaai s »robniia cvotiem posajeni, tam si utrgam cvet, k1 je ljubezni moK a vet. Vedel je, kaj mislijo- Vedel je, da tt mladi vamll Ijadjo spominjajo njegov« dob te Milene in da mu »daj m rftoro polt o nji, ki je mrtva In ki jo je Ijwbf! ia oWt" vsak, kdor jo je poznal. In dobro mu js delo. Včasih tudi žalost dobro de. Sel je počivat. Nekaj eaaa je poatal pri odprtem oknu. Priroda je bila obsejamt od mesečine. Prijaaao ki utežno s» je poafav- M. B—ski: Ob dvapseUetnici svetovne morije (Nadaljevanje) B. Ha viška. Dme 30. 1814 je toroj proti večeru aflilerijaki dwbt»j .aied Anertrijci in Husi. KuBtolf je lome, toliko lafcedjand čas oddiha za o4x; strani. Pri trenu ali kje, so «e vendar epomniji, <18 emo še na eveiu in nekdo je prinesel tudi v naš gtrefeki jarek nekaj pitne vode. Pijačo eesn nato&l t bojno ateMenieci »teHtlašo«, lepo vonjajoč« po kuiainovem žganju, talko, da je preeej DOMOLJUB*, dae 19. septe«*ra 1« Sb&a MS proti desni ogenj in sinu. Kar po voirti, kaher a •trojno pu&ko 1 Kakih 900 m oa desno od mene je bil etreteki Ce* epodnjoStajejakiit Netaeev, ki eo se dva ve-a prej branili mojega tovarištva. In glej groze! Prav v tiste jame eo zadevale danes ruske granste. Trupla in glave in roke m noge >kanar$wnK (tako «tii'i imenovali 'H peSpoli, ki je ob raiaaib do-gockib ustrelil AfdanriJa h» Luadra), eo frčale po turaku daleč na okrog. Ne eden ni oštel živ. Kako prav so imeli jiesre&ii bojni tovariši, da «o mi tisti veSer 'alto neusmiljeno hodili e petami po na-gah. Takrat sem se jezil na trje, danies sein hvaležen njim in — Bogu. ~ lilife in bliže so padali ruski l0|po\Mi(i betrelSsi. Gorje nam, že bodo Lako ločno, kcšt Uum v nižavi, zadevali iudi v naš obrambni jarek. Zopet mi Je Bog pomagal. Kwkih 10 m pTed naSim zaveJSče«! eo niski tepničarji zgrešili točni eilj in krogle so trarie v $tmA precej daier za iuwimi hrbti. SJsem ae še oddahnil od atrah« in groze, ko dobim v roke laistek aažega «totuika. Na listku je po jarku krožilo povelje toSaio sledeče vsebine: -.■Letite, tuts Patronen urad Gevvefrre puteen, soas* wird ihr nicbl schicssen k&ineac (Ljudje, osnaiite puške in palrone, drugače De boste mogli streljali). Prepisano gospod jhauptiuaai«, sem ei mislil. Tovariš pa me opozori: Ali jdh vidiš, tam v dolini, kot listje in fcrave jih je. In pogludal v daljava, od koder «o «e začele premikali nepre^h^itee viste ruskega vojaštva. Le seiiilarija je .padol ia naših vnel strel, tako Rusi na tem mestu res niso imeli preveč posla z nami. LaKk-o bi bili opravili tisto turo brez žrteiv, mi in oni, če bi bili vsi mi ob ruski ntafci vestno in točno elnSali povelje našega stotnik«: /Leute, tute Patronen anid Gewehre putoenK... Ko sem bil na tem, da me Ruei, ki so se mi približali na dobrih desrt korakov, zajamejo bres nesreče, sem zopet uetrelil, pa ne Rusa, ampak velikanskega kozla. Ne da bi bil, ko je bilo vendar že. vsega konec, v strelskem jaHku mirno počakal Ruse z, dvignjenimi rokami, —'ali kakor pravimo s^dal »rtike u vis'., — H™ skočim B