duhovno življenje 1PTEMBER 1937 pIlAZXIK^'V? Paternal ob llk upi uSpo 1653) RA II. MISTER Dr. I. CANKAR 11$ ‘EV. ZAPOJE MOŠKI ZBOR DR»0^f§J 12. seiitembr.#] (Iv. dffl GOD NJ. VEL. KRALJA i URADNO PRIDE G. ZASTOPSTVA VSEH DS ^IPGYO r 1 oktobra ob 4. uri. TITE TA DAN V PRILJUB-iKEV ZADNJO NEDELJO V ORIS* VSI SLOV LJENO BOŽJE OKTOBRU — .IV. .2fi.)NOVEMBRA NO ZA TD, DA BOSTE IME-®UDIT$Z ZANIMANJE PRI Prijateljih. ROMANJE V UJM POSKRBITE PRAVOČ& LI PROSTO TA DAN. V5 ZNANCIH IN La VIDA «SPIRITUAL Caseror 2780 Bs. Aires D 11IOVNO ŽIVUE NJE Izhaja mesečno Naročnina letno 2 pesa. Urednik: Hladnik Janez, Caseros 2780, Bs. Aires. U. T. 61-4221 (Hladnik Janez stanuje na ul. Caseros 2780 kot kaplan župnije sv. Antona (Parque Patricios). Kliče se lahko telefonsko vsak dan (razen nedelje) med pol 9 in 9- uro predpoldne, med 12. in 2. uro in po 8. uri zvečer — v sredo in petek ne, ker te dni ga ni doma. — Prilika za slov. spoved pri sv. Antonu vsako nedeljo dopoldne do 9. ure. LISTNICA UPRAVE IN UREDNIŠTVA Naročnina Duh. življenja znaša letno 2 $. Naroči se lahko tudi za domovino. Tudi v Italijo naš list dosti redno1 prihaja in zato ga lahko naroči svojcem' v domovini kdor želi. Zelo toplo prosim vse, ki list dobivate, da poravnate naročnino. Najugodnejša prilika jq vselej po slovenski službi božji. Lahko se uredi tudi potom) Banco Germanico ali Banco Holandes ali skupno s Slovenskim listom. CERKVENI VESTNIK 1, avgusta smo imeli na Saavedri šagro. Kakšni so bili štruklji, tako vprašujejo. Kjer so jih) napravili so bili dolgi in debeli in dobri. Kakor so tudi pevci' prav imenitno in lepo zapeli. Tudi vdeležba je bila zadovoljiva. Tisti pa, kateri več štrukljev za šagro ne znajo delati, katerim take stvari več ne diše, tisti pa tudi v cerkev več ne znajo. Pa vseeno ne bom nehal nadlegovati, prigovarjati in prositi vseh, naj se le zganejo in pridejo. Saj ne prosim, da mi prinesite denarja... prav nič drugegfa ne prosim, kot to da pridete in pokažete, da nočete biti skregani z Bogom. Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. ulri in pol je maša v cerkvi na Avenidi d. Teiar 4200. Po maši na Saavedri smo skočili na štruklje v “Cvetrož”, kakor se po novo Florida1 imenuje in smo jih še nekaj zakrožili in nazadnje še za spomin veselega dne vzeli sličico. Radi praznika kralj, rojstva se red službe božje za september spremeni tako, da bo 12. sept. maša na Paternalu. Pridite tudi Avellancdci! Saj vam ni tako daleč. Pokažite, da imate pravo razumevanje za našo skupnost. Mesto na drugo nedeljo, bo naf Avellanedi maša in tudi večernice na četrto nedeljo, t0 je 26. sept. 6. september jo rojstni dan jugo slovan skega kralja Petra II. rojenega C. IX. 1923. Mi bomo praznovali ta da,n s sv- mašo 12. sep tembra na Pa-ternalu. (Av. del Čampo 1653 DOMOVINA! Saj je nimamo-' Saj smo brezdomci, ki begamo po svetu. In vendar hite naše misli in naše želje tja, pod slovenske planine ob Savi in Dravi in Soči, kjer je tekla naša mladost, koder se tudi naše sanje še hodijo sprehajat. . . Brezdomci smo, ker smo daleč od Domovine, pa nismo tistih brezdomcev, ki so domovino zatajili, ki domovine več ne spoštir jejo in je niti ne marajo. . . In kam se bomo pač zatekli tedaj, ko nas bodo nemočne in nezmožne za delo pognali na cesto? Ali ne bo prav Domovina zadnje naše upanje? Morda najde ta ali oni na domovini kaj, kar ga boli, morda se ne strinja s tistimi, kateri domovino njegovo vodijo... Mnogokrat se motimo v svojih sodbah! Mnogokrat nemara kdo zaslepljen Toda tudi tedaj, kadar je mati stara, upognjena in velih lic. je še vedno mati in je še vedno njeno srce srce ljubeče matere. In nevreden je tisti otrok, ki svoji materi ljubezen odreče. In ko 6 septembra naša Jugoslavija god svojega kralja praznuje, ko se spominja njegovega rojstnega dne. se tudi mi iz daljave pridružujemo prazniku onih tam onstran morja, pripravljeni, da tudi mi storimo, kar je na nas. da tako doprinesemo k njeni veličini in tako tudi svoj ugled tukaj povzdignemo! PRIREDITEV NAŠE DECE 25. avgusta je bila prva velika javna prireditev slovenske šole. Osrednja točka je bila seveda ono kar so podali naši mali. “Kako so imele mačice šolo”... Seveda! Kako bi mogli taki drobljančki dati besedo tako glasno, da bi obvladala velikansko dvorano! Tn vendar so po večini prodrli njihovi glasovi do naših ušes. Pa, saj jv bil,, dovolj, če si jih videl, te mačice z njihovimi repki, z nagajivostjo in bistrostjo. . . in kako so se “junaško” poskrile, ko je zalajal sultan... Naravnost občudovali smo jasno in lepo izgovarjavo malih, posebno deklic, ki so igrale “Izgubljeni raj". Tako da, smo imeli ne le užitek lepe igre in čudovitih prizorov, temveč tudi doživetje ob čudno lepi pesmi naše l jube slovenske besede, ki je tako zvonko poživljala dejanje. , Slovenca brez pesmi ni. Tudi naša prireditev ne bi bila slovenska, če bi minila brez petja. Zapel je mešani in moški zbor in še godba je podajala ljube znane melodije, tako da smo res imeli užitek, kot da smo na svečanosti tam doma. Vihar navdušenja je izzval nastop g. ministra dr, Cankarja, ki je s svojo besedo dajal poguma, da zastavimo vse sile, da bo šola ne le obstala, temveč, da bo res tudi zaželjene sadove obrodila. Vsa prireditev je bila sijano spričevalo sestram, ki so otroke učile. Zakaj treba je bilo mnogo, mnogo dela... Prekrasne so bile obleke igralk. 5. SEPTEMBRA MAŠA NA SAAVEDRI ob 10h in pol. V skromnem kmečkem domu v gorenjskih Begunjah je 29. maja 1850 bil rojen naš veliki vladika in vodnik dr. Anton B. Jeglič. Že jeseni 1859 so starši poslali mladega in bistrega Antonia v ljubljanske šole, kjer je dve leti kasneje prestopil v gimnazijo. Od leta 1862 do mature je bil Jeglič skoza gojenec Alojzij« višča. Maturo z odliko je naredil 1869. Stopil je v ljubljansko semenišče, ten bil 27. junija 1873 ppsvečen v mašnika. Takoj po tem jc odšel na Dunaj v Augustienum in nadaljeval bogoslovne študije. I.eta 187(j jc prejel doktorsko diplomo', nakar je leto dni opravljal službo kaznilniškega dušnega pastirja v begunjski kaznilnici. Še isto letoi je nastopil znanstveno potovanje po nemških univerzah, a leta 1878 je nekaj mesecev dopolnjeval svoje študije v Rimu. Ko se je vrni! v Ljubljano, je postal tu podvodja semenišča in ji poučeval tudi cerkveno zgodovino in pravo ter pozneje tudi dogmatiko. Leta 1882 je postal kanonik v Sarajevu, kjer jc bil najprej upravitelj stolne župnije, od leta 1890 dalje pa nadškofov gene- ralni vikar. Za škofa siuntskcga je bil posvečen leta 1897. V času svojega bivanja v Sarajevu je napisal mnogo člankov v hrvat-slcem jeziku. Sestavil je tudi vzgojeslovje za- učitelje in učiteljske pripravnike. Ganljivo je bilo Jegličevo slovo iz Sarajeva, ki je v pravi luči pokazalo, kako je bil tudi med bosanskimi katoličani kot prav oče. Leta 1898 je postal ljubljanski knezoškof. Tu je pokazal še plodnejše delo. Organiziral je delovanje duhovnikov, med slovenskim narodom pa je veljal za prvega denarnega dobrotnika šolstva, za branitelja narodnih pravic ter za pisatelja verskih knjig. Oživil je škofijske sinode. Neumorno se je vedno zavzemal in priporočal misijonsko delo po župnijah, pospeševal Marijine družbe in uvedel vedno češčenje Presvetega Rešuj,'ga Telega v škofiji. V “Škofijskem, listu,” je obravnaval najbolj pereča dogmatična in moralna vprašanja. Bil je duša štirih velikih katoliških shodov. Njegovo veliko delo je posebno ustanovitev Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano leta 1903. To je bila prva čisto slovenska gimnazija, na katero je knezoškof i j skl zavod odločilno vplival, da so se zanjo spisale vse srednješolske učne knjige v slovenskem jeziku. Škof dr. A. B. Jeglič je bil od let; 1905 do 1907 glavna opora tudi Janezu Ev. Kreku v njegovi borbi zoper tedanjega kranjskega deželnega predsednika za splošno in enako volilno pravico. V agitaciji za majniško deklaracijo je Jeglič povabil zastopnike vseh slovenskih strank, da so skupno z njim in s stolnimi kanoniki podpisali potrdilno izjavo. Ko so Italijani čim dalje bolj segali p0 slovenski zemlji, je škof dr. Jeglič odšel sam v Pariz in London, da pridobi tudi tam prijateljev svojemu narodu. V trdem delu so se izčrpavale njegove telesne moči, čeprav je bil njegov duh še vedno prožen, bister in čil. Moral je dobiti za svojo pastirsko službo pomočnika, kar se je zgodilo 1. 