Zapiski, ocene in poročila
SRBSKI OTROŠKI SLOVAR
V skoraj vsakem boljšem učbeniku psihologije se najdejo podatki, kako postopoma narašča otroški besedni zaklad. Vendar so ti podatki navadno povzeti iz raziskav v tujih jezikih ali pa so narejeni na osnovi besedišča le nekaj otrok. Vera Lukič, sodelavka inštituta za pedagoška raziskovanja v Beogradu, pa se je lotila obsežnega dela. Na osnovi pismenih izdelkov približno enega odstotka srbskih otrok od 2. do 8. razreda osnovne šole je sestavila Aktivni pisani rečnih učenika u osnovnošliolskom uzrastu. Iz spisov 8147 učencev je nabrala 1 324 493 vseh besed (tekočih besed), od tega pa je bilo kar 14 754 različnih besed (leksemov).
Ugotovila je, da se med osnovnim šolanjem učencem besedišče skoraj potroji. Po razredih uporabljajo učenci takole število različnih besed:
2. razred 3 398
3. razred 5123
4. razred 3 852
5. razred 5 605
6. razred 6 043
7. razred 7 562
8. razred 8 703
Največji porast besedišča se kaže med 2. in 3. razredom in med 7. in 8. razredom, pač pa se je pojavil nepričakovan upad besedišča med 3. in 4. razredom, ki ga avtori-
ca ne zna pojasniti. Presenetljiva je tudi ugotovitev, da ni kake občutne razlike v obsegu besedišča podeželskih in mestnih otrok. Seveda iz te raziskave še ne moremo z gotovostjo vedeti za besedišče posameznega povprečnega učenca. Vendar avtorica domneva, da celotno besedišče posameznega učenca (aktivno in pasivno) ne more biti dosti manjše od aktivnega besedišča cele populacije učencev.
Radovednost nas je prisilila, da smo si izpisali iz slovarja sto najbolj pogostnih besed. Te so naslednje: biti, i, sebe, da, u, ja, on, na, kad, a, ne, jedan, koji, mi, moj, dan, sav, taj, kuća, hteti, ići, od, ali, šta, doći, sneg, imati, dete, svoj, lep, videti, poći, otići, početi, mali, kao, škola, mnogi, po, iz, tako, čovek, posle, do, stići, velik, reći, kod, selo, pa, drugi, naš, kako, neki, drug, igrati, prvi, šuma, naj, samo, još, moći, kroz, padati, ti, onda, visoko, ovaj, godina, pasti, sad, grad, izaći, put, mama, gde, već, čuti, svaki, beo, sunce, tata, tad, o, majka, tu, uzeti, gledati, uči, dalek, sankati se, drugarica, sanke, voda, dok, dati, brzo, mesto, krenuti, ostati.
Razumljivo je, da so v tem seznamu na prvem mestu sintaktično pomembne besede in da se šele nato uvrščajo razni za otroke zanimivi glagoli, pridevniki in samostalni-
183
ki. Marsikaka beseda bi imela verjetno tudi pri slovenskih otrocih enako pogostnost, za nekatere pa lahko že vnaprej predvidevamo, da bi bilo stanje drugačno. Nekatere srbske besede bi pri nas razpadle v več sinonimov (koji — ki, kateri; kuća — hiša, dom; hteti — hoteti, bom; dok — dokler, ko, medtem ko, dočim), druge bi se pa pri
nas zlile v eno besedo (onda, tad — tedaj; ovaj, taj — taj reći, kazati — reči).
Zanimalo nas je tudi, kako se v slovarju kažejo odnosi: naraščanje — upadanje rabe, konkretno — abstraktno, knjižne — pogovorne, žargonske besede, domače besede — tujke, splošne besede — termini. Izpisali smo si nekaj značilnih zgledov:
Pri večini besed se vidi postopno naraščanje ponovitev iz razreda v razred, pri posameznih pa tudi upadanje zanimanja zanje. Konkretne besede imajo tudi precej večjo frekvenco kot abstraktne. Pogovorne in žargonske besede so malo pogostne, pozna se jim pač, da jih učitelji preganjajo. Morda bi dramatizacije, igrice, intervjuji prinesli kaj več takih besed. Tujke in termini so dokaj obroben pojav v otroškem besedišču. Vendar pa smo mnenja, da je še preceJ terminov, ki jih otroci znajo pojasniti, čeprav niso zajeti v slovarju (arterija, demokracija, diagonala, fotosinteza, transpiracija ipd.). Slovar je pač nastal pretežno na osnovi doživljajskih spisov, opisov, orisov, pisem, manj pa na osnovi na učno snov vezanih spisov. Tako najbrž manjka marsikakšen termin, ki ga
otroci poznajo, pač pa so na ta način dobro zbrane besede za vse tiste stvari, ki otroke zanimajo.
Ne glede na očitek v zvezi z načinom zbiranja gradiva, je treba priznati, da je Vera Lukić opravila veliko delo. Brez dvoma ni bilo lahko urediti in prešteti skoraj poldrug milijon besed. Delo ima .velik praktičen pomen. Nanj se bodo lahko opirali pisci učbenikov in mladinskih del, psihologi ga bodo lahko uporabljali pri ocenjevanju duševne razvitosti otrok. Omogočalo bo tudi razne primerjalne študije med jezikom raznih narodov in med jezikom odraslih in otrok. Na koncu ne moremo drugega, kot da zapišemo, da bi želeli, da bi tudi Slovenci dobili takšen slovar.
Franc 2 a g a r Ljubljana