Posamezna Številka 1 K. Sev. 192. PoStnina plafona v gotovini. VLMaoi, v torek, dne 24. avousla m Leio XLVUL »SLOVENEC« velja mo polti u vse strani Jugo- ■lavi]« la v Ljubljani: 'sa oelo Mo upre]. K 180-— n Ml lota „ .. „ 90*— m Mirt lota « .. „ bo oa maoee „ .. „ 15 — Mtaonmatvo celoletno K 240-- Sobotna Izdaja: a laoolo lito.....K 30--. Enostolpna petltmU (U mm Široka ln 3 mm visoka alt ■}« prootor) u enkrat . . . po K poslana Itd. . . po K 9*— Prt večjem naroSfln pop ost Hajmanjšl oglu 5 9/9 mm KIS, Uhaja vsak dan lrvzamil ponedeljek tn dan po praznika ob 5. nrl sjatral mm- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Stav. B/DU. Rokopisi se ne vrneajo; nelrankirana pisma se ne ■pro|eaa]o. Uredn. telet Str. 50, upravn. Štv. 328. P olititen list za slovenski narod a Uprava je v Kopitarjevi al. 0. — Bafinn poštne hran. ljabljanake it. 850 sa narofinino In it 349 sa oglase, avstr. ln čeiko 24.797, ogr. 26.511, bosju-haro, 7563. ObClflssSse volitve za-vla£u]eiv. Na Hrvatskem so občinske volitve že Sdavnaj izvršene. Iz Srbije donašajo ravnokar brzojavne žice prve vesti o izidu bbčinske volilne bitke. V par dneh bo izvršen domala v vseh pokrajinah države SHS prvi važni korak k obnovitvi občinskega gospodarstva Jugoslavije. To je ve-lepomeraben prehod iz vojnih zadreg v redne, normalne razmere. Ustvarjeni so temelji za preOsnovo in razvoj občine, ki je in bo še posebej v prihodnjosti eden izmed najodličnejših organov javnega življenja. Le najnaprednejši del države, Slovenija, Čaka v družbi z nekaterimi albanskimi in makedonskimi okraji doslej zaman na volitve. Politično najbolj izvežba-nemu in izobraženemu ljudstvu ni dano, da pride s svojimi željami, potrebami, zahtevami na plan. Kdo ga drži nazaj? Kje je ona predrzna sila, ki misli, da sme manjkati ljudsko zahtevo po ureditvi občine, po razbistritvi političnega ozračja? Kje je že, razen pri nas, dopustno, da obstoje občine, ki brodijo celih osem let v provi-Eornih razmerah? Ali jc tako težko uvi-ideti, da mora že potek časa samega ustvariti v večini občin izredne, neznosne razmere? V teku let umirajo občinski svetovalci, župani odstopajo, drugi bolehajo, postajajo dela nezmožni, vriva se gerent-stvo, ki je v ljudski demokratični občinski politiki načeloma vselej zlo. Tako stojimo danes pred razvalinami bbčinske demokracije na Slovenskem. To nevzdržno, sramotno in krivično stanje je bilo kronano po dr. Gregorju Žerjavu, ki jc blagovolil razbiti 145 občinskih odborov. Zdelo se mu je prikladno, ubiti preostanke ljudske samouprave. Občinska demokracija je bila voditelju demokratske stranke kamen p p o t i k e. Toda, če se ne motimo, je era Žerja-Vova že zdavnaj izdihnila svojo dušo. Sramota je pokopana, velik kamen leži na njenem grobu. Ljudska stranka je prevzela vodstvo Slovenije in določuje njeno usodo. Prodrla jc z novim, modernim volilnim redom, priborila našemu političnemu življenju s tem dejanjem napredek, ki znači mejnik v slovenski politični zgodovini. Vprašamo: Kako je mogoče, da se Volitve navzlic volji stranke, navzlic naporu slovenske deželne vlade, navzlic burnemu zahtevanju ljudstva še niso izvedle? 'Ali ni volilni red za Slovenijo od regenta že zdavnaj podpisan in potrjen, od vlade uradno razglašen, za vse državljane pra-vomočen? Kje tiči vzrok, da se volilni red potiska v ozadje, da se volitve predrzno zavlačujejo? Naša krivda in naš greh, ki smo nanj ponosni, je ta, da smo dali volilno pravico vsem, da smo uničili vse predpravice, ki so še obstojale v našem političnem življenju. Če bi ne bili proglasili in izvedli enakopravnosti stanu in spola, bi bile na Slovenskem volitve že završene. Ker nismo bili pripravljeni, zamašiti polovici našega prebivalstva v politiki usta, tepejo ljudstvo. Da bi se osvetili, mašijo usta vsem volilcem. Vedeti hočemo, kaj se snuje in kani za hrbtom javnosti, slišati in brati hočemo imena onih, ki se skrivajo pred lučjo dneva in kujejo krivico zoper Slovenijo. Na dan z njimi, v luč z njimi, da bodo na sramoto postavljeni. Deželna vlada ne more dopustiti, da z našo občinsko politiko tarokirajo do poljubnosti v Belgradu. Njena dolžnost je, da pretrže zadušno ozračje, ki nas tare. Prof. dr. A. Šerko: medlGiDsha fakulteta o LjnbllaiiL (Referat na občnem zboru slov. zdravniškega društva v Ljubljani 22. avgusta.) Boj za naše kulturne zavode, predvsem za našo univerzo, — to moram po-vdariti kar najodločnejše, — ni nikak izraz ozkosrčnega, malenkostnega separatizma nasproti Hrvatom in Srbom, temveč izraz globokega prepričanja, da je razvoj in procvit ljubljanske univerze v vseh njenih fakultetah eminentne važnosti za kulturni napredek vsega jugoslovanskega naroda. Če smo zahtevali svojo popolno univerzo v Ljubljani, smo jo zahtevali, ker nismo hoteli, da bi bili ravno mi Slovenci izločeni od skupnega kulturnega dela, ker nam je bilo na tem, da razvijemo i mi vse svoje latentne duševne moči in svojo individualnost, ker smo mnenja, da je signa-tura visoke kulture diferencijacija in razvoj vseh sil in vseh delov kakega naroda. Če zastopam torej tukaj javno interese ljubljanske univerze, nisem radi tega nič manj iskren Jugoslovan, kakor to menijo o sebi vsi odkriti in prikriti nasprotniki našega vseučilišča, ki vidijo v vsakem pokretu slovenstva strašilo separatizma. Slovenec, ki ne čuti slovensko, ne čuti prav nič, najmanj pa jugoslovansko. To za uvod vsem našim netopirjem. V momentu našega ujedinjenja v neodvisno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev nismo imeli v celem kraljestvu niti ene popolne univerze, niti ene prave teh; nične visoke šole in samo dva semestra medicinske fakultete v Zagrebu. Tem pičlim aktivam so stala nasproti ogromna pasiva. Štiriletna vojna je bila decimirala našo inteligenco vseh strok; Srbija n. pr. je izgubila skoro dve tretjini Br$ta. Spisala Eliza Orzeszkowa. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar. (Konec.) Kroinkrog je rastlo grmovje, rjava in mesnobarvna prauprot, Hummel raznoli-eten, kot centifolija in krvavordeče brinje. Sredi med bori so stale breze, vse v zlatu, a na onih, ki so bile oddaljene notranjosti lesa, se je tupatam svetil solnčen žarek, ki se je zibal na živem valu škrla-tastega borovičja in bodičja. Po obeh straneh poti, ki se je vila navzgor so štrlela stebla rastlin brez cvetov, pogosto tudi brez listov, toda oblažena s semenjem različnih oblik in velikosti. In zorana ali pa z rumenim strniščem pokrita polja, zarisana z gubami leh so valovala po grbasti ravani semintja prav do konca neba, ki jc bilo pokrito z oblaki, polnimi raznobarvne svetlobe. Na zapadu jc stala kakor krvava stena večerna zarja, katere vrh se je razlival K zlat©. Nieni rdeči in zlati bleski so pa- dali na polja in šli skozi zrak nad polji, lesi, razmetanimi po gričih nad zapolan-skim dvorom, ki je bil kakor selska podoba, naslikana na zlatorožnato podlago. Na drugi strani proti vzhodu je ležala kmetska vas, dolga, siva, vsa v vijoličasti megli in iznad nje se je dvigalo nekaj dimastih pasov. V tem prizoru je ležal večerni mir in jesenska otožnost; bila je tudi redka lepota preprostih, a krasnih stvari. Zenon je gledal zemljo in nebo in počasi, počasi so se začeli njegovi čuti in duša potapljati v njih, tako da ga je popolnoma zapustilo čustvo samotnosti. Ni bil čisto sam, kajti okoli sebe je imel to, kar je ljubil. Šc več! Čim dalj je gledal, tem bolj se je začelo v njem goditi