Št. 249 AttBtafc*« ----flfr pol<£eijfei I. nXl ehaja, izvMmti rVsiškega št. 20, "»isma se 3rof. F. - 4 nc sprejema* 3 Pcric. gelavlal (CHtt tornslfcfp.b pesia) V Trstu, v tetrtek oktobra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L UredaUtvo; ulic« »v. Frančiška -naj se pošiljajo uredništva N> j ^^ vraćaj _ ^ gfcO, ^ZTI ne dinosi. Tisk .............. ....................ilaej.3n cnaia za mesec L 7—, 3 meseci 19.50. pol Ict^LJ inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon ure»- Posamezne Iterllke ▼ Tratu in okolici po 20 cent. — Ogtaii se rafiunajo v Kirokosti ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglati denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 c«nt. beseda, najmanj p« L 8.—. Oglas! naročnina in reklamacije ss pošiljajo izključno upravi Edinosti« v Trsta, utik« •v. Frančiflka Asiikega Btev. 20. I. nad. — Teleioa uredništva in uprave Dogovori v Locarnu Včeraj smo objavili na tem mestu besedilo pravega garancijskega pakta ki je bil sklenjen med Francijo, Anglijo in Italijo na eni in Nemčijo na drugi strani. Jedro io-carnskih dogovorov je raivno v tej pogodbi, kakor smo naglasili že v nedeljo. Vendar pa ne zaostajajo po svoji važnosti za glavno pogodbo niti takoimenovane arbitražne pogodbe, ki so bile sklenjene in parafirane istočasno z garancijskim paktom. Arbitražne pogodbe so štiri, in sicer: 1) med Francijo in Nemčijo, 2) med Nemčijo in Belgijo, 3) med Nemčijo in Ceho-slovaško in 4) med Nemčijo« in Poljsko. Besedilo vseh štirih arbitražnih pogodb — t. j. pogodb, da bodo dotične države reševale st oje spore ne z vojno, temveč pred posebnim razsodiščem — je povsem enako. Razlika je le v uvodu, kateri pa je pr» nemško-pol jski in nemško-čehoslovaški pogodbi popolnoma enak. Z ozirom na naš zemljepisni in narodni položaj je razumljivo, da nas zanimata predvsem ti dve pogodbi, ker se poleg drugega tičeta neposredno tudi cbeh slovanskih držav, ki sta* vstali iz razvalin predvojnih carstev. V naslednjem podajemo torej besedilo arbitražne pogodbe, ki je bila sklenjena med Nemčijo ter Poljsko in Čehoslovaško, toda na podlagi besedila pogodbe z Belijo ki pa je, kakor rečeno, v bistvu enaka pogodbama s Poljsko m Čehoslovaško. Čl. 1.) Vs-a navzkrižja kakršnekoli narave med Nemčijo in Belgijo, ob katerih si stranki druga drugi oporekata pravico in ki bi se ne mogla poravnali prijateljskim potom z rednim diplomatičnim postopkom, bodo predložena v razsodbo ali razsodišču ali stalnemu mednarodnemu sodi--'u. Tu so mišljena navzkrižja, ki jih posebno omenja čl. 13 pakta c Društvu narodqv\ Ta določba pa ne bo veljala za navzkrižja, nastala \ sled de jstev, k* so se dogodila pred sklenitvijo te pogodbe in ki spadajo v prošlost. Navzkrižja- za katerih poravnavo je predviden poseben postopek v drugih dogovorih med Nemčijo in Belgijo, se bodo poravnavala v skladu z določbami pričujočih dogovorov. Čl. 2.) Pred vsakim postopkom pred par-manentnim mednarodnim sodiščem se bo moglo navzkrižje, če se stranki sporazumeta za to, v svrho poravnave predložiti posebni mednarodni permanentni komisiji, ustanovljeni v smislu pričujočega dogovora. Čl. 3. Če gre za navzlti Lžje, ki spada v kompetenco državnih sodnij prizadetih strank, se bo postopalo v smislu, pričujočega dogovora še le potem, ko bo izrečena razsodba od strani sodišča prizadete države. Čl. 4.) Permanentna komisija za poravnavo, ki jo določa čl. 2. bc' sestavljena iz petih članov, ki se določijo na naslednji način: nemška in belgijska vlada določita Čl. 9.) Če ni posebnega drugačnega dogovora, bo komisija sama določala svoj postopek. ki pa bo moral biti tak, da moreta obe stranki zastopati svoje mnenje. V predmetu preiskave bo morala komisija — ra^ zen, če je bilo .soglasno drugače določeižo — postopati po določilih člena 3. Čl. 10.) Permanentna komisija za poravnavo se sestane — če nista stranki spora- v kraju, ki ga misiji za poravnavo tudi po osebah, ki bodo služile kot posredovalke med komisijo in njima. Stranki bosta mogli biti- zastopani tudi po svetovalcih in izvedencih, ki jih oni imenujeta v ta namen, ter zahtevati, naj se zasKaajo vse osebe, katerih iz-povedbe se jima bodo zdele koristne. Komisija pa bo mogla s svoje strani zahtevati pojasnila od strani svetovalcev ki izvedencev obeh strank kakor tudi od *vt3eh oseb, Če se ji bo zdelo koristno, da se po zove jo a to s privoljenjem njih vlade. Cl. 13.) Ako se ne določi drugače, nego določa pričujoči dogovor, bo permanentna komisija za poravnavo sklepala z rdečino glasov. Čl. 14.) Nemška in belgijska vlada se obvezujeta, da bosta olajševali delo permanentne komisije za poravnavo, posebno da ji bosta preskribliali v najrazsežnejši meri vse potrebne dokumente in informacije ter da bosta z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago, omogočali na svojem ozemlju pozivanje in zssHševanje prič alt izvedencev in pa izvide na Kcu me»ta. Čl. 15. V času delovanja permanentne komisije za poravnavo bo vsak komisar dobv/al odškodnino, katere višino določita sporazumno neirušJca in bel^iiska vlada in h kateri bosta prispevali v enaici meri. Čl. 16.) Če pred permanentno komisijo za poravnavo ne oride do sporazuma, se spor sporazumno predloži ali permanentnemu mednarodnemu sodišču ali pa razsodišču. Čl. 17.) Vsi spori, ki Vsb obe vladi ne moreta rešiti prijateljskim potom z rednim diplomatskim postopkom in ki se ne morejo rešiti z razsodbo, kakor jo določa čl. 1. pričujočega dogovora, pa tudi ne po kakem drugem že obstoječem dogovoru, se predložijo permanentni komisiji za poravnavo, ki bo imela nalogo, da predloži strankama sprejemljivo rešite«ter da v vsakem slučaju predloži poročilo. Čl. 18.) če se v tekp enega meseca po zaključku poslovanja permanentne komisije stranki nista sporazumeli, se zadeva, čira to zahteva ena ali druga stranka, predloži Svetu Društva narodov, ki odloči v skladu s čl. 15. pakta o Društvu. Čl. 19.) V vseh slučajih, posebno pa, če se stranki nista mogli sporazumeti, ukrene permanentna komisija, ali če tej sporno vsaka po enega komisarja, izbranega iz >T>rašanje ni bilo predloženo, oa razsodi-vrst lastnih državljanov, druge tri komi- šče ^ mednarodno sodišče v "najkrajšem zuiTino drugače določili določi predsednik. Čl. 11.) Delo permanentne komisije za poravnavo se ne objavlja, razen v slučaju Nova doba faiizma Farinaccijeve izjava v očeh rimskih listov RIM, 21. Današnja politična kronika se bavi večinoma s Farmacdjevimi izijavami na zadnjem sestanku širšega odbora faši-sbovske stranke. V bistvu je glavni tajnik vladne stranke ob tei pribiti določil smernice za delo ojačenja stranke, za .vizposrta-vitev discipline in za Čiščenje v fantovskih vrstah. Te tri točke so tudi glavni predmet razprav tukajšnjih listov. Med tem trdi filofašistov»ki «Corriere jev govor mejnik v zgodovini fašistovske-ga gibanja. Predvčerajšnji dan da bo spominjal na globoko zarezo med zasebnimi nasilji akcijskih škvader in zakereito ne popustljivost jo fašistoviske stranke. Nikoli še da niso načelnik vU ie in najvišje hierarhij« fašizma & tako jasnostjo proglasile kak sklep, tako soglasen in tako kategoričen: koinec strankarskih nasiiij ter nova potrditev nepopustljivosti režima. Nič manj važen ni ta dogodek po mnenju lista Nevere*, ki pripominja, da se v stranki hoče Ščititi in oja&iti njen vojni duh. kakor je pač fašizem sploh otrok vojne, ker se je porodi! maja 1915. Omenjeni R-at opozarja fašiste, da naj bodo vedno pripravljeni fca obrambo uspehov dramatične borbe, za katero se je moralo žrtvovati mir in ki je stala mnogo krvi. «GioraaIe d'Italia» iemlje v svojem uvodnim članku na znanje, da se je enkrat s stranii fašizma in v4 ade storilo nekaj proti nasiljem in nezakonitostim, ter Sestanek na Bledu Beneš informiral NiaHća o locarn»kJ konferenci LJUBLJANA, 21. (Izv.) Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danes ob 6.20 9 svojo soprogo dospel v Ljubljano. Kmalu nato se je odpeljal na Bled. V Lescah ga je sprejel dr. Ninčič. Dr. Beneš je jugo«!." zunanjemu ministru pojasnil potek in izid locarnske konference. Istočasno je bil glede Icncarnske konference informiran tudi romunski zunanji minister Duca. Dr. Beneš in dr. Ntnčič sta odposlala z Bleda pozdravne brzojavke Paši-ču in Duci. Čehoslovaški minister se je ob 11. uri povrnil v Ljubljano. Ob 12. uri se je odpeljal z brzim vlakom proti Pragi. Obnovitev diplomatskih oduošajev med Jugoslavijo 5n Turčijo BEOGRAD, 21. Vlada je prejela včeraj brzojavko, da je dospel v Angoro jugoslo-venskt zastopnik pri turškem kabinetu Trajan Žiškov, ki ima nalogo, da doseže sporazum za vzpostavitev normalnega diplomatskega razmerja med o»bema državama. Včeraj je vi Beogradu poselil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markovića turški zastopnik Jusuf Hikmet beg, ki se je prišel informirat o stališču- jugosloven-ske vlade. Pa nalogu svoje vlade je zaprosil jugoslovenski kabinet, naj bi se čimprej uredilo normalno diplomatsko raz-vendar merje med Jugoslavijo in Turčijo. sarje določita sporazumno izmed državljanov drugih držav. Ti trije komisarji bodo morali biti različnega državljanstva, a nemška in belgijska vlada izbereta izmed njih predsednika. Komisarji bodo imenovani za tri leta. Njihov mandat se more obnoviti. V funkciji ostanejo, dokler ne bodo nadomeščeni. V vseh slučajih pa, dokler ne bo dovršeno delo, ki je v teku v trenutku, ko neha njihov mandat. Poskrbljeno bo za čim hitrejše nadomestilo v slučaju, da kak komisar odpade ali vsled smrti ali demisije« »li druge oivire, in to po modalitetah, določenih za imenovanje. <*:1. 