Z LETNE SKUPŠČINE OBCINSKE BORČEVSKE ORGANIZACUE
»Borci odločno zavračamo sleherne negativne tendence«
S skoraj devetdesetodstotno udeležbo so se delegati borčevskih orgaaizadj zbrali v zadnjih dneh aprila na svoji letni skupščini. Med gosti, ki so se skupščine udele-žili so bili tudi predstavniki borčevskih organizadj sosed-njib občin in Ljubljane, borcev za severno mejo ter družbenopolitičnega žirljenja občine.
Uvodno besedo je podal predsednik Emil Dolčič, ki je poudaril predvsem ključna torišča delovanja članov ZZB NOV v družbenopolitičnem in delegatskem življenju na-še družbenopolitične skupnosti, opozoril na problemati-ko socialnega zdravstvenega varstva borcev ter na slabše materialno stanje borcev upokojeneev, še posebej pa je izpostavil odločnost borčevskega članstva za dosledno uresničevanje naporov in ukrepov za doseganje ekonom-ske stabilizacije, za odpravljanje vseh oblik nepravilnosti in pojavov, ki rušijo naša družbena prizadevanja, še posebno skrb pa bodo borci namenjali ohranjevanju pri-dobitev NOB in socialistifne revolucije, kar najodločneje pa se bodo zoperstavili vsem in vsakomur, ki skuša razvrednotiti dogodke iz NOB.
Član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Alojz Škufca pa je nato podal izčrpno informacijo o nekaterih elementih mednarodnih vojaško političnih razmer v luči vpliva na varnost naše dežele.
In predno prevzamemo misli razpravljalcev, velja zapi-sati nekaj odlomkov iz poročila o delu borčevske organi-zacije v minulem letu. Naša občinska organizacija šteje (podatek iz letošnjega aprila) 3.654 članov. Od tega je 780 borcev s priznano dvojno dobo od leta 1941, 259 vojaških vojnih invalidov ter 337 družinskih invalidov. Clani se povezujejo v 35 krajevnih združenjih borcev NOV, v 6 združenjih vojaških invalidov, 9 aktivih ZZB NOV ter 12 sekcijah VVI pri ZB NOV. Iz ankete, ki so jo izpolnilc organizacije je razvidno, da veliko borcev aktivno sodeluje v družbenopolitičnem življenju občine, kraja in mesta. Bežen izračun pokaže, da je polno akti-ven domala vsak šesti članf ZZB NOV v naši občini.*Ob tem je potrebno navesti še podatek, da je povprečna starost 69 let. Mnogi borci so tudi v minulem obdobju v sredinah. kjer delujejo prizadeto razpravljali o vseh pro-blemih našega življenja. Pri tem so še posebej kritizirali na odstopanja od zastavljenih ciljev in energično zahte-vali, da se določeni problemi energično rešujejo ter odpravijo vsi negativni pojavi, ki vplivajo na naš razvoj. Borci smo zainteresirani, tako so napisali v poročilo, da se odpravljajo napake, tako v federaciji, republiki, obči-ni in krajevni skupnosti. Zlasti pa poudarjamo, da je potrebno vsakogar, ne glede na mesto, ki ga zaseda poklicati na zagovor za vse nepravilne ali neizvršene odlodtre.
Ob tem naj zapišemo, da so v tem obdobju poleg
predsedstva kot operativnega organa, aktivno delovale tudi vse komisije.
Frand Sterie, ki se je prijavil k razpravi, je spregovoril o delovanju, grozodejstvih in žrtvah bele garde. Menil je, da smo premalo storili, da bi to narodno izdajstvo prikV zali mladim. Pisanje o NOB je nujno potrebno - vendar objektivno, ob tem pa je treba čimprej pristopiti k usta-novitvi društva zgodovinopiscev NOB. Marija Legan -t-kot predsednica socialnozdravstvene komisije je k poro-čilu posredovala še nekaj dopolnilnih podatkov. Mimo-grede naj zapišemo, da je prav ta komisija opravila zahtevno delo še posebej spričo dejstva, da se v zadnjem času močno znižuje življenjski standard mnogih borcev. Matija Pečenik je med drugim spregovoril o te kar zaskrbljujo&m stanju nekaterih borcev — kmetov, ki v starosti ostajajo sami in bolni. Zavzel se je za bolj organi-ziiano dmžbeno skrb, saj le-ti člani ne morejo biti odvisni zgolj od dobre volje sosedov in krajevnih organizacij ZZB NOV. O podobni problematiki je v imenu vojaških vojnih invalidov spregovorila tudi Franja Bon, ki je še posebej opozorila, da bi se število poverjenikov, ki spremljajo zdravstveno stanje članov moralo povečati, več pomoči pa pričakujejo tudi od aktivistov Rdečega križa. Pomembno je zaznati problematiko. saj potem lahko pravočasno in učinkovito ukrepamo. Janez Barlič je bil mnenja, da je v samo poročilo potrebno vnesti tudi izgradnjo tako pomembnega spomenika kot je Pot spo-minov in tovarištva. O delu krajevnih odborov in o postopkih za podeljevanje državnih odlikovanj je raz-pravljal Jaoez Rešek. Rado Stepišnik pa je govoril o skrbi za borce, ki jesen svojega življenja preživljajo v domovih za ostarele. Drago Sumak je opozoril na oblike koriščenja oddiha, več pozornosti pa bi ob tem morali namenjati tudi tistim članom, ki potrebujejo spremljeval-ca. Odločno se je zavzel za odgovornejšo politiko uredni-štev sredstev javnega obveščanja, saj se zdi, da nekateri njihovo funkcijo preveč izrabljajo v tendedozne namene. Prizadeta pa je bila razprava Poldke Runger, ko se je prav tako odločno zoperstavila načinom publidranja »spravaštva« v mladinskem tisku. Kot žrtev bele garde se čutim globoko prizadeto ob enostranskem objavljanju naše zgodovine, smatram, da moramo na vse te pojave odgovoriti z veliko mero odgovoraosti.
Skupščino so pozdravili Julij Planinc v iraenu družbe-nopolitičnih organizadj, Darja Erhatič v imenu OK ZSMS (poudarila je pomen še globljega sodelovanja med mladind in bord), Adolf Dimnik v imenu domidlnih enot, Peter Dotenc v imenu prisotnih občinskih organiza-dj ZZB NOV ter Franc Koritnik v lmeau republiške zveze prostovoljcev za severno mejo.
Na podlagi poročila, razprave ter programskih usmeri-tev pa bo predsedstvo oblikovalo sklepe skup^čine.