PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17.. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 296 (13.527) Trst, sobota, 23. decembra 1989 Porušena še zadnja stalinistična trdnjava v Evropi Diktator in njegova žena končala v zaporu - Padec conducatorja logična posledica letošnjih dogajanj v vzhodni Evropi Corneliu Manescu (na sliki levo) je prevzel vodilni položaj v državi (AP) Izgnan krvoločni diktator marko vvaltritsch . krvoločnemu romunskemu dikator-lu /e odklenkalo. Nicolae Ceausescu včeraj na najbolj sramotni način ^oral zbežati s helikopterjem iz pala-® ceptralnega komiteja romunske komunistične partije v Bukarešti. Po esteh, ki po teleprinterju prihajajo v edakcije časopisov, se zdi, da mu niti legovi najbolj zvesti zavezniki Kitaj-y niso hoteli nuditi političnega azila, upustili sp ga vojaki, policisti, za-Pustili so ga njegovi dolgolenti tova-j ■'• Na čelo izredne romunske vlade J® naje bil postavljen 73-letni politik naneseu, nekdanji zunanji minister, 1 /e bil več mesecev v hišnem pripo-u- ker si je drznil kritizirati uradno Politiko. V teh dneh in mesecih smo bili pri-* tolikim nepričakovanim razpletom državah Vzhodne Evrope. Le iz Ro-m.nnije niso prihajali znaki o morebit-‘n spremembah. Še pred nekaj tedni v Ceausescu zmagoslavno govoril na ongresu romunske komunistične Partije, hvalil se je z uspehi in trdnos-/° svoje vlade in svojega političnega Ostema. Romuniji je vladal brez vsakega upora polnih 25 let, potem ko je ob-ast prevzel iz rok prejšnjega diktati0 Georgiu Deja. Ta je prišel na ob-sf s pomočjo sovjetskih bajonetov, °i je Romunija med drugo svetovno rulno'.enako kot Madžarska in Bolga-la, bila na strani Hitlerjeve Nemčije, amunske divizije v modrih unifor- SP se v Rusiji borile proti Sovje-m (iste uniforme so po drugi vojni °vjeti poslali Marcosovim levičar- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BUKAREŠTA — Včeraj je padla še zadnja trdnjava stalinizma v Evropi in svojo absolutistično oblast je končal tudi romunski diktator Nicolae Ceausescu. Njegov padec ni nekaj nepričakovanega - pa čeprav jih ni bilo mnogo, ki so napovedovali tako hiter razplet v Romuniji - in predstavlja povsem logično posledico nadaljevanja reformnih procesov, ki so letos kot neustavljiv plaz zajeli vse tako imenovane evropske države realnega socializma. Ceausescu je, kot vse kaže, končal v zaporu, včerajšnji dan pa je odkril še dodatna srhljiva pričevanja o terorju, ki ga je moralo trpeti romunsko ljudstvo. Boj za demokracijo v Romuniji sicer še ni končan, toda gotovo je, da je conducatorjevo obdobje končano in da je romunsko ljudstvo obrnilo nov list v svoji zgodovini. NA 2. IN 12. STRANI Poročilo predsednika Milana Kučana na 11. kongresu ZKS ZK Slovenija se je brez pritiskov odločila za strankarski pluralizem BOGO SAMSA LJUBLJANA Enajsti kongres slovenskih komunistov se je pričel z znanim turističnim spotom, v katerem je najprej v prvem planu letalo slovenske družbe. Nobenih pesmi, fanfar in proglasov ni bilo. Predsednik Milan Kučan je najprej pozdravil delegate ostalih zvez komunistov iz jugoslovanskih republik in JLA, takoj nato pa delegacije slovenskih zamejcev iz Avstrije in Furlanije-Julijske krajine, ki zastopajo celotno mavrico politične orientacije zamejskih Slovencev. Sledili so pozdravi ostalih gostov in med njimi italijanskih komunistov in prvič italijanskih socialistov. Predsedstvo šteje samo sedem oseb, tri ženske in štiri moške, izbrani so po funkcionalnem in ne po reprezentativnem ali nomenklaturnem kriteriju. Sonja Lokar je zelo hitro opravila uvodne formalnosti, med njimi tudi obvestilo o dveh kartončkih: rdeči pomeni, da delegat glasuje za predlog, zeleni pa da glasuje proti. Očitno predvidevajo mnogo in raznolikih glasovanj in so se zato primerno opremili. »Zveza komunistov Slovenije prihaja na svoj enajsti kongres kot edina komunistična stranka na oblasti, ki se je brez pritiska demonstracij in množičnega gneva svojih sodržavljanov odločila za strankarski pluralizem in napovedala demokratične volitve.« Tako se prične poldrugo uro trajajoče poročilo predsednika Milana Kučana, ki je pogosto presenetil ne samo s poglobljenim pristopom temveč tudi zaradi izredne odkritosti, s katero je govoril. Predvsem je do kraja likvidiral enopartijski monopol oblasti. »Kje je bila narejena napaka?« se je vprašal in odgovoril: »Zdaj, ko je zrušen berlinski zid, kot simbol sovražno sprtih nekdanjih svetov socializma in kapitalizma in ko tisoče ljudi beži iz realsocialističnih družb, terja to vprašanje odgovor. Z današnjim premislekom se nam kot izhodiščna zmota nedvoumno kaže razumevanje socializma kot zgodovinsko nujne alternative in negacije kapitalizma in dosežkov meščanske demokracije.« Socializem ni zmogel odgovoriti na dvoje temeljnih vprašanj: kako ustvariti ekonomsko učinkovit sistem in kako uveljaviti moralno in materialno spodbudo družbenega napredka utemeljenega na demokratičnih in humanističnih vrednotah. Socializem ni izpolnil dveh obljub: več svobode in demokracije in pravičnejša zadovoljitev celovitih človekovih potreb. Zmagovita partija je hitro porabila svoj moralni kapital in za partijo so vse manj skrbeli oni, ki jih je njeno birokratsko prisvajanje idejno, moralno in politično pohabilo. Zato je Kučan predlagal, da se kongres kritično izreče o nekdanji politični praksi, ki je iz življenja odstranjevala mnogo poštenih in ustvarjalnih ljudi ali jih celo poslala v kolesje nekdanjega represivnega aparata. Potreben je pogumen, kritičen, objektiven premislek preteklosti. Toda ne smemo samo gledati nazaj, saj je nevarnost, da se namesto možnega premagovanja krize uveljavi logika klasičnega političnega konflikta in iskanje svoje »zmage«. S tem pa je Kučan že prešel na področje jugoslovanskega konflikta, ki ni konflikt dveh vodstev, dveh narodov in dveh republik. To je samo zunanji videz globokega spopada dveh nasprotujočih si gledanj na vsebino, obliko in odnose skupnega življenja. Jugoslavija je pripeljana na rob državljanske vojne, brezobzirna, agresivna, ultimativna politika že dve leti vzdržuje Jugoslavijo v napetosti. Konflikti destabilizirajo državo in izčrpujejo kreativne moči za reševanje krize. »To ni naša usoda,« poudarja predsednik slovenskih komunistov in dodaja, da »veruje v prostovoljno, demokratično urejeno skupno življenje, ki ga utemeljujejo skupni interesi«. V tem kontekstu je Kučan obsežneje govoril o človeških pravicah, o srbski blokadi in pripravah za novo ustavo, ki pa mora temeljiti na pluralistični in demokratični družbi. Drugi pomembni del govora pa je posvečen socializmu in razmerju med revolucijo in reformami. Komunistično gibanje je revolucionarno metodo dvignilo na ra-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ministri so odobrili finančni paket 1990 RIM — Ministrski svet je sinoči odobril »božični« davčni paket in vrsto drugih ukrepov splošnešjega značaja. Kljub napovedim o povišanju cene za tobačne izdelke in alkoholne pijače, je ministrski svet odločil, da bo o teh poviških razpravljal na eni prihodnjih sej. Prav tako ni spremenil katastrskega količnika oziroma davka na nepremičnine. Najbolj jo bodo prihodnje leto skupili avtomobilisti, saj se bo davek na lastnino povečal za kar 89 odstotkov. Za 20 odstotkov višje pa bodo tudi cene za železniške storitve. Prihodnje leto bodo lahko končno stekle vse dejavnosti v korist čistejšega Jadrana, 200 milijard lir pa je ministrski svet namenil ustanovi RAI, ki bo tako lahko izenačila stroške letošnjega leta. Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih je ministrski svet odobril je tudi zakon o tujih državljanih na začasnem bivanju v Italiji. Zakon se nanaša na tujce iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Zakon bo urejal priseljevanje in začasno delovno in študijsko bivanje teh tujcev, ki bodo odslej razpolagali s posebnim dokumentom, saj bodo redno prijavljeni v anagrafskih uradih. Noriega je še vedno prost, spopadi trajajo Američani v slepi ulici WASHINGTON .— Boji v Panami med pripadniki Noriegovih sil in vojaki ZDA se še nadaljujejo. Ponoči so ameriška letala tudi bombardirala območje San Miguelito, kjer naj bi bilo eno izmed glavnih oporišč pristašev generala Noriege. Tega Američani še vedno niso odkrili in je nanj še naprej razpisana nagrada milijon dolarjev. Čeprav je predsednik Bush na včerajšnji tiskovni konferenci v Beli hiši izrazil zadovoljstvo nad potekom vojaške akcije ameriških sil v Panami in dejal, da je »glavno, da je Noriega odstranjen z oblasti«, se v uradnem Washingtonu povečuje zaskrbljenost spričo dejstva, da je odpor panamskih sil, zvestih Noriegi, hujši, kot so pričakovali. S tem se poglablja bojazen pred »vietnamizacijo« Paname, tamkajšnjih ameriških vojaških sil (te štejejo zdaj več kot 24 tisoč vojakov) pa se čedalje bolj prijema vzdevek »okupacijske«. Prav^ q^o se Washingtonu sedaj čedalje bolj mudi, Ja zajame Noriego, dokončno ustoliči proameriško vlado Guillerma Endare in uredi zadevo s talci, ki so še v panamskih rokah. Počutje se spreminja tudi v ameriški javnosti, ki s čedalje večjo tesnobo spremlja naštevanje novih žrtev, ki se iz ure v uro večajo. Po sedanjih podatkih je v Panami padlo okoli 22 ameriških vojakov, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Busheva vlada bi sedaj želela čimprej izbojevati tudi politično zmago, vendar ji to ne uspeva. Vse preveč je še v spominu dejstvo, da je Guillermo Endara kot novi predsednik Paname prisegel tik pred vojaškim posegom v ameriškem vojaškem oporišču. Ameriški poseg so obsodile tudi latinskoameriške države. Organizacija ameriških držav (OAS) pa je včeraj na sestanku v VVashingtonu z veliko večino (20:1) izglasovala resolucijo, ki obžaluje ameriški vojaški poseg v Panami in zahteva, da se vojaške sile ZDA umaknejo iz Paname. V Bukarešti potekajo najbrž še zadnji boji za dokončni zlom Ceausescovega režima Brezupni poskus bega Nicolaa Ceausesca včeraj končan z aretacijo v Trgovištu BUKAREŠTA — Romunski diktator Nicolae Cea-usescu je po obupnem poskusu pobega končal v zaporu, skupaj z njim pa tudi žena Elena in sin Niču. Do aretacije je prišlo v poznih popoldanskih urah, potem ko je Ceausescu dopoldne uspel s helikopterjem pobegniti iz Bukarešte. Skupaj z nekaterimi najzvestejšimi pristaši se je zabarikadiral v Trgovištu, mestecu približno 70 km od Bukarešte, vendar je končno le padel v roke upornikov. Glede njegove aretacije je bilo včeraj precej zmede, govorilo se je celo, da je Ceausescu uspelo pobegniti iz države, dokler ni jugoslovanska agencija Tanjug zvečer ponovno zagotovila, da je bil romunski diktator res ujet. Oblast v državi naj bi bila zdaj v rokah Fronte za nacionalno rešitev in nekdanjega zunanjega ministra Cornelia Manesca, toda boja za demokracijo in zrušitev diktature v Romuniji še ni konec. Spopadi so krvavi, Ceausescu zveste čete varnostnih organov se ne mislijo predati, pa čeprav imajo uporniki podporo celotne svetovne javnosti in vseh vzhodnoevropskih držav, ob vsem tem pa sovjetski voditelj Mi-hail Gorbačov obljublja konkretno pomoč. Bukarešta je bila včeraj zvečer pravo bojno polje, streli so odmevali po vseh ulicah v centru mesta, mnoge javne zgradbe pa so bile v plamenih. Protiofenziva pripadnikov »Sicuritate« je bila izredno močna in v bojih okrog državne televizijske postaje, ki je od včeraj zjutraj v rokah upornikov, je padlo preko sto ljudi. Boji so potekali tudi drugod v romunski prestolnici, najbolj vroče pa je bilo še v študentskem naselju in okrog bukareštanskega letališča. Zadnji dan »conducatorjeve« oblasti je dejansko predstavljal višek cele vrste protestnih manifestacij, ki so v zadnjih dneh pretresle Romunijo. Ljudski protest je Ceausescu poskušal zatreti z brutalno silo in samo v Temišvarju, kjer se je začel odločilni upor proti zadnji evropski stalinistični diktaturi, naj bi pod tanki in streli obležalo preko 4000 ljudi. Tem pa je treba dodati še približno 5000 iznakaženih trupel, ki so jih včeraj odkrili v skupnih grobovih v okolici mesta in ki pričajo o izredni nečloveškosti režima, ki je bil sposoben uničiti človeško življenje že ob najmanjšem znaku nasprotovanja, ali pa le ob malo glasneje izraženi želji, da bi v Romuniji prebivalstvo živelo nekoliko bolje. Vse to pa ni zaleglo in upor se je kljub neopisne-mu terorju in proglasitvi izrednega stanja bliskovito širil še v druga mesta, dokler v četrtek ni zajel tudi Bukarešte, kjer se je včeraj odigralo zadnje dejanje romunske drame. Ceausescu je v tej igri izgubil, po njegovi aretaciji pa je izgledalo, da je tudi zmaga upornikov dokončna. V Bukarešti, Temišvarju in drugod po državi so se ulice napolnile s prebivalstvom, ki je proslavljalo padec osovraženega režima. Vsa sredstva množičnega obveščanja so bila v rokah upornikov in partijsko glasilo Scintea je že napovedalo, da bo danes izšla prva »svobodna« številka. Vendar je bilo upanje, da se bo najbolj diktatorski režim v Evropi predal povsem mirno, neutemeljeno in včeraj zvečer je prišlo do, po vsej verjetnosti zadnjega, obupnega poskusa varnostnih sil, da še preobrnejo položaj in preprečijo logično nadaljevanje sprememb, do katerih je letos prišlo v vseh državah Varšavskega pakta. »Bitka za Bukarešto« sicer še traja, toda aretacija Ceausesca in velika odločenost vsega romunskega ljudstva, da spremeni položaj v državi, najbrž že pomenita, da je diktatura velikega »conducatorja« dokončno pokopana. Decembra le zmerna draginja RIM — Kljub negativnim napovedim o naraščanju inflacije se bo letošnje leto ugodno zaključilo. Decembrski podatki o nihanju cen so namreč pokazali, da srednja stopnja inflacije ni dosegla 7 odstotkov, čeprav jo je v preteklih mesecih leta že presegla. Podatki iz vzorčnih mest pričajo, da so se decembra najbolj povečali stroški za električno energijo in ogrevanje, cene javnih storitev so ostale skorajda nespremenjene, nekaj več so ljudje odšteli za oblačila in stanovanjske stroške. Ta mesec pa so bili življenjski stroški naj večji v Bologni (0,8%), po vrsti pa sledijo: Palermo (0,6%), Benetke (0,5%), Trst (0,4%), Milan in Turin (0,3%) ter Genova (0,2%). Najvišjo letno inflacijo pa so zabeležili v Benetkak. • Izgnan diktator skim upornikom v Grčiji). Romunski vojaki sicer niso bili kaj prida, saj je Rdeča armada večkrat razbila nacistično frontno linijo prav tam, kjer so bile romunske čete. Takrat je v Romuniji vladal kralj, sicer bolj znan zaradi ljubimkanja z lepotico Popescu, kot zaradi vladarskih veščin. Državo je vodil vojaški diktator Antonescu. Ko so Romunijo zasedle sovjetske čete so v vlado porinile maloštevilne romunske komuniste, ki sicer doma niso imeli nobenega vpliva. Sovjetski zvezi si je takrat prisvojila nekatere romunske predele, v katerih so bivali tako Ukrajinci kot Romuni. Ceausescu si je na začetku svojega vladanja pridobil precej ugleda zaradi tega, ker je, edini v vzhodnoevropskem bloku, uspel hoditi po lastni poti, neodvisno od Sovjetske zveze. Za razliko od drugih držav je ohranil diplomatske stike z Izraelom. Ni ugodil leta 1968 Brežnjevu, da bi poslal tudi romunske čete, da bi zasedle Dubčkovo Češkoslovaško. Navezal je odlične stike z Jugoslavijo. V Železnih vratih na Donavi sta Romunija in Jugoslavija zgradili skupno hidroelektrarno. Zahodnjaki so Ceausesca prekomerno hvalili zaradi te svoje samostojnosti. Vsi so nanj in na Romunijo gledali kot na pozitivno posebnost v sovjetskem bloku. Nihče od teh zahodnih podpornikov osebne svobode pa ni gledal kaj se dogaja v državi. Ceausescu je v notranji politiki bil največji absolutist. Oblast je trdno držal v svojih rokah. V vodstvo države in partije je spravil vse svoje sorodnike, prvi svetovalec mu je bila žena. Le tisti, ki so se mu popolnoma vdi-njali, so se obdržali na svojih položajih in tudi napredovali v karieri. Ceausescu pa je šlo še za nekaj drugega. Iz Romunije je hotel narediti močno in samostojno državo. Zaradi tega se je v tujini zelo zadolžil. Da bi plačal ogromni dolg je ukazal, da morajo vsi Romuni stradati. To stradanje traja že šest let. Baje so pred nekaj meseci Romuni svoj dolg tujini izplačali. V trgovinah pa ni bilo najti naj-nujneših prehrambenih proizvodov, ljudje so v svojih hišah zmrzovali, elektrike niso smeli prekomerno uporabljati. Vse je bilo na karte in še tega nisi dobil v trgovini. Huda politična kontrola nad nasprotniki je zajela tudi narodnostne manjšine. Zaradi napačnih začrtanos-ti državnih meja po prvi in tudi po Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.- din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000- din, trimesečno 65.000. - din, polletno 120.000,- din, letno 240.000, - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch M ZTT Trst član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG drugi svetovni vojni je v Romuniji ostalo skoro dva milijona Madžarov ter več sto .tisoč Srbov in Hrvatov. Ceausescu je te ljudi tudi narodnostno uničeval, tudi s tem, da je ukazal podreti stare vasi in na podeželju zgraditi večja stanovanjska naselja. V teh velikih stanovanjskih blokih je bila uničena vsaka narodnostna različica. Manjšinci so morali postati Romuni. Iz Madžarske in Jugoslavije dolgo let ni prišel zaradi tega noben protest. Očitno je to narekoval politični oportunizem, kar pa je vsekakor treba obsoditi. Da je bila oblast Ceausesca vsemogočna in totalna dokazuje tudi nekaj, kar se je zgodilo po sobotnih in nedeljskih demonstracijah v Temišvaru, ko je ljudstvo pred policijo branilo protestantskega pastorja Laszla Toke-sa. Tri dni kasneje je pastorja obsodil njegov škof Laszlo Pappo, češ da zganja madžarski nacionalizem in s tem ruši enotnost romunske države. Tudi cerkveni hierarhi so se klanjali diktatorju. Z ukazom policiji in vojski, da gre s tanki nad demonstrante in da strelja nanje, se je Ceasescu še enkrat izkazal kot nekak krvoločni Drakula, mitični grof krvoses iz transilvanskih gozdov. Njemu zvesti policisti in vojaki so v teh dneh pobili veliko preprostih romunskih ljudi. Vendar se jim je tako počenjanje pristudilo. Uprli so se takim ukazom in diktatorja spodili. Iz Romunije v teh urah prihajajo najrazličnejše vesti. Tudi take, da se dosedanja krvoločna policija Secu-ritate še vedno upira tistim, ki si žele uveljavitev svobode in demokracije v tej državi. Diktatorji odhajajo. Povsod v svetu si ljudstvo želi svobodo in demokracijo. • 11. kongres ZKS ven temeljnega načela in edino sprejemljive oblike političnega boja. Reforme, ki jih načrtujejo, so odločitev zareformistično pot. Zavračajo protibirokratsko revolucijo in njeno kontrarevolucijo. »Za nas velja le legitimnost na pluralističnih svobodnih volitvah«. Jugoslavija je pred dilemo ali radikalne temeljne reforme ali kaos, ali prenovljeni demokratični socializem ali izredni ukrepi, ki nujno končujejo v restavraciji državnega socializma, iluzija je, da je moč preseči probleme s kadrovskimi zamenjavami, ki vodijo do diferenciacij, ustvarjajo privid upoštevanja ljudske volje naščuvane od populističnega linča. Treba je narediti korak naprej v smeri svobode posameznika, odnosov večine in manjšine in omejitve tiranije. V tem jugoslovanskem okviru odpirajo izhodišča programskega dokumenta reformno pot. V programu se ne spoznavajo samo komunisti, program ponuja človeške pravice in odpira tudi osrednja vprašanja odnosov med delom in kapitalom, tehnološkega razvoja, znanosti in samoupravljanja. Posebno poglavje je Kučan posvetil slovenski alternativi. Normalno je, da se jasneje oblikujejo politični programi strank. Kažejo se razlike, ki so osredotočene na odnos do socializma in na odnos Slovenije in Jugoslavije. Toda te razlike se iščejo tudi na silo, z v bistvu boljševiškim risanjem črno-belega sveta in trditvijo, da komunisti želijo ponovno zapeljati svoj narod. Na prizorišče ponovno vračajo preteklost, toda »mi smo svojo zvestobo narodu izpričali v prelomnih časih«. Interesi Slovenije se ne varujejo s protikomunizmom ne s protijugoslovan-stvom. Opozicija nosi zavest ZK kot stare boljševiške partije, moti jo nujna prenova, toda politični revanšizem ni smisel demokracije. Svoja izvajanja pa je Milan Kučan zaključil: »Prvi cilj, ki ga predlagamo, je V-vedba demokratičnih, svobodnih in poštenih volitev. Z njimi bo narejen korak iz običajne liberalizacije socializma k nastajanju demokratičnega reda. Z njim in ne z obrednimi spreminjanji imen in simbolov bomo sebe in druge prepričali, da mislimo resno. S tem vzgledom in ne s pritiski in z zastraševanji bo tudi v Jugoslaviji demokracija uvrščena na zgodovinski dnevni red. Ko bodo izvoljeni poslanci zasedli skupščinska mesta, bo suverenost Socialistične republike Slovenije dobila svoj državljanski pomen in demokratični smisel. Seveda je jasno, da lahko na volitvah tudi izgubimo. Toda pripravljenost na demokratične volitve, pri katerih obstaja možnost poraza, je zmaga Zveze komunistov Slovenije.« »Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija, prostovbljna država enakopravnih republik, svobodnih in enakopravnih narodov, demokratična skupnost svobodnih državljanov, ki svojo socialistično vsebino in obstoj meri z merili evropske kakovosti življenja.« In končno: »Naj ponovim: naš kratkoročni program so demokratične volitve v skup- ščino, sestop Zveze komunistov Jugoslavije z monopola oblasti kot začetek realne reforme federacije, srečanje z dejstvom, da smo v Evropi in v svetu na zunaj obeh s tamkaj veljavnimi kriteriji in standardi glede zavarovanja človekovih in državljanskih pravic in svoboščin.« »To dolgujemo zgodovini in svojim otrokom!« Na popoldanskem delu zasedanja je v imenu deželnega komiteja KPI tajnik Roberto Viezzi poudaril, da so italijanski komunisti v sintoniji s slovensko preosnovo. Na zadnjem kongresu so govorili kot gostje o odpiranju Evrope, kar se sedaj burno uresničuje, saj je treba preseči karikaturo, ki se imenuje realsocializem. Viezzi je tudi podčrtal pomen Jugoslavije za Evropo in vlogo obeh manjšin, slovenske in italijanske. Za deželni komite PSI pa je tajnik Piero Zanfagnini podčrtal posebno zadovoljstvo, saj prvič pozdravlja kongres ZKS in poudaril pomen poročila predsednika Kučana, ki bo na široko odmeval v Italiji in širše po svetu. To je rezultat avtentičnega pro- cesa demokratizacije izvedenega brez pritiska in razumevanja najpomembnejšega načela, da ni socializma brez demokracije. Zavzel se je za prenehanje sodne farse proti Vllasiju in želel slovenskim komunistom velik volilni uspeh. Kongres so pozdravili tudi vsi slovenski gostje iz zamejstva. Ob 17. uri je obe delegaciji zamejskih Slovencev sprejel predsednik Milan Kučan. V daljšem pogovoru je poudaril dejstvo, da so tokrat povabili predstavnike vseh Slovencev iz Avstrije in Italije in se jim je iskreno zahvalil, da so se odzvali vabilu. Nato pa je Kučan poglobil probleme Jugoslavije in Slovenije in želel zamejskim Slovencem veliko uspeha v naporih za obrambo- narodnostne identitete. Na razgovoru sta za koroške Slovence sodelovala Janko Malle in Marjan Pipp, za Slovence iz Italije pa Filibert Benedetič, Duško Udovič, Klavdij Palčič, sen. Stojan Spetič, Ivo Jevnikar in Marija Ferle-tič. Prisotni so bili tudi: predsednik SZDL Jože Smole, predsednik komisije za manjšinska vprašanja Željko Jeglič in generalni konzul Livij Jakomin. FRIU1IA S.p.A. DEŽELNA FINANČNA DRUŽBA FURIANIIE - JULIfSKE KRAJINE 3 ŠTIPENDIJE za pridobitev naziva »Master« na ekonomsko-finančnem področju Deželna finančna družba FRIULIA S.p.A. razpisuje natečaj za dodelitev 3 štipendij mladim diplomirancem iz ekonomije in trgovinstva (ali iz ekonomskih in bančnih ved) in inženirstva za študijsko izpopolnjevanje na ekonomsko-finančnem področju. Izpopolnjevanje bo potekalo v obliki obiskovanja tečajev nivoja »Master«. Na natečaju lahko sodelujejo mladi italijanski državljani s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini, ki so diplomirali na italijanskih univerzah ali enakovrednih ustanovah z najmanj 105/110 ali enakovredno oceno, ki so odslužili vojaški rok in ne bodo imeli več kot 30 let na dan, ko bo potekel rok za vložitev prošenj za sodelovanje na tem natečaju. Štipendije bodo krile stroške za vpis in obiskovanje tečajev. Poleg tega pa bo odobren še forfetarni znesek za kritje stroškov bivanja v kraju študija. Štipendisti morajo obiskovati tečaje na tisti univerzi ali inštitutu, kjer bodo opravljali specializacijo. Štipendisti se morajo tudi obvezati, da bodo po končanem izpopolnjevanju vsaj 24 mesecev sodelovali s FRIULIO S.p.A. ali s podjetjem, ki bo po godu tudi Friulii. Način in obliko sodelovanja bo določila FRIULIA. Prošnjam za sodelovanje na natečaju morajo kandidati dodati svoj življenjepis in vse podatke v zvezi z opravljenim študijem. V njih je treba navesti tudi morebitne poklicne izkušnje. Prošnje je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 15. februarja 1990 na sledeči naslov: Finanziaria Regionale FRIULIA S.p.A. Concorso borse di studio - Segreteria generale ULICA TRENTO 2 — 34132 TRST Sodnica Gakielk Manfiin preprečila mino skupščino Mondadori Silvio Berlusconi dobil prvo rundo Novembrski deficit dosegel 2.000 milijard lir Zunanjetrgovinska bilanca vedno slabša RIM — Italijanska zunanjetrgovinska bilanca izkazuje vsak mesec večji primanjkljaj. Po podatkih, ki jih je objavil včeraj ISTAT, je novembrski deficit dosegel 1.928 milijard lir (uvoz - 18.637, izvoz - 16.709 milijard) medtem ko je pasiva v lanskem novembru znašala 1.313 milijard lir. Zaradi tega se je v trgovskem saldu za vseh 11 mesecev 1989 primanjkljaj povzpel z 12.611 milijard v razdobju januar-november 1988 na letošnjih 17.241 milijard, torej za 4.630 milijard lir. Novembrski deficit ustreza razliki med pasivo 2.138 milijard na energetskem področju in aktivo 210 milijard lir pri drugem blagu (novembra 1988: —1.313 oziroma + 136 mrd). Uvoz potemtakem še zmerom hitreje narašča od izvoza: minuli mesec se je povečal za 11,3% nasproti novembru 1988, dočim se je izvoz vzpel le za 7,4%. V vseh 11 mesecih se je uvoz zvečal za 18,2% na 192.862 milijard, izvoz pa za 16,6% na 175.621 milijard lir. Pri tem so v prvi vrsti botrovali nakupi nafte in derivatov (2.373 mrd), ki so bili za 53% večji kot novembra lani. V enajstih mesecih je energetska pasiva znašala 18.411 milijard proti 14.043 mrd v ustreznem obdobju lani. Novembra se je sicer najbolj povečal uvoz vozil (2.030 mrd, +14%) in kemikalij (2.283 mrd, +8%). Pri uvozu so prvačile tkanine in oblačila (2.729 mrd, + 18%) ter kovinarski izdelki (5.799 mrd, +4%), ki so torej glavna gonilno silo proizvodov "made in Italy". MILAN — Magnat Silvio Berlusconi je zmagal prvo bitko v vojni za nadzorstvo nad založbo Mondadori. Sodnica Gabriella Manfrin je z včerajšnjo odredbo razveljavila sklep o sklicu izredne skupščine delničarjev založniške hiše v Seg-rateju, ki ga je sprejel v prejšnjih dneh upravni svet Mondadorija. Proti sodničinemu ukrepu ni mogoč priziv, zato bo moral tabor, ki se sklicuje na družbo CIR Carla De Benedettija, menda ubrati kako drugo legalno pot. Gabriella Manfrin je razsodila, da je mandat upravnega sveta družbe Mondadori zapadel že 20. aprila, in pozvala nadzorni odbor k sklicu redne skupščine, na kateri naj se to telo obnovi in potem skliče izredni občni zbor, kakor je to zahtevala CIR. Sodnica je svojo odredbo objavila ravno v času, ko so se odvetniki spornih strani v drugi dvorani iste sodnijske palače menili s predsednikom I. civilne sekcije Clementejem Papijem o znanih zahtevah po zasegi delniških svežnjev, ki sta ju postavili družba CIR in družina Formen-ton, katerima pa sta se včeraj pridružili še družba Fininvest, Leonardo Mondadori in družba z omejeno zavezo Persia, ki jo nadzorujejo For-mentonovi. O obeh zahtevah se bo Papi dokončno izrekel danes dopoldne in prav njegovi razsodbi bosta šele pokazali, če in v kakšnem merilu bo njegova odločitev lahko vplivala na zapleteno pravdo za nadzor Mondadorija. Po razpravi pred predsednikom Papijem sta bila odvetnika Vittorio Dotti in Alberto Predieri, ki ščitita Berlusconijeve interese, seveda zadovoljna nad ukrepom Manfrinove, tega pa nista prav posebno pokazala novinarjem: »Zaenkrat smo zmagali prvo rundo.« Sodnica je s svojim sklepom v bistvu sprejela teze Berlusconijevega tabora, češ da ni bil upravni svet Mondadorija polnoveljaven od trenutka, ko so iz njega izstopili štirje člani; to je bilo prav 20. aprila. Po 19. členu družbinega statuta postane upravni svet nesklepčen že ob odstopu treh članov. V resnici so potem izstopiv-šo četverico zamenjali z drugo po sistemu koop-tiranja, česar pa skupščina ni formalno potrdila, zato se je Manfrinova postavila na stališče, da sklicevanje izrednih občnih zborov v takih okoliščinah ni zakonito in da mora potemtakem upravni svet do nadaljnjega opravljati izključno redne posle. Kot rečeno, je sodnica naredila uslugo Berlus-conovi vojski. Kaj bo zdaj ukrenila De Benedetti-jeva vojska, se še ne ve, gotovo pa ne bo odložila orožja, zato hudo radovedno pričakujemo izide še drugih bitk. Tembolj še, ker dobro vemo, da gre za pretentano politično igro, v kateri igrajo glavno vlogo na Berlusconijevi strani Andreotti, Forlani in Craxi in ki zavira sprejetje zakona antitrust, to je uvedbo strogega nadzorstva nad pretiranimi koncentracijami, ki pomenijo napad na svobodo obveščanja, predvsem pa napad na demokracijo kot tako. D. G. Kmalu pogajanja za trgovski sporazum EGS-NDR BRUSELJ — Ministrski svet EGS se je izrekel za to, da se začnejo pogajanja z Nemško demokratično republiko, ki naj privedejo do sklenitve dvostranskega sporazuma o trgovskem in siceršnjem gospodarskem sodelovanju, med drugim na področjih kmetijstva, rudarstva, zdravstva, bančništva in na-ravovarstevnih pobud. Začela naj bi se že januarja, končala pa menda junija. Ministrski svet je dejansko sprejel prošnjo Zvezne republike Nemčije, po kateri naj bi Bruselj čimprej ukinil kontingentiranje uvoza vzhodnonemških kmetijskih pridelkov ter industrijskih proizvodov in to vsekakor pred prvotno predvidenim rokom, ki sega do polovice prihodnjega desetletja. Evropska gospodarska skupnost je v tem pogledu že ukrepala v korist Poljske in Madžarske. Vzhodna Nemčija je za Sovjetsko zvezo druga partnerica dvanajsterice v sklopu organizacije SEV, to pa po zaslugi posebne klavzule, ki v okviru EGS daje posebno prednost trgovanju med Nemčijama. NDR je 1. 1988 izvozila v EGS za 1.361.000, uvozila pa za 1.241.000 ecujev blaga (ecu velja okrog 1.500 lir). Davčno številko bodo morali imeti tudi novorojenčki! RIM — Novorojenčki bodo imeli prav kmalu tudi... davčni krst. Vsak italijanski državljan, rojen po začetku 1. 1971, bo dobil svojo davčno številko (codice fiscale), sicer ne bo deležen storitev vsedržavne zdravstvene službe; za rojene Po včerajšnjem dnevu bosta kodeks zahtevala seveda atek ali mami. Novost prinaša zakonski odlok ministra za finance Rina Formice št. 404 z dne 7. 11. 1989, priobčen vče-raj v Uradnem listu. Dekret določa rok, do katerega si je treba priskrbeti davčni kodeks kot značilno številko v odnosih z zdravstveno službo, in to, kako postopek olajšati. Od 1. 1. 1990 bo moral vsakdo, ki bi rad do državne zdravstvene oskrbe, imeti plastično izkaznico z davčno številko. Kdor je nima, bo pokazal potrdilo o dodelitvi kodeksa, ki smo ga prejeli vsi ob uvedbi davčne reforme. Kdor pa nima ne plastične izkaznice ne potrdila, bo do 1. 8. 1991 rabil zdravstveno izkaznico z zadevnim kodeksom, nroral pa bo zahtevati davčno številko. Ko bi novo izkaznico izgubil ali pokvaril, bo zaprosil za duplikat pristojni davčni urad, ki bo moral dvojnik izročiti v desetih dneh. Za novo izkaznico z davčno številko lahko zaprosimo tudi prek druge osebe, ki pa bo morala pokazati uradniku osebno izkaznico prositelja. Za vse, ki se bodo rodili od danes naprej, bodo morali dvigniti novo izkaznico, kot rečeno, starši in davčno številko posredovati Krajevni zdravstveni enoti ob vpisu novorojene(ga) pri matičnem uradu. Občine, ki upravljajo anagrafsko službo z elektronsko obdelavo podatkov, morajo do 28. 2. 1990 javiti finančnemu ministrstvu osebne podatke vseh državljanov, ki so bili rojeni po 1. 1. 1971. Ministrski informativni center bo tedaj poslal vsem zainteresiranim plastično izkaznico z davčnim kodeksom. Kdor se je rodil pred 1. 1. 1971 in nima plastične izkaznice, jo mora zahtevati od finančnega ministrstva,-isto velja za ljudi v občinah, kjer matična služba ni avtomatizirana. Od 1. 8. 1991 bo vsak, ki ima davčno številko, ne pa plastične izkaznice, zanjo zaprosil po pošti z obrazcem, ki ga bo dvignil v okrožnem uradu za neposredne davke. agrar R IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 D Banca Agricola > Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE )) Ifif TRŽAŠKA BORZA 20.12. 22.12. 20.12. 22.12. Uradne kotacije Generali.................. 40550 41950 Lloyd ...................... 17150 17350 Ll°yd risp.................. 11500 11250 RAS ........................ 26850 27340 RAS risp.................... 12300 12400 |ai ........................ 17750 17930 Gal risp..................... 7750 7850 Montedison .................. 2116 2057 Montedison risp.............. 1254 1225 Rirelli ...................... 2940 2950 Rifelli risp.................. 2900 2950 P*relli risp. nc ............ 2250 3000 Sn'a ......................... 2880 2265 Snia risp.................... 2850 2875 Snia risp. nc................ 1670 1680 Rinascente................... 7800 7730 R'nascente priv.............. 3850 3890 Rinascente risp.............. 3820 3845 Rfemuda ..................... 2120 2120 Rfemuda risp................. 1230 1230 ?lp ......................... 3290 3280 ?lp risp...................... 2800 2815 “astogj....................... 363 363 C°mau ........................ 4250 4350 Fidis.............. Gerolimich......... Gerolimich risp. . . . SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari . .. FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc .. 7500 119 86 4315 4760 4100 9975 3850 4685 11090 7000 7030 4920 3680 374 7475 7480 5660 7565 118 89 4280 4800 4100 10300 3890 4780 11135 7000 7080 4940 3660 382 7500 7450 5680 NEURADNO TRŽIŠČE ■e 22.12 spr. % ^VLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO__________ Plivar..................... 11850 —0,67 Pldania...................... 7950 +0,63 dridania risp................ 4920 —0.51 4l9nago ..................... 8090 +1,06 1. C. C. u SO. PRO. ZOO Carnica Ass 830 900 12300 830 900 12000 MILANSKA BORZA 22.12 spr. % Ifalcementi . . 123200 + 0,49 Unicem 26350 + 0,19 Unicem risp 14620 + 1,18 V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 22.12. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI_______________ BTR junij 1990 10,5% ____ 100,00 +1,06 BTP maj 1990 ............ 99,15 — BTR januar 1990 12,5% . . . 99,95 —0,05 ZAKLADNIŽKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% . . CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10% . . CCT julij 1992 IND CCT januar 1991 IND . CCT julij 1993 IND . . . KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI ^AROVALSTVO - BANČNIŠTVO Ajleanza Ass................ 44400 eanza Ass. risp. por. . . . 40000 . Sl|aiia................... 14000 Aasonia ..................... 1864 r Tina Ass. ord............. 13600 a.nerali Ass.............. 41900 'aaa Ass. 1000 ............. 13480 Labecille ................. 115000 a Fondiaria s pa........... 60150 , , Previdente ............. 21770 °yd Adriatico ..... fraz............. ?AS risp, port...... i 0r° ord. . , P Rol priv........... R=nCa Comm- Italiana........... CroH-0 di Roma .............. 2185 lnte?h° ltaliano ............ 2870 Mp;baunca Priv.............. 64100 RAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT 17300 27340 12400 22350 17595 4910 + 0,68 + 1,27 + 0,86 + 0,49 + 0,22 + 1,33 + 1,43 + 0,88 + 3,90 —0,05 + 0,58 + 1,26 + 0,57 + 0,45 + 0,54 —0,20 —0,35 —1,08 —0,44 L'|r'nBurS° °rd.......... 14390 tspresso i , r- ■ coau . Mondadori . . ! i ; ; p °ndad°ri priv. , oi^raf. Editoriale ^ementir 22500 39950 31400 6180 3320 —0,69 —2,17 —1,84 —1,88 + 0,16 —0,45 Calp 5270 + 0,76 Fidenza Vetrar 1000 8200 —0,36 Italgas 3070 + 0,69 Mira Lanza 65400 —0,15 Montedison 1000 . . 