5.) Permanentna komisija za poravnavo bo sestavljena v roku treh mesecev, potem ko pričujoči dogovor stopi v veljavo. Če bi 9e imenovanje komisarjev, ki se imajo sku/pno določiti, ne izvršilo v reče-nem roku. a v slučaju potrebe nadomestila ne v treh mesecih, potem ko je bilo mesto izpraznjeno, bo predsednik švicarske konfederacije — ako bi ne prišlo do drugega dogovora — naprošen, da on izvrši imenovanje. Čl. 6.) Do permanentne komisije za poravnavo se bo obrniti potom direktne zahteve do predsednikov obeh strank, ki bosta postopala sporazumno. Če pa bo ena stranka odsotna, bo zahteva — s kratkim opisom predmeta spora — vsebovala poziv- naj komisija ukrene vse mere, ki morejo dovesti do poravnave. Če pride zahteva le od ene stranke, se sporoči nemudoma nasprotni stranki. Čl. 7.) V roku 15 dni, potem ko nemška ali belgijska vlada predloži svoja oporekanja permanentni komisiji za poravnavo, bo m gla vsaka stranka v svrho proučenja teh prigovorov nadomestiti svojega komi-met^ ki ima posebno kompetenco v predal- 8.) Permanentne komisije za poravnajo naloga bo, da v svrho pojasnil spornih vprašanj zbere vse potrebne informacije, ah potom preiskave, ali na drugačen način, ter da ston vse možno, da pride do poravnave med strankama. Mogla bo. po Pro-učeju zadeve, predložiti strankama besedilo sporazuma, kakor se ji bo zdel primeren, določivši jim rok, do katerega se morata izjaviti. Na zvršetku dela sestaivi komisija zapisnik, v katerem ugotovi, ali da sta *e stranki sporazumeli, in navede, če bo potrebno, pogoje sporazuma, ali pa.'da se stranki nista mogli poravnati. Če stranka JJ5 ^jstopi nasprotno in ostro, ho moralo *>ih delo komisije dovršeno v teku šestih ^scev od tistega dne, ko je bil spor predložer^komisiji. čaisu vse tiste provizorične mere, ki se morajo ukreniti v skladu s čl. 41 njenega statuta. Naloga Sveta Društva narodov bo da. če mu je bil spor predložen> ukrene istotako potrebne provizorične mere. Nemška in belgijska vlada se obvezujeta, da se bc«ta pokorili tozadevno ter da se bosta izogibali 'vsakega ukrepa, ki bi moge škodljivo vplivati na izvajanje odločitve. Porenje In locarnsH! tfosorarl Sestanek pore&jakih zastopnikov pri Lutherju in Stresemannu BERLIN, 21. Wolffov dopisni urad jav lja: Kancelar Luther in zunanji, minister Stresemann sta sprejela zastopnike okupiranih krajev ter jim pojasnila načrte lo-camskih dogovorov. Zastopniki okupiranih ozemelj «kih tolp. napram katerim ie bolgarska vlada brez moči. ATENE. 21. Atenska brzojavna PrlRlJuilteu Avstrije tiemčlll Obmejne nemške demonstracije za priključitev MARIBOR, 21. Iz Gradca in Wildona prihajajo poročila o obmejnOi manifestacijah, ki jih .je priredila nemška kmetska zveza za priključitev Avstrije Nemčiji. V Wildomt je bilo sklicano zborovanje štajerskih kmetov in kmetske mladinr. Tega zborovanja so se v izredno velikem številu udeležili obmejni kraji. Po mestu so priredili velik sprev od in nato se je vršilo zborovanje, na katerem je govori! tudi zastopnik koroških kmetov, ki je koncem svojega govora s posebnim patosom zahteval priključitev Avstrije" k velikemu nemškemu gospodarskemu ozemlju, ujedinjenje vseh Nemcev in ustanovitev velike domovine z geslom: «En narod, ena država!» Tudi ostali govorniki so podpirali priklju--čitveno gibanje ter pozivali narod za čim intenzivnejšo agitacijo. Zelo značilno je'tudi pisnvo, ki ga je poslal zvezni nred-ednik dr. Hainisch koroškemu deželnemu glavarj i. To pisno poudarja: Petletnice plebiscita sem se udeležil z resničnim notranjim navdušenjem. Biio mi je pravo srčno veselje stopi1 i v deželo na tako časten dan, ki je bil pred petimi leti za mene prvi svetlobni žarek po zel j burnih časih. Mi ostali Avstrijci smo po~ n:xsni na nastop Korošcev v najnevarnejših urah, na njih pogum in moč, ki so j t kanali v najbolj kritičnih momentih splošnega poloma in danes del! no v vsake oziru radost Korošcev z doseženim uspehom. Demonstracije bojevnikov v Liuskcm BERLIN. 21. V Lipskem se je vršilo vče-čaj zborovanje nemških bojevnikov. Pri tej priliki &o priredili velik demonstracij>ki shod in vojaško parado- katere se je udeležilo okoli 70.000 vojakav in mladin?. Sprevod je trajal pet ur. Pc^ebno pozornost je vzbujalo odposlanstvo bojevnikov iz Inomosta z neko staro zastavo Andreja Hoferja. Predsedniku Hmdenburgu so bili poslani tovariški pozdravi. Na več krajih je prišlo tudi do spopadov in je bilo r.ekaj oseb aretiranih. Maroiko bo]fiC« Abd E1 Krim pravi: «Spcrazum s Francijo in Španijo je sedaj nero^oč — Rtfaucl prešli v napad severno od Biban TANGFR, 21. Glw»om verodostojnih informacij namerava Abd E1 Krim pričeti ponovno ofenzivo v pokrajini Beni Zernal. Severne od Biban so Rifanci prešli v napad. Na zborovanju poglavarjev v Tar- '■v A u r • t? 1 ^/IT Abd Ej Krim izjavil, da je spo- čila javlja, da bo Gretja zantevala od Bol- rajn>m c F.'n c garije kot odškodnino za padle žrtve dva milijona francoskih frankov, ki se imajo izplačati tekom 43 ur. Grški zunanji miaisfgr pofei 0^.0 ? BEOGRAD, 21. (Izv-.) Iz Aten poročajo, da je grški zunanji minister Rendis podal ostavko. Rendis se je namreč nahajal v Solunu v trenutku, ko je vlada objavila dekret glede razpisa držarvnozborskih volitev. To je storila vlada brez njegove vednosti. Raditega je med Rendisom in predsednikom vlade nastal spor. Pred Člčerinovem odhodom y Pariz Razgovor z Briandom ne bo imel značaj pogajanj PARIZ, 21. Čeravno je sovjetski poslanik r Parizu demantira! vest, da pride Čičerin v Pariz in se sestane z Briandom, nagla-šajo zanesljive informacije, da je Čičerin zaprosil Brianda za sestanek. Briand mu je odgovoril, da je sovjetska vlada priznana od Francije in da ne obstojajo nlkake ovire za Čičerinovo potovanje v> Pariz in za eventualen razgovor z Briandom. ; Tudi če pride Čičerin v Pariz, ne bo imel njegov razgovor z Briandom značaja skupne iiste za volitve finančnega odbora. Jutrišaia seia s« bo pr č«la ob 10. predpo!-c-ne. Na dnevnem redu so volitve finančnega odbora in prebres invalidskega zakona. Tekom današnjega dopoldne so poslaniki klubi opozicijcoalnih strank imeli sejo. Raz-pravi'a'i so g te de jutrišnjih volitev finančnega odbora in gl»ci>e invalidskega zakona. BEOGRAD, 21. (Jiziv>). fe Kragu-jevca je etavi !P°žaianii temveč se bo, kakor se zatrjuje v poliiradnih krogih, omejil na vzpostavitev srtikov med cbema državama in na izmenjavo vidikov glede splošnih vprašanj, čičerin se tačas nahaja v Wiesbadenu iz zdravstvenih razlogov. Zdravil se bo tamkaj nekaj tednov. čičerin na Dunaju. DUNAJ, 21. Sovjetski kom sar za zunanje razum s Francijo in s Španijo sedaj nemo-Šoč in je najboljše, da se borba nadaljuje. Dr, imt'M Ig feaust «De mortuis nil nisi bene- (o mrtvih se sme samo dobro govoriti) pravi >tar latinski pregovor. In prav je tako. Toda so izjeme, ^.e se je kd > tako visoko povzpel, da zaznamuje zgodo v'na njegovo ime, potem mora zgodovinopi-ec Ui preko modrosti te poslovice. In tak mož je pokojni cr. Ivan Šu^teršič. Ni fiamen teh vrst.ic pisati gode vino njegovega delovanja, ampak povdariti žel;mo samo par stvari: iz njego eg življenj- ki se tičejo nas primorskih Slovanov. Pek dr. Su«tcr*ič. ki je igral v slovenski politični javnosti tako važno in odloćiln*.