60 let Društva upokojencev Gornji Grad gcnöoicssae HIEß® MM L&miiiiasm m^JLSSSM Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini STRAN 12 STRAN 8 Oglasi mozirje. savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Tretja stran Vlomilci delajo poleti ... ... je naslov počitniške detektivske zgodbe, ki jo je napisal znani slovenski pisatelj, pesnik in publicist Ivan Sivec. Z njegovim značilnim humorjem obarvana zgodba opisuje dogodivščino družine Erjavec, ki se odpravi na morje, tam pa ji ukradejo denar. Je bil storilec vo-dovodar ali sosed Italijan, ali raznašalec pic, ali snažilka, ali črnogorska mafija, ali klovn, ali direktorjev nečak, ali celo policija? Člani družine zaradi izginotja denarja sumijo celo drug drugega. V tem primeru sproščujoče počitniško branje je lahko zelo hitro resnična zgodba vsakega od nas. Policisti pri raziskovanju vlomov v individualne in večstanovanjske objekte ugotavljajo, da bi lahko z nekoliko več samozaščitnega obnašanja mnoge izmed tovrstnih dogodkov preprečili. Družba za varovanje Sintal na svojih spletnih straneh priporoča sledeče »ukrepe«. Ko zapuščamo dom, vedno zapremo okna in zaklenemo vrata. Veliko vlomilcev namreč vstopi ravno skozi odprta okna. Vrat ne pustimo nikoli odklenjenih, kaj šele odprtih. Odprte garaže in vrtne ute so prava vaba za bolj ali manj profesionalne vlomilce. Varnostne ključavnice z notranjimi zapahi niso stoodstotna zaščita pred vlomilci, vendar slednjim precej otežijo delo, manj usposobljene in slabše opremljene pa lahko odvrnejo od vloma. Tudi alarmni sistemi imajo podobno učinkovito funkcijo. V stanovanja in hiše ne spuščamo neznancev, še zlasti pa ne nenapovedanih delavcev ali dostavljavcev. Preden jim dovolimo vstop, preverimo njihovo identiteto, najbolje s telefonskim klicem v podjetje, iz katerega prihajajo. Če odidemo od doma, naj le-ta ne daje zunanjega vtisa, kot da smo odšli za dlje časa. Že občasen vklop luči, radijskega sprejemnika ali prisotnost soseda lahko odvrne vlomilca od namere, da bi se lotil našega stanovanja. Čeprav večina ljudi misli, da so vlomilci dejavni predvsem ponoči, se veliko vlomov zgodi v dopoldanskem času. Vlomilci sicer takrat tvegajo, da jih kdo opazi, vendar se v dnevni gneči potem lažje »izgubijo«, poleg tega pa v dnevnem hrupu okolja lažje prikrijejo zvoke vlamlja-nja - lomljenje ključavnic, stekla ipd. Če pride do vloma, je že sam občutek, da je po našem stanovanju brskal neznanec in da nismo več varni, zelo neprijeten. Številne žrtve vlomov imajo s tem celo več težav kot z materialno škodo, ki je bila povzročena, zato se samozaščiti splača nameniti nekaj več pozornosti. IZ VSEBINE: 28 v_. Tema tedna: Vlomilci niso na počitnicah................................ Naval glodalcev: Bo mogoče ukrotiti legije miši?......................... '»■«i™ KLS Ljubno: Na obisku člani občinskega sveta..... Dol-Suha: Z novim vodovodnim zajetjem zadosti vode ............................. Gozdarsko tekmovanje: Zmaga v rokah Jelšnikove in Mazeja 11 Občina Gornji Grad: V Avstriji stkali pristna prijateljstva................16 Osrednja knjižnica Mozirje: Zgornjesavinjčani s knjigo na dopust...........19 Kmečke igre v Novi Štifti: Marljive Mrole premagale vso konkurenco ....21 (AR) 4 5 6 7 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 28, 13. julij 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 ID Tema tedna, Aktualno VLOMILCI NISO NA POCITNICAH Število vlomov v Zgornji Savinjski dolini v porastu V času poletnih dopustov policija krajane še posebej opozarja, naj ne pozabijo na preventivno ravnanje in primerno zavarovanje svoje lastnine, s čimer lahko učinkovito zmanjšajo možnost vloma v svoj dom. Glede na statistiko Policijske postaje (PP) Mozirje, ki kaže, da se je število vlomov na območju Zgornje Savinjske doline povečalo, so preventivni nasveti policije vsekakor vredni pozornosti. DO KONCA JUNIJA V DOLINI 16 VLOMOV Kot je povedal pomočnik komandirja PP Mozirje Matjaž Sem, so v letu 2011 v prvih šestih mesecih zabeležili 12 vlomov, v letošnjem letu pa štiri več. Takšen trend povečanja tovrstnih kaznivih dejanj je ugotovljen tudi na drugih policijskih postajah na območju Policijske uprave (PU) Celje. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo največ kaznivih dejanj velikih tatvin, torej vlomov po 205. členu Kazenskega zakonika, zabeleženih v občini Gornji Grad, kjer je bilo izvršenih pet tovrstnih dejanj. V občini Ljubno so bili v istem obdobju izvršeni trije vlomi, v vseh ostalih občinah pa po dva. Izvzeta je občina Solčava, kjer tovrstnih kaznivih dejanj ni bilo. NE LE DENAR, TUDI SUHOMESNATI IZDELKI MAMIJO Za vlomilce so posebej mamljive stavbe, za katere je očitno, da so njihovi stanovalci odsotni. Zato policija svetuje, da pred daljšo od- sotnostjo od doma stanovalci poskrbijo, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma. Vlomilci so pozorni na polne poštne nabiralnike, ves dan spuščene rolete, temna okna ves večer. Zelo priročna so jim tudi vsa razpoložljiva orodja ali zaboji za dostop do oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko nasilno vlomijo ... Pri vlomih tatovi največkrat odtujijo denar in druge vrednejše predmete. Matjaž Sem pravi: »Zanimivi so jim tehnični aparati in orodje, pri enem izmed vlomov je storilec odtujil tudi 50 kosov savinjskih želodcev. Kar se tiče tatvin vozil, smo v letošnjem letu beležili tatvino kmetijskega traktorja, dve tatvini osebnih avtomobilov in tatvino kombiniranega vozila. Pri tem smo eno tatvino osebnega avtomobila raziskali in vozilo vrnili lastniku, zoper storilca pa podali kazensko ovadbo.« VLOMI SE POGOSTO DOGAJAJO V SERIJI Kljub previdnosti se nihče ne UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Med počitnicami krajevni uradi zaprti Krajevni uradi, ki so za stranke odprti po posameznih občinah naše doline, bodo v poletnem času zaprti. »Zaradi dopustov in zagotavljanja nemotenega izvajanja nalog na sedežu Upravne enote Mozirje bomo začasno prekinili poslovanje krajevnih uradov. Ti bodo zaprti od 23. julija do vključno 7. septembra,« je povedala Nada Fužir, višja svetovalka na upravni enoti. V tem času bodo stranke zadeve lahko urejale na sedežu upravne enote v Mozirju. Jeseni, ko bodo krajevni uradi ponovno odprli vrata, bodo lahko občani v svojem kraju spet urejali številne zadeve, za katere so krajevni uradi pristojni. Marija Lebar Matjaž Sem, pomočnik komandirja PP Mozirje: »Dejansko so vlomilci lahko izjemno nevarni. Predvsem v primeru zalotitve pri izvrševanju kaznivega dejanja lahko reagirajo zelo nepredvidljivo, zato svetujemo, da se v takšnem primeru občani ne izpostavljajo in ne poskušajo sami razrešiti zadeve. O storilcu si naj poskušajo čim več zapomniti. Pomemben je osebni opis storilca, torej barva las, oči, višina, nato oblačila, ki ji ima le-ta na sebi, morebitne posebnosti, kot so tetovaže, nakit. V primeru, da so v bližini opazili kakšno vozilo, naj si zapomnijo tip vozila, barvo, po možnosti registrsko številko. Pred prihodom policije na kraj dejanja naj v objektu, kamor je bilo vlomljeno, ničesar ne spreminjajo, saj lahko tako uničijo sledi, ki jih je storilec pustil za sabo. V primeru, da je storilec pobegnil peš, je dobro, da si občani zapomnijo mesto, kjer so ga nazadnje opazili, saj se tako poveča možnost, da se storilec izsledi s pomočjo uporabe službenega psa.« more popolnoma izogniti izkušnji žrtve kaznivega dejanja. Takojšnja prijava tatvine, vloma ali drugega podobnega dejanja je za uspešno raziskavo velikega pomena, kljub temu mora policija v razrešitev tovrstnih kaznivih dejanj vložiti veliko truda. »Značilno pa je, da se navadno takšna dejanja dogajajo v seriji, kar pomeni, da jih isti storilec izvrši več in se jih nato, ko pride do uspešne preiskave, razišče tudi večje število. Pri raziskavi nam lahko zelo pomagajo občani, ki podajo informacije o osebah, ki prodajajo predmete sumljivega izvora,« pravi Sem in dodaja še nekaj pravil, ki naj jih občani upoštevajo ob takšnih dejanjih. Ob sledovih vloma v hišo žrtev naj ne vstopa, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Do prihoda policistov naj tudi ničesar ne prijema ali premika, da s tem ne poškoduje ali uniči sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Kdor storilca vidi, naj si o njem poskuša zapomniti čim več podatkov. DRZNE TATVINE VSE POGOSTEJŠE Vsekakor naj žrtev kaznivega dejanja najprej pomisli na lastno varnost, saj, kot opozarja Sem, so vlomilci vedno bolj predrzni in izkoristijo vsako odsotnost stanovalcev: »V zadnjem času se pojavljajo drzne tatvine, ko se do oškodovancev pripeljejo storilci kar z osebnim avtomobilom. Oškodovanca nato preslepijo s pretvezo, da odkupujejo stare predmete, v tem času pa nekdo izmed njih vstopi v hišo in izvrši tatvino vrednejših predmetov.« Predrznost kršilcev zakona pa ni omejena le na domače okolje. Policija opozarja tudi na ulične rope, priložnostne tatvine v trgovinah, pisarnah, v poletnem času so zelo »aktualne« tatvine na plažah in bazenih. Zato med zabavnim čofota-njem po vodi nikakor ni priporočljivo puščati torbic in drugih predmetov brez nadzorstva. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Aktualno NAVAL GLODAVCEV TUDI V NASI DOLINI Bo mogoče ukrotiti legije miši? V precejšnjem delu Slovenije se je letos pojavilo izjemno število glodavcev, posebej miši. Te že od pomladi pustošijo po vrtovih, poljih, travnikih in skednjih. V stanovanjske prostore zaidejo redkeje, saj gre za vrsto poljske miši. Ta se zadržuje zunaj, dokler ima dovolj hrane, a kaj bo z jesenjo, se sprašuje marsikdo, ko bodo miši zaradi pomanjkanja hrane in zaradi mraza iskale zavetje tudi v bivalnih prostorih. Neverjetne množice miši so se prav tako pojavile v Zgornji Savinjski dolini. Prebivalci se pred njimi branijo na različne bolj ali manj običajne načine, bolezni, ki jo ti glo-davci prenašajo na človeka - mišje mrzlice pa v naši dolini še niso zaznali. EKSPLOZIJA POPULACIJE Poleg ogromnega števila živih se je nekaj tednov nazaj pojavilo tudi veliko število mrtvih miši, kar je povzročilo zaskrbljenost med ljudmi. Vzroka za pogin ne poznamo, saj se v Sloveniji uradno s to temo ne ukvarja nihče, nimamo namreč monitoringa glodavcev - razen polhov. Umiranje miši brez vidnega vzroka je v zadnjih dneh nekoliko ponehalo. Vzrokov, zakaj so se tako namnožile predvsem poljske in gozdne miši, je najbrž več. Eden od njih je gotovo obilno plodenje bukve v lanskem letu. Večja bukev ob obilni letini ima lahko tudi do 400 kg žira, ki je prehrana za glo-davce in nekatere ptice. Verjetno je bil to eden od vzrokov, da je bila smrtnost v populaciji pozimi manjša kot običajno. Miši zgodaj spolno dozorijo in imajo zelo številčna gnezda, tudi do dvanajst mladičev, zato smo doživeli pravo eksplozijo razvoja. PREMALO PLENILCEV? V naravi vse teži za ravnovesjem; če se kaka vrsta preveč namnoži, je posledica tudi buren razvoj in povečanje števila njenih plenilcev ali predatorjev. Med vzroki za pojav tolikih hord miši nekateri navajajo zlasti premajhno število plenilcev. Najprej pri tem pomislimo na mačke, a te so pri tako številni nadlogi nemočne. Zaradi bolezni je bilo v zadnjem času močno zmanjšano število lisic, katerim so glo-davci poglavitna hrana. Plenilci miši so še ujede in nočne ptice kot sta čuk in sova. Z mišmi se hranijo ka- infektologu v nadaljnjo obravnavo, kjer se z laboratorijskimi testi ugotovi prisotnost virusa mišje mrzlice. KAKO SE ZAVAROVATI? Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodav-cev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, moramo paziti, da ne dvigujemo prahu. »Z mišjo mrzlico se namreč okužimo predvsem z vdihavanjem. Do največ okužb pride preko prahu, v kate- Od mačke ubite miši so se lotile mravlje. (Foto: Marija Lebar) če pa tudi ježi. Vseh teh je v naravi čedalje manj. Omenjene predator-ske živali za razvoj potrebujejo mir in zavetja ali dupla, ki jih je čedalje manj. Kolikšen davek pa od ježev terja današnji promet, smo priča dnevno na cestah. MIŠI PRENAŠAJO BOLEZNI Inštitut za varovanje zdravja RS je do prejšnjega petka prejel prijavo o 116 laboratorijsko potrjenih primerih mišje mrzlice. Vsi bolniki so bili na zdravljenju v bolnišnici, umrl ni nihče, so sporočili iz inštituta. Glede na ostala leta je omenjeno število opazno višje od povprečja. Zdravnik Bojan Leskovšek iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje je povedal, da je letos možnost za okužbo z mišjo mrzlico precej povečana, vendar na našem območju doslej takega primera še ni bilo zaznati. Če bi se pri pacientu pojavil sum na to bolezen, ga splošni zdravnik napoti k rem je virus,« je za Slovensko tiskovno agencijo povedala Tatjana Frelih iz inštituta. Pomembno je, da ustrezno hranimo vsa živila, do katerih bi miši lahko prišle, jih spravimo v steklene posode in hladilnike ali omare. Drug problem je na prostem, kjer ni mogoče odstraniti vsega, kar jedo. TUJ JIM NI NITI KANIBALIZEM Kot kaže, bo poleg neugodnih gospodarskih in vremenskih razmer računati še s škodo, ki jo bodo napravile miši, čeprav je najbrž ne bo nihče izračunal. S svojimi ostrimi zobmi se namreč lotijo skoraj vsega. Preglodajo plastično posodo, čeprav je prazna, požro ročaje in pokrove. Zglodajo česen, na vrtu plezajo po grahu in za njimi ne ostane nič. Lotevajo se krompirja. Gomolj potegnejo iz zemlje in ga obglodajo. Zelena jabolka, travno seme, cvetje, vse jim gre v slast. Spodaj podpisana je videla miš, ki je sedela na tanki ribezovi veji in se z veseljem gostila s trpkimi črnimi plodovi, ki se jih ne loti skoraj noben škodljivec. A to še ni vse. Če se je v nastavljeno past ujela miš, se je njene sestre brez pomišljanja lotijo in jo požrejo, če je človek pravočasno ne odstrani. KAKO SE JIH ZNEBITI? Ponekod uporabljajo strup, vendar se zastrupljene miši lahko za-rijejo v svoje rove in tam poginejo, kar za vrt ali njivo najbrž ni ravno priporočljivo. Ponekod miši utapljajo. Bralka iz Robanovega Kota, ki ne želi biti imenovana, nam je posredovala nasvet, kako se je sama lotila zadeve. Čez veliko posodo z vodo se položi lesena deščica, nekakšna brv. Na sredo te brvi se rahlo pritrdi manjše leseno kolesce, na obod katerega se natakne vaba. Miš pri tem, ko želi do hrane, pade v vodo in utone. Na tak način so po njenih besedah miši lovili že v starih časih. »Pomembno je, da se odstranjevanja miši lotimo vsi, sicer bo škoda, ki jo bodo povzročile zlasti pozimi, ko bodo silile v hiše in stanovanja, velika,« je še dodala. Na opisani način je prvo noč v vodi končalo 28 glodavcev. Nekako se zdi, da je še najbolj human način zatiranja past na vzmet, ki ujeto žival ubije. A tako se ujame le posamezen glodavec, kar je letos kapljica v morje. Vsekakor je pri odstranjevanju na katerikoli način ujetih miši potrebna precejšnja previdnost in higiensko ravnanje. Marija Lebar Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 5 Gospodarstvo, Iz občin KLS LJUBNO Na obisku člani občinskega sveta Svetniki so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces. (Foto: Marija Lebar) Ljubenski občinski svet je tokrat zasedal v družbi KLS v Industrijsko poslovni coni Loke, kamor jih je povabil direktor podjetja Mirko Strašek. Ob tem jim je predstavil strategijo družbe in najnovejše poslovne podatke. Gostje so bili prevzeti nad uspehi in načrti družbe. Strašek je povedal, da je večkrat povabljen na različna predavanja in predstavitve, kjer video projekcijo vedno prične s fotografijo iz zraka, na kateri je širša okolica Ljubnega s KLS v ospredju in s Savinjskimi Alpami v ozadju. »S tem želimo podčrtati eno naših glavnih zavez, to je skrb za ohranitev našega lepega in čistega okolja,« je povedal direktor. Še posebej pomembno se jim v podjetju zdi, da ob poslovnih uspehih, ki jih KLS žanje zadnja leta, poudari, da je vse to plod domačih ljudi in njihovega znanja ter naporov k skupnemu cilju. Ta pa je rast kakovosti in obsega poslovanja, kar bo zagotavljalo dolgoročna in kakovostna delovna mesta Direktor Mirko Strašek je povedal, da se podjetje letos ne bo potegovalo za naziv zlata gazela. »Naj dobijo priložnost tudi drugi,« je dejal in omenil, da so bili povabljeni k sodelovanju za nagrado European Business Award. Med 15.000 najuspešnejšimi evropskimi podjetji je komisija izbrala 627 predstavnikov iz različnih držav. Iz Slovenije je poleg KLS še 17 predstavnikov. »Zelo zanimiv izziv, da vidimo, kje je naše mesto v mednarodni konkurenci,« je še dodal Strašek. tako za občane Ljubnega kot tudi širše. Kljub temu da se na svetovnih trgih spet kaže kriza in da s prodajo v prvem polletju niso preveč zadovoljni, računajo, da bodo naslednji meseci prinesli izboljšanje. Letos načrtujejo izdelati več kot 8 milijonov kosov proizvodov in ostati vodilni dobavitelj v svoji panogi. V Evropi pokrivajo 40 odstotkov potreb avtomobilske industrije po kolesih za vztrajnike osebnih avtomobilov, v svetovnem merilu pa 14 odstotkov. Pri tem je zanimiv podatek, da kar 10 odstotkov svoje letne prodaje realizirajo na kitajskem trgu, kar je neobičajno, saj gre navadno blagovni tok med Evropo in Kitajsko v obratni smeri, torej uvoz v Unijo. Nenehen razvoj je njihovo gibalo. Vsako leto imajo tako v obsegu prodaje okoli 30 odstotkov novih proizvodov. Letošnji cilj je realizacija v višini 27 milijonov evrov, a se po Straškovih besedah ponavlja kriza iz leta 2008. Te ni toliko čutiti v ZDA in Rusiji, zato računajo na te trge. Povabljeni so si ogledali proizvodnjo, kjer so jih pozitivno presenetile avtomatizirane in roboti-zirane linije. Ogledali so si nedavno zgrajeno novo halo, ki bo še letos opremljena z nekaj novimi stroji. Ti bodo zamenjali nekatere starejše in dotrajane naprave, saj stroji v KLS-u delajo v treh izmenah, torej 24 ur na dan. Marija Lebar OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Na dnevnem redu ponovno Trnovčki most Rečiški občinski svetniki so se na 17. redni seji med drugim seznanili s fazo pridobivanja dokumentacije za most čez Savinjo. Predstavljeno jim je bilo poročilo o pregledu nadzornega odbora v Javnem vzgojno-izobraževal-nem zavodu Mozirje - organizacijskih enotah Vrtec Mozirje in Osnovna šola Rečica ob Savinji. Projektant in župan Vinko Jeraj sta svetnikom predstavila projekt izgradnje povezovalne ceste in nadomestnega mostu čez Savinjo v občini ali drugače povedano o Trnovčkem mostu in povezovalni cesti. Projekt je pripravljen za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot je povedal župan, je v teku razpis za izvajalca del. Na razpis so prispele tri ponudbe, ki jih sedaj na občini podrobneje proučujejo. Že na prvi pogled je bilo razvidno, da so vse tri višje od sredstev, ki so za ta namen rezervirana v letošnjem proračunu občine, zato bodo pristojni še enkrat pregledali nabor potrebnih del in cene ter poskušali doseči ugodnejše pogoje. Občinski svet je zavzel sklep, da se postopek pridobivanja dokumentacije nadaljuje vse do pridobitve gradbenega dovoljenja. Takrat bo sledila še podrobna predstavitev zainteresiranim krajanom. Predsednica nadzornega odbora Božena Knapič je svetnike seznanila s pregledom, ki ga je odbor opravil v Vrtcu Mozirje. Pri pregledu so ugotovili, da se kontrola nabav in nakazil izvaja v skladu s predpisi in internimi akti in da je dokumentacija pregledno urejena. Pri pregledu dokumentacije na rečiški osnovni šoli je bila ugotovitev nadzornega odbora, da pravila glede uporabe športne dvorane in drugih prostorov v šoli niso jasno opredeljena, zato so predlagali, da se ti kriteriji točno določijo. Občinski svet je po razpravi sprejel sklep, da naj do konca septembra vodstvo šole pripravi interni pravilnik o tej zadevi. Marija Lebar OBČINA MOZIRJE Odprodaja premoženja Mozirska občinska uprava je pripravila seznam premoženja, katerega ima namen odpro-dati. Med premoženjem so občinsko stanovanje, katerega želi odkupiti najemnica, in manjša zemljišča, ki sama po sebi za občino nimajo vrednosti, lastnikom sosednjih parcel pa lahko koristijo kot vrtovi, zelenice in podobno. Odproda-li bodo tudi večje zemljišče v Lokah ob nogometnem igrišču. Odkupili pa bodo zemljišče ob reki Trnavi, kjer so gradili zadrževalnike. Občinski proračun bo ob realizirani prodaji in nakupu bogatejši za dobrih 150.000 evrov. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 DOL-SUHA Z novim vodovodnim zajetjem zadosti vode C Med številnimi v nizu slovesnih dogodkov ob praznovanju občine Rečica ob Savinji je bilo tudi odprtje novega vodovodnega zajetja v zaselku Dol-Suha v petek, 29. junija. Trak sta prerezala krajanka Marija Brinjovec in župan Vinko Jeraj, pridobitev pa je blagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Slovesnosti so se udeležili sodelavci občinske uprave in občinski svetniki. Za kulturno točko je poskrbela mlada krajanka Anja Glušič, ki je zaigrala na violino. Voda še vedno ni povsod samoumevna dobrina. Ne samo v eksotičnih krajih, tudi pri nas so še naselja, ki jih pesti pomanjkanje te življenjske tekočine. Tako je bilo do nedavna tudi v zaselku Dol, kjer jim je večkrat primanjkovalo vode. Ker so bili vodni viri na razpolago in je obstajala možnost zajetja, so se krajani odločili in skupaj z občino pričeli izgradnjo zajetja. Poslej bo dovolj vode za vsakršne potrebe. Novi vodovod je energetsko varčen. Zajetje se napaja iz dveh vodnih virov in preko črpališča dovaja vodo v omrežje. En izvir je mogoče koristiti po principu prostega pada, torej bo črpalka v pogonu samo takrat, ko bo tega izvira premalo in bo treba črpati vodo iz drugega. Domačin in član gradbenega odbora Darko Glušič je predstavil nekaj tehničnih podrobnosti: »Zgradili smo rezervoar za 90 kubičnih metrov vode, omrežje glavnega voda, prečrpališče s pametno enoto nadzora nivoja vode, 500 metrov dodatnega voda in dva hidranta. Poleg materialnih stroškov, ki jih je delno krila Občina Rečica ob Savinji, delno pa vaščani sami, je bilo opravljenih preko 600 udarniških ur. Zdaj razpolagamo s 93 kubičnimi metri vode, prej le dvanajstimi. Tlak pa smo s prejšnjega pol bara zvišali na 3,6 bara,« je povedal Glušič. Župan Vinko Jeraj je krajanom čestital za do- OBČINSKI SVET MOZIRJE Sprejeli odlok o JVIZ Mozirje Mozirski svetniki so na zadnji seji po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Mozirje. Predlog odloka je usklajen tudi z Občino Rečica ob Savinji. Spremenjen je prvi člen odloka, v katerem sta dodani obe organizacijski enoti vrtca Mozirje, in sicer delovna enota vrtec Tulipan v Mozirju in vrtec Lipa na Rečici ob Savinji. Sprejet je bil še pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Osrednje knjižnice Mozirje. Štefka Sem Trak ob vodnem zajetju sta prerezala krajanka Marija Brinjovec in župan Vinko Jeraj. (Foto: Marija Lebar) bro opravljeno delo in medsebojno sodelovanje v prid skupnosti, saj bo voda pomembna tudi za bodoče generacije. Sama vas je s tem postala tudi bolj varna, saj hidranta zagotavljata požarno vodo. Da je temu res tako, so dokazali mladi vaščani, člani mladinske gasilske desetine PGD Rečica ob Savinji, ki so pripravili krajšo gasilsko vajo in na njej pokazali, kako hitro vzpostavijo napajanje z vodo iz hidranta in da je curek dovolj močan in visok tudi, da doseže slemena višjih streh. Marija Lebar GLASBENA ŠOLA NAZARJE Na nedavnem kolegiju županov Zgornje Savinjske doline so obravnavali namero nazarske glasbene šole, da začne s poukom baleta. To je dolgoletna želja tako staršev kot učiteljev na šoli, vendar doslej pogoji tega niso dopuščali. Ravnatelj Jernej Marinšek je župane o tej temi seznanil na enem od prejšnjih kolegijev, tokrat je predočil bolj konkretne podatke in stroškovnik. Marinšek je povedal, da je v baletni oddelek vpisanih 30 otrok, tako da bodo oblikovali dva oddelka. Pouk baleta se bo štel kot nadstandar-dni program, šolnina bo znašala 38 evrov. Ravnatelj Marinšek je obiskal eno od slovenskih glasbenih šol in si ogledal opremo, ki je po- Iz občin, Šolstvo OBČINA MOZIRJE O višji ceni najema športne dvorane in Koledarju prireditev Na junijski seji so mozirski svetniki potrdili zvišanje cen najema športne dvorane. Cene se niso spreminjale vse od leta 2008, zato se s sedanjimi prihodki le stežka pokrivajo stroški vzdrževanja le-te. Za domače uporabnike cena najema večinoma ostaja ista, za 10 odstotkov se bo povečala le cena najema za odrasle. Za zunanje uporabnike bodo sedaj cene primerljive z drugimi dvoranami. Še posebej to velja za plezalno steno, ki je daleč najcenejša naokrog. Na nizke cene so opozarjali interesenti za najem od drugod. Upravljavcu je doslej od prireditve ostalo v povprečju 100 evrov, kar ni zadoščalo niti za realno amortizacijo dvorane. Občina Mozirje enkrat mesečno izdaja Koledar prireditev. Publikacija je barvna, prva stran je namenjena objavi aktualnih dogodkov in obvestil, druga stran je namenjena komercialnemu oglaševanju. Oglaševanje je za organizatorje dogodkov, ki imajo sedež v občini, brezplačno. Občinska uprava je predlagala cenik za komercialno oglaševanje, s čimer bi stroške izdaje glasila zmanjšala skoraj za četrtino. Svetniki so potrdili predlagan cenik, oglasi pa bodo stali od 10 do 80 evrov brez DDV-ja. Štefka Sem trebna za pouk baleta. Na Glasbeni šoli Nazarje so še enkrat prevetrili načrte in prišli do sklepa, da bi se namesto kulturne dvorane za vaje lahko uporabila kar dvorana glasbene šole, če bi jo dopolnili z določeno dodatno opremo. Potrebna so ogledala, primerna podlaga na tleh in drog. Od prejšnjih 7.000 so tako predvidene stroške znižali na sedanjih 4.000 