Iz državnega zbora. Zoper Badenija. V sredo po beli nedelji se je zopet sešel državni zbor. Prebralo se je mnogo vlog in predlogov. Ministri grof Thun (za notranje zadeve), dr. Ruber (minister za pravosodje), Barnreuther (za trgovino), Wittek (za železnice) in dr. Kaizl (za finance) so odgovarjali na mnogo interpelacij. Nas zanima odgovor Kaizlnov v zadevi nasajanja novih vinogradov na Kranjskem. Poslanec Pieifer in tovariši so se pritožili, kafeor je «Slov. Gospodar» poro6al, proti postopanju finan6nih oblastev na Kranjskem, katere no6ejo stroškov za prenovljenje po trtni u§i pokon6anih vinogradov odšteti od dohodkov pri izpeljavi novega osebnega dohodninskega davka. Dr. Kaizl je odgovoril, da tam, kjer lastnik po trtni uši pokončanega vinograda sam ta svoj vinograd prenavlja, se morajo ti stroški odšteti od njegovih dohodkov. Kjer pa kdo po trtni uSi popolnoma opustošen vinograd, ki pa se je med tem že spremenil v pašnik ali kaj tacega, kupi in ga vnovi6 zasaja; tam se pa stroški ne smejo odra6unati od dohodkov. Tudi na vprašanje Dipaulija, v zadevi postopanja finan6nih uradnikov pri določevanju dohodkov, je odgovarjal dr. Kaizl in trdil, da se ravna celo postavno. Nato se je za6ela obravnava zastran zatožbe proti bivšemu ministru Badeniju. Vložile so zatožbe tri stranke: Nemški narodnjaki, nemški naprednjaki in socijalni demokrati. Od vsake izmed teh 3 strank je dne 20. aprila govoril po eden poslanec, namre6: Kaiser za narodnjake, Gross za naprednjake in Rieger za socije. Osupnilo je zbornico, da je dr. Grabmayer v imenu ustavovernih veleposestnikov tudi izjavil, da se njegova stranka pridruži tožnikom. Pred nekaterimi dnevi je govoril ta mož še celo druga6e. Tožijo pa ministra Badenija radi tega, ker je dal izvršiti sklep zborniee meseca novembra 1897 s tem, da je poslal v zbornico policiste, ki so pometali iz nje nekaj (13) rogoviležev. Dne 21. aprila se je zatožba nadaljevala. Celi dan si moral poslušati o groznih krivicah, ki se godijo ubogim zatiranim Nemcem, kje? tega nemški govorniki niso naznanili. Med Nemei samimi pa je razkol. Ena stranka je za to, da se vsaj za6asno obdržijo jezikovne naredbe barona Gau6a, ve6ina pa zahteva, da se morajo vse jezikovne naredbe odpraviti, sicer ne pustijo mirno zborovati. Prusak Tiirk je djal: «Vlada je predložila načrt o železnici v Freudenthal, ki bi se imela zidati na državne stroške. Kakor srčno želimo, da se ta železnica zida, ker jo silno potrebujemo; vendar ne pustimo razprave v državnem zboru o tej zadevi, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. »Slednji6 jenapovedal razpad Avstrije, 6e se ne izpolni njegova zahteva. — Na strehi državne zbornice je v ve6 skupinah upreženih mnogo konjev, ki dirjajo divje naprej in naprej. «Ob 6em živijo ti konji?» vpraša te dni neki poslanec ministra Witteka. «No, kaj mislite?» Poslanec odgovori: «Ob prazni slami, katero mlatijo nemški poslanci te dni v zborniei.» Dva dni že kvasijo o zatiranju nemštva v Avstriji in menda je zapisanih še kakih 30 govornikov, ki bodo ponavljali vedno iste budalosti, katere smo slišali že sto in stokrat. Odgovor desnice. Dne 22. aprila so nadaljevali Nemci svoje tožbe proti Badeniju. Med njimi se je zglasil tudi dr. Pomer, katerega pa nih6e ni poslušal. Oglasil se je pa k besedi v imenu cele ve6ine poslanec vitez Javorski. Ker so levičarji dolžili desnico, da je sklenila znani predlog, naj se kriča6i vržejo vun iz zborniee, pa so te dni očitali ve6ini, da se nih6e ne zglasi k besedi ter ne zagovarja onega sklepa, je bilo potrebno, da je na vse ugovore odgovoril voditelj desnice in ve6ine, Javorski. Toliko