- vl-ogo, mož, katerega pojav je bil v slov. politiki res nekaj izrednega, raci, ki je imel pri največji slovenski stranki tako mogočen vpliv, si ni znal nikdar pridobit: srca in ljubezni primorskih Slovanov. Neko nezaupanje je vladalo v naših ljudeh proti n/emu; premalo narvden jim je bil; preveč vdan vsakokratni avstrijski vladi se jim je zdel; njegovi nastopi proti vladi, ko se je šlo za koristi Slovencev, da so bili premalo energični; da, celo narodno izdajstvo se mu je očitalo. To pa zla iti takrat, ko smo Slovenci pri volivni reformi zgubili edini slovenski držav nozborski mandat na Koroškem. A.li so bila ta očitanja opravičena ali nc, tega ne vemo, ker smo hoteli samo konstatrati to razpoloženje našega primorskega ljudstva napram dr. Šušteršiču, ki je faktično obstojalo Na ________ ^ _ ___ ^ vsak način pa je bila ta neugodna sodba o prišlo poročilo, da je 'kral; v spremstvu" gene"' zaaeve Čičerin jc prispel na Dunaj. Stopil bo njem pretirana, kar naj posvedoči sledeči rala Hadžica prišel z avtomobilom v Kragu-1 v stike z zastopniki avstrijske vlade v svrho j dogodek, ki je kos naše domače 'godovine. ;—n-ci^k ~ I« ui-.i kr.nsnl;dirania že obstoiečih n^rKapv noč, Bilo je nekoliko mesecev preden je po- jevac. Ogkda^ si je mesto in bližnjo okolico. Sodi vrne PARIZ, 21. «L'Oeuwre» predlaga, da se praznuje locarnski sporazum skupno s premirjem 11. novembra in da se ofe tej priliki najvažnejše točke 'fcega sporazuma prečitajo in, raztolmač jo v vseh šolah francoske republike. 'za pomislek. li se, ca se kralj koncem lega meseca po-e :z Topole v Becgrad Radi< v Beogradu ZAGREB, 21. flzv.) V spremstvu inž. Košutiča se je z opoldanskim vlakom odpeljal v Beograd Stjepan Radić. Jutri bo imel najprej konferenco s svojimi ministri, nakar se bo sestal z radikalnimi veljaki v svrho rešitve nekaterih nujnih gospodarskih vprašanj.__ Obdon&vske železniške tarife BUDIMPEŠTA, 21. Na konferenci že-ezniških zastopnikov Avstrije, Madžarske in Čehoslovaške je prišlo do važnih principijelnih sporazumov glede blagovnih tarif ov. Pri pogajanjih se je sprožilo tudi vprašanje, da naj bi se pri mešanih tarifih uvedla enotna valuta med temi tremi državami. Madžarski delegati st otrok, in sicer tri dečke in tri dekHce. Mati se nahaja v nevarnem stanju. kojni tržaški škof dr. Nagi zapustil Trst in se preselil na Dunaj. Takrat je prišel i/. Rima ukaz. da se mora ukiniti v Istri pri službi božji, kjer je še v rabi takozvani «šćavet». V nekaterih župnijah . Istri, posebno v Liiburniji, poje namreč duhovnik pri slovesnih mašah, kar je glasnega, v «ščavetu to je v slovanskem jeziku. Ta jezik se rabi tudi pri obredih. Ko je prišel ta ukaz, je završelo v Istri med ljudstvom in duhovniki. Istran namreč ljubi to, ,vojo predpravico, kakor mati svoje dete. Vzemi mu njegov jezik iz cerkve, pa si mu iztrgal srce iz prs. Zato ni čudno, da je zavrelo po Istri, Takrat .je izhajal v Trstu katoliški tednik «Zarja». Ta se je postavila v lem vprašanju na stališče: Roma locuta cau a finita. Če je Rim ukazal, nam katoličanom ne preostaja drugo kot udati se in ubogali. To stališče je «Zarja» zagovarjala v svojih člankih, kar pa ji je škodilo, ker so jo mnogi duhovniki, med temi tudi zelo od-Kčm, še danes živeči, začeli vračati. Ljubljanski «Slo)venecv, pa je takrat zavzel stališče istrskega ljudstva in duhovščine ter »EDINOST* ga s posebno živahnostjo zagovarjal. Nastala je ostra polemika med obema katoliškima časopisoma. Videč to, Je pisal pisec teh spominov dr, Sušteršiču in ga prosti, naj kot predsednik stranice ukrene, da preneha polemika in naj se v sdvarrsami kaj ukrene. Čez nekaj dni sem dobil od dr. Šušteršiča obvestilo, da se bo vršila seja strankinega načelstva- kjer se bo obra vnajvulo bo vprašanje. Ker se takratni zastopnik Trsia in Istre v načelstvu SLS ni mogel udeležiti tiste seje, sem šel jaz, pisec sejo, da informiram strankino načelstvo o zadevi, O Usti seji, pri kateri so se odk>-fcila tudi druga vprašanja, ki so bila takrat za nas Slovence na rrimorskem velike -vainr.sti- ki pri. kateri seji se je razpravljalo o rabi «šćaveta» po Istri* na»j omenim sledeče*. Predsedoval je seji dr. Šušteršič. Potem ko sem pisec vsestransko razložil zadevo in infornr'ral odbor, so ;se zavzeli vsi navzočni gospodje z veliko gorečnostjo za ic, da se istrskemu ljudstvu ohrani njegova pravica v cerkvi, in to »v jpjrvi vrsti v korist vere in cerkve same. Najbolj sta se potegnila za to pok. dr. Krek in pok. doktor Gregorčič. Ker so prišli takrat na- razgovor sploh cerkvene razmere v naših krajih. je povedal dr. Gregorčič tudi to, da mu V Trstu, dne 22. oktobra 1925. škof, prisilila avstrijska tvlada podpisati demski senat na' staliiču, da se semestri na rouftr^ c Lr o fat' i m Ia vntrofAl rwf*vf»"aftri.T1 A«v/vm nfrlL __! - ' v _ reverz, s katerim se je zavezal, odpraviti v svoji Škofiji slovanski bogoslužni jezik. — Ko je bila na seji vsa stvar dovoij objašnjena, je vstal dr. SušteršiČ in rekel: Gospodje, stfvar je tako nujna in važna, da moramo takoj nekaj ukreniti. Jaz grem takoj v Rim k sv. Očetu, da mu predložim našo zadevo. Pri tem sklepu je ostalo. In dr. Šuiteršie je takoj odpotoval v Rim in interveniral z uspehom pari papežu Piju' X. , Čez nekoliko časa sem -bil pisec zopet v Ljubljani. Dr. ŠueteršTč me pokliče k sebi inozemskih vseučiliščih vštejejo v učno dobo in da se priznavajo skušnje na inozemskih vseučiliščih. Tozadejvni dokazi in izpričevala se predlože v izvirniku, doda se jim pa, če niso pisana v latinskem jeziku, italijanski prevod, ki ga legalizira dctična inozemska oblast, pristojni italijanski konzulat ih italijansko ministrstvo za javne zadeve v Rimu. Padovanske mu vseučilišču je dodeljena posebna državnopravna in narodno gospodarska fakulteta, ki podeljuje po štirih letih "*ora, sta « prostorno fepostarim Opčine; U. nogom, četa proti H. nogom, četi aretaciji. izpostav:* ^JLJt""-®* l Sk«denj» L hazena-četa z Truplo mlade žrtve je bilo premera*™m drugorodno žensko hazeno - Za športnike popove raztelešeno v mrtvaški torej popoln športni užitek. - Natančnejše Sča v Marezigah IxSd raztele**^ ki Z t ooročilo o ^soortnam Hn«™«* A - hA * -Ji. • T, 1 nja' K1 w veta», kar sta vzela na znance z največjim veseljem ljudstvo in duhovščina. In tako je ostalo do najnovejšega časa. ko je nasiJie zopet vzelo bednemu istrskemu ljudstvu po nekaterih krajih njegovo staro predpravi- jc poreški škof dr. Flapp, kot prijateljuj co, na katero je bilo tako posnosno in ki zaupal da ga je, če je hotel postati poreški i mu je tako ljuba. A. Č. DNEVNE VESTI Se en važen Slss n preokreta oziru vrstnik znane Gentilejeve šolske reforme, s katero je bila odpravljena v naših krajih jugoslovenska ljudska šola ter uvedeno njeno poitalijančenje. Evo sedaj besedilo novega odloka, ki stopi v najkrajšem času v veljavo. Čl. 1. — V vseh civHnih in kazenskih v Jugoslaviji V anka poslanca dr. Pivka, pristaša stranke slovenskih samostojnih demokratov, ki ga je priobčil v mariborskem Taboru«. Izvajanja so bila pomembna, ker priznava pisec, da je po sporazumu z Radfčeho stranko nastopilo znatno olaj- . . . .--,.- , v . - * t _ t . ... K „ t m sploh spisov, ki so -sestavliem v kakem šanie m pomirienje ne le na Hrvatskem, j f ■ n • . - j j• • : tik^jo^Ko j- neitaiatanskem jeziku. se ima smatrati, marveč iudi po vsej državi. Ugotavlja, oa , 1 . - _ . . , je tudi napram inozemstvu ugled države S kakcr ^ se « ne velja nUi kot povečal. Likvidacija Radićeve propagande j Pyeprectlev začetka poteka-nia rokov. Zada je bila potrebna za državo. To da do - p««ki. lzv^ obtožbe sklepi ter vs„ akti ' * . , 1 m iiLrvuri: cni.^ .u> Lr o lr li nanaliavi kazuje tud' p. tek konference Društva na- j rodov v 2enei ^ ' se črez nekaj mesecev prepričajo skeptiki, kaj pomeni hrvatski preokret. | Dr. Pivko se ga veseli. V nedeljski številki i-stega mariborskega j iisla pa se je oglasil še en prvak rečene. njcga £[ena se kaznujejo z globo od 2G0 zadevah, ki se obravnavo na sodnicah kra Ijevine, se mora rabiti izključno italijanski vno1 **. %e preprečijo že v pnvi jezik. Predlaganje proženj, aktov, prizivov j J^ljen^ dobi kali poznejšim telesnim Gor. pol tajništvo «Edinostih v Trstu Gorica, via Carducci št. 7, I. — Razpis siožb v slovenskih občinah videmske pokrajine. — 1.) Soška občima razpisuje službo občinskega tajnika. Letna plača, L 6000 poleg L 400 aktivitetne do-klade in dveh draginjskih doklad. Informacije pri soškem ta-jništvu. Čas do 17. novembra t. L 2.) Podgorska občina razpisuje sledeče službe: a) mesto občinskega tajnika* b) aplikata, a} slugo pisarja. ^ Plače so po L 9000, 5400 in 4300 poleg L 1600, 1300 in 700 aktivitetne doklade; dravinjske doklacte po zakonskih predpisih. Pr5ložiti je potrebne listine in pebotnice občinske iztirjevalnice o vplačilu L 50 za tajnika ki L 25 za. aplikata in slugo pisarja. Rok natečaja poteče 10. novembrai — Predavanje pri Sv. Ivann. Žensko dobrodelno udruženje priredi v nedeljo popoldne p"1 blagoslovu predavanje o nego-vaniu dojenčka. Predavatelj bo pojasnil mpteram m cniin, ki imajo ali bedo imele opraviti z otroci, kako je treba ravnati z malim detetom, da bo uspevalo telesno in duševno in da se preprečijo pomofcjoj žrtvi okoHl ch iAfalf ye četa <-.