puško in.poleg vsega še e pokvarjeno ptiSko pred nosom iz jarka ter pritaem bežati ob lirita — vsaj tako sein iiiislH — proti Lvovu. Ru^i ep, seveda pokali ?.a nieaioj kakor za zajcem; Angel vanjb pa jat pri meni ip aietova molitev z njim, zakaj drwga«e im je neuajevnao, kako sem. M«geJ ubežaiti bree poSkodbe. Kirogle eo švigale doSiesedno iiiimo Viseli delov člOivešlrega tekaa. Xeh' tromiefe mm iab»t, da nI le freetrer IJeito teokno, p« ja f« krogla čatukafta Wa» nog«! In ogrela kolena iie dotikajoči »rak. Ko vržem med pu&ko v stran, je bilo kmalu konec mieltega streljanja. Pir^cfeel eem kakih pet kilometrov in ee zna-fiel za h riboa>. Od druge strani ee prikaže »iraaj-aki Jane?A Jože Oblak, rojen v Crnetu vrhu nad PeHioviiu gradceat, ob mobilizaciji slatiujoč v Kranju. Oba sva bila 'kajpada zelo izmučena, jaz menda še bolj kot «n. Vendar sva bite veeefla v nadi, da «vn ee reSila naijlnajšeca. glej, komaj aa-pravmia sekaj korakov, zaiaut« rutite gj^unate zopet udarjati svojo uieilodije ofkrog najinih ušes. Ruei eo najbrže iniielili, da so v oasadju hribovitega sveta močni avstrijski vojaSfti oddeSki, ki jih je treba pred pehotno atako ukrotili s topovskim ogujeon. Pa jih ni bilo. Sama eva bila z Jožetojn in niftoaiur več nevarne >aurtrig»ka junaita^ Zalo pa «o hili tisto uro nama še vedno zelo najpotu ruski šrapueli. Sreča je bila le v toni, da naju ni mKbai isetrelek sadel naravnoHt na glavo, ln pa tla večina toporokiis krogel sc ni razletela, temveč brac škode zarila globoko v isehko zemljo gališko. Solnce je Mo za gore. Huska arliljerija je dovršila m te dan evojo nalogo. Obrnjen eem bil do snurti. Noge ino nwo »eč naale. Dobai Jože me je nekaj lasa opiral, nato pa je odšel sam dalje in m® je pustil ob kupu požele ajde. Popolnoma sem se '/'girbil. Ali sem trenutno zaspal, ali padel v nezavest, esm ne vem. Ko sem ee pesno popokkie prebudil, ee mi je fisdeto, da ču-jem «lrolj8ajo in zvoaenje. OpelšaJo je živčevje. Greni dalje. Glava mi še ni bila vedra. S težavo prileziem do vasi. Stopim v vežo prvega poslopja. Rad bi mleka, pa kdo naj rni ga da, ko ni nikjer ne človeške dufce ne živali. Lasem v drago hišo. Tam leži jua slami 10 avstrijskih ranjesav. Priiefjo -vode. Poetrežena drugemu %u drugim. Ko ponudim desetemu, se ne žgane. Bil je že mrtev. Nazadnje se napijean še sani. Želodec se ml je skregal s pokvarjeno ik&merro in tudi vode ni več prenesel. Ležem poleg dragih trdno prepričan, da ne bo dolgo, ko nas raavesele z okrepcili Sn zdravili avstrijski sanitejci. V kmetski hiši, ki se je po volji Usode za nekaj ima spremenite v nekako male bolnišnico, eem trdne zaspal. Ko ee prebudim, mi v roko ranjeni avstrijski korporal pove, da ao že »jutraj Avstrijci umaJtnilj in da so Rusi prodrli bojno žrlo in zasedli tudi to vas. (Dalje sledi.) lež in Jošt je zadovoljno gledal v bodočnost. Doma je nameraval dokupiti zemlje in se lotiti kmetovanja, Marfa je imela svojega sina s prvim možem, ki je bil gališki kmet. Kmalu je umrl. Tomaž je bil zelo trmast