poslušalcev še ni imel nobeden govornik, kakor 22. aprila Javorski. Vse je drlo k njegovi klopi, Nemci in Slovani. Pojasnil je ob kratkem vse dogodke koncem lanske seje; omenjal, s kakšno potrpežljivostjo je ve6ina prenašala vse napade od nasprotne strani. Ko pa vse prizanašanje ni pomagalo ni6, je bila prisiljena storiti znani sklep. Med njegovim govorom so nasprotniki tako kričali, da je moral Javorski ve6krat prenehati ter nekaterekrati izjavil, da bo obmolknil, 6e mu ne pustijo govoriti. Med drugimi govorniki je strastno napadel zdajšnjo vlado znani «Volk,» ki je grdil med drugim škola kraljedvorskega Brynycha, da pošilja 6eške duhovnike v nemške kraje ter grozil, da bodo Nemci prestopili k protestantizmu, 6e se njim pravica ne da. V resnici je na Češkem položaj tale: Povsod priraanjkuje duhovnikov nemške narodnosti, 6eških je ve6. Škofi si nikakor ne morejo Gospodarske stvari. Plazovi, kako jih zabraniti? (Konec.) Da pa jarka ne pretrga voda, ki iz strmine brega prite6e, je dobro, da se ob strugi takih «hudournikov» 6ez jarek napravi širok žleb iz lesa. Ta naj je na gornjej strani precej širok, da voda lažje najde pot vanj, na spodnjej pa ožji, da manj zemlje poblati in vodo napelje v odlo6eno strugo. Takšni žlebovi se napravijo povsod, kjer ve6 vode skupaj prite6e, da jo odvajajo 6ez jarke med travnikom. Kaj pa je storiti s prostorom, koder se je plaz utrgal ? Neumno in nemamo bi bilo vse tako pustiti, kakor je voda razrušila, ker tudi od tako razrušene zemlje mora kmet davek pla6evati, enako od nerodovitne. Tudi se vsaka rana za časa lažje in lepše zaceli, nego če se odlaša z njo na poznejše 6ase. Paraeten kmet ne čaka, nego kmalu po ne- vihti razrušeno zemljo lepo zravna, da je ne samo lepše videti, nego se tudi lahko kosi po njej. Ako je ona pusta in nerodovitna, priskrbi vsaj za nekoliko navrh rodovitne prsti, na katero vseje deteljnega semena, pepela, najboljše pa je senenega drobirja. Tako se žalosten sled nevihte najhitreje zakrije in popravi, ker kmalu je ondi gladko in spet zeleno, s tem pa tudi vse pozabljeno. Da se bi pa to vedno ne ponavljalo, slabo zemljo rušilo ob vsakej priliki, tudi za to so znani pomo6ki. Treba je namreč ondi nasaditi takSnega drevja, katerega korenine naglo poganjajo in se dale6 razprostirajo v zemljo. Če je kraj ali zemlja suha, velja usaditi 6ešplje, katero drevje kot sadno tudi nekaj dobička nese. Zlasti na takih krajih, v zavetju pred mo6nimi vetrovi, 6ešplje rade obrode. Ce je pa zemlja mokrotna, velja v izdrkanem plazovju nasaditi vrbe. To je kaj naglo storjeno, ker ni treba druga, nego vrbovo svežo palico zatakniti precej globoko v zemljo in pognala bode. Kadar govorimo o plazih in nevihtah, ne bomo lahko pozabili tudi na škodo, katero dela voda v potokih, ki so takrat navadno drzni in silni. Tudi tukaj treba poskrbeti za 6asa, da ima voda svoj dolo6en prostor ali strugo, dovolj veliko in tudi skrbno zavarovano. Struga mora bitt prosta vsakega vejevja in druge ropotije, tembolj pa se mora zavarovati obrežje, da mu voda ne škoduje. Nekateri svetujejo strugo potokom uravnati kolikor mogo6e ravno, da se baje voda hitreje odteka. Jaz bi pa trdil baš nasprotno, ker v vijugastej strugi ima voda polovieo manj mo6i, nego v ravnej. Tega se prepri6amo, ako primerjamo moč vode v žlebu, bolj je raven in dolg, krepkeje bode tekla voda po njem. Seveda se mora obrežje potokov, kolikor mogo6e, zavarovati. To pa se ne zgodi sarao s kamenjem in drugim nasipom, veliko bolje je, obrežje potoka, vzlasti na ovinkih, kjer zajeda zemljo, obsaditi z gostim vrbiem. Ako je enkrat to pognalo, potem se z lepa