URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, sreda 24. decembra 1980 Cena 30 dinarjev	Leto XXXVII
. 1521.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine
Razglaša se zakon o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
15.	decembra 1980, na seji Zbora občin dne 15. decembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne
15.	decembra 1980.
St. 0100-117/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o	sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine
1.	člen
Poleg primerov, določenih v 619., 620. in 621. členu zakona o združenem delu, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti (v nadaljnjem besedilu — skupščina) izreče začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine tudi v primerih:
—	če organizacija združenega dela v dogovorjenem roku ne uskladi svojih samoupravnih splošnih aktov z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila ali h kateremu je pristopila oziroma takega družbenega dogovora ne izvaja;
—	če organizacija združenega dela ne izpolnjuje obveznosti, ki so dogovorjene s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev oziroma z drugim samoupravnim sporazumom, ki ga je sprejela, ter s tem ovira ali preprečuje uresničevanje ciljev tega sporazuma;
—	če organizacija združenega dela nima urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma o samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v delovno organizacijo ali v druge oblike združevanja dela in sredstev.
Skupščina ugotovi, ali so v primerih iz prejšnjega odstavka nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih v organizaciji združenega dela oziroma ali so huje oškodovani družbeni interesi.
2.	člen
Poleg ukrepov družbenega varstva, določenih v 622. členu zakona o združenem delu, lahko v primerih iz prejšnjega člena in v primerih, navedenih v 1. toč-
ki 619. člena in v 2. točki 620. člena zakona o združe- ' nem delu, skupščina izreče začasno omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo največ do višine, ki jo določi skupščina hkrati z izrečenim ukrepom začasne omejitve. Ta ukrep se lahko izreče za čas, dokler niso odpravljeni vzroki za primere, ki so bili razlog zanj, vendar najdalj za dobo enega leta.
3.	člen
Pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacijo združenega dela, ki jo da zbor delavcev temeljne organizacije združenega dela, organ samoupravne delavske kontrole, sindikat, služba družbenega knjigovodstva, ustanovitelj organizacije združenega dela, pristojni organ skupščine, sodišče in upniki, obravnava izvršni svet skupščine oziroma drug pristojni organ. Ta pripravi za skupščino obrazložen predlog enega ali več začasnih ukrepov družbenega varstva, ki naj jih skupščina sprejme ter v njem navede razloge in okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno izreči predlagane ukrepe.
Ce se izvršni svet skupščine ali drug pristojni organ s pobudo ne strinja, to takoj sporoči skupščini z obrazloženim odklonilnim stališčem.
4.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja pošlje predlog za začasne ukrepe družbenega varstva neposredno skupščini.
5.	člen
Predlog za začasne ukrepe družbenega varstva po
3.	in 4. členu tega zakona vsebuje podatke, dejstva in okoliščine o obstoju motenj oziroma oškodovanja družbenih interesov, da se omogoči skupščini ocena utemeljenosti in zakonitosti ter primernosti predlaganih ukrepov.
6.	člen
Preden skupščina obravnava predlog o začasnih ukrepih družbenega varstva, obvesti o tem pobudnika, pristojni organ sindikata, delavce in organe, zoper katere je predlagan izrek začasnih ukrepov družbenega varstva in izvršni svet.
7.	člen
Preden skupščina obravnava predlog o začasnem ukrepu družbenega varstva, zahteva mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja, če ta ni predlagatelj. Mnenje svojega izvršnega sveta zahteva, če predloga ni dal izvršni svet.
Organ iz prejšnjega odstavka, ki mu je skupščina poslala v mnenje predlog o začasnem ukrepu družbenega varstva, lahko v svojem mnenju navede nove razloge in nove dokaze za oziroma proti predlaganim začasnim ukrepom.
8.	člen
Preden skupščina sprejme sklep, obravnava razloge in okoliščine, ki dokazujejo utemeljenost in zakonitost predloga za izdajo začasnega ukrepa in njegove primernosti, kakor tudi dejstva, ki govorijo zoper sprejem predloga. Na obravnavo pred-
loga povabi prizadete udeležence. Udeleženci so enakopravni pri sodelovanju na obravnavi v skupščini.
Pri ouiočanju o uvedbi začasnin ukrepov Janko skupščina sprejme predlog v celoti ali deloma, lahko ga zavrne, alj odloči drugače.
Postopek za obravnavo m sprejem začasnega ukrepa druzuenega varstva je hiter.
9.	člen
Skupščina izreče začasne ukrepe družbenega varstva s s Klepom, ki vsebuje izrek, ourazložitev in pouk o pravnem sredstvu.
10.	člen
Ce skupščina imenuje v organizaciji združenega dela začasni organ, odloči, ali je ta začasni organ individualni ali kolegijski. Ce je določen individualni začasni organ, ga poimensko imenuje; če je določen kolegijski začasni organ, določi število članov tega organa in poimensko imenuje njegove člane.
S	sklepom o imenovanju začasnega organa skupščina odloči o nadomestilu osebnega dohodka delavcev za čas opravljanja funkcije individualnega začasnega organa oziroma člana kolegijskega začasnega organa.
Stroške začasnega organa nosi organizacija združenega dela, v kateri je imenovan ta organ, če skupščina ne odloči drugače.
11.	člen
Zoper sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva imajo prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
12.	člen
Skupščina spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva in presoja, ali so še razlogi zanje; za to spremljanje lahko skupščina pooblasti izvršni svet ali organ za družbeni nadzor.
13.	člen
Organi in organizacije, predvideni v 3. in 4. členu tega zakona in začasni organ v organizaciji združenega dela lahko predlagajo, da začasni ukrepi družbenega varstva prenehajo pred določenim časom, če so prenehali razlogi, zaradi katerih so bili izrečeni. Predlog za prenehanje začasnih ukrepov mora biti obrazložen z dejstvi, ki dokazujejo, da so ti razlogi prenehali.
Odločitev o predlogu iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina, ki je sprejela sklep o uvedbi začasnih ukrepov, najkasneje v 30. dneh po prejemu tega predloga na podlagi mnenja svojega izvršnega sveta ter družbenega pravobranilca samoupravljanja, če ta ni predlagal prenehanja začasnih ukrepov.
14.	člen
Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva in sklep o njihovem prenehanju se objavita v uradnem glasilu družbenopolitične skupnosti.
15.	člen
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo pri izrekanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovnih skup-
nostih v organizacijah združenega dela, bankah, zavarovalnih SKupnostih, kmetijskih in drugih zadrugah in v samoupravmn interesnih situpnosun.
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi pri uporabi začasnih ukrepov za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine po določoah 85. uo 91. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79).
16.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 016-16/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1522.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
» razglasitvi zakona o igrah na srečo
Razglaša se zakon o igrah na srečo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 15. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 15. decembra 1980.
St. 0100-118/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON o igrah na srečo
1.	Splošne določbe
1.	člen
Igre na srečo po tem zakonu so loterije, tombole, tota, športne napovedi in druge podobne igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska možnost zadeti dobitke, izid igre pa ni odvisen od njihovega znanja ali spretnosti, temveč od naključja ali kakšnega negotovega dogodka.
Za igre na srečo po tem zakonu se štejejo tudi igre, ki se igrajo v posebnih igralnicah (v nadaljnjem besedilu : posebne igre na srečo).
2.	člen
Igre na srečo se smejo prirejati le zato, da se z njimi pridobijo sredstva za financiranje socialno-hu-manitarnih in kulturno-prosvetnih dejavnosti ter dejavnosti na področju tehnične in telesne kulture ozi-"oma rekreacije.
Posebne igre na srečo se smejo prirejati le zato, da se z njimi izpopolnjuje ponudba turističnih privlačnosti nekega kraja in pridobijo finančna sredstva za pospeševanje turizma.
3.	člen
Nagradni razpisi v reklamne namene, ki jih prirejajo organizacije združenega dela, ter pogodbe na srečo, ki jih sklepajo posamezniki, se ne štejejo za igre na srečo po tem zakonu.
4.	člen
Igre na srečo smejo prirejati samo družbene organizacije in društva (v nadaljnjem besedilu: prireditelji).
Loterija Slovenije sme prirejati vse vrste iger na srečo iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.
Posebne igre na srečo smejo prirejati le organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinske oziroma turistične storitve, ali se ukvarjajo s pospeševanjem turizma.
5.	člen
Prireditelj mora zagotoviti dobitke v vrednosti, ki jo določa ta zakon.
Za obveznosti do udeležencev v igri na srečo odgovarja prireditelj z vsemi svojimi sredstvi
6.	člen
Vsaka igra na srečo mora imeti pravila, ki jih sprejme prireditelj.
7.	člen
Udeleženci v igrah na srečo so imetniki srečk, tombolskih tablic ali potrdil o vplačilu zneska za udeležbo v igri.
8.	člen
Dobitki v igrah na srečo so lajhko v denarju, blagu ali v storitvah, kot je določeno v pravilih iger na srečo.
9.	člen
Za prireditev igre na srečo mora imeti prireditelj dovoljenje pristojnega upravnega organa.
Dovoljenje mora imeti tudi prireditelj z območja druge republike oziroma avtonomne pokrajine, če želi sprejemati vplačila in opravljati druga opravila v zvezi s katerokoli igro na srečo na območju SR Slovenije.
2.	Prirejanje iger na srečo
10.	člen
Prireditelj lahko prireja le loterije in tombole, in sicer na podlagi dovoljenja za vsako posamezno igro na srečo.
Dovoljenje za prireditev igre na srečo izda:
— za družbene prihodke pristojen upravni organ občine, na katere območju ima prireditelj sedež, če naj se srečke ali tombolske tablice prodajajo samo na območju ene občine;
— Republiški sekretariat za finance, če naj se srečke ali tombolske tablice prodajajo na območju dveh ali več občin ali na območju vse SR Slovenije.
Prireditelj z območja druge republike oziroma avtonomne pokrajine lahko na območju SR Slovenije prodaja srečke oziroma tombolske tablice le na podlagi dovoljenja, ki mu ga izda Republiški sekretariat za finance.
11.	člen
Prireditelj lahko priredi loterijo oziroma tombolo samo enkrat na leto.
Srečke oziroma tombolske tablice se glasijo na prinašalce.
12.	člen
Loterije, pri katerih je žrebanje dobitkov opravljeno vnaprej in se srečke prodajajo v zaprtih ovitkih (ekspresna loterija), lahko prireja samo Loterija Slovenije.
13.	člen
Za prireditev igre na srečo, ki se prireja v okviru kulturnega ali zabavnega programa prireditelja, ni
potrebno dovoljenje iz 10. člena tega zakona, če skupna vrednost srečk oziroma tombolskih tablic ne presega zneska, ki ga določi Republiški seKretanat za finance.
Prireditelj iz prejšnjega odstavka mora za družbene prihodke pristojni upravni organ oočine obvestiti o prireditvi take igre na srečo najpozneje osem dni pred prireditvijo.
14.	člen
V	prošnji za izdajo dovoljenja za prireditev igre na srečo mora prireditelj navesti, katero igro na sreco želi prirediti, kakšen je namen, kolikšna je vrednost izdanih srečk ali tombolskih tablic ter kje bo prodajal srečke ali tombolske tablice.
1	Prošnji mora prireditelj priložiti:
—	izvleček iz statuta prireditelja, iz katerega je razvidna njegova dejavnost;
—	sklep pristojnega organa prireditelja o prireditvi igre na srečo;
—	pravila iger na srečo.
15.	člen
Organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, odloča o prošnji po prostem preudarku, pri tem upošteva zlasti, v kateri namen se prireja igra na srečo, kako pogosto se prireja igra na srečo na istem območju, koliko stane srečka ali tombolska tablica, kakšna je vrednost dobitkov glede na vrednost srečk oziroma tombolskih tablic in alj je v pravilih igre zadosti poskrbljeno za naključnost pri žrebanju.
16.	člen
Organ, ki dovoli prireditev igre na srečo, pri kateri se dobitki izplačujejo v denarju, sme pred uovo-litvijo zahtevati od prosilca, naj položi v gotovini varščino, ki jo določi organ, ali pa sme v odločbi o dovolitvi prireditelju naložiti, da mora del zneska, ki ga dobi s prodajo srečk ali tombolskih tablic, deponirati pri banki in da sme s tem zneskom razpolagati samo z njegovim dovoljenjem.
Znesek iz prejšnjega odstavka ne sme preseči skupnega zneska, ki je potreben za izplačilo dobitkov in drugih obveznosti.
17.	člen
Prireditelj, ki je že dobil dovoljenje za prireditev posamezne igre na srečo, ne sme spreminjati pravil igre, če je že začel prodajati srečke ali tombolske tablice.
Organ, ki daje dovoljenje za prireditev igre na srečo, sme na prošnjo prireditelja privoliti, da se odloži dan ali spremeni kraj žrebanja dobitkov, s tem, da se žrebanje dobitkov lahko odloži največ za 30 dni.
Če je prireditelj igre na srečo že začel prodajati srečke ali tombolske tablice, sme odpovedati prireditev igre le, če vrne prejeti denar.
Če je prireditelj, ki odpove prireditev igre na srečo, položil varščino po prejšnjem členu, mu jo organ, ki je dovolil prireditev igre na srečo, dà v prosto razpolaganje.
V	primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora prireditelj objaviti odložitev ali spremembo kraja žrebanja ali odpoved igre na srečo na enak način, kot je bilo objavljeno obvestilo o prireditvi igre na srečo.
18.	člen
Pravila iger na srečo morajo vsebovati:
—	ime in sedež prireditelja;
—	ime organa prireditelja, ki je sklenil prirediti igro na srečo, ter številko in datum ustrezne odločbe ali sklepa;
—	ime igre na srečo in njen opis;
—	namen, za katerega bodo porabljena z igro pridobljena iinančna sredstva;
—	vrste in število dobitkov ter njihovo skupno vrednost;
—	rok, do katerega se sprejmejo vplačila za udeležbo v igri na srečo;
_______ način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov;
—	način objave izida žrebanja dobitkov oziroma izida iger;
_______ rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma izdajanja dobitkov;
—	območje, na katerem se prirejajo igre na srečo.
V	pravilih iger na srečo mora biti zlasti podrobno določen postopek žrebanja dobitkov tako, da je popolna naključnost zagotovljena v vseh stopnjah priprave in izvedbe žrebanja.
19.	člen
Pravila loterij morajo poleg podatkov iz prejšnjega člena obsegati še:
—	skupno število srečk, ki jih bo prireditelj izdal, in njihovo skupno vrednost;
—	opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej ;
—	ceno posamezne srečke z navedbo, ali bo prireditelj izdal samo cele ali tudi polovične, četrtin-ske ali druge drugače razdeljene srečke.
Pravila tombol morajo poleg podatkov iz prejšnjega člena obsegati še:
—	skupno število tombolskih tablic, ki jih bo prireditelj izdal, in njihovo skupno vrednost;
—	ceno posamezne tombolske tablice;
__ opis tombolske tablice z navedbo besedila, ki
bo natisnjeno na njej, s podatki o številu polj, vodoravnih in navpičnih stolpcev, o številu igralnih številk v celoti in v posameznih vrstah;
_______ kako bodo z žrebanjem številk razdeljeni dobitki, koliko številk v vrsti ali na tablici mora biti izžrebanih za posamezne skupine dobitkov, po kakšnem vrstnem redu bodo razdeljeni dobitki v posameznih skupinah, posebno pa še tombolski dobitki, kako bo prireditelj ravnal, če bodo udeleženci predložili več tablic z izžrebanimi številkami, kot bo še na voljo dobitkov v posamezni skupini.
20.	člen
Pravila iger na srečo sprejema organ prireditelja, določen z njegovim statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom.
Pravila iger na srečo potrjuje organ, ki je po določbah tega zakona pristojen za izdajo dovoljenja za prireditev igre na srečo.
Prireditelj mora pravila iger na srečo objaviti na krajevno običajen način in jih občanom na njihovo zahtevo predložiti na vpogled.
21.	člen
Pri igrah na srečo mora znašati skupna vrednost dobitkov najmanj 40 °/o vrednosti izdanih srečk ali tombolskih tablic oziroma prejetih vplačil za udeležbo v igri, če ni s tem zakonom drugače določeno.
22.	člen
Pri igrah na srečo, kjer se dobitki žrebajo, se opravlja žrebanje v navzočnosti komisije, Ki jo imenuje za družbene prihodke pristojni upravni organ občine, na katere območje se žrebajo dobitki.
Pred začetkom žrebanja mora prireditelj komisijsko uničili oziroma zapečatiti vse neprodane srečke oziroma tombolske tablice.
Pri tombolah morajo biti izžrebani vsi dobitki ne glede na število prodanih tombolskih tablic.
23.	člen
Žrebanje dobitkov mora biti javno.
O	poteku žrebanja piše komisija zapisnik, ki ga podpišejo vsi njeni člani. V zapisnik se zapiše zlasti čas, kraj in način žrebanja dobitkov, izžrebamo številke ali imena izžrebanih udeležencev z navedbo dobitkov, ki jih dobijo, ter morebitne pripombe udeležencev igre.
Zapisnik o poteku žrebanja pošlje prireditelj organu, ki je izdal dovoljenje za prireditev igre na srečo, in sicer najpozneje v sedmih dneh od opravljenega žrebanja.
24.	člen
Sporočilo o izidu žrebanja dobitkov mora prireditelj objaviti najpozneje v sedmih dneh od dneva žrebanja dobitkov oziroma od dneva, ko je bil izid ugotovljen.
Način objave sporočila določajo pravila iger na srečo.
25.	člen
Dobitki se izplačujejo oziroma izdajajo v roku, ki ga določajo pravila iger na srečo, s tem, da ta rok ne sme biti krajši kot 60 dni od dneva objave poročila o izidu žrebanja.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka zastara pravica do izplačila ali izdaje dobitka.
26.	člen
Po poteku roka za izplačilo oziroma izdajo dobitkov komisija iz 22. člena tega zakona ugotovi, kateri dobitki v navedenem roku niso bili prevzeti in kakšna je njihova vrednost.
Zapisnik o ugotovitvi iz prejšnjega odstavka pošlje komisija organu, ki je izdal dovoljenje za prireditev igre na srečo, in sicer najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za izplačilo oziroma izdajo dobitkov.
27.	člen
Dobitki, ki niso bili izplačani ali dvignjeni v roku iz 25. člena tega zakona, pripadajo prireditelju za namene, za katere je bila igra na srečo prirejena.
3.	Loterija Slovenije
28.	člen
Loterija Slovenije prireja igre na srečo na območju vse SR Slovenije z namenom, da se pridobijo sredstva za financiranje socialno-humanitarnih in te-lesno-kulturnih dejavnosti.
Dejavnost Loterije Slovenije je posebnega družbenega pomena.
Loterija Slovenije je organizacija združenega dela; za njeno poslovanje se uporabljajo predpisi, ki veljajo za organizacije združenega dela s področja gospodarstva, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače.
29.	člen
Igre na srečo prireja loterija Slovenije samostojno ali skupaj z loterijskimi organizacijami iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
Za prirejanje igre na srečo Loteriji Slovenije ni potrebno dovoljenje iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.
30.	člen
Loterija Slovenije prireja skupaj z loterijskimi organizacijami iz drugih republik in avtonomnih pokrajin loterijo, loto in športno napoved, lahko pa tudi druge igre na srečo, za katere se loterijske organizacije tako dogovorijo.
Pri igrah na srečo iz prejšnjega odstavka mora znašati skupna vrednost dobitkov najmanj 47 “/o vrednosti izdanih srečk oziroma prejetih vplačil za loto in športno napoved.
31.	člen
Prihodke, dosežene z dejavnostjo Loterije Slovenije, sestavljajo prihodki od srečk in vplačil za sodelovanje v drugih igrah na srečo ter drugi prihodki, ki jih Loterija Slovenije doseže s svojim poslovanjem.
Način ugotavljanja prihodkov iz prejšnjega odstavka predpiše republiški sekretar za finance.
32.	člen
Prihodki, doseženi z dejavnostjo Loterije Slovenije, se razporejajo:
—	na del za izplačilo dobitkov skladno s pravili posamezne igre na srečo;
—	na del za kritje stroškov poslovanja skupnosti loterijskih organizacij ;
—	na del, ki predstavlja celotni prihodek Loterije Slovenije;
—	na del za financiranje socialno-humanitarnih in telesno-kulturnih dejavnosti.
33.	člen
Za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju dejavnosti Loterije Slovenije se v Loteriji Slovenije oblikuje poseben organ: loterijski svet.
Loterijski svet sestavljajo delegati Skupščine SR Slovenije, delegati socialno-humanitarnih in telesno-kulturnih organizacij, delegati družbenopolitičnih organizacij ter delegati delavcev Loterije Slovenije.
Loterijski svet imenuje Skupščina SR Slovenije na predlog Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Delegati v loterijskem svetu se imenujejo za dve
leti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma imenovan za delegata v loterijskem svetu.
34.	člen
Pri uresničevanju zadev posebnega družbenega pomena opravlja loterijski svet naslednje naloge:
—	potrjuje statut Loterije Slovenije;
—	potrjuje letni finančni načrt in zaključni račun Loterije Slovenije, razen tistega dela, ki se nanaša na razporejanje celotnega prihodka Loterije Slovenije;
—	odloča o razporeditvi prihodkov, doseženih z dejavnostjo Loterije Slbvenije v smislu 32. člena tega zakona;
—	odloča o razporeditvi sredstev zä socialno-hu-manitarne in telesno-kulturne dejavnosti na posa-
mezne organizacije — po prejšnjem mnenju Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;
—	daje soglasje k imenovanju poslovodnega organa Loterije Slovenije;
—	odloča o uvedbi iger na srečo in sprejema pravila teh iger.
35.	člen
Sredstva za socialno-humanitarne in telesno-kulturne dejavnosti se po četrti alinei prejšnjega čarna razporejajo na posamezne organizacije na poalagi meril in po postopku, ki jih določi loterijski svet po poprejšnjem mnenju Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
36.	člen
Da bi se zagotovila potrebna sredstva za financiranje socialno-humanitarnih in telesno-kulturnih dejavnosti, Loterija Slovenije nj dolžna obračunavati in plačevati obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin in obveznosti za sklade skupnih rezerv ter ni dolžna združevati sredstev družbene reprodukcije za razširitev materialne osnove dela v dejavnostih samoupravnih interesnih skupnosti na področju materialne proizvodnje.'
37.	člen
Za prodajanje srečk ter sprejemanje vplačil športne napovedi in lota lahko Loterija Slovenije v skladu s samoupravnim splošnim aktom sklene posebno pogodbo z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri drugi organizaciji oziroma skupnosti, če se te naloge opravljajo zunaj poslovnih prostorov Loterije Slovenije v primerih, ko ni pogojev za posebno poslovno mesto oziroma ko gre za manjši obseg dela. Takšna pogodba se lahko sklene le s privolitvijo organizacije oziroma skupnosti, kjer je tak delavec v delovnem razmerju.
Opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka se ne šteje za opravljanje začasnega ali občasnega dela po pogodbi o delu v smislu predpisov o delovnih razmerjih.
4.	Posebne igre na srečo
38.	člen
Posebne igre na srečo po tem zakonu so:
—	igre, ki jih igralci igrajo proti igralnici,
—	igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu,
—	igre na igralne avtomate.
39.	člen
Za igralne avtomate po prejšnjem členu se štejejo mehanične naprave (ročne naprave, naprave na električni ali drugačni pogon in podobno), v katere se mečejo kovanci ali posebni žetoni in kjer imajo udeleženci možnost zadeti dobitke, izid iger pa ni odvisen od njihovega znanja ali spretnosti, temveč od naključja.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet z igralnimi avtomati, smejo te avtomate prodati, oddati v najem ali kako drugače dati na razpolago le organizacijam, ki imajo dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo.
40.	člen
Posebne igre na srečo se smejo prirejati samo v posebni igralnici.
Igralnica mora biti urejena tako, da so prostori za igro ter prostori za goste in osebje igralnice prostorsko zaključena celota.
V	igralnici mora Diti organizirana recepcij ska služba tako, da je zagotovljeno popolno nadzorstvo nad osebami, ki prihajajo v igralnico.
41.	Člen
Za prirejanje posebnih iger na srečo je potrebno dovoljenje, ki ga izda Republiški sekretariat za finance po prostem preudarku, ko dobi poprej mnenje republiških upravnih organov, pristojnih za turistično dejavnost, notranje zadeve in mednarodno sodelovanje.
Za zaokroženo turistično območje, ki ga določi republiški upravni organ, pristojen za turistično dejavnost, se sme izdati dovoljenje samo za eno igralnico.
Prošnji za izdajo dovoljenja je treba priložiti:
—	izvleček iz statuta, iz katerega je razviden predmet poslovanja prosilca,
—	dokaz, da ima prosilec zagotovljeno strokovno osebje za vodenje iger v igralnici;
—	pravila iger, ki se bodo igrale v igralnici.
V	odločbah, izdanih po prvem odstavku tega člena, ni treba navesti razloga za odločitev.
42.	člen
V	dovoljenju za prirejanje posebnih iger na srečo je treba navesti, za katere posebne igre na srečo velja dovoljenje.
V	igralnici se smejo igrati samo tiste posebne igre na srečo, ki so navedene v dovoljenju iz prejšnjega odstavka.
43.	člen
Za vsako vrsto posebnih iger na srečo, ki jih gostje lahko igrajo, mora imeti igralnica posebna pravila. Pravila morajo biti sestavljena v slovenščini in še v najmanj dveh tujih jezikih.
Iz pravil mora biti razviden potek posebne igre na srečo.
Pravila morajo biti gostom igralnice vselej na razpolago.
44.	člen
Posebne igre na srečo se lahko prirejajo le v turističnih krajih, ki imajo primerno število sodobnih urejenih hotelskih obratov z najmanj 1000 ležišči v teh obratih za oddajanje turistom, in v katerih je bilo v zadnjem letu pred izdajo dovoljenja doseženo najmanj 200.000 prenočitev tujih gostov.
Igre na igralne avtomate, ki jih določi Republiški sekretariat za finance, se lahko prirejajo tudi v drugih turističnih krajih, v katerih je bilo v zadnjem letu pred izdajo dovoljenja v okviru skupnega števila prenočitev doseženih najmanj 30 °/o prenočitev tujih gostov.
45.	člen
Republiški sekretariat' za finance lahko po poprejšnjem mnenju organov iz prvega odstavka 41. člena tega zakona izdano dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo razveljavi, čc ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon.
46.	člen
Igralnica sme začeti z delom ali se preseliti v druge prostore šele, ko za družbene prihodke pristojni občinski upravni organ s posebno odločbo ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 40. člena tega zakona.
47.	člen
Posebnih iger na srečo se smejo udeleževati le tuji državljani.
48.	člen
Delavci, ki so zaposleni v igralnici, ne smejo igrati v njej posebnih iger na srečo.
Pravice in obveznosti delavcev v zvezi z vodenjem posameznih posebnih iger na srečo ter njihov odnos do igralcev se uredijo s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela, ki prireja posebne igre na srečo.
49.	člen
Jugoslovanski državljani, razen delavcev, zaposlenih v igralnici in oseb v spremstvu odgovornega delavca v igralnici, ne smejo vstopiti v prostore igralnice.
Nadzorstveni organi imajo pravico vsak čas vstopiti v igralnico, ko opravljajo svojo službo.
50.	člen
Denarne obveznosti in dobitki pri posebnih igrah na srečo se obračunavajo le v tujih valutah, ki jih določi Narodna banka Slovenije.
51.	člen
Sredstva, ki se iz čistega dohodka, doseženega s poslovanjem igralnice namenijo za razširitev materialne osnove dela, se usmerjajo v vlaganja za pospeševanje turizma, v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov organizacij združenega dela s področja turizma v kraju, kjer je igralnica in v širšem turističnem območju.
5.	Nadzorstvo
52.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti za družbene prihodke pristojni upravni organi v občinah ter Republiški sekretariat za finance.
G. Kazenske določbe
53.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek prireditelj igre na srečo:
1.	če brez dovoljenja priredi igro na srečo ali sprejema vplačila za igro na srečo, za katero pristojni organ ni izdal dovoljenja <9. in 10. člen);
2.	če spremeni pravila iger (prvi odstavek 17. člen) ali če brez dovoljenja odloži dan oziroma spremeni kraj žrebanja dobitkov (drugi odstavek 17. člena) ;
3.	če uporabi sredstva, pridobljena z igro na srečo, za namene, ki niso določeni v pravilih iger (četrta alinea prvega odstavka 18. člena);
4.	če izda srečke ali tombolske tablice v drugačnem številu oziroma v drugačni skupni vrednosti, kot je določeno v pravilih iger (19. člen);
5.	če pred začetkom žrebanja dobitkov komisijsko ne uniči neprodanih srečk oziroma tombolskih tablic (drugi odstavek 22. člena) ;
6.	če določi oziroma izžreba dobitke v postopku, ki je v nasprotju s tem zakonom (22. in 23. člen);
7.	če ne izplača oziroma ne izda dobitkov v vrednosti, določeni v pravilih iger (18. člen), ali jih ne izda v predpisanem roku (25. člen).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba prireditelja igre na srečo, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka.
54.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, ki priredi posebne igre na srečo brez dovoljenja (41. člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
55.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, ki prireja posebne igre na srečo :
1.	če prireja posamezne posebne igre na srečo zunaj prostorov igralnice (prvi odstavek 40. člena);
2.	če v igralnici prireja posebne igre na srečo, ki niso navedene v dovoljenju (drugi odstavek 42. člena);
3.	če izplačuje dobitke v nasprotju s pravili iger (43. člen);
4.	če prične igralnica z delom ali se preseli v druge prostore, preden je pristojni organ ugotovil, da so izpolnjeni predpisani pogoji (46. člen);
5.	če dopusti jugoslovanskim državljanom ali delavcem, zaposlenim v igralnici, da se udeležijo posebnih iger na srečo kot igralci (47. člen in prvi odstavek 48. člena);
6.	če obračunava denarne obveznosti oziroma odbitke v valutah, ki jih ni določila Narodna banka Slovenije (50. člen).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka.
56.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, ki opravlja promet z igralnimi avtornati, Če ta avtomate proda, odda v najem ali kako drugače da na razpolago organizacijam, ki nimajo dovoljenja za prirejanje posebnih iger na srečo, ali civilnopravnim osebam oziroma posameznikom (drugi odstavek 39. ■ člena).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
57.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek prireditelj igre na srečo iz 13. člena tega zakona, če za družbene prihodke pristojnega upravnega organa občine v predpisanem roku ne obvesti o prireditvi takšne igre na srečo.
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba prireditelja igre na srečo, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
58.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev sc kaznuje za prekršek civilna pravna oseba, ki po tem zakonu ne sme prirejati iger na srečo, pa priredi kakšno igro na srečo ali sprejema vplačila za takšno igro (4. in 9. člen).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba civilno-pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka.
59.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek posameznik, ki priredi kakšno igro na srečo ali sprejema vplačila za takšno igro (4. člen).
60.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki prireja posebne igre na srečo:
1.	če gostom v igralnici niso na razpolago pravila iger (43. člen);
2.	če dopusti jugoslovanskemu državljanu vstop v igralnico v nasprotju s tem zakonom (49. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka.
61.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delavec, ki je zaposlen v igralnici, če se udeleži posebne igre na srečo kot igralec (prvi odstavek 48. člena).
62.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek jugoslovanski državljan, če se udeleži posebne igre na srečo kot igralec (47. člen).
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek jugoslovanski . državljan, ki vstopi v igralnico v nasprotju s tem zakonom (49. člen).
63.	člen
Za gospodarske prestopke in prekrške po tem zi konu se poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep odvema pridobljene premoženjske koristi.
Za gospodarske prestopke in prekrške po tem zakonu se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za gospodarski prestopek oziroma prekršek.
7.	Prehodne in končne določbe
64.	člen
Loterijski zavod Slovenije in organizacije združenega dela, ki prirejajo posebne igre na srečo, morajo svojo organizacijo in poslovanje uskladiti s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
65.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 29/65) in zakon o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54/72).
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe temeljnega zakona o igrah na srečo (Uradni list SFRJ, št. 22/62 in 16/65).
Dokler v okviru gospodarskih zbornic ne bodo sprejete uzance o poslovnih običajih na področju gospodarske reklame, se za prirejanje nagradnih razpisov v reklamne namene še naprej uporabljajo ustrezne določbe predpisov iz prejšnjih odstavkov.
66.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 47-1/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1523.
Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije sta na sejah dne 15. decembra 1980 na podlagi določbe 10. alinee 335. člena ustave SR Slovenije, po katerem Skupščina SR Slovenije obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese, sprejela naslednje
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE
o zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti
I.	UGOTOVITVE
1.	Ustava opredeljuje krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost, v kateri delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese ter uresničujejo druge družbene funkcije na ta način, da združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom, ali pridobijo na drug način.
Ob tako opredeljenem položaju krajevne skupnosti kažejo zahteve po posebnem zakonskem urejanju materialne osnove krajevnih skupnosti oziroma z republiškim družbenim dogovorom predvsem na neuveljavljeni ustavni položaj delovnih ljudi in občanov, da bi v krajevni skupnosti sami neposredno v vseh oblikah medsebojnega povezovanja urejali svoja skupna družbena vprašanja. Te zahteve pa kažejo tudi na slabosti pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih delovni ljudje za zadovoljevanje skupnih potreb združujejo sredstva ne da bi hkrati lahko dovolj vplivali na obseg in prioriteto urejanja posameznih družbenih vprašanj. Ob takem položaju krajevne skupnosti so omenjene zahteve razumljive, glede na veljavno zakonsko ureditev svobodne menjave dela in splošne porabe pa bi zakonsko urejanje materialne osnove krajevne skupnosti pomenilo dvotirnost, ob že urejenih družbenoekonomskih odnosih na tem področju.
2.	Razlogi za takšno dejansko stanje krajevnih skupnosti oziroma za tak položaj krajana v njej so v tem, da sistem družbenega planiranja ni ustrezno zaživel oziroma se na njegovi podlagi družbenoekonomski odnosi ustrezno ne uresničujejo. Zato se krajevna skupnost še ne more uveljaviti kot eden izmed temeljnih subjektov planiranja, kar med drugim tudi otežuje zagotavljanje materialne osnove za delo krajevnih skupnosti. Na to je Skupščina SR Slovenije večkrat opozarjala, ko je ugotavljala, da se ne uresničujejo načela srečujočega in sočasnega planiranja in da planski akti temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti še
niso ustrezno usklajeni. Zato tudi usklajevanje potreb in interesov krajanov z realnimi materialnimi možnostmi združenega dela ni dovolj uspešno, kar povzroča, da zadovoljevanje teh potreb sploh ne najde svojega mesta v planih temeljnih organizacij združenega dela, ali pa, kljub sklenitvi samoupravnih sporazumov, sredstva niso realizirana. Dejstvo je tudi, da je svobodna menjava dela po krajevni skupnosti na posameznih področjih družbenih dejavnosti in dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena z zakoni različno urejena, kar onemogoča enotno zagotavljanje ali združevanje sredstev, razen tega pa se svobodna menjava dela po krajevnih skupnostih in neposredna menjava dela prepočasi uveljavljata. To pa hkrati terja, da se s sporazumi o temeljih planov krajevnih skupnosti določajo dodatni programi ali sporazumno prenese izvajanje posamezni nalog, ob sočasnem prenosu sredstev krajevni skupnosti za izvajanje takih programov oziroma nalog.
3.	Zato je potrebno z organizirano in usklajeno družbeno akcijo čimprej zagotoviti dosledno uresničevanje ustavnega položaja krajevne skupnosti v praksi, na kar je Skupščina SR Slovenije že večkrat opozarjala, zlasti v oktobru 1975. leta, ko je sprejela stališča, priporočila in sklepe o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti ter ob analizi o njihovem uresničevanju. V stališčih konec 1977. leta je med drugim poudarila, da je potrebno odpraviti še vedno prisotna pojrriovanja o dvojnosti oziroma o medsebojnem izključevanju interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in njimi kot občani v krajevni skupnosti. Opozorila je tudi, da je od usklajenega programiranja odvisna tudi materialna osnova za dejavnosti v krajevni skupnosti, o čemer je potrebno skleniti na ravni republike družbeni dogovor, ki bo uredil temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Ta dogovor ni bil sklenjen, ker so bili medtem sprejeti sistemski in posebni zakoni o svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti, ki opredeljujejo tudi mesto in vlogo krajevne skupnosti v neposredni menjavi dela, v menjavi dela po krajevni skupnosti in v samoupravnih interesnih skupnostih.
Tudi resolucija VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije opredeljuje potrebo po razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih razmerij in solidarnostnem zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in občanov. Pa tudi Zvezni zbor Skupščine SFRJ je v marcu 1979. leta sprejel resolucijo o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, v kateri je med drugim poudaril pomen uresničevanja samoupravnega družbenega planiranja v krajevnih skupnostih tudi kot osnovo za zagotavljanje materialne osnove za njihovo delovanje.
II.	STALISCA
1.	Da bi lahko delavci, delovni ljudje in občani razvijali vse oblike samoupravne, družbene, društvene in politične organiziranosti v krajevni skupnosti ter omogočali izražanje, usklajevanje in zadovoljevanje skupnih interesov in potreb, je eden izmed pogojev tudi, da s svojim delom in 'sredstvi zagotavljajo takšno materialno osnovo, ki bo omogočala krajevnim skupnostmi ustrezen razvoj glede na stopnjo razvitosti ter pomen in obseg nalog, upoštevaje realne materialne možnosti združenega dela in občanov samih ter vzajemnost in solidarnost. Mnogoterost konkretnih življenjskih interesov in potreb krajanov, ob upoštevanju specifičnih razmer ter strukture prebivalstva, je temeljna
vsebina programov dela in razvoja krajevne skupnosti ter podlaga samoupravnega združevanja dela in sredstev.
Tako oblikovani plani razvoja so temelj za zagotavljanje materialne osnove za sodelovanje in povezovanje krajevnih skupnosti z drugimi temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi družbenimi dejavniki v procesu samoupravnega družbenega planiranja.
a)	Skupščina SR Slovenije poudarja, da je potrebno pri zagotavljanju materialne osnove krajevnih skupnosti upoštevati, da:
—	je samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti temeljni planski akt, s katerim udeleženci sporazumevanja določajo medsebojne odnose, pravice in vzajemne obveznosti ter naloge in odgovornosti; določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti; določajo po potrebi, da bodo zbirali sredstva občanov, njihov namen in pogoje za izvedbo, če je za uresničevanje določenih nalog v srednjeročnem obdobju to predvideno; določijo tudi ukrepe in aktivnosti za izpolnjevanje s tem sporazumom določenih nalog in njihove nosilce.
Glede na to, da delovni ljudje in občani posameznih krajevnih skupnosti združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v in izven krajevne skupnosti oziroma občine, bi krajevne skupnosti pri sporazumevanju o zagotavljanju sredstev za svoje potrebe morale stopati v neposredna razmerja z vsemi temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi, v katerih so delavci zaposleni Na tej podlagi bi opredelili občani v krajevnih skupnostih svoje samoupravne sporazume o temeljih planov krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Kjer takšno neposredno sporazumevanje ne bi bilo mogoče oziroma smotrno, je potrebno v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije pristopiti k sklenitvi samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov, s katerim bi opredelili obseg nalog, prioritete ter vire in obseg sredstev, potrebnih za uresničitev potreb in interesov občanov. To pa je mogoče doseči tako, da:
—	dve ali več krajevnih skupnosti z območja iste ali različnih občin sprejmejo samoupravni sporazum o usklajevanju planov; obveznosti, sprejete s tem samoupravnim sporazumom, so sestavni del samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti, ki je sprejela sporazum o usklajevanju planov;
—	je samoupravni sporazum o usklajevanju planov podlaga za sporazumevanje s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi tistih organizacij združenega dela, v katerih so zaposleni delavci krajevnih skupnosti;
—	je v temeljih planov temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter drugih nosilcev planiranja potrebno opredeliti obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov, usklajenega z organizacijami združenega dela, v kateri so zaposleni delavci krajevnih skupnosti;
—	z dogovori o temeljih družbenega plana občine udeleženci opredelijo svoje materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena za urejanje pogojev življenja občanov in enakomernega razvoja krajevne skupnosti, ki izhajajo iz planskih aktiov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, zlasti pa iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov krajevnih skupnosti.
b)	Pretežni del sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani združujejo v skladu z zakoni za posamezna področja družbenih dejavnosti (zajamčeni in dogovorjeni programi) v samoupravnih interesnih skupnostih ali po njih, v temeljnih skupnostih ali enotah teh skupnosti ter z neposredno menjavo dela; delno pa se sredstva zagotavljajo tudi v proračunih občin. Zato je potrebno:
—	s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti opredelititi uresničevanje skupnih interesov in solidarnostno zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb, ki jih bodo delovni ljudje in občani zadovoljevali v samoupravnih interesnih skupnostih in s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, ter določiti obseg sredstev, potrebnih za uresničitev teh nalog z menjavo dela po krajevni skupnosti.