2048 —3,17 Montefibre 1295 —2,92 Pirelli 2949 —0,71 Pirelli risp 2265 — Recordati ord 13000 + 0,97 Saffa 11600 —1,49 Siossigeno 40050 + 0,25 Snia BRD ........ 2885 —0,55 Snia Fibre 1750 + 0,29 Snia Tecnopolimeri 7070 —0,56 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7650 —0,91 Standa 33450 —0,12 Standa risp. port. . . 12720 —0,24 Alitalia cat. A 2331 — Alitalia priv 1650 — Italcable 16800 —0,47 SIP 3265 —0,73 SIP risp. port 2850 + 1,06 Sirti 12350 + 0,41 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5183 +0,27 3449 +0,41 22.12 spr. % Bastogi 360 —0,83 Bonifiche Siele 28900 + 0,03 Bonifiche Siele risp 8500 + 0,12 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4905 —1,21 CIR risp 4860 —1,88 Cofide 4790 —0,21 Comau Finanziaria 4350 + 1.19 Editoriale SpA 3580 + 2,14 Euromobiliare 5650 —0,88 Ferruzzi Agric 2679 —1,33 Fidis 7525 —0,53 Fimpar 3140 —0,19 Finarte 5730 + 0,35 Fiscambi Holding 5648 — Fiscambi risp 2415 + 0,21 Fornara 3225 + 0,31 Gaic 22995 + 0,41 Gemina 2121 —1,07 Gemina risp 1380 —0,22 Gerolimich . 117,75 —0,21 Gerolimich risp. port. . . . 89 + 2,30 IFI priv 24535 —0,87 IFIL fraz 7255 —0,89 IFIL risp. port. fraz 3742 + 0,05 Italmobiliare . 202000 —0.71 Pirelli & C 8850 —1,06 Riva Finanziaria 8900 + 0,91 Saes 3433 —0,35 Schiapparelli :. . . 1270 — Sisa 3370 —0,59 SME 4310 + 0,09 SMI Metalli 1585 — SMI Metalli risp 1174 —0,09 SOGEFI 3650 —0,82 Štet 4770 —0,83 Štet risp. port 4110 + 0,07 22.12. spr. % CCT december 1990 IND CCT februar 1991 IND CCT februar 1997 IND CCT junij 1993 CV IND CCT marec 1991 IND . CCT nov 1993 CV IND CCT sept. 1993 CV IND CCT avgust 1993 IND 95,30 — 100,75 —0,15 CCT avgust 1990 IND .... 99,80 + 0,05 100,75 —0,49 CCT avgust 1991 IND 100,10 + 0,05 100,70 CCT avgust 1995 IND 93,80 + 0,11 96,15 —0,26 CCT avgust 1996 IND 93,15 —0,11 97,20 —0,15 CCT april 1991 IND 100,60 + 0,25 95,80 + 1,27 CCT april 1995 IND 93,50 + 0,05 98,00 —0,31 CCT april 1996 IND 93,40 +0,16 95,35 + 0,21 CCT december 1990 IND . . 101,45 + 0,05 97,90 — CCT december 1991 IND . . 100,35 + 0,30 100,30 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 95,60 + 0,10 96,00 + 0,42 CCT december 1996 IND . . 94,20 + 0,27 100,20 99,75 93,30 95,90 100,10 97,00 95,55 + 0,20 + 0.10 —0,05 —0,21 + 0,30 + 0,05 + 0,21 22.12. spr. % Tripcovich ................. 10300 +2,74 Tripcovich risp. nc....... 3890 — NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari........... 4785 +1,59 Calcestruzzi................ 18250 —0,82 Cogefar ..................... 6895 —1,92 Del Favero................... 6500 — Grassetto SpA .............. 15900 —0.93 IMM Metanopoli.............. 1491 +4,19 Risanamento Napoli ......... 48000 +0,78 Vianini-............. ... 1400 + 2,19 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord.......... Danieli & C............ Data Consyst........... Fiar SpA............... Fiat................... Fiat priv.............. Fiat risp.............. Gilardini...... Magneti Marelli Merloni........ Necchi ord..... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. ... Pininfarina .... Rodriguez SpA . Safilo ........ Safilo risp.... Saipem......... Saipem risp. . . . Teknecomp . . . 3405 + 0,29 9501 + 0,01 11400 + 0,44 19000 —3,55 11115 —0,18 6990 —0,43 7090 —0,14 31370 —0,16 4920 —0,30 2164 —1,14 3200 —0,16 3560 + 1,69 7455 —1,13 5040 + 0,82 13300 + 0,38 9650 —0,72 10300 + 1,48 10999 —0,73 2460 + 1,23 2365 + 0,64 1465 + 0,69 22.12. spr. % CCT februar 1991 IND 101,15 + 0,05 CCT februar 1992 IND 99,40 + 0,15 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 96,70 + 0,31 CCT februar 1996 IND .... 94,70 — CCT februar 1997 IND 93,30 —0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,90 — CCT januar 1991 IND 101,30 — CCT januar 1992 IND 100,40 + 0,20 CCT januar 1992 11% .... 98,50 — CCT januar 1993 IND 97,50 — CCT januar 1996 CV IND . . 96,50 —0,62 CCT januar 1997 IND 93,65 — CCT januar 1995 IND 93,25 — CCT januar 1996 IND 95,35 + 0,05 CCT julij 1990 IND 99,95 —0,05 CCT julij 1991 IND 100,55 + 0,10 CCT julij 1995 IND 94,80 —0,11 CCT julij 1996 IND 94,30 + 0,64 CCT maj 1991 IND 100,65 + 0,15 CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,45 + 0,21 CCT maj 1996 IND 93,50 —0,05 CCT maj 1997 IND 93,05 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,35 + 0,10 CCT marec 1995 IND 93,50 + 0,05 CCT marec 1996 IND 94,20 — CCT marec 1997 IND 93,30 —0,05 CCT nov. 1990 IND 100,30 + 0,30 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,15 + 0,20 CCT nov. 1991 IND 100,20 + 0,10 CCT nov. 1992 IND 98,50 + 0,10 CCT nov. 1995 IND 95,10 + 0,21 CCT nov. 1996 IND 93,40 — CCT oktober 1993 IND ... . 98,00 + 0,10 CCT oktober 1990 IND 99,75 + 0,10 CCT oktober 1991 IND ... . 100,15 + 0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 94,20 — CCT oktober 1996 IND .... 93,25 + 0,05 CCT sep. 1990 IND 99,65 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,00 . — CCT sep. 1995 IND 93,55 —0,21 CCT sep. 1996 IND 93,35 —0,05 CTS marec 1994 IND 73,20 + 0,07 CTS april 1994 IND 72,90 — ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 101,30 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,90 + 0,20 REDIMIBILE 1980 12% . . . 105,75 — RENDITA — 35 5% 73,50 — Na vrhu petstrankarske koalicije sprejeli predlog KD Župan in predsednik Pokrajine bosta izdelala dokument za izhod iz krize Krizi na Občini in Pokrajini Trst, ki je dejansko le polovična kriza, saj se koalicija še ni razpustila, zaenkrat še ni videti konca. Včerajšnji vrh na sedežu tržaške Krščanske demokracije namreč ni odločilno razjasnil političnega obzorja, pač pa je še jasneje pokazal, kako krhke so korenine te ponovne upravno-politične krize. Stranke petstrankarske koalicije so namreč skušale vsaj začasno zajeziti krizo, tako da so sprejele predlog KD, da tržaškemu županu Richettiju in predsedniku Pokrajine Trst Crozzoliju poverijo nalogo, naj izdelata programski dokument s prioritetnimi problemi, ki jih morata rešiti obe upravi in s smernicami za vzpostavitev nove solidarnosti v večini. O dokumentu naj bi stranke koalicije razpravljale sredi prihodnjega tedna, ko naj bi končno dejansko ugotovile, ali še obstajajo možnosti, da skupaj upravljajo mesto in pokrajino. Da ne bo tako lahko doseči sporazuma, priča tudi nedavni razkol v večini na Občini Trst zaradi afere okrog klavnice. Prav ta razkol je bil verjetno prvi konkretni povod za krizo, ki sta ga pozneje okrepila še zahteva socialistov in KD, da Lista za Trst vstopi v večino in notranji razkol v KD (večina, ki je prevladala v stranki in ki je želela zamenjati župana, je v občinskem svetu namreč v manjšini). Včerajšnji vrh v Palači Diana je bil izredno kratek (trajal ni niti poldrugo uro). Stranke, vključno z liberalno, ki je dejansko sprožila krizo (in na ta način nesla vodo na demokrščanski mlin), so brez pomislekov sprejele predlog KD, ki ga je iznesel tajnik te stranke Tripani, da bi omilil nasprotja in napetosti v večini. Kot nam je po seji povedal Tripani, je s svojim predlogom želel zagotoviti "opravljivost" Trsta in vzpostaviti nov zaupljivejši odnos med strankami. Richetti in Crozzoli bosta morala torej po eni strani pokazati na metode in inštrumente, s katerimi bo mogoče doseči večje sporazumevanje v večini, po drugi strani pa bosta morala našteti « najnujnejše upravne probleme, ki naj ' bi jih na Občini in Pokrajini rešili v roku šestih mesecev. Problem vstopa Liste za Trsti, in kot pravijo na Krščanski demokraciji, tudi Slovenske skupnosti v večino pa so zaenkrat odložili. Zelo kritične do nejasnosti, s katero se je zaključil včerajšnji petstrankar-ski vrh, pa sta občinski svetovalski skupini KPI in MSI ter Mestna laična in zelena lista, Zelena alternativna lista in Zeleni z marjetico. Svetovalci teh skupin so včeraj namreč zbrali dovolj podpisov, s katerimi so zahtevali, naj župan nemudoma skliče sejo občin- skega sveta. To je edini forum, nagla-šajo sporazumno svetovalci opozicije, ki je poklican, da razpravlja o krizi, ki je paralizirala upravno delovanje. »Izjave nekaterih političnih predstavnikov, ki jih res ni mogoče razbrati,« piše v tiskovnem sporočilu načelnik svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato, »nikakor ne morejo nadomestiti vloge občinskega sveta.« Pessato zato poziva vse politične sile, ki ne morejo sprejeti čedalje večje kulturne in družbene obubožanosti Trsta, naj strnejo svoje vrste. Svetovalec Mestne laične in zelene liste Paolo Ghersina pa meni, da gre tudi v tem primeru za »politiko biznisa in razdeljevanja stolčkov, na kateri je v tem poldrugem letu slabega vladanja temeljila petstrankarska koalicija«. Ghersina nadalje poziva tajnika KD Tripanija, naj vzroke krize pojasni občinskemu svetu, kar mu na zadnjem zasedanju ni uspelo, našteva pa tudi vse nerešene probleme Trsta, od prometa do narkomanije, skrbstva za ostarele in dejavnosti za mlade ter vprašanja okolja. Svetovalci MSI pa zahtevajo odstop župana in občinskega odbora. Po teh pozivih je občinski odbor sinoči izdal tiskovno poročilo, s katerim pojasnjuje, da je na vsak način želel sklicati sejo občinskega sveta takoj po novem letu. (bg) Na predlog evroposlanca Rossettija V Trstu zasedanje evropske gospodarske komisije REX Komisija za gospodarske odnose s tujino (REX) pri Evropskem parlamentu bo prihodnjo pomlad zasedala tudi v Trstu. Tako so se odločili člani Komisije na predlog tržaškega evroparla-mentarca Giorgia Rossettija, ki je pobudo utemeljeval z naraščajočim pomenom Trsta in celotne dežele v širšem okviru vzpostavljanja tesnejših stikov med EGS in vzhodnoevropskimi državami. Rossettijev predlog so osvojili soglasno, ker so menili, da je zemljepisni položaj Trsta vsekakor izredno zanimiv v vidu povezovanja Evropske gospodarske skupnosti z državami vzhodne in srednje Evrope. Zato so se ob tem konkretnem problemu raje odločili za Trst in zaenkrat zavrnili kandidature Hamburga, Berlina in Aten. Ob tem je treba upoštevati tudi specifično funkcijo Komisije za gospodarske odnose s tujino. Omenjeni organ sledi namreč trgovskim pogodbam in gospodarskim kooperacijam, ki jih EGS podpiše z raznimi državami, razen z državami v razvoju. Ravno v tem obdobju se Komisija posveča dvema sklopoma vprašanj, ki sta za Furlanijo-Julijsko krajino izjemnega pomena. Na eni strani je zelo zaposlena s sklepanjem novih pogodb oziroma z evidentiranjem novih možnih oblik sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami in z Jugoslavijo. Po drugi pa preučuje možnosti navezovanja gospodarskih in drugačnih stikov s članicami Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA). V to Združenje sta namreč včlanjeni tudi Avstrija in Švica, do pomembnih novosti pa bo prišlo v letu '92, ko naj bi se začel uresničevati širokopotezni načrt o poenotenju evropskega trga. Osvojitev svojega predloga je evro-poslanec Rossetti pozitivno komentiral. Po njegovem mnenju bo zasedanje komisije REX v Trstu izjemna priložnost, da bi preverili, kako se te problematike v konkretnem odražajo in kako pogojujejo tako specifično stvarnost, ki jo predstavlja avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina. Problematike, za katere se zavzema REX, je nadaljeval Rossetti, vsekakor vnašajo nove probleme, vendar pa prinašajo nove razvojne možnosti, za uresničitev katerih se zavzema tudi EGS. Giorgio Rossetti je o odločitvi Komisije, da bo spomladi zasedala v Trstu, obvestil predsednika deželnega sveta Paola Solimberga, predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija in tržaškega župana Franca Richettija. Cappella civica bo spremljala maše pri Sv. Justu Številne glasbene prireditve ob bližnjih božičnih praznikih Ob letošnjem božiču so se glasbene prireditve kar pomnožile. Ob prireditvah, za katere je poskrbela Občina Trst, so posamezni zbori in druge ustanove napovedale še celo vrsto koncertov, med te sodi tudi Cappella civica, ki je pripravila obsežen spored. Cappella bo tako spremljala maše, ki jih bodo darovali v stolnici Sv. Justa, in sicer božično mašo ob 10. uri, mašo na praznik sv. Štefana ob 10.30, mašo na zadnji dan leta ob 9.15, mašo na prvi dan leta ob 10. uri, in mašo na dan svetih treh kraljev ob 10.30. Božični koncert bo Cappella imela z orkestrom Salieri iz Budimpešte v četrtek, 28. decembra, ob 20. uri. Pokrajina Trst in Krožek za kulturo in umetnost pa vabita v torek, 26. decembra, ob 18. uri na koncert zbora Vecio Montasio in skupine Cantare iz Trsta ter zbora Peresson iz Vidma. V okviru božičnih pobud, ki jih v domu za ostarele Brata Stuparich v Sesljanu prireja Občina Devin-Nabrežina, pa bo v četrtek, 28. decembra, ob 19.30 koncert nabrežinske godbe. Nazadnje naj omenimo, da bodo danes ob 17. uri v Krožku Fincantieri v pasaži Fenice odprli razstavo jaslic, ki so jih zdelali srednje in višješolci. LIIVIE/S Linea se zahvaljuje vsem svojim klientom za izkazano zaupanje. Zato jim poklanja božično zvezdo - simbol miru in veselja VESELE PRAZNIKE LINEA - Ulica Carducci 4 - TRST Številna odprta vprašanja slovenskega kmetijstva Novoletna voščila na družabnem srečanju upravnega sveta KZ V prostorih agroturistične kmetije Josipa Miliča v Zagradcu nad Repnom so se v četrtek zvečer zbrali člani upravnega sveta Kmečke zveze na družabnem srečanju pred iztekom leta, da bi opravili nekak neformalen obračun leta z vidika delovanja osrednje stanovske in sindikalne organizacije naših kmetov in si obenem voščili vesel božič in veliko uspehov v letu, ki prihaja. Srečanja so se poleg vodilnega odbora KZ s predsednikom Alfonzom Guštinom, podpredsednikom Alojzem Debelisom in tajnikom Edijem Bukavcem na čelu, udeležili kot gostje tudi predsednik in tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič in Duško Udovič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, vodja patronatne službe INAC Boris Simoneta, bivši pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok, bivši tajnik KZ Lucijan Volk in sodelavec Gospodarstva za Kmetijski vestnik KZ Jože Koren. V svojem uvodnem pozdravu se je predsednik Alfonz Guštin v strnjenih besedah ozrl na nekatera pomembnejša vprašanja, s katerimi se je Kmečka zveza soočala v tem letu, pri čemer seveda ni mogel mimo še vedno negativnega odnosa do kmetijstva kot primarne gospodarske panoge, kar se kaže zlasti v razlaščevalnih posegih, ki ne krčijo samo obdelovalnih površin, pač pa spodjedajo tudi tla avtohtonemu slovenskemu prebivalstvu. Poudaril pa je tudi, kako si je KZ s svojo resnostjo in ugledom zagotovila vlogo upoštevanega sogovornika pri oblastnih organih in sorodnih strokovnih organizacijah, še posebej pa se je zahvalil Zadružni zvezi Slovenije za njeno strokovno pomoč. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je v svojem posegu nanizal najpomembnejše probleme, s katerimi se je morala soočati vsa slovenska skupnost v Italiji in SKGZ, zlasti pa se je zadržal pri vprašanju vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito. Ko je govoril o Kmečki zvezi je poudaril njeno veliko vlogo v boju za ohranitev in razvoj našega kmetijstva, kakor tudi njeno učinkovitost pri opravljanju raznih strokovnih in administrativnih uslug za svoje člane. Dotaknil pa se je tudi širšega okvira svetovnih dogajanj zlasti v državah Vzhodne Evrope, ki odpirajo nova obzorja človeštvu. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je na kratko prikazal sedanje družbene in gospodarske spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji, konkretno tudi v kmetijski politiki in novih oblikah združevanja ljudi, izrazil je zadovoljstvo nad uspešnim razvojem sodelovanja med Zadružno zvezo Slovenije in Kmečko zvezo in zaželel, da bi se to sodelovanje nadaljevalo in še okrepilo. Lucijan Volk je prisotne na kratko seznanil s pripravljanjem posebne publikacije, ki bo izšla za 40-letnico delovanja Kmečke zveze. Seveda so vsi govorniki svoje izvajanje sklenili z voščili Kmečki zvezi za njeno še bolj uspešno delovanje v novem letu in z željami za osebno srečo in delovno uveljavljanje članov Kmečke zveze. Večer se je nadaljeval v prijetnem razpoloženju ob pristnih domačih pridelkih Miličeve kmetije. (jk) Nekateri muzeji bodo zaprti Ravnateljstvo občinskih muzejev sporoča, da bodo ob praznikih nekateri mestni muzeji zaprti. Vzrokov za zaporo je več, med njimi pa sta najpomembnejša pomanjkanje osebja in popravila nekaterih poslopij, ki jih je treba uskladiti s protipožarnimi normami. Muzej Morpurgo (Ul. Imbriani 5) in Muzej za zgodovino umetnosti (Ul. Cattedrale 5) bosta zaprta do 7. januarja. Muzej risorgimenta bodo zaprli 28. t. m. in ga bodo odprli komaj po 7. januarju. Z rednim urnikom bosta odprta muzeja v Rižarni in na Gradu sv. Justa, kjer je odprta tudi razstava predmetov in dokumentov iz bogate Henrigueze-ve zbirke. Odprt bo tudi muzej Sarto-rio, kjer si lahko ogledamo razstavo čarobnih svetilk. Od ponedeljka pa do 1. januarja pa bodo zaprti vsi inštituti, ki sodijo v okvir uprave občinskih muzejev. Vsekakor je vprašanje odprtja muzejev pereče, predvsem ob praznikih, ko imajo ljudje morda največ časa za obisk. Odločna zahteva sindikata stanovalcev SUNlA Prandini naj umakne dekret Vodstvo tržaškega sindikata stanovalcev SUNLA je na zadnji seji ostro kritiziralo zakonski osnutek, ki vsebuje "določila glede rezidenčnih gradenj", oziroma dekret, ki ga je predložil minister Prandini. Sindikat se je izrekel docela negativno tako o dekretu v celoti kot o njegovih posameznih členih, ker da »v bistvu ne daje jasnih in reformatorskih odgovorov ne na probleme, ki jih je izzval zakon št. 392 o tako imenovanih pravičnih stanarinah, ne na zahteve po novih in nujnostnih posegih na področju teritorijskega planiranja in varovanja okglja. Odgovora pa ne daje niti na vprašanja, ki zadevajo javne rezidenčne gradnje in vlogo ter pristojnosti zavodov za ljudska stanovanja (IACP). Prandinijev dekret, meni SUNlA, se očitno uokvirja v logiko liberalizma in nadaljnjega privatiziranja gradbeniških ter urbanističnih sistemov: »To je toliko bolj nevarno, če upoštevamo, da je desetletni načrt (zakon št. 457) zapadel, da ' zakona o zemeljskih površinah" sploh ni in da je postalo pomanj' kanje stanovanj že kronično, predvsem pa, da spričo vsega tega rimska vlada menda nima nobenega namena potrditi ali nanovo formulirati pr?' gramske listine, ampak se odpoveduj6 - Prandini docet - svoji vlogi upravljanja javnih dobrin.« Sindikat SUNlA zaradi tega zahteva umik dekreta in poziva politične sil6 ter parlamentarce, da se za to tudi p6' tegnejo. Odobritev dekreta bi po sodbi sindikata imela hude posledic^ močno podražitev stanarin, liberalizacijo nepremičninskega trga, emargin6' cijo revnejših, pomnožitev špekuladl in stanovanjskih izgonov. Obenem SUNlA poziva predsednik deželne vlade in pristojnega odborn ka, da čimprej poskrbita za sesta e_ odloka o imenovanju novega upravo ga sveta tržaškega zavoda IACP, ka] "prorogatio" traja že dve leti. dilA01'2 IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. I. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Med včerajšnjo proračunsko razpravo v deželnem svetu Predsednik Biasutti sprejel vrsto jasnih obvez glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti Sinoči odobrili deželni proračun Po tridnevni razpravi je deželni svet Furlanije-Julijske krajine sinoči z večino glasov odobril deželni proračun in ostale finančne dokumente, ki so z njim povezani. Sprejel jih je z glasovi strank večine, KD, PSI, PSDI, PRI, SSk, PLI, Zelenih (svetovalec Vivian) in tudi Liste za Trst. Proti so glasovali predstavniki KPI, MSI in ostalih dveh zelenih list (svetovalva Rossi in VVehren-fennig ter Cavallo). Razpravo o finančnih dokumentih dežele, v katero je poseglo okrog trideset svetovalcev, so zaključili posegi pristojnih odbornikov in predsednikaBiasutti-ja, za tem pa se je skupščina spoprijela še s številnimi resolucijami - predloženih je bilo okrog devetdeset - ki so jih o raznovrstni problemih predložile svetovalske skupine. TRST — Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti se je med včerajšnjo proračunsko razpravo obvezal, s tem da je sprejel resolucijo svetovalca SSk Bojana Brezigarja, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, da bi čimprej prišlo do odobritve zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji v spoštovanju ustavnih določil italijanske republike in mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala italijanska vlada. Ravno tako se je obvezal, s tem da je sprejel resolucijo svetovalca KPI Miloša Budina, da bo sklical sestanek z enotnim predstavništvom slovenske manjšine; na tem sestanku naj bi zbral pripombe glede tega vladnega zakonskega osnutka, ki naj bi jih nato posredoval vladi in parlamentu. Obvezal se je nadalje, da se bo zavzemal, da bi postopek zakonskega osnutka ne naletel na ovire in da bi o njem začeli čimprej razpravljati v parlamentu in da bi le-ta končno odobril zakon, ki naj bi zadovoljil potrebe in pričakovanja slovenske manjšine. Poleg Budina so resolucijo podpisali še predstavniki iste stranke Bratina, P. Padovan, Poli in Travanut. Resoluciji je predsednik Biasutti sprejel po dolgi proračunski diskusiji in med razpravo o resolucijah pred glasovanjem o proračunskih dokumentih. Še pred tem pa se je tudi v svoji repliki na razne posege dotaknil vprašanja zaščite slovenske manjšine. Dejal je, da so v sedanjem svetu, ki se spreminja, vse polemike in instrumentalizacije o tem ukrepu zelo nevarne in vodijo v to, da vprašanja ne bomo rešili in da bomo ohranili probleme, ki bi jih morali že davno rešiti. Predsednik deželne vlade je kot priporočilo sprejel tudi resolucijo, ki so jo podpisali komunistični svetovalci Bratina, Budin, Luša in Travanut, s katero se obvezuje, da bo posegel pri predsedstvu ministrskega sveta, pri predsedstvu družbe IRI in predsedstvu RA1, da bi čimprej uvedli televi- zijske programe v slovenskem jeziku, da bi tako prišlo do celovitega izvajanja zakona o reformi iz leta 1975. Pri tem je predsednik Biasutti še dejal, da gre pač za delikaten problem in da bo potrebno zadevo še vsebinsko temeljiteje proučiti. O vprašanju slovenske manjšine in njene zaščite so bile predložene še druge resolucije, vendar z drugačno vsebino in cilji. Pri tem se je izkazala misovska skupina, ki je predložila pet takih dokumentov (vsi so bili vezani na Maccani-cov zaščitni osnutek), ki jih je sicer že bombastično predstavila dan prej. Štiri je predsednik Biasutti zavrnil, eno pa je sprejel. Zavrnil je misovsko zahtevo, da bi se v sodnih dvoranah lahko uporabljal le italijanski jezik. Ravno tako je zavrnil predlog MSI, da bi uvedli volilni proporčni sistem tudi v občinah z manj kot 5.000 prebivalci, da bi se povsem odpravila slovenska beseda v nekaterih rajonskih svetih v tržaški in goriški pokrajini in da bi iz 1. člena Maccanico-vega osnutka (ki določa občine, kjer naj bi veljale zaščitne norme), črtali občino Devin-Nabrežino, ker da je tam že 70 odstotkov italijansko govorečega prebivalstva, zaradi česar ne gre te občine postavljati na isto raven s tistimi, kjer so Slovenci v večini. Vse te predloge MSI, ki jih je zvesto podprla tudi Lista za Trst ter tržaška svetovalca KD Vattovani in Donaggio, so predsednik in z njim skupčina zavrnili. Biasutti pa je osvojil predlog MSI (in skupščina ga je nato podprla z glasovi KD, PSI, Liste za Trst in nasprotnim glasom SSk, KPI in predstavnikov zelenih list), na osnovi katerega bo rimski vladi predočil potrebo, da bo potrebno v zakonski osnutek o zaščiti vključiti jasno določilo, kako morajo občine izdajati dvojezične osebne izkaznice in druge osebne dokumente samo na izrecno prošnjo interesentov. Biasutti se je načeloma strinjal s tem predlogom, ker gre pri tem, je dejal, za prosto izbiro vsakogar. A. S. Proti uvedbi 1 e »V V parkirišč na plačilo Uslužbenci Občine Trst, Tržaškega Lloyda, Prefekture in drugih javnih ustanov so napovedali, da bodo v četrtek, 28. t. m., izvedli protestno manifestacijo. Gre za precej svojstven protest, saj bodo uslužbenci navedenih Ustanov parkirali svoje avtomobile tam, kjer so jih doslej puščali, a kjer je sedaj parkiranje prepovedano. Kot smo precej obširno poročali tudi v našem dnevniku, so ob odprtju vele-Parkirišča v nekdanjem silosu uvedli celo vrsto prepovedi glede parkiranja. Ned nove prepovedane cone za parkiranje sodijo tudi odseki ob Trgu Uni-ta, ki so v neposredni bližini delovnih hiest uslužbencev navedenih ustanov. V posebni tiskovni noti sindikalna organizacija uslužbencev javnih ustanov pri sindikatu CISL ugotavlja, da so se postopoma vsa dosegljiva parkirišča iz breplačnih spremenila v parkirišča, pri katerih je treba plačati parkirnino za vsako uro postanka. Ob najavljeni protestni manifestaciji Pa sindikat vabi še na tiskovno konfe-renco, ki bo ob 8. uri na Trgu Unita. Za učence in dijake so se pričele počitnice Na slovenskih šolah veliko lepih in prisrčnih božičnic Tudi učenci in dijaki naših šol so včeraj začeli z božičnimi oziroma novoletnimi počitnicami, ki bodo trajale do 8. januarja, za nekatere šole pa tudi do 9. januarja, ker bodo učitelji v tem času na dopolnilnih tečajih zaradi uvajanja novega načina pouka na osnovnih šolah. Začetek počitnic in konec pouka za 18 oziroma 19 dni so na številnih slovenskih šolah povezali z lepimi božičnicami, ki so jih učenci, skupno s svojimi učiteljicami, pripravili za starše in prijatelje šole. Lepo pripravljene in dobro izvedene božičnice so bile v okusno okrašenih učilnicah na ZOŠ Šempolaj-Slivno, v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda za učence šol iz Saleža, Gabrovca in Briščikov, na ostalih šolah našega podeželja, kot tudi na vseh osnovnih šolah v samem mestu. Obiskali smo osnovno šolo F. S. Finžgar, v Barkovljah, kjer prirejajo božičnico že od leta 1945 dalje, je povedala učiteljica Vera Poljšak, ki je tudi pozdravila starše in prijatelje šole. Učenci so v lepo okrašeni učilnici predstavili bogat program pesmi in recitacij, povezanih z božičnim praznikom, predvsem pa želji vseh mladih po miru in prijateljstvu v svetu, ki ga tokratni prazniki še posebno poosebljajo. Na sliki (foto M. Magajna) pa vidimo kriške otroke, ki so priredili svojo božičnico v dvorani Kulturnega doma Albert Sirk. Pod vodstvom učlteljevpripravili igrico "Dvanajst mesecev", ki je lepo uspela in razveselila prisotne. Novi pozivi za preureditev Mestnega muzeja Revoltella Prizadevanja za odprtje Mestnega muzeja Revoltella so v teh dneh podprli še številni drugi intelektualci, umetniki in družbenopolitični delavci. Poziv, o katerem smo že poročali in ki ga je tako imenovana skupina prijateljev Muzeja Revoltella predložila tržaškemu županu ter tržaškemu občinskemu svetu, je namreč podpisalo še 46 oseb iz vse dežele. Med njimi so Milko Bambič, Manlio Cecovini, Gior-gio Celiberti, Callisto Cosulich, Luciana De Gironcoli, Tullio Kezich, Zora Koren Škerk, Fulvio Monai, Klavdij Devinsko-nabrežinski svet se bo sestal na izredni seji v sredo, 27. t. m., ob 18. uri. Nadaljevali bodo razpravo z zadnje seje občinskega sveta. Palčič, Franco Panizon, Giuseppe Pet-ronio, Livio Rosignano, Livio Schiozzi, Franc Udovič, Giorgio Valvassori, Franko Volk in Aljoša Žerjal. Podpisniki pozivajo občinsko upravo, naj preuči vse probleme, ki so jih našteli s prvim pozivom, nadalje pa zahtevajo, naj Občina poskrbi za dokončno ureditev dvorane za avdiovizualne prireditve, knjižnico, dvorano za začasne razstave in učilnico za risarsko in grafično šolo ter gornji nadstropji novega dela muzeja, kjer bi razstavili zbirko del iz 20. stoletja. Prav tako spodbujajo upravo, naj čim skrbneje in natančneje restavrira staro palačo Revoltella. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Antonio Monteverdi Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Proseku. Žalostno vest sporočajo: žena Savina, hčeri Daniela in Eriča, zet Paolo, sestre Lina, Cecilia in Laura z družinami, tašča Maria in tast Ric-cardo, nečaki in drugi sorodniki. Trst, Schilpario, Predore, Milan, 23. decembra 1989 Žalovanju se pridružujejo svaki Anna, Marina, Ennio in Rosy. Dijaki liceja G. Galilei pri vrstnikih na Prešernu Hudo ranjen voznik mercedesa na Trbiški cesti pri Proseku Pismo z vabilom na dialog in med-sebojno spoznavanje, ki so ga dijaki slovenskega liceja France Prešeren Poslali svojim vrstnikom, dobiva prve odzive. Včeraj je namreč prišel na °t>isk 5. D razred italijanskega znanstvenega liceja Galileo Galilei. Skupina italijanskih srednješolcev SeJe srečala'z dijaki 5. A in 5. B raz-oda znanstvenega liceja. Sprva je ‘Pod skupinama vladala nekakšna za-°re9d ki pa so jo kmalu presegli. Pogovarjali so se seveda o Trstu in o lovenski in italijanski skupnosti, ki Ja druga nasproti druge še pretežno opni. V tem okviru se tudi mladina '-uje na »naše« in »vaše« in je šele v oslednji fazi predvsem mladina. (.Julijanske dijake je zelo zanimalo, so njihovi slovenski vrstniki čutijo oJIr}jene tz tržaške stvarnosti, ker 'kujejo posebne šole. Po vprašaja sodeč pa so dijaki 5. D razreda nJnstvenega liceja Galilei vseeno g,ece/ vedeli o Slovencih in jih v Tr-o. zakoreninjeni predsodki niso pre-eč obremenjevali. „/afo da bi o slovenski narodnostni upnosti, ki živi v Furlaniji-Julijski nJJln’’ dobili še kakšen dragocen p in vtis, so jim dijaki liceja ne'!Jn Podstavili italijanske knjiž-gjzdaje oziroma prevode slovenskih Qq ' r JJh Ponu!a Založništvo tržaške-u tiska. Svojim vrstnikom so med p 9Im podarili nekaj izvodov knjige v'a Stranja »La communita som-mersa«. so ovenski in italijanski zadnješolci nnJ. razpravi načeli veliko vprašanj, y ...1 Pa so tudi veliko skupnih točk. ros/S,U' ie Rlede na povprečno sta-čo usv.°il,t prebivalcev in na vladujo-ni ,'furno miselnostjo staro mesto, niP „1‘io Prostora za mlade. Zato so v Ji JI. tak° slovenski kot italijanski tvorvCi dejansko emarginirani. Us-ni ustrezne prostore in možnosti za mlade je torej lahko predmet skupnega zavzemanja. Na včerajšnjem srečanju so se dogovorili tudi, da bodo v naslednjim mesecih slovenski dijaki vrnili obisk: zadnji razredi znanstvenega liceja Prešeren bodo verjetno obiskali licej Galilei že februarja. Ob tem pa si dijaki zavoda Prešeren želijo, da bi tudi z ostalimi italijanskimi šolami prišlo do podobnega srečanja in izmenjave mnenj: V noči od četrtka na petek se je na Trbiški cesti pri Proseku pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil moški srednjih let iz Latisane. Gre za 50-letnega Francesca Marocchija, rojenega v Marcariu v pokrajini Mantova in stanujočega v Ul. del Marinaio 2 v Latisani, ki zdaj leži s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. Do nesreče je prišlo okrog 1.20. Marocchi se je s svojim mercedesom 300 z videmsko registrsko tablico peljal po Trbiški cesti v smeri iz Trsta proti Tržiču, ko je pri Proseku, točjene pri tovarni Coca-cole iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom in zavozil s cestišča. Težak avtomobil se je zakotalil in se ustavil s kolesi navzgor. Mareschi se je v nesreči hudo ranil. V katinarski bolnišnici, kamor ga je prepeljal rešilec Rdečega križa, so ugotovili, da ima hudo rano v glavi in aa se nahaja v komi 2. do 3. stopnje. Poleg rešilca Rdečega križa so na kraj nesreče prihiteli tudi gasilci in agenti prometne policije, ki so opravili izvide. Za večer je poskrbela domačinka Aleksandra Pertot V Barkovljah lep koncert solopetja V dvorani SKD Barko vij e je imela v soboto zvečer koncert iz solopetja Aleksandra Pertot, ki jo je pri klavirju spremljala Barbara Kordaš. Program je bil ponovitev diplomskega koncerta, ki ga je Pertotova opravila pred dnevi na glasbeni šoli v Ljubljani v razredu prof. Zlate Ognjanovič. Bilo je to prvič, da so, v barkovljan-skem društvu člani, domačini pa tudi prijatelji prisostvovali diplomskemu koncertu, in to domačinke Aleksandre Pertot, dolgoletne pevke mešanega zbora Obala iz Kopra, sposobne zborovodkinje mešanega zbora Milan Pertot in v tej sezoni tudi zborovodkinje otroškega pevskega zbora GM ter pedagoginje na omenjeni glasbeni šoli. »Res so me člani društva in vsi prijatelji zelo počastili. Lepo so okrasili dvorano in oder in me, lahko rečem, zasuli s cvetjem in darili. Počaščena sem bila, da sem lahko prav pred svojim občinstvom ponovila program, ki sem ga pripravila za svojo diplomo iz solopetja.« Program je obsegal skladbe iz italijanskega baroka, nemške samospeve skladteljev Schumanna, Mendelsohna in Schuberta, odlomek iz Mozartove opere Figarova svatba, skladbo iz dobe francoskega impresionizma De-bussyja, iz slovanskega glasbenega sveta pa skladbi Prokofjeva in Musor-skega in_ seveda še skladbe Adamiča, Kogoja, Šivica in Lipovška. »Približno uro je trajal program, pa mu je publika sledila z velikim zanimanjem in zavzetostjo. Naj povem, da sem vse skladbe odpela v originalu, kar pomeni, da sem jih izvajala kar v petih jezikih.« Aleksandra Pertot je opravila diplomo iz violine že leta 1985, najprej v Ljubljani in nato na konservatoriju Tartini v Trstu. Sedaj poučuje violino na šoli GM in v podružnici v Skednju ter ima skupno 18 gojencev. »Še preden sem končala študij violine, sem se posvetila solopetju.« je dejala. »Ne vem, če se bom posvetila temu poklicu. Vem pa, da mi bo ta študij veliko pomagal pri vodenju zborov in seveda tudi pri rasti glasu, ki se s takšnim študijem samo obogati in izboljšuje.« Večer je napovedala in tudi pevko predstavila občinstvu prof. Elvi Slokar. Koncertu, ki je navdušil navzoče, je sledila prijetna družabnost. V četrtek zvečer je Aleksandra Pertot že vodila svoje pevce in pevke na koncertu ob svečah, to je zanimivi prireditvi, ki je potekala v barkovljanski cerkvi. Številnim poslušalcem, slovenske in italijanske narodnosti,_ so se pevci, ob spremljavi organista Štefana Bembiča, predstavili z bogatim programom pesmi nabožne vsebine naslednjih skladateljev: Bacha, Mozarta, Kovalavskega, Makranjca, Vrabca, Tomca, Grbca, Hasslerja in drugih in z dvema stavkoma iz Mozartove maše Kronanja. Koncert je tudi zaradi sugestivnega okolja in seveda same izvedbe doživel lep uspeh. NEVA LUKEŠ Žalovanju se pridružujejo teta Nada in stric Nini, Nadia, Felice in Lara. Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta izreka članici oz. ženi Savini in hčerama iskreno sožalje Društvena gostilna Gabrovec Dne 22. t. m. je preminila naša draga Viktorija Lubiana por. Ukmar vzorna žena in mati Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu. Globoko užaloščeni sporočajo žalostno vest: mož Ivan, hčeri Mirella in Anna, zeta Stelio in Luigi ter vnukinje Renata z možem Claudiom in malim Francescom, Daniela in Mic-hela. Toplo se zahvaljujemo zdravnikom in osebju katinarske klinike za interno medicino za nesebično pomoč. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 23. decembra 1989 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta in brata Stankota Semoliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku Bogomilu Breclju za obreda in tolažilne besede ter pevskemu zboru Fantje izpod Grmade. SVOJCI Sesljan, 23. decembra 1989 Znani glasbenik J. Bitenc obiskal slovenska vrtca vabi na '-'novo gta6beno zodruoo ROCK OPOLNOČI Predstavitev nove kasete ansambla AGROPOP v Športno-kulturnem centru v Zgoniku, danes, 23. t. m., ob 22. uri. gledališča včeraj-danes ROSSETTI Danes ob 16.30 (red 2. sobota) In ob 20.30 (red 2. nedelja) bo gledališče Teat-ro di Genova ponovilo delo I FISICI Friedricha Durrenmatta. Režija Marco Sci-accaluga. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes ob 17. uri (red S) bo na sporedu ponovitev opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassi-ni, dirigent Daniel Oren. Zadnja predstava. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 in 20.30 ponovitev predstave STORIE DAMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti, Ariella Reggio, Carlo Montag-na, Mimmo Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. kino ARISTON - 15.30, 22.10 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. EXCELSIOR - 16.00, 22.00 Ghostbusters II., i. Dan Aykroyd, Bill Murrvay, Ha-rold Ramis, Sigurney Weaver. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.00, 22.15 The Abyss, r. James Cameron. NAZIONALE II - 16.15, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 II bambi-no e il poliziotto, i. Carlo Verdone. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al iuturo 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.00, 22.00 Alla ricerca della valle incantata, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 Godurie di una moglie spregiudicata, pom., D D CAPITOL - 15.30, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin WIlliams. LUMIERE - 15.30, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Michael Keaton, Kim Ba-singer. ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor. RADIO - 15.30, 21.30 Perversioni carna- li, pom., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom D □ Danes, SOBOTA, 23. decembra 1989 VIKTORIJA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 3.20 in zatone ob 12.53. Jutri, NEDELJA, 24. decembra 1989 DUNJA PLIMOVANJE DANES: ob 4.35 najvišja 36 cm, ob 12.56 najnižja -25 cm, ob 18.20 najvišja -5 cm, ob 21.46 najnižja -18 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,7 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Christopher Scerlich, Andrea Baskar, Vanja Kalc, Francesca Hauser, Monica Giorgi, Laura Martines, Lorenzo Umek, Riccardo Amodeo. UMRLI SO: 92-letna Giovanna Della Valle, 64-letni Narciso Saule, 75-letni Clarice Mosetti, 77-letna Gemma Todes-co vd. Birsa, 47-letna Renata Sadini por. Reggente, 65-letni Marcello Bartolovich, 68-letna Elsa Bailo, 86-letna Carolina Slokar, 69-letna Lidia Moratto por. Pin-cherle, 80-letna Giuseppina Pertot vd. Pratolin. OKLICI: avtoličar Alessandro Kravos in uradnica Eriča Oberdank, uradnik Mau-ro Puntin in prodajalka Cristiana Rocco, zidar Antonio Petruzzella in delavka Silvana Varola, delavec Giorgio Andriolo in prodajalka Vjssia Muchich, poklicni bolničar Luigi Marrazzo in poklicna bolničarka Annamaria Marzari, papirničar Giampietro Rovis in serigrafka Tiziana Petranich, mehanik Franco Lenis in delavka Daria Scapin, inženir Paolo Ganeva in prevajalka Uta Rosemarie Schmidt. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Milili^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Danes, 23. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu IZVEN ABONMAJA Jutri, 24. t. m., ob 17. uri v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU v sredo, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v dvorani »A. Sirk« v KRIŽU razne prireditve razstave Prejšnji teden je obiskal vrtca v Gropadi-Padričah in v Bazovici znani slovenski glasbeni ustvarjalec in pedagog Janez Bitenc. Srečanji so organizirala kulturna društva Slovan, Skala in Lipa. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 23. t. m., vse otroke, mladino in starše na FILMSKI VEČER. Na sporedu bodo: Disneyev Dumbo, Disne-yev Ostržek in Spielbergov Roger Rab-bit. Proste prispevke bodo zbrali za Sklad Mitja Cuk. Začetek ob 15.30 (zadnja predstava ob 18.30). Prisrčno vabljeni! Godbeno društvo Nabrežina prireja jutri, 24. t. m., ob 16.30 v telovadnici v Nabrežini TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA. Gost večera bo MPZ Fantje izpod Grmade. Kulturna zadruga Ban obvešča, da nas bodo jutri, 24. t. m., ob 9.30 pred vaško cerkvico obiskali KOLEDNIKI MePZ PRIMOREC - TABOR. Ob tej priliki bo fotograf E. Halupca ovekovečil vse Banovce. Skupinski posnetek bo možno dobiti na zadružnem sedežu. Godbeno društvo Prosek priredi v torek, 26. t. m., ob 17. uri TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje harmonikarski ansambel s Proseka. Vabljeni! Kulturno društvo France Prešeren iz Boljunca vabi na tradicionalno ŠTEFA-NOVANJE v torek, 26. t. m.: ob 14.30 lučanje na Gorici, ob 17.30 prireditev v gledališču France Prešeren s predstavo NEKOČ V STARIH ČASIH... v izvedbi Dramskega odseka KD F. Prešeren. Sodelujejo Vanka in Tonca, Vanek in Drej-ček, tamburaši KD F. Prešeren, Veseli godci in Mix-orkestra. Režija Tatjana Turko. Vljudno vabljeni! MePZ Primorec-Tabor bo imel tradicionalno božično koledovanje danes, 23. t. m., po openskih ulicah od 16.00 do 19.30, jutri, 24. t. m., pri Banih od 9.30 do 12.00 in po Trebčah od 13.00 do 17.00. Ob koncu vabimo vse vaščane in prijatelje v trebenski Ljudski dom na krajšo družabnost. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v petek, 29. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij. KD Rovte Kolonkovec - Ul. Monte Sernio 27 - priredi danes, 23. t. m., ob 20. uri VEČER SMEHA IN GLASBE. V italijanskem narečju se bosta predstavili VANČA in TONCA, na harmoniko bo igral ANDREJ SANCIN. Godba V. Parma - Trebče prireja danes, 23. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah BOŽIČNI KONCERT. Vabljeni. Župnija sv. Jerneja in MPZ »Sveti Jernej« z Opčin vabita na koncert BOŽIČNIH PESMI, ki bo na božič, 25. t. m., ob 17. uri v župni cerkvi po slovesnih večernicah. Sodelujejo zbori Vesela pomlad in MPZ »Sveti Jernej«. Vmes poetična meditacija Zore Tavčar SLOVENSKE JASLICE. Brala bo Matejka Maver, koncert pa bo povezoval Marjan Škerla-vaj. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE. Danes, 23. t. m., ob 20. uri bo v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE, dirigent Stojan Kuret, orgle Giuseppe Zudini. Božično misel bo podala Lilijana Filipčič. Tor Cucherna Nocoj ob 22. uri bo v Musič Clubu Tor Cucherna na sporedu jazz koncert. Nastopila bo tržaška pevka Anna Lau-vergnac ob klavirski spremljavi Franca Vallisnerija. Godba na pihala "Filarmonica di S. Barbara" od Korošcev bo imela danes, 23. t. m., ob 20. uri KONCERT pri Korošcih (MILJE). Dirigent Lilijana Coretti. Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. IZ MORJA V PONEV Marjuče Offizie □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. D Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. mali oglasi OSMICO je odprl Ferluga pri Piščancih. Vabi na domačo kapljico in pokušnjo sauvignona '88 - zlata medalja vinskega sejma v Ljubljani leta 1988. OSMICO sta v Zgoniku odprla Meri in Lojzi. Točita belo in črno vino. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v Repnu, v središču vasi, z lepim razgledom. Tel. 228390. PRODAM 900 kv. m zazidljivega zemljišča v središču Moše. Tel. na št. (0481) 390238. PRODAM fiat 500 v odličnem stanju. Tel. 229495. PRODAM audi 80, mod. GLE, letnik 1980. Tel. 229234. IŠČEM vajenca elektrikarja. Tel. 229100. IŠČEMO osebo staro od 21 do 27 let, res-no in z dobro voljo do dela za trgovino jestvin na Krasu. Tel. 822003 vsak dan v večernih urah od 20.30 do 21.30. SILVESTROVANJE NA CIPRU za dve osebi, tudi posamezno, od 28. decembra do 4. januarja 1990, zaradi bolezni oddam. Zelo ugodna cena s popustom. Tel. 394660. PAPIRNICA SARA pri Sv. Ivanu obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta vsak dan do božiča. UGODNO prodam dve kozi in seno. Zainteresirani naj tel. na št. 226413 v popoldanskih in večernih urah. PRODAMO hišo potrebno obnovitve ob glavni cesti v Sovodnjah. Tel. (0481) 530295 ob uradnih urah. DAJEM v najem vinograd. Tel. 231859. GOLDEN RETRIEVER (zlati prinašalec) - mladiče z rodovnikom prodam. Tel. (003867) 22834, po 15. uri. NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624. PRODAM fiat uno turbo v dobrem stanju, prvi semester '86, prevoženih 53.000 km. Tel. ob uri obedov na št. 826257. čestitke Naša nona MALČI praznuje danes 80 let. Vse najboljše ji želijo vnukinje in pravnuka. Darujte v sklad Mitje Čuka Danes si obljubita zvestobo ELENA in DUŠAN Vse naj jima želijo mama in tata ter brat z družino Danes se poročita ELENA in DUŠAN Iskreno jima čestitajo kolegi Ekspedita ter uslužbenci Primorskega dnevnika in ZTT V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov. V foyerju Kulturnega doma v Trstu je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu. V galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 je do 15. januarja na ogled razstava G. Craglietta ob 100-letnici rojstva. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni- tž je na ogled do 4. januarja 1990 razstava slikarke Marie Anne LOTESTO. Danes se poročita ELENA in DUŠAN Svojemu pevcu in njegovi izvoljenki iskreno čestita in vošči vse dobro KD Lipa Danes se vzameta ELENA in DUŠKO Vso srečo na skupni življenjski poti jima želi Mladinska skupina P. Tomažič prispevki Na božično vilijo je pred 45 leti preminil nasilne smrti v Mauthausnu najin nepozabni mož in oče Zoro Werk. Ob tej priliki darujeta žena Vida in hčerka Marta 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za MePZ Rdeča zvezda iz Sale-ža. V počastitev spomina preminulih Silvestra Žagarja, Ljudmile Kalc vd. Grgič in Andreja Pečarja darujeta Ana in Svet-ko Grgič 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob pokojne Ane Žerjal vd. Štrajn daruje družina Mauri (Boršt 149) 15.000 lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Zabrežec. V spomin na Pepija Kocmana darujeta Majda in Peter Grilanc 20.000 lir za ŠD Kras. Družina Aldo in Elda Kralj vošči srečno novo leto in daruje 30.000 za ŠD Primorec, 30.000 lir za godbo Parma, 30.000 lir za MPZ Primorec-Tabor in 20.000 lir za KD Primorec. V spomin na pokojne svojce darujeta Aldo in Elda Kralj 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Cvetko Zeriali darujejo družine Pertot 20.000 lir za spomenik padlim v Lonjerju. Namesto cvetja na grob pok. Stanka Zidariča darujejo Marica in Silvano Rebula 25.000 lir in družini Doljak-Gruden 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. V isti namen daruje družina Mokole 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. Ob 12. obletnici delovanja darujejo člani zbora in društva Hermina Ferluga 10.000 lir, Marija Čač 10.000 lir, Vittoria Starc 10.000 lir, Guido Grisonič 10.000 lir, Vesna Tul 20.000 lir, Ana Vojvoda 20.000, Bruna Korošec 60.000 lir in Aldo Kermac 10.000 za pevski zbor Jadran. Družina Škerlavaj z Opčin daruje 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Družina Kralj daruje 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Danila Benčino daruje družina Može 50.000 lir Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ladija Kocjančiča darujeta Meri in Albin Pečar 20.000 lir za M?Z V.Vodnik. V isti namen daruje Anton Stran) 20.000 lir za MPZ V. Vodnik. V spomin na dragega Maksa Oto daruje žena Marija 50.000 lir za kardiološki oddelek dr. Scardi, 30.000 lir za zavod Rittmeyer in 20.000 lir za Sklad Mtija Čuk. V spomin na Danila Benčino darujeta Giorgio Zineri in Ana Marc 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Ladija Kocjančiča darujeta Aldo in Angel Strain 50.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. draguljarno malalon AH Opčine - Narodna ulica 28 - Tel. 040/211465 ODVKSČA, da je odprta jutri, v nedeljo, 24. decembra od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure menjalnica 22. 12. 1989 TUJE VALUTE ™NG BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING bankovci trst Ameriški dolar 1281,250 1270,— Japonski jen 8,915 8,600 Nemška marka 747,100 743,— Švicarski frank 825,— 823." Francoski frank 218,780 216.— Avstrijski šiling 106,300 105,300 Holandski fldrint ... 663,210 657 — Norveška krona 192,200 190." Belgijski frank 35,625 35.— Švedska krona 205,500 203." Funt šterling .. 2079,700 2050,— Portugalski eskudo . 8,465 8.^ 11,300 Irski šterling .. 1974,500 1945,— Španska peseta 11,597 Danska krona . 192,510 188.— Avstralski dolar 1016 — 970." 0,009 Grška drahma. 8,099 7,600 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar 1109.— 1080,— ECU 1516,500 Dobrodošlica predsednika SO Sežana Ivana Vodopivca Letošnje srečanje najboljših primorskih in zamejskih športnikov v Sežani pomeni še en kamenček v mozaiku tesnega sodelovanja prebivalcev ob meji. Ta manifestacija pomeni, da se prebivalci ob meji združujemo ob odprtih mejah, kulturnih in športnih prireditvah. Prebivalce vežejo sorodstvene in prijateljske vezi in enako odprto razmišljanje. Tako sodelovanje je odraz najgloblje želje prebivalcev z obeh strani meje, ne glede na mnenjsko ali strankarsko pripadnost. Tega se ne da predpisati ali preprečiti z nobenim dekretom. Tudi na tej strani smo ponosni za dosežke naših zamejskih športnikov, saj tudi s svojimi uspehi krepijo skupno nacionalno identiteto. Mlada generacija Primorske se povezuje v številnih športnih klubih, ki kljub omejenim finančnim sredstvom dosegajo pomembne rezultate, tako v slovenskem kot tudi državnem in svetovnem merilu. Nanje smo ponosni in jim želimo v naslednjem letu še več uspehov. Vsem udeležencem prireditve ob proglasitvi najboljšega športnika Primorske želim prijetno počutje med Sežanci in stkanje čim več prijateljskih vezi. V Šport s te in one strani Pravzaprav je povsem vseeno, kdo prebira te besede: bralec Primorskega dnevnika ali bralec Primorskih novic. Na obeh straneh namreč poznamo meje, ki športu jemljejo tisto, kar ga je ustvarilo. Jemljejo mu poštenost, odprtost, zabavo in žlahtno merjenje moči. Morda je od vsega še najmanj pomembna tista meja, ki jo tudi športniki poznajo kot državno mejo. Govorimo sicer, da je vse bolj odprta, čeprav se zdi, da je drugače. Skupna podelitev priznanj najboljšim primorskim športnikom je sicer dejanje, ki naj bi dalo prav optimistom, to pa je v glavnem tudi vse, saj se nagrajenci med seboj največkrat sploh ne poznajo. Tudi vsakdanjih srečanj, ki naj bi bila temelj ustvarjanja skupnega prostora, se zdi vse manj. Doseganje športnih rezultatov je očitno pomembnejše od ustvarjanja tesnejših vezi sodelovanja športnikov ob meji. In že smo pri meji, ki jo je morda še težje prestopati. Gre za mejo med amaterskim in profesionalnim športom. Primorcem nam je, kot se zdi, vse bolj oddaljena. V večini primerov se lovimo za svetle utrinke amaterizma, to pa seveda predstavlja počasno utapljanje v povprečnost, pomeni vse manj gledalcev na igriščih, pomeni anonimnost in zmanjšano družbeno vrednost športa v posameznih okoljih. Nekatere redke izjeme na obeh straneh meje skušajo prestopiti to mejo in njihovo delo je skoraj vedno nagrajeno z dobrimi rezultati. Žal pa jih je malo in tako je prihodnost športa na Primorskem bolj negotova kot kdajkoli poprej. Pa še o eni meji velja povedati nekaj besed. Gre za mejo med športom in tistim, kar se je priteplo vanj. Športna igrišča in tribune se vse bolj spreminjajo v bojna polja. Povod za takšno obnašanje pa niso zgolj športni dosežki, temveč tudi vse vrste družbenih nesoglasij, med katerimi so v samem vrhu vprašanja narodnostne pripadnosti. To pa je že problem, pri katerem lahko športniki naredijo bolj malo. Več bo dela za klubske uprave, za organizatorje tekmovanj in za družbo nasploh. Ali nismo nekoč rekli, da je šport zabava. Zakaj mu jemljemo to vrednoto? ' Toliko morda v razmislek vsem nam ob letošnji podelitvi priznanj najboljšim primorskim športnikom. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi se, razen ob slovesnostih, pogovorili tudi o stvareh, ki sem jih navrgel v razmislek. V dobro športa in vseh nas- DRAGO MISLEJ Rezultati naših anket NA PRIMORSKEM V ZAMEJSTVU KOLEKTIVI 1- Kajakaški klub soške elektrarne 2- balinarski klub skala 3- KOŠARKARSKI KLUB POSTOJNA ŠPORTNICA >1 K POLONA ČEHOVIN (NTK Semedela) 2- DUNJA TREBIŽAN (KK Soča) 3- KSENIJA PAVLOVIČ (AK Gorica) ŠPORTNIK 1. ANDREJ GROBIŠA (KK Soške elektrarne) 2. JERNEJ ABRAMIČ (KK Soške elektrarne) 3. BORUT BILAČ (AK Primorska) in PETER PODUNAVAC (JK Koper) EKIPE 1. JUVENTINA RADENSKA (nogomet, 1. amaterska liga) 2. BOR FRIULEKPORT (odbojka, superminivolley) 3. SOKOL INDULES (odbojka, ženska C-2 liga) PRIZNANJA ZSŠDI Ervin Gombač Bojan Makuc Ivek Pertot POSEBNO PRIZNANJE KK Adria OK Val (mladinski odsek) Primotor klub POSAMEZNIKI 1. SAMO KOKOROVEC (Polet, kotalkanje) 2. ARIANNA BOGATEČ (TPK Sirena, jadranje) 3. CLAUDIA COSLOVICH (AD Bor Infordata, atletika) in ERIK TENCE (Mladina, rolkanje) Pobudniki akcije Naš športnik n NOVI MATAJUR □ RADIO TRST A □ PRIMORSKE NOVICE □ TV KOPER - CAPODISTRIA □ PRIMORSKI DNEVNIK □ ZDRUŽENJE SLOVENSKIH □ RADIO KOPER - CAPODISTRIA ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI * stran XX* naš športnik 1989 Pregled enoletnega delovanja na Primorskem Kajakaši in kanuisti pred vsemi Pregled enoletnega delovanja na Goriškem in Tržaškem V znamenju 120-letnice Sokola Trenutek s proslave 120-letnice Sokola v Kulturnem domu v Trstu Kolajne z največjih tekmovanj imajo seveda dodatno težo, kar je nenazadnje pokazal tudi zadnji izbor najboljših primorskih športnikov. Zgodnje poletno tekmovalno zatišje so zdramila poročila iz ameriške zvezne države Maryland, kjer je na reki Savage potekalo svetovno prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Poleg že tradicionalno uspešnih jugoslovanskih reprezentantov, petero jih je bilo iz KK Soške elektrarne, je bilo za nas prvenstvo zanimivo še z organizacijske plati. Razumljivo, saj bo naslednja tovrstna prireditev čez dve leti pri nas: spust na reki Soči (Bovec) in slalom na reki Savi (Tacen). Andrej Grobiša je z Ljubljančanom Srečom Mas-letom osvojil zlato odličje v spustu kanujev dvosedov, zlata kolajna pa je pripadla še kajakašem v moštveni slalomski vožnji (tudi Abramič in Štrukelj). Jernej Abramič je med kajakaši postal tretji slalomist na svetu, v moštveni vožnji kanuistov pa je bron osvojil tudi Joško Kancler. Izkupiček štirih kolajn je tako presegel tudi najbolj optimistične predprvenstvene_ napovedi iz ust novogoriških reprezentantov. Žal celo takšni uspehi ne dobijo vselej pričakovanega odmeva iz krogov, kjer športnikom režejo kruh. Popolna podpora paradnim predstavnikom primorskega športa pa vsaj v obdobju do organizacije največje kajakaške prireditve pri nas in pa olimpiade v Barceloni, kjer bo tekmovanje kajakašev in kanuistov v slalomu doživelo olimpijski krst, ne bi smela izostati. Ob naštetem, Grobiša je z Masle-tom slavil tudi v končnem seštevku svetovnega pokala, Abramič iz Štrukelj pa se ponašata s posamično zmago v njem, se zdijo uspehi na domačih tleh povsem razumljivi. Po uspehih so individualne športne panoge, vsaj kar zadeva šport na Primorskem, korak pred kolektivnimi. Čeprav se v letošnjem ocenjevanju ni približal lanskoletnemu zmagoslavju v našem izboru, predvsem po zaslugi krize, ki je v času pred svetovnim prvenstvom pretresala kolesarsko reprezentanco, je Valter Bonča (Sloga 1902) z zmago na dirki »Po Avstriji« dosegel doslej največji uspeh jugoslovanskega kolesarstva na pomembnejših večetapnih dirkah. Velik potencial, ki ga skriva 21-letni Idrijčan, je glede na domače razmere razumljivo vse bližje zahodnim profesionalnim krogom. V domačem klubu pa že ima naslednika. 18-letni Borut Rovšček je s petimi zlatimi odličji z mladinskega balkanskega prvenstva zabeležil izkupiček, ki ga pred njim ni še nihče med kolesarji. Le smola in poškodba kolena sta ga za letos oddaljila od uveljavitve v članski konkurenci. Po zaslugi Dunje Trebižan ima na Primorskem utrjen položaj tudi, sicer manj atraktivno, žensko kolesarstvo. Na namiznoteniških lestvicah v ožji in širši domovini kotirajo' primorska dekleta vedno više. Polona Čehovin je na evropskem prvenstvu najmlajših osvojila dve bronasti odličji, ki sta ji zagotovili prepričljivo zmagoslavje letošnjega izbora najboljše primorske športnice. Dekleta Semedele so se po vnovičnem zmagoslavju v republiški ligi uvrstila v zvezno tekmovanje, kjer se z okrepljenimi tekmicami Primeža potegujejo celo za vstop v najelitnejše tekmovanje. Med vodnimi športi so po tradiciji najuspešnejši jadralci, med katerimi se je z izredno serijo in odličji s sredozemskega (zlato) in evropskega prvenstva (bron) ter številnimi drugimi uspehi na domačih in tujih regatah izkazal »optimist« Peter Podunavac. Iztekajoče se leto pomeni še eno uveljavitev vsestranskega Dušana Puha, ki je z Elanovo triinštiridesetico in vpeljano posadko uspešno skrbel za reklamo proizvajalca plovila, obenem pa je tudi napovedal, da bo v razredu »leteči Holandec« kandidiral za nastop na prihodnji olimpiadi. Atleti so od sezone na tekmovalnem področju, v celoti vzeto, najbrž pričakovali več. Borut Bilač se je povsem približal osmim metrom in nastopu na PEA v Splitu prihodnje leto. Skupni organizacijski prijemi iz strokovnih vrst (AK Primorska) pa napovedujejo, da Bilačevi dosežki v prihodnje ne bodo osamljeni. Med preostalimi športnimi zvrstmi je v zadnjem letu velik kakovostni premik uspel voznikom rallyja. Ob že tradicionalno uspešnih piranskih kartistih (Vošinek in Ipavec sta državna prvaka v svojih razredih) se primorski moto šport ponaša še z novogoriško šolo rallyja, predvsem po zaslugi Primež rally teama. Primorski teniški primat se iz rok Tanje Černe vse bolj seli k novemu upu - Jaki Božiču (oba TK Portorož). Borut Fabjan (Koper) v plavanju in Renata Oražem (Portorož) pa v strelskem športu v svojih panogah na Primorskem nimata tekmeca. V kolektivnih igrah so z uvrstitvijo v 1. B ZKL za pravi »boom« poskrbeli postojnski košarkarji. Medtem ko nogometaši Kopra v MRNL zahod vso jesen niso ujeli prave forme (podobno velja za Vozila v SNL), so v Izoli napeli vse sile za prestop v zvezni razred. Na domačem igrišču, ki ga krasi nova tribuna, vse leto niso izgubili prvenstvenega srečanja, jesenski naslov v SNL pa napoveduje uresničitev njihovih visokih ciljev. Najbolj kakovostno odbojko na Primorskem igrajo še naprej kanalski fantje in novogoriška dekleta. Rokometašice Mlinotesta se po zmagoslavju v republiški ligi spoprijemajo s precejšnjimi težavami v tekmovanju na zvezni ravni, med ostalimi primorskimi sedmerkami pa kažejo največji napredek škofijska dekleta. Žmagoslavje v republiški ligi je uspelo tudi ankaranskim ke-gljavkam, ki so v prvi zvezni ligi zamenjale Novogoričanke, eden stabilnejših primorskih zveznih ligašev pa tudi po zadnji tekmovalni sezoni ostajajo koprski vaterpolisti. Veliko zadovoljstvo so kraju, gostitelju letošnje prireditve »Naš športnik 1989«, prinesli balinarji Skale. Številnim reprezentančnim nastopom v raznih državnih selekcijah so sežanski predstavniki panoge, ki je tudi sicer ena najbolj razširjenih na Primorskem, dodali zmagoslavje v prvi zvezni ligi. Njihov nastop v pokalu evropskih državnih prvakov prihodnje leto bo v zgodovini primorskega športa zagotovo zapisan z zlatimi črkami. Kaj in kako v letu 1989 na področju telesne kulture v zamejstvu, ko smo predvsem proslavljali 120. obletnico Sokola v Trstu, je vprašanje, na katero je pač mogoče kot ponavadi odgovoriti na različne načine, pač glede na zorni kot, skozi katerega gledamo na to dejavnost, ki je zaradi svoje vsebine (raznovrstne), obstoječih meril (številna) in možnih primerjav (sporna) podvržena vsakovrstnim analizam, večkrat med sabo s povsem nasprotujočih si izidih. Dosežke na tekmovalnem področju pogojujejo preštevilni faktorji, da bi lahko bili pravo merilo o uspešnosti nekega obdobja. S tega vidika je mogoče celo reči, da minula sezona niti ni bila tako uspešna, kot nekatere prejšnje, čeprav ni manjkalo rezultatov, na katerih smo lahko upravičeno ponosni. Za ocenjevanje večjih premikov in usmeritev pa je obdobje enega leta odločno prekratko. Da je telesna kultura oziroma šport eden najboljših dokazov o vitalnosti (recimo kar najboljši) naše narodnostne skupnosti, niti ni treba več poudariti. Dandanes že malo bolj odmeven dosežek zahteva velik in vsestranski napor (organizacijski, finančni in tako naprej) in nič ni prepuščeno improvizaciji, to pa zdaj ne velja več samo za tako imenovane glavne športe, kot so lahko pri nas košarka, nogomet in odbojka, ampak tudi za vse ostale športne panoge, ki jih mnogi še zdaj krivično imajo za stranske, ker pač v javnosti in velikih medijih, zlasti pa na televiziji, ki nas zdaj že vsak dan obsipava s »športom-spektaklom«, niso deležne tako velike pozornosti. Zato se v sredinah, kjer so organizacijske in kadrovske težave večje, vse bolj zatika, hkrati pa ni rečeno, da so tudi tam, kjer je delovanje postavljeno na že bolj strokovni osnovi, uspehi kar tako na dlani. No, po tem uvodu, ki se nam zdi umesten, čeprav naj bi bil sam po sebi umeven, lahko na kratko pregledamo, kdo se je v minulem sončnem letu najbolje izkazal. Začnimo pri ekipah. Od članskih odbojkarskih, ki nastopajo v nekoliko višjih ligah, se je najbolje izkazala ženska odbojkarska vrsta Sokola Indules, ki je napredovala v C-2 ligo. Žal pa je iz moške državne C-l lige izpadla 01ympia, medtem ko so dekleta Bora Elpro solidno opravila »ognjeni krst« v prvenstvu državnega merila in dosegle obstanek. Veliko smolo je imela Sloga Koimpex (ženska C-2 liga), ki se ji je napredovanje izmuznilo prav v zadnjem kolu, a je v tem začetnem delu nove sezone že dokazala, da je prestop v višjo ligo nemara le odložen za leto dni. Naša odbojkarska društva pa se tudi letos lahko ponašajo s celo vrsto odličnih uspehov na mladinskem področju, moškem in ženskem. Števila osvojenih naslovov pokrajinskega prvaka niti ni mogoče našteti, toda manjkalo ni niti uveljavitev na deželni ravni. Deželni prvaki so namreč postali fantje Soče Čerimpex (under 16), Tekno Progresa (under 14) in 01ympie (supermi-nivolley). Soča Sobema je na državnem finalu minivolleya osvojila absolutno drugo mesto, izstopala pa so predvsem dekleta superminivolle- ya Bora Friulexport, ki so naslovu deželnih prvakinj dodale še prvo mesto v državni fazi. Jadranovi košarkarji so se v prvenstvu B-2 lige že četrtič uvrstili v končnico, pot v višjo ligo pa jim je zaprl Malaguti iz San Lazzara. Glede na to, na kakšnih temeljih je postavljena košarka v Italiji, ni treba dalje poudariti, da Jadran po pomembnosti in kakovosti ostaja daleč najboljša zamejska ekipa, ne glede na to, da se zdaj v ligi bori le proti izpadu. Bor Radenska je v D ligi dosegel obstanek, kar je osnovni cilj vsakega novinca. Juventina je z dvojnim napredovanjem iz 3. v 1. amatersko nogometno ligo dosegla izjemen uspeh, iz 3. v 2. ligo pa so napredovali tudi nogometaši Zarje. V mladinski konkurenci so se zelo izkazali cicibani Primorja. V namiznoteniških ekipnih tekmovanjih velja omeniti 5. mesto v A ligi pomlajene vrste Krasa Globtrade in napredovanje v B ligo mlade in perspektivne vrste Bora Farco. Z uspehi v deželnem in državnem merilu ter s sklicanjem v razne državne selekcije so se izkazale tudi Biserka Si-moneta (z reprezentanco je celo nastopila v Parizu), Lara Possega, Ana Bersan (borovki sta bili 3. v dvojicah na mladinskem DP v Novari), Katja Milič, Katja Štoka, Monika Radovič, Alenka Obad in Sonja Milič. Najbolj odmeven dosežek na individualnem področju pa je nemara naslov svetovnega vicepr-vaka Poletovega kotalkarja Sama Kokorovca v Roccarasu in 5. mesto Sirenine jadralke Arianne Bogatčeve na SP IYRU na Palmi del Mallorci. Rolkar Mladine Erike Tence je nastopil na EP v Budimpešti, odlične dosežke v državnem merilu pa je dosegal tudi David Bogateč. Kopjašica Bora Infordate Claudia Coslovich je nova deželna rekorderka med mladinkami z rezultatom (49,62 m), ki jo postavlja v sam državni vrh. Lokostrelka Našega prapora Sirion Zdenka Ferlat je v svoji kategoriji osvojila drugo mesto na DP, prav tako pa je srebro pripadlo Tamari Ražem (Zarja) na dvoranskem DP, medtem ko je bila mala Katja Ražen tretja na finalu Mladinskih iger. Odlični so bili tudi motociklisti Primotor kluba. Jasna Parovel je osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu Ladies Cup, Robert Bandi je zmagovalec Mladinskih iger v motociklističnem slalomu v Rimu, Edmund Hlabjan pa je zmagovalec ene od kategorij mednarodne Trofeje Alpe-Adria Mladi tenist Gaje Borut Plesničar sodi v deželni vrh v kategoriji under 12 in je z uspehom nastopil tudi na državni ravni. V ospredje stopajo tudi karateisti Shinkai karate kluba, še zlasti pa Romana Maiano in Željko Pogačnik, ki se lahko ponašata z uspehi na državnih tekmovanjih kata. Treba je omeniti tudi slovenske tekmovalce, ki ne nastopajo s slovenskimi društvi. Sem spadajo med drugimi tudi naši košarkarski višjeliga-ši (Marko Ban, Jordan Marušič, Boris Vitez, Marko Lokar in Klavdij Starc), državna prvakinja v teku na 100 m z ovirami Margareth Macchiut (pa še drugi atleti), državni mladinski prvak v streljanju na glinaste golobe Edi Skok in še drugi. Največja jadralna prireditev na Obali v minulem letu je bilo sredozemsko prvenstvo optimistov v Koprskem zalivu Pregled enoletnega telesnokulturnega delovanja v Beneški Sloveniji Nogomet ostaja še vedno najbolj popularna športna panoga Nogomet je še vedno najbolj priljubljena panoga v Benečiji. Na razpolago ima tako igrišča kot društva, ki kljub vsem težavam nadaljujejo z udejstvovanjem. Poleg ekip: Valnatisone, Audace, Pulfero (Podbonesec) in Savognese (So-vodnje) ter mladinskih postav Valnatiso-neja, so na voljo še rekreativci kluba Real iz Podbonesca, ki že tri leta uspešno igrajo za pokal »Friuli collinare«. Poglejmo, kako so se odrezala razna moštva v minuli sezoni. V prvi amaterski ligi je Valnatisone odigral poprečen turnir in se rešil pred izpadom le tri kola pred koncem tekmovanja. Znatno je pri tem trpelo vodstvo ter z njim tudi navijači. Ekipa je startala kot ena favoritinj za boljša mesta na lestvici, za nastale težave pa je nato moral plačati trener Titi Miani, katerega je ze-manjal Renato Tuzzi. Tekoče prvenstvo se je začelo za Valnatisone uspešno, nadaljevanje pa je znova privedlo na dan nejasno sliko. Upanje, da bo novo leto vneslo vedrino v klub, kateremu predseduje Angelo Specogna, je upravičeno. Na uveljavitev med amaterji namreč čaka vrsta mladih igralcev, ki z uspehom nastopajo v ekipi under 18. To so Mauro Clavora, Andrea Ziz in Cristian Birtig, o katerih bomo prej ali slej še govorili. S polno paro nadaljuje svojo pot ekipa najmlajših, ki ima v svoji skupini naj nižjo poprečno starost. Izgubila je samo zadnjo prvenstveno tekmo in še to z minimalno razliko. Odlikujejo se v njej Luca Mottes, Gabriele Cicuttini, David Specogna in Michele Selenscig. Postavo vodi Ivano Martinig, lp vneto skrbi za skupinsko igro in za nogometne prvine mladih nogometašev. Spomniti se je treba tudi ekip začetnikov in cicibanov. Prvo trenira Nereo Vida, druga pa je zaupana marljivemu Piu Tomasetigu. Med začetniki velja omeniti Enrica Comelia, Denisa Terlic-herja in Federica Golopa, pri cicibanih pa Davida Del Galla, Marca Domenica in Igorja Trainitija. Audace iz Podutane (S. Leonardo) igra v 2. amaterski ligi. Očitno je prebolel razočaranje lanskega leta, ko mu napredovanje ni uspelo, kajti v letošnjem prvenstvu igra za vrh. Napredovanje v višjo ligo je odkrit cilj kluba, katerega predsednik je Bruno Chiuch. Nov neuspeh bi imel travmatične posledice tako v strukturi kluba kot v igralskem kadru. Savognese (Sovodnje) in Pulfero merita moči v 3. amaterski ligi. Prva se je po lanskem izpitu okrepila z nekaterimi igralci Valnatisoneja in je trenutno na drugem mestu lestvice z možnostjo dodatnih tekem za napredovanje ob koncu prvenstva. Nasprotno se Pulfero počasi začenja komaj opomoči od korenitih sprememb pri klubu. Med rekreativci je po lanskih razočaranjih Real iz Podbonesca na dobri poti, da se uvrsti v drugo fazo turnirja. Kolesarstvo je občutilo izgubo številnih tekmovalcev, ki so prispevali k odlični sezoni v lanskem letu. Odhodi Cen-ciga, Gasparuttija, Lorenzuttija in Modo-nuttija so potisnili Veloclub Cividale -Valnatisone v senco. Bolje se je lani odrezal klub Unione Ciclisti Cividalesi Start kolesark na tekmovanju v Špetru predsednice Flavie Cudiz. Za njene barve je Marino Bon osvojil veliko gorsko nagrado UDACE, Roberto Sava pa deželni naslov v ciklokrosu. Polisportiva Valnatisone Benotto Ocean Idroclima iz Čedada je zabeležila vrsto uspehov med dekleti. Maria Paola Turcutto je bila brez nasprotnic tako v deželi kot v Trivenetu in samo slovita državna reprezentantka Maria Canins ji je zagrenila življenje. Uspehi Turcutto ve na krožni dirki po Italiji in na francoskem Touru so pomenili veliko zadoščenje za predsednika Giovannija Mettano. V klub so pristopila tudi nova dekleta, ki se že pripravljajo na prihodnjo sezono v kateri bi moral imeti klub močno vrsto. Mali nogomet je kot običajno poživil delovanje v Grmku. Ob fantih so igrala tudi dekleta z ekipami iz Podbonesca, Sredenj in Grmka. Iste simpatične ženske ekipe so igrale tudi na turnirju »Bur-niaK«, ki se je zaključil z zmago Grmka. Med zmagovalkami sta se izkazali Mo-nia Vasconi in Debora Bucovaz, ki imata ob Arianni Cont iz Podbonesca lastnosti vredne tudi kluba v A ali B ligi. Trojka se je izkazala z duhovitimi potezami, ki bi zaslužile višji tekmovani nivo. Na Prevalu so priredili ekshibicijsko atletsko takmovanje v skoku s palico z udeležbo najboljših predstavnikov dežele. Franco Rucli je na progi 400 m čez ovire nastopal brez stanovitnosti, medtem ko je brat Giorgio nekoliko tekm°' val le ob koncu sezone. Pestila ga je P°" škodba, sedaj pa se že pripravlja na sezono 1990. e Ženska odbojkarska ekipa Pallavolo &• Leonardo Apicoltura Cantoni se je v lanskem prvenstvu rešila pred izpadom m bo kmalu spet protagonist na domači tleh. Prvič nastopa tudi moška nabira izkušnje v drugi pokrajinski div -ziji in pričakuje boljših časov. . Balinarji imajo v običajnem srečanj med Čedadom in Tolminom pravi mej nik. Ob igranju je v tem sodelovanj močno prisotna tudi prijateljska vez me člani obeh kolektivov. ... tudi izginilo- ros združil s klubom iz Vidma. Obe špor tni zvrsti sta imeli precej privržencev. Mladinske igre, ki so zajele Benet: J so v prvi vrsti ovrednotile Deboro Bu vaz, ki je sodelovala v finalnem tekm vanju v Agrigentu in kljub posledic gripe osvojila v krosu 47. mesto. Uspe so v krajevni fazi v teku čez drn m . ter v nogometu nastopili tudi d J srednje šole iz Špetra. V ženskem gre zabeležiti zmago Marilene ,. gnach, ki je po rodu iz Nadiških prebij pa v Premarjagu.^^ caFF1 naš športnik 1989 stran Popolni rezultati naših izborov V ZAMEJSTVU POSAMEZNIKI EKIPE i. SAMO KOKOROVEC 1. JUVENTINA (Polet, kotalkanje) RADENSKA 2. ARIANNA BOGATEČ (nogomet, 1. amaterska liga) (TPK Sirena, jadranje) 2. BOR FRIULEKPORT 3. CLAUDIA COSLOVICH (odbojka, superminivolley) (AD Bor Infordata, atletika) 3. SOKOL in ERIK TENCE INDULES (Mladina, rolkanje) (odbojka, ženska C-2 liga) NA PRIMORSKEM ŠPORTNIK 1. Andrej Grobiša (KK Soške elektrarne) 1346 2. Jernej Abramič (KK Soške elektrarne) 1332 3. Borut Bilač (AK Primorska) 773 Peter Podunavac (JK Jadro) 773 5. Jože Požar (BK Skala) 644 6. Dušan Puh (JK Pirat Portorož) 427 7. Valter Bonča (KK Sloga 1902) 412 8. Marjan Štrukelj (KK Soške elektrarne) 407 9. Borut Rovšček (KK Sloga 1902) 381 10. Antonaz-Glavina (JK Jadro Koper) 371 ŠPORTNICA 1. Polona Čehovin (NTK Semedela) 2551 2. Dunja Trebižan (KK Soča) 772 3. Ksenja Pavlovič (AK Gorica) 651 4. Tanja Černe (TK Portorož) 616 5. Maja Bratuž (NTK Semedela) 561 6. Leonida Smerdu (AK Koper) 380 7. Kiti Grosar (ŠK Nova Gorica) 318 8. Nives Prinčič (AK Gorica) 282 9. Renata Oražem (SD Portorož) 270 10. Janja Orel (JK Jadro) 212 KOLEKTIV 1. KK Soške elektrarne 2072 2. BK Skala 1012 3. KK Postojna 954 4. NTK Semedela 913 5. JK Jadro 633 6. OK Salonit 404 7. AK Koper 335 8. NK Koper 199 9. KK Sloga 1902 177 10. NK Izola 118 ZLATA KNJIGA • 1971 1. Sonja Milič, 2. Vojko Cesar, 3. Klavdij Veljak • 1972 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver, 3. Silvana Vesnaver • 1973 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič • 1974 1. Ivan Plesničar, 2. Božič Grilanc, 3. Vojko Slavec • 1975 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak • 1976 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar • 1977 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak • 1978 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez in Gian- ni Legiša • 1982 1. Gorazd Pučnik, 2. Marko Ban, 3. Sonja Milič Ekipa: Jadran • 1983 1. Gorazd Pučnik, 2. S. Kokorovec, 3. Boris Vitez Ekipa: Jadran • 1984 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban Ekipe: 1. Kras (n. tenis, ženske), 2. Jadran, 3. Meblo • 1985 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris Žerjal Ekipe: 1. Jadran, 2. Kras (n. tenis, ženske), 3. Friu-lexport (odbojka ženske) • 1986 1. Samo Kokorovec, 2. Dušan Jelinčič, 3. Marko Ban Ekipe: 1. Kras Globtrade, 2. Meblo, 3. Val Kmečka banka (odbojka člani) • 1987 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Marko Ban. Ekipe: 1. Jadran, 2. Kras Globtrade, 3. Bor Radenska • 1988 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Alenka Obad in Dean Oberdan Ekipe: 1. 