1929, ko je naš sedanji vladika dr. Gregorij Rožman postal škof-pomoč-nik. Že leto kasneje je škof dr. A. B. Jeglič sklenil prepustiti skrb nad svojo škofijo svojemu pomočniku in dne 1. julija se je poslovil od ljubljanske škofijske stolice. Preselil se je v Gornji grad, a svojega naroda ni pozabil, temveč je sledil vsakemu njegovemu utripu in vedno z bodrilno besedo podprl vsako delo v korist tako ljubljenega slovenskega naroda. Čez nekaj let je našel novo zatočišče v samostanu očetov cistercijanov v Stični. In tam je dihnila vanj smrt ter ga iztrgala iz prvih vrst borcev za blagoč in srečo vseli Slovencev. Usodno jutro ... V petek, dne 2. julija 1937 jc v Stični v Gospodu zaspal. Njegova smrt je prišla nepričakovano. Še ne praznik sv. Petra in Pavla je prevzviseni govoril tjsočem in tisočem slovenskega naroda v Celju in se ves navdušen vrnil v svoje tiho bivališče, samostan očetov cistercijancev v Stični. Oba zadnja dneva je bil prevzviseni izredno vesel, živahen in čil, zato je njegovo nenadno slovo od zemeljskega življenja presenetilo vse, Domnevajo, da je prevzviseni vstal kakor ponavadi kmalu po četrti uri zjutraj. Začel sc je oblačiti in potem pristopil k umivalniku, kjer se je pat takoj zgrudil na tla. Čez nekaj časa je stopil v sobico njegov strežnik, ki se mui je zdelo čudno, kako da ni prevzvišenega ob navadni uri maševat. Strežnik je gospoda nadškofa našel ležečega na tleh. Bil je na pol oblečen in še živ, kakor je mogel prestrašeni strežnik ugotoviti. Tekel je klicat samostansko družino. Gospod opat mu je podelil odvezo in ga mazilil s poslednjim oljem. Preden je zdravnik prišel, je gospodu nadškofu nehalo biti srce in je mirno v Gospodu zaspal med molitvami zbrane samostanske družine. Zadnje ure... Zadnji, ki je pokojnega vladiko videl in z njim govoril, je bil g. svetnik-Golob, župnik iz Kostanjevice, ki je iskal zdravja v mirnem stiškem samostanu. Nadškof Jeglič je vedno z njim ■skupno obedoval in večerjal. Zadnji večer je bil izredno dobre volje. Vedno in vedno so mu uhajale misli nazaj k taboru slovenskih fantov in mož v Celju. Le redkokdaj je dovolil, da bi po večerji posedela in pokramljala. To so bile izjeme za velike prilike. Na zadnji večer se je to zgodilo. Pripovedoval je nadškof, kako se je pripravljal na mesec junij. Da je vedel, da bo to “hud mesec”, ker ga na vse slovesnosti vabijo, a ne vedo, kako utrudljivo da' je to za njega. “Pa nič ne maram, pa nič ne maram,” je pripominjal, “trpeti je treba in moliti.” Pripovedoval jc tudi, s kakšnim hrepenenjem je pričakoval celjskega tabora fantov in mož. Govoriti jim je hotel iz srca v srca. Govoriti tako, da jih bo razvnel za veliko delo, ki jih čaka. ‘Pa tudi molil sem, da bi jim lepo in prav govoril!” Navedel je celo molitvico, ki si jo jc sestavil sam za pripravo na celjski tabor. Blasi sc: “Ljubi Jezus, daj mi to moč, da bom mogel možem in fantom govoriti tako, da me bodo vsi razumeli, dobro razumeli, prav razumeli... in da jih bom vžgal.” Pripovedoval je tudi ganljiv dogodek s poti iz Celja nazaj proti Ljubljani. Srečali so malega fantka v narodni noši. Nadškof ga j e nagovoril: ‘‘Ti fantek, tale klobuk boš pa meni dal!” Mali korajžni fantek pa mu odgovori: ‘‘Saj ga vam podarim!” Pa ga le nisem vzel,” je pristavil veliki vladika in se nasmehnil. Zadnji njegov nasmeh. Ko sta odkramljala, se je nadškof od svetnika poslovil z besedami: “Pa le počasi se slecite, da vas ne bo kaj prijelo!” in z ljubeznivim: “Lahko noč, lahko noč!” odšel v kapelico k večerni molitvi. Tudi svojemu zvestemu strežniku boži je voščil lahko noč in odšel. Potem ga nihče ni več videl živega. Na njegovi delovni mizi ob oknu je ležalo odprto slovensko sveto pismo, kjer apostel piše o vstajenju mrtvih. Ob njem je 'ležalo nemško sveto pismo, ob njem pa “Hoja za Kristusom, odprta, kjer sv. Tomaž Kempčan govori o trdnem notranjem miru. Te knjige nam razodevajo, kaj je nadškof Jeglič delal potem, ko sc je poslovil od svojih prijateljev ter šel v svoje zatišje, da ostane z Bogom — sani. PRVO SVETO OBHAJILO V razmerah, kakor vladajo v tej zemlji, je marsikje težavno dati otrokom pravo versko vzgojo. Pač si ne moremo misliti, da bi se dobil oče ali 'mati, ki ne bi hotel voditi svojih otrok po poti, na katero je človeštvu pokazal Gospod Jezus. Pač ni sta-rišev, kateri hi bili nedostopni Jezusovemu naročilu: “Pustite otroke k mehi in nikar jim ne branite!” Kljub dobri volji starišev so je pa le primerilo, la so ostali nekateri otroci brez prvega svetega Obhajila. Vsem starišem in otrokom naj velja moja prošnja, da sporočijo na moj naslov, če bi želeli, da se jim/ pomore v tej zadevi. Da se da za prvo sveto Obhajilo potreben pouk, prosim, da to, storite čim preje. Ne odlašajte, ker samo am jo zapušča: katoliški veri, slovenskemu narodu, Jugoslaviji! Veliki nadškof dr. Jeglič pa naj počiva v miru pri Bogu! KAZIMIR ZAKRAJ ŠE K — 9. —- Slovenski Obrazi Pri Pertotovih-in Biščanovih v Tolosi pri La Plati. ... kjer v Idrijo Soča hiti. Oni dan m c je spet peljala pot v La Plato. 42 km od čuvalnice na Avellanedi mimo Klaipole, kjer ima zavod Don Orione, skozi prostrano a sedaj neizmerno dolgočasne polje. Tudi nekateri slovenski samotarji živijo tam na okrog in goje zelenjavo za mestne stanovalce. Na vsak način, tako sem namenil, moram poiskati kaj naših. Toda kako in kje. Pravijo, da v pol ure vsak otrok lahko razume sestavo ulic v La Plavi. In danes vem, da je to res, ker mi je zadostovalo 5 minut za to. Gledam in gledam notri po zapiskih naslove. Seveda: imena in priimki, to že gre. To je res pošteno. Toda, kak0 me bodo gledali, če bom vprašal po češnovarju ? Bog ve kako mu reko? Morda: Sesnobar; in Colja ki niti samega sebe ne more? več spoznati v: Kolha... Tako kot je bilo z onim nemškim majorjeem ki je med vojsko iskal ppo vseh železnicah postajo Lafcrka id se je siromak vozil dva dni in se je dvakrat peljal skozi Laverco in šele tretji dan srečno našel iskano Laverco pri Ljubljani Kako je s temi ulicami 30 v 31, ali 119, entre 31 y 31.. • • Tolosa. l)a, kje pa je Tolosa. Saj to ni La Plata... Povprašam sopotnike. Pa vedeli so ravno tolike kot jaz. Da bom že zvedel v La Plati! Seveda. Toda jaz bi rad vedel preje, ker steni dosti časa prihranim. Ko je prišel preglednik v voz, sem še njega povprašal in mi je pokazal: Glejte tamle ono,cerkev. To je Tolosa. Če greste p š, izstopite kar na drugi kvadri in boste kmalu na ulici 31. Izstopil sem in jo ubral kar za sledom javne steze. Na hiši pred menoj čitam: Despensa Triestina. . . Hm, kaj ? Kdo ve v kake ljudi se človek lahko nameri. Brez posebnih vprašanj sem najprej na jasnem če kar po slovensko pozdravim. Sicer mi črnolasi kcdroglavčki niso dali Bog v c kake nadc na odgovor in ga na prvi hip tudi ni bilo. Le začudeni pogledi. Toda kar ta hip je še prišla okrog vogla slovenska beseda in me je gospodinja po naše pozdravila. Tržačanka iz Piščancev v Roianu. Mož je pa Italijan. .... Če bi mi postregli s čim, so vprašali. In saj veste, da sc jesti in piti človek ne sme hraniti. In pravi bedak je tisti ki pravi da ni lačen, če je prav narobe res. In,'opoldne! Celo malo skrbelo me je, kako bom mogel priti do kake gorke stvari. No pa............. Kdor besede špara, kruha strada......... Jaz pa nisem eden od ti- stih in sem zato sprejel prvo in drugo vabilo: na žejo, ki je ni bilo in na lakoto... “ki ima priti’... Saj veste, da se včasih je tudi na “lakoto ki bo prišla“... Pa smo uganili marsikaj. Od Rojana v Trstu, ki ga dobro poznam, ker sem bil več tednov tam pri kaplanu bratrancu. “Kaj pa Ju-rizza,” rujanski župnik? On naju je poročil ?“ Je že v večnosti. Prav na zadnjem njegovem potu sem ga spremil. Prav tisti dan, ko sem odhajal, 4. febr. lanskega leta, sem v Trstu naletel na njegov pogreb in celo nekaj fotografskih posnetkov sem si vzel in ob priliki vam jih bom pokazal. Silnega naroda je bilo na pogrebu in zelo so ga pohvalili v besedi, da je bil plemenita duša, prijatelj siromakov in nazadnje je postal tudi Slovencem prijatelj, ko je videl, da se jim je krivica godila. In drugi Slovenci ? Ali so kje blizu? Tako seem pozvedoval. Seveda. Bo kakih pet družin, menda Vipavci... Seveda. Tržačanu je vse Vipavec, kar je naprej od Opčine... Kar kramu sem stal pred lično hišico in na slovenski pozdrav sem tudi slovenski odgovor dobil in prijazno povabilo, naj stopim naprej. Joj, gospod! Morda ste še tešč. K mizi bi vas povabila......... Le nikar si ne belite glave. Saj nimate časa, ker vidim da ste že na delo namenjeni, jaz pa... veste— Da ne boste rekli, da sem gosposki, in da mi je pod čast... ker ste že ravno pri matetu, ga pa res ne bom odklonil, če ga mi ponudite. n Mate boste, gospod ? sta se začudila gospodar in prijatelj, ki, je praV tedaj srebal iz bučke. I no! Kako pa! Če ga mi boste dali! Če ne, pa ne! Pa brez: zamere! No, gospod, kaj pa Berisso? Ali ste bili zadovoljni oni dan? Ni nas bilo mnogo. Kaj bi! Če bi bil dan lep, bi bil morda razočaran, tako pa, saj veste, da človek skuša vsako stvar razumeti iz dobre strani. Tako si le lahko mislimo, da jih je vzelo slabo vreme... Če bi človek ne skušal stvari razumevati z dobre strani, bi moral pa seveda že zdavno odnehati! Tako pa se z vstrajnostjo le kaj doseže. To pa vem, da če bii imeli oni v Berissu tisto dobro voljo*, kot ste jo pokazali Slovenci iz Tolose, bi bilo pol več ljudi v cerkvi. Kaj hočemo. Moja dolžnost je, storiti kar morem, dolžnost rojakov je pa na vabilo se odzvati. Toda če tega ne store.