Glede uresničevanja posebnih in dodatnih programov pa je potrebno izhajati iz tega, da:
—	se delovni ljudje in občani lahko po organih krajevne skupnosti v ustrezni samoupravni interesni skupnosti dogovorijo za dodatne programe in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ustrezne samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti prevzamejo izvajanje teh dodatnih programov ali dela drugih nalog po programih ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti ter se hkrati dogovorijo tudi o namenskem prenosu sredstev samoupravne interesne skupnosti za izvajanje dodatnih programov ali nalog;
—	da se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti lahko dogovorijo za dodatne programe izven okvira občinske samoupravne interesne skupnosti (temeljne skupnosti ali enote) in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana krajevne skupnosti določajo tudi obseg in način združevanja sredstev iz skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, ki ne glede na njihov sedež neposredno in bistveno vplivajo na razvoj krajevne skupnosti v smislu 128 člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije; v tem primeru se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine dogovorijo da del ali vse dodatne programe uskladijo in jih s predlogom samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov predložijo vsem ali posameznim temeljnim organizacijam združenega dela, v katerih delajo delavci z območij krajevnih skupnosti, ne glede na občinske meje.
Zaradi poenotenega pristopa k planiranju potreb krajeynih skupnosti, upoštevaje materialne možnosti združevanja, bi kazalo skleniti poseben družbeni dogovor na ravni občine oziroma regije, upoštevajoč dnevno migracijo delovne sile, s katerim bi opredelili osnove in merila za opredeljevanje skupnih nalog, prioritete, način združevanja sredstev in kriterije za njihovo delitev, upoštevajoč vzajemnost in solidarnost Tak družbeni dogovor sprejmejo vsi zainteresirani subjekti, zlasti pa krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine družbenopolitične skupnosti, Socialistična zveza delovnega ljudstva in sindikat.
2.	Delavci, delovni ljudje in občani kot nosilci družbenega planiranja na vseh ravneh naj zato v nadaljnjih postopkih do sprejetja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 upoštevajo:
a)	na področjih družbenih dejavnosti in dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena, da se:
—	sredstva za izvajanje dodatnih in posebnih programov zagotavljajo s samoprispevkom v denarju ali v materialni vrednosti, s prostovoljnim delom in z drugimi namenskimi prispevki organizacij, družbenih organizacij in društev, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	sredstva za izvajanje programov otroškega varstva, ki se izvajajo po krajevni skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva, krajevni skupnosti zagotavljajo iz osebnih dohodkov in iz skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov ter iz sredstev za razširitev materialne osnove dela temeljnih organizacij združenega dela v skladu s planom krajevne skupnosti in samoupravnim sporazumom o temeljih tega plana (zakon o družbenem varstvu otrok, Uradni list SRS, št. 35/79);
—	sredstva za izvajanje programov na področju socialnega skrbstva, ki se v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva izvajajo po krajevni skupnosti, krajevni skupnosti zagotavljajo iz osebnih dohodkov in iz skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov v skladu s planom krajevne skupnosti in samoupravnim sporazumom o temeljih tega plana (zakon o socialnem skrbstvu, Uradni list SRS, št. 35/79);
—	v primeru, če je s planom krajevne skupnosti in samoupravnim sporazumom o njegovih temeljih ter v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti določen dodaten program nad obsegom zdravstvenega varstva, določenim v prvem in drugem odstavku 8. člena zakona o zdravstvenem varstvu, sredstva za ta dodatni program zagotavljajo krajevne skupnosti iz osebnega dohodka ter drugih prihodkov delovnih ljudi in občanov;
—	sredstva za izvajanje programov kulturnih storitev zagotavljajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe;
—	za programe na področju telesne kulture in rekreacije v skladu s planom krajevne skupnosti in samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesno-kulturne skupnost: lahko združujejo sredstva iz skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in sredstva telesnovzgojnih društev in organizacij;
—	za gradnjo novih zmogljivosti, za modernizacijo ali razširitev obstoječih zmogljivosti lahko uvede samoprispevek le v primeru če so poprej s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovljena sredstva za opravljanje dejavnosti teh novih, razširjenih ali moderniziranih zmogljivosti v skladu z 2. odstavkom 31. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, kar naj se smiselno uporablja tudi za samoprispevke na področju materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena;
—	v primeru, ko krajevna skupnost v skladu z določbami 8. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ureja stavbno zemljišče, s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana krajevne
skupnosti, komunalne interesne skupnosti oziroma stavbne zemljiške skupnosti v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana občine določi obseg sredstev, ki jih občina, komunalna interesna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost zagotavlja krajevni skupnosti iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo ; v primeru, ko se krajevna skupnost in komunalna skupnost dogovorita, da bo krajevna skupnost opravljala del komunalne dejavnosti oziroma storitev, se s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti in komunalne interesne skupnosti določi obseg sredstev, ki jih komunalna Interesna skupnost zagotavlja krajevni skupnosti za te namene; to naj se smiselno uporablja tudi za druge dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena.
b)	na področju splošne iporabe:
— da se sredstva za dejavnosti na področju uresničevanja delegatskega in skupščinskega sistema, za izvajanje določenih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ža dejavnost poravnalnih svetov, za izvedbo referendumov in drugih oblik osebnega izjavlja/ija in za delovanje samoupravnih organov krajevne skupnosti ter njihovih služb zagotavljajo krajevni skupnosti iz proračuna občine po osnovah in merilih, ki jih sprejema fbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana občine; sredstva iz proračuna občine se zagotavljajo krajevni skupnosti tudi za tiste naloge, ki jih občina poveri krajevni skupnosti in ki se v skladu s predpisi financirajo iz proračuna občine.
III.	SKLEPI
1.	Materialno osnovo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih si delovni ljudje v vseh medsebojnih povezavah urejajo in razvijajo v okvirih, določenih z ustavo, zakonom o združenem delu, zakonom o planiranju, sistemskimi in posameznimi zakoni na posameznih področjih svobodne menjave dela in v okviru skupnih prizadevanj za skladnejši regionalni razvoj v SR Sloveniji. Zato je potrebno v nadaljnjih pripravah planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje izhajati iz teh ugotovitev in stališč ter odpraviti ali ustrezno spremeniti in dopolniti že sklenjene sporazume in dogovore, ki drugače urejajo vprašanje zagotavljanja sredstev za dejavnosti v krajevni skupnosti. Hkrati je potrebno pristopiti v občinah oziroma v regiji k pripravi družbenega dogovora, ki ga sklenejo zainteresirani subjekti, s katerim bi opredelili osnove in merila za opredeljevanje skupnih nalog, prioritete, način združevanja sredstev in kriterije za njihovo delitev, upoštevajoč vzajemnost in solidarnost, kot podlago za pripravo planskih dokumentov.
Pri pripravi planskih dokumentov je potrebno upoštevati, da bo samoprispevek občanov še naprej pomemben vir zagotavljanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih, zlasti za tiste skupne potrebe, ki jih ne bo mogoče zadovoljevati v samoupravnih interesnih skupnostih in v neposrednih odnosih z združenim delom. Pri določanju samoprispevkov pa je potrebno, bolj dosledno kot doslej, skladno s predpisi določiti krog zavezancev, osnovo, na podlagi katere se samoprispevek določa, ter območje, na katerem se uvede.
2.	Skupščina SR Slovenije poziva vse udeležence dogovora o temeljih družbenih planov občin, da med
skupnimi nalogami opredelijo kriterije za določanje prednostnih nalogah in s tem povezano zagotavljanje materialne osnove krajevnim skupnostim, ki izhajajo iz teh ugotovitev in stališč kar bo omogočilo učinkovito izvajanje planiranih nalog v krajevnih skupnostih.
Prav tako je potrebno zagotoviti dosledno uresničevanje neposredne svobodne menjave dela in menjave dela po krajevni skupnosti na tistih področjih, na katerih je taka oblika zadovoljevanja skupnih potreb določena s sistemskimi predpisi s posameznih področij svobodne menjave dela.
3.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v zakonodaji s področja dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena upošteva mesto in vlogo krajevne skupnosti pri opravljanju teh dejavnosti ter predloži možne rešitve za združevanje sredstev za potrebe teh dejnosti v krajevni skupnosti.
4.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v okviru spremljanja priprav planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje posebej spremlja tudi planiranje v krajevnih skupnostih in o tem poroča predvsem z vidika uveljavljanja teh ugotovitev in stališč.
Prav tako naj pri pripravi izhodišč za vsakoletni republiški proračun za naslednje srednjeročno obdobje v okviru kriterijev za dopolnilno financiranje občin opredelili tudi enotne kriterije za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti v dopolnjevanih občinah. V Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pa bi bilo potrebno izoblikovati osnove in merila za financiranje splošne porabe v vseh preostalih občinah v SR Sloveniji.
5.	Pristojna telesa Skupščine SR Slovenije bodo do konca leta 1981 pripravila oceno uresničevanja stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti iz 1975. leta ter stališč iz 1977. leta. Na tej podlagi bodo predlagala konkretne usmeritve in ukrepe za nadaljnji samoupravni in družbenoekonomski razvoj krajevnih skupnosti.
6.	Skupščina SR Slovenije priporoča tudi občinskim skupščinam da ocenijo uresničevanje stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti iz 1975. leta ter predlagajo konkretne usmeritve za uresničitev teh stališč in sklepov.
St. 402-235/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1524.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena, 317. in 318. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 15. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o	soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju visokošolskega študija in diplom, v državah, ki pripadajo evropski regiji
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1525.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena, 317. in 318. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 15. decembra 1980 .sprejela
ODLOK
o	soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji regionalne konvencije o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v Latinski Ameriki in na Karibskih otokih
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji regionalne konvencije o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v Latinski Ameriki in na Karibskih otokih, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/80
Ljubljana, dne 15. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1526.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 73. člena, 75. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 15. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji ženevskega protokola (1979) k splošnemu sporazumu o carinah in trgovini
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji ženevskega protokola (1979) k splošnemu sporazumu o carinah in trgovini, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin
Skupščine Socialistične federativne republike JugosIa< vije.
St. 0101-329/80
Ljubljana, dne 15. decembra. 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1527.
Na podlagi 134. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 10. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovora socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih vzgojnoizobraževalnega sistema
Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljnih vzgojnoizobraževalnega sistema, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine 14. oktobra 1980.
St. ZS 6-7/80
Ljubljana, dne 16. decembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1528.
Na podlagi drugega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v zvezi z drugim odstavkom
1.	člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja Ivršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o obveznem izvajanju selekcije, kontrole proizvodnosti in rodovništva v družbeno organizirani proizvodnji mleka
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbirajo mleko in to mleko prodajajo mlekarnam, so dolžne:
—	voditi kontrolo in evidenco zaroda, kontrolirati plodnost krav in rabo zaroda v skladu s predpisi;
—	izvajati selekcijo in kontrolo proizvodnosti živali v skladu s selekcijskim programom, sprejetim v Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije.
2.	člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in Republiški kmetijski inšpektorat.
3.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se za prekršek kaznuje organizacija združenega dela, če ne izvaja del iz 1. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 dinarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela.
4.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta uredba, preneha veljali odlok o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980 (Uradni list SRS, št. 4/80).
5.	člen
Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 320-01/80-7
Ljubljana, dne 22. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1529.
Na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/C0) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi najvišji'.i ravni cen mleka
1.	člen
Odlok o določitvi naj višjih ravni cen mleka (Uradni list SRS, št. 36/79) preneha veljati 24. decembra 1980.
• 2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 380-02/80-46
Ljubljana, dne 22. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine *-Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
1530.
Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka, o kompenzaciji za mleku
1.	člen
V 1. členu odloka o kompenzaciji za mleko (Uradni list SRS, št. 24/79, 36/79, 1/80 in 8/80) se besede »do 31.
decembra 1980 pa v znesku 2 din« nadomestijo z besedami »do 23. decembra 1980 v znesku 2 din, od 24. decembra 1980 do 31. maja 1981 pa v znesku 3 din«.
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za kompenzacijo po tem odloku se zagotavljajo iz proračuna SR Slovenije«.
3.	člen
V 8. členu odloka se besede »do 31. decembra 1980, pa najpozneje do 31. januarja 1981« nadomestijo z besedami »do 23. decembra 1980, najpozneje do 21. januarja 1981; kompenzacijo, ki se izplačuje od 24. decembra 1980 do 31. maja 1981, pa najpozneje do 30. junija 1980«.
4.	člen
Ta odlok začne yeljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-3
Ljubljana, dne 22. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
,	Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
1531.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. člena in drugega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 58/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980
1.	člen
Prvi odstavek 1. člena odloka o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980 (Uradni list SRS, št. 4/80) se spremeni, tako da se v celoti glasi:
»Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko same in ga prodajajo organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo mleka, se pod pogoji iz tega odloka izplačuje nadomestilo v proizvodnji mleka (v nadaljnjem besedilu: namenski prispevek), in sicer v času od 1. januarja do 23. decembra 1980 v znesku 1,70 dinarjev, od 24. decembra do 31. decembra 1980 pa 1,20 dinarjev za liter prodanega mleka.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-01/80
Ljubljana, dne 22. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1532.
Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in tretjega odstavka 271 člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi območij, na katerih se organizira obramba pred točo
1.	člen
Na podlagi ugotovitev o pogostnosti pojavljanja toče, o intenzivnosti kmetijske prizvodnje, o možnosti organiziranja obrambe pred točo in o verjetnosti nastopa škode na premoženju, se določijo naslednja območja, na katerih se organizira obramba pred točo:
1.	branjeno območje severovzhodne Slovenije, ki obsega občine: Maribor, Lenart, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Lendava in Slovenske Konjice;
2.	branjeno območje osrednje Slovenije, ki obsega občine: Žalec, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Hrastnik, Laško, Sevnica, Krško, Brežice, Trebnje, Novo mesto, Metlika ter del naslednjih občin: Črnomelj, Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Litija;
3.	branjeno območje Primorske (severna Primorska in obalni del Slovenije), ki obsega občine: Nova Gorica, Ajdovščina, del občine Sežana, Koper, Izola in Piran.
2.	člen
Meje branjenih območij iz prejšnjega člena so določene v elaboratu za določitev branjenih območij v SR Sloveniji (3. člen zakona o sistemu obrambe pred točo), natančnejše meje pa se določijo s tehničnim projektom za vsako branjeno območje (11. člen zakona o sistemu obrambe pred točo).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 220-07/80-3
Ljubljana, dne 22. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1533.
Na podlagi 7. in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z dogovorom o določanju izdelkov in storitev iz pristojnosti federacije so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji sklenili
DOGOVOR
o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin
1.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin (v nadaljnjem besedilu udeleženci) določajo s tem dogovorom proizvode in storitve, katerih družbena kontrola cen je v pristojnosti republike in proizvode in storitve, katerih družbena kontrola je v pristojnosti občin.
2.	člen
V pristojnosti republike so cene proizvodov in storitev naslednjih dejavnosti iz odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76):
01	— INDUSTRIJA IN RUDARSTVO
0101	Elektrogospodarstvo
0102	Pridobivanje premoga
0104	Pridobivanje nafte in zemeljskega plina
01042 Pridobivanje zemeljskega plina 0111	Pridobivanje nekovinskih rudnin (brez grad-
benega materiala)
Olili Pridobivanje nekovinskih rudnin (brez soli) 011111 Pridobivanje azbesta 011112 Pridobivanje keramične gline 011119 Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin
0112-	Predelava nekovinskih rudnin (brez grad-
benega materiala)
01121 Proizvodnja stekla
011212 Proizvodnja embalažnega stekla 011219 Proizvodnja drugega stekla, razen optičnega stekla in steklene volne 01123 Proizvodnja porcelana in keramike
011231 Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo
011232 Proizvodnja stavbne-tehnične keramike in porcelana
01129 Predelava drugih nekovinskih rudnin 011291 Proizvodnja azbestnih izdelkov 011299 Druga predelava nekovinskih rudnin, razen naravnih in umetnih brusov, brusnega papirja in platna
0113	Kovinska predelovalna dejavnost
01131	Proizvodnja kovinskega reprodukcijskega materiala
011313 Proizvodnja orodja 011314 Kovinska embalaža 011315 Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga 011316 Proizvodnja kotalnih ležajev 011319 Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala
01132	Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij
01139 Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov
0114	Strojna industrija
01141	Proizvodnja strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih)
011412 Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav
011413 Proizvodnja strojev za obdelavo lesa in kovin
011419 Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih)
01142	Proizvodnja kmetijskih strojev, razen se-jalnikov, kombajnov in žetvenih strojev
01143	Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje: proizvodnja pisarniških strojev kot so računski (izvzemši elektronski), knjigovodski, sistemi strojev z luknjanimi karticami, registrske blagajne, pisalni stroji, neomenjeni stroji za tehtanje, kopirni stroji idr. ter. proizvodnja vsakovrstnih ur, delov, okrovov in mehanizmov za časovno reguliranje
0115	Proizvodnja	prometnih sredstev
01151	Proizvodnja	in popravilo tirnih	vozil
011512 Popravilo tirnih vozil
01152	Proizvodnja cestnih vozil 011526 Proizvodnja koles
01159 Proizvodnja drugih prometnih sredstev
0116	Ladjedelništvo
0117	Proizvodnja	električnih strojev	in aparatov
01172	Proizvodnja	elektronskih in telekomunika-
cijskih naprav
011722 Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroakustičnih aparatov in naprav
011729 Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav
01174 Proizvodnja električnih aparatov za gospodinjstvo
011741 Proizvodnja termičnih aparatov, razen proizvodnje, štedilnikov, bojler-. jev, termoakumulacijskih peči in električnih radiatorjev 011749 Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstva
01179 Proizvodnja drugih elektrotehničnih izdelkov
011791 Proizvodnja elektroinstalacij skega materiala
011799 Proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov
0118	Proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov 01183 Proizvodnja kemičnih vlaken in plastičnih
mas
0119	Predelava kemičnih izdelkov
01191	Proizvodnja zdravil in farmacevtskih surovin: proizvodnja serumov, cepiv, humane krvi in njenih derivatov
01192	Proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov, razen detergentov
01193	Proizvodnja barv in lakov
01194	Predelava plastičnih mas
01199 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov, ra-_____	zen proizvodnje razstreliva
0121	^	Proizvodnja gradbenega materiala
0122	Proizvodnja žaganega lesa in plošč
0123	Proizvodnja končnih lesenih izdelkov
0124	Proizvodnja in predelava papirja
01241	Proizvodnja celuloze in papirja, razen celuloze za papir, roto papirja in natron papirja za vreče
01242	Predelava papirja, razen natron vreč
0125	Proizvodnja tekstilne preje in tkanin
0126	Proizvodnja zgotovljcniih tekstilnih izdelkov
0127	Proizvodnja usnja in krzna
0128	Proizvodnja usnjene obutve in galanterije
0129	Predelava kavčuka, razen proizvodnje pnevmatik za vozila
0130	Proizvodnja živilskih proizvodov
01301	Mletje in luščenje žita, razen pšenične moke in riža
01302	Proizvodnja kruha in testenin 013022 Proizvodnja testenin
01303	Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
01304	Predelava in konzerviranje mesa in rib
01305	Predelava in konzerviranje mleka
01306	Proizvodnja sladkorja	razen	proizvodnje
surovega in rafiniranega sladkorja
01307	Proizvodnja konditorskih izdelkov
01308	Proizvodnja rastlinskih olj in masti, razen proizvodnje surovin in rafiniranih jedilnih rastlinskih olj in masti iz sončnic, soje in oljne repice
01309	Proizvodnja drugih	živilskih	proizvodov
(brez krmil)
0131	Proizvodnjo pijač
0132	Proizvodnja krmil
0134	brafična dejavnost
0139	Proizvodnja raznovrstnih izdelkov
U — KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO
0201	Kmetijska proizvodnja v celoti, razen poljedelsko živinorejskih proizvodov, za katere federacija podpisuje proizvajalske prodajne in zaščitne cene
0202	Kmetijske storitve
020202 Kmetijske storitve za 'živinorejo
0203	Ribištvo
03 — GOZDARSTVO 030003 Izkoriščanje gozdov 05 — GRADBENIŠTVO
09013 Popravilo in vzdrževanje elektrotehničnih izdelkov, ki jih proizvajalne organizacije združenega dela opravljajo v lastnih servisnih organizacijah
090172 Klanje živine in predelava mesa
11 — FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE
Bančništvo razen storitev Narodne banke Jugoslavije
Premoženjsko in osebno zavarovanje Storitve na področju blagovnega prometa Javna skladišča in tržnice, razen storitev tržnic na debelo in na drobno Neomenjene storitve na področju prometa Projektiranje in sorodne tehnične storitve Geološka raziskovanja
Raziskovalno razvojno delo, razen znanstve-no-raziskovalnega dela Poslovne storitve
Storitve kontrole kakovosti in količine blaga Odvetniške in druge storitve
12	— IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA
IN INFORMACIJE
1203	Kultura, umetnost in informacije
12031 Založniška in časopisno-založniška dejavnost: dnevni politično-informativni tisk 12035 Radio in televizija
13	— ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO 13016 Lekarne
Promet z zdravili na drobno in posamična priprava po recepturi
1101
1102
1103
110301
110309
(И06)
1109
110901
110904
0601 0602 ,
0604
0605
0607
0608 0609
0701,
0702
Nizka gradnja in hidrogradnja
06 — PROMET IN ZVEZE
^Železniški promet, razen prevoz blaga Pomorski promet Zračni promet
060403 Storitve gospodarskega letalstva
Cestni promet
Cevovodni transport
Prekladalne storitve
PTT storitve
Dejavnosti javnega poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa, razen odprave in dostave pisem in dopisnic in storitev mednarodnega PTT prometa
•	07 — TRGOVINA
Trgovina na drobno Trgovina na debelo
3. člen
V pristojnosti občin so cene proizvodov in storitev naslednjih dejavnosti:
01 — INDUSTRIJA IN RUDARSTVO
0103
0111
Predelava premoga
010302 Proizvodnja karbo-plina (termičnega) v gasifikacijah
Pridobivanje nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala)
011113 Proizvodnja kremenovega peska Proizvodnja kamna, gramoza in peska 012001 Proizvodnja in obdelava kamna 012002 Proizvodnja gramoza in peska 012003 Proizvodnja surovega mavca (sadre)
0130	Proizvodnja živilskih proizvodov
01302 Proizvodnja kruha in testenin
013021 Proizvodnja kruha in peciva
02 — KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO
Blagovni promet z industrijskimi proizvodi, katerih 0202 proizvajalčeve cene so v pristojnosti republike in z vsemi kmetijskimi pridelki.
Kmetijske storitve
020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo
09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE
09012 Popravilo in vzdrževanje kovinskih izdelkov, ki jih proizvajalci v družbeni lastnini opravljajo v lastnih servisnih organizacijah
03 — GOZDARSTVO
030001 Gojitev gozdov 030002 Varstvo gozdov 030004 Lov in gojitev divjadi
i	04 — VODNO GOSPODARSTVO (v celoti) 05 — GRADBENIŠTVO
0501
0503
Visoka gradnja
Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
06	— PROMET IN ZVEZE
0603	Rečni in jezerski promet
0605	Cestni promet
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
0606	Mestni promet
07	— TRGOVINA
0701	Trgovina na drobno
Blagovni promet s proizvodi, katerih proizvajalčeve cene so v pristojnosti občin
08	— GOSTINSTVO IN TURIZEM (v celoti)
09	— OBRT IN OSEBNE STORITVE
Obrt in osebne storitve, vključno z izdelki, ki jih proizvajajo pogodbene organizacije združenega dela, razen popravil in vzdrževanja kovinskih in električnih izdelkov, ki jih proizvajalci s sredstvi v družbeni lastnini opravljajo v lastnih servisnih organizacijah ter klanja živine in predelave mesa.
10	— STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA (v celoti)
11	— FINANČNE. TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE
1103	Storitve na področju blagovnega prometa
110301 Javna skladišča in tržnice
Storitve tržnic na debelo in na drobno 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande
1109	Poslovne storitve
110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov
110909 Druge neomenjene storitve
12	— IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE
1201	Izobraževanje
1202	Znanstvenoraziskovalna dejavnost
1203	Kultura, umetnost in informacije, razen dejavnosti, naštetih v 2. členu tega dogovora
1204	Telesna kultura, šport in rekreacija
13	— ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
V celoti, razen dejavnosti, naštetih v 2. členu tega dogovora.
4.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 380-02/80-42
Ljubljana, dne 3. decembra 1980.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti Koper ter izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Murrka Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
1534.
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in prvega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko ob-• rambo
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih pogojih in varnostnih ukrepih za delovanje sistema obrambe pred točo
1.	člen
Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje sistema obrambe pred točo, varnostne ukrepe za izvajanje obrambe pred točo in merila za določitey območij, na katerih se zaradi varnostnih razlogov ne sme izvajati obramba pred točo.
2.	člen
Varnostni ukrepi in tehnologija dela pri izvajanju obrambe pred točo so zagotovljeni z minimalnimi tehničnimi pogoji sistema obrambe pred točo.
3.	člen
Sistem obrambe pred točo obsega: mrežo strelnih mest, ki jih sestavljajo objekti in oprema, radarsko mrežo s spremljajočimi objekti in opremo (v nadaljnjem besedilu: radarski centri) ter mrežo točomerov za ugotavljanje padanja toče.
Gostota mreže strelnih mest oziroma delovni radij strelnega mesta, se določi s tehničnim projektom (11. člen zakona o sistemu obrambe pred točo).
4.	člen
o L. cino mesto mora imeti :
—	zaklonišče za strelca, ki mu mora zagotavljati varnost med izstreljevanjem raket proti toči in ga varovati pred vremenskimi neprilikami;
—	skladišče za shranjevanje raket proti toči.
Strelno mesto mora biti zgrajeno v skladu z grad-beno-tehničnimi in varnostnimi predpisi.
5.	člen
Strelno mesto mora imeti v času sezone obrambe pred točo naslednjo opremo:
—	eno ali dve izstrelilni napravi, ki omogočata izstreljevanje raket;
—	prožilno napravo za aktiviranje raket proti toči;
—	zalogo raket proti toči;
—	prenosno radijsko postajo;
—	uro;
—	dve baterijski svetilki;
—	sanitetni material za nudenje prve pomoči.
Izstrelilna in prožilna naprava morata biti odobreni in preizkušeni
6.	člen
Radarski center mora imeti objekt za delo in namestitev radarskih naprav in radijske opreme ter računalnika s perifernimi enotami in meteorološko postajo.
7.	člen
Radarski center mora imeti naslednjo opremo:
—	meteorološki radar za radarsko identifikacijo točonosnih oblakov, ki je praviloma računalniško voden izjemoma pa lahko tudi ročno;
—	praviloma računalnik ustrezne zmogljivosti, povezan z radarjem za vodenje obrambe in zapis podatkov;
—	sistem radijskih zvez, ki mora zagotavljati:
a)	komuniciranje s kontrolo letenja,
b)	prenos digitalnih radarskih podatkov od radarskega centra do kontrole letenja,
c)	komuniciranje s strelnimi mesti,
d)	prenos digitalnih radarskih podatkov od radarskega centra do centralnega računalnika na Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije,
e)	komuniciranje s prognostično službo na Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije;
—	agregat za napajanje radarja in drugih naprav na radarskem centru z električno energijo, v primeru izpada napetosti v električnem omrežju;
—	potrebno število delovnih in rezervnih radijskih postaj za nemoteno funkcioniranje obrambe pred točo;
—	sredstva za gašenje požara, ki jih določa pravilnik o varstvu pred požarom organizacije, ki izvaja obrambo pred točo;
—	sanitetni material za nudenje prve pomoči;
—	magnetofon s kompletom magnetofonskih trakov za snemanje izdanih ukazov strelcem in za snemanje odobrenj za delovanje obrambe pred točo s strani kontrole letenja.
8.	člen
Vsako strelno mesto vodi evidenco o sprejetih ukazih za izstrelitev raket proti toči (dnevnik izstreljevanja), ki vsebuje: azimut, elevacijo, tempiranje in čas izstrelitve ter število izstreljenih raket proti toči.
9.	člen
Osebe, ki opravljajo dela in naloge na strelnih mestih in na radarskih centrih, morajo biti usposobljene za izvajanje obrambe pred točo in seznanjene z nevarnostmi pri opravljanju teh del ter z varnostnimi ukrepi in njihovo uporabo za primer nesreče, zatajitve rakete, požara, tatvine ali za druge primere.
Program in obseg šolanja ter način preverjanja usposobljenosti oseb iz prejšnjega odstavka določi v skladu s predpisi organizacija, ki izvaja obrambo pred točo.
10.	člen
Organizacija, ki izvaja obrambo pred točo, izdaja osebam iz prejšnjega člena potrdilo o usposobljenosti za delo na strelnem mestu.
11.	člen
Pri opravljanju del in nalog obrambe pred točo morajo imeti delavci na strelnem mestu potrdilo iz prejšnjega člena.
12.	člen
Strelna mesta morajo biti postavljena v oddaljenosti najmanj 2 km od naslednjih območij :
—	mest;
—	rafinerij nafte in nadzemnih skladišč vnetljivih tekočin z zmogljivostjo nad 1000 m3;
—	nadzemnih skladišč eksplozivnih snovi z zmogljivostjo nad 10.000 kg;
—	transformatorskih postaj z nazivno napetostjo 110 kV ali več;
—	energetskih virov z močjo nad 10 MW;
—	zdravilišč, bolnišnic in vojašnic;
—	letališč in pritanišč.
13.	člen
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije pošlje tehnični projekt iz 3. člena tega pravilnika z vrisano mrežo strelnih mest na geografski karti v soglasje Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, Republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo in Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
14.	člen
Poleg splošnih varnostnih ukrepov, ki se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, Hidrometeorološki zavod SR Slovenije izdela posebna strokovna navodila kot so:
—	navodilo o prevozu eksplozivnih snovi in skladiščenje teh snovi, o organizaciji dela in varnosti na strelnih mestih ter uporabi raket pred točo z balističnimi tabelami in tabelami o številu potrebnih raket glede na volumen cone akumulacije itd. ;
—	navodilo po postopkih pri sodelovanju s kontrolo letenja;
—	navodilo o delu z radarsko računalniškim sistemo in sistemom pridruženih aparatur ter s sistemom radio zvez.
Navodila iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
15.	člen
Organizacija, ki izvaja obrambo pred točo mora zagotoviti ugotavljanje škode, povzročene po toči na branjenem območju v čim krajšem času po nastanku škode.
16.	člen
Delovanje obstoječega sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji se uskladi z določbami tega pravilnika do konca leta 1981.
17.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-08/80
Ljubljana, dne 28. oktobra 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetij stvg, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za ljudsko obrambo
Martin Košir L r.
1535.
Na podlagi 50. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74 in 16-988/80) ter 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za delo
PRAVILNIK
o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu
1.	člen
S tem pravilnikom se v zvezi z 48. členom zakona o varstvu pri delu določata način in vsebina evidenc ter prijav, ki jih vodijo oziroma dajejo organizacije združenega dela in zasebni delodajalci pristojnim organom inšpekcije dela. Te evidence so:
—	evidenca o rezultatih periodičnih preiskav ekoloških škodljivosti in mikroklime;
—	evidenca o periodičnih pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav na mehaniziran pogon;
—	evidenca o pregledih in preizkusih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
—	evidenca o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo;
—	evidenca o delih in nalogah z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar in o delavcih, razporejenih na taka dela oziroma naloge;
—	evidenca o zdravstvenih pregledih delavcev;
—	evidenca in prijave o poškodbah in obolenjih, ki so posledica nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter o vzrokih nesreč pri delu;
—	evidenca in prijave o sklenjenih pogodbah o kooperacijskem sodelovanju za izvajanje gradbenih del z zasebnimi delodajalci;
—	evidenca o odločbah inšpektorja dela in o njihovih izvršitvenih rokih.
2.	člen
Evidenca o rezultatih periodičnih preiskav ekoloških škodljivosti in mikroklime zajema:
—	osnovne podatke o delovnem prostoru, delovnem procesu oziroma delih in nalogah ter o rokih v katerih se morajo periodično preiskovati ;
—	podatke, po katerem samoupravnem splošnem aktu, v kakšnih rokih ter po kateri metodologiji so bile opravljene preiskave ekoloških razmer;
—	ukrepe In rezultate prejšnje raziskave;
—	datum oziroma rok, v katerem je treba opraviti naslednjo preiskavo ali meritev.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so zapisnik, certifikat in druga dokumentacija o zadnji oziroma predhodnih periodičnih preiskavah ekoloških razmer na takem delu in nalogi oziroma delovnem prostoru ter morebitna dokumentacija po 5., 16. in 24. členu zakona o varstvu pri delu. 3
3.	člen
Evidenca o pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav na mehaniziran pogon, ki so v delovnem procesu izpostavljene takšni obremenitvi, ki lahko bistveno oslabi njihovo varno delovanje, vsebuje:
—	osnovne podatke o identiteti delovne priprave ali naprave (naziv, tovarniško ali inventarsko številko, leto izdelave oziroma začetka uporabe itd.);
—	podatke, po katerem samoupravnem splošnem aktu, v kakšnih rokih ter po kateri metodologiji so bili opravljeni periodični pregledi in preizkusi;
—	podatke o ukrepih, izvedenih na podlagi ugotovitev prejšnjih periodičnih pregledov in preizkusov;
—	datum oziroma rok, v katerem je treba opraviti naslednji pregled oziroma preizkus.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so zapisnik, certifikat in druga dokumentacija po 5., 16. in 24. členu zakona o varstvu pri delu.
4.	člen
Evidenca o pregledih in preizkusih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu v skladu s samoupravnim splošnim aktom, s katerim so- predpisane pravice in dolžnosti delavcev v zvezi s sredstvi in opremo za osebno varstvo pri delu, vsebuje:
—	seznam delavcev oziroma njihove podatke z navedbo del in nalog, ki jih opravljajo ter podatke o vrsti sredstev in opreme;
—	roke dodelitve sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, njihovo trajanje in pregledovanje;
—	podatke o izredni ali predčasni izdaji sredstev ali opreme za osebno varstvo pri delu.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka je tudi dokumentacija po 5., 16. in 24. členu zakona o varstvu pri delu.
5.	člen
Evidenca o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo vsebuje:
—	priimek in ime, datum in kraj rojstva ter podatke o strokovni izobrazbi delavca;
—	opis del in nalog z vidika varstva pri delu;
—	roke pridobivanja in preverjanja znanja delavcev za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del in nalog;
—	podatke o morebitnih prestavitvah delavca na druga dela in naloge ter o izvedbi dodatnega pridobivanja in preverjanja znanja s področja varstva pri delu.
Evidenca iz prejšnjega odstavka obsega tudi hranjenje naslednje dokumentacije:
—	programa teoretičnega in praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo z navedbo učne snovi In Časa;
—	seznama oseb, ki so vodile usposabljanje in preverjanje znanja delavcev za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del in nalog. Seznam vsebuje priimek in ime, strokovno izobrazbo in funkcijo oziroma dela in naloge, ki jih ta oseba poklicno opravlja;
—	zapisnika o preizkusih znanja delavcev o varstvu pri delu, ki vsebuje osnovne podatke iz programa, seznam predavateljev, priimek in ime, strokovno izobrazbo z navedbo konkretnih del in nalog, podpise članov komisije ter testno in morebitno drugo gradivo.
6.	člen
Evidenca o delih in nalogah z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare ter o delavcih, ki opravljajo taka dela in naloge, zajema:
—	razvid del in nalog z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare;
—	priimek in ime, kraj in datum rojstva, strokovno izobrazbo delavca in od kdaj dela na takih delih in nalogah;
—	podatke o izvedenih varstvenih ukrepih in normativih pri takih delih in nalogah;
—	roke za ponovno ocenjevanje takih del in nalog ter za ugotavljanje osebnih pogojev delavcev za opravljanje le-teh.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka je tudi morebitna zahteva oziroma dokumentacija za
benificirano delovno dobo.
/
7.	člen
Evidenca o zdravstvenih pregledih in o zdravstvenem stanju delavcev se vodi s kartotečnim hranjenjem vseh napotnic oziroma zdravniških spričeval o oceni delovne zmožnosti delavcev.
Evidenca iz prejšnjega odstavka zajema tudi podatke o rokih, v katerih morajo biti delavci poslani na predhodne, specialne, občasne in druge zdravstvene preglede ter naročila in korespondenco za take zdravniške preglede.
8.	člen
Evidenca in prijave o poškodbah in obolenjih, ki so posledica nesreč pri delu ali poklicnih bolezni ter o vzrokih nesreč pri delu se vodi:
—	s kartotečnim hranjenjem prijav o nesrečah pri delu na obrazcu ER-8 ;
—	z vpisovanjem v evidenčna sredstva (kartoteke, knjige, obrazci itd.) nesreč, ki se prijavljajo pristojnemu organu inšpekcije dela (hujše, smrtne nesreče in nevarni pojavi);
—	s kartotečnim hranjenjem zdravniških spričeval oziroma ugotovitev o poklicnih obolenjih in o zdravstvenih okvarah delavcev;
—	s hranjenjem drugih podatkov o nesrečah pri delu iz katerih so razvidni tudi vzroki takih nesreč.
9.	člen
V	prijave, ki se po 22. členu zakona o varstvu pri delu, glede nesreč pri delu pošiljajo pristojnemu organu inšpekcije dela, se vpisujejo zlasti:
—	datum in ura prijave;
—	naslov prijavitelja oziroma organizacije združenega dela ali zasebnega delodajalca;
—	priimek in ime, poklic in naslov ponesrečenca;
—	datum in ura nesreče;
—	vrsta poškodbe;
—	domnevni vzrok nesreče;
—	sprejeti ukrepi ob nesreči;	,
—	oseba, ki je nesrečo prijavila;
—	kdaj je bila nesreča raziskana in kdo jo je raziskal;
—	drugi podatki, pomembni za raziskavo ali za uveljavljanje odgovornosti v zvezi z nesrečo pri
delu.
10.	člen
V	evidenco iz tretje alinee 8. člena se vpisujejo poleg poklicnih bolezni, navedenih v družbenem dogovoru o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/75) tudi podatki o drugih poklicnih obolenjih (naglušnost, zastrupitve itd.), ki zmanjšujejo delovno sposobnost delavca in v čem je ta nesposobnost oziroma zahteva za razporeditev delavca na druga dela in naloge.
11.	člen
Evidenca in prijave o sklenjenih pogodbah o kooperacijskem sodelovanju za izvajanje gradbenih del z zasebnimi delodajalci vsebuje:
—	podatke o zasebnem delodajalcu oziroma kooperantu ;
—	opis del ih nalog, za katere je bila pogodba o kooperacijskem sodelovanju sklenjena.
12.	člen
Prijavi o sklenjeni pogodbi o kooperacijskem sodelovanju organom inšpekcije dela se priloži :
1.	izjava zasebnega delodajalca, ki jo poda ob sklenitvi kooperantske pogodbe in zajema:
—	ime, očetovo ime, priimek, stalno prebivališče in podatke o njegovi obratovalnici;
—	podatke o zaposlenih delavcih (ime in priimek, očetovo ime, stalno prebivališče, bivališče v času dela na gradbišču, podatke o sklenitvi delovnega razmerja, podatke o delovni knjižici in zdravstveni izkaznici, podatke o zdravstvenem, pokojninskem ter invalidskem zavarovanju);
—	izjavo, da razen navedenih ne zaposluje nobenega drugega delavca;
—	podatke o izpolnjevanju minimalnih standardov, predvsem kje sta delavcu zagotovljena stanovanje in prehrana ter katera sredstva in opremo za osebno varnost zagotavlja svojim delavcem;
—	izjavo, da se bo v času dela v SR Sloveniji držal določil veljavne kolektivne pogodbe;
—	navedbo, da je materialno in kazensko odgovoren za točnost podatkov in za to, da delavci res uživajo pravice, navedene v izjavi in da to potrjuje s svojim podpisom;
■ — druge podatke, ki jih zahteva organizacija združenega dela;
2.	pogodba o kooperacijskem sodelovanju;
3 obrtno dovoljenje zasebnega delodajalca;
4.	dokazila o tem, da so delavci zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani oziroma zavarovani za primer nesreče pri delu ;
5.	dokazila, da so delavci zdravniško pregledani in zdravstveno sposobni za določeno delo;
6.	dokazila, da so delavci poučeni o varstvu pri delu.
