Položsj in trpljenje prekmurskili Slovencev. NeE prijatelj ,,Slovensk'ega Gospodarja" med pre&nurskimi Slovenci nam je iz Krogov naŠih bratov onstran Mure pcslal 2 dopisa, v katerili nam opisuje žalostni položaj in mnogotero trpljenje našili prekmurskift bratov* Dopisa v naslednjem objavimo v oeloti. I. Mažari na delu. Dozdaj se Mažari niso dosti brigali za ogrskfe Slovence, Smatrali so jili. že zapomadžariene in v toliko potlačene, da se jim ni treba, bati, cTa bi se ta narod kdaj veS zavedel svoje narodnosti. Kako velikjo je bilo to preziranje, jiam kaže deistvo, da mažarska javnost do najnovejših casov sploh ni znala, ali ria Ogrskem bivajo tudi Slovenci ali ne, Sedaj je pa postalo v tem pogledu druga&e. Mažarov se je namreč t zadnjem Sasu polotil velik strali in se bojijo za ogrste Slovence ter si ojaeujeio me'd njimi svoje postojanke. To nam kažejo naslednji trije važni dogocL ki: prviC, da hiocejo Mažari v kratlčem času nastaniti v Belatincih okrajno glavarstvo; drugiS, da hocejo v sredini Prekmurja, v trgu Sobota, otvoriti srednjo golo, in tretjig, da Koeejo izdajati naen/icrat kar tri gasopise v slovenskem jezitu, Pomudimo se malo pri teK treh nakanah. Belatinci so ostali s svojo okolico najbolj slovenski del Prekmurja. Mažari sb sicer poskusili s Solami, s knjigami in v zadsnjem Sasu tudi s oasopisjem odtujiti ljudstvo, pa dozdaj so dosegli relo malo. Laliifco se ro5e, da v Belatincih in okolici, katera pa gteje približno tretji del vsega prekinurskega prebivalstva, še dozdaj ni v narodnem oziru nic izgubljenega,. Tn ravno to jezi taimkajSnje Mažare in mažaro- ne, da sedaj lioSejo vsiliti okrajno glavarstvo v Belatince. Druga*pak'ana, ustanoviti srednjo Solo v Soboti, ¦ni nova. Srednio šolo prosijo soboCki liberalci že ve6 desetletij. Pa vlada jim je prej vselej odbila prošnjo, Seš, da v Soboti ni treba srednje Sole, ker jih je y bližini, namreS v bližnjih mažarskih mestih, vee. Sedaj je pa ustanovitev samostana in' gole v bližajem Maierskera trgu Veržeju pripesla v tej zadevi velik preobrat, Ker se namreg Mažari bojijo, da bi prekinurski defiki zaliajali v to §olo na Stajerskp, je zdaj baje že zagotovljeno, da se srednja šola v Soboti s priCetkom prihodnjega šolskega leta otvori. Gq bo pa imela ta Sola obstanek^ ]e veliko vprašanje, ker se nahlaja v bližini res ve6 srednjih šol in že te dobivajo premalo ucencev. Pa tudi trg Sobota Sp ni toliko po. raažaren, da bi se slovenski ufienci tam raogli nauftiti pravilno mažarski. Tretja nakana je, izdajati fiasopis, v prekmurskem narecju. To bo pa8 težko delo, zata si pa tudi duhovi niso edini. SoboSki liberalci bi pamreč radi izdajali svoje mažarsk.o glasilo v slovenskem jeziku; saladski mažaroni bi radi polnili svoje glasilo s sliovenskim besedilom; pristaši ljudske stranke pa hoSejo, "da bi izdajala ,,lCatoliška zveza" svoje mesecno glasilo v slovenskem jeziku. Kateri izmed teh treh easnikov bo prodrl, in 5e bo sploli kateri prodrl, je tezko povedati, NajveS upanja ima Se glasilo ,,KatoliŠke zveze", Ider to podpira tudi duhovšSinia. Ker je pa to samo mesegno