evrov. Te bi krile občine procentualno glede na delež otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo. Ker stroška v letošnje občinske proračune ni mogoče več vnesti, bodo občine stroške poravnale iz proračunov leta 2013, so se strinjali župani. Marija Lebar V jeseni začne z delom oddelek za balet Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 7 Organizacije, Oglasi 60 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV GORNJI GRAD V praznovanje so se vključili predstavniki vseh stanovskih društev v naši dolini Zadnji petek v juniju je bilo v kulturnem domu v Gornjem Gradu slovesno praznovanje 60-letni-ce društva upokojencev iz Gornjega Grada. Na prireditvi se je izkazalo medgeneracijsko druženje, saj so program popestrili tako otroci, srednja generacija kot upokojenci. Zaslužnim članom so podelili priznanja društva, slovesnost pa so obiskali predsedniki vseh upokojenskih društev Zgornje Savinjske doline, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Anton Donko, podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik in župan Stanko Ogradi. V avli dvorane je bila razstava ročnih del, na kateri so razstavljale različne sekcije, z zdravilnim kotičkom so jo obogatile mozir-ske zeliščarke. Slavnostni govornik, predsednik DU Gornji Grad Toni Rifelj je povzel šest desetletij dela društva, ki so ga zanesenjaki ustanovili 7. maja 1952. Prvi predsednik, tajnik in blagajnik hkrati je bil Anton Kolarič. Društvo je zelo zaživelo leta 1995, ko je njegovo vodenje prevzela Helena Rus, podpredsednik je postal Jože Božič. Le-ta je do letos dva mandata društvo tudi vodil. Sedanji predsednik Toni Rifelj je, kot se rad pošali, iz mladinskega odseka društva in je svoje aktivnosti usmeril v ureditev internetne strani organizacije, pripravili so grb in slogan. Veliko je naredil na oživitvi sodelovanja med vsemi društvi v Zgornji Savinjski dolini. V zadnjem obdobju so v društvu pripravljali aktivnosti ob praznovanju, ki Prejemniki društvenih priznanj v družbi tajnice društva Fani Sovinšek (levo), predsednika Tonija Riflja (drugi z leve) in podpredsednika ZDUS Antona Donka (desno). (Foto: Štefka Sem) društev, ki so izrazili čestitke ob jubileju. so se izvedle v okviru občinskega praznika. Pozdravne besede in zahvalo za aktivno delo je upokojencem izrazil župan Stanko Ogradi, ki je še posebej čestital prejemnikom priznanj. Čestitke ob okroglem jubileju je izrazil tudi podpredsednik ZDUS Anton Donko in društvu podelil priznanje. Omenil je težke čase za upokojence in poudaril, da se bodo na zvezi še nadalje trudili za prijetno jesen življenja vseh upokojencev. Na odru so se zvrstili tudi vsi predsedniki sosednjih Priznanje za delo v društvu so prejeli: Bernard Petek za dolgoletno vestno delo praporščaka, Jože Tajnšek za sodelovanje v odboru in skrb za organizacijo športnih in družabnih prireditev, Jelka Tajnšek za vodenje sekcije Spominčice, Anton Repenšek za dolgoletno vestno delo praporščaka, Ivanka Černevšek za dolgoletno vestno delo blagajničarke društva, Karlina Mermal za vodenje projekta Starejši za starejše ter dolgoletno vestno opravljanje tajniške funkcije, Stane Firšt za dolgoletno in še vedno aktivno vestno delo praporščaka, Jože Božič za dolgoletno delo v društvu kot podpredsednik in predsednik, Helena Rus za prizadevno delo v društvu in opravljanje predsedniške funkcije, Sekcija Spominčice za požrtvovalno delo in predstavljanje društva v občini in širše. V kulturnem programu so sodelovali folklorni plesalci Društva upokojencev Kamnik, Katja in Nastja Stenšak, Martin Vozlič, otroški in mladinski pevski zbor iz Nove Štifte, Anja Purnat in Liza Zavolovšek, ki sta odigrali skeč po scenariju Vike Venišnik, pevki in harmonikar iz Luč in Ana Škotnik iz Nazarij. Moderatorja prireditve sta bila Petra Strmšek in Tomaž Čretnik. Ob zaključku praznovanja je bilo slišati nekaj nejevolje s strani veliko članov društva in tudi predstavnikov drugih društev, ki so pričakovali, da bo dolgoletni predsednik Jože Božič prejel kaj več, kot le priznanje društva. Pod Božiče-vim vodstvom je društvo oživelo in za trud, ki ga je vložil v vodenje društva, naj bi si zaslužil kaj več, so menili mnogi upokojenci. Med drugim je Božič opravil večino aktivnosti za otvoritev doprsnega kipa dr. Janka Raka, ki se je odvila v okviru občinskega praznika. Štefka Sem Vabljeni vsakega 15. v mesecu na mesečni sejem med 7. in 18. uro v središče Nazarij. MENINA PLANINA 15. Pastirski praznik V nedeljo, 15. julija, bo na Me-nini 15. Pastirski praznik, ki ga organizira Pašna skupnost Go-spodnje-Globače. Pohodniki bodo od avtobusne postaje v Gornjem Gradu na pot krenili ob 7.00 uri in se mimo Strmčnika podali na prijetno triurno pot. Dogajanje na Menini planini se bo pričelo ob 11. uri, zanimive bodo volovska ruleta in razne igre, na katerih se pomerijo obiskovalci prireditve. Štefka Sem Iz občin, Oglasi GORNJI GRAD V vrtcu bo največ otrok doslej Že od lanskega leta v Gornjem Gradu tečejo pogovori med občino in šolo, kam nastaniti otroke, ki se želijo vključiti v vrtec, a zanje nimajo prostora. Pogajanja, ali bodo otrokom prostor uredili v prostorih gornjegrajske Komunale ali na eni od podružničnih šol v Bočni ali Novi Štifti, so končno končana. Nekateri stanovalci Petelinje-ka, kjer ima prostore Komunala, so vrtcu v stavbi nasprotovali in tako občini in šoli ni preostalo drugega, kot da malčke nastanita v podružnični šoli Bočna. Tam se bo za eno leto sprostila ena od učilnic, saj se bosta dve učenki četrtega razreda k pouku vozili v Gornji Grad. Na tej šoli bo deset učencev prvih treh razredov sestavljalo kombiniran oddelek in koristilo eno učilnico, polovično skupino vrtca pa bodo razširili in bo uporabljala drugo učilnico. Kljub temu da se je rešitev le našla, je po besedah ravnateljice Osnovne šole Frana Kocbeka Lilijane Bele to rešitev le za eno leto, potem bodo prostorske težave vrtca spet na tapeti. Že sedaj imajo vpisanih precej otrok, ki bi prostor potrebovali od meseca oktobra dalje, vsi ti so sedaj na čakalni listi. K sreči bodo lahko sprejeli vsaj tiste, ki želijo v vrtec s septembrom. Problematiko je na zadnji občinski seji izpostavil župan Stanko Ogradi. Ker se gradnja prizidka k šoli, v katerem bi prepotreb-ne prostore med drugimi dobil tudi vrtec, še ne bo začela kmalu, je občina prisiljena iskati začasne rešitve na drugih lokacijah. S povečanjem polovičnega oddelka v Bočni bodo težave rešene začasno. Svetniki so bili kritični do dogajanja okrog vrtca, ki se vleče že predolgo. Sprejem vpisanih otrok je le ena od rešenih težav, ki jih imajo v gornjegrajskem vrtcu. Odde- lek, ki je v šolski jedilnici, že sedaj ne ustreza standardom, na kar je opozorila inšpekcija. Bele-tova upa, da se bo tudi za to skupino enkrat našel prostor, kjer bodo razmere boljše. V avgustu bo inšpekcijski pregled obstoječih prostorov vrtca, ki so premajhni in preslabo opremljeni. Kakšne težave se bodo pojavile takrat, se že sedaj sprašuje ravnateljica. Razočarana je, ker je bilo v sprejem vseh vpisanih v vrtec narejeno veliko, potem pa so nekateri starši izkazali nezadovoljstvo, ker naj bi njihovi otroci obiskovali vrtec v Bočni. Prav tako se zaveda finančnih omejitev občine, kljub temu je pričakovala več aktivnosti pri reševanju problema z njihove strani. Štefka Sem MEDtAl Turistična agencija Me de a turizem v Mozirju - Grabnerjtrva hiša (pritličje) Tel.: 05 925 19 34, GSM: 031 305 538 E-podta: medea.turizem®t-1.si AKCIJE TEDNA: - Egipt - hotel Sunny Days El Palacio 4+*, all Inclusive, 9 dni, 18. -27.7., 589,00 EUR - Tunizija - hotel El Mouradi Beach 3+*, 7 x all inclusive, 18. ali 25.7.2012, 409,00 EUR - Korcula - hotel Adria 3*, 7X all inclusive + letalski prevoz, 23.7.2012, 499,00 EUR - Hvar - depandansa Lavanda 3*, 7x polni penzion, 20.7. - 3.8.2012, 301,00 EUR 5AMU TURS Somu Josip ¿ p. AvtcpravozrifStvo Nove Love 5. Moiirie 4 Zadruga mozlrjc Odhod iz Mozirja v jutranjih urah in vožnja do Škofje Loke. Ogled mestnega jedra in številnih znamenitosti tega starega slovenskega mesta. Po ogledih nekaj prostega časa za kavko, nato vožnja v Železnike, kjer si bomo ogledali muzejske zbirke v f užinarski hiši Iz prve polovice 17. stoletja. Nato vožnja proti Goriški, na poti postanek za glavni topel obrok. Naslednji postanek v Mostu na Soči in ogled kraja. Sledi vožnja do Svete Gore nad Novo Gorico. Ogled veličastne bazilike in ostalih zanimivosti, nato vožnja do Nove Gorice, kjer si bomo ogledali mlado slovensko mesto, ki je nastalo šele po drugI svetovni vojni. Po ogledu nekaj prostega časa, nato vožnja proti Zgornji Savinjski dolini, kamor se vrnemo v večernih urah. CENA IZLETA ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC (in njihove ožje družinske člane) znaša 35,00 EUR in vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, stroške cestnin, oglede zanimivosti po programu, vodenje in organizacijo izleta, hladno malico ter topel obrok. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na tel. 839-0790 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali po elektronski pošti na naslov: savinjske@siol.net. Z nekaj sreče lahko naročniki Savinjskih novic potujete z nami tudi BREZPLAČNO! Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, 17. julija 2012, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dva naročnika SN, ki jima za izlet ne bo treba odšteti niti centa! Izlet za naročnike Savinjskih novic v soboto, 6. oktobra 2012 ŠKOFJA LOKA - ŽELEZNIKI - MOST NA SOČI -SVETA GORA - NOVA GORICA Nagradno vprašanje KUPON ŠT. 11 Kje se nahaja turistična agencija Medea turizem? a) v stari Ljubljani b) v pritličju Grabnerjeve hiše v Mozirju c) na velenjski tržnici Obkrožite samo en odgovor. Ime in priimek: Moj naslov: Tel./GSM: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Iv Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije VIKTOR PISTOTNIK O SVOJIH IZKUŠNJAH, USPEHIH IN NAČRTIH Oče Sintala je doma iz Nove Štifte Med prireditvami ob 60-letnici Društva upokojencev (DU) Gornji Grad je bil v kulturnem domu v Gornjem Gradu organiziran pogovor z domačinom iz Nove Štifte, podjetnikom Viktorjem Pisto-tnikom, ki je osrednji del svoje življenjske in delovne kariere posvetil ustanovitvi, kreiranju in vodenju največjega slovenskega podjetja za varovanje in varnostne sisteme, Sintal. S 65-letnim Viktorjem Pistotnikom se je pogovarjala Mija Pilko. Pistotnik je opisal svoje odraščanje, šolanje in napore pri lastnem osamosvajanju, pridobivanju izkušenj in prvimi poslovnimi uspehi. Ob zgodnji izgubi staršev si je pet otrok, srčno povezanih, še naprej prizadevalo, da so ostali prijatelji, solidarni do širše družine v najtežjih časih in to ostaja največja vrednota, ki jo neguje Viktor tudi v svoji družini. Z ženo Hermino sta omogočila študij petim otrokom, dvema svojima in še trem iz ožjega sorodstva, ko jim je ob tragični nesreči stric Viktor postal skrbnik. Ves čas podjetniške rasti je bila njegova osrednja skrb namenjena sodelavcem, razvoju podjetja Sintal, ki ga je Pistotnik ustanovil pred dobrima dvema desetletjema z ekipo sodelavcev ob odločnem odrekanju in desetletnemu trde- Viktor Pistotnik, karizmatičen podjetnik, ki (še) ne ve, kaj je upokojitev. (Foto: Jože Miklavc) mu delu. Če je njegova poškodba pri delu le še vzpodbudila podjetniško in ustvarjalno žilico, je svojo vizionarsko načrtovanje usmerjal v dejavnosti za pomoč ljudem pri delu, izobraževanju za varno delo ter osrednjo dejavnost, varovanje premoženja in fizično varovanje objektov ter denarja ob tveganih transportih. Sintal je pod njegovim vodstvom prerastel v elitni, mednarodno ugleden sistem varovanja, ki ima ob soupravljanju in vodenju njegovih dveh mlajših družinskih članov še lepo prihodnost. Družba zdaj zaposluje skoraj 1.800 strokovno usposobljenih ljudi, ob spremljajočih oblikah in lastnem invalidskem podjetju pa že kar 2.000. Viktor Pistotnik je pravi »viktori«, zmagovalec, saj se tudi kot vitalen upokojenec ne predaja maloduš-ju in je aktiven še naprej. Ne le za hobi si je omislil malo tiskarno kar v Novi Štifti, v bližini doma, kjer bo v tretjem življenjskem obdobju skupaj s soprogo bolj umirjeno, a ne »zaspano« preživljal nove izzive in nabrane izkušnje. Za živahno samopredsta-vitev, številne poučne odgovore in življenjske izkušnje ter modrosti se je sogovornici in Pistotniku zahvalil predsednik DU Gornji Grad Toni Rifelj. Jože Miklavc 52. FLOSARSKI BAL Letošnja novost dodatna kulinarična ponudba Turistično društvo Naš kraj je predstavilo brošuro, v kateri je prikazan program letošnjega dogajanja v okviru Flosarskega bala. S kratkimi opisi in fotografijami je predstavljena tudi zgodovina tega dogajanja. Letošnji bal bo tretji po vrsti, odkar ga pripravlja to društvo skupaj s številnimi soorganizatorji. Predsednik društva Stanko Rihter je povedal, da so dodali nekaj novosti. »Flosarski bal je tradicionalna etnografska prireditev. Organizatorji se trudimo, da bi prav vsak dan med 20. julijem in 5. avgustom, kolikor bo bal trajal, dobro izkoristili in popestrili lokalno dogajanje s številnimi prireditvami. Te organiziramo tako za domačine kot za številne zadovoljne obiskovalce od drugod. Ponosni smo, da vsako leto privabljamo več gostov, kar pomeni, da je program prireditev zanimiv in kakovostno pripravljen.