GLASILO OK SZDL KOČEVJE Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje Letnik III, št. 10 vV Sreda, 16. 12. 1986 Srečno in uspešno v letu 1987 Začel bom nekoliko nenavadno in sicer s prispodobo nekega trenerja plavalne ekipe na koncu tekmovalne sezone, ki je ugotovil: »Res je, da nismo dosegli nobene zmage — na srečo pa tudi ni nihče izmed nas utonil.« Tega ne bi smeli dobesedno prenesti na naše gospodarsko področje, ker so bili pri nekaterih DO doseženi določeni pozitivni premiki. V tako težkih pogojih gospodarjenja ni mogoče pričakovati hitrih preobratov. V navadi je, da na koncu leta pregledamo svoje opravljeno delo in na podlagi ugotovitev pripravimo gospodarsko-finan-čni načrt za naslednje leto. Najbolje je, da pogledamo, kako je bil razdeljen čisti dohodek v devetih mesecih tega leta. Za osebne dohodke smo namenili 7.685,4 milijona din (ind. 217), za skupno porabo v TOZD oz. DO 484,3 milijona din (ind. 186), .za akumulacijo pa je ostalo le 1.715,1 milijona din (ind. 117). Ob pogledu na indekse rasti ugotovimo le 17 % rast sredstev za akumulacijo, ob 93% inflaciji. S katerimi sredstvi naj nabavljamo nove moderne stroje za nove proizvodne programe, da bi si lahko v naslednjem obdobju zagotovili realno rast osebnih dohodkov in utrdili ekonomski položaj tovarne in ne nazadnje sanirali zaskrbljujoče stanje na področju skupnih programov razvoja šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in komunalnih dejavnosti. Brez kakršnega-koli prepričevanja bi moral biti to motiv slehernega delavca, ker je to vendar popolnoma razumljivo. S polomljenimi zastarelimi stroji in nein-teresantnimi izdelki za tržišče bomo ostali praznih rok. Za takšno delitev čistega dohodka je težko najti opravičilo. Če smo delili, samoupravno sigurno nismo dobro, ker si žagamo lastno vejo, na kateri še nekako sedimo. Možno je razmišljati tudi v drugo smer splošno znanega izreka »bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.« Samo to daje slutiti, da nekomu ne verjamemo: državi, ki vse bolj posega v sfero pridobivanja celotnega prihodka in delitev dohodka -seveda z namenom, da bi gospodarstvo dobilo zdravo osnovo za razvoj in izvozno naravnanost, kar ji najbolj ne uspeva, raznim samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, ki več jemljejo, kot dajejo, saniranju slabega gospodarjenja oz. samemu sebi v lastni TOZD? Omenjena razmišljanja ne bi bilo umestno zanikati, ker se nam samoupravno odločanje o delitvi dohodka vedno bolj izmika izpod rok. To je ena stran »medalje«. Druga je, da smo po rezultatih gospodarjenja izmed trinajstih občin v ljubljanski regiji na zadnjem mestu. Torej so vzroki še drugje. Jasno nam bi moralo biti, da brez ustreznih strokovnih delavcev, ob primernih osebnih dohodkih ni razvoja. Svoje zastarele izdelke bomo še nekaj časa prodajali z izgubo, ali minimalno akumulacijo, nakar nas bo tržišče izločilo. Tega ne smemo dopustiti. Tiste, ki tega nočejo razumeti, je nujno onemogočiti v korist večine dobro mislečih delavcev. Poglejmo, kaj ugotavljamo v lastni hiši na nivoju gospodarstva: — Celotni prihodek je za 9 mesecev višji za 179,7 ind. točk — Porabljena sredstva za 176,2 ind. točk — Iz tega sledi rast dohodka za 189,0 ind. točk — Obveznosti iz dohodka so nižje za 188,5 ind. točk — Plačane obresti so v izrednem porastu za 223,6 ind. točk — Razmerje med ustvarjenim dohodkom in čistim dohodkom se ni spremenilo, ostaja 1,45 ind. točk WMmmwmmm HHE *jflB ■mm mamm • --%- ■■ : 1 $W II ■ X: /t Z delitvijo čistega dohodka in inflacijo smo se seznanili predhodno. To je povprečje rasti za celotno gospodarstvo občine. Po posameznih DO se te rasti močno razlikujejo — od bistveno boljših do hudo slabih. Dejstvo je, da smo ustvarili prenizek celoten prihodek in dohodek, da o akumulaciji sploh ne govorimo, ker je njena realna rast 76 % nižja kot v istem obdobju lani - če upoštevamo inflacijo. Primerjava z absolutnimi zneski plačanih obresti v višini 5.116,3 milijone din z ustvarjeno akumulacijo 1.715,1 milijon din in maso sredstev za osebne dohodke, ki znaša 7.685,4 milijona din, ugotovimo nemogočo in nesprejemljivo situacijo. Še malo pa bodo obresti enake bruto osebnim dohodkom; ob tem, da znaša povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca v gospodarstvu le 91.220 din in je najnižji v ljubljanski regiji. Torej