«gxm5SiJr, ST.3 S ti O£ S 25 c* r o o v > iT4 p vUl t *> ’ 11 o I # % o ft> t* f. Ijai 3J| Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/* leta 90 Din, za 'U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. ( Uiedništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri p3št. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-C9. Leto XV. Ljubljana, v soboto, 16. januarja 1932. štev. 7. Diferenciranje doklad na neposredne davke rsl sti *Cf Ljubljanski trgovec nam piše: Z vsakoletnimi samoupravnimi proračuni postaja aktualno tudi vprašanje, ali 6 sme^° lialožiti na neposredne davka doklade v diferencirani, to je različni iz-jmeri na razne davčne vrste, odnosno ob-WUke. Kakor že prejšnja leta, se je tudi le-■ ftos s tem vprašanjem pečal ljubljanski občinski svet. Za pobiranje občinske dokla-jde je stavil dvojni predlog; ali naj znaša I doklada na vse davčne vrste po 50 %, ali ! .pa naj se diferencira tako, da bi se za 8 zgradarino, pridobnino krošnjarjev in a ) uslužbenski davek znižala na 40 %, na pridobnino pa na 35 %, dočim bi se po-ju, višala za rentnino na 10 %, na uslužben-isl< ski davek pa na 90 %. Po tem predlogu bi se breme občinske doklade za hišne trg Posestnike znižalo za Din 450.580, za tr-i ! Sovce, obrtnike in industrijce za 598.395 pi Din, za krošnjarje za Din 500 in za usluž-,ati oence za 160.000 Din. - Nasprotno bi pa edi družbe plačale več Din 1,110.160 in dav-op ačevalci, ki plačujejo rentnino, pa i0i in 98.850 več. Sedaj nastane vprašanje, | 0d'iagi ravnotežja v vrednosti ^ medsebojnega izvoza in uvoza, kar prilič-P° odgovarja tudi statističnim podatkom o Jj igovinsiki bilanci med obema državama. J Avstrija je lani imela z našo državo celo za J ®ekaj milijonov aktivno bilanco. Iz klirin-- skega postopanja ni izvzeta nobena bla-: govna skupina, v tehničnem pogledu je M Pogodba zgrajena po vzorcu klirinških po-;godb, ki jih je Avstrija 'že uveljavila z Idrugimi državami (z Madžarsko, Švico, Ita-Siijo itd.). Plačila za uvoženo blago se v >b*h državah polagajo pri Narodni l)anki. ip Konferenca zastopnikov mlinske industrije V nedeljo 17. januarja bo vsedržavna * onferenca zastopnikov mlinske industriji s sledečim dnevnim redom: 1. Sedanje j|r *ln'ie miinske industrije posebno z ozi-> če'11 <>a nakuP°vat1.ie in razprodajo pšeni- i mi- T ^stanovitev osrednje organizacije {nalo^e^ 'n(*ustriJe ler njene neposredne I v ^as^°Pniki mlinarjev se bodo sestali že lraJ'(tels.a'' soboto ter bodo v zasebnih |Cal!V°nh PriPravili vse, da bo konferen-»se ‘n ueinkovitejša. Pričakuje Ikratp, nastopili mlinarji iz severnih lva inH1lP0Sebnimi Podlogi, kajti njiho-Iradi nSo * ',8 nek°lik° oškodovana močneganSlhv>,“aredb ter Pokazala znake 5 8a gospodarit V interesu državne- du«triiiPo,lniStva I,a j«, da se mlinski in-šlo do ceneišoPOt da. v bodoče pri-prebivalstvo, kjrai!'Prodaje moke med ono Pasivno. le v Pogledu prehrane V zvezi s to kmetijski minister dr^DemS da ie JN P^v posebno pozorno*? tI P°tr 2mu ,tem bolj, ker ie km h' , U proble‘ ^ minister sodeloval nri tr^ovinski Pitnem mononoh. t i delavi zakona o 'mel priliko Lin’- erega nedostatke je ^Ikot kmetijski J. Preizkusiti, tako da bo jVe Predloge za r^f 'aŽJe PriPravil no- iffledu postalp no so v tem P0- Postale neobhodno potrebne. Načelo, da se mora pobirati enaka doklada na vse davčne vrste je vsekakor uvaževanja vredno, vendar pa se ne sme pustiti iz vidika tudi interesov velikega dela davkoplačevalcev, ki bi z diferenciranjem znatno pridobili. Kakor čujeino, ministrstvo za finance diferenciranja doklad ne odklanja načeloma, temveč smatra, da se sme diferenciranje dovoliti, toda samo izjemoma in v primerni obliki. Kot mali trgovec in hišni posestnik imam ves interes na tem, da se diferenciranje dovoli, dasi docela umevam, da se ga bodo družbe branile. Mnenja sem, da moramo prepustiti mirnim srpem nadzornim oblastvom, da bodo to vprašanje zadovoljivo uredila. To tudi ni..bil povod, da Vam pišem, ampak napotilo me je do tega dejstvo, da je občinski odbor v pravem umevanju položaja v taki meri sledil intenciji vlade po znižanju davčnih bremen in se spomnil tudi nas malih ljudi, ki se nahajamo * v težkem položaju. Za nas bi bilo diferenciranje znatna olajšava in hotel sem opozoriti naše stanovske organizacije na to, da se bodo zavzele tam, kjer je treba, da bodemo namenjene olajšave tudi deležni. I. K. K0NK1IHZ1 IN PRISILNE PORAVNAVE V LETU 1931 Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za leto 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjcni konzurzi: V Dravski banovini 79 (59), Savski 64 (68), Vrbaski 1 (10), Primorski 27 (29), Drinski 46 (63), Zetski 21 (13), Dunavski 115 (104),' Moravski 39 (98), Vardarski 59 (72), Beograd, Zemun, Pančevo 30 (61), skupaj 481 (577). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovini 108 (17), Savski 162 (49), Vrbaski 3 (7), Primorski 26 (6), Drinski 69 (10), Zetski 9 (—), Dunavski ^>1 (46), Moravski 6 (3), Vardarski 17 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 33 (19), skupaj 694 (161). •L Odpravljeni konkurzi: V Dravski banovini 53 (66), Savski 56 (54), Vrbaski 3 (—), Primorski 23 (19), Drinski 54 (73), Zetski 13 (6), Dunavski 92 (93), Moravski 68 (116), Vardarski 36 (68), Beograd, Zemun, Pančevo 36 (46), skupaj 434 (541). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovini 55 (10), Savski 1 (—), Vrbaski 9 (8), Primorski 25 (5), Drinski 1 (—), Zetski 124 (11), Dunavski 4 (—), Moravski 5 (1), Vardarski 12 (6), Beograd, Zemun, Pančevo — (—), skupaj 303 (67). Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek dne 21. januarja 1932 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska .univerza« pride na vrsto aktualno predavanje o zaui* mivem predmetu »Občina in gospodarska kriza«. O tem vprašanju izprego-vori ljubljanski župan gospod dr. Dinko Puc. Prepričani smo, da predavanje, ki ga je prevzel gospod župan ljubljanski, vzbudi zasluženo pozornost v naši javnosti. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. Za prakso Po zukuiu o srebrnem denarju naše kraljevine /. dne 28. novembra nm je z dnem 150. nvvemora 1931. prestal uiti zakonito plačilno sredstvo a) kovani drobiž iz niklja po 20, IU in b dinarskin paa', b) kovani drobiž iz game po 10 in 5 dinarskih par, c) avstro-ogrski kovani drobiž iz niklja in iz paklonga po 10 in 20 vinairjev in iz železa po 20 vinarjev. (Razveljavljeni drobiž se po zakonu zamenja z denarjem iz niklja po 26 dinarskih par v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Avstro-ogrski kovani drobiž po 10 in 20 vinarjev je bil z zakonom z dne 31. decembra izenačen v vrednosti s kovanim drobižem v parali, avstro-ogrski drobiž po 20 vinarjev pa s 5 pari našega dinarskega drobiža. Oboji bivši avstro-ogrski drobiž se bo tudi v tein razmerju zamenjal za nov-čanice po 25 par. V zadevi dobivamo razna vprašanja, ki kažejo, da gornja odredba naši širši javnosti 'še ni znana, ker se še vedno izdajajo računi in nakazila, glaseča se na pare, ki se z zakonitimi plačilnimi sredstvi ne morejo (poravnati. Vsled tega se čujejo pritožijo, da poštni uradi gornjega drobiža nočejo več sprejemati, kar je pač nara vna posledica navedene 'zakonske odredbe, Zakon je sicer omejil zakonita plačilna sredstva, ni pa hkratu uredil zaokrožavanja ne pri javnih dajatvah in tudi ne v privat-no-gospodarskem prometu. Prilagoditev na novo ustvarjenemu položaju je torej zakon do cela prepustil interesiranim oblastvom in privatnemu, gospodarstvu. Za enkrat provzroča strikno izvajanje gospodarstva kolikor toliko neprilLk dokler se ne bo v splošnem tudi izdajanje računov prilagodilo novi odredbi, odnosno zakonitim plačilnim sredstvom. Vsled tega bi bilo nujno želeti, da se v gospodarskem prometu cene in sploh zaračunavanje zaokroži na iznose, ki so deljivi s 25, ker ie potem bo mogoče brez težav urediti blagajniško poslovanje, ki prihaja sedaj pri podjetjih in zavodih, ki vodijo trezno knjigovodstvo', v nesoglasje s knjigami. Za enkrat moramo računati z veljavnostjo zakona in ga tudi dosledno izvajati, dasi smo za svojo osebo mnenja, da bo vsekakor treba že v doglednem času misliti na nov drobiž po 10 in 5 par. PRED NOVIMI OMEJITVAMI AVSTRIJSKEGA UVOZA. Kakor poročajo z Dunaja, se pripravljajo ukrepi za nadaljnje omejitve avstrijskega uvoza. Avstrija je že z dosedanjo prakso dodeljevanja deviz znatno zmanjšala možnosti za uvoz, sedaj pa namerava dodelitve deviz za uvoz do skrajnosti omejiti. Piri dodeljevanju deviz bodo upoštevali predvsem p'ačila za uvožene industrijske siro-vine (kovine, tekstilne sirovine), za premog, za krmila in za neobhodno potrebna živila (žito, moko, živino, iriž, kavo itd.). Šele v drugi vrsti bodo pri dodeljevanju deviz upoštevali uvoz polfabrikatov, tako da uvoz gotovih izdelkov, luksuznih predmetov kakor tudi luksuznih živil praktično ne bo več mogoč. Uvozne prepovedi sicer ne bodo izdane, vendar inozemskim dobaviteljem tudi ne bo mogoče izvažati v Avstrijo luksuznega blaga na kredit, ker je zadolževanje uvoznikov pri inozemcih po novem deviznem pravilniku odvisno od odobren j a avstrijske Narodne banke. Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! Devizne omejitve in civilno pravne posledice Razne določbe v pogledu prometa z devizami, katere uvajajo danes države v okviru svoje protekcijonistične politike, tvorijo naj večjo nevarnost za dobre trgovinske odnošaje med posameznimi državami. S takimi določbami se ne samo onemogoča vsako izmenjavo dobrin, nego se tudi naprtuje vsaki stranki znatno materialno škodo. V naslednjem naj navedemo samo v kak položaj bi prišla stranka, ki bi hotela uveljavljati svoje pravice napram stranki, v koje državi veljajo devizne omejitve. Vzemimo da bi jugoslovanski trgovec sklenil z avstrijskim trgovcem kupno-prodajno pogodbo fakturirano v funtih, na podlagi katere bi prvi moral dobaviti drugemu gotovo množino blaga ter da bi bila pogodba sklenjena pred novimi deviznimi omejitvami in prepovedmi fakturiranja v tujih valutah. Jugoslovanski trgovec bi v redu dobavil blago in ob dospelosti fakture zahteval plačilo. Avstrijski trgovec bi zaprosil za dovoljenje Narodno banko, da sme nakupiti gotovo množino deviz glasečih se na funte, kar bi mu pa Narodna banka odbila. Vsled tega plača fakturo v šilingih in jih preračuna s funti po kurzu na dan plačila. Jugoslovanski trgovec bi s tem ne bil zadovoljen češ, da bi moral avstrij. ski trgovec če že plača v šilingih, preračunati to s kurzom funta za časa dospelosti in ne plačila. V nato sledeči pravdi bi prišlo do sledečih ugotovitev: Nastane vprašanje ali je avstrijski trgovec sploh dolžan izpolniti pogodbo s svoje strani? Naš obči državni zakonik pravi v svojem § 880, da »ako je predmet, o katerem je bila sklenjena pogodba, odtegnjen prometu pred izvršitvijo, je to prav tako, kakor da bi pogodba ne bila sklenjena.