-.. Jaz bom odgovarjal zase, oni pa zase. .. Le kako, da ste vendar prišli? Dolgo smo vas že čakali. Danes me je menda sam božji angel vodil. Ne morem se pritožiti, da imam smolo. Toda take sreče kot danes res zlepa ne. Kar sami ste mi prišli nasproti in rekel bi, da me je že kosilo čakalo kot se v pravljicah bere od tistih bratov, ki so reševali zakleto kraljičino. Tukaj ste imeli pa že mate zame pripravljen, čeprav sem mislil, da bom moral Bog ve kod vse stikati, preden bom našel kako krščansko dušo! Pa jih boste našli še, in prav dobrih; toda oprostite! Moram iti. Delo me kliče, je menila gospodinja. Toda tudi mene je klicalo in zato smo krenili da obiščemo “očeta”. — “Bog daj srečo!” sem ga pozdravil. Menda štihate za kapus. Saj to je doma delo za pustni čas. Tukaj smo pa tako vedno v času maškar in sonce pa tudi stoji v pustovem mesecu.” “Bog daj zdravje!” je veselo odgovoril. Saj sem že pozabil na pozdrave od doma. Nisem mislil, da me bo še kdo tako pozdravil.” Prislonil je lopato in stopili smo naprej. “Tam doma niste imeli tako lepe hišice!” Doma? Hm — s slamo so krite naše tolminske kočice in lesene so. Pa vseeno so mi bile ljubše. Skromne so bile, pa so bile naše, slovenske. Tukaj1 pa naj je še bolj ljubko vse, naj je še več rož in cvetja, še'bolj prikupno. .. Tukajle, če gledam tja v kot, ali na steno, je vse lepo, čd pal mi pogled pobegne skozi okno, pä ne srečam iiaših tolminskih brd, ne vidim gozdov, in če ven stopim • • . Sama ravnina, sama ravnina! Nekoč doma, ko sem trudno stopal po naših brežnjih njivicah sem si mislil: boga se njim, ki imajo vse ravno, ki jim brazda brez oplazaj steče in niti brinovke in krampa ne pozhajo... Sedaj imam pa vse ravno, kamor nese oko. . . in čutim da bi se moj pogled oddahnil le, če bi počival nad planinami in nad gozdovi... in če bi mesto teh pustih, zasmrajenih vodah, ki leno gnijejo po ogabnih strugah, zaštimela bistra Soča in. pomedla nesnago... Ali veste, kje so Avče?" “Avče? — Da! Postajaj na bohinjski železnici v Soški dolini. Malo dalje od svete Lucije, če sc ne motim. “Da, vidite. Dve leti; je, ko sem prišel sem in hčer z menoj. Nekaj mojih je pa že dolgo časa tukaj. 0 _r Pri Kovačičevih v Tolosi. in s čim naj postrežem? je skrbela nevesta. Kaj bi! Glavno je, da vidim, da še niste pozabili lepih domačih navad, kjer nihče ni šel mimo hiše, ne da bi bil deležen vsaj ljubeznive besede, če že ni potreboval postrežbe. "Ni vse dar, temveč roka, ki ga da!" je zapisal pisatelj Finžgar — in prijazen obraz. Joj, kake obraze človek srečuje včasih. Kisle kot divji lesniki in dolge kot kumare... Vem, da sem črn. Toda ponekod se najdejo obrazi, kot da imam roge in kopita... Zato sem pa tembolj vesel danes, ko srečavam tako prijazne in vesele obraze. In na to dobro voljo pa, če je res tako, ali ne oče? ga pa izpijemo en mal kozarček, če je kaj pri hiši. Pa še k sosedovim stopiva korak, ki pravite, da so tudi naši, tako sem menil, in sva stopila z očetom' še korak naprej v prijazno domačijo. Kot da smo še že stokrat videli, sm0 se pozdravili in spet sem bil vesel novih obrazov in'reš bi mi bilo žal, če jih ne bi vzel s seboj za spomin. Kar hitro smo bili edini, da se pri- tisnemo na sliko in ajnszvajdraj smo bili gotovi. Kaj pa Duhovno življenje? Ga gotovo dobite? Saj res, gospod nune! Kar pozabi človek. Saj vem, da stane. Stane pa! To so dragi špasi... pa, človeku je sitno nadlegovati za groše, ker potem se zdi, da samo denar iščem okoli. Zato je seveda vprašanje treba tako malo bolj na okoli zastaviti. Tisti, ki ima odprta ušesa, že razume stvar kot treba.. . Radi bi več. Pa zaenkrat vsaj tole, je menila žena in priložila svoj prispevek. Skoda, da se vam tako mudi. Toda kaj hočemo. Slovencev je mnogo in je treba kar dalje. Že nas je pozdravljal tam z one strani drug slovenski dom. Vi pa potovo srečo nosite, so me pozdravili. Seveda, kako pa drugače. Da bodo bolj gladko tekle tiste šajtrge, ki jih tamle vidim. Kaj pa vozite? sem vpraševal, ker sem opazil dva dvokolesna vozova, kot je tukaj v navadi. A, da! Zelenjadarji smo. Mislite si, gospod, kako lepo se nam godi. Doma si nisem mogel misliti večjega veselja, kot če sem se mogel obesiti na soro in se peljati. Sedaj pa celo za vajeti držim, in se vozim ves med venci salate in zelja... Prav imate. Nekateri ljudje so večne nerge. Vedno se pritožujejo, tako da se sami sebi smilijo. Koliko bolj modro ie vzeti vsako stvar iz sončne strani in pomisliti ne na tisto, kaj bi si še želel, pa nimaš, marveč pogledati na tiste, kateri željno hrepene po potrebnih stvareh, katerih tebi ne manjka. Tako smo kramljali in se še prav zadovoljno nasmejali. In še bibilo kaj besede, če ne bi ura tako neizprosno klicala dalje, da ne zapro prezgodaj škofove pisarne. Le še tja k sosedi pozdrav in potem dalje. z Pa, kako: bi človek tako hitro končal! Spet se je bilo treba pomuditi za naprej. pomuditi par minut. In še prav zanimivih novic sem zvedel od sošolca Mihe Primčevega iz Ilirske Bistrice. Nazadnje smo pa le morali reči: "Z Bogom!” in “Na svidenje F' HLADNIK J A N E Z ) .... ........ .. n ■ i i i NE POZABI NA 12. SEPTEMBER! NA PATERNAL OB 10 URI! NA AVENIDI DEL ČAMPO 1663! > .................. 1..........................1'_M ---------‘ JV K K A J ZA O Č ETA in m AVER Umetnost vseli umetnosti je vzgoja* In če so okolseine tako neugodne, kot te v katerih živimo tukaj, je to delo še bolj te-, žavno. Naj bi služile te vrstice v pomoč vsem, katerim je mar, kako vzgojiti otroke v dostojne ljudi. I. Dobri starši vzgajajo svoje dete že od zibeli dalje. Zakaj, že trileten otrok je lahko izpriden.ee. Vemo, da se' slabotna, kriva sadika ne bo nikoli, pa prav nikoli sama po sebi razvila v krepko in ravno drevo; tako tudi ne moremo od nebogljene osebice pričakovati izrazitega značajnega moža. Daši je še dete, vendar je v njem že razum razločevanja dobrega od slabega, dovoljenega od nedovoljenega. Dovolj ima moči, da razburja vso okolico. — Zakaj ? — Otrok prinese že s seboj na svet seme, ki ob svojem času zori v dober, ali slab sad. Kajti, kakor so možje kot otroci tako so tudi otioci, ki so možje. Poglejmo pred vsem kako otrok govori. To bitje, sicer polno čebijenja, ima vendar kratke besede, ki z njimi javlja svojo voljo. N. pr.: Hočem...1 Pusti me pri miru...! Bom mami povedal.. ! Ti so glavni stavki otrokovi. Slabo vzgojen otrok je nezadovoljen. Vse ga moti, nihče ne more in ne sme z njim. Večna nezadovoljnost! Že zjutraj, ko se zbudi je siten, razdražen; zadnja beseda zvečer; tožba. — Brezkončne so njegove želje, zato neizvedljive. — Moti sc kdor misli, da bo zadovoljil takega razvajenca. Poglejmo njegov nastop. V trenotku, ko se ne zgodi vse tako, pa prav tako, kot je zamišljeno v njegovi glavici, se stopnjuje jezica do pravega razburjenja. Grize svoje sovrstnike, grozi, če celo ne udari svoje mamice, ki si dovoli izreči samo: “Ali, tepeš svojo mamico, kako si grd, ne maram te...!” In, če sc mu kdo še tako ljubeče približa, ga trmasto odrine, se morda celo spači, ali pokaže jezik... In dalje. Na odraslih zapazi takoj morebitne nakaze in jih izvrstno oponaša. Žal, da so čestokrat starši prvi, ki se smejejo in odobravajo, občudujejo ta svoj zaklad. Hvalijo njegov Uvr- sten posnemovalci nagon, mesto da hi vse to pripisovah posledicam nevžgoje. Tak otrok ima seveda v družini vodilno besedo. On je, ki ukazuje, po kateri poti na sprehod. — Morda ima mati opravek v drugo smer, pa dete je ukazalo drugače, mora tja... Kje naj iščemo vzroka tej neurejenosti prej analiziranega otroka? V slabi vzgoji, ali sploh nevzgoji. In kaj je vzgoja? Vzgoja je vse ono, kar nudijo odrasli ljudje neodraslim v njihov duševni razvoj. Misleci vseh časov so trdili, da je najtežje, pa začno najvažnejše opravilo na svetu vzgoja. Vzgoja ima razne metode, gotova načela, po katerih vzgaja. Metod je mnogo, a glavni sta dve vodilni smernici. Je vzgoja, ki ljubeče kaže zglede in je slobodna. Je pa tudi avtoriteto a vzgoja, ki