« Ob športnih tekmovanjih, med katerimi bodo smučarski skoki, kegljanje, odbojka, tenis, ribolov in druga, se bodo zvrstile številne zabavne prireditve, manjkalo ne bo kulture, veliko pozornosti bo veljalo etnografskim dogodkom. Osrednji bo prav gotovo etnografska vas v Vrbju na Flosarsko nedeljo, 5. avgusta. Takrat bodo z udiranjem flosa in flosarskim krstom niz dogajanja tudi zaključili. »Ker Flosfest obeležuje desetletnico, smo po- vabili popularne glasbene izvajalce. To pa je tudi edina prireditev, kjer bomo del stroškov pokrivali z vstopnino. Vsi ostali dogodki bodo brezplačni. Letošnja novost je zanimiva gastronomska ponudba, h kateri smo povabili tukajšnje gostince. Nekateri so se z veseljem odzvali, žal pa ne vsi,« je dejal Rihter. »Dodali smo še nekaj dogodkov, zato je letošnji proračun nekoliko višji od lanskega. Naj poudarim, da nam kljub težkim časom sponzorji in donatorji ostajajo zvesti, kar je po- sebna potrditev prireditelju, da je program kakovosten.« Na dogodke letošnjega bala vabi všečna brošura, ki je nadgradnja dosedanjih programov. V brošuri je zajeta celostna podoba dogajanja v občini, saj je Ljubno označeno kot flosarsko mesto, predstavljeno pa je tudi kot prizorišče svetovnega pokala v ženskih skokih, o čemer priča fotografija na zadnji strani. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v mesecu juniju ODRASLI: Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Garwood, Julie: Odkupnina, Milek, Vesna: Cavazza : biografski roman, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Musso, Guillaume: Ne zapusti me, Brown, Dan: Izgubljeni simbol, Paasilinna, Arto: Srečni človek, Bevc, Cvetka: Potovci, Man-sell, Jill: Bodi moja, Delavec, Mira: Šepet rdeče zofe, Crusie, Jennifer: Velike skušnjave malega mesta, MLADINA: Lucado, Max: Poseben si, Andreae, Giles: Levček Leo, kralj ljubezni, Suhodolčan, Primož: Stara muha, dobra juha, Cabot, Meg: Princeska v središču pozornosti, Štefan, Anja: Melje, melje mlinček : sedem pravljic za lahko noč, Rowling, J. K.: Jetnik iz Azkabana, Suhodolčan, Primož: Peter Nos in strahotepci, Le Ray, Anik: Hiša pravljic, Kermauner, Aksinja: Bere-nikini kodri. 10 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Organizacije, Čestitke, Oglasi GOZDARSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU Zmaga v rokah Jelšnikove in Mazeja V nedeljo, 1. julija, je v Gornjem Gradu potekalo prvo izbirno tekmovanje gozdnih delavcev za uvrstitev na državno prvenstvo. Na sedmem memorialu Marka Podkrižnika in desetem tekmovanju za pokal Menine je sodelovalo 13 ekip s po tremi člani. Med tekmovalci, ki so se prvič udeležili tega tekmovanja, so bili dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, letošnji evropski prvaki v gozdarskih veščinah. Tekmovanje sta organizirala Društvo lastnikov gozdov Gornji Grad in nazarska enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in je spadalo v okvir prireditev ob prazniku občine Gornji Grad. Pozdravne besede z željo, da bi tekmovanje vsi opravili kar najhitreje in čim bolj natančno, sta udeležencem namenila vodja nazar-ske območne enote ZGS Toni Breznik in gornjegrajski župan Stanko Ogradi. O vseh ostalih zadevah je tekmovalce in številne obi- Zmagovalka med ženskami Lučka Jelšnik se pri gozdarskih opravilih lahko brez težav kosa z moškimi tekmovalci. (Foto: Štefka Sem) skovalce obveščal Janez Preseč-nik. Obiskovalcem je svojo spretnost izdelovanja kipov in skulptur z lesa z motorno žago prikazal dijak drugega letnika kmetijske šole Matjaž Ugovšek. V moški konkurenci je zmagal Janko Mazej, član ekipe iz Šoštanja, ki je eden najuspešnejših tek- movalcev gozdarskih tekmovanj, drugi je bil njegov ekipni kolega Stanko Goličnik in tretji Toni Šir-celj iz ekipe postojnske šole. Lanski zmagovalec Marko Jelšnik iz domačega društva je sledil prvim trem. Je pa lansko zmago v ženski konkurenci potrdila Lučka Jelšnik, ki je bila boljša od dveh članic iz ekipe Lučke vlcarke, Nataše Za-mernik in Berte Voler. Ekipna zmaga je pripadla ekipi Šoštanj Du-seti, drugi so bili člani ekipe Slovenj Gradec, v kateri je tekmoval Domen Arnič, član ekipe evropskih srednješolskih prvakov, tretji so bili dijaki SGLŠ Postojna, četrto mesto pa je pripadlo domačinom Društvu lastnikov gozdov Gornji Grad. Posebno kategorijo so tvorili tekmovalci z nakladalno napravo. Najhitreje in najbolj natančno je naloge opravil Uroš Rakun, sledila sta mu Anton Turk in Bogdan Knap. Ekipno je bila najboljša trojica Krische 1. Tekmovalci so se pomerili v kombiniranem rezu, preciznem rezu na podlagi, kleščenju, podiranju na balon, zaseku in podžagovanju ter v menjavanju verige in obračanju letve. Za dober rezultat na tekmi je štela tako hitrost kot natančnost izvedene discipline. Štefka Sem 2. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE NA RECICI OB SAVINJI Zmagi v Šinkov turn in Hajdoše Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji je zadnjo nedeljo v juniju pripravilo drugo nočno tekmovanje za člane in članice. Tega so posvetili praznovanju praznika občine Rečica ob Savinji in 130-letnici delovanja društva. Svoja znanja in spretnosti je na poligonu ob gasilnemu domu preizkušalo kar 24 ekip iz vse Slovenije, in sicer 16 ekip članov A in osem ekip članic A. Tekmovanja so Na 2. nočnem gasilskem tekmovanju se je na Rečici ob Savinji v vaji pomerilo 16 ekip članov A. (Foto: Marija Šukalo) se udeležile tudi ekipe naše doline: PGD Gorica, PGD Grušovlje in organizatorji. V vaji z motorno brizgalno so najmanj kazenskih točk in najboljši rezultat med člani dosegli PGD Šinkov turn, za njimi so pristali PGD Andraž nad Polzelo, tretje mesto pa je pripadlo PGD Dobro-vlje. Med članicami so bile najbolje Hajdoše pred Lokovico in Zre- čami. Marija Šukalo Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Organizacije, Oglasi DAN TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V KRAJINSKEM PARKU LOGARSKA DOLINA Tudi ptice prisluhnile tišini V soboto, 30. junija, ko so Zgornjo Savinjsko dolino oblegali številni gostje in turisti, so organizatorji Dneva trajnostne mobilnosti, Cipra Slovenija in TIC Logarska dolina, Logarsko dolino »mehko« zaprli za motorizirani promet. Obisk od kapelice je bil zaželen le peš, s kolesi in električnimi kolesi, avtomobili na električni pogon ter z občasnim, organiziranim prevozom iz Solčave do obračališča pod slapom Rinka. Izjemoma je bil dovoljen prevoz tudi z ostalimi vozili, vendar se je promet s temi bistveno zmanjšal, tudi zaradi medijskih obvestil o dogodku. Dan trajnostne mobilnosti brez uporabe motornih vozil na klasična goriva je bil namenjen doži- vetju krajinskega parka Logarska dolina. Voden sprehod od vstopa v dolino do TIC-a, testne vožnje z električnimi avtomobili Dravskih elektrarn, preizkus in najem električnih koles, ogled stalne razstave v Centru Rinka, demonstracija in uporaba električnih koles ter skandinavskih rolk s palicami, vse to je bilo na voljo brezplačno in podprto z dona-cijo v okviru švicarskega prispevka Evropski uniji. V nedeljo je stekla prva etapa kolesarjenja po slovenskih Alpah ob 60. obletnici Cipre s srečanjem z avstrijskimi kolegi kluba Friends of the Earth na Pavličevem sedlu. Po krajšem druženju, kjer so Avstrijci slovenskim kolesarjem in organizatorjem predali Ciprin potujoči dnevnik, se je sku- Vešči so lahko preizkusili nordijske rolke skike. (Foto: Jože Miklavc) pna delegacija odpravila v Logarsko dolino. Tam so se sestali s predstavniki krajinskega parka in se pogovarjali o nalogah mednarodne organizacije in vlogi Slovenije pri tem. Kolesarsko popotovanje po slovenskih Alpah se je nadaljevalo v ponedeljek zjutraj skozi Solčavo, Luče, Podvo-lovljek, skozi Kamnik in dalje do Kranjske Gore, kjer je bil v petek, 6. julija, zaključek slovenske trase. Jože Miklavc Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, je nevladna organizacija, ki deluje od začetka leta 2000, kot društvo pa od leta 2004. Ustanovitelji Cipre Slovenija so zainteresirani posamezniki, ki delujejo z namenom ohranjanja Alp kot naravnega, kulturnega in življenjskega prostora z osrednjimi cilji prizadevanja za trajnostni razvoj gorskih območij, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter gorske krajine, uveljavitev Alpske konvencije kot krovnega dokumenta trajnostne-ga razvoja v Alpah, vpliva na oblikovanje lokalnih, regionalnih ter državne prostorske politike v gorskem svetu, spodbud za uporabo alpskega prostora k prehodu na nizko ogljično družbo ter drugo. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Zgodovina in narodopisje Domači zdravilci in njihovo ravnanje (7) Piše: Aleksander Videčnik ŠE O IZRAZJU Zapisovalci so uporabljali različne izraze, tudi takšne, ki niso v narečju predelov v naši dolini. Veliko so si pomagali z nemškimi popačen-kami. To velja za zelišča, podobno je bilo z izrazi za različne bolezni. V času, ko sem pisal ta zapis, sem se spoznal z znanim raziskovalcem domačega zdravilstva dr. Milanom Dolencem. Izročil mi je njegova tolmačenja imen in drugih izrazov v ljudskem zdravilstvu. Takole je zapisal: Žafaj = žajbl; soldatki = soldati; popel = divja slez; zlati koren = zlata korenina, krvavi mlečnik; volk = navadni podrašec; volek=jesenski podle-sek, kristavec; stražec = strašnica; pravi regrat = potrošnik; zlato jabolko = kaki, velik koren; laški oreh = navadni oreh; abrota = abrusica; cikurja = potrošnik; kozji pater = kozji parkeljc; omlica = omica; graušpan = objeda; diptam = diptan; mera = mira; kobuh = zlati klobuk; pilpuh = pilpoh, macesnova smola; repl = replovo seme, petr-čovje; termentil = srčna moč; cubebn = rozine; covdemel = komandl; varantovo seme = vinska rutica; zobnikovo seme = zobnik; golgant = galgant; citvar = citver (vzhodnoindijska rastlina); andern = andoren, črna meta; velik koren = velik koren, oman; inberg = verjetno začimba ingver; Kordabenediktova štupa; revar = regrat; edelber-kraut = jetrnik; mastiks = mastika; moškoplet = muškatni orešček, nošuš; vrednik = vrednik; inberg = mogoče imber (vrsta piva); tičje seme = ptičje seme; črni koren = preobjeda; zenofleter = snosovo perje; piber = bober; perselin = gradišnik; teša, mogoče tošta; pepelnova trava = popel; pibernel mleko = pibernel; maternica = ma-ternik; erenprajs = jetičnik, veronika; veirauh = vinska rutica; ožjenk = ožank; habet = habat; jo-haneskraut = krčna zel; smolove bobike = brinje-ve jagode, terjak = teriak; replajev koren = navadni repinc; bezgov svet = bezgov cvet; škoroceln = rman; šelkraut = krvavi mleček; tredovnik = tr-dovnik; trampoh = trampuš, navadna marjetica. NEKAJ LJUDSKEGA VEROVANJA O ZELIŠČIH V Lučah pravijo »tošta čreve potrošta«. Divja buča, ki raste kot srebot in ima rdeče jagode in črn koren, je dobra za revmo, furmani so jo uporabljali za »fauš futer« (poživilo za konje). Zanimiva je pripoved o tem, zakaj ima brinova jagoda (zrno) viden križ na zgornjem delu. Pravijo, da je nekoč Marija z Jezusom vedrila pod bri-novim grmom in je od tedaj na jagodi viden križ. Bršljanovo listje je simbol veselja in zdravja, zato da nevesta na prvo noč skrivoma vejico bršljana pod vzglavnik, tako bosta zakonca zdrava in čila. Naj omenimo še totrovo olje, ki ga sicer pri nas niso pridelovali. Bilo je odlično sredstvo za zdravljenje opeklin, čira na želodcu, vnetja ušes, celjenje ran in proti kašlju. To olje je bilo znano še najbolj v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. V naše kraje so ga prinašali razni trgovci, izdelovali so ga iz zelišča oljni riček in z raznimi dodatki. Dr. Pajnič v svoji knjigi o domačem zdravilstvu navaja še tele izraze: ženfi (sokovi), štupe (prah), žaube (mazila). Od zdravil živalskega izvora omenja jelenov rog, kozji loj, koštrunovo mast, gadjo mast, krta, deževnika, mravlje in netopirja. Zmotno pa je trdil, da gre pri žgani vodi za zavretek. Žgano vodo so s pridom uporabljali tudi v naših krajih, je pa dejansko snov, ki se pridobiva z destilacijo nekega zelišča. ZDRAVILKA IZ ŠMIKLAVŽA PRI NOVI ŠTIFTI V času, ko sem zbiral razne podatke o domačem zdravilstvu, je bila še dejavna zdravilka Angela Golob iz Šmiklavža. V spominu jo imam kot zelo pametno in zanimivo žensko, ki je vedela veliko povedati iz življenja prednikov. Od starega očeta je pridobila znanje o zdravilnih zeliščih in zagovarjanju. Večkrat sem jo obiskal in vedno je bila pripravljena na razgovor. Nekoč me je vprašala, če sem veren, ker mora tisti, ki želi ozdraviti po zagovarjanju verovati v Boga. Svetovala je tudi razne oblike zdravljenja z zelišči, ni pa pripravljala zvarkov katerihkoli vrst. Ko je pripovedovala o svojem življenju, bila je doma s Kranjskega, je poudarjala, kako so bili nekoč ljudje hvaležni domačim zdravilcem, saj ni bilo denarja za »dohtarje«. Ob neki priliki mi je pripovedovala o domačem kraju in dejala, če vem, kaj pomeni, da so nekoga »v pleve vrgli«. Kadar kakšen vernik pri spovedi ni dobil odveze, se je govorilo, da so ga v pleve vrgli. Natančno mi je opisala, kako zagovarja odpravo bradavic in še kaj drugega. Najprej nare- di križ, torej se prekriža, tako tudi bolnik, če je šlo za žival, pa njen lastnik. Za tem pove: »V imenu Marije Device in Svete Trojice mora ta bradavica izginiti!