in še otrok ji je vodno delal preglavice. Ko je dorasel, ni hotel v nobeno »ložbo. Potepal se je po večjih mestih, odkoder je bil večkrat izgnan in je spet postopal doma. Ko mu je mati izplačala delež, je upala, da bo poskusil s kakšnim delom. Prosila ga je, naj se eosa loti. Sili »e ji je ležaU in pobral denar. Prosil jo je, Daj aiu pove, kje bo odslej živela, napisal si je njen naslov in šel. Tomaž pa ni izostal dlje kakor dva tne-seea. čez dva meseca je prišel za materjo »a Slovensko, jo poiskal in kar ostal pri uji: »Denarja nimam več. porabil sein ga-Zdaj bom pa pri vas mati!« je kratko dejal in ni se brigal za njene očitke in besede. Tomaž tudi doma ni imel obstanka. Ostal je »Mikaj dni in potem zginil v mesto, kjer se je potepal, dokler ni prišel spet razcapan in sestradan domov. Jošt se je motil, ker je menil, da je zdrav. Tedaj, ko je bil prepričan, da je rana za-eeljena, bi bil moral še enkrat, k zdravniku, da bi ga temeljito pregledal. Pa ni šel in si je sam zdravje poslabšal, kajti tlom n se mu je rana nenadoma odprla. Zaskrbelo ga je in Marfa ga je pregovorila, da je šel k domačemu zdravniku. Doktor niu je rano pregledal -in jaiiajal z glavo. Kana je bila le navidezno zdrava, a nastale so notranje komplikacije. Bolest se je razpasla m vano-ter. Zdravnik Je rano zavezal in niu ukazal, da mora takoj v bolnišnico. Jošt se je smejal, saj ga ni bolelo posebno. Zahvalil se je zdravniku, zatnahni'1 z noko in šel. Sklenil je ran® pustiti popolnoma pri miru, kajti prepričan je bil, da se bo tako sama zacelila, kakor se je sama odprla. Nekaj časa je bilo dobro. Mož je m kmalu čutil, da ga nekaj zbada v glavi. Tudi na to se še ni oeiral, A potem ga je pričela močno boleti gibava. Glavobol ni odnehal, temveč je postajal vedno muernejši. Trpotca je začela mučiti spet skrb, da bi ne bilo kaj hujšega. A bolezen se je že preveč razvila in na to je kmalu pozabil, ker je postal polagoma čudaški in ves zamišljen. Žena je kmalu opazila moževo izpre-inembo, saj je večkrat stal kar več ur pred oknotm zaart v eno točko. Drugič je spet taval br-ez smotra ves dan okoli, se vračal Euiueen in žalosten in samo molčal. Marfi se je zazdelo, da moževa bolezen napreduje. Šla je z njim k zdravniku in šele tedaj je zvedela, kako je Jošt bolan, saj ji sam ni nikoli povedal, kako je oprmvi! pri zdravnika, temveč jt je da je vse dobro. Marfa jregistrirane«: in v »divje« »Registrirani« so bili tisti, ki so bili vpisani pri posredovalnici za delo, a vpisal se je lahko le tisti, ki je bil poprej vsaj eno leto stalno zaposlen in ki je lahko predložil celo vrsto listin. Samo ti naj bi dobivali tudi podporo v znesku 8-12 Rub. mesečno in kvečjemu 6 mesecev. Ce pomislimo na običajno rusko naglo menjavanje dela in na to, da se spričo tamošnjih razmer velik del delavstva sploh ne moro izkazati s kakimi dokumenti, uvidimo, da se večina brezposelnega delavstva tudi registrirati ni mogla. Vkljub temu je pa že 1. 