zapoveduje brez obširnih razlag. S popolno 'gotovostjo moremo trditi, da je drugi način učinkovitejši. Res je, da tudi čustvena vzgoja večkrat uspe, vendar si' uspeha nismo gotovi, medtem ko sc avtoritetna vzgoja vedno obnese. S čustveno vzgojo otrok postane prilizno prikupen in si s tem os voj a srce vzgojitelja. Tudi uboga, a kmalu spozna, da bo s prosečim pogledom ganil in zmagal. Čuti, da je ljubljenec. Ve, da morebitna trda beseda bolj žali onega, ki jo je izrekel, kot njega, ki mu velja. Kmalu se mu zbudi domišljavost. Ne bo dolgo ko bo začel ugovarjati, oporekati, zavračati in popravljati zapoved. Ve, da ga starši no bodo kaznovali in zmaga je njegova. On je, ki vodi, vlada, ukazuje. Starši sc često prepozno zavedo in spoznajo, da so preveč popustili in le s težavo si na novo pridobe izgubljeno veljavo. Nasprotno avtoritativna vzgoja zagotavlja sinove, ki znajo spoštovati svoje starše in izvršiti svojo dolžnost. Pred vsem je treba da se otrok navadi ubogati že prej kot dobi zapoved, ali celo ukor. Otrok sc nauči ubogati. Če. ga torej vodi avtoritativna vzgoja, bo takoj razumel, da vselej in povsod obvelja beseda vzgojiteljeva. Brez ugovora bo torej popolnoma podvrgel voljo svojo volji zapovedujočega. In, če smo otroka dovedli do tega, s vesti smo si zmage. Le taka vzgoja, rodi ljudi, ljudi, ki niso slabiči, ki ne klonejo prvi sapici. SAJ NI BOGA... Če je, zakaj pusti, da sc take krivice gode! Zakaj mi ni pomagal,,ko sem ga prosil! Boga so si bogat? izmislili, das iromnke strahujejo. Kdo pa ga je videl? No, no! Le počasi! če ne, bodo lcar cele litanije, tako sem moral zaustaviti besedo, kateri kar ni bilo konca. Človek božji! Po vaše bi moral biti Bog “rešilna postaja” (asistencia publica), ki bi takoj nastopil, kadar bi kdo kaj neumnega ali krivičnega napravil, ki bi bil takoj pri roki. kadar bi si ga kdo zaželel... “Prav to bi bilo treba”, je menil Tone Modrijan. “Prav imate, sem nadaljeval. Ko .bi nas Bog ustvaril samo za ta svet. Ker pa je človek ustvarjen za večnost in je to življenje le preiskušnja, v kateri sc izkaže vsak, koliko je yred.cn, in po svojih dobrih delih bo dobil šele zasluženo plačilo... Kadar učitelj z budnimi učesom bedi nad svojimi učenci so vsi pridni. Kadar so za njegovim hrbtom, se pa kmalu vidi, kdo je res dober. Zato Bog pusti, da ima človek popolno svobodo in muje ne krati niti tedaj, kadar jo zlorabi, da se resnično izkaže, kdo je dober in kdo zloben... Saj bo kmalu prišel čas. ko bo vsak prejel plačilo po svojih delih. Toda v večnosti! Ob priliki Šagre na Saavedri. Pri škrbcevih v “Cvetrožu.” ZAKAJ PUSTI BOG, DA SE KRIVICE GODE? Prav samo zato, ker noče nikogar prisilti, naj ho dober. A ko bi namreč Bog vsak čas posegal v naše življenje, bi ljudje le hinavščino uganjali in se delali dobre iz strahu pred kaznijo. Bog pa hoče, da dela človek dobro iz lastnega nagiba. Resnična notranja vrednost človekova se pokaže ravno v njegovem ravnanju z drugimi ljudmi. Krivica boli tistega, ki jo trpi. Kdor je odvrnil svoje misli od večnosti, zanj ni pomoči. ,S tem, da kolne nasilnika, si nič ne pomaga; Cc Boga taji, pa tudi nič na boljšem ni. Sveto pismo pravi: ie potrpite, zakaj le kratko je zemeljsko trpljenje in kmalu bo prišel Gospod, ki vas bo dvignil m potolažil Gospod Jezus nam je dal tudi osem blagrov, ki vele: blagor ubogim, žalostnim, lačnim in žejnim pravice... ker bodo potolaženi, nasičeni. . Tone Modrijan je pa le z glavo majal. “Seveda, lepo. Toda, vse to je daleč. Mi pa sedaj trpimo, in sedaj pomoči rabimo.” Tudi konec meseca je do'sti daleč, pa se vendar mučite in delate vse od začetka meseca v upanju, da bo prišel tudi konec m z njim plača. 1 Usodna napaka modernega človeštva in vseh malodušnih je prav v tem, da zgubljajo izpred oči večnost. Zato pa računi več ne gredo skupaj, ker Bog nas je za večnost ustvaril in je to življenje le delaven dan, s katerim si služimo, za večnost. In je vse zastoj. Z nobenim godrnjanjem ne z nevero, ne s kletvijo ne bomo Boga pripravili do tega, da bi nam postavni nebesa na zemljo. ZAKAJ MI NI BOG POMAGAL, KO SEM GA PROSIL? Zato, človek, ker si spustil prvi del Očenaša in mislil samo na drugega, v katerem se prosi za kruh... Koliko je ljudi, ki so čisto pozabili, da je treba Bogu z molitvijo in spolnjevanjem zapovedi tudi čast dati, ne ga samo s prošnjami nadlegovati. In je pač razumljivo, če Bog ne sliši take nadležne molitve, ki samo samoljubno Bogu pravi, kaj si molivec želi, ničesar pa ne stori z namenom, da iBogu da čast, ki smo mu jo kot božje stvari dolžni. Tudi v naših molitvah moramo vedeti, da je večnost več, kot pa sedanjost. Pravi Gospod: Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, vse drugo vam bo navrženo. Kdor nič ne kupi, tudi navržka “žape” ne dobi. Kdor v božjo čast nič ne stori, kdor noče imeti časa za molitev in za mašo... tir ja od Boga stvari, ki je Bog ni obljubil. Ker nimamo obljube božje, da bomo sedeli pri polni mizi; pač pa imamo obljubo, da bo Bog naše želje napolnil do vrha, kadar bomo stopili v večnost, če bomo zaslužili to s pravim bogoljubnim življenjem. DA SO SI BOGATINI BOGA IZMISLILI ZA STRAH PODLOŽNIM? Res je, da premnogi tako žive! Brez misli na Boga in na odgovornost, ki jo imajo pred Bogom o tem kako ravnajo s podrejenimi in kako gospodarijo s svojim imetjem. Bo že večnost dolga dovolj, da se bodo tudi tiste krivice izravnale . . . Da so si Boga izmislili? Ali so si izmislili tudi tele besede: "“Gorje vam bogatini, zakaj prejeli ste svoje plačilo! — Gorje vam, ki ste sedaj siti, zakaj stradali boste! — Gorje vam, ki se sedaj smejete, zakaj jokali boste!” KDO JE VIDEL BOGA? S svojimi telesnimi očmi Boga v njegovi slavi ni videl nihče, ker ga oči ne morejo prenesti. Saj šej sonca oko gledati ne more, ki je komaj mala sled božjega sijaja in veličanstva. Prav zato mora preje biti človekovo telo poveličano in bo šele potem moglo gledati slavo božjo. Vidimo pa Boga v njegovih delih in je bilo prihranjeno to ponižanje sedanjemu veku, da ljudje v stvarstvu Stvarnika \ eč ne morejo najti. Vsa tisočletja in vsi narodi so spoznali Boga, če tudi so se motili v tem, kakšen je Bog, četudi so mesto enega častili več bogov. Toda vsi so ga imeli in je brezverce dal šele napuh našega stoletja in so moderni hogotajci o svoji brezbož-nosti stanov itni le dotlej, dokler Boga ne rabijo, kakor nemški modrijan Schoppenhauer, ki je Boga tajil in smešil, ko je pa v času teške bolezni trpel hude bolečine, ga je klical na pomoč* '"kljub zasmehovanju zdravnika. Vse vesoljstvo z bogastvom in pestrostjo zemeljskih stvari in nebesnih zvezd je kakor velikanska ura, katere kolesje nemoteno teče dalje. Kdo je ta mehanizem sestavil, kdo ga je navil, kdo mu daje tek? . . . Globoki misleci vseh časov so iz stvarstva samega spoznali, da si stvari sploh brez Boga razložiti ne morejo. Boga s0 tajili le domišljivci in nevedneži in razbrzdanci, katerih življenje je bilo in je v nasprotju s postavo bo- žjo . . . Taki, kateri zato govore da ni Boga,- ker želijo, da bi ga ne bilo. Iv. ust razbrzdancev pa so v svoji bridkosti in malodušnosti vzeli bogotajno besedo tudi nekateri trpini, toda njihova beseda je le izliv bridkosti in ne bogokletna misel, ki Boga taji, Bog je, in v urvi zapovedi je ukazal, da moramo: Verovati v enega Boga. V stvarstvu sc nam razodeva, po Jezusu se je z besedo in neštetimi čudeži predstavil in kdor ga noče priznati, jje krivda v njem samem. Vsak človek se mora z vsa silo truditi za to, da si vero v Boga utrdi in si jo skrbno čuvati, da mu je! satan ne bi vzel. Videli pa bomo Boga šele tedaj, kadar bomo s ponižno vero vanj, s spolnjevali jem njegovih zapovedi in lepim življenjem postali tega vredni, da se nam razodene brezkončna lepota in bogastvo in sreča božja. KAKO STA MOLILA ROŽNI VENEC Ko bi bilo vedno tako, videli bi, kako bi bil svet pobožen. . . In molkov bi kar prvi dan zmanjkalo v vseh štacunah. Žal da ni tako vsak dan. Oni dan je stopil Janko v cerkev. Malo je bila želja, da se v miru oddahne, malo pa tudi, da se Bogu potoži. Sat je tak siromak, ki komaj more kakemu človeškemu bitju potožiti bridkosti, ki mu njegovo mlado življenje mori. Zakaj trda je borba za to revno življenje. Božja misel je edina, ki mu, da tolažbo. Trav tedaj, v pozni dopoldanski uri, pristopi mašnik. Prav. Bom pa še pri maši, se je Janko razveselil. Cerkev prazna. Pač. Tamle prihaja starček In še kaka oseba je čemela po klopeh. Tik za J an kotom se je vsedel sivolasi mož. Porahlo ga je jiocukal in z molkom potresel meneč: Ali znaš moliti ?' Po argentinsko ne, po slovensko pač, je odvrnil