« Nato je molila en Očenaš, to ponovila trikrat, nato se spet pokrižala in zagovor je končan. Če bi kdo omalovaževal moč zagovora, ne bi bilo uspeha, je še dejala. Povedala je, da so nekoč ljudje verjeli, da bradavice izginejo, če ob mlaju nekaj naključnega pobereš s tal in gledaš v mesec in govoriš. »Kar vidim, naj raste, kar pa mažem, naj izgine.« Ob tem se drgne bradavica s tistim, kar si pobral. Za ogenj ven vzeti je bil obred drugačen. Najprej se prekriža zdravilec in tudi bolnik. Potem se poškropi opečen del telesa z blagoslovljeno vodo, nato skupaj z bolnikom moli Očenaš, to se ponovi trikrat. Zagovor se glasi: »Jaz te škropim s tisto vodo, ki je Janez Krstnik škropil Jezusa, ko ga je krstil v reki Jordan.« Ves čas obreda se dela križe nad poškodovanim delom telesa. Na koncu se spet prekriža in obred je tako zaključen. Za resničnost sedaj opisanega dogodka lahko samo jamčim. Moja hčerka, ki dela na Dunaju kot restavratorka, je vedela za moje zapisovanje o domačem zdravilstvu. Njen mož, ki je bil tiste čase ravnatelj avstrijskega medicinskega muzeja, mi je posredoval nekatere slovenske podatke, za kar sem se mu uvodoma v knjigi zahvalil. Hčerka me je poklicala in me prosila, če bi lahko njena kolegica prišla v Novo Štifto k Angeli Golob po pomoč. Na desni roki je imela dolge mesece bradavice, ki jim ni bil kos pozdraviti niti dermato-loški oddelek v bolnišnici. Vse je reva poizkusila, končno se je zatekla k domači zdravilki. Ne boste verjeli, bradavice so izginile. Poslala mi je izvid, ki sem ga pokazal Golobovi, pa ni bila kaj prida presenečena, ker je pač globoko verjela v moč zagovorov. Zato velja to pisanje kot lep spomin na Angelo Golob iz Šmiklavža pri Novi Štifti. Konec. Iščemo stare fotografije Razglednica Ljubnega okoli leta 1905. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi 3. DAN MENINE Številne aktivnosti in množična udeležba Predstavitev Čebelarske družine Gornji Grad (Foto: Marjeta Keršič Svetel) Odsek za varstvo gorske narave Planinskega društva Gornji Grad je v sodelovanju s številnimi društvi gornjegrajske občine in ostalimi zavodi ter organizacijami v okviru občinskega praznovanja priredil Dan Menine. Ta je postal simbolični praznik za zaščito naravnega okolja in planinskega sveta, še posebej gozdov, voda in hribovja v Zgornji Savinjski dolini. V nedeljo, 24. junija, so organizirali Noč Menine s predavanjem Andreja Moharja o svetlobnem onesnaževanju in z ogledom zvezd ter bližnjih planetov s teleskopom. Opaziti je bilo izjemno navdušenje otrok in odraslih pri opazovanju površja Lune, planeta Saturna in širnega ozvezdja. Na tretji Dan Menine, ki je bil tokrat na dan državnosti, so se zvrstile številne aktivnosti. Po jutranjem pohodu planincev iz Gornjega Grada do planinskega doma na Meni-ni in po maši pri tamkajšnji kapelici se je praznovanje nadaljevalo s pozdravi vodje prireditve Lojzeta Gluka, gornjegrajskega žu- pana Stanka Ogradija ter nagovorom Marjete Keršič Svetel, novinarke, publicistke in velike poznavalke ter ljubiteljice gora. Slednja je poudarila, da je rada prišla na Menino, kjer je bila nazadnje pred desetimi leti. Spregovorila je o lepotah naše dežele in o skrbi ter dejanjih za ohranjanje narave, naravne dediščine. »Nič nam ne koristijo zakoni, pravni predpisi, če vrednot ne bomo imeli v sebi, jih čutili in se po njih ravnali«. Moški pevski zbor Kulturnega društva Bočna je zapel Zdravljico in nekaj slovenskih domoljubnih pesmi. Pred planinskim domom je bila razstava raznovrstnih plakatov o Menini, o drušlvih, zavodih, ki so sodelovali; potekala je predstavitev gobarskega društva, čebelarjev, gospodinj z domačimi izdelki in ku- linariko. Predstavili so se starodob-ni smučarji Podmeninski gadje in zapokali so pastirski biči. Tradicionalne igre »lučanje goj-zerja« se je udeležilo več tekmovalcev, zmagovalec med moškimi je bil Lojze Pečnik iz Šmartnega ob Dreti, ki je odvrgel trikilski »šuh« kar 22 metrov daleč in s tem za dva metra premagal samega sebe iz lanskega leta. »Gojzer dama« je postala znana gozdarka Lučka Jelšnik, med osnovnošolci pa sta bila »glavna« v razmetavanju gozdarskih čevljev Denis Rajter in Anja Strmšnik. Jože Miklavc Ko je bila pred leti Menina ogrožena zaradi strateških interesov države in takratne oblasti z nameravano postavitvijo letalskih radarjev, so se ljudje združili in ob podpori različnih društev preprečili oskrunitev in degradacijo Menine, njenega eko sistema, živalskega sveta, rastlin in kakovostne pitne vode. KRES'GA NA RECICI OB SAVINJI Komiki predstavili svoj material Kulturno društvo Rečica ob Savinji je pripravilo večer stand-up komedije pod naslovom Kre-sn' ga. Na odru rečiškega kultur- nega doma so občinstvo predzadnjo soboto v juniju zabavali Uroš Kuzman, Mario Knapič in Jernej Celec. J A V N I P O Z I V Občina Nazarje poziva zainteresirano javnost, da na lastne stroške odstrani oziroma prestavi kapelico pri Mercatorju v naselju Nazarje, ki leži na parcelni št. 951/58 k. o. Prihova. Zemljišče s kapelico je v lasti poslovnega sistema Mercator d. d., ki soglaša z odstranitvijo objekta. Za kapelico je predvidena odstranitev zaradi rekonstrukcije regionalne ceste skozi Nazarje. Na območju obstoječe kapelice je predviden pločnik ter parkirišče za trgovino Mercator - PE Nazarje. Kapelica naj bi bila predvidoma prestavljena oz. odstranjena v prvi polovici leta 2013. V kolikor je kdo zainteresiran, da kapelico prestavi na lastne stroške, naj o tem čim prej obvesti Občino Nazarje. Županja občine Nazarje: Majda Podkrižnik, l. r. C41 Od leve: Uroš Kuzman, Mario Knapič in Jernej Celec so zabavali rečiško občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) Uroš Kuzman je asistent na fakulteti za matematiko. Svojo pot komika je začel kot učenec Akademije Panč. Čuti, da »material« nastaja predvsem na podlagi asociacij in logike. Obe prvini uporablja tudi v vsakodnevnem poklicu. Jernej Celec je navdušil s svojo preprostostjo, realnim in povsem življenjskim pogledom na svet ter s strastjo, s katero pripoveduje o svoji poti stand-up komika. Jernej študira medicino, kot komik pa deluje in nastopa že skoraj dve leti. Mario Knapič je začetnik med komiki. Kljub temu da še nima veliko kilometrine, je pritegnil s svojo lahkotnostjo in pripovedmi iz osnovnošolskih klopi. Marija Šukalo Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki 10. MEMORIAL FRANCA TRBOVSKA BOSKOTA V RADMIRJU Tekmovali celo Vipavci Na travniku poleg gasilskega doma radmirskih prostovoljnih gasilcev je 24. junija potekalo tradicionalno tekmovanje in druženje veteranskih desetin. Pomerili so se v izvedbi mokre vaje z uporabo starih brizgaln, ki še vedno delujejo in so društvom v ponos. bolj skladna z duhom časa, ki so ga predstavljali, si ogledali starost in vrsto tehnike, ki so jo uporabljali, ocenili tudi različne dodatke k uniformam, kot so sablje, stare čelade in petrolejke. Tehniko so nekateri na prizorišče srečanja pripeljali z avtomobili, drugi pa na vozovih za V kategoriji ročne brizgalne so od ženskih ekip sodelovale samo Šostanjčanke. (Foto: Benjamin Kanjir) Na tekmovanju se je zbralo kar konjske vprege, s starimi traktorji in 19 desetin od blizu in daleč. Tako ženske kot moške desetine so prikazale veliko željo po čim boljši izvedbi mokre vaje, za izvedbo katere so uporabljali staro gasilsko tehniko. Sodelujoče so najprej ocenili člani A komisije. Pregledali so njihova oblačila, ki so morala biti čim- zvrstili Vransko in Gornji Grad. Med veterankami so bile na tekmovanju z motorno brizgalno najboljše Šo-štanjčanke, za njimi Radmirke in gasilke iz enote Kaplja Pondor. V kategoriji ročne brizgalne so sodelovale samo Šoštanjčanke. Organizatorji so podelili še priznanje najstarejšemu gasilcu, ki je bil tokrat letnika 1924, enako kot najstarejša motorna brizgal-na, ki so jo uporabljali tekmovalci iz Gotovelj. Najstarejša uporabljena ročna brizgalna je datirala v leto 1879. Priznanje za udeležbo so dobili tudi veterani iz Vipave, saj so bili najbolj oddaljena enota, ki se je uvrstila tokratnega jubilejnega memoriala. Benjamin Kanjir podobno. V moški kategoriji z uporabo motorne brizgalne so največ točk zbrali gasilci iz enote Šoštanj mesto, za njimi so se uvrstili veterani iz Paške vasi in Topolšice. Z ročnimi brizgalnami so bili najboljši veterani Šmarje Sap, za njimi so se Krajani Nazarij so nas opozorili na lokalno posebnost: pločnik pri križišču novega bloka. Le-ta ni sklenjen, kot bi nič hudega sluteči sprehajalci pričakovali. Le kakšen je namen te »flike« zelenice, se sprašujejo. Mogoče je ta košček narave opomin mimoidočim, da ne pozabijo, kako bi bilo, če pločnika sploh ne bi bilo? KS TRADICIONALNI POHOD SMREKOVEC 2012 Leponjivski mladci v planinah Desetnija leponjivskih mladeničev se je 22. junija odpravila na tradicionalni pohod na Smre-kovec. Od tam jih je pot vodila do Mozirske koče in skozi Šmihel nazaj v Lepo Njivo. Pohod z namenom druženja in zabave pripravljajo že več let. Letos se ga je udeležilo enajst domačinov. S polnimi nahrbtniki so se podali v planine, ki deloma obkrožajo njihov kraj. Prvi dan so prišli do Smrekovca in tam prespali, naslednjega so se zjutraj počasi odpravili proti Mozirski koči, kjer jih je s kitaro v roki pričakal oskrbnik Filip Vrabič. Skupaj so zapeli in zabavali ostale obiskovalce koče. Da bi se pohoda spomnili še po čem, so pogumno sprejeli Filipov namig in se lotili zlaganja velike kopice na-žaganih drv. Kot pravi strokovnjaki so drva hitro in trdno zložili ob škarpo, kjer bodo počakala na začetek zime. Benjamin Kanjir Pohod so mladi zabelili z zlaganjem drv pri Mozirski koči. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Ljudje in dogodki, Iz občin Pred dnevi smo na zadnjo pot pospremili Bena Hvalo, častnega občana Ljubnega in izredno predanega člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Še meseca februarja letos je Be-no bil spiritus agens prve tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, ki smo jo gostili na Ljubnem in ki je naš kraj uvrstila med prepoznavne kraje na svetovnem zemljevidu. Ko smo pred dne- V SPOMIN Beno Hvala 1932 - 2012 vi dobili uradne rezultate gledanosti televizijskih prenosov tekem z Ljubnega v svetu, je kljub že težkemu zdravstvenemu stanju ponovno za nekaj časa zaživel v polnem sijaju, saj so številke povedale vse. Projekt, katerega oče je bil, je bil potrjen s številom gledalcev, ki so samo v Sloveniji šle v stotisoče, v svetu pa v milijone. In to je toliko pomenilo človeku, ki je bil režiser na 17-ih olimpijskih igrah in ki je bil izumitelj počasnega posnetka (slow-motion) ter bil v svetovnem televizijskem merilu absolutna avtoriteta. Mi seveda vemo zakaj - ker je imel Ljubno rad in ga je vzel za svojega. Ljubno mu je delček te njegove predanosti vrnilo s podelitvijo naslova častnega občana. In Be- no Hvala je to čast postavljal v popolnoma enako vrsto kot Prešernovo, Bloudkovo in Tomšičevo nagrado - on je edini Slovenec, ki je nosilec vseh treh najprestižnejših slovenskih nagrad oziroma priznanj. Ko smo skoraj desetletje pripravljali tekme v smučarskih skokih na najvišjem svetovnem nivoju, smo se od njega naučili perfekci-onizma. Hodili smo po svetu in se učili samo pri najboljših. To je vedel tudi Walter Hofer, direktor svetovnega pokala, ki mu je izredno čast izkazal, ko ga je osebno obiskal v Ljubljani le teden dni pred smrtjo. Kako veliko mu je to pomenilo! Beno Hvala pa ni z Ljubnim povezan samo preko smučarskih skokov. V te kraje je pred šestimi desetletji začel zahajati kot letovi-ščar in v zadnjih letih je domačine hrabril z idejami o razvoju turizma. Morda ga takrat niso dobro razumeli. Čas pa bo prav gotovo pokazal, da je tudi na tem področju imel prav, da pa nič na tem svetu ne pri- de samo od sebe. Sam je s svojo