Ocene Pravzaprav se ne smemo čuditi, če se slabo počuti tisti, ki je bil ob polletju slabo ocenjen. Ljudje smo pač laki, da nam ni vseeno, če nas kdo pograja, če nas navsezadnje slabo oceni, ali pa — če na glas raztrobi, da smo slabo delali. Ob polletju je prišlo na dan, kdo je dobro delal in ga je treba zato pohvaliti ter seveda tudi ustrezno nagraditi, izkazalo pa se je tudi, kdo, kje in zakaj dela ni organiziral, kot bi bilo treba, da je bila kvaliteta njegovega dela taka, da si se upravičeno obregnil vanjo, ali ni sproti obračunaval akordov ali, kar je pogosteje, ni natančno obračunaval situacij, ali pa jih sploh ni obračunaval, pa se ne more ravno pohvaliti, da je izkoristil vse ure mehanizacije in zelo rad bi zamolčal, da mu delavci beže in tako dalje in tako naprej. Predvsem si je lahko vsak to 'te Vnaprej izračunal in je bil zelo velik Toplarna Situacija v proizvodnji električne energije je taka, da številna podjetja že sedaj ustavljajo stroje zaradi pomanjkanja električne energije. Zaradi tega je danes gradnja elektroenergetskih objektov izmed vseh gradenj najvažnejša in najbolj pri-orctna naloga. To nam je povedal republiški sekretar za industrijo tov. Dolinšek, ko smo tl. septembra pri njem razpravljali o napredovanju gradbenih del na ljubljanski toplarni. Stanje na gradnji tega objekta je sicer tako, da zato, ker niso bili že izdelani projekti, pri skle- panju pogodbe roki niso bili fiksirani in se nam ni bati, da bi plačevali kak penale. Pravno smo torej več ali manj zavarovani. Vendar, tudi mi smo del skupnosti in ta skupnost upravičeno pričakuje od nas, da bomo storili vse, da bo ta elektra-ma s svojimi 35 megavvati šla prihodnjo jesen v obrat. To je torej vprašanje naše uvidevnosti, našega prestiža, renomeja našega podjetja kot celote. Za nas, ko doma razpravljamo o teh problemih, pa je to vprašanje sodelovanja naših poslovnih enot. Kadar govorimo takole načelno, smo vsi zato, da smo en »Gradis«, ne pa tovarišija poslovnih enot. Ko pa je treba iz takega načela potegniti konkretne zaključke in jih realizirati, pa se stvar zelo rada zatakne zaradi ozkosti in neuvidevnosti tega ali 'onega šefa. Poslati nekaj tesarjev in žele-zokrivcev za mesec ali dva v Ljubljano, gotovo za nobeno gradbeno vodstvo ne more biti poseben problem. Toliko notranjih rezerv in tudi možnosti, da to nadoknadi, ima prav gotovo vsaka enota. Zato tudi nima smi-(Nadaljevanje na 2. strani) LETO VII. ST. 78 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« RAZGOVOR »GRADISOVEGA VESTNIK^« Predstavljamo vam novega člana uredniškega odbora in stalnega sodelavca »Gradisovega vestnika« optimist tisti, ki je mislil, da bo imela komisija zaprte oči in ne bo ničesar videla, prav močno pa se je zmotil tudi tisti — tako se je izkazalo — ki je mislil, da njemu točk Pač nihče ne bo »zbiU. In tako je tudi edino prao. Ce namreč hočemo, da bo dobro delo nagrajeno — in to je tudi poglavitni namen vsega lega ocenjevanja — Potlej moramo biti dosledni: priznati za dobro tisto, kar je dobro, pa četudi 'je dobro delal tak, za katerega smo oedno mislili, da ne zna šteti niti do tri; in tudi dati negativno točko tistemu, ki pozitione ni zaslužil, pa naj je lep kot filmski Robert iaplor, pa naj se ga drži še tak sloves odličnega organizatorja ali dobrega in vestnega delavca. Samo tako bodo ocene dosegle svoj namen. . Odločilne so samo številke. V lem le tudi posebna prednost novega nagrajevanja strokovnih delavcev in organizatorjev proizvodnje. evaniu sklepov Predsednik osrednjega delavskega sveta Rožo Lukač o nekaterih nalogah samoupravnih organov sedanju izvolil vrsto komisij. Kaj pravite o delu teh komisij. LUKAČ: Velik del odgovornosti za uspešno delo organov samoupravljanja leži na komisijah delavskega sveta podjetja, ki jo pred njimi nešteto začetega in še več nedokončanega dela. V prejšnji mandatni dobi sem vodil komisijo za investicije, ki ima eno od najodgovornejših nalog v podjetju. Dostikrat sc sej niso udeležili odgovorni usluž- benci podjetja, tako da je bilo delo komisije ovirano in polovično. Verjetno se je podobno dogajalo tudi v drugih komisijah. V prihodnje bomo zahtevali stalna poročila o delu komisij, ki morajo postati bolj delovne. Hkrati bomo zahtevali tudi poročila posameznih služb v centrali. Le tako bo naše delo boljše in konkretnejše. GRADISOV VESTNIK: Kot predsednik delavskega sveta , podjetja boste zahtevali izvajanje sklepov in kako naj bi to kontrolirali. LUKAČ: O tem sem že mnogo raz-(Nadaljevanje na 2. strani) A. Martinšek petdesetletnik Drugega oktobra bo praznoval 50-letnico rojstva naš dolgoletni član kolektiva Anton Martinšek. Slavljenec je bil rojen 2. X. 1914 v Hrastniku kot sin rudarja. Tehnično šolo je obiskoval v Ljubljani. Že v stari Jugoslaviji je aktivno sodeloval v naprednem društvu »Svoboda« vse do ukinitve društva. Nato je sodeloval pri tamburaškem zboru, kjer je bil kmalu zaradi naprednih idej izključen. Kot revolucionarja ga najdemo že leta 1941 v vrstah Osvobodilne fronte. Postal je akt ivist-ob vešče valeč na tehničnem oddelku vojaške uprave. V Šiški pa je bil sekretar II. kvarta. Leta 1943 je odšel v partizane. Nekaj časa je bil v Ljubljanski brigadi, nato pa po službeni potrebi XVIII. divizije poslan na ilegalno delo v Ljubljano. Po osvoboditvi je bil nekaj časa Šef Rernize, pozneje šef personalnega oddelka na ministrstvu za gradnje. Na lastno željo je bil premeščen in dodeljen za člana komisije za specifikacijo blaga UNRE na Sušakti. Leta 1947 je bil imenovan za direktorja takratnih centralnih obra-(Nadaljevanje na 2. strani) ■v,:«,J ■ ■ i i »GRADISOV VESTNIK«: Delavski svet podjetja je na prvem za- N besed k dejanjem Ocenitev strokovnega kadra I in organizatorjev proizvodnje v prvem polletju 1964 ; eS&i Centralni DS je na svoji prvi redni seji dne 29. 6. 1964 sprejel novi pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu. Že dolgo smo iskali stimulacijo Ja vodilni kader odnosno organizatorje proizvodnje pri delu, ki naj IR bila nekak protiutež za akord, j' ga lahko pri delu uporabi vsaka delovna grupa na delovišču, razen organizatorjev delovnega procesa. b voj čas smo že imeli podoben Dacin ocenjevanja strokovnega ka-.a po kriterijih, vendar se takratni1 sistem ni obnesel, ker so mnogi kviteriji bazirali na subjektivnih ocenah. Največja vrednost novega načina ocenjevanja je v tem, da se dajo s! kriteriji, po katerih se posame-zni organizatorji proizvodnje oce-nJujejo, številčno vrednotiti, in to da osnovi1 statističnih podatkov ali oilance. V pravilniku je določeno, do se ocenjuje in po katerih kriterijih. Sestavni del pravilnika so »navo-TtI?*’ ki so bila sprejeta na II. seji UG Podjetja dne 14. Vil. 1964 in govore o načinu ocenjevanja. , f o vsakem kriteriju je možno doji11 oceno odlično, dobro, nevtralno n slabo. Te ocene so izražene s fak- torji, ki so prikazani v posebni tabeli. Jasno je, da nam dajo faktorji °/o uspeha, ta je vpa lahko pozitiven, nevtralen ali negativen. Po pravilniku se ocenjuje trome-sečno, ker pa pravilnik ni bil prej sestavljen in ker so itak nekateri kriteriji kumulativni, smo izvedli prvo ocenjevanje za celo I. polletje skupaj. Kaj je pokazalo prvo ocenjevanje? Presenetljivo pravilen rezultat?. Če je akord pravilno postavljen, smatramo, da je v redu, če je presežen do 30 %>. Naši organizatorji proizvodnje so po oceni za I. polletje pokazali sledeči poprečni uspeh: Poslovne enote in gradbišča 24% presežka obrati 21 %> presežka sektorji 26 °/o presežka delovodja 19% presežka Ker je bilo to prvo ocenjevanje, smo morali obiskati vse enote, da (Nadaljevanje na 2. strani) ® CELJE — V Celju so u- || gotovili, da so v stolpnicah na = Otoku, ki so jili gradili za s trg, prodana že vsa stanova- g lija. 'ta KO MARIBOR - Iz poro- | čila referenta za HTV v Ko- || vinskih obratih v Ma riboni = je razvidno, da so imeli 36 = obratnih nezgod v letu 1963, jj to je (vštevši tudi boleznine) p 5744 izgubljenih ur. Naloga s nanovo izvoljenega delavske- M ga sveta bo, da posveti vso H pozornost higiensko-tehnični M .varnosti človeka. Uvedli bodo §1 tudi občasne zdravniške pre- g glede vseh članov kolektiva, ^ kar je vredno pohvale. H JESENICE - Sklep II. | zasedanja delavskega sveta g poslovne enote Jesenice je bil, ^ da se zaostri disciplina med || delavci. Namišljene bolnike = in nedelavne ljudi je treba §| odstraniti sploh iz podjetja. || Bolnike je treba kontrolirati, g če se držijo predpisov zdrav- g nika. =s B OGP LJUBLJANA - V g Obratu gradbenih polizdelkov §= jc delavski svet obrata skle- = nil, da se vse nekvalificirane g delavce, ki izpolnjujejo pogo- g jc, prekvalificira v polkvali- §K ficirane. To so tisti delavci, g ki sicer niso opravili tečaja, g vendar so pri delu prizadevni = in sposobni ter so v obratu = .več kot dve leti. ■ SPO LJUBLJANA - B Strojno-prometni obrat je iz- m dal okrožnico vsem šoferjem, §= da je prepovedano parkiranje g pred gostilno ter zabranjen §§ dovoz alkoholnih pijač na de- = lovišče, to predvsem, na sek- g torj,u »Drava«. Taka okrožni- g ca bi morala veljati prav za = vse šoferje na vseh sektorjih. g B CELJE — Zaradi pomanj- g kanja tehničnega kadra, to pa g predvsem ker nimamo stano- g vanj, je delavski svet grad- g Lenega vodstva Celje sklenil g kupiti dvosobno stanovanje v = stolpnici v Celju. B LJUBLJANA — Glede na m velike potrebe in število pro- m šenj na gradbenem vodstvu g Ljubljana (nekaj primerov je |g selo kritičnih), je delavski g svet gradbenega vodstva Ljub- §g liana sklenil, da se del skla- g dov poslovne enote nameni za gradnjo stanovanj in samske- g ga doma. O dokončni vsoti bo f== »klepal delavski svet, ko bo gl znana cena stanovanj v blo-kih Gradis 62. gl H KOPER — Gradbišče Ko-por jc ob pregledu polletne g bilance ugotovilo, da so pre- g§ segli plan v celoti. Nova pre- == vzeta dela so omogočila na g| gradbišču Koper zvišanje let-nega plana od 650 ria 740 mi- = lijonov. §H| ■ KO LJUBLJANA - De- ■ lavski svet Kovinskih obratov == v Ljubljani je sklenil, da so sklepi osrednjih organov u-pravljanja podjetja obvezna točka dnevnega reda. |g§ B CELJE — Sindikalna po-družnica Celje se je zaradi podražitve hrane pritožila na občinski sindikalni svet z ute- ^g meljitvijo, da je v primerjavi ^g z Mariborom in Ljubljano hrana v Celju najdražja. g| E KOMERCIALA CENTRA- jj LE — Svet delovne enote ko- = mercialne službe centrale pod- f= jetja je sklenil, da se na proš- gg njo nekaterih delavcev iz cen-tralnega skladišča v zvezi g s prekvalifikacijo delavcev |= poveže s kadrovsko službo centrale podjetja, ki naj na- gg| dalje ukrepa. B RAyNE — Sindikalna po-družnica Ravne na Koroškem je iz svojih sredstev nabavila == darila za upokojence v vred- ^=‘ nosti 20.000 din. in sicer za |=| tov. Martina Zadravca, Valen-lina Pušpana in Antona Sin- =§ ® CELJE — Sindikalna po- g| družnica poslovne enote Če- g lje je izdelala obširen pro- 5= gram dela v mandatni dobi 1964/1965, ki obsega kulturno-prosvetno dejavnost (prazno- §s| vanje dneva republike, dedka == Mraza, dneva žena ter nove-ga leta), izobraževanje delav- §g cev (predavanje o gospodar-sko-politični dejavnosti naše države, o higiensko-tehnični zaščiti pri podjetju in eko- gg nomsko-političnem poslovanju poslovne enote), športno re- mg kreacijo (športna srečanja z drugimi poslovnimi enotami) fm[ in izlete (izlet po Jugoslaviji, == Italiji in ekskurzija po po- gl slovnih enotah podjetja). Šr Doslednost v izvrševanju sklepov (Nadaljevanje s 1. strani) mišljal. Vsekakor pa bomo morali biti pri izvrševanju sklepov organov upravljanja dosti bolj dosledni. Morda bi bilo zanimivo zbrati vse sklepe delavskega sveta in upravnega odbora za nekaj let nazaj in ugotoviti, ali so vsi izvršeni, vsekakor pa bomo sklepe v prihodnje sproti kontrolirali. v »GRADISOV VESTNIK«: Zdaj se že mnogo govori in razpravlja o novi organizacijski, obliki podjetja, kaj pravite vi k temu? LUKAČ: Ne morem trditi, da je organizacijska oblika našega podjetja enostavna in najboljša, vendar bi zdaj težko določili drugo, ki bi bila za vse poslovne enote sprejemljiva in boljša. Lahko smo zadovoljni in ponosni, da z uspehom poslujemo že vrsto let. Moramo priznati, da ni bilo vedno lahko — razne restrikcije v gradbenih investicijah, skoraj vsako leto se pojavljajo dela z drugimi operativnimi značilnostmi, kjer se vedno zahteva druga strokovnost in specialnost delavcev ter mehanizacije. Morda je ravno preteklost dala podjetju tako obliko, ki ji je omogočila take uspehe in obstanek. Gotovo pa je, da bomo morali pri iskanju naprednejše oblike organizacije podjetja ravnati previdno in z dovolj posluha. »GRADISOV VESTNIK«: Ko že govorimo o organizacijskih oblikah, kaj mislite o mobilnosti podjetja in obstoju nekaterih manjših enot? LUKAČ: Zdi se mi, da je nujno preceniti tiste naše enote, ki se iz leta v leto borijo za svoj obstanek. Organizacijsko neodpustljivo je vzdrževati enoto ali sektor dela, ki veže v svoji organizaciji vrsto strokovnih kadrov vseh profilov, vendar ni pogojev tj. ni takih gradbenih del, ki bi opravičevali, da jih prevzame »Gradis«. Glede mobilnosti pa moramo stremeti za tem, da bo podjetje vsak čas sposobno mobilizirati in skoncentrirati vse sile na določenem mestu, kjer je to potrebno. »GRADISOV VESTNIK«: Delavski svet podjetja je na zadnji seji I Toplarna Poslednji pozdrav iz Radencev. Predstavnik investitorja v družbi s povabljenim kolektivom gradbišča Gradis v Radencih na likofu LUKAČ: Glede mehanoopremlje-nosti podjetja smo v letošnjem letu storili odločen korak naprej. Prizadevati pa si moramo, da bi s takim tempom investirali kontinuirano in da ne bi zamudili nobene priložnosti za nakup kvalitetnih strojev. Hkrati pa moramo skrbeti za discipliniran in kvaliteten strojniški kader. Mislim, da bo šola za strojnike, ki jo organizira naš center za izobraževanje, k temu mnogo pripomogla. Posebno bomo morali poskrbeti za nakup strojev za vgrajevanje betona — našega osnovnega orožja. Zdaj je položaj zelo kritičen