veliko rast sredstev za osebne dohodke, nizke povprečne plače, negativna realna rast sredstev za akumualcijo in najslabši gospodarski rezultati v regiji so dejstvo — kako napisati vzpodbuden članek, za naš časopis pa nekaj povsem drugega. Mogoče je to ponavljanje številk in misli, ki niso prijetne, vendar od minulega in tekočega ekonomsko produktivnega aeia živimo in se razvijamo. S temi rezultati lahko le životarimo. Tudi na izvoznem področju se nam, nič boljše ne piše. Imamo najnižjo rast. Izvozili smo za 36,6 % manj kot lani. Pri vsem tem se srečujemo z veliko zadolženostjo kočevskega gospodarstva. Ta znaša v starih dinarjih 1.631,3 milijarde dinarjev. V tem obdobju se je ta Iz vsebine: • Vlak »Bratstva in enotnosti« • Izdelan je načrt zimske cestno vzdrževalne službe. • Nastopil je čas kolin e Ali mora biti kruh ceneno blago • O ureditvi pokopališč na Trati e Odlikovanja predsedstva SFRJ e Problemi delavske godbe e Rodna gruda piše o nas e Nama Kočevje pred novim letom • 40 let AMD Kočevje • Nova mehanična delavnica GG Kočevje • Pomen gozda za rekreacijo e Šolske aktivnosti • Pred 40 leti str. 2 str. 3 str. 4 str. 5 str. 6 str. 7 str. 8 str. 9 str. 10 povečala za 228 indeksih točk. Od tega zneska je uporabljenih 1.278,9 starih milijard din za obratna in le 352,4 starih milijard za osnova sredstva. Gospodarstvo, ki uporablja 78,4 % izposojenih denarnih sredstev za tekoče poslovanje in le 21,6 % za investicije v osnovna sredstva oz. sanacije, ob visokih obrestnih merah je v normalnih razmerah, kjer vladajo ekonomske zakonitosti pred likvidacijo. Sprašujem, kaj se bo zgodilo, ko bomo prisiljeni uporabljati »realne ekonomske kategorije« o katerih se danes toliko piše in govori. Povprečno razgledanemu delavcu ne more biti jasno, kaj ta izraz pomeni, čeprav bo v prvih vrstah, ki bo to spremembo občutil na lastni koži. Zdi se, da manjka tistim, ki dajejo takšne strokovne izraze v javnost psihološki posluh za sprejemanje teh na drugi strani. Ne verjamem pa v to, da bi se čim manj razumeli v vlogi samoupravnega odločanja. Preprosta pojasnitev redne ekonomske kategorije je na enem izmed mnogih primerov sledeča: »računovodji vedo, da imajo nekatere zgradbe (fabrike) takšno knjižno vrednost, da jo lahko takoj odkupi marsikateri privatnik. Te se naj bi na novo realno ocenile in imele realno vrednost. Realno ekonomnsko poslovanje z družbenimi sredstvi je absolutno nujno. Nadaljevanje na 2. strani Usmeritve za delo občinske in krajevnih organizacij SZDL Že od septembra potekajo priprave za programske seje krajevnih konferenc in občinske konference SZDL. Namen vseh priprav in samih izvedb programskih sej je, da ugotovimo uspešnost pa tudi pomanjkljivosti pri uresničevanju programskih usmeritev za leto 1986 ter da se dogovorimo o nalogah in aktivnostih za leto 1987. Prav programske seje organizacij SZDL dajejo veliko možnost, da si povemo, »kje nas čevelj žuli« in kako se organizirati za izboljšanje stanja, v katerem se nahajamo. Čeprav se v socialistični zvezi srečujemo z vsemi problemi, ki tarejo našo družbo, kakor tudi s problemi družbenih organizacij, društev in posameznikov, smo vseeno prepričani in pripravljeni, da jih v tesni povezavi z delovnimi ljudmi in občani tudi postopoma razrešujemo. Med prednostne naloge v prihodnjem letu štejemo tudi usposabljanje aktivistov SZDL in na terenu, in to predvsem v samem mestu ter v obmestnih krajevnih skupnostih, za tesnejše povezovanje z občani in za neposredno razreševanje številnih vprašanj oz. problemov, ki tarejo občane. Želimo si, da bi socialistična zveza na terenu postala osnovni dejavnik povezovanja občanov, njihovih pobud, predlogov pa tudi pobudnik za razreševanje kritičnih pripomb občanov ne glede na katero področje se nanašajo. Področni odbori socialistične zveze v mestu Kočevje bi morali biti sestavljeni tako, da bodo v svoje delo lahko vključili poleg predstavnikov osnovnih družbenopolitičnih organizacij tudi predstavnike skupnosti stanovalcev, predstavnike prebivalcev posameznih ulic ali večjih stanovanjskih blokov in ostale posameznike. Vsak področni odbor SZDL bi moral imeti vsaj majhen uradni prostor z nabiralnikom za pisma občanov, za njihove pobude in predloge ter tudi za kritične pripombe. Področni odbor SZDL mora postati tudi osnovna celica za oblikovanje mnenj pri obravnavi