neizmerno delavnostjo in samodisciplino ter zgledom neprestano dokazoval, da se dajo vsi zadani cilji doseči in če je potrebno, tudi preseči. Letos je SSK Ljubno BTC Bena Hvalo predlagal za najvišje priznanje, ki ga Smučarska zveza Slovenije podeljuje za življenjsko delo na področju smučanja. Kipec Bloškega smučarja bi moral prejeti le en dan po smrti. Da je dobitnik tega priznanja, je seveda vedel že nekaj tednov prej. Ker pa je čutil, da se podelitve ne bo mogel udeležiti, je izrazil željo, da kipec sprejmejo predstavniki ljubenskega kluba, kipec pa posveča vsem ljubiteljskim in prostovoljnim članom Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Tako kot kipec Bloškega smučarja stoji na častnem mestu v naši klubski hiši, tako bo Beno Hvala za vedno ostal v naših srcih. Zelo ga bomo pogrešali - a nikoli pozabili. Rajko Pintar OBČINA GORNJI GRAD V Avstriji stkali pristna prijateljstva Občina Gornji Grad je v mesecu juniju prejela povabilo, da se udeleži srečanja občin v Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. Omenjena občina ima sklenjene pogodbe o pobratenju z Gornjim Gradom in italijanskima občinama Forgaria in Oglej. Desetletnico pobratenja so želeli proslaviti s predstavniki vseh občin. Projekt pobratenja občin se izvaja v okviru Evropske unije in gostitelji so v goste povabili deželnega glavarja avstrijske Koroške Ger-harda Dorflerja. Tridnevno srečanje se je pričelo s srečanjem mladih. Gornji Grad so predstavljali učenci in predstavniki šole, ki so v kulturnem programu sodelovali s prepevanjem pevskega zbora, plesnim nastopom folklorne skupine in harmonikarji. Ogledali so si mesto in odprli skupno razstavo štirih občin z naslovom Skupaj v Evropo. Gornjegraj-ski učenci so glavne zanimivosti občine predstavili na plakatih. Naslednji dan so na srečanje odpotovali predstavniki občine, turističnega društva in Kulturnega Čas za druženje, pogovore in povezovanje med društvi in občinami je bil dobro izkoriščen. (Foto: Iztok Kolenc) društva Pušeljc. Prisostvovali so no teh pokrajin, ki jih je povezova- svečanosti ob desetletnici pobratenja, na kateri so s kulturnim programom sodelovale vse štiri občine. Župan mesta Gospa Sveta Anton Schmidt je omenil, da so si vse občine med sabo podobne, družijo jih skupne panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, ter da imajo zato vse pogoje, da uspešno sodelujejo. Omenil je tudi zgodovi- ženju na glavnem trgu in maši za vse udeležence. Gornjegrajska stojnica na trgu je bila ves čas polno obiskana, saj so na njej nudili domače dobrote, med njimi domači želodec, kruh, pecivo, med in medene izdelke in še kaj se je našlo. Za kulinarične dobrote sta poskrbela Franc in Silva Mikek. Veliko pozitivnih besed je o srečanju povedal predsednik turističnega društva Iztok Kolenc, saj so navezali dobre stike s predstavniki vseh treh občin, hkrati so si izmenjali ponudbe in programe. Povabili so jih v po-vorko na Čebelarski praznik in pobratene občine so se vabilu z veseljem odzvale. Štefka Sem la že v preteklosti. Med drugim je v tem mestu služboval Anton Martin Slomšek, preden se je vrnil v Slovenijo. Ljudske pevke Pušeljc so s svojim zabavnim programom razveselile in navdušile prisotne. Po svečanosti je bil čas za druženje, pogovore in povezovanje med društvi in občinami. Zadnji dan je bil namenjen dru- Le resnični prijatelji te opozorijo, ko imaš umazan obraz. Sicilijanski pregovor @ Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 CERKEV SV. PETRA V BOČNI Kultura, Čestitke, Oglasi Koncert Ljudskih pevk Pušeljc pritegnil pozornost Članice sestava Ljudske pevke Pušeljc so pomladi obeležile trinajsto obletnico svojega delovanja. Vsako leto ob priliki »rojstnega dneva« pripravijo tudi koncert. Letošnji je sodil v okvir praznovanj gornjegrajske občine, pripravile pa so ga v Bočni, v tamkajšnji cerkvi, v soboto, 23. junija. Ivana Žvipelj, ki je prireditev povezovala, je v kratkih besedah predstavila, kako je skupina sploh nastala. Povod je bila prireditev Pesem pomladi v Bočni pred več kot 13 leti. Ker je bilo ravno Slomškovo leto, se je nekaj pevk združilo in zapelo več njegovih pesmi. Tudi letošnje leto je posvečeno škofu Slomšku, zato so mu pevke namenile kar precej pozornosti. Na spored so postavile nekaj pesmi, ki so že ponarodele. Nekaj je bilo avtorskih pesmi njihove članice Marjane Rihter, večina pesmi pa je bila sakralne vsebine, kot sodi v cerkev, kjer je koncert potekal. Za medgeneracijsko vez sta poskrbeli mladi glasbenici - citrarka Petra Golob in harfistka Aja Urlep, obe učenki Glasbene šole Nazarje. Ljudske pevke so tokrat zapele večino pesmi s sakralno vsebino. (Foto: Marija Lebar) Poleg lepega petja, ki ga je kot vedno spremljala harmonika, in všečnih glasbenih točk je bilo zanimivo prisluhniti besedam voditeljice, ki je med drugim povedala, da so v teh letih imele čez 700 nastopov tako doma kot v tujini. Njihovo dejavnost je mogoče spremljati tu- di na spletni strani, ki jo imajo od nedavno. Da s svojo dejavnostjo močno pripomorejo k prepoznavnosti doline, je podčrtal tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je v svojem nagovoru spomnil na nedavni obisk v tujini, ko so pevke spremljale občinsko delegacijo. V zaključku koncerta so se pevke zahvalile nekaterim, ki jih še posebej spremljajo na njihovi ustvarjalni poti, med njimi je bila tudi Silva Mlinar, ki jih vedno spodbuja in spremlja njihovo dejavnost. Po končanem uradnem delu so se vsi zadržali še pred cerkvijo, ko so članice Pušeljca udarile na bolj poskočne strune in ob ljudskih inštrumentih zabavale svoje goste. Marija Lebar Savinjske novice št. 28,13. julij 2012 17 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi OSNOVNA SOLA GORNJI GRAD O C TJ :=, o > "5 * I : (0 _ o .<2 "c N o S > TS I g E o) ._ O N > p > ro oh5 c ■O C (D o O d) > r > o co E 0£L ££ OZ £0 CO «» i 0) « 2 gos® -- O — CO .o : cd JS -o > ~ co co ^ £ £ CO CO O) > -Q (O Veselo slovo od šole in zadovoljen skok v počitnice Gornjegrajski šolarji so pripravili zaključno prireditev, na kateri se je pelo, plesalo, igralo in nasploh uživalo na zadnjem srečanju pred zasluženimi počitnicami. Učenci so se v programu spomnili slavljenke domovine in njene- Učenci nižje stopnje so zaplesali kavbojski ples. (Foto: Štefka Sem) ROD SOTOČJE NAZARJE ga rojstnega dne. »Domovina je vse, kar nam je blizu in na kar smo ponosni,« so dejali učenci, ki so slavljenki namenili kar nekaj besed in zapetih pesmi. Ravnateljica Lilijana Bele je pohvalila vse, ki so se trudili, da so otroci iz šole prinesli kar največ znanja, ter starše, ki so otroke izdatno podpirali pri delu. »Učenci so prejeli svojo plačo, to so spričevala, najbolj pridni so v obliki pohval in priznanj prejeli tudi plačane nadure, najbolj prizadevni so uživali na nagradnem izletu ali pikniku,« je povedala. Vsem je zaželela prekrasne počitnice, ki pa naj ne bodo povsem brez dela, tudi takega, ki diši po šoli. Kulturni program je ustvarila množica talentiranih učencev z matične in obeh podružničnih šol, ki so se izkazali s prepevanjem, igranjem na številne instrumente, plesom ali recitacijami. Posameznikom sta se pridružila pevska zbora pod vodstvom Martine Štiftar. Še posebej zabaven je bil natečaj Naša šola ima talent, na katerem je stroga in na trenutke solzna komisija izbirala največje talente. Med njimi so bili tako posamezniki kot skupine. Strokovno podkovane komisije morda res niso vsi navdušili, so pa zato obiskovalci v polni dvorani kulturnega doma uživali, kot lahko uživajo le ob nastopih otrok. Štefka Sem Taborniki osvajali nove veščine Rod Sotočje Nazarje je organiziral taborjenje, ki je potekalo od 22. do 26. junija na Lazah pri Kokarjah. 42 udeležencev, od tega 30 osnovnošolcev z nazarske, rečiške, šmarške, mozirske in ptujske osnovne šole, ter vodniki in ostalo vodstvo tabora je štiri dni preživelo ob aktivnostih v naravi in spoznavanju le-te. Taborniki so se podali na pohod na Čreto, premagovali progo preživetja, stražili zastavo in večni ogenj, ki celotno taborjenje ni smel ugasniti, nekaj novih tabornikov je bilo tudi krščenih. Ob dvigu in spustu zastave so peli njihovo himno, vsak dan je bil določen eden izmed njih, ki je bil tisti dan najbolj priden in je lahko za nagrado dvignil oziroma spustil zastavo. Vsi so opravljali različne veščine (bolničar, izletnik, kme- tovalec, plavalec, vodič, kuhar, orodjar, vrvar, robinzon, higi-enik, poznavalec ognjev, pevec, novinar ...) in se pri tem tudi mnogo naučili, za vsako opravljeno veščino so nato prejeli našitek. V prostem času so se pomerili v lokostrelstvu. Imeli so tudi nekaj obiskov, med drugim sta jih obiskala Miro Pra-šnikar, ki jim je predstavil osnove radioamaterstva, in Iztok Apačnik, planinski vodič, ki jih je poučil o vozlih. Čas je bil tudi za praznovanje rojstnega dne s pravo torto in taborniško poroko, pred katero je moral fant iz naravnih materialov izdelati zaročni prstan in zaprositi dekle, nato so vodniki ob večernem ognju izvedli poročni obred. Ob številnih aktivnostih in dobri zabavi časa za solze ali slabo voljo seveda ni bilo. Nastasja Kotnik Taborniki so štiri dni preživeli ob aktivnostih v naravi in spoznavanju le-te. (Foto: Matej Verbuč) 8 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 C Organizacije, Ljudje in dogodki POLETJE V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Zgornjesavinjčani s knjigo na dopust Čas za počitnice je za marsikoga čas za branje. Osrednja knjižnica Mozirje si zato tudi v poletnem času prizadeva svojim članom ponuditi čim več zanimive literature in jih k prebiranju povabiti preko različnih bralnih projektov. Ravno v teh dneh so pričeli z izvajanjem 8. bralne značke za odrasle, ljubitelji knjig pa si lahko na spletni strani knjižnice pod rubriko Poletno branje pogledajo tudi, kakšno osvežujočo literaturo jim knjižničarji in drugi bralci priporočajo za v dopustni-ški kovček. V vseh krajevnih enotah Osrednje knjižnice Mozirje bralce pričakujejo seznami s knjigami, ki so jih strokovni delavci knjižnice izbrali za prebiranje 8. bralne značke za odrasle »Zgornjesavinjčani s knjigo v roki«. S seznama tridesetih na- slovov si lahko vsi, ki se želijo vključiti v projekt, izberejo vsaj sedem knjig, ki jim bodo zagotovo polepšale marsikateri poletni dan. V projekt bralne značke za odrasle, ki se počasi bliža jubilejni deseti obletnici, se vsako leto vključi več bralcev. V aprilu je skupno prebiranje knjig v sklopu 7. bralne značke uspešno zaključilo že devetdeset članov knjižnice. Hiter življenjski tempo in zahtevne službe marsikoga odvrnejo od rednega prebiranja, zato v času dopustov še toliko rajši posežejo po sproščujoči literaturi. Vsem, ki se želijo sproščati ob napeti krimi-nalki ali čustveni ljubezenski zgodbi, pa sami nimajo ideje, kaj si izposoditi, knjižničarji Osrednje knjižnice Mozirje na svoji spletni strani http://www.knjiznica-mozirje.si pripravljajo seznam lažje berljivega leposlovnega branja. Seznam naslovov s krajšim opisom vsebine se nahaja pod rubriko Poletno branje. V poletnih mesecih se obisk v Osrednji knjižnici Mozirje v primerjavi s spomladanskimi meseci občutno poveča. V lanskem juliju in avgustu je mozirsko knjižnico obiskalo skoraj 6.000 uporabnikov, ki so si skupaj izposodili 19.073 enot knjižnega gradiva. V povprečju je knjižnico dnevno obiskalo 139 uporabnikov. Ob takšni gostoti obiska člani knjižnice pogosto ne dobijo vsega želenega gradiva. Glede na slabo finančno situacijo v celotnem javnem sektorju in krčenje sredstev za nakup knjižnega gradiva s strani ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa kaže, da bo nakup novih knjig tudi v Osrednji Knjižnici Mozirje bolj omejen kot doslej. Tatiana Golob V Osrednji knjižnici Mozirje niso pozabili na mlade. Za otroke prve triade osnovne šole v času od 23. do 27. julija pripravljajo poletne ustvarjalne delavnice. Te bodo potekale v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani, male nadebudneže bo muzejska sodelavka kratkočasila s prebiranjem ljudskih pravljic, skupaj bodo ustvarjali, peli in se igrali različne otroške ljudske igre. Otroci se lahko za obisk delavnic prijavijo v Knjižnici Mozirje. TRADICIONALNI PIKNIK OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Druženje ob igrah in kulinaričnih dobrotah Nazarski osnovnošolci in njihovi pedagogi so se ob koncu šolskega leta na Lazah zabavali na tradicionalnem pikniku s starši ter bratci in sestricami. Pozdravne besede je udeležencem namenila Vesna Lešnik, ki z novim šolskim letom ne bo le v. d. ravnateljice, temveč ravnateljica, ministrstvo in občinski svet ter svet šole so ji namreč potrdili ravnatelj-ski mandat. Lešnikova ni skrivala zadovoljstva, da je ob koncu še eno šolsko leto, ki je bilo za neka- tere