111. številka. (T Trata, ▼ četrtek xjutny dne 16. septembra 1897.) Tečaj XXII. „BDINOIT" Uhaja po trikrat na teden t testih It-danjih ob torkih, 6«trtklh !a fobotah. Zjatranjo isdanje ii-haja ob 6. ari zjutraj, veierno pa ob 7. ori večer. — Obojno Isdanje stane: ta jedsamaioo . f. 1.—, ima AvatrlJ« (. 1.50 ■a trt meaec ... 3.— . „ , 4,10 H pol lata ...<».— . , , D— «. VW Into . . , IS.— ... 18— ftaraialas I« plačevati iapr«j m uriiN ftrai priletele ■»reonlne •• sprava aa •ilra. Potauičoe itevilke ae dobivajo v pro-dajalnloab tobaka v Irntu po S n?i. laven Trata po 4 nvt. EDINOST V Oglaai aa ra&oa« p« tarifa v petita; « aaalave i debelimi Arksal ae pladnje proator, kolikor obaega navadnih vrat le, Poalana, oamrtniee In javne labvale, domači oglaai itd. ae račnnajo po pogodbi; Tal dopiai naj aa poiiljajo utednintvn olioa Caaernaa it. 13. Vaako piamo aort biti frankovano, ker nefrankovann ae aprejemajo. Bokoplai ae ne vrtajo. Naročnino, reklamacije in oglaae apre- jena* upruvniitvo ulica idolinc plc« oolo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklaaia flije ao proate poštnine, Clatllo alovanskaf« politiinaga društva mm Primoraho. , F fiM.oiN J« mm i" A"% Resolucije, viprejete na vseslovenskem shodu v Ljubljani dne 14. septembra 1897. Splošni politični položaj. 1. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod jemlje združenje vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev z veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program „Slovanske krščansko • na-rodne zveze". S. Slovenskim in istrsko - hrvatskim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje in se poživljajo isti, naj vstrajajo v parlamentarni večini, dokler bode, odločno in neodvisno od trenotnih vladnih teodenc, dejansko izvrševala svoj program. Jezikovno vprašanje. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva da se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 91. dec. leta 1867. št. 142 drž. zakona zajamčena narodna in jezikovna jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju izvrši tudi glede slovenskega, oziroma hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Zahteva se torej, da so na vseh državnih uradih v teh deželah uradniki, ki jmajo občevati s slovenskim, odnosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega, oziroma hrvatskega jezika in da se jezika neveščim, že nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem. Istrske in tržaške razmere. Zbrani na vseslovenskem in istrskohrvatskem shodu pozivajo svoje poslance v državnem zboru, da skupaj s svojimi zavezniki zahtevajo z vso odločnostjo od c. kr. vlade, kakor pogoj za podpiranje iste; I. da se že dolgo trajajoči sistem v pokrajinah Trstu z okolico in Istri, kakor je i v vsem Primorju, idoči naravnost na zator slovenskega in hrvatskega naroda, korenito spremeni; da se za- dovolji v osnovnih državnih zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev in Hrvatov, v cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih in gospodarskih stvareh ; ter v obče, da preneha njih neznosno stanje in da se žnjimi postopa po zakonih, kakor ravnopravnim! državljani in ljudmi; II. posebej gleda Trata z okolico: 1. da se urede v mestu Trstu in okolici ljudske šole tako, da se slovenski otroci poučujejo v svojem materinem jeziku; 2. da se za tržaško okolico — vseh šest okrajev — u s t a n o v i p o s e b n o c. kr. o k r, glavarstvo za preneseni delokrog povse neodvisno od tržaškega magistrata, a odvisno naravnost od c. kr. namest-niitva v Trstu; 3. da se, oziroma na volitve v državni zbor, izloči okolica od mesta ter da okolica sama voli svojega poslanca. III. posebej glede na pokrajino Istre: 1. da se, pod uplivom organov c. kr. vlade in tudi z novci hrvatskih vernikov, ne odgajajo duhovniki, skoro izključno sinovi italijanskih roditeljev, v talijanskem jeziku in duhu, ter se nastavljajo med hrvatske vernike duhovnici talijanske narodnosti in čustva, nevešči hrvatskemu jeziku — kakor se to dogaja posebno v jedni diocezi — ampak da so hrvatske vernike vzgajajoči duhovniki vešči hrvatskemu jeziku in zavzeti za blaginjo hrvatskega Jjudstva; \ 2. da se za 17.000 hrvatske odnosno tloven* ske dece, neimajoče šole, ustanove hrvatske odnosno slovenske ljudske šole in da se tudi obstoječe ljudske šole preurede tako, da bode vsa deca poučevana v svojem materinem jezikn; ter da se odpravi zakon o šolskih taksah, kakor nasproten razvoju ljudskega šolstva; 3. da se za 140.000 Hrvatov in 44.000 njim povse sorodnih Slovencev ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom; 4. da upravne oblastnije rabijo z Hrvati in PODLISTEK Lari-Fari. Spisal: Srakoper. I. Če žabo v luži začnć kreketanjo, Poberi kamen, vrzi ga vanje 1 Fr. Levstik. Pri Hrastnikovih so imeli tisti dan dvajset najetih: kopaii so krompir. Mati so kuhali kosilu, Micika pa je v veži pripravljala veliko pletenico, v kateri je — nova je bila tedaj — tisto leto o Velikinoči nesla „že-gen" v cerkev. Uložila je že sklede, žlice in vilice — nožpv za cmoke ni trebalo — kruh in Čutaro Btndenčioe, ko so se oglasili mati: „Micika, ali je lun doma?" Brhko dekletce je prihitelo v kuhinjo presli-lavši zadnje besede. .Kaj bi radi, teta P" je vprašala, pripravljena ugoditi svoji rednici. •No, polndne bode sedaj, sedaj; imate že kaj kuhanega ?' se je oglasil Ivan pri kuhinjskih vratih, .pripravite mi malo, jaz moram hitro na postajo, danes pride moj prijatelj Franjo Lovec z gospodom z Vrha." Čez nekaj časa je stala južina za Ivana na vežni mizi, na katere drugem koncu je postavljala Slovenci hrvatski odnono slovanski jezik, da