PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 10 lir Leto XX. Št. 92 (5775) PO POROČILU MINISTRA ZA DRŽAVNI PRORAČUN GIOLITTIJA Vlada odobrila glavne poteze gospodarskega načrta 1965-69 Hkrati je odobrila tudi kriterije za koordinacijo med gospodarsko politiko (javni izdatki, finansiranje investicij in lokacija gospodarskih dejavnosti) in petletnim načrtom - Nenni o sedanjih gospodarskih težkočah in vladnem programu KEM, 16. — Pod predsedstvom predsednika vlade Mora so le sestali ministri Nenni, Giolittd, Pastore, Amaudi, Tremello-Oi, Colombo, Ferrari Aggradi, Jervolino, Russo, Medici, Matta-rella, Bo; podtajniki Caron, Gatto, Pintus, Graziosi in guverner državne banke Carli. Minister Giolitti je obrazložil glavne kriterije in poteze petletnega načrta, ki mora doseči: 1) Popolnoma in učinkovito izkoristiti nezaposleno delovno silo; 2) teritorialno porazdeliti dodatno delovno silo, da bi postopno odpravili neravnovesja med severom in jugom dežele; take povečati proizvodnost na nekmetijskih sektorjih, da bo omogočila italijanskemu gospodarstvu visok tempo razvoja. Giolitti se je nato zadržal na vprašanjih sedanje neugodne gospodarske konjunkture in dejal, da smotrov dolgoletnega gospodarskega načrta ne bo moč uresničiti, če se prej ne zagotovi stalno naraščanje varčeva nja, da bi tako dobili sredstva za investicije, ki so potrebne za uresničevanje programa go- spodarskega načrta. Končno je Giolitti poročal še o koordinaciji vladne gospodarske Politike, predvsem v zvezi z vprašanjem državnih izdatkov, finan-siranja investicij in lokacije proizvajalne dejavnosti, nato pa je pripomnil, da so se cene stabilizirale, dasi je opaziti tendenco po povišanju industrijskih cen, da industrijska proizvodnja še nadalje narašča in da se je izboljšal tudi odnos med naložbami in vlogami. Nasproti tem pozitivnim elementom pa so nekatere senčne plati: uvoz se je močno povečal (za 29,7 odst. v letošnjem januarju, v primeri z lanskim januarjem); toda uicii L. luucnuu januaijcm/, luua tudi izvoz se je povečal za 17 odst. V februarju se je izboljšal deficit trgovinske bilance. Stanje finančnega in kreditnega tržišča je še vedno težavno* in zato je še vedno potrebno omejiti ekspanzijo kredita, z davčne politiko pa je treba doseči* da razpoložljiva finančna sredstva ne bodo šla v potrošnjo, ampak v produktivne investicije. V diskusiji so Razčlenili razne nimiiliiiimtiitimiimiiiiiiiiiiiiiiiinifiiimiminiuiiiiiiiimitfiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiin NA KONFERENCI V ŽENEVI ZDA predlagajo «zamrznjenje» nosilnih raket ŽENEVA, 16. — Ameriški pred-*tavnik Fisher je predlagal danes *zazmrznjenje» nosilnih raket za Jedrsko orožje. Pri tem je podrobno obrazložil, katere rakete bi morale biti podvržene temu ukrepu. Fischer je dodal, da bi ustavitev proizvodnje strateških sred-stev na sedanji višini omogočila znaten korak naprej, da se ustavi oboroževalna tekma. Ameriški načrt določa, da bi u-stavitev proizvodnje teh raket mo-nala spremljati prepoved izdelovanja novih vrst orožja in bi morali hkrati določiti nadzorstvene ukrepe, ki bi jih omejili na tovarne, ki izdelujejo to orožje in na rampe skupno z inšpekcijam:, da se ugotovi, da ni nobenih taj-naprav. Ameriški delegat je izjavil, da imajo ZDA sedaj 750 strateških izstrelkov in da bo to število v Prihodnjih letih naraslo na 1.700. v enaki meri se bo povečalo število sovjetskih izstrelkov. Zato je Potrebno zaustaviti oboroževalno lekmo na tem sektorju. ,..®°|sarski, češkoslovaški in sovjetski delegat so izjavili, da zamrznjenjen strateških izstrelni/ n’ no^en Pravi razorožitveni , krep, ker ne določa uničenja nobenega orožja. ,®°yjetski delegat Carapkin je .ji poudaril, da je predlagano nadzorstvo nesprejemljivo, ker hi vnK6 £®A z njim razširiti svojo onunsko mrežo na vse sovjetsko p'ml|e. in na sovjetske tovarne, vfbdpkm je zatem govoril o so-oin S,ih. Predlogih za umik tujih DaariiSf in iet’ za sklenitev nen.i-val , Pogodbe med NATO in Savskim paktom in za skrčenj? vojaških proračunov. Pripom-ki 'le' ja. so 1° realistični ukrepi, potr.i, dai° iakoi izvesti, ker n; lofitvo nobeno zapleteno nad- vie,aIapkin 3e izjavil, da bi Sodi „ a zveza bila naklonjena tu-tam, r,d"em“ pozivu, ki bi ga razorožitveni odbor poslal vsem šk» am' -nai skrčijo svoje voja-števi£r°ra?u,nei Tudi za znižanje zve^n v?J,alcov bi bila Sovjetska kreponi akloniena enostranskim u- ustan^*1 * * * V” delegat Je predlagal stanoviuv odbora stroHovnjakov, računov101141'-^5*1"0.3 vojaških pro-*■' v raznih držav in bi prou- shrčenf**5?’ ,zato da sporazum o res učinkovit prorafunoy Postane Dean Rusk na Formozi ni^fnik^K16' Ameriški državne* ji & ^?an Rusk 3e Pn*el da- govor. Ma2lle, na Formozo na razgovore s Cankajškom. v Iz Tajpeha bo Husk odpotoval s Ziaj*.0n.- kjer se bo razgovarjal voin»ini Juzn°vietnamske vlade o v°Jaškem in političnem položaju dva a ■ ?V1 * * * *' V Sajgonu bo ostal ^ashingt ln Se *30 na*° vrnil v ^a tiskovni konferenci v e i mnik -DA še dalje podpirale for-in i vlado kot ((kitajsko vlado«, h.iP* dod'aL da se bodo ZDA še v OZNUP*rale spreiemu Kitajske r.^lriuje se, da se je Dean Rusk liti^varjal s Cankajškom o po-Frnn„i“0 pekinga, potem ko je in „ c 1® Priznala pekinško vlado, • i. a .Poznejših odnosih med Japon- Formozo zaradi razvoja tr- * Vine med Japonsko in Kitajsko. V Se dva potresna sunka v Sl. Brodu ZAGREB, 16. — Prebivalstvo Slavonskega Broda in okolice je sinoči ob 23.30 prebudil nov potresni sunek. V paniki, ki je zajela nekatere, je bilo ranjenih 6 oseb med njimi tudi en tuj državljan, ki je skočil skozi okno svoje sobe v prvem nadstropju hotela «Brod», Potresni sunek je povečal škodo na nekaterih že poškodovanih hišah. Danes popoldne, nekaj minut po 13. uri, je sledil drugi slabši potresni sunek, ki ni prizadejal škode. PASADENA (Kalifornija), 16- — Seizmografi zavo-da v Kaliforniji so registrirali danes močan potres v razdalji približno 2000 milj v smeri severozahoda, to je na Aljaski. Potres je bil približno 480 kilometrov jugozahodno od Kodia. ka. Mesto Anchorage, ki ga je zadnji potres na Aljaski najbolj prizadel, ni bilo danes prizadeto. Potres je imel mpč 6.7 stopnje po lestvici Richter. Do sedaj ni poročil o žrtvah ali o škodi. plati teh vprašanj, nato pa odobrili nakazane kriterije in glavne poteze petletnega gospodarskega načrta in kriterije za koordinacijo gospodarske politike vlade. V poslanski zbornici so nadaljevali in zaključili razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje spremembe in dopolnila k zakonu 4. novembra 1963. št. 1457 v korist prizadetega prebivalstva na področju Vaionta. Po govoru podtajnika za javna dela Romite pa so proučitev poedinih členov osnutka predložili na torek. V senatu pa so razpravljali o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado za reorganizacijo nameščencev generalštabov vojske, mornarice in letalstva. Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je prejelo danes dokumentacijo medministrskega odbora za cene (CIP) glede nedavnega sklepa tega odbora, da se povišajo tarife telefonske službe. Po tem povišanju, ki bo stopilo v veljavo v maju, se bodo dohodki telefonskih družb povišali za okrog 20 odst. (nekaj več kot 50 milijard letno), kar bodo potrošile za izboljšanje telefonske službe. Na današnji tiskovni konferenci je minister za turizem in prireditve Corone obrazložil načrt za razvoj tujskega prometa, glede katerega so se sporazumeli skupno z zainteresiranimi ministrstvi, uveljavljati pa ga bodo začeli v prihodnji sezoni; za letošnjo sezono pa bodo sprejeli nekatere ukrepe, da bi olajšali dotok tujih turistov .(poenostavljenje policijskega in carinskega postopka pri prehodu meje; podaljšanje urnika za ogled galerij, muzejev itd.; izboljšanje letalske službe; poostritev kampanje proti ropotu v letoviških krajih; z gostinsko zvezo so se sporazumeli, da bodo cene gostinskih uslug stalne, hkrati pa bodo uvedli »turistične o-broke po stalni ceni« itd..) Podpredsednik vlade Nenni je pojasnil socialističnim parlamentarcem sedanje stanje v zvezi s krizo gospodarske konjunkture in s politično in programsko obvezo vlade. Pritisk finančne stiske je tako močan, da ga vlada ne more ignorirati in da se pri tem zaveda, da se demokratična ureditev države reši samo tako, da se valuta zavaruje pred inflacijo ali razvrednotenjem in s tem, da se utrdi raven proizvodnje in delavske zaposlitve. Toda ta finančna stiska, je nadaljeval Nenni, ni le posledica sedanje konjunkture, ampak je hkrati posledica neurejenega razvoja države v zadnjih desetih letih, ker je izostalo gospodarsko načrtovanje. Nenni je nato poudaril potrebo, da se podpre ta razvoj demokratične družbe in države, in obvezo vlade, da uresniči načela republiške ustave. To pa bo moč uresničiti le, če bomo premostili «sedanje dramatične gospodarske, finančne in socialne težkoče, kar nam bo omogočilo ustvaritev trdnejšega, pravičnejšega in bolj človeškega sistema«. «Zaman bi bilo prikrivati si ogromne težkoče te tako kom. pleksne naloge v tako težavnem in dramatičnem trenutku, da jemt lje človeku sapo, ko se spopada vsak dan z njegovimi trdotami. Ce bi socialisti upoštevali le strankarski egoizem, bi se bili mogli odtegniti odgovornosti, da s svojimi silami sodelujejo pri rešitvi krize, ki je plod gospodarskega in socialnega sistema, ki mu nasprotujejo in se bore proti njemu; toda prisotnost socialistov v vladi je danes, kakor ni bila morda nikoli, dolžnost. Prihodnji tedni in meseci bodo odločilni: tako glede borbe, da bi preprečili inflacijo alj razvrednotenje denarja, in s tem brezposelnost delavstva; tako glede bitke med večino in opozicijami v deželi in parlamentu o kmetijskih in deželnih zakonih, kakor tudi glede urbanističnega zakona, ki je že zadobii odločujoč značaj. V ospredje pridejo velika vprašanja, ki bodo karakterizira-la večino in opozicijo; toda naj-odločilnejša bitka bo zadevala gospodarsko načrtovanje in njegovo vsebino.