učence zelo, za druge pa manj uspešno. A kot šola, je izpostavila Lešnikova, so blesteli na različnih področjih in celo na državnih nivojih posegali po najvišjih mestih. Veliko brezskrbnih ur v počitnicah je otrokom zaželela tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Starši in otroci so se preizkusili v igrah z žogo in drugih družabnih igrah. Tudi kuharice niso sedele križem rok, saj so poskrbele, da je kmalu zadišalo iz priročne kuhinje po jedeh z žara. Marija Šukalo Na šolskem pikniku so se otroci zabavali v igrah z žogo. (Foto: Marija Šukalo) PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Na Kugli veliki in mali planinci Najmlajši planinci so za svoj štart na Kuglo izbrali prostor pred občinsko stavbo na Rečici ob Savinji. (Foto: Marija Šukalo) Planinsko društvo Rečica ob Savinji je ob občinskem prazniku pripravilo pohod okrog občinskih meja in pohod najmlajših na Kuglo. Ekipa planincev s predsednico društva Olgo Berložnik se je tretjo soboto v juniju izpred občinske stavbe podala do Reneka, prečkala Savinjo na Trnovčki brvi in pot nadaljevala po desnem bregu reke vse do Grušovelj. Tu je ponovno prečkala Savinjo, se povzpela na Lipo ter pot nadaljevala do Kugle. Hrastova senca na vrhu Kugle je bila kot nalašč za počitek in izkazovanje dobrodošlice najmlajšim planinskim kolegom iz vrtca in osnovne šole. Kot že vrsto let so se za nagrado tudi letos sladkali s sladoledom in prejeli nalepko kot priznanje za osvojen vrh. Marija Šukalo Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 1233 Šport STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Tekma ob občinskem Zabavna tekma za vse prazniku Člani Strelskega drušlva Gornji Grad so na dan državnosti že tradicionalno organizirali strelsko tekmovanje, ki se je odvijalo na strelišču v Zagradišu. Na njem so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško leže, brez naslona, na 50 metrov posamezno in ekipno. Ekipo so sestavljali trije strelci. Vsak tekmovalec je imel na voljo pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Zadnjo nedeljo v juniju so gornje-grajski lovci organizirali državno prvenstvo, ki je potekalo na njihovem strelišču v Zagradišču. Poleg dobre organizacije se lahko pohvalijo tudi z odličnimi rezultati, ki so jih dosegli. V disciplini kombinacija je Dušan Žehelj osvojil drugo mesto, četrti je bil v disciplini risanica in šesti v stre- Trikrat zmagovalna ekipa lovskega državnega prvenstva (od leve): Miha Finkšt, Dušan Žehelj in Bogdan Verdev. (Fotodokumentacija Dušana Žehlja) obiskovalce Med posamezniki je zmagal Tomaž Trogar (77 krogov), drugi je bil Primož Kopušar (72 krogov) in tretji Matija Ros (70 krogov). Ekipno je slavila ekipa Veteranov vojne za Slovenijo v sestavi Tomaž Trogar, Ivko Poličnik in Peter Krajnc (skupaj 211 krogov). Udeležencev na treningu pred tekmo in na tekmi je bilo kar 77. Štefka Sem V streljanju z lokom so se preizkusili tako začetniki kot uveljavljeni tekmovalci kluba. (Foto: Štefka Sem) Gornjegrajski lokostrelski klub obiskalo precej lokostrelskih navdu- Strelci so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško leže. (Foto: ŠS) LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Osvojili tri ekipne zmage ljanju glinastih golobov. Miha Finkšt je bil deveti v dveh disciplinah. Ekipa Zveze lovskih družin Savinjsko Kozjansko, ki so jo sestavljali Dušan Žehelj, Miha Finkšt in Bogdan Verdev, je osvojil vse tri ekipne zmage, in sicer v disciplinah golobi, risanica in kombinacija. Štefka Sem sodi med najuspešnejše športne klube v občini. V svojih vrstah imajo zmagovalce številnih tekmovanj ter uspešne udeležence na evropskih in svetovnih prvenstvih. Dobro skrbijo tudi za podmladek v klubu. Lani so kupili zemljišče, kjer so si uredili strelišče za treninge. So tudi uspešni organizatorji različnih tekmovanj. Letos so v okviru občinskega praznika na strelišču ponovno pripravili dan odprtih vrat, ki ga je šencev in ljudi, ki so želeli spoznati ta šport. Člani kluba so jim omogočili streljanje z lokom, kdor je želel, se je lahko pomeril na tekmi z najboljšimi lokostrelci v Sloveniji. Med številnimi strelci je zmaga pripadla mlademu članu domačega kluba Anžetu Veršniku. Za obiskovalce so pripravili pogostitev, otroci pa so se lahko zabavali tudi pri veslanju v čolnu po reki Dreti. Štefka Sem ODPRTO PRVENSTVO OBČINE REČICE OB SAVINJI V BALINANJU Prijatelja presenetila konkurenco : \ L ^mm * Zmagovalca turnirja Rasto Kos (desno) in Franjo Pukart (v sredini) v balinanju s predstavnikom organizatorja (Foto: CP) Prehodni pokal občine Rečice liko večji. Drugo mesto sta osvoji- ob Savinji ima novega lastnika. Po dveh letih prevlade Tržanov sta si ga tokrat prilastila prijatelja Rasto Kos in Franjo Pukart. Slednja sta se morala spopasti z močno konkurenco domačih Sivih panterjev, ki jim ne manjka balinarske kilometrine, zato je njun uspeh še to- la Pavel Koren in Ivo Jeraj iz ekipe Oter Team, tretje pa je pripadlo Legendam Milanu Vidakoviču in Mihu Vončini. Pod streho je tako spravljena še ena športna prireditev iz zares bogatega izbora ob prazniku občine. FP 20 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Ljudje in dogodki KMEČKE IGRE V NOVI ŠTIFTI Marljive Mrole premagale vso konkurenco Zadnjo junijsko nedeljo so člani Športnega društva Nova Štifta po treh letih premora ponovno pripravili popoldan smeha, zabave in prikaza spretnosti sodelujočih ekip na kmečkih igrah. Kljub večletnemu premoru je največ spretnosti pri igrah ponovno pokazala domača ekipa iz Nove Štifte, poimenovana Mrole, ki je med petimi sodelujočimi najuspešneje opravila vse naloge. Organizatorji so se potrudili, da so za to priložnost izumili posebne discipline, v katerih so tekmovalci uporabili domače orodje in pripomočke, kot so šajtrga, grablje, kosa, kol, velika vreča in podobne stvari. Med novoštiftnimi olimpijskimi disciplinami se je našla vožnja ženske članice ekipe »rikverc v šaj-trgi« skozi ovire. Druga spretnostna disciplina je bila prenos vode, ko so moški člani ekipe ženski članici podstavljali lesene kocke, po katerih je morala hoditi, zraven je morala nositi dva kozarca vode in ju zliti v steklenico na cilju. Sledilo je skakanje v big bag vreči. Da naloga ne bi bila prelahka, so v eni vreči skakali kar štirje tekmovalci. Veliko smeha je požela štafetna igra, v kateri so tekmovali vsi člani ekipe. Vsak član je moral Disciplina podstavljanje kock, po katerih je morala članica ekipe nositi vodo v steklenico, bo menda po novem del sprejemnih izpitov na gostinski šoli za natakarje. (Foto: Andrej Repenšek) Zmagovalna ekipa se je v slogu svojega imena Mrole stisnila v vrečo in si priskakala zmago na igrah. (Foto: Andrej Repenšek) glavo nasloniti na palico, se desetkrat zavrteti in nato čim hitreje odložiti žogico v koš. Smučarske sposobnosti so prikazali v smučanju na travi s posebnimi smučmi za tri osebe. Omislili so si tudi wimbledonsko disciplino, v kateri je eden od tekmovalcev preko hrbta metal žogice, drug pa jih je lovil v koš, ki ga je imel na hrbtu. Seveda je večina disciplin potekala v smeri proti vetru oziroma v breg, kar je še dodatno otežilo naloge tekmovalcev. Prava kmečka disciplina je bila košnja in grablje-nje. Glede na veliko vročino je bila trava poležana in suha, tako je večina koscev spoznala, zakaj je kmečka modrost, da se kosi ob zori, zelo pametna. Dogajanje je nadzirala stroga komisija, ki je pri delu uporabljala vse od metra do štoparice. Skupni seštevek iger je prinesel zmago Mro-lam, drugi so bili Cepci, sledili so jim Hlapci, Mačkoci in Zakate. Za zabavno komentiranje dogajanja so skrbeli različni prostovoljci, ki so z besedami še začinili dejanja na »velikem olimpijskem poligonu« ob no-voštiftni šoli. Po napornem tekmovanju so se lahko obiskovalci prireditve še dolgo v večer zabavali z ansamblom Zlatorog in pokazali tudi plesne, ne le kmečke spretnosti. Štefka Sem PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA Tekli v solidarnosti do ljudi v državah v razvoju Na Bočki šoli so 20. junija zaključili projekt Tek podnebne solidarnosti. Takrat so otroci skupaj s tekačico Bernardo Čeplak Poznič in starši pretekli »Bočki krog« (Bočna šola-Otok-Čeplje-Kropa-Bočna šola). Ta tek ni zaostajal za drugimi tekaškimi prireditvami po Sloveniji, saj so imeli spremljevalni vozili, poskrbeli so za začasno zaporo ceste ter imeli dve okrepčevalni postaji. Na koncu so prav vsi prejeli pohvale za sodelovanje in nekaj sponzorskih simbolnih daril. V času trajanja projekta je učencem uspelo preteči 3.736 km. S tekom nadaljujejo tudi v času poletnih počitnic. Projekt je na POŠ Bočna potekal pod vodstvom učiteljice Jelke Učenci so s tekačico Bernardo Čeplak Poznič in starši pretekli »Bočki krog«. Grudnik. »Pred izvedbo teka smo rali smo zamisli, kako se lahko na z učenci skupaj odkrivali, ocenili problematiko odzovemo, kako se ter premislili o skrbi za okolje. Zbi- lahko s podnebnimi sprememba- mi spopademo in kako lahko spremenimo svet na bolje ali slabše. Nikakor pa ne smem pozabiti na tisto najboljše. Skoraj vsak dan smo tekli. Pred poukom, pri uri športne vzgoje, po pouku ... Ker nam je šlo zelo dobro, smo se podali na prvi preizkus naših sposobnosti, na 19. Nike študentski tek na Ljubljanski grad, ki ga je organiziral Zavod ŠOU šport Ljubljana. Bili smo med najmlajšimi, ampak ne med najpo-časnejšimi. Marcel Kovšak in Tomaž Stradovnik nista veliko zaostala za najboljšimi. Tudi vsi ostali smo v cilj pritekli med prvo polovico tekačev,« je povedala Grudni-kova. Štefka Sem Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 21 Črna kronika, Matična kronika POLICIJA SVETUJE Naj bodo poletni meseci varni za vse udeležence v cestnem prometu MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor III Vožnja poleti je drugačna od vožnje v drugih obdobjih leta. Lepo vreme in poletna sproščenost lahko botrujeta manjši previdnosti na cestah, zato v policiji opozarjamo na previdno vožnjo ob doslednem spoštovanju cestnoprome-tnih predpisov. V zadnjem času se je namreč zgodilo več smrtnih prometnih nesreč. Samo v nedeljo so na naših cestah ugasnila kar tri življenja, zato policisti opozarjamo voznike, naj poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev. Stanje prometne varnosti je letos sicer boljše kot v prejšnjih letih. Lani je bilo do 5. julija 72 smrtnih žrtev, v enakem obdobju letos pa 52, kar je za skoraj 28 odstotkov manj. Vseeno si v policiji skupaj z drugimi institucijami nenehno prizadevamo, da na slovenskih cestah ne bi ugasnilo prav nobeno življenje. Poleg vročine in gostejšega pro- meta je med turistično sezono na cestah tudi več tujih voznikov, ki prihajajo iz različnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji ter navadami. Z visokimi temperaturami, ki povzročajo utrujenost voznikov, in večjo raznovrstnostjo udeležencev v cestnem prometu se poveča tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč. Vsem udeležencem v cestnem prometu zato svetujemo: • naj kljub vročini, gostemu prometu ter morebitnim zastojem ostanejo strpni in upoštevajo ce-stnoprometne predpise; • naj vozijo defenzivno; • naj ne zanemarijo utrujenosti ali prvih znakov slabega počutja, zato naj pri daljših potovanjih načrtujejo več postankov, pri tem vozilo dobro prezračijo, naredijo nekaj razgibalnih vaj ter uživajo osvežilne brezalkoholne pijače; • naj so med vožnjo popolnoma zbrani in pozorni na dogajanje na in ob cesti, vse nepotrebne opravke v vozilu pa odložijo na čas, ko bodo vozilo ustavili; • naj pri vožnji poskušajo predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih udeležencev; • naj se pred odhodom na pot C R N A K R O N I K A • KRADLI V SMREKINEM SKLADIŠČU Gornji Grad: 2. julija so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je neznana oseba vlomila v skladišče v podjetju Smreka v Gornjem Gradu. Iz notranjosti je storilec odnesel sedem oken, vrata in dvanajst cerad za paviljon v skupni vrednosti okoli 2.700 evrov. • VOZILO MU JE ZLOMILO GLEŽENJ Tirosek: 5. julija je v Tiroseku na dvorišču stanovanjske hiše tovorno vozilo zapeljalo občanu preko noge. Dva občana sta popravljala tovorno vozilo s priklopnikom na dvorišču in hotela odklopiti prikolico, kar pa jima ni uspelo. Ko sta se odstranila, se je tovorno vozilo odklopilo od prikolice in zapeljalo po klančini. Občan je nameraval vozilo ustaviti s silo telesa, vendar mu je vozilo zapeljalo preko noge in mu zlomilo gleženj. • MOTORIST ZDRVEL S CESTE Okonina: 7. julija je 59-letni voznik motornega kolesa na cesti Oko-nina-Grušovlje zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljal na banki-no in nato na travo, kjer je padel. Pri tem je utrpel hude telesne poškodbe in bil s kraja nesreče odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Izdan