tisto, kar ga je pred osemnajstimi leti zvezalo za vedno s tem koščkom sveta. Zdelo se mu je, da z njim vred diha, da je on vanj potopljen in da tvori njega dele, popolnoma spojene z drugimi. Čutil je, da ni bilo moči na svetu, ki bi ga. mogla odtrgai odod; da karkoli bi bilo v njem in karkoli bi požclcl, mora tičati tu, izvirati odtod, kakor kaplja vode v vrelcu in košček luči v solnčnem žarku. Pomislil jc, da jc bil on neoporečno temu koščku sveta kaplja vode in drobtinica luči, a voda oživlja in luč razganja temina svojega zdravništva; nešteto dijakov je bilo prisiljenih prekiniti svoje študije na domačih srednjih in tujih visokih šolah, veliko jih je zapadlo vojnemu ujetništvu, veliko jih je prešlo k drugim poklicom, kar se jih jc pa rešilo, te so nemške univerze v Gradcu in na Dunaju v trenotku našega ujedinjenja pometale kratkomalo na cesto in kar je od teh bornih ostankov pribežalo v gostoljubno Prago, je umiralo pomanjkanja in bede. V takih razmerah je bila z zakonom z dne 23. julija 1919 ustanovljena univerza v Ljubljani. Če je bila ta pod Avstrijo naša nacionalna zahteva, je postala po našem osvo-bojenju in ujedinjenju naša najnujnejša kulturna potreba. Tega dejstva se pa žal ni zavedala ne naša ožja slovenska, ne naša širša jugoslovanska javnost in tako se je zgodilo, da je nastopila komaj ustanovljena ljubljanska univerza trnjevo pot, ki ji ni primere v zgodovini. Največ nasprotnikov ima pa naša medicinska fakulteta. Njih stereotipni argument je fraza, da zadostujeta za našo kraljevino za sedaj in vekomaj medicinski fakulteti v Zagrebu in Belgradu. Poglejmo, če ta argument v rcsnici drži! Država, ki hoče biti na višku higijen-skih razmer, in tega gospodje »Jugoslovani« o naši državi ne bodo tajili, potrebuje poprečno za vsakih 2000 prebivalcev po enega kvalificiranega zdravnika. Naša kraljevina z 12 milijoni prebivalci potrebuje torej 6000, in Slovenija s 1,300.000 prebivalci 650 zdravnikov. Ako računamo, da se izrabi zdravnik poprečno v 20 letih prakse, mora biti letna produkcija novih zdravnikov v naši državi 300. Vsako leto mora torej inskribi-rati najmanj 330 abiturijentov medicino, ker, nizko računano, 10 odstotkov vseh slušateljev ne doseže doktorata. 330 novo-vstopajočih medicincev pa ne zmorejo niti tri fakultete, če hočejo, in na to polagam važnost: če hočejo svoje slušatelje v resnici dvigniti na isto stopinjo strokovne izobrazbe, ki jo mora zahtevati vsaka kulturna država od njih. Direktno absurdno je pa misliti, da bosta dve fakulteti v stanu izobraziti to število zdravnikov. Kdor pozna medicinski študij in pouk iz lastne skušnje in ve, da je prva zahteva, ki jo mora staviti fakulteta na svoje dijaštvo, najintenzivnejše praktično delo v secijski dvorani in pri mikroskopu, v kemičnem in fiziološkem laboratoriju, pri patološki anatomiji, ob bolniški pc:'.elji in v ambulanci klinik, ta mi bo priznal, da je obvladanje auditorija od sto slušateljev za silo mogoče le v obširnih in bogato opremljenih institutih, v katerih je zaposleno poleg profesorja veliko število pomožnih učnih moči (asistentov, demon- Nedaleč od mesta, kjer je sedel, je ležala kopa suhega mahovja, pomešana z iglami, odpadlimi z borov in prepletena z vejicami, ki so še nosile cvete in listje. Sklonil je k nji glavo, da se je njegovo sence doteknilo lilijaste tkanine pozne gozdne cvetke. Tedaj je udarilo na njegovo uho čudno šuštenje in šelestenje kakor hoja žuželk po mahu in plevelu, kakor šumenje tanikih kril pod suhim listjem, kakor počasno in previdno prelivanje majhnih vrelcev, ozkih in drobnih kakor nitke, a neštetih. Ti vrclčki so bili sokovi zemlje, ki so tekli pod njeno skorjo in se raztekali na vse strani: pod polja, pod lesove, pod zapolanski dvor, zarisavali so se globoko v večerni zarji, tekli so pod vasjo, ki je ležala v sivem pasu na violi-častem vzhodu. Zenon Hornicz jc poslušal z resnim in željnim ušesom ta šustenja in takoj začel spoznavati govorico zemlje, ki jo je razumel, saj jc živel s to zemljo že od davno v zvezi z veliko ljubeznijo. V ti govorici so bile različne reči: tožbe in zahvale, tiho plakanje, zateglc popevke, podobne onim, ki jih pojo pestunje nad zibelkami bolnih otrok. V tej govorici zemlje so bili poleg šepeta in šumenja udarci močnega utripanja, ki je prihajalo iz najoddaljenej-ših .globin in je proti povrsiu .vedno oogo- i stratorjev idt.). Tak sistem pouka ima pa toliko slabih strani, da bi bila naravnost pregreha, ko bi ga že kar a priori vpeljali tudi pri nas. Na velikih fakultetah pride dijak li redko v neposreden osebni stik s profesorjem samim in prevzame glavno izobrazbo slušatelja pomožno osobje. S tem je pa odprta pot rak-rani visokošolskega pouka, takozvanemu »kurzovstvu«. Asistent, ki hoče tudi živeti, in sicer bolje, kakor mu to dopušča njegova plača, razpiše parte-denski kurz, v katerem preparira za honorar dijake za izpit. Njemu sledi demonstrator in slednjič še institutski sluga, ki razpiše kurz za gotove mar.uelne spretnosti itd. Ti kurzi, kojih edini namen je pomagati v najkrajšem času in pri najplitvej-šem znanju dijaka za vsako ceno preko izpita, zamore vsak čut za sistematično znanstveno delo in vzgajajo brezbrižnost, malomarnost in pseudoizobrazbo. (Dalje.) Kralfeviina SHS. Občinske volitve v Srbiji, LDU Belgrad, 22. avgusta. Izid občinskih volitev, ki so se danes vršile v Belgradu, je nastopen: Komunisti so dobili 3622 glasov, radikalci 3310, demokrati 2726, republikanci pa 643 glasov. Z ozirom na to, so odnesli zmago komunisti. V zmislu volilnega reda za občine, ki velja v Srbiji, bodo dobili komunisti v belgrajski mestni upravi mesti predsednika in podpredsednika. Razen tega dobe komunisti še 30 odborniškili mest. Radikalci dobe 8 odbornikov, demokrati 6 in republikanci 1. Skupno je 45 odborniških mest, Zastopnik komunistične liste je bil Filip Filipovič. Izidi občinskih volitev v ostali Srbiji še niso znani. LDU Belgrad, 23. avgusta. Po vesteh iz ostalih krajev Srbije so izpadle občinske volitve nastopno: Radikalci so dobili večino v naslednjih krajih: Požarevac, Kruševac, Arangjelovac, Humka, Grod-ka, Gomj Milanovac, Kraljevo, Loznica, Prešovo, Priština, Jagodina, Negotin, Kosovska Mitrovica. Demokrati pa so dobili večino v naslednjih krajih: Vranje, Mlade-nova, Obrenovac, Lazarevac, Rača, Mio-nica, Kamenica, Krupanj, Kolugovo, Veliko Gradište, Zagubica, Ivanica, Požega, Trstenik, Žapare, Natalinci, Lapovo, Pa-lanka, Topola, Aleksinac, Štip, Kratovo, Bjenica, Prokuplje, Kočanin, Kavadar, Ko-viljača, Kičevo, Tetovo, Komunisti imajo večino v mestih: Niš, Valjevo, Leskovac, Užice, Kragujevac, Skoplje, Kumanovo, Lješnica, Šabac, Ljcskovica, Pirot, Prilep, Veleš, Ub. Izvenstrankarji imajo večino v mestih: Prepolje, Berane Paračin, stejši, ima vedno več drobnih udarcev, podobnim srcem, ki so živela, delala, tudi govorila in pripovedovala. Minulo je precej minut, a Zenon Hor« nicz je še neprestano poslušal, poslušal glasove, govore in utripe zemlje in jih zbiral v srce, tako kakor pustinja, vsa pre-pečena poldnevne sopare, nabira večerne rose. Ko je končno odmaknil uho od kupa mahu in plevela, je vstal in se vzravnal, Nad zapolanskim domom je vstajal prvi krajec. Samo en srebrni rog meseca se je prikazoval izza strehe in pošiljal prav solnčno svetlobo na človeka, ki je bil zaverovan vanj. Njegova pleča tedaj niso bila upognjena, tudi čelo ni bilo nagubano. Postava mu je bila živa in v visolko dvignjenih očeh je lesketala hvaležna misel. »O vir vsega življenja in edini zbornik vse znanosti! Ne dvomim več o tvoji mogočnosti, ker čutim, da močno ljujtrim, in nc obžalujem ničesar, čeprav sem zelo žalosten. Saj v tvojem vesoljnem stvarstvu slavim žalost in jo s slastjo jemljem na svoje rame, kajti ona je mojster, ki uči ljudi, kakšne so tvoje postave in zapovedi!