skupščinskih gradiv ter izhodišče za delovanje delegatskega sistema v KS v skupščinah SIS in v skupščini občine Kočevje. Naslednja prednostna naloga je razreševanje ustreznih pogojev za ponovno uvedbo enoizmenskega pouka v osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje. Sedanji prostorski pogoji v vseh osnovnih šolah v občini ne zadoščajo več številu šoloobveznih otrok niti potrebam sodobnega pouka. Tako se postavlja pred vse delovne ljudi in občane težek problem, kako sofinancirati program razvoja osnovne šole. Socialistična zveza bo v ta namen organizirala široko javno razpravo, na kateri se bodo občani izrekli o načinu zbiranja potrebnih sredstev. Socialistična zveza si bo tudi v prihodnjem letu prizadevala, da se bodo dosledno uveljavljali in uresničevali cilji dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Pri tem se bo zavzemala za to, da bodo organizacije združenega dela z naslonitvijo na lastne sile, z bolj ustvarjalnim delom in učinkovitejšim gospodarjenjem ter nagrajevanjem po rezultatih dela dosegle boljše rezultate. L. Š. Občinska konferenca ZRVS Kočevje vas vljudno vabi svečano akademijo v počastitev dneva JLA - 22. decembra, v petek, 19. decembra 1986 ob 17. uri v Šeškovem domu v Kočevju Poleg kulturnega programa bo na akademiji tudi podelitev priznanj, plaket in napredovanj Srečno in uspešno v letu 1987 (nadaljevanje s 1. strani) Ob takšni zadolženosti in nea--kumulativnem gospodarstvu je seveda takšno poslovanje silno boleče. Gospodarske težave imajo danes tudi razvite in bogate države. Prisiljene so odpuščati delavce, zapirati tovarne, omejevati uvoz, vendar s tekočimi ukrepi poizkušajo krizo ublažiti. Vsi smo prisiljeni zdraviti stare grehe in sanirati tekoče stanje, ki ga spremljajo tudi zunanji negativni vplivi, zato moramo biti toliko bolj odločni. - Ali smo? Poglejmo za nekatere čisto droben problem, ki kaže na našo miselnost in kratkovidnost. Slehernemu je znana aktualna tema o številu družbenih osebnih avtomobilov in dolgočasje čakajočih šoferjev - glede na resnično razkošje ob takšni zadolženosti in slabih gospodarskih rezultatih. Pri takšnem ocenjevanju moramo biti dosledni. Kazati samo na drugega, sebe pa ne videti ni sprejemljivo. V Kočevju imamo kar naenkrat ogromno število družbenih osebnih avtomobilov in kombijev, ki svoja kolesa pridno vrtijo, često z enim potnikom in več avtomobilov v isto smer. Nihče nima ničesar proti tem avtomobilom, vendar so določene meje, ki jih je možno tolerirati. Komite mora za takšne primere takoj pripraviti analizo, IS pa ukrepati. Poudarjam, da ni to najtežji primer - ima pa veliko odzivnost pri občanih. Ob novoletnem iskanju boljše bodočnosti bomo morali začeti kvalitetnejše delati in izrabljati delovni čas. Bolje bo potrebno vrsto let ni bilo dano, da bi bili realizirani.« Veste koliko dragocenega časa smo izgubili? Odločnost samoupravnega delegatskega delovanja z razmejitvijo strokovne poslovnosti morajo dobiti pomembnejšo težo odgovornosti. Brezplodne dolge govornike in razpravljalce, ki vse znajo in vedo, naj ne bi poslušali. Za takšne svoje nastope bodo imeli več časa in poslušalcev v kasnejših časih. Rad bi povedal, da nam takšno sestankovanje brez rezultatov jemlje dragoceni čas, delegate utruja in ne nazadnje jemlje zaupanje tistih, ki pričakujejo pozitivne rešitve - to se delavci na svojih delovnih mestih v vseh panogah. Ali ste že slišali kakšno mnenje imajo sosedi o tej zadevi? Trdijo, da se pri njih izgublja čas s stavkami - v Jugoslaviji pa s sestankovanjem. Ko nekako pri nas legaliziramo stavke moramo na področju sestankovanja narediti red. Vstran z ironijo, ustvariti moramo red, ki bo omogočal graditev materialno in po duhu bogatejšo samoupravno sociali- stično družbo. To smo dolžni tistim, ki so v NOB branili našo domovino in ji dali ton razvoja družbenopolitičnega samoupravnega socialističnega življenja. Ta dolg imamo tudi pred zunanjim svetom, ki nas in naš sistem ocenjuje iz svojega zornega kota. Ekonomsko produktivno delo in pospešeno vključevanje v mednarodne gospodarske razvojne tokove nakazujejo rešitve. Premik v tej smeri nam bi v letu 1987 veliko pomenil. Takšno delo nas naj bi pričelo osvobajati težav, vendar z majhnim popravkom. Sočasno bi se morali znebiti tistih, ki povzročajo brezpredmetno delo drugim in sebi. Često poslušamo in