01ympia (odbojka, moški), 2. Jadran, 3. Juventina • 1989 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Claudia Coslovich in Erik Tence. Ekipe: Juventina Radenska, 2. Bor Friulexport, 3. Sokol Indules. Tudi letos izbrala komisija Drugo leto zaporedoma je najboljše športnike in najboljše ekipe v j ®™ejj>tvu izbrala komisija športnih časnikarjev Primorskega dnevnika t . K°t je znano, prejšnja leta so »naj« športnike in ekipe izbirali špor-1 dopisniki Primorskega dnevnika in Radia Trst A. Najboljša športnica Primorske Polona Čehovin - dva brona na EP Komaj 14-letna semedelska namiznoteniška igralka v letošnjem izboru najboljše primorske športnice ni imela prave tekmice. Čeprav še kot pionirka, beleži odlične rezultate na domačih tekmovanjih tudi v mladinski in članski konkurenci, glede na suverene nastope v mlajših kategorijah, bi si reprezentančni dres ali v mladinski ali v pionirski konkurenci, skorajda lahko sama izbirala. Minulo sezono je kronala z dvema bronastima kolajnama na evropskem prvenstvu v Luksemburgu: med posameznicami in v dvojicah s Tomašičevo iz Varaždina. Le manjšemu številu nastopov na mednarodnem prizorišču gre zasluga, da na nedavno objavljeni jakostni lestvici evropske namiznoteniške zveze za najmlajše, ni uvrščena višje kot na šesto mesto. Zaradi svoje mladosti pa ima novo priložnost, zdaj tudi že kot uveljavljena igralka v prihodnji sezoni. Za' Polonine dosežke so ob talentu najzaslužnejši njena prizadevnost in vztrajnost pri vadbi ter strokovno delo v NTK Semedela. Realno pa je pričakovati, da bo profesionalen pristop k namiznemu tenisu Polono kmalu popeljal v katerega od jugoslovanskih namiznoteniških centrov, pa tudi ambicije mlade semedelske šampionke se ne zaustavljajo ob dosežkih v mlajših starostnih kategorijah. c. . Najboljši športnik Primorske Andrej Grobiša - začelo se je z avanturo Andrej se je odločil pred približno tremi leti: tedaj je k njemu pristopil Srečko Masle, ljubljanski kanuist, ki je ravnokar sklenil tekmovalno kariero in se lotil trenerskega dela. Želel je še malce veslati, pa je prijatelju iz Solkana predlagal, da bi skupaj sedla v kanu dvosed. Takole, za pokušino, nič res resnega ni imel za bregom. Še posebej, ker je Andrej Grobiša tedaj vozil kajak. Kako so se potem stvari odvijale naprej, je bolj ali manj znano. Po svetovnem prvenstvu v Ameriki nam je Andrej Grobiša pripovedoval, da je bil v tistem času nekoliko razočaran, ker mu v klubu niso priskrbeli novega čolna. S Srečkom sta si sama kupila že rabljen čoln in kmalu ugotovila, da se odlično ujemata. Po prvih nastopih na domačih tekmah (pri tem sta imela tudi nekaj težav, ker sta člana različnih klubov) sta se preizkusila tudi na tujem. Rezultati so bili presenetljivo spodbudni in odločila sta se, da bosta začela delati zares. Prvi cilj je bil svetovno prvenstvo 1987. leta v Franciji. »Avantura« se je končala več kot uspešno, okitila sta se s srebrnima kolajnama. In kot vsi dobro vemo - iz Amerike sta se letos vrnila z zlatom. S tekmeci sta opravila tako prepričljivo (njuna prednost pred drugouvrščenima je bila rekord svetovnih prvenstev), da bi bilo škoda, če bi nehala. Zatorej ostajata skupaj vsaj do svetovnega prvenstva v Bovcu. Andrej Grobiša, član KK Soške elektrarne, star 26 let je tudi sicer ambiciozen mladenič. Potem ko je postal absolvent na Fakulteti za telesno kulturo, je začel še študij na ekonomski fakulteti. »Študij in šport gresta prav lepo skupaj,« pravi. DAVORIN KORON Najboljši športnik v zamejstvu Samo Kokorovec skoraj presenečen Že serijsko osvajanje prvega mesta na anketi za najboljšega domačega športnika je skoraj presenetilo Sama Koko-rovca. »Že spet!« je vzkliknil. Rutinsko je bilo zato vprašanje, kateri od vseh osvojenih naslovov mu je najbolj pri srcu. »V resnici bi lahko omenil le tistega katerega si sem najmanj zaslužil. To je bilo pred dvema letoma, ko bi moral iti naslov neizbežno Dušanu Jelinčiču za uspeh v Karakoru-mu.« Letos si bil drugi na svetovnem prvenstvu. Si pa nekoliko manj tekmoval. »Dejansko je bilo svetovno prvenstvo moje edino pravo tekmovanje. Še prej sem nastopal na državnem prvenstvu, na katero pa sem prišel po opravljeni maturi ih zato brez prave priprave. Uspeh na državnem prvenstvu je bil povsem nezadovoljiv, vseeno pa so me izbrali za svetovno, kjer sem se nato dobro odrezal.« Opaža se, da pri Poletu, kjer od vedno kotalkaš, ni pravih naslednikov. Niti takih, ki bi vsaj približno šli po tvoji poti. Kako si to razlagaš? »Pri tem igra svojo vlogo cela vrsta faktorjev. Omeniti treba, da se začne kotalkati v otroških letih in brez dvoma z doprinosom odločitev, ki izhajajo iz družinskega kroga. V določeni starosti si mlad športnik misli, da že vse zna in teži k opuščanju dela. V tej fazi je podpora družine odločilna. Važen je tudi prispevek trenerja, ki je v primeru Poleta otežkočen, ker je strokovnjak Brleč prisoten le dvakrat tedensko. Seštevek teh dejavnikov je verjetno prispeval, da je kotalkanje opustil Kosmač, ki je že veliko obetal. Velika škoda je' tudi za Mitjo Kokorovca, ki se je odločil za košarko, čeprav je po mojem mnenju največji kotalkarski talent pri nas.« Katerim domačim športom slediš kot gledalec ali samo preko dnevnih vesti? »Pred leti sem dokaj redno sledil tekmam Jadrana, s prenovo igralske garniture, pa sem izgubil nekaj navdušenja. Sicer sledim bežno vsem domačim športnim dogodkom. Za obiskovanje tekem pa niti nimam časa, ker moram veli- ko trenirati, če hočem ostati na pridobljenih mestih. Nerad pa tudi zanemarjam študij na inženirski fakulteti.« Stik z vrhom avtomatsko sili k vprašanju o bodočih ciljih Sama Kokorovca. »Odkrito povedano računam v letu 1990 na svetovni naslov. Prvenstvo bo v tem primeru v Nemčiji. Na takih tekmovanjih se nastopa z možnostmi uspeha, če se je že znano sodniškim komisijam. Računati treba tudi, da imajo bivši svetovni prvaki vedno nekaj naskoka na njihovo trenutno zmogljivost. Navadno se novim kotalkarjem širše odpira pot, ko nekdo od starejših opusti nastopanje. Prihodnje leto bi utegnil pred očmi sodnikov priti na vrsto jaz sam.« BRUNO KRIŽMAN stran naš »Naj« športnice in športniki Primorske 2. mesto: Dunja Trebižan Najboljši športniki v zamejstvu mesto: Arianna Bogateč Medtem ko je v razvitem kolesarskem svetu žensko kolesarstvo že povsem uveljavljen šport, je pri nas še vedno stvar redkih pogumnih in vztrajnih posameznic. Dunja Trebižan iz Nove Gorice, članica KK Soča Kobarid je ena izmed njih in čeprav ji je šele 19 let, jo lahko uvrstimo med najboljše jugoslovanske kolesarke doslej. Lani tretja športnica Primorske je osvojila že prgišče medalj na državnih in drugih prvenstvih, letos je postala jugoslovanska prvakinja v ciklokrosu, druga je bila v cestni in gorski vožnji in tretja na kronometru. Zmagala je tudi na številnih mednarodnih dirkah. Letos je postala študentka Fakultete za telesno kulturo, kar je bil tudi glav--ni razlog, da je prav pred kratkim prestopila k ljubljanskemu Rogu. Šolanje na ISEF v Rimu in odsotnost od doma sta med sezono znatno okrnili možnost treninga za Arianno Bogateč, ki je svojo dobro uvrstitev na svetovnem prvenstvu v Barceloni dosegla skoraj brez prave vadbe. Pravi izziv pa komaj prihaja, ker bo razred "Europa" polnopravno prisoten na olimpijskih igrah v Barceloni. Arianna spada med olimpijske kandidate, za dosego olimpijskega nastopa pa je nujen zelo intenziven trening. »Ta pa ni vedno mogoč«, je povedal oče Bruno, ki je tudi organizator in trener. »Arianna je imela svoj čoln na razpolago v jezeru Bracciano, kjer je trenirala le ob sobotah in nedeljah. Pred kratkim je trenirala in tekmovala tudi v An-ziu. Sedaj je čoln ponovno v Trstu in med prazniki računamo na trening, verjetno v jugoslovanskih vodah. Predlani prvi športnik Primorske Jernej Abramič je tokrat za las izgubil naslov najboljšega. Takorekoč v »mrtvem teku« ga je v naši anketi prehitel klubski tovariš Andrej Grobiša. Prav lahko pa zapišemo, da je z dosežki v letu 1989 Jernej potrdil sloves enega največjih mojstrov obvladovanja brzic vseh časov v Jugoslaviji. Preveč bi bilo naštevati vse njegove lovorike z domačih in mednarodnih tekmovanj. Ostanimo pri največjih: dvema srebrnima medaljama s svetovnega prvenstva pred dvema letoma v Franciji je letos dodal bronasto v posamični in zlato v moštveni vožnji slaloma s kajakom. 25-letnemu Solkancu tako manjka samo še posamični naslov svetovnega prvaka. Priložnost za to pa bo svetovno prvenstvo 1991, kjer bo verjetno nastopil tudi v spustu. Nato pa pridejo olimpijske igre, sen vsakega športnika... 2. mesto: Jernej Abramič 3. mesto: Claudia Coslovich Deželni mladinski rekord v metu kopja je prinesel atletinji Bora Infor-date Claudii Coslovich tretje mesto v anketi. »Na tako mesto nisem niti upala«, je povedala vidno zadovoljna Claudia. »Razveseljivo je tudi, da je prišla do boljših mest ponovno atletika.« V nasprotju z nekaterimi našimi športniki, ki imajo med sezono obdobje počitka ali bolj blagega treninga, trenira Coslovicheva skoraj vsak dan tudi sedaj, ko tekmovanj ni. Pred kratkim je tudi izvedla serijo testov v Ljubljani. Kaj ti testi obetajo za prihodnjo sezono? »O izvidih ne vem ničesar. Na razpolago so ostali trenerskemu štabu, ki jih bo potrebno razvil.« Našo atletinjo čaka v novem letu neposreden stik z državno elito, ki je letos zaradi poškodbe odpadel. V vidiku je tudi državna reprezentanca. 3. mesto: Ksenija Pavlovič 3. mesto: Erik Tence Atletinja AK Gorica Ksenija Pavlovič se je pred dvema letoma odločila, da se bo posvetila teku na 400 metrov z ovirami. Nič čudnega, vzornico je imela povsem »blizu«, v klubski kolegici, večkratni državni prvakinji Mojci Pertot. Na letošnjem državnem prvenstvu je že dosegla rezultat 58,80 sekunde, kar je bilo dovolj za bronasto kolajno. Zmagala je še na republiškem prvenstvu in atletskem pokalu Slovenije. Nasotpila je tudi za državno reprezentanco in sicer na balkanskih igrah v Grčiji, kjer je zasedla 5. mesto. Letos so jo proglasili za najboljšo atletinjo AK Gorica. Atletski strokovnjaki pravijo, da ima še precej »rezerve«, nenazadnje je v svoji tehnično zahtevni disciplini pravzaprav novinka. Kseniji Pavlovič je 21 let in je študentka drugega letnika farmacije. Erik Tence, 14-letnik iz Križa, sicer gojenec Trgovske akademije Žiga Zois, je prvič v skupini najboljših. Erik je »po poklicu« rolkar kriške Mladine. Tretje mesto si je pridobil z nastopom v državni reprezentanci, ki je tekmovala na mladinskem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Ob rezultatu, ki sem ga na tem prvenstvu dosegel, je zame iz minule sezone najvažnejše, da sem sploh za reprezentanco nastopil. Občutek je izredno prijeten. V prihodnji sezoni računam svoj položaj v tem okviru ohraniti in še utrditi. Ob vsem bom v letu 1990 nastopal v svoji kategoriji eno leto starejši.« 3. mesto: Borut Bilač Konstantno napredovanje iz leta v leto je odlika najboljšega primorskega atleta Boruta Bilača, ki je drugič zapored v našem izboru osvojil tretje mesto. Sezono skoka v daljino je Bilač v imenitni domači konkurenci zaključil s preskočenimi 795 cm, a tudi premočnim vetrom v hrbet. Njegov priznani republiški rekord, pravtako iz iztekajočega se leta, tako znaša »le« 786 cm. Meja osmih metrov ostaja Borutov cilj za prihodnjo sezono, vse moči pa bo usmeril tudi za uvrstitev med trojico reprezentančnih izbrancev, ki bo tekmovala na PEA v Splitu. 3. mesto: Peter Podunavac 15-letni koprski jadralec Peter Podunavac je svojo zadnjo tekmovalno sezono med »Optimisti« sklenil s kopico zmag in naslovov. Tretjič zapored je zmagal na državnem prvenstvu, premočno je slavil na Sredozemskem prvenstvu v Kopru, uspešno sezono pa je zaokrožil z bronom z evropskega prvenstva. Po petih letih jadranja se poslavlja od razreda najmlajših tekmovalcev, ki ga je v vseh pogledih pre-rastel. Zaradi dosedanjih uspehov in resnega dela mu strokovnjaki napovedujejo še bleščečo kariero, pa čeprav se jadranje v »Optimistih« zelo razlikuje od tistega v članskih razredih. Kako smo glasovali m Primorskem Izbor najboljših primorskih športnikov je imel kot običajno dvoje vrst glasovalcev. V uredništvu Primorskih novic smo zbirali glasovnice s predlogi bralcev, v uredništvu Radia Koper pa so zbirali »strokovne« glasove oziroma predloge športnih dopisnikov vseh treh novinarskih hiš, ki akcijo skupno prirejajo, predloge Bloudkovih nagrajencev iz Primorske ter predloge občinskih ZTKO, Glasovi bralcev so bili po veljavi enakovredni strokovnim glasovom. športnik 1989 Priznanja ZSŠDI Bojan MAKUC Bojan Makuc je v zadnjem 5-letju na Goriškem aktivno prisoten na rekreacijskem področju, potem ko je vrsto let igral nogomet pri štandreški Juventini. Njegova prisotnost je nepogrešljiva pri pobudah, ki gredo od turnirjev namiznega tenisa in kolesarjenja preko množičnih teniških turnirjev in vzgojnega dela pri odseku za orodno telovadbo ŠZ Dom do kajakaštva na Soči, ki ima svoj najznačilnejši javni odmev v mednarodni obmejni Soški regati. Ervin GOMBAČ Prav gotovo ena najmarkantnejših osebnosti v sklopu Slovenskega planinskega društva Trst. V bogato rast društva in razpon le-tega nesebično vlaga veliko truda, energij, srca in prirojenih organizacijskih sposobnosti. Ivek PERTOT Prav gotovo je Ivek Pertot nepop' rešljiva osebnost v zamejskem atlet' skem prostoru. V razvoj in vzpon te panoge je zastavil vse svoje energij6, vso svojo nemajhno strokovnost in en-tuziazem. Kot trener je ob trdem delo s svojimi atleti dokazal, da se tudi na tem torišču lahko uspešno kosamo z vsedržavno atletsko realnostjo. MLADINSKI ODSEK OK VAL - NAŠ PRAPOR Mladinsko delovanje pri OK Val Naš prapor je v tekmovalni sezon 1988/89 želo odlične uspehe. V odboj^ karskih prvenstvih za fante so razn združena moštva osvojila štiri P°krag jinske naslove in enega deželnega, tem je bila še dodatno potrjena kako vost slovenske odbojke na Goriške®’ KK ADRIA To edino slovensko športno društv^ ki se še ukvarja s kolesarjenjem, J znalo v letih prerasti ozke meje vašk aktivnosti, se razviti v vrhunsko org^ nizacijsko specializirano enoto in uveljaviti v deželni, državni in medn rodni areni. Danes pomeni KK Ad zgled organizacije, ki mu v kolesa skih krogih v državnem in mednaro nem prostoru pripada vidno mesto. MK PRIMOTOR V nekaj letih si je ta naš Pry1kiL) edini motoristični klub znal z ve. kati navdušenjem in strokovnostjo P01* ;e svoj prostor pod soncem. VrhunsK: izpeljal vrsto mednarodnih tekmo ^ in postavil tako svoje slovensko i ospredje italijanskega motoristi športa. naš športnik 1989 stran Najboljša ekipa po mnenju komisije športnih časnikarjev Primorskega dnevnika in Radia Trst A Juventina: s 3. na 1. mesto S tretjega na prvo mesto. Tako bi lahko označili, če ohranimo žargon tekmovalnega športa, uspeh nogometne ekipe Juventine iz Štandreža, ki se je uveljavila kot najboljša zamejska ekipa v sezoni 1988/89. Ne da bi zaradi tega storili drugim ekipam krivice, menimo, da si štandreš-ko moštvo zasluži mesto med najboljšimi. V času, ko je društvo slavilo svojo štiridesetletnico, je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu, ki si je med osnovnimi cilji zadalo kakovostni skok tudi s tekmovalnega vidika. Kaj več o teh načrtih ter o letošnjem zahtevnem prvenstvu v 1. amaterski ligi nam je povedal predsednik štandreškega društva Lado Marchi. Lani ste dobili priznanje kot tretja najboljša zamejska ekipa. Letos pa kar prvo mesto. Kako ocenjuješ ta uspeh? »Ne gre posebej poudarjati, da sem tega uspeha, doseženega izven nogometnih igrišč, nadvse vesel in da ga nisem pričakoval, čeprav sem vedel, da lahko sodimo med boljše zamejske ekipe prav zaradi našega dvojnega zaporednega napredovanja. Sicer priznanje, ki nam je bilo izkazano, je sad večletnega dela. Nočem biti retoričen, a prepričan sem, da zaslugo za ta uspeh nosijo tako igralci kakor tudi člani odbora, ki so pred leti prevzeli krmilo štandreškega športnega društva. Pri prevzemu odgovornosti smo si kot osnovni cilj zadali napredovanje v 2. amatersko ligo, ki naj bi ga dosegli v teku dveh sezon. To smo tudi uresničili, saj smo po prvi prehodni sezoni zabeležili končni uspeh in napredovanje. Prestop iz 2. v 1. amatersko ligo pa je prišel dokaj nepričakovano, a zaradi tega ne moremo reči, da ni bil zaslužen. Povedati moram, da je bil naš namen nekoliko drugačen in sicer slaviti napredovanje v 1. amatersko ligo ob prenovi domačega nogometnega igrišča. Časovno smo prehiteli dela na igrišču, saj so se ta komaj začela in bodo trajala dobro leto dni.« Rešitev pomeni v bistvu zbrati določeno število točk, predvsem pa biti pred tremi zadnjeuvrščenimi ekipami. Je to po dosedanjem poteku prvenstva uresničljivo za Juventino? »Glede tega sem optimist in prepričan, da bomo ohranili status prvoligaša. Točkovna meja za obstanek se suče od 25 do 27 točk. To je skoraj že matematična gotovost, če upoštevamo tudi prejšnje poteke prvoligaških prvenstev. Doslej, kljub nekaterim nepričakovanim spodrsljajem, ohranjamo ta nivo, ki nam ga diktira razpredelnica. Če podrobno analiziramo povratni del prvenstva, lahko ugotovimo, da imamo celo vrsto domačih srečanj proti ekipam, ki so nam enake in se kot mi potegujejo za obstanek. To gre v našo korist.« V "teku z modo" ste tudi vi zamenjali trenerja. Zakaj? »Naša odločitev ni bila zaradi mode, ali bolje: odločitev ni bila sploh naša, pač pa trenerja samega. Kar zadeva novega tehnika Miana, menim, da se mu pozna določena izkušenost v teh tekmovalnih kategorijah in da je taktično sposoben.« RUDI PAVŠIČ Najboljši športni kolektiv Primorske po anketi Primorskih novic in Radia Koper-Capodistria ■HPe fTiHb| KK Soške elektrarne - že četrtič Po svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki je bilo poleti v ameriški državi Maryland, so naši tekmovalci med mnogimi dobili tudi čestitko s približno naslednjo vsebino: »Čestitamo vam k enemu največjih uspehov slovenskega športa nasploh...« Takšni ugotovitvi je treba pritegniti. Jugoslovanska reprezentanca je bila -po beri medalj na drugem mestu. Vsa odličja pa so prišla v »deželico« Slovenijo, česar mnogi izmed tujih opazovalcev in tekmecev v ZDA skorajda niso mogli verjeti. In če stvar zožimo, pridemo do Primorske, ki ima v tem dosežku več kot spodoben delež. Po zaslugi Andreja Grobiše, Jerneja Abramiča, Marjana Štruklja in Joška Kanclerja, tekmovalcev kajak kluba Soške elektrarne iz Solkana (in s Solkanom smo že v zelo ozkem prostoru). Naj nam številni drugi tekmovalci kluba, ki s svojimi dosežki zaokrožajo »soški fenonem« ne zamerijo, če jih ne omenjamo posebej. Bili bi predolgi. Kajak kanu šport na divjih vodah je prvi šport Primorske, o tem nihče več ne dvomi. KK Soške elektrarne je četrtič zapored izbran za najboljši primorski športni kolektiv. Več kot polstoletna tradicija veslanja na reki Soči ne usiha, nasprotno, vedno znova jo oplemeniti kaj novega. Ne naključja, predvsem načrtno delo pravih ljudi je tisto, kar solkanski kajak kanu šport drži na tako visoki ravni. O kakšnih padcih, nihanjih, krizah tu ni bilo nikoli govora. Pogled v spiske z rezultati mladih prepriča, da bo tako tudi jutri. Nepoučeni ne bodo vedeli, da bodo solkanski fantje (v zadnjem času pa se jim pridružujejo še dekelta) tudi v teh zimskih mesecih odhajali k ledeno hladni Soči in garali, da bi čimbolj pripravljeni pričakali naslednje preizkušnje. Trd šport je to in dovolimo si pripomniti, da njegovi junaki niso deležni ustreznega priznanja. Od njih pa pričakujemo medalje na svetovnem prvenstvu, katerega organizatorji bomo 1991. leta in celo olimpijska odličja leto kasneje. DAVORIN KORON Najboljši športni kolektivi Primorske 2. mesto: Balinarski klub Skala Sežanski balinarji so ravno v pravem trenutku zmagali v prvoligaškem zveznem tekmovanju. Dolgoletno prisotnost v jugoslovanskem vrhu in raznih reprezentančnih selekcijah j_e BK Skala tako kronal z uvrstitvijo v prvo tekmovanje evropskih balinarskih državnih prvakov. Žreb Sežan-cem sicer ni bil najbolj naklonjen, saj jim je za uvod (marec 1990) namenil francoskega prvaka, ekipo Lyona. Najboljše ekipe v zamejstvu 2. mesto: Bor Friulexport CAS»QQGIO Odbojkarice Bora Friulexport (letnik 1976) se že nekaj sezon postavljajo v ospredje z odličnimi d osežki. V minuli sezoni so zmagale na vsedržavnem finalu v superminiodbojki ter tako potrdile, da naslov državnega prvaka v miniodbojki, ki so ga osvojile leta 1987, ni bil muha enodnevnica. Mlade varovanke trenerke Elisabette Nacinovi pa že zelo uspešno igrajo tudi v starejših mladinskih kategorijah in pa v članski konkurenci, tako da se postavljajo kot zelo perspektiven rod igralk. Postojnskim košarkarjem je aprila uspel podvig, v katerega je sicer le malokdo verjel. V play-offu republiške košarkarske lige je Postojna v dveh dramatičnih tekmah premagala favorizirani ljubljanski Slovan in veselje ob zmagoslavju je bilo med Postojnčani nepopisno. Danes Postojna tekmuje v kakovostni l.B ZKL, kjer ima, kljub za novinca značilnim začetnim težavam, še vse možnosti za uresničitev cilja, obstanka v zvezni ligi. 3. mesto: Košarkarski klub Postojna rT . { 3. mesto: Sokol Indules Ženska odbojkarska ekipa Sokola Indules je edina naša vodilna šesterka, ki je v minuli tekmovalni sezoni dosegla napredovanje v višjo ligo. Na končni lestvici ženske D lige je namreč po 26 kolih izbojevala kar 24 zmag (48 točk) in premočno osvojila prvo mesto skupaj z videmsko ekipo CUS. Varovanke trenerja Damjana Pertota (tega je v novi sezoni zamenjal Peter De VValderstein) so se skozi vso sezono odlikovale zaradi zelo učinkovite in samozavestne igre. stran TA* naš športnik 1989 90,6 100,5 101 “■6 A 'V' /Sr fr 4 Želi vsem svojim poslušalcem vesel božič in srečno novo leto TVT MARIBOR VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM - SPECIALNI OLJNI KOTLI RL OD 20 DO 40 kW, Z BOJLERJEM ALI BREZ, ZA PRIPRAVO ČISTE SANITARNE VODE - popolno izgorevanje - vroča kurilna komora - avtomatska regulacija - SOLARNI BOJLERJI MODEL - SPECIALNI OLJNI KOTEL Z AVTOMATSKIM 2-STOPENJSKIM GORILCEM TVT REKORD ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE - dimenzije in oblika primerna za vgradnjo med kuhinjske elemente - vgrajen program varčnosti - vrhunski izkoristek do 92% - tiho obratovanje - enostavna in hitra instalacija - popolno avtomatsko delovanje - TRAJNOGOREČI IN UNIVERZALNI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE DO 120kW - KOTLI NA TRDA, TEKOČA IN PLINSKA GORIVA ZA CENTRALNO OGREVANJE VEČJIH OBJEKTOV DO 3500kW - PEČI ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE KLETNE IN KUHINJSKE IZVEDBE - TRAJNOGOREČE PEČI ZA SOBNO OGREVANJE - avtomatsko delovanje - z vakuumsko emajliranim bojlerjem ali brez - popolno izgorevanje - enostavno kurjenje in vzdrževanje SAT IN SB EXPORT mamP| ■ vakuumsko emajlirani - možnost izkoriščanja več sistemov ogrevanja - količina vode - 850 l/h TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. maribor mm ■ N/VEISHAUPT GORILCI OD 21 DO 3500kW SEDAJ TUDI ZA DINARJE - najsodobnejša avtomatika - elektromotorna zračna loputa NOVO TVT - EVROPSKI DOBAVITELJ SODOBNEGA OGREVANJA! 62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 302-321 telex: 33-161 TVT MB YU Predstavništvo: 11000 Beograd, Kataničeva 24/H telefon: (011) 450-685 Vesele božične praznike in sreče v Novem letu želi vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem ZAVAROVALNA SKUPNOST C RO ATI A KOPER, NOVA GORICA ZA VARNEJŠI JUTRI CROATIA zavarovanje 66210 Sežana, Bazoviška cesta 6 tel.: (067) 73-171, žiro račun: 51420-601-11688 - oskrba z vodo - montaža vodovodov - vodovodne in toplovodne instalacije Vsem delovnim ljudem in občanom želimo vesel božič in srečno Novo leto 1990 Z?/j ct/i MEBLO računalniški sistemi in mreže za poslovna in tehnična okolja - PC/AT (12 MHz, 1MB RAM, HD 40MB,...) - PC/N E AT (16MHz, 1MB RAM, HD 40MB,...) - PC 386 (20MHz, 2MB RAM, HD 80MB,...) - PC 386 (25MHz, 2MB RAM, 64KB CACHE, 80387,...) - grafični kontrolorji: HERCULES, EGA (800x600), VGA (1024x768) - tiskalniki: STAR, FUJICU - risalniki: SEKONIC, ROLAND - Lokalne mreže: Are Net, ETHERNET, NOVELL - CAD okolja: ACAD 10.0, programski pripomočki in orodja za projektiranje in načrtovanje v strojništvu, elektrotehniki UGODNE CENE HITRA DOBAVA PC/AT 5700 DEM (dinarsko) telefon: (065) 26-566, 26-511 telex: 34316 mebloyu te!efax: (065) 21-313 naš športnik 1989 stran VII. Z Imskega nagrajevanja Naš športnik 1988 v Zgoniku - Z lanskega nagrajevanja Naš športnik 1988 v Zgoniku Zbrani uredniki naših medijev-pobudnikov prireditve Naš športnik z nagrajenci, ki so prejeli priznanja ZSŠDI Košarkar Dean Oberdan in namiznoteniška igralka Alenka Obad sta si lani delila tretje mesto na naši anketi GIOC01/1 mjiochi A }P0rt S^ljan 43 TEHNIKA — ELEGANCA — KAKOVOST MLADOSTNA MODA NAJBOLJŠE ZA SMUČANJE IN TENIS zimske novosti 1989-90 najboljših znamk Popravila smuči s specialnim strojem Želimo vam vesele praznike! okraKer POHIŠTVO UL. FLAVIA 53 Božie 89 PROMOCIJSKA PRODAJA : KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE S POPUSTI OD 20% DO 50% V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC obv. občini NAJBOLJŠE NI VEDNO NAJDRAZJE O tem se boste sami prepričali ob obisku Primexovih prostocarinskih prodajaln, kjer Vas za praznične nakupe pričakuje zelo široka izbira artiklov najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev. Po zelo ugodnih cenah lahko kupite smuči Dynastar, avtogume Pirelli, snežke, smučarske čevlje in rokavice Tecnica, avdio in video tehniko Selečo, Fischer, Schneider, Nordmende, Telefunken, Sanyo in ITT, posodo in pribor INOX, krzna. A.VV.S. GORICA KRZNO IN USNJENA KONFEKCIJA ŠPORTNA OPREMA KOZMETIČNI IZDELKI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE AVDIO IN VIDEO TEHNIKA TOBAČNI IZDELKI ALKOHOLNE PIJAČE BIŽUTERIJA URE pohištvo 1 /VL^ prosek - trst tei. 225277 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••••••»'••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e* • ••••••••••••■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e* • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • •«•••••>••••••••••• l • • ••••••••••••••••••••••••••••••• • ••#•»•••••••••••••••••••••••••••••••••••• V * •••••••••• * * * * ••%v.XvX*X\vXvXvXvX*X\vX*XvX\,X*X,X*X illlllllp /m Hilli • ' ’ '~w s kompasom v pravo smer g3 KOMPAS JUGOSLAVIJA MEJNI TURISTIČNI SERVIS x-x •••••• • • • • •y» ••••••« Prvi vtis je najpogosteje odločilen — Skozi njegovo optiko nas tujci oziroma turisti odkrivajo ves čas svojega bivanja pri nas. Kompasove enote mejnega turističnega servisa so dosledne v svoji skrbi za čim popolnejšo oskrbo gostov iz tujih dežel že pri njihovih prvih korakih na naši strani meje. Menjalniške storitve, nudenje informacij v vseh pomembnejših svetovnih jezikih, bogata gostinska ponudba in nakup v brezcarinskih prodajalnah - to so osnovne odlike Kompasovega gostoljubja. Tudi v Krvavem potoku. Brezcarinske prodajalne so postale pomemben del sodobne turistične ponudbe — Kompas Jugoslavija je bila prva turistična organizacija, ki se je spopadla s težavami pri odpiranju prostih carinskih prodajaln na mejnih prehodih, kar je bil tudi znak našega odpiranja v svet bogatejše ponudbe. Zahvaljujoč izkušnjam Kompasovega Mejnega turističnega servisa in Magistrata, ki opravljata na meji najrazličnejše storitve in z zastopstvom tujih firm vzdržujeta konsignacijo, se popotnik že ob prvem stiku z našo deželo lahko oskrbi v ekskluzivnih prodajalnah z najrazličnejšimi artikli. Pestra izbira kakovostnega blaga za tuje in naše državljane — Brezcarinske prodajalne, ki smo jih do sprememb in dopolnitev carinskega zakona poznali samo na letališčih in v večjih lukah, zaokrožujejo podobo turistične ponudbe v Kompasovi organizaciji. V njih lahko za devizna sredstva po veljavnih carinskih predpisih kupujejo tuji in naši državljani. Posebno bogata je ponudba kozmetike, cigaret, tehničnega blaga, nakita, igrač in hrane, dobro pa se prodaja tudi športna oprema. Police v brezcarinskih prodajalnah ponujajo prostor tudi vsem tistim domačim proizvajalcem, ki posvečajo pozornost obliki in kakovosti svojih proizvodov. Kompasov motel v Suhozemnem terminalu v Sežani — S ceste, ki vodi od Sežane proti državni meji, je v Suhozemnem terminalu moč opaziti Kompasov znak, ki označuje sodoben motel. Kompasov motel je bil namenjen predvsem številnim voznikom tovornjakov, vendar se je kmalu pokazalo, da bo zaživel tudi v dodatni vlogi. V obeh konferenčnih dvoranah so številna poslovna in strokovna srečanja, ki so ga premenila v obiskano poslovno stičišče. Motel ima 64 ležišč. V njem so samopostrežna trgovina, klasična in samopostrežna restavracija, v kateri pripravijo nad tisoč obrokov dnevno, voznikom tovornjakov pa so za simbolično ceno na voljo kabine s tušem. Dobrodošli tudi v Kompasovih gostinskih objektih — V vseh Kompasovih restavracijah je mogoče poskusiti jedi mednarodne in nacionalne kuhinje. Odlike bogate in kulinarične ponudbe, naj si je še tako mamljiva, pa le niso dovolj, da bi zadostile zahtevam sodobnega gosta. Prijeten ambient in brezhibna postrežbna sta nujna spremljevalca palete gostinskih storitev, česar se zavedajo tudi Kompasovi gostinski delavci. Modra restavracija v Vrtojbi je primer uveljavljenega gostinskega objekta, ki poskuša ugoditi vsem potrebam tujih in domačih gostov. Ivi iv j :.:ji iv-: jv:: • V znamenju dobrih čustev Kot je že uveljavljeni običaj, so za božič italijanski televizijski sporedi v znamenju dobrih čustev. Vse mreže brez izjeme imajo na sporedu filme, komedije, nadaljevanke na božično tematiko, preostali prostor pa zapolnjujejo najraje s koncerti, kvizi, otroškimi igricami in podobno. Kaže, da v takih dneh realno življenje na ekran nima dostopa, razen morda v dnevnikih. Med božičnimi sporedi je tudi film, ki je bil posnet po tekstu Karola Woytile (na sliki prizor iz filma) in ki je na sporedu v nedeljo, ob 20.30, na RAI 1. nedelja 18.30 Italia 1 Asterix e Cleopatra (ris.) nedelja 20.30 RAI 2 Ritorno al futuro (fant.) ponedeljek 18.30 Italia 1 Asterix il gallico (ris.) torek 20.30 Italia 1 Una poltrona per due (kom.) torek 23.25 RAI 3 Sorrisi di una notte d estate (kom.) sreda 18.00 Italia 1 La ragazza di Boemia (kom.) četrtek 18.00 Italia 1 I figli del deserto (kom.) četrtek 21.30 RAI 1 Luci della ribalta (dram.) petek 18.00 Italia 1 Avventura a Valle Chiara ( kom.) glasba nedelja 12.00 RAI 2 Božični koncert iz Bazilike sv. Marka v Benetkah nedelja 18.00 TMC Love me tender - Elvis Presley nedelja 22.30 Odeon Mozartova Missa Brevis KV 275 nedelja 23.10 RAI 3 Voščila Luciana Pavarottija ponedeljek 0.30 RAI 2 Bernstein dirigira 9. Beethovnovo Simfonijo šport sobota 17.00 TMC Odbojka: Philips-Sisley sreda 22.30 RAI 1 Boks: Limatola-De Santis ali petek 20.05 TV-Lj 1 Zamejci (dok.) ITALIJANSKE T V MREŽE | RAI 1_____________________________ 7.00 Film: Vivere insieme (kom., ZDA 1952, r. George Cuckor, i. Judy Holliday, Aldo Ray) 8.30 Gledališče: Nicholas Nickleby (Dickens, v angleščini, 12. del) 9.30 Nan.: Gli ultimi cingue minuti 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nan.: Padri in prestito 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik 14.00 Dokumentarec: Prizma 14.45 Sobotni šport: boks, Colombo-Bavaresco, Renzo-De Lorenzi 16.30 V.I.P. Very Italian People 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Švedska 18.15 Vesti, loto, nabožna oddaja 18.40 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 23.00 Dnevnik, nato Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: II favoloso Andersen (glas., ZDA 1952, r. Charles Vidor i. Danny Kaye, Farley Granger) | RAI 2____________________________ 7.00 Otroški variete: Patratac 7.55 Aktualno: Mattino 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Dok.: 100 let katoliškega delovanja v Zambiji in Malaviju 10.30 Videocomic 11.00 Variete: Spremenljivo jasno (vodi Osvaldo Bevilacgua) 12.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Medicinska rubrika: Trentatrč, nato Vreme 13.50 Žrebanje lota 13.55 Variete: La rete 16.30 Izobraž. oddaja: Caramella 17.00 Rotosport: odbojka in košarka 18.55 Nogometni tednik: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Pane e cioccolata (kom., It.1974, r. Franco Brusati, i. Nino Manfredi, Paolo Turco) 22.25 Dnevnik in vreme 23.35 Nagrada Tenco 89 23.50 Film: L oltraggio (dram., ZDA 1964, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Laurence Harvey, Claire Bloom) Koncerti velikega pianista: Claudio Arrau Ljubitelji resne glasbe, pozori Danes se po tretji državni mreži RAI (ob 10.05) začenja niz petih koncertov nestorja svetovno znanih pianistov; šestinosemdesetletni Claudio Arrau (na sliki) je stopil na glasbeno sceno, ko je bil star šele pet let. Njegove izvedbe so razkošne, izpod klavirskih tipk zna izvabiti polne in obenem mehke tone. V prvem koncertu so na sporedu dela skladateljev, ki mu še posebno ležijo: Beethoven, Debussy, Liszt in Chopin. ■ ZASEBNE TV PO RAI 3________________________ 10.05 Glasbena oddaja: Veliki pianist -Claudio Arrau (Beethoven, De-bussy, Liszt, Chopin) 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.20 Aktualno: Italia delle regioni 15.00 Rugby: Amatori-Scavolini (iz Catanie) 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.20 Nan: Professione pericolo - La ragazza in bikini 18.10 Variete: Dancemania 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Volta pagina (vodi Car-lo Brienza) 20.30 Film: I' sette senza gloria (vojni, VB 1969, r. Andre de Toth, i. Michael Caine, Nigel Davenport, Nigel Green) 22.30 Zenski planet: Harem (vodi Cat-herine Špaak) 23.30 Filmske novosti 23.40 Nočni dnevnik 23.55. Magazine 3 STAJE CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Aktualno: Noetova barka 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Sobotni cirkus 23.00 Mednarodno prvenstvo Francije v umetnostnem drsanju (iz Bercyja) 0.40 Nanizanki: Lou Grant, 1.40 Petrocelli RETE 4_____________ 8.30 Nan.: II Virginiano 10.15 Film: Storia di una mi-norenne (dram., It. 1956, r. Piero Costa, i. Irene Genna) 12.15 Nanizanka: Štrega per amore 12.40 Otr. oddaja: Ciao ciao 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell-amore, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Non siamo angeli (kom., ZDA 1955, r. Michael Curtiz, i. Humphrey Bogart, Peter Ustinov) 22.30 Film: Il fantasma del palcoscenico (fant., ZDA 1974, r. Brian De Palma, i. Paul Willams, JessicaHarper) 0.20 Film: L’amico scono-sciuto (krim., Kan.-VB 1978, r. Daryl Duke, i. Elliott Gould, Chris-topher Plummer) ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.40 Nanizanke:. Operazio-ne ladro, 9.35 Agenzia Rockford, 10.40 Simon & Simon 11.45 Italijanske smešnice 11.50 Aktualno: Anteprima 12.15 Rubrika: Calciomania 13.15 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.05 Italijanske smešnice 14.15 Dok. oddaja: Jonathan 15.15 Otroški spored 18.12 Italijansske smešnice 18.15 Variete: Musiča e 19.20 Filmske novosti 19.25 Nanizanki: I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Django 2-11 grande ritorno (pust., It., r. Ted Archer, i. Franco Nero, Chris-topher Connelly) 22.20 Šport: wrestilng 23.30 Film: Bring On The Night (glas., VB 1985, r. Michael Apted, i. Sting, Omar Hakim) 1.25 Film: Under The Cher-ry Moon (glas., ZDA 1986, r.