« Dopisnik DPA izgnan iz Moskve MOSKVA, 16. — Agencija Tass javlja, da je dopisnik zahodno-nemške tiskovne agencije DPA dobil ukaz, naj v 24 urah zapusti sovjetsko prestolnico. Ukrep je v zvezi z lažno novico o smrti Hru-ščova, ki jo je v ponedeljek razširila ta agencija. Tass dodaja da so sovjetske oblasti dale ukaz a-genciji DPA, naj zapre svoj urad v Moskvi; in da so ukrep sprejeli zaradi «širjenja lažnih in izzivalnih novic o Sovjetski zvezi«. Agencija DPA je danes izrekla svoje «obžalovanje» zaradi sovjetskega sklepa. V svojem sporočilu pravi med drugim: «DPA v celoti razume, da je sovjetska vlada zelo nezadovoljna zaradi lažne novice, ki jo je razširila DPA. 14. aprila in ponovno 15. aprila je nemška agencija izrazila obžalovanje zaradi incidenta. V brzojavkah sovjetskemu zunanjemu ministrstvu, sovjetskemu poslaniku v Bonnu in sovjetski agenciji Tass poudarja; da podlaga incidentu ni bila nobena oblika namernega izzivanja. Ponovno nemška agencija izjavlja, da njen dopisnik v Moskvi ni imel nič opraviti z lažno novico. Nasprotno, takoj jo storil vse mogoče, da prispeva k razjasnitvi nesporazuma. Kakor je a-gencija že izjavila 14. aprila, je treba odgovornost za razširjenje lažne novice pripisati človeški pomoti, čeprav je agencija DPA sama neposredno zainteresirana. Nemška agencija upa, da bo nadaljnja preiskava omogočila revizijo sedaj sprejetega sklepa.« Predstavnik bonske vlade Von Base je izjavil, da razume čustva, ki so napotila sovjetsko vlado, da je odredila, naj se zapre urad DPA, in da je izgnala njenega dopisnika iz SZ. Dodal pa je, da Upa, da bodo ukrepi sovjetske vlade preklicani. TRST, petek 17. aprila 1964 Vrhovni sovjet odlikoval Hruščova ob njegovem 70. rojstnem dnevu Voščila KP Kitajske, KP Italije, predsednika vlade Mora, predsednika Johnsona in številnih drugih osebnosti MOSKVA, 16. — Nikita Hruščov slavi jutri svojo 70-letni-co. Ob tej priložnosti je dobil številne čestitke. Med temi so čestitka maršala Tita, ameriškega predsednika Johnsona, predsednika italijanske vlade Mora in številnih drugih. Za proslavo rojstnega dne Hruščova so prišle v Moskvo številne partijske delegacije Vrhovni sovjet ZSSR je nocoj odobril dekret, s katerim podeljuje Hruščovu naslov «junaka Sovjetske zveze« in ga odlikuje z Leninovim redom in z redom zlate zvezde. Čestitke Hruščovu so poslali tu- d: centralni komite KP Kitajske in voditelji LR Kitajske ter centralni komite KP Italije. V svoji poslanici s čestitkami pravijo kitajski voditelji med dru. gim: »Dragi tovariš, ob vašem 70. rojstnem dnevu vam pošiijamo voščila in želimo dobro zdravje in dolgo življenje. Komunisti Ln ljudstvo Kitajske gojijo najgloblja čustva in največje spoštovanje do komunistov in do ljudstva Sovjetske zveze, ki živijo v rojstni deželi leninizma in imajo dolgo revolucionarno tradicijo. Toplo se veselijo z njimi zaradi njihovi!: uspehov po oktobrski revoluciji. Narodi obeh velikih bratskih držav, Kitajske in Sovjetske zveze, imajo skupne koristi in skup. ne smotre pri svoji borbi. Ce gledamo bistvo stvari z marksislič-nega vidika, ne bodo imperialisti in reakcionarji pod vodstvom ZDA nikoli opustili svoje politike pro-ti Sovjetski zvezi, Kitajski, komu. nizmu, revoluciji in ljudstvu. Trdno smo prepričani, da — ka- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1lllllllltlllllll|II||||||l|||||||||||||||l|||||||||||II|ll|||||||||||tl||||l|ll|||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| De GauIIe ni povedal nič novega v svojem govoru po televiziji Edgar Faure m Bettencourt zagovarjata de Gaullovo politiko v Aziji • 26. aprila protestno zborovanje proti jedrskemu orožju - Jules Moch: za Francijo je jedrsko orožje lesena pištola PARIZ, 16. — Francoski predsednik de Gaulle je govoril danes po radiu in televiziji. V svojem govoru je podal pregled o gospodarskem položaju Francije in je nato govoril o zunanji politiki. Izjavil je, da je težko točno oceniti napredek v zadnjih petih letih, to je od 1958, ko je prevzel oblast v Franciji, naštel pa je nekaj številčnih podatkov, da dokaže obseg gospodarskega razvoja, ki ga je dosegla Francija. De Gaulle je izjavil, da se je od leta 1958 do konca leta 1963 dohodek Francije.povečal «a 'i odstotkov, in je pripomnil, da niso nikoli dosegli takega ritma. V istem času je Franciji uspelo plačati svoje dolgove ter ustvariti lastne rezerve zlata ju valut; življenjska raven Francozov se je izboljšala za 21 odstotkov, to je povprečno štiri odstotke letno. De Gaulle je nato govoril o zidanju stanovanjskih hiš v Franciji, o nakazilih za zdravstvene ustanove, za znanstvene ustanove in za šole ter za mladinska organizacije in šport. Zatem je posvaril Francoze pred nevarnostjo inflacije. Zaradi tega so uvedli francoski načrt za stabilizacijo. Pripomnil je, da kljub nekaterim predvidevanjem, ni ta načrt zmanjšal ritma francoske proizvodnje in trgovine in tudi ne življenjske ravni. »Toda, je dodal de Gaulle, gotovo je, da bi do tega prišlo, če bi začeli trošiti več kakor imamo. To tem bolj, ker evropski trg, ki postaja postopoma bistven za našo blaginjo, ki pa hkrati uvaja med šestimi stanje ........................................ Z BLAGOJEVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE Ugoden potek jugosl.-itaL pogajanj Titova poslanica kongresu FLN Poglobitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko BEOGRAD, 16. — Po kratkem presledku Je bila danes redna četrtkova tiskovna konferenca, na kateri je zastopnik državnega tajništva Dušan Blagojevič pozdravil sklep predsednika ZDA Johnsona o ponovnem priznanju Jugoslaviji klavzule naj- večjih ugodnosti v trgovini z ZDA. Ta sklep, po izjavi Blago-jeviča, uresničuje to, kar je a-meriška vlada tudi prej zastopala kot skupen interes v razvoju sodelovanja med obema državama. Jugoslovansko-italijanska trgovinska pogajanja, ki se vodijo že nekaj dni v Beogradu zaradi izboljšanja obstoječih inštrumentov za medsebojno izmenjavo in ureditev malega obmejnega prometa in za Jateljsko in konstruktivno ozračje razgovorov odraža željo obeh držav, da še bolj razvijeta koristno gospodarsko sodelovanje in odnose,« Je poudaril zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve, V odgovoru na vprašanje novinar- pred kratkim odgovoril na poslanico predsednika Tita, in je dodal, da je ta izmenjava misli med obema predsednikoma ponovno potrdila podobnost pogledoy na mnoga aktivna medfca#clni| vprašanja. Med drugim sta ffredsednika izmenjala poglede tudi o novi konferenci nevezanih držav. V zvezi z delom svetovne konference v trgovini tn razvoju Je za- stopnik državnega tajništva izrazil upanje, da se bo delo konference tudi nadalje ugodno razvijalo v po- zitivnem ozračju kot doslej in se končalo z ugodnimi in s konkretnimi sklepi. Na vprašanje, kako komentira najnovejši napad lista kubanske revolucije «Hoy» na Jugoslavijo, je Blagojevič odgovoril: «Zaenkrat lahko rečem samo to, da ta članek temelji na netočnem prikazovanju in tolmačenju dejstev.« V poslanici, ki jo je poslal generalni tajnik ZKJ Tito v imenu CK ZKJ kongresu Fronte narodne osvoboditve Alžirije, je izrazil upanje, da bo kongres prispeval k družbenemu in gospodarskemu napredku Alžirije, k socializmu in h krepitvi prijateljstva in sodelovanja med Alžirijo in Jugoslavijo ter sodelovanje med vsemi naprednimi silami na svetu. Tito poudarja, da je zmagoslavna osvobodilna borba alžirskega ljudstva dala velik prispevek in podprla borbo proti kolonializmu in neokolonializmu, in ugotavlja, da jugoslovansko in alžirsko ljudstvo združujejo isti ideali v borbi za socializem, za zagotovitev miru in miroljubno koeksistenco in enakopravno demokratično sodelovanje med narodi. V Beogradu se je danes končalo 6. zasedanje jugoslovansko - poljskega odbora za gospodarsko sodelovanje, na katerem so proučili rezultate do- sedanjega sodelovanja, možnosti novega nadaljnjega razvoja in sprejeli zadevne sklepe. Odbor je ugodno ocenil dosedanji razvoj sodelovanja posebno na področju strojegradnje, elektro-industrije, metalurgije in kemijske industrije in trgovinske izmenjave, katere obseg se s podpisom novega protokola povečuje letos za okrog 16 odst., to je na 100 milijonov dolarjev. Zaradi enakomernega in uspešnega razvoja blagovne izmenjave v bodoče je odbor sprejel priporočilo, da se v prvi polovici prihodnjega leta sklene dolgoročen sporazum o blagovni izmenjavi za dobo od leta 1966 do 1970. Sprejeli so nadalje sklepe, ki se nanašajo na sodelovanje bančnih in finančnih organov obeh držav, in priporočila o nadaljnjem razvoju sodelovanja na področju prometa. B. B. «Pod svobodnim soncem» bo barvni film LJUBLJANA, 16. — Podjetje «Viba jilm» je sklenilo snemati barvni film po romanu Franca Finžgarja «Pod svobodnim son. cem». Napisanih je že več o-snutkov scenarija, na podlagi katerih bo glavni režiser Franc Štiglic ob sodelovanju posebne skupine scenaristov izdelal o-kvirni scenarij, ki bo služil za pisanje končnega scenarija. Snemanje se bo verjetno pričelo leta 1966. stalne konkurence, ne bi mogel dolgo časa vključevati francoskega gospodarstva, katerega inflacija bi razbila računsko, trgovinsko in pla. čilno bilanco.