sami govorimo o nujnem prestrukturiranju gospodarstva. Malo, ali nič pa o preusmeritvi in reorganizaciji številnih delavcev v upravnih, skupščinskih, političnih nadzornih organov in ožji režiji v delovnih organizacijah. Morali bi resneje obravnavati družbeno produktivno delo, kajti to je tisto, ki je vgrajeno v naš končni ekonomski efekt celotne družbe. Ločena obravnava gospodarstva in negospodarstva ne bi smela imeti domovinske pravice. Bralcu, ki bo čital ta nenavaden uvodnik, dopuščam, da si ustvari svojo sliko in oceno. Poizkušal sem biti odkrit in neposreden, nikakor pa ne skeptičen. Ob nekoliko izboljšani kadrovski strukturi imamo v okviru občine delavce, ki lahko uresničijo dokaj težke naloge, ki jih nakazuje resolucija ekonomskega razvoja občine Kočevje. Sedanji napori v tej smeri so skoraj v sleherni DO prisotni. Na koncu mi dovolite, da vam vsem skupaj v imenu Občinske skupščine, njenega Izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij naše občine zaželim prijetno novoletno praznovanje v krogu svojih najbližjih - s posebno željo, da bi bili v letu 1987 uspešnejši, prodornejši na skupni poti k cilju načrtovanega uspeha. Predsednik SO Kočevje Stane LETONJA Poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo Vlak »Bratstva in enotnosti« Manifestacija Vlak »Bratstva in enotnosti« je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gosti-načrtovati, umno gospodariti in telji v SR Srbiji, kjer so izgnanci sklepe, ki jih sprejemamo ures- našli svoj drugi dom. Velika ničevati v čim krajšem roku, kajti naša počasnost na vseh nivojih je splošno znana. Zgrozili bi se, če bi analizirali realizacijo sprejetih sklepov z njihovo vsebino — od federacije do TOZD. Mislim, da bi bil zaključek sledeč: »Vrsta sklepov in resolucij ima isto vsebino, ki jim večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrje- V skladu z določili 4. in 7. člena Pravilnika o Podeljevanju Priznanja Osvobodilne fronte slovenksega naroda in o delu Žirije, RAZPISUJE Žirija za podeljevanje Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Republiške konference SZDL Slovenije 20 priznanj Osvobodilne fronte za leto 1987 Priznanje OF je namenjeno posamezniku in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - za dosežke pri uveljavljanju poslanstva SZDL kot naslednice OF slovenskega naroda in kot mobilizacijskega dejavnika celotne družbene skupnosti v prizadevanjih za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije ter krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi na sploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema, javnih obravnav posameznih družbenih problemov prek demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo demokratični in ustvarjalni dialog in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne in občinske konference SZDL ter konference SZDL v posebnih družbenopolitičnih skupnostih, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev Priznanj OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi Žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri občinski konferenci SZDL, ki se mora o predlogu izjasniti in posredovati mnenje Žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11, najkasneje do 15. januarja 1987. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri občinskih konferencah SZDL in konferencah SZDL v posebnih družbenopolitičnih skupnostih. .... r Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL Slovenije vanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska .koordinacijska odbora Vlaka »Bratstva in enotnosti«, ki bo iz SR Srbije pripeljal gostitelje medvojnih izgnancev in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 4. junija, prispel v Maribor oziroma na Jesenice 5. junija, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Slo- veniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se čimprej zglasijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, Mestne konference SZDL Maribor ali Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, kjer prejmejo posebna vabila, s katerimi bodo najpozneje do 20. januarja 1987 povabili svoje-medvojne gostitelje, da jih z Vlakom »Bratstva in enotnosti« obiščejo. Vse ostale informacije v zvezi s prihodom Vlaka »Bratstva in enotnosti« dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskemu svetu SZDL Ljubljana. Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka »Bratstva in enotnosti« Slovenije Z izkopano plodno zemljo bi morali ravnati skrbno V minulih letih se je v Kočevju in okolici pri izvajanju gradbenih del uničilo precejšnje površine plodnč zemlje. Podatki o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč kažejo, da se povprečno letno pozida okoli 5 ha kmetijskih zemljišč ali še več. Vsa prizadevanja, da bi pri teh posegih plodno zemljo strokovno odstranili, so bila brez uspeha, ker se temu vprašanju ni posvečalo posebno skrb. Tako se je plodna zemlja uporabljala za razne namene, najmanj pa za pridobitev plodnih površin. Zato obstojajo predlogi, da bi sprejeli predpis o ravnanju s plodno zemljo in s tem zavzeli izvajalce gradbenih del, da bi izkop plodne zemlje izvajali na način, ki bi ohranjal njeno prvotno sestavo. Izvajalci del pa naj si bi obdržali le tiste količine zemlje, ki jih potrebujejo za ureditev lastne okolice. S tem ukrepom bi preprečili tudi neorganizirano prodajo te zemlje. Viktor Dragoš Izdelan je načrt zimske cestno vzdrževalne službe V prizadevanju, da bi bilo delo zimske cestno vzdrževalne službe pri čiščenju cest in ulic, ki jo upravlja delovna organizacija Komunala Kočevje, čimbolj načrtno, je izdelan poseben načrt. Ta med ostalim določa, kako poteka delo vsakega posameznika v dnevnem in nočnem času. Da ne bi imeli kakih večjih težav pri izvajanju teh nalog, so kupili dve vozili. Načrt te službe predvideva čiščenje snega od 15. oktobra 1986 do 15. marca 1987. Vsi tisti, ki imajo v tej zvezi kake nevščenosti ali pripombe, imajo možnost to sporočiti na telefon 851-993, vendar takrat, ko sneži. V tej delovni organizaciji so zadovoljni, da niso imeli do začetka decembra dela iz te dejavnosti, saj so zaradi tega prihranili nekaj denarja, ki ga za to dejavnost vedno primanjkuje. Tisti, ki naj bi to delo opravljali, so pa v tem času izvajali ostala dela s področja njihove dejavnosti. Obvestilo Občinska gasilska zveza Kočevje in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Kočevje sta se preselili iz Kidričeve ulice v poslopje Gasilskega doma Kočevje, Roška cesta št. 10. Telefonska številka je ostala nespremenjena. Občinska konferenca SZDL Kočevje Krajevne konference SZDL občine Kočevje V skladu s 17. členom pravil občinske organizacije SZDL Kočevje in 6. členom Pravilnika o podeljevanju Priznanj OF slovenskega naroda, objavlja Občinska konferenca SZDL Kočevje Razpis za podelitev srebrnih in bronastih Prinanj OF slovenskega naroda, ki jih podeljuje občinska oziroma krajevne konference SZDL Občinska konferenca SZDL bo v letu 1987 podelila do 5 srebrnih Priznanj OF slovenskega naroda, krajevne konference SZDL pa do 40 bronastih Priznanj OF. Ta bodo podeljena takole: KK SZDL Kočevje-mesto I. do 3 KK SZDL Kočevje-mesto II. do 3 KK SZDL Kočevje-mesto III. do 3 KK SZDL Rudnik-Šalka vas do 4 KK SZDL »I. Omerza« Livold do 4 KK SZDL »Kostel« do 4 KK SZDL Poljanska dolina-Predgrad do 3 KK SZDL Struge do 3 KK SZDL Osilnica do 3 KK SZDL Draga do 3 KK SZDL Kočevska Reka do 3 KK SZDL Stara cerkev do 4 Priznanje OF je družbeno priznanje, ki se podeljuje na podlagi sledečih meril: Srebrno oz. bronasto Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam na območju občine Kočevje oz. krajevnih skupnosti za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, pri razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF. Občinska žirija oz. komisije bodo upoštevale predvsem delovne ljudi in občane ter njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bodo upoštevani tudi mlajši družbenopolitični delavci. Izbrani naj bi bili predvsem tisti, ki za svoje dolgoletno politično delo še niso dobili pomembnih priznanj, odlikovanj in nagrad. Pri dodeljevanju priznanj OF bo upoštevana frontna vloga SZDL in vse njene sestavine. Priznanja bodo podeljena v aprilu ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte oz. bronasta priznanja izjemoma tudi ob drugih spominskih dnevih in svečanostih v krajevnih skupnostih. Kandidate za podelitev srebrnih in bronastih priznanj OF lahko predlagajo: družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, družbene organizacije in društva ter izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu z merili o podeljevanju Priznanj OF. Predlog se poda na obrazcu, ki ga