IZDAIA UPRAVA N A' RODNEEA OLEDAIIMA VlJUBUANIURElA OTON ŽUPANČIČ CEIMA6K Spored za 30. teden Drama ^re 9. aprila — Thais. D p6^e^a, 10. aprila — Tosca. Izven. °net^> 11. aprila Zaprto. a Pripravlja Galsworthyjevo socialno igro „Borba“; opera Bizetovo „Carmen“. Začetek ob 8. Konec okrog 1 '• Gospodična Julijci Tragedija v enem dejanju. Spisal A. Strindberg, prevel Ferdo Kozak. Režiser: E. KRALJ- Gospodična Julija...................ga Pregarčeva. Jean, sluga.........................g. Kralj. Kristina, kuharica..................ga Juvanova. Godi se na kresno noč v grajski kuhinji. Don Pietro Caruso Drama v enem dejanju. Spisal Roberto Braeco, prevel E. Kralj. Don Pietro Caruso........................g. Kralj. Margherita, njegova hči..................gna Gradišarjev ' Grof Fabrizio Fahrizi....................g. Terčič. Godi se v Neapolju dandanes. Začetek ob 8. Konec cb 10 Vi. Mrd ko vi Igra v treh dejanjih. Spisal Fran Kosec. Režiser: DANILO. Janez Mrak, gruntar in župan Ivan, v ' , ^n'c'a, njegovi otroci ] •^nezek, ) ' Jurijana Peharnica, gruntarica T°“e, hlapec | . I Ma, dekla | Pn Mrak0Vlh | '•'kob Brodnik, Mrakov svak . artin Rupnik, gruntar ah-ica, njegova hči . . Kobe, gruntarjev sin leznik, kramar in krčmar ®gina, njegova hči .... ail0^0 Pfeifer, postni uradnik Albina, hišna...................... g. Danilo, g. Gaberščik. gna Mira Danilova, gna Lola. ga Danilova. . . g. Strniša. gna Rovanova. . g. Pregare, g. Gregorin. . . . gna Gradišarjeva. g. Drenovec. . . . g. Pint. . gna Bergantova, g. Železnik, gna Lehmanova. °di se v Poljanah na Gorenjskem in v Ljubljani nekaj let ^re(l svetovno vojno: prvo in drugo dejanje pri Janezu Mraku, tretje dejanje pet let kasneje pri Ivanu Mraku. - 3 - Začetek ob 8. Konec krog U* Thais Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Ana* tolu France-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet- Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR- Thais, igralka (sopran)........................gna Thalerjeva. Athanael, puščavnik (bariton) . . g. Levar. Nikias, mlad filozof (tenor) .... g. Mohorič. Paleinon, star puščavnik (bas) ... g. Zupan, Krobyla, sužnja (sopran).....................gna Šuštarjeva. Myrtala, sužnja (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. Albina, redovnica (mezzo-sopran) . . ga Trbuhovičeva. Diva (sopran)..................................ga Levičkova. Suženj (bas)...................................g. Zorman. Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoletj*1 v Tebanski puščavi in v Aleksandriji. Prva vprizoritev 18. marca 1894. v Parizu. Plese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljako'’1' gospodične Nikitina, Svobodova, Špirkova in Bežkova. Corps de ballet. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. V zgodbah svetnikov beremo, da je v 'četrtem stoletju ži'c^ v Egiptu spokornica Thais. V svoji mladosti je bila igralk® Aleksandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture. >’ je nenavadno lepa, toda njeno življenje ni bilo čednostno. IzP.jj obrnil jo je menih, čigar ime ni dognano. Nekateri mislijo, da Je.0v Paphnucij, ki slovi kot najgorečnejši izmed egipetskih iiskc tistega časa; drugi so mnenja, da se je imenoval Serapion Bessarion. O njem pripoveduje legenda, da je pač rešil 1,1 giešniee, da pa je pri tem sam zapal večnemu pogubljenju. W)‘ Povest o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole France snov za svoj roman »Thais«. Jedro in morala slovitega . sni skepsa, ki kot vodilna ideja omogoča razvoj in opravičuje ne) v zaključek romanovega dejanja. »Vem« — piše Anatole FraTn.Cul)je privatnem pismu — »da človeštvu nisem prinesel resnice. W hrepene po absolutnem in tiste, ki najmanj mislijo, najbolj j.j po gotovosti. Med politiki, ki jih poznam, ne vidim niti encS«- bi bil zmožen dvomiti.« Anatolc Francu priporoča dvom, ker ga lnia za vir vztrpnosti, prizanesljivosti in usmiljenja. Ne dolgo potem, ko je roman izšel, je izrazil Paul Desjardins "^enje, da'bi »T hais« utegnila zanimati kakega skladatelja, n. pr. ^assencta. In Massenet je ubogal ter poveril sestavo besedila sv°je opere znanemu libretistu Galletu, ki je v svoji pesnitvi m°f->l seveda opustiti vsako filozofsko razmotrivanje. Izluščil je *„z romana le motiv o nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njena Zrtev postane menih Paphnucij, imenovan v operi Athanael. v l’rva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najdemo starega PUsčavnika Palcmona sredi tovarišev pri skromni večerji. Atha* aelov stol je še prazen. Melanholična fraza v orkestru pripravlja azpoloženjc. Pristopi Athanael in