ne zavlačujejo tudi najjednoitavnejih rečij in ne delajo zaprek, ampak hitro, zakonito in nepristransko rešavajo vse zadeve in podpirajo hrvatsko in slovensko ljudstvo, zanemarjeno ne samo v prošlih, nego i v novih, novejših in najnovejših časih ; 5. da c. kr. sodnijske oblastnije rabijo z Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, in sploh po zakoniti in predpisih postopajo ter da se že jedenkrat c. kr. okrožno sod šče, obstoječe za velik del Istre, umesti v tako mesto, kjer bodo zamogli po človeški bivati hrvatski tužitelji, obtoženci kakor tudi njih svedoki in branitelji, in kjer bode omogočena hrvatska porota; 6. da se o volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor pazi na to, da se vršijo zakoni, da vlada re-1, iu da bode volilcem zajamčena sigurnost, ter da se stanje v istrskem zboru in odboru, ustvarjeno in vzdrževano nezakonitimi in nasilnimi sredstvi, spremeni v zakonito in da se zbor ne le premesti v drugo najprimitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego ukrene potrebne mere, da bode vsaj v tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamčena sloboda in osebna sigurnost; J 7. da se ukrtnejo vse mogoče mere, katerimi bi se povzdignilo toli zanemaijeno gospodarsko stanje hrvatskega in slovenskega ljudstva sploh, in še posabej, da se mu pomore v bedi, ki ga čaka vsled jako slabe letošnje letine. (Zvršetek pride.) Micika, zbijajoča šale z danes nekako resuim bratrancem, lonce v pletenico. „Bodeš pa vedno tičal ta* na Vrhuw, pripomnila je mati in prisela k Ivanu, ki je se slastjo užival jed. .Včasih si hodil k gospođu župniku, in jaz sem bila vesela, sedaj pa se ga izogiblješ... sedaj, ko bi ti on svetoval najbolje, kam se ti je obrniti. Veš, počitnice so pri kraju in za te skrajni čas, da se odloČiš in mi poveš, kaj misliš. — Le pojdi na Dunaj, ali vedi, jaz... »Lepo vas prosim, molčite vendar jedenkrat o tem; ne jedenkrat, desetkrat moram čuti to govorjenje iz vaših ust, pri tem pa sam ne vem, kako naj storim. Da pa bode kraj temu, vam povem danes zvečer, kaj hočem biti". Bavno je hotela tudi Micika poseči vmes, ko je zazvonilo poludne. Mati so molili sklenenimi rokami „angeljevo češčenje", potem pa so pristavili jeden „očenaš" in „češčeno Marijo", da bi se moj sin odločil po moji želji. Po molitvi pa je vzel Ivan klobuk in naglo odšel na postajo. „Tri srake, tri babe, pa je cel s6jem", pravi pregovor, pri Hrastnikovih pa je bilo dvajset najetih — bab. Johana Otavšiča je prva zapazila mater, ki so nesli južino na polje. Prihitela je, da izpodkoplje še par grmičev krompirja pred jedjo. Kaplonova Jera se je jezila proti Betankovi Franici nad Ivanom s tako sveto jezo, da se je Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu, Odkar obstoji „Delavska zavarovalnica proti nozgodam v Trstu', ni bilo v nobenem slovenskem časopisu o tem važnem zavodu govora, obelodanila sta le dva dopisa „Slovenski List" in „Agramer Tagblatt". In vendar nam je predobro znano, da ni niti jedne okrajne bolniške blagajne razlegalo onkraj Kolerčkovega skednja : »Vselej je bil tako prijazen z menoj, letos me pa kar več ne pozna! — Rezika, kam pa pojde?" Izprego-vorivši se je naslonila na motiko in tako pričakovala odgovora. „E, kam pojdel V .lemonat1, kam paktt, se je oglasila stara Barbka, „o, to bode lep gospod, pa kako lepo bode pel novo mašo 1 Potem mu bo« demo morale reči vsi: Vi,jat" „Eja, škoda bi ga bilo", je odgovarjala Su-ščeva Liza, mlado dekle, „tak fant je za kaj drugega, nego za gospoda". „Oj ti poredni svet, mladi ti 1" zahudovala se je Savelitova Nežika in namahnila motiko proti Lizi, „to bodete vsi mladi škripali v peklu z zobmi". „Kaj pak, vi ne bodete mogli, ker jih nimate", ponorčevala se je Brojančeva Mica, živa punica, kakor jej je rekel gospod kaplan, ko ga je nekoč nadlegovala z veliko prošnjo. Seveda je ona odvrnila, da so punice iz cunj, ona pa da je dekle; toda gospod Matija se ni premaknil od svoje trditve. „Uh tii, tiii 1 Kadar bodeš ti toliko stara, kakor sem jaz — Bog mi odpusti grehe — bodeš imela še drugačne čeljusti!" hudovala se je nad njo Savelitova in jezno pobirala krompir v koš. (fcride še.) na Kranjskem, katera bi bila zadovoljna z upravo lega zavoda, kar se je najbolj pokazalo na zborovanju zaveze ukrajnili bolniških blagajnic t Trata. Oni dopis „Slovenskega I/sta" so delavski krogi splošno odobravali, gospodo v Trstu je pa jako neugodno dirool, in vendar dopisa ni bilo mogoče očita i, da je enostran, ali neistinit. Splošni molk dokazuje, da imamo malo, re*, jako malo Ijndij na čelu okrajnih bolniških blagajnic, kateri zastopajo resno in odločno interese poškodovanih delavce? in njihovih rodbin. Veliko se govori pri nas na raznih ljudskih in delavskih shodih, toda o delavskem zavarova- f nju se trdo molči, kakor da ne bi bilo potrebe dati o tej stvari pouka, in kakor da bi bilo z današnjimi zakoni zadošfieuo že v v»eh ozirih. Zato je skrajua potreba, da se gospodje, ki sklicujejo ljudske ali delavske shode, lotijo tudi tega dela, da poučavajo zakon okrajnih bolniikih blagajnic in delavskih zavarovalnic, in da poten poačavajo ljudstvo ne samo o dolžnostih, ampak tadi o pravicah, ki jih imajo posamni členi. Kaj je vzrok, da napreduje socijalna demokracija? Od leta 1888., odkar se je izdal zakon okrajnih bolniških blagajnic, imajo v Avstriji skoro 60% vseh okrajnih bolniških blagajnic soc jalni demokrati v svojih rokah. Ako bode mlačnost in in nebrižnost drugih krogov za to stvar še dalj časa trajala, postanejo socijalni demokratje skoro posrstuiki vseh teh eminentno humanitarnih zavodov. Prasajmo