in bo moral o tem spregovoriti centralni delavski svet. L. C. Od besed k dejanjem rj (Nadaljevanje s I. strani) smo uskladili nekatere nerealne rezultate, ki so rezultirali predvsem iz slabo postavljene dinamike plana in netočno planiranega dohodka na zaposlenega pri ustreznih kriterijih. Ker se redne oscilacije v našem gospodarstvu" močno odražajo prav v gradbeništvu, je težko že v začetku leta postaviti točnejšo dinamiko plana in dohodka na zaposlenega, vendar smo to sporazumno s šefi enot pametno popravili. Bilo je nekaj kritik na račun kriterijev. _ Lahko povem, da so bili kriteriji dobro preštudirani in sestavljeni tako, da dosežemo to, kar želimo. N. pr. za uspešno napredovanje del moramo imeti plan, če hočemo biti konkurenčni, moramo delati^ kvalitetno, če hočemo imeti finančni uspeh, moramo točno obračunavati itd. Vse to se zrcali v kriterijih, ki v številkah pokažejo rezultat. Včasih vneto je šahiral, zmage in poraze zbiral — zdaj nabrano staro znanje rad bi vnesel v kadrovanje. potrdil pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra. Ali je to dovolj za dokončen in lasten sistem nagrajevanja v podjetju? LUKAČ: Delitev po delu ne more obsegati samo stimulativno nagrajevanje strokovnih ljudi, temveč celoten kolektiv. Zato bo potrebno urediti enoten sistem, ki bo segel do vsakega člana in tudi tistega, ki ne more delati po normah. »GRADISOV VESTNIK«: Poleg delitve osebnih dohodkov in dobre organizacije dela vpliva na razvoj podjet ja v veliki meri tudi melinno-opremijenost podjetja. Ali smo na tem področju že dovolj napravili? Za nas in za vse šefe so ti rezultati dragoceni. Če se n. pr. slaba ocena ponovi, je to le znak. da pri dotičnem organizatorju nekaj ni v redu in nehote moramo take primere podrobno analizirati, da bi ugotovili vzroke Nekateri šefi so bili nad rezultati razočarani, ker niso ustrezali obrazom! Upam si trditi, da precej dobro poznam tehnični kader »Gradisa« in lahko rečem, da so rezultati prvega ocenjevan ja precej blizu realnemu stanju. Morda je res. da je prišel pravilnik in navodila v neugodnem času, na začetku počitnic. Mnogi, ki so bili ocenjevani, niso videli niti pravilnika, niti navodil. Priporočam, da vsi prizadeti dobro preštudirajo predvsem navodila s kriteriji, in ko bodo videli, kaj morajo storiti, da bi dosegli posamezne ocene, bodo prav gotovo dosegli boljši uspeh. Razposlali smo rezultate prvega ocenjevanja. Prosimo šefe enot, da (Nadaljevanje s 1. strani) sla govoriti o škodi, ki jo enota zaradi lega utrpi. Gotovo pa ne smejo delavci, ki bodo zaradi tega nekaj časa delali na tem objektu, imeti škode na svojih osebnih prejemkih in drugih življenjskih pogojih, ampak korist. Prepričan sem. da imamo moralno pravico zahtevati od investitorja, da to plača. Upravni odbor podjetja je o tem razpravljal na svoji seji dne 17. septembra. Kot je bilo pričakovati, je tudi tu prišlo do dileme: ali je prej interes podjetja ali interes enote, ali mora imeti član upravnega odbora navodilo in pristanek svoje enote, kako naj glasuje ali ne. Zelo lepo je povedal tisti odbornik, ki je rekel, da člani centralnih organov upravljanja na sejah nekako odra ro za svoje enote d n da morajo imeti pred očmi predvsem interes podjetja kot celote, interes enote pa kot del interesa podjetja. Dejansko so člani upravnega^ odbora pokazali svojo zrelost in sprejeli vrsto sklepov o uresničitvi akcije. Še isti dan so o izvedbi naročil upravnega odbora razpravljali šefi prizadetih enot. Bilo je nekaj težav, vendar se vidi, da se bo dalo vse lepo izvesti, če bo dobra volja. Vsako poslovno enoto lahko doleti, da ho jutri tako pomoč potrebovala. Konki-eten primer toplarne je zato principialno važen kot pre-cendens za bodoče slučaje. Velik korak naprej smo storiii. če bomo to akcijo izvedli, kajti potlej lahko vsaka enota v podobnih položajih pričakuje pomoč. Predvsem pa naj tisti, ki so tako pomoč že prejeli, na to ne pozabijo. Ing. Jože Uršič Skupina železokrivcev iz Beograda v hali jeseniške valjarne te rezultate pokažejo vsem, ki so bili ocenjeni, da bodo z rezultati seznanjeni. Ne bom trdil, da je novi način nagrajevanja organizatorjev že idealen. smatram pa. da je dober. Prednost jc v tem. da se dajo vsi kriteriji vrednotiti številčno, razen tega pa je podana možnost, da sc posamezni kriteriji po potrebi iz-prernenijo. dodajo ali brišejo. Ker so imeli nekateri šefi enot nekaj pripomb glede nekaterih kriterijev, prosim, naj pošljejo do 15. oktobra kadrovskemu oddelku svoje opombe in protipredloge. ki jih bomo rade volje upoštevali, če so umestni. Pravilnik je v II. polletju obvezen za ves »Gradis«. Mislim, da je čas, da pridemo v istem podjetju čimprej na isti skupni imenovalec. Sedaj ima vsaka poslovna enota svoj sistem obračunavanja, kar gotovo ni pozitivno /a moč podjetja! Ocenjevanje po novem pravilniku je stimulacija za organizatorje proizvodnje. Želim vsem čimboljši n-speh. ker bo to tudi uspeh celotnega »Gradisa«! Ing. Dragovan Sever fl-Martin (Nadaljevanje s 1. strani) tov. Danes pa opravlja funkcijo glavnega inženirja za mehanizacijo. Tov. Martinšek je med člani kolektiva priznan kot dober strokovnjak ter vesten in pošten sodelavec. Tov. Martinšku želimo, da hi še mnogo let aktivno deloval na strokovnem in političnem področju ter mu kličemo še na mnoga leta. NESREČE IN BOLEZNI V AVGUSTU 1961 Enota 1. Ljubljana . . , 2. Celje............ 3. Maribor , . . 4. L j.-okoli ca . . . 5. Jesenice , „ , 6. Kopei' .... 7. Kranj .... 8. Ravne .... 9. KO "Ljubljana . 10. SPO Ljubljana . 11. KO Maribor . . 12. OGP Ljubljana , 13. 1,0 Škofja Loka 14. Proj. biro . . 15. Centrala . . . Avgust 1964 . . Avgust 1963 . . Štev, zap. 936 509 Nesreče pri smrtne hujše — 2 — 2 1365 — 390 — — 547 — — 231 — — 225 — — delu lažje 9 8 Nesr, na poti 1 2 Bolovanje v fl/n ... Nesreči Skupa orj fjsAfcv.n- 435 237 235 — — 306 — 167 — — 32 — — 130 — — 5919 — 10 5583 — 5 0,85 1,30 0,84 0.81 0,72 0.36 0.44 0,97 0.95 0.49 1.35 1,62 0,33 0,52 5,42 5.70 6,76 3.71 5,54 5.50 4.88 4.19 4,67 1,41 5.51 4,64 3,21 6,56 3,0? 5.19 3.82 Del tečajnikov — tesarjev iz Bosne opravlja strokovni izpit za pol-kvalificirane tesarje. Komisijo je vodil šef poslovne enote Škofja Loka Ignac Šuštaršič Iz podatkov v tabeli je razvidno, da nekatere PE še niso izvedle vseh potrebnih ukrepov za izboljšanje tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu, V avgustu letos je preseglo lanskoletno poprečje meseca avgusfv. 9 poslovnih enot v izostanku zaradi poškodb pri delu, 11 poslovnih enot pa zaradi bolezenskih izostankov. TOVARIŠI, KI VODITE SODELAVCE PRI DELU. ALI SE ZAVEDATE ODGOVORNOSTI ZA NJIHOVO ZDRAVJE IN ŽIVLJENJE? IZVAJAJTE POTREBNE VARNOSTNE UKREPE PRI DELU, KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA IN NE IZBIRA! Armada upravljavcev V organih samoupravljanja našega podjetja deluje 1130 članov kolektiva Že na več sestankih je bilo govora, da se struktura in socialni sestav v letošnjem letu izvoljenih organov upravljanja preveč nagiblje v korist uslužbencev. Podrobna analiza nam prikazuje obratno sliko. Končno pa zdaj ni več pomembna delitev članov kolektiva na delavce in uslužbence, ker vsi enakopravno nastopajo v organih upravljanja. To potrjujeta tudi program: Zveze komunistov iu nova ustava. Znani člen 10 ustave pravi, da morata organizacija dela in upravljanje ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji, vsem in v vseh fazah delovnega Procesa sami neposredno odločajo o vprašanjih dela, delitve dohodka, usklajanju medsebojnih odnosov itd. Pravica do upravljanja in odločanja v podjetju je torej z ustavo zajamčena vsakemu članu kolektiva ne glede na to ali je fizični ali umski delavec. Dosedanje delo in celoten proces delavskega samoupravljanja v podjetju izkazuje številne pozitivne rezultate in je to plod zavestnega dela naših upravljavcev. S tern pa Bazenski ing, iz zelene Štajerske ni rečeno, da je delavsko samoupravljanje v vseh naših poslovnih enotah enako in učinkovito. Vsebina dela je odvisna od okoliščin in razmer, ki vladajo v dotični jroslovni enoti, zato so tudi razprave in sklepi obratnih svetov zelo različni. Isto velja tudi za delo izvoljenih komisij, ki so nekje zelo aktivne, drugje pa obstajajo, samo na papirju. D n bi nekoliko bolj prikazali preglednost dela organov upravljanja, objavljamo še naslednji praded in strukturo organov upravljanja. V organih upravljanja v podjetju skupno sodeluje 1130 članov kolektiva: od tega: uslužbenci: inženirji . . . . . 14 tehniki .... . . 47 kom. šefi . . . . . 8 ekonomisti . . . . 1 ostali uslužbenci . . . . . . 55 torej 394 delavcev in 125 125 uslužben- cev. Od teli je- 671 moških in 48 žensk. Po starosti: do 20 let 21 ali 2,8% od 20 do 25 let 86 ali 12,0 % od 25 do 30 let 181 ali 25,0 % od 30 do 40 let 239 ali 40,0 »/o od 40 do 50 let 112 ali 13.6»/« nad 50 let 30 ali 4,6 «/o Struktura upravijavccv po repu- bilkah: Slovenija . . . . . 473 ali 66,0 »/o 11 rvatska . . . . . 176 ali 24,4 % Srbija .... . . 33 ali 4,6 % BiH . . 23 ali 3,2 »/o Ostali .... . . 14 ali 1,8% Torej je v organih samoupravljanja zaposlenih iz drugih republik 34°/o delavcev. Pogostost izvolitve v mandatnih dobah: prvič je bilo izvoljenih . . . . že enkrat prej je bilo izvoljenih že dvakrat prej je bilo izvoljenih že trikrat prej je bilo izvoljenih že štirikrat in več 368 ali 51,2 »/o 181 ali 25,0% 94 ali 13,0Vo 54 ali 7,5% 22 ali 3,3 % Iz pogostosti izvolitve je razvidno, da je bila reelekcija članov upoštevana, vendar premalo, če želimo, da se bodo vsi proizvajalci postopoma menjavali, hkrati pa skrbeli za pravilno kontinuiteto v delu samoupravnih organov ter hkrati skrbeli za dotok novih članov. ' b) V raznih komisijah sodeluje 411 proizvajalcev, od tega 382 moških ter 23 žensk. Tz teh podatkov je razvidno, da aktivno deluje v organih upravljanja in raznih komisijah 21% vseh zaposlenih v podjetju. Če bi torej bili vsi upravljavci in člani raznih komisij visoko aktivni, j c to velika nepremagljiva armada upravljavcev, ki že trinajsto leto uspešno upravljajo naše veliko podjetje. Jean Bripet o svojih vtisih Izjava predsednika sindikata francoskih gradbincev za »Gradisov vestnik« Zelo sem zadovoljen z obiskom v Sloveniji kot tudi v vašem podjetju. Videli smo številne industrijske objekte, mostove, stanovanjske zgradbe itd., se raz-govarjali z delavci in strokovnjaki Gradisa ter v ostalih gradbenih podjetjih Slovenije. Lahko upravičeno trdim, da kvaliteta dela v ničemer ne zaostaja za kvaliteto dela v Franciji. Posebno mi je bila všeč gradnja objektov avto ceste na Peračici. Veliko ste napravili po osvoboditvi in to je možno doseči le v sistemu, kakršen je vaš, to je v sistemu socialistične družbene ureditve. Želim podjetju »Gradis« najboljši uspeh pri delu, na svetu pa trajen mir in bratstvo med narodi. Naj vse te gigantske objekte, ki ste jih zgradili, nikoli ne uničijo bombe. Zelo rad bom prišel še v Slovenijo. Prepričan sem, da boste do prihodnjič, ko bomo spet tu, napravili zopet velik korak naprej in dosegli še večji napredek, ki bo plod dobrega gospodarjenja organov delavskega samoupravljanje ter dela vaših delavcev, tehnikov in inženirjev. V Francijo se bom vrnil poln vtisov in prepričan sem, da bomo tudi mi kmalu šli po poti socializma. Naj živi bratstvo med narodi! skoparimo s pohva Med sklepi republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije zasledimo tudi priporočilo o moralnem nagrajevanju delavcev. Mnogo razpravljamo o stimulativnem nagrajevanju, pri tem pa vedno mislimo na razdeljevanje osebnih dohodkov. Čeprav je nagrajevanje po delu eden osnovnih elementov stimulativnega nagrajevanja, ne smemo pri tem pozabiti tudi drugega faktorja, to je človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Najvažnejša činitelja proizvodnje sta človek in njegovo delo. Človek je tisti, ki ustvarja delovna sredstva, jih stalno spreminja in izboljšuje in vse dobrine, ki jih ustvarja, so namenjene njemu samemu. Človek je torej živa enota in član žive delovne organizacije. Ker uspeli dela ni odvisen samo od stroja in organizacije, temveč tudi od človeka, moramo pri nagrajevanju upoštevati njegovo notranjo zadovoljstvo. Vsak človek, ki dela in je pri delu uspešen, si želi poleg materialne nagrade tudi moralne pohvale za svoje delo. Z moralnimi pohvalami oz. moralnim nagrajevanjem pa smo dostikrat zelo skopi. Pravočasna in primerna pohvala ima vedno pozitiven učinek in vpliva na storilnost dela. Vodilni delavec, ki ne vidi dela drugega in nikoli ne izreče nobene pohvale, ne razpolaga z lastnostmi dobrega vodje. Ravnodušnost spričo uspešnega dela deluje včasih še bolj porazno, kot pa huda graja. Primerna pohvala človeka zelo dvigne in budi v njem zaupanje do samega sebe in do svojih sposobnosti. Zato ne bodimo preveč skopi z umestno besedo in priznanjem za vsako dobro in normalno opravljeno delo. a) v delavskih svetih in upravnih odborih ter svetih obračunskih enot 319 članov kolektiva, b) v raznih komisijah pa 411 članov. a) Struktura zaposlenih v delavskih svetih in upravnih odborih: Delavci: zidarji........................115 tesarji........................116 betone r ji . ......... 28 železo' rivc-i..................35 strojniki.......................36 mehaniki...................... 24 ostali kvalificirani............41 delovodje ......................51 nekvalificirani delavci .... 148 594 Lojze Cepuš lllill !ll; II lllll tlliilllltllliliailifli ..Gradisov vestnik1, »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podietia Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Čemiš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — — Izhaja mesečno Nova betonarna poslovne enote Maribor Francoska delegacija sindikata gradbenih delavcev C.G.T. je obiskala tudi naše podjetje. V prijetnem razgovoru, ki so se ga udeležili predsednik republiškega odbora Lojze Capuder, podpredsednik Jože Križ-manič, glavni direktor podjetja ing. Hugo Iteržan, predsednik sindikalnega odbora podjetja Ivan Pigner, pomočnik glavnega direktorja ing, Jože Uršič in drugi, je potekal v prijetnem vzdušju. Francoska delegacija je obiskala tudi nekatera naša delovišča in se o delu podjetja zelo pohvalno izrazila Jelenjo* Jc la t-tdd-ahot do&žhment C gT. s a /u£y Pr^fcmcllenn&drjes Tn±\r±illeor* Je ■ fedTrepr-rse G RftP'S> Jorth e/fe a p o *f>-.erdoi&r c,uJquee>' unts Jc levrS /7ombrt.uStS f/- U//es> 7 /VJ//sa t,ons . E!