Stav. 131 (Posamezna ftteviika 8 vinarjev.) .taja vsak dan sjutrai, latH e* a«W»ah « JT -SOSESK Uca sv. Frančlfka AsIŠkcg a St 20, l nadstr. - D«bi «j m pcMjaf* :dn iftvu - NefrtnKirana piirai si nt sprejeartjo, fokoptj senem«* Izdajatelj ta odgovora* urednik Štefan Oodioa. — Ustnik Igmaicai redinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisan« "druge a » Trrtu, ulica sv. Fiančifka Aslft£a it - J^« Bft^JlgSfll i. 11-57. - Naročnina zni*a: S telo leto K »!•» »g M« JL'tralJS K 7-S* n ned^ak« tedaj* ■ Wi K m pol ««» K m V TrtIv, « MvMi w. majBlka ttto EDINOST JV- - letnik XIII!. Posamezne Itavitke po 8 vio.. zastarele 10 vin Oblast se računajo na mltlmeh v Jirokosti ene kolone. Cene: ogiwi trgovcev In obrtnikov mm po 10 osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov m.-h po SO vin oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.— : vsaka nadaljna vrsta K 3.—. Mi' oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina hi reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje v Izključno le upravi .Edinosti". Plača ln toži se v Trstu. Uprava ln inseratnl oUdei«L k nahajata v ul.sv Frančiška As. it. 20. PoStnohranllnlčnl račun 3t. 311 051 CVEZKA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. nUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: ozemlju Monte Corna so so zopet razvffl uanjši krajevni boji, tekom katerih so se ustalili talija nI v enem naših predstražnih gnezd. Dogodki na morju. — Pred pulskim pristaniščem je bil potopljen en italijanski torpedni notorni Čoln- Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. 9EROLIN, IS. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Severno Kemmeia so se končali krajevni napadi in akcije s popolnim ispehom: ujeli smo 120 mož. Naš napad ie zadel la izmenjane sovražne čete, ki so Imele velike krvave izgube. Topovski boj v ozemlju Kemmeia je »stal stopnjevan. Danes zjutraj so se razvili tamkaj vsled francoskih sunkov novi pehotni bofl. Med rtko Lys in prekopom La Bassee in pri l>uqttoyu je bilo sovražno topništvo posebno po-loči živahno. Med Ancro in Sommo smo tekom ejatkega sunka ob cesti Bray—Corbie vdrli v an-tleške črte Jn obdržali osvojeno ozemlje proti dva-[ratnim močnim protinapadom sovražnika. V podiranje pehote se Je nadaljevalo živahno topovsko letovanje. Pri Vlllers Bretormeuzu. na obeh straneh rek Luce In Avrc, je na več krajih oživel topovski boj. Na zapadnem bregu Ancre je napadel jovražnik naše črte pri Castellu; bil Je odbit s ežkiml izgubami. V posameznih odsekih poizvedovalni boji. Naši etalci so sestrelili včeraj zjutraj več sovražnih ialonov. Na bojnih frontah zelo živahno letalsko letovanje. Obmetall smo izdatno z bombami Ca-:«»ls. Ptinklrchen ln druga zaledna munlcijska skia-Hšča in železniške naprave sovražnika. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirinoister pl. Ludcndorlf. BOLGARSKO. SOFIJA. 13. (Kor.) Severno Bitoija in južno JJevgjelije je bito obojestransko topovsko delo-ranje od časa do časa žtvahueje. Vzhodno Var-farja so se hoteli angleški oddelki približati aašlm »prednjim postojankam pri Mačkov«. BIH so razpršeni. Severno Tahlnskega jezera patruljni boji. i' dolinah Vardark in Strume ilvaiino letalsko letovanje. ' TURSKO. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se po-počir: Palestinska fronta: Od obale do Jordana le majhno bojno delovanje. Na vzhodnem bregu Jordana naraščajoče topovsko streljanje. — Mezopotamija: Nobenih bojnih dejanj. — Na ostali froatl bič norega.__ SO VRAŽNA UR ADNA POROČILA. Italijansko poročilo. H. majnika. — Poizkusi sovražnika, da bi vno-"vč napadel Monte Corno in se približal našim •tam pri Dosso Casini, v Val Calcinu, na Asolonu v dolini Ornia, so biii odbiti. Naše in angleške itrulje so vdrle v vas Pedescalo in v jarke pri ve in prizadejale sovražniku več izgub. Zivah-jjše sovražne topovske akcije v oklišu Tonale, jlini Lagarine in severno Montella. V včerajšnjih /učnih bojili je bilo sestreljenih več letal. Angle-i letalci so bombardirali sovražne barake v oko-u Asiaga. DOGODKI NA MORJU. BFROLIN, 15. (Kor.) \Voltfov urad poroča: Ka-ian Steinhauer je z drznim nastopanjem potopil svojim podvodnikom v Sredozemskem morju kom par dni zopet več dragocenih parnikov, upno 33.000 ton. Ob jutranjem svitu 29. aprila vdrl kapitan Steinhauer v moćno utrjeni preliv i Sitn Pietru v Sardiniji in napadel v pristanišč Carlo zasidrane ladje. Potopil je sredi grme-a več baterij s celine oboroženi angleški parnik ingston- s torpednim strelom^mičil s svojimi povi dya večja oborožena vlačilca in se boril di s sovražnimi topovi. Nato ie kljub zapornemu !nju baterij in napadov nekega oboroženega :likega motornega čolna izsilil zopet izliod na Iprto morje in obstreljeval potem brezžično po-^o Capo Sperone z opaženim dobrim uspehom. BEROLIN, 15. (Kor.) »Times* z dne 2. t. m. ob-vljajo prvič mesečni seznam od osrednjih vla-S potopljenih ladij in sicer od januarja 1917, itevši izgube vsled raznih nezgod na morju. — lasom tega poročila je bilo od 1. 1917 do marca •18 potopljenih 7,749.133 ton ententne m nevtral-t ladijske prostornine. Po nemških podatkih zna-•Jo sovražne izgube na morju brez izgub vsled »zgod na morju 11,398.500 ton. V angleških po-itkih zamolčana razlika se tiče ladij, ki so bile v užbi mornarice in armade. Že *Daily Telegraph« ; dne 1. marca opozarjal na to, da uradni angle-ti seznami o izgubah ne vsebujejo takozvanih prnariških izgub. Demobilizacija romunske armade. BUKAREŠT, 15. (Kor.) Dne 14. t. m. je izšel v •adnem listu v Jašu odlok, ki odreja demoblli- icijo romunske armade. Govor cesarja Viljema o položaju na zapadu* Cesar na občinski seji v Aachenu. AACHEN, 14. (Kor.) Pred par dnevi se le mudil cesar Viljem, prihajajoč iz velikega glavnega stana, v Aachenu in posetil tamkajšnji magistrat, kjer se je ravno vršila seja občinskega sveta. Cesar se je podal v sejno dvorano in je imel na gospode sledeči nagovor: »Prihajajoč z zapadne fronte, me veseli, da Vas zamorem tu pozdraviti. Na zapadu sem si ogledal napol opustošeno Francijo. Sele tam je mogoče dobiti pravo sliko o grozotah, pod katerimi je bila naša domovina obvarovana. Kdor je maiodušen, ta nai gre enkrat par dni na fronto in si ogleda opustošenja; potem se ne bo več pritoževal in bo zadovoljen s svojo usodo; prenašal bo potrpežljivo napore, pomanjkanja in strahote vojne. Ako se zamorejo gospodje zbirati tu v miru k delu, se imajo zahvaliti za to le naši zmagoviti armadi. Ofenziva gre naprej. 