« 1 Državni proračun. LDU Belgrad, 22. avgusta. Včeraj jc bil podpisan ukaz, s katerim se uveljav^a s finančnim zakonom in vsemi prilogami državni proračun za leto 1920. Regent LDU Belgrad, 23. avgusta. Regent Aleksander bo službeno poselil Bosno in Heroegovino pričetkoan septembra L 1. LDU Belgrad, 23. avgusta. Regent Aleksander je včeraj posetil bolnega vojvodo Živojina Mišiča v njegovi vili na Top-čiderskem Brdu . Povratek beguncev iz Rusije. LDU Belgrad, 23. avgusta. Včeraj je preko Dubrovnika prispela v Belgrad ku-pina našib beguncev, ki so šli v Rusijo L 1915 po vkorakanju avstrijskih čet v Srbijo. — Snoči je dospela v Pariz majhna četa srbskih vojakov, ki sc vračajo iz Sibirije skepno s Francozi, Angleži in Ho-landci. Konferenca trgovcev in bankirjev. LDU Belgrad, 22. avgusta. Na željo ministra za finance bo bel grajska borza sklicala za 26. t. m. konferenco trgovcev in bankirjev, na kateri sc bo razpravljalo o prodaji in nakupu deviz, o reorganizaciji devizne- centrale, o zagotovitvi valute za izvoz ter o vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Obenem bo konferenca zavzela o stvareh dnevnega reda stališče, ki bo služilo za direktive poslovanju ministrstva za finance .Na kon£erence so pozvani tudi zastopniki iz Zagreba in Ljubljane. Kovan denar. LDU Belgrad, 22. avgusta. Minister ia finance je odredil, da se prične kovati drobiž. Kovali sc bodo najprej novci po 25 par oziroma po 1 krcno. Novi drobiž bo iz posebne bele zmesi. Tzdelal se bo v Avstriji, Za tem se bo pričelo kovanje drobiža po 10 par ozir. 40 vinarjev. Izgredi v ŠHesIJi. LDU Beuthen, 22. avgusta, (DKU — Wolff) Današnja noč jc povsod mirno potekla. Poljaki so zasedli skoraj vse kraje okoli mesta. V Katovicah je vse mirno. Francozi strogo izvajajo proglašeno obsedno stanje. Vasi okrog Katovic so še vedno v rokah Poljakov, V Myslovice jc vkorakalo poljsko vojaštvo. LDU Katovice, 22. avgusta. (DKU — Wolff) V Myslovicah je bilo objavljeno povelje Francozov, da se mora do 21. t. m. zjutraj oddati vse orožje. Komisija, sesto-ječa iz po enega Francoza, Angleža, Italijana, Nemca in Poljaka, bo izvedla hišne preiskave, ', • •■<. Boji med Rusi in Poljaki. Prodiranje Poljakov. LDU Pariz, 22. avgusta. Po vesteh iz Varšave, nadaljujejo Poljaki svoje prodiranje, pri čemer zadevajo na zelo majhen pdpor. Poljska protioienziva. LDU Amsterdam, 22. avgusta. (DKU —- Wolff) Po poročilu iz Londona se poljska protiofenziva tako uspešno razvija, da se v gotovih političnih krogih izraža bojazen, da gredo Poljaki predaleč. Maršal Foch, ki jc brez dvoma zasnoval ves strategični načrt, je, kakor se govori, proti nadaljnjemu prodiranju na ruskem ozemlju, ravno tako kakor je bil prej proti korakanju proti Kijevu. Po njegovem mnenju se morajo Poljaki omejiti na to, da izženejo rdeče čete z narodnega ozemlja Poljske. Umik Rusov. LDU Kodanj, 22. avgusta. (DKU) »Berlingske Tidende« poročajo iz Varšave, da je imel obrambni svet včeraj dolgo sejo, kateri jc prisostvoval tudi maršal Pil-zudski in kateri pripisujejo veliko važnost. S front poročajo, da so lahko topništvo in avtomobilski oddelki prizadeli Rusom težke izgube. Topništvo sledi v kratki razdalji poljskim napadalnim četam in obstreljuje bežeče Ruse z brzo-strelnimi topovi. Poročila hvalijo zadržanje francoskih častnikov, ki se bojujejo v prvih vrstah in vzpodbujajo čete z svojimi vzgledi, ki so na poljske častnike sicer zelo ugodno učinkovali, toda padlo jih je zelo mnogo. To je zelo obžalovati, ker jc poljskih častnikov zelo malo. Boljševiki na begu. LDU Konigsberg, 23. avgusta. (DunKU.) V okolici \Villenberga. je do sedaj prestopilo mejo okoli 7000 boljševikov ki »o bili razoroženi brez posebnih dogodkov. Pogajanja med Rusi in Poljaki. LDU Moskva, 23, avgusta. (Brezžično) Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je naznanil sovjetskemu poslaniku v Londonu, Kamenjevu, da jc predsednik poljskega mirovnega odposlanstva, Don-ski preložil dan naslednje (tretje) seje najprej n<3 dan 23. avgusta, sedaj pa ga hoče zopet preložiti. Predsednik rusko-ukrajin-skega mirovnega odposlanstva Danišev-ski jc izročil Donskemu včeraj pismo, v katerem se Donski naproša, naj pogajanj nikar ne zavlačuje, ker bi to nasprotovalo dogovoru, sklenjenemu dne 13. avgusta. V pismu se Donski opozarja, da bo za vse zavlačevanje kriva edinole poljska mirovna delegacija. Poljsko poročilo. LDU Varšava, 23. avgusta. (Brezzič-no) Frontno poročilo. (Vzhodna fronta): Sovražne čete, ki so čez Vislo in nemško mejo vdrle v koridor, beže. Naši pomor-janski oddelki so jim za petami in so zasedli mesta Loebau, Weissenburg in Ry-pin. Armada generala Sikorskega je odrezala boljševiškim četam, ki stoje pri Strasburgu, pot za beg. Osemnajsta pehotna divizija je končnoveljavno zlomila obupen odpor sovražnika pri Ciechanovu in koraka sedaj v smeri proti severu. Zasedla je Grudusk in napadla Mlawo. Prostovoljna divizija se je pomaknila pred Zrasnyš. Mesto bo v kratkem zasedeno. — (Osrednja fronta.) Osrednja armada prodira nevzdržno dalje. Prednje straže so žc pri Ostrovi in Brjecneku. Dne 22. t, m. jc napadel sovražnik naše posadke v Brestu Litovskem. Napad smo odbili. Sovražnik je imel velikansko izgubo. (Južna fronta.) Naša vrla konjenica zasleduje konjeniško vojsko generala Budjenija, ki beži. V odseku Lvov smo pričeli akcijo, da bi razpršili sovražno pehoto, ki pa je osredotočila svoje sile na terenu pred našimi postojankami. Na južnem krilu se jc posrečilo sovražni konjenici prodreti do Stryija. Oddelek, ki je po ljutih pouličnih bejih zavzel mesti Osinski in Makov, prodira v smeri proti Gonsevu-Rošen, pri čemur zadaja sovražniku težke izgube. V bojih od 20. t. m. dalje smo ujeli preko 10.000 boljševikov ter zaplenili nepregledno množino topov, strojnic, voz in drugega vojaškega materijala. Pri bojih pri Dubienki smo vrgli sovražnika čez Bug. Boji v ozemlju Hrubišov so končali s tem, da smo Hrubišov zasedli. Rusko poročilo. LDU Moskva, 22. avgusta, (Brezžično) V odseku Plonsk in Cieszanovv trdovratni boji. V odseku Varšava se borijo naše čete zahodno od črte Viskovisk-Stanislavov. V odseku Brest-Litovsk se vrše boji zahodno od Buga. V odseku Lvov so naše čete v neprestanih bojih dosegle črte vzhodno od Lvova, V odseku Tarno-ol-Buczacz so prekoračile naše čete re-o Str/po in prodirajo med neprestanimi boji v smeri proti zahodu. LDU Moskva, 23. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo od 22. t. m.: V ozemlju Cie6zanow—Makov in pri Brestu Litovskem so zavzele naše čete nove postojanke. Boji se še nadaljujejo. V odseku Vladimir Volynski smo zasedli celo vrsto krajev zahodno od Hrubišova, V smeri proti Lvovu se za naše čete prodiranje ugodno razvija. Pri Brzezanyju smo prekoračili Zloto Lipo in zasedli Brzezany. Naši konjeniški oddelki so vdrli do Str-vija. Pri Buczaczu smo zavzeli Monaste-rysko. Glollf ffl in Llnyi George. LDU Bern, 22. avgusta. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča; Giolitti je snoči dospel v Luzern, kjer ga je med drugim sprejel tudi Lloyd George. LDU Luzern, 22. avgusta. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Danes dopoldne in popoldne sta se v vili Haslihorn posvetovala Lloyd George in Giolitti o rusko-poljskem, jadranskem in drugih evropskih vprašanjih. Do končno-veljavnih sklepov še nista prišla Sodijo, da se o poteku porazgovorov jutri izda oficialen komunike. LDU Bern, 22. avgusta. (DKU — Švicarska brzojavna agentura) Zvezni predsednik Notta je po italijanskem poslaniku v Bernu izrazil željo, da bi se sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Gio-Iittijem, še preden Giolitti zapusti Švico. Giolitti je prošnjo prijazno vzel na znanje in bo pri svojem odhodu posetil Bern, kjer se bo vršil sestanek s Motto. Grška. Napad na Venizelosa. LDU Belgrad, 22. avgusta. »Politika« poroča iz Aten, da je bilo radi atentata na Venizelosa in odkritja zarote proti sedanjemu režimu aretiranih mnogo oseb ne samo v Atenah, temveč po vsej Grški. Od znanih oseb so bili aretirani bivši ministrski predsednik za Konstantinove vlade Stratos, bivši ministrski predsednik Ra-lis, general Stratilos in bivši minister Mavromikalis. Povodom manifestacij Ve-nizelosovih pristašev v Atenah je bilo izvršeno mnogo več škode, kakor se je prvotno poročalo. Med aretiranimi osebami so vsi ravnatelji opozicijonalnih listov, mnogo odpuščenih častnikov, soproga urednika lista »Antinoiki« ter soproga Fvelindesa, ki je pobegnil, Uredni- štva in tiskarne opozicijonalnih listov so popolnoma uničene in opustošene. Verjetno je, da je bil Stratos direktno zapleten v zaroto, ker je njegov bližnji rojak atentator Cemis izjavil, da je bil v tesni zvezi s Stratosom, Venizelosovi pristaši so prepričani, da bo mogoče v bodoče preprečiti vsako gibanje proti Venizelosu, Aretacije se nadaljujejo. Policija je dognala, da je bil vodja tajne revolucljonarne organizacije, ki je hotela postaviti Konstantina zopet na grški prestol, bivši mi-nister Nikola Stratos, medtem ko je vodil v Švici revolucij oname priprave bivSi minister Streait. Grška vlada namerava zahtevati od švicarske vlade njegovo izročitev. . ■>.}.., Ukrajina. Boji Ukrajincev z boljševiki. t n LDV Duna*' 21 av£usta. (DunKU.) Ukrajinskemu tiskovnemu uradu poročajo iz Stanislava, da so če' "krajinskih vsta-šev v ozemlju osrednje . --jins po mnogih bojih z boljševiškrri posadkami, postale gospodarji položaja. Amerika. Ameriški socialisti proti diktaturi. LDU N-w York, 21. avgusta. (DKU — Rfut^) Na podlagi glasovanja se je socialistična stranka Zedinjenih držav izrazila za tretjo internacionalo, toda z nekaterimi pridržki. Tako se je odklonilo vprašanje diktature proletarijata, kakor sc izvaja v Rusiji. Spor v južni Ameriki. LDU London, 23. avgusta. (Brezžično,) Napetost med Perujem in Chilejem je za dobila resen značaj, Chile je z r vrnil razsodbo papeževo in hoče urediti sporna vprašanja z orožjem. PolItKne novic«« R- Zasedanje parlamenta preloženo na dne 31, avgusta t. 1. Uradno ne poroča, da se zasedanje parlamenta ne vrši dne 25. t. m., ampak je radi velikega mo-hamedanskega praznika preloženo na 31. t. m. ob 4. uri popoldne. Poslasci se poživljajo, da se snidejo dne 31, t. m, ob 4. uri popoldne li zasedanju, H« Usoda Krka. Na petkovi seji politične stranke Obnove (Rinovamento) v Napolju je predložil poslanec Siziliaci resolucijo, v kateri se zahteva, da ss zagotovi otoku Krku ter zadrskemu ter šibe-niškemu okrožju ista usoda kakor mestu Zadru ter Italijanom v Splitu fn.Trogiru pravna enakost. +■ Spopadi med socialisti in pristaši ljudske stranke v Italiji. Kakor poročajo listi iz Rima, so se dogodili v Abbazia San Salvatore, ki se nahaja v bližini Siene, težiti spopadi med soc. demokrati in pristaši ljudske stranke. Socialisti so razpršili procesijo in vdrli v cerkev, kjer so začeli streljati. Ubitih je bilo 9 oseb, med njimi en duhovnik, dva meniha, več žen in otrok. Mnogo ranjencev. Red je upostavljen. V mestu je proglašena splošna stavka, -f O zaroti proti Venizelosu, grškemu ministrskemu predsedniku in velikemu državniku, piše francoski tisk ves čas z velikim zanimanjem. Vse podrobnosti atentata, zaslišavanja zarotnikov in vse spletke kralja Konstantina proti Venizelosu med vojno se natančno obravnavajo. Zarotniki so sila redkobesedni, odgovarjajo mirno in hladno. Ko je bil zaslišan zarotnik Kiriakis in so ga vprašali, je-li imel namero, usmrtiti Venizelosa, je odgovoril: »Vsekakor. Venizelos jc propast Grčije. Izdal je kralja in domovino.« « — »Ste-li delali ia lastnega nagiba?« —- »Dobili smo navodilo, da ga ubijemo in sklenili smo, da to napravimo.« — »Kdo vam je dal to navodilo?« — »To jc naša tajnost.« — Pomorski poročnik Zerepis, ki je povzročitelj atentata, je odgovoril lc to-le: »Jaz s,em odgovoren le svoji vesti.« Njegov drug je dodal: »In našemu kralju. Živio kralj Konstantin!« Pariško časopisje je splošno mnenja, da so zarotniki pristaši one stranke v Grčiji, ki hoče spraviti kralja Konstantina na prestol. 2e za časa konference v Spaa in San Remo je morala policija strogo paziti na osebno varnost Venizelosa. Sedaj je odkrila različne sumljive spise in načrte zarotnikov. Središče zarote je v Genovi, Ženevi in v Berlinu. Po umoru Venizelosa bi moral izbruhniti v Grčiji prevrat, ki bi ga vodili agitatorji, plačani od kralja Konstantina. Proti Venizelosu so se izvršile žc neštete zarote, toda vse so se izjalovile vsled velike pažnjc mednarodne policije. Tako je že leta 1917. odkrila švicarska policija zaroto. Aretirana sta bila dva agenta kralja Konstantina, ko sta se odpravljala v Grčijo. Onadva sta bila tedaj sama izjavila, da mislita umoriti Venizelosa. Leta 1918., po sklepu premirja, je bil aretiran v Londonu Grk, ki je priznal, da ima isti namen. Dva mcseca pozneje se je preprečil zopet atentat na Venizelosa v mestecu Banjoles, kjer se je mudil grški državnik- Po tolikih ponesre- čenih atentatih se grški ministrski predsednik ne boji več atentatov. Pri nekem banketu v Parizu je rekel nedavno smeje: »Trideset let mi že prete z revolverjem in bodalom. Toda po vsem, kar sem napravil za Grčijo, mislim, da je nastopilo že zastaranje.« -f Jadransko vprašanje. Reška delegacija, ki je že v čeitrtek prišla v Rim, ni takoj začela razgovorov, ker se ni hotela razgovarjati s podrejenimi organi, temveč je hotela stopiti v direktno zvezo z odgovornimi politiki. Delegacija se ni hotela razgovarjati z državnimi podtajniki, temveč je hotela izmenjati svoje mistli samo z ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo o žalostnem položaju na Reki in da zahteva od njega kategorično izjavo o jar dranskem vprašanju Italijanski minister za zunanje stvari grof Sforza je prišel v Rim 21. t, m., delegaciji pa ni dal nikakršne obvezne izjave, temveč ji je rekel, naj počaka, da se vrne italijanski ministrski predsednik Giolitti iz Luzerna, kjer se razgovarja z angleškim premijeram. V ministrstvu za notranje stvari pravijo, da bo Giolitti prišel v Rim najkasneje v četrtek zvečer in da bo sklical ministrski svet, kjer bo naznanil uspehe svojih razgovorov z Lloyd Georgeom. Pri predsedniku Giolittiju bo reška delegacija zahtevala* da izve končno namero vlade v jadranskem vprašanju, da bodo tako mogli sprejeti končni sklep, kako naj se konča žalostno stanje na Reki. »Idea nazionale« objavlja razgovor z reškim delgatom, ki sc je izjavil o reškem vprašanju: Tri rešitve reškega vprašanja so: ali enostavna