Janko. In sta sprožila rožni venec in je šla glasna “Sveta Marija...” za špansko “Dios te salve...” Začela sta in nadaljevala in tudi dokončala. Kar prijetno se je zdelo Jankotu ob tej dosti zanimivi dogodivščini in zadovoljen je bil ob misli, da je ta molitev vredna nekaj več. Kljub mnogim zvedovim pogledom je stanovitno molil Sveta Marija in Daj nam danes... < Končala se je molitev,. končala se je maša. Janko je vstal da ydide. Tudi starček sc je. dvignil, ga z nasmehom potrepljal po rami in mu stisnil v roke bankovec za pet pesov. Takole sc je zgodilo oni dan v cerkvi “Sant’sinio Sacramento”. IVAN CANKAR: ZGODBA O ŠIMU ŠIROVNIKU (Gotovo bo ustreženo vsem bralcem s pričujočo povestjo Ivana Cankarja. Ta zgodba, ki vam jo pripovedujem, sc je pričela ob tistem času, ko je dopolnil Šimen petdeseto leto svojega življenja. V mestu pa se ljudje hitreje starajo, nego na polju. Komaj je človeka trideset let, se mu hrbet krivi, mu upadajo lica. Tudi meni se je tako zgodilo. Črni mestni prah pije kri kakor vodo. Petdeset let je bilo Šimnu, pa je bil betežen starec. Kovač je bil, svojih polnih trideset let je slušil enemu gospodarju ; stal je na enem prostoru od začetka do konca, tako da se je zemlja že za ped globoko usedla pod njegovimi nogami. Ko je doslužil trideset let, so mu roke odpovedale, niso več vzdignile kladiva. In gospodar mu je rekel: “Zvesto si mi služil, oj Šimen, dolgih trideset Tet. Zdaj pa so ti roke odpovedale, oj Šimen; na tla položi kladivo in pojdi z Bogom, kamor ti srce veleva!” Tako je rekel gospodar. Zakaj postava delavcem je taka: drugim, boš točil vino mladosti, pelin starosti boš sam popil. Šimen se ni prerekal ne z Bogom, ne z ljudmi. Dejal je; “V posteljo pojdem, počakam smrti.” Tako je storil, ampak smrti ni bilo. Lačen je bil, truden in bolan. Pa je mislil: "Velikokrat že so rekli, da je pravica na svetu; pojdimo torej ter spoznajmo, kjer je pravica in kaj da je!” Res sc je Šimen napotil ter sc je močno čudil, ko je spoznaval pravico. Kadar je izpregovoril besedo o pravici, so sc mu smejali v obraz. Pa je prevdaril: "Izpremcnili so se časi; tista stvar, ki smo ji rekli pravica, ali je umrla, ali pa so jo drugače krstili. Ker skoraj bi dejal: če psu privoščijo kost, kako da ne bi starcu suhe skorje?” Dolgo ni premišljeval. Zakaj prišel je gospodar tiste hiše, kjer je Šimen gostaril. Prišel je in je rekel: “Trideset let si domoval v tej izbi, oj Šimen, in /.mirom si bil zvest. Zakaj ne plačaš gostaščinc?” Šimen se je začudil. “Kako bi, ko ni dela? Star sem, dajte, da v miru umrjem!” “Ne boš, oj Šimen, zastonj umiral! Pojdi, kamor ti srce veleva !” Šimen je povezal svojo culo in je šel. Zmirom bolj se je čudil, majal je z glavQ in je rekel, da pravica ni živa stvar, ki jo človek lakho zgrabi in vpraša, kadar je treba, temveč da je izmišljena in abotna povest za otroke. Prerekal pa se ni' z Bogom in ne z ljudmi, temveč je sklenil y svojem srcu: “Če v izbi ne, če ne v postelji, pa umrjem kraj ceste. Bliže bom grobu in duša bo že' našla svojo pot!’’ Res je legel kraj ceste in si je položil culo pod glavo, da bi v miru zaspal. Ampak prišli so ljudje in so rekli: “Glejte ga, razbojnika, ob belem dnevu bi kraj ceste umiral*” Vzdihnil je Šimen in je vstal. “Saj sem rekel, oj ljudje, da bi rajši v izbi umrl!” Še poslušali ga niso; gnali so ga pred sodnika. In tam so ga ■obtožili, da je hotel umirati kraj ceste. “Čemu pa se potepaš, čemu pa ne delaš?” se je razsrdil -sodnik. “Saj bi!!” sc je branil Šimen. “Ampak roke nočejo, ne vzdignejo več kladiva!” , Odkod da je doma, ga je vprašal sodnik. Ob tej besedi se je Šimnu čudno zdelo. Molčal je in je premišljeval, pri srcu pa mu je bilo nadvse grenko. “Odkod da si!” je vprašal sodnik. “Daleč je, daleč; zdavnaj je, zdavnaj!” je rekel Šimen. “Koliko je — oj, petintrideset let in dalj, da niso videle tistih krajev moje oči... oj, ne spoznale bi jih več!” "Kaj bi tisto!” je rekel sodnik in je bil jezen. Ker oči sodnikove so take, da gledajo na papir, ne v srce. “Kaj bi tisto! Na odgovor te kličem, ne k molitvi 1 Povej, odkod da si, zato da te poženemo tja, ker se brez posla potepaš po tujih krajih!” Šimen sc je čudil. “Na Prisojah sem rojen, pravi pismo; ali spomin ne vidi več tistega kraja, ne spoznal bi ga več, še v. sanjah ne... ” Nič ga niso več izpraševali; prijeli so ga in so ga gnali kakor tatu. Šimen je prigovarjal biričem, poizkušal je, da bi jih izmodril. “Saj nič drugega ne maram nego da v miru umrjem kraj ceste. Čemu bi me zdaj še po svetu vlačiti, ko je pot dolga in vožnja draga ?” Biriči ga niso poslušali, temveč so ga zaklenili v tesno, nepriljudno izbo z visokim omrežnim okencem. “Čuden je svet dandanašnji”! jc pomislil Šimen, ko je bil' sam. “Ko sem bil se mlad in močan, dvajset dolgih let sem koprnel, da bi videl tiste kraje, kjer sta umrla oče in mati. Bog jima daj nebesa. Dvajset let sem koprnel, dokler ni umrlo navsezadnje še koprnenje samo. In zdaj, glej, ko sem star in slab. zdaj, ko bi rad v miru zaspal, me gonijo, kamor mi srce nič več ne veleva. Preveč je moja pamet trudna, da bi razbistrila to modrost!” Ko se je vzdramil in se je komaj danilo, so odprli duri in so-go klicali. Šimen jc vstal, vzel jc culo in je šel brez godrnjanja, kamor so ukazali. Če nočejo, da bi kraj ceste umiral, pa naj mi posteljejo, kjer se jim zdi!” Tako je prevdaril in se ni prepiral z nikomur. Gnali so ga križem po ulicah, naposled pa so ga potisnili v železni voz. Šimen ;e zavzdihnil in se je pokrižal. “Če jc ukaz taš ,da potujemo, pa potujemo! Morda bo dal Bog, da se duša spotoma naveliča teh starih kosti!” Ali Bog ni dal. Železni voz je vozil počasi, kakor polomljen koleselj. Vsako uro se je ustavil in je stal pod milim nebom po cele tri do štiri ur C. Zakaj take ljudi, ki so drugim v spotiko in nadlego, ne nalagajo na gosposke vozove, temveč med vreče, so-dove ir, razbojnike. Časih je Šimen odvezal culo in si je privoščil kos kruha in skrbno odmerjen grižljaj slanine; kakor je hranil, jc bila cula zmirom bolj ohlapna in beraška. Šimen pa si ni delal hudih skrbi. “Treba je, da človek kosi, kadar je čas kosila, in da večerja, kadar je čas večerje; vse' drugo se bo že naredilo, kakor je božja volja!” Gledal je skozi okno in je videl temne gore in zelene doline, pusto skalovje, bogate njive, gozdove in pašnike, samotne romarske cerkve, vasi in mesta; vse se jc čudežno vrstilo in izpremi-njalo pred njegovimi očmi: pokrajina je bila zmirom drugačna, ali zmirom mu je bila tuja. “Daleč je pač še do tistih krajev, ki pravijo, da so moja domovina.Če ne z očmi, spoznal bi jih morda vsaj s spominom. Bo že Bog dal, da sc biriči ne zmotijo in da me odlože tam, kjer je treba. (Dalje sledi.) DOMA IN PO SVETU jpBeganj,anjo protestantov. (Berlin.) Aretacijo pastorja Momocllerja so že dolgo pričakovali. Vsak dan je pridigal v svoji cerkvi pred številnimi poslušalci in zahteval svobodno cvan-gclslco cerkev v nacionalistični državi. Osebno in tudi njegovi pristaši so stalno zahtevali, da naj se ustavi preganjanje evangelskih pastorjev. Bil jo najbolj popularen nemški pastor in jo med svetovno vojno poveljeval podmornici “TJ 151”, ki je v Sredozemskem morju potopila mnogo sovražnih ladij. Po vojni se je vrnil domov in se posvetil kmetijstvu. Leta 1931 so jo začel pečati s teologijo in kmalu nato postal tudi pastor v Dahlemu. Ko je leta 1933 narodnosocialistični režim hotel podjarmiti evangelsko cerkev, se je dvignil proti temu. Stalno se je odkrito boril za versko svobodo v Nemčiji. OXFOR D TJ na Angleškem se je v juliju vršil kongres evangeljskih kristjanov. Zastopane so bile vse dežele, razen Nemčije, od koder niso smeli na ta kongres, kor je Hitlerjeva vlada to onemogočila. Nemškim sovernikom so poslali poseben pozdrav. ^7" NEMCU1 vlada med vsem vernim ljudstvom veliko razburjenje. Narodni socializem jo napadel vse kristjane sploh, najbolj pa katoličane. Osnovna točka boja jo verska šola. Nacionalizem hoče vzgajati le v nemške m duhu, dočim jo verska vzgoja univerzalna. Spor se je še bolj poglobil radi govora ameriškega kardinala Mundelena, ki jo sin nemških staršev. Posebno razburjen pa jo m niški nacionalizem postal radi obiska papeževega tajnika Paeelija v Francijo. Padel jo očitek, da se pajdaši Vatikan s komunisti. Pa-cclli je namreč šel posvetit veličastno baziliko" Male Terezijo v Lisicux in je Vnel tudi sestanke z nekaterimi vodilnimi francoskimi osebnostmi v Parizu. Spor med Cerkvijo in državo je tako globok, da bo imel še usodne posledice in od njega za visi usoda mnogih narodov. V tisočletni zgodovini je Cerkev imela že več takih borb, pa jo vselej videla ponižanega tistega, ki ji je os-poroval njene božjo pravice. In tukaj gre prav za prav za njeno osnovno pravico in dolžnost, ker je od Jezusa ona postavljena za učiteljico človeštva. JJEVOLTICIJA v Turčiji. — Svetovna javnost je tako zaposlena z dogodki v Španiji in na Kitajskem in v Jeruzalemu, da je le pazljiv čitatelj zasledil, novico o velikem' dogodku v Ke-malovi Turčiji, kjer so se uprli Kurdi in so se jim pridružili tudi nekateri Armenci in Arabci. Kurdi so sicer še zelo divji toda politika Kojnalova je še bolj, ker je agresivna nič manj kot po drugih izrazito fašističnih deželah. S 25 tisoč možmi in vsemi modernimi sredstvi moderne vojske so šli nad u-pornike, in so uničevali dosledno vas za vasjo. Nekaj slične gh. jo bilo s po-kolji, katere so uprizorili v času svetovne vojne proti ponižnim Armencem, ki so jih poklali cel miljon. 