ni bati, da bi se ondi zemlja utrgala, nasprotno vrba se da raje zasuti, nego izpuliti. Zlasti ondi, kjer dela potok raejo med sosedi, je to veliko vredno, ker tudi najhujša nevihta zlahka ne bode zmešala raeje. Toliko v obrambo navadnega zemljiš6a in ob kolikor toliko zmernih potokih. Druga6e pa je tam, kjer prevelika množina vode v6asih prinaša mnoge in težke hlode, buta s kamenjem, da bobni, kakor bi grmelo. Skoraj bi 6lovek ne bil rad na planem, kjer se moč vode včasih tako napenja. Saj je že marsikaterega taka osoda v temnej in mokrej no6i prisilila «vandrati». Seveda je treba tukaj regulaeije ali priprav, ki vodo ob takem 6asu odbijaio in obrežje branijo. Najve6krat se ondi napravi za brambo zid, kateri pa je toliko skrben varuh, kolikor je za to pripravljen. Iz drobnega, okroglega in neukretno sestavljenega kamenja narejen zid varuje zemljo le ob — lepem vremenu, takšnega «varuha» boljse da ga ni! Nasprotno seveda gre prvo mesto za zavarovanje obrežij mofinemu in iz sklesanega, debelega kamenja narejenemu zidu, kateri pa tudi precej stane. Prav 6vrsto brani obrežje ob ovinkih tudi naslednja priprava. Za strugo v vodi, mesto zida, se položita dve primerno mo6ni bruni (hloda). Na ti dve se navrh povprek položi ve6 hlodcev ali «rakov,» enako pri žlebovih. Ti se privrtajo k brunom, navrh pa se položita zopet dve bruni, kateri se k spodnjim privrtata. Med prostor na sredi pa se naloži stelje in kamenja. To se ponavlja do potrebne viso6ine. Takšna »lesena stena* je bolj zanesljiva za brambo pred vodo, nego močan zid. Pohorski. Sejmi. Dne 30. aprila v Poli6anah (za svinje) in v Brežicah (za svinje). Dne 2. maja v Mariboru (tudi za konje), v Celju, Loki, Šmarijah, Ljubnem, Lipnici, Vržeju, pri Sv. Treh kraljih v Slov. gor., pri Sv. Barbari v Halozah, na Hajdinju, pri Sv. Filipu v Veračah, Velenju, Trbovljah in na Muti. Dne 3. maja pri Sv. Križu na Murskem polju, v Selnici ob Dravi, na Ptujski gori in v Radgoni. Dne 4. maja v Št. Juriju ob juž. žel., y Gorniem gradu, Lu6anah, Slov. Bistrici, Stradnu, Imenem (za svinje) in na Vidmu. Dne 5. maja na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 6. maja na Spod. Polskavi (za svinje) in pri Sv. Petru blizu Cmureka. pomagati druga6e, kakor da duhovnike 6eške narodnosti poSiljajo v nemške kraje. Ker ni bilo mogo6e, v petek dne 22. aprila «Volku» odgovoriti, se mu bo odgovorilo v prihodnji seji. Tudi «Volk» je grozil z razpadora Avstrije, 6e se Nemcem ne dajo vse predpravice, katere si želijo nad drugimi narodnostmi. V vsaki drugi državi bi takim sovražnikom lastne domovine takoj pokazali pot v — je6o; le pri nas v Avstriji se trpi, da smejo hujskati ljudstvo celo proti cesarski rodovini! Tako se je dunajski dr. Mayreder v zbornici spodtikal nad tem, da je poslanstvo praškega mesta povabilo oni dan presvetlega cesarja, naj skozi nekai 6asa vsako leto prebiva tudi v zlati Pragi, pa naj pošlje člana iz cesarske rodovine, da stalno prebiva med češkim ljudstvom. Cesar je slednje obljubil, in takoj je imenovani Mayreder napadal Cehe, reko6, da si ud cesarske hiše še varen ne bo svojega življenja, 6e hoče prebivati v Pragi. Ob koncu seje se je prebral predlog dr. Gregoreca, Šukljeta in Barvinskega, v katerem se zahteva z ozirom na to, da mnogi narodi v Avstriji še zdaj ne vživajo enakopravnosti v Soli in v uradu, akoravno bi se bilo to moralo že pred 30 leti vpeljati, odkar imatno glasoviti § 19 osnovnih državnih postav: naj vlada potrebno ukrene, da se postavnim potom zagotovi jezikovna enakopravnost. V sredo — 26. aprila — je prišel ta predlog in še mnogo drugih enakih predlogov v razpravo.