1922 znašalo število registriranih brezposelnih 800.000 in se je v poznejših letih Nepa gibalo okoli 800.000. Ker zavarovalnica tudi teh stroškov ni zmogla, je dobivalo podporo ie 11—15% upravičencev, drugi so pa ostali praznih rok. Lačni »neproietarci« so bili kratko malo izgnani v domače vasi. Stroške zavarovanja v znesku 15—22% mezde so nosila podjetja, urejeno je bilo pa strogo centralistično. Slično je bilo tudi z ostalim delavskim p r a -v o m. Da se iznebe brige za »neproletarce«, so boljševiki delovno dolžnost zopet odpravili. Načelno delavec dela saai sploh ne sme iskati, temveč mu ga nakaže le posredovalnica. Če ga breri upravičenega vzroka (odločuje o tem uradniška samovolja) ne sprejme, izgubi pravico do vseh podpor, za varovanj in drugih ugodnosti. Delovni čas znaša 8 ur dnevno, od I. 1928 dalje za nekatere panoge in za nočno delo le 7 ur, za rudarje in za duševne delavce pa celo samo 6 ur, vesidar se te določbe ne izvršujejo povsod enako. Nadurno delo je dovoljeno le izjemoma in po 4 urah dela je pol do dve uri odmora, ki se pa ne šteje v delovni čas. Praktično se izpolnujejo ta določila le slabo in stremljenje po čim večji proizvodnji se izvaja na račun delavca z izgovorom, da dela v prole-tarski državi itak zase. Nadalje ureja »Kodeks dela« tudi sklenitev delavnih pogodb, notranji red obrata, mezde, zdravstvene predpise, varstvo vajencev, žensk in mladoletnih, delokrog strokovnih organizacij, razsodišča itd. Kakor povsod, je tudi tu ostalo premnogo določb' le na papirju, ker za njih izvajanje ni ne sredstev in ne pogojev. Najmanjše mezde n. pr. predpisuje »Kodeks dela«, toda podrobnosti so prepuščene tarifnim pogodbam, ki jih sklepajo strokovne organizacije. Na zunaj so te sicer podobne ostalim evropskim delavskim strokovnim organizacijam, v resnici imajo pa v Rusiji skoraj ravno nasprotni značaj. Skrbe namreč za izvajanje socijalne zakonodaje, a le — kolikor je to v skladu z državnimi koristmi. Ker je pa v Rusiji delodajalec navadno država, strokovne organizacije v resnici niso drugega nego orodje države in stranke, ne pa zastopnice delavskih koristi. Njih glavni namen je vršiti »kulturno delo«, to je komunistično propagando med delavstvom. Če se drzne nastopiti strokovna organizacija za večje pravice delavstva, jo proglase kratko malo za protirevolucijonarno iu protidržavno iu — po njej je, saj rešuje vse spore posebno »ljudsko razsodišče«, v katerih sede zopet le zastopniki stranke. Ko je poskušal 1. 1929 priboriti ustvarite)] in dolgoletni predsednik ruskih strokovnih organizacij, Tomski, tem nekaj več besede, so ga pri tisti priči odstavili. Glede na vse to so strokovne organizacije za rusko delavstvo brez pomena, pač pa stranki dobro služijo za obvladanje d e 1 a v s t va , posameznikom so pa najobičajnejša lestev za dosego raznih služb in časti. Najnižje edinice strokovnih organizacij so »obratni sveti«, v katerih so voditelji dejansko imenovani od stranke, kajti ruske »v o 1 i t v ec se vrle vedno in povsod z vzklikom po predloženi kandidatni listi, kateri se seveda nihče ne upa