VSEM BEŽIGRAJČANOM ŽELIMO 

SREČNO NOVO LETO

Dolgoletna navada je bila, da smo ob izteku leta na vseh ravneh, od podjetja preko občine pa do lederacije. delali preglede svojih rezultatov, kjer ao prevladovali predvsem pozitivni doseiki in postavljali lepe načrte za prihajajoče leto.
In kaj lahko v tej zvezi rečemo ob koncu leta 1988? Predvsem to, da se je zagotovo končalo obdobje takšnih leporečnih popotnic v novo leto. saj očitno še dolgo ne bo željenih pozitivnih rezultatov in še posebej zato, ker smo vedno bolj kritični in ne sprejemamo več praznega besedičenja, ki nima ustreznega pokritja v dejanskih dosežkih in spremembah.
Osnovna značilnost preteklega leta pa je nedvomno ta, da ni prišlo do napovedane zaustavitve negativnih tokov iz preteklih let, ampak se je kriza še poglobila in zajela praktično vsa področja drutbenega življenja Ni še dolgo tega, ko smo govorili le o ekonom-ski krizi, sedaj pa je že povsem normalno, da govorimo tudi o poli-tični krizi ter krizi zaupanja, krizi vrednot in tako naprej.
Da je glavni vzrok vsah tetav v vedno slabšem materialnem položaju, la pa je posledica izredno nizke učinkovilosti gospodar-stva in celotne družbe, je sedaj že splošno spoznano in priznano (hjatvo. Prav tako s« je letos š» utrdilo prepričanje vseh slojev
Srečno 1989
prebivalstva, da je inflacija dobesedno pogubna, saj povzroča razen direktnih negativnih materialnih posledic tudi druge izredno škod-Ijive detormacije, kot je onemogočanje vsakršnega normalnega načrtovanja in odločanja ler razkroj sistema vrednot.
Kot pozitivno moramo oceniti dejstvo, da so nas preteče posle-dice te krize vendarle prisilile k odločnejšemu iskanju izhoda iz nje in upajmo, da smo še pet minut pred dvanajsto la obračunali z nekaterinn zabhdami kot je n. pr. dogo</or:ia ekonomija, nerealno vrednotenje produkcijskih faktorjev, pokroviteljstvo države in poli-tike nad gospodarskimi subjekti, nedefiniranost lastnine in še bi lahko naštevali.
Upajmo, da je dokončno prevladalo prepridanje o nujnosti uvedbe trtnega gospodarstva z vsemi elementi ekonomske, name-sto dosedanje državne prisile. V tej smeri so ustavni amandmaji odprli možnosti za ustrezno spremembo ekonomskega sistema. Pa tudi Mikuličeva komisija je pripravila sorazmerno kvalitetne in dovolj radikalne podlage za takšno reformo. Osnutki novih sistem-skih zakonov sicer niso skladni z omenjenimi podlagami, kar je razumljivo, ker so jih pač pisali okosteneli birokrati, upravičeno pa pričakujemo, da bo tokrat prevladal dejanski interes in potreba celotne družbe ter bodo tako v letu 1989 zagotovljene možnosti za postopno izvajanje prepotrebne gospodarske reforme.
Čeprav pravimo, da je bistvo vseh naših težav v slabem material-nem položaju in da je tu ključ za zaustavitev voza, ki še vedno drvi navzdol, pa je neizpodbitno dejstvo. da je bilo letošnje leto pred-vsem v znamenju politične krize. Toliko konfliktnih situacij in bolj ali manj nevarnih tarišč kot jih je nastajalo tukaj dobesedno iz dneva v dan, nismo mogli na začetku leta niti slutiti. Lahko rečemo, da je bilo leto 1988 v znamenju političnih in v veliki meri tudi spolitizira-nih dogodkov. tako v ožji kot v širši domovini.
Spomnimo se samo vseh mednacionalnih obtoževanj, tolčnih napadov na usmeritve slovenske politike in na njene najbolj izpo-stavljene predstavnike, na pritiske in nesprejemljive kvalifikacije ob pripravi in sprejemanju ustavnih amandmajev, na proces pred voja-škim sodiščem v Ljubljani, volitve v predsedstvo SRS, znane mitinge, štrajke in še bi lahko naštevali.
Ne glede na različna, dostikrat tudi diametralno nasprotna mne-nja o vzrokih in posledicah tega letošnjega vrenja, pa je neizpod-bitno in upamo, da dokončno prevladalo spoznanje, da je tako kot tržno gospodarstvo. za rešitev iz nakopičenih težav nujno potrebna tudi demokratizacija političnega in družbenega življenja sploh.
Nekaj skromnih začetkov v tej smeri se kaže tudi že v dopolnjeni ustavi, stališčih zveze komunistov, predvsem pa kritični presoji vseh tudi najobčutl/ivejših političnih vprašanj, ki so še do včeraj veljala za nedotakljiva. Kdo bi si še pred nekaj meseci lahko predstavtjal. da bodo tako radikalno izpostavljena vprašanja človekovih pravic in svoboščin. političnaga pluralizma, nacionalne suverenosti, pravne države, neposrednih volitev, vpliva kritične javnosti, interesnega organiziranja državljanov itd.
Razumljivo je, da so tako buma in marsikdaj tudi dramatična dogajanja na ekonomskem in še posebej na političnem prizorišču v letu 1988 potisnila v ozadje praktično vse drugo, kar je še pred letom ali dvema prevladovalo v naših razmišljanjih in aktivnostih. Ta ugotovitev velja praktično za vso družbo in kerje naša občina le del slovenskega in širšega jugoslovanskega prostora, smo bili ustrezno temu tudi v Bežigradu vključeni v ta dogajanja in vrenja.
Kot občani smojih doživljali vsak po svoje - individualno, skupš-čina in njeni organi ter družbenopolitične organizacije pa so bili še posebej aktivni pri ustavnih spremembah, volitvah, nekaterih zakonskih spremembah, pri reševanju posledic slabih materialnih razmer v nekaterih delovnih okoljih in pri drugih vprašanjih, ki pa so te bolj ali manj standardne narave in jih ob tej priložnosti ne bi naštevali. Koliko smo bili pri tem uspešni bodo ocenili seveda občani in delovni Ijudje naše občine po spremembah in konkretnih rezultatih, kar edino šteje kot neka vrednost.
Verjamemo, da smo v preteklem letu dokonino spoznali, da je edina možna pot iz krize temeljita in celovita družbena prenova in da je zastavljen projekt treh reform pravo orodje za njeno uresni-čitev.
Zato je ob vstopu v leto 1989 naša skupna želja, da končno to prenovo zatnemo udejanjali in tako ustvarjati pogoje za resnično človeka vredno življenje.
Vsem občanom Bežigrada želim srečno in uspešno leto 1989.
PtlEDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE
LJUBUANA BEŽIGRAD
FERDO LUŽAR