aneksi j a Reke po Italiji, ali pa proglasitev neodvisne države, kar bi v izvršil Consiglio nazionale, ker mu je D Annunzio to prepustil. Tretji izhod bi bil najbolj zaželjen: vlada se obvezuje, da bo podpirala reško prebivalstvo s tem, da bo dajala sredstva za obrambo in da na ta način odgodi končno rešitev na boljše čase. Ta poslednji način bo najbolji, ako se Italija odloči, da bo tirala dosedanjo politiko, Proklamacija Reke kot neodvisne države bo vedno? extrema ratio. -f Mirovna pogajanja med Anglijo in Irsko. Kakor poroča angleški tisk, se bo vršila 24. avgusta v Lublinu irsko-angle-ška mirovna konferenca, na kateri se bodo pogajali o samoupravi Irske. ©ne^ne novice. -r- Zadružna šola. Zadružna sveža v, Ljubljani "namerava to jesen zopet pričeti s šestmesečno zadružno šolo, kot je bilo to že pred vojno, seveda, ako se ji posreči dobiti pravočasno dovolj za to primernih prostorov. Radi tega se naprošajo vse p. n. zadruge-članice Zveze, da javijo dio 5. septembra t. 1. Zvezi: a) koliko in katere osebe nameravajo poslati v Zadružno šolo in b) koliko bi mogli prispevati k stroškom udeleženci sami in koliko zadruge. Daljni podatki glede eventualnega pri-četka šole in druge podrobnosti se bodo udeležencem pravočasno sporočili. — Popisovanje živine in voz. Vojaška oblast je izdala povelje, da se vrši popisovanje živine in voz. V stari Avstriji se je prakticiralo tako, da so se posestniki in živina kolikor mogoče trpinčili i s. s tem* da so morali posestniki pripeljati živino in vozove na oddaljene sedeže okrajnih glavarstev. Namesto da bi datična komisija, ki šteje le par gospodov, kolikor mogoče ljudem ustregla in prišla vsaj na sedež občine, morali so vsi posestniki z vso živino in vozovi na sedež okr, glavarstva. V Jugoslaviji bo morda še slabše, ker so dobile občine ukaz, da vzame vsak posameznik zase in za živino za dva dni hrane seboj. Ker je to samo šikaniranje ljudi, ki širi še boij nezadovoljnost, prosimo mero-dajne faktorje ,da se ta ukaz spremeni to pošilja komisije za to popisovanje na sedeže občin in sicer naj sc določi tako, da ljudje ne bodo cele dneve čakali in stotine kron zapravljali. — Iz Rogaške Slatine. Sporoča se, da ie zdravilišče s težkim trudom zopet pridobilo en vagon ogljikove kisline iz! Nemške Avstrije. Ta velevažni zdravniški pripomoček bo torej brezdvomno zadostoval do konca letošnje sezije. Ker je naval gostov sredi meseca avgusta ponehal, je tudi vsak čas poljubno stanovanje na razpolago. Vabijo se torej zdraviliški gostje, ki vsled omenjenih ovir do sedaj niso došli, da vsakčas lahko posetijo zdravilišče v Rogaški Slatini, kjer bodo dobrodošli, — Konsumna zadruga v Gornjem grada razpisuje nagrado 4000 K za onega, ki izsledi vlomilce, kateri so ukradli v njenih prostorih v Gornjem gradu manufakturo v vrednosti mnogo tisoč kron, — Dar, Mesto venca na grob umrlemu članu g. Adolfu Foglar je darovala čitalnica v Poljčanah knjižnici ljudske bole v Poljčanah 100 K. — Ljubno, 21. avgusta. Ravno za obletnico je toča tu in v okolici potolkla ajdo in jesenske pridelke. — Danes nenavadno v jutru ob 7. uri je od severo-zaho-da privihrala nevihta in v par minutah je toča izvršila mrzlo, neusmiljeno svoje de- lo. Lansko leto je dne 22. avgusta zvečer ob 7. uri potolkla toča, a letos je 21. t, m. zjutraj ob 7. uri obhajala žalostno svojo obletnico. — Lansko leto smo zastonj prosili za brezplačno vožnjo enega tovornega vlaka v Banat za žito za po toči prizadete občine. — Letos jc potreba tem večja. — Revni in premožnejši posestniki so letos morali plačevat po 8 do 10 kron za kilogram ajde za seme in sedaj so zopet ob seme in ves pridelek. — Vsi bodo morali zopet za drag denar kupovati ne samo ajdo, ampak tudi še več drugega žita, 'posebno koruze. — Neizogibno potrebno je, da priskoči na pomoč vlada, da dobe po toči prizadete občine vsaj en vla'k, da si nalkupijo najpotrebnejše žito v Banatu, ker le tako nam more biti pomagano. Ako se sme tisoče vagonov žita izvoziti, zakaj bi za nas nc bilo nekaj vagonov za pomoč v sili, ko smo že drugo leto tako hudo prizadeti in je ljudstvo obupano. Kako se bo pri teh cenah preživelo! Ponarejevalci IML Včeraj ob 9, uri zjutraj se jc pričela razprava proti g. Ivanu Knezu, veletrgov-eu z moko. Kneza zagovarja dr. Triller. Sodnik je prečital ovadbo, v kateri se Knezu očitajo razne nečedne manipulacije s pšenico in moko, Ovadba trdi, da je bilo med moko 30 do 35 odstotkov raznih primesi. G. Knez se zelo obširno zagovarja in pravi, da je kupil pšenico od nekega bel-grajskega milijonarja. Kupil in naprej je plačal 32 vagonov pšenice. Ker pa moke tedaj ni bilo in so ljudje zelo povpraševali po nji, je bil prisiljen pšenico izmlcti. Pravi, da je kupil 30 vagonov pšenice, v kateri je bilo premešano 12 odstotkov primesi, to je grahorja, graščice, rep-ce itd. To sem dal mleti deloma v svojih mlinih, deloma sem dal drugim mlinom. Nekaj take pšenice sem pa prodal trgovcem, ki so jo pozneje sami dali v mlin. Mlinarjem sem naročil, koliko odstotkov te, koliko druge moke in koliko otrobov naj naredijo. Naročil jim pa nisem, naj iz-čistijo pšenico, Ker je bila ta precej slaba, sem odredil, da naj napravijo manj moke. Priča Franc G r m e k , ki je že peto leto mlinar pri obtožencu, izpove, da je bila pšenica precej pomešana z grahurjem. Pri enem vagonu je bilo 1500—1600 kg primeji. Od 10.000 žita, pravi, da so izči-stili približno 1000 kg grahurja; popolnoma se žito ni dalo izčistiti, posebno od debelejšega grahurja ne. Obtoženi gospod Knez jc dal napraviti posebno mrežo, da se je pšenica bolje izčistila. Na ta način je ostalo do 200 kg grahurja. Grahurja samega pa g. Knez ni nikdar naročil. Priča Pavel Bertoncelj, mlinar, izpove, da je g. Knez poslal en vagon pšenice, ki je bila 30—35 odstotkov grahur-jasta, zraven je poslal list z navodilom, koliko odstotkov te in koliko one moke mora narediti. Pšenco sem izčistil, da sem vzel iz nje 1400 kg grahuirja. To izločeno primes sem izmlel v otrobe. Približno isto toliko kg pa je ostalo v pšenici, ker ni mogoče vsega izčistiti. Priča Ivan K u r a 11, mlinar v Domžalah, pravi, da je zmlel za g. Kneza 2 vagona pšenice po navodilu. Pšenica je bila grahurjasta 30-—35 odstotkov; 10—15 odstotkov sem jo izčistil primesi, drugo pa se jc zmlelo med pšenico. Moj trijer ne iz-čisti več. Če bi pa kaj več izčistil, bi pa toliko moke ne mogel napraviti, kakor mi je bilo naročeno. Osebno nisem govoril z g. Knezom, pač pa sem telelonično opozoril kontoristinjo g. Kneza na to. G. Knez omenja k temu, da se je v stari Avstriji zmlelo 90 odstotkov moke in da so ljudje jedli še slabši kruh. G. sodnik Avsec pravi ,da če se je goljufalo v Avstriji, se ne sme tudi sedaj. Ker je treba zaslišati še nekaj prič, ki niso bile navzoče, se razprava preloži na nedoločen čas. Ostale priče se zaslišujejo dalje. Dalje se zaslišijo sledeči soobtoženei: Jernej Glavič iz Ihana, oženjen, trgovec v Spodnji Šiški; Ivan S k u b i c , pristojen v Ljubljano, stanujoč v Spodnji Šiški 199, nekaznovan; Ivan Pire, rojen v Tacnu, občina Šmartno, pristojen v Zg. Šiško, trgovec v Dravljah 99, iroajoč premoženja okoli 50.000 K, nekaznovan; Fr. M i h e 1 č i č v Ihanu rojen, pristojen v Domžale, po poklicu mlinar, nekaznovan. Ivan S k u b i c sc zagovarja: Začetkom maja je kupil en vagon pšenice oc Kneza. »Videl sem vagone in da je 20— 25 odstotkov primesi med pšenico. Vagon sem odposlal Mihelčiču. Nato sem šel k Mihelčiču in sem mu dal navodilo, kakšne mlevske izdelke naj naredi, toda pšenice ni bilo tam. Zahteval sem 50 odstotkov št. 0 in 25 odstotkov krušne moke, 3 odstotke krmilne moke, ostanek na otrobe in razsipitev. Ker sam nisem mogel tolike množine pšenice kupiti, sem sc dogovori z Glavičem in Pircem in potem smo jo skupaj kupili. Ta dva pa nista videla onega, vzorca, ku sem s Knezom sklenil kuo- čijo. Povedal sem jima, da je pšenica precej smetna. Ko je bila zmleta, smo si med seboj razdelili. Moko sem razprodal.