se, zakaj? Današnji delavci so nezadovoljni in tudi pri nas je še veliko nevednih. Celo veliko število delodajalcev nima uiti pojma, kij so okrajne bolniške blagajnice, kaj^delavska zavarovalnica proti nezgodam. Le to ved6, ko dobivajo plačilni list, da.morajo plačati. O pravici o volitvah ni ne duha ne sluha. Vsakdo pravi: Naj si volijo, kogar hočejo l Nekateri resni možje smatrajo to cel6 za državne zavode, na katerih posamezni nimajo nič govoriti, še manj pa odločevati. Ali bi bilo mogoče, ko bi se delavci zavedali svojih dolžnostij in svojih pravic, da bi jim delodajalci več odtrgovali od zaslužka, nego je zakonito dovoljeno ? Gotovo ne 1 In vendar, koliko se pri tem greši proti delavcu ! Naj nekoliko poja* snimo stvar. Vzemimo, da ima delavec na dan po 1 gld. 60 kr. plače. Podjetnik ga zavaruje v kategorijo * jednim goldinarjem na dan, to je v prvem razredu, in plača v okrajno bolniško blagajno 75 novčičev na mesec. Drlavcu more odtrgati 50 nč., podjetnik pa doplača iz svojega 25 nvč. Kako se godi tedaj nevednemu delavcu ? Na primer: Delavec dela tri mesece pri podjetuikn, kateri mu na koncu odbije od celega zaBlužka tri odstotke, češ, to moram oddati okrajni bolniški blagajnici in delavski zavarovalnici proti nezgodam. Poglejmo si ta račun bolj natanko! Delavec je delal ves Čas, namreč v treh mesecih 70 dnij in zaslužil po 1 gld. 50 nvč. na dan, torej skupaj 105 gld. Podv-zetnik plača v blagajno za tri mesece trikrat po 75 novčičev ali skupaj 2 gld. 25 nč. Od tega denarja ima pravioo odbiti delavcu od zaslužka le trikrat po 50 novčičev ali skupaj 1 gld. 50 nvč., 75 novčičev in donesek za delavsko zavarovalnico pa mora po zakonu sam doplačati. V resnici pa podjetnik odbije delavcu 3/0° od vsega zaslužka, kar od 105 gld. znaša 3 gld. 15 novčičev. Tako se delavec zatira po krivici. VpraSarao gospode načelnike okrajnih bolniških blagajnic, ali ni to resnica? Ne rečemo nikakor, da vsaki podvzetnik dela tako, a vendar jih je še dandanes dovolj. Ali I je čudo, da so potem delavci polni nezaupnosti, in da najraje drve za tistim, ki najbolj hujska proti zakonom ? Kako bi se temu odpomoglo ? Mi pravimo: z javnimi shodi! Treba bi bilo uprizarjati shode in poučevati delodajalce in delavce, dramiti jih, vzgajati jih, da se bodo zavedali ne samo dolžno-stij, ampak tudi pravic, o katerih danes ne vedd skoro ničesar in menijo, da je vsejedno, kdo upravlja te važne zavode. Nihče ne dvomi, da lahko postanejo ti zavodi, ako so v pravih rokah in ako so delavci zavedni, pravi blagor delavcem trpinom. (Zvršetek prih.) d o pTs i. Potovanje po Pomjantčinf. [Izv. dopis]. Dovolite, gospod urednik, da vam še jaz kaj povem o svojem potovanju po Pomjansčini, posebno pa o Krkavcih Tukaj Vam je bilo minolo nedeljo bolj iivo, nego je bilo v Tista za časa štrajkov. Vse je bilo na nogah, kar hoče le malo dišati po laikem. Prvi seveda je bil novi poglavar vaški, ki si je svoje razmršene mostače med vsemi najbolj porogljivo vihal ter kričal, da ga je bilo slišati daleč na okrog po viej vasi. Radoveden, kaj to kričanje pomeni, vpraSal sem enega, kateremu je poglavar roge kazal pod nos a svojimi umazanimi rokami in dolgimi nohti. (Verjemite mi, da je imel dolge nohte, kakor nekdo kremplje.) — Zdaj sem zvedel, da bodo zopet v kratkem občinske volitve v Pomjanu. Razpravljati je torej treba, kedo bi bil najboljši za župana. Dobro pa treba paziti, da ne izberejo kakega moža, ki bi jim hotel koristiti, ker za občno korist ne mara* jo od iredentovske laške gospode nadahnjeni Ki kav-ški lahonfiiči. Dobro so to dokazali takrat, ko so imeli dobrega svetovalca, ki jim je začel graditi cesto za male stroške. Ker so vajeni hoditi le po j slabih potih, ter so se prestrašili pred lepo cesto, so se hitro vzdignili proti navedenemu svetovalcu ter ga izbacuili iz občinskega zastopa o prihodnjih volitvah; seveda je ostala cesta le na pol storjena. Danes pa je taka, da še koze težko hodijo po njej. — Kdo naj torej župani v Krkavcih ? On, ki zna najbolj kričati ? Oo, ki je najbolj protiven narodni stranki ? On, ki vam največ bosih nabrenka na vaša ušesa? Pazite dobro Krkavčani, kaj govorijo vaši prijatelji, ako hočete dobro sami sebi 1 Šolo bi vam radi spravili v žleb! Le verujte jim, ki vas že leta vodijo za nos. Vam pred volitvami vse obetajo, kar vam le srce poželi, svoje obljube pa nikdar ne izpolnijo, ker jim je za vas, kolikor za minoli pust. Verujte onim, ki so vas pripravili tako daleč, da že skoraj nimate nobenega poštenega vodnjaka, nobene poštene ceste,, da skoraj res ne bode mogel priti do vas nobeden, da bi vam resnično pojasnil vašo bedo, katere nočete spoznati sami. Cesta se ram je popravljala; most se Vam je zgradil, šola se vam je postavila, da se vasi otroci uče, kar bodo neobhodno potrebovali v poznejšem življenju; sami vidite, da je to dobro, sami pravite, kako lepo je videti otroke v cetkvi z molitvenikom ; a ko pride k vam ona klepetulja, ki sicer slabo vidi, pa še slabše govori, verujete jej, kakor bi prišel angeij ter Vam prinesel veselo oznanilo. Le verujte onemu staremu kosmatincu, ki hodi od hiše do hiSe (samo v cerkvi mu zrak slabo dela, ne pa v zakajenih kuhinjah) ter Vam pripoveduje o blaženi Italiji, kako dobro je onstran morja, kjer ni treba plačevati davkov. (Ko bi bilo res tako dobro, gotovo bi ne bil prišel stradat v Krkavce, najmanj pa on ) Ako mu bodete verovali ter hodili za njim, kmalo tudi vi ne boste plačevali davka, ker ne bodete imeli ničesar. Le verujte Miklavža in Pepelna, ki se modro držita, kadar vam pripovedujeta tako debele, da bi jih lahko kar z roko prijeli; ko vam