13.	člen
Evidenca o določbah inšpektorja dela in o njihovih izvršitvenih rokih obsega :
—	arhiv vseh izdanih odločb;
—	roke, v katerih je treba odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti;
—	sprejete ukrepe in osebe odgovorne za izvršitev odločbe inšpektorja dela;
—	poročila o izvedenih ukrepih, ki jih pošiljajo organizacije združenega dela in zasebni delodajalci pristojnemu organu inšpekcije dela, po poteku postavljenih rokov.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1401-34/80
Ljubljana, dne 24. oktobra 1980.
Predsednik
republiškega komiteja za delo
Marjan Simič 1. r.
1536.
Na podlagi 50. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74 ter 16-988/80) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja Republiški komite za delo
NAVODILO
o evidencah in poročilih s področja varstva pri delu
1
S tem navodilom se določajo vsebina in način vodenja evidenc ter vsebina in roki za sestavo poročil s področja varstva pri delu, ki jih vodijo oziroma sestavljajo občinske in medobčinske inšpekcije dela ter republiški inšpektorat dela (v nadaljnjem besedilu : organi inšpekcije dela).
2
Evidence in poročila, ki jih vodijo organi inšpekcije dela v zvezi z 49. členom zakona o varstvu pri delu, so:
—	evidenca o inšpekcijskih pregledih, ugotovitvah in ukrepih;
—	evidenca o prijavljenih nesrečah pri delu in poklicnih boleznih;
—	evidenca o sklenjenih kooperacijskih pogodbah zasebnih delodajalcev;
—	evidenca prijav o začetku posebno nevarnih in škodljivih del;
—	letno poročilo o stanju in problemih varstva
pri delu.
3
Evidenca o inšpekcijskih pregledih, ugotovitvah in ukrepih se vodi na sprednji in zadnji strani kartotečnih obrazcih IP-1 in IP-2, velikosti 32 X 24 cm. Obrazca sta sestavni del tega navodila.
Organizacije združenega dela in zasebni delodajalci se vpisujejo v evidenco iz prejšnjega odstavka po enotni klasifikaciji dejavnosti kot jo določa zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 6/76).
4
Evidenca iz prejšnje točke na obrazcu IP-1 in IP-2 se vodi na podlagi:
—	zapisnikov o rednih in izrednih inšpekcijskih pregledih ter raziskavah nesreč pri delu;
—	odločb o odpravi pomanjkljivosti in nepravilnosti ter odločb o prepovedi dela;
—	poročil in obvestil, ki jih sprejmejo oziroma dajo organi inšpekcije dela;
—	podanih prijav o prekrških in ovadb oziroma poročil o gospodarskih prestopkih in kaznivih dejanjih javnim tožilstvom oziroma sodnikom za prekrške;
—	drugih obvestil in podatkov organov inšpekci-cije dela, organov pregona in drugih organov ter organizacij.
5
Zapisnik o inšpekcijskih pregledih obsega podatke, ki jih zahteva zakon o splošnem upravnem po-
stopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) ter podatke o vrsti inšpekcijskega pregleda, o ugotovljenih nepravilnostih, pomanjkljivostih in kršitvah pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu.
Zapisnik o raziskavi nesreč pri delu se vodi po določbah navodila o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu (Uradni list SRS, št. 9/78).
Odločba o odpravi pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in odločba o prepovedi dela morata poleg podatkov, ki jih zahteva zakon o splošnem upravnem postopku, vsebovati tudi rok, do kdaj morajo biti ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odpravljene.
6
Evidenca o nesrečah pri delu iz drugega odstavka 22. člena zakona o varstvu pri delu se vodi v knjigi o prijavljenih nesrečah pri delu, v katero se vpisujejo iz prijav naslednji podatki:
—	datum in ura prijave;
•— naslov organizacije združenega dela ali zasebnega delodajalca, ki nesrečo pri delu prijavlja;
—	priimek in ime, poklic in naslov ponesrečenca;
—	datum in ura nesreče;
—	domnevni vzrok nesreče;
—	sprejeti ukrepi ob nesreči ;
—	oseba, ki je nesrečo prijavila;
—	kdaj je bila nesreča raziskana in kdo jo je raziskal;
—	morebitni drugi podatki.
7
Evidenca o sklenjenih kooperacijskih pogodbah se vodi s kartotečnim hranjenjem vseh prijav in drugih podatkov, dobljenih v zvezi s četrtim odstavkom
22.	člena zakona o varstvu pri delu in vsebuje zlasti:
—	naziv organizacije združenega dela, ki je sklenila kooperacijsko pogodbo;
—	naslov in druge podatke o zasebnem delodajalcu;
—	ime in kraj gradbišča ter dela oziroma naloge za katere je bila sklenjena kooperacijska pogodba;
—	podatke o prijavi in drugo dokumentacijo, ki jo pošiljajo organizacije združenega dela na podlagi
12.	člena pravilnika o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 32-80), pristojnim organom inšpekcije dela.
8
Evidenca o začetku posebno nevarnih in škodljivih del se vodi s kartotečnim hranjenjem vseh prijav in drugih podatkov, dobljenih v zvezi s prvim odstavkom 22. člena zakona o varstvu pri delu.
9
Organi inšpekcije dela sestavljajo letno poročilo o stanju in problemih varstva pri delu, ki obsega tekstualni del in tabelarni pregled evidenčnih podatkov iz obrazcev IP-1 in IP-2.
10
Tekstualni del poročila zajema zlasti:
i
—	podatke o organizaciji in dejavnosti organov inšpekcije dela (število inšpektorjev, organizacij, ter število zaposlenih delavcev, število opravljenih rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov ter naloženih preventivnih in represivnih ukrepov) ;
—	podatke o gibanju nesreč pri delu po vzrokih in virih, skupna odsotnost z dela (ločeno zaradi bolezni in nesreč pri delu), pregled težjih, smrtnih in kolektivnih ter drugih nesreč pri delu in poklicnih bolezni;
—	ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti ter problematika v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti in izvajanjem varstvenih ukrepov in normativov za zagotavljanje varstva pri delu;
—	ugotovitve in predloge organov inšpekcije dela.
11
Tabelarni pregled poročila zajema naslednje tabele oziroma obrazce:
Tabela I — Delo in ukrepi organov inšpekcije
dela:
A.	šifra dejavnosti;
B.	število organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev;
C.	število krajevno ločenih delovnih enot;
Č. število zaposlenih delavcev;
D.	delo in ukrepi organov inšpekcije dela:
1.	skupno število rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov ter raziskanih nesreč pri delu;
2.	število rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov od tega : kontrolnih pregledov, pregledov na zahtevo delavca za izvedbo varnostnega ukrepa, pregledov za registracijo poslovnega predmeta ali, pridobitev obrtniškega dovoljenja, pregledov pred začetkom nevarnih del in tehničnih pregledov;
3.	skupno število raziskanih nesreč pri delu od tega: smrtnih, kolektivnih in težjih ter število lažjih nesreč v zvezi z uveljavljanjem odškodninske odgovornosti;
4.	število prepovedanih del na delovnem mestu, delovišču, delovni enoti oziroma organizaciji združenega dela;
5.	število izrečenih mandatnih kazni in podanih prijav sodnikom za prekrške oziroma ovadb javnim tožilstvom;
6.	število podanih poročil samoupravnim organom organizacij združenega dela, sindikalnim organizacijam, skupščini občini in družbenim pravobranilcem samoupravi j an j a ;
7.	število oporekanj zoper strokovne storitve pooblaščenih organizacij združenega dela s področja tehničnega, zdravstvenega in socialnega varstva pri delu.
Tabela II — Ugotavljanje pomanjkljivosti in nepravilnosti organov inšpekcije dela:
A.	Izpolnjevanje obveznosti do varstva pri delu:
8.	samoupravni splošni akti;
9.	programi;
10.	pregledi in preizkusi delovnih priprav in naprav;
11.	preiskave ekoloških razmer;
12.	posebne pravice in odgovornosti delavcev;
13.	služba varstva pri delu oziroma pooblaščeni delavec;
14.	posebne obveznosti organizacije združenega dela ali zasebnega delodajalca.
B.	Izvajanje splošnih in posebnih varstvenih ukrepov in normativov, ki se nanašajo na:
15.	gradbene objekte;
16.	delovne priprave in naprave;
17.	notranji promet in gibanje delavcev v zvezi z delom;
18.	prekomeren ropot in vibracije;
19.	električni tok;
20.	nevarne in škodljive snovi ter sevanja.
C.	Izvajanje varstvenih ukrepov v zvezi z delovnimi pogoji:
21.	določitev del in nalog z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare;
22.	zdravniški pregledi;
23.	poučevanje in preverjanje znanja;
24.	strokovnost delavca za določeno delo;
25.	delovni čas «(skrajšan, podaljšan, nočno delo);
26.	nastanitev, prehrana in prevoz delavcev;
27.	posebno varstvo žensk, mladine in invalidnih delavcev.
Č. Zagotavljanje:
28.	sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
29.	prve pomoči in reševanja v primeru nesreče pri delu.
Tabela III. — Pregled nesreč pri delu in poklicnih bolezni po dejavnostih, vrstah, vzrokih in virih.
12
Ko začne veljati to navodilo, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati navodilo o podatkih s področja varstva pri delu, ki jih morajo zbirati in o poročilih, ki jih morajo pošiljati organi inšpekcije dela (Uradni list SFRJ, št. 4/67), ki je bilo v veljavi na podlagi 50. točke 59. člena zakona o varstvu pri delu.
13
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1401-35/80
Ljubljana, dne 24. oktobra 1980.
Predsednik republiškega komiteja za delo
Marjan Simič 1. r.
I
OBRAZEC IP-1
A. ŠIFRA
B. OZD oziroma ZASEBNI	C. KRAJEVNO LOČENIH C. ŠTEVILO ZAPOSLENIH
DELODAJALEC*	DELOVNIH ENOT
D. DELO IN UKREPI ORGANOV INSPEKCIJE DELA
S ro
VX
III
У ‘*•0
1ч
-■зГ
еН
128
rt
Ш)
OJ
v
%
n
3
sš
Is
«Si
Ц
>с
rt
•a
’Ö
o
>
S
£
sl
is
«5
Sa
5
o

C
X «
&s
o и
Ugotovitve organov inšpekcije dela
A. IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI DO VARSTVA PRI DELU
'S
c.
>
2
a
5>*
E
rt
o
£
Sf°y
i|a
s=-S
saS
I
■3
«
|r
ŽE
>
S
ti
5$
Sa
v
!f
6.S
II
"g_
lil
3 o <U
W’0’0
C Bfl
Is
ss
oNS'
3 rt
g69-?
|Qo
oOti
• Izpolnjuje se za OZD in zasebne delodajalce:
** V razpredelnico po zaporednih številkah se vpisujejo podatki oz. kratice, ki pomenijo:
Obrazec IP-1: 1. Dan, mesec, leto inšpekcijsKega pregleda (IP) ali raziskave nesreče pri delu (NPD); 2. IP so redni (RIP) in izredni (IIP) RIP zajema celotno stanje varstva pri delu, IIP zajemajo in so- kontrolni (KIP) pregled v zvezi z zahtevkom delavca za izvedbo varnostnega ukrepa (ZIP), pregled za uvedbo nočnega dela (UND), pregled za registraci, o poslovnega predmeta ali pridobitev obrtnega dovoljenja (POD), pregled pred začetkom dela (PPD) ali tehnični pregled (TP); 3. Smrtna (SN), kolektivna (KN). hujša nesreča pri delu (HN) in pojav za nevarnost življenja delavcev pri delu (PNZ), zahteve za raziskavo lažje nesreče pri delu zaradi uveljavljanja odškodninske odgovornosti (LNOO); 4. Prepoved dela na delovišču (D), delovnem mestu (DM). delovni enoti (DE) oziroma OZD; 5. Mandatne kazni (MK), prijava prekrška (PP), prijava gospo darskega prestopka (POP), ovadba JT; 6 poročilo organom upravljanja (OU). skupščini občine (SO), sindikatu (SI), družbenim pravobranilcem samoupravljanja (DPS); 7. Oporekanje zoper strokovno storitev pooblaščene OZD: strokovna ocena (St. O), pismena izjava (Pl), navodilo za varno delo (NVD), certitikat (C):
OBRAZEC IP-2
Ugotovitve organov inšpekcije dela
B. IZVAJANJE SPLOŠNIH IN POSEBNIH VARSTVENIH UKREPOV IN NORMATIVOV						C. IZVAJANJE VARSTVENIH UKREPOV V ZVEZI Z DELOVNIMI POGOJI							C. ZAGOTAVLJANJE	
Gradbeni objekti	Delovne priprave in naprave	Notranji transport In gibanje delavcev pri delu	Ropot in vibracije	Električni tok	Nevarne in škodljive snovi in sevanja	Dela in naloge z večjo nevar. za poškodbe ali zdrav, okvare	Zdravniški pregledi	Poučevanje in preverjanje znanja	Strokovnost	Delovni čas	Nastanitev, prehrana in prevoz na delo	j Posebno varstvo 15 žensk, mladine In I invalidov	I Sredstva in oprema za os. varstvo pri delu	Prva pomoč in reševanje v nesreči pri delu
15	1	16		17	18	19	20	21	22	23	24	25	26		28	29
				-										
														
														
8.	Ni urejeno (NU), pomanjkljivo (P), nepravilno (N); 9. ni programirano (NP), pomanjkljivo (P) nepravilno (N); 10. Ni trejeno v samoupravnem aktu (NSA), ni pregledov (NP). pomanjkljivo (P); 11. Ni urejeno v samoupravnem splošnem aktu tNSA), ni pregledov (NP), pomanjkljivo (P); 12. Niso določene (ND), pomanjkljivo (P), nepravilno (N); 13. Ni organizirana (NO), ni določen (NÒ), pomanjkljivo iP), nepravilno (N); 14. Neizpolnjevanje posebnih obveznosti: javljanje začetka del (D), delovne enote (DE) posebno škodljivih nevarnih del (PND), nesreč pri delu (ND), prijave kooperantske pogodbe (KP), po ročanje o izvršitvi odločbe (IO), podaljšanje roka za izvršitev odločbe (PR).
Obrazec IP-2 15 —20. predpis» varstva pri delu niso upoštevani pri projektiranju (P) gradnji (G) izdelavi (IZ), uvozu (U). uporabi (UP); 21. Niso določena (ND) pomanjkljivo (P) nepravilno (N); 22.- -23. Ni opravljeno (NO). 24. Ni zagotovljen » predpisana strokovnost delavcev (NZ); 25. Predpisani delovni čas (P), krajši (K), daljši (D), nočni (N); 2f>. Ni zagotovljena prehrana (P) prevoz (PR), nastanitev (N); 27. Ni zagotovljeno posebno varstvo žena (2), mladine (M). Invalidov (I); 28-29. Ni zagotovljeno (NZ), pomanjkljivo (P).
1537.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja Republiški sekretariat za finance
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80, 17/80 18/80, 25/80, 26/80, 28/80, 29/80 in 30/80
V	tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	pri zaporedni številki 2 občine Brežice se:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo 0,54;
—	v stolpcu 7 stopnja 5,71 nadomesti s stopnjo 4,94;
—	v stolpcu 8 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo 0,49;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,19;
—	v stolpcu 10 stopnja 1,21 nadomesti s stopnjo
0,62
—	v stolpcu 11 stopnja 8,12 nadomesti s stopnjo 2,14;
—	v stolpcu 13 stopnja 32,35 nadomesti s stopnjo 23,90;
—	v stolpcu 14 stopnja 10,75 nadomesti s stopnjo
8,28;
2.	Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,85 nadomesti s stopnjo 0,33;
—	v stolpcu 11 stopnja 7,32 nadomesti s stopnjo
6,00;
—	v stolpcu 13 stopnja 31,82 nadomesti s stopnjo 29,98;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,02 nadomesti s stopnjo 10,50;
V	tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevr kov iz dohodka« sc pri zaporedni številki 2 občina Brežice:
—	stopnja 1,93 nadomesti s stopnjo 0,70;
—	stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,06.
—	pri zaporedni številki 50 občina Šentjur:
stopnja 2,52 črta.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 11. decembra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
1538.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80 izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohoda za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79,	1/80,	13/80,	16/80,	4/80,	17/80,	18/80,	25/80,
26/80, 28/80 in 30/80) se v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 2 občina Brežice
stopnja 10,75 nadomesti s stopnjo 8,28.
—	pri zaporedni številki 50 občina Šentjur stopnja 11,02 nadomesti s stopnjo 10,50
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 11. decembra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
1539.
Na podlagi 12. člena zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) izdaja Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo
PRAVILNIK
o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah, obvezngm usposabljanju in izpopolnjevanju, ki jih morajo izpolnjevati delavci jedrskih elektrarn, katerih delovne naloge so povezane z jedrsko varnostjo.
Kolikor ta pravilnik ne določa drugače, je za pogoje, ki jih morajo izpolnjevati v prvem odstavku navedeni delavci, treba upoštevati določbe pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 6/79).
2.	člen
Dela in naloge povezane z jedrsko varnostjo, opravljajo:
—	tehnični direktor
—	vodja proizvodnje
—	vodja vzdrževanja
—	vodja tehničnih služb
—	vodja izmene
—	vodja vzdrževalne skupine
—	glavni operater
—	operater reaktorja
—	druga dela in naloge, ki so povezane z jedrsko varnostjo.
3.	člen
Dela in naloge tehničnega direktorja lahko opravlja delavec z visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri, končanim programom izpopolnjevanja, z najmanj šestimi leti ustrezne prakse, od tega vsaj polovico na jedrskih elektrarnah ter z veljavnim dovoljenjem za opravljanje del in nalog glavnega operaterja.
4.	člen
Dela in naloge vodje proizvodnje, vodje tehničnih služb in vodje vzdrževanja lahko opravljajo samo delavci z visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri, končanim programom za izpopolnjevanje za svoje delovno področje ter najmanj petimi leti ustrezne prakse, od česar morata imeti vodja proizvodnje in vodja tehničnih služb najmanj tri leta prakse v jedrskih elektrarnah, vodja vzdrževanja pa vsaj eno leto prakse v jedrskih elektrarnah. Pri ter# mora imeti vodja proizvodnje tudi veljavno dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja.
5.	člen
' Dela in naloge vodje izmene lahko opravlja delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, končanim programom za izpopolnjevanje za glavne operaterje, z veljavnim dovoljenjem za opravljanje del in nalog glavnega operaterja ter najmanj štirimi leti ustrezne prakse, od tega najmanj dve leti na jedrskih elektrarnah.
6.	člen
Izvajanje del in nalog vodje vzdrževalne skupine lahko opravlja delavec, ki je končal program srednjega izobraževanja tehnične smeri, s končanim programom za izpopolnjevanje za vodjo vzdrževalne skupine ter najmanj tremi leti ustrezne prakse na termoenergetskih objektih oziroma na jedrskih elektrarnah.
7.	člen
Dela in naloge glavnega operaterja lahko opravlja delavec, ki je končal program srednjega izobraževanja tehnične smeri, s končanim programom za izpopolnjevanje, najmanj triletno ustrezno prakso v termoenergetskih objektih, od tega najmanj dve leti v jedrskih elektrarnah. Prav tako mora imeti tak delavec veljavno dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja.
8.	člen
Dela in naloge operaterja reaktorja lahko opravljajo delavci, ki so končali program srednjega izobraževanja tehnične smeri, s končanim programom za izpopolnjevanje, najmanj dvema letoma ustrezne prakse na termoenergetskih objektih, od tega najmanj polovico v jedrskih elektrarnah in z veljavnim dovoljenjem za opravljanje del in nalog operaterja reaktorja
9.	člen
Program za izpopolnjevanje delavcev iz 3., 4., 5., 6.,
7.	in 8. člena tega pravilnika predpiše Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo in je sestavni del tega pravilnika.
Program za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi usposabljanje z delom.
V primerih, ko sprejemajo programe za pridobitev izobrazbe na področju jedrske tehnike uporab-
niki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih, si morajo pred sprejetjem takega programa pridobiti soglasje Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
10.	člen
Dela in naloge načrtovanja del, nadzora del in revizij ter vodenje varstva pri delu, zaščite pred sevanji in jedrske varnosti, lahko opravljajo delavci, M imajo ustrezno strokovno izobrazbo, končan program izpopolnjevanja ter najmanj eno leto prakse v jedrski elektrarni.
11.	člen
Organizacija združenega dela jedrske elektrarne določa s svojim samoupravnim splošnim aktom, katere tehnične smeri izobraževanja so ustrezne za posamezna dela in naloge iz 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 10. člena tega pravilnika.
S samoupravnim splošnim aktom se določijo tudi pogoji, ki jih morajo ostali delavci, ki opravljajo dela in naloge, pomembne za varno in zanesljivo obratovanje, izpolnjevati glede stopnje in vrste strokovne izobrazbe, ki si jo mora delavec pridobiti po programih za pridobitev strokovne izobrazbe in programih za izpopolnjevanje oziroma programih za usposabljanje ter glede ustrezne prakse na termoenergetskih objektih in jedrskih elektrarnah
12.	člen
Ustreznost prakse za opravljanje del in nalog iz 2. člena tega pravilnika oceni strokovna komisija, ki jo imenuje organizacija združenega dela. Pri oceni lahko komisija upošteva:
—	opravljeno prakso, ki je sestavni del programa za izpopolnjevanje oziroma programa za usposabljanje.
—	opravljeno prakso pri pred pogonskih in zagonskih delih v času poizkusnega obratovanja in obratovanja jedrske elektrarne.
—	opravljeno prakso na poskusnem, raziskovalnem ali pogonskem reaktorju se lahko prizna za ustrezno le v času do največ enega leta.
—	opravljeno prakso na nestacionarnem energetskem ali pogonskem reaktorju.
—	usposabljanje na simulatorju jedrske elektrarne, pri čemer je vsak mesec vaj na simulatorju enakovreden trem mesecem dela na jedrski elektrarni pri opravljanju del in nalog glavnih operaterjev in operaterjev reaktorja.
—	opravljeno prakso pri projektiranju in graditvi jedrske elektrarne z ozirom na vrsto opravljenih del.
13.	člen
Organizacija združenega dela jedrske elektrarne s samoupravnim splošnim aktom določi dela in naloge ter pravice in obveznosti delavcev za stalno izpopolnjevanje in usposabljanje za opravljanje posameznih del in nalog iz 2. člena v soglasju z Republiškim komitejem za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
Sestavni del samoupravnega splošnega akta iz prejšnjega odstavka je tudi program stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki mora biti najmanj vsako leto podvržen revizijam, da se zagotovi njegova skladnost z vsemi spremembami in dopolnitvami obratovalnih in vzdrževalnih navodil ter predpisov in standardov. Dopolnitve in revizije tega programa morajo biti prav tako izvršene v soglasju z Republiškim komitejem za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
14.	člen
Organizacija združenega dela jedrske elektrarne mora za izvrševanje del in nalog koordinacije in izvajanja programa stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja zadolžiti delavca, ki ima ustrezno prakso, visoko strokovno izobrazbo, potrebne delovne izkušnje ter je usposobljen za vodenje izobraževalnega programa.
15.	člen
Programi za izpopolnjevanje, programi za usposabljanje ter programi stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, ki želijo pridobiti ali ki že imajo dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja oziroma operaterja reaktorja morajo vključevati tudi občasno vadbo na simulatorju jedrske elektrarne, da se zagotovi stalna sposobnost ukrepanja tudi v primeru nezgodnih pojavov na elektrarni.
Programi iz prejšnjega odstavka za delavce, ki želijo pridobiti ali ki že imajo dovoljenje za opravljanje del in nalog operaterja reaktorja morajo obsegati poleg osnovnega znanja toplotne tehnike, strojništva, elektrotehnike in osnov jedrske fizike ter radiološke zaščite, predvsem:
—	principe delovanja jedrskega reaktorja,
—	projektne lastnosti jedrske elektrarne ter njene obratovalne značilnosti,
—	instrumentacijo in sisteme krmiljenja,
—	varnostne, varovalne in alarmne sisteme,
—	obratovalna navodila za normalno obratovanje in za ukrepanje v sili,
—	postopke in predpise varstva pred ionizirajočimi sevanji.
Programi iz prvega odstavka tega člena za delavce, ki želijo pridobiti ali ki že imajo dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja, morajo poleg poglabljanja znanja na zgoraj navedenih tematskih področjih obsegati še:
—	teorijo jedrskih reaktorjev,
—	teoretične in praktične aspekte prenosa toplote in mase,
—	rokovanje z jedrskim gorivom in ponašanje goriv v sredici reaktorja,
—	predelavo in shranjevanje radioaktivnih snovi ter nevarnosti in rizike ionizirajočih sevanj,
—	specifične obratovalne značilnosti jedrske
elektrarne,
—	administrativne postopke, obratovalne pogoje in omejitve,
—	ukrepe civilne zaščite v primeru naravnih, jedrskih in drugih velikih nesreč.
16.	člen
Dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja oziroma operaterja reaktorja in podaljšanje veljavnosti teh dovoljenj izdaja Republiški komite za energetiko, industrijo im gradbeništvo na podlagi uspešno opravljenega preizkusa znanja, z navedbo jedrske elekrarne, za katero velja dovoljenje.
Preizkus znanja se opravlja pred komisijo za preizkus znanja glavnih operaterjev in operaterjev reaktorja (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija ima predsednika in dvanajst članov. Člani komisije so po položaju republiški elekroenerget-ski inšpektor, republiški Inšpektor za jedrsko varnost, republiški inšpektor dela in republiški sanitarni inšpektor.
Predsednika in druge člane komisije imenuje iz vrst ustreznih strokovnjakov predsednik Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
Preizkus znanja za glavnega operaterja in za operaterja reaktorja obsega izdelavo pisne naloge, ustni in praktični del izpita.
Pisna naloga je klavzurna s področja, ki ustreza stroki in praksi kandidata.
Ustni del preizkusa znanja obsega: strokovni del skladno s programom izpolnjevanja varstvenih, tehničnih in drugih predpisov, pravne predpise in družbenopolitično ureditev.
Praktični del preizkusa znanja se izvede na reaktorju ali na reaktorskem simulatorju.
Poslovnik preizkusa znanja pripravi komisija, potrdi pa ga predsednik Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo
17.	člen
Prijavo za preizkus znanja pošlje delavec komisiji.
Prijavi iz prvega odstavka tega člena priloži delavec, ki prvič opravlja preizkus znanja, potrdilo organizacije združenega dela, v kateri je zaposlen. Potrdilo vsebuje: ime in priimek; datum, kraj in občino rojstva; šole, ki jih je delavec dokončal, z navedbo datuma in številke spričeval; podatke o dopolnilnem programu strokovnega izobraževanja, z navedbo trajanja in kraja izobraževanja; rok in obseg prakse, ki jo je opravil; oceno ustreznosti prakse iz 12. člena in morebitne druge podatke, pomembne za usposobljenost
18.	člen
Komisija najpozneje v 14 dneh pismeno obvesti kandidata o pripustitvi k preizkusu znanja. Obvestilo vsebuje program, kraj in čas pisnega, ustnega in praktičnega dela preizkusa znanja.
Rok preizkusa znanja ne sme biti daljši od treh mesecev. Presledek med pisnim, ustnim in praktičnim preizkusom znanja ne sme biti daljši od štirinajstih dni.
19.	člen
Za oceno pisnega dela preizkusa znanja imenuje komisija enega ali dva ocenjevalca izmed članov komisije.
Na predlog ocenjevalcev lahko komisija odloči, da kandidata ne pripusti k ustnemu in praktičnemu delu, če pisni del ni bil zadovoljiv.
20.	člen
O poteku preizkusa znanja se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
Končno oceno sprejme komisija na posebnem zasedanju po končanem preizkusu znanja. Oceno sprejme" komisija z večino glasov. Ocena kandidata je lahko: »je opravil« ali »ni opravil«. Če kandidat trikrat ne opravi preizkusa znanja, ga ne more več opravljati.
O opravljenem preizkusu znanja izda komisija kandidatu potrdilo, ki vsebuje navedbo stopnje preizkusa znanja: »za glavnega operaterja« ali »za operaterja reaktorja«, z navedbo jedrske elektrarne, za obratovanje katere velja opravljeni preizkus znanja.
Komisija mora voditi matično knjigo delavcev, ki so opravili preizkus znanja. Na osnovi potrdila komisije o uspešno opravljenem preizkusu znanja, izda Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo dovoljenje za opravljanje del in nalog glavnega operaterja oziroma operaterja reaktorja, s katerim do-
loči tudi rok veljavnosti tega dovoljenja na predlog komisije. Rok veljavnosti ne more biti daljši od štirih let.
21.	člen
Pred potekom veljavnosti dovoljenja za opravljanje del in nalog glavnega operaterja ali operaterja reaktorja mora delavec poslati ponovno prijavo komisiji za ponovni preizkus znanja.
Ponovni prijavi iz prvega odstavka tega člena priloži delavec potrdilo organizacije združenega dela, v kateri je zaposlen. Potrdilo obsega: ime in priimek; datum, kraj in občino rojstva; datum in stopnjo zadnjega preizkusa znanja za operaterja reaktorja ali za glavnega operaterja; program in obseg stalnega izpopolnjevanja po zadnjem preizkusu znanja, obseg opravljenih vaj na reaktorskem simulatorju v istem obdobju, vsako daljšo prekinitev ali spremembo del in nalog v jedrski elektrarni, ki presega dobo treh mesecev in morebitne ostale podatke, ki so pomembni za oceno strokovne usposobljenosti kandidata.
22.	člen
Komisija odloči na osnovi prijave kandidata in potrdila organizacije združenega dela, v kakšnem obsegu mora kandidat ponovno opravljati preizkus znanja za obnovitev dovoljenja za opravljanje del in nalog glavnega operaterja oziroma operaterja reaktorja. Minimalen obseg preizkusa znanja za obnovitev dovoljenja je praktični del preizkusa znanja na jedrski elektrarni ali na simulatorju jedrske elektrarne, kjer komisija preveri kandidatovo sposobnost ukrepanja v primeru jedrskih nezgod.
Komisija mora o svoji odločitvi obvestiti kandidata pismeno najkasneje v enem mesecu. Rok za ponovni preizkus znanja ne sme biti daljši od treh mesecev.
23.	člen
Stroške za delo komisije krije organizacija združenega dela, katere delavec opravlja preizkus znanja.
Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka mora omogočiti komisiji opravljanje praktičnega dela preizkusa znanja na sami jedrski elektrarni ali pa na simulatorju jedrske elektrarne.
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-09/80
Ljubljana, dne 8. decembra 1980.
Republiški komite za energetiko,
industrijo in gradbeništvo Predsednik
Marko Vraničar, dipl. inž. 1. r.
PROGRAM IZPOPOLNJEVANJA DELAVCEV JEDRSKIH ELEKTRARN, KATERIH DELA IN NALOGE SO POVEZANE. Z VARNOSTJO JEDRSKIH OBJEKTOV IN NAPRAV:
1.	Predpisani program Izpopolnjevanja (v nadaljnjem besedilu: program) se izvaja z:
1.1.	predavanji in vajami, ki obsegajo najmanj 1000 šolskih ur
1.2.	vadbo na simulatorju jedrske elektrarne, ki obsega najmanj 80 šolskih ur
1.3.	usposabljanjem na delu, ki poteka pod strokovnim vodstvom mentorjev, ki jih imenuje organizacija združenega dela in mora trajati najmanj 4 mesece
1.4.	specialističnimi tečaji za posamezne stroke, ki morajo trajati najmanj po 300 šolskih ur.
2.	Program mora zajemati naslednja temeljna znanja:
2.1.	Osnove jedrske fizike
2.2.	Principe delovanja jedrskih reaktorjev
2.3.	Osnove prenosa toplote in mase v jedrskih postrojih
2.4.	Varstvo pred ionizirajočimi sevanji
2.5.	Varnost jedrskih naprav
2.6.	Temelje družbenopolitične in družbenoekonomske ureditve SFRJ
2.7.	Varstvo pri delu
2.8.	Tehnične predpise
3.	Poleg temeljnih znanj v točki 2 mora program zajemati še poznavanje jedrske elektrarne in njenega obratovanja:
3.1.	Opis sistemov in naprav
3.1.1.	Reaktor in jedrsko gorivo
3.1.2.	Reaktorski hladilni sistem
3.1.3.	Pomožni reaktorski sistemi
3.1.4.	Varnostni sistemi reaktorja
3.1.5.	Instrumentacija in krmiljenje reaktorja
3.1.6.	Varovalni sistemi reaktorja
3.1.7.	Zadrževalni sistemi
3.1.8.	Električni sistemi
3.1.9.	Parni delovni sistemi
3.1.10.	Prenos in shranjevanje goriva
3.1.11.	Predelava in shranjevanje radioaktivnih odpadkov
3.1.12.	Radiološki nadzor procesov in prostorov
3.1.13.	Priprava in nadzor kvalitete tehnološke vode
3.2.	Obratovanje jedrske elektrarne
3.2.1.	Obratovalne značilnosti
3.2.2.	Krmiljenje in upravljanje
3.2.3.	Izpadi, motnje in okvare pri obratovanju
3.3.	Navodila za obratovanje in pravilniki za delo
3.3.1.	Navodila za zagon, obratovanje na moči in ugasnitev elektrarne
3.3.2.	Navodila o ukrepih v primeru izpadov in nezgod na sistemih
3.3.3.	Navodila o ukrepih v primeru izgube hladila
3.3.4.	Pravilnik za obratovanje elektrarne
3.3.5.	Program in postopki za varstvo pred sevanji v jedrski elektrarni in njeni okolici
3.3.6.	Načrt ukrepov v primeru nesreče
4.	Program iz točke 1, 2 in 3 velja v celoti za opravljanje del in nalog:
—	tehničnega direktorja,
—	vodje proizvodnje,
—	vodje izmene,
—	glavnega operaterja,
s tem, da mora obsegati poglobljeno znanje v točkah 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.5, 3.2.1, 3.2.3, 3.3.2, 3.3.3, 3.3.5 in
3.3.6.
5.	Za opravljanje del in nalog operaterja reaktorja velja program iz točk 1, 2 in 3 v celoti.
6.	Za opravljanje del in nalog vodje tehničnih služb mora program zajemati znanje iz točk 1, 2 in 3 razen
točk 1.2, 1.3 in 3.2.2, pri čemer mora zajemati tudi poglobljeno znanje iz točk 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 in 2.7 v okviru točke 1.4.
7.	Za opravljanje del in nalog vodje vzdrževanja mora program zajemati točke 1, 2 in 3, razen 1.2, 1.3, 3.2.1, 3.2.3, 3.3.1, 3.3.2 in 3.3.3.
8.	Za opravljanje del in nalog vodje vzdrževalne skupine mora program zajemati točke 1.4, 2 in tisti del programa iz točke 3.1, ki se nanaša na njegovo stroko ter 3.3.4 in 3.3.5.
9.	Za druga dela in naloge, ki so povezane z jedrsko varnostjo, predpiše program organizacija združenega dela s svojim samoupravnim aktom ob upoštevanju tega programa.
10.	Predpisani program za posamezna dela in naloge velja tudi za program stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja navedenih delavcev. Letni obseg trajanja stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja znaša:
10.1.	— najmanj 60 ur predavanj in vaj
10.2.	— najmanj 20 ur vadbe na simulatorju, ki vsebujejo prvenstveno vežbanje ukrepov v primeru izpadov, nezgod in nesreč, za dela in naloge, za katere vključuje osnovni program točko 1.2.
St. 132-09/80
Ljubljana, dne 8. decembra 1980.
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo
Predsednik
Marko Vraničar, dipl. inž. 1. r.
1540.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 18. člena zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) ter skladno s 63. členom zakona o ratiiikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o uporabi garancij v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Uradni list SFRJ, št. 67/73) izdaja Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo
NAVODILO
o načinu vodenja evidence o jedrskih gorivih, njihovi dobavi, proizvodnji in porabi ter o rokih poročanja
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki uporabljajo, skladiščijo, pridobivajo ali predelujejo jedrsko gorivo, morajo voditi dokumentacijo o tem gorivu in poročati Republiškemu energetskemu inšpektoratu o stanju in spremembah inventarja jedrskega goriva po conah materialne bilance na način in v rokih, ki so navedeni v tem navodilu, ostalih predpisih, ki urejajo to področje ter mednarodnih sporazumih, ki jih je ratificirala Socialistična federativna republika Jugoslavija.
2.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena morajo z internim aktom določiti obveznosti, odgovorne osebe in način vodenja dokumentacije za vsako cono materialne bilance, za vsa jedrska goriva in sicer:
— glede vseh sprememb v inventarju, tako da se lahko vselej določi knjigovodstveni inventar,
—	glede vseh rezultatov merjenja, ki so potrebni za ugotovitev fizičnega inventarja,
—	glede vseh prilagoditev in popravkov zaradi sprememb v inventarju v knjigo vodstvenem in v fizičnem inventarju.
3.	člen
Organizacije združenega dela, ki uporabljajo jedrsko gorivo, morajo voditi obratno dokumentacijo tako, da so iz nje razvidne za vsako cono materialne bilan-' ce:
—	spremembe v količini in sestavi jedrskega goriva,
—	kalibracije rezervoarjev, instrumentov, vzorcev in analiz,
—	postopki za kontrolo kvalitete meritev,
—	ocene slučajnih ter sistematičnih napa».
—	vrstni red postopkov pri pripravi fizičnega in-ventariziranja in samo inventariziranje, da se zagotovi njegova natančnost in popolnost,
—	postopki za ugotovitev vzroka in veličine katerekoli morebitne slučajne ali neizmerjene izgube jedrskega goriva.
4.	člen
Organizacije združenega dela iz 1. člena tega navodila morajo za vsako cono materialne bilance pošiljati republiškemu energetskemu inšpektoratu poročila:
L o inventarnih spremembah po vsaki spremembi inventarja jedrskega goriva v roku 14 dni,
2.	o materialni bilanci s popisom fizičnega inventarja 2-krat letno, najkasneje v 14 dneh po opravljeni fizični inventuri,
3.	o pričakovanem prenosu jedrskega' goriva v Jugoslaviji, za vsako pošiljko jedrskega goriva, za katero je organizacija združenega dela prejela obvestilo, da prihaja v Jugoslavijo v 24 urah po prejemu tega obvestila,
4.	o predvidenem prenosu jedrskega goriva iz Jugoslavije, najmanj 14 dni pred nameravano pošiljko jedrskega goriva preko meje.
5.	člci
Poročila iz prejšnjega člena morajo organizacije združenega dela pošiljati na obrazcih, ki jih v ta namen uporablja Mednarodna agencija za atomsko energijo na Dunaju.
6.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 31.10-033/80
Ljubljana, dne 8. decembra 1980.
Republiški komite za energetiko,
industrijo in gradbeništvo Predsednik
Marko Vraničar, dipl. inž. 1. r.
1541.
Na podlagi 5. člena zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) ter na podlagi predlogov Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora (št. 63-71/80 z dne 16. 6. 1980), Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo (št. 180-1-2 z dne 17. 11. 1980), Republiškega komiteja za delo (št. 030-2'80 z dne 24. 11. 1980), Republiškega sekretariata za notranje zadeve
(št. 01-2/42-80 z dne 17. G. 1980) in Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (št. 806/76 z dne 10. 9. 1980) je Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo sprejel
SKLEP
o imenovanju strokovne komisije za jedrsko varnost
v naslednjem sestavu:
Predsednik:
dr. Milan Čopič — Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana,
člani:
—	dr. Vladimir Fatur — Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo SR Slovenije,
— Milan Jeran — Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora SR Slovenije,
—	dr, Danijel Brežic — Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije,
—	dr. Marko Vakselj — Republiški komite za delo SR Slovenije,
— Edo Kranjčevič — Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije,
— Bojan Ušeničnik — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije,
—	dr. Vjekoslav Sai er — Republiški komite za zdravstveno in socialno zaščito SR Hrvatske,
—	dr. Samo Modic — Klinični center Ljubljana,
—	dr. Ivan Kobal — Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana,
— Dušan Horvat — Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana,
—	dr. Ferdinand Gub ina — Elektroinštitut »Milan Vidmar«, Ljubljana
— Natan Bernot — Inženirski biro »Elektropro-jekt«, Ljubljana,
—	dr. Miha Tomšič — Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana,
—	dr. Milan Osredkar — Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana,
—	dr. Viktor Dimic — Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana,
—	dr. Petar T o m a š — Inštitut »Rudjer Boškovič«, Zagreb,
—	dr. Radoslav Despotovič — Inštitut »Rudjer Boškovič«, Zagreb,
—	dr. Zoran Z a r i č — Inštitut »Boris Kidrič«, Vinča;
tajnik:
Mitja Vidmar — Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo SR Slovenije.