'JiABOB slovenskih fantov v Celju. — Veličastna jo bila slovesnost, ki se je vršila v Celju dne 29. junija na Praznik sv. Petra in Pavla. Sam po sebi značilen dogodek, ki je zbral 15000 ljudi v Celju, dobiva še vso več pomena radi tega, ker je tedaj zadnjič nastopil pred svojim narodom dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je vlil množici nedopovedljivo navdušenje. Dva dni pozneje je stopil že v večnost. JUGOSLAVIJA na pariški razstavi. Francosko časopisje se silno laskavo izraža o jugoslovanskem paviljonu, ki da daje pravilno podobo o vseli tvornih silah jugoslovanskega naroda, ki so Jugoslavijo v zadnjih letih potisnile v ospredje evropskih držav ter so jamstvo za njen nadaljnji napredek k blagostanju in mednarodni veljavi. Po prvotnimi načrtu bi moralo Tuti vse pročelje paviljona pokrito z jugoslovanskim marmorjem, toda tehnične in denarne ovire so to preprečile. Vendar pa so 4 visoki stebri pred paviljonom iz čistega belega marmorja iz južno Srbijo. Zgrajeni so bili v 20 dneh od 12 jugoslovanskih delavcev. Velika dvorana je vsenaokrog okrašena z lepimi skulpturami ter umetnostno razsvetljena. Dalje sledi turistični oddelek. Značilne so mogočne freske, ki predstavljajo \ kmečka dekleta v narodnih nošah in ki prikazujejo vse krajevne lepote Jugoslavije. Turistični oddelek so lahko ponaša s prekrasno zbirko fotogi-afičnili posnetkov najlepših krajev Jugoslavije. V posebnih o-marah so posnetki fresk iz srednjeveških cerkva iz vso Jugoslavije. Na turistični oddelek sc oslanja oddelek za slike. Vsi najbolj vidni umetniki mlajšega rodu so razstavili svoja najlopša in najboljša dola. — Biser vsega paviljona je dalmatinski dvor iz srednjega veka, kjer so obešeni posnetki srednjeveških notranjščin najbolj izrazitih zgradb naše jadranske obale. Med jugoslovanskim in argentinskim paviljonom' stoji sredi trocaderskih vrtov kj.nečlca hiša iz Bosne. V notranjosti so razobešeni statistični podatki o lesni industriji v Jugoslaviji. Zelo značilen je. relief “Molitev v gozdu", ki predstavlja prizor iz življenja lesnih delave v. Bosanska kmečka hiša je ena naj večjih privlačnih točk pariško razstave. Razen svojega lgstnega paviljona in navedene bosanske kmečke hiše iz Jugoslavije razstavila še druge znamenitosti v posebnih mednarodnih paviljonih splošnega značaja. Tako se nahajajo v mednarodnem paviljonu za "ročne umetnosti bogate zakladnice .jugoslovanskega čipkarstva, jugoslovanskih narodnih noš in raznih dragocenih lesnih izdelkov. ^meriški Slovenci na obisku v domovini so si ogledali tudi Beograd. Na vprašanje o vtisih v domovini so izjavili: Sprejem na Jese- nicah in v Ljubljani je bil naš najsrečnejši dan. Posebno nas je presenetilo navdušenje in imanifestacija ljudstva, ki nas je ganilo do solz. Najsrečnejši trenutki so bili, ko nas je pozdravil ban dr. Natlačen in ob vzklikanju množice, ki nos je pričakovala. Sporočite vsem, da smo se takoj pri vstopu v Jugoslavijo počutili kot doma." (jjJLOVENSKI telovadci v Parizu na mednarodnih tekmah katoliške športne zvezo 10. in 11. julija so dosegli sijajen uspeli. Med 200 svetovno znanimi najboljšimi tekmovalci teh društev so dosegli zastopniki slovenskih fantovskih odsekov: Ljubljančana Kcrmavno Ivan 4, mesto, Varšek 1 yan 9. mesto in Natlačen Prič iz Jesenic 7. mesto. Torej nismo največji drve-ujnki Slovenci! TJMRL je 8. julija v Ljubljani znani industrijalec Karel Polak, lastnik v prejšnjih časih lepega imetja. Bil je plemenitega srca in oče neštetim sirotam, KIP. Mg ELA Krajina ima čimdalje več prijateljev. Vedno bolj raste zanimanje za narodne pesmi in običaje med belokra.jnei, pa tudi za gospodarstvo in izobrazbo jo bilo zadnje čase mnogo storjeno. V tej stvari je kaj značilen obisk bana dr. Natlačena na Grabrovcu pri Metliki, ki je zadnje čašo pokazal velik korak naprej, čeprav vas, skrita med samimi gozdovi. V Metliko je poslala Ljubljana na počitnice nad 65 otrok. J^JOST med Brazilijo in Argentino čez reko Uruguay bodo gradili pri mestu Uruguayana, Dolg bo 1260 metrov. 7000 TON argentinskega mesa za pol leta je naročila, italijans ka armada. Sllllll TON krompirja pošljejo v Ar-gentino iz One. 'TpEGOVSKI promet ima Argentina s deželami: Anglija, Sev. Amerika, Nemčija, Belgija, Italija, Francijo, Brazilijo, Japonsko, Nizozemsko, Švedsko, Perti, Čehoslovaško. Švico in Luksemburško. Z Jugoslavijo še vse čaka. Uvažajo so le gobe iz Jugoslavije in tjamate! Sedaj so pogoji ugodni za lesno kupčijo. Trgovaška bilanca izkazuje presenetljive številke. Izvoz se je dvig'nil za 95 oj j o z ozirom na lansko leto. Prvo polletje lanskega leta je bilo izvoza za 723 milj, $$, letos za 1,409 milj. $. Dvignil se je posebno izvoz pšenice (od 66 na 403 milj.), ki je kar šestkrat večji. Izvoz koruze sc jo podvojil, lanu in rži sc je potrojil, toda ne po količini temveč radi znatno zvišane cene. Znatno izboljšanje izkazuje tudi izvoz živalskih produktov, kot mesa, kož,-volne, mlečnih izdelkov. V' denarni vrednosti 74 -mili $. To polletje je doseglo naravnost bajen napredek v argentinski zunanji trgovini. Žal ima to izboljšanje na zunaj za deželo samo to slabo posledico, da cene živilom močno rastejo. gjAN CRISTOBAL, sv. Kri.tof je, nebeški zavetnik automobilistov, zato imajo ob priliki njegovega praznika svojo posebno vlogo v procesiji župnije San Cristobal (San Juan 2600) auto-mobili, ki zavzemajo ob tej priliki po več kvader. God sv. Krištofa je 25. ju lija. JMestna občina je sklenila zasaditi 12 tisoč dreves v 572 kvadrah. J^ADIO Ljubljana je prvi v jugoslovanski državi pokazal veliko razumevanje za izseljensko vprašanje, že lani jo začel prirejati vsak mesec posebne večere, posvečene našim izseljen- cem. —Zdaj je začela buditi naša radio postaja zanimanje za izseljensko vprašanje po danovini. V ta namen bo prirejala vsakih štirinajst dni, in sicer ob petkih zvečer ob 19.50 kratka predavanja in poročila o najnovejših dogodkih med našimi izseljenci, ki žive zdaj raztreseni po vseh delili zemeljske oble. JBAAZSTAVA slovenskega tiska v zvezi z jesenskim ljubljanskim velesejmom bo nekaj zanimivega. L,tos je 140 let, ko je “bil na svitlo dan” prvi slovenski časopis “Lublansko Novice”. Izdal jih je Vodnik, prvi slovenski pesnik. Razstava tiska bo ob-segla celih 5 paviljonov. SOVJETSKA tajna policija je v Kazanu prijela ruskega pravoslavnega duhovnika Buningina, ki je po naročilu tete ustreljenega maršala Tuhačevske-ga bral sv. mašo za duše maršala Tulia-čevslcega in njegovih 7 ustreljenih tovarišev. Duhovnika Bumagnina je sodišče obsodilo na smrt ter je bil ustreljen. Tudi 80 let staro teto maršala, Tuhačevskega so zaprli, čez tri dni so ;jo v j< tniški celici našli mrtvo. j^EKl Gradčan Pintov je'iznašel tako sredstvo, s katerim je mogoče v kratkem času nevidne napraviti reči in ljudi. Sedaj poročajo listi, da je s svojo iznajdbo delal poskuse na dunajskem velesejmu. Najprvo jo pokazal lu ko stvar ter je povedal, da bo ta stvor kmalu nevidna. In res je tisti predmet postajal vedno prozornejši, dokler nazadnje ni kar izginil izpred oči gledalcev. Nato je Pinter prvič na Dunaju pokazal, kako postane neviden tudi človek. Povabil je nekoga izmed občinstva T E M LIN & G O Ul 96 4» C RESTAURANT “VI-ENES” EDINI SLOVENSKI RESTAVRANT V CENTRU TUCUMAN 337 BUENOS AIRES naj pride k lijivnu na oder. Kmalu je tisti človek postal neviden oveni gledalcev. čeprav je ves vas ostal na odru ter z odra gledal, kaj se dogaja med gledalci. Lahko je tudi natančno opazoval, kaj s<- dogaja na odru, vendar ni mogel razložiti, kako je sam izginil izpred oči gledalcev. ker se ho na Greti ustanovila posebna župnija. JATINA. Začetkom junija je po Primorskem nastopila izredno velika vročina in suša, ki je precej oškodovala ne* k,n-< ie pridelke: zgodnji krompir, grah, fižol. Sredi junija je zopet prišel dež,, ki je izboljšal kmetove upe. Trta pov- Co je bil krščen Albert Črnko na Avellanedi. "^7 TRSTI se pričakuje dan na dan objava, o imenovanju novega škofa. Uradni krogi drže imenovanje zelo lo tajno. Namiguje se na dosedanjega roškega, škofa. Santi n a. Drugi domnevajo. da hi utegnil hiti msgr. Saverni (nekoč Završnik), župnik mestne bolnišnice. Ni pa izključeno kako presenečenje. Za. župnega upravitelja, v Ka-ščorgi v Istri je bil postavljen novo-mašnik Stefan Cek iz Hrušice. Upravljal l)o tudi sosednji Zamask. - Dno 4. julijal je pel, novo mašo na Kubedu rojak L. Kocijančič, ki je dovršil bogoslovne nauke v Gorici. JJOSONOGI karmeličani, ki so se pred 2 letoma naselili na Greti pri Trstu v območju rojanske . župnije, so začeli letos graditi lastno rezidenco s prostorno kapelo.