« Zatem je de Gaulle govoril o francoski jedrski sili in ponovil že vse znane argumente, češ da bi posledica za Francijo bila porazna, če bi se odrekla atomski oborožitvi. Glede pomoči razvijajočim se deželam bo opustitev te pomoči po mnenju de Gaulla pomenila »oddaljiti se od teh držav in prepustiti naše mesto drugim. To bi nam zaprlo obširna področja gospodarske, tehnične in kulturne dejavnosti, namesto, da bi jih odprli. Predvsem pa bi to pomenilo odreči se deležu, ki nam pritiče na poti do razvoja, ki vodi toliko narodov Afrike, Azije, Latinske Amerike, da se s svoje strani razvijajo, ne da bi se postavili na milost in nemilost ene ali druge od obeh hegemonij, ki težijo za tem, da si razdelita vesolje, dokler se ne bo Zahodna Evropa mogla ali se ne bo hotela organizirati tako, da ustvari ravnotežje.« Na koncu je de Gaulle Izjavil, da je Francija, «ki je našla v sebi sami vire močne obnove, izbrala napore, strnjenost in uspeh«. De Gaullovo politiko v Aziji sta včeraj podprla dva parlamentarca, ki ne pripadata golistični stranki. Bivši predsednik vlade Edgard Faure je med drugim izjavil: «Z razbitjem poniževalnega kroga, ki navaja Kitajsko, da išče skrajne rešitve, je treba pomagati tej državi, da bi šla po isti poti kakor Sovjetska zveza miroljubnemu sožitju z Zahodom nasproti.« Faure je izjavil, da je optimist glede prihodnjih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Glede kitajsko-sovjetskega spora je izjavil, da je eden glavnih vzrokov tega spora zbližanje med Sovjetsko zvezo in ZDA, «ker Kitajci ne odpustijo Sovjetom, da gredo na večerjo h komu, ki ne raztegne vabila tudi nanje«. »Vzpostavitev diplomatskih odnosov med ZDA in Kitajsko bi napravila konec kitajsko-sovjetske-mu sporu. Kitajska, bi se tedaj lahko usmerila k miroljubnemu sožitju, kakor je storila Sovjetska zveza. Mi moramo prispevati k temu premiku,« je dodal Faure. Tudi Andre Bettencourt, ki je bil državni tajnik v vladi Mendes Francea in ki je sedaj podpredsednik zunanjepolitične komisije v skupščini, je podprl stališče pariške vlade glede Kitajske. Med drugim je izjavil: «Američani so zgubili igro v Južnem Vietnamu in gredo novemu Dien Bien Fu-ju nasproti. Stvari ne bodo potekale na enak način, toda rezultat bo enak. Američani bodo rekrutirali 25, zatem 50 nato 75.000 mož. Toda Vietkong, ki je Severni Vietnam in Kitajska, ne bo prenehal naraščati. Američani bodo čez eno leto ali čez dve prisiljeni oditi: to bo drama največje sile na svetu. Samo mednarodni sporazum lahko pripelje do rešitve. Tedaj bo politična gesta Francije s priznanjem Pekinga mogla dobiti vso svojo važnost. Američani hočejo delati samo lepo figuro. Kdo naj jim pomaga. če ne Francija?« Bettencourt je tudi izjavil, da če Kennedy ne bi umrl, bi njegov ((možganski trust« po predsedniških volitvah podpiral priznanje pekinške vlade, in je zaključil: «Ce bi jutri izbruhnila vojna, bi bili Rusi in Kitajci zavezniki. S časom pa morda ne bo tako; vsak mesec se večajo nasprotja glede obmejnih problemov, vsak teden se dogaja na desetine incidentov, o katerih niti ne vemo. Kitajska bo čez dvajset let ali več, ko bo imela jedrsko orožje, prepričana, da je prva velesila na svetu in bo hotela diktirati zakon. Toda ali bo vojna izbruhnila v teh dvajsetih letih ali pa se bo Kitajska, za Sovjetsko zvezo, poburžujila.« Nekaj ur pred de Gaullovim govorom je vsedržavni odbor proti francoski jedrski sili in za splošno razorožitev napovedal za nedeljo. 26. aprila veliko zborovanje, katerega se bodo udeležile številne osebnosti ter člani 38 strank in organizacij. Med temi so komunistična socialistična, enotna socialistična in radikalna stranka, gibanje za mir, združenje francoskih študentov, zveza profesorjev itd. Kakor je znano, se zavzema ta odbor za to, da bi se Francija pridružila moskovski pogodbi in da bi sodelovala na ženevski razorožitveni konferenci, ter nasprotuje ustanovitvi francoske jedrske sile. Predsednik odbora, bivši socialistični minister Jules Moch, je i-mel v zvezi z napovedanim zborovanjem tiskovno konferenco. Poudaril je, da je udarna sila na vseh sektorjih nelogična. Pripomnil, je, da se mora Francija zavedati dejstva, da ni pripravljena za moderno vojno. Zato je sedanja izbira naslednja; ali posvetiti štiri milijarde francoskih lahkih frankov udarni sili, ali Pa dati prednost šolstvu, gradbeništvu in socialnim delom. Bivši minister je dodal, da So proračune iz leta 1960 glede prve faze ustanavljanja udarne sile v veliki meri prekoračili. Pripomnil je, da bo potrebno 12 do 15 milijard težkih frankov namesto šest predvidenih. Samo naprave v Pierrelatte so stale pet milijard in pol težkih frankov namesto dve milijardi. Govornik je mnenja, da bo za drugo fazo potrebno približno 25 milijard težkih frankov, tako da bo ustanovitev udarne sile stala približno 40 milijard težkih frankov, to je toliko, kolikor stane 500.000 modernih trisobnih stanovanj. Zatem je govornik govoril o u-činkovitosti jedrskega orožja. Izjavil je, da je jedrsko orožje za velike države, kjer je gostota prebivalstva majhna, kar pa ne velja za Francijo. Trideset modernih jedrskih bomb bi zadostovalo za uničenje življenja v Franciji, medtem ko bi jih bilo treba 1.200, da se doseže enak rezultat v Sovjetski zvezi. Na koncu je Moch izjavil, da jedrsko orožje ni v nobeno korist pri napadu, pri ob-brambi ali za zastraševanje in ne more imeti nobene vloge v diplomaciji. Pripomnil je, da gre za leseno pištolo. Charlie Chaplin ima 75 let MILAN, 16. — Charlie Chaplin, ki ima danes 75 let, se je udeležit predstave »Boheme« v milanski Scali skupno z ženo. Ko je vstopil v ložo v prvi vrsti, ga je občinstvo spoznalo in ga pozdravilo z dolgimi aplavzi. Pozneje je Chaplin sprejel v svoji loži časnikarje. Na vprašanje. kako je praznoval svoj rojstni dan, je odgovoril; ((Danes je moj rojstni dan; to je vse. Hotel sem si privoščiti tedenski odmor in sem to izkoristil, da poslušam »Boheme«, ker ljubim glasbo Puccinija. Jutri bom zapustil Milan, ki sem ga prvikrat obiskal, in se bom vrnil v Švico.« Glede svoje filmske dejavnosti je Chaplin izjavil, da sedaj ne snema nobenega filma. Vendar pa ima enega v programu in ga bo snemal v Veliki Britaniji; on bo režiser in glavni igralec. Pripomnil je, da gre za komedijo. kor zahtevajo ljudstvo, stranke naših dveh držav in revolucionar, ja vsega sveta — se bodo s časom naše dežele in naši narodi tesno povezali v svoji borbi proti imperializmu in reakciji za ohranitev marksizma-leninizma, za o-brambo enotnosti v socialističnem taboru in v mednarodnem komunističnem gibanju, za podporo revolucionarnemu gibanju zatiranih narodov in držav sveta ter za o-brambo svetovnega miru. Čeprav so sedaj med nami nasprotja o nekem številu načelnih vprašanj, ki se tičejo marksizma-leninizma, in ni enotnosti med nami, smo globoko prepričani, da je vse to začasno. V primeru velike svetovne krize bi obe partiji, naši deželi in naši narodi nedvomno nastopili skupno proti skupnemu sovražniku. Naj se imperialisti in reakcionarji tresejo pred našo enotnostjo, zapisani so porazu. Dolgo življenje veliki e-notnosti in prijateljstvu narodov Kitajske in Sovjetske zveze. Dolgo življenje nepremagljivemu, revolucionarnemu marksizmu - leninizmu. Poslanico so podpisali Maoce-tung, predsednik kitajske republike Liu Sao Ci, predsednik stalnega odbora kitajskega narodnega kongresa Cu Teh in predsednik vlade Cuenlaj. Centralni komite KPI Italije pa pravi v svoji poslanici: «Naj vam ob vašem 70. rojstnem dnevu prispejo topla in bratska voščila cen-tralkomiteja KPI, vseh članov naše partije, milijonov Italijanov, ki se z nami borijo za mir, demokracijo in socializem, vseh tistih — in so večina našega ljudstva — ki se z občudovanjem spominjajo v trenutku, ko se v Italiji praznuje dvajsetletnica odpora, odločilnega prispevka Sovjetske zveze k zmagi nad nacizmom in fašizmom ter z naklonjenostjo in s prijateljstvom spremljajo vašo vztrajno borbo, da se od sveta odvrne a-tomska nevarnost ter da v miroljubnem sožitju zmaga nov način mednarodnih odnosov. Se posebno se spominjamo odločilne vloge, ki ste jo imeli na dvajsetem kongresu KP SZ, ki je etapa zgodovinske važnosti za vse mednarodno delavsko gibanje.