* Ovadba pa pravi, da je^moka ponarc-ena in neužitna. Jernej Glavič se zagovarja: »Ko sem kupil vagon pšenice, nisem bil navzoč. Pozneje sem peljal k Mihelčiču vreče za moko in ta je rekel, da je pšenica slaba in takrat sem mu dal navodilo, kak šne mlevske izdelke mora napraviti Mi-lelčič. Moko sem začel prodajati in ker so se ženske pritoževale nad moko,' sem jo dal preiskati. Moko sem pa že prodal, co sem dobil svedoČbo nazaj, Ivan Pire se zagovarja: Skubic in Glavič sta mi rekla, da bo pšenica slaba. Ljudje so se pritoževali, da je moka slaba, to sem jo prodajal. Prodal sem jo kljub temu; mešal sem namreč z njo boljšo moko. Franc Mihelčič, mlinar, se zagovarja, da je prišel k njemu Skubic in povedal, da pride en vagon pšenice od Kneza za mletvo. Dal mu je tudi navodilo za mlevske izdelke. Pozneje, pravi Mihelčič, da je rekel Glaviču, da je moka slaba. Toda Glavič je vztrajal pri tem, da naj naredi toliko moke, kolikor je v navodilu naročeno. Pšenica je bila smetna po njegovem mnenju 20—25 odstotkov. Sčistil jo je za 2000 kg primesi. »Ker sem videl, da ne morem napraviti sedaj toliko moke, sem vso primes zmlel, Ižločeno zmes sem posebej zmlel in pomešal med moko št, 3 do 1000 kg, ostanek sem primešal med moko št. 4 in št. 6 ter med otrobe.« Radi pomanjkanja izkazov se ta razprava preloži za nedoločen čas. Avgust Jenko, pek na Gosposvetski cesti 7 v Ljubljani, nekaznovan, je tožsn, da jc bila moka št, 0 kisla in moka št. 3 šc bolj. Izpove, da je začetkom maja kupil od g. Kneza en vagon pšenice, ne da bi jo bil videl, G. Knez jo je poslal naravnost v mlin v Domžale g. Kuraltu, G. Kuralt je obtožencu telefoniral, da je pšenica slaba. Šel je sam k njemu in videl, da je resnica. Rekel je g. Kuraltu, naj jo zmelje kljub temu in naj napravi manj moke. Ko je moko prejel, je takoj po zoprnem duhu spoznal, da moka ni dobra. V promet jo je spravil na ta način, da jo je mešal med boljšo moko, ki jo je pozneje kupil. 24 vreč pa, ki mu jih je dal magistrat pod zaporo, je tudi porabil. Priča Ivan Kuralt, mlinar, izpove, da je g. Jenko rekel, ko mu je sporočil, da je pšenica slaba in da se ne bo moglo napraviti toliko moke, naj sc pšenica zmelj"s po navodilu. Ker so potrebne Se razne preiskave, se tozadevna razprava preloži za nedoločen čas. Frančiška Godec, rojena pri Sv. Heleni ob Savi, pristojna v Ljubljano, trgovka, stanujoča na Dunajski cesti 58, je obtožena, d& se je našlo pri njej 60 kg fižolove moke, ki je bila zelo kisla, moka št. 0 pa neužitna. Frančiška Godec se zagovarja, da je kupila moko od Gregčeve roj. Rebolj iz Trzina. Glede slabejše moke je izjavila Gregčeva, da jo je kupila od Bertonceljna. Vse moke je bilo štiri vreče, ki jo je kupila za št. 0. Ko je napravila peko, je spoznala v testu, da moka ni prava. Mislila je, da jc fižolova moka radi njenega okusa. Napravila je okoli 200 štruck in prodala okoli 100 za krono ceneje kakor druge, vendar manjše. Vso ostalo moko jc obdržala in zahtevala, naj vzame Gregčeva nazaj moko. Medtem pa je prišel od policije nekdo in vzel vzorec moke. Moko je mešala med drugo tako, da je je porabila okrog 300 kg, okrog 20 kg jo ima še doma. Njenemu pomočniku Francu Za-gorniku se je reklo na magistratu, da se sme moka pomalem mešati med drugo. Pavel Bertoncelj, mlinar iz Domžal, zanikava, da bi prodal Reboljevi kako moko. V svrho zaslišanja prič Rebolja in drugih se razprava preloži. Alojzij Marn, pristojen na Vič, trgovec na Glincah št. 141, nekaznovan, je obtožen, da je prodajal ponarejeno moko. Alojzij Marn izpove, da je kupil od Kneza vagon pšenice, ki je tehtala 9600 kil. Pšenice ni videl. Knez jo je poslal :a mlinarja Mihelčiča. šel je k njemu in videl, da je pšenica smetna. Naročil je, naj napravi 50 odstotkov št. 0, 20 odst, št. 3, 4 odst. št. 6. Ko je videl, da je moka slaba, jo je pomešal med drugo moko in vso prodal. Priča Franc Mihelčič, mlinar v Študi, izpove, da je obtožencu povedal, da je pšenica zelo smetna. Pokazal mu ;e smeti. Izčistil jih je za 1300 kg. Ker pa je Marn zahteval, da mu moja napraviti toliko mlcvskih izdelkov, kakor je bilo nakazano, je moral med moko št. 3 pomešati okoli 600 kg in drugo med otrobe. Razprave se bodo šc nadaljevale. prispevajte za Šferaii- geu sumTOBgfijs!!! Ljubljanske novice. lj Zadušnica, Za pokojnim Josipom Pancc, ki je umrl v Veroni, bo slovesna zadušnica v Trnovem v sredo 25. t. m. ob 6. uri zjutraj. lj Zveza ljubljanskih prosvetnih društev v Ljubljani ima sejo danes, v torek, 24. avgusta 1920, v Jugoslovanski tiskarni (I. nadstropje) točno ob pol 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Uporaba Ljudskega doma. 2. Predavanja. 3. Prireditve v zimski sezoni, — Seja je torej izredne važnosti. — Društva naj pošljejo svoje zastopnike. lj Shod vpokojencev južne železnice, V nedeljo dopoldne sc je vršil v dvorani Mestnega doma shod vpokojencev in invalidov južne železnice. Shodu je predsedoval g. Mazi, razni govorniki pa so opisali bedno stanje vpokojencev in invalidov južne želcznicc, katerim se kljub obljubam in kljub temu, da so žrtvovali zdravje in svoje ude za koristi splošnosti, še do danes niso zboljšali njihovi prejemki. Zborovalci so soglasno sklenili, da osnujejo lastno društvo vpokojencev in invalidov južne železnice s sedežem v Ljubljani in podružnico v Mariboru. —- V ta namen jc bil izvoljen nastopni pripravljalni odbor- Marn, Felicijan, Šalamun, Jeras, Belič, Pernuš, Mazi, Dominko in Černe. Predlagane resolucije, ki so bile odposlane ministroma dr. Korošcu in dr. Kukovcu. železniški zavarovalnici zoper nezoode ter trboveljski družbi, so bile sprejete soglasno. V resolucijah se protestira proti zapostavljanju vpokojencev južne železtucc, ki i že 6 let niso dobili nobenih draginjskih doklad, iz-vzemši par sto kron podpore. S 1. majem zvišane pokojnine so tako malenkostne, da sc ne morejo preživljati. Invalidi, ki imajo le neznatne rente, niso niti tega. zvišanja deležni. Zahtevajo, da se jim priznajo iste pokojnine kakor vpokojencem južne železnice in sicer od 1. jan. t. 1. Če se temu južna železnica protivi, naj poviške izplača država ter potem obračuna z južno ' železnico. To naj velja tudi za one, ki imajo milostno pokojnino, onim pa, ki imajo nezgodno rento, naj plača poviške blagajna zavarovalnice zaper nezgode ali pa država. Legitimacije naj ostanejo v dosedanji obliki v veljavi. Trafike in prodajalne po kolodvorih naj se kontrolirajo in pode-le najpotrebnejšim. Pri razdeljevanju premoga naj se napravi red, da ne bo treba po 2 mesecih doplačevati zvišanih cen, ko je premog že pokurjen. Protestirajo proti morebitni razpustitvi komisarijata državnih železnic v Ljubljani. Protestirajo proti zavlačevanju ureditve draginjskih doklad železniškim invalidom. Trboveljsko pre-mogokopno družbo naprošajo, naj nekaj vagonov premoga odstopi brezplačno vpokojencem in invalidom južne železnice. Končno sta bila gg. Mazi in Kavčič pooblaščena, da posredujeta pri ministrstvih v Belgradu za izpolnitev upravičenih zahtev južne železnice nakar se je shod zaključil. lj Ljubljanski trg. Opozarjajo se izdelovalci kranjskih klobas, da so določene sledeče cene: 1 kg polprekajenih (samo svinjsko meso) kranjskih klobas 42 kron, popolnoma suhih 50 kron, polprekajenih, polmešanih 34 kron, polprekajenih samo govejih pa 24 kron za 1 kg. Za hrenovke, safalade, posebne klobase in pariške se ne sme računati več kot 34 K za 1 kg. Klobase boljših vrst iz čisto svinjskega mesa ter mešane s špehom se ne smejo računati preko 50 kron. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. — Mestno tržno nadzorstvo. lj Popis motociklov, biciklov ln tricl-klov. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo z odlokom z dno 12. maja t. 1. F. Dj. broj 673, da se na podstavi člena 72. zakona o ustroju vojske izvrši popis motociklov (motornih kole«), biciklov jn triclklov, V to svrho se poživljajo ljubljanski lastniki motociklov, biciklov in trici-klov, da v dobi od 25. do 28. avgusta 1920 osebno ali pa pismeno naznanijo Število in vrsto svojih motociklov, biciklov in tri-ciklov mestnemu vojaškemu uradu v »Mestnem domu«. Kdor v določenem roku ne naznani svojih motociklov. biciklov in triciklov, se kaznuje z denarno globo, v slučaju neizterljivosti globe i. zaporom. lj Ker se je vozil s kolesom po Latter-mannovem drevoredu, je moral Ivan D. plačati na policij 40 kron globe. OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI, LDU Belgrad, 23. avg. Po naknadnih vesteh glede občinskih volitev v Belgradu je izid nastopni: komunisti 3620 glasov, radikalci 3371 glasov, demokrati 2831 glasov, republikanci 605 glasov, Vsled te-da dobe komunisti mesto predsednika, podpredsednika in 30 odbornikov v bel-grajskem mestnem zastopu, radikalci dobe osem, demokrati šest, republikanci pa en glas. Zanimanje za občinske volitve je bilo vobče zelo majhno. Od 30.000 volil-cev se jih je priglasilo za volitve samo 13.500, pa še od teli jih je izostalo 3000. V splošnem so sc. volitve mimo .vršil eu samo ob enaindvajsetih je policija preprečila komunistične manifestacije v ulici Kneza Mihajla. Belgrad, 23. avgusta. Pri občinskih volitvah v belgrajskem okrožju so dobili radikalci 40 mest, demokrati 32, radikalci in demokrati skupno 9, republikanci 1, komunisti 2, poljedelci 1; v okrožju Valje-vo radikalci 20, demokrati 32, poljedelci 2; v okrožju Čačak radikalci 4, komunisti 1; v okrožju Timok radikalci 10, demokrati 6, skupno 1; v okrožju Rudnik radikalci 3, poljedelci 2, komunisti —; v okrožju Požarevac radikalci 38, demokrati 52, poljedelci 4, socialni demokrati 1; v okrožju Užice radikalci 5, demokrati 3, nevtralni 2, komunisti 1; v okrožju Niš radikalci 12, demokrati 5, nevtralci 2; v okrožju Kragujevac radikalci 11, demokrati 12, poljedelci 6, komunisti 2; v raškem okrožju radikalci 3, nevtralc.i 1; v moravškem okrožju radikalci 20, demokrati 2, nevtralci 1, liberalci 1, meščani 1; v bodinj-skem okrožju radikalci 8, demokrati 7, nevtralci 6, poljedelci 1; v pirotskem okrožju radikalci 6, demokrati 3, komunisti 5, poljedelci 1; v krajinskem okrožju radikalci 3, nevtralci 1; v bikreškem okrožju radikalci 2, demokrati 1, komunisti 1; v kruševaškem okrožju radikalci 29, demokrati 12, samo^talct 3; v skopljanskem okrožju radikalci 2; ostnlc volitve so bile razveljavljene. OB ALBANSKI MEJI. Belgrad, 23. avg. Na današnji seji ministrskega sveta jc poročal namestnik ministra za zunanje stvari dr. Ninčič o položaju na albanski fronli. Po njegovem poročilu se je položaj zboljšal. Minister za agrarno reformo jc poročal, da je agrarni komite sklenil, oddajati zemljo v zakup obdelovalcem na štiri leta. Tozadevna naredba jc podpisana. RUSKI MIROVNI POGOJI. LDU Varšava, 23. avgusta. (Brezžično.) Po moskovski brezžični brzojavki oznanjeni mirovni pogoji so v nekaterih točkah mnogo trši, kakor oni, ki jih je predložil Kamenjev britanski vladi. Teb pogojev poljska vlada seveda ne bo sprejela. Sedanji položaj na fronti ima, kakor se vidi, velik vpliv na boljševiške komisarje in jih dela popustljivejše. POLJSKI USPEHI. LDU Pariz, 23. avgusta. (DKU — Havas.) Poročevalec poljskega tiskovnega urada v Varšavi poroča: Poljska armada je zasedla Mlavo, Ostrolenko, Lomžo in Bialystok. Armada generala Sikotskega, ki operira v poljskem koridorju, je ujela 20.000 boljševikov. Poljska protiofenziva napreduje zelo hitro. Boljševi.ška armada zapušča poljski koridor. Zasedli smo Go-lub, Dobrzyn, Grodnico in Novomjasto. Mesto Brest-Litovsk in vzhodni okopi se nahajajo v naših rokah. Generalni štab boljševiške armade smo zajeli in zasegli 18.000 ujetnikov. Na jugu smo porazili bolj-ševiško armado pri Mikolajevsku. NEODVISNOST EGIPTA. Pariz. 22. avgusta. Kakor javlja »Ma-tin«, je angleška vlada obljubila, priznati Egiptu popolno samostojnost. Po pogajanjih med lordom Milnerjem in Said Zagbol pašo se je ukinil 18. novembra 1914 proglašeni protektorat ter se je objavilo, da priznava Anglija neodvisnost in suverenost Egipta. Egiptovska vlada bo lahko samostojno nadzirala svoja inozemska zastopstva ter bo na ta dobila pristop v zvezo narodov. Angleška vlada bo sporazumno vzdrževala le ob Sueškem prekopu manjšo posadko. Na ta način jc egiptovsko vprašanje končnoveljavno rešeno, BORZA, LDU Zagreb, 23. avg. Devize: Berlin 205—207, Italija 490—500, London 345—0, Newyork 165—166, Pariz 710—715, Praga 169—175, Švica 1600—0, Bukarešta 220-0. Valute: dolarji 102—106, carski rublji 128 do 136, francoski franki 672—0, napoleon-dor 380—390, nemška marka 200—202. rumunski leji 222—235, italijanska lira 485—495, čehoslovaška krona 0—172. Turistika in šport Obvezni lahko-atletični trening vpelje I, nogometni podsavez za včlanjena društva počenši s 25. t. m. Treningi sc vrše vsako sredo ob pol 19. uri na prostoru S. K. Ilirije. Udeležiti sc jih mora vsak klub z najmanj sedmimi člani, ki se morajo vselej točno ob pol 19. uri priffemo opremljeni javiti na spolnem prostoru, Klub, ki bi se odredbi nc pokoril, zapade globj in ne sme do poravnave globe igrali nobene javne tekme. L. N. P. OpBo^s&i vestmi. Seja predsedstva in vaditcljskcga zbo-Orliške zveze sc vrši v srcclo 25. t. m. točno ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni 111. nadstr. (K) Dobrova pri Liubliaai. Tukaišnu od. sck »Orla« priredi na Mali Šmaren ob 3. popoldne na vrtu pri Mežnarju« javno telovadbo z veselico. Sodeluje godba iz M, M. v Polju. Na dnevnem redu jc tudi dražba raznih predmetov, potem srečolov. turška kavarna in dr. Bratski odseki in prijatelji »Orla« najvljudneje vabljeni! — Odbor. Sodišče m p©3k?sa. s Ker ni imel zaznamovanih cen, jc bil v I. in II. instanci v Ljubljani Drago Schwab obsojen. Razsodbo II. instance je ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu potrdilo in stranki določilo glebo 100 kron. s Postopanje kur po ulicah v smislu § 55 cestnega policijskega reda za mesto Ljubljano ni dovoljeno in se kaznuje z tflobo od 5 kron naprej. s Draženje piva. Gostilničarka Jožefa Ž......v Ljubljani je prodajala vrček piva po 3.50 kron, steklenico pa po 5 kron; obsojena je bila na 300 kron globe in 3 dni zapora. '— Gostilničar Josip Č...... iz Drago-mclj je točil vrček piva po 4 krone 50 vin., obsojen je bil na 150 K globe in dva dni zapora. — Gostilničarka Josipina K..... v Ljubljani jc prodajala