pa hrbet pokažeta, se Vam pa seejeta v pest. Ne dajte se več motiti od samih golih in i bosih obljub, ampak glejte, od kod vam prihaja korist. Ne plašite se, ako vam žugajo s pestmi, saj smo še v Avstriji, kjer se najdejo postavni možje, da jim ohladijo jezo, ter vzamejo vas v svoje ' varstvo. Torej Krkavčani: le hitro spoznajte svojo korist in pokažite jim hrbet enkrat za vselej! ; __________Popotnik. ! i Politiike vesti. V TRSTU, dne 16 septembra 1897. ' O položaju. Hitrimi koraki se bliža dan, ko | se gg. poslancem zopet otvorijo vrata državno- , zborske palače. A barometer kaže na hude boje. j Na jako ciničen način preludira dnevu 23. sep- i tembra glasovita ,N. Freie Presse". Opaža namreč : res je, da se jeseni morajo sniti delegacije, res je, j da treba dovoliti skupni proračun, res je, da nujno ! treba vsaj začasno urediti carinarsko in trgovsko z Ogersko, ako nočemo da nastane grozna izmešnjava • na gospodarskem polju. Vse to je res, ali istotako j je res, da se v zbornico poslancev povrne sopet , — obstrukcija. Ali razumete to? Nemška obstruk- . cija bode vsemi sredstvi skrbela za te, da se ne i izvrši uprav to, o čemer pripoznava tndi nemški J list, da je nujno potrebno. Potem ugiblje nemški list, kako bi desnica utegnila udušiti obstrukcijo ia prihaja do zaključka: ker je sedaj ves narod nemški v obstrnkciji, morali bi upogniti ves narod. — Brez zamere: tu se je prigodila mala falzifi-kacija. Upogniti bode treba res, a ne naroda nemškega, ampak one, ki zahtevajo za narod nemški, česar mu avstrijska drŽava dati ne more, ako hoče živeti kakor samostojna država t In .Neue Freie Presse" je še tako odkritosrčna, da priznava željo Nemcev, da obstrukcija postane institucija, za tako dolgo, dokler ne bodo Avstrije vladali zopet — nemškoliberalni židje. V tem zmislu prorokuje ,N. Pr. Presse" viharje, kakoršnih še nismo doživeli v Avstriji. Tako računa ,N. Fr. Pr." Sedaj pa treba počakati, kakove račune napravi eksekutivni odbor desnice, ki se je sešel danes na Dnnaji in ki se menda posvetuje ravno o tem, kako ukreniti, da ne bi prišlo do tega, kar prorokuje nemški list. Po8l. Stranskj da je baje poročevalec o raznih predlogih in nasvetih, kako zlomiti nemško obstrnk-cijo. Vederemo I Iz oficijelnoga vira javljajo, da se državni zbor zopet otvori brez posebne slavnosti, torej tndi brez prestolnega govora. „N. Fr. Pr." vidi tudi v tem znak slabosti Badenijeve, ki da si ne upa govoriti o lastnih nakanah. Grof Badeni se je povrnil na Dunaj. S tem dogodkom v zvezo spravlja .Piccolo" vest, da so nekateri italijanski poslanci povabljeni na Dunaj. Sam grof Badoni da jih je pozval na posvetovanja. To utegne biti domišljava italijanska ,0^servatore"-ova raca v novem ,Pic-colovem izdanju. Pa tudi če je resnična, mi se gotovo ne bodemo rezgrevali radi nje. Grof Badeni naj stori, kar mu srce veli. Ako meni, da sme iskati svoje sreče v zvezi z Italijani in v naaprot-stvu z Jugoslovani, tedaj slobodna mu pot. Stori naj, česar menda opustiti — ne more! Naši računi so čisti. In ako se bomo držali teh račuoov« kakor smo jih sklenili na vseslovenskem shodu, poten utegnemo doživeti v nedolgem času dokaz, da se groi Badeni se svojimi koketiranjem z Italijani ni izkazal — dalekoglednega politika! Različne ve«ti. Vseslovenski shod« Na stotine in stotine zaupnih m6ž je bilo včeraj zbranih v metrO' poli slovenski. Cvet naroda slovenskega se je se* stal včeraj, dne 14. septembra, da v bratski zlogi izjavi svoje menenje o sedanjem politiškem polo-ženju našem in o potih, po katerih nam bode hoditi v hofWe, da si zboljšamo kulturno in gmotno stanje sedanje ter da si osiguramo narodno bodočnost. Na stotin6 razumnih slovenskih mož je ma-nifestovalo včeraj, da se je narod slovensko-hrvat-ski jel zavedati svoje vrednosti v veliki rodbini narodov avstrijskih ter da ima pravico zahtevati, da se mu podele vsa ona prava, katerih so 2e davno deležni drugi narodi Na stotine in stotino — mi seo cenili vso zbrano množico na 2000 dni — jih je prihitelo od vseh krajev slovenske domovine; prihitelo je sinov bratskega nam naroda hrvatskega iz tužne Istre, iz Banovine in ia Dalmacije. A tudi bratska nam naroda češki in malo« ruski doposlala sta nam po svojih zastopnikih zagotovilo o neporuini solidarnosti med slovanskimi plemeni avstrijskimi. Takega shoda še ni videla slovenska domovina. Bilo je pač že sestankov, taborov, na katerih se je shajalo ua tisoče sinov in hčera našega naroda, ali nijeden teh shodov ni dosegel včerajšnjega glede na odličnost zbranih mož iz vseh slojev naroda, glede na soglasnost v čutstvo vanju, glede ua pomembnost izjav na adreso vladi in menda tudi glede na resnost in kritičnost trenotkov, v katerih so se storili ti sklepi. To jedno rečemo lahko: ako bodo naša de« janja odslej odgovarjala včerajšnjim izjavam in sklepom, ako bodo naši poslanci postopali odslej v istem soglasju, kakor so nastopali včeraj, ako jim bo le — kakor so zatrjali včeraj — vsikdarin vselej vrbni zakon — blagor naroda, ako se ne bodo plašili — kakor je posebno slovesno pov-darjal jeden gospodov poslancev — siti večletne opozicije in najhujših borb, ako bi tako zahtevala korist naroda, tedaj bi se smeli u đajati nadi: da se je včerajšnjim dnem postavil mejnik med žalo* stno minolostjo in nadobudno bodočnostjo. Predsednikom shoda je bil izvoljen dr. Anton Gregorčič; častnimi predsedniki: dež. glavar Oton De tel a, ljubljanski župan Hribar, dr. B a r w i n s k i, baron R u k o v i n a in dr. S t r a n-s k y ; podpredsedniki : dr. J n r t e 1 a, poslanec E i n s p i e 1 e r in Nabergoj; zapisnikarji: dr. O t e g o