da duška svoji žalosti zavoljo ,.azuzdane ženske z imenom Thais, ki s svojim nebrzdanim živ* Jenjem pohujšuje aleksandrijsko ljudstvo. Pripoveduje, da jo je 1 °znal in celo poželel v svoji mladosti, preden je postal kristjan in eiuh. Sedaj bi jo želel oteti iz objema satanovega. Ko Athanael zaspi, sc mu Thais v sanjah prikaže. Topla in .adna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko se menih prebudi. , 1 mu modri Palemon odsvetuje vmešavati se v posvetne 'ari. odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne greSnico. : Po slikoviti introdukeiji nas povede pesnitev na teraso Niki? tlo'°ya doma v Aleksandriji, Nikias je Athanaclov prijatelj iz m la« s“, nasladnež, epikurejee. V lahnem dialogu, ki ga spremlja h j'.110 taka glasba, svetuje Nikias Athanaelu, naj ostane v njegovi 81 pri veselici, pri kateri bo sodelovala tudi Thais. S porednim pJ^hom na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobyla in Myrtala si cavnika, o katerem pravi Nikias, da je tako zanemarjen, da Se°M -n’ vc^ človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, ko Ati a Thais, ki jo spremlja množica čestilcev in veseljakov, 'anael se seznani ž njo in ji napove svoj poset. staštetji sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa se 0 osti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa in bo li Th - Ve£no lepa. V veliki sccni, ki sledi in ki v njej že podleže *ni|lS nicn*lul> dasi mu tega še ne prizna, sc odigra dvoboj med Ua‘. )rctom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si svetovni te rar>ji. Ko zastor pade, godba ne utihne; polagoma izpodrivajo pr l’ religijozni motivi lascivne melodije. Burnemu prizoru sledi ThirSta *n v srce se8!lj°ča meditacija, ki nas obvešča, da je našla ls notranji mir, da jc rešena. „ V naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je pripravljena o^l 1 rnu. Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri orgijah, hočejo l}e ,°Y. kiirtizane zabraniti. Da prepreči nesrečo, se zavzame Nikias Drv,njl^ 7a- odhajajoča in vrže denar med množico, da odvrne črnost od njiju. Peti sliki vidimo Athanaela in Thais na potu v samostan, krVa~r v°di menih spokornico. Thais je utrujena, njene noge Žar,., 5.", Redovnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ki ga nc bo mt‘la nikdar več. goV(?'av't'ez zadovoljen se vrne Athanael med svoje brate. V nje« to^ . srcu pa je nemir. Kakor Tannhauser Wolframu o svojem ki s pripoveduje Athanael Palcmonu o neozdravljivi bolezni, goVoc. Je polastila njegove duše. V nemirnem, sunkovitem ritmu ri o Thais. Prehajajoča iz mola v dur, izzveni njegova povest v priznanju: »Vse, kar zrem, je Thais! — Thais! — Thais!« ^ sanjah sc mu prikaže Thais najprej kot kurtizana, potem kot re* dovniea na smrtni postelji. V največji razburjenosti odhaja, da bi jo Videl še enkrat v življenju. V zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo sc od sveta. P°^ košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovarišice-Glasba izraža izključno cerkvene motive »Usmili se je, o Gospod;1' pojo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno obličje izraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu se prikaže Athanael. Z ble* dega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje Fausta in Marjetice v ječi. Thais je v smrtni ekstazi, Athanael ji govori be< sede, ki jih ona nc razume, ne more več umeti: »Laž jc bilo vse. kar sem govoril, le življenje je resnica! Reci mi, da živiš! Ne unirl' • — Prepozno. »Sladkost uživam nadzemske sreče« — šepeta 1 hai* — »in odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo... Koga!« Začetek ob 8. Konec ob 11. LEPA VIDA Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Josipu Jurčiču vglasbil Risto Savin. D>rigent: I. BREZOVSEK. Režiser: F. BUČAR. ^[iton, kmet in krčmar blizu Sušaka (bariton) g. Levar. 1(te, njegova žena, poprej šivilja na Reki (sopran)...........................................gna Zikova. eža, gospodinja pri Antonu (alt) .... gna Šterkova. njen oče (bas) ...........................g. Pisarevič. p.oerto, mlad Benečan (tenor)....................g. Kovač. 