600.000 Angležev je postavljenih že Izven boja in uplenjenih 1600 topov. Francozi morajo posegati povsod vmes. Angležem prede trda in tudi niso zaslužili nič boljšega. Stvar na zapadu bo izvršena, toda imeti moramo potrpežljivost. Milijonskih armad ni mogoče odpraviti v enem dnevu; dosegli bomo svoj cilj. Opraviti bo treba težko delo, imamo pa za to tudi izvrstne kovače. Vzhod smo odprli, v Ukrajini gre tudi naprej. Iz Ukrajine so prispeli v Berolin prvi vlaki z živili in s tem postane preskrbovanje z živili boljše. V Sevastopoln smo uplenili močna bogato otovorjeno trgovinsko brodovje. Z njo si bomo zopet omogočili promet na Črnem morju. Torej gre dobro. Veseli me narodno zadržanje na meji države. Razpoloženje čet je izvrstno. Z mnogimi Porencl in tudi številnimi Aachenci sem govoril po laza-retih in na fronti in jim podelil odlikovanja. Sedaj^ menim, je tudi Čas, da se otresemo vsega tujega. Prenehati mora vsako francosko parliranje; govorimo raje naš »Plattdeutsch«. Ob navdušenih vzklikih se je cesar nato poslovil od mestnih zastopnikov in se odpeljal z avtomobilom na pokopališče. V mestu se je bliskoma razširila vest o navzočnosti cesarja. Na trgu ga je pričakovala več tisoč glav broječa množica in ga viharno pozdravljala. Revizija zvezne pogodbe med Avstrijo in Nemčijo. BEROLIN, 16. (Kor.) Kakor poroča Wolffov rrad, se bodo pričela pogajanja za izgradnjo in poglobitev avstro-ogrsko-nemške zveze v najkrajšem času v Berolinu in se potem nadaljevala in končala na Dunaju. Pogajanja bodo trajala najbrže par mesecev. izmena brzojavk med ccsarjern Karlom ln cesarjem Viljemom. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar Karel je poslal cesarju Viljemu sledečo brzoiavko: »V trenotku. ko zapuščam na povratku blagoslovljena tla nemške države, občutim odkritosrčno potrebo, da se ti še enkrat najprisrČneje zahvalim za ne samo dobrot-Ijivi, ampak tudi v resnici prijateljski sprejem, ki sem ga doživel pri tebi. Vzradoščen nad uspešnimi razgovori ti kličem iz vsega srca in v zvestem prijateljstvu: Na skorajšnje svidenje! Karel 1. r.« Cesar Viljem je odgovoril nato s sledečo brzojavko: »Iskrena zahvala za tvojo prijateljsko brzojavko. Vese'i me prisrčno, da si tako zadovoljen s posetom. Tudi jaz sem bil vesel, da sem te videl in ugotovil v obširnih posvetovanjih novo popolno soglašanje v ciljih. Uresničenje teh ciljev bo prineslo našim državam mnogo blagoslova. Upam, da se bom zamogel kmalu odzvati tvojemu današnjemu pozivu. Prisrčne pozdrave v zvestem prijateljstvu: Viljem 1. t.* PODLISTEK. Nstol^vlevl zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. O, saj razumeš, prav dbro me razumeš, sicer p povem stvar še Jasneje. Nama obema boš pla-£val majhno rento, ki nama bo omogočala življe-je spoštovanja vrednih meščanov, ne da bi ka Jzlala, in da se bova v svojem prostem času ba-jila z biljarjem in domino ter si tupatam v kaki pšteni duši privoščila večerjo s Šampanjcem, tčkanimi punčkami in drugimi pritiklinami. — Ali je to vse? — je vprašal Marcijal. ^ — Skoraj vse. — Vidva hočeta torej denarja? — Da. — In jaz ga nimam. — Pa si ga dobi. — Kje? • — To je tvoja stvar ye pu najina. Mir med Turčijo in Finsko. CARIGRAD, 14. (Kor.) V Berolinu je bil dne 11. t. m. podpisan od obojestranskih delegatov mir med Turčijo iti Finsko. Sibirski kozaki proti boljševikom. AMSTERDAM, 14. (Kor.) »Times« poročajo iz Pekinga: Po več bojih je odpor boljševikov proti kozakom Semenova opešal. Semenov se nahaja sedaj na desnem bregu Ingode, tri milje od železniškega križišča Karraskaje. Manjši odSelki so že prekoračili reko in zasedli progo na obeh straneh križišča. Glavna sila kozakov čaka s prodiranjem, dokler ne bodo popravljeni mostovi čez Oron in In sodo. Boljše viške sile so.se umaknile na Kitajsko. Na potu so še trije vlaki boljševikov iz §a-boravskega. Boji med boijševikl in anarhisti v Moskvi. PETROGRAD, 14. (Kor.) Reuter poroča z dne 12. t. m.: Včeraj ponoči se je pričel v Moskvi boj med boljševiki in anarhisti. Sovjetske čete so obkolile poslopje anarhistov, ki so odklonili predajo in se branili s topovi, oklopnimi vozmi in ročnimi granatami. Takozvani anarhistični federalisti so po polurnem streljanju razobesili belo zastavo. — Obojestranske izgube še niso znane. Danes opoldne se boj še nadaljuje. Romunki krali Margfeilotnan*. BUKAREŠT, 14. (Kor.) Kralj Ferdinand Je poslal ministrskemu predsedniku Marghlloaianu sledečo brzoiavko: »Sprejemajoč v Bukarešta sklenjeni mir na znanje, se zahvaljujem Vam in ostalim romunskim delegatom za težko in požrtvovalno delo, ki ste je izvršili v varstvo naših pravic v težavnih trenotkih. Kot kralj in Romun sem popolnoma prepričan o bodočnosti svojega hrabrega in pridnega naroda. Zahvaljujem se Vam za zagotovila zaupanja v proč vit in moč države p?d Mojim vodstvom in pod vodstvom dinastije. Ferdinand.« * . Pred razpustom pruske zbornice. BEROLIN, 14. (Kor.) Po glasovanju je izjav« podpredsednik državnega ministrstva Friedbsrg, da je državna vlada odločena, da se posluži v izvedbo enake volilne pravice vseh ustavnih sredstev. Ako tudi gosposka zbornica ne bi sprejela en?ke volilne pravice, *o zbornica razpuščena. Nove ameriške ladje. VVASHINGTON, 14. (Kor.) Reuter poroča: Tekom tedna, ki Je končal L majnika, Je bilo izgo-tovljenih 6 jeklenih ladij, skupno 48.150 ton. 14 drugih ladij, med katerimi je 7 Jeklenih, je bilo splavljenih. Zn jngosKminsko zedinjenje. Zagreb, 13. majnika. Kakor sem že poročal, se v srbsko-hrvatskem delu našega naroda čuti potreba take narodne politične organizacije, kakor J« že izvedena v slovenskem delu. Zaradi voinih razmer in nevšečnosti je večina narodnih strank v Dalmaciji, Bosni in Istri ustavila svoje delovanje, v Banovini je zelo veliko ljudi, ki bi radi delaH v korist narodu, pa se zaradi tukajšnjih stranskih razmer niso mogli priključiti nobeni obstoječi stranki. V zadnjem času so zato nekateri naši elementi, posebno iz provincije, pozvali nekatere naše izve« strank stoječe politike, da bi se organizirali. V ta namen se je vršil včeraj v Zagrebu mnogoštevilno obiskan sestanek Hrvatov in Srbov, pristašev narodnega edinstva ln zedinjenja, ki stoje danes izven aktivnih političnih strank. Na tem sestanku se je razpravljalo o potrebi in načinu izvedbe splošne narodne politične organizacije. Med drugimi so bili navzoči: dr. Ivo Krstelj (Šibenik), Jožo Sunarič (Sarajevo), Vjekoslav Jela-šič (Sarajevo), Dr. Luka Cabraič, (Sarajevo), Va-lerijan Pribičevič (Zagreb), dr. Srdjan Budisavlje-vič (Zagreb), dr. Henrik Krizman (Varaždin), To-mica Krizman (Zagreb). Milan Milič (Trst), dr. Roko Jekovič (Zagreb), Inž. Mate Jurkovič (Zagreb), dr. Tugomir Alavpovlč (Zagreb), Gjuro Maric (Dubrovnik), dr. MaLe Drtnkovlč (Šibenik), dr. Gjorsie BrankoviĆ (Nova Gradiška), dr. G!