Komisija ima sedež pri Republiškem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo SR Slovenije. Njeno delo poteka na osnovi 5., 6. in 7. člena zakona o izvajanju varstva pred. ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) ter na osnovi poslovnika, ki ga komisija sprejme v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo SR Slovenije.
St. 021-040/80
Ljubljana, dne 8. decembra 1980.
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo Predsednik
Marko Vraničar, dipl. inž. 1. r.
1542.
Na podlagi 14. člena zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) v zvezi s prvim odstavkom 276. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), izdaja Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo 8. decembra 1980 tole
ODLOČBO
Strokovne in raziskovalne organizacije združenega dela se v okviru svojih dejavnosti in usposobljenosti pooblaščajo za opravljanje naslednjih nalog na območju SR Slovenije:
1.	Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana za:
—	analize pojavov na lokaciji jedrskega objekta,
—	ocene izsledkov raziskav za lokacijo jedrskih objektov,
—	analize nezgodnih pojavov v jedrskem objektu,
—	preverjanje funkcionalnega delovanja sistemov za varnost v jedrskem objektu in varovalnih sistemov,
—	preizkušanje meritve in preverjanje funkcionalnosti jedrske instrumentacije, instrumentacije v sre-
- dici reaktorja in radiološke instrumentacije ter sistema za regulacijo reaktorja,
—	nostrifikacijo in oceno varnostnega poročila,
—	preverjanje preizkusov sistemov za varnost med poskusnim obratovanjem,
—	pripravo in izvajanje ukrepov v primeru jedrskih nezgod glede varstva pred sevanji, označevanja radioaktivnega onesnaževanja in čiščenja onesnaževanja ter oceno ogroženosti okolice pri nezgodah,
—	strokovno usposabljanje delavcev iz osnov reaktorske tehnologije, opisov sistemov jedrske elektrarne ter varstva pred ionizirajočimi sevanji.
2.	Elektroinštitut »Milan Vidmar« za:
—	aktivnosti na zagotavljanju kvalitete, izvajanje meritev in kontrolo kvalitete električnih naprav, napeljav in postrojev tekom izgradnje, poskusnega obratovanja in obratovanja jedrskih elektrarn,
—	preverjanje funkcionalnosti, zanesljivosti in kvalitete sistemov za vodenje, regulacijo in avtomatiko jedrskih naprav,
—	usposabljanje strokovnih kadrov za dela iz prejšnjih dveh alinej,
—	izvajanje garancijskih meritev na elektro opremi.
3.	Inženirski biro »Elektroprojekt«, Ljubljana za:
—	izdelavo investicijske in tehnične dokumentacije za jedrske objekte,
—	organizacijo izgradnje jedrskih objektov in naprav ter nadzor med gradnjo, predobratovalnih preizkusih in poizkusnem obratovanju, vključno z organizacijo zagotovitve kvalitete jedrskih objektov in naprav tekom izgradnje,
—	kontrolo investicijske in tehnične dokumentacije za jedrske objekte in napi ave,
—	izdelavo zazidalnih načrtov in lokacijske dokumentacije.
4.	Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana za:
—	aktivnosti za zagotavljanje kvalitete, izvajanje neritev in preverjanje kvalitete ter funkcionalnosti delovanja, vključno s preiskavami brez porušitve in zagotovitve kakovosti nosilnih kovinskih konstrukcij, nosilnih kovinskih delov opreme, tlačnih cevovodov in
posod med graditvijo, poskusnim obratovanjem in obratovanjem jedrskih objektov in naprav,
—	usposabljanje strokovnih kadrov za izvajanje del iz prejšnje alinee.
5.	Fakulteta za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani za:
—	aktivnosti na preverjanju ter zagotavljanju kvalitete strojne opreme jedrskih naprav in objektov med proizvodnjo, montažo, predpogonskimi preizkusi, poizkusnim obratovanjem in obratovanjem objekta,
—	preizkušanje, meritve in ugotavljanje funkcionalnosti sistemov merjenja, regulacije in upravljanja strojne opreme v jedrskem objektu,
—	izvajanje meritev, kontrolo kvalitete in ugotavljanja funkcionalnosti ventilacijskih sistemov in sistemov za ogrevanje, hlajenje ter klimatizacijo v jedrskem objektu,
—	izvajanje meritev, preizkušanje in ugotavljanje funkcionalnosti strojnih naprav, sistemov za napajanje jedrskega objekta v sili,
—	izvajanje garancijskih meritev na strojni opremi.
—	izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov za vse dejavnosti iz prejšnjih alinej.
6.	Inštitut za elektroprivredu Zagreb za:
—	aktivnosti na preverjanju ter zagotavljanju kvalitete ^trojne opreme jedrskih naprav in objektov med proizvodnjo, montažo, predpogonskimi preizkusi, poizkusnim obratovanjem in obratovanjem objekta,
—	preizkušanje, meritve in ugotavljanje funkcionalnosti sistemov merjenja, regulacije in upravljanja strojne opreme v jedrskem objektu,
—	izvajanje garancijskih meritev na strojni opremi,
—	kontrola začetnega stanja strojne opreme, ki je posebno pomembna za varnost jedrskega objekta in njena periodična kontrola med obratovanjem.
Št. 31.10-034/80
Ljubljana, dne 8. decembra 1980.
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo Predsednik
Marko Vraničar, dipl. inž. 1. r.
1543.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolozij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) objavlja
Republiški sekretariat za finance
PREGLED
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981
1. stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodk.
So 5	Občina	Rep. davek Iz OD delavcev	Obč. davek iz OD delavcev		Občinska skupnost otroškega varstva		Izobraževalna skupnost	Kulturna skupnost Slovenije	Občinska kulturna skupnost	Telesnokult urna skupnost Slovenije	Občinska telesnokul-turna skupnost	Skupnost socialnega skrbstva	Skupnost zdravstvenega varstva Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	Zbirne stopnje davkov in prispevkov po domicilu delavcev (3+4+ 6+8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13)	Skupaj davki in prispevki (3—15)
				Zveza skupnosti otroškega varstva 1	po domi-! cilu	po delovnem mestu									
1	2	3	4	5	6	7 \	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17
i.	Ajdovščina	i	0,50	i,i6	1,21	1,98	6,24	0,56	0,52	0,055	0,775	1,15	1,13 11,10	12,010	27,380
2.	Brežice	i	0,50	i,i6	1,52	1,45	6,34	0,56	0,53	0,055	0,385	1,17	1,12 11,10	12,060	26,890
3.	Celje	i	0,50	i,i6	1,77	1,73	5,47	0,56	1,08	0,055	0,755	1,08	1,32	11,10	12,270	27,580
4.	Cerknica	i	0,50	i,i6	1,40	2,12	5,76	0,56	0,44	0,055	0,255	1,33	1,62 11,10	11,300	27,300
5.	Črnomelj	i	0,50	i,i6	1,49	1,71	6,92	0,56	0,37	0,055	0,245	1,32	1,17 11,10	12,460	27,600
6.	Domžale	i	0,50	i,i6	1,58	1,51	4,83	0,56	0,47	0,055	0,445	0,98	1,26 11,10	10,420	25,450
7.	Dravograd	i	0,50	i,i6	1,41	2,18	6,49	0,56	0,38	0,055	0,275	1,46	1,09 11,10	12,130	27,660
8.	Gor. Radgona	i	0,65	i,i6	1,91	1,61	6,77	0,56	0,31	0,055	0,210	0,84	1,16 11,10	12,305	27,335
9.	Grosuplje	i	0,50	i,i6	1,03	1,44	6,89	0,56	0,52	0,055	0,255	0,82	1,40	11,10	11,680	26.780
10.	Hrastnik	i	0,50	i,i6	1,09	1,26	6,19	0,56	0,92	0,055	0,385	0,86	1,47 11,10	11,560	26,550
11.	Idrija	i	0,50	i,i6	1,12	1,19	7,12	0,56	0,63	0,055	0,615	1,23	1,30 11,10	12,830	27,580
12.	Ilir. Bistrica	i	0,50	i,i6	1,50	1,70	6,22	0,56	0,25	0,055	0,215	1,34	1,29 11,10	11,640	26,890
13.	Izola	i	0,50	i,i6	1,57	1,15	5,07	0,56	1,58	0,055	0,615	1,19	1,43	11,10	12,140	26,980
14.	Jesenice	i	—	i,i6	0,80	1,45	6,38	0,56	0,44	0,055	0,565	0,67	1,10 11,10	10,470	25,280
15.	Kamnik	i	0,10	i,i6	1,66	1,92	5,59	0,56	0,78	0,055	0,495	0,66	1,86 11,10	10,900	26,940
16.	Kočevje	i	0,50	i,i6	2,20	1,64	5,24	0,56	0,37	0,055	0,335	0,87	1,41	11,10	11,130	26,440
17.	Koper	i	0,50	i,i6	1,86	1,58	5,21	0,56	1,02	0.055	0,565	1,33	1,13	11,10	12,100	27,070
18.	Kranj	i	0.50	1.16	1,52	1,45	5,74	0,56	0,67	0,055	0,490	0,93	0,93	11,10	11,465	26,105
19.	Krško	i	0.50	i,i6	1,05	1,45	7,13	0,56	1,12	0,055	0,405	1,10	1,61 11,10	12,920	28,240
20.	Laško	i	0.50	i,i6	0,86	1,47	6,41	0,56	0,25	0,055	0,325	0,84	1,44 11,10	10,800	25,970
21.	Lenart	i	0,50	i,i6	1,98	1,45	5,74	0,56	0,65	0,055	0,195	1,25	0,90 11,10	11,930	26,540
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17
																
22.	Lendava	1	0,50	i.id	1,40	1,45	5,83	0,50	0,42	0,055	0,200	0,86	i,i6	11,10	10,825	25,695
23.	Litija	1	0,50	i,ib	1,14	1,45	6,96	0,56	0,47	0,055	0,320	1,78	1,70	11,10	12,785	28,195
24.	Ljubljana Bežigrad	1	0,50	i,i6	1,65	1,55	5,30	0,56	1,05	0,055	0,555	0,75	1,20	11,10	11,420	26,430
25.	Ljubljana Center	1	0,50	i,i6	1,65	1,55	5,30	0,56	1,05	0,055	0,555	0,75	1,20	11,10	11,420	26,430
26.	Ljubljana Moste-Polje	1	0,50	i,i6	1,65	1,55	5,30	0,56	1,05	0,055	0,555	0,75	1,20	11,10	11,420	26,430
27.	Ljubljana Šiška	1	0,50	i,i6	1,65	1,55	5,30	0,56	1,05	0,055	0,555	0,75	1,20	11,10	11,420	26,430
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	1	0,50	1,16	1,65	1,55	5,30	0,56	1,05	0,055	0,555	0,75	1,20	11,10	11,420	26,430
29.	Ljutomer	1	0,50	i,i6	1,21	1,63	6,15	0,56	0,36	0,055	0,185	1,14	1,11	11,10	11,160	26,160
30.	Logatec	1	0,50	i,i6	1,45	2,15	6,25	0,56	0,38	0,055 •	0,325	1,05	1,94	11,10	11,570	27,920
31.	Maribor	1	—	i,i6	1,24	1,57	5,20	0,56	0,82	0,055	0,495	0,77	1,10	11,10	10,140	25,070
32.	Metlika	1	0,50	i,i6	1,86	0,93	5,99	0,56	0,38	0,055	0,565	1,21	0,70	11,10	12,120	26,010
33.	Mozirje	1	0,50	i,i6	0,95	1,04	6,32	0,56	0,48	0,055	0,335	1,28	1,47	11,10	11,480	26,250
34.	Murska Sobota	1	0,50	i,i6	1,40	1,50	4,99	0,56	0,35	0,055	0,315	1.12	1,17	11,10	10,290	25.220
35.	Nova Gorica	1	0,50	i,i6	1,20	1,38	5,91	0,56	1,25	0,055	0,470	0,86	1,21	11,10	11,805	26,655
36.	Novo mesto	1	0,50	i,i6	1,29	1,86	7,97	0,56	0,49	0,055	0,405	0,84	1,04	11,10	13,110	28,270
37.	Ormož	1	0,50	i,i6	1,64	1,45	4,88	0,56	0,33	0,055	0,295	1,26	1,16	11,10	10,520	25,390
38.	Piran	1	0,50	i,i6	1,77	1,29	5,10	0,56	0,92	0,055	0,265	1,35	1,22	11,10	11,520	26,290
39.	Postojna	1	0,50	i,i6	1,49	1,42	6,35	0,56	0,62	0,055	0,665	0,98	0,90	11,10	12,220	26,800
40.	Ptuj	. 1	0,50	i,i6	0,96	1,45	5,25	0,56	0,65	0,055	0,245	1,44	1,18	11,10	10,660	25,550
41.	Radlje ob Dravi,	1	0,50	i,i6	1,21	1,45	6,15	0,56	0,24	0,055	0,185	1,28	0,80	11,10	11,180	25,690
42.	Radovljica	1	—	i,i6	1,25	1,52	5,03	0,56	0,33	0,055	0,495	0,79	1,17	11,10	, 9,710	24,660
43.	Ravne na Koroškem	1	0,50	i,i6	1,03	1,85	5,37	0,56	0,64	0,055	0,645	0,95	1,26	11,10	10,750	26,120
44.	Ribnica	1	0,50	i,i6	1,23	1,46	6,54	0,56	0,41	0,055	0,515	0,81	1,22	11,10	11,620	26,560
45.	Sevnice	1	—	i,i6	1,64	1,45	6,60	0,56	0,85	0,055	0,725	1,14	1,24	11,10	12,570	27,520
46.	Sežana	1	0,50	i,i6	1,10	1,45	6,55	0,56	1,08	0,055	0,305	1.12	0,94	11,10	12,270	26,920
47.	Slov. Gradec .	1	0,50	i,i6	1,20	1,44	6,90	0,56	0,52	0,055	0,360	1,03	1,15	11,10	12,125	26,975
48.	Slov. Bistrica	1	0,40	i,i6	1,17	1,85	5,07	0,56	0,16	0,055	0,265	1,18	1,28	11,10	9,860	25,250
49.	Slov. Konjice	1	0,50	i,i6	1,44	1,73	7,16	0,56	0,28	0,055	0,365	1,09	1,07	11,10	12,450	27,510
50.	Šentjur	1	0,50	i,i6	1,12	1,50	6,29	0,56	0,22	0,055	0,260	1,36	1,15	11,10	11,365	26,275
51.	Škofja Loka	1	0,50	i,i6	2,26	1,84	6,72	0,56	0,42	0,055	0,505	0,78	0,87	11,10	12,800	27,770
52.	Šmarje	1	0,50	i,i6	0,89	1,45	5,87.	0,56	0,16	0,055	0,165	1,22	1,54	11,10	10,420	25,670
53.	Tolmin	1	0,50	i,i6	1,37	1,41	5,98	0,56	0,68	0,055	0,505	1,80	1,26	11,10	12,450	27,380
54.	Trbovlje	1	0,50	i,i6	1,15	1,50	5,51	0,56	0,66	0,055	0,555	1,12	1,42	11,10	11,110	26,290
55.	Trebnje	1	0,50	i,i6	0,88	1,60	8,45	0,56	0,57	0,055	0,285	1,49	1,54	11,10	13,790	29,190
56.	Tržič	1	0,50	i,i6	1,33	1,54	4,41	0,56	0,45	0,055	0,425	0,83	1,43	11,10	9,560	24,790
57.	Velenje	, 1	0,50	i,i6	1,58	1,65	5,75	0,56	0,61	0,055	0,575	0,73	1,40	11,10	11,360	26,670
58.	Vrhnika	1	0.50	i,i6	1,24	1,39	5,59	0,56	0,34	0,055	0,455	0,70	1,24	11,10	10,440	25,330
59.	Zagorje	1	0,50	i,i6	1,04	1,45	5,87	0,56	0,53	0,055	0,405	1,13	1,42	11,10	10,740	26,220
60.	Žalec	1	0,50	i,i6	1,54	1,45	5,47	0,56	0,45	0,055	0,565	0,91	1,07	11,10	11,050	25,830
2.	Stopnje prispevkov iz dohodka so:
A.	Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka
a)	Skupnosti zdravstvenega varstva
b)	Skupnosti za zaposlovanje	z
Zap. št.	Občina	Skupnost zdravst- venega varstva	Skupnost za zaposlovanje
1	2	3	4
i.	Ajdovščina	11,59	0,23
2.	Brežice	9,98	0,27
3.	Celje	11,00	0,21
4.	Cerknica	9,09	0,26
5.	Črnomelj	10,25	0.25
6.	Domžale	8,76	0,24
7.	Dravograd	10,31	0,36
1	2	3	4
8.	Gornja Radgona	9,96	0,27
9.	Grosuplje	10,11	0,24
10.	Hrastnik	11,59	0,27
11.	Idrija	8,47	0,21
12.	Ilirska Bistrica	10,80	0,33
13.	Izola	9,34	0,22
14.	Jesenice	8,68	0,21
15.	Kamnik	9,41	0,28
16.	Kočevje	9,72	0,26
17.	Koper	10,00	0,26
18.	Kranj	8,74	0,26
19.	Krško	8,39	0,26
20.	Laško	11,73	0,24
21.	Lenart	10.15	0,21
22.	Lendava	10,32	0,25
23.	Litija	11.61	0,25
24.	I.jubijana Bežigrad	8,70	0,22
25.	Ljubljana Center	8,70	0,22
26.	Ljubljana Moste-Polje	8,70	0,22
1	2	3	4
27.	Ljubljana Šiška	8,70	0,22
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	8,70	0,22
29.	Ljutomer	10,67	0,23
30.	Logatec	11,60	0,25
31.	Maribor	9,10	0,20
32.	Metlika	9,70	0,22
33.	Mozirje	9,78	0,32
34.	Murska Sobota	9,13	0,26
35.	Nova Gorica	10,51	0,22
36.	Novo mesto	8,37	0,24
37.	Ormož	10,43	0,25
38.	Piran	8,89	0,25
39.	Postojna	11,01	0,25
40.	Ptuj	10,18	0,21
41.	Radlje ob Dravi	9,54	0,32
42.	Radovljica	9,84	0,24
43.	Ravne na Koroškem	9,28	0,29
44.	Ribnica	11,57	0,28
45.	Sevnica	10,49	0,2£
46.	Sežana	9,54	0,26
47.	Slovenj Gradec	10,37	0,30
48.	Slovenska Bistrica	8,62	0,22
49.	Slovenske Konjice	11,45	0,23
50.	Šentjur	10,15	0,25
51.	Škofja Loka	8,11	0,20
52.	Šmarje	11,15	0,23
53.	Tolmin	9,58	0,27
54.	Trbovlje	10,84	0,23
55.	Trebnje	9,77	0,31
56.	Tržič	7,87	0,23
57.	Velenje	9,08	0,27
58.	Vrhnika	8,32	0,24
59.	Zagorje	10,95	0,26
60.	Žalec	10,59	0,21
c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja v SR Sloveniji
•/.
—	za primer nesreče pri delu in poklicno
bolezen	0,80
—	za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem:
povečanje od 12 na 14 mesecev	3,50
povečanje od 12 na 15 mesecev	5,20
povečanje od 12 na 16 mesecev	7,00
povečanje od 12 na 18 mesecev	10,50
d) Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije
B.	Prispevek iz dohodka od osnove dohodka:
a) Izobraževalna skupnost Slovenije	0,22
Posebna izobraževalna skupnost za: agroživilstvo	1,00
gozdarstvo	1ДЗ
usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko	1Д5
tekstilno stroko	1,22
kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine 1,43 pomorsko gospodarstvo in gospodarstvo, ki ima v svoji dejavnosti pomorski transport in špedicijo	2,76
lesarstvo v SR Sloveniji	1,09
gradbeništvo	1,06
Mi
izobraževanje in vzgojo delavcev gostin-
skih in turističnih poklicev	2,05
blagovni in denarni promet	1,12
tiska in papirja	o,82
elektro stroko	1,62
metalurgijo in kovinarstvo	1,70
promet in zveze *	o,93
rudarstvo in geologija	1,75
zdravstveno varstvo	2,56
pedagoška usmeritev	2,34
družboslovna usmeritev	1,87
kulturo	2,85
b) Raziskovalna skupnost Slovenije skupni program in program odkrivanja surovin splošnega pomena	o,28
za posebne raziskovalne skupnosti:
—	kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo
—	gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko
—	promet in zveze
—	graditeljstvo
—	trgovino, gostinstvo, turizem in drobno gospodarstvo
—	zdravstveno in socialno varstvo
—	družbene dejavnosti ter
—, tekstil in usnjarstvo	0,10
—	energetiko, mineralne surovine in metalurgijo
—	elektrokovinsko industrijo
—	kemijo
—	družbeno infrastrukturo	0,14
c)	Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije:
Zap. St.	Občina	Občinska razisko- valna skupnost
1	2	3
1.	Ajdovščina	
2.	Brežice	0,07
3.	Celje	0,03
4.	Cerknica	0,04
5.	Črnomelj	0,04
6.	Domžale	0,06
7.	Dravograd	0,06
8.	Gornja Radgona	0,04
9.	Grosuplje	0,03	>
10.	Hrastnik	0,06
11.	Idrija	0,04
12.	Ilirska Bistrica	—
13.	Izola	0,04
14.	Jesenice		
15.	Kamnik	0,04
16.	Kočevje	0,06
17.	Koper	0,04
18.	Kranj	0,01
19.	Krško	0,07
20.	Laško	0,25
21.	Lenart	
22.	Lendava	0,05
23.	Litija	0,16
24.	Ljubljana Bežigrad	0,038
25.	Ljubljana Center	0,038
26.	Ljubljana Moste-Polje	0,038
27.	Ljubljana Šiška	0,038
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	0,038
12	3
29.	Ljutomer	0,43
30.	Logatec	0,04
31.	Maribor	0,01
32.	Metlika	0,10
33.	Mozirje	0,24
34.	Murska Sobota	0,04
35.	Nova Gorica	0,06
36.	Novo mesto	0,08
37.	Ormož	—
38.	Piran	0,03
39.	Postojna	0,56
40.	Ptuj	0,04
41.	Radlje ob Dravi	0,06
42.	Radovljica	0,03
43.	Ravne na Koroškem	0,075
44.	Ribnica	0,025
C.	Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada:
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji:
— zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz
5.,	6. in 7. člena zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in AP Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73, in 20/76) po stopnji	1,27
1	2	s
45.	Sevnica	0,07
46.	Sežana	0,017
47.	Slovenj Gradec	0,075
48.	Slovenska Bistrica	0,07
49.	Slovenske Konjice	0,02
50.	Šentjur	0,12
51.	Škofja Loka	0,05
52.	Šmarje	0,04
53.	Tolmin	0,15
54.	Trbovlje	0,04
55.	Trebnje	—
56.	Tržič	0,05
57.	Velenje	0,04
58.	Vrhnika	0,10
59.	Zagorje	0,22
60.	Žalec	0,045
— zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz
8.,	9. in prvega odstavka 9.a člena navedenega zakona po stopnji	0,27
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 19. decembra 1980.
Namestnik
republiškega sekretarja za finance
Stanko Debeljak 1. r.
1544.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80), izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
1.	Zavezanci za davek in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnost otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kulturne skupnosti
in skupnosti socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80).
Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davka in prispevkov iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov.
2.	Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s poi??očja gospodarstva in posebej za zavezance s področij družbenih dejavnosti. ,
Prehodni račun za vplačevanje zbirnih stopenj
Zap.	Zbirna	prispevkov Iz osebnega dohodka pri SDK
§t.	Občina	stopnja	——---------------------------------------------—
*/•	gospodarstvo	negospodarstvo
št. računa	št. računa
1	2	3	4	5
1.	Ajdovščina
2.	Brežice
3.	Celje
4.	Cerknica
5.	Črnomelj
6.	Domžale
12,010 52010-844-001-70008 12,060 51620-844-002-70013 12,270 50700-844-003-70029 11,300 50160-844-004-70034 12,460 52110-844-005-70055 10,420 50120-844-006-70060
52010-844-001-80006
51620-844-002-80011
50700-844-003-80027
50160-844-004-80032
52110-844-005-80053
50120-844-006-80069
1	2	3	4	5
7.	Dravograd	12,130	51820-844-077-70076	51820-844-007-80074
8.	Gornja Radgona	12,305	51910-844-008-70097	51910-844-008-80095
9.	Grosuplje	11,680	50130-844-009-70104	50130-844-009-80102
10.	Hrastnik	11,560	52700-844-010-70125	52700-844-010-80123
11.	Idrija	12,830	52020-844-011-70130	52020-844-011-80139
12.	Ilirska Bistrica	11,640	52210-844-012-70146	52210-844-012-80144
13.	Izola	12,140	51400-844-013-70167	51400-844-013-80165
14.	Jesenice	10,470	51530-844-014-70172	51530-844-014-80170
15.	Kamnik	10,900	50140-844-015-70188	50140-844-015-80186
16.	Kočevje	11,130	51300-844-016-70193	51300-844-016-80191
17.	Koper	12,100	51400-844-017-70200	51400-844-017-80209
18.	Kranj	11,465	51500-844-018-70216	51500-844-018-80214
19.	Krško	12,920	51600-844-059-70695	51600-844-059-80693
20.	Laško	10,800	50710-844-019-70237	50710-844-019-80235
21.	Lenart	11,930	51850-844-020-70242	51850-844-020-80240
22.	Lendava	10,825	51920-844-021-70258	51920-844-021-80256
23.	Litija	12,785	50150-844-022-70263	50150-844-022-80261
24.	Ljubljana Bežigrad	11,420	50102-844-024-70284	50102-844-024-80282
25.	Ljubljana Center	11,420	50100-844-025-70307	50100-844-025-80305
26.	Ljubljana Moste-Polje	11,420	50103-844-026-70312	50103-844-026-80310
27.	Ljubljana Šiška	11,420	50104-844-027-70328	50104-844-027-80326
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	11,420	50101-844-028-70333	50101-844-028-80331
29.	Ljutomer	11,160	51930-844-029-70349	50930-844-029-80347
30.	Logatec	11,570	50110-844-023-70279	50110-844-023-80277
31.	Maribor	10,140	51800-844-030-70354	51800-844-030-80352
32.	Metlika	12,120	52110-844-033-70375	52110-844-033-80373
33.	Mozirje	11,480	52810-844-034-70380	52810-844-034-80389
34.	Murska Sobota	10,290	51900-844-035-70396	51900-844-035-80394
35.	Nova Gorica	11,805	52000-844-036-70403	52000-844-036-80401
36.	Novo mesto	13,110	52100-844-037-70419	52100-844-037-80417
37.	Ormož	10,520	52410-844-038-70424	52410-844-038-80422
38.	Piran	11,520	51410-844-039-70445	51410-844-039-80443
39.	Postojna	12,220	52200-844-040-70450	52200-844-040-80459
40.	Ptuj	10,660	52400-844-041-70466	52400-844-041-80464
41.	Radlje ob Dravi	11,180	51820-844-042-70487	51820-844-042-80485
42.	Radovljica	9,710	51540-844-043-70492	51540-844-043-80490
43.	Ravne na Koroškem	10,750	51830-844-044-70515	51830-844-044-80513
44.	Ribnica	11,620	51310-844-045-70520	51310-844-045-80529
45.	Sevnica	12,570	51610-844-046-70536	51610-844-046-80534
46.	Sežana	12,270	51420-844-047-70557	51420-844-047-80555
47.	Slovenj Gradec	12,125	51840-844-050-70583	51840-844-050-80581
48.	Slovenska Bistrica	9,860	51810-844-048-70562	51810-844-048-80560
49.	Slovenske Konjice	12,450	50720-844-049-70578	50720-844-049-80576
50.	Šentjur	11,365	50770-844-051-70599	50770-844-051-80597
51.	Škofja Loka	12,800	51510-844-052-70606	51510-844-052-80604
52.	•Šmarje	10,420	50730-844-053-70627	50730-844-053-80625
53.	Tolmin	12,450	52030-844-054-70632	52030-844-054-80630
54.	Trbovlje	11,110	52700-844-055-70648	52700-844-055-80646
55.	Trebnje	13,790	52100-844-056-70653	52100-844-056-80651
56.	Tržič	9,560	51520-844-057-70669	51520-844-057-80667
57.	Velenje	11,360	52800-844-058-70674	52800-844-058-80672
58.	Vrhnika	10,440	50110-844-060-70702	50110-844-060-80700
59.	Zagorje	10,740	52700-844-061-70718	52700-844-061-80716
60.	Žalec	11,050	50750-844-062-70723	50750-844-062-80721
3.	Služba družbenega knjigovodstva razporeja plačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
4.	Z dnem ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega do-
hodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 13/80, 16/80, 17/80, 18/80, 25/80, 26/80, 28/80, 30/80 in 32/80).
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 19. decembra 1980.
Namestnik
republiškega sekretarja za finance
Stanko Debeljak L r.
1545.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 7. rednem zasedanju dne 12. 11. 1980 na podlagi 8. točke 17. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73 in št. 2/74) in 8. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sprejela
PRAVILNIK
o dopolnitvi pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije
1.	člen
Prvi odstavek devete točke 45. člena pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja Slovenije (Uradni list SRS, št. 16/77) se dopolni tako, da se glasi:
»če ne zagotovi plačila oziroma ne plača računa za dobavljeno električno energijo ali ne plača obroka pri inkasu z letnim obračunom v roku, določenem v 68. členu tega pravilnika, oziroma v roku, določenem v pogodbi o dobavi in odjemu električne energij e. <
2.	člen
Za 62. členom se doda nov, 62.a člen, ki se glasi:
»Pri uporabnikih, ki se jim električna energija dobavlja po pristopnih pogodbah, lahko dobavitelj uvede inkaso z letnim obračunom, po katerem uporabniki plačujejo obroke, izračunane na osnovi ocenjene porabe električne energije v prihodnjem obračunskem obdobju.
Za ocenjeno porabo v prihodnjem obračunskem obdobju se upošteva poraba iz preteklega obračunskega obdobja in predvidenega porasta ali zmanjšanja porabe. Višino obrokov za električno energijo izračuna dobavitelj na osnovi obračunske moči in ocenjene porabe električne energije, ob upoštevanju tarifnih postavk za prodajo električne energije ter dodatnih zakonskih obveznosti (energetski prispevek). Število obrokov za obračunsko obdobje in roke zapadlosti posameznih obrokov določa dobavitelj po enotnih kriterijih za vse uporabnike električne energije v Sloveniji.«
3.	člen
Drugi odstavek 68. člena se dopolni tako, da se glasi:
»Ostali uporabniki morajo plačati račun ali obrok pri inkasu z letnim obračunom električne energije ob predložitvi oziroma do roka zapadlosti plačila.«
Prvi stavek tretjega odstavka tega člena se dopolni tako, da se glasi:
»Ce uporabnik, s katerim dobavitelj nima sklenjene pismene pogodbe, ne plača računa ali obroka pri inkasu z letnim obračunom ob predložitvi oziroma do zapadlosti plačila, ga dobavitelj pismeno opomni.«
4.	člen
Prvi odstavek 69. člena se dopolni tako, da se glasi:
»Uporabnik lahko sporoči dobavitelju pripombe oziroma ugovor na prejeti račun ali prejete obroke pri inkasu z letnim obračunom zaradi spremembe višine obrokov in to najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali obrokov pri inkasu z letnim obračunom.«
Tretji odstavek tega člena se dopolni tako, da se glasi:
»Uporabnikove pripombe oziroma ugovor na prejeti račun ali prejete obroke pri inkasu z letnim obračunom ne odlagajo plačila računa ali obroka pri inkasu z letnim obračunom za nesporni del.«
Tretji stavek četrtega odstavka tega člena se dopolni tako, da se glasi:
»V primeru inkasa z letnim obračunom električne energije uporabnikom na nizki napetosti dobavitelj obračunava dobavljeno električno energijo po spremenjeni tarifi ali tarifnih postavkah za prodajo električne energije sorazmerno s številom dni v letu, v katerih veljajo nove tarifne postavke.«
5.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije
dr. Rudi Babič 1. r.
1546.
Na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije na svoji seji dne 20. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o določitvi pogojev in kriterijev o socialni ogroženosti kmeta borca NOV
1.	člen
Kmet — borec NOV, ki pridobi pravico do starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: zakon), pridobi tudi pravico do varstvenega dodatka, če je socialno ogrožen.
2.	člen
Šteje se, da je kmet — borec NOV (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) socialno ogrožen, če dohodki na člana njegove družine ne dosegajo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto.
3.	člen
Pri določanju kriterijev o socialni ogroženosti upravičenca se upošteva samo dohodek obeh zakoncev (skupni dohodek).
V skupni dohodek, kamor spadata tudi starostna pokojnina upravičenca in njegovega zakonca in varstveni dodatek, ki ga že prejema zakonec upravičenca, se deli po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so popolnoma nezmožni za delo oziroma pridobivanje.
Kadar se med dohodke upravičenca všteva tudi katastrski dohodek, se za dohodek šteje 40 °/o katastrskega dohodka iz preteklega leta. Vsi ostali dohodki upravičenca ali njegovega zakonca sc vštejejo v dohodek.
4.	člen
Za zakonca upravičenca se šteje tudi oseba, ki živi z upravičencem v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna.
Za družinske člane upravičenca, ki so popolnoma nezmožni za delo, se štejejo:
—	otroci (otroci, rojeni v zakonski zvezi in izven zakonske zveze, posvojenci, pastorki in vnuki brez staršev, ki jih upravičenec preživlja) do 15. leta starosti, če se redno šolajo, pa do dokončanega rednega šolanja^ vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti in otroci, ki so nezmožni za samostojno življenje in delo;
—	starši (oče in mati, očim in mačeha, posvojitelj), bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih upravičenec preživlja in ki so nezmožni za delo in pridobivanje.
Nezmožnost za delo in pridobivanje se dokazuje z mnenjem invalidske komisije pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali druge ustrezne komisije. V primeru očitne in hude invalidnosti dokaz o nezmožnosti za delo ni potreben oziroma zadošča izvid in mnenje zdravnika — posameznika.
5.	člen
Višina varstvenega dodatka se določi glede na stopnjo socialne ogroženosti upravičenca, pri čemer naj višji znesek varstvenega dodatka ne more presegati razlike med vsakokratnim mejnim zneskom naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto ter starostno pokojnino upravičenca.
Ce sta oba zakonca kmeta — borca NOV, pridobi vsak pravico do svojega varstvenega dodatka, ko pridobi pravico do starostne pokojnine, če sta zakonca socialno ogrožena.
Če se starostna pokojnina v skladu s 26. členom zakona deli na več upravičencev, se pri določanju višine varstvenega dodatka upošteva del, ki pripada posameznemu upravičencu.
6.	člen
Zakonec upravičenca, tudi če sam ni kmet — Doreč NOV ima po njegovi smrti pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti; v primeru socialne ogroženosti pa ima tudi pravico do varstvenega dodatka. Višino varstvenega dodatka se v tem primeru določi po merilih iz 5. člena tega sklepa.
7.	člen
Pri določanju višine varstvenega dodatka se upoštevajo poleg višine dohodkov, ki jih ima upravičenec še:
—	pogoji za pridobivanje dohodka (nižinski ali hriboviti predeli, oddaljenost od tržišča itd.);
—	posebne okoliščine, ki vplivajo, na socialni položaj upravičenca (večje število otrok, ostareli sorodniki in preužitkarji, ki so nesposobni za delo in ki jih je upravičenec dolžan preživljati, samohranilstvo, bolezen in invalidnost itd.);
—	elementarne ali druge nesreče in
—	druge okoliščine, ki so pomembne za določitev 'ocialne ogroženosti upravičenca.
8.	člen
Če je upravičenec ali njegov zakonec uveljavil pravico do starostne pokojnine po 45. členu zakona, se pri odločanju o pravici do varstvenega dodatka in pri določanju njegove višine upošteva enake kriterije kot v drugih primerih.
9.	člen
O pravici do varstvenega dodatka ter o njegovi višini odloča koordinacijski odbór za vprašanja borcev NOV pristojne občinske skupnosti socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: koordinacijski odbor).
Koordinacijski odbor mora pri sprejemanju odločitev posebej proučiti vsak posamezen primer in odločiti v mejah tega sklepa z upoštevanjem vseh posebnih okoliščin in dejstev, ki so pomembna za socialni položaj posameznega upravičenca.
10.	člen
Ce upravičenec ali njegov zakonec prejema družbeno denarno pomoč, zaprosi koordinacijski odbor pristojno skupnost socialnega skrbstva, da ta uguto.i, ali je družbena pomoč po priznanju varstvenega dodatka še potrebna. .
11.	člen
Koordinacijski odbor odloča o pravici do varstvenega dodatka in o njegovi višini po določbah pravilnika o postopku za uveljavljanje zahtevka za priznanje pravice do varstvenega dodatka kmetu — borcu NOV, ki ga sprejme občinska skupnost socialnega varstva.
12.	člen
Upravičencu, ki bi po sedanjih predpisih dobival višji varstveni dodatek, kot bi mu pripadal po določbah tega sklopa, se višina varstvenega dodatka r.e zniža.
13.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Določbe 11. in 12. člena te^a ^k’e^n so uporabljajo od 1. 1. 1981 dalje.
St. 010-54/6
Predsednica Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije
Zofka Stojanovič 1. r.
1547.
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 61. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in v zvezi z 9. členom zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na seji dne 22. oktobra 1980 sprejel
SKLEP
o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo rrelšolsklh otrok jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini
1
Sprejme se vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok jugoslovanskih državH -nov slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini.
2
Vzgojni program iz prejšnje točke se začne izvajati v šolskem letu 1980У81.
3
Z uveljavitvijo vzgojnega programa po prvi točki preneha veljati okvirni učni načrt vzgojnoizobraže-valnega dela v slovenskem jeziku s predšolskimi otro-
ki jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih v tujini.
St. SS-87/37-80
Ljubljana, dne 22. oktobra 1980.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1548.
Na podlagi plana razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1980, ki so ga sprejeli zbori uporabnikov in izvajalcev skupščin občinskih komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, nanj pa je dala soglasje Skupščina mesta Ljubljane na 24. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1979 in na 23. seji zbora občin dne 27. decembra 1979
sklepajo
-	1. Izvršni svet skupščine mesta, ki ga zastopa
predsednik Borut Miklavčič
2.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki ga zastopa predsednik Jurij Zavec
3.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga zastopa predsednik Jože Kavčič
4.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki ga zastopa predsednik Jože Dimnik
5.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljena Vič-Rudnik, ki ga zastopa predsednik Franc Martinec
C. Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki jo zastopa predsednik IO Miloš Pirc
7.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, ki jo zastopa predsednik IO Boris Andree
8.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, ki jo zastopa predsednik IO Vlado Svetek
9.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška, ki jo zastopa predsednik IO Stane Žagar
10.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo zastopa predsednik IO Srečko Zorn
11.	Samoupravna interesna skupnost za uresničitev 10-letnega programa ljubljanskega cestnega omrežja, ki jo zastopa predsednik IO Franc Pungerčar ki jo zastopa predsednik IO Franc Pungerčar
1.	sredstva, ki se združujejo v okviru samoupravnega sporazuma o financiranju družbeno usmerjene gradnje za objekte individualne komunalne porabe (0,9 °/o od izplačanih bruto OD z območja ljubljanskih občin)
2.	Sorazmerni delež investitorjev industrijske in poslovne izgradnje za financiranje virov in primar j a zbran po občinah v letu 1980
— Bežigrad
— Center
— Moste-Polje
— Šiška
— Vič-Rudnik
3.	Sredstva SIS za uresničitev 10-letnega programa cest
12.	IPK Ljubljana, TOZD Kanalizacija Ljubljana, ki jo zastopa v. d. direktorja Tomo Zevnik
13.	IPK Ljubljana, TOZD Komunalna energetika Ljubljana, ki jo zastopa direktor Janez Debeljak
14.	IPK Ljubljana, TOZD Mestni vodovod, ki jo zastopa direktor Stefan Flisar
15.	IPK Ljubljana, TOZD Plinarna Ljubljana, ki jo zastopa direktor Slavko Lamberger
16.	DO IPK Ljubljana, ki jo zastopa glavni direktor Drago Lipič
17.	SOSESKA, Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad — Moste, ki ga zastopa direktor Emil Zalar
18.	Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič, ki ga zastopa direktor Jože Lekšan
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za uresničitev plana razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1980
1.	člen
Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da je skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin dne 25. 12. 1979 sprejela plan razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe, ki predvideva naložbe v skupni višini 1.193,571.000 din.