r i n, dr. M e d v e d, dr. R o s i n a in dr. Žitnik. O storjenih sklepih, o iznstenih govorih, o ▼sprejetih resolucijah bode še govoriti in mnogo. Za danes smo jeli objavljati resolucije. Jutri pričnemo s poročilom, v kolikor nam bode dopuščal skromni prostor našega lista. O shodu za danes le par podatkov. Udelež-nikov je bilo — kakor že rečeno — blizn 2000. Poleg domačih gospodov deželnih in državnih poslancev — katerih imena nočemo navajati tu — je bilo na shodu mnogo drugih odličnjakov. Iz Zagreba so došli načelnik kluba stranke prava in poslanec baron R n k o v i n a ter poslanca David Starčevič in dr. Potočnjak; v imenu Čehov sta došla drž. poslanca dr. S t r a n s k y in dr. Stojan; v imenu Malorusov posl. Barv hiški. Nadalje sta bila na shodu veterana prvobo-rilcev naroda slovensko • hrvatskega : gg. Luka S v e t e c in dr. V i t e z i č. Povdariati treba, da sti bili častno zastopani tužni pokrajini naši: Istra in Koroška. In koga ne bi bilo ganilo do solz, ko so devedli v dvorano blizo 90ldnega starčka, prošta Serajnika iz Tinja na Koroškem ?! To je rodoljnbje 1 Cvetje v zimi 1 Ne, dragi Koratan! Še nisi zgubljen. Dobro snamenje je to za>odočnost koroških Slovencev, ako se za njih trudijo na daljnja pota taki srebrno-lasi možje, ki bi potrebovali pokoja. Navzočnost tega starčka na vseslovenskem shodu je posvetila ono misel, ki nas je dovela sknpaj, misel vseslovenskega rodoljnbja, razširjena po vzajemnosti z drugimi slovanskimi plemeni. Zvečer je bil banket, katerega se je udeležilo do 400 oseb. Tudi na banketu je bilo mnogo govorov, ki pa so se vsi združevali v isti akord, ki je zvenel že na shodn in je potem le odmeval na banketu: ljubimo se I V jedinstvu, v zlogi, v skupnem delu /e naša zmaga in naSa sreča ! Napivali so: Hribar slovenski domovini, Šusteršič Barvinskemu, Stranskemu in Rukovini, Barvinski jedinosti in vzajemnosti slovanskih plemen, David Starčevid ukupnosti med Hrvati in Slovenci in medsebojni ljubezni, Stranaky vzajemnosti med Čehi in Slovenci ozir. Hrvati, Stojan je humoristično variral narodni pesmi: „Rožmarin ima svoj dnh" in »Kolikor kapljic*; dr. Ferjančič je napil dru. Gregorčiču kakor predsedniku shoda in se je zahvalil društvoma „Sokol* in »Narodni dom" za prepuščenje prostorov za shod. Nabergoj se je zahvalil v imenu preusedništva in je zajedno porabil to priliko, da je spregovoril o pomenu današnjega shoda ozirom na naš položaj na Primorskem ; zadnji je napil svetovalec Vuković v imenu dalmatinskih Hrvatov. V neoficijelnem delu je bilo še mnogo govorov, katerih pa nismo beležili. Toda jednega ne smemo pozabiti. Govoril je tndi 90letni prostSerajnik in vse je ganjeno poslušalo častitljivega starčka. O vseslovenskem shodu prinašata jako dolgi brzojavni poročili tudi .Mattinou in »Piccolo*. .Mattino' podaje stvar brez vsake laBtne opazke; .Piccolo" pa ni mogel zatajiti svoje nejevolje, ki jo je vzbudil v njem najbrže divni govor poslanca Spinčiča. Govori namreč o »sramotenjih** in prote-Btih, ki znajo baje „najhuje zavijati resnico svojim lastnim svrham na korist**. Potem pa zatrja, da hoče odgovoriti isto mirnostjo in oujektivnoatjo, kakoršno mu nareka mirna zavest o svojem pravu in svoji pravičnosti. Razumemo te, razumemo, dragi „Piccolo". Saj vemo, da se ti in tvoji nobene stvari ne bojite bolj, nego tega, da bi izvedel širši svet, kako gospodari v naših pokrajinah avita coltura 1! Dokler govori Spinčič pred kmeti istrskimi, ki že itak občutijo sami ob sebi to laško gospodarstvo notri do kosti; ali dokler govori le na občnih zborih .Edinosti", kjer poslušajo taki ljudje, ki so že tako in tako dobri znanci z avito colturo; to naj bi še bilo. Ali da je šel v Ljubljano, in da je go-govoril — resnico pred zastopniki naroda češkega in maloruskega, to pa je prehudo; na to ne sme molčati niti „Piccolo*, marveč hoče povzdigniti glas v glasen protest proti — resnici. Resnica ne ' sme na dan, raje hoče zalnčati sto psovk Spinčiču ' v obraz. Zakaj tudi ne? Jedua laž več ali manj, [ kaj de to na me9tu, kjer je nakopičenih nebroj . laži ? ! In psovka, sočna psovka v obraz slovenskim i sodežeUnom, ta je še vsikdar nadoraestovala argumente v arzenalu .Picc." Radovedni smo res, kako je zopet nategne .Piccolo" na Prokrustovo posteljo to ubogo, to izmučeno — resnico! Ali naj le nateza, kolikor hoje, vendar bode poskrbljeno, da bode resnica vedno bčla v oči, njega in njegove. Z« bazar, katerega napravi ,Trž. ženska podružnica" pri sv. Ivanu darovali so: gč. Delkita 4 krone; g. Šmidt 5 krasnih del iz zrezljanega lesa; ga. Komar dva zavitka chocolade in zavitek biscotor; ga. Pataki krasno vezano mapo ; gč. T. Čarga različna ročna delci ; ga. Ponikvar 6 tas, in raznih malenkosti ; gč. M&rica dve vazi; gospa Grmek sladkornico. (Dalje pride.) Za podružnico družbe 3v. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v pnšici-nabiralnik'i v krčmi g. Katalana v Rojanu 3 gl. 44 nč. Imenovanja in prameičenja. Premeščeni so bili nadalje: deželne sodnije svetnik Henrik Kruži č od trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu na deželno sodišče onli, Kltmen M ose v Novem mestu na deželno sodišče v Trst, Avgust Jakopič v Rovinju, na trg. pomorsko sodišče v Trsta, Rihard ZOrer v Rovinju v Gorico. Deželnega sodišča svetniki so imenovani deželnega sodišča svetniki in predstojniki okr. sodiSč : Sebastjjan Ghira v Labinju za dež. sod. v Trstu, Edvard pl. Kuhačevič v Lošinju, |Tosip M i -lovčič v Tolminu, za Gorico; sodni komisar Napoleon Ktimmerlm pl. Eichenau v Rovinju in okrajni sodnik Sylvanus Gandusio, oba za Rovinj, sodnijski tajnik Adolf Podreka v Trstu za trg. in pomorsko sodišče ondi, državnega pravdnika namestnik Henrik Fraus v Trstu za dež. sodišče ondi, okrajni sodnik dr. Ivan Grškovič v Krku za Rovioj, drž. pravd, namestnik Ivan O k r e t i č v Trstu za Gorico; okrajni sodnik Edvard R o d e v Čresu za Rovinj, drž. pravd. nam. dr. Andrej S a n c i n v Gorici za Rovinj, sodni tajnik Alojzij Dell' Ara v Gorici za Gorico, drž. pravd. nam. dr. Josip Zen-kovič v Rovinju za Rovinj, sodni tajnika Lorenc Petronio in dr. Henrik K r a m e r v Trstu za dež. sod. v Trstu in sodni svetnik Jeronim de Tartaglia v Mostaru za Rovinj. Deželne soinije svetniki in voditelji okr. sodišč na mestu dosedanjega službovanja so bili imenovani: okrajni sodniki: Oto pl. Claricini Dom-pacher v Gradiški, Mihael G a b r i j e 1 č i č v Ajdovščini, Ivan Matkolini v Piranu, Fran D u k i č v Sežani, Jakob Apolonio v Pazinu, Matej Rutar v Kanalu, Alojzij Liou v Črvinjatiu, dr. Ernest Christofoletti v Komnu, Dominik Harabaglia v Porečn, Dijoniz Ussai v Motovunu. Sodnima tajuikoma na višem dež. sodišču v Trstu sta imenovana: sodni pristav dr. Fran An-drich v Tistu in sodni pristav extra statum dež. nadsodiščnega okrožja Genimijan P a r i s i n i. Sodnimi tajniki so bili imenovani: okrajni sodniki Henrik pl. Bartolomej v Bovcu za Gorico, Josip Platzer v Podgradu za dež. sodišče v Trstu, pod naslovom tovetniškega tajnika službujoči sodui pristav dr. Gregor Devescovi v Rovinju za Rovioj, nadalje sodni pristavi Peter Calegari v Rovinju za dež. sod. v Trstu, Fran Ciani v Gorici za Gorico, Kristijan Kircher v Korminu za dež. sodišče v Trstu, Viktor Garson v Trstu, za trgovinsko iu pomorsko sodišče v Trstu, Karol Co-vacig v G)r'cl za Gorico, Demeter Degiovanni v Trstu, Alojzi i Qii9r*ntottn v Kovni, dr. Alfonz Polakovics v Piranu, Anton Zaccaria v Vodnjanu, Baptist Valentiuoig v Bujali, Emil Suppanzigh v Črvinjanu, vsi za deželno sodišče v Trstu; A'>ton Tentor v Pulju za Rovinj, Angel Vascon v Gradiški za dež. s^d. v Trstu, Rudolf Musiua v Gorici za Gorico, Josip Lucciani v Pulju za dež. sod. v Trstu, Albreht grof Coronini-Cronberg v Trstu za trg. in pom. sodišče v Trstu, Alojzij Martinelli v Tržiču za Rovinj, dr. Auton Perišič v Trstu, Rihard Pistotnig v Pazinu in dr. Anton Signori v Pulju, vsi za dež. dež. sodišče v Trstu, potem dr. Ciril Artur Giacomelli v Trstu zs Rovinj. Okrajnimi jSodniki so bili imenovani: .sodni pristav Hektor Francescinis v Gorici za Cerkno, dr. Josip Colombis v Vodnjanu za Labinj, Ko-stantin Budinich v Korminu za Volosko, Jurij Zot-tig v Voloski za Krk, Štefan Tripalo v Labinju za Lošinj, dr. Jakob O r b a n i č v Motovunu za Cres, Matevž P r i m o ži č v Trstu za Tolmin, dr. Anton Barzelatto v Rovinju za Buzet, Fran vitez Falke pl. Lilienstein v Celju za Bovec in Rhard Panlin v Krku za Podgrad. Namestnikom drž. pravd, so bili imenovani: sodni pristavi dr. Anton Sbisa v Rovinju za Rovinj, Ivan Clarisi v Kopru za Trst, Andrej Jeglič v Trstu za Gorico in dr. Hngo Pangrazzi v Ajdov* ščini za Trst. Volilen shod. Iz Brkinov nam pišejo: V nedeljo dne 12. t. m. je bil na Brkinih pri Va-toveljski cerkvi volilni shod, katerega je sklical prezaslužni g. dr. Anton G r e gor č i č, drž. in deželni poslanec. Shoda sta se udeležila tudi gg. dež. poslanca B e r b u č in Muha ter gospod Kl a v žar. Že zjutraj je nagajal d*ž in ni bilo upati boljšega, vendar so naši marljivi poslanci zapustili lepo Gorico in šli na kršni Kras. Okoli 9. ure je daroval v Lipici gosp dr. Gregorčič sv. mašo; v tem prijaznem kraju napravili so sijajen vsprejem. V Lokvi, kjer so gg. poslanci obedovali pri g. Muhi, so bili prisrčno vsprejeti streljanjem topičev in živio-klici. Ob eni uri popolndne so odrinili v spremstvu več Lokavcev proti Brkinem.V Matavunu sta se pridruž !a med streljanjem topičev tudi nakeljski g. župan in g. učitelj. Tudi v Zavrhku se je družba nekoliko povečala, a v Mi« sličah je streljalo in grmelo iz ust navdnšenih prebivalcev; napravili so tudi dva slavoloka, in is oken so viiele narodne trobojnice. Pred vatoveljsko cerkvijo, stoječo na samem, je bil napravljen oder z lesno streho. ljudstvo je željno pričakovalo otvoritve shoda, katerega predsednikom je bil jednoglasno izvoljen domači kapelan, veleč. g. Š a š e 1 j. Na shodu je prvi govoril g. dr. Gregorčič o državnozborskem delovanju, kar se pa žali bog ni razumelo radi ropota, ki jga je napravljal dež, ki je močno padal na dežnike poslulalcev. Srečniši sta bila v tem gospoda Klavžar in Berbuč, ker je dež nekoliko ponehal. Prvi je razlagal prav zanimivo o koristi in ravnanju sadnega drevja, v tem je tndi toplo priporočal kmetijsko in sadjarsko družbo. Drugi gospod je prav spretno razložil p6-jem o drž. in dež. zboru in povedal je priprostemu ljudstvu, zakaj je treba toliko opreznosti o dežel-nozborskih volitvah. Gospod predsednik shoda je primerno pogostil gg. poslance in njih spremlje-j valce in na to so gg. odrinili na svoj dom. Na j potu med cerkvijo in Misličami je ujela odhajajoče j gospode huda nevihta. Tu smo s težkim srcem ! gledali vrle Brkine, ker v četrt ure je bila po-! kvarjena vsa njih nada. Dovolite še eno besedo od t moji strani! Toplo je priporočati gg. poslaacea in j drugim narodnim voditeljem, da pogostokrat prirejajo jednake shode, kajti le tako koristijo priprostemu ljudstvu, za-se pa pridobe njega vročo ljubezen. ljudstvo pa, ki je bilo tako hudo udarjeno od takratne toče, ubogaj gospode poslance in svoje voditelje ter vpiši se v kmetijsko ali sadjarsko društvo, katere sedež je v Gorici t Ne pozabi tudi zavarovati svoja posestva proti toči, vsaj imamo obilo