« Zatem govori poslanica o perspektivah, ki jih je ta kongres nakazal, ter o dosežkih, do katerih je v skladu s tem prišlo, in nadaljuje; « aradi tega odločno zavračamo napad na politiko KP SZ in na vašo osebo od tistih, ki bi hoteli potisniti nazaj vse naše gibanje in nadomestiti splošno linijo mednarodnega komunističnega gibanja s sektaško in dogmatsko linijo, kj ne upošteva novih odnosov, til, ki so jih ustvarili na svetu zmaga oktobrske revolucije, rojstvo in razvoj sistema socialističnih držav v Evropi in Aziji, narodnoosvobodilno gibanje ter razvoj vedno novih držav po neka. pitalistični poti ter borba delavskega razreda in demokratičnih sil v kapitalističnih državah. Raztegnitev sile in vpliva našega gibanja na vse celine postavlja danes nove velike in zapletene probleme razvoja v okviru enotne strategije, ki naj zna upošteva- ti, v avtonomiji posameznih partij, sedanjo razčlenjenost mednarodnega komunističnega gibanja. V zgodovini sveta ni nikoli bilo doktrine, ki bi mogla združiti vse narode različnih kontinentov v skupen napor nad globoko različnimi objektivnimi pogoji, v katerih živijo, nad različno stopnjo gospodarskega razvoja, nad različne kulturne in politične tradicije. Rešiti to temeljno vprašanje in zgodovinsko nalogo enotnosti vseh revolucionarnih in naprednih sil je sedaj vprašanje, ki je pred našim gibanjem. Uspeli bomo, kolikor se bomo sklicevali, v ustvarjalnem duhu marksizma-leninizma, na to, kar imamo skupnega, na velike socialistične ideale pravičnosti, enakosti, svobode, bratstva med narodi, na smoter sveta, ki naj bo osvobojen imperializma, kolonializma, revščine, in nevar-nosti vojne. Naša partija je nudila in bo še dalje nudila ob zvestobi načelom marksizma-leninizma in proletarskega internacionalizma svoj avtonomni in odgovorni prispevek k tej akciji, s tem da bo v prvi vrsti iskala vedno večjo prilagojenost konkretnim pogojem naše dežele, da s tem še bolj razširi svojo množično bazo in da ustvari čim širšo delavsko, ljudsko in demokratično enotnost v borbi za pot v socializem, demokracijo in do miru.« V tem duhu pošiljamo, dragi tovariš Hruščov, naša najprisrčnej-ša voščila, zavedajoč se vrednosti, ki jo za ves svet imajo uspehi Sovjetske zveze pri zgraditvi komunizma in borbi proti imperializma, ter za zgraditev miroljubnega sožitja.# Prvi tajnik IO>r Togliatti je poslal Hruščova še posebno brzojavko z voščili. ZA 70. ROJSTNI DAN Titove čestitke Nikiti Hruščovu BEOGRAD, 16. — Predsednik republike maršal Tito je brzojavno čestital za 70. rojstni dan prvemu tajniku CK KP in predsedniku ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikiti Hruščovu in mu zaželel dobro zdravje in še mnogo let plodnega delovanja za blagor socializma v Sovjetski zvezi in miru na svetu. ((Izkoriščam to priložnost,« poudarja maršal Tito, »da izrazim prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med našima dvema državama vedno bolj krepili in da se bo sodelovanje med SFR Jugoslavijo in ZSSR vsestransko razvijalo v interesu naših narodov, stvari socializma in miru na svetu.« Ob rojstnem dnevu Hruščova objavlja jugoslovanski tisk priložnostne članke, v katerih, poudarja zasluge Hruščova za utrditev miru na svetu, za razvoj enakopravnega sodelovanja med socialističnimi državami in njegove osebne zasluge v razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. AL2IR, 16. — Alžirski predsednik Ben Bela, kot glavni tajnik vodstva alžirske narodnoosvobodilne fronte (FLN) je davi odprl kongres te organizacije ob navzočnosti 2.200 delegatov. Po izvolitvi verifikacijske komisije, ki je pregledala mandate na taj-ht seji, je Ben Bela podal dolgo poročilo. Sestanek voditeljev številnih komunističnih strank v Moskvi ob priliki današnjega 70. rojstnega dne Nikite Hruščova ter brzojavna čestitka CK KP Kitajske po eni strani in de Gaullov govor po drugi strani spadajo med glavne vesti včerajšnjega dne. Hruščov, ki je prejel z vseh strani sveta čestitke — med drugimi ameriškega predsednika Johnsona, predsednika italijanske vlade Mora, CK KP Italije, maršala Tita itd. — je prejel tudi zelo zanimivo brzojavno čestitko CK KP Kitajske s podpisom Maocetunga, Cueniaja, predsednika kitajskega parlamenta in predsednika republike, ki je po vsebini nenavadno pomirljiva, tako da skoraj ni verjetno, da bi bila iskrena ali pa pomeni določen umik v kitajsko-sovjetskem sporu spričo odločnega nastopa CK KP ZSSR in samega Hruščova. V brzojavki se namreč poudarja, da so nasprotja le začasna, da bi obe državi proti skupnemu sovražniku nastopili skupno, itd. zlasti če pomislimo, da je isti CK KP Kitajske v zadnjih mesecih napadal prav Hruščova osebno. — Vrhovni sovjet ZSSR pa je Hruščovu podelil naslov junaka Sovjetske zveze in ga odlikoval z Leninovim redom in z redom zlate zvezde. V zvezi s kitajsko brzojavko je zanimivo, da sta včeraj v francoskem parlamentu podprla de Gaullovo politiko v Aziji dva državnika, ki ne pripadata golistič-ni stranki, in sicer bivši predsednik Edgar Faure in Bettancourt, bivši tajnik v vladi Mendes-Fran-cea, ki je dejal, da «bi bili Rusi in Kitajci zavezniki, če bi jutri izbruhnila vojna«, da pa «s časom morda ne bo tako, ker bo Kitajska hotela diktirati zakon, ko bo čez dvajset ali več let imela jedrsko orožje«. De Gaullov govor je razočaral tiste, ki so pričakovali od njega več jasnosti o nekaterih mednarodnih vprašanjili. Vse kaže, da je govoril pod vplivom predsedniških volitev v prihodnjem letu in se predvsem po- hvalil, da se je po šestih letih, od kar je na oblasti, dohodek države povečal za 30 odst., hvalil je načrt za stabilizacijo, ki ni zmanjšal proizvodnje, trgovine in življenjske ravni, opozarjal na nevarnost inflacije itd. Glede francoske jedrske sile je pomnil že znane argumente, za države v razvoju pa je dejal, da se ne smejo pustiti «na milost in nemilost ene ali druge od obeh hegemonij, ki težita za tem, da si razdelita vesolje«. — Nekaj nr pred de Gaullovim govorom je vsedržavni odbor proti francoski jedrski sili in za splošno razorožitev napovedal za nedeljo, 26. t. m. veliko zborovanje, katerega se bodo udeležile številne osebnosti in člani 38 strank in organizacij. Na ženevski konferenci pa .je a-meriški delegat včeraj predlagal »zamrznjenje« nosilnih raket za jedrsko orožje ob nadzorstvu, ki bi se omejilo na tovarne, ki izdelujejo to orožje, in na rampe, kar pa je sovjetski delegat zavrnil, češ da hočejo ZDA s tem razširiti svojo vohunsko mrežo na vse sovjetsko ozemlje in na sovjetske tovarne, ter je ponovno predlagal ukinitev tujih oporišč in umik čet ter sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom, kakor tudi skrčenje vojaških proračunov. Včeraj je govoril na tiskovni konferenci tudi ameriški predsed-nik Johnson, ki je dejal, da bo kancler Erhard prišel 12. junija na obisk v ZDA, zahodnonemški župan Brandt pa že. 18. maja. Zahodnonemški dopisnik DPA pa je zaradi širjenja lažnih in izzivalnih novic o SZ dobil ukaz, naj v 24 urah zapusti Moskvo in naj agencija zapre svoj moskovski urad, na kar je predstavnik bonske vlade izjavil, da sovjetski ukrep razume. da pa upa, da bo preklican. Ameriški državni tajnik Rusk je po zaključku zasedanja SEATO odpotoval na razgovore s čang-kajškmn na Formozo, od koder bo odšel v Sajgon, Vrem« včeraj: najvišja temperatura 19.4, najnižja 11, ob 1». uri 16.8: vlage 61 odst., zračni tlak 1020 stanov., veter 2 km za hodni k, se-verozahodnik, nebo 3 desetine po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13.8. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. aprila Rudolf Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.33 Dolžina dneva 13.36. Luna vzide ob 8.54 in ža-ioŠle ob 1.01 Jutri, SOBOTA, 18. aprila Konrad REŠITEV VAŽNEGA VPRAŠANJA ZA OBMEJNE POSESTNIKE Izmenjava zemljiških knjig za področje Krasa in Škofij Iz Sežane so pripeljali v Trst zemljiške knjige katastrskih občin Gabrovec, Salež, Zgonik in Veliki Repen, iz Trsta pa so odpeljali v Koper zemljiške knjige katastrske občine Škofije Skupščina združenja (rgoveev na drobno V Ul. S. Nicolč) je bila včeraj skupščina združenja trgovcev na drobno. Predsednik Oabrielli je v svojem poročilu izjavil, da trgovci niso odgovorni za negativne pojave in za neskladnost, ki so sedaj prizadela italijansko gospodarsko življenje. Dodal je, da se položaj popravlja spričo zadnjih ukrepov vlade in odgovornih organov. Izrazil je tudi nasprotovanju izdajanju licenc veleblagovnicam, kar bo porušilo sedanje ravnovesje. VOLILNA ZBOROVANJA Danes bodo naslednja volilna zborovanja: KPI: ob 11.30 pred glavno ribarnico Jole Burlo, 12. Ulica Tesa To-nel, 18. Kjadin Tonel, Androna Co- Na podlagi skupnega dogovora iz decembra leta 1960, ki sta ga nato potrdili jugoslovanska in italijanska vlada, se je zdaj rešila z dobro voljo ter v duhu medsebojnega sodelovanja in krepitve prijateljskih odnosov zadeva, ki se je vlekla dolga leta in zaradi katere so bili prizadeti kraji ob državni meji. Včeraj dopoldne so namreč na zemljeknjižnem uradu pri tržaški preturi izročili jugoslovanski delegaciji zemljiške knji ge katastrske občine škofije, v Sežani pa so italijanski delegaciji izročili zemljiške knjige za katastrske občine Gabrovec. Zgonik, Salež in Veliki Repen. Tako so zemljiške knjige z vso dokumentacijo za katastrske občine Gabrovec, Zgonik, Salež in Veliki Repen, ki so bile prej v Sežani, zdaj v Trstu, za katastrsko občino škofije, ki so bile prej v Trstu, pa v Kopru, člani jugoslovanske delegacije so dr. Milivoje Ivlčič, dr. Božidar Zega in Karel Miklavčič, italijanske delegacije pa dr. Guido Gerin, dr. Sergio Serbo in geom. Bruno Dequal. Na žemljiškoknjiŽnem uradu v Trstu so jugoslovanski delegaciji izročili knjige okrog 9. ure. Nato so knjige odpeljali v Koper. Skupno z jugoslovansko delegacijo je odpotovala italijanska delegacija, ki je iz Sežane pripeljala zemljiške knjige v Trst ob 13.30. Razgovori za ostale obmejne kraje se bodo v kratkem nadaljevali in je upati, da bo v doglednem času vsa zadeva rešena. Vsekakor je bilo včeraj opravljeno najvažnejše delo, saj so izročili zemljiške knjige katastrskih občin, ki so v celoti pod jugoslovansko, oziroma pod italijansko upravo. Vest se je naglo razširila po repen-taborski in zgoniški občini in je seveda vzbudila veliko Zadovoljstvo. Nekateri lastniki so že včeraj telefonirali, če že lahko uredijo prepise in vknjižijo kupoprodajne pogodbe v Trstu. Na zemljiškoknjižnem uradu v Trstu so nam rekli, da bo treba počakati še dva ali tri