ugovarjati. — Tudi obratni sveti so izgubili ves nekdanji pomen in služijo danes s trokovnimi organizacijami vred prav za prav le za priganjače delavcev. Naročajte »Domoljuba"! HAZNO IX>MUujUB<. dne 19. septembra 1034. j&SUSL Osebnosti Osebnost? Kdo je to? — Ne vprašuj mnogo, kje stanuje in če moreš takega Člove-ju, videti. Vprašaj ae le, kako se moreš sani napraviti osebnost, kajti vsi veliki, t j. vee osebnosti so se morale some izoblikovati. Sama od sebe še ni nastala nobena osebnost. Ce nikogar ne najdeš, ki bi bil osebnost, (edaj si bo«1' sam l,rvai ki jo spoznaš. Ce je kdaj tvoja duša občutila spoštovale do veličine in hrepenenje po njej, tedaj u poklican k družini velikih. Tvoja dejavnost, tvoja notranja dejav-wei moro veličino doseči; kajti z močjo volje sc kujejo značaji. Ce si tako postal velik, se ko tudi tvoje hrepenenje po drugih velikih »iljili izpolnilo. Vsak mojster najde v vsakem času in na vsakem kraju svoje učence, ki mu dede. Saj live povsod ljudje, polni lepega hrepenenja, Iti si le niso na jasnem glede cilja in [Kitov, ki jim ie manjka poguma za »da« ali >ne< v Življenju, zn vero do uspehov. Vsi ti potrebujejo močne roke voditelja. Pravi mojster pa ima poguma in moči tudi za druge, takega poguma in take moči, ki vodita h gotovemu uspehu, pa najsi bi bil ta tudi samo notranji, ki veruje in utrjuje moralno moč. Za zunanji uspeh pa se ni treba truditi; ta gotovo pride ob svojem času. Da ic tako kmalu ne pokaže, to je uredil Bog tako baš zaradi tega, da nas vzgaja k čistosti naših namenov in k močni zvestobi. Prezgodnji uspeh napravi človeka prevzetnega in lenega. Osebnost biti, se pravi, oživljati mesto, na katerem kdo Stoji; uveljavljati delo, ki ga kdo vrši; prisiliti svojo okolico, da se izjavi za ali proti. Osebnost biti, se pravi, biti poduhovljen v svojem delu. Važna ustanova za kmeta in obrtnika. — V Ljubljani deluje, kakor znano, z velikim uspehom Dopisna trgovska šola, v kateri se Vsokdo lahko nauči vseh trgovskih in zadružnik predmetov, kakor knjigovodstvo, korespondence, zadružništva, vseh tujih jezikov, itd., pa ani ni treba hoditi v šolo, temveč dobi vsa predavanja aa dom in jih domu sam čila in se jih nauči. Ta šola je velikega pomena tudi za vse «nc, ki jim je a. kakršnihkoli vzrokov otežko-icno št udiranje, ker le na ta način in brez ve-ukih stroškov pridobe aa izobrazbi ia se pri-»opliejodo boljše«« kruha. ,S 15. septembrom je fačela šola z rednimi tečaji. Ker je pa mnogo iniresentov, ki sc niso mogli doslej vpisati, jc fkteaijo vodstvo jole, da uatreže njihovim že-*1®& in oivori IS. oktobra aove fedae tečaje f «>"ni predavanji in pravicami, kakor jih pa;o učenci, vpisani do 15. septembra. Kogar »nima ia l«n voljo za ač««je, naj p»e na Dopisno trgovsko telo v IjaMjaai, Kongresni trg *-U. b tekočim šolakiin letom jc tudi učninn znatno znižana. Informacije se uobe pri Dopisni trgovski šoli brezplačno. Ker je šola strokovno prvovrstna in imu že lepe uspehe, jo vsa- *omur toplo priporočamo. ... dogodek. Pri neki gostiji v odlični angle-"Kl družbi igra misier Trencli šaU c inlitdo damo,v ki obvlada i^ro zelo dobro. Mister Trencli Je ze malce star in trepeče v večni bojazni, da J", bo zadel mrivoud. Sredi igre se mahoma "vigiic postane mrtvaško bled in pado nazaj » stol. Prestrašena družba se zbere okrog nje-ka iu gtt vprašuje, kaj iuu je. »Kar sem že "Olgo pričakoval, se je zgodilo,« odvrne Trench, r? '"»sni strani me je zadel mrtvoud!