/c les assur& de 5 trs rnz-dleufS \j~otox ,d o <: - ■tore od s ten ! n/h ''h d P'h oh/e&ior", h ph /e xcqrodJo pod/etp? Ee// //»> os pehot o sn/eu m soh o/car no$t/ mca/ narod/ JtA/j se/Qusr p/bp/2š Gfoose JO PA/ n O (j/j/ Karambol preprečil izlet Sindikalna podružnica PE na Rav-ah je organizirala za člane kolek-va enodnevni brezplačni izlet v ogarsko dolino, ki naj bi bil 29. vgusta. Po prijavah je naročila za revoz 2 avtobusa z 80 sedeži pri ansportnem podjetju »LJUBLJANA RANSPORT« PE v Prevaljah. Ko ; bilo za izlet vse pripravljeno, je menjeno podjetje zadnji čas odpo-edalo prevoz. Tisti dan sta se dva jihova avtobusa zaradi goste mole zaletela in sta bila močno po-eodovana. Ker ni bilo več prostih revoznih sredstev, je sindikalna odružnica za nedoločen čas prelo-ila izlet. Dopisuj v svoje glasilo ..Gradisov vestnik11 Poslovno združenje »Ingram Zagreb vključuje zdaj že 24 podjetij. Nedavno je tudi naše podjetje postalo član tega velikega združenja. Člani združenja so štiri gradbena podjetja, zatem proizvajalci industrijske in elektroenergetske opreme, podjetja za projektiran je, konstrukcije in montaže. nlngras. je tipičen primer, kako se da s skupnimi napori lažje prodreti na inozemska tržišča. Združeno podjetje ,lngra/ ima danes že več gradbišč v raznih azijskih in afriških državah. Precej uslug pa je posredovala tudi na latinsko-ameriško področje in evropske države. Tako je na primer >Ingrat posredovala pri gradnji velike cementarne v Adis Abebi, >Ingra* sodeluje o Indiji, kjer gradi, več hidroelektrarn, sodeluje n Gani, Gvineji, Maliju itd. Prek »Ingrez smo tudi mi prevzeli dela v Zahodni Nemčiji. Eksperti »Ingre« se danes nahajajo skoraj v vseh državah. Med potekom del opravljajo tehnično-komercialne posle ter posedujejo pri investitorjih in proizvajalcih, da bi se izognili nepotrebnim zastojem in reklamacijam. Gngraz predstavlja na svetovnem tržišču enega izmed naših največ jih poslovnih partnerjev za sprejem in izvajanje raznih investicijskih del. »Ingraz je včlanila v svoje združenje predvsem specializirana podjetja, kot so »Metalna«, »Litostroj/, tovarna »Djtiro Djakooičt, »Energoinnestt, »Rade Končan, »Gradis/ itd. V tujini je sodelovanje med podjetji in kooperacija nujna, kajti tu lahko nastopajo Je specializirana podjetja, zato je sodelovanje tem nujnejše. Večja je delitev dela, tem večji in bolj vidni-so rezultati, kar. velja še posebno za dela o tujini. C. »Ja Fenza, kaj pa delaš?« »Samo na toti lerdamani novi betonski steber sem se naslonil, pa sva koj oba padla.« »Moj oče ima 15 ljudi pod sabo.« »Moj oče pa ima 150 ljudi pod sabo.« »Kaj bosta govorila, moj jih pa ima 1500 pod sabo.« »Kako, ali je direktor?« »Ne, samo grobar na pokopališču!« Ha Toplarni - dirka s časom Na največ jem industrijskem objektu v Ljubljani še zdaj delajo po 12 ur na dan — Ali bodo glavni objekti do roka (15. decembra) pod streho? Upravni odbor podjetja je sklenil, naj bi vsi pomagali pri dograditvi toplarne Toplarna ni samo eden največjih industrijskih objektov, ki so trenutno v gradnji v Ljubljani, marveč sploh eno največjih gradbišč glevnega mesta Slovenije. Trenutno je tu zaposlenih preko 200 delavcev, v glavnem kvalificiranih tesarjev, betoner« jev, železokrivcev, strojnikov, žerjavistov in drugih kvalificiranih delavcev. Celo gradbišče pa živi v znaku velike naglice, silnega tempa, ki traja že od spomladi. Šef tega velikega gradbišča, tov. Alojz Gregorič in njegova desna roka Janez Dimnik, sta povedala marsikatero novico. Že spomladi je bilo treba zagrabiti z vsemi silami, čim bolj pa je pomlad prehajala v poletje, bolj je naraščal tempo dela. V poletnih mesecih so tu delali v dveh izmenah, od 4. do 14. ure in od 14. ure do 22. ure, na nekaterih objektih pa celo v treh izmenah, torej tudi ponoči. Zlasti na kritičnih predelih so morali betonirati nepretrgoma, torej po 24 ur dnevno. In še zdaj, ko je dan že precej kratek, delajo dnevno po 12 ur — od 6. do 19. ure, vmes pa je pol ure počitka za malico in prav toliko za kosilo. Vzrokov, da je na tem’ objektu takšna naglica, je sicer več in končno skorajda težko najdemo večji objekt, kjer ne bi poleti nekoliko bolj »potegnili« in izkoristili dolg dan. Vendar pa je prav gotovo eden glavnih razlogov za takšno silno delovno dinamiko v pomanjkljivih, nepravočasno izdelanih načrtih. Torej, stara stvar, nič novega, bi lahko rekli. Ni dvoma, da bi graditelji tega objekta — če bi bili vsi načrti pravočasno izdelani — ob vsej naglici vendarle nekoliko lažje dihali, kakor pa danes, ko je treba projekt, ki pride še »gorak« na gradbišče, takoj, v nekaj urah ali nekaj dneh, realizirati. Časa za razmišljanje, za pripravo dela, za organizacijo in druge stvari seveda ni. In kje so danes graditelji ljubljanske Toplarne? Vsi glavni objekti — strojnica, bunkerski del, toplotni trakt in kotlovnica — so v glavnem v drugi ali tretji fazi gradnje. Vendar pa kolektiv napenja vse sile, da bi bili glavni pogonski objekti toliko dograjeni do roka, do 15. decembra, da bo glavne objekte možno prekriti. Streha bo namreč izdelana iz jeklenega predalčja in siporeksa, pripravlja jo tovarna »Djuro Djakovič« v Slav. Brodu. Ce bo ta naloga do 15. decembra izpolnjena, potem se bodo čez zimo monterji lahko v miru lotili svojih nalog — montaže dveh velikih turbin (izdeluje jih »Jugoturbina« iz Karlovca) in vse ostale opreme, ki bo delno prišla iz Madžarske, delno iz Sovjetske zveze, precej pa tudi iz naših tovarn. »In kaj vam še dela težave?« smo vprašali tovariša Gregoriča in Dimnika. Odvrnila sta, da na težave skoraj nimajo časa misliti, toliko je pač dela. Seveda, marsikaj bi lahko šlo bolje. Imajo zdaj tu 50 tesarjev, rabili pa bi jih vsaj še enkrat toliko. Tudi žerjavov — čeprav so stalno v pogonu kar štirje — včasih ni dovolj. Sicer pd bo kmalu prišel na pomoč avtomobilski žerjav. Tu in tam zaškriplje tudi z materialom, zlasti z nekaterimi profili betonskega železa ne gre vse kot po maslu. Toda ... človek mora biti iznajdljiv7. In kaj pravi zastopnik investitorja tovariš Peter Sašek. Problem je pereč, če ne bodo bunkerji gotovi do roka, bo zaostala montaža, kar bo znašalo dnevno preko milijon stroškov, zato je nujno, da »Gradis« napne vse sile, da bo objekt do roka izvršen. O pomenu gradnje tega pomembnega objekta je razpravljal tudi upravni odbor podjetja ter je med drugim sklenil, da se v okviru podjetja skoncentrirajo na ta objekt vse potrebne kapacitete v ljudeh in materialu. Se pogled na ostale objekte. Ob strani vidno raste iz tal širok dimnik. Ko bo dograjen, bo segal točno 100 m visoko. Zdaj so marljivi zidarji zagrebškega podjetja »Brača Kavuric«, ki so pravkar prišli iz Gane (tudi tam so menda zidali specialne, visoke tovarniške dimnike), že čez višino 50 m. Upravno poslopje pa je bilo že lani toliko dograjeno, da so se vanj lahko vselili strokovnjaki investitorja. Obrtniki opravljajo zdaj v tem objektu še zadnje naloge. Pozanimali smo se še, kako so ljudje zadovoljni s hrano, z zaslužkom in nasploh. Izvedeli smo, da prejemajo delavci hrano na gradbišče, ztrije obroki stanejo zdaj po podražitvi dnevno 540 din. Hrana je sicer okusna, vendar za marsikaterega količinsko nezadostna. Nekateri, ki zelo varčujejo, pojedo le po en obrok dnevno, zato se seveda ne morejo temeljito nasititi. Poprečno ljudje presegajo skupinski akord do 15 %, seveda pa se vsem pozna delo v nadurah, ki ga tu ne manjka. To je le bežen pogled na naše najpomembnejše gradbišče, kajti v obdobju hude električne krize vsi nestrpno pričakujemo novih objektov za proizvodnjo elektrike. Sektorski vodja toplarne Lojze Gregorič (v sredi), ing. Nada Del Fabro in zastopnik investitorja Peter Sašek pri reševanju tekoče problematike Planski barometer za avgust PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH ZA AVGUST 1964 A. Uspeh podjetja V avgustu 1964 je izvršilo podjetje skupni plan s 112%, gradbena dela 112 °/o, obrtniška pa s 112 %. Skupnega letnega plana je izvršeno 67,72 % ali za 7,22 °/o več, kot je planirano, gradbenega plana je izvršeno 66,66 % ali za 7,06 % več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 72,73 % ali za 7,82 %, več, kot je planirano za to obdobje. Pri realizaciji je upoštevanih tudi 93 milijonov gradbenih del v Skopju, ki niso zajeta v letošnjem planu podjetja. Planski pokazatelji realizacije so izračunani na podlagi rebalansa plana, ki je bil sprejet na IT. zasedanju delavskega sveta. Podrobnejši podatki so razvidni pri obdelavi posameznih enot in iz posebne tabele. B. Uspeli gradbenih enot Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan 115%. gradbeni plan 115%, obrtniška dela pa 112»/». Skupni letni plan pa so gradbišča izvršila 69,14 %, ali za 8,78 % več, kot je planirano, gradbeni letni plan 68 %> ali za 9% več. kot je planirano, letni plan obrtniških del 72,73 % ali za 7,78 % več, kot je planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki izvršitve plana za posamezna gradbišča so razvidni iz posebne tabele. A. Gradbišča 67,72 69,14 60.4 60 4 - v % 4 7,22 4 8,78 4 2,9 — 1 b) gradbena dela plan v % 59,60 59 52,5 61 realizacija v “/o 66,66 68 61,5 53 + - v % + 7,06 + 9 4 9 — 8 c) obrtniška dela plan v % 64.91 64,91 75 60 realizacija v «/o 72,73 72,73 58 90 + — v % + 7,82 4 7,82 — 17 4- 30 Produktivnost plan 1165 1014 1034 967 za avgust 1964 realizacija 1267 1123 1053 876 125 125 125 65 79 + 16 63 79 + 16 63 79 + 16 1041 1202 1 127 134 81 66.9 85,1 + 18,2 66,4 88.9 4 22.5 70,3 57,0 - 13,3 1112 1559 a K 140 145 120 56 78 I- 22 56 81 25 4 56 67 4 11 1097 1423 o o N 110 110 107 62 68 4 6 62 69 4 7 62 67 + 5 975 1105 1 & M 132 131 136 57 75 + 18 57 75 4 18 4 57 77 20 1032 1269 B Obrati C. Uspeh obratov Obrati so kot celota izvršili mesečni plan 104 %, letnega plana pa so dosegli 63,56 %, ali za 2,66 «/# več, kot je planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki ostalih planskih pokazateljev so razvidni iz tabele. Letni plan Produktivnost za avgust 1964 S 98 86 119 59 58 — 1 54.6 47.7 -6,9 67,4 80.1 + 12.7 806 655 pokazatelji thO? c CG C 3 gradbišče Ljubi j ana-okolica ...... 9 gradbišče Koper ........................ 3 lesni obrat Škofja Loka ................14 skupaj ... 64 Od navedenega števila mora biti najmanj polovica KV ali VKV delavcev, druga pa je lahko sestavljena iz dobrih, sposobnih PK delavcev. Gornje število tesarjev velja za obdobje od 15. septembra do 15. novembra. Za obdobje od 15. novembra do 15. decembra se število zmanjša na naslednje: gradbeno vodstvo Ljubljana...............10 gradbeno vodstvo Maribor.............s 6 gradbeno vodstvo Celje . i . ; 5 . 5 2 gradbeno vodstvo Ravne .............? 1 gradbišče Ljubi j ana-okolica.............3 gradbišče Koper...................... • * 1 lesni obrat Škofja Loka .................10 skupaj ... 36 Zelezokrivci : Obdobje od 15. 9. do 15. 10. 1964. gradbeno vodstvo Maribor.............. 7 gradbeno vodstvo Celje.............. • 5 4 gradbeno vodstvo Ravne ............5 2 gradbišče Ljubljana-okolica...........S skupaj ... 16 Obdobje od 15 10 do 15. 11. 1964. gradbeno vodstvo Maribor...........i 5 3 gradbeno vodstvo Celje ....... s 2 gradbeno vodstvo Ravne . ..... 5 1 gradbišče Ljubljana-okolica . .... j 1 skupaj . s -. 7 f) Posamezne enote, ki sodelujejo v akciji, bodo zadolžene pri svojem sodelovanju za konkretno izvedbo fizičnega obsega dela, ki rezultira iz poprečnih normativov, izkazanih v tč. 1) in številu kvalificiranih delavcev po razdelilniku tč. 1 e). Kolikor bodo njihovi delavci zapustili sektor toplarne, jih morajo poslovne enote nenudoma nadomestiti z drugimi. g) Gradbenemu vodstvu Ljubljana se naroča, naj delo organizira tako, da bo mogoče delo posameznih skupin tesarjev in že-lezokrivcev akordirati in efekt ločeno ugotavljati, da bo omogočeno premiranje posameznih skupin, ki ga je ponudil investitor v posameznih fazah dela na objektih, da pa bo prav tako možno voditi evidenco uspešnosti sodelovanja posameznih skupin delavcev tako lastne enote, kakor tudi ostalih sodelujočih partnerjev. h) Glede medsebojnega obračuna akcije je gradbeno vodstvo Ljubljana zadolženo za brezhibno funkcioniranje organizacije dela za pravilno nastanitev vseh na novo vključenih delavcev, za pravilno dotekanje potrebnega materiala in delovnih sredstev, pri čemer ji mora nuditi centrala podjetja potrebno pomoč. Obračun delovne sile naj se v načelu izvrši po akordnem obračunu matičnih enot. Na izvršena izplačila se pribije faktor 2,80, ki je določen tako, da krije poleg dejanskih stroškov režije, tudi potrebna sredstva za formiranje poprečnih skladov posameznih enot. O tem mesebojnem obračunu mora gradbeno vodstvo Ljubljana skleniti s sodelujočimi enotami poseben pismeni dogovor. i) Operativna služba centrale naj spremlja točno izvajanje gornjih sklepov in potek akcije same, o čemer mora na naslednji seji upravnega odbora poročati. 2. Upravni odbori poslovnih enot naj do prihodnje seje pripravijo svoje predloge o programu dela upravnega odbora podjetja v mandatni dobi 1964/1965. 3. Člani upravnega odbora podjetja naj do prihodnje seje pripravijo predloge poslovnih enot za dopolnitve pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje ter dopolnitve tabele faktorjev, da bo delavski svet podjetja na podlagi izkušenj iz uporabe sistema in po potrebi ob koncu III. tromesečja posamezna določila lahko spremenil. 