tedne, preden vse uredijo. Rešitev tega vprašanja z velikim zadovoljstvom pozdravljamo, tembolj, ker je zadeva zapletena in njena ureditev zahteva precej dela. O Stvari smo že večkrat pisali, ker so lastniki imeli zaradi tega velike težave, ko je šlo za dediščino, za kupoprodajne pogodbe, za dokaze o posesti zaradi izboljševanj zemljišč, gradnje novih stavb, prispevkov, razlastitev itd. Prizadeti so bili zlasti posestniki zemljišč iz katastrskih občin Gabrovec, Zgonik, Salež in Veliki Repen na eni strani, na drugi pa tisti iz kataskr-ske občine škofije, ki so prišli zdaj prvi na vrsto. liiimiiiiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiniiiiiimiiiimiiMittniiiiiiiitmimiiitiHiitiiiitiiiitiiMiiitiiiiiiiHHi STATISTIČNA PUBLIKACIJA VLADNEGA KOMISARIATA Splošna proizvodna aktivnost in druge gospodarske plati Zadovoljiva industrijska proizvodnja in nazadovanje ladjedelništva ter predvsem javnih del in pristaniške dejavnosti Sinoči je v polni dvorani Slovenskega kluba predaval pozornemu občinstvu dr. Svetozar Polič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDLJ okraja Koper, o temi ,- «Položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji». Gosta je predstavil podpredsednik SKGZ Boriš Race, ki je dejal, da je preda nanje prirejeno v okviru tesnih sti-kovy ki so vzpostavljeni med Slovenci v Italiji in sosednim koprskim okrajem. Dr. Polič je pričel svoje žitni, mivo in bogato dokumentirono predavanje z orisom idejno političnih načel Jugoslavije do narodnostnega in še zlasti do manjšinskega vprašanja, od osnovnih načel, ki jih je izdelal AVNOJ ir. prva jugoslovanska ustava. Nnvii ustavim ureditev je ta načela še razvila in jih uskladila s splošnim družbenim razvojem. Tako je v slovenski ustavi prišlo dn nove kvalitete z uvedbo dvojezičnega področja za italijansko oziroma madžarsko manjšino. Nn tem področju sta oba jezika: itn. lijanščina in slovenščina, oziroma madžarščina in slovenščina, ena- HtiiiiiimiiiiiiiHinittiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiitiiiiiUiilliiiiiihiiiinHHiiimiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHMiiilIttiiliiiiiliiiitiiiiiiiiJthiiitiiiMiiiiiltiiiiiiiii OBLOČEN ODGOVOR VODSTVU FINCANTIERI Solidarnostna stavka kovinarjev in splošna stavka v Miljah V Miljah so včeraj popoldne zaprli tudi vse trgovine in obrtniške delavnice ■ Sklepi skupščine delavcev Sv. Koka lombo Cattonar, zdravilišče v Nabrežini Jole Burlo in Jelka Gerbec, 19. Nabrežina - Kamnolomi J. Burlo in J. Gerbec, Ul. del Prato šema, 19.30 Trg Marconi v Miljah poslanec Colojanni, Trg Valmaura Vida-li, 20. Boršt Lovriha ter Prosek ši-škovič in J. Burlo. PSI: 10.30 Rojan A. Calabrini, 12. Ul. Economo Calabrini, 19.30 Trg Sv. Jakoba Gerli, Nabrežina Srečko Colja in Pittoni, 17. Trg V. Veneto Calabrini, 18.30 Barkovlje Calabrini. V nedeljo ob 11. uri bo govoril na Trgu Garibaldi podtajnik PSI Brodolini. PSIUP: 11.30 Trg V. Veneto Pin-cherle, 16.15 pred tovarno Orion v industr. pristanišču Goddi, 17.30 Ul. de Amicis Franco, 18. Padriče V. Jercog, 20. Trg Giuliani E. Luches. PSDI: Danes bodo zborovanja na Ponterošu, pred glavno ribarnico, na Trgu Sv. Antona, v Ul. Teatro Romano, v Bazovici in v Ul. Flavia. SINOČI ,V GREGORČIČEVI DVORANI Izredno zanimivo in poučno predavanje o italijanski manjšini v Jugoslaviji Predaval je predsednik komisije ~a manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDLJ Koper dr. Svetozar Polič Vse Milje so včeraj odgovorile z enotnim protestom na načrte Fincantieri za postopno popolno ukinitev obratovanja ladjedelnice Sv. Roka. Na vsem tržaškem področju pa so jih podprli vsi kovi-narji s stavko, ki se je pričela opoldne. Io stavko so proglasili sindikati, še preden so prišle iz Rima vesti, ki so tako vznemirile javno mnenje; njen prvotni na* m sauBAftiHft’ coni lavoratori del Cantiere $. Rocco Vladni generalni komisariat Je včeraj razdelil publikacijo s etatističnimi poikazaiteljd o splošni proizvodni aktivnosti in o drugih gospodarskih aspektih tržaške pokrajine. Prva tabela prikazuje zaposlenost od leta 1956 do 1963. Iz podatkov je razvidno, da se je ite-vilo nezaposlenih od 19.907 v letu 1956 zmanjšalo na 7581 ob koncu leta 1963. Vzporedno se je znatno povečalo število zaposlenih, ki se je od 87.947 v letu 1956 dvignilo tia 97.767 ob koncu leta 1963. Izboljšala se je tudi kvaliteta zaposlitve upoštevajoč, da so bili številni nameščenci javnih služb vključeni v ekonomski sektor. Kar zadeva posamezne industrij, ske panoge na splošno, je iz objavljenih podatkov razvidno, da se je letna proizvodnja povečala od 105.300 ton na 219.300 ton z vmesno rekordno kvoto za leto 1962 na 220.700 ton. Proizvodnja litega železa se je povečala od 118.000 na 165.000 ton, petroleja od 1 milijon 18.000 na 1.461.000 ton, jute od 3114 na 4621 ton, piva od 17.900 na 36.300 ton. Proizvodnja papirja se je od 3600 ton v letu 1958 povzpela lani kar na 114.500 ton. V ladjedelniški industriji je bila dosežena najvišja raven leta 1902 ko je bilo v gradnji 13 enot od katerih 31. decembra 10 na splaviščih in 3 v opremljanju za »kupnih 133.900 ton. Ob koncu leta 1963 je bilo skupno v gradnji in v opremljanju 5 ladij na splaviščih in 7 v fazi opremljanja za »kupnih 114.800 ton. Indeks industrijske proizvodnje, upoštevajoč osnovo 100 v letu 1953, Je znašal v letu 1983 253 v letu 1962 234 in v letu 1956 1 33. Kar zadeva področje javnih- del, se je njih vrednost, ki j« v neka-terih prejšnjih letih dosegla letno povprečje 6 milijard Ur, v letu 1963 skrčila na 4 milijarde 813.386.000 lir, kar je najnižja postavka v1 razdobju 1956-1963. Na pristaniškem področju, ki be. leži v zadnjih letih določeno stagnacijo, je prišlo v letu 1963 do delnega nazadovanja, saj so pre-peljali skupno 5.009.000 ton v pri-n.erjavi s 5.178.000 tonami v letu 1962 m 5.175.000 tonami v letu 1961 Na skrčenje obsega prometa v letu 1963 je vplivalo rredv*em nazadovanje vkrcanega blaga, ki jo od 1.374.000 ton v letu 1982 padlo na 1.243.000 ton. Prav tako je nazadoval tudi trgovski promet po železnici, po kateri so pripeljali in odpeljali skupno milijon 979.000 ton v primerjavi z 2.339.000 tonami v letu 1962 In 2.550.000 tonami v letu 1961. Na-sprotno pa se je tudi v letu 1963 povečal promet s tovorniki, ki je dosegel 1.585.000 ton. Zadovoljivo se je okrepil t.uri-»tičnd sektor, saj je lani bilo na tržaškem področju prisotnih 915 tisoč 300 italijanskih in inozemskih gostov v primerjavi s 507.800 v letu 1956. Samo inozemskih gostov je bilo 244.100 v primerjavi s 134.700, Hranilne vloge so se od 65.1 milijarde lir v letu 1956 dvignile na 128.3 milijarde lir v letu 1963, vrednost protestiranih menic pa sc je od 657.2 milijona dvignila na 1322.4 milijona lir. Z motorjem v drog Predsinočnjim se je po Istrski ulici na moto.rju CR 35139, vračal proti domu SOLletni mehanik Bruno Moratto iz Milj, Ul. S. Andrea 1. Ko je privozil na novi odsek ceste nasproti pokopališča, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad motorjem in se zaletel v drog cestnega znaka. Pri nesreči si je Moratto verjetno zlomil čeljust, si polomil zgornje sekalce ter se pobil po desni nad-lakti in medenici. Ponesrečencu so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, 'mjer so ga »prejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Vespist podrl pešca Žrtev prometne nesreče je postal včeraj zvečer 79-letni upokojenec Quirino Quargnall Iz Ul. Settefon-tane 17. Ko je na prehodu za pešce v bližini trgovine «Cavaliero» hotel prečkati Trg Stare mitnice, ga je z vespo TS 31480 podrl 19-letni mizar Francesco Cleva s Trga Sv. Jakoba 20, ki je vozil proti Ul. Car-duccl. Ponesrečenega Quargnalija so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi udarca po levi strani prsi, levem komolcu In po srodnjt strani hrbta. men je bil izkazati solidarnost mizarjem, ki jih nameravajo zaradi ukinitve mizar tsega oddelka premestiti v Tržaški arzenal. Z Zadnjimi dogodki je torej stavka pridobila na pomenu, saj so kovinarji protestirali z njo proti po. »topnemu ukinjanju ladjedelnice Sv. Roka, in se zavzeli za obrambo delovnih mest ter krajevnega gospodarstva. Razen tega pa so delavci tudi zahtevali, naj se jim jasno pove, kakšni so načrti glede ladjedels'i5e industrije sploh. Stavka kovinarjev je dosegla velik Uspeh, saj je bila v večini podjetij* stoodstotna. V samih Miljah pa je bilo Včeraj popoldne na delovnem torišču popolno mrtvilo. Stavkali so vsi delavci, uslužbenci občine, E-CA in prevoznega podjetja AC-NA; zaprte pa so bile tudi vse trgovine in obrtniške delavnice, kar kaže, kako je vse mestece e-notno nastopilo v obrambo svojega gospodarstva i.n B0LJUNEC ^orVtmdanM' dnC *’ m' * laietk°m ob 19.30 uri Eastman- kPANCHO VILLAp Igrajo: CARLOS IOPEZ MOCTEZUMA — MARIA ELENA MARCJUES FRANCIJA IN DEŽELE V RAZVOJU Solidarna obsodba gospoda Cartiera Stališče, po katerem naj bi Francija nerazvitim deželam ne dajala več pomoči ‘ Nasprotna reakcija francoskega javnega mnenja PAf-.Z, aprila. — «Cartierizem» je kot beseda in pojm nastal v trenutku, ko je novinar velike revije «Paris match*, Rajmond Cartier, začel objavljati vrsto člankov, v katerih je nastopil Proti dajanju gospodarske pomo-či nezadostno razvitim deželam. Cartier se je bil postavil m ftaliSče, da Francija daja prevelik del svojega narodnega dohodka ža razvoj dežel, ki so v pogledu gospodarskega in industrijskega napredka zaostale. Višina ta pomoči, ki znaša 1,96 odstotka — pravi on — presega