« Pri tem se pa mora še vprašati ali ima upnik, ko že ne more vsled tega določila zahtevati dolžne dajatve, nadomestek za to dajatev, v konkretnem primeru torej šilinge mesto funtov. Take možnosti naša zakonodaja ne pozna, kajti ta možnost je dana le dolžniku, ki se sme oprostiti svoje obveze vsled slučajnega pogina dolžne dajatve s tem, da dš, drugo dajatev mesto te. Z ozirom na ta določila sklepa doktor Weinberger v »Recht und Wirtschaft des Kaufmanns«, da avstrijski kupec sploh ni dolžan izpolniti svoje obveze in se torej sme v pravdi z uspehom sklicevati na naknadno nemožnost dajatve. Avstrijski kupec pa je prav tako upravičen — primoran v to ni — oprostiti se svoje obveze s tem, da plača v šilingih, ki jih je preračunati s funti po kurzu na dan plačila; ker pa je bil s plačilom v zamudi, odgovarja za škodo, ki znaša v tem primeru kuržno diferenco med dnevom dospelosti in dnevom plačila. Nikakor pa ne bi moglo sodišče upoštevati ugovora naknadne nemožnosti dajatve v primeru, da bi se jugoslovanski prodajalec izrekel pripravljenega, sprejeti šilinge, mesto funte; avstrijski trgovec bi bil v tem primeru zavezan plačati v šilingih in to po kurzu ob času zaključka pravnega postopanja oz. izreka sodbe. Vsi ti primeri pa predpostavljajo, da je avstrijski kupec predložil potrdilo Narodne banke, da mu je ta v resnici odbila zahtevo po dajatvi potrebne množine deviz, glasečih se na funte. Ce bi takega potrdila ne predložil, tedaj bi njegovega ugovora v naknadni nemožnosti dajatve ne bilo upoštevati. Verjetno pa je, da bi na težkoče naletel jugoslovanski prodajalec, če bi nato vodil izvršbo proti avstrijskem kupcu. Toda te težkoče niso tako nevarne, ker Narodna banka navadno izroča tuje de- Hugon Turk, izprašani trž. nadzornik: Jajca kot tržno blago Kot tržno blago v velikem prihajajo v promet predvsem le kokošja jajca, ki so dragoceno živilo (hranivo), katero pa se lahko in hitro skvari. Trgovina z jajci je povsod pod strogim tržnim nadzorstvom, ki mora paziti prav posebno na to, da prodajajo samo dobro, neizkvarjeno blago. V veliki trgovini razlikujejo sveža (ne-konzervirana) in konzervirana, potem normalna in nenormalna jajca. Po vrsti in kakovosti se dele sveža (ne-konzervirana) jajca v čajna, pitna ter jajca I. in II. vrste (kvalitete) in sicer se delijo po obliki, velikosti, lupini, beljakovini, rumenjaku in po starosti. Čajna in pitna jajca ne smejo biti starejša kot en teden in morajo imeti povsem čisto lupino. Neizkvarjena, toda že čez 4 do 6 mesecev stara, nckonzervirana jajca imenujejo »plavače«, ker radi večje vsebine zraka na vodi plavajo. Pri konzerviranih jajcih razlikujejo: a) poapnena jajca, katerih zunanjost lupine je raskava in dostikrat prevlečena z apnenim beležem in na nekaterih mestih tanjša, v vreli vodi se razpočijo, beljakovina se navadno ne dš vtepsti v peno (»sneg«); b) jajca iz hladilnic, te se pri krajšem shranjevanju ne razlikujejo od svežega blaga, pozneje pa nastane v njih večji zračni prostor in izpremeni se beljakovina in rumenjak, duh in okus postane za-dohel; — c) jajca ohranjena v vodena-stem (topljivem) steklu (Natromvasser-glas) se spoznajo po zunanji prevleki lupine, drugače sličijo jajcem iz apnenega beleža. Nepravilna ali nenormalna jajca so: a) natrta jajca, pri katerih je lupina mehansko poškodovana, ne da bi bila pretrgana njihova notranja kožica ob lupini; — b) ubita jajca, katera imajo poškodovano lupino in svojo notranjo kožico; c) zmrznjena jajca, ki so radi mraza na .rahlo razpočena na lupini in kožici In katerim se pri odtajanju iztaka skozi razpoke beljakovina, rumenjak pa strjen kot vosek; d) jajca s tujimi stvarmi in sicer z zajedavci (trakulje, gliste), s pirjem, kamenčki, žrebljički itd., katere so prišle predno se je napravila lupina v jajce; e) jajca s krvavo vsebino, pri teh je ali beljakovina rdeče pobarvana ali je na (v) rumenjaku sesedena kri; f) jajca z nenavadno pobarvano vsebino (črni, svitlordeči rumenjak); g) jajca z zadohlim vonjem, slabim in nenavadnim okusom, dostikrat povzročeno po slabem zavojnem materijalu (zadohla, plesnjiva mira, slama, rezanca); h) lisasta jajca, v katere so se naselile skozi probo-je lupine glive plesni, kokcidije in se tu razrasle, ali pri katerih se je razlil rumenjak skozi beljakovino in v tem slednjem primeru jajca še niso skvarjena; — i) jajca iz začetka valjenja, v katerih se je šele pričel razvijati zarodek; j) gnila jajca, so radi gnilobe izkvarjena, gnilobo povzročajo bakterije in pri odprtju silno zasmrde po vodikovem sulfidu; k) zamazana jajca, so to ponesnažena po kokošjem blatu in z drugo nesnago, se radi tega prav lahko izkvarijo in imajo navadno neprijeten poseben okus. Nadalje razlikujejo jajca na trgih po njihovi velikosti: a) posebno velika z najmanj 50 gr; b) srednje velika z najmanj 30 gr in c) mala jajca izpod 30 gr teže. Presoja in preiskava jajc se vrši na kup-čijskih trgih: 1) po občutu in vonju, jajce se prime z vso roko in obrača nalahno med prsti, nekonzervirana in v hladilnicah shranjevana jajca so gladka, poapnena pa tembolj raskava (»kosmata«) čim-delj časa so bila v apnenem beležu. — Vonj (duh) se mora preizkusiti na neubi-tem jajcu; 2) se presoja tudi po zvoku in sicer se mora zgoditi to v kar mogoče mirnem prostoru in se potrkuje z nohtom kazalca na lupino in kmalu se razloča ubita ali cela lupina. Spridena jajca pri pretresevanju v roki klopotajo (»klopotci«), ker