vsak predlagatelj dobi na sedežu OK SZDL. K podanemu predlogu za srebrno priznanje, razen v primeru, ko predlog oblikujejo občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, mora podati mnenje krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. To pomeni, da je potrebno predloge za srebrna Priznanja OF napisati v dveh izvodih in en izvod poslati na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, en izvod pa na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandiat živi. V primeru, da predlog ne bo sprejet oz. da predlagani kandidat priznanja ne bo dobil, bodo predlagatelji obveščeni o vzrokih, ki so preprečevali podelitev priznanja. V letu 1986 ni bilo moč upoštevati vseh predlogov, ker je bilo priznanj podeljenih manj kot pa posredovanih predlogov, vendar to ne pomeni, da bodo žirije v letu 1987 že same po sebi upoštevale vse predloge iz leta 1986, pač pa je potrebno predlog ponovno poslati. Žirija za podelitev Priznanj OF pri OK SZDL in komisije za podelitev priznanj v krajevnih skupnostih bodo upoštevale vse predloge, ki bodo prispeli do postavljenega roka. Predlogi morajo biti posredovani najpozneje do 15. 1. 1987, in sicer na naslov: — za srebrna priznanja OF na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7, in na krajevno konferenco SŽDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandiat živi; ~ za bronasta priznanja OF na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. Žirija za podelitev priznanj OF pri OK SZDL Kočevje predsednik: Cveto Lipovec, ].r Viktor Dragoš Nedavno je stopila v veljavo občinska odredba o obveznem izva-. janju veterinarsko-sanitarnih pregledov mesa zaklanih prašičev. Odredba obvezuje vse lastnike prašičev, ki so bili kupljeni iz drugih krajev in republik, da dajo ob zakolu meso pregledati veterinarski postaji na trihinelozo. Pregled mesa ni samo priporočljiv, ampak je obvezen tudi ob zakolu za domačo porabo. Zakaj? Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za zdravstveno varstvo v Beogradu je v preteklem letu zbolelo v Jugoslaviji okoli 1240 oseb. Toliko primerov trihineloze ljudi ni bilo ugotovljeno v naši državi v vseh letih pred tem. Okužbe so nastale zaradi uživanja mesa okuženih domačih in divjih prašičev, medvedov in jazbecev. Trihinelozo povzroča spolno zrela glistica, ki ji pravimo lasnica ali trihinela in njene ličinke. Ličinke zaužije človek z okuženim mesom. V tankem črevesu ličinke spolno dozorijo v samce in samice. Po oploditvi samci poginejo, samice pa živijo okrog Pekarska dejavnost je kompleksna. Začne se pri odkupu pšenice in ostalih žit, konča pa z izdelkom štruce, hlebca in drugih izdelkov. Vmes je cela vrsta podražitev, ki se jim ni mogoče izogniti. Te pa močno razvrednotijo delo delavcev v tej panogi. To in drugo je bilo ugotovljeno ob obisku v delovni enoti Pekarne Kočevje, ki deluje v okviru ŽITO—TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana. Delo v obratih te delovne enote je pretežno avto- Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je organiziral preventivni pregled vozil. V akciji, ki je bila dobro organizirana, šo sodelovali delavci Milice Kočevje, člani ZŠAM in AMD Kočevje ter delavci tehničnih pregledov Avto Kočevje. Skupno je bilo v akciji zajetih nad 300 vozil. Manjše okvare so bile odkrite skoraj pri vseh vozilih. Nad 80 vozil pa je bilo detajlno tehnično pregledano. Lastniki slabo vzdrževanih vozil so bili preventivno opozorjeni, da odkrite napake na vozilih odstranijo v interesu lastne in varnosti celotnega prometa. Lastniki vozil se morajo zavedati, da je vsak preventivni tehnični pregled vozila prispevek k Varnosti prometa in osnova za »srečno« vožnjo. V času akcije je bilo delo preventivno. Pri redni kontroli vozil v prometu pa bo razen izrečenih opozoril tudi izrek kazni. AC matizirano. Opravljajo ga strokovno usposobljeni delavci. Ti vlagajo napore, da bi bili pekarski izdelki čimbolj kvalitetni v zadovoljstvo potrošnikov. Na delovni dan izdelajo okoli 7 ton izdelkov. Te prodajajo potrošnikom na območju občin Ribnica in Kočevje. ( Če kdaj primanjkuje v kaki prodajalni kruha in ostalih izdelkov, to ni krivda proizvajalcev. Del krivde po vsej verjetnosti nosijo tisti, ki pravočasno ne naročijo dovolj teh izdelkov. Ti so seznanjeni, da so prodajalne večkrat pred nerešljivim problemom, ker potrošnja