pomoč, ki jo za ta namen dajejo ostale dežele Vzhoda in Zahoda, pa tudi način uporabe teh 6 milijard 822 milijonov — tako zatrjuje — j hi vedn0 najboljši. Da bi ta svoja izvajanja podkrepil, je Cartier nekje staknil tudi nekatere Podatke, jz katerih naj bi bilo razvidno, da gre pretežni del te Pomoči za vzdrževanje preobsežnih administrativnih, političnih ih vojaških aparatov, in to predvsem v afriških deželah, ki so še pred kratkim bile francoske kolonije. In kaj bo Francija imela od tega? — se vprašuje. Nič — pravi Cartier, postavljajoč se prav na osnovi tega na stališče, da je Potemtakem sredstva, ki jih je Francija dajala nezadostno razvitim deželam, bilo treba raje investirati v Franciji sami. Zakaj tudi tu je po njegovem mnenju še precej takšnih področij, ki še niso dovolj razvita, kot npr. Bre-tanja in nekatera druga. Razen tega obstaja v Franciji tudi zelo velika potreba po novih bolnišnicah, šolah ipd. C vsem tem se je začela v Franciji zelo široka in nenavadna diskusija. Prvi so na Cartierove Pripombe, razumljivo, odgovorili člani vlade in jih pobijali, za-vrnivši njegove podatke ter izhodiščne točke Toda stvari so se razvijale naprej, vprašanje je prešlo na politično področje in od vseh strani so začela prihajati mnenja o «kartierizmu». To, kar i*. Cartier povedal v svojih zaključkih, predstavlja pojav, ki že od davna ni bil zabeležen na-francoskem političnem prizorišču. Francozi, ki običajno ne samo kot Pripadniki določenih političnih strank, ampak tudi kot posamezniki v teh strankah pogosto kažejo dokajšnjo različnost v mnenjih, so pa to pot tako rekoč «notn0 obsodili Cartierova priporočila. Ali je res potrebno ob vsaki Priložnosti napadati in kritizirati vladno politiko, ne glede na to » kakšno vsebino je ta izpolnjena? Oziroma, z drugimi besedami; ati je spričo dejstva, da se nekdo nahaja v opoziciji, zares nujno Potrebno že vnaprej obsoditi sleherni vladni ukrep, in to samo raradi tega, da bi se na ta na-cin oslabile njene pozicije? Na tako postavljeno vprašanje je de-loma negativno odgovoril tudi 'ajnik Francoske KP, Maurice Thorez, ao je obsodil parlamen-arno skupino partije, ki se je °b priliki odobiitve kredita za Pomoč nerazvitim deželam vzdr-žala glasovanja. Zakaj v bistvu gr*> končno, za pomoč, ki naj lo Francija da mladim deželam v razvoju in katere se v svojem no-ranjem življenju trudijo, da sl sv°j hadaljnji napredek zagotove h* osnovi kar najbolj sodobnih in emokratičnih načel v pogledu amokratičnega in nasploh druž-bene8B življenja. Ko so branili potrebo, oziroma 8 ahšče, da je tem državam nuj-ho priskočiti na pomoč, pred-vsem pa z njimi tesneje sode-Prav zaradi njihove za-atalosti, so se nekateri pri tem opirali na določene etične in mo-a ne razloge, kakor tudi ob-im ki nai bi i'h Francija , * 8 do dežel, od katerih je ne-č imela zelo velike koristi. Po-,8 teh pa So nastopili tudi dru-'■ so izntšali drugačne argu-ente. Njihova pojasnila, oziro-a zagotavljanja, da gre v tem : r‘meru za pomoč, ki bo tudi V eresu Francije, so zvenela še °8o bolj prepričljivo. Ni povsem izključeno, da se rrancoska pomoč nerazvitim de-C*m ni vedno — kot zatrjuje *r ~ hajkoristneje ter v po-uat P0,4av'J*nlh namenov naj-rezneje uporabljala. Vendar to važbejše. Zakaj, »spričo znl-v » surovinskih cen, smo mi no bili v stanju, da dobimo bji. • 'car smo v obliki pomoči ret* da'4"* — pravi Jean Ba-j,,8’, Predsednik inženirske sin-a'kalne zbornice. PiP?^e: bi se' 1104 Priporoča ♦- rtler> nerazvitim deželam odrt 8,ni*a pomoč, potem bi letni zn fdek leta 1990 v teh deželah 8* 89 dolarjev na prebival-i Proti 3900 dolarjem na ose-80 v razvitih deželah. Ali bi se takšnih pogojih lahko na sve-ohranil mir?! Da ne govorimo "*kot ij°nil* ‘iudi’ k‘ b‘ umirali od y Primeru pa, da bi se pomoč ranila v današnjem obsegu, po-fnt bi letni dohodek V nerazvi-... deželah čez 25 let znašal 150 olarjev na prebivalca, proti 3800 1 marjem v razvitih deželah. Ko-r-stna in pametna rešitev je po emtakem samo v tem, da se kre-' lli in sredstva pomoči povečajo vsaj toliko, da bi se zagotovile razmerje 500:3700. To bi sicer niti približno še ne moglo zagotoviti nekega dejanskega harmoničnega razvoja zaostalih dežel, kakor bi tudi ne odpravilo sedanje gospodarske neenakopravnosti, ki se od časa do časa izraža v obliki nekakšnih eksplozij težko zadrževanega nezadovoljstva. Toda postavljeni bi bili vsaj temelji za nekaj solidnejšega, kakor bi bila obenem tudi nakazana določena pravilna pot, po kateri bi bilo treba stopiti, da bi se v mladih nerazvitih deželah Ustvarilo zaupanje v mednarodno solidarnost in v bodočnost lastnega razvoja. Biyši ministrski predsednik Edgar Faure, pa se je o «kartie-rizmu« izrazil, da je nevaren, ker izpolnjen z ostanki kolonialističnega duha in demagogijo. ŽARKO STOJANOVIČ LE CORBUSIER SVOJE POHVALE NE BI MOGEL PONOVITI ■ .... lik ■ 1 I 1 " ...> ....M Ml.. ' "■■■ .. <« .. ... Turin in njegov «obroč» v Inči izrednegu rnzvojn zndnjib let Vsak dan prihaja iz okolice v mesto 100.000 delavcev - Industrija se seli v okoliške občine, ki postajajo «občine-delavnice» * Napredek, toda bolj kaotičen O Marku Polu so pred časom začeli snemati velik film, ki pa je kaj slabo kazal, kajti vmes so prišle nekatere motnje finančnega značaja. Sedaj pa ga nadaljujejo v Egiptu in vse kaže, da bo šlo dalje v redu. Glavno vlogo v filmu, torej Marka Pola, igra znani igralec Buchholz. Sloviti francoski arhitekt in urbanist Le Corbusier je nekoč rekel za Turin, da ima «med Alpami, ravnino in griči lego, kakršne nima nobeno mesto na svetu». To je rekel nekoč in danes bi tega ne mogel s prepričanjem ponoviti, pa čeprav se lega mesta ni spremenila. Spremenilo pa se je mesto in to v tolikšni meri in lahko rečemo tako kaotično, da bi izjava Le Corbusiera bila danes kaj malo utemeljena. Glede tega najprej nekaj številk; Lbta 1951 je Turin-mesto Stelo 719.000 prebivalcev, katerim je treba prišteti še 195.000 prebivalcev, ki so naseljevali okoliške občine, tako da je tako imenovani Kveliki Turin* štel tedaj 878.000 prebivalcev. Konec lanskega leta pa je Turin sam štel 1.118.000 prebivalcev, njegova okolica 274.000, skupno torej 1.390.000 prebivalcev. Te številke nam prikažejo izreden razmah, kar velja še posebno za okolico in torej za tako imenovani «veliki Turin«, ki bo, po predvidevanjih urbanistov in ekonomistov, štel leta 1971 že 2 milijona prebivalcev, in sicer en milijon in pol prebivalcev bo imel Turin-mesto, pol milijona pa njegova okolica. Omenili smo slovitega francoskega urbanista, toda tu nimamo namena govoriti o urbani- stiki, pač pa o zanimivem pojavu, ki je sicer značilen tudi za druga mesta, koder se industrija naglo razvija, ki pa ima svoje posebno obeležje v Turinu, ki postaja po svojem pd-menu za Milanom drugo najmočnejše industrijsko središče v Italiji. Turin obdaja okolica 23 občin, ki predstavljalo tako imenovani «obroč» Turina, s Turinom vred pa tvorijo tako imenovani {(veliki Turin« V desetih letih, in sicer od 1951 do 1961 se je prebivalstvo Turina-mesta in »obroča« povečalo za 41,97 odst., število zaposlenih pa za 45.23 odst. Prebivalstvo mesta samega se ie povečalo za 41,70 odst., število zaposlenih v mestu pa za 4n.06 odst. Vse drugačno pa je razmere v «obroču». Tu se je prebivalstvo v istem razdobju de-, setih let povečalo za 43,21 odst., število zaposlenih pa kar za 83,35 odst. Značilnost turinskega »obroča« je v tem, da tu nastanejo prej tovarne in šele za njimi nastajajo tu naselja, odnosno ob starih naseljih nove stanovanjske kplonije. Glede tega je značilen primer Rivalta, ki je v desetih letih le neznatno povečal število prebivalstva, toda število v njej zaposlenega prebivalstva se je povečalo za 1.545 odst. Tej iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniitiiiiiinfiitiiiiitiiiifmiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mario Tomello v Rossoni j ev i občini pravijo «občlna-delavni-ca». V njej namreč ni stanovanjska četrt ali stanovanjski predel bistven, pač pa je bistveni del Kivalte — tovarna, delavnica. Po predvidevanjih strokovnjakov bo Rivalta v razmeroma kratkem času dosegla 30.000 prebivalcev in se tako rekoč tudi topografsko spojila s Turinom. Približno enak primer imamo v občini Beinasco. Tu se je prebivalstvo povečalo za dvakrat, toda število v njej zaposlenih ljudi se je povečalo za petkrat. Prav tako se je število zaposlenih ljudi v Grugliascu povečajo za štirikrat in pri tem doseglo čudno protislovje, da v njem dela štirikrat več ljudi kot jih občina sama šteje. Ne tolikšen, vendar pa še vedno izreden napredek v tem smislu so zabeležile občine Niche-lino, San Mauro irt Colenio, ki spadajo med občine «6broča». Vse te občine so občine — delavnice, katerim je treba prišteti še Borgaro in še kako drugo manjšo občino. Obraten primer pa predstavljajo občine Bal-dissero, Pecetto in Pino, ki so jim nadeli nekakšen naslov »občine — prenočišče«. V navedenih občinah, kot nadalje še v Pianezzi, Leini in nekaterih drugih občinah, je industrijskih podjetij manj, zato pa več stanovanjskih naselij, kamor se delavci vračajo le zVečer, da prespijo noč, ker so zaposleni drugje in so tako rekoč ves dan zdoma. Kaj pa Turin — mesto? Turin je bil znan kot «mesto — trt-varna«. Se danes je Število onih, ki vsak dart z vlakom, avtobusom ali kakor koli prihajajo v mesto na delo, zelo veliko, tako da iz okolice prihaja v Turin na dan okoli sto tisbč ljudi, in sicer iz Občine Carignano 18.000, iz