pri starih jajcih izhlapi zrak in se prazni prostor v jajcu zelo poveča; 3) ubito jajce se presoja po gostoti, barvi in vonju (duhu) jajčne vsebine. Za preiskavo jajc se dobe tudi posebne priprave za presevanje, takozvana ogledala, s katerimi se lahko določajo neskvar-jena jajca, ki so vedno jednakomerno prosojna. Spridena jajca prikazujejo pri presevanju temne pike ali celo velike lise; že valjena jajca imajo več ali manj neprosojni rumenjak in zračni (»prazni«) prostor se giblje pri obračanju jajca; od mraza razpokana lupina kaže pri preseva- nju značilne razpokline ali izrazite razpoke. Jajca se preizkušajo tudi s plavanjem, posebno ona z barvasto lupino, katerih ni moči presevati. V to svrho se potopi jajce previdno in s topim koncem navzdol v posodo, napolnjeno z navadno vodo; vsa jajca, ki se takoj vodoravno polože na dnu posode, so nepokvarjena; vsa jajca pa, ki se postavijo več ali manj pokonci na konico ali celo plavajo, so ali gnila, ali že valjena ali natrta. — Podobno se presojajo jajca po specifični teži in sicer v solni raztopini: sveža jajca se potope v 6°/o solni vodi, dočim skvarjena plavajo v 3% solni vodi. Kemijske preiskave jajc izvrševati more le kemik-strokovnjak, kateremu se izroča predvsem le ugotovitev škodljivih, strupenih sredstev za ohranjanje tega važnega živila v človeški prehrani. iti* - unjiuov o iisivo VSAK DAN BILANCA „KAUTOTEKA" J z o. Ljubljana, SeSenburt.ova C I Telefon štev. 33-18 Svetovna kriza in Rusija I. F. Lozinsky piše. V preteklem letu je bila v vzhodnih provincah Rusije suša. A vseeno je pričela sovjetska vlada z velikimi eksporti žita, ki so po količini prekosili eksporte odnosnega časa v prejšnjem letu za 80 odstotkov, ki so pa dali komaj za 6-5 odstotkov večji skupiček kot v letu prej. Kot odjemalka je bila na prvem mestu Anglija, na drugem Nemčija. Anglija je kupila v prvem lanskem polletju 685.000 ton ruskega žita proti 363.000 tonam v isti dobi prejšnjega leta. Nemčija pa 183.600 proti 161.400. Eksport lesa je padel, po vrednosti za tretjino. Tudi tukaj je bila Anglija na prvem mestu, Nemčija na drugem. Tudi izvoz kož ni bil zadovoljiv. Izvoz surove nafte je narastel od 2,300.000 ton v prvi polovici leta 1930 na 2,500.000 ton v isti lanski polovici, a skupiček je padel od 80 na 61 milijonov rubljev. Vsled nemškega vžigaličnega monopola je padel izvoz vžigalic iz Rusije od 11.000 na 1400 ton. Pač pa je mogla Rusija dvigniti izvoz kovinskih in električnih izdelkov od 5480 na 7860 ton, kar je brez dvoma posledica industrializacije. Nezadostna premogovna produkcija je dovedla do zastoja v obratovanju plavžev. Program prvega lanskega polletja se je glasil na 8 milijonov ton surovega železa in na 88 milj. ton surovega jekla, skupaj 16-8 milijonov ton, faktična produkcija je pa znesla 3-2 in 2-6 milijonov ton; ob enakem tempu moremo računiti torej z letno produkcijo 6-4 milijonov ton surovega železa in 5-2 mil. ton surovega jekla, skupaj 11-6 milijonov ton, kar je 31 odstotkov pod programom in samo 12 odstotkov nad produkcijo leta 1930. Zunanja trgovina Rusije je zaključila prvih osem lanskih mesecec s pasivno bilanco 210 milijonov rubljev proti 87 milijonov rubljev v odnosni dobi leta 1930. Veliki krediti, ki jih je dala Nemčija še v lanskem oktobru Rusiji na razpolago, so že izčrpani, in ne nemška vlada in ne nemške banke ne morejo otvoriti novih kreditov. Že ob pričetku leta 1931 so se sovjetski voditelji trudili, da zaključijo petletni načrt. V ta namen so sklenili skrčiti petletno dobo na štiri leta, tako da bo letošnje leto 1932 zadnje leto petletnega načrta. Res je, da so gradili v Rusiji številne in večkrat ogromno velike obrate težke industrije, kot na primer tovarne za izdelovanje poljedelskih strojev, traktorjev, avtomobilov itd., a pojemajoče delovanje premogovne in plavžne industrije, zlasti v prvi polovici preteklega leta, je vzelo množicam mnogo poguma. Obenem so se pojavili znaki globoke depresije vsled nezadostne prehrane in drugih izredno težkih stisk ruskega prebivalstva. Tako je prišlo do sklepa, da se petletni načrt skrči. Voditelji Rusije raznih hib in težkoč sicer ne priznavajo radi, vendar marsikaj pronikne. Zlasti uradni organ »Izvestja« je večkrat presenetljivo odkritosrčen in razmotriva položaj z vseh strani, hvali to, graja ono, vse z namenom, da bi pomagal Rusiji izvesti njen ogromni načrt in tako dokazati pred svetom boljševiškemu sistemu pravico do obstoja. TEDEN /rp nn !\i IA ■, \ Devizno tržišče Tendenca nestalna. V primeri s prometom predzadnjega tedna (8,229.448-56) je zaključil minoli teden z neznatnim deviznim prometom Din 4,972.152-53. Iz naslednje statistike 28. dec. 1931 Din 2,679.793-65 Curih4Jew York 29. dec. 1931 iDiin 1,302.807-24 Praga-Italija 30. dec. 1031 Din 2,462.41080 Praga-Ouirih 31. dčc. 193H Piim 1,784.430-87 Praga-Curih 4. (jan. 1932 iDiin 1,101.321-61 Italija -Berlin 5. jan. 1982 Din 2,380.923-76 Curih-Ne\v York 7. ijan. 1032 iDiiin 1,387,380-13 1't-alijanPnaga 8. jan. 1932 Din 102.527-03 Praga-Italija je razvidno, da je v pogledu zaključkov na borznih sestankih predzadnjega tedna prevladovala Praga, Curih, le deloma Nev York in Italija, dočim so v pretečenem tednu prevladovali zaključki y Italiji in Pragi. Od celotedenskega prometa odpade 6-568 mili j. na zaključke v intervencijskem blagu v predzadnjem tednu in sicer največ Curiha (2-642 milij. Din), Prage 2-516 milij. Din, v