kruha močno niha. Točne porabe kruha ni možo vedno ugotoviti. Obstojajo sicer neke ocene o porabi kruha, vendar se posamično ugotavlja, da te odpovedo, ker je potrošnja kruha večja kot se je predvidelo. Kritične pripombe na slabo kvaliteto kruha od strani potrošnikov in manjkrat od svetov potrošnikov niso vedno upravičene. Kvaliteta kruha ni odvisna le od njihovega dela, temveč predvsem od kvalitete mlevskih izdelkov. Na kvaliteto teh izdelkov pa nimajo vpliva. Nabavljajo tiste mlevske izdelke, ki jih je mogoče kupiti na trgu. Poseben problem za njih predstavlja proizvodnja »socialnega kruha«, kot se v prispodobi imenuje osnovni kruh. Pri štruci tega kruha imajo izgubo okoli 100,- din. Ugotavljajo, da potrošniki ne varčujejo s to vrsto kruha. Mnogokrat ga posamezniki uporabljajo za prehrano živali. Po vsej verjetnosti ni bil namen in prizadevanje zveznega izvršnega sveta, ko so določali ceno te vrste kruha, da se bo ta uporabljal za te namene. V informacijo navajamo zaščitne cene pšenice-pri-delka v letu 1987. Pred časom je določeno, da bodo te znašale za kilogram pšenice I. vrste 90,-din, II. vrste 85,- din in III. vrste 83,- din. Določena je kvaliteta pšenice in ostali pogoji. V praksi pa se dogaja, da so pšenica in ostala žita slabše kvalitete kot določa predpis. Cena pšenice je določena franko vagon na nakladalni postaji pridelovalca oziroma skladišča v pridelovalčevem kraju. Že primerjava bodočih cen za kilogram pšenice in cene osnovnega kruha kažejo, da ni kake posebne razlike. Zato se resno postavlja vprašanje, ali mora biti kruh ceneno blago? Zaposleni vlagajo skrb za gospodarno izrabo naprav, ki so jim zaupane v upravljanje in gospodarjenje. Z razvažanjem kruha (v Loški potok, Drago, Koprivnik, Brezovico in druge kraje) imajo težave. Dostavo kruha opravljajo največ po slabo vzdrževanih makadamskih cestah. S temi vožnjami uničujejo že tako slaba vozila. Zaposleni delavci v pekarski dejavnosti pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje imeli potrošniki do njihovega napornega dela več razumevanja. Njihov delavnik se začne največkrat zgodaj zjutraj (ob 3. uri) in traja več kot poln delovni čas. V želji, da se bi potrošniki seznanili s procesom proizvodnje, so se odločili, v kolikor bo interes potrošnikov, da en dan v letu omogočijo ogled njihovih proizvodnih prostorov v Kočevju. Viktor Dragoš 6 tednov v tankem črevesu. V tem času izleže vsaka samica do 10.000 ličink, ki se zavrtajo v črevesno steno in po mezgovni-cah ter s krvjo pridejo v mišice, kjer se trajno naselijo. V mišicah se ličinke zvijejo, okrog posamezne ličinke pa se oblikuje mešiček limonaste oblike. Dokazano je, da so ličinke v mešičkih žive do konca življenja okužene živali ali človeka, v suhih mesninah pa so ugotovili žive ličinke tudi po 12 letih. In kakšna so bolezenska znamenja pri človeku? Od 5. do 15. dneva po zaužitju okuženega mesa opazijo bolniki prebavne motnje in često bruhajo. Pojavijo se pekoče bolečine v žvekalnih mišicah, v ramenih, nogah in križu. Bolniki težko dihajo zaradi poškodb mišičnega dela trebušne prepone. Neznosne so bolečine ob očesnih zrklih. Telesna temperatura obolelih oseb se giblje med 38° in 40° C, bolniki se potijo, moti jih svetloba, imajo otečene in zaprte veke ter otečen obraz. Bolezen se neredko konča smrtno, če je bilo zaužito veliko ličink lasnic. Pri ustreznem zdravljenju se znaki bolezni le počasi izgubijo; boljše se počutijo bolniki šele po dveh mesecih. Da bi preprečili obolevanje ljudi za trihinelozo, je bila sprejeta že omenjena odredba, ki pod kaznijo zavezuje lastnike prašičev, da dajo meso na pregled. In kako to opravimo? Čimprej po zakolu domačega prašiča (vsekakor pa pred uživanjem mesa), mora lastnik živali odnesti na veterinarsko postajo košček mesa trebušne prepone zaklane živali v velikosti oreha. Delavci veterinarske postaje . pa so dolžni čimprej opraviti pregled vzorca s tako imenovanim trihineloskopskim pregledom. Okuženost mesa ni mogoče ugotoviti s prostim očesom. Še enkrat poudarjamo, da je navedeni pregled mesa obvezen zlasti ob zakolu prašičev, ki so jih lastniki kupili od prekupčevalcev iz drugih republik. S tem postopkom zavarujemo zdravje lastne družine in tistih, ki jim ponudimo koline. Izognete se tudi neljubemu postopku pri sodniku za prekrške, kateremu vas je dolžan prijaviti veterinarski inšpektor, ko zve, da niste ob zakolu prašiča dali vzorca mesa na pregled. Da pa bi preprečili vnos trihineloze v Slovenijo z okuženimi prašiči, smejo delovni ljudje kupiti prašiče za rejo ali zakol pri rejcih v Sloveniji ali preko svoje kmetijske zadruge, ki lahko nabavi živali iz neokuženih krajev Jugoslavije. ŠTEFANlC Bogomir, dipl. vet. Dr. Franjo Zdravič, častni občan Kočevja, se je 20. 