'etro, njegov prijatelj (bas)....................g. Zathey. !netta, služkinja pri Albertu (sopran) . . ga Trbuhovičeva. l0vanni, sluga pri Albertu (bas).................g. Zorman. p lai plesalka (sopran)..........................gna Chladkova. p0st (tenor).....................................g. Simončič. ^rva deklica (sopran).................... . . gna Vrhunčeva. ri,ga deklica (sopran).........................gna Šuštarjeva. ^0stie, maske, romarji. — Godi se v začetku devetnajstega stoletja 'Zu Sušaka, v Benetkah in na Trsatu. — Plese priredil baletni ister Pohan. — Nove dekoracije je po načrtu akad. slikarja Kle-'c*ča naslikal gospod Skružny. — Prva vprizoritev leta 1910. v Ljubljani. Vida uide ponoči z Benečanom Albertom. Plane Anton na Alberta in ga zadavi; on sam se mrtev: zadela ga je kap. Vida zblazni. Začetek ob 8 Konec ob 11- ZLATOROG Opera v štirih dejanjih po R. Baumbachu napisal R. Braueft prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma. Dirigent: I. 3REZ0VŠEK. Režiser: F. BUČAR’ Katra, krčmarica (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. Jerica, njena liči (sopran)............gna Thalerjeva. Janez, lovec (tenor)......................g. Kovač. Špela, planšarica (alt).................gna Šterkova. Jaka, planšar (bas).....................g. Pisarevič. Tondo, lovec (bariton)................g. Pribislavski- Marko, beneški trgovec (bariton) ... g. Romanovski- j..........................g. Simončič _ „. . . .1............................g. Hus. Benesk. trgovci ,..........................g E,.klayec. I..........................g. Ribič. Učitelj.......................................g. Povše. j .... .............gna Vrhunčeva. Rojenice ..............................gna Šuštarjeva- I ga Trbuhovičeva. Strelci, gostje, otroci. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Sv° ® dova, Chladkova, Špirkova in baletni zbor. — Nove dekor3 naslikal g. Skružny. Godi se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini 18. stoletja. - 8 — I. V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez preno-^evat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga prijazno Pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za mizo. •lasa pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Triglavom, o kraljestvu belili žen, rojenic. Čreda belili divjih koz, na čelu Jim Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svari Janeza, naj nikar ne strelja na ^atoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska roža, katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine. Oni Pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga in odklene Njegovim zlatim rogom jamo v Bogatinu, kjer se nahaja ogromen zaklad, — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika Špeli, ona ™> dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže lltll|ien na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorogu, II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše. °Kata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho Jezuščka, 1,10 ii poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke Prosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalnem trL'l)anju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Trente Prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, j|roslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na prag Cltie Jerica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — ali tudi I • Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater > naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem Katro 0c*Poru dovoli. Ul. v gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat po r‘cii Spela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Janez oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji podari S0Dev- x k * cvetic in odide. Spela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ, da z',est le tisti mladenič, ki so mu stale ob zibeli rojenice. Jerica to Pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da ji je j. re't°l in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojenic. Špela pa se ^a'ic roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti blesteče J)o^ante lz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti zadoni ni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, med *]irf\i i, . °ogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije krasni eric: .. ’ 11 takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji podari - 9 — za spomin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopi'’*1 Janez vidi vse to in prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pog>1'11 njiju srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide. IV. V kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Pre' bujene po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu rojenic. Ko se prikažejo planinske koze z Zlatorogom, se štruci0 vse cvetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreli*1 Zlatoroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj Pa^e mrtev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtvega IV — 10 — Začetek ob 8. TOSCA ^el(Hlrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala J- Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dir'gent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. w0r'a Tosca, slovita pevka (sopran) . . gna Zikova. ‘ ario Cavaradossi, slikar (tenor) .... g. Kovač. ar°n Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. e8are Angelotti (bas)............................g. Zorman. ^rkovnik (bariton)................................g. Trbuhovič. ^P°letta, birič (tenor)..........................g. Mohorič. ‘ c'arc°ne, orožnik (bas)........................g. Vovko. p nicar (bas)....................................g. Perko. as^'1- •..........................................gna Šterkova. rdinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. *• V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. jege^nKelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz iat i|!n Se s^tri)e v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov pri-ra(j ’ Ka spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cava-|0 ^'*eva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki ®0iUi ^avaraci°ssi> vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu tarj lri- Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod ol-sIm 'J1 žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred za-skrjj m sa Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj se i^ta V n)egovi vil‘> a^° pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba od-Sp0 ’ ^carpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi liubf * Poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi, Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi - 11 - v stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici naS«* pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče P° ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasleduje!0 Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi Pr' večerji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posreči^ prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privest Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve na' raščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjak' Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca izdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vef’’ da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossi!3, tako da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotuj' Scarpia ga ukaže usnutiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se Scarpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da ' mu uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali hoče Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov* vza me vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h C;.varad°s siju. da bi ž njim pobegnila. III. :^a vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca Pr* ja pismom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, bo 1>; na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, naj Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno st pred puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, se le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grad® globočino. - 12 - K znamenju časa. Tuji časopisi so nabiti z noticami o gledališki umetnosti, 0 teaterskih osebnostih, o življenju igralca. Tudi pri nas smo ^Pažali vidno naraščanje interesa za gledališče in njega de- vce. To je razveseljivo dejstvo, kajti veliko zanimanje za ? e('ališče in lepe umetnosti sploh je vedno znamenje mirnih 11 urejenih razmer. 1 Ko so se v sedemnajstem stoletju častiti meščani mi-ohiSk' P,-eveč zanimali za gledališče in igralce, so vprašale v asti svetega Karla Boromeja, ki je bil tedaj nadškof mesta. p6 bi ne bilo pametneje vsa gledališča kratkomalo zapreti. .Jesvetli pa, ki ni bil samo pobožen, temveč tudi moder mož, k °dgovoril: „Zakaj neki? Cim bolj se zanima ljudstvo za l^edijo, tem manj se bo zanimalo za politiko, in tem rajše Popustilo vodstvo države nam.“ 8v . Tako je bilo takrat. Tudi pri nas se je zanimala publika ječasuo za imenitne kravate gospoda Danila, ali pa za b 0 suknjo in za prekrasne svetlosive, modne hlače gospoda ^ Uslava, ali pa so imele dame pri jourfixu tema na račun dal ereveljčkov a la Margot, tedanje subrete — in tako Čas, doba valut se je zadela tudi ob Talijo in tudi v 1 državi ni več tako veselo in svobodno kot prej . . . ^at • °- Socialne razmere, krize in draginja, zahteve '"or ?a*ne oblike, ki jih zahteva izvrševanje poklica, so pri-drii • . 