steklenico piva po 5 kron; obsojena jc bila na 200 kron globe in 2 dni zapora. — Gostilničarka Antonija K.... v Šiški je bila obsojena na 200 kron globe in 2 dni zapora, ker je vrček piva prodajala po 3 K 20 vin. — Za steklenico piva jc Franc S .... v Zapu,žah zahteval 5 kron; sodba: 200 K globe in 2 dni zapora. s Ker je prekoračila demarkacijsko črto brez dovoljenja, jc bila Josipina Oster z Reke obsojena na 150 kron globe. s Ker je prodal telečje meso mesar Adolf Žabjek po 24 kron kilo, jc bil obsojen v I. in II. instanci na 1 teden zapora, katero sodbo jc ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu potrdilo in odklonilo vloženo milostno prošnjo stran-kc, s V gostilno pri Fajmoštru v Ljubljani je prišel Ivan P.....Ker je bil že pijan, mu natakarica ni hotela dati pijače, nakar je pričel razgrajati in tolči po mizah, vsled česar so gostje zapuščali gostilno. Prišla sta dva stražnika, toda P..... sc jc spustil v stražnika, nato se jc pa vlegel na tla in jc tolkel z rokami in nogami okoli sebe. Prišel je še tretji stražnik in neki vojak; vsi štirje so ga prenesli na policijsko stražnico. Pri policiji je plačal 150 K globe. s Ker je ukradla Beti Dolcnc pri go-stilničarki Mariji Gracer bluzo, srajco, dva žepna robca in en robec za na glavo in služkinji Mariji Žilavec dve bluzi in dva predpasnika, je bila aretirana in izročena sodišču že večkrat kaznovana Pavla Maj-dič in Kočevja, s Peš iz Trsta v Ljubljano je prišel 58 letni Aleksander Culič iz Kotora, misleč da bo dobil v Ljubljani kako delo. Ker pa dela ni, se je sam javil pri policiji, kjer so poskrbeli, da se bo mogel vrniti v kršno Dalmacijo nazaj. a »Samopomoč« v Ljubljani prosi, da se zglase člani, kateri še niso prejeli v pisarni legitimacij in zadružnih pravil, vsaj do 4. septembra t. 1. Zaostale obroke de- ležev je plačati gotovo do 4. septembra 1920. S člani, katerim deleži ne bodo do tega dne polno plačani, se bo postopalo po zadružnih pravilih čl. II., § 3. odstavek 3., točka a). Najden dežnik. Gospa, ki je pozabila v nedeljo pri pol 10. maši v frančiškanski cerkvi dežnik, naj pride ponj v Jugoslov,' tiskarno III. nadstropje. Popolnoma nova salonska suknja, blago Iz predvojnega čsia, se ceno proda. Ogleda se; Vrhovčava ulica Stev. 12., pritličje desno. Proda uinnnpafl 3 orale velik in hoeta se VHlUfjlUU 11/4 orala. Poizve so pri Anton Verblč, trgovec, Sevnica. Mast, slanino, pšenico, ječmen, koruzo nudi na debelo Dušan D. Popovic, Živ. namir, trg. na veliko Mitrovica, 5re«i Ljubljana hotel »ICaltč« v poslopja Jadrnnsko banka prvovrstni špeetjalni atelje za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid i. t. d. se priporoča. ji-, se je v soboto ob pol 18 uri od Gradišča do glavne pošte boa (Kreuzfuchs). Pošteni najditelj naj jo proti dobri nagradi prinesi k Hribarju Rimska cesta 0. stare,ša moč, zmožna ako __________mogoče tudi pisarniških del, stanujoča v Ljubljani pri stariših so sprejme tekoj v fino trgovino proti dobri plači. Pismene ponudbe z naslovom »Zanesljiva št. 1000« na upravništvo „Slovenea". 3430 EleKlremonlei sffls raznih hišnih, t vorniških ter elektrotehničnih naprav in strojev želi stnlne službe. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod »ESektromonler 3437« na upravništve ..Slovenca". eiiril/mta pridna in zanesljiva, kt zna dillMliiljfl tudi nekoliko kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na Alojzij Renate, trgovina z mešanim blagom, Labod, Koroško, Slovenija. 3334 ..8v..J HGGIiBC Star, z dobrimi So škimi izpričevali se sprejme pri Alojzij Kemic, trgovina z mešanim blagom, Labod, Koroško, Slovenija. 3333 Išče se dekle domača dela, ki zna tudi šivati. Istotam se sprejme sobarica za tujce z nekaj kavcije. Naslov pove uprava pod štev. 3413. Harmonij — dobro ohranjen — proda I. žirovnik na Bleda 2. Malo posestvo ttt ^t« skednjem. Pogoj: blizu železnice in brez posredovalcev. Konrad Koribut, Litija ob Savi. 3427 fig Predsednik akad. Orla v Liubliani, predsednik kamniškega pododbora SDZ, blagajnik Gong Mar. accad, predsednik ln načelnik Orla v Št. Jakobu ob Savi, član „Danice", rezervni arti-ljerijski pporučnik itd. Mllfrat Grad stud. ing. je dne 21. t. m. odšel v raisko veselje. Pogreb danes ob 9. uri dop. v Dragomlju. R. L P Siovenaka dijaška zveza, Congr. Mar. accadomica v Ljubljani, Akademski Orel v Ljubljani, Jug. kaf. aknd. društvo »Danica«. Ljubljana, dne '34. avgusta 1920. Naslov Š.t. 3442. več vagonov pove upravništvo lista pod Kiinlsfcfl Kredenca ^ftaS se ceno proda. Naslov pove upravn. lista pod št. 3455. niaenvir Potrof Stutzflugel se proda UIUjUiH Poizve se pri Ivanu Kosu, Emonska cesta 10. PriloinostnS nakup Prodajo se vsi stroji za izdelovanje civilnih in vojaških čevljev za električni ali ročni obrat. Vse v najboljšem stanu. Ponudbe na Michael Wittsch, Lelbnitz, Schmledgasse 11. Zahvala. Za vse izraze sožalja izraženega nam ob priliki bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta starega očeta in tasta gospoda v 1 Prostovoljna dražba vinskih sodov in drugih predmetov se vrši vsled opustitve obrti v nedeljo 29. avguata ob 4. uri popoldne pri Mar. Pehani, Žužemberk 23. Sir-Trapist v hlebih po 11/2 do 2 kg Domači sir tovot mast, • dobavlja promptno •• M kolomaz, vazelin, ni! In mast u rcnlarii Dopise na centralo v Mariboru. Telefon štev. 80. Brzojavi 1 Rafinerija. Prema naredjenju Ministarstva Saobračaja broj 25277/20. raspisuje Direkcija državnih željeznica kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca ovime ponovni (treči) javni natječaj (licitaciju) za dobavu tvrdoga lirastovog in mekog gradjevnog drveta za uzdržavanje pruga u količini od 980 m3 odnosno 2200 m8 te drveta za radionu i to: tvrdog 283 m3 i mekog 1225 m3, po-trebnog u godini 1920/21. Uvjeti za dobavo mogu, da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mi-hanovičeva ul. broj 12.) a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove. Ponude se imadu napisati na uredovnom formularu a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 2. septembra o. g. 12 sati prispjeti u zatvorenoj koverti u ekonomno odelenje ove Direkcije. Na koverti neka stoji oznaka: ..Ponuda za gradjevno drvo na na-tječajni oglas broj 34367/g. 1920". Samo propisno i na uredovnom formularu prema dobavnim uvjetima sestavljene ponude uzeče se u pretres. — Na zahtjev onih, koj i namjeravaju oferirati, poslati če Direkcija formulare za ponudu tvrdog i mehkog drveta kao i uvjete. Ponude če se otvoriti i pročitati u ekonomnom odelenju ove Direkcije dana 2. septembra u 12 sati. O prispjelim ponu-dama sastaviti če se zapisnik. Otvorenju ponuda mogu prisu-stvovati i nudioci ili njihovi zastupnici. — Žaobinu (kavciju) koja iznosi 5% vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 1. septembra 12. sati pozivom na broj ovoga oglasa i:od glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu. Rok dobave svega gornjega drva je od 15. septembra do konca novembra o. g. U Zagrebu, mjeseca avgusta 1920. Direkcija državnih željeznica kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. ako uničile nemudoma ml SI (navadne in poljske) podgane s „Poginom" škatlja po Kfr- Stenice z „Rapidom" škatlja po K 10-— StUlTke z „Morinom" škatlja po K6'- Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter izborno hitro učinkujejo. Trgovci popnst! Po povzetju f P irnmJID drogerija, Ljubljana, razpošilja: Wolfovn ulica št 3. in