^>zora» podlegla napram «Adriji»; dovoljenje, da se srn« truplo pokopati Potfrcb' 1 : 0 Danes po treh mesecili sta se četi! se j« vnšrt popoldne ob veliki udeležbi ^popolnih ter dobro pripravi l Zato bodo vsi činstva, ki i« prihitelo tudi iz bKfe ih vasi. nasi športniki pohiteli v nedefljo na igri&če Ko se >e žalni sprevod začeli pomikati proti' v Kocolu da prsostvu}eK> tekmi in ti dve iz-! pokopališču v Labor, se ie zgodilo neM ne. med naiSih naAc-IfSrb čet moralno vzpodbudijo pričakovanega. V splošno presenečenje nrnos za nadaljne boAc. Tekma prične točno ob žice sta 6c nenadoma poiavila očim in mati ff .f1; T 10 te™° nastopijo v prlja-; Verdanove. Oba sta jokala in vpila, da ho- telski tekmi rezerve -Obzora* proti II." četi ^Čitalnice* pri Sv. JaJtobu. Ta tekma pr£ne točno ob 1.30. četa še enkrat videti svojo hčerko. Ob njunem prihodu je množica za hip ostrmela, potem s« je začela grozeče prelivati okoli Coslovicha m — M, d. «Zarja» . Rojan. Danes, točno ob' njegove žene in brezidvomiK) bi ju lintala, da 20. sestanek Jiazenaš:c; ker so na dnevnem redu važne točke, ye prisotno.st vseh hazena-našic obvezna. Prosim točnost in polnoštevil-nost. — Jutri ob 20. sestanek vseh »ogosietašev. Vsak nogometaš nai prinese eno sliko. — Na-čeinlk T. V. ^ _: m ukrepi sploh, ki -se kakorkoli nanašajo evi?1 Dr." Pivko'"je ^uverjen da |Da kaze i^ko sodstvo, a so se- ai mesecev prepričajo tudi, »tavljem v kakem neitabfanfikem jeziku, so brez veljave. V sernam^ pcrcatirikov se ne sprejmejo osebe, ki ne morejo razumeti italijanskega jezika, ČL 2. — Prestopki zoper določbe prej- slranke, dr. Vekoslafv Kukovec. s tspripom bami k Pivkovemu članku». Dr. Kukovec \ do 1000 lir in v slučaju potocvitve do 5000 lir. Kazen se odreja z odlokom predsednika pri:zi,vnega sodišča na podlagi zahts-: j ve državnega pravdnika po zaslišbt pre- utfctavija, da je Pivkov članek vzbudil na -1 . M . Hrvatskem veliko pozornost. Pa tudi medj^ prvega sodisca na podlag zahto- Slovenci. Zato je molk slovenskega časo pisja o tem članku o rv ro/4 r-w • i r n. rt n f 1 f\ t rti h H'inškf listi smero raniti samo italijanska fcraKvja imena! Glasilo poadiških Nemcev «Der Lands-od 20. t*, m. ofcjavlja očflx>k kr. pod-prefekture v Bocenu od 21. septembra ,1925., kateri odreja, da morajo nemški listi v Pcadižjui rabiiti le itali;an.ska krajevna „ P _ imena, kakor so bila določena s kr. odlo- sumničenja, ki je danes tako običaino, ako 29. marca 1923., št. 800. Vsi pri- ^UtlL-I nacrrvnaln nrorj iavnr eKn 7 m nP- • . ____.« _1___11. <__Lil«__lUiii ^.iJ ; politiki nastopajo pred javnostjo z mne nfem< ki še ni spi;cšno uz\ ojenoi». Današnji svetovni položaj in zlasti položaj Slovencev — piše dr. Kukovec dalje — je take kompliciran in težaven, da se s staro slovensko mentalitet o ne pride dalje. Zato je p p njegovem mnenju velika zasluga čira. Pivka z njegovo izjajvo, da se S!o-v enci tudi glede hrvatskega vprašanja pomirjeno vračajo k svojemu slovanstvu iz ilirske dobe. da vidijo v hnvatstvu veliko silo, ki rmere blagodejno vplivati na srečen razvoj jugoslovenske države. «Za vse one — tako zaključuje dr. Kukovec — ki hočejo pozitivno delali, je pravo mesto v složnem delu s hrvatstvom.« O članku dra. Pi, ka sme rekli mi, da ure je tudi preskrbljena z lepim številom knjig. Kdor si hoče preskrbeti lepega čtiva, naj «e brez odlašan a vpiše v knjižnico. Članarina znaša le 1 liro mesečno, vpisnina 1 liro. SPORT — «V*1» . «Tef'ej»ie» 4 : 1- Na lastnem igrišču je nastopil v nedeljo «Val» proti močni tržaški četi C. S. «Tergeste» i, s. v novi sestavi: Čenrrgoj v halfu in Pečnik v levem krilu. - . , . .. , . Posebno poslednji se je izkazal dokaj rutini- družil za kratek čas vesel: družbi idnjskt g zabavnega namena, ampak bo pokazala tudi, kako lepo je telovaditi. Zato pa bo prva točka telovadni nastop, druga pa vinska trgatev s s prosto zabavo. Upamo, da se bo marsikdo odizvat si utrgal tol ko časa, da vsaj pogleda koliko stane en gro^d pod nalašč napravljeno brajdo, zlasti še, ker ni treba prav nič plačati za prestop praga, kot je t.o navada cinugje. Tem boljSi pa bodo policaji s staro monduro, nadvse dober pa 'e župan, samo za ta večer izvoljen, da ne feo kakih nepotrebnih sitnosti. Zato pa vabi odbor po dobrem premisleku kar največ in na bolj k obilni udeležbi. — Odb. — Idrija. Krasno jesensko soince je posijalo tudi, v sicer na dež'u zelo bogato d'ol noj v idrijski kotel in prebudilo Idri;čane iz zaspanosti in mrtvila. Več;e in man še družbe s*o odhajale piTjonjo nedeljo na vse strani v okolico, kjer so pozabile na težave preteklega tedna in se vsaj, za par uric odstranile od vsakdanjega in enoličnega življenja, ki pa so ga zopet pričele naslednjega dne. Tudi mladina, ki smo jo smatrali že za mrtvo, ker da nima nikakih višjih ciljev, se je prebudila iz dolgoletnega mrtvila in zdelo se je, da je jesensko soince izvabilo iz n e veselje do življenja in dela. Radost in veselje jim je žarelo z lic, ko so se podali v večji skupini proti Koševniku, in dolgočasne serpentine so po do'gem časti zopet oživele. Opustili so prah mesta in izginili izpred- oči večnih zasledovalcev. V mecisebojnem kramljanju so do9peli v Koševnik, sledi je oddih pod milim nebom in pok ali ce so zašumele po mizah. Zaplesali šo kolo, zapeli par pesmi in. soince je zašlo. Omenim naj še to, da se je bil pri- 1 v ■ 1 1 y _ ____ i' J t /4 - rb • fm ranega igralca. Hiter kakor »rna^ gotov v preje manju n podajanju žoge, bo igral v četi živi proti tej odredbi so bili odbiti in cd j ^vala» pri bodočih *tekmah' gotovo najglav-20. t. m. dalje so začeli nemški Usti rabiti! nejšo vlo£o. Sploh se je pokazala sedanja sele italijanska imena nemških mest in vaei. -1— —t--^*- i - ^ •_ :—i — Odbita je bila tudi prošnja, naj bi se dovolila raba nemških imen vsaj v oklepaju. Nemško žme v oklepaju je dovoljeno le v otiih par slučajev, kjer je pc-italijaočenemu uradnemu imenu dodano tudi nemško ime v gori omenjenem kr. odloku samem. PodooonsKo vseučilišče Da bodo poučeni nasi visokošolci, ki nameravajo študirati v Padovi m ki so se na nas obrnili, naj služijo sledeče vrstice: Vpitsuje se na tajništvu do 5. novembra. \ Po 5. nov. pa do 30. nov, dovoli vpd» rektor kaže realnega polit ka, ki se zn» dvigali na tozadevno prošnjo le v izjemnih slur npd "Strankarske razlike, ko gre za skupno i čajih. narodno korist. Ista sodba velja o članku dr.a Kukovca. Oba članka se nam zdita znak, da se med Slovenci pripravlja politična preorijentacija- ki utegne po svoji pomembnosti in v svojih posledicah segati preko pokrajinsko-slovenskega okvira na polje pozitivnega in aktivnega sodelovanja v državnem življenju. To boi sreča za slovenski del države neglede na vprašanja, preko katerih se uveljavijo učinki take preorijentacije. Izgon jugoslovenskega jezika iz sodne dvorane Poročali smo že, da je ministrski svet na svojem zadnjem zasedanju odobril načrt odloka o končni prepovedi rabe nerta-frjanskih jezikov pred sodiščem. Poročali smo tudi o glasovih, s katerimi so italijanski lasti pospremili ta najnovejši ukrep. Danes p odajemo natančno besedilo novega odloka. Za danes ga prinašamo brez vsake piipombe, prepuščajoč komentar čitatelju samemu. Le toliko naj _ _ _ | ................ pripomnimo, da je ta novi odlok v vsakem I je dognalo, stoje profesorji kakor tudi aka- Predavanja se prično 5. nov. Ta dan bo tudi slovesna inavguraetja. Jesenski rok za izpite traja od 16. oktobra do 3. novembra. Pri vpisovanju naj se predlože sledeče listine: t Prošnja za imatrikulacijo na koLko-vani poli za L 2. 2. Zrelostno izpričevalo v izvirniku. Za letošnje abiturijente zadostuje do pnve skušnje potrdilo ravnatelja dotične srednje šole o napravljeni maturi). 3L Rojstni list na kolkovni po M za 2 L z legalizacijo pristojnega prefekta. 