Plan razširjene reprodukcije bo možno realizirati le z združevanjem sredstev udeležencev tega sporazuma tako, da v skladu s finančno konstrukcijo zagotavljajo v globalu sredstva za naložbe iz združenih sredstev v višini 40 odstotkov lastne udeležbe in 60 odstotkov kreditov. '
2.	člen
Za realizacijo tega plana združujemo naslednja sredstva udeleženci sporazuma:
262,358.000
25.000.	000
500.000
30.000.	000
37,800.000
5,000.000	98,300.000
85,000.000
4.	Predvidena sredstva za izgradnjo sekundarnega kanalskega omrežja (polovico vrednosti sredstev izgradnje kanalizacije mešanega sistema v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji in celotna vrednost izgradnje meteorne kanalizacije in druga sredstva) po skupnostih :
— Bežigrad
■— Moste-Polje
— Šiška
— Vič-Rudnik
Skupaj za lastno udeležbo
Bančni krediti
Skupaj
3.	člen
Pregled združevanja sredstev finančne konstrukcije plana 1980
Tabela 1
Razporeditev sredstev stanovanjskega prispevka
za realizacijo plana 1980
v 000 din
« 5	> S	8e «a	’S	.s s 32 O 60	«
0	r>	S»	S	a»	Д
Bežigrad	48.011	43.966	91.6	4.045	8.4
Center	102.319	99.163	96.9	3.156	3.1
Moste	37.255	16.985	45.6	20.270	54.4
Šiška	48.012	34.619	72.10	13.393	27.90
Vič	26.761	6.479	24.2	20.282	75.8
Skupaj	262.358	201.212	76.7	61.146	23.3
Tabela II
Plan združevanja sredstev za sekundarno omrežje
v 000 din				
Občina	Plan 1980	Lastna sredstva	Del stanov, prispevka	Kreditna sredstva
Bežigrad	65.481	22.148	4.045	39.288
Moste	57.728	2.822	20.270	34.636
Šiška	32.239	2.000	13.393	16.846
Vič	68.953	7.300	20.282	41.371
Ljubljana	232.291	34.270	61.146	136.875
Odnos	100	14.8	26.3	58.9
22,148.000
2,822.000
2,000.000
7,300.000	34,270.000
479,9287000
713,643.000
1.193,571.000
4.	člen
Stanovanjska sredstva združujemo na podlagi veljavnega samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev (Uradni list SRS, št. 5/78).
5.	člen
Sredstva sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov združujemo na podlagi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, zbirajo pa jih upravljalci zemljišč:
—	za območje občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje, »Soseska« podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad Moste, Ljubljana, Vojkova 63;
—	za območje Center, Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, Ljubljana, Gregorčičeva 5;
—	za območje Ljubljana Šiška, Komunalna skupnost Ljubljana Šiška, Ljubljana, Celovška 135;
—	za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič, Ljubljana, Tomažičeva 10;
in sicer po kriterijih za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne porabe, ki so sestavni del tega sporazuma.
Zbrana sredstva sorazmernega deleža investitorjev združujejo komunalne skupnosti pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
6.	člen
S SIS za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cest združujemo sredstva na podlagi posebnega sporazuma, upoštevajoč dinamiko izvajanja programa izgradnje cest in obsega sredstev predvidenih s tem programom.
Plan združevanja sredstev za vire in primar
Tabela III v 000 din
Občina	Del st. prisp.	Sorazm. delež	Skupaj	Kreditna sredstva	Cestni progr.	Skupaj
Bežigrad	43.966	25.000	68.966		-	
Center	99.163	500	99.663	—			
Moste	16.985	30.000	46.985	—		
Šiška	34619	37.800	85.812	—			
Vič	6.479	5.000	11.479	—	—	
Ljubljana	201.212	98.300	299.512	576.768	85.000	961.280
Odnos	20.9	10.2	31.1	60.0	8.9	100
7.	člen
Odgovornost za uresničitev plana razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne porabe za leto 1980 nosijo uporabniki in izvajalci individualnih komunalnih storitev organizirani v Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih obu i oziroma vsi udeleženci tega sporazuma.
8.	člen
Odgovornost za zagotavljanje sredstev za realizacijo plana nosijo uporabniki in izvajalci individualnih komunalnih storitev organizirani v občinski komunalni skupnosti ter Stanovanjsko komunalna banka s svojimi kreditnimi sredstvi.
9.	člen
Odgovornost za fizično realizacijo plana virov, primar j a in cestnega programa nosijo:
— TOZD Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg
7,
— TOZD Mestni vodovod Ljubljana, Krekov trg
10,
— TOZD Komunalna energetika Ljubljana, Ve-rovškova 62,
— TOZD Plinarna Ljubljana, Resljeva 34, ki najemajo kredite za naložbe na osnovi sprejetih planov vsaka za svojo dejavnost.
•	10. člen
Udeleženci smo se sporazumeli, da združujemo sredstva za realizacijo plana po tem sporazumu, razen za sekundär, na posebnem računu pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
S temi sredstvi zagotavljamo lastno udeležbo za najemanje kreditov na osnovi sprejetega plana. V ta namen daje Zveza komunalnih skupnosti poroštvene izjave za vsako posamezno investicijo in izjavo o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet.
11.	člen
Investitorji se obvezujejo, da bodo investicijska dela, ki so predmet tega sporazuma oddajali najugodnejšemu ponudniku, strokovno nadzorstvo nad gradnjo (49. člena zakona o graditvi objektov) pa se organizira v skladu s 17. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
Določila iz 1. odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za občinske komunalne skupnosti v primeru, ko gre za uresničevanje plana izgradnje objektov in naprav sekundarnega omrežja individualne komunalne rabe.
12.	člen
Komunalne TOZD so dolžne prevzeti zgrajeni objekt v upravljanje skladno z določilom 21. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, kolikor je za zgrajeni objekt izdano uporabno dovoljenje in so zagotovljena sredstva za odplačilo anuitet, sredstva za obračun amortizacije in tekočega vzdrževanja.
13.	člen
Odgovornost za uresničitev plana izgradnje objektov in naprav sekundarnega omrežja individualne komunalne porabe nosijo občinske komunalne skupnosti.
Izgradnjo sekundarnega omrežja financirajo občinske komunalne skupnosti iz sredstev stanovanjskega prispevka v višini, ki je razvidna iz tabele I., IL, III.
3.	člena sporazuma, iz vseh zbranih sredstev za ureja-
nje odvoda meteornih voda ter iz drugih sredstev. Ta sredstva uporabljajo občinske komunalne skupnosti za lastno udeležbo pri najemanju kreditov.
Kredite za naložbe za sekundarno omrežje najemajo občinske komunalne skupnosti ali od njih pooblaščene organizacije. Poroštvene izjave dajejo občinske komunalne skupnosti. Izjavo o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet pa daje Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
14.	člen
Občinske komunalne skupnosti bodo redno nakazovale na poseben žiro račun pri Zvezi komunalnih skupnosti sredstva stanovanjskega prispevka namenjena za izgradnjo objektov individualne komunalne rabe za vire in primar. Višina sredstev je razvidna iz
3.	člena tabela III. Sorazmerni delež investitorjev bodo občinske komunalne skupnosti prav tako nakazovale Zvezi komunalnih skupnosti in to tekoče, kot je nakazovan organizacijam in skupnostim, ki ga zbirajo.
Če posamezna podpisnica svojih obveznosti ne izpolnjuje in je s tem ogrožena realizacija planskih nalog, se v skrajnem primeru nove investicije, na interesnem območju podpisnice, ne pričnejo.
Kolikor posamezne komunalne skupnosti ne bodo deleža stanovanjskega prispevka za sekundär v celoti porabile, so ga dolžne odvesti na skupen račun pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
15.	člen
Udeleženci smo se sporazumeli, da se finančna konstrukcija za realizacijo plana spremeni lahko le s spremembo plana in sicer po postopku, po katerem je bil plan sprejet.
Posamezne podražitve in prekoračitve predračunske vrednosti investicij se obravnavajo posebej.
16.	člen
Izvršni odbor Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin obravnava izvajanje plana razširjene reprodukcije in zbiranje sredstev za izvajanje tega plana najmanj enkrat na tri mesece.
Udeleženci iz 9., 10. in 13. člena tega sporazuma so dolžni sproti oziroma najmanj na 3 mesece obveščati skupščino Zveze komunalnih skupnosti oziroma njene organe o realizaciji plana. Zveza komunalnih skupnosti pripravi poročilo o porabi sredstev oziroma proračun teh sredstev.
Pooblaščene organizacije iz 5. člena te^a sporazuma so dolžne poročati izvršnim odborom komunalnih skupnosti občin, kako sc izvajajo naloge, ki so bile na njih prenošene v zvezi z realizacijo plana izgradnje sekundarnega omrežja individualne komunalne rabe.
17.	člen
Udeleženci sporazuma smo se sporazumeli, da bomo morebitne spore v zvezi z realizacijo plana in s tem sporazumom reševali sporazumno. V ta namen bomo za rešitev sporne zadeve ustanovili posebno arbitražno komisijo. Ta komisija bo imela predsednika in toliko članov, kolikor je udeležencev v sporu. Predsednika komisije odredijo udeleženci sporazuma.
Arbitražna komisija se sestane takoj, ko nastane spor in pripravi predlog za rešitev sporne zadeve, ga predloži pristojnemu izvršnemu odboru, da ga ta sprejme in predloži pristojni skupščini v potrditev.
Rešitev je dokončna, ko jo potrdi pristojna skupščina komunalne skupnosti.
18.	člen
Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
Avtentično razlago sprejme skupščina v obHki sklepa in je obvezna za vse udeležence sporazuma.
18.	člen
Ta sporazum se spremeni ali dopolni na način in po postopku kot je veljal za njegov sprejem.
Spremembo sporazuma lahko predlaga katerikoli udeleženec sporazuma.
Predlog sprememb in dopolnitev mora biti posredovan izvršnemu odboru Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin napisan in obrazložen.
20.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopi vsaka organizacija ali skupnost, ki ima interes za realizacijo sprejetega plana in zato združevati sredstva po določbah tega sporazuma.
21.	člen
Ta sporazum velja, dotier ni plan razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1980 v celoti uresničen.
22.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sklenejo vsi udeleženci.
23.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 26. ter 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7/77) so zbori uporabnikov in izvajalcev skupščin občinskih komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin sprejeli
MERILA
za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih objektov, ki ne združujejo sredstev po prednjem sporazumu k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne porabe
1.	Investitor je dolžan plačati sorazmerni del stroškov upravljalcu stavbnih zemljišč za financiranje virov in primarnih naprav skladno z zakonom o upravljanju in razpolaganju stavbnih zemljišč.
2.	Plačila so oproščeni investitorji usmerjene strokovne stanovanjske izgradnje ter objektov iz samoprispevka, ker je njihov prispevek urejen s posebnim sporazumom.
3.	Sorazmeren delež k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne porabe plačujejo vsi investitorji na podlagi pogodbe o plačilu stroškov za urejanje zemljišč ob dodelitvi zemljišč za gradnjo.
4.	Sorazmerni delež k stroškom izgradnje objektov in naprav za oskrbo s toplotno energijo in plinom se določa na priključno moč objektov, ki se priključujejo na omrežje:
—	za toplotno energijo 2,45 din W (2,85 din Kcal/h)
—	za plin	1,72 din W (2,00 din Kcal/h)
Investitorji, ki ukinjajo lastni vir ogrevanja plačajo sorazmerni delež v višini 2/3 prispevka iz prvega odstavka te točke.
5.	Sorazmerni delež k stroškom izgradnje objektov za oskrbo z vodo in objektov z odpadno vodo
znaša:
—	za pitno vodo 105.00 din/m2 od skupne uporabne tlorisne površine novozgrajenega objekta,
—	za odvod odpadne vode 105.00 din/m2 od skupne uporabne tlorisne površine novozgrajenega objekta,
—	za odvod odpadne vode 50.00 din/m2 od m2 utrjene manipulativne — poslovne površine.
6.	Plačilo sorazmernega deleža investitorjev je pogojeno s pogodbo o plačilu stroškov za urejanje zemljišč ob dodelitvi zemljišč za gradnjo in terminskim planom kot sestavnim delom pogodbe, le v izjemnih primerih se lahko rok plačila določi, ko je priključek na omrežje individualnih komunalnih naprav izvršen.
7.	Organizacije za urejanje zemljišč zbirajo sredstva za financiranje virov in primar j a od investitorjev na enak način kot ostale stroške za urejanje zemljišč in ta sredstva plačujejo na poseben račun pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
Organizacije za urejanje zemljišč morajo pri izdelavi izračunov stroškov vseh obračunskih območij upoštevati pri mešanem sistemu kanalizacije 50 odstotkov meteorne vode kot kolektivno porabo 50 odstotkov odpadne vode kot individualno porabo.
Pri izgradji objektov v I. in II. varstvenem pasu morajo organizacije za urejanje zemljišč upoštevati 100 odstotkov stroške izgradnje sekundarnega omrežja individualne komunalne porabe, pri stanovanjski izgradnji v varstvenih pasovih pa 20 odstotkov.
8.	Ta merila so sestavni del sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev plana razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1980.
Podpisniki
1549.
Na podlagi plana razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1980, ki so ga sprejeli zbori uporabnikov in izvajalcev skupščin občinskih komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, nanj pa je dala Skupščina mesta Ljubljana na
24.	seji zbora združenega dela 27. decembra 1979 in na
23.	seji zbora občin 27, decembra 1979 ter posebnega dogovora med investitorji in LB — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, so udeleženci
1.	Izvršni svet Skupščine mesta, ki ga zastopa predsednik Borut Miklavčič,
2.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki ga zastopa predsednik Jurij Zavec,
3.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga zastopa predsednik Jože Kavčič,
4.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki ga zastopa predsednik Jože Dimnik,
5.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga zastopa predsednik Franc Martinec,
6.	Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki jo zastopa predsednik IO Miloš Pirc,
7.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, ki jo zastopa predsednik IO Boris Andree,
8.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, ki jo zastopa predsednik IO Lado Svetek,
9.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška, ki jo zastopa predsednik IO Stane Žagar,
10.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo zastopa predsednik IO Srečko Zorn,
11.	Samoupravna interesna skupnost za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja, ki jo zastopa predsednik IO Franc Pungerčar,
12.	LB — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, ki jo zastopa direktor Slavko Korbar,
13.	IPK Ljubljana, TOZD Kanalizacija Ljubljana, ki jo zastopa direktor Jože Kolar,
14.	IPK Ljubljana, TOZD komunalna energetika Ljubljana, ki 30 zastopa direktor Janez Debeljak,
15.	IPK Ljubljana, TOZD Mestni vodovod Ljubljana, ki jo zastopa direktor Stefan Flisar,
16.	IPK Ljubljana, TOZD Plinarna Ljubljana, ki jo zastopa direktor Slavko Lambergar,
17.	DO IPK Ljubljana, ki jo zastopa glavni direktor Drago Lipič,
18.	Soseska, Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad — Moste, ki ga zastopa direktor Emil Zalar,
19.	Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič, ki ga za topa direktor Jaže Lckšan sklenili
DODATEK K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU o združevanju sredstev za uresničitev piana razširjene
reprodukcije objektov in naprav individualne
komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1980
1.	člen
Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da financiranje plana razširjene reprodukcije ni potekalo v skladu s tem sporazumom in da je potrebno ta sporazum dopolniti z novimi določbami o njegovem financiranju.
2.	člen
Udeleženci sporazuma smo soglasni da morajo občinske komunalne skupnosti poravnati obveznosti, ki jih imajo do zveze komunalnih skupnosti iz naslova prerazporejenega stanovanjskega prispevka, ki so nastale do 15. 9. 1980 in, da tekoče odvajajo pripadajoči del stanovanjskega prispevka na združeni račun zveze do vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec.
Obveznosti iz prerazporejenega stanovanjskega prispevka sporazumno ugotavljamo na naslednji način:
—	za leto 1978 se prerazporejeni stanovanjski prispevek združuje na račun zveze v celoti,
—	za leto 1979 se obračunava na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev tako, da pripada občinski komunalni skupnosti 27,9 °/o, na računu zveze pa se združuje 72,1 0/o. Posebej se obračuna obveznost občine Center, pri čemer naj se upošteva planska vrednost naložb v sekundär v višini 11.688 tisoč din. Presežek v višini 19.898 tisoč din združuje komunalna skupnost na računu zveze,
—	za leto . 1980 se obračuna prerazporejeni stanovanjski prispevek na podlagi s samoupravnim sporazumom določeno % participacijo.
3.	člen
Iz naslova sorazmernega deleža investitorjev morajo občinske komunalne skupnosti oziroma organizacije za urejanje zemljišč spolniti obveznost do zveze komunalnih skupnosti v višini najmanj 35 °/o od vseh s sporazumom določenih obveznosti za leto 1979 in 1980.
Plačila sorazmernega deleža investitorjev so oproščeni investitorji usmerjene stanovanjske izgradnje ter objektov iz samoprispevka ker je njihov prispevek urejen s posebnim sporazumom Med investitorji usmerjene stanovanjske izgradnje so zajeti tudi investitorji prenove stanovanj in stanovanjskih objektov po programu prenove Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
4.	člen
Udeleženci sporazuma na podlagi 2. in 3. člena soglasno ugotavljamo naslednje obveznosti:
a) obveznosti iz stanovanjskega prispevka:
Komunalna skupnost	Nerealizrane obv. iz leta 1979	Obveznosti iz leta 1980 (do 15. 9. 80)	Dejansko nakazna sredstva	Skupaj nerealiziranih obveznosti
Bežigrad	—	30.435	5.021	25.414
Center	2.840	76.442	70.000	9.282
Moste-Polje	—	10.358	1.696	8.662
Šiška	3.079	21.265	13.642	10.702
Vič-Rudnik	1.266	4.232	—	5.498
Skupaj :	7.185	142.732	90.359	59.558
b) obveznosti iz sorazmernega deleža investitorjev:
Komunalna skupnost	N* il 5-i	s' i! #_!	O cS	si >
	tO N		N•0	O
Bežigrad	10.489	8.750	12.106	7.131
Center	1.026	175	469	732
Moste-Polje	8.663	10.500	2.027	17.137
Šiška	14.108	13.230	88	27.250
Vič-Rudnik	3.500	1.750	—	5.250
Skupaj:	37.786	34.405	14.690	57.500
	5.	člen		
Banka se obvezuje, da bo v okviru razpoložljivih sredstev in dovoljenega obsega porasta limitiranih kreditov obravnavala investicijske kredite najprej za tiste investicije, o katerih se je zveza komunalnih skupnosti že izjavila, da zagotavlja 40 °/o lastno udeležbo in tiste investicije, ki so jih financirale občinske komunalne skupnosti izven dogovorjenega sistema (»refundacije«).
Kredite za nove investicije bo banka odobravala le po pogramu in za katere so se udeleženke posebej sporazumele, da morajo biti končane ali začete v letu 1980.
6.	člen
Ivesticijske naloge po planu 1979 in 1980, ki so jih neposredno že sofinancirale občinske komunalne skupnosti oziroma organizacije za urejanje zemljišč (»refundacije«) in je bila zanje s programom določena
60 °/o udeležba banke, se štejejo kot nove investicijske naloge. Zahtevano dokumentacijo in 40 °/o lastno udeležbo morajo zagotoviti dosedanji investitorji, na osnovi katere najemajo kredite komunalne temeljne organizacije, zveza komunalnih skupnosti pa izda ustrezno garancijo za odplačilo anuitet. Tako sproščena sredstva (v višini 60 °/o) se štejejo za strogonamenska sredstva, ki se smejo in morajo uporabiti izključno za namene po sporazumu.
7.	člen
Občinske komunalne skupnosti bodo zagotovile iz pripadajočega dela prerazporejenega stanovanjskega prispevka in drugih virov, predvidenih za financiranje sekundarnega omrežja 40 °/o lastno udeležbo za najemanje kreditov za financiranje sekundarnega omrežja in za najemanje kreditov za financiranje tistih investicij, ki so jih v celoti financirale iz lastnih sredstev (»refundacije«),
8.	člen
Udeleženci sporazuma smo soglasni, da bodo v letu 1980 najprej porabljena sredstva za lastno udeležbo po 2. in 3. členu tega dodatka v višini 299,725.000 din.
9.	člen
Zveza komunalnih skupnosti bo zagotovila 40°/o lastno ubdeležbo za najetje kreditov za vire in primar, pri čemer bo upoštevala določbe 14. člena sporazuma, ki se nanašajo na postopanje do udeleženk sporazuma, kadar le-te ne izpolnjujejo obveznosti o združevanju sredstev.
Ta sredstva bo zveza preodkazala investitorjem na podlagi sklepa banke o odobritvi kredita.
Ne glede na to, da so občinske komunalne skupnosti dolžne zagotavljati iz namenskih virov 40 %> lastno udeležbo za sekundär, smo udeleženci sporazumni, da bo tako za vire in primar kot tudi za sekundär dajala zveza komunalnih skupnosti poroštvene izjave za odplačevanje anuitet.
10.	člen
Zveza komunalnih skupnosti bo zaradi nujnosti realizacije posameznih manjših investicij po predhodnem dogovoru z banko v celoti neposredno financirala njihovo izgradnjo iz združenih sredstev namenjenih za lastno udeležbo.
Banka bo za to pri odobravanju kreditov za nove investicije določala ustrezno nižjo lastno udeležbo od dogovorjene (40 °/o) in sicer za enake zneske, za katere bi za investicije iz prejšnjega odstavka odobrila kredit.
11.	člen
Izvršni svet SML sprejema obveznost, da bo poskrbel za sprejem ustreznih aktov, s katerimi bo zagotovljeno odplačevanje anuitet za najeta posojila po programu razširjene reprodukcije za leto 1980.
12.	člen
Tabela 1 — pregled nakazil stanovanjskega prispevka za 40 °/i> lastno udeležbo po programih razširjene reprodukcije za leto 1978, 1979, prenešen program
1.	1979 v leto 1980 in leto 1980, tabela 2 — že dane izjave zveze za lastno udeležbo pri najemanju kreditov razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe iz prenešenega programa leta 1979 in programa leta 1980, ki jih banka še ni odobrila, tabela 3 — dogovorjeni novi zahtevki v letu 1980 iz prenešenega programa 1979 in programa 1980 (še ni izjav zveze in niso odobreni krediti), tabela 4 — predvideni zahtevki za sekun-
där v letu 1980 in tabela 5 — seznam zahtevkov po refundacijah skupaj s poročilom o realizaciji samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za financiranje programa razširjene reprodukcije individualne komunalne porabe 1979/80 v letu 1980 so sestavni del tega dodatka.
13.	člen
Ta dodatek k sporazumu se objavi v Uradnem listu SRS potem, ko ga sprejmejo in sklenejo vsi udeleženci.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničitev plana razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe na območju Ijubij ubij anskih občin in ta dodatek k sporazumu stopita v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 9. oktobra 1980
BREŽICE
1550.
Na podlagi 37. člena in 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34-566/80) in 184. člena statuta občine Brežice je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 2. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline
1.	člen
Območje občine Brežice na levem bregu Save se proglaša za neposredno ogroženo s steklino.
2.	člen
Poleg določil te odredbe se za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline v občini uporabljajo tudi ukrepi pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34-566/80 v nadaljnjem besedilu pravilnik) in določila odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah,1 ki jo vsako leto izda komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
3.	člen
Na območju iz 1. člena te odredbe se odreja kon-tumac psov in mačk.
V	času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
4.	člen
V	času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območja iz 1. člena te odredbe. To ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrej ni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo.
Določbe 3. in 4. člena te odredbe ne veljajo za pse JLA, organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, vodiče slepih in pastirske pse.
5.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi pristojna veterinarska služba
Psi, ki se uporabljajo za lov morajo biti dvakrat letno zaščitno cepljeni proti steklini in imeti morajo pasjo znamko.
Izvajalec lova mora voditi evidenco o vstopu in izstopu psov v in iz lovišča, evidenco o ugrizih in poškodbah psov med lovom, oziroma med gibanjem psov v lovišču. O ugrizih in poškodbah psov dobljenih v lovišču mora uporabnik psa v roku 24 ur po končanem lovu poročati veterinarski službi.
6.	člen
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba so dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse
—	potepuške pse in mačke,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
7.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke ter veterinarski službi javiti vsako nenormalno vedenje divjih živali, predvsem zveri.
8.	člen
Trupla pokončanih zveri, pižmovk, psov in mačk morajo člani lovske organizacije zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati naj bližji veterinarski organizaciji.
9.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti veterinarski tlužbi odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla In ravnati s truplom v skladu z 8. členom te odredbe. V izjemnih primerih, ko je zaradi terenskih pogojev transport trupla nemogoč, odredi nadaljnje ukrepe pristojna veterinarska služba.
10.	člen
Prepovedano je odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali in jemanje lovskih trofej te divjadi, razen pod pogoji, ki jih določa 12. člen pravilnika.
11.	člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov in drugih živali.
Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v 6. členu in drugih živali, ki bi se nenaravno vedle takoj obvestiti veterinarsko službo.
12.	člen
Veterinarski delavci, gozdarski delavci, lovski čuvaji, preparatorji, ogledniki divjadi, laboranti in druge osebe, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik z materialom, ki vsebuje povzročitelja stekline, morajo biti zaščitno cepljeni proti steklini z Merieux cepivom.
13.	člen
Za izvajanje veterinarsko-sanitarnih ukrepov po tej odredbi pripravijo pristojni organi in organizacije v občini program, ki ga potrdi izvršni svet občine.
Pripravo programa usklajuje komisija za varstvo pred nalezljivimi boleznimi pri svetu za družbene dejavnosti.
Program mora biti predložen izvršnemu svetu v 5 dneh po uveljavitvi te odredbe.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravljajo medobčinski veterinarski in sanitarni inšpektorji.
15.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76)
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS ter se objavi nn krajevno običajen način.
St. 322-2/80-7
Brežice, dne 2. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
1551.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 2. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve
urbanističnega programa za občino Brežice
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva
objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za občino Brežice, ki ga je izdelal Projektivni biro Region Brežice z dne 26. novembra 1980.
2
V času javne razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija
3
Predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za občino Brežice bo na vpogled na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice in v prostorih krajevnega urada v Dobov’
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/80-4
Brežice, dne 8. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
1552.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 m 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 2. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanističnega načrta za Čatež
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog urbanističnega načrta za Čatež, ki ga je izdelal PB Region Brežice pod številko 906/U v novembru 1980.
2
V času javne razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3
Predlog urbanističnega načrta za Čatež bo na vpogled na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice in v prostorih krajevnega urada na Čatežu.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/80-4
Brežice, dne 8. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
1553.
Skupščina občine Brežice izdaja na podlagi 80. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 150. člena statuta občine Brežice, na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Brežice in kmetov
ODLOČBO
o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Krška vas
I
Uvede se komasacijski postopek v k. o. Krška vas, na območju določenim z mejo, ki poteka:
severno od vasi Krška vas od tromeje pare. št. 1399, 1478/6, in 3472/1, po južni meji pare. št. 1478/6 in 1478/5, po zahodni meji pare. št. 1396, do tromeje pare. št. 1398/1, 1396 in 464, seka pare. št. 1396, po jugovzhodni in jugozahodni meji parcele št, 1395/1, po jugozahodni meji pare. št. 1395/2, po zahodni meji pare. št. 1478/17 in 1478/1, do poti pare. št. 3470/4, po severni meji poti do pare. št. 1388, po njeni vzhodni meji in po vzhodni meji pare. št. 1381, 1385, 1384, 3350/17, 3350/18, 3350/19, preseka pot pare. št. 3350/41, po vzhodnih mejah pare. št. 3350/24, 3350/57, po severozahodni meji poti pare. št. 3465/4 do konca parcele št. 3350/64, kjer pot pare. št. 3465/4 preseka, po severnih mejah pare. št. 1059, 1058, 1057, 1056/3 in 1055 do 1052, po severovzh. meji parcel 1051/1 in 1051/2 do poti pare. št. 3464/2, po njeni severni meji do pare. št. 1021. od tu se obrne meja komasacije proti severu za ca. 50 m, nato se obrne proti zahodu v tej obliki
preseka parcelo št. 1021 in parcele št. 1020, 1019/4, 1019/3, 1019/2, 1019/1, 1018, 1017, 1016, 1015, 1014, 1013, 1012 po zahodni meji pare. št. 1012,	3401,093,
3460/2, 3460/1, 3459, 3458, 3457, 3456, 3455, 34o4/2, 3454/1, 3453, 3452/2, 3452/1, 3451, 3450 in 3449, po vzhodni in severni meji pare. št. 1856/55, po severnih mejah pare. št. 1856/370,	1856/54,
1856/53, 1856/328, po zahodni meji pare. št. 2612 do pare. št. 2611/2, po njeni južni in zahodni meji, po zahodni meji pare. št. 1856/196 in 1856/202, po južni in vzhodni meji pare. št. 2555/2, do pare. št. 4111, po njeni zahodni in severni meji, po severni meji pare. št. 2559, 2558, 2557, 2556/1, 2556/2, po njeni vzhodni meji do pare. št. 2487, po njeni severni meji do poti pare. št. 3466, po njenem robu, do poti pare. št. 3468, po njeni zahodni meji do pare. št. 2507, kjer pot pare. št. 3468 preseka in se nadaljuje po severni meji pare. št. 2727/1, do poti pare. št. 3465/1, po roba poti do stavbne parcele št. 357, p0 njeni severni in zahodni meji, na zahodni in južni meji pare. št. 2710 4 se nadaljuje po robu pare. št. 3465/1, do pare. št. 2696 kjer preseka to pot, gre po severni meji pare. št. 2/35/1, do pare. št. 2791, po njeni zahodni meji do poti pare. št. 3469/1, preseka pot, nakar se obrne meja komasacije proti zahodu do pare. št. 2865, po njeni vzhodni meji, preseka pot pare. št. 3470/1 po vzhodni meji pare. št. 2905, po južni pare št 2962 2963 m 2972, do poti pare. št. 3044/2, po njeni vzhodni' meji do pare. št. 3044/51, seka pot in se nadaljuje po južni meji pare. št. 3044/49 in 4108, po vzhodni meji pare. št. 2981 in 2980, po vzhodni in južni meji pare. st. 2974, po južni in zahodni meji pare. št 2975 po vzhodni	meji pare.	št. 2407/1,	2407/2, 2361	in 4106,
2317/4, do avtoceste, tu jo preseka in se nadaljuje pò vzhodni	meji pare.	št. 2317/1,	p0 južni in	zahodni
meji pare. št. 3041/2, po južni meji pare. št. 3251/46 do poti,	po južnem	robu poti	do pare. št.	3036, tu
prečka pot, dalje po	zapadni in	severni meji	pare št
3040, po severnih mejah pare. št. 3034, 3044/3 3044/4 3044/5, 3044/6, 3044/7, 3044/8, 3044/9, 3044/60 In 3218’ po južni meji pare. št. 3249/20 in 3249/22, po vzhodni meji pare. št. 3232, po severnih mejah pare. št. 3188 do 3199, po njeni vzhodni meji in vzhodni meji pare. št. 3178, po južni meji pare. št. 3157/2, 3155, p0 vzhodni meji pare. št. 3154 in 2941/4, kjer zopet preseka avtocesto pare. št. 4103, po južni meji avtoceste do pare. št. 1536/1, zopet prečka avtocesto po jugovzhodni in severovzhodni meji pare. št. 1826/1 do poti 3471. po njeni vzhodni in južni meji do poti pare. št. 3472/2, po njeni južni meji do pare. št. 1769, po njeni južni meji do pare. št. 1779, po njeni vzhodni meji in po vzhodnih mejah pare. št. 1780/1, 1785, 1784 do pare. št. 1702, po njeni severni meji in po severni in vzhodni meji pare. št. 1761/5 prečka pot, po jugozahodni meji pare. št. 1758 do reke Krke pare. št. 3474/1, po robu reke Krke do poti pare. št. 3473/1, preseka to pot in gre po njeni severni meji do pare. št. 1631, po njeni vzhodni meji pare. št. 3472/1 j0 preseka, po njeni zahodni meji do tromeje pare. št. 1399, 1478/6 in 3472/1, kjer smo z opisom pričeli.
V komasacijo spada še kompleks južno do naselja Krška vas:
od tromeje pare. št. 459, 1114/1 in poti pare. št. 3462/2, poteka proti zahodu po južnem robu poti do pare. št. 1200/1, po njeni zahodni meji, prečka pot pare. št. 3464/3, po zahodni meji pare. št. 1201, 1202, 3464/1, 1204 in 1215/1, po zahodni in lužni meji pare. št. 1216, po severni meji pare. št. 1217/1, do pare. št. 1230, kjer prečka pot pare. št. 3464/1. po njeni severni
meji do pare. št. 1274, po njeni vzhodni meji do poti pare. št. 3464/3, po njenem južnem roDu do pare. št. 1264, kjer preseka pot pare. št. 3464/3, po vzhodni meji pare. št. 1114/1, do tromeje 1114/1, 459 in 3462/2, kjer smo z opisom južnega kompleksa pričeli.
II
Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju.
St. 462-1/80-1
Brežice, dne 25. novembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
CELJE
1554.
Na podlagi 10. člena zakona o stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS>, št. 8/78), 22. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Celje in 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je po izvedeni javni razpravi, zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na seji dne 18. februarja 1980 sprejel
PRAVILNIK o delni nadomestitvi stanarine
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine so določeni skupni cilji, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehod na ekonomske stanarine, kriteriji in merila za izračun, notranja delitev in poraba stanarine ter osnovni ukrepi za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
2.	člen
S tem pravilnikom se določajo natančnejši pogoji in merila za delno nadomestitev ekonomske stanarine v občini Celje oziroma pogoji za pridobitev delne nadomestitve z namenom da bi se zavaroval življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjeval sistem socialne varnosti.
3.	člen
Družbeno pomoč v obliki pravice do delne nadomestitve ekonomske stanarine daje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje.
II. POMOČ OBČANOM DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
4.	člen
Vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki plačuje stanarino po sprejetih osnovah in merilih Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje (v nadaljnjem: stanovanjska skupnost), bo imel pravico do delne na-
domestitve stanarine kolikor bo izpolnjeval pogoje po tem pravilniku.
5.	člen
Ne glede na določila tega pravilnika je vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, ki plačuje stanarino stanovanjski skupnosti, dolžni plačati 20 odstotkov ekonomske stanarine.
III.	MERILA ZA PRIDOBITEV PRAVICE
DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve ekonomske stanarine, če njegovo gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sjstemu ocenjeno do 160 točk in ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Uporabne
površine
za 1 družinskega člana do 32 za 2 družinska člana do 45 za 3 družinske člane do 58 za 4 družinske člane do 72 za 5 družinskih članov do 82
za vsakega nadaljnega član družine pa še 10
7.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dokazljivega dohodka gospodinjstva (DDG) glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih izdatkov za stanarino, ki je sestavni del tega pravilnika.
Lestvica oziroma tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstva glede na njihove letne dokazljive dohodke gospodinjstva se po dohodkovnih razredih spremeni v skladu z rastjo življenjskih stroškov, ki jih za vsako leto objavi Zavod za statistiko SR Slovenije.
Znosna letna stanarina, ki jo je imetnik stanovanjske pravice dolžan plačati se izračuna tako, da se letni dokazljivi dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpiča v priloženi tabeli in deli s 100.
8.	člen
Delno nadomestitev stanarine predstavlja razliko med dejansko ekonomsko stanarino, ki jo plačuje imetnik stanovanjske pravice in znosno stanarino, izračunano po zadnjem odstavku prejšnjega člena.
9.	člen
Ne glede na določbe od 6. do 7. člena tega pravilnika delna nadomestitev stanarine ne pripada imetniku stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
1.	če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
2.	če imetnik stanovanjske pravice ali drug ' član gospodinjstva uporablja del stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti,
3.	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
4.	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva gradi stanovanjsko ali počitniško hišo oziroma je lastnik stanovanjske ali počitniške hiše,
5.	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik osebnega avtomobila (ra-
zen, ko avtomobil potrebuje invalidna oseba, ki je paraplegik ali ima nad 60 “/o invalidnostno okvaro spodnjih okonein), motornega čolna ali camp prikolice,
6.	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva še drugih nepremičnin v vrednosti nad 100.000 din,
7.	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik še drugih nepremičnin v vrednosti nad 100.000 din,
IV.	POSTOPEK ZA UVELJAVITEV PRAVICE
DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
10.	člen
Pravice do delne nadomestitve stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri stanovanjski skupnosti občine Celje. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto (v letu 1980 do 1. marca) oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
11.	člen
Zahtevi iz prejšnjega člena je treba priložiti:
1.	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo leto,
2.	potrdilo o številu članov gospodinjstva,
3.	veljavno stanovanjsko pogodbo,
4.	potrdilo o premoženjskem stanju,
5.	pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da:
—	stanovanje ne daje v podnajem,
—	da noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti,
—	da noben član gospodinjstva ni lastnik drugega vseljivega stanovanja,
—	da noben član gospodinjstva ne gradi oziroma ni lastnik stanovanjske hiše, počitniške hiše ali camp prikolice,
—	da on in člani gospodinjstva niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku,
—	da imetnik stanovanjske pravice ali član gospodinjstva ni lastnik osebnega avtomobila oziroma izjavo, da avtomobil potrebuje invalidna oseba, kakor to določa 5. točka 9. člena.
Kolikor pristojni organ ugotovi, da je dal imetnik stanovanjske pravice lažno izjavo po 5. točki tega člena ali da ni obvestil odbora o spremembah pogojev po 4. odstavku 13. člena, je dolžan vrniti odobreno višino delne nadomestitve stanarine v celoti oziroma za ves čas od tedaj ko so nastali spremenjeni pogoji.
V.	ORGANI, PRISTOJNI ZA ODOBRAVANJE DELNE NADOMESTITVE STANARINE
12.	člen
0	pravici do subvencije odloča petčlanski odbor za subvencioniranje stanarin (v nadaljevanju: odbor), ki ga sestavljajo:
2	delegata samoupravne stanovanjske skupnosti,
2	delegata skupnosti socialnega varstva,
1	delegat Centra za socialno delo občine Celje.
Odbor vsako leto razpiše subvencije ■ in ob tem navede vse potrebne dokumente in ostala merila v skladu z določili tega pravilnika.
Razpis mora biti objavljen vsako leto do 31. decembra za naslednje leto po uveljavitvi pravilnika oz. ko nastanejo pogoji.
13.	člen
Odbor mora o zahtevi po delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 3 dni po preteku razpisnega roka oziroma prejemu zahteve. Lista upravičencev do delne nadomestitve stanarine se javno objavi.
Pred odobritvijo vsake delne nadomestitve stanarine si odbor pridobi mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti; kjer stanuje prosilec.
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega koledarskega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila zahteva vložena.
Kolikor se imetniku stanovanjske pravice in članom gospodarstva po odobritvi spremenijo pogoji po katerih je bil upravičen do delne nadomestitve stanarine, je dolžan vse spremembe takoj sporočiti odboru.
14.	člen
Ugovor zoper odločitev odbora vložijo imetniki stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti preko odbora za subvencioniranje stanarin.
15.	člen
Najnižji znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 50 dinarjev mesečno.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot velja za njegov sprejem.
17.	člen
Ta pravilnik velja, ko da svoje soglasje skupnost socialnega varstva.
18.	člen
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti ob izpolnitvi pogoja iz 18. člena, ter ko se objavi v Uradnem listu SRS.
Celje, dne 15. novembra 1979.
Predsednik zbora uporabnikov
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje Mirko Presinger 1. r.
1555.
Na podlagi določil 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, 4. člena pogodbe o vložitvi stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, v samoupravni sklad stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov občine Celje in prvega odstavka 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) ter na predlog izvršilnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na svoji seji dne 15. oktobra 1980
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pogojih in merilih za oddajanja stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, nad katerim ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanjska skupnost občine
Celje
1.	člen
Ta pravilnik ureja način in pogoje za oddajanje najemnih stanovanj v splošni družbeni lastnini in nad katerim ima to pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje.
2.	člen
Predlog o dodelitvi stanovanja in uvrstitvi upravičencev na prednostno listo pričakovalcev stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, sestavi posebna sedemčlanska komisija za dodeljevanje stanovanj iz tega fonda in jo posreduje v potrditev odboru za družbeno pomoč, ta pa po obravnavi prednostne liste le-to posreduje v dokončno potrditev zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje.
3.	člen
Komisija, ki se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno, sprejme po dospelih prošnjah upravičencev z večino glasov prednostno listo pričakovalcev stanovanj. Prednostna lista mora biti obnovljena najmanj enkrat letno, upravičenci pa obveščeni o tem, če so sprejeti na prednostno listo pričakovalcev stanovanj. Ce delovna skupnost za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskih in komunalnih objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu delovna skupnost), ne more zagotoviti zadostnega števila stanovanj za reševanje najnujnejših problemov prosilcev s prednostne liste, lahko komisija na predlog delovne skupnosti sprejme zaprto prednostno listo iz katere bo dodeljevala stanovanja najnujnejšim prosilcem, dokler lista ne bo popolnoma izčrpana.