«?a Tadič (Kostanjevica), Branko Petrovič (Belovar), Vaso Erkalović (Karlovac), Mijo MandJČ (Karlovac), dr. V. Vuksimović (Sr. Karlovci), Košta Majkić (Banjaluka), Bogdan Svoboda (Varaždin), dr. Ivo Tartaglia (Split), Oskar Tartaglia (Zagreb). B. Zečevič (Mostar), Jovo »Aiodragovič (Zagreb), S. Stojanovič (Belovar), MHan Bnlj (Zagreb),Ljub. Mijatovič (Zagreb), dr. Pecarcvić (Opatija), Peroslav Liubić (Sušali), dr. Franjo Tu-čan (Zagreb), Viktor Ružić (Sušak), dr. Ivo Orlič (Opatija), dr. Miloš Martić (Knin), dr. Branko Mrvoš (Zagreb), dr. 1. N. Novak (Zagreb). Po večurni temeljiti razpravi o načinu izvedbe take akcije se je sklenilo, da se prevsem stppi v stik z že obstoječimi strankami, katera stoje ah programu narodnega zedlnjeaja In dala aa to, da te stranke, opustlvM svoje predvojne, torej za današnji čas v marsičem neaktualne programe, razpuste svoje posebne strankarske organizacije in se stope v eno veliko stranko, katera W staia na daaes edino mogočem programa adkntveae in ze-ltnjcne države Slovencev, Hrvatov In Srbov. Ta stranka bi prevzela organizacijo arfcskohrvatskega dela našega naroda la bi stala narav.o v najožjem stiku s slovenskimi strankami, siofcčlml aa Istem stališču. Na sestanku se je enoglasno sprejela naslednja RESOLUCIJA: - L - »Velika Ideja zedlajenja in neodvisnosti naroda Slovencev, Hrvatov In Srbov, pojmovana dosledno, zahteva, da se *an|o zavzame ves narod. Nobena danaiaJHi političnih strank ae more sama s svojo strankno močjo Izve«« te mlsIL Prvič zato ne, ker vsaka predstavila samo del narodne moči, omejene poleg tega na posamezna aaie pokrajine, drugič pa zato oe. ker je vsmka t«h strank ostanek iz predvoN« dobe, z ozkimi strankarskimi vidiki, programi In metodami, ki ns odgovarjajo velikemu duha časa. v katerem živimo. In sočasnim potrebam naše narodne politike. Vsi navzoči so tr*K> prepričani, da splošua aa-rodna korist brezpogojno nalaga sdrnienie vsega naroda v edinstveno politično organizacijo, v kateri je treba da se strnejo vsi neomadeževani na rodni elementi. Sestanek naglaia dalje, da pravilno pojmovanj« narodnega edinstva zahteva enotno organizacijo naroda na vsak poljih Javnega Življenja. — In če ga ne dobim? — Potem se stvar nekoliko preokrene. _ Kaj bi storila vidva potem? _ Zahtevala bi denar od tvoje ljubice, gospodične de Basseterove. — In če bi ga ne imela tudi ona? — Bi se obrnila na starega markija; on ga ima dovolj. _ In vidva sta se trdno odločila, da storita tako, kakor pravita? — Seveda. — Torej hočeta na vsak način zaradi borne svote denarja onesrečiti mlado dekle ni jo one-častiti v očeh njenega očeta? Trabucos je namesto odgovora začel potihoma peti poulično pesmico. Ali nimata srca? — je nadaljeval MarcijaL — In ti? je odgovoril Trabucos, pogledavši »prijatelja« s tako predirljivim pogledom, da Je Marcijal moral povesiti oči, ne da bi mogel odgovoriti kaj. — Končajmo torej, — je nadaljeval potem. — Prišla sva kot prijatelja, da ti predloživa dobex posel. Odvisno Je od tebe, ali odideva k<>t prijatelja ali pa kot sovražnika. Kaj ne, Dilrl _ _ je zamrmral Anglež. — To Je odvisno od njega. — Torej premisli stvar in se odloči potem. -Ko je Trabucos govoril te zadnje besede, fe obraz gospoda de Preaulxa zavzel popolnoma drugačen izraz. _ _jc dejal, — prišla sta kot prijatelja in tudi odideta kot prijatelja. Nihče ne bo mogel reči, da se Je moj zvesti Trabucos zastonj zanašal na svojega tovariša Fabuleuza. — Glej, glej! — I« zamrmral Dik Chester. — Goddam, veter se Je Izpreobrnil. _Torej se stvar uredi? — je vprašal Trabucos še vedno nekako nezaupno. _ Seveda, _ Je odgovoril Marcijal smehljaje se _ Prvič sem vama itak sam hotel ugoditi, drugič pa imata vidva nekak poseben način ^a opravljanje svojih poslov, da človek sploh ne more misliti na odpor. _ IPalje.J Sestanek smatra to za edino varno ln uspešno poroštvo za ustvaritev občeaarodnlh zahtev: edinstvene, neodvisne, nn demokratskih temellih urejene In socijalno pravične države Slovencev, Hrvatov In Srbov. iL Sestanek se obrača na časopisje ln na vse narodne ljudi, ki stoje na tem stališču, da najodločneje zastopajo ln širijo to misel v narodu. Obenem izvoli odbor 10 oseb z nalogo, da bo deloval v označeni smeri ter o uspehu svojega delovanja podal ponovnemu sestanku poročilo, v smislu katerega se bo sklepalo v nadaljnih ukrepih.« V smislu te resolucije se je izvolil delovni odbor desetih članov, ki je izmed sebe izvolil za predsednika dr. Iva Krstelja, za tajnika pa dr. Srdjana Budisavijeviča. Izvolitev tega in takega predsedništva nam je najvarnejše poroštvo, da ta akcija obrodi tako potreben dober uspeh. Bralce »Edinosti« sem predkratkim seznanit z dr. Krsteljem, a kar se tiče dr. Srdjana Budisav-Ijeviča, predstaviteija in voditelja mlajših banovinskih neodvisnih jugoslovanskih elementov, menim, da je preveč znana politična osebnost, da bi bilo tu treba posebej poudarjati njegove velike sposobnosti in energijo ter zasluge za narodno stvar, za katero se je on vedno in med prvimi potegoval in trpel v Banovini. O nadaljnjem delovanju te navidezno nove, a v resnici stare skitfrine bomo poročali, a že sedaj z vsem navdušenjem pozdravljamo njen nastop, Želeč, da obrodi našemu narodu najboljše sadove. Jugoslovan. R»gne polKiSne vesti. Češka odločnost. Kakor se poroča z Dunaja, je ministrski