4. Upravni odbor podjetja soglaša s potovanji delavcev, zaposlenih pri podjetju, na delo v inozemstvo, kjer imamo pogodbeno prevzeta gradbena dela. Soglasje se nanaša okvirno na 100 delavcev. " 5. Za delegate na volitvah skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Koper se izvoli za X. volilno enoto tov. Rudija Skrabarja. Za overovatelje zapisnika o volitvah imenovanega delegata se izvolita tov. Vinko Berglez in tov. Alojz Cepuš. 6. Tov. Ludviku Šnajderju, referentu za žerjave, se odobri uporaba osebnega avtomobila v službene namene v višini 890 km mesečno. Predsednik UOP: dipl. ing, Rudi Cerkovnik Ravne na Koroškem sklepi 2. redne seje UO PE »Gradis« Ravne na Koroškem z dnem 4. 9. I964i 1. ODS se predlaga zvišanje uslug DUR od prejšnjih 400 din na 450 din dnevno (zajtrk 50 din, kosilo 280 din, večerja 120 din), z veljavnostjo od 15. sept. 1964 dalje. Obratu družbene prehrane Rudnika Mežica v Žerjavu se prizna povišanje uslug njihovega obrata z veljavnostjo od 21. 8. 1964 dalje, in sicer: zajtrk 65 din, kosilo 250 din, večerja 150 din, s tem, da pokrivamo razliko med cenami uslug naše DUR in njihovega obrata iz osnovne dejavnosti. Cene storitvam DUR in delavskih naselij so enotne za vse zaposlene pri GIP »Gradis«. 2. Imenujejo se področne popisne komisije za izvedbo redne letne inventure v sestavu: 1) Glavna popisna komisija: Berčič Marjan — predsednik, Vecej Vida in Jug Elizabeta. 2) Popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe: Benko Rudi — predsednik', Capi Franc, Hrvatski Ivan in Kokošinelc Mirko -- odgovorni strojni referent. 3) Področna komisija za: glavno skladišče, strojno in mizarsko,, delavnico, betonarno; ročno sMadišČe, transport, del., tesališče in železokrivski prostor ter glavno upravno zgradbo — pisarne (ločeno staro in novo): Novak Milan — predsednik, Plešnik Ivanka, Turza Karel, Kuplen Jože -- odgovorni skladiščnik. 4) Področna popisna komisija za celotn^ OE Kapitalna: Orlič Marjan — predsednik, Mlakar Ivan, Pavko Anton in Vnuk Janko -— odgovorni skladiščnik. 5) Področna popisna komisija za celotno OE družbeni standard čečevje in Gramoznica ter Osemletka: Stamenkovič Boro — pred-sednjk, Kališnik Ferdo (za čečevje), Pavlič Franc (Osemletka Ravne), Jambrošič Ivan, Roter Alojz — odgovorni skladiščnik. 6) Področna popisna komisija za sektor DTK in Baza »Gradis« (grad. dejavnost) v Dobji vasi: Špiranec Ivan — predsednik, Havle Filip, Mamič Muharem in Grnjak Franc — odgovorni skladiščnik. 7) Področna popisna komisija za Osemletko Prevalje (telovad.) in industrijski vodovod Ravne—Prevalje: Perejet Mirko — predsednik, Jauk Anica, Mihocek Josip, Granjak Franc — odgovorni skladiščnik. 8) Področna komisija za OE Žerjav in stan barake Žerjav: Zaletel j Tone, Ficko Karel, Raude Ernest in Gabrovec Mirko — odgovorni skladiščnik. 9) Področna popisna komisija za staro delavsko naselje: Lihteneger Ludvik — predsednik, Vecej Vida, Iršič Marica in Djuretič Andrej — odgovorni skladiščnik. I. popis se izvrši ob primopredaji Djuretič Andrej-Bolte. Glavna popisna komisija odredi, če bo zatem ponovni popis za letno inventuro še potreben. 10) Področna popisna komisija za novo delavsko naselje — Dobja v.: Hriberšek Justin — predsednik, Toplak Terezija, Gaber Jožica, Sampl Anton — odgovorni skladiščnik. 11) Področna popisna komisija za DUR: Lihteneger Ludvik — predsednik, Kališnik Lojzka, Kren Slavica, Djuretič Andrej — odgovorni skladiščnik. . I. popis se izvrši ob primopredaji Djuretič — Sever, II. redni popis sredstev DUR se ponovno izvrši še s stanjem 31. 12. 1964. 12) Komisija za popis terjatev in obveznosti: Krajnc Marija — predsednik, Ruter Štefka, Sekavčnik Mirko, 13) Stalna popisna komisija za razhod (sklep ODS z dne 27 2. 64) ostane do zaključka gospodarskega leta še aktivna. Vse imenovane področne popisne komisije morajo na svojem področju skrbeti za zaščito materiala pred tatvinami in vremenskimi ncprilikami, Prav tako se člani popisnih komisij do zaključka letne inventure ne smejo premeščati. 3. a) Tov Bolte Jože se od dosedanjega de-lovnega mesta upravnika delavskega naselja ob Suhi in DUR premesti na novo delovno mesto pomožnega materialnega knjigovodje, Premestitev ima prisilni značaj ter se izvrši zaradi neizpolnjevanja določenih nalog ter se izvrši z dnem 5. 9. 1964. Dosedanje akontacijske osnove za OD veljajo 3 mesece po izvršeni službeni premestitvi delovnega mesta: dokončna razrešitev upravniških poslov sledi šele po izvršeni likvidaciji neporavnane zapadle hrane in stanarin ter p<* izvršenem prevzemu vseh zalog DUR in delavskega naselja, upoštevajoč zadolžene družinske člane za inventar. b) Tov. Djuretič Andrej se od dosedanjega delovnega mesta pomožnega skladiščnika premesti na novo delovno mesto upravnika naselja ob Suhi in DUR, z zadolžitvijo upravljanja skladiščnih in nabavnih prostorov za potrebe delavskega naselja in DUR Premestitev ima značaj nujnosti in se izvrši z dnem 5. 9. 64. Dosedanje akontacijske osnove za OD veljajo do časa prestane preizkušnje in nakazanega efekta na novem delovnem mestu, c) Tov. Hrženjak Jože se od dosedanjega delovnega mesta PK delavca pri transportni skupini začasno (nedoločen čas) službeno premesti na delovno mesto pomožnega skladiščnika v glavno skladišče. Premestitev ima značaj dopolnitve izpraznjenega delovnega mesta in se izvrši z dnem 5. 9. 64. Dosedanje akontacijske osnove za OD veljajo največ za 3 mesece po izvršeni službeni premestitvi. Po preteku 3 mesecev ima premestitev značaj stalnosti. Na podlagi sprejetih sklepov se izdajo ustrezne odločbe. 4. Prodaja materiala se lahko odobrava izključno našim delavcem za lastne potrebe, UO pa lahko izjemoma odobri prodajo materiala poslovnim prijateljem, na podlagi priporočila šefa komerciale oz. nabavnega referenta 5. 9ds se predlaga potrditev sklepa DSP glede pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra po delu 6. Tov. Hriberšek Justinu se odobri vozniški dodatek v znesku 750 din neto za uporabo lastnega kolesa v službene namene. 7. Prošnja tov. Zvonka Sepetavca se zavrne, ker ne razpolagamo z ustreznim prostim delovnim mestom. 3, Tov. Marijo Podričnik se sprejme v delovno razmerje, ko se bo mesto telefonistke odprlo. 9. Prošnja tov. Zlate Vališer se zavrne, ker nimamo ustreznega prostega delovnega mesta. 10. Tov, Jožefo Franc se sprejme v redno delovno razmerje. 11. Tov. Adolfu Kuzmiču se, na njegovo Prošnjo za premestitev na PE Maribor odgovori, da bomo poslali priporočilo na omenjeno PE ter čakali na njihov odgovor., 12. Hišnemu svetu Zagrad št. 2 se odobri Posojilo fasadnih odrov proti najemnini 50 din °d kosa fasad, odra. 13. Prošnja tov. Avgusta Štora za prodajo rabljenih betonskih plošč se zavrne, ker le- potrebujemo za lastne potrebe. 14. Prošnja tov. J. Časa za prodajo betonskih plošč se zavrne. 15. Prošnja tov. Borisa Fišerja za prodajo cementa se zavrne. 16. Prošnja tov. Silva Turka, Antona Borovnika, Jakoba Babina in Franca Rateja Za prodajo raznega gradbenega materiala se zavrne. 17. Tov, Duru Došanu in Petru Štumber-Serju se prodaja rabljenih betonskih plošč ne odobri, ker jih potrebujemo za lastne Potrebe. 18. Tov Vinku Vadasu se odobri prodaja 250 kg bet. žel. 0 10, 200 kg bet, žel. 0 6 ln 150 kg bet. žel. 0 8. 19. Tov. Ivanu Spirancu se odobri prodaja 1000 kosov opeke votlak 1/1, 1000 kg apna ac., 750 kg cementa in 5 ms plohov 5 cm, 20. Tov. Ivanu Grabnerju in Pavlu Veceju. sc odobri prodaja rabljene opeke iz hale valjarne, vendar šele po ogledu obstoječih količin opeke. 21. Tov. Edu Mihelaču se prodaja bet. železa ne odobri. 22^ Francu Naberniku se odobri prodaja 23 vreč cementa. „ Tov. Stanku Pavliču se odobri prodaja *** kg cementa. 24. Tov. Lojzetu Reberniku se odobri prodaja 2.000 kg cementa. 25. Prošnja tov. Janeza Zdovca za prodajo ementa in hidranega apna se zavrne. 2i6. Tov. Elizabeti Jug se odobri 150 kg cementa. 27. Prošnji tov. Filipa Havleta za prodajo 750 kg cementa se ugodi. 28. Prošnja tov. Albina Kranjca, za prodajo gradbenega materiala se zavrne. 29. Prošnja tov. Gabriela Jovana se zavrne z utemeljitvijo, da so nam zaloge cementa pošle. 30. Tov. Damijanu Kavtičniku se odobri posojilo opažnih plošč s tem, da se obrne neposredno na nab, ref. tov. Novaka, 31. Tov. Cirilu Slaviču se odobri prodaja 2.000 kg cementa. 32. Tov. Antoniji Kočet se odobri posojilo opažnih plošč ter stojk, 400 kg bet. železa ter en sod bitumena. 33. Prošnji tov. Janka Vnuka in Alojza Zavca za dodelitev stanovanja, ki ga je zasedala tov. Strmičnik Regina, se zavrneta z utemeljitvijo, da je nastanitev v njem tvegana zaradi razširitve Zdravstvenega doma Ravne; glede na obstoječe pogoje bomo omenjene prostore uporabili za nastanitev samcev — strojnikov. 34. Tov. Karlu Langu se odobri dokončna izdelava garažnih vrat. Predsednik UO PE Karel Ficke GV Celje SKLEPI III. redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva »Gradis« Celje, ki je bila dne 15. 9. 1964 v sejni sobi gradbenega vodstva s pričetkom ob 16. uri. 1. Ko prejmejo od centralne komisije dodatni pravilnik za stimulacijo po delu, prejmejo vsi sveti obračunskih enot en izvod v razpravo s priporočilom, da ga dobro preštudirajo in podajo svoje predloge k osnutku. Zato na današnji seji niso sprejeti nobeni konkretni predlogi. Dolžnost članov DS GV je, da aktivno sodelujejo pri obravnavi, ker so že spoznani z osnovnimi elementi tega pravilnika-osnutka. 2. Tov. Keršič je seznanil navzoče s sklepom ll, II. seje CDS o potrditvi pravilnika 6 nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje s tem, da se uporabi že za I. poli. 1964. Seznanil je člane DS z rezultati ocenjevanja centralne komisije: V« točk šef gradbenega vodstva (ing.'" Sever) za prvih 5 mes........................ 0,43 šef gradb. vodstva (Praprotnik) za VI. mesec • • ........................... . 0,57 tehn. pom. šefa GV za prvih 5 mesecev 0,45 komercialni šef.............. . , . 0,48 vodja kadrovske službe . . . ; , s . 0,18 strojni referent 0,36 nabavni referent 0,14 sektor Radeče — sektorski vodja , , 0,37 — delovodja . .......................0,27 sektor Rogaška Slatina — sektorski vodja .................................0,29 — delovodja........................ . 0,21 sektor Otok Celje — sektorski vodja . 6,44 — delovodja .........................0,42 sektor šoštanj-Velenje — sektorski vodja . .......................... , . 0,46 — delovodja Šoštanj...............0,37 — delovodja Velenje...............0,28 sektor Vitanje — sektorski vodja . . ; 0,32 — delovodja...................... . . o,28 Sklep: DS poslovne enote je v skladu z 11. sklepom II. seje CDS 7. odstavek sprejel sklep, da se pravilnik o nagrajevanju uporabi tudi za I. polletje tega leta in potrdi izplačilo po ocenah centralne komisije. Za ostale pripravi pristojna služba poslovne enote pravilnik in ocene do 1. oktobra 1964 in ga da v potrditev DS na svoji prihodnji seji, z veljavnostjo za I. poli. 19G4. 3. Tov, Keršič je seznanil člane DS o planu nabave osnovnih sredstev za leto 1965: 1 avtomobil Zastava 620/B 1 osebni avtomobil 1 telefonska centrala avtom. 10 priklj. 2 računska stroja Zagreb — ročna 1 varilna garnitura 1 razvijalec 2 iglasti dvigali »Gradis« 3 vrtalne stroje 500 Wat. 300-400 obr. /min. 1 Wacker pretvornik 2 Wacker motorja 4 vibratorje 0 35 Wacker-igle 4 vibrator igle 0 50 2 vibrator igle 0 75 4 opažni vibratorji 2 prenosne motorne ročne žage 1 mešalec besonski 150 1 4 kladiva instalacijska 10 stikalnih omaric za priklop stavbišča s števci in stikali 100 amp. 2 krožni žagi 1 mehanično orodje 1 kovaški primož 1 paralelni primož 1 računski stroj 4 operacije s trakom 1 ogrevalna naprava »Kerher« 1 tehtnica za gramoz s pomičnim doza-torjem in steno 1 stroj za ravnanje bet. železa 1 aparat za vulkaniziranje kablov DS potrdi planirano nabavo osnovnih sredstev za leto 1965. 4. Antonu Marušiču se odobri neplačan dopust do 30 koledarskih dni, ker je vesten delavec in star član kolektiva. 5. TD »Partizan« Hoče, se odobri denarno pomoč iz sklada skupne porabe v znesku 20.000 din (dvajsettisoč). 6. Fošnariču Francu delovodji v Rogaški Slatini se odobri 2.500 kg cementa in Mešku Ivanu, zidarju v Rogaški Slatini pa 500 kg cementa po predhodnem vplačilu in s pogojem, da se uporabi za lastno uporabo pri adaptaciji lastne hiše 7. Bestjanič Ignac sprašuje za delovne obleke, ki pripadajo delavcem. Pojasnilo: Delovne obleke prejmejo vsi delavci po preteku 3 mesečne delovne dobe pri gradbenem vodstvu. Zapisnikar: Predsednik DS Marjan Kopušar Fošnarič Franc Overovatelja: Kiš. Friderik, Benko Bela Ravne na Koroškem SKLEPI 3. redne seje ODS PE »Gradis« gradbenega vodstva Ravne na Koroškem z dne 8 9. 1964. 1. Cena dnevnega obroka hrane v DUR PE se od 16 . 9. 1964 dalje zviša na 450 din in velja za vse zaposlene pri podjetju, ki delajo pri poslovni enoti. 2. Po pravilniku, o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu velja tč. U od l, 1. 1964 dalje. 3. Dovoli se, da tov, Justina Grlica odstopi sobo podnajemniku. Predsednik ODS: Novak Nikola OGP Ljubljana SKLEPI III. redne seje delavskega sveta Obrata gradbenih polizdelkov, ki je bila 18. VIII. 1984. 1. Zaradi slabe kvalitete nekaterih izdelkov se sprejme strožje kriterije in se določi faktor kvalitete. Ta naj velja že prihodnji mesec. 2. Znesek 9,000.000 din se razdeli na osebne dohodke. Upošteva se redne ure brez nadur in bolniške. 3. V zvezi z delitvijo priporoča delavski svet ekonomskim enotam, naj delijo določeno jim kvoto po svoji lastni presoji in for-sirajo delavce, ki so bolj prizadevni pri delu. 4. Ustanovi se komisija za kvalifikacijski sestav delavcev iz tehle članpy- ing. Vasle Branko Štoviček Jenda Osolnik Vlado Primožič Marko 5. Predlog, da se nekvalificirani, ki izpolnjujejo pogoje, prevedejo v polkvalificirane delavce, pregleda in odobri komisija za kvalifikacijski sestav delavcev Predsednik DS OGP: (Osolnik Vlado) SPO Ljufoliana ZAPIS NI K II. zasedanja Sveta samostojne obračunske enote »Gradis« Strojno prometni obrat Ljubljana, ki je bilo dne 18. avgusta 1964 s pričetkom ob 15. uri v sejni sobi obrata v Ljubljani. Navzoči: Stermecki Ferdo, Kajba Rudi. Oman Andrej, Mlatej Alojz, Lesjak Anton, Brglez Vinko, Martinčič Janez, Rupar An« ten, Balažič Mirko, Špeh Franc, šapanja Milan, Mlakar Hilda, Vovk Anton in Za-viršek Marina. Opravičeno odsotni: Jerkič Franc, Gregorič Ernest, Ramovž Ivan in Ferlič Srečko. Tov. predsednik sveta otvori zasedanje, pozdravi navzoče in predlaga naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnjega zasedanja 2. Poročilo predsednika disciplinske komisije 3. Razdelitev kvote dodeljene s strani delavskega sveta podjetja 4. Tečaji in seminarji 5. Razprava o nediscipliniranih in nesposobnih strojnikih in šoferjih 6. Poročilo o sklepih delavskega sveta podjetja 7. Razno. Ad — 1 Ugotovi se, da so bili vsi sklepi I. zasedanja v celoti realizirani. Ad — 2 Predsednik disciplinske komisije tov. Mlatej poroča o obravnavi, ki jo je imela komisija dne 10. 