zadnjem tednu pa 2-365 milij. Din, med drugim največ Curiha (858 tisoč Din), New Yorka (562 tisoč Din), ter Prage (552 tisoč Din). V očigled občutnega nazadovanja deviznega prometa v pretečenem tednu (vse v milijonih dinarjev) napram prometu predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je razvrstitev glede skupnega prometa v posameznih devizah sledeča: Tirst 1-149 (1-178), Nevv Yonk 1 '042 (0-894), Curih 0-974 (2-656), Praga 0-581 (2 599), Berlin 0’494 (0.030), Pariz 0-283 (0-205), Dunaj 0-062 (0), poleg tega pa še malenkost Amsterdama in Stockholma. S predzadnjim tednom je dosegel mesec december skupni devizni promet dinarjev 48,064.811-42, prištevši k temu še dinarjev 58.348-50 promet valut v tem času: Diu 48,123.159‘92. Ker pa je zaključil december 1930 s skupnim prometom Din 85,774.744'38, tedaj znaša razlika v nazadovanju deviznega prometa samo tekom meseca decembra 1931 napram decembru 1930 skoro 37 in 'K milijona dinarjev. Dobave. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg steklarskega kita in 35 komadov čopičev; do 23. januarja t. 1. pa glede dobave 2 komadov kavčuk cevi, 4400 kom. kaučuk zagostk, 20 kg kaučuk platna, 1 gumijaste cevi za električno črpalko in 400 zvitkov brzinomerilnih trakov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg portland-cementa, 3 parov nepremočljivih čevljev; do 28. januarja t. 1. glede dobave 100 kg tri-oglatih pil, 500 kg tovotne masti, 500 kg cilinderskega olja in 10.000 kg karbida. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 27. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg kita. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnikov. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 28. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg ovsa, 20 tisoč kg sena, 2000 kg olja za. osovine, 150 komadov vodokaznih stekel in 60 kg jermen. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 23. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov sirkovih metel. —Dne 25. januarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 8000 kg svinjske masti. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Licitacija glede oddaje izdelave 1500 parov gorskih čevljev, ki je bila razpisana pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu, za dan 30. jauarja t. 1., se bo vršila dne 23. januarja t. 1. Fr. Zelenik: vi so Ne mečimo denarja skoz okno ra 1 rgovski list je že ponovno pozival wijfu trgovino, naj ne meče denarja v stran, ne zapravlja težko pridobljeni ,denar i6*1 vendar ti pozivi skoraj nič ne zaleže#11* ležko je ‘o verjeti, ali res je vendarle, r® Kolikokrat se je pisalo in pozivalo, n*00 naša trgovina podpira s svojimi natočil; industrijo in obrt v naši državi, ker vendar občutna škoda, če dajemo deiiote| tujini za izdelke, katere dobimo doma. R0 la [Jubilanti. So. Petra nnsin 23 ievi ________________________________„__________'1V°J K«iilo Že v 24 urah »S £S\» b< klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratn^^ in manšete. Pere, suši, monga in domače perilo tovarna JOS.REI^ TSt vize, če se ji predloži pravomočno razsodbo. Ugotoviti je treba še, kdaj sme toženec uveljavljati z uspehom prigovor ne-možnosti dajatve. Po § 4. devizne avstrijske uredbe morajo biti sledeče predpostavke, ki jih mora dokazati dolžnik: 1. Da ne poseduje dotičnega inozemskega plačilnega sredstva niti do zako. nito dopuščene protivrednosti v iznosu 1000— šil. (1. odst.) ali 500— šil. (2. odst.). 2. a) da ni izvoznik in da se tudi ne Peča s tranzitno trgovino in da ni radi tega upravičen posluževati se deviz, ki lih dobi na prijavo v svrho nakupa surovin in tranzitnega blaga, b) da ne more — če je izvoznik ali tranzitni trgovec — uporabljati pod a) omenjenih deviz, ker terjatev, katero se utožuje, ne Izvira iz nakupa surovin ali tranzitnega blaga ln 3. da je Narodna banka odbila zahtevo po dajatvi inozemskih deviz za konkretno plačilo. Pripomniti je treba, da obstoja ne-možnost dajatve le toliko časa, dokler so v veljavi tozadevne devizne omejitve; z odpadom teh, odpade tudi ta prigovor in tožnik, ki je enkrat propadel v pravdi radi tega prigovora, lahko pozneje uveljavlja ponovno svoje zahtevke. Rešitev svetovne trgovine W. Gutmanu iz Prage piše o tem predmetu sledečo zanimivo razpravo, ki se morda ne strinja z mnenjem vsakogar, ki pa zasluži biti vzeta v pretres. »Svetovna trgovina je blagovna izmenjava med narodi, ki morejo blago s posebnimi prednostmi narave najceneje izdelati oib istočasni Izrabi najugodnejših 'transportnih potov. Vsako oviranje trgovine je greh proti civilizaciji, ki se je ravno s svetovno trgovino tako zelo razvila. Ta načela so se obnesla pred svetovno vojsko v vseh kulturnih deželah. Tudi zlato kot ■mednarodno merilo vrednosti je izborno služilo. Previški kakšne dežele v zunanji trgovini so se le v prav majhni izmeri nabrali kot zlato, temveč so služili povečanemu obogatenju prebivalstva z izposojanjem obrestne glavnice, z nabavo imobil-ne iirtovine in z udeležbo pri industrijah v inozemstvu, služili uvozu luksuznega bla-fi?, financiranju potniškega prometa itd. Anglija je vztrajala na svojem stališšču svobodne trgovine in je mogla na ta način svoje^ v inozemstvu nabrano bogastvo spremeniti v blagovne importe. V prostem tekmovanju sil je kapital izpolnil svojo nalogo. Odtekal je tja, kjer 80 Ba potrebovali in mu dovolili večje obresti, da požene na dan speče moči. Po vojski