predsednik dr. vit. Seidler za ponedeljek, 13. t m., popoldne povabil k sebi na razgovor načelnika Češkega Svaza posl. Stanjka in podnačelnika posl. Tusarja, toda le-ta sta mu odgovorila pismeno, da ne prideta na razgovor. — Ceski Svaz je potemtakem popolnoma pretrgal zveze z ministrskim predsednikom in vlado. Pismo, s katerim je posl. Stanek odgovoril na vabilo ministrskega predsednika, se glasi: >Eksce-lcnca! Dogovorno s predsedništvom Češkega s.va-za si dovoljujem sporočiti Vaši ekscelenci, da odklanjamo vsako razpravo o naredbi, ki jo namerava vlada samovoljno izdati za kraljestvo Češko zaradi ustanovitve okrožnih glavarstev. Poudarjamo izrecno, da ugovor proti temu absolutističnemu nasilstvu ne trpi nikakršnega razpravljanja in pogajanja. Uporabili smo vsa sredstva, da bi vlado in ustavno odgovorna mesta kar najnatan-čneje poučili o posledicah. Zdi se, da Je bilo vse to zaman; odklonil se je tudi skromni predlog, da naj bi sev pred izdajo te naredbe vprašala zbornica. V zadnjem trenutku svarimo pred tem enostranskim, protiustavnim ukrepom, ki bo znatno po-goršal kočljivi notranji položaj, ki ne izhaja iz so-glašanja obeh narodov, ki predstavlja samo ceno za pridobitev nemškega razpoloženja. Ta predloga se mora smatrati za poizkus, da se potom oktroja ustvarijo dejstva pfoti češkemu narodu. Bodočnost bo dokazala iznova, da izzivanje češkega naroda in poslancev, ki so podali veliko dokazov, da hočejo ohraniti parlament v vojni, da ta eklatantna krivica ne inore ostati brez najostrejšega vsestranskega protinastopa. Nikakor nočemo z grožnjami zadrževati roke Vaše ekscelence, katero vodijo naši narodni nasprotniki. V imenu češkega naroda protestiramo proti temu, da bi se izvršil popolnoma nepotreben, ua nobeno stran ko-ristonosen, gotovo pa državo silno ogrožujoć ukrep. Predsedništvo Češkega svaza: Stanek.« — Tako so torej popolnoma pretrgane zveze Češkega svaza z ministrskim predsednikom v političnih stvareh, s čimer pa nima ničesar opraviti dejstvo, da so bili v torek opoldne po ministrskem pred! sedniku češki poslanci Stanek, Habermann, dr. Komer in dr. Stransky, ker je šlo v tem razgovoru samo za vprašanja prehrane, preskrbe s premogom in rekvizicij na Češkem. Gonja proti jugoslovanski deklaracijskl politiki na Hrvatskem. Na drugem mestu objavljamo dopis iz Zagreba, ki poroča o gibanju za jugoslovansko deklaracijsko misel v hrvatsko-srbskem delu jugoslovanskega naroda. Obenem pa smo izvedeli iz Zagreba, da se je začela na Hrvatskem v polni meri gonja proti jugoslovanskemu gibanju, katera Ima svoi vir v Budimpešti. Madžarska vlada je izdala nalog, da se mora propaganda za jugoslovansko idejo zatirati z vsemi silami. V zvezi s tem odločnim protijugoslovanskim kurzom je, kakor se upravičeno domneva, tudi imenovanje novega vojaškega poveljnika v Zagrebu, ki prihaja v Zagreb z nalogo, da za vsako ceno zaduši gibanje za zedinjenje jugoslovanskega naroda. Prvi tozadevni čin novega poveljnika je bil, da je bilo v vseh zagrebških jutranjih listih zaplenjeno poročilo o sestanku, o katerem poročamo na uvodnem mestu, ln da so večerni listi dobili strog na-iog, da ne smejo objaviti poročila o sestanku. Madžarsko viteštvo torej ie uganja svoje orgije j)r«> ti jugoslovanski ideji na Hrvatskem. Dr. Wekerle v madžarski magnatski zbornici pač ni hotel obširneje govoriti o jugoslovanskem vprašanju, ker bi bil moral povedati, da je že izdal ukaz na svoje pandure, da naj udarijo po propagatorjih jugoslovanske misli. Cesar pa ni povedal, se je pokazalo v preganjanju, ki se je že pričelo. Kakor pa Je videti, se je ideja zedinjenja Jugoslovanov tudi v hrvatskih in srbskih pokrajinah ukoreninila tako močno, da je ne iztrebi tudi najbrutalnejše madžarsko nasitstvo. Možje, ki so se izven strank postavili na čelo gibanju, nam jamčijo, da ni več daleč čas, ko bo tudi hrvatsko-srbski del našega jugoslovanskega naroda tako globoko prežet z mislijo zedinjenja Jugoslovanov, da vkljub najhujšemu pritisku iz Budimpešte vstane kakor en mož za vstvaritev te misli. 'Skandali v ogrski zbornici. O interpelaciji posl. Urmanezyja zaradi vohunjenja domnevnega uradnika državne nemške poročevalske službe, majorja Constena, proti grofu KaroIyju smo že poročali. V ponedeljkovi seji ogrske poslanske zbornice «e je stvar nadaljevala. Sprožil jo je poslanec Aleksander Nagy, ki je poudarjal, da se navedbe Unnanczyfe\ e mteroclacije niso ovrgle. V Inter pelaclji omenjeni nemški major je s v ojfm ravnanjem kršil ogrsko suverenost in r r ;tetr> oo-slanca grofa Karolyja. Dementi budit i- . tanskega nemškega konzulata trdi, da Consten \ bil nikdar nemški častnik in da generalni konzulat ni bil nikdar žnjim v zvezi. Temu nasproti je doznal govornik, da je major Consten leta 1915. po nalogu nemške južne armade prišel v Budimpešto, da je tu zaslišaval ruske ujetnike. Ko je dovršil ta posel, je dobil nalogo, da naj opazuje mirovna stre n-Ijenja na Ogrskem. Pozneje ic kot major stopil v turško armado. Svoja pisma Je dobil potom nemškega generalnega konzulata. Nadalje je izjavil govornik, da obstoje dokazi, da je Consten dobil vso korespondenco grofa Karolyja in da se uradni spisi proti grofoma Emeriku in Mihaelu Karo-Iyju pri divizijskem sodišču zaradi veleizdaje tekočega postopanja nahajajo sedaj v Constenovl posesti. Major je bil tudi v direktni zvezi z oblastmi. Govornik je pozival zbornico, naj v tej stvari postopa soglasno in zahteva brez razlike strank, da mora major Consten tekom ZA ur zapustiti deželo. Predsednik je izjavil, da se je zadeva izročila imunitetnemu odseku. Ministrski predsednik dr. \Vekerle ie ugovarjal, da bi šlo tu za kršenje ogrske državne suverenosti. Ob/alova! je, da }e posl. Nagy kritiziral demente nemškega generalnega konzulata, ki gotovo ni v nobeni zvezi s Constenom. O izgonu majorja Constena se ministrski predsednik ne more izjaviti. Čeprav je Consten potom nemškega generalnega konzulata prejel kako pismo — taka uradna posredovanja se dognjajo pogostoma — vendar nemški generalni konzulat s tem turškim majceni ni v nobeni zvezi. Ravno tako tudi bivši justičnl minister nI bil v nobeni zvezi žnjim. — Stvar se s poročilom imunitetnega odseka seveda ?opet vrne v