'gral<^, (*a Je tudi on začel zbliževati svojo pot z °sta • ' stanovi, z meščanom, z državljanom. S tem pa je (a V|* ono osamelost, ki je bila izključno le njegova in prav auielost je bila tako diven čar njegovega poklica. korau se ,n*> da je borba igralca za one meščanske težnje Se zoper naravo; kajti naj se trudi še toliko, popolnoma Hie8t V ne bo posrečilo nikoli, in čeprav postane morda o^ati' SVe*-ova^ec član narodne skupščine; vzlic vsemu _ple,"e zase, in nosi kot poslednji reprezentant Vs6m bleska aventure in opasnosti, ki je bila svoječasno dana Utnetnostim. 0n v preprosti zunanjosti igralčevi je neka posebnost. Vj Po sebi je drugačen kot mi, njegova vnanjost je Svečana, daljna, tako nekako klasična, rimska. Velika - 13 — podobnost je med igralcem in duhovnom; in ta skrivnostni podobnost spominja na to, da je izšla tudi igralčeva umetnos iz misterija religije: antični teater je bil služba božja in in°' derna tragedija se je rodila iz velike maše na velikonočni nedeljo ... In Velika maša naj bo beseda govorjena z odr®1 Med igralcem in duhovnom, ki sta stoletja bojevala boj, Je vendar prastara bratovščina še iz jutranjih ur zgodovine. Igralec je tedaj močan, če stoji ob strani vsakdanji8 življenja, vsakdanjih teženj. Morda bi bil kot tak prekraseI1 občinski svetovalec in morda bi njegova umetnost od ne trpela škode — no oni svetli sijaj, ki ga obkroža, *,s se gubi in izgublja . . . Življenje obstoji danes iz številk, to igravec se jim ne more izogniti morda manj kot drugi no v Danilovi kravati je bilo več moči in več duha, kot deveterih manifestih za zvišanje doklad . . . O hudožestvenikih. Toda Potop je bil samo intermezzo. V glavnem pa so llas hndožestveniki bogato obdarili s predstavami, ki so v ®v°ji smeri tako dognane, da jih lahko imenujemo popolne, ^elo Potop so ponekod poplemenitili, da je dihnilo vate nekaj Veci\osti: v prizoru postavim, ko so po obupno-razvratni noči z°pet pozdravili že na vekomaj jim izgubljeno luč, jim je ^sevala z obrazov kakor tajinstvenost prastarih kultov iz °be. ko je bilo solnce človeku najvišje božanstvo. To je res 'z°r notranje režije, ki izčrpa vse možnosti, da pride slehrna, 1(11 samo od daleč naznačena vrednota dela do izraza in ! jave. Že samo zaslutiti vse te možnosti ni vsakemu dano, aJ sele prikazati jih. Taki vzleti nad banalno realnost, taki oliski v neskončnost, ko ti je, kakor da si se nagnil z "le sveta nad ocean brezčasja in brezprostorja, so znak aKe umetnosti, ki klije iz globokih doživetij in raste od je° aJ navzven; najredkejši so v gledališki umetnosti, ker • nek način sekundarna, zidajoč na temelju že ustvarja"11 umetnin. Hudožestvenikom pa so ti zagoni tako naravni svojstveni, da jih po mojem odlikujejo od drugih gledaliških r To, in ne kar se zdi navadni realizem kot verna slika Vai ' (la.ie n.iih vprizoritvam tisto brezpogojno prepriče- vat in zagonetnost; kajti goli realizem je na dlani. j V zvezi s tem je tista pobožna skrb za besedo, ki vede v edno do nekake navidezne dvojnosti podajanja, ki je pa *a‘lnjem vendar najvišja enotnost, izvirajoča iz tankega ^1jVanja svoje naloge: igralec kakor da se neprenehoma za Ust govorica predstavljane osebe, predahnjena z >He(j Poetovo. Prepričan sem, da bodo njih vprizoritve tudi faz že s samo zvočnostjo pele slavo mnogoliki iz- usti ruskega jezika. Jav'eda, da govori za Smerdjakova in Dostojevskega obenem, ■^strova in Čehova hkrati. Zato ti zveni skoro iz vseh — 15 — Cene prostorom Parter Drama Opera Sede/, I. vrste 30 K . . 40 K „ II. III. vrste . . . • 26 „ . . 35 . , IV, —IX. vrste . . . 22 , . • 30 , „ X,-XIII. vrste . . . 18 . . . 22 . Dijaško stojišče .... 4 . . 4 „ Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 130 „ . . 180 „ Balkonske lože za 4 osebe . 90 . . . 130 . Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 25, . • 30 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . 20 . . • 25 „ Balkon Sedež I. vrste • 20 „ . . 25 „ „ II,—III. vrste . . . . 13 „ . . 20 „ Galerija Sedež I. vrste ■ 9 . . 10 „ II.—V vrste . . . 7 „ . 8 „ Stojišče . 3 , . . 3 . Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (0Pe^u gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% P0'' in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljerv - 16 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. ^1 "st. izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-Pr( ^ ^ar°dnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 'lelijj ■ In ^ruS0(ii kratke članke o važnejših dramskih in opernih Golialn njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Alojji’. ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, ^ Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITPIJSK« TISKPiRNn V LJUBLJANI.