-i. Prince) ODEON_______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanka: Le spie 8.45 Zdravniška rubrika 9.00 Nanizanki 13.00 Rubrika: Top motori 13.30 Risanke: Daimos 15.30 Obnova nad.: Anche i ricchi piangono, Pa-siones, Cuore di pietra 18.00 Dokumentarec: Človek in Zemlja 18.30 Reportaža 19.30 Risanke: Odeon 20.00 Šport: Excalibur 20.30 Variete: Festa della moda (vodita Gabriel-la Carlucci in Michele Gammino) 22.30 Rubrika: Top Motori 23.00 Film: Delitto all'11. pa-rallelo (krim., ZDA 1977, r. Don Boyd, i. Judy Bowker, John Hurt, Jeremy Kemp) TMC__________________ 7.30 Vesti: Evening News 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanke: Ai confini deli’Arizona, 10.00 Al banco della difesa, 11.00 Trauma Center 12.00 Aktualno: A tuttoggi 12.35 Tednik: Šport Show 16.45 Aktualno: Megawatt 17.00 Italijansko prvenstvo v odbojki: Philips Mo-dena-Sisley Treviso 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Castelli di sab-bia (dram., VB 1965, r. Vincente Minelli.i. Richard Burton, Elizabeth Taylor) 22.30 Glasbena oddaja: David Sanborn 24.00 Film: Il masnadiero (pust., VB. 1952, r. P. Brock, i. Laurence Oli-vier, Dorothy Tutin) TELEFRIULI_________ 12.00 Nanizanka: La fami-glia Smith 12.30 Harmonikarski ansambel Valle d'Aosta (Bach, Nagajev, Gotz) 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič box 18.00 Nanizanka: Sei delitti per padre Brown 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Film: Cenerentola 80 (kom., It. 1983, r. Roberto Malenotti, i. Bonnie Bianco, Pierre Cosso, 1. del) 22.30 Koncert Berlinskega okteta 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_________________| 8.10 Matineja. Radovedni Taček, 8.20 Lonček kuhaj, 8.30 Ciciban, dober dan, 8.45 ZBIS Zgodba o levu, ki je imel samo jagode rad; 9.05 Pesmi in zgodbe za vas, 9.20 Zgodbe, 9.40 Najlepše pravljice sveta 10.05 Zbirajmo star papir 10.35 Dok.: Kupite predsednika 11.25 Naša pesem (pon. 19. dela) 11.55 Aktualno (pon.) 14.05 Prijavo kazalište 14.305 Film: Kralj in ptič (ris., Fr. 1979, r. Paul Grimault) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Risanka 16.55 DP v košarki 18.30 Dok.: Na pragu 21. stoletja 19.00 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.50 Žrebanje 3x3 in Kolo sreče 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Nad.: Jack Razparač (D. Marlo-we - D. Wickens, r. David Wic-kens, i. Michael Caine, 1. del) 23.40 Film: Zastrašujoča strast (dram, ZDA 1983, r. John Korty) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.45 Sottocanestro (pon.) 14.30 Košarka NCAA (posnetki) 15.30 TVD Novice 15.40 Rubrika: Pillole 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Športna oddaja: Americanball 18.15 Juke box (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 Tednik: Sportime 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Nogomet - nemško prvenstvo 22.15 TVD Novice 22.25 Nogomet - angleško prvenstvo 0.15 Dokumentarec: Čampo base TV Ljubljana 2__________________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Jugoslavija, dober dan 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Pokol v Rimu (dram., It. 1973, r. George Pan Cosmatos, i. Richard Burton, Marcello Mas-troianni) 21.50 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.25 Glosa; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe (iz Repentabra); 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Mladinski zbor GM - pri orglah H. Bergant; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne (1. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne (2. del); 18.00 Radijska igra: Podpisi ; 18.30 Orkestralna glasba; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama: 11.05 Z ljubeznijo - Moped šou; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kri; 22.41 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesna glasba; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Sozvočje; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.30 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Oddaja za mlade; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Grandi firme; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 20.30 Morski val. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Tap model Modni kreatorji in množični mediji so v razvitem evropskem svetu vsilili kot stereotip lepote anglosaško žensko: top model je lahko le vitka in visoka ženska, ki morda buri moške sanje, a je hladna in daleč od lika mediteranske ženske. Proti takemu vsiljenemu in nerealnemu stereotipu je začela križarsko vojno Maurizia Giusti, ki jo tv gledalci verjetno bolje poznajo pod imenom Susy Blady. Njeno glavno orožje proti lepotnemu stereotipu je poseben natečaj »tap model«, ki ga letos prirejajo že drugič. »Tap model« za leto 1990 bodo izbrali drevi v Bologni in sicer v gledališču pod platneno streho Made in Bo. Susy Blady, ki je izrazita »tap model«, predstavlja svoj letošnji natečaj z zelo bojevitimi gesli: za ideal demokratične, po-stfeministične, transekshibicionistične, ne-nevrotične, in samoironične ženske, ki ima kot cilj lastno samoovrednotenje. »Tap model« je lik vsakodnevne ženske, natečaj pa noče biti ne goliardično izzivalen ne parodija tekmovanj za razne miss, pač pa hoče ustvariti žensko estetsko alternativo. Tekmovalke bodo morale tako nastopiti v kopalkah in z oblekami, ki so jih same krojile, dokazati bodo morale inventivnost in osebnost, obenem pa bodo morale dokazati, da znajo omrežiti idealnega moškega. Žirija bo sestavljena ustrezno s cilji prireditve: v njej bodo intelektualci, oblikovalci looka, a tudi izvedenci v ženski lepoti kot kopališki mojstri in šoferji tovornjakov... »Tap model« je skratka vsakdanja ženska, ki pa le ni pozabila na pravljične sanje. Vprašanje je le, koliko krastač je pripravljena poljubiti, da bi prišla do svojega princa. IL FANTASMA DEL PALCOSCENICO — Phantom of Paradise — Fantom iz raja, ZDA 1974. V soboto, 23. decembra, ob 22.30, na Rete 4. Glasbeni film. Nori talent srhljivih vizij in napetega grozljivega suspenza, ki ga zasledimo v slehernem filmu ameriškega režiserja Briana De Palme, je največji adut za komercialni in vsestranki uspeh tega Hitchcockovega naslednika. Nezamenljivo morečo in vizuelno sugestivno situacijo je De Palma prvič res suvereno uprizoril v svojem kultnem filmu Fantom iz raja. Tu je svojstveno povezal arhaični motiv Faustove pogodbe s hudičem s klasično filmsko osnovo Chaneyevega Fantoma iz Opere in iz teh dveh predlog udejanil čisto novo, zelo šokantno in dopadljivo filmsko-glasbeno stvaritev: vražji diskografski menedžer Swan (glasbenik-igralec Paul VVilliams, ki je tudi avtor filmske glasbe) izkorišča nesrečnega kantavtorja (William Finley), ki se za to kruto maščuje. f T VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:_______________ Ura:___________________ \_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Film: La figlia del diavolo (fant., Šp., r. Jesus Garcia De Duenas, i. Hector Alterio) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Ptiči 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija -Magazine 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik in dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica in... 18.15 Šport: 90. minuta - Posebnosti 18.40 Variete: Domenica in... (2. del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: La bottega delLorefice (dram., It.-Kan.-Fr. 1987, r. Michael Anderson, i. Ben Gross, Oli-via Hussey, Daniel 01brychski) 22.05 Glasbena oddaja: Lattesa - božične pesmi in voščila 23.45 Božično razmišljanje turinskega nadškofa Giovannija Saldarinija 23.55 Polnočnica iz Bazilike sv. Petra v Rimu RAI 2_________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Božični koncert iz Bazilike sv. Marka v Benetkah (Solisti Veneti, zbor gledališča La Penice, dir. Claudio Scimone) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Božič v cirkusu 16.50 Film: II miracolo della 34. strada (kom., ZDA 1947, r. George Sea-ton, i. Maureen O Hara, John Payne) 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA 1985, r. Robert Zemeckis, i. Michael Fox, Christopher Llloyd) 22.35 Aktualno: La pace nel mondo (vodi Paolo Guzzanti) 23.50 Rubrika o protestantizmu 0.30 Variete: Spremenljivo jasno RAI 3________________________ 8.50 Glasbena oddaja: Veliki pianist -Claudio Arrau (Beethoven) 10.00 Nanizanka: Vita col nonno 10.50 Film: II favoloso dottor Dolittle (fant., ZDA 1967, r. R. Fleischer, i. Rex Harrison, Samantha Eg-gar) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di tra-smissione (vodi Piero Chiam-bretti, gost Nanni Loy) 15.50 BlobCartoon 16.15 Film: Irma la dolce (kom., ZDA 1963, r. Billy Wilder, i. Shirley MacLaine) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.30 Aktualna oddaja: Chi L'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Glasbena voščila Luciana Pavarottija Love Me Tender je ena najbolj znanih pesmi Elvisa Presleya (na sliki), posnel jo je leta 1956 in od takrat je verjetno bila glasbena kulisa za milijarde in milijarde ljubezenskih zgodb. Love Me Tender je tudi naslov oddaje, ki bo na sporedu po TMČ danes ob 18.00. To je poklon kralju rock'n'rolla: sedanji zvezdniki rock glasbe, kot so Boy George, Kirn VVilde, Pet Shop Boys in drugi, bodo na svoj način zapeli pesmi, s katerimi se je Elvis povzpel med mite sedanjega časa. ZASEBNE TV POSTAJ E • CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Nanizanka: Love Boat 10.00 Nonsolomoda 10.25 Filmske novosti 10.30 Nan.: Top Secret 11.30 Variete: Rivediamoli 12.30 Superclassifica Show 13.30 Božič na Canale 5 15.30 Film: Vacanze d-inver-no (kom., It.-Fr. 1959, r. Camillo Mastrocin-gue, i. Alberto Sordi, Vittorio De Sica) 17.50 Glasbeni vikend 17.55 Filmske novosti 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Variete: Božični cirkus 23.00 Aktualno: Una star di nome Gesu 23.30 Film: Canta che ti pas-sa (glas., ZDA 1949, r. George Sidney, i. Frank Sinatra, Gene Kelly) 2.15 Filmske novosti RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nan.: II Virginiano 10.00 Film: II cervello di Frankenstein (kom., ZDA 1948, r. Charles T. Barton, i. Gianni in Pi-notto) 11.50 Filmske novosti 11.55 Aktualnosti: Ciak 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.49 Variete: Buon pome-riggio 13.45 Film: La vergine sotto il tetto (kom., ZDA 1953, r. Otto L. Premin- ger, i. William Holden, David Niven) 15.40 Buon pomeriggio... v studiu 17.30 Film: Anche gli eroi piangono (dram., ZDA 1956, r. George Seaton, i. William Holden, Deborah Kerr) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Tutti insiemeap-passionatamente , (glas., ZDA 1965, r. Robert Wise, i. Julie An-drews, Christopher Plummer) 23.45 Film: Il tesoro dei Con-dor (pust., ZDA 1953, r. Delmer Daves, i. Cor-nel VVilde) 1.35 Nanizanki: Nero Wol-fe, 2.35 Toma ITALIA 1___________ 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nan.: Happy Days 12.00 TV film: 15 anni dopo -Strega per amore (kom., ZDA 1985, r. W. Asher, i. Barbara Eden, Wayne Rogers) 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Filmske novosti 14.50 Nan.: Magnum P.I. 16.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 18.30 Film: Asterix e Cleo-patra (ris., Fr. 1968) 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Film: Sono un fenomene paranormale (kom., It. 1985, r. Sergio Cor-bucci, i. Alberto Sordi, Maurizio Micheli) 22.35 Nanizanka: I ragazzi della 3a C 23.40 Film: Passaggio per il paradiso (kom., ZDA 1985, r. Carey Medo-way, i. Lewis Smith, Jason Gedrick) 1.20 Nan.: Classe di ferro ODEON_______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Risanka: Capitan Har-lock 14.30 Film: C.H.O.M.P.S. su-percanerobot (kom., ZDA 1979, r. Don Chaf-fey, i. Wesley Eure) 16.15 Variete: Sugar 17.15 Risanka: Daimos 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Risanke 20.30 Film: Ho fatto splash (kom., It. 1980, r.-i. Maurizio Nichetti, i. Angela Finocchiaro) 22.30 Koncert: Mozartova Missa Brevis KV 275 (dir. M .V. Milkov, orkester in zbor državnega radia iz Sofie) 23.15 Božič na Odeon 23.45 TV film: Una favola fantastica (kom., ZDA 1984, r. Clive Donner, i. Nigel Davenport, Frank Finlay) TMC________________ 8.30 Risanke 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Canto di Natale (kom., ZDA 1979, r. Erič Till, i. Henry Win-kler, David Wayne) 14.15 Pravljica: Palčica (H. Ch. Andersen) 16.00 Film: La capanna dello zio Tom (dram., ZDA 1983, r. Stan Lathan, i. Bruce Dern) 18.00 Love me tender - Poklon Elvisu Presleyju 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Risanke: Buon Natale Biancaneve 21.30 Božični variete 23.00 Polnočnica (neposredno iz Betlehema) 0.20 Božične pesmi TELEFRIULI__________ 10.20 Rubrika o obrtništvu 11.00 Zelena dežela 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: La fami-glia Smith 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Fri-ul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: La locandiera (kom., It. 1980, r. Paolo Cavara, i. Adriano Ce-lentano, Claudia Mori) 22.30 Glasbena voščila Luciana Pavarottija 23.30 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4 __________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________| 8.40 Otroška matineja. Živ Žav, 9.45 nan.: Pika Nogavička (14. del) 10.15 Nad.: Jack Razparač (pon.) 11.00 Videomeh 11.30 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Nad.: Veliko sedlo (ČSSR, r. František Mudre, 8. del) 13.40 Festival narečne popevke '89 14.55 Film: Flashdance (glasb., ZDA 1983, r. Adrian Lyne, i. Jennifer Beals, Michael Nouri) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Božično drevo (dram., Fr,-It. 1969, r. Terence Young, i. Wil-liam Holden, Virna Lisi, Bourvil) 18.25 Glasbena oddaja: Poljubi me, ljubezen moja 18.45 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Žrebanje Podarim - dobim 20.35 Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo (zadnji del) 21.35 Zdravo, 22.55 Dnevnik 22.58 Polnočnica 23.50 Glasbena oddaja: Dam svoje vam srce TV Koper_____________________ 9.45 Dok.: Čampo base (pon.) 11.15 Veliki tenis (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes jahanje, nogomet, odbojka in košarka; 18.00 avtomobilizem formula Indy 20.30 Umetnostno drsanje: mednarodno prvenstvo Francije (posnetki) 22.00 TVD Novice 22.15 Košarka NBA (pon.) 23.45 Golden Juke Box (pon.) TV ljubljana 2 _______________ 10.00 Danes za jutri. Oddaja za JLA in dokumentarec Juraj Strossmayer 13.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Kartotetka zemlje 20.05 Božična simfonija Jessye Norman 21.20 Dok.: Brata Janez in Jurij Šubic 21.35 Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, r. Billy VVilder, i. Humphrey Bo-gart, Audrey Hepburn) 22.20 Športni pregled ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Borutov božič; 10.20 Božični motivi; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestralna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni;12.30 Črnske duhovne pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.10 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami (2. del); 19.25 Vračanje v Betlehem: božični koncert, radijska igra »Noč v Korintu« (A. Rebula), božični pogovor, polnočnica iz cerkvice pri Sv. Ivanu. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ža prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30 17.30 Poročila; 17.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Nedeljska zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Lu-ciano (vodi Luciano Minghetti); 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Božična protislovja V božičnem času so italijanske kinodvorane in televizijski ekrani preplavljeni s takoimenovanimi družinskimi filmi: ganljive zgodbe o otrocih, risani filmi, ki povzemajo pravljice, prizori iz evangelijev, nekoliko naivne humoristične zgodbe. Dobrih čustev skratka ne manjka, kot se med drugim lahko vsakdo prepriča ob pregledu sporedov, ki jih objavljamo v tej prilogi. Povsem v nasprotju s splošnim tokom pa je ameriški scenarist in režiser Zalman King (skupaj z ženo Patricio Knop je avtor scenarija erotičnega filma Devet tednov in pol), ki je izbral ravno božični čas, da bi v Italiji predstavil svoje novo delo Divja or-hidea (Orchidea selvaggia). Film je novi erotični eksploit igralca Mickeya Rourka ter manekenke Carrie Otis. Punca nastopa sicer prvič na filmskem platnu, a Zalman King ji napoveduje svetlo prihodnost zvezdnice erotičnega filma, saj naj bi dosegla vsaj tolikšen uspeh kot Kirn Bassinger. Italija, kjer je imel film Devet tednov in pol velik uspeh, naj bi bila odskočna deska za uveljavitev filma v vsem svetu. Zalman King sebe prikazuje kot romantika in trdi, da gresta romantika in erotizem vselej vštric. Prav zato v svoji Divji orhideji obljublja najbolj erotično sceno v zgodovini filma seveda v nezameljivem ritmu pohujšljive lambade. RITORNO AL FUTURO — Back to the Future — Povratek v prihodnost, ZDA 1985. V nedeljo, 24. decembra, ob 20.30, na RAI 2. Fantastični film. Poprečni in zdolgočaseni študent Marty Mc Flay (Michael J.Fox) spozna ekscentričnega znanstvenika Dr. Browna (Christopher Lloyd), ki je v svojem garažnem laboratoriju zgradil poseben avtomobil, ki lahko potuje skozi čas. Marty pomaga Dr. Brovvnu pri preizkusu vozila in se znajde v začetku 50. let v rodnem mestecu, kjer se seznani in spoprijatelji prav s svojima takrat še neporočenima staršema... Njegova »bodoča« mati se celo zagleda vanj, namesto da bi sprejela dvorjenje Martyjevega »bodočega« očeta, zato se mora naš junak pošteno potruditi, da se bosta starša zaljubila in poročila. Zemeckisov film navdušuje predvsem zaradi svojih domislic in bogatih posebnih efektov, pa tudi zaradi nostalgično-realistične rekonstrukcije 50. let. f \ VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja: _____1________ Ura:___________________ \_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Otroški zbor dell'Antoniano vošči vesel božič vsemu svetu (sodelujeta violinist Kostadin Bog-danoski, pianist Andrea Bac-chetta, vodi Maria Teresa Ruta) 10.30 Maša 11.45 Nabožna oddaja 11.55 Papežev blagoslov Urbi et Orbi 12.30 Božični koncert (iz Bazilike sv. Frančiška v Assisiju) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Variete: Piacere Rai 1 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Padri in prestito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Annie (glas., ZDA 1982, r. John Huston, i. Aileen Quinn, Albert Finney) 22.35 Dnevnik 22.45 Variete: Silvan Super Magic Show 0.05 Filmske novosti in dnevnik 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________I 7.00 Otroški variete: Patatrac 9.30 Nanizanka: Capitol 10.30 Leonhard Bernstein dirigira 9. Beethovnovo Simfonijo (neposredni prenos iz vzhodnoberlinskega Schauspielhausa) 12.00 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.00 Nanizanka: Ouando si ama 14.45 TV igra:- L amore e una cosa me-ravigliosa 16.00 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.25 Pravljice pred ognjiščem 16.45 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.15 Film: II coraggio di Lassie (kom., ZDA 1946, r, Fred McLeod Wil-cox, i. Elizabeth Taylor) 18.50 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: Buon Natale dal Centro d ltalia (vodita Gigi Proietti in Gabriella Carlucci) 23.30 Dnevnik, vreme, horoskop 23.45 Film: Torna piccola Sheba! (dram., ZDA 1952, r. Daniel Mann, i. Burt Lancaster) RAI 3________________________ 8.40 Veliki pianist - Claudio Arrau (Brahms) 9.35 Nanizanka: Vita col nonno 10.15 Film: II fantasma di Canterville (fant., ZDA 1986, r. Paul Bogart, i. John Gielgud) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Rossel-lini, 1’officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.10 BlobCartoon 15.15 Film: Guai con le ragazze (glas., ZDA 1969, r. Peter Tewksbury, i. Elvis Presley) 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanka: I mostri 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.30 Variete: Buon Natale da Uno su cento (vodi Pippo Baudo) 23.05 Dnevnik nocoj 23.15 Variete: Podeljevanje športnih Oskarjev (vodi Aldo Biscardi) 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Bando nam bo voščil vesel božič Pippo Baudo (na sliki) se je zmagovito vrnil v objem državne televizijske mreže. Njegova oddaja Uno su cento za RAI 3 se je pravkar zaključila, Pippo pa nas za božične praznike nikakor ne bo zapustil. Nocoj 20.30 bo namreč na sporedu Buon Natale da Uno su cento, ki bo nekakšen izbor najboljših prizorov oddaje. Poleg tega bodo v središču pozornosti tudi zakulisni sodelavci, ki bistveno prispevajo k uspehu oddaj: od šivilj do elektrikarja. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 8.30 Film: La reginetta della nevi (kom., ZDA 1939, r. C. Francis Ries-mer, i. Ann Sheridan) 10.30 Nan.: Top Secret 11.30 Variete: Rivediamoli 12.40 Kviz: II pranzo e servi- to 13.30 Božič na Canale 5 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Harry Lachman, i. Shirley Temple) 17.00 Kviz: Canale 5 Trophy 20.25 Variete: Striscia la no- tizia 20.30 TV film: Un bambino di nome Gesu (zgod., lt. -ZRN 1987, r. Franco Rossi, i. Matteo Belli- na, Bekim Fehmiu) 22.30 Film: II principe ladro (pust., ZDA 1951, r. Ru-dolph Mate, Tony Curtis, Piper Laurie) 0.15 Variete: Striscia la no-tizia 0.35 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.00 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nan.: II Virginiano, 10.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato 10.30 Film: La donna e lo spettro (kom., ZDA 1940, r. George Marshall, i. Bob Hope) 12.10 Nanizanka: Strega per amore 13.40 Variete: Buon pome-riggio 13.45 Film: II gatto miliona-rio (kom., ZDA 1951, r. Arthur Lubin, i. Ray Milland, Jan Sterling) 15.50 Film: II grande gaucho (pust., ZDA 1952, r. Jacgues Tourneur, i. Rory Calhoun) 17.20 Buon pomeriggio... v studiu 17.30 Film: Amaro destino (dram., ZDA 1949, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Edward G. Robinson) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Bianco Natale (glas., ZDA 1954, r. Michael Curtiz, i. Dan-ny Kaye, Bing Crosby) 22.50 Koncert iz Scale: Bernstein dirigira Mozarta in Mahlerja 0.20 Film: La spia dei ribel-li (pust., ZDA 1953, r. Hugo Fregonese, i. Van Heflin) 2.00 Nan.: Nero VVolfe ITALIA 1___________ 7.00 Nanizanka: L'uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nanizanki: Happy Days, 12.00 Nata libera 13.00 Filmske novosti 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.50 Nanizanka: La fami-glia Bradford 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Risani film: Asterix il gallico 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Film: Spie come noi (kom., ZDA 1985, r. John Landis, i. Dan Aykroyd, Chevy Chase) 22.30 Nan.: Časa Keaton 23.00 Dirka Pariz-Dakar 23.35 Film: Prendi i soldi e scappa (kom., ZDA 1969, r.-i. Woody Alton) 1.15 Nanizanke: Tutti per uno, 1.45 Signor presi-dente, 2.15 Duetto ODEON________________ 13.00 Risanke 13.30 Otroški variete: Sugar Natale, vmes risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: II gobbo di Notre Dame, 20.30 Gulliverjeva potovanja 22.00 Film: Tutti a naj a (kom., ZDA 1986, r. Neal Israel, i. Robert Culp, Keith Gordon) 23.45 Film: Una notte all'o-pera (kom., ZDA 1935, r. Sam Wood, i. Grouc-ho, Chico in Harpo Mara) TMC________________ 11.55 Papežev blagoslov Urbi et Orbi 12.30 Risanke 13.15 Film: Racconto di Na-tale (fant., ZDA 1983, r. Bob Clark, i. Peter Bil-lingsley, Darren McGavin) 15.00 Risanke: He man and Shera 17.00 Film: La scarpetta di vetro (glas., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Leslie Caron) 18.45 Cirkuški festival iz Montecarla 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Batman (pust., ZDA 1966, r. Leslie H. Martinson, i. Adam West, Burt Ward) 22.30 Božični koncert iz Rotterdama 23.30 Film: Un magico Nata-le (kom., ZDA 1985, r. Michael Pressman, i. John Denver, Jane Kaczemarek) TELEFRIULI__________ 10.45 Koncert resne glasbe 12.30 Božič z Lucianom Pavarottijem 13.00 Dok. o Perugii 13.30 Fogolar Australia 14.30 Film: II mondo sconos-ciuto degli animali (dok., SZ 1979, r. Šišov) 16.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Nanizanka: Family 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Kleenex-Fantoni 23.00 Balet: La belle et la bete 0.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1________________ 9.15 Film: Božič med muppetki 10.00 Likovno-glasbena miniatura 10.25 Dok.: Testen - Žive samote 11.00 Božična simfonija Jessye Norman 11.55 Prenos papeževe božične poslanice in pozdrava urbi et orbi 12.40 Spored za otroke in mlade. Radost Evrope, 14.10 Radovedni Taček, 14.25 Otroci glasbe, 14.45 ZBIS Snežni mož in snežna že-nička, 14.55 Formula BMX 15.45 Alpski kvintet z Ivanko in Otom 16.10 Žrebanje Podarim - dobim 16.30 Dnevnik in Poslovne informacije 16.50 Film: S Piko okoli sveta (ris., Avstralija 1981, r. Yoram Gross) 18.05 Koncert za UNICEF 19.05 Risanka in TV Okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Na zlatem ribniku (dram., ZDA 1981, r. Mark Rydell,i. Hen-ry Fonda, Katharine Hepburn) 21.55 Dnevnik in vreme 22.25 Osmi dan 23.25 Človek in glasba: Beethoven | TV Koper__________________________ 13.00 Juke Box (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: nemško prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Veliki tenis (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet: argentinsko prvenstvo 24.00 Nočni boks TV Ljubljana 2_______________ 17.50 Izobr. oddaja: Boj za obstanek 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Izobraževalna oddaja: Kakovost med možnostjo in hotenjem 20.50 Svet na zaslonu 21.30 Videogodba RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Božični motivi; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Male zvezdice veliki božični večer; 10.30 Koncert stare božične glasbe -Gallus Consort in organistka Angela Tomažič; 11.30 Soft mušic; 12.00 Božični pogovor; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Dekliški zbor Alenka iz Šte-verjana; 13.20 Glasba po željah; 14.30 Sneg in kraguljčki; 15.45 Božični motivi; 16.00 Radijska igra: Noč v Korintu (A. Rebula); 16.40 Božični motivi; 17.00 Koncert; 18.15 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 Dnevnik; 14.30, 17.30 Poročila; 10.00 Otvoritev. Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Na današnji dan, Zanimivosti, Reportaže; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik. Aktualna tema; 13.00 V podaljšku; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Reportaža; 18.00 Interna 52; 19.00 Zaključek sporedov. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Superpass,- 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. 20.00 Zaključek. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Turistična oddaja: Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Brata Abbagnale Po svetu so Italijani, predvsem ž Juga, znani kot odlični pevci, veseljaki in podobno. To seveda velja predvsem za Neapeljčane, ki zadnja leta tudi norijo za svoj nogometni klub Napoli, Maradono in vse, kar je vezano z mestnim nogometom. Zato je zanimivo, skoraj čudno, da sta prav dva Neapeljčana stopila v ospredje ne samo italijanske, temveč svetovne javnosti zaradi Svoje delavnosti, pridnosti, garanja, požrtvovalnosti. Mislimo seveda na brata Carmineja in Giuseppeja Abbagnaleja, ki sta v teh letih zaslovela po vsem svetu kot odlična in vzorna športnika, in to v disciplini, v kateri se uspe le z garanjem, garanjem in še garanjem, to je v veslanju. Skoraj nemogoče je v nekaj vrsticah nanizati vseh odličij, ki sta jih osvojila brata Abbagnale. Naj omenimo le najbolj prestižne: petkratni naslov svetovnih prvakov in dve zlati kolajni na olimpijskih igrah. In da Italijani cenijo delavnost, pridnost, požrtvovalnost tudi v športu, je pokazala televizijska oddaja Pippa Bauda »Uno su cento«, po kateri sta brata Abbagnale daleč najbolj popularna športnika v Italiji. V času, ko smo na pragu italijanskega mundi-ala in se vse suče v znamenju te velike športne prireditve, je še pozitivno in skoraj prijetno, da se v športnem svetu še cenijo vrline, kot so delavnost, požrtvovalnost, skromnost. Kajti prav skromnost in velika delavnost odlikujeta brata Abbagnale, na katera se, žal, v Italiji spomnijo le ob velikih športnih prireditvah. To pa je za veliko športno nacijo, kot je Italija, malce »žalostno«. , ŠPORTNI PORTRET — SPIE COME NOI — Spies Like Us — Vohuni kot mi, ZDA 1985. V ponedeljek, 25. decembra, ob 20.30, na Italia 1. Satirični film. Vohunski sateliti ameriške obveščevalne službe ugotovijo, da so Sovjeti v nenaseljeni afganistanski pustinji namestili orjaško jedrsko raketo. Zato CIA pošlje v Afganistan dva vohunska para: prava vohuna z nalogo, da onesposobita ali ukradeta raketo, in par namišljenih vohunov, ki pa imata nalogo, da s svojo nerodno konspirativno dejavnostjo pritegneta pozornost sovjetske protiobveščevalne službe. Lažna vohuna sta znana komika Chevy Chase in Dan Aykroyd, ki se kmalu znajdeta v pravcatem vrtincu in metežu (zgodba se dogaja v zimskem, snežnem času) sila neprijetnih dogodivščin in nepopisnih situacij. Režiser tega dela je John Landis, priljubljeni avtor komično-demencialnih uspešnic (od Animal House do Bratov Bluz}, ki izredno groteskno in skoro sarkastično predstavljajo sodobno Ameriko in njene mite. Z \ VIDEO NOTES MREŽE • ITALIJANSKE TV RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Cla-udio Lippi in Eugenia Monti) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Božični koncert iz Bazilike sv. Frančiška v Assisiju 15.00 Italijanske kronike in motorji 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Padri in prestito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Igre po božičnim drevescem 1989 (vodi Claudio Lippi) 22.45 Dnevnik 22.55 Glasbena oddaja: Dan gospela in bluesa (vodi Gianni Mina) 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.25 Izbrane Petrarcove rime RAI 2_________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 9.30 Nanizanka: Capitol 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno 6... (2. del) 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.15 Pravljice pred ognjiščem 16.35 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Nanizanka: Password 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: II gattopardo (dram., It. 1963, r. Luchino Visconti, i. Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon) 23.25 Dnevnik, vreme, horoskop 23.45 Filmske novosti 23.55 Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA 1953, r. Arthur Lu-bin, i. Donald O Connor) | RAI 3_____________________________ 8.40 Veliki pianist - Claudio Arrau 9.35 Nanizanka: Vita col nonno 10.25 Film: L onore di un lupetto (pust., ZDA 1980, r. Henry Levin) 12.00 Dok.: Meridiana - Fisica e senso comune, Chimica in laboratorio, II principe di San Severo 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Accadde una notte (kom., ZDA 1934, r. Frank Capra, i. Clark Gable, Claudette Colbert) 15.50 Hokej, ciklokros, jahanje 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dok.: Geo, 18.45 Šport: Derby 19.00 Vreme, dnevnik, deželne vesti 19.45 BlobCartoon, 20.00 Variete: Blob 20.30 Aktualno: Chi l ha visto? 21.35 Film: David & David (dram., It-Fr. 1987, r. Giorgio Capitani, i. Carole Andre, Roberto Alpi) 23.10 Dnevnik - nocoj 23.25 Film: Sorrisi di una notte d esta-' te (kom., Šved. 1955, r. Ingmar Bergman, i. Ulla Jacobson) 1.05 Dnevnik - v kiosku Televizijska ženitna posvetovalnica Marsikdo je s posmehom in precej skeptično sprejel novico, da bo Berlusconijeva Canale 5 ustanovila posebno oddajo z naslovom Agenzia matrimoniale. Dvom je bil sicer upravičen, saj so televizijske oddaje, ki se dotikajo najbolj zasebnih kotičkov človekova ži-vlj ena prepogostokrat cinične in žaljive, vendar je treba voditeljici Marti Flavi (na sliki) priznati, da se zna ljudem približati z izredno tenkočutnostjo in sučutjem. (Canale 5 ob 15.00) ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5___________ 8.30 Film: Al tu o ritorno (kom., ZDA 1944, r. VVilliam Dieterle, i. Ginger Rogers) 10.30 Nan.: Due come noi 11.30 Variete: Rivediamoli 12.40 Kviz: II pranzo č servi- to 13.30 Božična Canale 5 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: II trionfo della vita (kom., ZDA 1934, r. Hamilton MacFad-den„ i. Shirley Tem-ple, Madge Evans) 17.00 Kviz: Canale 5 Trophy 20.25 Striscia la notizia 20.35 TV film: Un bambino di nome Gesu (2. del) 22.30 Film: La grande corsa (pust., ZDA 1965, r. Bla-ke Edwards, i. Jack Lemmon, Tony Curtis, Natalie Wood) 1.30 Striscia la notizia 1.50 Nanizanki: Hoollywo-od Beat, 2.55 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nanizanki: II Virginia-no, 10.00 Dalle 9 alle 5 orario continuato 10.30 Film: Una notte sui tetti (kom., ZDA 1949, r. David Miller, i. bratje Marx, Ilona Massey) 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pome-riggio . 13.45 Film: Matrimoni a sorpresa (kom., ZDA 1952, r. Edmund Goul-ding, i. Ginger Roger, Marilyn Monroe) 15.40 Buon pomeriggio... v studiu 17.30 Film: La tua pelle bru-cia (dram., ZDA 1958, r. Daniel Mann, i. Antho-ny Ouinn, Shirley MacLaine) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La vita e mera-vigliosa (fant., ZDA 1946, r. Frank Capra, i. James Stevvart) 23.05 Dok.: Hollywood, Hol-lywood (1. del) 23.45 Film: Giamaica (pust., ZDA 1953, r. Lewis R. Foster, i. Ray Milland) 1.25 Nanizanki: Nero Wol-fe, 2.25 Toma ITALIA 1____________ 7.00 Nanizanka: L'uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 Chips 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Deejay Television 15.30 Italijanske smešnice 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke, vmes (16.10) risani film Peter Pan 18.30 Risani film: Le dodici fatiche di Asterix 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Film: Una poltrona per due (kom., ZDA 1983, r. J. Landis, i. Dan Ayk-royd, Eddie Murphy) 22.40 Nan.: Časa Keaton 23.10 Dirka Pariz-Dakar 23.45 Film: Frankenstein Ju-nior (kom., ZDA 1974, r. Mel Brooks, i. Jane Wilder) 1.40 Italijanske smešnice 1.45 Nanizanke: Tutti per uno, 2.15 Signor presi-dente, 2.45 Duetto OPEON_______________ 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Risanke 13.30 Variete: Sugar 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: Dr. Jekyll e Mr. Hyde 20.30 Film: A tutto gas (kom., Kan. 1981, r. Les Roses, i. Donald Sut-herland) 22.30 Variete: Sportacus 23.00 Dirka Pariz-Dakar 23.30 Film: Tarzan, 1'uomo scimmia (pust., ZDA 1932, r. Wood Bridge Strong Van Dyke, i. Johnny VVeissmuller) TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 12.00 TV film: II pifferaio di Hamlin (fant., VB 1972, r. Jacgues Demy, i. Donald Pleasence) 13.45 Film: Un Natale da ri-cordare (dram., ZDA 1978, r. George En-glund, i. Jason Ro-bards) 15.30 Pravljica: Morska deklica (Andersen) 16.45 TV film: Happy (dram., ZDA 1983, r. Lee Philips, i. Dom DeLuise) 18.45 Cirkuški festival iz Montecarla 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Buddy System (kom., ZDA 1984, r. Glenn Jodra, i. Richard Dreyfuss) 22.30 Rubrika o motorjih 23.00 Texaški koncert: Live at Wembley 24.00 Film: Godspell (glas., ZDA 1973, r. D. Greene, i. Victor Garber) TELEFRIIILI__________ 11.15 Film: Concertino con cane, automobile e violino (glas., r. R. Bikov) 13.00 Nanizanka: La fami-glia Smith 13.30 Film: Giulia e il mos-tro (fant., ČSSR 1979, r. J. Herz) 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Film: II cappello magi-co (fant., r. N. Kosheve-rova, i. V. Zolutukhin) 20.30 Buinesere Friul 22.30 Fogolar Australia 23.30 Nanizanka: II grande tatro del West 24.00 Vesti TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1________________ 10.10 Video strani 10.10 Mozaik. Ko se korenin zavemo 11.10 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Fižolova torta 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Videogodba (pon.) 17.35 Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade: Rok, rada te imam, Kaja 18.35 Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (1. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Lepotec z otoka (A. Kantof-J. Besnard, r. Jacgues Besnard, i. Daniel Ceccaldi, Cat-herine Rich, 5. del) 21.00 Aktualno: Dinar 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Glasbena oddaja: Divertimento in Es 22.55 Video strani 1 TV Koper_________________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: argentinsko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Golden Juke Box 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Obiettivo Sci 23.15 Športna oddaja: Eurogolf 0.15 Ameriški nogomet NFL TV Ljubljana 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Beograjski TV program 18.45 Ropot (pon.) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče, nato žrebanje lota 20.35 Umetniški večer. Filma: Stiller in Garbo (dok., Šved.), 21.20 Ni-nočka (kom., ZDA, r. E. Lubitsch) ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 17.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Evergreeni, 9.00 Zvezdica moja božična; 10.00 Mladinski oder: Božični obisk pri bolni gospe (L. Lombar); 10.30 Koncert božične glasbe z domačimi izvajalci (Britten, Šček, Premrl, Corelli); 11.30 Soft mušic; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: koncert božičnih pesmi v stolnici sv. Justa; 17.00 Naš športnik (iz Sežane); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,'9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05. Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes,- 13.30 Radio danes, 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje,- 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU I FILM TEDNA II gattopardo IL GATTOPARDO, Italija 1963. Režija: Luchino Visconti □ Scenarij: S. Cecchi D'Amico, P. Festa Campanile, M. Franciosa, E. Medioli, L. Visconti □ Fotografija: Giuseppe Rotunno □ Glasba: Nino Tota □ Montaža: Mario Senandrei □ Igrajo: Burt Lancaster, Claudia Cardi-nale, Alain Delon, Paolo Stoppa, Romolo Valli. V torek, 26. decembra, ob 20.30, na Rai 2. Zgodovinski film. Prihod Garibaldincev na Sicilijo leta 1860 povzroči pravo revolucijo tako v političnem kot v širšem družbenem in antropološkem oziru. Princ iz Baline, ki ga mojstrsko pooseblja Burt Lancaster, z bolečino, a realistično spozna, da je dokončno zašel stari borbonski red in da je na planu nova doba zavezništva med krhajočo se oblastjo aristokracije in vzpenjajočo se buržoazijo. Luchino Visconti je v ta zgodovinsko-politični scenarij vključil tudi zapletene melodramske dogodivščine, ki bogatijo istonaslovljeno Tomasi di Lampe-dusajevo literarno predlogo. Viscontijev film pa je tudi zelo slikovit in slovesen uvod v dolg in izčrpen ciklus filmov (preko 20 naslovov), ki ga druga mreža Rai posveča mnogostranskemu liku in igralskemu opusu znanega hollywoodskega zvezdnika Burta Lancasterja. V nizu, ki ga urejata Claudio G. Fava in Cesare Genoli-ni, so uspešnice kot Vera Cruz, Spopad pri O.K. Corralu, Valdez prihaja in Scorpio, na sporedu ob torkih zvečer, ter manj znana dela, npr. Trapez, Ptičar iz Alcatraza, Ostermanov weekend, itd., na sporedu ob sredah pozno ponoči. UNA POLTRONA PER DUE — Trading Places —- Kolo sreče, ZDA 1984. V torek, 26. decembra, ob 20.30, na Italia 1. Filmska komedija. Težnja po križanju in »kontaminiranju« raznih filmskih žanrskih prvin ter tradicij je privedla rež. Johna Landisa k preustroju klasične hollywoodske’ komedije iz 30. let. Tako je v tem filmu s pomočjo odličnih protagonistov (temnopolti Eddie Murphy, preživeli brat-bluz Dan Aykroyd) in karak-teristov (navihana starčka Don Ameche in Ralph Bellamy) rekonstruiral tipično Caprovo radoživo pravljico. Wallstreetska milijarderja se stalno prerekata o tem, ali je za uspeh v življenju pomembnejša dedna pogojenost ali okolje. Da bi končno rešila to dilemo, hudomušna starčka pripravita pravi »sociološki poskus«: njunega uglajenega borznega svetovalca Aykroyda pahneta v revščino, na njegovo mesto pa postavita neizobraženega nemaniča Murphyja. Kdo od dveh se bo bolje znašel v novem družbenem položaju? X VIDEO NOTES SREDA 27.12 I T A L I J A N S KE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet'- Velikonočni otok 15.00 Odprta šola: Tretji svet 15.30 Oddaja o kulturi: Novecento - It. literatura od leta 1945 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Padri in prestito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Doppio scambio (kom., ZDA 1987, r. David Greewalt, i. George Newbern) 22.10 Dnevnik in filmske novosti 22.30 Šport v sredo: boks, Limatola-De Santis (IP v peresni kategoriji) 23.30 Rubrika: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Mednarodna panorama: Lepote Zemlje (7. del) 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Gjuando si ama 14.45 TV igra: Lamore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.15 Pravljice pred ognjiščem 16.35 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti 17.05 Videocomic 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (3. del) 22.55 Dnevnik, vreme, horoskop 23.15 Film: Corri uomo corri (pust., It. 1968, r. Sergio Sollima, i. Tomas Milian, Donald 0'Brien) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime ’ Francesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu 16.30 Black and Blue 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - La sposa perduta, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik, vreme, deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: Forza 10 da Navarone (vojni, VB 1978, r. Guy Hamilton, i. Harrison Ford, Edward Fox), vmes (21.30) Dnevnik 22.40 Film: Viaggio allucinante (fant., ZDA 1966, r. Richard Fleischer, i. Stephen Boyd, Raguel Welch) 0.20 Dnevnik 0.35 Dok. oddaja: Pred 20 leti Leto 1968 in vroča sindikalna jesen Seraio Zavoli (na sliki) si je svojo serijo oddaj »La notte della repubblica« zamislil kot neke vrste zgodovino dvajsetletnega obdobja, v katerem se je Italija korenito spremenila, a v katerem e bila njena demokratična ureditev večkrat ogrožena. Po prvi oddaji, ki je bila posvečena pokolu na Trgu Fontana, in drugi, ki je ocenjevala De Lorenzov poskus državnega udara, bo tokrat govor o letu 1968 in o vroči sindikalni jeseni. Na Ral 2 ob 20.30. Z A S E B NE TV POSTAJE CANALES 8.30 Film: Mascherata al Messico (kom., ZDA 1945, r. M. Leisen, i. Dorothy Lamour) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo 6 servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Un angolo di pa-radiso (kom., ZDA 1935, r. Stuart Robertson, i. Shirley Temple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo š giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 TV film: Un bambino di nome Gesu - L'atte-sa (zgod., It.—ZRN 1989, r. Franco Rossi, i. Matteo Ballina, Bekim Fehmiu) 22.30 Aktualno: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Striscia la notizia 1.25 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.25 Cover Up RETE 4 __________ 8.30 Nan.: II Viriginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-re, 10.50 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nad.: Sentieri 15.40 TV film: L alba di Dallas (dram., ZDA 1986, r. L. Elicann, i. Dale Mid-kiff, David Grant) 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ilcielo pub at-tendere (kom., ZDA 1943, r. Ernst Lubitsch, i. GeneTierney) 22.35 Dokumentarec: Holly-wood, Hollywood 23.05 Film: La primula rossa del sud (pust., ZDA 1953, r. Edward Lpd-wig, i. John Pine) 0.55 Nanizanki: Nero Wol-fe, 1.55 Toma ITALIA1 _________ 7.00 Nanizanka: L'uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja 9.45 Film: La fuga di Tarzan (pust., ZDA 1936, r. Richard Thorpe) 11.30 Nan.: Happy Days, 12.05 Nata libera, 13.00 Supercar 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Deejay Television 15.30 Italijanske smešnice 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 18.00 Film: La ragazza di Bo-emia (kom., ZDA 1936, r. James Horne, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 19.30 Nanizanki: I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Wagon-lits con omicidi (kom., ZDA 1976, r. Arthur Hiller, i. Gene Wilder, Jill Clayburgh) 22.40 Nan.: Časa Keaton 23.10 Dirka Pariz-Dakar 23.30 Filmske novosti 23.45 Film: Il dittatore dello Stato libero di Bana-nas (kom., ZDA 1971, r.-i. W oody Allen) 1.20 Nanizanke: Tutti per uno, 1.50 Signor presi-dente, 2.20 Duetto ODEON________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Film: Pals - due amici un tesoro (kom., ZDA 1978, r. Lou Antonio, i. George C. Scott) 17.00 Film: L ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jerrold Freedman, i. Robert Mitchum) 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Il generale dor- me in piedi (kom., It. 1973, r. F. Massaro, i. Ugo Tognazzi, Mari-angela Melato) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Nanizanka: Ouinta di-menssione - Serata fantastica TMC_______________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice •10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Film: I signori della roccia (ris., ZDA 1986, r. Ray Patterson) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka 16.30 Film: Jacgueline Bou-vier Kennedy (biog., ZDA 1985, i. Jaclyn Smith) 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Unico indizio un anello di fumo (dram., VB-Kan. 1977, r. Stuart Cooper, i. Donald Sut-herland) 22.15 Aktualnosti, vesti in šport 24.00 Film: Il conflitto (dram., ZDA 1973, r. Jack Gold, i. Trevor Howard) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: La fami-glia Smith 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Custer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Rotna, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nan.: Orson VVelles 22.30 Jazz: Roberto Gatto Group 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1________________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Osmi dan, 11.10 Svet na zaslonu 11.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Svet na zaslonu (pon.) 17.35 Spored za otroke in mlade. Otroci glasbe, 17.55 Z besedo in sliko: Pastir (M. Valjavec), 18.25 lutkovna igrica Žogica Marogica (zadnji del) 18.35 Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (2. del) 19.00 Risanka 19.10 TV Okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Kolo sreče (kom., ZDA 1984, r. John Landis, i. Ed-die Murphy, Dan Aykroyd, Don Ameche, Jamie Lee Curtis) 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Svet poroča 23.25 Video strani | TV Koper______________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - prvenstvo VB 15.30 TVD Novice 15.40 Nočni boks - posebna oddaja 17.15 Obiettivo Sci (pon.) 18.15 Wrestling spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Tednik: Sportime Magazine 22.30 Športna oddaja: Nočni boks 23.15 Golden Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 18.30 Studio Maribor 19.00 Izobraževalna oddaja: Napadalnost in razdiralnost (3. del) 19.30 Dnevnik, Premor, Žarišče 20.30 Opereta: Gospodje in huzarji (Ivan Zajc) 22.10 Poskusni satelitski prenosi m RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni; 8.40 Orkestralna glasba; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Naši zbori, 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: klavirske skladbe Pavla Merkuja; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio, 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje, 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja za šolo; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba, 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Melodije, 17.00 Studio ob 17.00, 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo, 19.35 Lahko noč, otroci, 19.45 Studio 26, 20.00 Zborovska glasba,. 20.35 Igrata Jure Jenko in Vladimir Mlinarič; 21.05 S knjižnega trga, 21.30 Opere, 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis, 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, 6.00 Glasba, 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program, 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna, 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival, 10.00 Dnevni pregled tiska, 10.10 Superpass, 10.35 Družinsko vesolje, 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana, 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling, 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila, 10.00 Dobro jutro, 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA T_r K i”. ■ /X ■ i' '*i* L v Agropop CIRKUS Kot je bilo pričakovati, je ansambel Agropop izdal svojo novo kaseto tik pred božičnimi prazniki, saj je novoletna turneja že v polnem teku. Fantje bodo nastopili tudi pri nas in sicer jutri zvečer ob 22.00 uri v športno kulturnem centru v Zgoniku. Klinar in Poljanšek, glavna kompozitorja in aranžerja sta se tokrat odločila za Cirkus, ki ima dva dela. Prvi je rockovsko obarvan in teksti so usmerjeni v opevanje matične domovine Slovenije, razen zadnjega rocknrolla, v katerem se razživijo ženske, vino in seveda rock'n’roll. Druga stran kasete pa je ironično pop-zabavna z nadvse duhovitimi rimami, ki pridejo še kar do izraza v prvi pesmi Kje si hlačke pozabila. Agropopovci so v svoj novi album vključili tudi poletno uspešnico Tam na morju mene ljubca čaka. Slog je v glavnem nespremenjen, saj žanjejo vsepovsod še veliko uspeha. Zakaj bi se potemtakem ponavljali in zapostavili posrečene in komercialne komade? Čeprav je Poljanškova Živeli lopovi malo preveč podobna znani svetovni uspešnici Špirit In The Sky, sem prepričan, da so tudi tokrat Agropopovci izbrali pravo pot. Pesmi v albumu so: Otroci revolucije, Bog te obvaruj, Živeli lopovi, Mati domovina, Vino, ženske, rocknroll, Kje si hlačke pozabila, Le enkrat se živi, Alpski sirta-ki, Tam na mene ljubca čaka, Na ples. IL CIELO PUO' ATTENDERE — Heaven Can Wait — Nebesa lahko počakajo, ZDA 1943. V sredo, 27. decembra, ob 20.30, na Rete 4. Fantastični film. Hollywoodski igralec in karakterist Don Ameche pooseblja nepoboljšljivega osvajalca, ki se ob koncu življenja znajde pred Peklom in za čne pripovedovati hudiču vratarju vse svoje ljubezenske pustolovščine. Veliki ženskar se je sicer oženil z očarljivo Gene Tierney, ki ga je kljub veliki potrpežljivosti zapustila, ker je še naprej stikal za tujimi krili. Tudi ko sta se spet pobotala in združila, je še naprej rad občudoval lepotice na ulici. Tako se je znašel pred pekelskimi vrati... Evropejec Ernst Lubitsch se je v Hollywoodu uveljavil kot izredno občutljiv in prefinjen pripovedovalec briljantno sentimentalnih komedij, od slovite Vesele vdove do Ninočke. Po tej njegovi komediji je 1. 1978 režiser in producent VVarren Beatty posnel uspešno remake-inačico. VIDEO NOTES ITALIJANSKE TV MREŽE ■ I RAM______________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Eu-genia Monti in Claudio Lippi) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Velikonočni otok 15.00 Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Padri in prestito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: II vigile urbano -Suona che ti passa 21.30 Film: Luci della ribalta (dram., ZDA 1952, r.-i. Charlie Chaplin, Claire Bloom), vmes (22.45) dnevnik 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Marzullo) RAI 2__________________________| 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija (9. del) 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.15 Pravljice pred ognjiščem . 16.35 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti 17.05 Tednik: Lepa Italija 17.30 Videocomic, nato športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Legend (fant., VB 1985, r. Ridley Scott, i. Tom Cruise) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Mode 1990 23.25 Dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: Assassino di fiducia (kom., VB 1957, r. R. Day, i. A. Sim) | RAI 3____________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - II mantello vivente, Vita de-gli animali, II bel mangiare, Re-gioni allo specchio 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Telestoria 15.30 Turnir v biljardu 16.30 Black and Blue 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Lo smeral-do Fregosi, 17.45 Vita da strega -La poetessa di Samanta 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Samarcanda, vmes (22.30) dnevnik 23.00 Variete: Fuori orario - Cose (mai) viste 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik - v kiosku 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 0 modi, modnih muhah in še marsičem Ko se je pred nekaj leti pojavila na ekranih RAI 2, je oddaja Moda najprej pritegnila pozornost gledalca s svojo vizuelno dodelanostjo. Toda oddaja ni bila samo estetika. Obravnavala je seveda predvsem modo, modne muhe, pa tudi take pojave, ki pustijo globljo sled v družbi, ker so odraz določenega počutja. Z istim pristopom so se oddaje lotili tudi letos. Na sliki Giovanna Maldotti, ki vodi oddajo. Na RAI 2 ob 22.30. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Film: Un pugno di pol-vere (dram., ZDA 1958, r. Philip Dunne, i. Gary Cooper, Diane Varsi) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: II piccolo colon-nello (kom., ZDA 1935, r. David Butler, i. Shir-ley Temple, Lionel Barrymore) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 VVariete: Striscia la notizia 1.15 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.15 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nan.: II Viriginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-re, 10.50 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri, 15.40 Tutto Dallas, 17.00 Ge- neral Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Una strega in pa-radiso (kom., ZDA 1958, r. Richard Ouine, i. James Stewart, Kim Novak) 22.25 Dokumentarec: Holly-wood, Hollywood 22.55 Film: Jivaro (pust., ZDA 1954, r. E. Lud-wig, i. Fernando La-mas, Rhonda Fleming) 0.50 Nanizanki: Nero Wol-fe, 1.50 Toma ITALIA 1_____________ 7.00 Nanizanka: L uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 9.45 Film: II trionfo di Tarzan (pust., ZDA 1943, r. William Thiele) 11.30 Nan.: Happy Days 12.00 Italijanske smešnice 12.05 Nan.: Nata libera, 13.00 VVonder Woman 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Deejay Television 15.30 Italijanske smešnice 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Film: I figli del deserto (kom., ZDA 1934, r. W. Seiter, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 19.30 Nan.: Genitori in blue jeans, 20.00 Cristina 20.30 Film: Star Trek III -Alla ricerca di Spock (fant., ZDA 1984, r. Le-onard Nimoy, i. VVilli-am Shatner) 22.30 Nan.: Časa Keaton 23.00 Dirka Pariz-Dakar 23.35 Film: Scusi, dov'e il West? (kom., ZDA 1978, r. Robert Aldrich, i. Gene VVilder) 1.50 Nanizanke: Tutti per uno, 2.20 Signor presi-dente, 2.50 Duetto OPEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Film: Cercasi moglie disperatamente (kom., ZDA 1986, r. Larry Just, i. Art Hindle, Jo-nathan Winters) 17.00 Film: Piccolo campio-ne (kom., ZDA 1978, r. H. Levin, i. Vera Miles, Stuart Whitman) 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Il tassinaro (kom., It. 1983, r.-i. Alberto Sordi, 1. del) 22.30 Variete: Sportacus 23.00 Film: 12 rintocchi di terrore (srh., ZDA 1984," r. Emmett Alton, i. Roz Kelly, Kip Niven) TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Risani film: Le avven-ture di Mark Twain 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka Roxana Banana 16.45 TV film: Florence Nig-htingale (biog., ZDA 1985, r. Daryl Duke, i. Jaclyn Smith) 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La guerra esila-rante del soldato Frap-per (kom., ZDA 1975, r. Ted Post, i. Elliot Gould) 22.15 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Oualcosa che vale (dram., ZDA 1957, r. Richard Brooks, i. Rock Hudson) TELEFRIULI_________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Custer 15.00 Musič Box 17.15 Nad.: La ragazza dell -addio, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: Marco Polo (r. Giuliano Montaldo) 22.00 Nanizanki: Il grande teatro del West, 23.00 Orson Welles 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1________________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Varstvo kulturnih spomenikov (2. del), 10.50 Prednovoletni mozaik, 11.00 Stare ure, 11.10 Kakovost med zmožnostmi in hotenjem (zadnji del) 11.55 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.) 17.30 Pet božičnih (poje skupina Ave) 17.50 Spored za otroke in mlade: Najlepše pravljice sveta - Jaguarjevi diamanti, 18.15 Ciciban, dober dan - Mali čarovnik in snežinke 18.40 Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (3. del) 19.05 Risanka in TV Okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Domovina (E. Re-itz, r. Edgar Reitz, i. Marita Bre-uer, Dieter Schaad, 9. del) 22.30 Dhevnik in vreme 23.00 Komedija na slovenskem odru: Županova Micka (A. T. Linhart) TV Koper______________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: argentinsko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.40 Nočni boks (pon.) 16.30 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 Wrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Čampo base - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.30 Športna oddaja: Nočni boks 1.15 Dokumentarec: Čampo base TV Ljubljana 2____________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Izobr. oddaja: Postmoderna 19.30 Dnevnik, Premor, Žarišče 20.30 Plesni portret: Mlakar 20.50 Tednik, 21.40 Oči kritike 22.10 Prisluhnimo tišini RADIO • RADIO • RADIO • Nepozaben čar RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Naši zbori; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo ~ dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi - glasna in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. 'FILMI NA MALEM EKRANU Umrla je pred več kot dvajsetimi leti, njen čar pa kljub temu še ni zbledel. Prejšnji teden so na dražbi, ki jo je organizirala znana hiša Sotheby’s, prodali vzburljivo rdečo obleko, s katero je nastopala v filmu Moški imajo najraje plavolaske, za 14.300 dolarjev (okoli 18 milijonov lir). Obleko si je neznan ljubitelj filma in oboževalec Mariin Monroe priboril po dolgi bitki s številnimi tekmeci, ki bi bili prav tako radi vključili obleko v svojo zbirko fetišev. Za to ceno pa si petični oboževalec plavolase Marilyn ni zagotovil le obleke. Zadovoljni zaradi iztržene cene so odgovorni pri hiši Sotheby s kupcu poklonili tudi naslovnico, ki jo je ameriška revija Life posvetila umetnici in na kateri je fotografija Marilyn v isti rdeči obleki. Dražba je bila v celoti posvečena predmetom in oblačilom, ki so jih zvezdniki uporabljali v svojih filmih. Najbolje so šli v prodajo predmeti, ki so pripadali pokojni plavolasi zvezdnici. Za čipkasti »body«, s katerim je nastopala v filmu Ljubiva se, je nekdo odštev 1.430 dolarjev (okoli 2 milijona lir), za modrc, čeprav ni bil vezan na noben filmski nastop, pa 605 dolarjev (okoli 800 tisoč lir). Med drugimi predmeti, ki so bili na dražbi, so si zbiratelji filmskih »spominkov« zagotovili oklep, s katerim je Charl-ton Heston,nastopal v filmu Ben Hur (6.600 dolarjev ali okoli 9 milijonov lir), in plastično glavo ogromnega kuščarja, ki je imel nosilno vlogo v filmu Pošast črne lagune (5.600 dolarjev, nekaj nad 6 milijonov lir). LUCI DELLA RIBAL TA — Limelight, Velika Britanija 1952. V četrtek, 28. decembra, ob 21.30, na RAI 1. Dramatični film. To Chaplinovo delo, ki ga nepozabno zaznamuje sentimen-talno-nežna glasba (zanjo je Chaplin prejel oskarja), spada v zadnje ustvarjalno obdobje velikega pesnika nemega filma. Chaplin ne pooseblja več gizdalinskega klativiteza Charlota, pač pa postaranega klovna Calvera, ki doživlja svoj labodji spev. Nekdaj briljantni komik, ki ne zabava več svoje publike, reši pred poskusom samomora mlado plesalko (Claire Bloom), ki misli, da zaradi delne paralize ne bo mogla več plesati. Calvero-Chaplin ji vrne zaupanje samo vase, optimizem in tudi zdravje in ustvari iz nje pravo zvezdo; to vrne tudi njemu samemu pravo motivacijo za nastopanje in pravi stik z občinstvom, a prepozno. Luci della ribalta je eno najbolj otožnih, a obenem tudi najbolj globokih Chaplinovih interpretacij o smislu in vlogi umetnikovega življenja in dela. f "X VIDEO NOTES Oddaja: ’Postaja:.:....c.-. : Ura:________________ V_____________________J • ITALIJANSKE TV MREŽE | RAI 1____________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Variete: Tam Tam Village 15.00 Oddaja o kulturi: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vestii 18.05 Nanizanki: Padri in prestito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Ventimila leghe sotto i mari (pust., ZDA 1954, r. Richard Fleischer, i. Kirk Douglas, James Mason) 22.35 Dnevnik 22.45 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - La specialita della časa 23.15 Nočni rock 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Odprta šola: Tretji svet RAI 2 ________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka : Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L‘amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.15 Pravljice pred ogniščem 16.35 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti 17.05 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Orgoglio e passione (dram., ZDA 1957, r. S. Kramer, i. Cary Grant, Sophia Loren) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Dnevnik - posebnosti 24.00 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: Armonie di gioventu (dram., ZDA 1939, r. Archie Mayo, i. Joel McCrea) RAI 3_________________________ 12.00 Gledališka predstava: Corruzio-ne al Palazzo di Giustizia (Ugo Betti, r. O. Spadaro) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aladinova svetilka 15.30 Film: Sabotatori (krim., ZDA 1942, r. Alfred Hitchcock, i. Priselila Lane) 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Zombo, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: I racconti del 113 21.40 Film: I nuovi centurioni (dram., ZDA 1972, r. Richard Fleischer, i. George C. Scott, Stacy Keach), vmes (22.30) dnevnik 23.30 Pubblimania - Otroci 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Vsakdanje delo policijske izvidnice Za tretjo mrežo RAI so zlasti značilne oddaje o aktualnem dogajanju in na socialno tematiko. Nocoj se ob 20.20 začenja nov niz z naslovom I racconti del 113, ki ga je pripravil Gilberto Sguizzato. Novinar je spremljal agente policijske izvidnice v Milanu in tako prisostvoval številnim posegom. Poleg tega je tudi intervjuval pridržane osebe; njihove pripovedi so polne obupa, v katerem so prisiljeni živeti ljudje, ki so izrinjeni na rob sodobne družbe. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Film: La mia donna e un angelo (kom., ZDA 1951, r. Mitchel Leisen, i. Joan Fontaine) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Riccioli d'oro (kom., ZDA 1935, r. Ir-ving Cummings, i. Shirley Temple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: II piccolo lord (dram., VB 1980, r. Jack Gold, i. Ricky Šchroe-der, Alec Guinness) 22.35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.25 Striscia la notizia 0.45 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 1.45 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nan.: II Virginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri, 15.30 Tutto Dallas, 17.00 Ge- neral Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Nanizanka: Cerava-mo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il giudamento dei Sioux (vestern, ZDA 1953, r. G. Marshall, i. Charlton Hes-ton, Susan Morrow) 22.20 Dokumentarec: Holly-wood, Hollywood 22.55 Film: Le sabbie del Kalahari (pust., VB 1965, r. Cy Endfield, i. Susannah York, Stan-ley Baker) 1.10 Nanizanki: Nero Wol-fe, 2.10 Toma ITALIA 1_____________ 7.00 Nanizanka: Luomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 9.45 Film: Tarzan e le amazzoni (pust., ZDA 1945, r. Kurt New-mann, i. Johny Weis-smiiller) 11.30 Nan.: Happy Days 12.00 Italijanske smešnice 12.05 Nan.: Nata libera, 13.00 L’incredibile Hulk 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Deejay Television 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Film: Avventura a Val-le Chiara ( kom., ZDA 1938, r. John G. BlyStone, i. Oliver Hardy, Stan Laurel) 19.30 Nanizanki: I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Troppo forte (kom., It. 1985, r.-i. Car-lo Verdone) 22.35 Rubrika: Calciomania 23.20 Dirka Pariz-Dakar 23.55 Film: Provaci ancora Sam (kom., ZDA 1972, r. Herbert Ross, i. Woo-dy Allen) 1.50 Nanizanke: Tutti per uno, 2.20 Signor presi-dente, 2.50 Duetto ODEON______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Film: I ragazzi dell o-pera (dok., ZDA 1977, r. Robert Dornhelm, i. Angelica Armelskaya) 17.00 Film: Un amore senza tempo (dram., ZDA 1983, r. William S. Bar-tman, i. Ed Asner) 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Il tassinaro (r.-i. Alberto Sordi, 2. del) 22.30 Nogometna rubrika 24.00 Variete: Sportacus 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Risanke: Piane ta nero 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka 16.45 TV film: Anna Kareni-na (dram., ZDA 1985, r. Simon Langton, i. Jac-gueline Bisset, Chris-topherReeve) 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 TV film: Segreti di fa-miglia (krim., ZDA 1978, r. Gordon Hes-sler, i. Jessica VValter) TELEFRIULI__________ 12.30 Nanizanka: La fami-glia Smith 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Custer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: La ra-gazza dell addio, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.00 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Marco Polo 22.00 Nanizanka: Orson Welles 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik 0.15 Rubrika: Il salotto di Franca 1.15 Vesti: Ne\vs TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik 11.45 Nad.: Domovina (7. del, pon.) 11.55 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik 17.40 Spored za otroke in mlade: ZBIS Deklica z zlatimi prsti, 18.05 nanizanka Pika Nogavička (15. del) 18.35 Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (4. del) 19.00 Risanka 19.10 TV Okno 19.13 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarna oddaja o Slovencih v Italiji: Zamejci 20.55 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Malden, 9. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Film: Dva moža v mestu (dram., Fr. 1973, r. Jose Giovanni, i. Jean Gabin, Alain Delon) 23.45 Video strani | TV Koper__________________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Športna oddaja: Juke Box 15.30 TVD Novice 15.40 Nočni boks (pon.) 16.30 Košarka - prvenstvo NBA 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Nogomet: argentinsko prvenstvo 21.15 Oddaja o košarki: Sottocanestro 23.00 TVD Novice 23.15 Veliki tenis (pon.) 0.30 Rubrika: Eurogolf (pon.) TV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik, Premor, Žarišče 20.30 Bernstein ob 70-letnici 22.05 Skupščinska kronika 22.35 Poskusni satelitski programi RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Melodije; 12.40 Naši zbori: MPZ Valentin Vodnik iz Doline; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Koncert božičnih pesmi- Vesela pomlad z Opčin in skupina Ave iz Ljubljane; 14.10 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Zimska pot; 17.33 Mladi val: Radio za vas -vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta,- 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino-, 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.010 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Opereta; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila,- 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU TV U S P E R \ Oklepna križarka Primerjava z oklepno križarko, ki jo je uporabilo več italijanskih časopisov, je posrečena. Prva televizijska mreža RAI je med vsemi televizijskimi postajami že vrsto let najbolj gledana, in tudi v letošnjem letu je potrdila svoje prvenstvo. Po podatkih, ki jih je z neprikritim zadovoljstvom pred nekaj dnevi posredoval direktor Car-lo Fuscagni, si je prva mreža zagotovila v takoimenovanem »prime time« kar 47 tednov zaporedoma največ gledalcev; prva je tudi v mesečnem poprečju in pritegne pred ekran največ gledalcev v 5 od 7 dnevnih časovnih pasov. Za tekmeci zaostaja le v pasu od 12. do 15. ure, v katerem prednjači RAI 2, in v nočnem pasu od 23. do 2. ure, v katerem je najbolj uspešen Ca-nale 5. RAI 1 ima v poprečju pet milijonov in pol gledalcev, v »prime time« pa v poprečju 26,2 odstotka vseh gledalcev. C anale 5, ki je druga najbolj gledana postaja, zaostaja za skoraj 7 odstotkov. V iztekajočem se letu je RAI 1 pripravila tudi vrsto najbolj gledanih programov in zabeležela težko prekosljive rekorde. Nadaljevanki Piovra je sledilo v poprečju 14 milijonov gledalcev, zadnjemu nadaljevanju pa kar 17 milijonov gledalcev. Druga uspešnica je bila nadaljevanka Zaročenca, ki je prav tako imela v poprečju okoli 14 milijonov gledalcev navzlic nespodbudnim ocenam televizijskih kritikov. Po žanrih je RAI 1 predvajala 33 odstotkov zabavnih in varietejskih programov, 30 odstotkov -informativnih programov, 20 odstotkov nadaljevank in 10 odstotkov filmov. Formula ima očitno uspeh pri gledalcih in RAI 1 je ne misli spreminjati. Prav tako se ne misli odpovedati varieteju, čeprav te oddaje nimajo več tolikšnega odziva kot pred leti. In ni izključeno, da bodo prav na tem področju pri RAI ena skušali zlesti tudi v Berlusconijev zelnik. ZAMEJCI, Slovenija (Jugoslavija) 1989. V petek, 29. decembra, ob 20.05, na RTV-Lj 1. Avtorsko-dokumentarni film. RTV Ljubljana je v koprodukciji s TDS Pegaz iz Ljubljane in goriškim Kinoateljejem (ob sponzorstvu Tržaške kreditne banke) pravkar realizirala aktualen dokumentarec-film o utripu in življenju Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Mladi slovenski režiser Andrej Mlakar je s posredovanjem goriških »filmarjev« (asistent režije Igor Devetak, avtor animirane špice Danjel Jarc, sestavljalec veznega teksta Darko Bratina) skušal zajeti ves duhovni in družbeni prostor Slovencev v Italiji in s posnetki Janeza Kališnika zabeležiti prabitne in novodobne obrede, ki opredeljujejo živo kulturo njihove prisotnosti: od Kanalske doline, Rezije in Benečije (krst) do Goriške (odprta meja) in Tržaške (slovenski ribič v domovini Lepe Vide, Narodni dom, Majenca). (Zamejce bo predstavil tudi Kinoatelje v goriškem kulturnem domu 27. t.m., ob 28.30.) N VIDEO NOTES Oddaja:. Postaja:_______ . '... Ura:__________________ V________________________J Še osem dni in končala se bodo osemdeseta leta: kaj bodo pustila za sabo? Svet show-businessa je na vprašanje že odgovoril: najbolj odmeven je velikanski uspeh ameriškega pevca Michaela Jacksona, ki ga bo prihodnji mesec v Los Angelesu Sophia Loren okronala za show mana desetletja. Čeprav je 31-letni zvezdnik v časopisju poleg navdušenih pohval deležen tudi zlobnih namigovanj zaradi njegovega privatnega življenja (baje se je podvrgel že neštetim plastičnim kirurškim operacijam, da bi zabrisal najbolj črnske poteze na obrazu - nekateri zlobneži trdijo celo, da to počne, ker bi rad bil čim bolj podoben oboževani Diani Ross - baje si tudi beli kožo, spi v dekompresijski komori, da bi čim dlje ohranil mladostni videz, na svojem razkošnem domu goji celo vrsto divjih živali, od žiraf do pitonov, itd.), si naslov nedvomno zasluži. Na glasbeni sceni je že od leta 1966, ko je z ostalimi brati nastopal v skupini The Jacksons; leta 1971 je posnel svoj prvi samostojni hit Got To Be There in nizal uspeh za uspehom do leta 1982, ko je posnel album Thriller. Naslovno pesem je spremljal tudi čudoviti Landisov video clip, ki je pomenil prelomnico v tovrstni produkciji. Čeprav se je zdelo, da Michael tolikšnega uspeha ne bo mogel ohraniti, je leta 1987 z albumom Bad in z uspešno svetovno turnejo dokazal, da mu ustvarjalne sile ne manjka. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodeluje: Damiana Ota Foto: Križmančič, AG1 in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. HIŠA ZA REVEŽE Borivoj Repe (4. epizoda) Hiša za reveže stoji izven centra mesta, pravzaprav že v predmestju. Ker je malo odmaknjena od glavne ceste, so si domiselni stanovalci uredili na vmesnem zemljišču vrtičke. Ne velike, zato pa toliko bolj donosne. Majcene parcelice obdelujejo tako temeljito, da ne ostane prostora niti za en sam plevelček. Obdelovalci teh mini njivic sadijo malo solatke, korenjček, čebulico, redkvice, paradižnik, grah, fižol... Vedno raste tisto, kar je na tržnici ta čas naj dražje. Pridno gnojijo, zalivajo, plevejo. Te pomladi pa je ena parcelica ostala neobdelana. Lastniki sosednjih so z jezo gledali bohotni plevel, ki bi lahko ogrozil še njihove pridelke. Obenem pa so z zavistjo razmišljali o podvojitvi svoje posesti. Moški v glavnem »preštihajo« njive, to se dogaja zgodaj spomladi. Oblečejo stare raztrgane hlače in majice z za pest velikimi luknjami. Prinesejo si pivo in pljunejo v roke... Ostali del sezone skrbijo za njive v glavnem žene. Nekaj tednov so vsi skupaj gledali Milanovo njivo, končno pa se je starejši zakonski par odločil. Njuna njivica je mejila na Milanovo. On: »Kar bo, pa bo, prekopal bom pleve-lišče.