zbornico. Mariborsko nemško ljudsko zborovanje proti Jugoslovanom. Vsenemškemu Gradcu je seveda moral slediti tudi vsenemški Maribor. Za nedeljo so sklicali torej na Olavni trg — Slovencem so seveda zborovanja pod milim nebom prepovedana — ljudsko zborovanje In doživeli žnjim, kakor poroča mariborska »Straža«, velikansko blamažo. Na trgu se je zbralo kakih tisoč ljudi, kar ni nič čudnega, saj šteje Maribor z bliZnjo okolico okoli 30.000 prebivalcev in je, posebno ob nedeljah, potem pač lahko, da se najdejo ljudje, ki hočejo biti navzoči, kjer se Jim nudi kaj nenavadnega. Med navzočimi je bilo največ žensk in otrok, ki jih je prignala na zborovališče radovednost. Zupan mariborskega mesta, dr. Sclimiederer, je s posebnim oklicem pozval meščanstvo, da naj povodom tega zborovanja razobesi zastave, a vkljub temu, da je celo hodila po hirali neka sodrga in grozila hišnim gospodarjem, ki bi ne izvesili zastav, !e btfa vendar veČina hiš brez-zastav. Na zborovanje tudi ni bilo nobenega poslanca, niti deželnega niti državnega, in so tako mariborski nemški gospodje ostali lepo sami. Zborovanje je otvoril župan, nakar sta potem govorila znani mariborski kričač slovenske krvi dr. Mravlag in neki Mayer iu Inomosta. Sprejela se ie potem soglasno« resolucija, ki seveda zahteva, da morajo biti Nemci edini gospodje v Avstriji, Slovenci pa njihovi hlapci, in komediia se je nato končala z . VVacht am Rhein«. Po shodu je kakih 50 otroča-jev rjulo po mestu, posebno pred Narodnim domom in stanovanjem poslanca dr. Vrstovška in grozilo s pestmi. Navdušenja po mestu ni bilo nikakršnega. Ljudje so glasno mrmrali proti vse-nemcera celo na shodu. Slišali so se glasovi celo iz nemških vrst: Dajte nam rajši kruha, hujskanja ne potrebujemo. Torej res pravcati polom. Nekaj pa je v poročilu »Straže«, kar mora prav posebej zanimati vsakogar, ki zasleduje vsenemško gonjo proti Jugoslovanom: na c. kr. glavni pošti je bila tudi izveŠena zastava v proslavo hujskanja proti Jugoslovanom. Radovedni smo le, kaj bi se zgodilo s slovenskim državnim uradnikom, ki bi dal ob priliki kakega jugoslovanskega ljudskega zborovanja na uradnem poslopju izvesiti zastavo? Menda bi bile vislice še premalo zanj! - Protislovenskih pouličnih demonstracij, ki so v Mariboru redno združene s tulenjem in pobijanjem šip. tokrat ni bilo, in vsenemški mariborski revolver-ski list »Deutscher Montag« opravičuje to dejstvo, češ da so Nemci hoteli pokazati svetu svojo kulturo Stvar pa je bila nekoliko drugačna. V Maribor je bilo poklicanih veliko Število orožnikov in pripravljeno je bilo tudi vojaštvo: odtod torej naenkrat ta lepa vsenemika kulturnost. na katero so njeni nositelji res lahko porosnil Jugoslavija brez - Slovencev. Predkratktm je izšla na Dunaju knjiga Die siidslavvische Frage und der We!tkrieg« (»Jugoslovansko vprašanie in svetovna vojna*) iz peresa L. v. SUdlanda. Značilno v tel knjigi le. da Slovencev ne pozna, da jih ^p!oh ne omenja. Po tej knjigi nai bi se reSilo jugoslovansko vprašanie z ustanovitvijo združene lugoslavije, ki naj bi bila odvisna od obeh dr?av avstro-ogrske monarhije in njena skupna last. s kolikor mogoče razsežno samoupravo in svobodo v političnih, kulturnih in gospodarskih stvareh. Jugoslovansko vprašanje na| bi se torel rešilo tako-le- 1 Združijo se Hrvatska. Slavonija. Dalmacija, Bosna in HerceZa aprovizacijo naj se poskrbi potom zadrug, s, popolno izključitvijo prekupčevanja, brez zavlačevanja in tako, da bodo zadruge poslovale z ene strani kot konsumne zadruge, z druge strani pa kot . nakupne in založne zadruge. Vsaki krajevni komisiji bi zadrugi naj se prideli izvežban knjigovodja in je zato treba poskrbeti, da se potrebno osobje oprosti \-ojaške službe. — Krajevne komisije se združujejo v okrajne komisije za vsak politični okraj, katere pa Imajo zase zopet skupni organ v centralni komisiji za vso deželo. Vse konsumne in poljedelske zadruge naj se zvežejo v okrajne zadruge, organično združene s centralno nakupno zadrugo.« — Vse to ie prav lepo in hvalevredno in prepričani smo, da je zadružni način nakupovanja in razdeljevanje živil hi vseh ostaiilJ poireb-ščin najprimernejši ne samo v seilanjik, temveč tudi v rednih časih. Nikakor pa 16. 5. ul. j se ne strinjamo z mnenjem, ki posebno sedaj ul. Scjnero z vso silo propagirajo socijalni demokratje, da naj mitnica: št. j bi bila zadruga edini nakupovalec in edini proda- 16. _____„, __ ________kg. — Stara 1_100 (ob. 7) 16. 5. Piazza Sansovino, št. 101—250 , jalec. Nesmotrenost m naravnost škodljivost tega (ob. 7) 16. 5. ul. Media 8. št 251—300 (ob. 7) 16. t socijalnodemokratskega načela se je vendar tako 5. ul. Aliierl 13, št. 301—430 (ob. 7) 16. 5. ul. Me- jasno pokazala pri nac v Trstu, da pač ni treba dia 24, št. 431—J430 (ob. 7) 16. 5. nI. Amalia 13, j obširneje razpravljati o stvari. Socijalni demo-S4 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 1—150 (ob. 7) ! kratje, lioteč potom aprovlzacije na izključni za-84 vin. za kg. — Sv. Jafcob: ; družni podlagi dobiti vso aprovizacijo v svoje ro- 16. 5. ul. Scussa 12. št. 1—50 (ob. 7) 16. 5. ul. Madonnina 39, št 51—350 (ob. 7) 16. 5. ul. Guardia 9, 84 vin. za kg. — Vrdela: št. 1—85 (ob. 7) 16. 5. Scoglietto 45, št. 86—185 (ob. 7) 16. 5. ul. S. Cilino 2, 86 vin. za kg. — BarkovUe: št. 1—151 (ob. 6) 16. 5. Barkovlje 234, 86 vin. za kg. Premog flosslle.) 20 k% na modre Izkaznice. Stara mitnica: št. 301—850 (ob. 37) 16. 5. uL A. Caccla 17. K 1'46 za 10 kg. — Sv. Jakob: št. 1—70 (ob. 38) 16. 5. ul. Madonnina 24, št. 71—290 (ob. 38) 16. 5. ul. S. Marco 38. K 1'66 za 10 kg. Coke. 10 kg na modre izkaznice. Novo mesto: 291—410 (ob. 35) 16. 5. uL Geppa 10. K 2'62 za 10 kg — Stara mitnica: št. 851—960 (ob. 37) 16. 5. u!. Farneto 46, št. 961—1230 (ob. 37) 16. 5. ul. A. Caccla 17, K 2'62 za 10 kg. — Sv. Jakob: št. 291—420 (ob. 38) 16. 5. ul. Madonnina 24, K T62 za 10 kg. — Rocol: št. 1—100 (ob. 37) 16. 5. P. Revoltetla, št. 101—210 (ob. 37) 16. 5. Rocol 730. K 2'82 za 10 kg. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V nedeljo, popoldne Igrokaz v treh dejanjih. Spisal D. Niccodemi. Po- j slovenil M .Skrbinšek. — Režiser M. Skrbinšek. i OSEBE: Claude Leblanc . , g, SKRBINŠEK kot post! Pn-anne Leblanc, nj. tena . . g.