4. Dve sliki (oblika za potni list). Po kr. odloku z dne 30. dec. 1923. št. 2975, so italijanski državljani neitalijan-ske narodnosti (Slovenci, Hrvati, Nemci) oproščeni kolegnine (plačujejo samo pristojbine za laboratorije). Tozadevni prošnji na kolkovni poli za L 2 nai ^ priloži potrdilo domačega župana tuda n* kolkovni poli za L 3, ki spričuje o njegovi narodnosti Zupanov podpis legalizira prefekt. Dijaki iz novih pokraj uživajo prednost pri podeljevanju stipendijev. V kolikor se stava kot najbolj-ša, kar ;e imel dto sedaj Pozabiti ne »meaio tudi lepe igre Be-nevola v centerha xu in obeh branilcev, ki so pometali igrlSče pred vrati, da je bilo veselje. Stojan, kot vedno, na mestu. V čet- ;Tengestc.» je posebno briljirala obramba, ki je rešila marsikatero situacijo in le nj*j gre največja zasluga, da ni bil poraz za tržaik.0 četo večji. — Tek sa G km, katerega j* priredilo M. d. P. - Opčine, in sicer na ?profi Opčine - Trebče ter obratno, se je vrMi v nalepiem redu. Tekačev sicer ni bilo veliko število. Udeležila sta se dva od M. d, -Tabcr» - Sežana, dva od M. d- «Grad» - Bane-Konkonel, eden od M. d. Sparta» - Skedenj in štirje od M. d, P. -Opč ne. — 2e ob 13. uri se je zbrala pri gostilni Fabčlč velika množica ljudi, ki je čaka^, da se tek prične. Tečno ob 14. je dal slanter g. Žnidaršič K. znamenje za odhod in devet dirkačev se je spustilo v precej hitrem tempu proti Trebčem. Že pri Banah ,pa so se dirkači razdel:li v dve gruči. Prvi na čelu jc bil Dolenc R. in hitro za n^m njegov brat Dolenc M., dva člana M, d. P. - Op. in Santin od M. d. «Sparte» - Skedenj. Par minut za njimi pa vsi ostali. Dalje ni bilo nobene spremembe. V Trebčah je oddal vsak tekač kontrolno številko. Prvi je prišel na Dolenc R., ki je rabil 24 min. 30 sek., dragi Santin 24 m. 50 s„ iretii Dolenc M. 24 m. 52 s. Za njimi so sledili Ferluga Josip,, Skrinjar Anton in* Ban Leopold. — «Stdla* . «Obcor» 3 ; 1. V nedeljo se je odigrala na igri$«3u v Rocolu prijateljska nogometna tekma med I. četo «Obzora» in I. četo C. S. «5iella», v kateri je podlegla četa «Ob-^ora> 83:1. — Tekma se je odigrala v oeitrem m živem tempu, sodnik g. Sancra popolnoma na mestu in nepristranski. Okneniti bi bik^ da je «Oinor» nastop J! % tremi rezervami. Bras-dvomno je bil na|boljii igralec ne igrii&u g. Ros si, branilec «SteIle». .Odlikoval se je tudi vratar «Obzora», dočim se o vratarju «Stelle» ne more napraviti sodbe, ker te l>fl res malo M d. P - Ti«L S^Jortoi' in ureditev plsč in pokojnin. Ko so predložili odsek organizira za nedeHo. 25. t m., na igri-, spomenico takajlttenm ravnateljstvu, so jih I6u «Adceio vrsto tekem, in sicer nastopi kratkomalo zavrnib, ces da se ne pogajajo s \apVn. Z zatonom sobica so odkorakali nazaj proti Idriji, zadovoljni in zaželeč si še več ta-kih dni. _ Naše šole. Pouk na l;,udski šoli se ;e pričel začetkom meseca, na realki pa so začela pretekli teden šele izpiti, ki bedo b?je do 27. t. m. Nato komaj začne redni pouk. Poučevali bodo ravnatelj, en profesor in didaktični ravnatelj. V Jugoslaviji bo pouk že dva meseca, pri nas pa še začeli niso. Pouk na čipkarskem tečaju se še ni pričel. Kdaj bo odločila viš;a milost, ne znamo. Tudi otroški vrtec se je otvoril. Otvoritev so naznanjali letaki, ki niso pisani v aaj'epši slovenščini. Potrebno bi bilo, da bi občinski uradniki poznali jezik svo(ih občanov, ker ne gre, da bi se delalo s slovenščino taka, ket dela »vin a z mehom«. Tam čitamo, da je bil vrtec ustanovljen pred dvema letoma. Seveda takega n s takimi nameni kot je ta, nismo še imeli nobenega, imeli e malo bolj premisli vsaka stvar. Da bi bolj pokazal italijanstvo mesta na zunai, je dal obč. komisar obesiti okvir za f Tli j_i" fef j vrw> —-vn« — -- ^ Al" * plakatiranje s samimi laškimi napisi. Ali ni morda znano g. komisarju, da Preb'vaJ° I Idriji Jngosloveni, ki plačuiejo mastne d;av^c / Želeli da bi se malo poučil o Jjf® lan ju. Zaktevamo pa poleg itabjanskih nap,sov tudi slovenske! Delavstvo vedno bolj stiska mezdno vprašanj. Na eni strani sami davki, zadbji čas je zopet plačati vsakemu ogromne vsote obč. davkov, na drugi strani pa nikako zboljšanje plač; saj >e znano vsem, da je idrijski delavec najslabtte piačan. Tukajšnja del. organizacija je sestavila spomenico, kjer zahteva zboljšanje • i_ ..»JU*«. — ^ —* *«t n^blrALftir% R n mrs šeoe pred par dnevi. Kajti prej ni bilo mogoče, ker ni bila knjižnica še ure'ena in tudi nismo imeli še sobe, ki je neobhodno potrebna ?» društveno delovanje. Sedaj ko bo knjižnica redno posIovaJa in ko je glavno delo na polju ponehalo, upamo da boc?o člani pridno segali po knjigah ter si preganjali z mari ir m čkanjem dolgočasne jesenske večere. Ka;ti kaj poma-ga če je človek vpisan v dru&tvu, čc se pa noče posluževati onih ugodnosti ki mu £ih nudi društvo? Radi tega le pridno po knjigah! — Odvetnikov honorar. Odvetnik Kdi Dieudone v Tržiču je pred časem zastopal pred tamkajšnjo sodnijo nekega svojega klijenta Pija Deila Poz za. Ko je bila zadeva končana- sta prišla odvetnik in klijent v navzkrižje radi honorarja. V torek popoldne pa je končno prišel odvetnik do. svojega plačila in sicer kar na glavnem trgu v Tržiču, kjer se je srečal s svojini bivšim klijentom. Po kratkem prepiru, ki je takoj nastal med njima, je prisoiil bivši klijent svojemu bivšemu odvetniku Iri take zaušnice, da je kar zazvenelo po širokeni trgu. Ta dogodek je vzbudil seveda v Tržiču veliko šuma; ter bo imel gotovo ^e s vej epilog na tržiški sodnifii — Strokovni kongres v Gorici. V nedeljo, dne 25. t. m. se bo vršil v Goric« kongres fašisiovskih strokovnih organizacij na Goriškem. Kongresa se udeležijo tudi zastopniki pekrajinske strokovne zveze in furlanski faši&iovski poslanec Ar-tur Ravazzolo. — Za goriške sadjerejce! S pomočjo furlanske pokrajinske uprave bo goriški, odbor za pcispeševanje sadjereje razdelil tekom jeseni in zime med .sadjerece: 6000 breskev, 2000 hrušk- 1000 marelic in 1000 jablan raznih vrst s popustom ene lire pri vsakem sadnem drevesu. Naročbe, !<«tcre sprejema goriška kmetijsko-potovalna šola, se zaključijo dne 15. novembra t. !. — Ker ni znal molčati. Vsak lonec enkrat prekipi. Kakor loncu se je pripelUo nekemu Ivanu Krušiču, da je tudi on prekipel. Na Kcrnju je pričel na ves glas razlagati, da je sit življenja- pod to vlad«, pri čemer je vzklikal Rusiji in Leninu. Zgodilo pa se je, da sta prišla mimo dva miličnika, ki sta KrušiCa izročila orožnikom, ti pa so ga najprej zaslišali, potem pa o vedli v goriške zapore. Če se mu ni nt® hujšega zgodilo, je * prišel» Krušič še razmeroma po ceni «skoz». — Nesreča tudi ob nedeljah ne počiva. Ped tem naslovom smo P^^Ii v včerajšnji številki vest, da se je Itbusen^ki župan g Ivan Sokol težko ponesrečil po nedel}-ski prireditvi tamkajšnjega prosvetnega društva. Kakor nam sedaj naknadno poro-ča:o se je težka nesreča pripetila na Vršnem, pa ne v Libušnjah in ravnotako nam poročajo tudi žalostno vest, da je U-bušenjski župan že podlegel težkim notranjim poškodbam, katere je zadobil pri svojem nedeljskem padcu. — V valovih Soče. Kakor srno poročali v -včerajšnji številki, so v pondeljek zvečer, potegnili pri pevinskem mostu iz Soče truplo utopljenke, katero so pozneje spoznali za 18-letno A. Ušaj, prebivajoče v Gorici v ulici Leopardi. Kaj neki je gnalo nesrečno'mladenko v hladne objeme soških valov?! Pred časom je mladenka navezala ljubavno razmerje z nekim mladeničem 'a jiažnah pokrajin. Malo pozneje je deklica a strahom ugotovila, da je okužena od težkq bolezni, in od tedaj ni našla več miru. Kes so njene tovarišice že zvedele za njeno V Trstu* dne 22. oktobra 1925. bolezen se ie vedno bala onega trenutka, Paziti pa se mora da ne vpada jo nanj tudiod Izležen seje ve s vročil Ul odbiti žarku Sploh ye toeba pri takih ko bodo tudi ck*naći zvedeli za to. Obup in notranji boji so vedno bolj divjali v ranjenem srcu mladenke, dokler niso dne 7. t. m. dosegli svojega vi-ška. Po prečirti noči se je mladenka onega dne odločila za svoj usodni korak: zjutraj zarana se je podala na breg Soče, prevevala si je z vrvico roke in potem se je neopažena zagnala v takrat še motno Sočo. . t. . Tako je Ušaj s svojim mladim življenjem izkupila podlost onega zapeljivca, ki bo mogoče še nadalje nekaznovano upro-paščal mlada življenja.__ Znanost In umetnost 0 srndu Polenstein In potoku Hovtu na KabarldsKem (Zgodovinski donesek Miroslava Premrou) V svoji Zgodovini Tolminskega, ki je izšla v Gorici I. 1882., piše S. Rutar, da sta se Janez Korb'«č. oskrbnik tolminske graščine, in bovški glavar I. F. Gera pogodila 3. 12. 1642. o mejnih prepirih med Bovcem in Tolminom, ter pratvi na str. 104; «četrtič, glede sodnije Potenstain od kobariškega mosta do poloka Paniz (Pouiz?) naj ostane prepir nerešen... Glede sodnije « Poten-1 stain» nam ni nič podrobnega znano-. Grad tega imena se je nahajal u hribih nad Čedadom. Verjetno je, da je spadalo nekdaj Ter novo pod njegove oblast. Drugi pa misle, da je bil tudi med Kobaridom in Ternovim...» Pred vsem je treba popraviti ime potoka, ki se ne zove Paniz aH Pouiz, nego je prav razločno pisano «Illouz» v proverjenih listinah, ki sem jih imel v rekah: Ta -lk>vec» se izteka >v Sočo ter ga kličejo pri izlivu va-njo «Virje» in tvori še dandanes mejo med občinama Trnovo in Srpenica. prav kakor 1. 1642, Torej je šla meja sodnije Potenstain od kebariškega mc.sta do potrka Ilovec: vsled česar se sodnija Potenstain krije z mejami- občine Trnovo ter je grad Potenstain iskali na trnovskih in ne na oddaljenih čedajskrh tleh, o čemer se bomo ko j prepričali. Že besedilo listine, ki jo navaja Rutar in ki je zgoraj citirana, bi ga moralo odvrniti od nazora, da je iskati ta grad Potenstain nad Čedadom. Ta Grad Potenstain je stal na «Tonovče-vera gradciu, kakor ga splošno danes zo-vejo. Zad za Kobaridom se vzdiguje nad cesto- ki pelje na Trnovo, hol m, na katerega vrhu so razvaline gradu Potenstain. Govorica je šla, da so zakopani pod razvalinami dragoceni zakladi, in marsikdo se je dal zapeljati, da je šel kopat. Med kopači je bil tudi stari <.PIavčan», Anton Ur-šič iz Kobarida, ki bi danes štel 95 let, da ga ni pred nekoliko leti ugrabila smrt. V svoji mladosti se je lotil kopanja tudi b'ivši fcofcarLški župan Josip Rakovšček. Oba sta mi pravila, da sta našla močne zidove in oboke, zakladov pa ne. Jaz posedujem listino iz 1. 