glasilo društva in dnevnih ter političnih novic sploh ne pri.iaža, zato bo tudi za ta oasopis tezko pridobiti potreW-'0 ^tevilo naroSnikov. Z druge strani bi bil na, Uv]\ {2 S^sopis zaSTo/ence najnedolžnejšl in na polju ma's".. zaeije ne bi pririašal dosti sadiii. Tem trem nalcanam, s katerimi hoCejo Mažari preprečiti narodno probuditev naSili prekmurskih bratov, bodo sledile bržcas še druge, ker se v zadnjem fiasu dosti piše po raažarskih gasnikiii o ogrških Slovencih. II. Neznosne razmere. Kajk.or je videti, hocejo Mažari zabraniti, da ogrski Slovenci ne bi liodili na Štajorsko, Samo jia ta način si lahico razlagamo naslednji dogodek1, k"ateri se je zgo'dil zadoije dni. Neki dijak v Dekležovju se je napotil v Križevoe na Stajersko, kjer je imel nekaj opraviti. Ko j« prišel že blizu Mure, ga primeta 2 orožnika in ga vprašata, kam da gre. Dijak' jima je odgovoril, 'da gr« v Križevce in jima tudi povedal, kakšen posel da ima tanu Orožnika mu tega nista verovala, temve5 sta ga sumniSila, da hofie odpotovati v Ameriko. Dijak je vzel jiato iz žepa neko pismo, katero je dobil ravno isti dan od šolskega nadizornika in v katerem se mu naznanja, da riaj pride dne 23. deceinbra k skttsnii. S tem pismom se je hotel opraviftiti, da ne namerava potovati v Ameriko. Pa to ni ni6 pomagalo. Or<0žnika sta mu zapretila s kopiti puSk in moral ju je hoSeSn.oceš peljati na svoj dom, Taan sta najprej vprašala roditelje dijaKa, Kara da je bil njihov siia namenjen. Ti so jima odgovorili, da ima sin nek posel v Križevcih in je hotel iti tje. Orožnika tudi roditeljem nista liotela verovati in sta zaSela preiskovaiti dijakovo sobo_, če bi moigoče Kaj takega rfašla, Kar bi bito v zvezi s potovanjem v Amerikb. (Bržgas sta pa h1otela vse kaj drugega najti.) NaŠla nista nič drugega, Kot mnogo ucnih knjig, po katerih' bi se bilaj lahko preprieala, da imata res posla z dijakom in bi ga potemtakem lahko pustila pri miru, Pa tega nista storila, nego sta peljala di]ak*a k županu. Tudd župan je izjavil, da ta dečko ni nameinjen v Ameriko, ker Je dijak in se ra,vnok"ar pripravlja za skušnjo. Cloveki bi raislil, da bodeta orožnika zSaj po županovi izjavi kloncala to stvar in bo dijaič osvobojen nadaljnili neprijetnosti. Pa temu hi tako. Orožnika sta napisala o celi zadevi protokol in ga poslala na sodišee obmejnih' orožnikov v Cakovec. Šedaj bo pozvan ubogi dijakSe pred to sodišce, in vse to zavoljo tega, lier je Jiotel iti na Stajersko, kjer je imel mali opraveB, Ta dogodek, ki pa ni edini, temve5 jih' j« n«iogo erfakih, nara iasno kaže, za kaj se gre tuKaj tem naftutim Mažarom. Radi bi narareS zabranili vsak stik med Štajerskimi in, preKmurskimi Slovenci, ker se bojijo, da bi ti zadnji postali tudi narodno zavedni, Ubogi ogrski Slovenci! Sedaj laliko priSakajo, da 6e bi hotel fcateri iti v Veržej opravljat sveto izpoved, kakor so bili dozdaj navajeni, da ga potemprimejo žandarji in ga gonijo od Poncija do Pilata pod pretvezo, da je hotel uiti v Ameriko, ak'oravrio njemu to niti na misel ni prišlo. To so res tak© razmere, da jim v Aziji" ni enakih.