«č. Kavčičeva j Grofica Saint-Servaiiska •. . . g,dč. Brežičera j Henrv Sa nt-Servanski, nj. sin . g Kralj Vojvodinja Frontenaška . . . gdč Železnikov! Isabell" FroiiteuaSka nj, vnukinja gdč. G-nidi.iarjeva jXrđ1 Id«.' Kraljeva Mignet. notar .....g. JBukovnik et. Jaques Etienne.....g■ VonC.ua Bernard . . ......g. Gorjup Didier, oskrbnik .... g. Pukovnik ml. Auguste. Herwrjev sin ga . g. Po Slusja g. Preg rc Igra se vrši pred vojnim časom; prvo dejanje pri grofici Saint-Servanski v Neuillyu, drugo v pisarn/ Claude Leblanca. tretje v nekem pariškem hotel* Cene so sledeče: I.—V. vrste K 2'50, VI.—X. vrste 2 K. X.—XV. vrste K 1'50. Lože K 10. Sedež na galeriji K 1. Stojišča v parterju in na galeriji 60 vin. Divide et lmpera! To geslo je začela naša vlada prav s posebnim poudarkom izvajati sedaj proti nam Jugoslovanom. Pokazalo se je to prav jasno ob priliki velikega ljudskega shoda, ki se je vršil v nedeljo, 12. t. m., na Bizeljskem na Spodnjem Štajerskem, tik ob hrvatski meji, in ga je sklical načelnik Jugoslovanskega kluba, poslanec dr. Korošec. Samo po sebi je umljivo, da je bilo pričakovati, da pride na ta shod tudi znatno število zborovalcev z one strani Sotle, iz Hrvatske. In bilo je tudi tako. Prihiteli so na shod Hrvatje in Srbi in gotovo bi bil ta shod postal najsijajnejša manifestacija jugoslovanskega ljudstva vseh treh imen za jugoslovansko misel, da ni posegla vmes preskrbna na£a mati vlada in prepovedala zastopnikom našega naroda z one strani avstrijske meje. da bi govorili na zborovanju. No, kar se pa ni zgodilo na javnem zborovanju, se je zgodilo pred zborovanjem. Hrvatje in Srbi so pozdravili dr. Korošca, zagotavljajoč, da so pripravljen! žrtvovati vse za svobodo jugoslovanskega naroda. Kaj torej pomagajo take nesmiselne, da, naravnost smešne prepovedi?! Ali si more naša vlada misliti, da bo žnjimi zadušila v naših srcih največjo našo željo it. da bo morda žnjimi zlomila našo trdito voljo, ki nas mora prej ali slej dovesti do našega cilja? Naj nas le cepi s svojimi abotnimi ukrepi, s katerimi pa nikakor već ne zaustavi prihajajočega časa, v katerem zavladamo mi! In ali morda ni res smešnoHrvatie in Srbi iz Banovine niso smeli govoriti na zborovanju; govoriti pa Je smel tajnik Starčevjćeve stranke prava, profesor Kerubin Segovič Iz Zagreba, ker ie — Dalma-tlnec, torej še po sred avstrijski Hrvat, ne pa madžarsko milost uživajoč Banoveq. In kakšna nesreča bi pa vendar bila. če bi izpregovoril na avstrijskih tleh kdo z one strani? In še posebno sedaj. ko se vendar pravi, da smo mi Slovenci tisti, ki zapeljujemo one na oni strani, ne pa oni nas? Ali se morda boji avstrijska vlada, da ne bi mogla proti govornikom z one strani uveljavljati svojega »novegj kurza«, če bi morda povedali nekoliko preveč resnice In potem odšli na ono stran? Toda nai bo, kakor hoče; pokazalo se je tudi o tej priliki, ća so na delu vse vladne sile, da ti zgradile med nami čim neprestopnejšo ograjo. Pa naj jo le grade: misel fn duh ne poznata ne meja ke. so izrinili skoraj popolnoma Somače trgov-stvo. Ne rečemp tu ničesar drugega, kot da naj poklicani činitelji gledajo pravočasno, da socijalno-demokratsko izzivanje domačega trgovstva tudi na Goriškem ne ustvari enakih razmer, kakor S9 nastale v Trstu, kar se zgodi še tem lažje, ker so na Goriškem, ki je popolnoma poljedelska dežela, vse druge razmere kot pa v Trstu. Pripominjamo tudi še nadalje, da je tudi v narodnem pogledu stvar vredna najresnefšega preudarka. AM Baj si damo s temi socijalnodemokratskimi načrti že sedaj, ko se pravzaprav ni še niti pričelo obnavljanje dežele, ubiti tako velevažen iaktor v našem narodno gospodarskem življenju na Goriškem, kakor je trgovstvo? Naš domači trgovec naj izgine, a na njegovo mesto bo prihajal tujec, posebno Nemec. Proti njemu socijalni demokratje seveda ne bodo nastopali, posebno pa tisti ne, ki so, kakor dr. Turna, tako odločno stopili na stran izločen-cev iz naroda. Stvar Je za vsakogar, ki gleda z odprtimi očmi v bodočnost, tako jasna, da ni treba zanj nikakršnih drugih pojasnil. Zato pa tudi pričakujemo, da se z naše strani stori vse, da obnovitev dežele ne bo obenem naša poguba. Cenzura nam ie Crtala v včerajšnji številki politično vest, ki Jo objavljajo vsi hrvatski listi, ne da bi bila cenzura črtala tudi eno besedico. Ali ni I smešno, da sme naše občinstvo čitati stvar v hr-| vatskih listih, ne pa v domačih slovenskih? Ali se j morda s tem, da se vest čita v drugih listih, iz-preminja nje vsebino toliko, da nikakor ni več j nevarna — komu? O vojaških stvareh vest ni govorila, o zunanjepolitičnih tudi ne. Radovedni smo res. kako bo cenzura utemeljila ta najnovejši svoj hrabri čin obrambe domovine! Nič drugega kot šikane. Prejeli smo: Ne glede na to, da je dandanes za vsako, tudi najnujnejšo stvar treba čakati tedne in tedne, izgubljati čas in še marsikaj drugega, se je tudi naša tržaška aprovizacijska komisija ogradila s takim okostenelim, pristno avstrijskim birokratizmom, da je v resnici največji revež tisti, ki mora iskati česa pr niei. Te dni Je prišel v Trst sorodnik pisca te pritožbe, mladenič, star 17 let, brez staršev, da ostane stalno v Trstu kot član piščeve rodbine in nadaljuje tu svojo izobrazbo. Koliko je že takoj treba tekanja, preden se dobi splph dovoljenje za stalno bivanje v Trstu. Najprej je treba prijave na policiji, potem je treba spisati prošnjo na policijsko ravnateljstvo In če le-to pritrdi, je treba nato še dovoljenja z vojaške strani, ki se dobi v izdajainici potnih legitimacij. Da dobi novi član rodbine potem izkaznice za živila, je treba zopet v ulico della Valle v izdajalnico živilskih izkaznic. In tu potem prihaja aprovizacijska komisija s svojimi šikanamj. Rodbina pisca teh vrstic ima rdeče prečrtano živilsko izkaznico. Za vsakega pametno mislečega človeka Je popolnoma umljivo, da gre novemu članu rodbine, siroti brez staršev, ki ga vzame njegov soroduik k sjebi, gotovo tudi Izkaznica z rdečo črto in to tembolj, ker se ta nova izkaznica ne izdaja na novega člana rodbine, temveč na glavarja rodbine, kateremu novi član le še zmanjšuje dnevni dohodek. Toda ne! Za novega Člana rodbine se dobi normalna izkaznica, in tako mora glavar rodbine za novega člana rodbine plačevati živila po normalnih cenah, torej dražje, kot za ostale člane, dasiravno mu Je novi član zmanjšal, ne pa zvišal dohodkov. Ce se hoče dobiti tudi za novega člana rodbine izkaznica z rdečo črto, se mora zopet vlagati prošnja itd. ter čakati morda cel mesec in še več, da se dobi, za kar -se je prosilo In kar bi se bilo moglo dati že takoj izpočetka. Glavar rodbine Ima te poleg tekanja od Poncija do Pilata tudi Še nepotrebno gmotno izgubo, ker mora živila za novega člana rodbine plačevat! dražje kot za ostale člane rodbine. v prodajalnici so pa tudi večne sitnost!, ker je treba vedno dvojnega računanja. 