« — »A. mnv! t Yendar nemogoče!« — »Res je, res,« L„ ' t rcncli, »vščipnil sem se v nogo in ni- fcftlt,. enti,-t — ,Ce Je 1ako- P°1m Sfi nc L" „•'*. sc zasmeje njegova protivnica pri Sa- iogalt*' 1"<>*ta' ki s&m Celje St. tO pottnine prosto. Cenik 1 več tis«* slikami tastonj. pati se itd. Ker je bil vsak faraon hkrati tudi najvišji duhovnik, je moral pred nastapoiu aa prestol priseči, da ne bo povzročil nikokiii ce-remonijolnih iapre»nemb. Med kronanjem so vprezali faraona v jarem svetega bika Aiiisa, a v roke so mu položili žezlo v obliki pluga. Po faraonovi smrti je bilo predpisano javno žalovanje, ki je trajalo 72 dni po vsej državi. Državljani so trgali svoja oblačila in posipuvaii glavo z. zemljo. Dvakrat aa dan so javno pO ulicah in templih prepevali žalostinke. Pred pokopom je ves narod glasoval, ali je zaslužil pokojnik blagoslov aH prokletstvo. Prav zaradi poslednjega je bil groznemu Keopsu odvzet grob v piramidi, ki si jo je bil sam priredi! za večni počitek. Smrt Napoleonove pravnnkinje. V Italiji jo umrla 90letna grofica Foriuuata Bracci, rojena princesa Marija Bonaparte. Bile je najmlajša hči princa Lucijaaa Bonaparte iu je živela dalj časa na dvom Napoleona ill. I-rta 1C56 se jc v Farni oaložila z italijanskim grofojm Braclš-jetn, s katerim je živela v srečnem zakonu do njegove smrti. Podzemlje veže dve državi. Nekim madjar-skim jamarjem se jc v zadnjem času posrečilo prodreti ir. največje niadjarske podzemske votline pri Aggtelckn in dospeti po podzemska rovih v češkoslovaško podzemsko jamo Donti-co. Raziskovalci so našli prehod s tem, da se pri nizkem stanju vode prehodili potok, ki !nMO{ S* »epienkrs H NAZNANILA Pri^etacr a, estalsras je. ak» c: UVk» "». as is poceni u efciai.« ie mkr. c t trfocai. atcn aca Sadi lartMga dobrtt« «x»s*i£e(a -etra. To Vara s^di Trgovski ti:- :** Sienrecii, tovarna perila is: r? r * Caliii. z, Gledališko i« pevsio "nr«L->mir« r pe: • de- janjih. [trjiajt «« vrli /a Sa*» »o;-ka. T«<-pB:j» m«hii. Začetek ob V Vjj«d>.- ve-Hi"" * ii Kmrtij-ka vola s* Grma pr; So* r.:. ->il'j .(." r e-r. dne —4. »e-ideutb-a e- n r»i v, f v m ' •. 1K1-. MtuKe-kbtaida tečaj o bcitri, are - tri grozdju in o !itaaa>g r maši Tečaj b* teoretičen 1,-j praktičen ter bo ("»;» ■ -7 ■< -i? is t»—-17. s Za* od Marijaaiiee ' K.f«sj« b; < e mesečni foipajhjiki tuiaj, « >i IV oktobra do IV uri'i aduti .i o J^iki pr,-fi&erno razvila cirliieta. ki *e p r. jč 11; r gospodinjstvo »padajočih de: T» tp,.. ji=5ila daje zavod »m. b Siovetaa in t is Uu«j»iitt> bo- v ue^eljo. 2%. septembra p> oe-.