8. 1964 glede disciplinskega prekrška strojnika tov. Kovačeviča in šoferja tov. Jožeta Vavkna. Tov. Vavken Jože je bil kaznovan s povračilom 10 °/o celotne škode v znesku 9.469 din zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri prevozu tovora. Tov. Rajka Kovačeviča je kaznovala disciplinska komisija zaradi neupravičenega izsiljevanja celih dnevnic za delo v Kranjski gori, kjer mu je investitor plačal polovico oskrbe v hotelu, z 10 %. enomesečnih prejemkov. Kvota v bruto znesku 8,684.000 din, ki jo je dodelil kolektivu Strojno prometnega obrata delavski svet podjetja, se je po daljši debati razdelila: 1. Ker so skladi kriti v celoti, se sklene, da se dodeljena kvota v celoti razdeli. 2. Kot osnova za delitev se vzame za vse člane enako, to je 208 ur mesečno. 3. Članom kolektiva, ki so bili v zimskem času na lastno željo na 70% dopustu, m tistim, ki so obiskovali tečaje, se za omenjeni čas pri delitvi ne upošteva. Ad — 4 Člani sveta so bili seznanjeni s programom o planiranih tečajih in seminarjih, ki ga je izdal center za izobraževanje. Predlog, ki ga je izdala uprava, se potrdi s priporočilom, da bi v tečajih bolj skrbeli za strokovno vzgojo v času, ko je možno s strojem obratovati na terenu. Sama teorija brez praktičnega proučevanja in dela s stroji je pomanjkljiva, zato je temu primerno prilagoditi plan praktične vzgoje strojnikov. Ad — 5 a) Rigorozno je treba zasliševati in postopno kaznovati vse do odpusta. b) Na sestanku šefov enot je treba opozoriti na primere nediscipline ter neresničnih podatkov v strojnih poročilih ter zaprositi šefe, da naroče sektorskim vodjem in delovodjem, naj prav tako kontrolirajo točnost režijskih in obratovalnih ur. c) Uprava naj sestavi navodila o pravilnem izpopolnjevanju strojnih poročil ter jih razmnoži za vse strojnike, strojne referente in delovodje poslovnih enot, da bodo seznanjeni, do katerih režijskih ur je strojnik upravičen. Ta navodila bodo zlasti delovodjem služila pri kontroli režijskih ur, ker se pojavljajo primeri, da strojniki oporekajo in se zoperstavljajo delovodjem s pripombo, da jih režijske ure nič ne zanimajo, ker jih itak plača poslovna enota Strojno prometni obrat. Ta navodila sprejmejo strojniki pri plači dne 31. 8. 1964. č) V primeru, če je strojnik ali šofer zaradi nediscipline odstavljen s stroja in poslan na zahtevo gradbene poslovne enote v delavnico, se mu določi za ves čas v delavnici najnižja tarifna postavka po njegovi stvarni kvalifikaciji. d) Ce strojnik ali šofer kažeta nezainteresiranost do dela ali samovoljno zapustita stroj na delovišču, se bo proti strojniku ali šoferju disciplinsko postopalo in zahtevalo od merodajnih sodišč povrnitev škode, ki jo je imenovani povzročil gospodarski organizaciji, in to po veljavnih cenah za najemnino strojev v okviru podjetja. e) Šofer, kateremu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, je dolžan to javiti takoj upravi S PO. Odvzem vozniškega dovoljenja mora obravnavati uprava Strojno prometnega obrata oziroma disciplinska komisija, šoferja pa se dodeli za čas odvzema knjižice na delo, ki ga odredi uprava oz. disciplinska komisija. V takem primeru bo tudi šofer prejemal najnižjo tarifno postavko, ki pri- pada njegovi stvarni kvalifikaciji, kolikor ne bo drugače določeno. f) Z ozirom na to, da so disciplinski prekrški v zadnjem času tako mnogoštevilni, in to na raznih deloviščih podjetja, bi bilo potrebno v upravi SPO določiti mesto referenta, ki bi urejeval ekspeditivno vse disciplinske prekrške. Ad — 6 Člani sveta obračunske enote Strojno prometni obrat so bili podrobno seznanjeni s sklepi in zaključki upravnega odbora in delavskega sveta podjetja. Ad — 7 a) Sprejme se sklep, da vse režijske prevoze odobrava uprava SPO, in to članom KO Ljubljana in KO Maribor ter SPO Ljubljana. Prevoz gradbenega materiala in podobno pa se odobrava članom prej omenjenih enot le pod pogojem, da je prosilec najmanj dve leti zaposlen v podjetju »Gradis«. b) Na zahtevo investitorja na sektorju Drava je izdati okrožnico, s katero se prepoveduje dovoz alkoholnih pijač na gradbišče ter parkiranje kamionov pred gostilno ali trgovino. Potrebna malica, cigarete in podobno naj se šoferjem in strojnikom na sektorju »Drava« dostavljajo z dostavnim vozom. c) V zvezi z vlogo, ki jo je naslovil Svetu obračunske enote tov. Franc Kovič — prometnik Avtoparka, se sklene, da je imenovani dolžan povrniti znesek 11.431 din tj. gotovina za bone za gorivo, sam, in to v dveh obrokih — ukradeni denar v znesku 25.025 dinarjev, ki ga je hranil kot privatno lastnino pa reši zadevo sam, z lastniki denarja. Ker imenovani nima v svoji pisarni primernega prostora oz. primerne blagajne, se prepoveduje tu hraniti denar in bone, ki spadajo v glavno blagajno poslovne enote. č) Prošnja tov. Ludvika Šnajderja, ref. za žerjave SPO, se odstopi delavskemu svetu podjetja s priporočilom za ugodno rešitev z ozirom na občasne nujne potrebe, ker enota Strojno prometni obrat nima dovolj prevoznih sredstev. d) Tov. Martinčiču Antonu — vodji servisne delavnice na Belškem polju, se kot KV delavcu prizna višina 28i točk od dneva, ko je zasedel to delovno mesto, in 10 din kot dodatek za vsako opravljeno uro in odgovornost na delovnem mestu. e) Tov. Slavku Kermelu, progovnemu mojstru, se z veljavnostjo od 16. 7. 1964 zviša osebni dohodek na 390 točk mesečno, tov. Avgustu Zontarju, vodji servisne delavnice v avtoparku, pa na 400 točk mesečno z veljavnostjo od 16. 7. 1964. f) Glede prošnje poslovne enote »Gradis« Kranj, naj bi se bager »Nobas«, ki dela v njeni gramoznici, smatral le 2 dni v tednu kot aktiven, ostale dni pa odjavljen, Svet obračunske enote SPO ni kompetenten, ker postopek ni v skladu z najemnimi pogoji, ki jih je odobril UO podjetja. Svet obračunske enote SPO priporoča, da se prošnji ne ugodi, ker bi se pojav posplošil v celotnem »Gradisu« ter s tem porušila vsa disciplina okoli evidence pravilnega zaposlovanja mehanizacije. g) Svet obračunske enote sklene, da se takoj prekine dajanje akontacij strojnikom, ker jemljejo akontacije največ neporočeni, ki v posameznih primerih popivajo. Izredno se lahko da akontacija strojniku, ki je bil dalj časa v delavnici ter med mesecem nenadoma poslan na teren. sklep ne velja za montažno skupino in progovnega mojstra, ker večkrat med me-secen> menjajo delovišče. h) Sprejme se sklep, da se odobri izredni plačani dopust od 1—3 dni trem uslužbenkam, ki so delale pri sestavi zaključnega računa za leto 1963. i) Sprejme se sklep, da se stroški nastali v zvezi s praznikom dneva šoferjev 13. julij, krijejo iz sklada skupne porabe. Ker je bil dnevni red v celoti izčrpan, člani sveta pa niso imeli nobenih pripomb več, je bila seja zaključena ob 19. uri. Predsednik Sveta: Janez Martinčič mali intervju Užiti, to je odgovorna naloga Tovariš a Ivana Podboja, kvalificiranega lesarja, smo te dni obiskali na velikem gradbišču ljubljanske Toplarne. 7,e polnih 12 let dela v našem kolektivu, včasih tesari tu, včasih tam, kakor je pač potreba. Zdaj Pa so mu poverili cb rednem delu še posebno nalogo: na skrbi ima deset nekvalificiranih delavcev, ki naj bi jih izučil pri delu za polkoalifi-cirane tesarje. »Ni lahko učiti ljudi,* je pripovedoval. sSploh pa je tu na tem objektu delo tesarja izredno težavno. Tu pridejo razni robniki z različnimi poševninami, ki se jih ustraši še marsikateri visoko kvalificirani zidar. Taže bi bilo, če bi delal s temi ljudmi na navadnih stanovanjskih blokih, kjer pridejo v poštev predvsem preklade...« »T or e j mislite, da ne bo šlo?*. »Tega ne trdim,* je odvrnil, »pač Pa pravim, da je tu delo posebno težavno, še za kvalificiranega tesarja. Kdor se bo tu na toplarni znašel, mu ne bo nikjer več težko.* Povedal je še, da se sicer vsi tečajniki, ki so mu jih zaupali, po svojih močeh trudijo, ampak nekaterim gre bolje izpod rok, drugim pa ne. »Je precejšna razlika od posameznika do posameznika,* je pravil. »Nekdo takoj razume in se zna hitro obrniti, drugemu pa vse, kar prime, spodleti.* 'hi kakšno je delo na tem objektu?* som vprašal. »/, saj veste, kako je pri nas gmd-b hcih. Vedno se mudi. Kjerkoli sem delal, povsod se nam je strašansko mudilo .. .* Tovariš Janez se že vsa leta vozi na ihto v Ljubljano iz Preserja. Šest stotakov mera plačati iz svojega žepa, razliko do polne cene za vožnjo Pa železnici mu povrne podjetje. »Kaj pa delate, ko pridete domoo,* sem ga še pobaral. »Dela nikoli ne zmanjka,* se je sanj. ; Imam čebele. Z njimi je kar dosti dela. Zadnjič jih je medved malo ovohal in prestrašil, in zdaj še zidam Šdr&zo...« Poslovili smo se in simpatičnemu Janezu zaželeli, da bi bila njegova garaža kaj kmalu — polna. Kot vsako leto smo sc tudi lc-ms v naši družini zelo veselili dopusta na morju. Tem bolj zato, ker lansko leto dopusta nismo Preživeli na morju. Najlepši so dnevi pred dopustom. Tekamo Po mestu in kupujemo stvari. 'Jtroci so napihovali blazine in °broče ter pregledovali, če je oiogoče nastala kje kakšna »luknjica«. Ko smo se pripravili ta-kot se spodobi ob takšnih Prilikah in ko smo dali v »na-Jeni« papagaja Kokita in kužeta ■dobita ter prepustili usodi tri lončke Mekca, Belčka in Rjaveka ;er z zadnjim pogledom objeli, ce so pozaprta vsa okna pred radovednimi ljudmi, smo odhiteli da avtobusno postajo. ..Na srečo smo avtobus rezervi-v .. Kako bi bilo sicer, ne vem. i\a.[brž bi stali na eni nogi, če di imeli srečo, da bi sploh prišli na avtobus. Prva nervoza je mi-da, ko smo se bližali morju Proti Poreču. Kako čudovito je morje! Ro smo čakali, da se izprazni asa soba, ki naj bo za en teden Analitična ocena delovnega mesta s ING. ŠIRCELJ: cenievanie Pri oceni delovnih mest gre v prvi vrsti za določitev vrednostnih odnosov med posameznimi delovnimi mesti. Ker so delovna mesta med seboj različna, jih tudi različno vrednotimo. Na področju organizacije dela lahko trdimo, da je določanje teh odnosov iz psihološkega vidika eno najbolj občutljivih in zamotanih del. Najpogosteje izvirajo spori in slabi odnosi v kolektivu prav iz nepravilnega vrednotenja dela. Vsak človek se laže sprijazni z nižjim standardom, kot s tem, da je delo sodelavca višje ovrednoteno, pa čeprav je lažje in manj zahtevno. Mnogokrat je kršeno osnovno pravilo ocenjevanja, to je, da ocenjujemo človeka, ki določeno delovno mesto zaseda, namesto delovno me-jto samo. Skratka, rezultat analitičnega ocenjevanje delovnega mesta je objektivno ugotovljena vrednost delovnega mesta, ne glede na človeka (njegovo starost, spol itd.), ki to delovno mesto zaseda ali ga bo zasedel. Poznamo že vrsto sistemov, ki so jih izdelali v industrijsko razvitih državah. Prve take poskuse so opravili leta 1909 v ZDA, leta 1925 a je M. Lott (ZDA) izdelal že do-aj izpopolnjen sistem ocenjevanja. V Evropi so najprej začeli analitično oceno delovnih mest v- Švici (1918). Pri nas srečujemo prve primere analitične ocene delovnih mest leta 1947. Leta 1957/58 pa je bil zvezni izvršni svet izdal predpis, ki sestoji iz dveh delov; 1. opis delovnega mesta (naziv, območje, stroji, mat. itd.) 2. analiza zahtev delovnega mesta sestoji iz 20 zahtev, ki so razdeljene na 4 skupine, in sicer: Prva skupina: Znanje in sposobnost 1. šolsko znanje 2. potrebna praksa 3. spretnost 4. sposobnost vodenja Druga skupina: Odgovornost 1. odgovornost za pravilno opravljanje dela 2. odgovornost za sredstva dela 3. odgovornost za proces dela 4. odgovornost za službe sploš. pomena za podjetje Tretja skupina: Napor pri delu 1. umski napor 2. napor čutil 3. telesni ali fizični napor 4. napor v odnosih z ljudmi »Gradis" v borbenih partijah prvi V dneh od 11. do 13. septembra je bil na kegljišču »Gradisu* velik kegljaški turnir za »Nagrado Litostroja«, na katerem je sodelovalo 24 ekip. Tekmovanje je bilo v borbenih partijah in je veaka ekipa odigrala dve tekmi. Prvo mesto je dosegla ekipa »Gradisa«, ki je v dveh nastopih podrla skupno 862 kegljev, ali točno v prvem nastopu 418 in v drugem nastopu 444 kegljev. Nadaljnji vrstni red do petega mesta je bil naslednji: Litostroj 859, Slovan 842, Rade Končar — Zagreb 815 in zadnji Rog — Ljubljana, katerega moštvo je podrlo samo 555 kegljev, kar je komaj 64 «/i) rezultata prve ekipe. Najboljši rezultat v eni tekmi je dosegla ekipa Litostroja (471 kegljev), najboljša ekipa v enem setu pa je bila ekipa Slovana, v kateri je 10 igralcev podrlo 135 kegljev. Ta številka predstavlja verjetno najboljši rezultat v državi. M. A. Četrta skupina: Pogoji dela 1. nevarnost prehlada 2. nevarnost poškodb 3. temperatura 4. voda, vlaga, kisline 5. umazanost, prah 6. plini, pare, neugodni vonji 7. plini, tresenje 8. bleščanje oz. pomanjkanje svetlobe. Točke za vsak zahtevek so enotne. Vsak zahtevek je razčlenjen na 5 stopenj z možnostjo nadstopenj (npr. šolska izobrazba — Vš). Ko tako določimo točke za posamezno delovno mesto, jih seštejemo. Čim več točk je določenih za delovno mesto, tem bolj pomembno je in višji’ osebni dohodek pripada. Analitična ocena delovnih mest je sredstvo za izhodiščno določanje razmerij med posameznimi mesti, ne določa nam pa ravni osebnega dohodka. * Sef kadr. službe Jesenice Ljuba Tarman Preberi! es SPO LJUBLJANA - Svet samostojne obračunske enote Strojno prometnega obrata