15 dkg masti po 10 K kilogram, 3 dkg po 22 K, 20 JaJec po 50 vin., 4 po 70 vin/, 1K kit mesa po 8 K, K kg za novega Člana rodbine se pa sploh ne dobi, ker se meso razdeljuje samo na izkaznice z rdečo črto. Ce nai novi član rodbine tudi dobi meso. ga je treba plačati po 20 K. A« ni to tako neusmiljeno birokratski nerodno, smešno, bedasto, da bi človek ne verjel, da Je resnično, če ne bi sam moral doživljati kaj takega. In tu Je vsaka pritožba zaman. Tega birokratizma ne tzčistf lz aprovlza-cijske komisije 2Iv krst! ^^ V znamenju časa. Pred dnevi sem na praznik obiskal Barkovlje. Po izprehodn sem hote! okrepčati se v zadružni gostilni v Narodnem domu. N^ malo pa je bilo začudenje moje In mojih prijateljev ko vidimo na vratih tablico z napisom »Heute Tanzabend. Anfang um 4 Uhr. Eintritt I Krone.« Da, resnično, prav v znamenju časov. Pripomniti moramo, da so prireditelji-vojaki skoro sami Cehi in ti potem imajo v Jugoslovanskih BarkŠv-!jah »Tanzabend« na katerem plešejo skoro izključno le naše zavedne Jugoslovanke. — Na Opčmah o priliki Krekove slavuosti sem doživel prieoc. k; na« jasno kaže. kako napreduje;«®. V Mi&dovi« gostilni, kjer se*n bđ navadno go- stoljuhno v materinskem jezikn postrežen, se ml ie v nedeljo odeovorilo na slovensko vprašanje »Spreciien sie deutsclK, m potem se mi je zopet na zahtevo po jedi začela neka gospica v kuhinji smejati ter praviti, da ima »Kruka, Kase in Salami«-. Le slovenskih jedil ni bilo na razpolago. Dogodki ki se vrfce pač i »znamenju časa«. V. K. Lslužbeoftvu v mestnih otroških vrtcih, kuharicam. uslužbencem in pestunjam, in ravno tako uslužbenstvu pri šolski refekciji ter ženskam, k! sntžiio občinske šolske prostore so se od 1. maj-nika l I. dalje zvišale plače za okroglo 5%. Pf>ziv! Slovensko učiteljstvo mestnih občinskih Sol in vrtcev ima svoje zborovanje v ponedeljek, 20. t. m., v slovenski šoli na Acqnedottu ob 10 prejlp. Dnevni red: 50°Ž draginjska doklada in drugo. Pridite vsi, ki ste v Trstu! — Predsednik: Anton Germek; Načelnik odseka: Ivan Daneu. Slovensko gledališče. Kakor že objavljeno, se binkoštno nedeljo popoldne ob 4 in pol ponovi tako lepo uspeh' Niccodeniiiev igrokaz »Perjanica t, z g. Milanom Skrblnškoni kot gostom. Začetek se je nastavil zato na tako zgodnjo uro, da se more udeležiti igre zlasti naše cfeOnstvo iz bližnje in daljnje okolice. Prepričani smo, da naše okolič-msko Hudstvo z največjim veseljem uporabi to priliko, da si privošči izredni užitek, ki ga rrurli ta uprizoritev. Člani Bostfinlške zadruge Narodne delavske er-san*zacijc se nujno vabijo na važen razgovor v gostilno gosp. Skapina ul. Rotnagna (zraven kavarne Fabris) in sicer v petek točno ob 8 zvečer. Dobrodošli tudi novi člani. Postojnska Čitalnica proslavi na binkoštno ne-deljo-svojo petdesetletnico. Na sporedu so pevske točke, deklamacija in veseloigra »V LJubljano jo dajmo!« K prireditvi vljudno vabi nje prijatelje, narodna društva In slavno občinstvo — odbor. Nov hrvatski Ust a Jugoslovanskim programom. V Splitu začne s 1. Junijem t I. izhajati nov list »Nova Doba«, ki si Je postavil naslednji program: »Smoter lista bo, da bo dajal izraza današnjim političnim težnjam In željam naše javnosti, in ustvarijo se potrebne garancije, da bo stal izključ no v službi narodne misli in se bo izogibal vsega, kar bi moglo razcepljati in razdvajati narodne vrste, in da bo deloval na koncentracijo vseh narodnih moči na pragu nove dobe v teh usodepol-nih časih, ko se more samo z največjim naporom vseh naših energij uspešno dovesti do cilja dolgotrajna borba našega naroda za samoodločbo in edinstvo Hrvatov. Srbov in Slovencev.« List bo Izhaja! vsak dan zjutraj. — Z veseljem pozdravljamo novega tovariša v našem boju za boljšo bodočnost naše-a jugoslovanskega naroda. Pomaakauje papirja »na Hrvatskem. Torkovi zagrebški listi javljajo, da je pričelo v Zagrebu tako zelo primankovati papirja, da se morajo listi skrčiti na polovico itak že zelo majhnega obsega. Nekateri listi, ki so izhajali zjutraj, bodo odslej izhajal: popoldne. Mestna zastavljalnifca. V petek, 17. t nu dopoldne se bodo prodajali na javni dražbi nedrago ceni predmeti, (razno parilo in obleke), zastavljeni meseca oktobra leta 1017. na zastavne listke serije 142 io sicer otT št. 205.500 do It 206.900. Prsfkf z* barvanj« blaga s« dobivajo rodil niri GUIki ni Posta 6. v mi- D i? i Večin neva hO* v '?©ric: prod' Ponudba aa Ina. odd. Edinosti pod vc-va hiša Prodom dve bi&ci. Trdela. nov , Cit« ViSnia-2178 Prodom hišo in vri ▼ lepi le i. Naatoi Id«, odd, Edinosti pove 2171 flĐlffnnfrn »Adria" v Trt^u is^ zidatj® — UtZlUVilllll Hrano in stanovanje dobijo v delavnici. Zglasijo naj ae t uradu uL Carra'ori št 4, JI. ' 2156 Deklo za hišna in polivka dela išče grajščak baron Marenzi v Odoli ni. pošti Mate ija. 3183 CntflAltflf Anton JrsrkiČ posla je t »rojem ateljeja ruiosrai ▼ Trstu. Via deJle Poste it 10. 40 Stenograf in J o ali stenografa V Trst« dne majmka lt17 Modni salon — bivše — CLORIHDE TfiVGLETO t TRIU dira Pno M w Sisv 1 (za trgom Fran Jo~ip I.) Nov dohod plašče v, volne- » v nih insvilneniL oblek, hišnih halj, modercev i. t (L i. L d Vsak trgovec nai itta I Kdor enkrat poskostl mo'o barvo ca oblsko »hrternatksaU, ta se *e prepričal, d* edine ta barva pristna in zajamčeno dobra. Vsak $e lahko osebno prepriča, kako Jo vsi dc^danfl naročaikJ hvalijo. Vsak zavojček Ima navodilo. 