-t K * " j - aa kraterisei nedeljo roaur-^: ttad pri >». Trojki. imo nsj w okolši - Ijadstv. r rei.kj a«.— lici udeleži te^a praznika * s^abe —, vrem-i »e prireditev preloži tsa ' pr v>in;:. sedet jo. KajboJjSe ia najeese.Ao ptaiično, rženo in koruzno moko kakor todi koruzo. ri. piea«« kupite p«-; IM. Srata, Ljubljana. Jasteiieefa 13 (Prulel TeMo® 37 14 Zahteva Se tIa obleka bo ko; aalaV /a r*-. k i wmu bledemu ofcrazn bo dof.ro pri-sfeijaU.i •ospa. Gospa: »Nij s Ker h.mtui bioaa, preti-dela seet e. ko ■ mi navedli cent i izkapii jo je. Hogat Amertkanec je priše: 1 tvropo ter bi! zelo neroljen. ker mu v hotelu i katerem je stanoval, ai*o izkazovali prevelike pozornosti. Da bi pobaharil. je pozval s* tika tj« ter naročil . Prinesite mi porcijo šunke, ki ho -tal« d>sj«et dolarjev« »Obžalujem. fo«pod.< je odvrnil natakar •■Um. -ampak tu v na~e:;i fioteln ne dajemo 5a'f;o pt.! p^>rcije.< Moli oglasnik V a ta etcrai Dia S. Nart^aiki ^fMoallobi" plifafo caise ptrfoJtoo. ako kcpajejo ktsetijike po-irthMa* ali prodajajo svoje prišteli« ali tltojo yatto% otiromi obrcsiki pomoroiko« ali in f r,r>er '6 v:.-o'•** InHm rvUlf ku; :a Ponsibe t na-veibo kole se r.a A nt Ste rji r. £«xa £ Veliki tisiiuk brei lavtaega kapitii* Eaiimo v ka kos ur. poletno ei ieit:. Oop m t iseaiko ta odgovor iisiorti Bi: Pers»n Ljabijsr.a. pojtni pre-■Isd 307 PliiJfll, - izrike to-h.pia, prodan: tul '-i * ii.1:t t*- ~ > štev i ■ p. ■adiaa',s,u 5Mit,fc aiailiS ;esar d-ibra rvbUhis A P res ker. Sv. petri eesla 14 B-u- u knečica ieia 8®®18 »i 16 ki dalj* spre^DHie«. — Saltov v K.ii: !»©■»! iie» Id ŠSte IsHiiii oHiiil^s M* t»T*ru\i niča proti ;.rtnit-]i n» Besi« plati. — PoGuabe aa c !«•«-» i sta pod »Za-,iai»«< št 10 010 SilN u£ vrst iLiaaa marodaj. 7. oci-i* priroein -afc^vait-fco-b.-a Alojzi Polernikar. dreresaiJaz. Oo-brc.va pri P&iiiiijiii, u i vež. — Sadov v •j' m : toaoiniba pod 10.722 Ui, j. pridno lel le 1?» n M ootno; gte spoiio.i 14 —15 !e<, t ieiele krščaoi-kih sta- < r.-'ev. Naslov v sprav j lista pol št. i< m. 1 CfiiiiKlip Mina s re B t»rf Jaiel, Prejcul.-e i pri Kranju. Solni n^ pljtieifti! Tisoči i® OKdjra^llesiil tidco; o 3121 mm&mmn k? f tt mtndk'žgi rti:",j. Oii» n,cr? vjakrp p,- ^^'jcrj« j>cwBsjari. 6t t* b'jtKu*x ®itr-c primtg*. * j S fcjKk-i - rsmzlt. 1 «is leifaj t« rviia ltr j»o e^ipiterja bolfztt prtanfei. Resni možje Ii-.rr:4it rak p:* jujtp [^SM« mc^ nooA, i, p r*ai r- y*ra£t t. C rn^rr ratfirk z sk^h Brefeir^r«,-). it® Popolnoma caitonj dtfcia anje tejtgo, u katm bom črpali m« Vori«»tj». Krr lki jot/. lajoiti !■!.«> 10.000 aomadoT za brezplačno raraoiiljmij. rtiit- «raj, di k bottt toii. s~1i v: priMerati -.-.t .r*.-..,?,. «E0R6 FCL85EB, B»rfiB-Se«k§iiB Hl«gb»b»9tras»e £4. A bi. numjm KRAM« POGAČ .MK i« ♦ I, UlBUAVi T . Jaka »edi z Mihom pre?'.»r;o /tleda na zarderoiao -kaj vendar, r^ka; s - i i * < p rpii-s Miha >Aa. nič' Pa/ina -voj pt namreč že eden odnese«.< Kais* c»4»e pr,...,,, asort» .. T<,,t;o =swr«»i, .f N®JT4t »mi - - Pn yii3i«. riiii' raoak t>$ leuaja ' irilll ^EMUi B2B1B ia, tifi-'.a irrirj. ■ rt. nt Jave.j-jj, -u, j, •»Mi. 10 .