1690,, ki jo je pisal Friderik Lukan iz Kobarida in v kateri je potrdil, da plačuje od travnika z imenom < grad Potenstain grofu in kapetanu tolminskemu 5 lir (di uai pratto detto grad Potenstain), Pcleg tega imam tudi izpisek Urbarja iz L 1790, «dagli ccntribuenti sog-getti al terreno Lu-can..,» V tem izpisku bereš na str. 3. < Sovdat Giovanne paga censo dal grad Pottenstain con Lire 3 soggetto al uibario conte Preiner-ora al castello di I merienjih upoštevati najrazličnejše nezaželjene j vplive, o čemur pa ne moremo tukaj razpravljati, Se vašo letno temperaturo ima baje Lugh ob Jubi v italijanski Somaliji, in sicer 30.8°, Italijanske kolonije izkazujejo potemtakem najvišjo letno temperaturo. * Najnižjo sredajo letno temperaturo ima Framheim, kjer se je Amundsen ustavil na svoji ekspedici i na Južni tečaj. Kraj leži v širini 78° 38' južno od ravnika in v dolžini 163° 37" od Grcenvvicba. Ta temperatura zna-jša — 26u. Ker leži Južni tečaji ze"o visc&o, i okroglo 2500 metrov nad morsko gladino, mora | biti njegova letna povprečna temperatura Še I nižja. Gotovo pod — 30", Za najvišji del Gronr-! landske ledene puščave (3000 m višine) bi -zna-šaia temperatura celo manj nego — 32°. Najvišjo povptfečsjo meTečao terapesfeturo, 38 9°, so ugotovili za mesec julij v Grcenland Rauch v Dolini smrti {Death Valley), ki leži severno od puščave Mohavve v Severni Ameriki in sicer v kotlini pad morsko gladino. Najnižjo povprečno mesečno temperaturo ima takozvani sibirski mrzlofcni tečaj, Vrho-jansk, kjer kaže topiomer v januarju povprečna — 51.2°. Kljub te,f nizki temperaturi pa človek v teh krajih lahko vztraja, ker vtada popolna tiš na, paziii mora samo na to, da ne vdihava neposredna mrzlega zraka. Največjo razliko v temperaturi izkazuje ravnokar omejeni. Vrhojansk, k^er rjste temperature v juliju do 15 1°, tako da -e razlika med najvišjo in najnižjo mesečno temperaturo 66.3°. Najmaniša razlika je na-otoku Jaluit v skupini Maršalskih otokov in znaša samo 0.4°. Najvišjo ugotovljeno zračno temperaturo (56.6°) je -mela že omenjena Dolina smrti v Severni Ameriki 10. julija 1913. Podatki o še višjih temperaturah se ne morejo upoštevati, ker so preveč dvomljivi. Najnižjo temperaturo izkazuje Vrhojansk in sicer do — 68°, po primernih korekturah bi to odgovarjalo celo temperaturi — 76". Kraji, kjer je nebo največkrat zastrto z oblaki, ležijo ob Severnem morju in ob Belem morju' Tako je povprečno štev^o za svet lnik Scs-novcc na vzhodnem robu polotoka Kola 8,8, v novembru in januarju celo- 9.4. Da razume o čitatelji naveden: številki, naj povemo, kako se določi oblačnost. Ako je vse nebo zastrto z otvaki, označimo to s številko, ki odgovarja desetinam zastrtega neba. V Sosnovcu je potemtakem skozi vse lete povprečno skoro devet desetin neba pokritih z oblaki. jasco ne&o ima po dosedanjih ugotovitvah Assuan ob zgornjem Nilu, ki,er znaša povprečna letna oblačnost samo 0,5. So pa kraj v piušeavah, kjer je vsaj v gotovih mesecih oblačnost celo 0. Kot najbolj deževni ItrasJ na zemlji velja od vsekdar Ckerrapunji v Indiji, ki leži v višini 1250 metrov; na planoti, ki se dvi£a severovzhodno od Kalkute, Letna množina dežja znaša tu od 11COO do 12000 mm, to se pravi, ako bi ostala voda tam, kamor je paia, bi bila 11 do 12 visoka. Še večjo množino padavine so ugotovili na najbolj severnem izmed Hawaj-skik otokov, namreč na otoku Kauai, M^r znaša ce.'o 120^0 mm' Skoro ravno toliko množino dežja imajo gotove naselbine v Kamerunu ob Gvinejskem zalivu. Kje pa je namanj dež a na Zemlji? Brez dežja sploh bržkone ni nobenega kraja na Zemlji, pač pa je več krajev, ker v enem- ali celo tudi v več zapor- dmh letih ni deževalo, tako ob čilski in p' ivanski obali, v zgornjem Egiptu in v Avsti i i ji. Najman.? resnično izmerjenih padavin ima Iquique v Čilcju s 5 mm. ter Antiiagasta isto- tam 16 mm. Največ deževnih dni je na Marsalskjh otokih in sicer (povprečno 336 dni na leto. L, Č. znamenja, po katerih bi sodili, da bivajo tu razumna bitja. A naposled bi nam postalo tudi dolg čas. Navzlic temu, da bi bih skupaj, bi se ne mogli pogovarjati med seboj in dati duška svojemu vzhičenju. Glasove prenaša zrak, če pa zraka ni, vlada največja tišina. Zaželeli bi si zopet nazaj na zemljo in naša želja bi se skoro spremenila v blazno paniko, ko bi enkrat spoznali, da smo v boij* nevarnem poloaaju kot je fronta v vojni. Velikanski meteori padajo namreč na njeno površje takorekoč neprestano. Ni tam zraka, ki bi zadrževal njihov padec, ki bi povzročil, da bi zagoreli in se razpršili predno bi paili na tla. Ni zraka, potom katerega bi meteori s šumom naznanjali, svoj pr*hod. Popolnoma neslišno bi padali okoli nas in mi bi vedeli o tem samo, če- bi jih videli ali ko bi čutili trepetairje tal pod seboj radi n.4hovih silo-v.'t h udarcev. Ko bi nas strah ne pregnal, bi lahiko g?edali, kako meteori mečejo sebe In lunino površje na debelo pokrito s peščenim in železnim prahom. In globoko bi se oddahnili, ko hi zapustili ta mrtvi svet tisočerih čudes in tisočerih grozot in se povrnili na našo prijazno zemljo, ki bi nas čakala kot skromna a dobra mati. F. M. UČENKA z dobro šolsko izobrazbo se spre me pod ugodnimi1 ptogjoji v večjo modno :n manufakturno trgovino v velikem trgu Juj'jske Krajine, Ponudbe na upravo lista pod i «Učenka». 1496 i . —-— i 25.000 LIR, 10%, na vknrižbo dveh. hiš v Ro-janu bl'zu cerkve se išče. Solitario 25, III., od 12. do 1, 1500 PIANI NO, luksuzen, s križanimi strunami, moderator, kovinasta plošča, se proda, Via So- ! M t ari o 25, III. 1501 i • j NEVROIL proti glavobolu in zobebohi se dobiva v lekarni Castellanovich «AlTAlabar-1 da», Trst, Via Giuliani 42. 1431 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, rarneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20164 1277 PROTI izpadanju las se dobi v lekarni v II. Bistrici izkušeno sredstvo kakor tudi bai«ve za osivele lase. 1442 BABICA, avtorizirana sprejema noaeče. Govori slovensko- Slavec, via Giulia 29. M ANGLEŠKO IH ITALIJANSKO s profesorji iste narodnosti ZAVODU ,JACKSON-ROYL£' Trst, Via Sit vio Pellico 6, Telef. 40-85 (Palazzina del .Piccolo)_ Poskusne ure brezp'ačno, posamezne ln skupno. Učeni profesorji. Lepi prostori. Centralna kurjava Vpisovanje vsak dan od 8 do 22. FRANC LUIN Kai bi videli na luni T , . I Površ nsko obliko luna poznamo boli nego lokamo.* „ , _ j t* i J kateregakoli drugega nebesnega telesa. Od nas Kaivor je znano (K Kutar Zgod. lohn. ;e luna pač oddaljena 238.CC0 milj, toda veli-str. 102), je cesar podelil 15. sept. 1633 j j^ski daljnogledi, ki jih imajo astronomi na + . —Ijg -------'— ------t— "—c" razpolago, prineseje njeno površje tako blizu pred nas, da je le malo* krajev na njem, jki bi ne bili skrbno v podrobnostih pregledani. To pač velja samo za tisto stran lune, ki je obrnjena proti zemiji. Ko bi bil iivogoč izlet na luno, bi videli- mno-£o zanimivega. Silno globoki kraterji bi nas kakor nešteti orjaški Ljaki obdajali od vseh strani in nčhovi ostri skalnati bregovi bi bili skoTG neprehodni. Ti velikanski kraterji so ostanki nekdanjih ognjenikov. Gorski grebeni na luni so — vsaj nekateri — .tako velikanski in kipeči-, kakršn h nc moremo pokazati na naši zemlji, ki je mnogo večja. Večji kraterji pa meri o preko svoje šinine do 150 milj1 in b1. torei v nje lahko postavili celo deželo; najvišji gorski vrhunci pa dosežejo viš no nad 9000 metrov! In zelo navpične so te kamenue pošasti; ko bi stali ob njih vznožju in se ozrli navzgor, bi menili, da se bedo podrle na nas kot se to dozdeva človeku, ki stoji poleg ameriškega nebotičnika in se ozira navzgor. Krasen bi bil ta prizor, če b: bili na luni. Gor ni nika-kega ozračja in zavolj-o tega ne more v praznini nad njo plavati ničesar, ni ga prahu, ni dima, nikakrh megel nit ime — zemljišču, ki se mu danes pra*vi: za gradom. 