zavarovalnic! Tombola v Št. Petru. In vendar I Tako smo vskliknili, ko smo prejeli glavarstveni odlok, s katerim se dovoljuje javna tombola v Št. Petru. In vendar I tako smo vskliknili navdušeno izne-nadjeui! Tombola bo: ni več oblastvenih ovir. Na Tebi pa, častito slovensko občinstvo, samo na Tebi je, I da se tombola tudi izvrši častno in slovenskemu imenu v ponos, ne pa v — sramoto. Pomni torej, da to bo prvi slovenska javna tombola v goriški okolici. Upoštevaje to okolnost, je prijavil pripravljalni odbor za tombolo. Vi je odbor .Slovenske Zveze" v Št. Petru, pristojni denarni oblasti, da se bo raiprodajalo 10 000 list* kov po 20 kr. Sicer se nam je prigovarjalo s prav mnogih strani, češ, da jih ne razprodamo niti 2000, kamo- H 10.000 in da bo vsa slovenska tombola imeniten „fi i a š k o". No, mi tega nismo verjeli nikdar in še sedaj menimo, da razprodamo srečke in če bi jih imeli le več, nego smo jih napravili. D&! Naše slovensko ljudstvo tudi ob tej priliki pokaže prav sijajno, da se povsem zaveda preiminit-nega katoliškega in narodnega pomena dveh slovenskih zavodov v Gorici: Alojzijevišča in S!o-ginih šol. In ravno za ta dva zavoda, ki se vzdržujeta skoraj izključno z dobrotnimi prispevki, je odme-■jen či^ti dobiček tombole. Če se torej slavno občinstvo z navdušenjem posluži dane prilike in pokupi vse srečke, pride zavodom prav izdatna pomoč, nam pa in še drugim rodoljubom krepka spodbuda, da bomo še večkrat in na raznih krajih prirejali take rodoljubno-dobrotne igre. Opozarjamo dalje, da bodo dobitki prve alo-venske tombole v bližnji goriški okolici isti, kakor so bili po navadi dobitki goriške tombole o Sv. Petru in Pavlu: 200 gld. in 100 gld. a. v., in da amo že naprosili slov. trgovce v Gorici, kakor tndi zanesljive može v vseh okoličanskih vaseh, da bodo slavnemu obšinstvu razprodajali srečke. Tombola se bode vršila v nedeljo dne 26. septembra. Še enkrat torej vabimo častito slovensko občinstvo, naj pokaže svojo plemenito narodno zavest dejanski, da bodemo ob čaaih, ko bodo naši odposlanci v Ljubljani složni in edini na branitev naše narodne pravde, tndi mi okoličani in slov. meščani složni v plemeniti narodni težnji šentpeter-ske tombole. Tržaške Slovence opozarjamo zajedno, da se lahko odpeljejo v Gorico z zabavnim vlakom in tako pridejo lahko v Sv. Peter pred začetkom tombole. Začetek bode namreč ob 6, uri. Odbor. Program »kupni veselici, ki jo prirede prihodnjo nedeljo na Prošeku društva: .Hajdrih", .Danica* in „Pevsko in bralno društvo na Opčinah", priobčimo nocoj. Ob kudi url minole nedelje so se dogodile po okolici razne nesreče. Tudi nekaj živine je poginilo. V neki hlev v Gropadi je prihrumelo toliko vode, da se je zadušila tam privezana krava. V Lonjeru je pa voda odnesla iz nekega hleva jednega prašiča, ki je poginil. Okolo Bazovice je toča pobila — vse: grozdje, ajdo in druge jesenske pridelke. Žalostno je bilo gledati na opustošeno polje — vse, vse je uničeno. O priliki tlavnosti v Barkovljah so darovali: N. N. 2 g!., Turk 1 gl. 40 nč., dr. Pretner 1 gl. Jakid 70 nč., Miloš Vičič, Bufon in gč. V. Briiček po 50 nč., Vatovec 20 nč., N. N. 40 nvč., Just Martelanc 10 nč. Nesreča na železnici. Na progi Cervinjan-San Giorgio, ki se je imela otvoriti te dni, se je dogodila grozna nesreča. Na progi so menda vozili grušč. Na progi pa je stal jeden voz za katerega niso vedeli. Vlak kakih 30 vozov je trčil v ta voz. Ker pa je stroj delal z vso silo, kopičili ao se vagoni jeden na druzega. Tako je nastala nesreča. Na vlaku je bilo 30 delavcev, 3 njih so mrtvi, mnogi pa hudo ranjeni. Italijanske oblasti ae uvele preiskavo. To pa je tako razburilo pad-zornika te proge, da ga je zadela kap in je ostal mrtev na licu mesta. Vse prebivalstvo je v žalosti. Izpred todil&a. Včeraj so sedeli na zatožni klopi tukajšnjega dež. sodišča: I41etni Just Bocosti 141etni Umberto Martinelli, 261etna Suria in 2Lletna Marija Bortoluzzi. Vsi štirje so bili zatoženi radi tatvine. Dečaki so ukradli nekemu kmetu 39 gld. f 1 nvč., a ženski sti pomagali kupovati za ta denar raznih stvari. Boccasti je dobil 8, Martinelli 1, obe deklini pa po 6 mesecev. Najnovejie vesti. Dunaj 16. Nadvojvoda Evgen je kakor za-atopnik cesarjev na vladnem jubileju kralja Oskarja Sch'vvedske odpotoval danes v Stockbolm. Dunaj 15. „Arbeiterzeitung* javlja iz Budimpešte : policija je prepovedala za 19. t. m. povodom navzočnosti nemškega cesnrja namerovani demonstrativni obhod socijalnih demokratov. Atena 15. („Agence Havas".) Vlada je pla čala 40.000 funtov šterlingov za plaćanje na dan 1. oktobra zapalega kupona grškesra dr$. dolsfa. Lnnton 15. Dopisnik *rUi!y NcttV v Atenah izjavlja, da te uatanjčuo, da skliče kralj takoj po podpisu mirovne pogodbe narodni zbor, kateri naj se posvetuje o neugodnem položaju domovin?. Zobobol olajši^jejo zobne kapljice lekarja Piecolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere no bile odlikovane r Najvišjim priznanjem Nj. C. in k. Vis pojasne gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodtnje ia y0 Steklenica volji kr. Tv^ovinaha brzojavka in v ia«l. ' PvSrT^n »n jeior 12 04 12 06 PSeniea ra Boralad 1898 11.98 do 11.98 Oves z« jesen 5.92 K 94. — : in jesen 8.44 8 46. Koruan m oktober 18»?. 4 92' 4 98 Punica nova od 78 kil. f. ia.40-12.4iS o! 7* k:lo 1250 12 65 od 80 ki) f. 12.60-12 66., o-i Si. kil. f. 1265 18-70, od 82 kil. for. J280 1*86 jeJ»aa 7'10 10 — proso 6-30- 6*50 Pšenica: 81abe ponudbe in povpraševanje. Prodaja malo, 24000- 6-10 nvč. dražje. Vreme: lepo. Jraea. Nerafiuirrtni sla sept. 41.50 t» januar 42.25 H ara bo/ g, Hnnto« good u september__,_, ia december 34.75 za ma^c 3V25 za maj 35.75. mimo. onn«}aka» ^o«•*>«* 15 aeptembva Drlavn? dot g v papirju n „ v srebrn Avatrijcka letita t zia?u „ „ T k) Of:«l) KrrilHne akrije , . , Looriou I0I.