je na svoji seji glede nediscipline sprejel dokaj stroge ukrepe, in sicer: — če je strojnik zaradi nediscipline odstavljen s stroja ter poslan v delavnico, se mu v tem primeru določi najnižja tarifna postavka; — če strojnik zapusti delo samovoljno, se proti njemu uvede disciplinski postopek ter zahteva povrnitev škode, ki jo je s tem povzročil poslovni enoti, in sicer po veljavnih cenah za najemnino strojev v okviru podjetja; — če šoferju vzamejo šofersko legitimacijo, sc ga dodeli na delo, ki mu ga odredi disciplinska komisija ali uprava Strojno prometnega obrata. V tem primeru prejema najnižjo tarifno postavko, kolikor primer posebej ni obravnavan. ■ KOVINSKI OBRATI -Na letošnjem velesejmu v Zagrebu so razstavljali svoje izdelke Kovinski obrati Ljubljana in Maribor, kar je vsekakor lep uspeh za naše o-brate. betona Med kriteriji ocenjevanja posameznih enot je tudi kriterij o kvaliteti gradbenih del. Med temi je kriterij, ki obravnava trdnost betona, gotovo eden od tistih, ki močno vpliva na rezultat skupne ocene za kvaliteto. Za ocenjevanje kvalitete betona, oziroma trdnosti betona, se upoštevajo: — rezultati preiskav betonskih kock, ki jih izvrši Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij o Ljubljani, ali pa kak drug pooblaščen zavod o SFRJ; — rezultati preiskav betonskih kock, ki jih izvrši laboratorij podjetja in — ose sklerometrične preiskave, ki jih izvrši pooblaščeni zavod za raziskavo materiala ali kontrolna služba podjetja. Na gradbiščih se uporabljajo različne marke betonov, zato je treba rezultate preiskav spraviti na skupni imenovalec. To se izvrši tako, da se za vsak preiskan beton določi odstotek, za katerega beton presega marko betona, oziroma za koliko odstotkov je trdnost betona nižja od predpisane marke betona, pri čemer smatramo, da je marka betona enaka 100%. Na podlagi rezultatov iz prejšnjih let se je lahko ugotovilo, da je za podjetje najugodnejše preseganje marke betona za 10 — 30 %, oziroma, da je dosežena trdnost betona med 110 % in H0%. Od te meje navzdol in navzgor pa vrednost točke pade in se smatra, da je najnižja meja 90% in največja meja 160% trdnosti betona. Vrednotenje in ocene so najbolj razvidne iz razpredelnice: 110 — 130 1.00 4 100—109 ni 131 — 140 0.75 3 93—99 ni 141 — 150 0.50 2 90 -94 ni 151 — 160 0.25 pod 90 ni nad — 160 000 1 Gradbišča se morajo torej pri betonskih delih truditi ne samo zato, da je marka betona dosežena, ampak tudi zato, da marka betona ni preveč presežena. Preveliko preseganje marke betona namreč pomeni, da smo betonu dodali preveč cementa, to se pravi, da smo po nepotrebnem porabili preveliko količino cementa ali z drugimi besedami: zmanjšali smo dohodek podjetja. S predhodnimi laboratorijskimi preiskavami se temu nezaželenemu previsokemu preseganju marke betona lahko izognemo in prihranimo, zlasti pri obsežnejših betonskih delih, znatne vsote denarja. Se utrip iz kolektiva v vrstah JLA Vsako leto se naši fantje poslavljajo, da bi odslužili svoj vojaški rok. Nekateri sc takrat za vedno poslovijo od kolektiva in izgubijo vsak stik z nami, drugi pa se še vztrajno oglašajo. Predvsem tisti, ki so že dalj časa prebili v njem, so si našli med sodelavci dobre prijatelje in imajo stalno zvezo z njimi. Le-ti nam pogosto pišejo, kako se imajo pri vojakih in si želijo, da bi jim sporočali, kaj je pri nas novega, kako in kaj delamo in s kakšnimi problemi se srečujemo, skratka, vse jih zanima. To ni nič čudnega, saj so s svojim trudom prispevali k vsemu, s čimer sc sedaj naša poslovna enota lahko postavi. Res, da redno prebirajo »Gradisov vestnik«, ki jim ga pošiljamo, ven- naš dom, smo se malo okrepčali ter že »leteli« proti morju. Vse navprek smo vpraševali. Kakšna je voda? Ali je topla? No, z otroki ni bilo težav. Ti so se ves dan prekopicevali po vodi, mi pa smo uživali v dobri hrani, počitku in soncu. Poreč je za mene eno najlepših mest v Primorju. Posebno zvečer, ko se to mestece spremeni v pravi človeški »živ — žav«. Slišiš razne tuje govorice, ogleduješ si ljudi raznih narodnosti ter si želiš, da bi odpadle vse meje ter da bi bilo med ljudmi res iskreno prijateljstvo. Zaneslo me je tudi v značilno zadružno klet, kjer imajo na zalogi res prava istrska vina. Klet je imela vedno dovolj obiskovalcev, posebno pa tujcev, katerim je naše vino zelo všeč. Opazila sem tudi, da je postrežba bolj solidna kot prejšnja leta. Obiskali smo tudi kino predstave, ogledali smo si razne campinge, peljali smo se na otok Nikola, kjer je gradilo naše podjetje male počitniške hišice. Res, kamor sega oko, vidiš lepote naše dar podrobnosti iz našega kolektiva v njem ni. Nekateri iz sosednih republik sporočajo, da jih njihovi domači vabijo, da bi se po končani vojaščini zaposlili kje blizu doma, vendar upajo, da jih to ne bo premotilo. D rudi pa izražajo bojazen, da jih ne bi mogli ponovno zaposliti. Mnenja so, da bi težko našli kje tako dober kolektiv, kot jc naš. Torej dragi fantje — vojaki, vedite, da smo vaših pisem zelo veseli in da bomo vedno našli toliko časa ter vam sporočili, kar vas zanima. Tistim pa, ki izražajo bojazen, da jih ne bi mogli ponovno zaoosnii, pa naj vedo, da za dobre delavce imamo zmeraj rezervirana delovna mesta. L. LiMcnegar zemlje. Pri tem pa te strese mraz, ko se spomniš na ljubljansko meglo in neprijetno jesensko deževje. Ko uživamo prijetne počitnice na morju ali v hribih, ne smemo pozabiti na osebje, ki se trudi, da bi nam že itak prijetno bivanje ustvarilo še bolj prijetno. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na naše organe upravljanja, ki nudijo delovnemu kolektivu odmor v naših počitniških domovih, ki so vzor marsikateremu hotelu. Prijetna je tudi misel, da greš na oddih med domač kolektiv, s katerim imaš večkrat »telefonske veze«, pa vendar ga ne poznaš. Prav tu v počitniških domovih pa nastaja prijateljska vez med ljudmi, ki so vsi en kolektiv. Dopusti minevajo, prihajamo spočiti in s prijetnimi spomini na delovna mesta, kjer bomo dali od sebe vse moči, da bomo prihodnje leto zopet lahko šli v naše prelepe počitniške domove, kjer si bomo za nekaj dni pridobili zdravja, sonca in prijateljstva. P. N. Na osnovi programa tečajev in seminarjev v zimski sezoni 1964/65, točke 3, 4, 5/A razpisujemo — 30 prostih mest za vpis v enoletno poklicno šolo za strojnike težke in lahke mehanizacije, — 30 prostih mest za vpis v enoletno poklicno šolo za železokrivce, — 30 prostih mest za vpis v enoletno poklicno šolo za tesarje. V poklicno šolo — dopolnilno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki so odslužili vojaški rok iu niso starejši od 30 let. Kandidati za vpis v poklicno šolo — dopolnilno izobraževanje odraslih morajo predložiti naslednje listine: — prošnja za vpis, kolkovana z državnim kolkom za 50 dinarjev, v njej naj bo naveden sedanji poklic; — zadnje šolsko spričevalo in potrdila o morebitnih tečajih; — lastnoročno napisan življenjepis; — prepis iz delovne knjižice o dosedanjem delu in zaposlitvah; — priporočilo poslovne enote. Kandidate bo izbrala posebna komisija za sprejem, na podlagi doseženih uspehov pri sprejemu ter morebitne dosedanje prakse, pri tem pa se upošteva tudi strokovno delo v JA. Pri vpisu imajo prednost kandidati, ki so že delali v enem izmed navedenih poklicev. Vse prijavljene kandidate bo center za izobraževanje pismeno povabil k sprejemnemu izpitu, ki bo iz materinega jezika in matematike (prosti spis in matematična naloga). Kandidati bodo izpolnili tudi poseben psihološki test. Kandidati bodo imeli pet mesecev teoretičnega pouka ter šest mesecev praktičnega dela pod vodstvom inštruktorjev. Teoretični del tečaja se bo pričel 1. novembra 1964. (Za časa teoretičnega pouka bo tudi praktično delo, kar bo določeno s posebnim programom). Kandidati bodo prejemali za časa šolanja osebni dohodek pol kvalificiranega delavca, za časa praktičnega dela po pravilniku določeni terenski dodatek. Po zaključku enoletne šole bodo kandidati prejeli spričevala o opravljenem strokovnem izpitu. Stroški šolanja se za čas teoretičnega dela pouka krijejo iz sklada za izobraževanje, za čas praktičnega dela pa iz osebnih dohodkov poslovne enote, kateri je kandidat dodeljen. ... : GRADIS PRVAK Velika manifestacija gradbincev Slovenije — Odlična organizacija pripravljalnega odbora — Tisoč tekmovalcev iz 32 delovnih organizacij se je srečalo na športnem polju — Vse priznanje je izrekel tudi republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije — To tradicijo bomo nadaljevali — Prihodnje športne igre bo organiziral kolektiv podjetja »Ingrad iz Celja Ob letošnjih športnih igrah gradbincev Slovenije je bilo izrečenih že veliko pohval. Zopet so se na športnem področju srečali delavci naših gradbenih podjetij in medsebojne vezi so se ponovno utrdile. Fanfare so najavile pričetek tradicionalnih športnih iger gradbincev. Ob zvokih godbe Ljudske milice iz Ljubljane je dolga povorka z zastavami na čelu prikorakala na slavnostno okrašeni prostor gradbenega šolskega centra v Ljubljani. Vodja povorke je bil tov. Bitenc. Čudovit je bil pogled s častne tribune, na kateri so bili naši najvidnejši predstavniki gradbeništva Slovenije na mlade in postrojene vrste posameznih podjetij. Večina športnikov je bila oblečenih v nove drese, med njimi tudi Gradisova ekipa, kar je veličasten pogled še povečalo. Da, to je bila prava olimpiada gradbincev. Po uvodnih besedah predsednika organizacijskega komiteja ing. Milana Arneža je v imenu podjetja tekmovalce pozdravil glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan. V imenu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije pa tajnik tovariš Zdravko Marinko. Pozdravno dobrodošlico so izrekli tudi ostali gostje, med njimi predsednik republiškega odbora sindikata Bosne in Hercegovine ter predsednik republiškega odbora gradbenih delavcev Makedonije. Ob igranju državne himne m dviganju zastav so se tako slovesno pričele XI. športne igre gradbincev Slovenije. Ko to pišemo, je ta lepa športna prireditev gradbenih delavcev že daleč za nami. Vsem tekmovalcem in prirediteljem je iz tega srečanja ostal lep spomin na borbena in tovariška srečanja. Podrobni rezultati tekmovanja so bili že večkrat objavljeni v dnevnem časopisju, Biltenu biroja za gradbeništvo Slovenije, v radiu in televiziji, zato bomo danes objavili le nekatere misli o prihodnjih tekmovanjih. Zaprosili smo predsednika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojzeta Capudra in predsednika organizacijskega komiteja letošnjih športnih prireditev ing. Milana Arneža za kratko oceno sedanjih in prihodnjih športnih tekmovanj. LOJZE CAPUDER — KOLEKTIVI NAJ POVEDO SVOJE MNENJE Lahko trdimo, da so športne igre gradbincev postale v zadnjih letih že tradicionalna športna manifestacija, ki ima tudi določeno masovnost, saj se je tako land kot letos teh iger udeležilo po 1000 nastopajočih. Menim, da je treba ob letošnjih igrah izreči vse priznanje organizatorjem te prireditve, saj je bila organi- zacija resnično na zadovoljivi ravni, tako da so bili z njo vsi zadovoljni. Tudi zunanji videz je prav zadovoljiv, lahko rečemo, da je bila to kvalitetna masovna športna prireditev. Kljub nesporni vrednosti te prireditve pa ne moremo mimo dejstva, da so športne igre gradbenih delavcev vendarle nekoliko kampanjske. To dejstvo.in velika množica nastopajočih pa nam narekuje, da o tej manifestaciji globlje razmislimo. Zdi se mi, da bo treba več narediti za bolj načrtno športno življenje, za to, da se bodo kolektivi med seboj pogosteje srečavali kot doslej. Treba bo najti takšno organizacijo in takšne oblike udejstvovanja, da se bodo gradbeni delavci vse leto udejstvovali v tej ali oni športni panogi, igre pa naj bi bile le nekakšen finale celoletnih tekmovanj. Če pa pustimo, da bodo te tekme še kar naprej rasle v takem obsegu, se zna zgoditi, da vseh tekmovanj ne bo več mogoče absolvirat.i v dveh dneh, marveč bodo za to potrebni že najmanj trije dnevi ali celo več. Kot primer naj omenim podjetje »Slovenija ceste«, ki je zaradi kratkega časa, ki je bil organizatorjem na razpolago, moralo v enem dopoldnevu odigrati kar tri tekme. To je vsekakor odločno preveč in prav to terja v igrah določene organizacijske spremembe. Mnenja sem, da bo treba še bolj kot doslej razvijati množičnost, ob tem seveda ne gre zanemariti tudi bolj rednega, bolj načrtnega športnega dela, ki ga je doslej še premalo. Po mojem mnenju bo treba dati več možnosti in poudarka bolj pogostim, rednim športnim igram po bazenih, ki ne terjajo nikakršnih sredstev za prevoze, niti zaradi dolgih potovanj ne odvzemajo ljudem časa. Ko bo teh bazenskih in medkolektivnih tekmovanj precej več, kot jih je danes, ko bo to delo še bolj množično in predvsem bolj sistematično, ko se bodo delavci redno vse leto urili v tem ali onem športu. Skratka 6 teh prireditvah ho treba več razmisliti in zanje tudi več narediti. Menim, da bo morala komisija za šport in rekreacijo pri republiškem odboru gradbenih delavcev slej ko prej pripraviti poseben pravilnik o tekmah in športnih dejavnostih gradbenih delavcev. Ne zdi se mi tudi pravilno, da bi šli s pokali v preveliko širino. Dovolj je, če pripravimo neko osnovno trofejo za skupnega zmagovalca. Ostali pu naj prejemajo praktična darila, plakete, diplome ali kolajne. Sicer pa bo treba o teh stvareh še precej razpravljati — svoje mnenje naj o tem povedo kolektivi, sindikalne podružnice in vse članstvo, saj je konec koncev ta prireditev naša skupna manifestacija in stvar vseh gradbincev. ING. ARH. MILAN ARNEŽ -PRIMANJKUJE ORGANIZATORJEV ZA NAČRTNEJŠE DELO Čeprav menim, da so v splošnem letošnje športne igre gradbenih delavcev zelo dobro uspele, sem osebno vendarle pričakoval, da bo udeležba še večja. Letos je sodelovalo 32 podjetij z 970 tekmovalci, lani je nastopilo 33 podjetij ž več kot 1100 tekmovalci. Torej — po številu tekmovalcev in podjetij beležimo letos majhno nazadovanje. Karakteristično je tudi, da se iger niso udeležila nekatera večja