<• t«: ■ iitro Slli:**>M »ta:. Di, v lekiirmafc . 9 piriU. »> . umi JT« ta.Ci ",t U U II a .-'' L '.-: tgi;f, ii. IT t-^ilja iiAlhtni d. a o Zacr-r. I-TI R««. Se. »r. 1*1 »d a. VIJ. .fitofiir ^ Ljsbe/ea. BUž pripoveduje • . >-: !:ii . jim prijateljem: >te dvajset let «eni jvuia pn ženi.« -lo je ij'jl>Ciea.4 no-ui so-^-U. -Ne. to je protin.« <>i> rne B'» • Gledalci buliH v »čarovnika, ua odru. >ln sedaj. moja. ><.mi napravil, dai bo ta mož tu polep men- tvj^ahil prav kar se mu je pript-iilo > M-i ijih petih dneh.< liobetnik. ki je bi! tudi med »firlni«. pa je naenkrai zavpil »\>. ne ne pet dni. napravite tri. a!i čtiri dni. nikaknf j»a ne pet, kajti pred peiinii dnevi <,ejri mu p.»-o.lii 100 Dn< RAZGLAS. Otviril »em 3 pnvoi ensreste^s nafebtva dov kor*eži;,niran: pogtcbtli sfivod ter b deta ii f.bčii stvo tado". oljil i t čno postrežbo 1 vaenoi pogrebnimi potrebifiDami. Se prijoroča _______ SMesc 5e«rih, ru»arfe Mladi -kartje imajo v svojih pravilih med dragim tudi določbo, da morajo vsak dan storiti vsaj en.) delo. -Uvk.. je priiel k zajtrka !er povedal, da je že rjaoravii eno lako dobro delo >P« tako Zfodsj že'* se začudil oče. >Kaj pa napravil takega'< -Zelo enostavno, tavoarja jem videl, ko je *ei 01 jutranji vlak vlak v Kranj. K"er sem iia vede! oa bo pri njegovi počasni hoji vlak zamudi!. sem našega Sultana na«-nva! mu i Seveda je Cavnar tekel, kar so ga noge nešle in tako -e pravočasno prišel na kolodvor.« » « » U oŠ roških U4nu >?>0 Janezek, povej mi kaj o. smel tvcj oče čez dve leti. ako bi vsak meeec dal >00 Uia m stran5« >Motorno kolo,« »e odreže jatse/ek. * * * »Mama. ko bom velika, bom vzela starega ot-eta za možai F .-:G!ej se vendar ne more« po- ročiti z mojim očetom!« , ,ne? šaj si »e tudi ti poročila 1 mojim očetom'« f^m-.!.« • « « Pred sodiščem. Sodnik: »Ali nisi nič mislil na svojep ko si ukradel obleko?. bila Nemajhna .J3 ^^ je Priporoča te vitm pravi|i zelo loltdao m poceni '■ o j « K o » t r i e . ijidbiiaBa. Naovka iIki J, Nemogoče. >No. dragi prijatelj i morda boian' Ne ravno dobro.« »Prav imaš. Zdravnik nu je namreč piips '••val. da naj jem nad je t lupino , red. Pri M-lianah ,n p.>niaran.ah to š*. nekak-» c-e. !-»!i oreliov nikakor ne morem « Novo črno brinje SSl^ hran 3EtAČ»W • i|uMiana, fmonska i*. 2 Igrali ««> nogomet in eden tak.->wi.|i pri-?anjačev »Ij drukirjei. kakor jim prjvijo. je ve.s čas tekme s silnim kričanjem i,-podr.njal svojega tovariša. Ko je bila igra končatii. je stopi! k njemu: »Da. dragi prijjieii. m:io«o «em pripomogel k zmagi. tiiFslim. da »en, tla« «• pibii.« — »Nič ne maraj.< ga je pw«!aJil igf»-lec. ► na šel ga boš v mojem levem um-:. < OTVOHIll SMO mHmmrumo iMmmo f KMEČKI MAGAZIN W UUBL.IANI - KREfCOM TRG štev, 10 (naspreti mesmega demal Ak« hieete dabre is (MM-eai kupit' peiein obiščite nas i« prepričajte sf Kaše tesis je: Mtii dobitek • Velik premet! Udaiafeli: De. Gregoršj Pečjak Urednik: Joit Koiičeb Jugoslovansko tiskarna: Karel C«1