Rivoli-Grugliasco prav toliko, iz Pinerbla, Suše irt Orbasšana 12.000,' prav toliko iz Chiavassa in Casaleja in prav toliko ie Lanza ter Caneveseja. Toda tudi pri tolikšnem dotoku delavcev iz okolice v mesto, Turin že izgublja svojo nekdanjo značilnost mesta-tovarne in začenja dobivati značaj mesta — prenočišča, kajti Vedno več je ohih Turin-čanov, ki žive v mestu, zaposleni pa so v novih podjetjih, ki so nastala v že omenjenem «obročU» v okoliških občinah. V okviru že omenjenih 23 občin, ki obkrožajo Turin, je v dobi med 1951. in 1961. letom nastalo 336 tovarn in podjetij, ki zaposlujejo v Celoti 20.000 novih delovnih sil: Ce vzamemo v poštev še kakih sto podjetij, Rt so nastala po letu 1981, je razumljivo, da je odtok delavcev iz mesta v okolico precejšen, saj se vozi iz «mesta-tovarne» kakih 30.000 delavcev na dan. nlllllMIIIIIIIIIIIIintItllltOlOlinilllllllimmMMIMHHIIIIIIIIIMMIIIIilllMlllltiminMnIlllllllllllllllMHIIIIMIIMIMIIIIIIhllllltllilllllHIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIiHtI Sedemintridesetletni Mario Tor-nello, ki razstavlja V Rossonijevi galeriji je iz Palerma, živi pa v Rimu, kamor Se je preselil potem ko se je doma slikarsko uveljavil s precejšnjim številom nagrad. Sedanja razstava je njegova 12. osebna. Razstavljal pa je ie na mnogih skupnih. Tudi V Južni Ameriki. Da je Tomello slikar z nadpovprečnimi odlikami, izpričuje njegov znameniti rojak slikar Renato Guttuso. ko nam ga predstavlja v katalogu razstave. O njem piše, da se Tor-nellova novejša tvornost utemeljeno vključuje v najnaprednejše slikarske tokove tako imenovane nove oblikovnosti. Kdor sledi slikarskemu razvoju, se bo s tem nedvomno tudi strinial po ogledu teh neobičajnih slik, ki so vse istih mer. enake izvedbe in enotnih naslovov. Enotnih v tem, da vsi posegajo v natoddaljenejše predele naše duševnosti, kjer dremljeta prikriti strah pred smrtjo in zavest ničevosti snovnega sveta. V to tarčo cilja Tornellova umetnost, ker slike »Cas nas bo izbrisal*. »To, kar preostaneš. »Strah nas glodaš, «Sled mrtve stvaris, ((Preperela deskas, podobna aleksandrijskim nagrobnim deskam z izginjajočo podobo pokojnika, so dela, ki nas globoko pretresejo, brž ko se vanje resneje zamislimo. To tajin-stveno delovanje svoje umetnosti pa Tomello doseže na precej enostaven način, ki je verjetno rezultat daljšega izsledo-vanja predhodnih poskusov. V mešani tehniki kotransko temnih barv z živahnejšimi, a izpranimi prebliski. zelo sproščeno ponazoruje na belih papirjih središčno postavljene fragmente očrnelih preostankov slik in rezbarij v lesu, ometu, kamnu in bronu, jz katerih nejasno pronicajo izmaličeni obrazi starinskih vojščakov in ljudi. Očitno je, da slikar stremi za tem, da v nas vzbudi občutek Spoštovanja do preteklosti, kakršen nas navdam pred muzejskimi redkostmi ali med ruševinami poganskega svetišča. kar sam tudi nakazuje v listih «Provadamčn« in »Izgubljena freska« ter »Pozabljena stena«. MILKO BAMBIČ PRED NOVO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Beseda, dve o avtorju /. P. Sartru in njegovem delu «Umazane roke» OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpravite vse, kar bi oviralo razvoj vaše osebnosti. Obstajajo ugodni pogoji za sprejetje določenih ukrepov v prid nekega bodočega sporazuma BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem poslovanju si boste zagotovili zelo koristen finančni uspeh. V razgovorih s prijatelji uporabite najbolj razumno mero. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z bolj racionalno organizacijo svojega poslovanja si boste povečali dohodke. Ne zanemarjajte starih prijateljev v prid novih. RAK (od 22.6. do 22.7.) Določite sl neki stvaren cilj in se pri tem ne ozirajte na nič drugega. Pazite se pred spletkami in opravljivci. LEV (od 23.7. do 22,8.) V poslu sledite svojim ciljem in si ne pre- HOROSKOP vzemajte novih odgovornosti. Znašli sc boste v situaciji, ko boste morali uporabiti vso svojo diplo-matičnost in prebrisanost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte doseči neki potreben sporazum s svojimi nasprotniki. Pazite se pred spremembami last 'nega razpoloženja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte nemudoma izkoristiti vse priložnosti, ki se vam nudiln Bodite oprezni n pazite se, da hi ne napravili kakega napačnega koraka. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11 ) Premagati boste morali svojo ne- odločnost, nakar bo vse potekalo po vaših željah. Otresite se pesimizma. STRELEC (od 23.11. do 20.ll) Neki razgovor vam bo omogočil nepredvideni uspeh. Spremenljivo razpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Trenutek ni primereh, da bi it-gubljalt pogum. Vaši običajni prijatelji ne bodo pokazali do vas posebnega razumevanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-poštevajte nasvete, ki vam jih bodo dale strokovno dobro podkovane osebe. Ne sprejemajte nenadnih ukrepov v nekem čustve-hem razmerju, ker bi se tega kasneje kesati. RIBI (od 20.2. do 20 3 ) Razvijajte svoje načrte metod čnn in premišljeno Ogibajte se nekaterih delikatnih razgovorov. Ce bi hoteli označiti glavne centre nove industrije, bi se vrnili spet na imena »občin-delav nic«, ki smo jih že omeniti. To da od kod ta nova polje'la neposredni okolici Turina? Ne kaj teh podjetij je povsem novih. Mislimo tu na podjetja, ki so nastala sedaj. V pretežni večihi pa gre za podjetja, ki so se preselila iz mesta V bližnjo okolico, ter za podjetja, ki so v okolici postavila svoje podružnice. Cernu so se nekatera podjetja preselila »na podeželje«? Razlog je zelo enostaven- State podjetje je potrebovalo obnove. Toda v mestu ni lahko dobiti gradbišča, kjer naj bi postavili novo podjetje. Zato so si podjetniki izbrali okolico, hkrati pa bodo gradbišče, kjer je stala stara tovarna. v sedanjem lovu na gradbišča v velikih mestih, drago prodali. Potemtakem so podjetniki ubili dve muhi z enim udarcem. V okolici mesta — «na podeželju« — so prišli do cenenih gradbišč, stara gradbišča pa bodo drago prodali. In prav v tem je morda tudi eden onih vzrokov, ki kvarijo urbanistično harmonijo, ki jo je tako lepo ocenil Le Corbusier. Okolica Turina namreč nima urbanističnega načrta in vsak podjetnik dela na lastno pest, tako da se videz bodočega dvomilijonskega ((velikega Turina« že danes nepopravljivo kvari. Lov za zaslužkom ne gleda na urbanistiko. Prav tako ne gleda na razmere, v katerih bodo delali delavci čez deset let. Že danes 100.000 okoliških ljudi prihaja za ves dan z vlaki in drugimi prevoznimi sredstvi v mesto na delo, hkrati pa desettisoči ljudi hodijo iz mesta na delo «na podeželje«. kB Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Naš iuke-bbk; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Solisti z orkestri; 17.00 Ansambel Franco Rusko; 1?.20 Pesem in ples; 1B.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Flavtist B. Da-pretto;’ 18.45 Godalni ansambli; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Jug. ritmični motivi; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba, v odriioru Obletnica meseca; 22.10 Jaz* koncert. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.40 Zborovsko petje; 14.10 Komorni koncert. Jutri zvečer bo verjetno zadnja predstava našega gledališča v «Avditoriju»; na sporedu je Sartrova drama «Umazane roke«. Vsekakor nam je ta predstava ze. lo pri srcu, kajti zanimanje ni samo za dramo, hi je povzročila toliko polemik bodisi med komunisti, kakor tudi med antikomuni. sti, ampak tudi za dejstvo, da ne bo več po tolikih letih delovanja ((Avditorij« osrednja dvorana ?a predstave Slovenskega gledališča, ampak Kulturni dom, naša hiša. To naj bi bila torej zadnja naša premiera v »Avditoriju«, ki smo se ga morali Slovenci »izposojati« za naše kulturne prireditve dolgih trinaist let. O delu samem, ki se je spet pojavilo na odrih po petnajstih letih, in to v Italiji v uprizoritvi Stalnega gledališča iz Torina, so poročali skoraj vsi časopisi z naslovi, kot so: »Sartre je dovolil po šestnajstih letih uprizoritev JUmazanih rok'«, »Sartre gbvori o svoji otroški dobi kakor neizprosen sodnik samega sebe«. ((Težko je ne soglašati z edinim junakom«, itd. Italijanska uprizoritev je sovpadala s pripravami v našem gledališču in zato mislimo, da bomo s tem delom znatno prispevali našemu občinstvu s kvalitetnim repertoarjem. Pred petnajstimi leti je komuni, stični tisk silno napadel »Umaza-ne roke«, po drugi strani pa je poveličeval dramo buržujski tisk. Zaradi tega je Sartre takrat pre povedal nadaljnje uprizoritve dela. Pred kratkim je izjavil v neki tiskovni konferenci: »Povod za komunistične reakcije je bil takrat stalinizem, to se pravi nestrpnost pred kritikami sopotnika. Bil je namreč priznan samo tisti sopotnik, ki se je v vsem tu povsem strinjal z uradno linijo, toda sopotnik, ki je bil obenem kritik, je postal sovražnik. Pred komunisti sem jaz vedno hotel biti kritični sopotnik in kot 'ak hočem ostati.