• Stavba bo do jc sevi v surovem stanju dovršena. Pozneje kdaj nameravajo zidati večjo cerkev, sod zelo dobro kaže, žal da je že tu in tam pobila toča. Seno ima v Trstu y. lo nizko ceno; suče se okrog 32 lir za stot, kar je v sedanjih razmerah premalo. Za živino in les so se ceno-zelo izboljšale. Lesna industrija živahno dela. IJUIŽKA železniška nesreča se je zgodila na progi Goriea-Podbrdo. Utrgalo se je skalovju in zadelo v tovorni vlak. Od devetih vagonov, ki so iztirili. so trije padli v strugo Soče. ^7 PULJU je umrl najstarejši mož, po imenu Lovro Sila, ki jo lani 9. avgusta praznoval stoletnico. Časopisi poročajo o izdržljivosti italijanske rase. Sila je bil rojen v Lokvi pri Divači. J^KIt jo na svoji njivi postavil zanj-ke za zajce, je bil obsojen na dtvet mesecev Milin Stojkovič. Izgovor, da mu zajci delajo škodo, ni pomag'al. Poleg tega jo grozil čuvaju, če ga naznani. ^7 MEDUL1NU so otvorili novo zgradbo “Dopolavora”, posvečeno Teodora Lazariču, ki je padel v Afriki in katerega starši so iz Medulina. rgRTEV granate iz svetovne vojno je postal Frančišek Mladovan, iz Gorice v bližini Volčjo doline. Pok granate, ki jo je po neprevidnosti odpiral, je bil tako strašen, daj jo Mladovana dobesedno razneslo na stotine koscev. rg'RUPLO 42 letno Amalije Jug, doma iz Gorice, so potegnili iz Soče v bližini Solkana. goričkem kolodvoru sc jo pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal Marij Steč, železničar po poklicu. Iz dosedaj še neznanih vzrokov ga je vrglo z brzovlaka, ki je ravno odhajal iz kolodvora proti Trstu, pod kolesje. MfEDAVNO je bil v Lovrani škofijski o evharistični kongres. Kongresa se je udeležilo ljudstvo iz bližnjih in daljnjih slovenskih in hrvaških vasi tor jo po številu Italijane daleč preka šalo. Saj Italijanov, razen na Reki, po okoliškili krajih ni, kolikor niso priseljeni kot uradniki. V veliki procesiji, ki se je vršila v času teg'a kongresa, so so slišale peti le slovenske in hrvaške nabožne pesmi. To je .vsem zlasti padlo v oči in upajo, da bodo tudi sicer nemoteno lahko peli v svojem jeziku, bodisi v cerkvi ali zunaj. —Na Kuku je zgorela zadružna mlekarna in sirarna. —Ono soboto jo ljudski vlak odpeljal iz Trsta v Rim 110(1 izletnikov. Cena na ljudskem vlaku jo zelo znižana, saj znaša za dolgo progo iz Trsta v Rim in nazaj komaj 4(i lir! Nedeljske ljudske vlake je vlada vpeljala, da bi široke množice dobile priliko si ogledati za majhen denar pomembna mesta svoje domovine.-Vse poletne nedelje vozijo ljudski vlaki po stalnem načrtu ogromne množico v Rim, Milan, Benetke, pa~tudi v manjša mesta. Ker so ti vlaki natrpani, tudi železniška, uprava nima izgube. porišita Prefektura je objavila podat ke o denarnih pošiljkah delavcev in vojakov Julijske Krajine, lci se nahajajo v Abesiniji na poklicno.n delu ali v vojaški kadrski službi. Za mesec junij znašajo te pošiljke skupno 235.-392 lir. JJONGRES Kristusa Kralja, ki jo bil nedavno na Poljskem, je bil sijajna katoliška prireditev. Posebnih vlakov h kongriu je privozilo 100 tisoč gotovo. jJJMRLA sta v Severni Ameriki dva slovenska duhovnika: Albin Moder v Bridgeville in komaj 27 letni Jožef Šuster v Clevelandu. Ladijske vozne listke ZA VSE PAROBRODNE DRUŽBE PRI NAS DOBITE PO NAJNIŽJI CENI. Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno Vpokllcne karte po zelo znižanih cenah CA. CENTRAL EIJROPEA 469. San Martin 469 j^JOV denar v Jugoslaviji. Dosc-danje kovance nameravajo potegniti iz prometa in bodo izdelali nove po 50, 20, 10 2 in 1 Din in po 0.50 in 0.25 Din. JJLEJSKO jezero — slovenska narodna last. — Dne 1. junija se je končala zadeva lastnine blejskih biserov. Prejšnji lastnik Kenda je zašel v konkurz in je sedaj kupila grad in jezero in vilo zlatorog ljubljanska banska uprava in je tako sedaj Blad varen, da ne postane nikdar tuja lastnina. Na gradu bodo uredili narodno-zgodevinski muzej. IgUHA Krajina dobi vodovod. Kraji med Žužemberkom in Kočevjem, ki so prav tako revni na vodi kot Kras, so vendar doživeli, da se izpolni njihova desetletna zahteva. Napeljali bodo dva velikanska vodovoda za 80 vasi in 13.000 ljudi. Prvi vodovod bo napajal Bob, Lašče, Dobrepolje in Struge. Drugi pa Ambrus, Hinje, Stari Log, žužemberg in Dvor. V času suše so morali ponekod hoditi 4 ure daleč po vodo. JZ Trsta pišejo: 10. julija.... Pri nas čakamo škofa, pa kar nič ne pride na dan. V cerkvenih rečeh smo močno nazadovali od kar so Fogarja penzionirali. V zunanjih stvareh upamo na zboljšanje radi belgrajskega pakta. Te dni so šli naši zastopniki k Musoliniju, da vidijo, kaj misli dati naši manjšini. Upamo na kak časopis. Drugega najbrž ne bo. Obljubljen je bil pouk slovenščine in hrvaščine, toda težko, da bo v praksi res kaj iz tega. tstotako z društvi. Saj jo sistem samega fšizma protiven vsaki svobod- ni gesti. Pa bomo videli. Upanje le i-inamo.. JUGOSLAVIJA, in VATIKAN. Mnogo je bilo že razburjenja in ni se še docela poleglo radi konkordata, ki ga je sklenila Jugoslavija s papežem. Ta dogovor urejuje položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji. Ker je v državi številčno več pravoslavnih kot katolikov, so nekateri neumirjeni elementi nastopili proti temu konkordatu. Toda kiju!* vsemu, jo parlament predlog sprejel. Razburjenje se je pozneje še stopnje-> valo radi smrti patriarha Varnave, ki ,j je v zvezi s tem od strani civilnih oblasti sprožila misel, da bi morda kazalo prenesti sedež nadškofije iz pokrajinskega mesta Gorice v veliki Trst. Toda takšne spremembe v zgodovini cerkvi niso običajne in jih Cerkev le izjemoma in iz tehtnih razlogov dovoljuje, noriška nadškofijska stolica inta svoje slavne tradicije, ki na njih nikdo ni,na interesa, da izginejo. GORICI potrjujejo vest, da s bo v kratkem času tukaj sestala konferenca- zastopnikov turizma Italije in Jugoslavije, da prouči možnosti, kako bi se medsebojni izletniški obiski povečali. Italijanska turistična združenja Julijske Krajine, Istre in Vidina so i-mela že pripravljalne razgovor , na katerih je bilo sklenjeno, da bodo za goričko konferenco predložila skupen na- črt za pospeševanje turizma s sosedno Jugoslavijo. — V Gorico prihaja čedalje več jugoslovanskih turistov, ki potujejo v večjih in manjših skupinah Ci lo iz Maribora so zadnjič prišli izletniški avtobusi s slovensko in nemško govorečimi potniki. Običajno je, da o-biščejo Sveto goro, nato pa se peljejo dalje po nekdanjih bojiščih do Trsta, odkoder so vrnejo domov. Italijanski vinski trgovci so sedaj že spoznali, da Jugoslovanskim izletnikom diši predvsem Chianti in vedno pripravijo večje število dvoliterskih steklenic, ki zmerom najdejo odjemalcev. V zvezi s temi razgovori smo informirani, da sv snuje redna enkratna tedenska avtobusna, služba iz Bleda na Grado (čez Postojno, Trst, Gorivo) in narobe. Koncesije bosta dobila “Put-nik" in družba “Ing. Ribi in Co." v Gorici. JZ Trsta poročajo,, da so po tamkajšnjih šolah delili knjigo “II nuovo Italiano” (Novi Italijan) vsem otrokom, ki so na učiteljevo vprašanje, če doma še govorijo slovenski, odgovorili pritrdilno. Knjiga je bila otrokom izročena s primernim nagovorom ter z izrecnim poudarkom, da so jo dobili kot “darilo dučejn”. JT A PIJANSKA VLADA čisto načrtno gladi nove šole po vseli krajih Julijske Krajine. Samo v idrijski občini bodo nastale tri nove šole, in si' cer ena v mali vasi Zavratec, druga m tretja pa na Vrsniku nad žirmi in v Srednji Kanomlji, Idrijska občina, ki šteje skupno okrog 14.000 prebivalcev, bo z noaimi šolvmi vred imela vsega kar 12 šol. V načrtu je tudi gradnja nove osnovno šolo na Ravneh pri Grgarju. JjjTARADl tatvin svinca v skladiščih Idrijskega konsovcija na Vipavskem se je unorala zagovarjati cela vrsta domačinov