so ljudje, ki so znali sukati meč in pero, ne pa računskega držala, obraz sveta spremenili; za gospodarske zahteve je bilo bore malo poskrbljeno. Narodi so se zičeli obdajati s carinskimi zidovi. V zabito svoje prodaje so poskušali dobavitelji 8 ponudbami pod nabavnimi stroški preskočiti carinske zidove, dražeč s tem lastim domačim ljudem pridelke in izdelke. N*so se menili, da je izgubil s tem velik lastnega industrijskega prebivalstva Svoj kruh in da je moralo kmečko prebivalstvo industrijske izdelke dražje plače-Vse to je dovedlo do obubožanja mno-Zlc> iz česar jih tudi socialna revolucija ne m°re rešiti. ' Bogastvo je obstojalo začetkoma pri bogatih zapadnih državah, posebno pa v U. ' ■ A, ker se je tam izdelovalo blago, za . ■ ■■» i ■* m mm m mL-* Tečaj 15. januarja 19;-)2. Povpm A« vanj« rMn Pomiriti« Din DliVTZF/ . Amsterdam 100 >i ijol.1 22.V,I'21 226605 Berlin 100 M —•— Bruselj 100 t*!g 782 88 785-24 BiKlinipnit* 100 i>.p - ■— — •— Cu: 100 fr. 1()!)7-2n 11(0-55 London 1 tuol 1H4-62 196-12 Newyork 100 dol., kabel 5l'36'72 5052-72 Newyork 100 ilaliirjpv 5« 1372 6030-72 Pari* 100 fr 22'''82 221-48 Praga 100 kron t 167-39 Stockholm 100 SvimI i,t . - - • Tr«» 100 tir 284-51 286 91 MEDNARODNA AGRARNA BANKA V NEVARNOSTI Po raznih agrarnih konferencah v prvi polovici leta 1930 se je slednjič pod egido Društva narodov ustanovila Mednarodna agrarna banka. Od 27 evropskih članov Društva narodov jih je 24 priglasilo svoj pristop k tej organizaciji. Kot glavnica tega agrarnega kreditnega zavoda, ki naj bi pomagal trpečim agrarnim državam, je bilo predvidenih 250 milijonov švic. frankov; nameravano je bilo, da prične banka delovati 1. januarja 1932. Sedaj so pa morali ta namen odložiti na nedoločen čas; na eni strani nočejo one države, ki bi morale v prvi vrsti skrbeti za dobavo delniške glavnice, vsled poslabšanja gospodarskega položaja prav nič vplačati, na drugi strani so pa od 24 k organizaciji pristopivših držav pogodbo ratificirale samo tri: Švica, Grčija in Latvija, dočim se vse druge še niso izrekle za oficielni pristop k banki. Borze so dobro pričele Skoraj na vseh efektnih trgih se je pojavilo v tednu od 2. do 9. t. m. veselje do nakupa in si je moglo 7 od spodaj naštetih 10 mednarodnih borz precej opomoči. Seveda se pa svari pred prevelikim optimizmom, ker se je za napredkom doslej še vselej pojavil padec. — Iz indeksnih številk deseterih borz izračunjeni mednarodni borzni indeks je v omenjenem tednu po sedemtedenskem padanju prvič zopet nekoliko narasel, od 40-7 na 42-1°/«, pri čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. Konec 1927 = 100. Pričetek Pričetek Teden pred 2. jan. 9. jan. 1929 1931 1932 1932 London 102-6 50-0 351 36-6 Pariz 156-8 92-0 47-8 50-7 Bruselj 133-8 56-5 310 30-9 Amsterdam 104-5 51-2 26-5 27-3 Stockholm 109-5 71-0 26-1 30-4 Ziirich 1010 68-7 :-J8-8 40-8 Dunaj 91-4 59-3 41-6 41-4 Praga 108-3 76-2 55-6 56-9 Milan 124-0 77-1 60-2 59-9 New York 137-3 81-3 44-6 461 Kakor vidimo, je padel v tednu od 2. do 9. januarja 1932. le indeks na Dunaju, v Bruslju in Milanu, a na vseh treh trgih le za prav majhne zneske. Okrepitev je bila ponekod prav izdatna, kakor nam pravijo n. pr. Pariz, Ziirich in New York, posebno pa Stockholm. Leto 19^9 se navaja zato, ker se je v oktobru tega leta pričela baisse v New Yorku, ki ji je sledila nato baisse na drugih trgih. SVETOVNI PRIDELEK KAVE L. 1931. Po uradnih statistikah znašajo svetovne zaloge kave ob pričetku tekočega leta več kot 35 milijonov vreč proti 30 milijonom v pričetku leta 1931 in 25 milijonom v pričetku 1930. Mislijo pa, da se sedanja množina ne bo več bistveno povečala; pričakuje se obratno v bližnjih mesecih celo počasen padec zalog, ki bo trajal predvideno do julija. Do tedaj bo produkcija približno ista kot konsum. Čeprav je vsled brazilskih odredb glede uničenja kave v lanski pomladi nastopila razbremenitev, obstoji nevarnost, da bodo- nove plantaže v Braziliji zaloge zopet, povečale in jih trg ne bo mogel sprejeti. Vendar obstoji upanje, da bo napravila brazilska vlada vse, da se prepreči novo poslabšanje. Vsled visoke brazilske izvozne carine na kavo je donos plantaž tako majhen, da se komaj krijejo nabavni stroški in je iz tega vzroka nadaljnji padec cen za surovo kavo malo verjeten. Trdka »Marittima« S. A., Trieste, Via dclla Geppa 2 se zanima za nakup zimskega ječmena (Rollgerste). Interesentom se je direktno obrniti s svojimi ponudbami na prej imenovano tvrdko. II. semenj dekorativnih obrti v Florenci se vrši od 20. marca do 3. aprila 1932. Uprava italijanskih državnih železnic je dovolila za posetnike te prireditve posebne tarifne popuste. DELOVNI TRG V JUGOSLAVIJI O številu brezposelnih v Jugoslaviji nimamo enotnih podatkov. Cenitve se gibljejo med 20.000 in 100.000; resnica bo menda v sredini. Zelo razširjeno je pa že skrajšano delo. Tako na primer zaposlujejo Združene steklarne d. d. v Zagrebu okoli 2300 delavcev, ki delajo po večini že s skrajšanim rokom. Tudi drugim industrijam se tako godi. Precej dobra je še zaposlenost v tekstilni industriji. • * * ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKEGA HOTELIRSTVA ^Moderni hotel«, strokovno glasiilo za hotelirstvo in turizem v Jugoslaviji in glasilo sekcije hotelskih lastnikov v zvezi gostilničarjev Savske banovine, prinaša v svoji zadnji (decemberski) številki članek, v katerem se priporoča ustanovitev organizacij hotelskih posestnikov