Sprejeta prednostna lista pričakovalcev stanovanj se pošlje v vednost vsem krajevnim skupnostim v občini.
4.	člen
Krajevne skupnosti izven mestnega območja: Strmec pri Vojniku, Frankolovo, Vojnik, Dobrna, Šmartno v Rožni dolini in Store imenujejo svoje komisije za stanovanjska vprašanja pri svetu KS.
V primeru, da se izprazni stanovanjc splošnega stanovanjskega fonda na območju katere od krajevnih skupnosti iz prvega odstavka, komisija pri svetu KS za vsako takšno stanovanje s sklepom predlaga Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, komu naj se izpraznjeno stanovanje dodeli.
Vlogo prosilca, za dodelitev stanovanja in sklep komisije dostavi komisija ali svet KS delovne skupnosti, ki izdaja odločbo o dodelitvi stanovanja.
Komisije, navedene v prvem odstavku so upravičene predlagati dodelitev izpraznjenega stanovanja upravičencev iz 5. ozirohia 6. člena tega pravilnika.
Ce stanovanjske komisije iz območij navedenih v prvem odstavku tega člena predlagajo za dodelitev stanovanja nekoga, ki ni na prednostni listi pričakovalcev stanovanj, dodeli delovna skupnost stanovanje upravičencu iz prednostne liste.
Pri sklepanju o predlogu se morajo komisije držati določil tega pravilnika in določil zakona o stanovanjskih razmerjih.
5.	člen
Upravičenci za pridobitev stanovanja iz splošnega stanovanjskega fonda družbene lastnine, ki se izpraz-
nijo in ni zakonitega nadaljnjega uporabnika v smislu določil zakona o stanovanjskih razmerjih so:
—	upokojenci in invalidsko upokojeni občani;
—	prejemniki družbenih denarnih pomoči;
—	udeleženci NOV in NOG.
6.	člen
Po tem pravilniku se lahko izjemoma dodeli stanovanje tudi prosilcem, ki niso na prednostni listi splošnega stanovanjskega fonda in sicer:
—	stanovalcem, katerih stanovanja so odpisana in splošnega stanovanjskega fonda po 71. členu zakona o stanovanjskih razmerjih in so tako uprvičenci za pridobitev stanovanja iz splošnega stanovanjskega fonda po'tem pravilniku, kakor tudi stanovalci iz območja Creta,
—	družinam, ki jim je stanovanje uničeno po elementarni nezgodi, če je na razpolago;
—	občanom, katerim je po sodbi pristojnega sodišča odrejena takojšnja izselitev, zaradi razveze zakonske zveze, za čas, dokler mu prisojni stanodajalec ne dodeli primernega stanovanja
7.	člen
Upravičenci, ki želijo pridobiti stanovanje, vložijo utemeljeno prošnjo z eventualnimi dokazili na delovno skupnost, ki preveri podatke, preskrbi potrebne dokazilne listine in prošnjo predloži komisiji za dodeljevanje stanovanj zaradi uvrstitve na prednostno listo pričakovalcev stanovanj.
8.	člen
V postopku za uvrstitev upravičencev na prednostno listo pričakovalcev stanovanj in izdaji odločbe o delitvi stanovanja se morata komisija in delovna skupnost držati še naslednjih določil iz samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Celje:
1. Stanovanjske razmere:
A. Imetnik stanovanjske pravice
a)	stanovanjske razmere :
Števno
točk
—	zelo vlažno stanovanje	6
—	delno vlažno stanovanje	4
—	stanovanje brez vodovoda	3
—	manjkajoča pritiklina	3
—	manjkajoča pritiklina kopalnica	2
—	manjkajoča pritiklina WC ali soupor.
WC	2
—	podstrešno stanovanje	2
—	slaba izolacija	2
b)	velikost stanovanja na osebo:
—	do 4 m*	e
—	od 4—5 m2	4
—	od 6—7 m2	2
—	od 8—10 mi	1
c)	sostanovalec	9
B. Ni imetnik stanovanjske pravice
—	brez stanovanja	40
—	podnajemnik	14
—	kletno, vlažno in neprimerno stano-
vanje, ki se po zakonu ne šteje kot stanovanje	12,
2.	Socialno stanje
1	član	1
2	člana	2
3	člani	4
4	člani	8
5	ali več članov	10
Pri zamenjavi stanovanja plača občan lastno udeležbo v primeru, če se seli iz manjšega v večje stanovanje oziroma iz cenejšega v dražje stanovanje (razlika v površini in kvaliteti).
V tem primeru plača občan razliko odgovarjajoče udeležbe med valorizirano vrednostjo prejšnjega stanovanja in nabavno vrednostjo bodočega stanovanja.
10.	člen
Osnova za lastno udeležbo občana je povprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo stanovanja.
Pri tem se za člana gospodinjstva šteje prosilčev zakonec, otroci in starši, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu in osebe, ki jih je prosilec po zakonskih predpisih dolžan vzdrževati.
b) Skupni dohodek na družinskega člana:
— od 30 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v pre-
teklem letu	15
—	od 31 do 40 odstotkov	10
—	od 41 do 50 odstotkov	5
3.	Doba čakanja na stanovanje:
po vložitvi	prošnje do 1 leta	1
po vložitvi	prošnje do 2 leti	2
po vložitvi	prošnje do 3 leta	4
po vložitvi	prošnje do 4 leta	8
po vložitvi	prošnje da 5 let in več	16
4.	Zdravstveno stanje:
—	poklicna bolezen izvirajoča pretežno iz dela pri stanodajalcu
—	delovni invalid, priznana inv. II. ali П1. kategorije pr.
—	kronična ali težja bolezen družinskega člana
5.	Udeležba NOV:
—	od	leta	1941	10
—	od	leta	1942	8
—	od	leta	1943	0
—	od	leta	1944	4
—	od	leta	1945	2
Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov največ naslednje stanovanje-
—	1 oseba garsoniero,
—	2 osebi garsoniero ali enosobno stanovanje.
—	3 osebe enoinpol ali dvosobno stanovanje,
—	4 osebe dvinpol ali trisobno stanovanje,
—	več oseb tri ali večsobno stanovanje.
LASTNA UDELEŽBA
9.	člen
Višina lastne udeležbe za nova stanovanja se ugotavlja po vrednosti dodeljenega družbenega stanovanja; za stara oziroma rabljena stanovanja se šteje kot nabavna vrednost stanovanja knjižna valorizirana vrednost.
11.	člen
Če znaša povprečni mesečni dohodek prosilca na člana gospodinjstva za leto pred pridobitvijo družbenega stanovanja v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja, znaša lastna udeležba:
—	do 25 °/e mesečnega dohodka v SRS je ba 1 °/o nabavne vrednosti,
—	od 26 od 30 °/o mesečnega dohodka v udeležba 2 °/o nabavne vrednosti,
—	od 31 do 40 °/o mesečnega dohodka v udeležba 3 °/o nabavne vrednosti,
—	od 41 do 50%> mesečnega dohodka v udeležba 4 °/o nabavne vrednosti,
—	od 51 do 60 °/o mesečnega dohodka v udeležba 5 °/o nabavne vrednosti,
—	od 61 do 70 °/o mesečnega dohodka v udeležba 6 Vo nabavne vrednosti,
—	od 71 do 80°/o mesečnega dohodka v udeležba 7 °/o navabne vrednosti,
—	od 81 do 90 “/e mesečnega dohodka v udeležba 8 °/o nabavne vrednosti,
—	od 91 do 100 °/o mesečnega dohodka v udeležba 9 °/o nabavne vrednosti,
—	od 101 do 110 »A mesečnega dohodka v udeležba 10 % nabavne vrednosti,
—	od 111 do 120 o/o mesečnega dohodka v udeležba 12 °/o nabavne vrednosti,
—	od 121 do 130 o/o mesečnega dohodka v udeležba 14 °/o nabavne vrednosti,
—	od 131 do 140 °/o mesečnega dohodka v udeležba 16 °/o nabavne vrednosti,
—	od 141 do 150 o/o mesečnega dohodka v udeležba 18 «/o nabavne vrednosti,
—	od 151 do 160 % mesečnega dohodka v udeležba 19 % nabavne vrednosti,
—	nad 161 °/o mesečnega dohodka v SRS ležba 20 ”/o nabavne vrednosti.
udelež-SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je SRS je je ude-
12.	člen
Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člane gospodinjstva se dodeli stanovanje brez finančne udeležbe:
—	občanu, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega, občanu, ki je po pravnomočni sodni odločitvi preseljen v najpotrebnejše prostore,
—	v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za enakovredno ali manj vredno,
—	za udeležence NOV, druge borce, vojaške vojne invalide in druge civilne invalide vojne,
—	v primerih, ko je občanu in njegovim družinskim članom družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje in tisti, ki prejemajo varstveni dodatek.
13.	člen
Vplačana udeležba ostane v sredstvih delovne skupnosti za dobo 10 let. Po preteku 10 let dobijo imetniki stanovanjske pravice ali njegovi pravni nasledniki vrnjeno lastno udeležbo v enkratnem znesku s pribitkom minimalne obrestne mere.
14.	člen
Občan, ki pridobi stanovanje splošnega stanovanjskega fonda, mora vplačati lastno udeležbo pred vselitvijo. V prehodnem obdobju od uveljavitve tega pravilnika pa do 31. oktobra 1981 se lahko upravičencu do stanovanja splošnega stanovanjskega fonda odloži plačilo lastne udeležbe do dneva vselitve najdalj do 31. oktobra 1981 pod pogojem, da predloži strežen dokument, na podlagi katerega bo možna prisilna izterjava zneska lastne udeležbe.
15.	člen
Kolikor se imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka iz prejšnjega člena tega pravilnika, se sredstva lastne udeležbe vrnejo v roku 1 meseca po izpraznitvi stanovanja, razen v primeru, ko se imetnik stanovanjske pravice in uporabniki vselijo v drugo družbeno najemno stanovanje v isti občini in gre za istega stanodajalca (splošni fond).
V zadnjem primeru (tj. če gre za vselitev v drugo najemno stanovanje) se sredstva lastne udeležbe prenesejo kot udeležba pri dodelitvi drugega stanovanja ob upoštevanju določil 9. člena tega pravilnika.
Udeležba se ob izselitvi lahko uporablja tudi za potrebna popravila, ki presegajo normalno rabo.
16.	člen
Delovna skupnost dodeli stanovanje upravičencu iz prednostne liste pričakovalcev stanovanj z odločbo.
Kolikor upravičenci iz prednostne liste pričakovalcev stanovanj odklonijo izpraznjeno stanovanje, pridobi pravico do dodelitve takega stanovanja tista organizacija združenega dela, ki ima glede na število delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki, največ nerešenih stanovanjskih vprašanj.
Organizacija iz drugega odstavka tega člena s sklepom pristojnega samoupravnega organa določi komu naj se izpran j eno stanovanje dodeli. Odločbo o dodelitvi stanovanja na podlagi takšnega sklepa izda delovna skupnost.
Vsaka odločba o dodelitvi stanovanja mora biti objavljena na oglasni deski delovne skupnosti, zaradi možnosti ugovora drugih upravičencev do stanovanja iz veljavne prednostne liste pričakovalcev stanovanj.
17.	člen
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja je možen ugovor v roku 15 dni od vročitve oziroma objave na oglasni deski na odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela.
Odločba o ugovoru mora biti obrazložena in dostavljena vsem prizadetim (tistemu, ki mu je bilo
stanovanje z izpodbijano odločbo oddano in tistemu, ki je vložil ugovor).
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati po sprejemu na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje in po soglasju izvršnega sveta občinske skupščine ter takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
Mirko Presinger 1. r.
1556.
Na podlagi določil 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) ter na podlagi 5. in 16. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in 41. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti — družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje — zbor delegatov na svoji seji dne 15. oktobra 1980 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo viri sredstev za gradnjo družbeno najemnih stanovanj za potrebe družin z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, udeležencev NOV, mladih družin, delovnih invalidov I. kategorije, ter drugih 100 % invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, določa višino lastne udeležbe in ureja način in pogoje za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, določa krog upravičencev za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč, postopek za pridobitev stanovanja, pristojnosti komisije za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči (v nadaljnjem besedilu: komisije) ter pristojnosti ostalih samoupravnih organov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje.
II. VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za gradnjo družbeno najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, mladih družin, udeležencev NOV, delovnih invalidov I. kategorije ter drugih 100 »/o invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo so:
—	prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in odloka Skupščine občine Celje;
—	sredstva, ki jih za izgradnjo družbeno najemnih stanovanj vloži skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja;
—	sredstva za družbeno pomoč od skupnega zneska izplačanih bruto osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju;
—	sredstva amortizacije in stanarin stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje;
—	sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in
—	sredstva pridobljena za lastno udeležbo upravičencev za pridobitev stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči.
Odbor za družbeno pomoč v delegatskem sistemu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, določi na podlagi potrjenega finančnega plana število in strukturo stanovanj po natečaju, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči.
III.	LASTNA UDELEŽBA
3.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da za pospešeno reševanje stanovanjskih vprašanj vsak občan prispeva svoj delež kot lastno udeležbo sredstev za pridobitev stanovanjskih pravic v družbenem stanovanju.
Lastna udeležba temelji na načelu solidarnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov in je odvisna od vrednosti stanovanja ter ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine.
4.	člen
Višina lastne udeležbe znaša najmanj 1 %> do največ 4% vrednosti pridobljenega (standardnega) stanovanja.
Za standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki mora biti po velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvalitet) zadostiti hi-giensko-tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
5.	člen
Za lastno udeležbo občanov se štejejo lastno privarčevana sredstva in kreditno privarčevana sredstva.
6.	člen
Če znaša povprečni mesečni dohodek prosilca na člana gospodinjstva za leto pred pridobitvijo družbenega stanovanja v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja, znaša lastna udeležba :
—	do 25 % mesečnega dohodka v SRS je udeležba 1 «/o nabavne vrednosti,
—	od 26 do 30% mesečnega dohodka v SRS je udeležba 2 % nabavne vrednosti,
—	od 31 do 40 % mesečnega dohodka v SRS je udeležba 3 % nabavne vrednosti,
—	od 41 do 50 % mesečnega dohodka v SRS je udeležba 4 % nabavne vrednosti.
7.	člen
Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se dodeli stanovanjq brez finančne udeležbe:
—	občanu, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega,
—	občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore,
. — v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za enakovredno ali manjvredno,
—	za udeležence NOV, druge borce, vojaške vojne invalide in druge civilne invalide vojne,
—	v primerih, ko je občanu in njegovim družinskim članom družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje oziroma tisti, ki prejemajo varstveni dodatek.
8.	člen
Vplačana udeležba ostane v sredstvih samoupravne stanovanjske skupnosti za dobo 10 let.
Po preteku 10 let dobijo imetniki stanovanjske pravice ali njegovi pravni nasledniki, vrnjeno lastno udeležbo v enkratnem znesku s pribitkom 2 % obrestne mere.
9.	člen
Kolikor se imetnik stanovanjske pravice in uporabnik stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka iz prejšnjega člena tega pravilnika, se sredstva lastne udeležbe vrnejo v roku enega meseca po izpraznitvi stanovanja, razen v primeru, ko sé imetnik stanovanjske pravice in uporabniki vselijo v drugo družbeno stanovanjc v isti občini in gre za istega stanodajalca.
10.	člen
Občan, ki pridobi družbeno najemno stanovanje, zgrajeno s sredstvi družbene pomoči, mora vplačati lastno udeležbo pred vselitvijo.
V prehodnem obdobju od uveljavitve tega pravilnika pa do 31. oktobra 1981 se lahko upravičencu do družbenega najemnega stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči, odloži plačilo lastne udeležbe od dneva vselitve najdalj do 31. oktobra 1981 pod pogojem, da predloži ustrezen dokument, na podlagi katerega bo možna prisilna izterjava zneska lastne udeležbe.
IV.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ ZGRAJENIH S SREDSTVI DRUŽBENE POMOČI
11.	člen
Upravičenci za dodelitev stanovanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu so:
—	družine in občani z nižjimi dohodki;
—	upokojeni občani;
—	udeleženci NOV;
—	delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100% invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in
—	mlade družine.
12.	člen
Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primemo stanovanje ali lastnik primernega stanovanja,
*"— da skupni dohodek prosilca ne presega na člana gospodinjstva 50% od mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS. Kadar gre za izjemno težke stanovanjske in zdravstvene razmere ima komisija pravico odstopati od postavljenih kriterijev in da ustrezno utemeljen predlog odboru za družbeno pomoč, ki oblikuje dokončni predlog za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da ima družina ali občan stalno bivališče na
območju občine Celje,
—	da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen, kar izkaže s potrdilom skupnosti za zaposlovanje,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec pri bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative na območju občine Celje, more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec ne posreduje nepremičnin v vrednosti nad 100.000 din.
Prednost pri dodelitvi imajo prosilci z daljšo delovno dobo in tisti, ki imajo dalj časa pripravljeno stalno bivališče na območju občine Celje.
13.	člen
Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja
—	da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
—	da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Celje
Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo upokojeni občani, ki so bili dalj časa zaposleni na območju celjske občine, ki imajo dalj časa stalno bivališče na območju celjske občine.
14.	člen
Za udeležence NOV se štejejo tisti, ki imajo priznan status borca z dvojnim štetjem in se jih rešuje po določilih odloka občine Celje o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV.
15.	člen
Delpvni invalidi I. kategorije ter drugi 100 "/e invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje
—	da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
—	da ima stalno bivališče na območju občine Celje.
16.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje za določen čas, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo tele pogoje:
—	da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje
—	da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja
—	da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
—	da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Celje
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše po 1 pravilniku banke
—	če vsaj ena OZD pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov
stanovanjski problem v roku 5 let od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja, kadar gre za nakup stanovanja v etažni lastnini oziroma v roku 6 let če gre za gradnjo individualne stanovanjske hiše
—	da OZD v pismeni obliki posreduje sklenjen sporazum med OZD in delavcem, da slednji dovoli, da mu od mesečnih dohodkov odteguje po bančni pogodbi sklenjeno vsoto za namensko varčevanje
—	da bo OZD v smislu tega pravilnika sklenila ustrezno jamstveno pogodbo
—	da se organizacija zavezuje, da bo v primeru, da varčevalcu imetniku stanovanjske pravice za določen čas, preneha svojstvo delavca v združenem delu iz kakršnihkoli razlogov, v roku treh mesecev izročiti izpraznjeno stanovanje samoupravni stanovanjski skupnosti oziroma nadomestiti ga z enakovrednim stanovanjem ali ga plača v višini prometne vrednosti oziroma do bo OZD dosegla sporazum s tisto OZD v kateri bo na novo pridobil svojstvo delavca v združenem delu, da prevzame vse obveznosti, določene v jamstveni pogodbi in o tem pismeno obvesti Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje,-
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi dohodki, večjim številom otrok ter mlade družine, katerih starši niso lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo normative na območju celjske občine in mlade družine, ki več varčujejo in dalj časa.
17.	člen
Za mlado družino se v smislu tega pravilnika štejeta zakonca:
—	če od sklenitve zakonske zveze ni preteklo 6 let
—	da imata zakonca skupaj najmanj 5 let delovne
dobe.
V.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA
18.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje obvesti interesente za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči z natečajem, objavljenim v javnih občilih ter v OZD in drugih organizacijah. Besedilo javnega natečaja objavi odbor za družbeno pomoč.
Natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanja zlasti o naslednjem:
—	kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja
—	o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni prosilec navesti v vlogi
—	o roku za zbiranje vlog
—	o obveznih potrdilih, ki jih morajo prosilci oz. predlagatelji priložiti vlogi.
19.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje zgrajeno s sredstvi družbene pomoči vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi potrdili oziroma dokazili, upoštevajoč svoj status na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje, in sicer:
—	zaposlen prosilec preko organizacije združenega dela
—	upokojeni občani preko Referata za stanovanjske zadeve splošnega stanovanjskega fonda pri SSS občine Celje in društev upokojencev
—	delovni invalidi I. kategorije preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Celje, drugi invalidi pa preko Centra za socialno delo,
—	delavci zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, preko občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev.
Predlagatelji, in sicer organizacija združenega dela, krajevne skupnosti, društva upokojencev, Center za socialno delo, občinski odbor sindikata obrtnih delavcev in drugi, morajo vložiti ob vložitvi zahtevkov za stanovanje tudi ustrezna, verodostojna potrdila od pooblaščenih organov v smislu 12., 13., 15. in 16. člena tega pravilnika.
20.	člen
Organizacija združenega dela in druge organizacije, ki so po tem pravilniku pristojne, da posredujejo predloge za pridobitev stanovanja za prosilca so dolžne, da vloge obravnavajo na pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve in morajo biti predlogi opremljeni tudi z ustreznim sklepom.
21.	člen
Predloge za pridobitev stanovanja za prosilce so organi, ki preverjajo predloge posameznih prosilcev dolžni v roku, objavljenem v natečaju oziroma v tem pravilniku, odstopiti delovni skupnosti za vzdrževanje stanovanjskih in komunalnih objektov občine Celje (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost).
22.	člen
Za nepopolne predloge delovna skupnost pooblasti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln.
23.	člen
Delovna skupnost pri svojem delu tesno sodeluje z organizacijami združenega dela v občini, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, s Centrom za socialno delo in drugimi.
Delovna skupnost predvsem na podlagi komisijskega ogleda ali tudi drugače ocenjuje stanovanjske in druge razmere posameznih prosilcev.
24.	člen
Delovna skupnost po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil posreduje celotno dokumentacijo komisiji za dodeljevanje stanovanj z mnenji in predlogi.
25.	člen
Komisija za dodeljevanje stanovanj po proučitvi vseh vlog, mnenj in predlogov sestavi osnutek prednostne liste za pridobitev stanovanja in ga posreduje v obravnavo odboru za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje.
26.	člen
Na seji odbora za družbeno pomoč, kjer se obravnava osnutek prednostne liste z dopolnitvami in spremembami, predlaga sprejem liste predsednik komisije.
27.	člen
Odbor za družbeno pomoč sestavi predlog enotne prednostne liste, ki obsega razdelitev stanovanj med posamezne kategorije prosilcev ter število stanovanj, vključenih na_ enotno prednostno listo in jo posreduje v potrditev zboru uporabnikov skupščine SSS občine Celje. Delegatom se posreduje celotna lista kandidatov za stanovanja.
Dokumentacija za tiste pričakovalce, ki so izpadli zaradi neizpolnjevanja pogojev ali zaradi premajhnega števila stanovanj se po vselitvi vrne OZD, ki je predlog posredovala.
Lista upravičencev do stanovanj se objavi v Delegatovem poročevalcu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje.
28.	člen
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje lahko pred dokončno potrditvijo celotne prednostne liste na podlagi dokumentiranega predloga OZD ali druge organizacije, posameznega prosilca ali skupino prosilcev izloči ali pa na prednostno listo vključi posameznega prosilca ali skupino prosilcev.
29.	člen
Odločbe o dodelitvi stanovanja izdaja na podlagi enotne vrednostne liste delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje.
VI.	MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
30.	člen
Občani in družine z nižjimi dohodki in delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 »/o invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo garsoniero (1)
—	za dve osebi enosobno (1 1/2)
—	za tri osebe enoinpolsobno (2)
—	za štiri osebe dvosobno (2 1/2)
in za vsakega nadaljnjega člana še 10 nA
31.	člen
Komisija za dodeljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči lahko v določenih primerih odstopa od meril iz 30. člena, vendar največ za polovico stanovanjske enote. Komisija mora odboru za družbeno pomoč podati pismeno obrazložitev za vzroke odstopanj od meril, ki so lahko naslednji:
—	da ima prosilec šoloobveznega otroka, ki potrebuje svoj prostor za učenje
—	da prosilec poda pismeno izjavo, da bo redno mesečno plačeval stanarino in podpiše izjavo, da je bil opozorjen, da v primeru pridobitve takšnega stanovanja ne more vložiti zahtevka za subvencijo stanarine,
—	da takšno odločitev komisije narekuje slabo zdravstveno stanje enega ali več članov družine, kar izkaže z zdravniškim potrdilom
—	če je struktura prosilcev po natečaju takšna, da delovna skupnost ne more zagotoviti stanovanj v skladu s 30. členom tega pravilnika.
32.	Člen
Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki In posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim.
Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, ki z
njim živi v ožji ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Pristojen organ preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenza-konski skupnosti ali ožji ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice.
33.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko upokojeni občani in upravičenci do stalne družbene pomoči pridobijo stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo garsoniero
—	za dve osebi enosobno stanovanje
VII.	ZAMENJAVA STANOVANJ
34.	člen
Z namenom, da se ostarelim in bolnim občanom iz zdravstvenih razlogov omogoči zamenjava stanovanja in z namenom, da se občanom da možnost zamenjave stanovanja (razen mladih družin, ki pridobe stanovanja družbene pomoči), lahko odbor za družbeno pomoč na predlog komisije za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj odobri zamenjave v skladu z ZSR. Delovna skupnost ob zaključku leta predloži komisiji in odboru poročilo in seznam izvršenih zamenjav ter celotno dokumentacijo s spisi.
35.	člen
Da je predlog o zamenjavi smatrati za popoln, mora vsebovati:
—	lastnoročno napisano prošnjo obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki želita zamenjati stanovanji
—	veljavni stanovanjski pogodbi
—	sodno overjeno, medsebojno pogodbo, kj jo predhodno skleneta oba imetnika stanovanjske pravice, napisano v 6 izvodih.
V primeru, da ima na enem izmed stanovanj, ki jih želita imetnika stanovanjske pravice zamenjati razpolagalno pravico OZD, mora imetnik stanovanjske pravice tega stanovanja predhodno pridobiti soglasje te OZD (tudi splošni stanovanjski fond).
Imetnika stanovanjske pravice smeta zamenjati stanovanja šele, ko pridobita soglasje obeh stanodajalcev. V primeru, da niso izpolnjeni vsi od navedenih pogojev delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti odkloni izdajo soglasja o zamenjavi stanovanj.
36.	člen
Z namenom, da se borcem, udeležencem NOV, omogoči izboljšanje stanovanjskega standarda ali iz zdravstvenih razlogov odobri zamenjava stanovanja lahko odbor za družbeno pomoč na predlog komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV dodeli stanovanje zgrajeno s sredstvi družbene pomoči, izpraznjeno stanovanje pa dodeli pričakovalcu iz prednostne liste. Zamenjava se lahko izvrši:
—	če se z njo strinjata oba imetnika stanovanjske pravice
—	če se zamenjava izvrši v skladu z določili 35. člena tega pravilnika
—	če je stanovanje, ki se izprazni konfortno.
37.	člen
Z namenom, da se socialno šibkim upravičencem za stanovanje, zgrajeno s sredstvi družbene pomoči, omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino ne glede na stanovanjski fond lahko odbor za družbeno pomoč na predlog komisije v skladu z določili 34. člena tega pravilnika odobri zamenjavo
tako, da se prosilec s prednostne liste vseli v stanovanje z nižjo stanarino, imetnik stanovanjske pravice tega stanovanja pa na stanovanje zgrajeno s sredstvi družbene pomoči. Zamenjava se lahko izvrši:
—	če so izpolnjeni vsi pogoji iz določil 34. in 35. člena tega pravilnika
—	če prosilec s prednostne liste, upravičenec do stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči dostavi tudi mnenje Centra za socialno delo, ki predhodno preveri socialno stanje družipe prosilca.
VIII.	SESTAVA PREDNOSTNE LISTE
38.	člen
Prednostna lista za odobritev stanovanja je samo ena, sestavljena pa je na podlagi prednostnega reda za pridobitev stanovanja po posameznih kategorijah upravičencev, tj. delavcev z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, udeležencev NOV, delovnih invalidov
I.	kategorije ter drugih 100 °/o invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, upravičencev do stalne družbene pomoči ter mladih družin.
39.	člen
Komisija za dodeljevanje stanovanj ter odbor za družbeno pomoč upoštevata pri proučitvi posameznega primera in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti naslednje:
—	oceno stanovanjskih in drugih razmer v katerih živi prosilec
—	višino dohodkov prosilca in članov njegovega družinskega gospodinjstva
—	podatke o času neprekinjene delovne dobe na območju občine Celje
—	druga dokumentirana mnenja OZD, krajevne skupnosti, upravnega organa občine Celje, Centra za socialno delo, sindikalne organizacije ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva.
Posebna komisija za dodeljevanje stanovanja ocenjuje posamezne kriterije, naštete v prvem odstavku tega člena z naslednjim številom točk :
točk
1.	prosilec nima stanovanja	100
2.	stanovanje, ki je ocenjeno do 50 točk	70
3.	stanovanje, ki je ocenjeno od 50 do
75 točk	t 50
4.	stanovanje, ki je ocenjeno od 75 do
100 točk	30
5.	stanovanje, ki je ocenjeno nad 100 točk 10
Za prenaseljenost stanovanja:
6.	če odpade manj kot 7 m2 stanovanjske
površine na družinskega člana	20
7.	če odpade manj kot 9 m2 stanovanjske
površine na družinskega člana	15
8.	če odpade manj kot 15 m2 stanovanjske
površine na družinskega člana	5
9.	delovni staž prosilca do 5 let	10
10.	delovni	staž	prosilca do 10 let	30
11.	delovni	staž	prosilca do 15 let	60
12.	delovni	staž	prosilca v občini nad	15 let	90
Zdravstveno stanje:
13.	boluje za neozdravljivo boleznijo
—	en član v družini	20
—	več članov družine	30
14.	bolezen na katero vpliva neprimerno
stanovanje	15
15.	oba	zakonca	zaposlena	10
16.	upokojenci (ne točkuje se jim delovni
staž)	90
17.	udeleženci	NOV	70
Družbena najemna stanovanja, zgrajena s sredstvi, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nizkimi dohodki, delovnim invalidom I. kategorije ter drugim 100 "/o invalidom s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencem do stalne družbene pomoči, in sicer na podlagi določil tega pravilnika.
Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati, oziroma kako drugače razpolagati z njim biez poprejšnjega soglasja delovne skupnosti SSS.
40.	člen
Skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva se pri natečaju za pridobitev stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ugotavlja za preteklo 'koledarsko leto po zaključnem računu in sporoča na posebnem obrazcu 8,38.
41.	člen
Skupni dohodek na družigskega člana se za vsako nadaljnje leto objavi skupaj z natečajem za pridobitev družbenih najemnin stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. '
42.	člen
Za primerno stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov namenjenih za stanovanja, ki so praviloma gradbena celota in imajo skupen vhed.
Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporabljajo določila odloka o določitvi stanovanjskega standarda na območju celjske občine (Uradni list SRS, št. 22/73).
43.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje in da soglasje nanj skupščina Skupnosti socialnega varstva Celje ter takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
Mirko Prcsinger 1. r.
CERKNICA
1557.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS. št. 50-320^72) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74), skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in Postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 35/79) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1980 sprejela ODLOK
o najvišjih stanarinah v občini Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Cerknica za leto 1981.
2.	člen
Stanarine se smejo s 1. 1. 1981 povečati za 24 °/o. Osnova za določitev povečane stanarine je stanarina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1980.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica določi višino povišane stanarine za vsa družbena stanovanja, ki so v njenem upravljanju, v mesečnem znesku v skladu z 2. členom tega odloka.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o najvišji stanarini v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 35/79).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-18/73-9
Cerknica, dne 17. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
1558.
Na podlagi 18 člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 17. decembra 1980 sprejela ODLOK
o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Cerknica
1.	člen
Za poslovno stavbo in poslovni prostor se šteje stavba, ki je namenjena za poslovno dejavnost in se za ta namen pretežno tudi. uporablja oziroma poslovni prostor ne glede na to ali je v poslovni stavbi ali stanovanjski hiši in ga sestavljata eden ali več prostorov namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.
2.	člen
Mesečna najvišja najemnina za poslovne prostore in garaže se določi za ms tlorisne površine in znaša glede na namembnost in koristnike v višini:	din,m1
a)	za poslovne stavbe ali poslovne prostore v
katerih se opravlja proizvodna obrt	70
b)	za poslovne stavbe in prostore, v katerih
se opravlja trgovska in gostinska dejavnost	45
c)	za poslovne stavbe in poslovne prostore, v
katerih se opravlja uslužnostna obrt	30
d)	za poslovne stavbe in poslovne prostore, ki jih upravljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti vzgojnoizobraževalne in vzgoj-novarstvene ustanove, OZD in druge skupnosti
za pisarniške prostore	20
dln/m1
e)	za garaže	18
f)	za kleti, skladišča, lope in druge pomožne
prostore	5
3.	člen
Za tlorisno površino stavbe oziroma poslovnega prostora se šteje poslovni prostor s sanitarijami, garderobami, hodniki, pisarnami m priročnimi skladišči.
4.	člen
V najvišji mesečni najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže niso zajeti stroški za komunalne storitve in drugi obratovalni stroški, ki se zaračunavajo posebej.
5.	člen
Najemniki poslovnih prostorov so dolžni v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka skleniti s samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine novo najemno pogodbo.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/76).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-7/76-1
Cerknica, dne 17. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1559.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 90. seji dne 9. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o ponovni javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta pod Srnjakom na Rakeku
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne osnutek zazidalnega načrta »Pod Srnjakom« na Rakeku, ki ga je izdelala Komunala Cerknica pod šifro 80/IX-1 v mesecu aprilu 1980 in dopolnila v mesecu novembru 1980.
2.	člen
V času razgrnitve lahko poda k osnutku svoje pripombe in predloge vsak občan, delovne in druge organizacije, ustanove ter skupnosti.
3.	člen
Javna razgrnitev bo v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti Rakek vsak dan od
8.	do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/80
Cerknica, dne 9. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
GROSUPLJE
1560.
Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 4/79) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št^ 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
Za zagotovitev sredstev pri izvajanju nalog kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje, predvsem pri varstvu in urejanju kmetijskih in gozdnih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: odškodnina).
2.	člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali spremeni namembnost zemljišča brez akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko a’i gozdno proizvodnjo, plača odškodnino.
3.	člen
Odškodnina sc plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta ali izkoriščanje rudnin in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
Odškodnino po prvem odstavku tega člena odmeri v upravnem postopku z odločbo občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Ce se odškodnina ne da odmeriti po prvem odstavku tega člena, jo odmeri občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve potem, ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo-
4.	člen
Odškodnina se določa po m2 zemljišča ob upoštevanju katastrskega razreda zemljišča, in sicer:
—	po 40 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 1. in 2. katastrskega razreda,
—	po 20 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 3., 4. in 5. katastrskega razreda,
—	p6 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 6. do 8. katastrskega razreda,
ter od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda
5.	člen
Odškodnina po 4. členu tega odloka se plačuje Kmetijski zemljiški skupnosti občine Grosuplje, ki odvaja ustrezen znesek, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih Zvezi vodnih skupnosti Slovenije
6.	člen
Odškodnina po 4. členu tega odloka se valorizira v skladu s splošnim gibanjem cen in ustreznim sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
7.	člen
Odškodnine po tem odloku ni treba plačati v primeru, ki jih določa 4. odstavek 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79).
8.	člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 °/o prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku petnajst dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine. Podlaga za odmero posebne odškodnine je evidentiran cenik izkopanih rudnin.
9.	člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin in ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
10.	člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijsko inšpekcijo.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 29/79 in 1/80).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-3/79
Grosuplje, dne 11. novembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1561.
Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Grosuplje uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 2
2.	člen
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali
zazidalnim načrtom in zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v mejah urbanega območja, v katerem so površine namensko opredeljene na podlagi 1. odst.
6.	člena odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 1/79) in grafičnega prikaza v merilu 1 :5000 v naslednjih vodilnih naseljih: Grosuplje—Šmarje—Sap, Ivančna gorica—Studenec—Stična—Vir, Šentvid pri Stični, Višnja gora.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje in za nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah urbanega območja, v katerem so površine namensko opredeljene na podlagi 1. odst. 6. člena odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Grosuplje (2. člen tega odloka). Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu iz prejšnjega člena za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ z odločbo.
II. ZAVEZANCI PLAČEVANJA NADOMESTILA
5.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti' in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
6.	člen
Zavezanec plačila nadomestila je dolžan dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi 'podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po nastali spremembi
III.	OPROSTITEV PLANILA NADOMESTILA
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega, zemljišča se ne more predpisati za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa 1. in 2. odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in še v naslednjih primerih:
1.	za kmetijska zemljišča, ki so po urbanističnih ali zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo, dokler se uporabljajo za kmetijske namene,
2.	za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, železniške tirne naprave in zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav,
3.	za zemljišča, ki jih pristojne organizacije pripravljajo in opremljajo za oddajo.
8.	člen
Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je oproščen tudi občan, ki uveljavlja pravice do delne nadomestitve stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin po občinskem odloku o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 20/75 in 8/77).
Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so oproščeni tudi:
—	občani, ki prejemajo stalno denarno pomoč,
—	najemniki oziroma lastniki stanovanj, katerih stanovanjski prostori niso primerni za bivanje, če leto ugotovi občiski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.
Upravni organ lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance in imetnike stanovanjske pravice plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice ter njegove družine (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini ipd.).
Za oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po zgoraj navedenih določilih mora zavezanec vložiti vlogo pri pristojnem občinskem upravnem organu.
IV.	MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTILA
9.	člen
Za določitev višigie nadomestila se upoštevajo naslednja merila :
1.	lega zemljišča v naselju
2.	namembnost predela v katerem je zemljišče
3.	pridobitna ugodnost lokacije
4.	stopnja komunalne opremljenosti zemljišča.
10.	člen
Stavbno zemljišče iz 1. člena tega odloka se razdeli na:
1.	Zazidano stavbno zemljišče uporabljeno za:
—	stanovanjske namene
—	proizvodne namene
—	poslovne namene
—	namene družbenih dejavnosti.
2.	Nezazidano stavbno zemljišče.
11.	člen
Zazidano in nezazidano stavbno zemljišče uporabljamo za stanovanjske namene, proizvodne namene, poslovne namene ter namene družbenih dejavnosti se razdeli na enotno cono v vodilnih naseljih: Grosuplje—Šmarje—Sap, Ivančna gorica—Studenec— Stična—Vir, Šentvid pri Stični, Višnja gora.
12.	člen
Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča se določi glede na možnosti priključitve na komunalno omrežje in možnost neposredne uporabe komunalnih naprav in sicer:
1.	urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločnik),
2.	neurejeno cestišče (makadam),
3.	možnost	priključitve	na	vodovod,
4.	možnost	priključitve	na	kanalizacijo
5.	možnost	priključitve	na	električno	omrežje
6.	možnost	priključitve	na	plinovod
7.	možnost	priključitve	na	toplovod
8.	javna razsvetljava
9.	zelene površine na funkcionalnem zemljišču.
Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko 3, 4, 5, 6 in 7 možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave.	'
Za ostale elemente pod točko 8 in 9 pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
Stopnja komunalne opremljenosti se določi po navedenih kriterijih:
1.	stopnja: 9 vrst možnih priključkov oz. uporabe
2.	stopnja: 8 vrst možnih priključkov oz. uporabe
3.	stopnja: 7 vrst možnih priključkov oz. uporabe
4.	stopnja: 6 vrst možnih priključkov oz. uporabe
5.	stopnja: 5 vrst možnih priključkov oz. uporabe
6.	stopnja: 4 vrste možnih priključkov oz. uporabe
7.	stopnja: 3 vrste možnih priključkov oz. uporabe
8.	stopnja: 2 vrsti možnih priključkov oz. uporabe
9.	stopnja: 1 vrsta — komunalno neopremljeno zemljišče.
V.	DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
13.	člen
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov :
— za uporabo tlorisne površine stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posameznem objektu,
T- za uporabno površino poslovnega prostora se šteje čista ,tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
Po tem odloku se smatrajo kot poslovni prostori tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti kot nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
Poslovni prostori se po tem odloku delijo v naslednje skupine:
1.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za proizvodne namene ali skladiščenje,
2.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovne namene, razen družbenih dejavnosti,
3.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbene dejavnosti.
14.	člen
Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na enotno cono in stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke.
Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.
15.	člen
Vrednost točke določi s sklepom Skupščine občine Grosuplje na podlagi predloga izvršnega odbora komunalne skupnosti občine Grosuplje.
16.	člen
Za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče razvrščeno v enotno cono iz 11. člena tega odloka se ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti iz 12. člena tega odloka.
Stopnjo komunalne opremljenosti ugotavlja strokovna služba komunalne skupnosti občine Grosuplje na podlagi načrtov v ustreznem katastrskem merilu, ki jih tekoče vzdržujejo komunalne organizacije in ugotovitev na terenu.