podjetja, ki jih že vsa leta ni videti na tej masovni športni manifestaciji. Organizacijski odbor je od teli podjetij dobil nekaj izgovorov, češ da niso dobili vabil na igre, vendar se mi zdi, da eo to bili res nespametni odgovori, saj je bilo vabil na igre res dovolj. Prvo obvestilo smo poslali že aprila in dali rok za prijave do 25. maja, pozneje smo ta rok podaljšali do 10. junija. Letošnje športne igre gradbincev so, po mojem mnenju, v glavnem prav dobro uspele predvsem po zaslugi lepega vremena. Tudi organizacija iger je tekla brez zastoja, takšno je bilo vsaj mnenje vseh, ki so se udeležili iger. Tekmovalci so se borili s prednostjo, bila je povsod prava športna borbenost za plasma, za točke, za rezultate. Precej so prispevali k zanimivosti tudi semafori ,na katerih so tekmovalci in gledalci lahko spremljali razvoj tekem. Ljudje, tako igralci kot nastopajoči, so se resnično vživeli v tekmovanje, dovolj je omeniti finalno nogometno tekmo med trboveljsko Cementarno in Gradisom, na kateri je bilo ob polnem stadionu pravo ligaško vzdušje, pa tudi na kegljaških in odbojkarskih tekmah je bilo marsikdaj napeto in skoraj razburljivo. Kljub uspehom te športne manifestacije pa se mi zdi. da je treba povedati besedo, dve, tudi o nekaterih pomanjklji- vostih, o senčnih straneh. Zdi se mi, da imajo te tekme se vedno dovolj močan pečat tako kampanjščine, nesistematičnosti, enkratnosti. Hočem reči, da bi morale te športne igre imeti bolj sistematično športno delo za daljše obdobje in bi morale biti nekako solidnejša športna manifestacija, z vidika koristi za zdravje, rekreacijo, za krepitev telesnih, umskih in moralnih sil. Seveda se je ob takšni ugotovitvi takoj vprašati, kje so vzroki, da so te igre kampanjske in da v vrstah gradbincev ni več načrtnega dela, ter več tekmovanj skozi vse leto. Menim, da je glavni in osnovni vzrok v pomanjkanju športnih organizatorjev, ki bi znali takšno dejavnost razviti večkrat in ne samo enkrat ali dvakrat na leto. Skratka, menim, da bo treba prav pri teh stvareh iskati rešitve in nekaj narediti, da bo športnih srečanj med gradbinci vse več in več ter da bodo republiške športne igre še samo nekakšna krona športnih prireditev. In kaj pravi tehnični vodja SIG Anton Martinšek? Skromen kot vedno, je dejal: »Dela smo imeli dovolj in uspeli smo.« To je največje priznanje, ki ga je mogel doseči organizacijski komite. Objavljamo še tehnične rezultate ŠIG 1964: 1.) Kegljanje posamezno moški: 1. Oražen Janez 430 podrtih kegljev — »Zidar« Kočevje 2. Praprotnik Ivo 428 podrtih kegljev — »Gradis« 3. Jelen Franc 423 podrtih kegljev — »Konstruktor« Maribor 2.) Kegljanje posamezno ženske: 1. Erjavec Francka 379 podrtih kegljev — »Gradis« 2. Klemenčič Dora 374 podrtih kegljev — »Gradis« 3. Ludvik Milena 370 podrtih kegljev — »Ingrad« Celje 3.) Streljanje posamezno moški: 1. Turner Karel 172 krogov — Črnomelj 2. Sverko Marjan 171 krogov — »Gradnja« Maribor 3. Zupan Janez 165 krogov — »Gradis« Glavni direktor športnikom gradbincem le nekaj let sem se zbiramo športniki-gradbinci na svojih športnih igrah. Postale so tradicija, kos našega programa v poslovni dobi, del našega življenja, eden izmed ciljev, za katerega se borimo danes že prav tako zavedno in zagrizeno, kot za uspehe v stroki ali gospodarske rezultate. Te igre postajajo vse bolj srečanje številnih skromnih graditeljev naših stavb, ki vse leto ne utegnejo pogledati, kaj dela sosed, kaj dela sosedno podjetje, kaj se dogaja v celotnem gradbeništvu Slovenije. Zato je prav, da se takole enkrat le sestanemo, da se spoznamo med seboj, da se pogo vorimo in poiščemo mnoge koristne in prijetne stike, Namen teh iger pa je tudi, da pokažemo, da nam niso poznane samo lopate, krampi, pa opeka in beton, pa bager in žerjav, temveč znamo še kaj drugega. Rezul tati v tekmovanju naj pričajo, da je gradbeništvo »zdrava panoga«, ki vsakega posameznika lahko dodobra raz gibi je, mu daje moč in kondicijo, ki je potrebna tudi za vsakega športnika. Mi želimo, da bi bili vsi gradbinci tudi dobri športniki, sa j vemo, da nam šport v veliki meri dviga borbenost, vzdržljivost iri plemenitost, da nas uči samopremagovanja in odpovedi, ki jih v naši stroki tako pogosto rabimo. Če bomo iz našega športnega dne prinesli samo nekaj teh vrlin, lahko mirno trdimo, da so igre uspele in dosegle postavljeni cilj. Tovarišice in tovariši! V želji, da bi igre gradbincev čimbolj uspele, posameznim ekipam pa prinesle čim več pokalov in zmag, vas prisrčno pozdravljam in s tem proglašam športne igre gradbincev za odprte. 4.) Streljanje posamezno ženske: 1. Gradišnik Štefka 150 krogov — »Nigrad« Maribor 2. Pogeljšek Anica 146 krogov — »Pionir« Novo mesto 3. Valič Jolanda 143 krogov — »Tehnika« Ljubljana 5. ) Namizni tenis posamezno moški: 1. Fašelj Borut — »Slovenija ceste« Ljubljana 2. Kohne Ivan — »Gradis« 3. Ošlaj Viljem — »Tehnograd« Ljubljana 6. ) Namizni tenis posamezno ženske: 1. Tome Ljuba »Gradis« 2. Klemenčič Dora — »Gradis« 3. Veber Milena — »Ingrad« Celje 7. ) Streljanje ekipno moški: 1. »Gradis« 800 krogov 2. »Tehnika« 799 krogov 3. »Ingrad« 768 krogov. 8. ) Streljanje ekipno ženske: 1. »Pionir« 452 krogov 2. »Tehnika« 396 krogov 3. »Gradis« 388 krogov. 9. ) Kegljanje ekipno moški: 1. »Pionir« Novo mesto 879 podrtih kegljev IVO: Naši kegljači bi morali imeti nam esto rdečega napisa GRADIS na hrbtu rumen napis!« ? IVO: »Ker kegljajo kot ,šajsarji6.« 2. »Tehnika« Ljubljana 796 podrtih kegljev 3. »Zidar« Kočevje 744 podrtih kegljev 10. ) Kegljanje ekipno ženske: 1. »Gradis« 427 podrtih kegljev 2. »Ingrad« 358 podrtih kegljev 3. »Pionir« 336 podrtih kegljev 11. ) Namizni tenis ekipno moški: 1. »Gradis« 2. »Slovenija ceste« 3 »Tehnograd« 12. ) Namizni tenis ekipno ženske: 1. »Ingrad« 2. »Gradis« 3. »Konstruktor« 13. ) Nogomet: 1. »Cementarna Trbovlje« 2. »Gradis« 3. »Slovenija ceste« 14. ) Šah; 1. »Gradis« 20 y točke 2. »Gorica« 18 l/, točke 3. »Pionir« 18 točk 15. ) Balinanje: 1. Kraški zidar 2. GP Grosuplje 3. »Pionir« 16. ) Odbojka: 1. Industrijski biro 2. »Stavbar« Izola 3. Slovenija ceste. Prehodni pokal biroja gradbeništva Slovenije je prejelo naše podjetje, pokal repubh škega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije grad beno podjetje »Ingrad« Celje in drugoplasirano podjetje »Piooir« iz Novega mesta Pa pokal gradbenega podjetja »Gradis«. Vsa sodelujoča podjetja so prejela spominske zastavice, posamezniki pa zlate, srebrne in bronaste pl a' kete. Na letošnji olimpiadi gradbincev Slxenije so se nas' športniki zelo izkazali in upamo, da bodo to borbenost nadaljevali skozi celo leto in na prihodnjih tekmovanjih zopet odnesli največ »zlata« v nase podjetje. Mogoče katerega do-leti še ta sreča, da se ho udeležil o-limpiade v Tokiiu kdo ve? ■ >6/3 663 Ali se osebni dohodki delavcev za čas, ko se nahajajo na seminarju, tečaju ali drugem podobnem načinu izobraževanja, lahko izplačujejo iz dela sredstev, ki so namenjena za izobraževanje? Iz tolmačenja, zveznega sekretariata za finance je razvidno, da se osebni dohodki delavcev za čas, ko se nahajajo na seminarju, tečaju ali drugem podobnem načinu izobraževanja in izpopolnjevanja, kakor tudi •sebni dohodki za čas odsotnosti z dela zaradi pripravljanja ali polaganja izpita (plačan dopust), smejo izplačevati samo v breme tistega čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke in ne v breme poslovnih stroškov — dela, ki je namenjen za financiranje šol, tj. kadrovanje (do višine 2,5 % od izplačanih osebnih dohodkov). Stroški in dnevnice, prevozni stroški in podobno delavcev za čas, ko se nahajajo na seminarju, tečaju in podobno, se smejo izplačevati v breme poslovnih stroškov — iz dela sredstev, namenjenih za financiranje šol (do višine 2,5 % izplačanih osebnih dohodkov). Pri tem je treba upoštevati seveda višino teh stroškov, ki se gospodarskim organizacijam priznavajo kot poslovni stroški. Smejo se po omenjenem tolmačenju obremenjevati poslovni stroški — del za financiranje šol za izdatke za gradnjo šol in njihove opreme, s tem ko se stroški za gradnjo stavb za nastanitev delavcev, ki obiskujejo seminar, tečaj ali podobno, ne smejo izplačevati iz teh sredstev. Kolikor nastajajo stroški za strokovne ekskurzije in potovanja, ki so sestavni del seminarja, tečaja in podobno in so predhodno predvideni v programu, se smejo takšni stroški izplačevati v breme poslovnih stroškov — dela namenjenega za financiranje šol. Navedeno dopolnjuje še tolmačenje ZSF z dne 15. VII. 1964, ki pravi, da se ne smejo kriti v breme materialnih stroškov do višine 2,5 odstotka izplačanih osebnih dohodkov izdatki za osebne dohodke delavcev za čas odsotnosti z dela, odobrenega kot plačan izredni dopust za strokovno usposobitev delavca (čl. 224 zakona o delovnih razmerjih), zaradi priprave in polaganja izpita v srednjih ali drugih šolah, kakor tudi za čas, ko se delavec nahaja na tečaju, seminarju, specializaciji in podobno v drugi gospodarski organizaciji. Takšni izdatki gredo v breme čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke. Ali se honorarji za predavanja na tečajih in seminarjih smatrajo za avtorske honorarje? Honorarji za predavanje na tečajih in seminarjih, ki so organizirani za strokovno izpopolnjevanje ali splošno izobraževanje, kakor tudi občasna predavanja, če takšni tečaji in seminarji nimajo značaja šole in če obiskovalci ne dosežejo na njih določene šolske kvalifikacije, se štejejo za avtorske honorarje pod pogojem, da niso določeni v stalnem mesečnem znesku. Pri tem pa ni važno, kdo je predavatelj. Kako se izplačujejo povračila za stroške prevoza z osebnimi motornimi vozili, ki so last članov kolektiva? Naš pravilnik o uporabi privatnih osebnih vozil za službene potrebe ter o povračilu za njihovo uporabo določa, kdo lahko uporablja osebni avtomobil, motorno kolo, moped in kolo, ki je njegova last, v službene namene in predpisuje višino povračila za stroške takega prevoza. Uredba o materialnih in drugih poslovnih stroških gospodarskih organizacij določa v toč. 4 pod 23, do katere višine se štejejo takšna povračila za prevoze z lastnimi vozili v materialne stroške in koliko v osebne dohodke upravičencev do povračila.. Do 30. julija se je smelo v smislu omenjene odredbe bremeniti materialne stroške le za toliko, kolikor bi stal prevoz z javnim prevoznim sredstvom, razliko v izplačani kilometrini pa se je lahko izplačalo le iz tistega dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, osebam, ki imajo po pravilniku o uporabi osebnih vozil v službene namene pravico do njihove uporabe in povračila stroškov. S popravkom omenjene odredbe o materialnih in drugih poslovnih stroških gospodarskih organizacij pa se način izplačevanja bistveno spremeni. Izplačila povračil za stroške prevoza z osebnimi avtomobili, last upravičencev do njihove uporabe v službene namene — kilometrina — gredo v breme materialnih stroškov v višini zneska, ki ga določa pravilnik podjetja, vendar ne več kot 30 din za prevoženi kilometer za službeno potovanje. Tako ni potrebno več ugotavljati, koliko stane prevoz z javnim prevoznim sredstvom na relaciji, kjer se sme zaradi narave dela uporabljati osebni avtomobil, temveč se za vsak prevoženi kilometer po najkrajši poti službenega potovanja (velja razdalja v kilometrih po uradnem daljinarju) računa kot materialni strošek 30 din, razlika v kilometrini predpisani po pravilniku o uporabi privatnih osebnih vozil pa bremeni sredstva za osebne dohodke in se to šteje za osebni dohodek upravičenca. Tudi za prevoze v mestu ali kraju službenega potovanja velja enak način obračunavanja izplačil za kilometrine, če so takšna izplačila dovoljena po pravilniku podjetja oziroma sklepa delavskega sveta, ki določa tudi število kilometrov, do katerega števila sme posameznik uporabljati svoj osebni avtomobil v službene namene na mestnem območju. Za druga prevozna sredstva (motorno kolo, moped, kolo), ki se smejo uporabljati v službene namene, se priznava kot materialni strošek: za motorno kolo 8 din za kilometer, vendar ne več kot 3000 din mesečno, za moped 8 dinarjev, vendar ne več kot 2000 din na mesec in za kolo 2 dinarja za prevoženi kilometer, skupaj pa ne več kot 700 dinarjev na mesec. Razlika v kilometrini, ki jo določa naš pravilnik za takšne prevoze, bremeni sredstva za osebne dohodke in se štejejo za osebni dohodek upravičenca do povračila stroškov za službene prevoze s svojim prevoznim sredstvom. Člani komisije za delitev dohodka in politični funkcionarji pri razgovoru o osnutku novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v Ankaranu. Sejo je vodil predsednik komisije ing. Saša Škulj. PgED VIII. KONGRESOM ZKJ Poiskati vse žnosti za Vsestranske razprave komunistov in drugih delavcev našega Podjetja med pripravami za VIII, kongres ZKJ prehaja vse bolj do izraza in reševanja konkretnih problemov. Tako so se nedavno v Počitniškem domu v Ankaranu sestali nekateri vodilni komunisti Podjetja ter razpravljali o problemih gospodarjenja, delitve oseb-nih dohodkov, kadrovanja in sploh aktivnosti komunistov podjetja. . _ Pri analiziranju navedenih področij je sekretariat aktiva podrtja ugotovil premajhno aktivnost komunistov v posameznih poslovnih enotah. Razen osnovne organizacije poslovne enote Maribor Jesenice večina ostalih zadnje čase ni razpravljala o statutu ZKJ ji11 ? analizirala aktivnost komunistov v organih upravljanja. Ob eJstvu, da sodeluje v delavskih svetih in raznih komisijah 184 ornunistov, torej več kot polovica vseh komunistov podjetja, bi moralo biti delo organov samoupravljanja vse uspešnejše. Ze v mernicah je bilo poudarjeno, da je samoupravljanje postalo osnov-°. °klika celotnega gospodarskega in družbenega gibanja, kar je JUeto tudi v načrtu novega statuta ZKJ. Zato je aktivnost komu-}sJ°v v organih upravljanja še bolj potrebna, ker delavci upra-*ceno pričakujejo prav od komunistov aktivna stališča in mišljenja pri reševanju konkretnih problemov. Razpravljali so tudi o osnutku novega pravilnika o delitvi $ebnih dohodkov. Bistvena novost je v tem, da bo izhodišče enotno a celotno podjetje. Poudarek je na strokovnosti in šolski izobrazbi. a strokovni kader se osnova poveča, če ima strokovnjak predpisani Plt in pooblastilo. Tudi delovno mesto vpliva na višino točk, p av tako se upošteva tudi delovna praksa. ki uh razPravi so komunisti predlagali vrsto konkretnih sprememb, pr . 