iz okolice Opat.jega sela. Med njimi so, Andrej Mlečnik, Rudolf Mlečnik, stara 19 in 18 let, Rudolf Saksida, Viljem Cotič, Janez Devetak, Andrej Mlečnik jo bi] obsojen na 2800 lir globe in 3 leta strogega, zapora. Saksida na 2400 lir globe in 3 leta že nora. Devet ak na pol leta ječe in 1200 lir globe. S tatvijo prizadeta škoda znaša -po izpovedi strokovnjakov 1200 lir. Ker so lažajivo pričevali v pravdi Joži fine Brunmt in Remigja! Predori cis. so bili pozvani pred sodišče Miha Rebolicn, Reza Rebolica in France Brumat, a jiiu sodišče ni moglo dokazat! krivde in so bili oproščeni. Ker so tihotapili les iz Jug'osl. v Italijo na moji pri Godovičic, so bili prijeti Jaka Reven, doma iz Rovt v Jugoslaviji in Jaka, Petkovšek iz^ Hotedršici v Jugoslaviji. Ker je na javnem prostoru razstreljeval dinamitne patrone, je bil prijet Andrej Mrak, doma iz Sv. Lucije ob Soči. Dokazali so mu tudi, da si je rad prisvojil tuje delovno orodje, kjerkoli je mogel do njega. Dobil je pol leta zapora in 000 lir globe. Cerkveni ropar Jože Pršič, ki jo vlamljal v razne cerkve po Julijski Krajini in s< mu je mogel dokazali vlom v cerkev v črnici in v cerkev na Oseki, kakor tudi odpiranje vojaških grobov, iz katerih je kradel razne predmete, je bil poslan v ječo za dobo dveh let. Af KOBJI glavi na KrKasu je umrl 20. jul. Buder Frane, star 69 let. Dolgo let je bil organist. En sin je frančiškan, ena hči je pri uršulinskih ttiunjah, v Gorici. 2 hčtri sta tukaj. Za pokojnega bo maša 5. septembra na Savedri. A7 POSTOJNO so napravili prvega avgusta velik izlet kolesarji. 560 biciklistov in še nekateri z avtomobili so pohiteli na obisk čez mejo. Ker niso bili vsi dovolj mokri od potu, jih je še ploha malo zalila. Pa so se vseeno zelo veseli vračali. Od rojakov v Postojni so bili zelo prisrčno sprejeti. ■«/ RASPORJU je bil aretiran TOletni siromak Gustinčič, češ da je širil protifašistično letake. ALBERT Sulčič, kein nosek iz Sv. Križa pri Trstu se je vrnil iz zaporov. Bil je osumljen vohunstva, kar pa se je izkazalo za neresnično. B»AFAEL Sevlcot iz Rihenberka se je iibil, ko se je vračal iz bolnice, kjer ima bolno mater. S kolesom je zadel ob avto inl obležal mrtev. ^7 COLU je bil umeščen za župnika Anton Žbogar. J^OJZKA Kek, doma iz Trebnjega na Kranjskem se je vrnila v domovino. Bila je zvesta pevka našega cerkvenega zbora. Aš MURSKI SOBOTI se vrši 5. septembra velik ljudski tabor, slično kot po vsej deželi. — M. Sobota dobi okrožno sodišče na prizadevanje dekana Jeriča in urednika Klekla. Doslej je bilo le v Mariboru. — V čren-sovce je prišel za kaplana g. Sukiča Ivan. I. avgusta je imel novo mašo Kustee Ivan. AJMRL je v Ljubljani profesor Puntar, doma iz Unca. — Ustanovlje- na jo po dolgem prizadevanju vendarle v Ljubljani Kmečka zbornica. Pač vsi drugi stanovi so kmeta prehiteli. Ta zbornica, sostoječa iz odličnih kmečkih mož, bo branila koristi kmečkega stanu. — Slovensko Krajino je obiskal ljubljanski ban dr, Natlačen. Zlasti razne ustanove v Soboti in kmet. šolo v Rakičanu. — Ljubljana dobi nov ■kolodvor. Znano je, da ima Ljubljana v Jugoslaviji največ prometa, a kolodvor, star že 90 let, ne odg'ovarja več modernim potrebam. Posebno pa so težave na prehoditi čez žel. proge. — V Ljubijanpi podirajo stari hotel ‘Slon’ Af MESECU avgustu je bila 80 letnica rojstva, rajnega dr Franca Ivanocyja. Bil je največji slovenski borec v času ogrske oblasti v Prekmurju in jo napisal dragocene prispevke o zgodovini in položaju Slovencev med Ogri. —11. julija je pel v Mart jancih novo mašo Ivan S uk iz Moravec. V Beltincih je primicirao Rous Matjaš, Tišini Nemec Matiaš, v Soboti pa Rajner Janoš iz Rakičana, v Sr. Bistrici frančiškan Prša Silvester. — V Lendavi je bilo otvorjeno moderno kopališče na potoku črnecu. — V Peti-šovcili jv umrl cestar Frakaš. — V čemelavcili je strela zapalila gostilno Sočič. — V Črcnsovcih je krava spehala očo šol. širitela Latar Stefana na paši na plači pri cerkvi. —V Celju so služili zahvalno mešo za 40 letnico mešništva 11. jul. urednik Klekl Jožef. V Soboti je bila tombola športnega društva “Mure” . 6 vde-ležencev se je vračalo veselili z novimi kolesi, dobljenimi na, tomboli. 7 se jo vračalo žalostnih, ker so jim bicikli sfalili. — V Križevce se je vrnil iz bolnice v učitelj Džuj ban. — V Bogo- FOTO “SAVA” SAN MARTIN 668 (Križišče Tucuman) Domov ne moreš. Vsaj verne svojo sliko lahko pošlješ. Oglasi se pri nas! — Fotografije vsake velikosti. — Povečave, — Razvijanje. — Hitro in točno. — Po slovensko. Jini jo umrl Casar Mat j as. — V G. Bistrici je bilo zlato zdavanje 'Ritlop Jožefa i Ane. Pogrešan je Blatnik Alojz iz Zvin na 'Dolenjskem. Prišel je pred sedmimi loti v Argentino. in .viharji so napravili v Sloveniji letos strahotno razdejanje. Najhujša nevihta je bila menda 2(>. julija, ki je uničila vse pridelke od Ribniško strani, mimo Žužemberka in Suho krajino do Novega, mesta, c”c / Stopiče do Gorjancev. Škodo cenijo no 10 milj. Dinarjev. Banska uprava je zagotovila pomoč prizadetim. Koder je nevihta najbolj divjala, je oklestila. drevje do golega in pobila vse šipe na strani nevihte. V Cerknem j. umrla Neža Šinkovec, tukaj sta dve njeni hčeri. Ena že počiva na ča kari ti. Na Paternalu je umrl doze Ko melj iz Gorice. t IV ponedeljek dne dO. avg', smo po-1 kopali 14 letno Rastico Kundus, I Jhčerko g. Antona in Jožefe Kan-Idus na -A vellanedi (doma iz Vrto-1 Ivine na Vipavskem.) Lahka jiI Ibodi tuja gruda, potrti družini pa j naše sožalje! KULTURNA KRONIKA 1. avgusta j c bila svečana obletnica slovenske službe božje na Saa vedri, kjer je maša vsako prvo nedeljo v mesecu oh J Otih in pol. j.r>. avgusta je bila na Paternalu maša za pok. nadškofa doktor A. B. Jegliča. 4. julija je bila šolska proslava jugoslovanske šole na Dock Su du. 22. avgusta uspela šolska proslava jugoslovanske šolske decc v armenski dvorani. Med velikim navdušenjem je spregovoril iz. odra slovensko besedo tudi gospod minister dr. Cankar. 21. avgusta je Ljudski oder proslavil svojo dvanajstletnico z uprizoritvijo “Desetega brata’’. 8. avgusta je priredil “Tabor” prireditev v prid slow šole. 15. avgusta je bila prireditev prosvete v isti namen. Ljudski Oder je izdal že tretjo številko glasila “Njiva”. V Cinco Saltos je imel naš rojak Ludvik Pirnišek, misijonar, tudi misijon za naše rojake, ki jih je tam lepo število. Bil je z uspehom misijonar prav zadovoljen. 5. maša na Saavedri ob 10.30 h za Ruder Franc. Molitev na Paternalu. ; 12. septembra maša na Paternalu. Praznik jugoslovanskega narodnega praznika kraljevega rojstnega dne. Molitev na Paternalu. 1 19. septembra maša na Paternalu za Ivana Ukmar ob 10 h. Molitev na Paternalu. 26. septembra maša na Avellanedi. i 15. avgusta smo molili pri maši na Paternalu za! pokojnega A. B. Jegliča. Prisoten je bil tudi g. minister dr. Cankar. Res je, da Kranjcev ni tako mnogo tukaj, pa je prav gotovo tudi to, da bi bila kapela natrpana, če bi prišli samo tisti, katere' je pokojni birmal. 1 Kaj pa Villa Devoto? To pot se pa ne bom kar nad nikomer znašal. Sem bil parkrat na obisku doli na okoli in sem našel precej razumevanja za slovensko službo božjo. Slišal pa tudi mnenja nekaterih^ ki razmere poznajo, da bom tudi to pot razočaran... No, pa to se sedaji ne bo zgodilo, ker zaenkrat še ne moremo začeti s slovensko mašo. Toda radi tega le nikar nel zanemarite vsega. Saj na Paternal ni tako daleč. In omnibus 68 pusti zelo blizu naše kapele na Avenidi d. Čampo 1653; prav lepo vas povabim, da prihajajte k slovenski maši. Ne bodite tako trdi in tako malodušni in brezbrižni. Na Paternalu imam0 mašo vselej tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri. Molitve pa vselej prvo, drugo in tretjo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne, na A v. del' Čampo. 12. septembra bomo imeli spomin jugoslovanskega državnega praznika, ob priliki rojstnega dne kralja Petra. Ob 10. uri slovesna maša, katere se vdeleži zastopniki vseh naših organizacij in tudi g. minister sam. SASTRERIA TRIESTINA NA PATERNALU BAUNES 187 SE PRIPOROČA Franc Melinc, Banco Germamco DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Aiem 150 — Buenos Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko: PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE — ZAGREB POŠTARSKE ŠTEDIONICE — BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE—LJUBLJANA BANCO Dl ROMA —GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj samo tem sigurnim potom. BRZOJAVNO ! Z AVI JONOM! S POŠTO! Naše uradne ure so: Od 8 in pol do 7 zvečer. Ob sobotah do 12 in pol. SIGURNOST! — BRZINA! — USLUŽNOST! POVERJEN JE!