17.	člen
Točke za kvadratni meter zazidanega stavbnega zemljišča se določijo po naslednjih tabelah:
Tabela I:
Točke
Poslovne površine
►4 >
cona
5			
rt h	P !>	o <v šš	O 11
rt rt N C	Џ Q-o	'S s £ S	■gS
30	50	200	200
Tabela IT
Stopnja komunalne opremljenosti	TpČke
1. st.:	9	vrst	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 2. st:	8	vrst	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 3. st:	7	vrst	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 4. st:	6	vrst	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 5. st.:	5	vrst	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 6. st.:	4	vrste	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 7. st:	3	vrste	možnih	priključkov	oziroma
uporabe 8. st:	2	vrsti	možnih	priključkov	oziroma
uporabe
9. st: 1 vrsta — koom. neopremljeno zemljišče
18. člen
100
90
80
70
60
50
4(
30
Za nezazidano stavbno zemljišče razvrščeno v enotno cono po 11. členu tega odloka se ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti po 12. členu tega odloka po merilih iz 19. člena tega odloka.
19.	člen
Število točk za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se določi po naslednji tabeli. Tabela III:	_____________
Stopnja komunalne opremljenosti Razporeditev	po tabeli I v procentih
1, 2, 3	4, 5	6, 7, 8
stanovanjske namene, proizvodne namene,
poslovne namene	100	60
družbene dejavnosti	70	50
Stopnja komunalne opremljenosti se določi po kriterijih iz 17. člena tega odloka.
20.	člen
Zavezanec, ki plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča mora zahtevati, da se mu določi naflomestilo za uporabo zazidanega
zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe
21.	člen
Nadomestilo se plačuje občini mesečno za nazaj na podlagi odločb, ki jih izda občinski upravni organ.
22.	člen
Izvršni odbor občinske komunalne skupnosti je dolžan dvakrat letno poročati skupščini občine o višini zbranih sredstev in o realizaciji programa uporabe nadomestila, enkrat letno pa to objavi v sredstvih javnega obveščanja.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila če:
a)	ne vloži zahteve, da se ji določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe (6. člen),
b)	v določenem roku ne prijavi sprememb pri osnovah za odmero nadomestila
c)	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo' od 200 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Zavezanci plačila nadomestila, ki še niso prijavili osnov za odmero nadomestila, so to dolžni prijaviti po določilih tega odloka pristojnemu občinskemu upravnemu organu v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Vse nove obveznosti in spremembe so zavezanci dolžni javiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
25.	člen
Do izdaje novih dpločb po tem odloku, plačujejo zavezanci dosedanje nadomestilo kot akontacijo, ki se poračuna z določenim nadomestilom po predpisih tega odloka.
26.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 19/76, 23/76 in 3/77).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. januarjem 1981.
St. 420-9/80
Grosuplje, dne 11. novembra 1980.
•	Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak L r.
1562.
Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v naseljih in zimske službe na območju občine Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so določeni ukrepi za ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih na območju občine Grosuplje.
S tem odlokom se ureja tudi organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine in določajo obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju zimske službe izvajalci zimske službe, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lastnini, občani in civilne pravne osebe, krajevne skupnosti, komunalne skupnosti ter upravni organi.
2.	člen
javne prometne površine v naseljih po določbah tega odloka so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, kolesarske steze, pločniki, hodniki za pešce, parkirni prostori ter dovozne ceste k javnim družbenim, stanovanjskim in poslovnim objektom (v nadaljnjem besedilu: ceste).
3.	člen
Zimska služba obsega naslednja opravila:
1.	pluženje snega na kategoriziranih in nekategoriziranih cestah in javnih parkirnih površinah,
2.	posipavanje kategoriziranih in nekategoriziranih cest z ustreznim materialom za preprečevanje poledice,
3.	odstranjevanje in odvoz snega v naseljih s planom komunalne skupnosti določenih cest in ulic in javnih parkirnih površin,
4.	čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov pri cestnih prehodih v času odjuge,
5.	pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na vseh ostalih cestno-prometnih površinah, ki so namenjene za hojo oziroma promet v stanovanjskih naseljih,
6.	odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov,
7.	namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost občanov in premoženje,
8.	namestitev, ureditev in vzdrževanje strešnih in odtočnih cevi,
9.	čiščenje zasneženih prometnih znakov,
10.	mobilizacija delovnih ljudi in občanov ter delovnih sredstev za odstranjevanje snega iz kategoriziranih in nekategoriziranih cest, ulic in kolesarskih stez, kadar dela zaradi nenormalno velikih padavin ali nenormalno velike odjuge ne zmore opraviti za to pooblaščena delovna organizacija ali krajevna skupnost na svojem območju.
II.	POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV
4.	člen
Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica postavlja in vzdržuje prometne znake ter označuje vozišče na cestah v naseljih in izven njih.
Postavitev novega ali nadomestitev starega prometnega znaka ali označbe na vozišču financira za novogradnje in rekonstrukcije cest investitor, vzdrževanje ali nadomestitev prometne signalizacije na obstoječih cestah pa upravi j alee ceste
5.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica register prometnih znakov.
Register prometnih znakov mora vsebovati podatke:
1.	tekoča številka,
2.	datum postavitve prometnega znaka,
3.	naziv in številka prometnega znaka,
4.	kraj oziroma cesta, kjer prometni znak stoji,
5.	številka, datum in naziv organa, ki je izdal dovoljenje, če je prometni znak postavljen z dovoljenjem.
6.	člen
Prometni znaki in označbe na vozišču se smejo postaviti, spremeniti ali odstraniti le na podlagi dovoljenja upravljalca ceste.
Pred izdajo dovoljenja pridobi upravi j alee ceste mnenje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje.
III.	PREPOVED PROMETA
7.	člen
Prepove se promet:
1.	na cesti od železniške postaje Višnja gora do »Pečka« v naselju Višnja gora za tovorna vozila nad 10 ton skupne teže,
2.	na lokalni cesti II. r. Velika Loka—Peščenik za tovorna vozila z nosilnostjo nad 3 tone,
IV.	POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
8.	člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za vzdrževalna dela mora imeti izvajalec ali investitor del dovoljenje upravljalca ceste
9.	člen
Zahtevek za dovoljenje vloži investitor ali izvajalec del najmanj 15 dni pred nameravanim pričetkom del. Zahtevek mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, vrsto del, načrt (skico) postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvozne smeri, če dela zahtevajo začasno zaporo prometa.
10.	člen
V	dovoljenju določi pristojni upravi j alee ceste rok za izvedbo del, čas zapore prometa, če je to potrebno, obvezne smeri in način zavarovanja del.
V	dovoljenju lahko upravljalec ceste tudi določi, da se smejo oziroma morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času der določi še druge ukrepe, potrebne za varnost prometa.
11.	člen
Ureditev obvoza z nadomestitvijo ustreznih prometnih znakov in zavarovanje ter druge z dovoljenjem določene ukrepe, ki so za varnost prometa potrebni, zagotovi investitor ali izvajalec, če v dovoljenju pristojnega upravi j alca ceste ni drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
12.	člen
V	primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, dela pa je potrebno opraviti brez odlašanja, mora izvajalec del v najkrajšem možnem času obvestiti upravi j alca ceste o posebni uporabi javne prometne površine.
13.	člen
Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami.
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik ga mora v roku, določenem z dovoljenjem, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati.
Kadar je potrebno zaradi del zasesti pločnik, stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala ali vode, urejen za varno hojo in ponoči osvetljen.
Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil zaradi izvajanja del.
14.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je potrebno opraviti samo z dvorišča ali iz drugega prostora zunaj javne prometne površine.
Izjeme pri določbi iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način, razen z javne prometne površine. Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti hitro in brez odlašanja Zaradi razkladanja in nakladanja ne sme biti oviran promet.
Po opravljenem razkladanju, nakladanju oziroma odstranitvi blaga mora naročnik oziroma uporabnik temeljito očistiti uporabljeno javno prometno površino.
V	času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, razen v primerih zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnih znakih, motor ustavljenega vozila ne sme biti v teku.
V.	DRUGI VARNOSTNI UKREPI
15.	člen
Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine določi:
1.	prednostne in stranske ceste,
2.	enosmerne ceste,
3.	parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja aV parkiranja vozil na določeni cesti,
4.	uredi promet pešcev, promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili,
5.	odredi postavitev, vzdrževanje nli odstranitev zaščitnih ograj in živih mej na nevarnih krajih, kjer
J
so ogroženi udeleženci v prometu, ali s tem v zvezi odrediti druge ukrepe (znižanje žive meje, odstranitev dreves ali poljskih pridelkov),
6.	uredi gonjenje in vodenje živine,
7.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
16.	člen
Voznik motornega vozila mora po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali pročelij zgradb.
17.	člen
Zaradi večje varnosti otrok v prometu lahko poskrbijo osnovne šole za organizacijo pionirske prometne službe povsod tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo cestišče ali v večjem številu hodijo po njem.
18.	člen
Krajevne skupnosti spremljajo prometne ureditve na svojem območju in v ta namen predlagajo pristojnim organom predvsem:
—	ureditev prometa pešcev in kolesa*jev,
—	ureditev dostave blaga,
—	določitev lokacij za avtobusna postajališča,
—	ureditev prometa pred izhodi OZD ter drugih organizacij in ustanov,
—	ureditev parkirnih prostorov, režim parkiranja in druge ukrepe za varnost prometa v naseljih.
VI.	IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE
19.	člen
Pooblaščena izvajalca zimske službe za opravila pod 1., 2., 3., 4., 5. in 9. točko 3. člena tega odloka sta Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica in Komunalno podjetje Grosuplje, in sicer za kategorizirane in nekategorizirane javne ceste, določene z odlokom o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 53/72 in 16/76), za ostale prometne površine pa krajevne skupnosti na svojem območju.
Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica, Komunalno podjetje Grosuplje in krajevne skupnosti so dolžne pripraviti operativni plan zimske službe, iz katerega bodo razvidna opravila, in medsebojni pogodben; odnosi, vrstni red pluženja in ga predložiti komunalni skupnosti občine Grosuplje, ki ga potrdi do 20. oktobra tekočega leta in potrjenega predloži izvršnemu svetu občine.
20.	člen
Komunalna skupnost občine Grosuplje ima na področju zimske službe naslednje naloge:
—	spremlja izvajanje potrjenega programa zimske službe,
—	primerja racionalno uporabo delovnih sredstev in naprav,
—	daje pobude za morebitne spremembe organizacije zimske službe,
—	zagotavlja sredstva po sprejetem planu za tekoče leto.
VII.	ODSTRANJEVANJE SNEGA S HODNIKOV IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN
21.	člen
Hišni sveti, zbori stanovalcev, uporabniki in najemniki objektov, poslovnih hiš in lokalov ter lastniki zgradb so dolžni:
1.	odstraniti sneg in led s pločnika,
2.	sproti odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov,
3.	posipati pločnik ob poledici,
4.	očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje.
Za izvršitev obveznosti iz 1. odstavka tega člena morajo ob nezazidanih parcelah skrbeti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe oziroma upravitelji zemljišč.
22.	člen
Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin iz 5. točke 3. člena tega odloka, ki niso uvrščena med javne prometne površine na podlagi odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 53/72 in 16/76) in njihovo posipavanje proti poledici zagotovijo hišni sveti oziroma uporabniki zgradb, vsak za svoje območje oziroma v okviru svoje pristojnosti.
23.	člen
Zapadli sneg mora bitj odstranjen s pločnikov do tal vsakokrat, ko ga zapade več kot 10 cm, zjutraj pa najkasneje do 7. ure. Izvajalci zimske službe iz 22. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s pločnikov in jih posipavati proti poledici v celotni dolžini zgradb oziroma s celotne funkcionalne površine.
Izvajalci zimske službe po tem odloku so dolžni pričeti s pluženjem ko zapade 10 cm snega.
Pluženje se izvaja po zaporedju, kot ga predvideva operativni plan za posamezna področja krajevne skupnosti.
24.	člen
Ob poledici se mora pločnike in pešpoti posipavati s soljo ali peskom. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi ali drugim materialom.
25.	člen
Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, oziroma odteka meteorna voda, ki ogroža varnost občanov in premoženja morajo imeti ustrezno in redno vzdrževane snegolove in žlebove. Žlebovi in odtočne cevi na zgradbah ne smejo biti poškodovani. Sproti je treba odstranjevati ledene sveče. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč se mora pločnik ustrezne) zavarovati.
26.	člen
Pri odstranjevanju snega s pločnikov, streh in funkcionalnih in drugih površin ni dovoljeno zamotavati vozišča. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mesto, kjer odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili.
VIII.	UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN
27.	člen
Vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe v primeru izrednih snežnih padavin ali velikih odjug prevzame občinski štab za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito in štabi za civilno zaščito v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela lahko odredijo mobilizacijo enot civilne zaščite in predlagajo mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, delavcev in materialnih sredstev.
IX.	KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če:
1.	postavi, spremeni ali odstrani prometni znak brez dovoljenja (6. člen);
2.	izvaja dela na javnih prometnih površinah brez dovoljenja (8. člen);
3.	ne zagotovi določenih ukrepov, ki so potrebni za varnost prometu prj izvajanju dela na javnih prometnih površinah (11. člen, 1. odstavek) ;
4.	ne obvesti javnosti o zapori prometa (11. člen,
2.	odstavek);
5.	ne obvesti upravljalen ceste o posebni uporabi javne prometne površine v primeru nujnih del (12. člen);
6.	ne razsvetli delovišča na cesti ali neposredno ob cesti, ponoči in v megli (13. člen, 2. odstavek);
7.	pravočasno ponovno ne urediti vozišče, steze ali pločnika, če ga prekoplje (13. člen, 3. odstavek);
8.	ne izpolni obveznosti o izvrševanju zimske službe (3. in 21. člen).
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori kakšen prekršek iz
1.	odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali drugem državnem organu.
29.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela ali drugo pravno osebo, če:
1.	o postavljenih prometnih znakih ne vodi registra ali ga ne vodi tekoče (5. člen) ;
2.	ne upošteva pogojev, ki so določeni v dovoljenju za izvajanje del na javnih prometnih površinah (10. člen);
3.	ne uredi prehoda za pešce v slučaju postavitve odra na pločnik, stezo ali del vozišča (13. člen, 4. odstavek) ;
4.	ne odstrani prometnih znakov in ostalih ovir takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine (13. člen, 5. odstavek);
5.	izvrši oskrbovanje organizacije združenega dela oziroma občanov z javnih prometnih površin (14. člen, 1. odstavek) ;
6.	ovira promet pri oskrbovanju organižacije združenega dela oziroma občanov z javnih prometnih površin (14. člen, 2. odstavek) ;
7.	ne očisti javne prometne površine po opravljenem oskrbovanju organizacije združenega dela oziroma občanov (14. člen, 3. odstavek) ;
8.	ne estrani snega in ledu z javnih prometnih površin in ne posipa teh površin proti poledici (22. člen) ;
9.	ne posipa poledenelih pločnikov in pešpoti ter ne odstrani snega s pločnika (23. člen);
10.	ne posipa pločnika in pešpoti kot to določa 24. člen tega odloka;
11.	ne namesti in ne vzdržuje žlebov in snegolo-va na strehi, ne odstrani ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ter ne zavaruje pločnika pred pričetkom odstranjevanja snega oziroma ledenih sveč s streh (25. člen) ;
12.	ne odlaga snega v času odstranjevanja v smislu določil 26. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50 do 300 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori kakšen prekršek iz
1.	odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 50 do 300 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali drugem državnem organu.
30.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz 28. člena, točke 1. do 7. in 29. člena, točke 2. do 7. in posameznik, ki ne namesti ter redno ne vzdržuje snegolovov in žlebov na zgradbah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz oziroma odteka meteorna voda (25. člen).
31.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, če:
1.	ne posipava poledenelega pločnika in pešpoti ter ne odstrani snega s pločnika (23. člen);
2.	ne odstrani ledenih- sveč s streh in strešnih žlebov in ne zavaruje pločnika pred pričetkom odstranjevanja snega oziroma ledenih sveč s streh (25. člen);
3.	odlaga sneg na mesto, kjer ovira odvodnjavanje, hojo, promet z vozili in izvajanje zimske službe (26. člen).
32.	člen
Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, če:
1.	ravna v nasprotju s prepovedjo prometa na posameznih cestah oziroma delih cest (7. člen);
2.	v času razkladanja oziroma nakladanja ne ugasi motorja (14. člen, 4. odstavek);
3.	če vozi motorno vozilo po javni prometni površini, tako ua z brozgo ali vodo onesnaži druge udeležence v prometu ali pročelje zgradb (16. člen);
4.	posipa pločnik z žaganjem, smetmi ali drugim materialom (24. člen).
33.	člen
Denarne kazni iz 31. in 32. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci milice in pooblaščene osebe občinskega inšpektorata.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba nalog za plačilo.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, jo je dolžan plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega pooblaščepa Uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in Plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen Plača ali vloži ugovor v istem roku.
Če se denarno kazen ne izterja takoj na mestu ali če tisti, ki je storil prekršek v določenem roku ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog organu, ki je Pristojen za izterjavo davkov v izvršitev.
34.	člen
Odgovorni izvajalci zimske službe iz 19. člena ^ega odloka imajo pravico in dolžnost odstraniti sneg m posipati proti poledici javne površine na stroške Uporabnikov iz 21. člena, če po predhodnem opozorilu Pristojnega organa tega pravočasno ne storijo sami.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Organizacija iz 4. člena odloka mora najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka opraviti popis ter nastaviti register prometnih znakov za svoje območje.
36.	člen
Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Grosuplje mora v devetih mesecih po uveljavitvi tega odloka izvesti ukrepe iz 15. člena tega odloka in izdati ustrezne predpise •
37.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljata oddelek za urbanizem in občinski inšpektorat.
38.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati
8.	točka 7. člena odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 22-1420/ 77), 12. in 13. točka 24. člena odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 11-471/76).
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-5/80
Grosuplje, dne 10. novembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1563.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 219 člena" statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 9. decembra 1980 spreje'
SKLEP
o soglasju k ceni za vodo iz javnih vodovodov
I
Daje se soglasje k ceni za vodo iz javnih vodovodov, ki jo je določilo Komunalno podjetje Grosuplje.
II
Cena za 1 m3 vode znaša:
din
1.	za osebno potrošnjo	4,70
2.	za organizacije združenega dela in
občane, ki opravljajo obrtno dejavnost	6,05
III
Upravljale; vodovodov so dolžni oblikovati iž dela zneska, ki je vsebovan v ceni za vodo, sredstva za amortizacijo in investicijsko ter tekoče vzdrževanje v skladu s sprejetimi plani.
IV
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k ceni za vodo iz javnih vodovodov (Uradni list SRS, št. 19/78).
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-14/80
Grosuplje, dne 9. decembra 1980.
PredsedniK Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
1564.
Na podlagi 3. člena odloka o Ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 9. decembra 1980 sprejel SKLEP
o soglasju k ceni za odvoz smeti
1
Daje se soglasje k ceni za odvoz smeti, ki jo je določilo Komunalno podjetje Grosuplje.
II
Cena odvoza smeti za m2 stanovanjske oz. poslovne površine znaša mesečno:
din
—	za stanovanjske prostori	0.49
—	za poslovne prostore	0,65
—	za delovne organizacije, ki same odvažajo smeti — za uporabo smetišča	0,39
III
Komunalno podjetje Grosuplje je dolžno opravljati organiziran odvoz smeti in čiščenje smetišč v skladu z odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 11/76).
IV
Z dnem, ko prične veljati ta sklep preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 19/78).
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-26/80
Grosuplje, dne 9. decembra 1981
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
1565.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku I Uradni list SRS, št. 3/73), 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 32. in 33. člena statuta krajevne skupnosti Dob ter izida referenduma z dne 7. decembra 1980 je skupščina krajevne skupnosti Dob na svoji seji dne 12. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dob
1.	člen
Na območju krajevne skupnosti Dob se na podlagi odločitve občanov na referendumu 7. decembra 1980 uvede samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici in ureditve komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dob.
2.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci.
—	po stopnji 2 °/o od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
—	po stopnji 2 “/o občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od neto osebnega dohodka,
—	po stopnji 1 "/o osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 3 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
3.	člen
Samopiispevek se predpisuje:
—	50% za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici
—	50% zbranih sredstev za sofinanciranje programa komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dob, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Dob.
4.	člen
Nosilci vseh investicij so samoupravne interesne skupnosti občine Grosuplje in krajevna skupnost Dob.
5.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let — od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
Samoprispevek se p'ačuje v denarju. Zbranih bo predvidoma dva milijona dinarjev in je uporaba strogo namenska.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor,
, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek ne plačujejo občani in delovni ljudje, ki ne presegajo 2.000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne ' presega 470 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma Skupnost invahe’ ko pokojninskega zavarovanja.
Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtjo, drugimi gospodarskimi dejavnostmi in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se zbirajo na zbiralni račun številka 50130-
842-009-40822 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Dob«.
10.	člen
Nadzor nad zbiranj epi sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka, bo opravljal svet krajevne skupnosti, ki do tudi odgovoren za izvajanje del. Vsako leto mora poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Dob.
11.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba občine Grosuplje.
12.	člen
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
Dob, dne 15. decembra 1980.
Prédsednik
skupščine krajevne skupnosti Dob
Alojz 9raj 1. r.
1566.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni lisi SRS, št. 3/73), zakona o referendumu ter drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa v razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Žalna (Uradni list SRS, št. 27/80), 42. člena statuta krajevne skupnosti Žalna in izida referenduma z dne 23. novembra 1980 je skupščina krajevne skupnosti Žalna na seji dne 5. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Žalna, ki obsega naselja: Žalna, Mala Loka, Velika Loka, Luče in Plešivica.
2.	člen
Samoprispevek v denarju se predpisuje za sofinanciranje petletnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žalna.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo (5) pet let in sicer od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
4.	člen
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim predvidoma zbrano 4,500.000 dinarjev.
6.	člen
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se bo financiral petletni program komunalnega in družbenega urejanja naselij na območju krajevne skupnosti Žalna in stroški vzdrževanja komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žalna.
Nosilci komunalnega in družbenega urejanja so vaški odbor skupaj s svetom krajevne skupnosti žalna in samoupravni interesni skupnosti po letnih programih del.
Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in letnimi programi del po naseljih bo zagotavljala krajevna skupnost Žalna iz svojih sredstev, iz dodatno zbranih sredstev krajanov ter iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih ali nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 2 odstotka od neto osebnega dohodka, nadomestila ali pokojnine,
—	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti v višini 2 odstotka od letne osnove za davek,
—	občani, ki so zavezanci davka od osebnega do-
hodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic v višini:	j
a)	2 odstotka od neto osebnega dohodka,
b)	2 odstotka od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ zmanjšanega za davek,
—	občani, ki imajo iz obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek po stopnji 2 odstotka.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkofn, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 3.000 din mesečno,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, za čas, ko imajo pravico oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
8.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
9.	člen
Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin.
Obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma izplačevalci osebnega dohodka, oziroma skupnosti in-
validsko-pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo za namene iz 5. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka 50130-842-009-600822 Krajevni samoprispevek KS Žalna.
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin s< dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan in v kakšni višini. Kolikor je zavezancev samoprispevka več so dolžni poslati seznam istih krajevni skupnosti Žalna.
11.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila davčna uprava občine Grosuplje.
12.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Žalna, kateri je najmanj enkrat letno dolžan poročati skupščini krajevne skupnosti Žalna in zborom občanov o zbranih sredstvih samoprispevka, o izvajanju letnih programov ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetega petletnega programa razvoja krajevne skupnosti Žalna razpravlja in sklepa skupščina krajevne skupnosti Žalna ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru občanov.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 183/80
Žalna, dne 5. decembra 1980.
Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Žalna Franc Čebašek 1. r.
1567.
Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti žalna (Uradni list SRS, št. 27/80) daje volilna komisija krajevne skupnosti Žalna
POROČILO
o Izidu glasovanja na referendumu 23. novembra 1980 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje petletnega programa komunalnega In družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žalna
I
Na območju krajevne skupnosti Žalna so bili na referendumu 23. novembra 1980 ugotovljeni naslednji
Izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 631 glasovalcev,
2.	na dan referenduma je glasovalo 603 ali 95,6 odstotka vseh glasovalcev,
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 501 ali 79,4 °/o vseh glasovalcev,
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 93 glasovalcev ali 14,7 °/o vseh glasovalcev,
5.	na referendumu je bilo oddanih 9 neveljavnih glasovnic ali 1,4 °/o vseh glasovalcev,
6.	glasovanja se ni udeležilo 28 glasovalcev ali 4,4 odstotka od vseh glasovalcev.
II
Volilna komisija KS Žalna ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izvajanja (Uradni list SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Žalna sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje petletnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov in naprav na območju krajevne skupnosti Žalna.
St. 182/80
Žalna, dne 23. novembra 1980.
Tajnik
volilne komisije krajevne skupnosti Žalna
Franc Javornik 1. r.
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Žalna
Franc Čebašek 1. r.
Član
volilne komisije krajevne skupnosti Žalna
Jože Hribar 1. r.
IDRIJA
1568.
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 4. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz občinske pristojnosti (Uradni list SRS, št. 38/79), soglasja Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija, št. 44/46-12 z dne 12. novembra 1980 je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 12. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev SGP Zidgrad TOZD Komunala Idrija
I
SGP Zidgrad TOZD Komunala se daje soglasje k cenam individualnih komunalnih storitev.
II
Nove cene se določijo:
Vodarina:
—	gospodinjstva
—	ustanove
—	gospodarstvo in obrt
Kanalščina:
—	gospodinjstva
—	ustanove
—	gospodarstvo in obrt
Odvoz smeti:
—	gospodinjstva
—	ustanove
—	gospodarstvo in obrt
Pogrebne storitve:
—	izkop navadnega groba
—	izkop poglobljenega groba
—	izkop žarnega groba
—	izkop otroškega groba
—	preoblačenje umrlega
—	umivanje umrlega
—	britje umrlega
—	polaganje ponesrečenega
v krsto v normalnem stanju
—	polaganje ponesrečenca v krsto
v razpadajočem stanju, razkosanem stanju ali obešenca
—	druga dela pri storitvah in daljše delo
■— odstranjevanje posmrtnih ostankov
—	enkratna uporaba obdukcijske sobe
—	polaganje umrlega v krsto, prenos ter postavitev v vežico
—	enodnevna uporaba mrliške vežice
—	uporaba velikega svečnika
—	uporaba malega svečnika
—	vodja pogreba
—	pogrebec
—	zastavonoša
din/m* porabljene-vode 4,88 8,95 , 12,90
dln/m*
odpadne
vode
2,12
3,18
4,24
dln/m'
mesec
0,79
1,42
1,90
din
1.982,14
2.205,10
166,00
1.133,23
399,96
199,98
199,98
299,94
499,92
din/uro
199,98
din
299,95
476,00
din/uro
199,98
din/dan
364,73
95,20
47,60
din
387,88
dln'osebo
258,60
258,60
din
—	govornik	387,88
—	mrliški voziček	6	59,50
—	ozvočenje pred	vežico	178,50
din/uro
—	ostala dela	162,53
Pristojbine za vzdrževanje grobov:
din/leto
—	za navaden grob	241,40
—	za družinski grob	482,80
Pogrebni prevozi:
—	lokalni prevoz do 12 km
—	ostali prevozi
—	spremljevalec pri prevozu Javna dela:
PK delavec KV delavec
din
345,35
dln/km
12.50
din/uro
162,53
131,40
154,35
III
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 38/79).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-10/80
Idrija, dne 12. decembra 1980.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
mg. Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
LMNART
1569.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 7/78), 6. člena pravilnika o ukrepih o zatiranju in izkoreninjenju stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-608/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji dne 12. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline na območju občine Lenart
1.	člen
Območje občine Lenart se proglaša za ogroženo s steklino.
2.	člen
Da bi se preprečilo steklino, se na ogroženem območju izvajajo naslednji ukrepi :
1.	zapiranje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino,
2.	zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece,
3.	nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezani ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom na terenu,
4.	prepoved prometa psov in mačk,
5.	preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina ali v stik z ljudmi,
6.	zaščitno cepljenje psov in če je potrebno tudi drugih za steklino dovzetnih živali,
7.	pobijanje necepljenih psov in mačk, kakor tudi potepuških psov in mačk,
8.	ubijanje lisic, gledalcev in druge škodljive divjadi,
9.	ubijanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, ki jih je ugrizla obolela žival,
10.	ubijanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oziroma, živaljo za katero se sumi, da je zbolela za steklino ali cepljenje teh živali ir njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno,
11.	ubijanje živali za katere se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je značilno za. njihovo vrsto,
12.	prepoved odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in drugod,
' 13. prepoved odpiranja trupel psov, mačk, lisic in drugih dlakastih živali,
14.	zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda Maribor, DE Lenart,
15.	pobijanje neregistriranih, necepljenih, potepuških psov in mačk ter pobijanje psov in mačk, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca, mora opraviti Veterinarski zavod Maribor, DE Lenart na stroške lastnika živali,
16.	pobijanje zveri, pižmovk, potepuških psov in mačk so dolžne vršiti krajevno pristojne lovske organizacije, pižmovke pa tudi ribiške organizacije.
3.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovskih organizacij takoj zapakirati v neprepustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati Veterinarskemu zavodu Maribor, DE Lenart. Veterinarski zavod preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarskohigien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite‘divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme trupla zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja.
4.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
*
5.	člen
Prepovedano je odirati zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi.
6.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena odredbe.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
8.	člen
Po 62. in 64. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznunje organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 10.000 din do 200.000 din.
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 65. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi kaznuje za prekršek posameznik, ki stori ali opusti dejanje v nasprotju s to odredbo.
9.	člen
la odredba začne veljati takoj, objavi pa se tudi v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/73
Lenart, dne 12. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 1570.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 234. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 136. seji dne 2. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad
I
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine.
din
a) Za kamionske, vagonske in letalske
pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton	260,—
—	za vsako nadaljnjo tono	26,—
b)	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih govedi od
kom.	35,—
—	telet od kom.	20,—
—	prašičev in drobnice od kom.	7,—
—	žive perutnine za vsakih začetih
50 kom.	6,—
—	za vsako čebeljo družino	7,—
c)	Za meso kopitarjev in parklarjev
od kg	0,11
—	za mesne izdelke razen konzerv
od kg	0,11
—	za	divjačino od kg	0,11
—	za perutninsko meso od kg	0,11
—	za	drobovino od kg	0,11
—	za	ribe,'rake, polže od kg	0,11
—	za	mast od kg	0,11
—	za	mleko od 1	0,024
—	za	mlečne izdelke od kg	0,11
—	za	jajca — cela od kom.	0,016
—	za	jajčne izdelke od kg	0,11
—	za ostale neimenovane živalske proizvode	in	odpadke od kg	0,052
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za preglea, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-samtarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 260.— din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške.
a; Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka	0,01
b)	Za vaterinarsko-sanitarne preglede
jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvodnega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0046
c)	Za veterinarsko-sanitarne preglede
divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa	260,
Poleg pristojbine se plačajo ludi prevozni stroški.
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 65 din.
V
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
VI
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 0/o.
VII
Pristojbine po tel odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50102-840-024-3182 najmanj enkrat mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov.
VIII
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne prèglede in dovoljenje iz leta 1979 (Uradni list SRS, št. 6/79).
IX
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SL 80/2
Ljubljana, dne 2. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
1571.
Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 234. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na seji dne 2. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
S to odredbo se na območju občine severno od reke Save, ki je neposredno ogroženo s steklino, odreja kontumac psov in mačk.
2.	člen
V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
Prepovedan je promet psov in mačk.
3.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
4.	člen
Ne glede na drugi člen tega pravilnika se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip, in psi, ki vodijo slepe.
5.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
6.	člen
Za pse in mačke, ki se prikazujejo na razstavah, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom.
7.	člen
Na ogroženem območju je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higi-enska služba so pristojni in dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse brez znamkice,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
Lastnikom, v drugem odstavku navedenih živali, ne pripada odškodnina za pokončane živali.
8.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati lisice, volkove, glodalce in drugo škodljivo divjad.
9.	člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov.
Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v drugem odstavku 7. člena in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle nemudoma obvestiti veterinarska organizacijo.
10.	člen
Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-hi-gienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
11.	člen
Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
—	oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo;
—	da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva;
— da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven, oz. če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oz. če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet.
12.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena te odredbe.
13.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
14.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. Sl. 80/2
Ljubljana, dne 2. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1572.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 189. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 10. decembra 1980 in seji zbora krajevnih skupnosti dne
10.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
V odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 25/79 in 33/79) se 6. člen črta, ostali členi ostanejo v veljavi in se ustrezno preštevilčijo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/79-01
Ljubljana, dne 11. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1573.
Na podlagi 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 10. decembra 1980 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogoji za sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, prodajo na drobno, opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic in uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
2.	člen
Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste in jim nudijo hrano in pijačo s tem, da morajo svojo dejavnost evidentirati pri ustrezni organizaciji združenega dela s področja gostinstva in turizma, oziroma turističnem društvu v katerega območje spada.
Za opravljanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka si morajo občani pridobiti soglasje hišnega sveta, če je ta ustanovljen. Prostori za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane irt pijače v gostinstvih in kmečkih gospodarstvih morajo izpolnjevati s predpisi določene sanitarne pogoje.
3.	člen
V skladu z določili obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu se po predhodnem mnenju potrošniškega sveta lahko v okviru prodaje na drobno opravlja na območju občine prodaja sadja in zelenjave ter plina v jeklenkah za gospodinjstvo.
Na območju krajevnih skupnosti Besnica, Lipoglav, Klopce in hribovitem naselju krajevne skupnosti Dolsko (Vinje) pa je pod pogoji iz prejšnjega odstavka in po predhodnem mnenju potrošniškega sveta dovoljena prodaja na drobno še naslednjih proizvodov :
—	drobnega kmetijskega orodja,
—	živil in gospodinjskih potrebščin,
—	tobačnih izdelkov, vžigalic, znamk, razglednic, šolskih in drugih podobnih potrebščin (drogerij škili in galanterijskih) ter
—	časopisov in periodičnega tiska.
4.	člen
Delovni ljudje in občani lahko v skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z viličarji ter z vlečnicami,
—	izdelava lovskega in športnega orožja,
—	pridobivanje gline, kamna, peska, gramoza in mivke,
—	izdelovanje umetnih alkoholnih pijač,
—	gostinska dejavnost (razen sprejemanja gostov na prenočevanje v zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah z nudenjem hrane),
—	avtoprevozništvo,
—	prodaja na drobno, razen prodaje plina v jeklenkah za gospodinjstva ter prodaje na drobno na območju KS Besnica, Lipoglav, Klopce in hribovitem naselju KS Dolsko kot določa 2. odstavek 3. člena tega odloka.
5.	člen
Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravljajo dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, smejo po predhodnem mnenju pristojnega organa občinskega sindikalnega sveta, zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev pod pogoji, da poslovni prostor z opremo ustreza predpisanim >' pogojem glede varstva pri delu ter ostalim sanitarno tehničnim pogojem glede na povečano število delavcev ter da imajo poravnane davčne in druge družbene obveznosti.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski upravni organi in organi inšpekcije.
7.	člen
Ta odlok se uporablja tudi za tiste postopke, ki do uveljavitve odloka še niso pravnomočno rešeni.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obitnega zakona ter njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 42/73, 3/75 in 14/77).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/80-01-zel.
Ljubljana, dne 11. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1574.
Na podlagi tretjega odstavka 83. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 10. decembra 1980 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. decembra 1980
SKLEP
o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije Moste in Šolskega centra tiska in papirja
1
Skupšična občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k časovni razporeditvi m trajanju šolskin počitnic v šolskem letu 1980/81, ki sta jo izobraževalni organizaciji določili s svojima letnima delovnima načrtoma.
2
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem
listu SRS.
St. 010-2/80-01
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
—	sredstva izločena na posebno partijo proračuna za kompenzacije in blagovne rezerve
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
riln
286.970.000
206.159.000 1,932.000
40.266.000
38.613.000
Ljubljana, dne 11. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1575.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 79. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 36. seji zbora združenega dela in 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1980
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7-539/80) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
2.	člen
3.	člen odloka o proračunu občine se spremeni in glasi:
Občina Ljubljana Šiška namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo in blagovne rezerve. Služba družbenega knjigovodstva bo vplačala sredstva za splošno porabo, ki presegajo dogovorjeno raven po metodologiji družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 15-944/80) izločala na posebno partijo proračuna Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Bilanca* prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Odlok» začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za proračunsko leto 1980.
St. 1-402-0^4/80
Ljubljana, dne 9. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak L r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana šiška za leto 1980
Vrsta
prihodka
Prihodki
Skupaj
din
St.
glav.
namena
Kazpored prihodkov
Skupaj
din
Davki iz osebnega dohodka in na dohodek	168,980.000
Prometni davki, davek	na	premoženje in od premož.	99,480.000
Takse	6,450.000
Prihodki po posebnih	predpisih	4,390.000
Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki	7,470.000
Krediti in vezana sredstva	200.000
Skupaj prihodki
02
03
04 06
07
08
09
10 11 12 16 17
286,970.000
Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti	89,443.000
Ljudska obramba	4,778.000
Dejavnost	družbenopolitičnih organizacij in društev	11,357.000
Negospodarske investicije	20,613.900
Znanstvena dejavnost	1,179.100
Kulturnoprosvetna dejavnost	600.000
Socialno varstvo	9,000.000
Zdravstveno varstvo	50.000
Komunalna dejavnost	9,890.000
Krajevne skupnosti	12.480.000
Odstopljeni prihodki v mestu	38,613.000
Gospodarski posegi	44,308.000
Nerazporejeni prihodki
—	tekoča proračunska rezerva	l,932.00r!
—	za kompenzacije in blagovne rezerve	40,266 000
Izločena sredstva rezerv	2.460 000
Skupaj, razporejeni prihodki	286.970.00J
1576.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih druzuenm potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74.) in 79. ter 190. člen 'statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Siska na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
9.	decembra 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška za I. trimesečje 1981
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1981 se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1981 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v proračunu za leto 1980.
2.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi v letu, 1981 in njihov razpored po 1. členu tega odloka bodo sestavni del prihodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1981.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1980 se bodo smiselno uporabljala tudi v trimesečju leta 1981.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca septembra 1981.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1981.
Št. 1-400-012/80
Ljubljana, dne 9. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana šiška Franc Dejak 1. r.
1577.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 22/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji 35. seji zbora združenega dela dne 19. novembra 1980 in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelaciji zemljišč, graditvi in spremembi kulture zemljišč za območje SS Podutik II. faza
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena
izdelava zazidalnih načrtov ali uvedbe razlastitve zemljišč se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) za območje ŠS 12 Podutik II. faza: in sicer za naslednje otoke: SS 12/5b, SS 12/2b, SS 12/7b, ŠS 12/2a, SS 12/lc, SS 12/lb, SS 12/2c, SS 12/7c, SS 12/3b, SS 12/4b, SR 12/1, SR 12/2, ŠR 12/3, ŠR 12/4, ŠR 12/5, SR 12/6, SR 12/7, SR 12/8, ŠR 12/9, ŠO 12, Sl 12, SP 12 in SSK 3, ki so namenjeni za stanovanjsko gradnjo in posebne namene in je osnovano Z odlokom Skupščine mesta Ljubljane (odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane) objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7/80.
2.	člen
Sestavni del tega odloka so:
—	grafična priloga v merilu 1 :2880, ki jo je izdelal pod št. projekta 7/10/30 v aprilu 1980 Ljubljanski geodetski biro in iz katere so razvidne meje območij iz 1. člena tega odloka,
—	popis mej za območje iz 1. člena tega odloka, ki ga je izdelala strokovna služba Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška v mesecu maju 1980.
3.	člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljišču, za katerega velja splošna prepoved, se smejo v mejah 19. člena citiranega zakona o urbanističnem planiranju prezidavati in obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
Na območju splošne prepovedi se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti v skladu z generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane.
4.	člen
Splošna prepoved velja za posamezna območja za čas do sprejetja zazidalnega načrta za to območje, vendar ne dalj kot tri leta ko začne veljati odlok.
5.	člen
Dokumentacija, ki je navedena v 2. členu tega odloka je na vpogled pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem, Zavodu za družbeni razvoj, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in pri Urbanističnem inštitutu SRS — Ljubljana.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 1-465-03/80
Ljubljana, dne 19. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
1578.
Na podlagi 3., 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 35. seji zbora združenega dela in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za otok SK 6 in del otroka SS 13 Poljane-Sentvid
1.	člen
Odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za otok SK 6 in del otoka SS 13 Poljane-Sentvid (Uradni list SRS, št. 15/80) se spremeni v nazivu zazidalnega otoka, šifri in datumu zazidalnega načrta.