mu bo še plačilni nalog. prepričajo o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa ter glede na pridobljene informacije za pot izberejo lokalne, regionalne in druge manj obremenjene cestne povezave. Informacije o stanju na cestah najdete na spletnih straneh prome-tno-informacijskega centra; • naj pokličejo policijo na številko 113, če v prometu opazijo voznika pod vplivom alkohola, voznika, ki je utrujen, ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug način ogroža varen potek prometa. Policisti bodo zoper takšnega voznika ukrepali in s tem zagotovili varnost vseh udeležencev v prometu. Za svojo varnost lahko največ naredimo sami, zato vozite previdno, strpno in vedno po predpisih! Vsem udeležencem v cestnem prometu želimo srečno vožnjo in prijetne, predvsem pa varne poletne dni! Matična kronika za mesec maj in junij 2012 ROJSTVA: Rodilo se je 17 deklic in 22 dečkov. POROKE: Matjaž Tomšič in Tadeja Pajk, oba iz Kala, Andrej Zamernik iz Podvolovljeka in Suzana Sternad iz Nove Štifte, Janko Podkrižnik iz Radmirja in Frančiška Pahovnik z Rečice ob Savinji, Dejan Hanže-kovič in Sonja Kramer, oba iz Nazarij, Matevž Usar iz Ljubije in Mar-jetka Rak iz Gomilskega, Miha Praunseis in Katja Klanšek,oba iz Ljubljane, Nikolaj Rihter iz Nove Štifte in Milena Sušnik iz Kamnika, Uroš Ačko in Jasmina Kroflič, oba iz Velenja, Simon Zapušek iz Pro-žinske vasi in Nataša Golčman iz Gorenja, Aleš Močnik iz Šentjurja in Rada Rakanovic iz Šentjungerta, Miha Slatinšek iz Radmirja in Blažka Orešnik z Ljubnega ob Savinji, Bojan Kerznar in Ana Ugov-šek, oba iz Gornjega Grada, Anton Podvratnik in Anita Kotnik, oba iz Brezja, Jure Volk in Urša Klep, oba iz Celja, Jernej Fedran in Mojca Ocvirk, oba iz Letuša, Boštjan Zavolovšek iz Bočne in Špela Špeh iz Kokarij, Janez Rosc iz Strmca in Valentina Pšak iz Pavlovcev, Robert Skornšek in Karmen Javornik, oba iz Šmartnega ob Paki, Drago Trkulja iz Velenja in Nataša Gajšek iz Celja, Gregor Muškotevc in Danijela Mažgon, oba iz Bukovja pri Slivnici, Denis Jazbinšek in Saša Košec, oba iz Celja. SMRTI: Frančiška Podmeninšek z Ljubnega ob Savinji, Bogomir Potočnik iz Spodnjih Kraš, Alojzij Bric iz Vologa, Franc Turk iz Gornjega Grada, Ivan Ermenc iz Nizke, Marija Štrukelj iz Rovta pod Menino, Angela Cigale iz Potoka, Vojteh Albert Slapnik iz Florjana pri Gornjem Gradu. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. 22 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 C Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Razum je ve Oglašam se v zvezi s člankom »Most v Šmiklavžu bo dvosmeren«, v 26. številki. Zagotovo in edino prav je, da bo dvosmeren, tu res ne more biti pripomb. Zmrazi-lo pa me je (pri dobrih 32°C), ko sem prebral, da je prišlo tudi do pomisleka, da bi bil dvosmeren most sploh potreben. Torej so med svetniki vendarle tudi ljudje, ki tja, po moje vsaj, ne sodijo. Ker niso sami sposobni presoditi, kaj je prav, ampak jih mora večina poučiti, da njihovo mnenje ni pravilno. Milo rečeno, seveda. Še sreča, da so ti dvomljivci bili v manjšini, sicer bi nastala velika neumnost in še večja škoda. Toliko bolj, ker naj bi šlo za most le dobrih 16 odstotkov občinskega denarja, ostalo naj bi dala država. Niti to mi ne gre v račun, da bi se država (ali »država«) kar zadovoljila z enosmernim mostom. Če že gradi(mo) v kriznih časih, ne bomo vendarle gradili le za današnje in jutrišnje potrebe, ampak za nekaj »dni« naprej. Sicer pa, kdor verjame, da bo most zgrajen že čez dve leti, mu zavidam njegov optimizem. Država resda še živi, vendar vse bolj umira, ob tem, ko je iz dneva v dan bolj izropana. Z njenimi financami je še slabše kot z mojimi. Nimava skoraj nič več, jaz pa vsaj dolgov ne. Životariva torej, kot še mnogi državljani. Vsi skupaj lahko financiramo kvečjemu le še svoje preživetje, vse svoje apetite pa moramo vsak s svojimi rebalansi nenehno krotiti. To je edini način, da bomo vsi skupaj in vsak posebej sploh lahko preživeli. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Vse življenje si garal, nas ljubil, nam pomagal, vedno za nas trepetal, a iznenada je prišla bolezen ter tvoja zadnja življenja je minuta postala tako žalostna in kruta. Srce plemenito je obstalo, nas v žalost in bolečino je obdalo. ZAHVALA ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta Franca BRUNETA 12.11.1939 - 4.7.2012 Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in sočustvovali z nami. Hvala g. dekanu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dragega in večnega spomina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zavedaš, da ga ljubiš bolj kot sebe! ZAHVALA Ferdinand VISOČNIK 15.6.1964 - 28.6.2012 Hvala vsem, ki ste bili ob tem krutem odseku bratovega življenja z nama. Z največjo ljubeznijo za zadnje slovo sestra Marija in sin Aleš Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Boštjan VOZELJ 1.7.1971 - 5.7.2009 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, podarite cvet, zanj molite in mu zaželite večni mir in pokoj. Vsi njegovi Savinjske novice št. 28, 20. julij 2012 I3) Za razvedrilo V teh pasje vročih dneh se je treba znajti. Še to jim prav pride V zadrugo pride kmet in vpraša: „Imate kaj strupa proti mišim? Letos jih je res ogromno." Trgovec: „Nimamo, so ga vsega miši pojedle." Prave male legije in velike desetine Leponjivčan: „Letos je toliko miši, da jih ne moreš prešteti." Šmihelčan: „Kaj ne? Jaz sem ravnokar videl točno tri!" „Kdo pa govori o belih miših?" Skeptičen Gost: „Natakar, je tale riba sveža?" „Še včeraj je bila v morju." „Mrtvem, mogoče?" TRSKE PRAVICE V DRUGO Potem ko so v letu mišje nadloge miši oglodale prvo javno diplomo o trških pravicah, ki jih je prejel Danijel Grudnik, prišlek v Mozirje, od Pusta Mozirskega leta 2010, mu je poveljstvo legendarnega pusta ob skoku v abrahamski stan izjemoma ponovno podelilo pisno priznanje o tem, da je za kraj storil še kaj več, kot da zase v prostem času prodaja žlahtna vina. Pustni šal v. d. podelitelja sicer kaže na šalo, a je ob tem imel prste zraven čisto pravi pustni duh. Lahko jih obdrži Bepo: „Šimen! Tvoja mačka mi nosi mrtve miši v hišo!" Šimen: „Dobro, dobro, pomiri se, saj ti jih ne bom zaračunal." Ne gre niti poceni niti pod ceno Tat vrne obrt nazaj. „Kaj pa je šlo narobe?" ga vprašajo. „Toliko je brezposelnih, a nihče noče začeti s podjetništvom z orodjem, ki sem ga nakradel." Zadel na lotu in izgubil pamet Tugo: „Juhu! Zadel sem na lotu! Zadel sem na lotu!" Hugo: „Glavni dobitek?" „Glavni dobitek!" „Kaj boš pa zdaj?" „Sklenil sem, da bom podvojil dobiček." „Kako?" „Dobitno srečko bom prodal za dve novi." Blenda Tavrl Distanca na nivoju Šalečan: „Kot študent sem se preživljal tako, da sem preizkušal razna zdravila v medicinske namene." Savinjčan: „Pa se da s tem preživeti?" „Sit ravno nisi." „Pa imaš kake posledice?" „Kaj ne vidiš, kako enormno sem zrasel?" „Kaj pa so ti dajali?" „Hormonske tablete," „Si imel zaradi svoje velikosti potem kakšne probleme?" „Ja, dokler niso izumili mobitelov, sem se počutil osamljenega, saj se nisem mogel s kom pogovarjati." oA' n Preveč je žurala. VSED SE GOR NA STANGO Na srečanju starodobnih vozil na Ljubnem ob Savinji, kjer je dr. Nataša Trbovšek Coklin razkurila mikrofon, se je priliznila Škofjeločanu Rovtarju z oldtimer biciklom, da jo je popeljal vsem na očeh. Rovtar: »Vsed se gor na štan-go, bova tko hitrej pršla, dej noge, noge bl u luft, da bom lahk pritiskal kar se da ...« Za njima je znani »štromar« Matej Coklin žugal: »Čuj starina, te bom tak prtisnu!!!« A iz vsega ni bilo kaj več, kot ta cvetka. GRE NA BOLJE Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico uravnoteženo vodita in balansirata predsednica dr. Cvetka Tinauer in direktor Franci Kotnik. Oba perfekcionista sta poznavalca gospodarstva z le majhnimi razlikami v pogledih na stanje v regiji. Ob srečanju z inovatorji Saša gospodarstva za leto 2011 je Ti-nauerjeva dejala Kotniku. »Ni ravno rožnato, je pa že za toliko boljše.« Kaj je imela v mislih predsednica, je slišal le direktor. 24 Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 Križanka, Informacije namestnica. načelnika spredmji. zavihani del ovratnika. PRI PLASCu AU SUKNJIČU šp. tentski igralec (nadal) orodjem kopanje NADAV. NAPLAClLO načrtno speljana pütv mestu sl. pevka ivrckovnik) zqrman. ivo oerívat amoniaka kdor sovraži vse, kar je italijansko tema. TEMNOST radijska ali tv oodajia KRUŠNO ŽITO prebivalec logatca gr. bog vetrov kemijski simbol za molibden sao roži. cevca vrsta ovo-jlambqrnice MESTO 06 VOLGI V RUSIJI nadležna žuželka očka, oči bahac. postavljaš milönski. fran KMEČKO POSESTVO prebivalec afrike Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽUR vSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. f \ Slovarček: BRIG - vrsta dvojambornice; DAMARI - ljudstvo v Namibiji; DENOTAT - imenovani predmet; \ C Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OBDELAVA, GREBENAU, LOA, SUŠI, AJDNEK, ČJ, GEA, TOBAK, UMAZANE, RJAVINA. KOSEKANS, ATIS. OČI, ABSURD, NUŠA, VERONA, MARŠALAT, IRIS, VAN DOT, FRA, NAJEMANJE, OKAPI, ADAMS, EAK, RETAR v_/ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 28, 20. julij 2012 I3) Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 14. julij Sobota, ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Delavnica Začimbe in zelišča z domačega vrta, degustacije domačih jedi in prikaz ročnega klepanja kose Nedelja, 15. julij nedelja, ob 7.00. Gornji Grad Start pohoda na Menino planino nedelja, ob 11.00. Menina planina 15. pastirski praznik Torek, 17. julij torek, ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Športne dejavnosti za otroke Sreda, 18. julij sreda, ob 9.00. Športno igrišče Nazarje, Muzej Vrbovec Igre z žogo, rolanje in ustvarjalne delavnice Četrtek, 19. julij četrtek, ob 9.00. Pred OŠ Nazarje Pohod do Laz, raziskovalna delavnica in ogled tabora ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca frizijca, starega 1 teden; gsm 041/230-067. Prodam teličko čb/rj, mlečni tip, staro 10 dni; gsm 041/783-489. Prodam teličko simentalko, težko 120 kg; tel. 583-28-75. Prodam telici simentalki, stari 2,5 mesecev in 7 mesecev; gsm 031/299-738. Kravo s prvim teletom prodam; tel. 03/838-13-10. Prodam kravo ciko, brejo 3 mes., ter telico brez številke; gsm 051/806-053. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam dva burska kozla samčka, stara 4 mesece; gsm 041/950-528. Kozlička za zakol ali rejo prodam; gsm 031/238-415. ch 2.000 kg, dolžina vilic 150 cm; gsm 031/202-859. DRUGO - KUPIM Odkupujem suho slamo v kockah ali balah (od pšenice, ovsa, ječmena); gsm 040/247-899. Po zmerni ceni kupim domača kokošja jajca in rezance; gsm 040/220-643. Kupim suho seno ali otavo; gsm 031/403-690. Kupim traktor zetor, univerzal, IMT ali štore, lahko v okvari; gsm 041/849-876. Odkupujem suho slamo v kockah (od pšenice, ovsa, ječmena); gsm 040/247-899. VOZILA - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol ali za nadaljnjo rejo in 1 teden stara teleta; gsm 051/806053. Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje, bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Prodam avto mazda 6, 2.3, 4x4, avto-matik, karavan, sive barve, l. 2004: gsm 031/62 32 84. Prodam subaru impreza 1.6 - 4 x 4, letnik 1999; gsm 031/291-722. NEPREMIČNINE DRUGO - PRODAM Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444769. Prodamo vrstno hišo v Gornjem Gradu. Cena 135.000,00; gsm 031/754-761. Prodam karte za 2 osebi - letovanje Turčija (Antalya), za 8 dni; tel. 068-162-158. Prodam karto za 2 osebi za letovanje v Turčiji (Antalya), za 8 dni (sep.-dec.2012); gsm 041/596-584. Prodam bazen 3 x 3 m, v = 1,20 m ter priklop + prtljažnik za golf 3; gsm 041/684403. Prodamo komunalno urejene parcele za gradnjo eno stanovanjskih hiš v mirnem, naravnem okolju na območju občine Solčava. Cena ugodna. Prednost imajo mlade družine. Informacije od 8.00 do 16.00 na tel. št.: 03 839 27 91. Prodam bukova 040/551-211. drva v paleti; gsm Prodam suha metrska drva; gsm 070/744-487. Prodam ročni paletni viličar jungheinri- Prodamo prostore 72 m2 površine, primerne za ureditev stanovanja v stanovanjsko poslovnem objektu v Solčavi. Informacije od 8.00 do 16.00 na tel. št.: 03 839 27 91. WHITE RAGBIT <--) www.belizajec.si mm ŠPORJM TZQOWfi I/ ZQOmESAWMI WIM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com MORDA STE ISKALI PRAV TO IZKOPI Z MINI BAGROM, nadstreški, dvorišča, reklamni panoji, izposoja kombija - kesonar-ja ... gsm: 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Ohvanjantc Ufa Ivmuü a Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 C Oglasi Popusü odvisni od pirtnerja, nijerïïnpka v tigern!, vj jo otriiteie. www. ve lejapark.com