po banovinah. Te banovinske organizacije naj bi se potem združile v Jugoslovansko zvezo hotelskih posestnikov. Dogovor med Nemčijo in Runuinijo določa med drugim, da izvozi Rumunija v Nemčijo na mesec najmanj 10.000 vagonov koruze. Zlato kritje lire se je jpo stabilizaciji dvignilo od 25-03% na 41 odstotkov. Zlate zaloge švicarske Narodne banke so dosegle novo rekordno višino 2347 milijonov frankov; na koncu leta 1930 so znašale šele 713 milijonov frankov, so »e torej v teku enega leta pomnožile za 1634 milijonov frankov, oziroma skoraj za 230 odstotkov. Število konj v Poljski je naraslo na 4,100.000, in je stopila Poljska s tem v prvo vrsto konjerejskih držav. Naročila ameriškega jeklenega trusta padajo; ob zaključku leta 1930 so znašala 3.944.000 ton, 31. oktobra preteklega leta 2.994.000 ton in ob zaključku preteklega leta 2,735.000 ton. Združene jeklarne v Nemčiji izkazujejo za četrtletje oktober-decemiber padec produkcijskih in prodajnih številk od 233‘7 mil. na 144-36 mil. mark proti istemu četrtletju prejšnjega leta, to je za 38%. Naročil je sedaj 44 odstotkov lanskih istočasnih naročil, torej niti ne polovica. Izvoz sadja in zelenjave iz Bolgarije je znašal do začetka decembra 1242 vagonov, izvoz grozdja 642, izvoz sliv 450 vagonov. Jabolk in orehov so le malo izvozili. Trgovinska bilanca Poljske je zaključila preteklo leto z aktivnostjo 412 milijonov zlotov. Obtok bankovcev v Ogrski je bil 7. t. m. s 382 milijoni pengo za 24 milijonov manjši koit lani ob istem času. Bilance angleških velebank izkazujejo vse nazadovanje dobička. Samo banka Barolay je pustila svojo dividendo neiz-premenjeno, Lloydova jo je znižala za poldrugi odstotek in vse druge za dva odst. Moratorij Mehike za inozemske dolgove bo podaljšan do 1. jan. 1934. V Newyorku se bo sestala v tej zadevi posebna mednarodna komisija. Velikanski kreditni zavod v U. S. A. bo ustanovljen te dni. Imel bo glavnico dveh milijard dolarjev; držav, blagajna bo dala kot začetno glavnico poldrugo milijardo na razpolago, dočim bodo dobili ostali poldrugi milijon potom javne subskripcije. Pristaniški promet Reke je padel v preteklem letu napram letu 1930 za 21-03 odstotkov. Finančna komisija Društva narodov, ki zboruje te dni v Ženevi, razpravlja med drugim o finančnem položaju Avstrije, Ogrske, Bolgarije in Grške, o ustanovitvi Agrarne kreditne banke za Vzhodno Evropo in o vprašanju devizne kontrole- Ogrski devizni predpisi so na novo poostreni; v inozemstvo potujoči smejo imeti s seboj v tujih valutah samo 50 peng6. Doslej je bilo dovoljenih 150 peng8 in prej 300 pengi). Trg konoplje je po poročilu iz Odžacev (Vojvodina) miren; kupuje se malo, ker se slabo naprej prodaja. Gdynia, veliko poljsko pristanišče ob Baltskem morju, je imela v preteklem letu s 5,300.000 tonami za 47*2 odstotkov večji blagovni promet kot v letu 1980. Prago je obiskalo v preteklem letu 511.000 tujcev, za 130.000 oseb manj kot a letu 1930. Turčija dementira angleške vesti, da hoče ustaviti plačevanje obresti za svoja inozemska posojila, in pravi, da so obresti za prvi bodoči rok že skoraj popolnoma zagotovljene. Dalje se poroča, da se vodijo z izgledom na uspeh pogajanja z inozemskimi upniki glede pogojev odplačevanja. Češka sladkorna industrijska družba v Pragi bo izplačala iz čistega dobička v znesku 3-3 milij. Kč (lani 6-4) dividendo 12 Kč (lani 25 Kč). Obtok bankovcev v Avstriji je po zadnjem izkazu Narodne banke v znesku 1102 milij. šilingov krit s ca 25 odstotki (24-96). Grška novčna banka je zvišala obrestno mero od lil na 12 odstotkov. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 3. nov. 1931; prej je bila kot sedaj 12 odstotna. Tekoči dolgovi Nemčije so bili izkazani na koncu preteklega leta s 1912^6 milijoni mark. Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljSe pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Konkurzi in poravnave Društvo industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. januarja 1932.: A. Otvorjeni konkurzi: Savska banovina: Golub Luka, Budro-vac; Hanzel Anton, Metlika; Koprivnjak Josip, Bjelovar; Miklauc Minka, Karlovac; Miklavc Minka, Zagreb; Tittjung Anica, »Mignon«, Zagreb. Primorska banovina: Hrvatska dalma- tinska seljačka vinarska zadruga u Šibeniku. Drinska banovina: Jovič Kadivka, žena Milana, Šabac; Vingulac M. Mirko, Šid. Dunavska banovina: Dukič Š. Mihajlo, B., Topola; Krumarevič J. Ljubo, Ljig; Nestor Ivko, Čurug; Srečkovič Dragoljub, Trnava. Moravska banovina: Djokič Dušan, Bo-ljevac; Kračunovič Dimitrija, Metovnica. Vardarska banovina: Dimitrijevič J. Gjorgje^ Bitolj; Dolgovič P. Nikola, Prilep, Gjorgjevič Spaso, Bitolj; Koen Salomon, Skoplje; Protič Jovan, Kumanovo. Beograd, Zemun, Pančevo: Ačimovič Vojislav, Beograd. B. Kazglašene prisilne poravnave izven konkurza: Dravska banovina: Fedran Anton, Št. Jur ob južni železnici; Kolar Franc in Ivana, Gradišče pri Slovenjgradcu; Kraup-ner Rihard, Celje; Mlinarič Josip, Maribor; Smolej Rudolf, Maribor. Savska banovina: Durbešič Gustav, Ravna gora; Eisenstadter Marija, omože-na Berkeš, Torčec; Jurčič Rafael, Senj; Kohn Blanka, Zagreb; Lavrič i Peternel, Zagreb; Malenšek Josip, Semič; Mayer Lavoslav, Brod na Savi; Oreškovič Ivan, Kompolje; Oreškovič Josip, Kuterovo; Pšeničnik Franjo, Pregrada; Rast Ivan, Kutina; Schlossberg Hinko i Sin, Glina; Ulovec Josip, Gunja; Vošički Vinko, Koprivnica. Vr baška banovina: Fleksler Georgi j, Doboj. Primorska