S spremembo odloka se vsebina sprejetega in objavljenega zazidalnega načrta ne spremeni.
2.	člen
V	2. vrsti naziva odloka se naziv odloka spremeni tako, da se namesto »SK 6 in otoka SS 13« glasi: »SS K — 6 in SS 13 (delno)«.
3.	člen
V	1. členu 2. vrsti se spremeni »SK 6 in otok SS 13«, ki glasi: »SS K — 6 in SS 13 (delno)«.
4.	člen
V	1. členu 4. vrsti se spremeni »junij 1979«, ki glasi: »maj 1980«.
5.	člen
V	1. členu 5. vrsti se spremeni »107/79«, ki glasi: »2651/79«.
6.	člen
V	2. členu se za besedo »planiranju« črta preostanek stavka in sicer besede: »za postopek javne razgrnitve in razprave«.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-012/80
Ljubljana, dne 19. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejale 1. r.
1579.
Na podlagi 84., 86., 181. in 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 617., 618. in 623 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 32. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana, temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Družbeni standard Ljubljana
1.	člen
Prvi odstavek II. točke 2. člena se spremeni tako, da glasi:
»Za čas delovanja ukrepov družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje za začasnega individualnega poslovodnega organa Petan Boris, gradbeni tehnik«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejetju. St. 1-023-03/80
Ljubljana, dne 18. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1580.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji seji dne 26. novembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-260 Velike Lašče
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje VS-260 Velike Lašče, ki ga je pod številko 733 iz novembra 1978 izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Velike Lašče in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam, skupnostim in organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-13/78
Ljubljana, dne 2. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
France Martinec 1. r.
1581.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji seji dne 26. novembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-251 Želimlje
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje VS-251 Želimlje, ki ga je pod številko 733 iz novembra 1978 izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije.
LOGATEC
1582.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena z statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1980
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Logatec za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) tako da se glasi:
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Želimlje in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam, skupnostim in organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-18/79
Ljubljana, dne 3. decembra 1980,
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
din
—	skupni prihodki poračuna občine
Logatec za leto 1980 znašajo	27,655.666
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	27,380.666
—	obvezna rezervna sredstva občine	275.000
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/80
Logatec, dne 12. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine t	Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
Vrsta
prihodkov
Pregled in splošni razpored prihodkov proračuna občine Logatec za leto 1980
Prihodki
Skupaj
din
Glavni
namen
Odhodki
Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	12,464.000
Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja	11,096.000
Takse	945.000
Prihodki po posebnih predpisih	400.000
Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	702.509
Prenešena sredstva	2,047.666
Skupaj prihodki	27,655.166
01	Dejavnost	organov	družbenopoli-
tičnih skupnosti
02	Ljudska obramba
03	Dejavnosti	družbenopolitičnih	or-
ganizacij
04	Negospodarske investicije
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstveno vasrtvo
10	Komunalna	dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu
18 Vezana in izločena sredstva Skupaj odhodki
Skupaj
din
15,621.600
4,960.966
1,795000
1,552.700
1,452.400
20.000
33.000
1,055.000
890.000
275.000 27,655.166
1583.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš-nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 30. in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 19§0 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1981
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Logatec za leto 1981, se bodo začasno financirale proračunske potrebe, za katere se zagotavlja sredstva v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov za leto 1980.
Začasno financiranje proračunskih potreb velja prvo trimesečje leta 1981.
2.	člen
Trimeseči' načrt odhodkov v letu 1981 ne sme presegati 25 odstotkov odhodkov proračuna občine za leto 1980.
3.	člen
Prihodki in odhodki, realizirani na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1981.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov proračuna najame kratkoročno posojilo iz sredstev rezerv občine Logatec.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/80
Logatec, dne 15. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1584.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 12. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne vcterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla ter pristojbine za izdajo dovoljenja za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec
1.	člen
1.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremi j a na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje
pristojbine:
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke	270
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko ži-
val, oziroma za vsakih 5 telet ali drobnice, za vsakih začetnih 50 kom perutnine	105
c)	za čebelje družine do 10 panjev	105
za vsak naslednji panj	8
din
d)	za enodnevne piščance (do 5000 kom)	105
e)	za polže, rake, žabe in školjke za vsakih
začetnih 10 kg	io5
2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
din
a)	za pregled divjačine po kom	52,00
b)	za pregled divjih prašičev s trihinoskop-
skim pregledom po kom	65,00
c)	za	pregled	mleka po litru	0,026
d)	za	pregled	mlečnih izdelkov	po kg	0,13
e)	za	pregled	jajc po kom	0.01
f)	za	pregled	prašičev in divjadi	240,00
3.	Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine:
din
a) od vseh vrst svežega mesa in zmrznjene-
ga mesa od kg	o,30
b)	od	zbranega mleka po litru	0,026
c)	od	vseh	vrst mesnih izdelkov po	kg	0,30
d)	od	vseh	vrst mlečnih izdelkov po	kg	0,13
e)	od	jajc	po kom	0,04
Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec in se od premij a v mlekarno KZ Vrhnika, se zaračunava pristojbina samo enkrat.
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se izvozijo, se zaračunava pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke do
din
10 ton	300
b)	za vsako nadaljnjo tono	10
2.	člen
Pristojbine določene po tem odloku so dohodek posebnega računa za zatiranje kužnih bolezni republike (št. računa 840-3182) v višini 15 odstotkov ter občine v višini 85 odstotkov.
3.	člen
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50 odstotkov. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 odstotkov. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro.
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo že nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitarni pregled opravila.
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob priliki izdaje tozadevnega dovoljenja v višini 100 din po molznici.
6.	člen
Pristojbine določene s tem sklepom so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu obvezni.
7.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati sklep o pristojbinah za obvezno veterinarsko-sanitar-ne preglede živine' in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka -za javno potrošnjo v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 20/78; popravek 29/79).
8.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 010-18/180
Logatec, dne 15. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Peter Petkovšek, inž. 1. r.
1585.
POROČILO
o Izidu glasovanja o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil—Račeva v obdobju 1981—1986
Volilna komisija krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami je dne 23. novembra 1980 pa zaključku glasovanja o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil—Račeva jLuštrk—Podlesec) v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami v obdobju od
1.	julija 1981 do 30. junija 1986, pregledala celotno volilno gradivo in ugotovila naslednji izid g'asova-nja;
	Število	•A
— vpisani glasovalci	145	
— vpisani glasovalci na delu v tujini in na služenju vojaškega roka	5	
— število glasovalcev za ugotavljanje izida glasovanja	140	
— glasovalo skupaj	139	99,2
— glasovalo za	124	88,5
— glasovalo proti	15	10,7
Volilna komisija pri ugotavljanju izida glasovanja ni ugotovila nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja.
Vrh nad Rovtami, dne 26. novembra 1980.
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami Jože Žust 1. r.
MOZIRJE
1586.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 12. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Podvrh II. Mozirje
I
Osnutek zazidalnega načrta Podvrh II. Mozirje, ki ga je izdelal Arhitektni biro, Ljubljana, Cankarjeva 5, pod št. 269 v septembru 1980, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in krajevni skupnosti Mozirje.
II
Osnutek zazidalnega načrta Podvrh II. Mozirje je na vpogled 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. V tem času lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/80
Mozirje, dne 12. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Anton Vrhovnik, dipl. oec. 1. r.
SEVNICA
1587.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih . občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73, 16/74, 6/73, 4/77, 5/78, 28/78 in 11/79) se v 1. členu črta določilo »Veljavnost 2. člena lega odloka traja do 31. 12. 1980«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-12/80-1
Sevnica, dne 26. decembra 1980.
1	■	Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janke Rebernik 1. r.
1588.
Na podlagi 37. člena in 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34-566/80) in 208. člena statuta občine Sevnica je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 25. novembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline
1.	člen
Območje občine Sevnica na levem bregu Save se proglaša za neposredno ogroženo s steklino.
2.	člen
Poleg določil le odredbe se za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline v občini uporabljajo tudi ukrepi pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34-566/80 — v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in določila odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah, ki jo vsako leto izda Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
3.	člen
Na območju tž 1. člena te odredbe se odreja kon-tumac psov in mačk. V času kontumača morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kon tumača zaprte.
4.	člen
■V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območja iz 1. člena te odredbe. To ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrej ni pregled z dovoljenjem' veterinarske organizacije, kj mora žival pregledati ,in izdati potrdilo.
Določbe iz 3. in 4. člena te odredbe ne veljajo za pse JLA, organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, vodiče slepih in pastirske pse.
5.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi pristojna veterinarska služba
Psi, ki se uporabljajo za lov morajo biti dvakrat letno zaščitno cepljeni proti steklini, imeti morajo pasjo znamko.
Izvajalec lova mora voditi evidenco o vstopu in izstopu psov v in iz lovišča, evidenco o ugrizih in poškodbah psov med lovom, oziroma med gibanjem psov v lovišču. O ugrizih in poškodbah psov dobljenih v lovišču mora uporabnik psa v roku 24 ur po končanem lovu poročati veterinarski službi.
6.	člen
Člani lovskih organizacij in veterinarsko higi-eničarska služba so dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse
—	potepuške pse in mačke
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom
—	mačke, ki niso zaprte.
7.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevatj zveri in pižmovke ter veterinarski službi javiti vsako nenormalno vedenje divjih živali, predvsem zveri.
8.	člen
Trupla pokončanih zveri, pižmovk, psov in mačk morajo člani lovske organizacije zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj dostaviti najbližji veterinarski organizaciji.
9.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti veterinarski službi odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v skladu z 8. členom te odredbe. V izjemnih primerih, ko je zaradi terenskih pogojev transporta nemogoč, odredi nadaljnje ukrepe pristojna veterinarska služba.
10.	člen
Prepovedano je odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali in jemanje lovskih trofej te divjadi, razen pod pogoji, ki jih določa 12. člen pravilnika. '
11.	člen
Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebnu pozornost preventivnemu cepljenju psov in drugih živali.
Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v
6.	členu in drugih živali, ki bi se nenaravno vedle takoj obvestiti veterinarsko službo.
12.	člen
Veterinarski delavci, gozdarski delavci, lovski čuvaji, preparatoci, ogledniki divjadi, laboranti in druge osebe, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik z materialom, ki vsebuje povzročitelja stekline morajo biti zaščitno cepljeni proti steklini z Merieux cepivom.
Stran 1649
13.	člen
Za izvajanje veterinarsko-sanitarnih ukrepov po tej odredbi pripravijo pristojni organi in organizacije v občini program, ki ga potrdi izvršni svet občine.
Pripravo programa vsklajuje komisija za varstvo pred nalezljivimi boleznimi pri svetu za družbene dejavnosti.
Program mora biti predložen izvršnemu svetu v 5 dneh po uveljavitvi te odredbe.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravljajo medobčinski veterinarski m sanitarni inšpektorji.
Prispevek znaša :
—	za goveda
—	za prašiče
—	za ribez in jagodičevje
20 •/» od osnove 20 V» od osnove 20 •/• od osnove
3.	člen
Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Šentjur pri Celju. V poročilu mora biti navedena vrsta, količina in vrednost odkupljenih pridelkov.
Upravni organ pristojen za kmetijstvo občine Šentjur pri Celju odmeri kupcu prispevek z odločbo.
15.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vsi državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
16.	člen
Ta odredba začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način.
St. 322-3/180-1
Sevnica, dne 25. marca 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Franc Ogorevc 1. r.
Šentjur pri celju
1589.
Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združe-nega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo pro-rnet s kmetijskimi pridelki m veliki, potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane na območju občine Šentjur pri Celju, brez ustreznega samouprav-nega sporazuma s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2
2.	člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega čle-na ie odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu.
4.	člen
Glede odmere in izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
Zbrana sredstva iz prispevka so namenssa in se smejo uporabljati le za pospeševanje kmetijstva v občini
5.	člen
Organizacija združenega dela in veliki potrošniki smejo odkupovati kmetijske pridelke samo v svojih poslovnih prostorih (odkupnih postajah, dogonih, prevzemnih mestih, ki so jih dolžni prijaviti v’roku 30 dni od uveljavitve tega odloka pristojnemu upravnemu organu občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
7.	člen
-
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 din se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki ne pošlje pismenega poročila iz 3. člena tega odloka v 15 dneh od nakupa pridelkov.
Z denarno kaznijo od 30 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
S. člen
Do ustanovitve skupnosti za pospeševanje kmetijstva morajo kupci pošiljati pismena poročila in plačevati prispevke Kmetijski zemljiški skupnosti Šentjur pri Celju.
9 člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/80-1
Šentjur pri Celju, dne 5. decembra 1980.
1590.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. ,1/79) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela-
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda
1.	člen
S	tem odlokom se predpisuje plačilo odškodnine, ki jo je dolžan plačati tisti, ki spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
2.	člen
Odškodnina za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča znaša:
—	po 100 din od I. bonitetnega razreda
—	po 80 din od II. bonitetnega razreda
—	po 60 din od III. bonitetnega razreda
—	po 45 din od IV. bonitetnega razreda
—	po 35 din od V. bonitetnega razreda in pašnika
I.	razreda
—	po 30 din od VI. bonitetnega razreda in pašnika
II.	razreda
—	po 25 din od VII. bonitetnega razreda in pašnika III. razreda
—	po 20 din od VIII. bonitetnega razreda in ostalega neobdelovalnega, nekategoriziranega zemljišča in gozda
Kot kmetijsko obdelovalno oziroma kmetijsko ne-obdelovalno zemljišče se šteje tisto zemljišče, ki ga kot takega določa 3. člen zakona o kmetijskih zemljiščih.
Višina odškodnine po bonitetnem razredu se valorizira v skladu s splošnim gibanjem cen, najmanj pa vsake dve leti.
3.	člen
Odškodnino iz prejšnjega člena odmeri v upravnem postopku upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve v skladu z določili 14. in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
4.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi 'Uradni list SRS. št. 33/79 in Uradni list SRS, št. 1/80).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-1070/80-1
Šentjur pri Celju, dne 5. decembra 1980.
1591.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1979 za 1 m'1 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in odstotek od te cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče na območju občine Šentjur pri Celju.
3.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 9.954 din.
Odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6 odstotka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-106/80-1
Šentjur pri Celju, dne 5. decembra 1989.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1592.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah izdaja po sklepu zbora združenega dela in seje zbora krajevnih skupnosti z dne 19, novembra 1980 na podlagi členov 79, 80 in 82 zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) v upravni stvari uvedbe komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Imeno in k. o. Sedlarjeve naslednjo
ODLOČBO
I
Po predlogu Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah z dne 17. avgusta 1980 se uvede komasacijski postopek kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Imeno in k. o. Sedlarjevo
• II
V komisijo za izvedbo komasacije se imenujejo:
1.	predsednik
Boris Ferlinc — vodja enote temeljnega sodišča
2.	član
Marjan Nečimer — Geodetska uprava SO Šmarje pri Jelšah
3.	član
Žalika Oset — Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah.
4.	član
Dušan Princi — Hmezad, Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah
5.	član
komasacijski udeleženec Ivan Ulčnik, Golobi-
njek
St. 021-48/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 10. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
1593.
Skup.sèinà občine Šmarje pri Jelšah izdaja po sklepu zbora združenega dela in seje zbora krajevnih skupnosti z dne 19. novembra 1980 na podlagi členov 79, 80 in 82 zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) v upravni stvari uvedbe komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Virštanj in k. o. Dobležiče naslednjo
ODLOČBO
I
Po predlogu Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah z dne 27. avgusta 1980 se uvede komasacijski postopek kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Dobležiče in k. o. Virštanj,
II
1.	predsednik
Boris Ferlinc — vodja enote temeljnega sodišča
2.	član
Marjan Nečimer — Geodetska uprava SO Šmarje pri Jelšah
3.	član
Edi Strašek — Kmetijska zemljiška skupnost občine Šmarje pri Jelšah
4.	član
Edo Sovič — Hmezad, Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah
5.	član
komasacijski udeleženec Fric Kovačič, Lesično
St. 021-47/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 10. decembra 1980.
VRHNIKA
1594.
Na podlagi 14. člena družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Vrhnika, sklepa skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti z dne 20. oktobra 1980 je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev
I
Daje soglasje k cenam za vodarino, kanalščino in odvoz smeti Komunalnemu podjetju Vrhnika.
II
A. Vodarina in kanalščina
din
a)	za gospodinjstvo, VP Vrhnika, za kuha-
nje in pranje, šolstvo, pralnice, varstvene ustanove in društva za тз	9 95
b)	v industriji, obrti, prometu, mlekarni, trgovini, družbenih organizacijah in ustanovah ter
za VP Vrhnika za ostale potrebe za m3	13,95
c)	za Donit TOZD Fenolit Borovnica za
m3	9,95
d)	za potrošnike vode s pavšalnim obračunom ter porabe za živino se obračunava enako na osnovi sklepa o soglasju k cenam komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 25/79).
B. Odvoz smeti
— od m2 stanovanjske površine, kjer je predpisan obvezen odvoz smeti se plača mesečno 0,70
III
Sredstva pobrane vodarine in kanalščine uprav-1 j alee uporablja za enostavno in razširjeno reprodukcijo na osnovi vsakoletnega potrjenega plana komunalnih del Samoupravne komunalne interesne skupnosti.
, IV
Kanalščino plačujejo tudi tisti občani, ki niso priključeni na javni vodovod in imajo odpadne vode speljane direktno ali preko greznic na površino, v odprt vodotok ali ponikovalnico.
Sestavni del tega sklepa je izračun lastne cene za vodarino in kanalščino za obdobje od 1. 10. 1980 do 31. 12. 1980.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
. Št. 3/5-38-020/80-62
Vrhnika, dne 17. decembra 1980.
Predsednik Skupščine SKIS
Franc Gantar 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1595.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in prvega člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 11. decembra 1980 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika
I
1. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odprem! j a na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine:
din
a)	za kamionske in vagonske pošilje	230,00
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival, oz. za vsakih 5 telet ali drobnice,
za vsakih 50 kom. perutnine	104,00
c)	za čebelje družine do 10 panjev	104,00
za vsak naslednji panj	5,00
d' za enodnevne piščance (do 5000 kom) 104,00
e)	za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetih 100 kg	104,00
2	Za obvezni veterinarsko-sanitami• pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
a)	za pregled divjačine po kom	50,00
b)	za pregled divjih prašičev s trihinopskim
pregledom po kom	80,00
c)	za pregled mleka po litru	0,26
d)	za pregled mlečnih izdelkov po kg	0,13
e)	za pregled jajc po kom	0,04
f)	za pregled prašičev in divjadi v
gostiščih LD in pri zasebnikih	240,00
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo.
6.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne klavnici se določi pavšal — mesečno
preglede v 17.250,00
7.	Za obvezen veterinarsko-sanitami pregled v mlekarni — mesečno
11.500,00
8.	Za obvezen veterinarsko-sanitami pregled v skladišču »Čoka« — mesečno	6.900,00
Pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v klavnici zajemajo preglede živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov, ter pregled pri pakiranju in nakladanju mesa ter mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še zamudnina in prevozni stroški.
II
Pristojbine določene 'po tej odredbi so dohodek posebnega računa zdravstveno varstvo živali Skupščine občine Vrhnika za zatiranje kužnih bolezni in se plačujejo najmanj enkrat mesečno na račun pri SDK št. 50110-840-060-3182.
III
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50 °/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 °/o. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro.
IV
Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunajo še nastali potni stroški in zamudnine po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitami pregled opravila.
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin se določijo
naslednje pristojbine:
a)	od vseh vrst svežega mesa in
zmrznjenega mesa od kg	0,30
b)	od zbranega mleka po litru	0,026
c)	od vseh vrst mesnih izdelkov po kg 0,30
d)	od vseh vrst mlečnih Izdelkov po kg	0,013
e)	od jajc po kom	0,04
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se izvozijo, se zaračunava pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke do
10 ton	300,00
b)	za	vsako	nadaljnjo	tono	16,00
5.	Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina:
à) za	vsako	molznico	100,00
V
Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitami pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
VI
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/7-322-01/79
Vrhnika, dne 11. decembra 1980
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Franc Krašovec 1. r.
ZAGORJE OB SAVI
1596.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 19. člena statuta KS Kisovec
—	Loke ter izida referenduma z dne 14. decembra 1980 je svet KS Kisovec — Loke na seji dne 15. decembra 1980 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Kisovec — Loke za sofinanciranje gradnje družbenih objektov za obdobje 1981 do 1985
1.	člen
Za območje KS Kisovec — Loke se uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu samoprispevek) v denarju za sofinanciranje programa, ki je naslednji:
1.	sofinanciranje nove otroško-varstvene ustanove v Kisovcu 6,500.000 dinarjev;
2.	sofinanciranje asfaltiranja ceste Zagorje—Col-niše—Senožeti 2,900.000 dinarjev;
3.	sofinanciranje športnega doma v Kisovcu —
1,500.000	dinarjev;
4.	sofinanciranje asfaltiranja cest v KS Kisovec
—	Loke 1,500.000 dinarjev.
2.	člen
Skupno zbranih sredstev samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih objektov bo 12.400.000 dinarjev.
3.	člen
Samoprispevek se uvaja za čas od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v KS Kisovec—Loke, oziroma si bodo stalno prebivališče v KS Kisovec—Loke Pridobili v času, ko traja samoprispevek, in sicer:
1.	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in delavci pri delovnih ljudeh, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od neto osebnih dohodkov 1,5 ”/o.
Po isti stopnji plačujejo samoprispevek tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, priložnostni dohodek, in sicer od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek;
2.	delovni ljudje in občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim prebivališčem v KS Kisove—Loke od neto osebnih dohodkov 1,5°/»;
3.	zavezanci, ki prejemajo pokojnino po stopnji % od neto pokojnine.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani od socialnih podpor, invalidnin, po-
kojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Samoprispevek zavezancev iz 4. člena tega sklepi obračunavajo in izplačujejo izplačevalci ob izplačilu, oziroma davčna uprava Skupščine občine Zagorje ob Savi.
7.	člen
Sredstva, zbrana po tem sklepu so strogo namembna in se smejo uporabiti izključno za uresničevanje programa iz 1. člena tega sklepa.
8.	člen
Nadzor med zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja svet KS Kisovec—Loke.
Svet KS Kisovec—Loke redno leno seznanja o zbiranju in koriščenju sredstev delovne ljudi in občane na njihovih zborih preko drugih krajevno običajnih sredstvih obveščanja.
9.	člen
Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispevka, se zbirajo na zbirnem žiro računu za krajevni samoprispevek KS Loke—Kisovec številka 52700-842-061-822067.
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Kisovec, dne 15. decembra 1980.
Podpredsednik
sveta krajevne skupnosti Kisovec—Loke Janez Pavšek 1. r.
ŽALEC
1597.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec,(Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spi cmcmbi odloka o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1979
1. člen
V odloku o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 19/80) se v 4. členu spremeni druga alinea tako, da se glasi:
din
»za izgradnjo prizidka k upravni stav-bI	2,923.091,40
Sedma alinea 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
	din		din
»za pridobitev zemljišča v zvezi z od-		— negospodarske investicije	14,770.500
kupom kompleksa »Zuža«	1,200.000,00	— socialno skrbstvo	8,242.000
4. členu se dodajo alinee, ki se glasijo: — za sofinanciranje telefonske govo-		— zdravstveno varstvo	180.000
rilnice v Andražu	160.000,00	— komunalna dejavnost	1,111.947
— za sofinanciranje regijskega turi-		— dejavnost krajevnih skupnosti	1,090.000
stičnega prospekta — za prospekt turističnih in ostalih	100.000,00	—	intervencije v gospodarstvo —	tekoča proračunska rezerva in ob-	7,450.000
znamenitosti Spodnje Savinjske doline	240.000,00	veznosti iz prejšnjih let	1,258.378
2. člen		— krediti, vezana in izločena sredstva	1,000.000
Ta odlok začne veljati osmi dan po Uradnem listu SRS. St. 400-3/80-3 Žalec, dne 5. decembra 1980.	objavi v	3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Uradnem listu SRS. St. 400-2/80-3	objavi v
Predsednik	Žalec, dne 5. decembra 1980.
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r.	Predsednik
Skupščine občine Žalec
——	Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1598.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenocpolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1980
1599.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. ciena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80) ter na podlagi soglasja kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 54-1/79 z dne 2. julija 1979 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
1.	člen
V odloku o proračunu občine Žalec za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	100,000.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	99,295.630
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	704.370
2.	člen
Drugemu členu se doda 2.a člen, ki se glasi:
»Prihodki proračuna občine Žalec za leto 1980 se glede na namen razporedijo za:
din '
—	dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	57,446.675
—	ljudska	obramba	3,873.000
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	3,577.500
o zazidalnem načrtu za Smatevž
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za Smatevž.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta za Smatevž je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. ■ 18-24/ 1978 v novembru 1978 in ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Območje zazidalnega načrta za Smatevž je namenjeno za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo. Na zemljišču v k. o. Smatevž, parceli št. 137/4, 137/2, 137/1-del in parceli št. 138/16-del ob cesti Gomilsko—Braslovče so objekti predvideni za obrtno dejavnost ali za obrtnostanovanjske namene. Parcele št. 138/16-del, 138/1, 137/1-del, 136/3, 138/8, 136/2, 136/1, 138/9, 138/12. 126/24, 135 in 134 v k. o. Smatevž, ki ležijo znotraj območja zazidalnega načrta za Smatevž se določijo za kmetijske namene
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem planiranju dovoljuje izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom za urbanizem pristojni občinski upravni organ.
6.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ali skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in Zavodu za načrtovanje Žalec.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor Skupščine občine Žalec,
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. -
St. 350-1/79-6
Žalec, dne 5. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1600.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79. 9/80, 14/80 in 16/80) ter ra podlagi soglasja kmet iške zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 86-1''80 z dne 20. marca 1980 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o urbanističnem načrtu za Vransko
1.	člen
Sprejme se urbanistični načrt za Vransko.
2.	člen
Urbanistični načrt za Vransko vključuje naselji Vransko in Brode ter vzhodni del naselja Praprcče in je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-17/ 78 v februarju 1979, katera je sestavni del tega odloka..
3.	člen
Prostorske rešitve za spremembo namembnosti morajo potekati v skladu s soglasjem kmetijske zemljiške skunnosti občine Žalec, št. 86-1/80 z dne 20. marca 1980.
4.	člen
Manjše odmike od urbanističnega načrta za Vransko dovoljuje izvršni svet občinske skunščine na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor Skupščine občine Žalec.
6.	člen
Tu odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/79
Žalec, dne 5. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1601.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16.30) ter na podlagi soglasja kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 209-1/79 z dne 2. julija 1979, št. 115/1-80 z dne 3. marca 1980 in št. 389-1/80 z dne 29. septembra 1980 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o urbanističnem načrtu za Petrovče
1.	člen
Sprejme se urbanistični načrt za Petrovče.
2.	člen
Urbanistični načrt za Petrovče vključuje Petrovče, Dobrišo vas in Arjo vas in je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-27/78 v marcu 1979, v decembru 1979, v aprilu 1980, v avgustu in v oktobru 1980.
3.	člen
Iz območja zazidljivosti po urbanističnem načrtu za Petrovče je izločen predel južno od ceste Petrovče —Dobriša vas med gasilskim domom v Dobriši vasi do vključno s parcelo št. 217/2 k. o. Petrovče.
4.	člen
Prostorske rešitve za spremembo namembnosti morajo potekati v skladu s soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 209-1/79 z dne 2. julija 1979, št. 115/1-80 z dne 3. marca 1980 in št. 389-1/ 80 z dne 29. septembra 1980.
5.	člen
Manjše odmike od urbanističnega načrta za Petrovče dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor Skupščine občine Žalec.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/79-6
Žalec, dne 5. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1602.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o pravicah in dolžnostih občinskih organov in skupnosti
za cene na področju družbene kontrole cen
1.	člen
Ta odlok ureja pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine.
3.	člen
izvršni svet lahko s pristojnimi republiškimi organi sklene dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
4.	člen
izvršni svet lahko za posamezne živilske proizvode, katerih cene so v pristojnosti občine, določi proizva-jalske prodajne in zaščitne cene zaradi zagotavljanja stabilnih pogojev za njihovo proizvodnjo in preprečevanje motenj na trgu.
5.	člen
če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacijo. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v primerih če z ukrepom
neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, katera bi se oblikovala po merilih, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.
6.	člen
Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov pri oblikovanju cen, ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz 3. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene in 58. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
7.	člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z republiškim in z zveznim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine.
8.	člen
Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen za vse proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine se ustanovi občinska skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu; skupnost).
Skupnost ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje Žalec. Naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo natančneje določi samoupravni sporazum.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka sklenejo v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklene Izvršni svet Skupščine občine Žalec, medobčinska gospodarska zbornica Celje, občinski sindikalni svet Žalec, občinska konferenca SZDL Žalec, občinska konferenca sveta potrošnikov Žalec.
9.	člen
Skupnost poroča najmanj enkrat na leto izvršnemu svetu skupščine občine in občinski skupščini o izvajanju določene politike cen za tekoče leto
10.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Svet skupnosti sestavljajo predstavniki Skupščine občine Žalec, družbenopolitičnih organizacij, organiziranih potrošnikov ter predstavniki drugih organizacij in skupnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/80-3
Žalec, dne 5. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r>
POPRAVEK
POPRAVEK
V zakonu o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 28-1393/ 80 z dne 17. novembra 1980 je v 20. členu tiskarska napaka. Zadnji dve vrsti 20. člena se pravilno glasita: »uporabljajo vire ionizirajočih sevanj oziroma upravljajo z jedrskimi objekti in napravami.«
Uredništvo
V 1. členu odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/80) se za prvo alineo doda druga, ki se glasi:
»— za poslovne stavbe in poslovne prostore v katerih se opravlja trgovska in gostinska dejavnost — 50 din;«
in v naslednji sedaj tretji alinei znesek »— 50 din« pravilno glasi »—30 din«.
POPRAVEK
V odloku o prenehanju lastninske pravice ir drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Uradni list SRS, št. 29/80) se vpišejo v 3. členu tele spremembe:
—	v 13. vrsti, za pare št. 1499/6 se vstavi izpuščena pare. št. 1499/1, ostali podatki v vrsti so točni
—	pri pare. št. 1471/6 je pravilen priimek lastnikov Stokelj
—	pri pare. št. 1467/13 se vstavita izpuščena solastnika Podobnik Marjan in Marija, Drenov grič 25
—	za pare. št. 1470/2 se vstavi pare. št. 1470/1-463 — travnik — 3068 — Hribar Jože in Marija, Drenov grič 24.
POPRAVEK
Sekretariat SO Vrhnika
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
Zakon o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine
1573
1522. Zakon o igrah na srečo
1574
1523. Ugotovitve, stališča in sklepi o zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti	1580
1524. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji	1583
V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log— Mole (Uradni list SRS, št. 29/80) se vpišejo v 3. členu naslednje spremembe:
—	pri pare. št. 251 popravek vi. št. v 1180
—	sprememba pare. št 1358/1 v pare. št. 1358 11
■— pri pare. št. 1358/5 popravek vi. št. v 12C4
—	pri pare. št. 1361/5 popravek imena in priimka solastnice v Permoser Francka
—	sprememba pare. št. 136/6 v 1361/6 in
—	pri pare. št. 1389/3 in 227 popravek bivališšla: Avstralija
POPRAVEK
1525.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
regionalne konvencije o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v Latinski Ameriki in na Karibskih otokih	шз
1526.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji ženevskega protokola (1979) k splošnemu sporazumu
o carinah in trgovini	1553
1527.	Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovo-
ra socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih vzgojnoizobraževal-nega sistema	1584
izvrsni svet skupščine sr Slovenije
1528.	Uredba o obveznem izvajanju selekcije, kontrole
proizvodnosti in rodovništva v družbeno organizirani proizvodnji mleka	1584
1529.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi
najvišjih ravni cen mleka	1584
V 23. členu odloka o upravnih organih občine (Uradni list SRS, št. 29/80) se v drugem odstavku besedilo »sekretariat skupščine« pravilno glasi »sekretar skupščine«.
1530.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o kompenzaciji za mleko	1584
1531.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. januarja do 31. decembra
1980	1585
POPRAVEK
V 3. členu sklepa o sestavi občinskih komitejev se zadnji dve alinei pravilno glasita:
»— predstavnik organizacij združenega dela s Področja gospodarstva,
— 2 člana imenuje Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.«
1532.	Odlok o določitvi območij, na katerih se organizira
obramba pred	točo	1585
1533.	Dogovor o določitvi proizvodov in storitev, katerih
cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin	1585
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1534.	Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in var-
nostnih ukrepih za delovanje sistema obrambe pred točo	1581
Sekretariat SO Vrhnika
1535.	Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu	1590
Stran
1536.	Navodilo o evidencah in poročilih s področja varstva pri delu	1592
1537.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dehodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980	1595
1538.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1595
Pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev jedrskih elektrarn, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo	1595
1540.	Navodilo o načinu vodenja evidence v jedrskih go-
rivih, njihovi dobavi, proizvodnji in porabi ter o rokih poročanja	1599
1541.	Sklep o imenovanju strokovne komisije za jedrsko
varnost	1599
1542.	Odločka o pooblastitvi strokovnih in raziskovalnih
organizacij združenega dela za opravljanje nalog na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji ter na področju varnosti jedrskih objektov	in	naprav	1600
1543.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in sto-
penj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti	za	leto 1981	1601
1544.	Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih
stopenj davkov m prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1604
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1545.	Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o splošnih pogo-
jih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije	1608
1540. Sklep o določitvi pogojev in kriterijev o socialni
ogroženosti kmeta-oorca	NOV	1606
1547.	sklep o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na	začasnem delu v tujini	1607
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1548.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
uresničitev plana razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 198U	1608
1549.	Dodatek k samoupravnemu sporazumu o združeva-
nju sredstev za uresničitev plana razširjene reprodukcije objektov m naprav individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1980	1611
1550.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline (Brežice)	1613
1551.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga spremembe In dopolnitve urbanističnega programa	za	občino	Brežice 1611
1552.	Sklep O Javili razgrnitvi predloga urbanističnega
načrta za Čatež (Brežice)	1615
1553.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o.
Krška vas (Brežice)	1615
1551. Pravilnik o delni nadomestitvi	stanarine	(Celje)	1616
Stran
1555.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za oddajanje stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, nad katerim ima pravico dodeljevanja samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje 1617
1556.	Spremembe In dopolnitve pravilnika o pogojih In merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, samo-
upravne stanovanjske skupnosti občine Celje	1626
1557. Odlok o najvišjih stanarinah v občini Cerknica 1625
1538. Odlok O najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Cerknica	1625
1559.	Sklep o ponovni javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta pod Srnjakom na Rakeku (Cerknica) 1626
1560.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Grosuplje)	1626
1561.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje	1627
1562.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih in
zimske službe na območju	občine Grosuplje	1630
1563.	Sklep o soglasju k ceni za vodo iz Javnih vodovodov (Grosuplje)	1633
1564.	Sklep o soglasju k ceni za odvoz smeti (Grosuplje) 1634
1565.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti	Dob (Grosuplje)	1634
1566.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti	Žalna (Grosuplje)	1635
1567.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za
uvedbo samoprispevka v denarja za sofinanciranje petletnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žalna (Grosuplje)	1636
1568.	Sklep o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev SGP Zidgrad TOZD Komunala Idrija 1636
1569.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline na
območju občine Lenart	1637
1570.	Odredba o pristojbinah za veterlnarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad 1638
1571.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje In
izkoreninjenje stekline (Ljubljana Bežigrad)	1639
1572.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Moste-Polje)	1640
1573.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja
obrtnega zakona v občini Ljubljana	Mostc-PolJe	1641
1574.	Sklep o soglasju k časovni razporeditvi in Lajanju
šolskih počitnic izobraževalnih organizacij VI. gimnazije Moste in Šolskega centra tiska in papirja (Ljubljana Moste-Polje)	1641
1575.	Odlok o spi omemba n odloka o pro.ačunu občine
Ljubljana Šiška za leto 1980	1642
1576.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Ljubljana Siska za I. trimesečje 1981.	1643
1577.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči,
parcelaciji zemljišč, graditvi in spremembi kulture zemljišč za območje SS Podutik II. faza (Ljubljana Šiška)	1643
1578.	Odlok o spremembi odloka o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za otok
SK e in del SS 13 Poljanc-Scntvid (Ljubljana Šiška) 1641
1579.	Odlok o spremembi odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji OP Megrad Ljubljana, temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana In temeljni organi-
Stran
Stran
zaciji združenega dela Družbeni standard Ljubljana (Ljubljana Šiška)	1644
USO. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-260 Velike Lašče (Ljubljana Vič-Iludnik)	1644
1581.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za območje VS-251 Zelimlje (Ljubljana Vič-Rudnik) 1645
1582.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1980	1645
1583.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1981	1645
1584.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sa-
nitarne preglede živine in živil živalskega porekla ter pristojbine za izdajo dovoljenja za promet mleka za javno potrošnjo v občini	Logatec	1646
1585.	Poročilo o izidu glasovanja o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil—Račeva
v obdobju 1981—1986 (Logatec)	1647
1586.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
Podvrh II Mozirje	1647
1587.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Sevnica)	1647
1588.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline (Sevnica)	l648
1589.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v
občini Šentjur pri Celju	1649
1590.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča In gozda (Šentjur pri Celju) 1650
1591.	Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Šentjur pri Celju)	1651
1592.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Imeno in
k. o. Sedlarjevo (Šmarje pri Jelšah)	1650
1593.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka kmetij-
skih zemljišč na določenem območju k. o. Doble-žiče in k. o. Virštanj (Šmarje pri Jelšah)	1651
1594.	Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev
(Vrhnika)	lesi
1595.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sa-
nitarne preglede živine in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini	Vrhnika	1652
1596.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Kisovec—Loke za sofinanciranje gradnje družbenih objektov za obdobje 1981 do 1985 (Zagorje
ob Savi)	lesi
1597.	Odlok o spremembi odloka o zaključnem računu
proračuna občine Žalec za leto	1979	1653
1598.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1980	1654
1599.	Odlok	o	zazidalnem načrtu za	Smatevž (Žalec)	1654
1600.	Odlok	o	urbanističnem načrtu	za Vransko	(Žalec)	165$
1601.	Odlok	o	urbanističnem načrtu	za Petrovče	(Žalec)	1655
1602.	Odlok	o	pravicah In dolžnostih občinskih	organov
in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Žalec)	ше
—	Popravek zakona o izvajanju varstva pred ionizira-
jočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav	1657
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice
In drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Vrhnika)	1657
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice
in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole (Vrhnika)	1657
—	Popravek odloka o upravnih organih občine (Vrhnika)	1657
—	Popravek sklepa o sestavi občinskih komitejev (Vrhnika)	1657
—	Popravek odloka o najvišji najemnini za poslovne
stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Vrhnika	1657
NOVO»
Časopisni zavod »Uradni list SRS« je v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo izdal publikacijo
Osnovno šolstvo — Družbeno varstvo otrok
V publikaciji je zakon o osnovni šoli in zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok s komentarjem ter zakon o družbenem varstvu otrok. Objavljeni so tudi pravilniki: o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli; o šolskem koledarju za osnovne šole; o ocenjevanju in o napredovanju učencev v osnovni šoli; o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja; o pedagoški dokumentaciji v vzgojno varstvenih organizacijah; o naj večjem dopustnem številu otrok v oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok; o stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah.
Na to publikacijo opozarjamo zlasti vse šole in vzgojnovarstvene organizacije ter njihove delavce, ker jim bo publikacija v pomoč pri strokovnih izpitih, pa tudi skupnosti otroškega varstva.
Sprejemamo naročila CZ Uradni list SRS Ljubljana, Gregorčičeva 27a
Harocit8¥ na „Uradni list SRS“ za leta 1981
Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1981. Naročnike na Uradni list SRS za leto 1981 prosimo, da čimprej vplačajo naročnino za toliko izvodov kolikor jih želijo prejemati in pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo Uradnega lista SRS od prve številke prihodnjega leta.
Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1980.
Naročnino za Uradni list SRS je treba poravnati vnaprej za vse leto 1981 na žiro račun ĆZ Uradni list SRS št. 50100-603-40323.
Izdeja Časopisni zavod Uradni list SRS u rt. in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubil ani — Naročnina za leto 1980 340 din in zemstvo 500 din —- Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana Gregorčičeva itfa, poštni predal 379/V H - Telefon direktor uredništvo uprave In knjigovodstvo 20 701 prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Ziro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometne*r davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje, št 421-1/72