*|. , . danes 10190 101 90 12470 101 85 382 25 119.73 NftpoJeoni . ........9.63 SJ0 mark ..... .11.74 100 i tali. t;- .......45! 10 vćer«i 102.10 102.05 124.70 101.80 362.10 119.75 9.62'/, 11.74 46.15 St. 12. Razpis dražbe. Eksekutivni odbor za zgradbo braniike ceste odda potem javne dražbe dne 6. oktobra t, I. in ako tega dne ostane dražba brezuspešna, pa dne 12. oktobra od 10. uo 1. ure popoludne v Branici pri g. Francetu Benku delo štirih mostov, iu sicer: 1. Most od Pntllasa proti Branici in Rihem-bergu za gld 2374.74. 2. Most na cesti naprej preti Branici za gld. 2478.71. 3. Most pri mlinu Čipi za gld. 2586.47. 4. Moat pri potoku Kostanjevica za gld. 1068-95. Preudarki, naprti iti pogoji se nahajajo v lihemberškem županstvu, kjer ao vsakemu tekmovalcu na ogled. Delo se odda ponudniku z najniiimi pogoji. Varščina znaša 10% Cestno- s klad ovni odbr za zgadio hraitiške ceUe v Rihembergu, dne 11. septembra 1897. Načelnik : Jožef Pavlica. ZALOGA OLJA t. t. d. Prodaja na debelo in na drobno Poiiljatve na zunaj od 5. litrov naprej. CENE: Olje jedilno fino........ , ftnejše.......... , oljkino.......... , oljkino lino........ i namizno polnilno ..... , namizno lino....... , namizno finejše...... , namizno najfinejše ..... , extrafino......... j spocijalitetno....... Za Trst in okolice prosto ua do« pustivši vre brez zadat j a Anton Šinoa, Via Aequedotto st. 9, nasproti »Latteria Svizzera". > >0Q £ O a o G eC ts Bujav, pristen, naraven sladkor dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. PriporaCaje se, sem udani Anton Godnig, trgovec Via Nuova. Ulica Donota štev. 9. ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec, Ulica Donota Štev. 9. S I' a o 9 O ST Ctx ff < Uniforme za jednoletne prostovoljce vseh orožnih vi>t po najnižji c-ni in vsakovrstne vojaške oprave po originalnih tvorniikih cenah, kakor tudi civilne obtoke po najnevejtem kroju In fazonu pri Franu Jirast zavod za uniformiranje Ulica Caserma štev. 9. Trin« oane (Cena aa rananje aa rfetofe In a oarlno vred.) Domači pridelki. Cena ort fnr. do for. liter 28 nvč. m 32 m 36 „ 40 44 48 52 56 60 72—80 i> »t >i n »» ti ii 64 Izložba pohištva in tapetari] m Dunaja ln iz Trat« od ANGELA DELPIN Via Torrente 32, I. n. nasproti glstfaliiću Armonla Jedini kraj, kjer bo dobiva zares dobro pohi&tvo. Kinu oprava in spalnice od 285 gld naprej. — Oprave za jedilnico od 160 gld. do 260 gld., vsa« kuvratne Holidne tnohilijo za vsaki stan. Sobe od 1B6 do 1H0 gld. Kadi neznatnih troSkov najemnino in drngoga, so prave konkurenčne cono. To doknznjo veliku razproduja. Vsak, ki ho ženi, naj si ogleda. Sveftar v I VOPAP Solkanska oaata Gorici J« IVUrMU it. ». priporoča velečastitemu sveSenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld. 45 nč. lla ko one sv^čo, koje nosijo pretokolirano tvomično znamko, nepokvarjene, jamćim se svoto 1000 kron. Bveče slr.beje vrsto za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj > se po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za corkve: Lnorinta najfineji.......P° gid- 1-^0 . običajni..............« t> * 1. — .................... n n *—*.60 Blago požilja se na vse Btrani avstro-ogorske mo-B j, rliije poStnine proBto. TiSol: Koks .......... Mandoloni .. ....... svetlorndeii...... temnorudeči ...... kanarček ....... bohinjski ....... beli veliki ........ . mali ....... lelcni, dolgi...... „ okrogli ........ mešani hrvatski .... „ Štajerski .... Vatlo fino Štajersko ..... Ječmen št. 10 ........ : S:::::::: Zoljo kranjsko . . ..... . . Sapa w ... ...... Krompir, . . . • Proao kranjsko....... » . Laća, kranjska ...... ■ . Kali ogerski......... Mt .......... Tava Mooca...... » . • . Gevlon Plant. finiv .... „ Perl........ Portorlooo...... . Java Malang...... Gaatemala........ San Domingo ....... Halabar Plant . ^ . . . . „ uative. „ . . , . Lflgimvra Plant „ . . . . B ' native ...... Santos fini ....... „ srednje fltti . . . . « srednji ....... * ordinar ...... Hio oprani ....... , najfiniji....... . srednji ........ ■Slfdkor Oentrifugal T. vrsto . . Conoassi....... ii v glavah ........ fc razkosani ...... '! lit italijanski fini'...... „ srednji ...... Japan fini ........ „ srednji...... Ilaugoou extra ........ ii. Petrolej ruski v soaih..... v zabojih od 29 kil. . Olj o italijansko najiineji . . . . m hrudnjoiino • . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko....... Limoni Mesinaki ...... Pomaranče _ ...... Mandtljni Dalmatinski I , Hari . . | Pinjoli .......... Božiči Dalmatinski novi . - .. . „ Puljuški...... < , S.-.okve Puljoftke ...... &rfcko v vencih, Salta&iaa ...... . , Vamparll »ovi . . . . - . . Olb ......... Kodira galica . . . . » . . . PolaaoVJCa srednjo velikosti . „ velike ..... a male ...... Slanlki v volikih sMiik » * . 100 K. zaboj 100 K. • 12!— —.— 65. - 70:— 11.- —. ■ 11.75 —.— 13.75 7.50 —.— 3.20 3.30 60- 6l!— 54. 55.- 160.-- 152. 170. — 171,— 180,- 182.- 160.— 162.— 180.- 132.- 127 — 128.— 130 — ia2- — 105!- 106* 101.- 102- 91.- 92.- 84— 86.— ios!— 104 - 90.— 91.- 38,— 85.75 35.50 86*76 87.26 37.75 37.25 37.50 24.f>0 25 — 24 - ._ 17.— 17 60 16.50 16.17 14.50 14.76 13.75 14,— 10.75 11. 17.— —. — 6.50 5.60 «4.- 66 — 53. 60,— 30,— 30 50 3!- 5!— 4,- 6,— 73. - 74— aso —.— n!25 _>_ 12.25 -- 29*.— —!— 24.2G 1 —.— 49.— 43 — —.— — Lastnik konsorcii liata .Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Frsii Godnik. — Tiskar,ia v Trstu.