159
Deklamovanke         
7. Jakec kozla jahal.
Strgal se je vozel,                     potepenče mlado
prost utekel kozel.                    zgrabi ga za brado;
Zdolaj ob potoci                        Jakec z nogo migne —-
pase se na loci.                         v hipu nanj se  dvigne.
Sočna tam je trava,                  Tamkaj  ob potoci
kozlu paša zdrava.                    jaha ga po loci.
Kozel brado ima,                       A zabava  krasna
pa  oblastno kima,                     zdi se mu počasna,
ker mu paša tekne,                  onostran potoka
zdai in zdaj kaj blekne.           tam je lepša loka,        ,
In roge nastavlja,                      tam se lepše jaha,
kakor da zabavlja;                    Jakec de brez straha.
muha ga ujeda,                          Glej, že v misli prvi
kozel zlobno gleda,                   s kozlom je na brvi,
sit redilne trave                        a nasred brvice
išče si zabave.                           zabledi mu  lice.
Da pa z glavo  kima,                Roka mu upade,
kozel povod ima:                      ne  drži več brade.
Jakec, glej, ongavi                    Jakca v sedlu zgane,
stopa po dobravi.                      kvišku kozel plane,
Mar doma bi risal                    zgane, da omahne,
in račune pisal;                         v vodi se oplahne, —
bil doma po šoli,                       ježa je končana —
ne pa ril okoli!                         Jakec,  miš oprana . . .
H kozlu gre brez straha          Leze iz potoka
morda ga zajaha.                       in premilo joka.
Res, prav to namerja                Joka, premišljuje,
Jakec ptič brez perja.              čaka ga še  huje:
Kaj, če kozel kima                   leskovače olje —
in rogove ima  —                      to ne bo najbolje! —-
Vneslav