« Ona: »Pomisli samo na pridelek!« Rečeno, storjeno. Kasneje se je Milan spominjal dogodkov, ki so se vrstili bliskovito. Sedel je s predsednikom hišnega sveta Mikijem na hodniku pred njegovim stanovanjem. Pila sta merlot, ko ga je predsednik vprašal: »Kaj pa je s tvojo njivico?« Na vprašanje-odgovor: "Kakšno njivico?«, mu je pojasnil, da ima vsak stanovalec svojo zemljo. Kmalu sta skovala strupen načrt. V nedeljo, ko sta upokojenca ogledovala prve rastline, ki so pričele rasti na novi njivi, sta Milan in Miki spet sedela na hodniku, to pot ob pivu. Omeniti bi bilo treba, da je Milan lokostrelec amater. Na listek papirja je napisal: Tatovi, uživate v sadovih svoje nepoštenosti? Listek je ovil in pritrdil na puščico ter jo izstrelil na njivo. Ona: »Poglej, kaj je to priletelo.« On: »Videti je kot puščica.« Ona: »Poglej listek! Kaj piše?« On: »Da sva tatova!« Sledil je kratek dogovor. Milan plača upokojencema obdelavo njive po opravljenih urah. Milan zato dobi pol pridelka, upokojenca pa drugo polovico. Tako so sklenili nekakšen kolonski odnos. Milan sedaj ponuja vsem znancem solato, peteršilj in paradižnike, saj sam kot samec porabi bore malo pridelka. Največkrat se hrani v restavracijah in gostilnah. Tako mu pridelek ostane. Upokojenca sta zadovoljna, Milan tudi, njegovi znanci še bolj. Sosedje niso več nevoščljivi. Skratka na njive stanovalcev hiše za reveže se je vrnil mir. /I Tedenski pregovor: Če rečemo, da koga poznamo, poznamo le njegov obraz, ne pa njegovega srca (kitajski) Spominski datumi: □ Pred 20 leti: 28. 12. 1969 so prvič priredili Koroške kulturne dneve, vsakoletno osrednjo kulturno-znanstveno prireditev koroških Slovencev. V de: k Osebnosti: □ 27. 12. 1949 je v stolniški župniji v Gorici umrl kamnosek in kipar Anton Bitežnik, ki se je rodil 31. 1. 1869 v Gorici. □ 27. 12. 1969 je v Trstu umrl politični delavec Jože Dekleva, ki se je rodil 8. 2. 1899 v Baču pri Materiji. □ 29. 12. 1944 je v Gorici umrl kulturni delavec in vzgojitelj Jožko Bratuž, ki je rodil 13. 1. 1896 v Gorici. u LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v nedeljo, 24. 12., ob 18. uri: koncert sakralne glasbe s Komornim orkestrom Slovenicum in APZ France Prešeren, dir. Tomaž Faganel, solisti Maja Faganel, Dragica Kovačič, Marjan Trček, Marcos Bajuk (Schiutz, Bach). V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 1. 1. 1990, ob 17. in 20. uri: Novoletni koncert - nastopa Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic, solista Sreten Krstič - violina in Ivan Sancin - bas (Von Weber, Saint-Saens, Sarasate, Mihevec, Rossini, Parma, Gounod). Festival Ljubljana V CERKVI SV. FRANČIŠKA (Černetova 20 - Šiška) nocoj, 23. 12., ob 20.30: Večer božičnih pesmi z New Swing CDuartetom, sodeluje dekliški pevski zbor KUD Heribert Svetel iz Maribora. V FRANČIŠKANSKI CERKVI v sredo, 27. 12., ob 20.30: v abonmaju zborovske glasbe - Noč božična, sveta noč, koncert Slovenskih madrigalistov, na orgle spremlja Cecilija Kobal, zborovodja Janez Bole (gregorijanski koral, Gallus, Arcadelt, J. S. Bach, Mav, Lang, Trapp, Gruber, Ipavec, Belar, Štolcer-Sicherl, Linsattner, Ačko, Cvek, Tomc). PORTOROŽ Avditorij V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 25. 12., ob 18. uri: Božični koncert slovenskih in evropskih božično-novoletnih pesmi in kolednic - nastopajo Trio Trutamora (Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep in Mojca Žagar), violist-violinist Tomaž Sekne, operna pevca Marjan Trček in Matija Webra. Pesmi in napevi časovno segajo y srednji vek, glede na duhovno izročilo pa v pogansko predkrščanski čas, nastopajoči jih bodo predstavili s starimi srednjeveš-ko-renesančnimi glasbili (dude, piščali, psalterij, lajna, citre, prečne in kljunaste flavte, drumalica...) in v jezikovnih originalih dežel, od koder izvirajo. VIDEM Stolnica V torek, 26. 12., ob 17. uri: božični vokalno-instrumentalni koncert, nastopata La piccola orchestra Citta di Udine in La Cappella Musicale del Duomo (Perosa, Foraboschi, Beethoven). RUDA Cerkev sv. Nikolaja Nocoj 23. 12., ob 20.30: tradicionalni novoletni koncert zbora Coro Polifonico di Ruda, zborovodja Gianna Visintin (na sporedu so gregorijanski korali, sakralne polifonije ob 15. do 17. stoletja, madžarske in furlanske ljudske pesmi). LJUBLJANA Opera SNG ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkov-urev (ponovitvi v sredo, 27. in v nedeljo, 31. 12.). 2., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič. V soboto, 30. 12., ob 19. uri: koncert priljubljenih opernih arij, dir. Lovrenc Arnič, pojejo O. Gracelj, Z. Nikolova, N. Radovan, D. Špruk, D. Damjanov, F. Javornik, J. Reja. Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v torek, 26. 12., ob 20. uri: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban (ponovitev 31. 12.). Nocoj, 23. 12., ski), dir. Angel Š V torek, 26. 1 V VELIKI DVORANI v sredo, 27. 12., ob 19.30: opereta Vesela vdova (Franz Lehar), dir. Samo Hubad in Simon Robinson, rež. Vlado Štefančič, v vlogi barona Mirka Zete poje Emil Baronik, gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora (ponovitev 28. 12.). V SREDNJI DVORANI v nedeljo, 24. 12., ob 11. in 16. uri: v okviru novoletnega programa za otroke - pravljica Zlato jabolko, Plesni teater Ljubljana in Gledališče Ane Monro, rež. Andrej Roz-man-Roza (ponovitve v ponedeljek, 25. 12., ob 10., 16. in 17.30; v soboto, 30. 12., ob 11. in 16. uri). Drama SNG Nocoj, 23. 12., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer (ponovitev 31. 12. ob 19. uri). V sredo, 27. 12., ob 19.30: Princ Homburški (Heinrich von Kleist), rež. Barbara Hieng. V četrtek, 28. 12., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan, prevod Lado Kralj, scena Karin Košak, kostumi Alenka Bartl, koreografija Lojzka Žerdin, glasba Urban Koder. V soboto, 30. 12., ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer. Mala drama V petek, 29. 12., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič. MGL Nocoj, 23. 12., ob 19.30: Junak z Zahoda (John Millington Synge), rež. Edvard Miller. V sredo, 27. 12., ob 19.30: predpremiera predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Božiča. V četrtek, 28. 12., ob 19.30: slavnostna predstava ob 200-letnici gledališča na Slovenskem z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V petek, 29. 12., ob 19.30: premiera predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 23. 12., ob 11.30 in 17.30: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren (ponovitev 24. 12. ob 17.30). NOVA GORICA PDG Nova Gorica V SOLKANU v petek, 29. 12., ob 20. uri: Samomorilec (Nikolaj Robertovič Erdman), rež. Vida Ognjenovič. GORICA Kulturni dom V sredo, 27. 12., ob 20.30: premiera avtorsko-dokumentarnega filma o utripu in življenju Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini Zamejci (Slov. 1989, rež. Andrej Mlakar, koprodukcija RTV Ljubljana, TDS Pegaz iz Ljubljane in goriški Kinoatelje ob sponzorstvu Tržaške kreditne banke, asistent režije Igor Devetak, avtor animirane špice Danjel Jarc, sestavljalec veznega teksta Darko Bratina), prireditelj Kinoatelje. V četrtek, 28. 12., ob 20.30: Gorica Kinema '89 - film Bila je odsotna (VB 1989, r. Peter Hall), prireditelj Kinoatelje. V nedeljo 31. 12., ob 21. uri: Povratek v... "90, prireditelj SMReKK. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. LJUBLJANA □ GALERIJA CANKARJEVEGA DOMA: Makedonske ikone v žgani glini, v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Makedonije (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 2. 1. 1990). □ V MALI FOTOGALERIJI v torek, 26. 12., ob 18. uri: otvoritev razstave fotografij Štepana Grygarja iz ČSSR (do 30. 1. 1990). ČEDAD □ GALERIJA PAOLO DIACONO (Trg Diacono 29): Francesco Prestento (ob četrtkih in sobotah 16-19, ob praznikih 10.30-12.30 in 15-19, do 31. 12.). VIDEM O GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): razstava Silvio Maria Buiatti in Enrico Del Torso fotografa (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 2.). □ MUSEO DELLA CITTA" - TORRE DI SANTA MARIA (Ul. Za-non 24): II mobile friulano tra tradizione e innovamento (vsak dan 9.30- 12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 3.). □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3); v petek, 29. 12., ob 18.30, odprtje 29. deželne razstave umetnikov (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 27. L). ti AL LA LOGGLA (Trg Liberta 12/c): razstavljajo videmski člani Italijanske federacije likovnih umetnikov (vsak dan 10-11 in 17.15- 19.15, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 5. L). SPILIMBERGO □ PALAČA BARBACANE: fotografska razstava Metropolis - Fritz Lang (še do ponedeljka 25. 12.). □ OBČINSKA KNJIŽNICA (Ul. Piave 2): fotografska razstava Enza Nocere - Personaggi e interpreti nel tempo (vsak dan 10.30- 12.30 in 16-20, do 31. 1. 1990). ČENTA □ PALAČA FRANGIPANE: osebna razstava Leile Nossimbeni z naslovom Oltre il limite del non detto - Comete filanti (vsak dan 16.30- 19, ob praznikih tudi 10-12, do 7. 1.) TOLMEČ □ PALAČA FRISACCO: 14 furlanskih umetnikov (vsak dan 9-12 in 15-20, ob ponedeljkih zaprto, do 16. L); razstava Artura Cussicha (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, ob ponedeljkih zaprto, do 14. L). Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji . 112 Tržič ...410222 Policija 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ V BOLNICAH Trst ... 734084 Gorica .. 533991 Gorica ... 82044 Tržič ... 482000 Tržič ...410276 Krmin ... 60124 Čedad ... 730405 Čedad ... 730000 RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst ...310310 Trst ...422222 Tržič ... 482000 Gorica ... 22333 ZELENI KRIŽ Tržič ... 410100 Gorica ... 31111 Čedad ... 731142 Horoskop od sobote, 23. decembra, do petka, 29. decembra 1989 OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I 9 Teden bo za spoznanje ugodnejši od prejšnjega, glede na to, da vam je večina zvezd še vedno nenaklonjena, pa so možni občasno slabše počutje ali neugodne okoliščine, ki vas lahko spravijo v malodušje. Poskusite se izogniti večjim naporom. Neugodna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Obnašajte se tako, kot vam pamet narekuje. Ugodna dneva' bosta ponedeljek in torek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Glede na to, da vam Mars in Luna med tednom ne bosta povsem naklonjena, se lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot ste načrtovali. Obstaja precejšnja verjetnost nepričakovanih ovir ali nesporazumov. Posebno previdni bodite v prometu. Ponagajajo vam lahko predvsem ponedeljek, torek ali sreda. VI IN DRUGI: Izvedeli boste, kaj ima nekdo za bregom. Ugodna dneva bosta sobota in petek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Obeta se vam prijeten teden. To je res ugoden čas za izpeljavo zastavljenih načrtov. Okoliščine vam bodo šle na roko in pripomogle k uspehu vaših novih zamisli. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki bodo spodbudile vaše ustvarjalne sposobnosti. Sobota in nedelja vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Nikar se ne zapletajte v nepotrebne prepire. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Ker so vam Merkur, Jupiter in Saturn neprijazni, so možni prehodne težave in slabše razpoloženje. To ni ugoden čas za pomembne odločitve. Rojenim od 27. 9. do 1. 10. bo teden precej bolj naklonjen: možnost veselih novosti. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo si bo privoščil šalo na vaš račun. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Pozitivni vplivi Marsa in Venere bodo spodbudili uspešen izid vaših pričakovanj. Odprle se vam bodo nekatere nove neslutene možnosti za uresničitev vaših ciljev. Vaša vztrajnost bo dosegla svoj namen. Pozor! Rojenim od 26. do 30. 11. nevarnost spora ali nezgode! Bolj muhasta bo sreda. VI IN DRUGI: Znanec se vam bo pokazal v drugačni luči. Ugodna dneva bosta torek in sreda. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Dobre zvezde so na vaši strani in teden bo prijeten in razveseljiv. Računate lahko na ugodne okoliščine in uspešen razplet vaših hotenj. Nasmehnila se vam bo sreča v denarnih zadevah. Možen je dodaten zaslužek, posebno za rojene 25. in 26. 1. V soboto ali nedeljo gre lahko kaj po zlu. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi dokazal. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. BIK (20.4.-20.5.) — ^ J VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in y J prijeten delovni te- den. Izkoristite im naklonjeni Merkur za vse aše pomembnejše načrte, bstaja dobra možnost pozivnih sprememb na delovnem odročju. V teh dneh vas bo izveselila ugodna vest. Za ro-:ne od 25. do 28. 4. so možne aprijetnosti. Sobota in nede-a ne bosta prav ugodni. VI J DRUGI: Ne bodite preveč ritični do nekoga. Ugodna neva bosta četrtek in petek. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Te-den bo sicer pre-w fj težno ugoden, ven-dar občasno tudi muhast in utrudljiv. V četrtek in petek vam neprijazna Luna lahko prekriža načrte. Obstaja verjetnost slabšega počutja in kakšnih sitnosti. Prva polovica tedna vam bo precej bolj naklonjena. Rojenim od 3. do 8. 7. možnost zdravstvenih težav. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni bil vreden. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Teden vam bo pretežno naklonjen in delovno kar uspešen. Izkoristite pozitivne vplive Merkurja, Saturna in Jupitra in marsikje boste napredovali. To je dober čas za nove iniciative. Sreča vam bo povsod še precej naklonjena. Za rojene od 27. do 31. 8. obstaja možnost kakšnih nevšečnosti. VI IN DRUGI: V pomoč boste nekomu, ki vas potrebuje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Teden bo kar se da prijeten. Pri delu se bo obrnilo v zaželeno smer. Izkoristite dobro priložnost, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Možnost prijetnih presenečenj na eltonomskem področju. Poskusite čim bolje izkoristiti svoj prosti čas. Rojene od 12. do 18. 11. čakajo dobre vesti. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju boste presenečeni. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Večina zvezd vam je še vedno precej naklonjena. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti, ki bodo pospešile uresničitev vaših ciljev. Uspehi bodo spodbudili vaš delovni elan. Rojenim od 4. do 6. 1. bo Saturn ponagajal: možnost slabšega počutja ali zdravstvenih težav. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Sprejmite povabilo ob koncu tedna. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Na-poved je še kar M V ugodna. Jupiter in ^ ^ Merkur bosta med tednom izredno pozitivno vplivala na potek dela in počutje. Nasmehnila se vam bo sreča na poslovnem področju. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Rojenim od 22. do 26. 2. preti nevarnost kakih neprijetnosti. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo si želi več vaše pozornosti. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. V zaključni fazi dela za posodobitev železnice Do marca položitev drugega tira na odseku proge Foljan - Rubije Kako bo s trgovinami, lokali, avtobusi Umiki raznih storitev ob bližnjih praznikih Železniški promet med Foljanom in Gorico se bo predvidoma že konec marca odvijal po dvojnem tiru. V zaključni fazi so namreč dela za posodobitev proge in namestitev drugega tira na odseku med Rubijami in Foljanom. V začetku tedna je bil promet prekinjen za skoraj dva dni, zaradi rušenja štirih nadvozov in drugih del na omenjenem odseku, kjer zdaj pripravljajo ležišče za drugi tir. Torej čez kakšen mesec se bo železniški promet med Tržičem in Gorico že odvijal po dvojnem tiru. Na odseku med Foljanom in Tržičem je proga že opremljena z dvojnim tirom. Isto velja za odsek med Gorico in Rubijami, kjer so dela zaključili že lani. Načrt za posodobitev železnice in namestitev drugega tira so začeli izvajati pred štirimi leti in je bil v dobršni meri izveden, z izjemo približno sedem kilometrov dolgega odseka med Mošo in Krminom. Tu se bo promet še nekaj časa odvijal samo po enem tiru, čeprav načrt posodobitve predvideva tudi tu namestitev drugega tira. Zaenkrat, tako pravijo v področnem ravnateljstvu za posodabljanje železniškega omrežja v Vidmu, ni na razpolago finančnega kritja za ureditev tudi zgoraj omenjenega odseka, ki sicer velja, kar zadeva strošek, med bolj zahtevne. Približno sedem kilometrov dolg odsek je speljan deloma po nasipu, ki ga bo treba utrditi in razširiti ter temu ustrezno prilagoditi podvoze ter druge objekti ob in na progi. Posodobitev proge naj bi povsem ustrezala pričakovanemu porastu, zlasti blagovnega prometa na osi sever-jug, oziroma med Avstrijo in Nemčijo ter Trstom in Benetkami, oziroma drugimi severnojadranskimi pristanišči. V doglednem času naj bi posodobili še omenjeni odsek med Krminom in Mošem, medtem ko že vrsto let ureja- jo odsek, ki je najbolj zahteven (in nevaren) med Huminom in Trbižem. Seveda se ob tem postavlja samo po sebi vprašanje, če je dokončanje pred skoraj četrt stoletjem začeto gradnjo železniškega odseka med Foljanom in Krminom, še sploh upravičeno in smotrno. Na načrtovani progi so prav pred kratkim namestili nekaj konstrukcij. Med drugim tudi železni most nad odsekom avtoceste. Dela na progi so obstala nekako na pol. Zgrajen je nasip in številni mostovi, ni pa podlage za namestitev tira, niti ne električne in drugih napeljav. Po drugi strani se zdi, da nobena politična stranka nima posebnega namena vprašanje spraviti z mrtve točke. Če ob tem upoštevamo še usmeritev k varčevanju, ki naj bi končno prevladala tudi pri državnih železnicah, prvi vlak med Foljanom in Krminom najbrž še ne bo odpeljal tako kmalu. V prihodnjih dneh bodo trgovine in druge storitve zaradi praznikov delovale s sledečimi urniki. Jutri, v nedeljo, 24. decembra, bodo vse trgovine cel dan odprte. Peki bodo pripravili kruh za tri dni. V ponedeljek, 25., bodo trgovine vseh prodajnih sektorjev cel dan zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem času. Enako bo v torek, 26., ko bodo vse trgovine zaprte, cvetličarne pa bodo smele biti odprte dopoldne. V sredo, 27., bodo vse trgovine redno odprte; jestvinske trgovine in cvetličarne bodo lahko odprte tudi v popoldanskem času. V nedeljo, 31. decembra, bodo v dopoldanskem času odprte jestvinske trgovine in cvetličarne; peki bodo spekli kruh za dva dni. V ponedeljek, 1. januarja, bodo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo smele biti odprte v dopoldanskem času. Gostinski lokali bodo na predvečer božiča in na božični dan lahko odprti do 5. ure naslednjega dne, do iste ure pa bodo lahko odprti tudi na Silvestrovo. Lokali bodo lahko odprti tudi v dneh, ko imajo navadno zaporo zaradi tedenskega počitka. Frizerski saloni bodo danes odprti do 19. ure, jutri pa zaprti. Prihodnjo soboto bodo odprti do 17. ure, v nedeljo, 31., pa do 13. ure. Brivski saloni bodo odprti po rednem urniku. Medkrajevni avtobusi ne bodo vozili 25. decembra in 1. januarja, druge dneve pa bodo upoštevali redni vozni red ob praznikih oz. delavnikih. Občinski pogrebni urad v Gorici bo v dneh 24., 26. in 31. t. m. odprt od 8.30 do 10.30. Knjiga o geografu Luigiju Visintinu Zahtevna obnova kompleksa v UL Mameli uspešno napreduje V knjižnici nova čitalnica Poslanica predsednika Pokrajine Predsednik goriške pokrajinske uprave Gianfranco Crisci je te dni v posebni poslanici izrekel voščila ob božičnih in novoletnih praznikih. V novem letu naj bi si še bolj zavestno prizadevali za uresničevanje politike miru, sožitja in sodelovanja, vrednot, ki označujejo goriško skupnost. Nadalje, da bi v novem letu znali zastaviti tak razvoj, ki bi upošteval bistvo sprememb v državah vzhodne Evrope. Prizadevati si je treba za pravo in ne namišljeno kakovost življenja. Ta kakovost se odraža skozi stopnjo organiziranosti družbenega življenja, po tem kako delujejo javne službe, po tem da solidarnost na socialnem področju ni samo parola, da varstvo okolja ne predstvljajo samo resolucije, ampak konkretna dejanja in izbire. To so smernice, ki jih bo pri svojem nadaljnjem delu v celoti upoštevala tudi pokrajinska uprava, zaključuje Crisci svojo poslanico, iz katere vsekakor izhaja precejšen optimizem. Sedanji trenutek je po njegovem v mnogočem podoben kritičnim obdobjem v goriški novejši zgodovini, obnovi po vojni, postopnemu odpiranju meje z Jugoslavijo sredi petdesetih let Obiskovalci goriške državne knjižnice že dobro vedo za težave, ki jih povzročajo obsežna sicer pa nujna dela za celovito obnovo in preureditev poslopja. Težave se bodo po novem letu nekoliko zmanjšale, saj so te dni usposobili začasno čitalnico za približno 50 obiskovalcev v zadnjem delu kompleksa poslopij knjižnice. Ob odprtju novih prostorov so včeraj povabili novinarje, da bi jim predstavili doslej opravljena dela, ki jih izvaja podjetje geom. Mauro Cati iz San Gi-orgia, vodi pa inž. Enea Giuliani od Državnega tehničnega urada (Genio civile). Skupaj z njim so nas ravnatelj Otello Silvestri in njegov sodelavec dr. Claudio Caltana spremljali na zanimivem ogledu. Zidarska dela v vmesnem poslopju z ložo, kjer so bile in bodo po končani obnovi spet čitalnice ter skladišča knjig, bodo predvidoma zaključili spomladi. Doslej so obnovili stropove in stene, utrdili temelje, namestili dvoje dvigal in odpravili arhitektonske pregrade, tako da bo knjižnica povsem dostopna tudi prizadetim. Morali so utrditi temelje in pri tem so odkrili zanimive podzemne dvorane in hodnike. S tem prvim posegom v vrednosti okrog milijarde lir so povečali nosil- nost posameznih nadstropij, obenem pa skušali čimbolj ohraniti nekdanjo tipologijo poslopja. Dela za namestitev inštalacij in opreme ter za preureditev poslopja na Ul. Mameli bodo še zahtevna. Predvidevajo, da bodo potrosili še 3,5 mili- jard, poseg pa bo trajal vsaj še par let. Obiskovalci bodo dotlej morali še precej potrpeti, vsekakor pa si vodstvo knjižnice prizadeva; da bi čimbolj zmanjšalo nevšečnosti. Na sliki (foto Marinčič) ogled nove čitalnice. Lekcije na visokošolskem tečaju se bodo pričele 8. januarja Tovarna Ansaldo bo dobavila serijo velikih elektromotorjev Redna dejavnost na visokošolskem tečaju za diplomatske vede se bo pričela 8. januarja 1990. Dela za preureditev in prilagoditev prostorov so v glavnem dokončana, formalno pa se bodo zaključila 28. decembra. Po božičnih in novoletnih počitnicah se bo torej pouk lahko pričel. Tako izhaja iz tiskovnega poročila Goriške Trgovinske zbornice, ki je bila zadolžena za izvajanje del. Financiranje je, kakor znano, zagotovil Goriški sklad. Te dni so si najvišji predstavniki Trgovinske zbornice, Tržaške univerze, Konzorcija za univerzitetne ustanove v Gorici in Pokrajine ogledali gradbišče ter izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da so bili roki za opravilo del povsem spoštovani. Nadaljnje preurejanje poslopja bivšega semenišča se bo nadaljevalo predvidoma prihodnjo jesen, ko se bodo izselile slovenske višje srednje šole, ki naj bi jih namestili v novem šolskem centru, ki je v gradnji. Med ogledom so evidentirali tudi možne rešitve za ureditev študentske menze v pritličnih prostorih stavbe. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Tržiška tovarna Ansaldo si je uspela pred kratkim zagotoviti pomembno naročilo za dobavo posebnih elektromotorjev za velike industrijske obrate. Naročilo je toliko bolj pomembno, ker je komitent takorekoč doma. Elektromotorje bodo namreč dobavili Papirnici v Štivanu. Pogodbo o izdelavi dvaindvajsetih velikih motorjev v vrednosti okrog 3,5 milijarde lir, so podpisali v četrtek. Tovarna bo motorje izdelala in dobavila v enem letu. Služili bodo za povečanje in posodobitev proizvodne linije papirja v štivanski papirnici. Za dobavo elektromotorjev so konkurirale tudi najbolj znane multinaci-onalne družbe s tega področja. Konkurenca je bila, kakor je slišati, zelo ostra, tudi zategadelj, ker bo predvidoma prvemu naročilu sledilo še drugo naročilo v vrednosti okrog poldruge milijarde lir. Prispevek Občina v Tržiču bo lahko koristila deželni prispevek 500 milijonov lir za urejanje zunanjega prostora v ožjem mestnem središču. Dežela je namreč pred kratkim odobrila finančni prispe- vek in to na osnovi načrta, ki ga je pred kratkim predložila občina. Z denarjem bodo uredili dva manjša trga, zelene površine in nekaj drugih objektov v okviru splošnega načrta prenove mestnega jedra. Gre za načrt, ki ga v Tržiču izvajajo že nekaj let in v okviru katerega so nekaj posegov že dokončali. Razstava v študijskem centru •Konec prejšnjega tedna so v prostorih Študijskega centra za restavratorstvo, ki deluje v Ulici Rabatta, odprli zanimivo razstavo o dejavnosti centra. Na ogled je zbirka starinskih dokumentov in knjig, ter tudi umetniških del, ki so jih restavrirali pri omenjenem centru. Razstava bo odprta do 8. januarja. Urnik ogleda pa je naslednji: 10.30 - 12.30 in 15.30 - 18.30. Sodelavci Centra (sedež je v palači Rabatta, v Ulici Rabatta 18), so tudi na razpolago za morebitne informacije in sicer po telefonu 533807. VABIMO VAS NA PRAZNIČNE NAKUPE V NO VO GORICO IN SOLKAN Antikvarij ( Biljah &; Reršepan Erjavčeva 43 Nova Gorica Tel. (065) 22326 pri mejnem prehodu Sv. Gabriela BOUTIQUE LJUBICA ŠULIGOJ M. Štrukelj 8, Nova Gorica Telefon: (065) 24-309 SPORILIFE VELIKA IZBIRA ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE trenerke - bunde, zimske športne športne majice jakne adidas športni copati - oprema za tenis smučarske rokavice - idrijske čipke IX. korpus 65, SOLKAN Butik: Gradnikove brigade 49 NOVA GORICA - Tel. (003865) 25761 Trgovina modnega spodnjega perila »INTIMO« IX. korpus 11 NOVA GORICA - Tel. (03865) 21230 Galerija »SINKA« Gradnikove brigade 17 - Nova Gorica Tel. (003665) 25209 Nudimo darila za otroke in odrasle. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Hvala za obisk! V sejni dvorani Občine v Krminu bodo drevi, ob 18.30, predstavili knjigo "Luigi Visintin - geografo e cartog-rafo. Izid publikacije o uglednem strokovnjaku , ki se je rodil leta 1892, umrl pa pred tridesetimi leti, je omogočila občinska uprava. Knjigo bosta predstavila prof. Guido Maghet in odbornik Franco Pičeni. __________razstave____________ V razstavni galeriji v Medei, Corso Friuli 23, so sinoči odprli razstavo fotografij Alda Gallasa in razstavo skic in risb Glauca Diminija. Odprta bo do 7. januarja. razne prireditve Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi danes ob 18. uri na božični in novoletni koncert. Na prireditvi bosta sodelovala tudi pevska zbora KD Jezero in PD Hrast. __________prispevki________________ Namesto cvetja na grob Jožefe Gergo-let daruje Vilma Gergolet 20 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Doberdobu. V spomin na strica Toneta darujeta Ana in Eliseo 100 tisoč lir za ŠD Sovod-nje; v isti namen daruje družina Devetak 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje. V sklad za obnovo partizanske bolnišnice Franje je sekcija VZPI-ANPI Vrh prispevala 200 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Toneta Tomšiča daruje Romano Čevdek 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. V spomin na Antona Tomšiča darujeta Karlo in Edvard 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje. razna obvestila SMREKK opozarja na zadnji dve prireditvi v starem letu: 26. t. m. bo štefano-vanje v Devinu, 31. decembra pa Povratek v 1990, v Kulturnem domu v Gorici. KD Kras Dol-Poljane prireja plesni tečaj. Informacije pri Srečku Vižintinu, tel. 78233, med 19. in 20. uro. V Občini Sovodnje ustanavljajo skupino prostovoljcev za civilno zaščito. Delovala bo pod pokroviteljstvom Občine in Dežele. Člani društev in posamezniki, ki nameravajo pri tej pobudi sodelovati, naj svojo namero sporočijo na županstvu čimprej. Starši, dedek Mraz pozori ZSKD sporoča, da je obisk razstave otroških in mladinskih knjig možen vsak dan ob urah uradovanja. Knjižnica Damir Feigel obvešča, da bo zaprta od 26. decembra do 3. januarja 1990. Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaprta od 28. decembra do 30. decembra zaradi urejanja in katalogiranja knjig. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Willy signori e ven-go da lontano«. VERDI 18.00-22.00 »Ritorno al futuro II«- VITTORIA 15.30-22.00 »Oliver & C«. M' sanka. Tržič COMUNALE 17.30-22.00 »Lattimo fug-gente«. EKCELSIOR 18.00-22.00 »Ho vinto la lot-teria di Capodanno«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUdine — Trg sv. Frančiška 4 —- tel-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — Ul. C. Cosulich 117 tel. 711315. pogrebi Danes ob 10.45 Leopoldo Peresson splošne bolnišnice v Romans. Pozitivne izkušnje novogoriške Okrogle mize Prehajanje v pluralizem V Novi Gorici je pričela delovati tako imenovana Okrogla miza, ki jo tvorijo predstavniki uradne politike in novoustanovljenih alternativnih oziroma opozicijskih političnih zvez ali gibanj. Gre za novo obliko političnega soočanja, dogovarjanja in sporazumevanja v skupnih težnjah za demokratizacijo oblasti, politike in celotnega družbenega življenja. Vse to pri uresničevanju strateške usmeritve in odločitve Slovenije, ki se tudi prek svobodnega gospodarstva in tržišča ter političnega pluralizma poskuša čim-prej vključiti v Evropo, kateri sicer zemljepisno, zgodovinsko in naravno pripada. Na območju novogoriške občine so poglavitni politični dejavniki uradne politike občinske organizacije Socialistične zveze, Zveze komunistov, Zveze socialistične mladine in Zveze združenj borcev. Politično alternativo ali opozicijo pa sestavljajo območne podružnice Slovenske demokratične zveze, Kmečke zveze Slovenije, Socialdemokratske zveze Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov in Zeleni Goriške. Kaže, da je po številu članov, vseh imajo na območju Nove Gorice, v spodnji Vipavski dolini in v Brdih okoli 500, najbolj razširjena in vplivna Kmečka zveza. Slednjo vodi odvetnik Tomaž Marušič. Na doslej opravljenih dveh pogovorih za omenjeno Okroglo mizo so vsi udeleženci poudarjali pomen demokratizacije v Sloveniji, za katero se je najprej opredelila in jo utemeljila Zveza komunistov pod vodstvom Milana Kučana. Ni torej sporov o naravi in vsebini prihodnjih odnosov in razvoja v Sloveniji. Ob takem strpnem vzdušju pa so predstavniki omenjenih zvez oziroma gibanj lahko natančneje predstavili svoje zamisli in izhodišča o poteh in značilnostih demokratizacije oblasti in politike. Tako zahtevajo, da naj Zveza komunistov ukine svoje organizacije v podjetjih, državnih organih in v službah notranjih zadev, kar naj bi dokazovalo njen sestop z oblasti. Nadalje naj bi bodisi odpravili sedanji kadrovski komisiji v okviru občine, ali pa bi morali pri njunem delu sodelovati tudi predstavniki alternative oziroma politične opozicije. V sredstvih obveščanja naj bi nova politična gibanja in usmeritve dobili svoj prostor in si zagotovili enakopraven nastop. Predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov v Novi Gorici Peter Stres je dejal, da bo to gibanje vodilo akcijo za zmanjševanje političnega strahu med ljudmi, za rehabilitacijo po krivem obsojenih kmetov, duhovnikov in drugih, ter se zavzemalo za idejno nevtralno šolo. Zanimanje in odmeve sta povzročili dve pismi dr. Branka Marušiča, člana goriškega odbora Slovenske demokratične zveze. Prvo je poslal upravi železniške postaje v Novi Gorici. V tem pismu je predlagal, da bi s strehe železniške postaje odstranili rdečo zvez- do, "saj je danes simbolika rdeče zvezde preživeta in v Evropi z njo nimamo več kaj dokazovati. Pa še več, Evropi se približujemo z rumeno zvezdo." Odgovoril mu je direktor Železniškega podjetja v Novi Gorici Gvido Grilanc, češ "da bo peterokraka zvezda toliko časa ostala na železniškem poslopju, dokler bosta obstajali socialistična Slovenija in Jugoslavija". Grilanc ima seveda pravico povedati svoje mnenje, toda tudi časnikarju naj bo dovoljeno pripomniti, da s svojim stališčem očitno zaostaja za spremembami v Sloveniji, kjer si je na primer Zveza komunistov tudi s spremembno zunanjih simbolov (rdečo barvo zvezde je zamenjala z rumeno) povečala ugled med prebivalstvom. V drugem pismu, ki ga je dr. Branko Marušič poslal Občinski konferenci Zveze mladine, pa je predlagal, naj bi na Sabotinu opustili napis Naš Tito. Zapisal je, "da je napis izrazito realsocialistična značilnost, izpovedovanje kulta osebnosti na preživet način". Predsedstvo mladinske organizacije je ravnalo bolj modro kot pa je v prej omenjenem primeru razmišljal Gvido Grilanc. V odgovoru je namreč dr. Marušiču sporočilo, "da spomenik na Sabotinu kaže prepustili naravi in času, da bosta opravila z njim. Napis pa naj bi ostal v spominu kot dediščina, ki smo jo podedovali in tudi opomin mlajšim generacijam, da se ne ponovijo "svinčena leta". Medtem se uradna politika in nove zveze ali gibanja že mrzlično pripravljajo na volitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Vsaka organizacija bo sodelovala s svojimi kandidati ali pa se bo odločila za koalicije. Zdaj si prizadevajo, da bi tako imenovani politični alternativi ali opoziciji zagotovili primerne prostore in druge pogoje za delovanje, pa tudi sredstva za predvolilno kampanjo. Novim političnim organizacijam, ki so v bistvu prave politične stranke naj bi iz proračuna novogoriške občine za začetek zagotovili dve milijardi dinarjev predujma. Marjan Drobež Primož Trubar in slovensko slovstvo Kulturni in rekreacijski krožek Umanita bo v četrtek, 28. t. m., ob 18. uri priredil predavanje o Primožu Trubarju in o začetkih slovenske književnosti. Predaval bo dr. Francesco Anto-nini. Predavanje bo v prostorih javnega večnamenskega socialnega centra v Ulici Baiamonti 22. Radio BBC pripravlja oddajo o goriški obmejni stvarnosti Te dni se je v Gorici mudil angleški novinar Števen Musič, dopisnik iz Italije za znani londonski radio BBC, ki je pripravil daljšo reportažo o goriški stvarnosti. Se posebej ga je zanimalo vprašanje odprte meje, oziroma odnos goriškega prebivalstva do nedavnih povoka-tivnih dogodkov italijanskih fašističnih veljakov, ki so prišli v Gorico, da bi "zrušili" neobstoječi goriški mejni zid. Dopisnik radia BBC se je najprej pogovarjal z obema županoma sosednih Goric Scaranom in Bevči-čem, ki sta poudarila povezavo in sodelovanje obeh občin v okviru širšega razvoja in utrjevanja dobrih meddržavnih sosedskih odnosov. Poleg tega je angleški novinar posvetil precejšnjo pozornost tudi vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Med svojim obiskom v Gorici se je tako seznanil tudi s stvarnostjo goriških Slovencev, še posebej na kulturnem področju z ogledom Kulturnega doma in obiskom gledališke predstave SSG. Poleg tega se je novinar razgovarjal tudi z goriškim prebivalstvom. V teh pogovorih je prišlo predvsem do izraza vprašanje meje ter razvoja Gorice in celotne naše dežele oz. edinega predela v Evropi, ki je pravo stičišče treh glavnih evropskih jezikovnih skupin: Germanov, Slovanov in Latin-cev. Reportažo o Goriški bo londonski radio BBC predvidoma oddajal po božičnih praznikih. ... Kozmetični salon DANAJA Nova Gorica - Gortanova 15 Tel. 003865/23437 — nega obraza, vratu, dekolteja — depilacija rok. nog. pazduh — odpravljanje celulitisa — zdravstvena masaža — limfna drenaža Prijazno vabljeni Poceni smučanje na Lažni Smučarski klub Lokve bo v bližajoči se zimskošportni sezoni upravljal vlečnico na Lažni. Doslej je Dom na Lažni in naprave upravljala OZTKO Nova Gorica. Od poletja sem upravlja dom zasebnik, vlečnico pa bodo imeli v oskrbi člani SK Lokve. Vlečnica bo, seveda v kolikor bo dovolj debela snežna odeja, obratovala od 9. do 16. ure ob sobotah in nedeljah, za skupine (najmanj deset oseb) pa lahko tudi v tednu. Cena celodnevne karte bo 4 nemške marke, oziroma nekaj nad dvajset milijonov din. Dar posojilnice Predsednik posojilnice v Ločniku Mario Perco je te dni izročil odborniku za socialne službe Culotu prispevek milijon lir, ki ga bodo uporabili za 'ureditev in prenovitev opreme v skupnem prostoru v domu za ostarele A. Culot. Na krajši slovesnosti se je predstavnik občine zahvalil za darilo in naglasil, kako je posojilnica v Ločniku, Fari in Koprivnem doslej s posebno pozornostjo sledila potrebam takih in Podobnih institucij. „ . tEC • Na*.. n iTECNOSERVICEi ” * n KORZO IT ALI A 76 E O oc * KORZO ITALIA 76 GORICA TEL. (0481) 34610 T> 4 ”TRASPARENZE“ Zorzenon B. & Tabai M. s.d.f. Gorica - Korzo Verdi 61 - Tel. (0481) 33324 Začne se pri nogavicah DECEMBRA SMO ODPRTI VSAK DAN Naš vrtiljak odkril nastajanje risanke Večja skupina osnovnošolskih otrok, ki je v sredo popoldan obiskala tretji zavrtljaj Našega vrtiljaka, bo med novoletnimi počitnicami, ko bo sledila televizijskim risankam, znala kaj več o tem prečudnem svetu animacije. Gost goriškega Našega vrtiljaka, ki so ga v mali dvorani Kulturnega doma pripravili Dijaški dom, ZSKD in uprava KD, je bil namreč slikar in ilustrator Bojan Jurc. Umetnik, čigar risanke in slikanice so naši otroci že velikokrat gledali in listali ter se z njimi kratkočasili, je mladim obiskovalcem na preprost, a zanimiv način prikazal, kako nastane risanka, koliko slik je treba, da se posname krajši film. Zanimanje naših malčkov za zakulisne skrivnosti sveta animacije je bilo kajpak veliko in zato tudi vprašanj dobrodošlemu gostu ni manjkalo. Na sliki (foto Pavšič) ilustrator Bojan Jurc kaže otrokom, kako nastane risanka. in srečno Danes košarkarske tekme italijanske A-l in A-2 lige Derbi S. Benedetto - Stefanel MILAN — V A-l ligi je osrednje srečanje med Philipsom in Benetto-nom, pri milanskem Philipsu pa se še mučijo z vprašanjem, kako bo z McA-doojem. Kaže namreč, da tudi danes ne bo mogel igrati. Ameriški as, ki si je pred 15 dnevi poškodoval roko, ko je hotel na treningu zaustaviti Pittisa, ima še vedno težave, saj ne more docela obvladati žoge. Drugače je normalno treniral, tako da vsaj glede njegove forme ne bi smelo biti pomislekov. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Ari-mo - Knorr; Messaggero - Phonola; Neutroroberts - Enimont; Paini - Irge: Philips - Benetton; Riunite - Panapes-ca; Scavolini - Vismara; Viola - Ran-ger. GORICA — Vse je pripravljeno na drevišnji »vroči derbi« med domačim San Benedettom in tržaškim Stefane-lom: koncentracija je na višku, saj ni deželni derbi nikdar tekma, kot vse druge, saj so tu prisotni, poleg običajih, še mnogi drugi faktorji, kot so borbenost, lokalni ponos, vroča publika ipd. Na taki tekmi seveda ni favorita, čeprav je na dlani, da je Stefanel v dosti boljših vodah, saj deli tretje do sedmo nesto na lestvici in se torej učinkovito bori za napredovanje, Goričani pa samevajo na zadnjem mestu skupne razpredelnice. Vendar ne sme- Italijanska odbojkarska A liga Philips iz Modene ohranil prednost BOLOGNA — VI. italijanski moški odbojkarski ligi so včeraj odigrali zaostala srečanja 6. kola, po katerih je Philips ohranil 4 točke naskoka pred najbližnjim zasledovalcem. IZIDI: Italcementi Battipaglia - Alpito-ur Cuneo 0:3 (13:15, 9:15, 15:17), Sysley Treviso - Olio Venturi Spoleto 3:0 (15:11, 15:4, 15:12), Mediolanum Milan - Terme Acireale Catania 3:1 (15:13, 16:14, 12:15, 15:5), El Charro Falconara - Sernagiotto Padova 2:3 (15:9, 12:15, 11:15, 15:13, 9:15), Buffetti Bologna - Conad Ravenna 1:3 (6:15, 10:15, 16:14, 5:15), Philips Modena -Gabbiano Virgiglio 3:0 (15:4, 15:5, 15:7), Maxicono Parma - Eurostyle Brescia 3:0 (15:3, 15:8, 15:4). LESTVICA: Philips 18, Maxicono 14, Sysley, Eurostyle in Conad 12, Sernagiotto in Alpitour 10, Terme Acireale, El Charro in Mediolanum 8, Gabbiano in Olio Venturi 6, Buffetti 2, Italcementi 0. Levvis toži Štern TORONTO — Olimpijski prvak Carl Levvis se je določil, da zaradi obrekovanja toži zahodnonemško revijo Štern, od katere zahteva 182 milijonov dolarjev odškodnine. Revija je namreč pisala, da je Levvis jemal steroide. Marko Lokar (Stefanel) mo pozabiti, da so Tržačani zelo šibki na tujem, kjer so dosegli le eno zmago, Goričani pa se bodo seveda skušali izkazati pred domačo publiko, sicer pa ni še nič izgubljeno... Pri Kleenexu so včeraj zanikali vesti, da se nameravajo odreči pivotu Leonu Douglasu. Kaže namreč, da je sedaj že bivši trener Rusconi, ki se je odrekel mestu zaradi fizičnih težav, zahteval, da Douglasa začasno suspen- V okviru 16. kola meddeželne nogometne lige bo Pro Gorizia na domačem igrišču ob 14.30 gostila Venezio. Srečanje bo za Pozzove igralce dokaj zahtevno, saj Benečani zasedajo 3. mesto na lestvici in imajo 3 točke prednosti pred domačini. Srečanje v drugačnih okoliščinah bi verjetno na Rojce privabilo gotovo izredno veliko gledalcev, saj sta bili prav ti dve ekipi v začetku prvenstva, glavna kandidata za napredovanje. Zdi se, da ne enim ne drugim bo to uspelo, saj v tem prvenstvu premočno vodi Pievigina, ki ima že 7 točk prednosti pred Venezio in 10 pred Pro Gorizio. DANAŠNJI SPORED: Caerano - Sedi-co, Centro del Mobile - Monfalcone, Co-negliano - Mira, Fontanafredda - Ponte di Piave, Opitergina - Giorgione, Pro Gorizia - Venezia, Sacilese - Montebellu-na, Fulgor Salzano - Pordenone, San Dona/Eurimobil - Pievigina. Promocijsko prvenstvo Cicibona zlahka CICIBONA - LIBERTAS 103:72 (56:38) _ CICIBONA: Kovačič 4, Jogan 17 (1:2), Čebulec 10, Smotlak 26 (3:8), Semen 6 dirajo. Želel je, da bi ga spet svežega angažirali za play-out. Vodstvo ekipe šo medtem zaupali Marcellu Perazzet-tiju, bivšemu trenerju Pescare. Iz San Francisca pa je včeraj v Verono dopotoval 26-letni Greg Stokes, ki bo morebiti nadomestil Jamesa Bai-leya. Stokes bo opravil zdravniške preglede, a že danes bo morda odšel v Turin, kjer bo gostoval Glaxo. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Alno - Hitachi; Filodoro - Annabella; Garessio - Marr; Ipifim - Glaxo; Jolly-colombani - Popolare; Kleenex - Fan-toni; S. Benedetto - Stefanel; Teorema - Braga. Regata okrog sveta MILAN — Iz Fremantla v Avstraliji bo danes krenila tretja etapa regate okrog sveta. Etapa se bo po 3.434 miljah zaključila med 5. in 7. januarjem v Aucklandu na Novi Zelandiji. Na tej etapi se bo pomerilo 23 posadk, ki bodo namesto običajne hrane verjetno vkrcali precej dobrot in pijač, saj bodo na morju tudi med prazniki. Na vrhu začasne lestvice je novozelandski »Steinlager«, drugouvrščeni Švicar Pierre Felham, zmagovalec lanske regate, pa ima 13 ur zaostanka. Edina italijanska jadrnica, »Gatorade« Giorgia Falcka, je na 10. mestu z zaostankom 4 dni in 16 ur. (2:2), Lippolis 4, Furlan 4, Cupin 9 (1:1),. Gregori 5 (1:3), Barini 20 (2:2). PON: nihče; SON: 25; PM: 10:18; 3 TOČKE: Smotlak 1. V zaostali tekmi so cicibonaši dosegli novo zmago proti sicer slabemu nasprotniku. Ime končnega zmagovalca ni bilo nikoli v dvomu, saj je bila premoč naše ekipe preveč očitna že v uvodnih minutah. Vsekakor so plavi igrali dobro le občasno, saj je bilo težko obdržati motivacijo in zagrizenost v obrambi glede na visoko prednostjo in poprečnega nasprotnika. Že v 13. minuti je bila prednost naših solidna (29:13), trener Mario Mari pa je že v prvem polčasu preizkusil razne taktične variante, tako v obrambi kot v napadu, z vsemi razpoložljivimi igralci. V drugem delu je prednost cicibona-šev stalno naraščala (78:53 v 31. min., 94:62 v 37. min.) tekma pa je potekala kar v prazničnem vzdušju do konca. S to zmago je Cicibona dohitela Barcolano na 4. mestu lestvice z 10 točkami. (Vanja Jogan) Dirka tris , RIM — Zmagovita kombinacija včerajšnje dirke tris je bila 5-15-6. Dobitnikov je bilo 343, prejeli pa bodo po 3.169.000 lir. Nagradni fond je znašal 1.598.578.000 lir. Danes nogometna meddeielna liga Zahtevno za Pro Gorizio MILAN — Po bledi nogometni predstavi, ki sta jo v četrtek v Cagliariju prikazali reprezentanci Italije in Argentine, so seveda nastale predvidene in predvidljive polemike, kar dokazuje, da se bliža svetovno prvenstvo in da temperatura in zanimanje okoli njega rasteta. Vendar pa ta bližina »velikega dogodka« nikakor ne opravičuje rek črnila, ki so se izlile po italijanskih časopisih ter popolave besed po televizijskih ekranih o tem pravzaprav puhlem argumentu. Polemike lahko strnemo v dve bistveni točki: kam je izginila nedavna »reprezentanca simpatije«, in kaj res pretiran takticizem »ubija« nogomet? Na prvi »problem« so izvedenci, ki jih je vselej preveč, odgovorili nekako takole: »vesela in navdušena« skupina nogometašev, ki jo je pred tremi leti podedoval Vicini direktno iz Maldinijeve vrste »under 21«, se je postarala in spremenila (na slabše seveda) tako fizično kot tudi psihično. Nekoč je bila izredno učinkovita v obrambi in presenetljiva v napadu, sedaj pa je sicer še kar pazljiva v obrambi (kot Že vse povojne italijanske reprezentance sploh), vendar pa katastrofalna v napadu, saj je npr. v zadnjih štirih tekmah dosegla le en gol (proti Alžiriji), in še tega v očitno nedovoljenem položaju. Kaj pa simbol te ekipe Vialli? Na lanskem evropskem prvenstvu je bil pravi »bič božji« in lider ekipe, ki je dosegla solidno četrto mesto, v Cagliariju pa ni tekme niti zaključil zaradi... krčev (!). O »smrti nogometa« zaradi pretiranega taktiziranja pa ne bi govorili, saj bo izginilo 9. junija prihodnjega leta, ko se bo začelo SP. Na sliki: Argentinec Ruggeri (levo) in Milanov »libero« Baresi, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču med četrtkovo tekmo Italija - Argentina. (Tele-foto AP) Nogometna tekma Italija - Argentina še vedno razburja Polemike po bledi predstavi Čeprav bodo uradno komaj danes proglasili najboljšega evropskega nogometaša v letošnjem letu po anketi francoskega športnega časopisa »France Football«, je že vsem znano, da je letošnjo »Zlato žogo« osvojil Milanov napadalec, Nizozemec Marc Van Basten, ki je po neuradnih vesteh prejel le nekaj več glasov od klubskega tovariša, prostega branilca Franca Baresija. Na tretje mesto se je uvrstil Rljkaard, kar še potrjuje Milanov triumf, na četrto pa Matthaus (Inter). Po splošnem mnenju bi si »evropski naslov za posameznike« zaslužil Baresi, Van Basten (na sliki AP) pa se tako veseli dvojnega naslova: poleg omenjenega še svetovnega ekipnega z Milanom, ki ga ima pred sabo. Dvakrat srečni Van Basten Kandidati za zimske olimpijske igre Vse večja gneča Organiziranje olimpijskih tekmovanj bo na pragu stoletnice doživelo spremembo običajnih štiriletnih ciklusov. Poletne igre bodo šle naprej po ustaljenem ritmu, obdobje pa bo razbremenjeno z izvedbo zimskih vmesnih presledkov. Po poletnih in zimskih v letu 1992, bodo naslednje zimske že leta 1994 in nato v običajnih presledkih 4 let. Odprt je lov na zimske igre leta 1998, o njih pa bodo odločali komaj čez dve leti. Precejšnjo senzacijo je pred kratkim sprožila vest, da se bo za izvedbo priglasila tudi SZ in to z mestom Soči ob Črnem morju, pojmom morskega letovanja za državljane SZ. Soči ima blago podnebje tudi v zimskih mesecih, za njim pa se dviga mogočni Kavkaz, ki v razdalji samo 42 km od mesta nudi vse pogoje za alpsko smučanje v kraju Krasnaja Poljana. Velika vlaga in obilne snežne padavine zagotavljajo zelo dobro zasnežitev. Z možnostjo izvedbe alpskih panog je stvar z objekti v glavnem rešena, ker vse ostalo lahko zgradijo. V Sočiju raste na primer dvorana za 20 tisoč gledalcev. Mesto je že sedaj opremljeno s hotelskimi zmogljivostmi, ki so bile odločilne pri zmagi Sočija nad domačo konkurenco bližnjega kraja Bakuriani na gruzinskem Kavkazu in precej eksotične Alme Ate v Kazahstanu. Še prej so iz teka izočili Leningrad, ker bi morali alpske smučarje ž letali prevažati neznano kam. Fronta za priredbo ZOl leta 1998 izgle-da za sedaj pisana, saj so se prijavili tudi Salt Lake City (ZDA), Nagane (Japonska) in španska Jaca ob vznožju Pirenejev, ki je le malo več kot večja vas. Verjetna je tudi ponovna kandidatura Sofije, ki je bila izigrana'na prejšnjih volitvah, verjetno pa bodo svoji kandidaturi predsta-. vili tudi Nemci (Berchtesgaden) in Italijani, pri katerih je Gortina najbolje po-r stavljena, vendar tudi izmučena od nenehnih neuspešnih kandidatur. Zamisel o igrah na naši tromeji ni še prodrla izven deželnega kroga in odkrito gledano nima ob propagandističnem momentu velike možnosti za uspeh. Kandidatura Sočija je revolucionarna, ker gre za kraj brez tipičnih zimskih pogojev. Dejstvo vzbuja morda načrt, da bi se poletne igre programsko razbremenile z izvedbo v bolj primernih zimskih mesecih serije turnirjev, katerih športne zvrsti k njim tudi običajno spadajo (košarka, odbojka, rokomet, boks itd.). BRUNO KRIŽMAN SK DEVIN obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodg vodili naši vaditelji. Izleti bodo v Sappa-do v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telo- vadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure. ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi 26. t. m. in 2. januarja 1990. SK BRDINA organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na sedežu društva, Pro-seška 131, 27. t. m. in 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure. domači šport DANES SOBOTA, 23. DECEMBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Oderzo MOŠKA D LIGA 18.30 v Domu Ervatti pri Briščkih: Bor Radenska - Ponte di Piave ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v telovadnici Ervatti na Proseku: Bor Elpro - O MA S. Giusto MOŠKA C-2 LIGA 20.30, Drevored 20. septembra v Gorici: 01ympia Gorica - Meblo Imsa; 20.30, Ul. Zandonai v Trstu: Rozzol Trst - Bor Cunja Avtoprevoz. ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Martignacco: Libertas Martig-nacco - Sokol Indples; 18.00, telovadnica Verde v Tržiču: Fincantieri - Sloga Ko-impex; 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Vir-tus Fontanafredda. ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini: Breg Agrar - Al Fungo Humin; 18.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - San Giorgio Porcia. UNDER 18 ŽENSKE 16.00, šola Galilei v Trstu: Prevenire -Kontovel Electronic Shop UNDER 16 ŽENSKE 18.30, šola Caprin v Trstu: Club Altura - Bor Friulexport JUTRI NEDELJA, 24. DECEMBRA 1989 ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI 11.00, telovadnica 4. novembra v Vidmu: Volley Bali Videm - Sloga; 11.00 v Rodeanu Bassu: Volley Corno - Tekno Progres. V drevišnjem nastopu v tržaški športni palači (ob 17.30) Jadran zagrizeno proti neposrednemu nasprotniku Današnje srečanje v tržaški športni palači Jadran TKB - Legnonord Oderzo se bo pričelo ob 17.30 (in ne ob 21.00) kot običajno, to pa zaradi nastopa tržaškega ženskega prvoligaša Crup v isti telovadnici. Toliko torej za uvod in za navijače, ki jih Jadranovi košarkarji pričakujejo v velikem številu, saj je današnje srečanje eno tistih za »biti ali ne biti«. Oderzo je eno izmed moštev, ki se bori proti izpadu, kot sicer Jadran, ki bo seveda skušal osvojiti xtretjo zmago na domačem igrišču in s tem tudi prepotrebni točki ter tako tudi na lestvici dohiteti prav današnje nasprotnike. Oderzo namreč ima 10 točk, Jadran 8. V prejšnjem kolu je Oderzo tesno izgubil (76:83) v Padovi proti Virtusu. Košarkarji Legnonorda so izredno agresivni, borbeni, ne popuščajo do zadnje sekunde. Njihova agresivnost že meji na osebne napake in tu bo seveda naloga sodniške dvojice, da določi, kjer je meja med »moško in preveč moško košarko«. Legnonord se je v tej sezoni ojačil s tremi, v glavnem mladimi košarkaji. Tu sta bivša igralca videmskega Fantonija Michele Gregoris (22 let, 200 cm visok, krilo-post) in Roberto Battoia (22 let, 194 cm visok, bek-play) ter še bivši igralec moštva Carith iz Tre viša Filippo Dal Maschio (23 let, 196 cm visok, krilo). Oderzo pa je odstopil Pierobonu iz Padove Carniata in moštvu Ponte di Piave Piovesana. »To je ena tistih tekem, ki jih ne smemo izgubiti. Če bomo zmagali, bomo tudi dohiteli na lestvici ekipo Oderza in tako se bo krog ekip, ki se bodo borile proti izpadu, povečal na 6. Proti Imoli in tudi v nedeljo proti Faenzi smo dobro igrali. Upajmo, da bomo ponovili tako igro in leto končali z zmago,« je dejal Jadranov trener Vatovec pred današnjim srečanjem. Vsi jadranovci so v glavnem nared, le Valter Sosič ni treniral s polno močjo, ker je zbolel, potem pa si je le opomogel. Sicer si vsi igralci močno želijo zmage, tudi da bi se uspešno poslovili od tega leta in nagradili svoje zveste navijače z 2 točkama, (bi) Upati Je, da bo Jadran ponovil nedavni nastop, ko Je premagal vodilno Imolo (na sliki akcija s tega srečanja). Danes v Ajdovščini Prosto plezanje na umetni steni Danes se v Ajdovščini obeta sila zanimivo tekmovanje, in sicer v prostem plezanju na umetni steni. To bo tudi finalno tekmovanje za jugoslovanski pokal. Tekmovanje v Ajdovščini bo v športni dvorani Police, tako da bodo gledalci in tekmovalci imeli dobre pogoje in ne bodo odvisni od vremena. Postavljena umetna stena, ki je pritrjena na obstoječo konstrukcijo dvorane, je zelo težavna in zato se obeta tudi zelo atraktivna tekma. V današnjem finalnem delu (ob 14.00) bodo nastopili le najboljši v moški in ženski konkurenci. Tek po Panovcu Novogoriška tekaška sekcija Utrip pripravlja danes Tek dobrih želja, ki pomeni tudi nekakšen zaključek sezone. Proga, ki bo potekala po Panovcu pri Novi Gorici, bo dolga približno 10 km in je primerna za vsakega tekača. Startnine ne bo. Začetek teka je napovedan za 11. uro, štart pa bo pred dijaškim domom Mitja Gorjupa. Tam bo tudi cilj preizkušnje, kjer si bodo tekači lahko izžrebali praktično nagrado. Po teku bo v prostorih doma še družabno srečanje. (E. Č.) Ženska odbojkarska C-l liga V derbiju moške odbojkarske C-2 lige v Gorici Mesini derbi Bor Elpro ■ OMA Do konca prvega dela ženskega odbojkarskega prvenstva v C-l ligi manjkajo še štiri kola. Pred štirinajsdnevnim počitkom se bosta nocoj v telovadnici pristaniških delavcev spoprijela Bor Elpro in OMA Mobili San Giusto. Ob izredno dragocenih točkah gre tudi za prestiž med mestnima velikima tekmecema, ki sta si doslej žep velikokrat stala nasproti ob mreži. Za naše igralke, ki bodo tokrat gostiteljice, prihaja mestni obračun v nepravem času, saj so varovanke trenerja Kalca najprej izgubile doma s prvim favoritom v skupini, Albatrosom iz Trevi-sa, potem pa še v gosteh sredi Dola. Zmaga bi zato nocoj bila seveda izredno dobrodošla ter velika spodbuda za nadaljevanje prvenstva in s tem bitke za mesto pri vrhu lestvice. Poraz bi pahnil slovenskega tretjeligaša precej niže na sedaj dokaj izenačeni lestvici. Po nepričakovanem porazu doma s Pav iz Vidma v 3' kolu so zastopnice OMA Mobili San Giusto nanizale nič manj kot štiri zapo- redne zmage, tako da je njihova samozavest bržkone na višku. V lanskem pr vest vu je vsaka šesterka po enkrat zmagala, letos pa so borovke izbojevale prestižen uspeh na turnirju za 2. memorial Daniele Frison. Borovke so se za derbi dobro pripravile. Brez težav pa le ni šlo. Ob običajnih tegobah Maverjeve z ramo je imela podobne probleme tudi Forausova. Upati je le, da bo nocoj nared in da bo pripomogla kot v preteklih letošnjih nastopih k dobri igri Bora Elpro. Brez težav ni niti v nasprotnem taburu, saj je prva podaja-čica Armaninijeva še vedno poškodovana. Verjetno poškodba Magnaldijeve ni tako huda, da ne bi nastopila. Bržkone se obeta lepo odbojkarsko srečanje, ki bo v telovadnico pristaniških delavcev na Proseku pritegnilo veliko prijateljev odbojke. Že vnaprej lahko rečemo, da prednost igrišča ni na noberni strani, saj sta obe šesterki pod silo razmer prisiljeni igrati na Proseku, ker telovadnica šole Suvich še vedno popravljajo. Po treh letih spet Oljmpia Odbojkarji in odbojkarice v deželnih ligah bodo pred koncem leta in 14-dnev-nim odmorom spravili pod streho 9. prvenstveni nastop. Osrednje srečanje bo to pot v Gorici, kjer se bosta srečali 01ympia in Meblo Imsa (moška C-2 liga) in sta z 12 točkami pod samim vrhom. Po nepričakovanem spodrsljaju enega od favoritov, Cime Truciolari iz Sacileja, je ostalo povsem odprto tudi mesto za sam vrh. Goriški šesterki torej nista izločeni iz boja za napredovanje. Točki v prvem letošnjem goriškem derbiju sta zato bržkone še toliko bolj dragoceni. Ne gre namreč pozabiti, da se naša zastopnika nista spoprijela v boju za točke že tri leta. Najprej je Val (predhodnik današnjega Mebla Imsa) 2 leti igral v ligi, nato so jih zamenjali odbojkarji 01ympie, ki so med tretjeligaši nastopali eno sezono. V obeh taborih je pred derbijem kar recej težav. Pri Meblu Imsa ima Mitja eri težave s kolenom, saj bo moral nekaj časa počivati in potem na operacijsko mizo. Mladi tolkač Mebla Imsa si je priboril mesto v prvi postavi. Težave s tendinitisom ima center Marino Buzzi-nelli in bi moral celo počivati. Gripa pa je spravila v posteljo Fabjana Koršiča. Poleg teh nevšečnosti ne gre spregledati dejstva, da Rajko Petejan izredno malo igra in se kot trener v največji meri posveča pripravi lastnih varovancev. Zaradi službenih obveznosti Rado Lavrenčič manj trenira in seveda tudi malo igra. Brez problemov ni šlo zadnje čase niti v taboru 01ympie. Na zadnjih dveh nastopih ni igral vse boljši tolkač Simon Terpin in je bil prisiljen na odmor in vprašljiv je tudi njegov dre višnji nastop. Tudi v primeru, da bi Simon stopil na igrišče, ne gre pozabiti, da zadnjih štirinajst dni ni treniral, kar se bo prav gotovo zelo poznalo. Med tednom sta prebolela gripo še Luka Marassi in Gregor Sfiligoj. V obeh taborih torej ni manjkalo križev in težav. Verjetno so to samo napovedi pred »neurjem«, saj ozračje derbija marsikaj na hitro »pozdravi«. Tudi v Trstu bo v moški C-2 ligi mestni derbi, in sicer med Rozzolom in Borom Cunjo Avtoprevozov. Borovci so nesporni favoriti za osvojitev šestega para točk. Pred tednom dni je Rozzol, lahko bi rekli po hitrem ppostopku, izgubil v gosteh z Meblom Imso. Vsekakor borov- Meblo Imsa ci nasprotnika ne smejo podcenjevati, kot se je to dogajalo denimo na nekaterih predhodnih nastopih, ko so kar trikrat ostali praznih rok. Nemara niti tržiški Fincantieri ne bi smel zaustaviti zanesljive zmagovite poti Sloge Koimpexa, ki je po prvem tesnem spodrsljaju konec oktobra nanizala sedem zaporednih zmag s samo dvema izgubljenega niza. Po porazu v derbiju s slogašicami ima goriški Agorest lepo priložnost, da se svojim številnim zvestim navijačen oddolži za poraz v domačem nastopu s slabim Virtusom iz Fontanaf-redde. Precej izenačen bo zadnji letošnji nastop med zastopnicami Libertasa sredi Martignacca in Sokolom Indulesom. Nabrežinke imajo točki več, kar pa na igrišču bržkone ne bo pomenila veliko. Odbojkarice Kontovela Electronic Shopa imajo drevi enkratno priložnost, da se znebijo enega neposrednih konkurentov za obstanek v D ligi. Za Brežanke je vsaj na papirju Al Fungo iz Humina boljši nasprotnik, a gostiteljice vse bolj krvavo potrebujejo točke, saj jim voda vse bolj teče v grlo in bitka za obstanek postaja vprašljiva. Statistični pregled v 3. amaterski nogometni ligi (skupina L) Primorcu letos gre precej slabše kot lani PRIMOREC Z 11 točkami so Trebenci zasedli 7. mesto na lestvici. Lani so v tej skupini v 12 tekmah zbrali kar 15 točk in bili na 2. mestu lestvice. Na domačih tleh je Primorec pemagal S. Andreo in Ju-nior Aurisino, delil točki z Bregom in Hermado ter zgubil s Krasom. Zbral je 6 točk, dal 7 in prejel 5 golov. V gosteh so Trebenci premagali Fincantieri in Romano, Igrali neodločeno z Gaj o, zgubiuli pa proti Opicini, Aurisini in Stocku. Zbrali so 5 točk, dali le 3 in prejeli 6 golov. Skupni obračun Primorca ob prvi polovici prvenstva je 11 točk (4 zmage, 3 neodločeni izidi, 4 porazi), 10 danih in 11 Prejetih golov. Pri Primorcu smo doslej zabeležili le eno samo izključitev (Marko Kralj - Stock). Trebenci pa so imeli na razpolago dve 11-metrovki, in sicer obe proti S. Andreu in obe je uspešno izvedel Pitacco. Trener Lugnan je doslej poslal na igrišče kar 21 nogometašev, od katerih so le trije bili vedno prisotni. 11 odigranih tekem (v oklepaju doseženi goli): Keleme-nich (3), Ferluga in Santi; 10: Castro, Coppola, Mule (2) in Privileggi; 9: Leone in E. Kralj; 8: Marko Kralj in Pitacco (2); 5: Canziani in A. Carli (1); 4: Bacchia, Leghissa (2) in Flore-an; 2: Mauro Kralj; 1: Čuk, Bussani, Bellafontana in Facchin. KRAS Krašovci so s 13 točkami zaključili prvi del prvenstva na 4. mestu lestvice. Lani je ekipa Krasa igrala v 2. AL. V Repnu letos Kras ni še zmagal, igral je neodločeno z Romano, Gajo, Fincantierijem, Stockom in S. Andeo, izgubil pa z Junior Aurisino. Zbral je 5 točk, dal 6 in prejel 7 golov. V gosteh je, premagal Primorca, Opicino in Hermado ter igral neodločeno z Bregom in Aurisino. Osvojil je 8 točk, dal 12 in prejel 5 golov. Skupni obračun Krasa je torej 13 točk (3 zmage, 7 neodločenih izidov in 1 poraz), 18 danih in 12 prejetih golov. V vrstah Krasa smo doslej zabeležili dve izključitvi: Škerk (Junior Aurisina) in Somma (S. Andrea). Čeprav je imel na razpolago štiri 11-metrovke, je bil uspešen le Spaz-zapan proti Hermadi. Naj strožjo kazen sta zagrešila Forte z Romano in Hermado ter Fabris proti S. Andreu. Trener Vatta je doslej poslal na igrišče 18 nogometašev, od katerih so štirje odigrali vse tekme. 11 odigranih tekem: Caputo, Marcosini, Fabris (2) in Forte (5); 10: R. Purič in Škerk (1); 9: Albertini (2), Cuccarich (2), Spazzapan (4) in Žagar; 7: I. Tul, A. Škabar, Somma in Lepore (1); 4: D. Purič; 3: Granata (1); 1: Fada in Villalta. BRUNO RUPEL Na sliki: akcija z derbija med Bregom in Krasom. Spet »novost« pri Juventini Vrnil se je Grion Juventina ima novega trenerja, ali bolje rečeno, ima znova starega trenerja Ruggiera Griona, ki je ekipo zapustil pred poldrugim mesecem. Tako je sklenilo vodstvo štandreškega prvoligaša v četrtek zvečer, ko je odslovilo Claudia Miana in na njegovo mesto poklicalo Ruggiera Griona in pomočnika Giorgia Tavčarja. Zamenjava trenerja je tudi med našimi društvi postala običajna, rekli bi rutinska zadeva. Štandrežci pa so uvedli novost in sicer, da so skrb prve ekipe poverili prvemu odslovljenemu tehniku. Odločitev Juventininega vodstva je sledila dvojnemu domačemu porazu proti ekipama, ki sta zasedali spodnji del lestvice. Neuspešna nastopa sta bila torej kriva, da se je društvo odločilo za odslovitev Mianija, ki je svojo kratko kariero pri Juventini začel kar dobro, saj je izbojeval dve pomembni zmagi na tujem. Poraza na domačih tleh pa nista bila v programu in ker je igralce težko odsloviti, si je vso krivde »prevzel« trener Miani. Z zamenjavo je vodstvo želelo tudi »spodbuditi« igralce k večji resnosti na igrišču. Upajmo, da bo ta sprememba le rodila zaželene sadove. Sedaj pa je važno, da se med trenerjem Grionom in nekaterimi igralci izgladijo nesoglasja, zaradi katerih je Grion tudi zapustil ekipo. Potrebni sta medsebojna strpnost in resno delo. V tem času novoletnih počitnic bo treba poiskati rešitve za glavne težave, ki pestijo enajsterico. Časa za dodatne popravne izpite je zelo malo in treba je z uspehi na igriščih premostiti krizo. FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 ^ SOUNDCAR PREDLAGA NOVO LINIJO KENV/OOD UBL Ul. S. Giusto 1 - TRZIC - Tel. 0481/791417 Romunski diktatorski režim se je pod pritiskom lačne množice nepričakovano zrušil v nekaj dneh Ceausescu je več kot 25 let vztrajno utrjeval svoj položaj BUKAREŠTA — Sedaj že bivši šef romunske države in partije Nicolae Ceausescu je bil na oblasti neprekinjeno od leta 1965. Svoj položaj je poslednjič potrdil na kongresu preteklega 24. novembra, ko je bil že šestič potrjen za generalnega tajnika, na tem položaju pa naj bi ostal še pet let. Ceausescu se je rodil 26. januarja 1918 v kmečki družini, že pri petnajstih letih pa se vključil v tedaj ilegalno komunistično partijo. Po drugi svetovni vojni se je začela njegova politična kariera bliskovito razvijati, saj je bil Ceausescu nekakšna senca tedanjega stalinističnega voditelja Georgeja Deja. Že leta 1945 je postal član centralnega komiteja; leto pozneje pa je že bil poslanec ljudske skupščine. Leta 1950 so ga določili za pomočnika ministra za gospodarstvo. V krajših časovnih presledkih je nato postal član politbiroja in šef armadne uprave. Po smrti Georgeja Deja leta 1965 je imel Ceausescu že dodobra zglajeno pot in je lahko ciljal na najvišjo državno in partijsko oblast. Že na prvem partijskem kongresu po Dejevi smrti je bil izvoljen za generalnega tajnika, leta 1967 je zasedel mesto ministrskega predsednika, s ča- som, leta 1974, je postal predsednik države in šef oboroženih sil. V času sovjetske invazije na Češkoslovaško si je Ceausescu v svetu pridobil velik ugled, saj je bila Romunija edina od držav članic Varšavskega pakta, ki se sovjetske invazije ni udeležila. Tudi v Romuniji je bil zelo popularen, čeprav ni mogoče reči, da je bil med ljudstvom priljubljen. Tisti, ki so se z njegovo represivno poltiko strinjali, so namreč že tedaj bili v manjšini. »Condu-cator«, kot se je imenoval, se je hotel otresti sovjetske suverenosti in je ljudem obljubljal narodno neodvisnost. Obljubam je ljudstvo verjelo, še zlasti po češkoslovaški izkušnji, ko je tudi Romuniji grozila nevarnost sovjetske vojske. Oblast si je Ceausescu utrjeval tudi tako, da je izvajal najstrožji nepotizem, saj je na razna vodilna mesta postavil svoje najožje sorodnike, predvsem ženo Eleno in sina Nicuja. Elena je postala drugi človek v državi in je v njegovi odsotnosti prevzela vse najvišje državniške in partijske funkcije. Sin Niču je od leta 1982 član centralnega komiteja, Ceusescov brat Ilia pa je pomočmik obrambnega ministra. Druge pomembne funkcije pa je conducator poveril kakim desetim članom svoje dinastije. Romunska vojska se je pridružila ljudstvu BUKAREŠTA — V preteklih dneh je bilo nič koliko pričevanj o brutalnosti, s katero so romunske oborožene sile nastopile proti ljudstvu v Temišvarju in v Aradu. Ves svet je ganilo pričevanje očividcev, ki so v Temišvarju prisostvovali pokolu kakih 30-35 nedolžnih otrok, ki so jih demonstranti postavili kot živi zid pred sebe, da bi preprečili poseg vojske. Vendar posebne enote niso oklevale: na ukaz so streljale proti otrokom in proti množici, malčki so obležali v krvi. Do korenite spremembe je prišlo včeraj zjutraj, baje najprej v Bukarešti. Iz tankov, ki so jih romunske oblasti poslale nad demonstrante, so se vojaki odzvali klicom delavcev, žensk, študentov in ustavili svoja težka vozila. To je bilo zgovorno znamenje, da je nepopustljivost Ceauscovega režima dosegla obraten učinek: romunski vojaki niso bili več pripravljeni streljati na svoje sodržavljane. V trenutku, ko je usoda Romunije še neznana, saj prihajajo iz Bukarešte nasprotujoče si in zaskrbljujoče vesti, so vojaki izročili tanke ljudstvu. Vsi skupaj pa so se podali v središče mesta, na glavni trg, da bi proslavili beg diktatorja Ceausesca in padec štiridesetletne diktature. Vendar Bukarešta ni bila edino mesto, kjer so se vojaki pridružili ljudstvu. O podobnih primerih poročajo tudi iz Temišvarja, kjer so bile včeraj spet velike demonstracije zoper režim, vesti pa poročajo japonski diplomati, ki so bili očividci dogodkov. Comeliu Manescu ljudski buditelj BUKAREŠTA Zaenkrat nesporni buditelj ljudske vstaje v Romuniji je bivši zunanji minister, Comeliu Manescu. Star je 73 let, aprila letos pa je zanj Ceausescu odredil hišni pripor, ker je s vojimi idejami ogrožal socializem. Skupaj s petimi romunskimi disidenti je Manescu preteklega marca podpisal odprto pismo, v katerem je ostro kritiziral Ceau-sescovo tiransko politiko. Ta ga je za kazen odstranil s prizorišča in ga koniiniral v neki kmetijsko-industrijski center nedaleč od Bukarešte. Preden je padel v nemilost je bil Manescu zunanji minister in romunski veleposlanik v Budimpešti in Parizu. V tem svoj-stvu se je udeleževal vseh romunskih diplomatskih pobud. Leta 1967 je bil kot prvi predstavnik komunistične države izvoljen za za predsednika generalne skupščine OZN. Filmska naglica usodnih dogodkov ki so te dni pretresli Romunijo BUKAREŠTA — Dogodki v Romuniji so prej, kot je bilo pričakovati, privedli do edinega logičnega konca. Manj kot teden dni je bilo potrebno, da je padla dejansko še zadnja trdnjava ortodoksnega stalinizma v Evropi (če zanemarimo Albanijo, ki pa v veliki samoizolaciji živi dejansko že 40 let) in romunski narod je z odstranitvijo absolutističnega režima Nicolaea Ceausesca in njegove družine obrnil novo stran v zgodovini te države. Včerajšnji razplet je sledil zgodovinskemu tednu, v katerem so se presenetljivi in tudi tragični dogodki vrstili s filmsko naglico. V soboto, 16. decembra -Približno 5000 prebivalcev je na ulicah Temišvarja protestiralo proti napovedani deportaciji protestantskega duhovnika madžarske narodnosti Laszla Toekesa. Na ljudski protest so se varnostne sile in vojaštvo s tanki ter helikopterji spravile nad demonstrante... V nedeljo, 17. decembra - Demonstracije v Temišvarju se nadaljujejo tudi v noči na nedeljo, na ulicah je vedno več ljudi, v centru Temišvarja pa so manifes-tanti tudi napadli režimske ustanove in zažigali slike Ceausesca. Takrat je nasilno posegla vojska in priče govorijo o stotinah in morda tudi o tisočih mrtvih. O dogodkih romunske oblasti molčijo, zaprle pa so svoje meje z Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo in Sovjetsko zvezo. V ponedeljek, 18. decembra -Kljub krvavi represiji je Ceausescu odpotoval na uradni obisk v Iran, Temišvar, Arad in Cluj pa so zasedle močne oklepne enote. V torek, 19. decembra - V Temišvarju postaja položaj vse bolj napet in manifestacije proti romunskemu režimu ne pojenjajo. Priče, ki zapuščajo Romunijo, potrjujejo govorice o stotinah žrtev v soboto in nedeljo na temišvar-skih ulicah. Napetost v državi se stopnjuje, zato režim v Bukarešti uvede posebne vojaške patrole, ki nadzorujejo položaj v prestolnici. Iz sveta prihajajo ogorčene reakcije zaradi nasilnega posega vojske in policije. V sredo, 20. decembra - Na manifestacijah v Temišvarju so- deluje vse več ljudi in delavci ter uporniki so zavzeli večino tovarn v mestu, v njihove roke pa je padel tudi največji romunski petrokemični kombinat Solventul. Pod grožnjo, da ga bodo vrgli v zrak, če vojska ne zapusti Temišvarja, dosežejo tudi pogovore z ministrskim predsednikom, kateremu postavijo svoje zahteve v zvezi z demokratskimi procesi v državi. Iz Teherana se je vrnil tudi Ceausescu, ki je po radijskih valovih »pohvalil« ravnanje vojske, »ki je razbila skupine huliganov«. Zvečer so v Temišvarju in Aradu proglasili izredno stanje. V četrtek, 21. decembra - Ceausescu in njegov režim v Bukarešti organizirajo miting v podporo vladajoči garnituri. Na mitingu se je zbralo preko sto tisoč ljudi, ki pa so kasneje začeli vzklikati gesla proti Ceausescu. Do večera se manifestanti niso razšli, Ceausescov režim pa je ponovno ukazal vojski, da z vsemi sredstvi zagotovi red. Ponovi se slika iz Temišvarja, streli pa so v romunski prestolnici odmevali še pozno v noč. Po vojaškem posegu so na ulicah Bukarešte obležale nove žrtve. V petek, 22. decembra - V Bukarešti se demonstracije nadaljujejo in Ceausescu okliče izredno stanje. Kmalu preko radia sporočijo, da je notranji minister Mileu napravil samomor. Vojska začenja prestopati na stran demonstrantov v vseh romunskih mestih. Uporniki osvojijo državno radijsko postajo in proglasijo zmago, Ceausescu pa s helikopterjem pobegne neznano kam. BTPP01/1 1. JANUAR 90 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. januarja 1990 in zapadlostjo 1. januarja 1994. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca d'-Italia ali pri bančnih zavodih 27. decembra do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); re- zervirajo se po ceni, ki je lahko 95,85% ali višja. Cena, ki bo izneše-na na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 2. januarja po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: do 27. decembra Izklicna cena dražbe Rok 4 leta Letni donos izklicne cene bruto neto 14,37% 12,54%