0 shrajnifi vrednostih podnebnih pojavov na zemlji V tretje gre rado», pravi pregovor. Radi tega naj mi čitatelji ne zamerijo, ako jih v Ire-tjrč peljem v kraljestvo števil, to pa tem manj, ker jili bo gotovo zanimala takrat obdelana snov. Kajti vsakdo bi rad vedel, kje na zemlji je najhujša vročina, kje najmrzlejša zima, kje sije solnce največkrat v letu dn kje je skoro vedno nebo zastrto z oblaki, ali pa kje imajo največ cežja. Tozadevne podatke je zbral G, llelfmann v BerKnu in jih predložil Pruski akademij znanosti in umetnosti. Rešitev gori navedenih vprašanj nima namreč ustreči sami naši recimo bolj človeški kot znanstveni radovednosti, temveč je velike važnosti za presojanje podnebnih razmer v različnih krajih na Zemeljskem površju. Podatki vsekakor se ne smejo smatrati kot končni, sa je še precejšen del Zemeljskega površja neraziskovan in nove znanstvene ek-spcd-.cne bi znale morda marsikaj izpremeniti n* slecečih navedbah. Tako je zadnja ekspedi-ci.a proti Južnemu tečaju odkrila ikraj z naj-nižjp letno temperaturo, in zadn a raziskovanja na Havajskih otokih so dognala, da imajo tam na,več padavin, (dežja). Najvišja ugotovljen* srednja letna temperatura, je 30.2°. (V naslednjem velja povsod Cel-s jeva slkala. kajli nesmi«elno in nepraktično je uporabh'a/ti drugo »kalo, kakor smo lo že v drugem članku poudarjali.) To temperaturo ima Massaua ob Rdečem morju. Mestece leži malem otokm ob eritse;'ski obali. Ker je otok majhen in ga obdaja topla morska voda, se temperatura po noči le neznatno zniža. Radi tega so noči v tem kraju naravnost neznosne. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala; ulica Tc-rre bianca 19, podružnica -nI. Rafiineiia št. 7, Tele*. 44-39 ima v zalogi: Semena: špinače širokolistnate po L 6.50 kg, motovilca, ruk!e, salatine, ječmen Sestovrstnik, zgodnji nizki grah, redkvice, čebolček in razna druga poljska in vrtna semena. Detelje; lucerno in domačo ali triletno deteljo. Trave: laško ljulko, klasnico, travniško bil-nico mačji rep. Krme: Orehove tropine zmlete in v kosih,! sezamove tropine, otrobi, laneno seme in koruzno moko po L 132.— za 100 kg. Umetna gnojile: superfosfat, kalijevo sol in" amonijev sulfat. Kmetijske stroje; siamorezsrce z in brez verig, orala in razno drugo ročno orodje. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolela živino. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, svetliko itd. AmeiiKan&ko leptvo za sadno drevje: Tree Stickf. Med. Naravni cvetlični med na debelo in drobno. Vinogradniške ia kletarske potrebščine: Ki- pelne vehe, umetne glivice, kit za sode, špansko zemljo, zamaške in vehe itd. SLAMOREZNICE. Tržaška kmetijska družba v Trsiu naznanja, da so dospele slamoreznice znamke «Mayfarth?> št. 4 in št. 18 z verigami, katere se nahajajo v naših zalogah t ulici Torre bianca št. 19 kt v ulici Ra Umeri a št. 7. Naročnike vabimo, da jih čim prej dvignejo. Nova naročila sprejemamo v centrali ulica Torre bianca Št. 19. je dsnes po dolgi in mu*ni bolezni v dobi 34 let mimo v Gospodu preminul. ŽiTu^oča soproga Olzela roj. ienardlt, otroci Franct Eliti« in Pavla, mati, brati* in aaatr«» svaki, svakinja tn tasti naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom, . prijateljem in znancem. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 23. t. m. ob 15.30 iz hiše žatosii Rojan-Vernieilis št. 466. TRST, d e 21. oktobra 1925. Pogr. pedjetje Nuova Impr. Corso V. E. III, 47. jakob bevc urama in zlatarna Trs«, Campo S. Giacomo 9 Zlato kupuj a v vsaki množini po najvišjih cenah Krene plačuje višje kot vei dragi Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (650 Nakupite si obleko 693 pri tvrdki Trst, Corso V. L 26 vfs-a-vls Zastavljalnica Velika zaloga nemških in čeških slamoreznic 719 8. 10. 12 col z verigo in brez iste, vsi nadomestni deli kakor noži, zobna kolesa, vedno v zalogi. — Prodaja tudi na obroke. — Postojna Pravimo Vam samo to: Predno kupite ( Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. Velika skladište 84» EMULZIJA iz ribjega olja s hiposfosfiti, izdelana z modernimi Sieinbuchovimi strogi, posebno priporočljiva za rakitične in. S.bke otroke se dobiva po L 9.— steklenica v lekarni Castellanovich « All*Alabarda» Trst» Via Giuliani 42. 1431 DEKLE, pošteno in» paridno, arnuoino vseh hišnih del, vešča budi nekoliko kuhaaja, se • sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe pod Pošteno dekJe> na upravniStvo «Ed5oo«ti». j 1497 - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na debelo Na drobno r. camponovo Tel. 793 - Vlale XX Settamfcre 33 TRST offijte si rniMc mera pri H. STEINER m Geppa 15 Id 17 Via Geopa 15 i» 17 ZOBOZRAVNIK D" L MERMOUA specijalist za zoboe in ustne bolezni sprejema o Gorici na Travniku št 5, li. od 9-12 in o ti 3-5 (67) Najnižje tržne ctn@ najdete vsi v prodajalni blaga in izgotovljenih moških oblek v Trstu Corso Vi«. Km. III it. 20 (tik Sfngerja). Velikanska izbera blaga nudi vsakemu, ki se mora obleči za prihodnjo sezijo, priliko, da se po ceni preskrbi s potrebnim v tej, najbolj znani prodajalni. Obiščite jo in primerjajte 731 KDOR ŽELI KUPITI v Jugoslaviji KAKRŠNOKOLI POSESTVO, naj piše ia priloži L 3 na naslov: F- CVEK, KAMNIK, Jugoslavija.; 1498; IZKUŠENA babica spremne noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje, 1499 VREČE, rabljene, vsake vrste, kupu em po najvišji dnevni ceni. Via del Bosco 6. 1453 PRSNI SIRUP izvrsten proti kašlju in zane-| marjenim, kroničnim bronhitam se dobiva v lekarni Castellanovich «All'Alabarda>, Trst Via Giuliani 42, 1431 i Predno kaj nakupit©, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZi (<-_ S* 4 _ »Ia Mal»HtA* <1. 7.13 Via Rettori 51. 1 — Via Halcanlan SI. 7-13 Spalne eobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. P o D L I s T E K E. PHLIUPS OPPENHEIM: tiifa slBiaj gospoda Mm Tbewa Prevel France Magajna. Crawshay se je ustavil in ga ogledoval od1 vrha do tal. «Ali vas poznam, go«pod?» je vprašal. cTega nisem povsem gotov,* je odvrnil Jo-celyn, «toda od včeraj dalje pozna ves svet gospoda Reginakla Crawahaya.» ^Zelo prijazno od vas,» je mrmral Craws-hay. «Mo; čin pravzaprav ni vreden besedice.» «Bojim se, da niste imeli posebno udo-bne vožnje v letaiu(» je nadaljeval Jocelyn. -Za tajko vožnjo nisem bil palmerno oprav-ljen,» je hitel pojasnjevati prvi. «Namesto da so me v aerodromu obikladali z bedastimi vprašan i, bi bilo bolje, če -bi mi j bili dali tako obleko, ki je nepredirna za: slano vodo, pa bi se sedaj lahko oziral nazaj na svoj neobičajni polet s prijetnejšimi čustvi.» «Sm:lte se mi, ker ste bili prisiljeni to stori t if aH ne?» je rekel Jocelyn pomilovalno in se mu pridružil. , «Jaz ne vem, kaj menite, gospod--Ali' smem ▼•deti vale ime? Moj apomin je ne-j usmiljeno alab.» i •Moje hne je Jocelyn Hiew.* 1 «Gospoc: Joce!yn Thev,» je Crawshay za- ključil započeti stavek. *Jaz morem reči, da je zelo žalostno, ker ste zamudili parnik, vi in Hobson, kaj ne? Kakšno je bilo vreme v Ch:cagu?» «Vroče,» je odvrnil Crawshay. «Tako vroče mi je bilo tam, kakor mi — upam — ne bo nikoli več v življenju. ^Verjamem — in to še celo po tako dolgi m utrudljivi vožnji iz Halifaxa.» *Ne samo to, gospod, ampak tudi po tako umazani vožnfi. Jaz rad potujem pri odprtem oknu. — mrzla voda in svež zrak uga ata nam Angležem. — Toda ta mehki premog, ki ga žgete vi v svojih lokomotivah, je najnečistejša stvar na svetu, kar jih poznam.» «1« vendar ste-dospeli sem,» ga je Jocelyn opomnil. «Da, dospe! semy» je pritrdil Crawshay z neprikritim zadovoljstvom. <*Iu rdaj &e laliko vsaJc je sprejel Jocelyn. -Par kozarčkov med prijatelji z medsebojnim napi* vanjem, mi je vedno prijetna zabava,» Crawshay je postal. Stala sta pred vhodom v kapitanovo kab no. «pQvsem soglašam z vanii,» je rekel. t i-bajte svojo bistroumnost, gospod JoceJyn Thew, in izmislite napitnico, na katero bova oba pila z iskrenimi čustvi. Ali mi boste oprostili? Moram spregovoriti nekaj besed s kapitanom. Zadeva se tiče moje osebne udobnosti, ki potrebuje njegove pozornosti. Veale ta la-di ski blagajnik,« je dodal s previdno znižani^ glasom. «je brez vsakega dvoma izboren dečko, samo sočutja nima pravega.» «Ne dvomim, da imate prav*, je pritrdil Jo-, celyn. «Toiej za eno majhno uro ie aopet vi. diva.» IV. ♦EDINOST. V Trstu, ctee 22. oktobra 1925. RR. MAGAZZINI GENERALI V TRSTU Kr. javna skladišča. V kratkem sc objavi kraljevi dekret, ki določa prehod javnih skladišč v prosti lfuki iz državne v privatno upravo, pri kateri bodo soudeVžene tnžaška, istrska in furlanska pokrajina, Tržaška trgovsko-obrtna zbornica, Zveze brodolastnikov, trgovcev, industrijalcev in špediterjev iz Julijske Krajine. Novo podjetje se bo imenovalo «Magaizzini Generali di Trieste». Obratovalna doba ustanove je določena začasno na 20 let, obratni kapital bo znašal 5 miliionov lir. razdeljenih v deleže po 1000 lir, ki jih ima,o p'ačati višje navedene korporacije. S tem činom se je vlada rešila za gotovo sta, ki je znašala 75 8 milijonov frankov na-1 — Zopet novo »tedrtvo proti aifflisu. Kakor prani 31.2 milijonom koncem maj«. Ravno tak poroča «Jlugo«loyeneki kemičar* so na Fran- razmah so dosegli tudi tek. računi in vloge, ki so se dvignili od 7.8 na 32.6 miljonov frankov. Eskamptne in druge banane operacij« so poskočile od 5. 