« V «Umazanih rokah« najdemo poleg ideološke dialektike še eksi, stencialistično tesnobo, kajti obup. no dejstvo človeške osamljenosti se vključuje tudi v sistem. Sartra zanima človek, človek kakršen je, z vsemi njegovimi slabost- mi, ki živi v dobi polni nasprot-stev kakršna je ta naša, v kateri se bijejo protislovne smeri v imenu neizprosnih dialektik. Sartre je postavil načela takim principom, po katerih je človek J. P. Sartre neizprosno obsojen na svobodo iti ker je človek sam, je povsem od njega odvisno, kaj naj naredi Z življenjem. Iz takega pojmovanja svobode se poraja zavest odgovornosti in nuja po opredelitvi (engagement), Treba pa je to svobodo izpolniti z aktivnostjo, ki mora biti v skladu z zgodovinskim razvojem družbe. V nasprotnem slučaju ostane to praznota. Ta zadnja postavka je zelo važna, kajti v nemiru naše dobe, u kateri se bijejo nasprotujoče s* doktrine in valovi’ Izgubljenost duha, v svetu polnem sovraštev, je treba vsaj občutiti skupno potrebo po rešitvi. In rešitev je lah. ko samo v katarzi, ki izhaja i* okrvavljenih rok, krvavih, ker sam človek hoče tako, podobno kot je to izpovedal že veliki Do-stojevskij z Razkolnikom in Mi-škinom. To niso umazane roke, temveč čiste roke. FILIBERT BENEDETIC .....i.um.. KOT NALAŠČ ZA PROCES V FRANKFURTU Nov čudovit film «Konec sveta» Wande Jakubovske VARŠAVA, aprila, — K do ne pozna 'ffande Jakubovske. Zaslovela je s svojim filmom «Zadnja etapi«, ki je odkrival strahote zloglasne hitlerjevske «tovarne smr-ti« —' koncentracijskega taborišča Ausehioitz. V taborišče je pri. šla kot filmski delavec tn preživela vse strahote Auschioitza, tako da jih je mogla z vso resničnostjo podoživljati in prikazati. Sedaj pa je dokončala še en film e isto tematiko in sicer «Konec sveta«; ki ga je napravila po istoimenskem romanu poljskega pisatelja Tadeuša Holuja, ki je prav tako prebil več let v Auschvntzu iti se ti filmu pojavlja v progasti taboriščni uni/prmi v vlj>gi voditelja tajne odporniške ‘orgdmtea- Kakor nam kaže slika, se Turin širi in širi, povsod nastajajo nove tovarne, nova podjetja. Mnogi pa tožijo nad nenačrtnim razvojem mesta in okolice, Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Simf. koncert: 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 15.45 Prenos RLi 16.15 Pevci; 16.30 Domače teme; 16.40 Glasbena panotama; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kitarist Itigman; 19.30 Prenos RT.; 22.15 Orkester Trovajoli; 22.40 Dve simfoniji L. Sorkoeeviča, Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. moruh: 8.30 Jutranji pozdrav; 9.0(1 Strani iz. alhuma. 9 20 Popevke: 10.0a dnevnem redu je poročilo upravnega in nadzornega odbora ter potrdilo obračuna za lansko leto. Ob tej priliki bodo tudi odločili, kako se bo uporabil čisti dobiček Tokrat ne bo volitev novega odbora, pač pa se bodo člani pomenili o raznih aktualnih problemih in med drugim tudi o dograditvi novega sedeža posojilnice in o preselitvi vanj. Zborovanja PSI in KPI Danes ob 12.20 bo pred ladjedelnico v Tržiču predvolilno zborovanje PSI, na katerem bo govoril sindikalist Elio Zuliani. Jutri ob 18. uri bo prav tako v Tržiču na Trgu republike govoril podtajnik PSI poslanec Brodolini. Danes ob 18. uri pa bo v Gorici na Trgu Pacassi govoril za KPI občinski svetovalec dr. Nereo Bat-tello. Proslava vstaje v Gradiški Župan iz Gradiške Di Bert je soglasno z občinskim upravnim odborom odločil, da bodo v Gradiški slovesno praznovali obletnico vstaje v nedeljo dne 26. aprila. Na ta dan bodo med drugim prenesli posmrtne ostanke padlih partizanov s starega na novo pokopališče. Ob tej priliki bodo razdelili darilne zavoje z raznimi potrebščinami revnejšim družinam bivših partizanov. iimiliiiiimiiimmiiiii,iniiniii|„„„1„II1„„IIIIIIlllllI|||||||m||||||1|n||m||||m||mm|m|m|iinm|(|||||m VESTI IZ OBČINE DOBERDOB Vojaška oblast ocenjuje in izplačuje povzročeno škodo Prihodnje cepljenje s Sabinovim cepivom bo 8. maja po šolah - Vsak ponedeljek je odprt davčni urad V ODLOČILNI TEKMI PRVENSTVA H SKUPINE Edera bo igrala s Primorjem! Srečanje bo v nedeljo ob 15.30 na igrišču Ponziane Precej hrupa za nič. To velja za ves potek nogometnega amaterskega prvenstva H skupine, kjer nastopa tudi pro-seško Pri molje- Nekateri klubi, med katerimi je bila tudi Edera, niso hoteli igrati s slovensko enajstorico, ki je ostala dolgo časa na dnu lestvice. Piosečani so odigrali samo štiri tekme, a kljub temu so »e ob zaključku prvenstva znašli na prvem mestu skupno .- z Edero. Zakaj? Deželni odbor). TELOVADBA Otroški vrtec v Steverjanu je prejel tri darila, ki so stala državo blizu enega milijona lir. Razpolaga z zvočnim projektorjem za 16-milimetrski film, televizijskim in radijskim sprejemnikom. Vsega tega občinska uprava ni prosila, zelo rada pa bi opremila vrtec s stvarmi, ki jih nujno potrebujejo. Igrač, kuhinjske opreme in še nekaterih drugih praktičnih reči, tega jim niso kupili, čeprav bi imeli tako otroci kakor strežno osebje od njih veliko korist. Otroci redno obiskujejo vrtec. Vsak dan jih pripeljejo in odpeljejo s taksijem. Dnevni strošek znaša 2.000 lir ali 400.000 lir letno. Vse kaže, da si ga bosta razdelili prefektura in občinska uprava. Danes zvečer se zaključijo izpiti večernega tečaja, ki se je vršil v prostorih osnovne šole v Steverjanu. Vodil ga je učitelj Ciril Trpin, obiskovalo pa ga je 14 fantov v starosti od 17 do 20 VERDI. 15.30, 18.30 in 21.30 «11 Car-dinale*, T. Tryon In Romy Schnei. der. Kinemaskopski film v barvah. CORSO. 16.30: «Pipo, Pluto ln Pe-prino — allegri masnadleri* — Walt Disneyeva slikanica. Sledi dokumentarni film «11 cavallo vo-lante». VlTTORIA. 17.00: «Delitto in pieno sole*, A. Delon in A. Laforet. Francoski barvni film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Lo sceriffo dal-la frusta d’accialo», Lash La Rue in Fuzzy Sp. John. Crnobeli film. let. V sredo in četrtek so pisali pismene naloge, danes pa bodo ustni izpiti. V ponedeljek prihodnji teden bo prva seja občinskega odbora kmečke bolniške blagajne, na kateri bodo izvolili novega predsednika. Seja bo na županstvu ob 20.30. V torek je zdravnik cepil osnovnošolske otroke v občini Doberdob. Ponovno cepljenje s Sabino-vim cepivom bo 8. maja, ko bodo šolski otroci dobili drugo, predšolski otroci pa tretjo injekcijo. Cepljenje je bilo v doberdobski občini izvedeno skoraj v celoti. Samo nekaj otrok niso cepili zaradi bolezni. Davčni urad posluje v Doberdobu vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Tisti dan morejo občani plačati vse davke, ne da bi jim bilo treba hoditi v Tržič ter po nepotrebnem izgubljati čas. Včeraj so predstavniki posebnega vojaškega urada bili na županstvu v Doberdobu ter pregledovali prošnje, ki so jih vložili kmetje, oškodovani zaradi kreta-nja vojaških vozil po njihovi zemlji. Ponovno se bodo vrnili prihodnji teden v torek ob 9. uri Zelo verjetno bodo tisti dan izplačevali odškodnino. Kmetovalci sicer z zadovoljstvom sprejemajo iijiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiii DA BI USTAVILI BEG Z ZEMLJE DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. Razvoj kmetijstva v Brdih nuj bi pospeševalo zadružništvo S tem bi olajšali uvedbo moderne tehnike in prodajo pridelkov mar niso pre- denar, vendar nam se je že sikateri pritožil, da cenitve stvarne in je odškodnina majhna. Najbolj bi bili zadovoljni, če bi si za vežbanje izbrali področje, ki je bilo razlaščeno v ta namen. Asanacija goveje živine v Sovodnjah V okviru asanacije goveje živine, ki jo na pobudo pokrajinske uprave in ob sodelovanju živino-zdravnlkov iz vse pokrajine, izvajajo na Goriškem, bo občinski ži-vinozdravnik dr. Burgnich začel s cepljentjem goveje živine po vaseh sovodenjske občine proti tuberkulozi in brucelozi. Cepljenje se bo vršilo v popoldanskih urah in po naslednjem redu: V ponedeljek 20. t. m. v Ga-brj-ah; v torek 21. t. m. v Rupi; sredo 22. t. m. na Peči; v petek in soboto pa na Vrhu. Naslednji teden pa bodo nadaljevali s cepljenjem živine v Sovodnjah in drugih vaseh. Opozarjamo živinorejce iz posameznih vasi, da morajo. biti jv zgoraj navedenih popoldnevih na razpolago s'svojo živino za cepljenje, Pred časom smo že pisali v zvezi z odobritvijo zadevnega statuta o posebnem centru za pospeševanje zadružne tehnike na področju gori-šklh Brd. Ta center obsega vse pod. ročje od Soče pri Gorici do vključno občine Dolenje ter ga na jugu omejuje železnica Gorica - Videm na severu pa državna meja. Vanj so vključene vse občine, ki vsaj deloma spadajo v to področje ter bodo prispevale za polovico upravnih stroškov brž ko bo drugo polovico prevzela pokrajinska uprava. Na tem področju je 1943 kmečkih posestev In od teh jih 1248 pripada neposrednim obdelovalcem, ki imajo nad 68 odst. celotne površine. Drugo zemljišče obsega kolonat, ob. delavo s tujo delovno silo ali pa mešan sistem. Nad 73 odst. te površine je razdrobljene na povprečno 4,4 parcele za vsako kmetijo. Iz tega je razvidna potreba, da se more s primernimi tehničnimi u-tako velike razdrobljenosti odpo-krepi in da je treba poskrbeti tudi za organizacijo prodaje in nakupa na širši podlagi. Mali posestniki se ne morejo organizirati vsak zase, bodisi kar se tiče tehnične opreme in strojev, ki so potrebni v modernem kmetijstvu, kakor tudi glede organizacije na tržišču. Prav to so vzroki, v katerih zajema beg z zemlje vedno več mladine tudi na briškem področju in prav za odstranitev teh drugih nedostatkov, ki so posledica takega položaja, je pokrajinska uprava sporazumno s prizadetimi občinami izdelala statut za ta center, ki naj s skupno organizacijo na zadružni podlagi temu odpo-more. K načrtu za delo tega centra se bomo še povrnili in prikazali njegove glavne značilnosti, saj to neposredno zanima tudi naše kmetovalce v Brdih. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 20,2 stopinje ob 14.20 in najnižjo 4,4 stopinje nad ničlo ob 4.15. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 52 odstotkov. Odcepek