banovina: Mladin Martin, Split; Ostojič Rista, Mostar. Drinska banovina: Damjanovič Boško, Cačak; Wolisch W. Nachf. Gottfried Eder, V ukovar. Zetska banovina: Nikovič Kosta, pok. Rista, Kotor; Petrovič Gjilda, Dubrovnik; Trpkovič Atanasije, Kos. Mitroviča. Dunavska banovina: Dabič Janko, Vel. Bečej; Fendvar Mavro, Sombor; Kojič Milivoj, Martanoš; Turčanja Rozalija roj. Fu-to, Bačka Topola. Vardarska banovina: Panevič Brača, Sv. Nikola. Beograd, Zemun, Pančevo: Armid Isak, Beograd; Jankovič M. Vojislav, Beograd; Švare O. Mihajlo, Zemun. Trpa poročili C. Odpravljeni konkurzi:* Dravska banovina: Smolej Rudolf, Maribor; šrbinc Jakob, Vižmarje. Savska banovina: Lavrič i Peternel, Zagreb; Paušič Mirko, Zlatar. Drinska banovina: Milenkovič Mladen i Jankovič Dragutin, Jelašince. Dunavska banovina: Gertner Salomon Vršac; Maričič Ivan, Kragujevac; Radosavljevič Rajko, Osanice. Moravska banovina: Mihajlovič Života, Negotin; Nikolič Košara, žena Tauasija, Kruševac. Beograd, Zemun, Pančevo: Martinovič Mitro, Beograd. D. Odpravljene prisilne poravnave: Dravska banovina: Hlastan Slavko, Trbovlje; Pečovnik Cirila, Sv. Jakob v Slov. Goricah; Smolej Rudolf, Maribor; Teppey Josip, Vitanje; Weinberger Mirko, Zagorje ob Savi. Savska banovina: Blass Bernard, Va- raždin; Dozet Miloš, Karlovac; Friedmann M., Zagreb; Lavrič i Peternel, Zagreb; Miklauc Minka, Karlovac; Rukavina Božidar, Otočac; Smerdelj Josip, Sušak; Schvvartzenberg Ljudevit, Zagreb. Drinska banovina: Švajberič Manda, Sr. Mitroviča. Zetska banovina: Bedžič H. Halim, Kos. Mitroviča. Dunavska banovina: Hasbung Geza, Sombor; Klein Simon i Sin, Bač. Petrovo selo. * Opomba. Vzrok, zakaj je bilo postopa nje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Tržne cene v Ljubljani dne 2. januarja 1932. Govedina v mesnicah po mestu I. vrste Din 12, II. 10, na trgu 1 kg govejega mesa I. 10—12, II. 8—10, III. 6—8, jezika 14, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 6—12, ledic 6—12, možganov 18—20, loja Din 5 do 6, 1 kg telečjega mesa I. Din 13, II. 9 do 11, jeter 20—24, pljuč Din 14, 1 kg prašičjega mesa I. Din 14—16, II. 10—12, pljuč 8—10, jeter 12—16, ledic 20—22, glave 6—8, parkljev 4—6, slanine trebušne 12, slanine, ribe in sala 15—16, slanine mešane 13—15, masti 16—18, na debelo 14, šunke (gnjati) 18—20, prekajenega mesa I. 16, II. 12—14, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8—10, jezika Din 24, 1 kg koštrunovega mesa Din 6—10, jagnjetine 16—18, kozličevine Din 20, 1 kg konjskega mesa I. Din 6, II. Din 4, 1 kg krakovskih klobas Din 22, debrecinskih 22, hrenovk 22, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25—26, polprek. kranj. škili 28, suhih 35, prekaj. slanine Din 16 do 18, piščanec Din 15—20, kokoš 20—30, petelin 20—25, Domači zajec 6—15, d-ivji zajec 30—35, 1 kg srne Din 10—20, 1 kg karpa Din 20—35, linja 24—30, ščuke 35 do 40, postrvi 60, sulca 60, klina 15—20, mrene 10—15, pečenke Din 10—12, 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 32—40, masla 30 do 36, bohinjskega sira 24—26, sirčka 7—8, par jajec Din 2-50—3-50, 1 liter starega vina Din 14—20, novega vina 10—14, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 5, 1 8MP nica piva Din 6, 1 kg belega kruha D 4-40, pol belega 3-80, črnega 3-20, rženei 3-20, navadna žemlja Din 0-50, 1 kg luks* nih jabolk Din 5, jabolk I. 4, II. 3, IH-ena oranža 0-75—2, limona 0-75—1, 1 ' rožičev 8, fig 10—16, dateljnov 24—44,0! hov 3-50—5, luščenih orehov 14—18, suL češpelj 5—12, hrušk Din 5—8, 1 kg Me Portoriko Din 72—76, Santos 48—52, Ir 42—46, pražene 1. 100, II. 80, III. 56,- M- stalnega belega sladkorja 14, v kocl^, 15-50, kaviie primesi 18, riža I. 8—11,1 6—7, 1 liter namiznega olja 17, jedilni 16, vinskega kisa 4-50, navadnega 2| 1 kg soli morske debele 2-50, drobne celega popra 60, mletega 62, paprike L rike, po kakovosti 36, 1 lir 24, sladke paprike, _ petroleja 7, 1 kg testenin I. 9-50, II. 7' pralnega luga 2-50, čaja Din 60—85, L moke štev. 0, na debelo Din 405—430, drobno 4-75, štev. 2, na debelo 380—-^j, na drobno 4-50, štev. 4, na debelo 335* 380, na drobno 4—, štev. 6, na deW 285, na drobno 3-75, 1 kg kaše 5, jeŠp! nja 5, ješprenjčka 6—10, otrobov 1-501 koruzne moke 2-50—3, koruznega zdr<>® 4—4-50, pšeničnega 5—6, ajdove moke 6—7, II. 5, ržene moke Din 3-50—4, 1 rži Din 190—210, ječmena 180—210, o's 185—210, prosa 190—210, koruze 155—1^ ajde 200, fižola ribničana 275, prepeliČ« 335, 1 kg graha 8, leče Din 8—12, 50 premoga Din 30, 1 tona premoga 44011 445, kub. m trdih drv 100—130, mehi8 drv Din 70, 1 q sladkega sena Din f pol sladkega 75, kislega 60—70, sla1*1 Din 50—60, 1 kg endivije Din 10—12,te tovilca 12, radiča 8—12, poznega zelja* LOUENIfl Zelezniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro Ljubljana, Miklošičeva MEDNARODNI TRANSPORTI z PREVOZI - PRESELITVE Telefon 27-'jr JSMeal Najboljši stroji l Vsak kupne najboljša referenc« 1 Tudi na obroke dobavi .tvrdka & *. »i.? ¥?< h Ustanovljeno leta 1906 Ljubljana Telefon 22~6& £agz?eb Sajmiššts 56 ■t 2 Ustanovljeno leta 1906 Brzojavi: Kiisporcoloniale Ljubljana - Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniaie Lastnik : Josip Verlič V e 1 e t r go v i n a kolonijalne robe. Veiepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Tolna postražba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 KLIŠE) E vs^/i vrsi- pa folog rafij a Au ali risbah. /*vrK m/« najs