100 zavojčkov stan* 50 kron; 500 zavojčkov po 45 kron za 100 rav.; 1000 zavolčkov po <40 kron lu 100 za v. Prosto poštnine. — Zahtevajte wnl« drurtM predmetov. Se priporoča RUDOLF COIIC, VRHNIKA. --—t&a ifi m M A' M 9v fi ftVTJ 0 fe 4£ i _____juvg. r____ . ----J----------------------™ ** ■ ■■ Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 savoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno milo s fi iim vonjem, rosa barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. RazpoSiija po povzetjn. Pri veCjrm naročilu naj se poSlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste-Izvozno podjetje M. Jflnker v Zagrebu *t 33 Petrinjska ulica 8, KI., telefon 23-27. slovenskega in nemSkega Jezika in stre-Jepisia, sprejme takol odvetniika pisarna Dr. Starčka« ulica Marija Terezija it. 20. — Plala po dogovoru. NADOMESTILO MILA za pranje perila, Uborno peneče in preka.-a v«e doslej ▼ prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t ]. 5 kg K 13.—, 1 zavoj z 10 kg K 23 — Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega DAROVI. — Na veseti zabavi s. Miklavža PlSčanca 12. t. m. je nabrala ude. Marija Piščanc v gostUni pri jre. Matovansk! na Kottkonehi za Krekov spomenik- K 10. In ker ie fonosraf ime! tako tih glas, da ni prebudil Mihca in Jakca, daruje f. Piščanc Miklavž K 20 za roiansko podružnico CMD, K 20 pa za otroški vrtec CMD na Greti. Denar hrani uprava — Učenki CMD šole pri Sv. Jakobu, Darinka in Danica Ccrnigoi darujete za Engelmanov spomenik K 10. Denar hrani nprava- — Po občnem zbora divaške podružnice Z. J- 2. se je zdražila škatljica pravih CM užigalic ter se je na ta način zbralo K 35*60 m novo šolo v šent-vidskem okraju. Denar je naložen pri Trgovsko-obrtni zadrugi. — Ob Isti priliki se le za to šolo še posebej nabralo 27 K na blok g. Mraka. — Za Engelmanov spomenik je daroval g. Tav-čer Jakob, trgovec, 10 K. Denar naložen v TOZ. — Enoletni prostovoljci so nabral! K 80 za moško p odružnico CMD. — V isti namen daruje g. Avgust Rusbach iz NabreŽine K 20. Denar hrani uprava. NA tro GLAS S z: se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se račtmaio enkrat več. — Najmanjša j—: pristojbina znaša stotiak :—: Produm 8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Bl&nche", asti spumanti, refošk ter muškat desert. I. Parčina & C o — Trst ulica Donizetti štev. 1. JAMARSKA BARKA Trst, Via Cassa dl Risparmlo 5 (Lastno poslopja) Kapital In rosa rva K 23,500.000.- FILIJAIiKE: Dusaj Tegethofsti asse 7-9 Dubrovnik, Kotor, Ljubljana. Metković. Opatija Split, štoenlk, Za Jar. GitNBBINUS vsaki veter ob d v, VLOGE NA KNJIŽICB 31 O -9 0 - E. r Vstopnina K I) v— ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak 5 Cf «1 J L- v Trstu, ulica Poste vecchfe 12 vogal ulice delte Poste. Izdir&nic zobov brez bolečin. — Plombiranje. - UMETNI ZOBUE — SME/ od dneva vloge do dneva rzdlga. Hentnl davek plačaj« banka svojega Obrestovan)a vlog aa tekočem in žiroračnnu po dogovoru. - Akre lati'' teki in nakaznic na vsa ta-in iaoaeao^k* trViiaa KUPUJE IN PRODAJA: vrednoatue papirja rente, obligacije, aastavoa pisma, prijorite^e delnice, sreftke, valnte device, promese itd Daj® PREDUJME na vrednostne papirje in bla^o ležete v javnih akladiičih. 3AFE DEPOSIT3 PROMESE---Prodija srečk razredna loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papiijev proti knrzni izgubi, revizija žrebanja sreStc i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzna naročila. — Inka-«o. MENJAIiNiCA.-----ESKOilT MEtflO Telefoni; 1463. 1793 in 267« Uradno ur e i od 9 do 1 popoldna Brzojavi: JADRANSKA. Trs! - Ula Stadion 10 - Trs? OdiKt cd 8*2 zueč2? naprej =e= vstopnina H 2 cmB 81 t« ORIS uniči Čudovito hitro stenice. 12. 2. Kl-^ftVlf? -r*d:iik, s premoŽenjem, želi ▼ svrho žemlve sp znanja s goapodiCno lep« zunanjosti, krščanske vere, zdravo, -18—20 let staro, najrajši s rotico. Resne ponudbe s sliko do 21. maja na Ina ođd. Fdino«ti pod „Ljube'zen in 2191 Prodam takoj svilorejce v veliki množini. — Fnrlani. ulica Aeqnedotfco 14. 2189 EmlSEa ^r Trst Campo S. Gia^omo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino pMškiti to ftlsKHi potrebščin Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst* Prodajalo se teci r- v slov. IszDnu Vzorce, steklenica . . K V/ečja steklenica . K Brizgainiea . ..... K jfjjg" Dobiva se povsod Glavno poSiljalno me-to lekarna k „Nadi' „Zur Hoffnung" v Budimpešti Ogrsko Zlatarnica & G. Pine Hituenlčefl Kvas (Oetkarjev praiek) za ___jijwiub«u si v mi* Slaščice, pripravljen brex ainoa aka ter istem načinu kakor v normalnem fcasu/se dobiva v lekarni Jeroniti, Piazza Caser-ma št. 6 D 17 Proda se Muli r radi odhoda. Se tekom dneva. kfm*. na spalna soba, 16 UL od 8—10 ter u »araca. — Ulica od 1—4 (S osebe) išče služkinjo za hišna dela in krpanje perila proti dobremu plačila. Dobi tbdi hrano Naslov pove Inaer. odd Edinosti. 2190 Mina omaro t dvemi vrati, postelje, umivalnike, poaočne omaro^ omaro z 6 predalu mizo, gramoflio. ocrožko mizico- Crana, Kaff ueria 9, II vr. 6, po 3 uri- 2193 Prodam Prsiiam 2-4 sode belega in črnega Tina Puklavec ulica Geppa 23 2184 Prodam poročne eobe tar vzmeti. Ulica RafR nerirf f. 21S6 Prodam ob^kiT^drajf presnete. ^iH^ul' Gelsi 12, IL vr. 8. i 178 Sprejmem Ve-' se izve v ▼ družbo vdovo ali p iletno gospodično z malim premoženjem, ul Geiai 11, II. rt. 8. Filip. 2179 iteftsllno sublimat prva Tiste podaja mirodil- niea COlla uL delle 6. D i; Kislo vodo (,,Silvaw vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSET p. GuštanJ (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove v Trstu se Je preseli!« f» Corso 15 v blvfto Zlatarnico G Zercowltz A Fl*Ho. Velik« izbera »rebrnih in zlatih ur» uhanov, prstanov, verižic itd. Cene smerne. Cene zmerne« Kinematograf „CENTRALE" Trst, ulica Acquedotto št. 4 Danes in jutri IfJl ŽENSKA SODNIK IJubimska drama v Štirih dejanjih s krasno LOTTE NEUMA£^ > Velik uspeh. Začetek of> 5 pop. FctoMne PcBt" H. potrebščine v veliki izberi prodaja mirodilnica Gillia ulica ^ D 16 Novo pogrebno podjetis Trst. Corso št. 47. (pri Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse Kraje, države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t. d. po mernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št 31. - Brzojavi I KO lO f>03R';B»4p PODJETJE .TRST. ■