7 na 22.3 milijonov frankov. Ruski uvoe tekstilnega blaga Rusija je nakupila v zadnjem času za 31 milijonov inozemskega tekstilnega blaga. Pri teh nakupih stoji Italija s 7Vi milijoni na prvem mestu. Sledijo j« Poljska s 4.6 mili;oni, Čeho-slovaška s 4, Francija s 3K, Nemčija, Anglija in Amerika s 3 in Avstrija z 2.2 milijoni rub-ljev. coskem preizkusili novo zdravilo proti sifilisu, ki se imenuj* acstijocijaminafenilinat. V njem se nahajajo poŠeg drugih tudi substance arzena in bizmuta in sicer v razmerju 45 napram 15. O novem zdravilu »e je referiralo na pariški /Lkade-miji znanosti in pokarani so bili uspešni rezultati. Naprej so napravUi poizkuse na zajcih, katere so 'nficirali s sifilisom, in po treh injekcijah so živalice ozdravile. Po mnogih poizkusih na različnih živalih so poizkusili (zdravljenje z novim lekom tudi na čsloveku, ki se je tudi izvrstno obnteslo. Vsi bolniki so bili brez razi k e ozdravljeni. Čeravno se bolnikom vbriz-ava Tek v mišičevje, ,ne čaitio ls ti pri tem ni- — Ustanovitev družbe za trgovanje z Ru- _ ____| _ ajo na Čehoslovaskem. Iz Prage javljajo, da j kakih bolečin in to vbrizgavanje ostaja tudi dobo let podjetja, ki je prešlo leta 1894 v last nameravajo tamkajStoii izvozniški krogi usta- ( brez nadaljnjih nsugodnih pojavov. Bolnik za-av&trijske države, ki je z dobro upravo javnih i noviti novo trgovsko družbo, ki bi začela tr-; dobiva po infekcijah (znova voljo za delo. in skladišč pripomogo tržaškemu mestu do n e- govati z Rusijo direktnm potom. tudi n eg-ovi občutki so mnogo bodisi. Toliko govega naglega razvoja in napredka. Avstrij-' ska vlada pa se ni omejevala samo na shrambo blaga v prosti Luki, ampak je preskrbovala tudi tehtanje, razkladanje in vtovarjan'e ;n od-pošiljane blaga, 'ki ie prihajalo po morju_in To in ono — Skrivnostni strup profesorja Leiroya. Dne 15. oktobra t. 2. je umrl v Londonu angleški po kopnem v javna skladišča proste luke. Da- kemjk prof. Harold Massvvell Lefroy. Njegova jala ie pa tudi privatnim tvrdkam skladišča &mrt ;c tragičnega, ker je Lefroy umrl pod učinkjom strUjpenega plina, ki ga je sam iznašel, in razumljivo je, da je vzbudita njegova smrl v Londonu itn po vsej Angliji splošno sočutje. Prof. Lefroy je predaval kemijo na tehnični visoki šoli in se ;e bavil že dolga let? s pripravljanjem strupenih plinov. Dne 13. oktobra so ga na?li v pozni noči v njegovi de avnici v na;em, v katerih se je hrairlo carin podvrženo blago. R?di teh dejstev so b:la javna skladišča vedno pasivna in ta pasivnost se je preneha tudi na itali andko upravo, ker je bilo po vojni vsled padrnja vrednosti l re potrebno zvišan je plač in dnin in šc drugih sličnih izdatkov, katerih pa ni bilo mogoče kompenzirati s ^ov:šan;em »pristojbin že zaradi konk*u- po vesteih, ,ki dshajajo iz Pariza. Spričo te£a se nc čudim, da se je vlada od ioč la od:'ali javna skladišča, ki so ji prizadejala že od prvega pko-trgovskiini :ai drugimi javnimi - korporaci;ami končno tudi posrečilo Vlada je mora1 a de asno, da se je zastrupil s plinom lastne iznajdbe. Toda sestava tega plina je bf» skrivnost profesorja Leinoya, ki je leral sedaj v nezavesti. Kako tore; dognati se»tavo sirupa, da bi se moglo potem temu primemo b-olntku pomagali? Zdruvn'ki so sklenili, da poskusijo vse in zalo so naprosili enega izmed profesorjevh DJIROyi Namesto cvetja na grob g.e Hermine Tro-Jtove so darovali: Dr. Just Bačar L 50, Dr. F. Gabršček L. 50.— za Zvezo prosv društev. Košir Miha L 50.—, A%ert Rejec 10.—, Žensko druitvo 200, Pa uli n Josip 10.—, Dr. V. Ujčič 15 —, Dr. Sket 25—, Greti Slokar 25—, Dr. Msšera 25—, Dr. K. Podgsrnik 50.—, Olga Pegan 15.— lir Dijaški kuhinji v Gorici. Z. Jelinčič L tO.— za Mandoli«mstičhd krožek. Dr. Gruden L 10.—, Vončina Rudolf 10^— Dijafrki Matici. pod' t oi dovoli -zaklcdao m:r strstvo v isti na-1 asistentov, naj najino odpre psakuo mizo v men 210 milronov lir posojila, ki se razdeM laboratori u, da poskusi raaHi kje toimulo L .. 1* ■ » f_____ r7 ^ _ J . 1 __' X. « i r^«. 4 •• m na 7 poslovnih let. Amort'zaci ia tega posojila se bo izvršila na ta način da bod^ Tržaška javna skladišča zaračunavale, za po morju in rnmnnm Ptrtflii, DEVIZE: Trst, 21. oktofcia AmaUrdam od IOv'O.— d« lOlfi — Baliija sd 113.- dsllb ; Pariz 11» 50 do 1U.J5 Lradin od lil,- as 1*21.33 ;lfewYsrk ol 24.03 đo 25.05; Špaaija oi 35 \— ds 360.— ; Švica ad «0.-- da 4^4.— ; Ataae od .12.75 do 33 75; Bsrlia od 59-2. ds ; Bukareik od 11.73 do 12-35 Tx74.!5 da 74.75: Odrska al 0.93*5 uo 0.^55; Daaaj sd .SnO do --.3«$; Zsgrsb od 44-35 do 44.75. ■ pnečijska o^Teznice fio 60. VALUTE: Tnt; 21 oktobra. Avatnjsko krsa« si 0.0345 S* 0.0560; diaarji od 43.T5 ao 44.50; dalajgi ad 24.S0 bolnika izkijnoena. Tako se ima ta učenjak po "kopnem "v tržaško luko prihajajoče blago j zahvaliti za svojo prezgodnjo smrt svoji lastni posebno pristojbino T. 0.05 d 100 k-s. Za prvo : zcanstveni skrivnosti. ' .petletje so si novi j-odjetn ki za^otovšH letno ( Profesor Lsiroy je znan kot izna^di.el,.. s-tru-driavr.o podporo v znesku 5 irf^jonov lir, ki penih plimo v izza časa vojeve. Sestavil je celo vrsto Rušilnih plinov, med katerisai je aajfbol; znan tako'menovani levizit, ki £a je sestavil ob sode'iovanju amcr.Ske^a kemika Leviš. Le-1 vizit je najstraanelsi med strupenimi plini i skrivnostnega strupa. Zjfrod lo se ie tako, toda vse iskanje je bilo zaston; in vsaka potniač za d9 35 _." noTCf po 30 frankov od 95.— do Pii—; J3ku 5 so pa bo po preteku te dobe zniževala po raz-mer/u v letni bilanci doseženih uspehov. Za dobo 20 let p rep u si i država novemu podjetju v prosto uporabo vse pristaniške na iuut. (tet tiag od 120.75 do i'21.2 Z ti r i c "h, 21. oktobra \V2o. Italija 34.72V,. Lon-doa 25 l'2 /s New-York 5 19. Pariz 23 9». Bruselj 23.»5. "Badapeat 0 072$#4 Pra^a 15 35, Be-cfrid S'1"), Bakarka ul.) Brata CEJ slikarja GORICA -- Via Ascoli 5.1 R&miš in SiN krojaška mojstra GORICA Corso Emaauele IIL 37. MAVSANDRF.J manuinkiursa trgovina GOLICA — Vi* Cardu„ci 3. Martin Poznajeižek krojaccica z itbiro vzorcev 1RST — Via Gio*ue Carducci 36. in se urar ia zlatar GORICA — Via Carducci 19; Manufakturna trj-ovina Pri Sf-a^cu TRST — Via Guardla ."6. Vipavsko, istrski refofck in kraški teran. Na debdo in za družine VSale XX S*tt«m« iri ®4 (prej Acauertotto) na drobno in z* , i. j i ipovci vrtan o: Banko je svoječasno ustanovi! ruski veletrgovec s čajem Vysc-cki. Nakupna cena klobuk ,pn na;b~že ni bi' popolnoma zaprt, tako da j* iapuščal plin, ki je učenjaka kn:alu majorftete akcij 'pariške bank* se > gibala onasvettil. Ko ^a fe zvečer hotel neki njegov okrotf 30 mili onov franc. frankov Pod sovjet- . prijatelj vprašati o uspehu posku»a( je nasei sko upravo se je promet zelo cv^nil, kar po- j učenpaka v nezavesti, medtem ico so muhe po> TRST — Via 9 v bližini centraluega kole dvora. % UBIF^E - Via Savorgnana 5 (vogal Via Cavour) - UBIME uovori se siovensko :n nemško. Preprodajalcem poreben popust. : v !i S pondeljkom 19. t. m. se je začela prodaja prvega stoka zimskega blaga. - Izbera in izredno nizke cene so na Si m odjemalcem ze znane, še majhni ostanki odrezkov poletnega ponaej J * J blaga likvidiramo s 50/0 popustom, Navajamo nekatere potrebščine in cene. Prtičl za čaj . Rutice obrobljene (ajour) Povojčki za otroke . Moške nogavice (barvane) Brisače reclame . Krpice tkane . Prti 60 X 60 . . . . Flanelina fantazija Ženske nogavice debele . Naramnice 0.95 i Trliž..... 1.25;Obposteljne preproge 1.30 j Preproge iz jute.. 1.75 Batist, angleški . 1.901 Kamižole, barvane 2.50;Kamižole, debele. 2.75 Kolesarske maje »* »j 4.90 j Combineus, volnen . 5.50 j Moške maje, volnene 5.50 Moške srajce, flanelaste 5.90 j Bluze, volnene, barvane 5.90 Doublefaces, moški . 6.90 Pokrivala, mehka 10. - Golf, volneni debeli . 2.95 2.95 3.50 ................. Blago pelle uovo ........ Volnene moške nogavice ..... « Flanela za srajce......... 3.90 4.— 4.25 Srajce z robom ajour .... Spodnjice pletene..... Baržun za lovce ...... Combineuse bombažaste, barvane Moške maje m ako..... Ženske ohlapnice, volnene Moške maje (baržunasta bombaževlna) 10.— 10.-1^.90 12^90 12.90 Velour za ženski paletots Rjuhe, vezene . Posteljno pogrfnjalo . Rjuhe, vezene, za dve osebi . Žimnice (morska trava) 14 kg Prešite odeje, barvane . . 12.90 i Odeje, volnene L. 15.— ,9.50 ,, 2o. „ 25 — „ 29.50 „ 29.50 M 33.— 34.— ,, 54.— „ 55.— „ 59 — .. 59.— « . . ., . , fl „Mrke laneno platno in bombaževina v vseh visokostih. Bogata izbera blaga za moške in ženske obleke. - Baržun za lovske obleke. - Izdelano perilo. - Bombaievina. - Gobasto blago za i«nske odi« , __ Prešite odeje. - Opreme za neveste. ffi in biisače. ^ ^^-"^rp^o^^^^e ^Ke^1"^ ^3°' ^^ ^ ^ «... ~ stalne cene. ^r Bstop dovoljen Urez obveze zo nakup. 1 stalne cenl. Savorgnana štev. 5 (vogal Via Cavour) - UDiNE