7e komisija za delitev dohodka že vnesla v osnutek novega Tur?- Celotni pravilnik s spremembami je šel že v razpravo. dnhJU morali komunisti izreči svojo besedo ter se pri delitvi -■ °dkov boriti za naprednejša stališča delitve dohodka po prin- stimulativnega nagrajevanja. a dvig osebnih dohodkov. Poiskat je torej vse možnosti L. CEPUS I Članstvo v ZKJ ne daje nobenih privilegijev Na sestanku osnovne organizacije ZK na centrali podjetja so razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKJ. Med drugim so tudi načeli vprašanje, kje bi dobili sredstva za kritje stroškov tistim tovarišem, ki se daleč vozijo na primer na sestanek aktiva komunistov ali ki jih po funkcijah v ZK vabijo na razne sestanke. Gre namreč za take organizacije, kot so Maribor, Celje, kjer so komunisti oddaljeni od mesta sestanka osnovne organizacije tudi po 30 in več kilometrov. Poseben problem, ki je specifičen za naše podjetje, je vprašanje aktiva komunistov, njegove vloge, obveznosti njegovih sklepov, ker so namreč osnovne organizacije podrejene občinskim komitejem in podobno. Vodstva in komunisti se dostikrat seznanjajo s problematiko prav na aktivu komunistov podjetja in bi morali biti sklepi aktiva obvezni za vse organizacije. Ko bodo komunisti razpravljali o teli problemih, bodo morali razpravljati o njih s stališča specifičnosti našega podjetja oziroma naše panoge, ker je tudi v drugih gradbenih podjetjih problematika glede tega ista. Vprašanje je tudi, kdo je nadrejen aktivu komunistov podjetja, komu je treba pošiljati sklepe aktiva in tako dalje. V nadaljevanju razprave je bilo govora tudi o kadrovskih problemih in o akcijski enotnosti komunistov podjetja. Ker vlada v Zvezi komunistov enotna in zavestna disciplina, se vsi sklepi osnovne organizacije, po našem mnenju tudi sklepi aktiva komunistov podjetja, sprejemajo na na podlagi vsestranske izmenjave mnenj vseli komunistov podjetja in bi morali zavestno veljati za celotni kolektiv. Razpravl jali so tudi o kritiki in samokritiki ter so znova po- udarili, da članstvo v Zvezi komunistov še uc daje prav nikakršnega privilegija. Merilo za delo komunista je le njegovo delo in konkretni uspehi na strokovnem in političnem pod roč j u. Za sekretarja osnovne organizacije so izvolili Franca Kumer ja. GRADIS razstavljal tudi na zagrebškem velesejmu »lovi« skreperji za naše podjetje Naše podjetje je nabavilo od gradbenega podjetja Črna gora v Nikšiču dva skreperja 6 kapaciteto po 14 m3 in jakostjo motorjev 260 KM. Stroji so zitamke Michigan s hidravličnimi komandami ter so še dokaj dobro ohranjeni, če pomislimo, da so delali na kamnitem ozemlju Črne gore. Stroje pričakujemo v nekaj dneh. Na letošnjem Zagrebškem velesejmu so naši obrati iz Ljubljane in Maribora razstavljali svoje izdelke v sestavu »Grainexa«, KO Maribor je razstavil protitočni mešalec 500 1, protitočni mešalec 2501, mešalec za malto 1501, KO Ljubljana pa konzol no dvigalo 250 kg nosilnosti, igli-často dvigalo 500 kg nosilnosti in ročni skreper. Za vse stroje je bilo zelo veliko zanimanje. Zato bo potrebno za obrate čimprej sestaviti plan proizvodnje novih strojev za potrebe »Gradisa«, da bodo lahko z eventualnimi prostimi kapacitetami nudili usluge pri izdelavi novih strojev tudi drugim interesentom. M. A. Ob razpravi o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov: — Jaka, kam pa — v hribe? — Ne, po plačo. 1. Za aktivno delo osnovne organizacije je uvesti strogo disciplino čl a-nov ZK glede udeležbe na sestankih osnovne organizacije, 2. Dolžnost članov ZK je, da se trudijo za nadaljnje politično izobraževanje z individualnim študijem ter s skupnim študijem v osnovni organizaciji, V ta namen je potrebno: a) da je vsak član naročen na časopis »Komunist« ter da ga tekoče študira; b) da vsak član tekoče spremlja politične in gospodarske dogodke prek dnevnega časopisa oziroma radia in podobno: c) da osnovna organizacija organizira študij važnejšega političnega materiala, ki je aktualen za delo članov ZK; d) da se izobraževanje članstva o važnejših politično gospodarskih vprašanjih kontrolira na konzultacijah, S. Se nadalje je potrebno posvetiti vso skrb življenjskemu standardu članov kolektiva s tem, da se bodoča sredstva še naprej usmerjajo v grad- njo naselja, samskih domov, družabnih prostorov in drugih investicij v ta namen, 4. Vsak član kolektiva se mora podrobno seznaniti z nalogami kolektiva na področju proizvodnje, delitve čistega dohodka, delitve osebnega Sklepi predkongresne konference jeseniških komunistov dohodka ter delati na izpopolnjevanju tega sistema v organih samoupravljanja. 5, Člani ZK morajo s svojim delom prispevati k dvigu produktivnosti dela in s tem k boljšemu poslovnemu uspehu ter tako vključiti vse člane kolektiva k večji proizvodnji. 6. V bodoče več skrbi vključevanju novih članov v Zvezo komunistov predvsem iz vrst mladine in dobrih ter discipliniranih delavcev. 7. Člani ZK in osnovna organizacija morajo v prihodnje bolj skrbeti za delo političnih organizacij, predvsem mladinske organizacije, 8. Vsak član ZK mora aktivno sodelovati v organih upravljanja ali v političnih organizacijah naše poslovne enote, tako da ne bo le en član ZK obremenjen z več funkcijami, drugi pa z nobeno, 9. V predkongresni dejavnosti mora osnovna organizacija še nadalje analizirati delo v naši poslovni enoti v smeri razprav o vsebini in nalogah, ki jih bo obravnaval VIII. kongres. V ta namen je potrebno poživiti politično delo pri vseh članih kolektiva, 10. Potrebno je skrbeti za potrebno rekreacijo članov delovnega kolektiva. V ta namen je treba prirejati izlete, razviti športno dejavnost in podobno, kar naj bi sprejela sindikalna podružnica v svoj program dela. v NAŠI NA TUJEM TRII IOER 6RA i raje ne govorim Nekaj preprostih stvari, ki pa so kaj rentabilne Te dni je pi-.. kai minilo dva meseca, odkar smo tako nenadoma aterirali v okolišu Frankfurta. Dejal bi, da nam je vsem čas kar hitro minil, pa saj ni časa za dolgočasje. Delo itak traja ves dan, lep čas potrebuješ zjutraj, da prideš do 7. ure na delovno mesto, nič manj, če ne še več, ko zvečer zapadeš v reko tistih, ki hite, da bi ujeli urico za svoje domače. In po tem je noč tu. Za prihranjene denarce so že tu prvi transistorji, seveda vsakdo bi imel le takega z UKW zvezo, tako da se pred spanjem če poveže z domom. Kako se tu drugače sliši napovedovalec izza kukavice, ko objavlja večerni program, doma pa nam je vsako predavanje dolgovezenje, hoteli bi le glasbo, glede tega je tu potrpljenje večje. Pa četrtkov večer narodnih pesmi in napevov, pa oddaje za izseljence, kakor da smo tudi res, vsakdo zamaknjen posluša. Če kaj, potem bo prav gotovo vsakdo oskrbljen s takim transistorjem in tako s prstom na gumbu v zvezi z domom. Herr »Corec« in glavni poliv pri študirati ju načrtov Med tem nas je že tudi obiskal glavni direktor, seveda bolj poslovno, da bi ocenil, kakšne so kaj poslovne perspektive. No, pa se je tudi našlo časa za prijeten pomenek. Seveda se je pogovor največ sukal okoli denarja. pa kaj bi, naš direktor je že daleč naokoli znan, da se rad pogovarja, najmanj rad pa o denarju. Sam tudi rad pravi, da se nobena župa ne sme tako vroča pojesti, kot se skuha. Pa smo jo to pot snedli kar tako iz hladilnika. Naši tesarji in zidarji so se kar dobro uveljavili in prav nič ne pretiravam, če trdim, da jih imajo povsod radi in da se jeze, ko pade komanda, da morajo na drugo gradbišče. Tudi to se dogaja. Ustavil bi se to pot nekoliko, pri zidarjih. Vodi jih tov. Špindler, znani as z gradbenega vodstva Maribor, pri podjetju tako rekoč od njegovega spočetja. Seveda zidajo tudi tu tako kot pri nas. so pa neke značilnosti, ki bi se tudi pri nas lahko koristno uveljavile in prispevale k pocenitvi dela. Prvo orodje in pripomočki. Tu sploh ni videti lesenih maltark, te so iz črne pločevine, okrogle ali oglate, drže pa 50 do 60 1 malte, ali so pa iz umetne mase, na določenih mestih primerno ojačane. Naredil sem kratko primerjavo in res ugotovil, da bi bila pločevinasta najmanj enkrat cenejša od lesene. Imela bi seveda tu druge, čisto vzgojne prednosti. Prepričan sem " Nemški »Turbosol« tudi, da bi vsi naši zidarji tako spremembo radi videli, bodo morali pa kar naprej koristiti lesene, če jih ne bodo mogli nabavljati v glavnem skladišču podjetja. In še nekaj, tudi tov. Drofeniku in njegovim sodelavcem ne bi ob deževnih dneh in ko čakajo pozimi na lepo vreme, ne bilo dolgčas, če bi imeli naročilo za take posode. Seveda serij- sko, tako da bo poceni, ne tako, kot bi bile ponikljane. Gradis ima vsaj 800 zidarjev in na glavo eno na leto. Tudi drugi bi posnemali. Lahko bi celo poslal skico, tako da ne bi tratili časa za izmišljanje — seveda brezplačno in le če je interes. Iniciativo ima seveda nabavni oddelek na centrali podjetja. Posebno poglavje je seveda zidarsko orodje. Saj je Izbira res skromna in še ta slabe kvalitete. Vzemimo npr. vodno tehtnico ali libelo. Vsak naš zidar je prinesel s seboj novo tako libelo. Na žalost so vse slabe. Mar ni to žalostno spričevalo za producenta. K sreči se na izdelku niti podpisal ni. Pa vendar je narejena pri nas. Prav zabolelo nas je pri srcu, ko so se tukajšnji delovodje smejali. Takrat te prime nacionalni ponos in če bi bil naš producent nekje v bližini, bi ga prav gotovo povabil nekam v »zavetje« in mu jo tam kar na glavi razbil. Naša zidarska orodja niso niti kvalitetna še manj pa na izbiro. To tudi ne bo boljše, dokler bomo delali tako, kot delamo sedaj. To tudi ne more delati vsako podjetje zase, zato so biroji gradbeništva ali zbornice, ki bi morale dati pobude, da se elementarni pogoji urede. Naj mi ne zamerijo — to ni kritika — to je le predlog in od daleč se to še veliko bolj vidi. Pa greziia, da o njih niti ne govorim, vse so to več ali manj improvizacije, ki so nujno draga. Spominjam se, ko sem v Ljubljani iskal železo za fugiranje - pa ne pri peku — so mi kratko rekli, nimamo. Tu v predmestju Frankfurta, v navadni železnini smo jih dobili 5 in če bi jih rabili 100, bi nam jih preskrbeli v pol ure In izdelek, producent se je podpisal na njem, ker pričakuje, da se boste vrnili k njemu, Ko sem ravno omenil peka, naj še njega ocenim, čeprav ne spada v naš vestnik, pa vendar ocenjuje prilike. Ze nekajkrat sem v rubriki pisma bralcev, zasledil hude kritike in obtožbe na račun ljubljanskih pekov, menda tudi drugje ni veliko boljše. Iz radovednosti sem vprašal pri tukajšnjem poprečnem peku, koliko vrst kruha peče in prodaja. Onemel sem, ko so mi dejali da 26 raznih vrst kruha in povrhu še 15 raznih vrst peciva. Kruh je pa tudi Jeklena koza na razpolago v celem in narezanem stanju, v celofanu ali staniolu itd. Ves je primerno tudi etiketiran, Kaj torej tega peka žene, da stranki ustreže in kaj zopet našega peka žene, da se iz potrošnika tako neusmiljeno norčuje. Enkrat bo verjetno le potrebno poiskati elementarne vzroke tem pojavom in tudi odgovoriti nanje pa ne v Gradisovem vestniku — v Pavlihi ali Tijeku, ker tudi Pavlihovi še tako krepki izrazi ne zaležejo slepemu. Tudi koze, navadne zidarske koze so nam vsem všeč. Poglejte jih malo podrobneje na sliki. Dva enaka elementa iz cevi povezuje moral 8X8 ali 10 X10 in ko je ne rabimo več, se vse lepo zloži. Vzame malo prostora pa tudi skuriti se ne da. Enkrat je narejeno za dolgo vrsto let. Seveda, če bo vsak delal zase, bodo lesene koze res najmanj »tiščale« gradbena vodstva. Ce bi se pa take koze dobile nekje v glavnem skladišču podjetja, potem bi jih seveda vsi radi koristili. In kdo naj jih naredi? Imam veliko predlogov, najprej pa seveda oddelek za novogradnje pri naših kovinskih obratih, namesto da bi iskal delo za druge naročnike, izven podjetja. Pa pri kozah se prav gotovo ne končuje program. Upam, da mi urednik ne bo izmetal polovice teksta zaradi pomanjkanja prostora. Športni rezultati se tudi lahko natisnejo z malo manjšimi črkami, pa bo prostora za vse. Za ljubitelje mehaniziranih ometov prilagam sliko tukajšnjega »turbosola«, V dveh mesecih se ni niti enkrat zataknil. Tudi fasade delajo z njim, ker pač ni zidarjev, ln to kar lepe. J o - v e e Tehnično vodstvo športnih prireditev »ŠIG — 1964«, Od desne proti levi: Martinšek, Leben Sanca, Klemenčičeva, Smole, ing. Dolenc in Šnajder. — Športnih tekmovanj so se udeležili " tudi podpredsednik sindikata gradbenih delavcev Bosne in Hercegovine Ljubo Mitrovič, tajnik sindikata gradbenih delavcev Makedonije in predsednik mesta Skopja V imena podjetja je športnike pozdravil glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan. — Največje zanimanje je bilo za tekmovanje na nogometnem igrišču Na športnih igrah tudi ni manjkalo zabave. Nastopili so »Zadovoljni Kranjci« s pevcema Branko Stergar in S. Venetom. Za zabavo pa je skrbel Franjo Trefaltom-Lipe, na kontrabas pa je igral ing. Boris Vede. — Zvezni sodnik Lado Janžekovič in zmagovita nogometna ekipa Borba za prva mesta je bila zelo ostra Ob izvajanju novega pravilnika za ocenjevanje organizatorjev proizvodnje, »Fantje, le pritisnimo, saj bo šlo.* Pogovor na dvorišču gradbenega šolskega centra, od desne proti levi: Martin Zajšek, Drago Mandeljc, Albin Kopač in Janez Zupan, »oficir za zvezo«. — Predsednik UO ing. Cerkovnik, ing. Saša Škulj (v sredini), Jože Repše in Miro Žorž v prijateljskem razgovoril Udarniško delo pri lastnih investicijah — gradnja samskega doma. Akcijo je vodil predsednik mladinskega aktiva Hubert Kovačič. — Skupina mladih zidarjev in tesarjev iz šolskega centra v Bihaču. Osnovno znanje so si pridobili v šoli, manjka jim le praksa. — Upamo da hoda zadovoljni v našem podjetju