11. 1986 v dvorani SŠTUD Kočevje predstavil srednješolski mladini, delavcem DPO, DPS in Zdravstvenega doma Kočevje s predavanjem na temo »Medicina danes in jutri«. S preprostimi besedami, popestrenimi s filmi in diafilmi, je popeljal udeležence predavanja v svet medicine, posebno v področje plastične kirurgije in orisal vlogo posameznih strokovnjakov in razvoj oz. napredek te veje kirurgije. Poslanstvo teh strokovnjakov je bilo in bo pomagati človeku, ne samo da ozdravi, temveč da si pridobi zaupanje vase in normalno zaživi v svojem okolju. KS Zaposleni v gostinskem podjetju »Pugled« Kočevje ocenjujejo, da so v celoti izpolnili sprejete planske naloge. Uspeli so temeljito obnoviti zgradbo gostilne »Pri lovcu« in prostore novo odprtega gostinskega lokala »Roški hram« v Kidričevi Solidarnost pionirjev, mladine ter delovnih ljudi in občanov z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije je v naši domovini dobila širok razmah. Organizi-fano potekajo vzgojno-izobraže-a'ne in informativne dejavnosti, razgovori, prireditve in razstave, stalna pa je tudi pomoč narodom, ki se borijo za svobodo in neodvisnost. Koordinacijski odbor sprejema razmeram prilagojen program solidarnostnih akcij in pomoči v hrani, obleki, zdravilih, šolskih potrebščinah, Medicinski opremi, zdravljenju ranjencev, izobraževaju pripadnikov osvobodilnih gibanj pri nas itd. V letošnjem letu je Teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije (8. -15. december) poleg že omenjenih oblik dejavnosti. Povezan je z aktivnostmi v Mednarodnem letu miru in s sklepi 8. konference neuvrščenih držav v Hara-reju. Zbiranje pomoči narodom, ki se borijo za svobodo, je sestavni del naše solidarnosti. Prispevke v ta namen nakažite na tekoči račun Koordinacijskega odbora pti Republiški konferenci SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7, številka: 50100-678-45111. Predsednica Koordinacijskega odbora Darja Bavdaž ulici. V tem lokalu, ki obratuje od 8. decembra, bodo gostom postregli z več vrstami rib in ostalimi jedmi. Za investicijske naložbe so letos namenili 40 milijonov din iz lastnih skladov. Skrbno se pripravljajo tudi na zadnji dan letošnjega leta - silvestrovanje. Cena za preživetje te noči bo pri njih znašala 7.000,- din. Goste bo zabaval ansambel »Notranjski fantje«, ki bodo igrali do 5. ure Novega leta. V tem kolektivu se zavedajo, da je delo v njihovih obratih zahtevno, in to ne samo zato, ker mora gostinski delavec biti vedno psihično prisoten zaradi osebnega stika z gostom, temveč tudi zato, ker ima stike z različno strukturo gostov. Ti pa so po vedenju in zahtevah različni. Tudi vprašanju odnosa do gosta posvečajo posebno skrb. S svojim delom želijo poskrbeti, da bi bilo čimveč zabav in raznih prireditev. Težave pa imajo zaradi visokih cen glasbenih skupin in zaradi večkratne zasedenosti lokala po raznih skupinah, ki že vnaprej rezervirajo lokal. Menijo, da širša javnost premalo pozna njihove težave. Njihov urnik dela in pogoji so povsem drugačni kot v ostalih delovnih organizacijah. Viktor Dragoš V tem srednjeročnem obdobju do leta 1990 so odločitve, da se bo komunalno gospodarstvo postavilo na realne materialne osnove. Zasnovali smo predvidevanja, da naj bi cene komunalnih storitev vsebovale zraven stroškov in realne amortizacije tudi komponento razširjene reprodukcije za naj-nujneše naložbe. Investicijski dinar naj bi se zagotavljal iz prispevkov za priklop na komunalno omrežje. Del namenskih sredstev za stanovanjsko in ostalo gradnjo bo potrebno povratno in nepovratno usmerjati v gradnjo komunalne infrastrukture, ki spremlja te gradnje. Namen vseh teh prizadevanj naj bi bil ta, da bi dosegli enakomernejši razvoj komunalne razvitosti. Ocenjuje se, da se v povojnih letih tej dejavnosti ni posvečalo dovolj skrbi in pozornosti. Zato je na tem področju vrsta težav, predvsem na področju kanalizacijskega omrežja. Temu se posveča več skrbi šele zadnjih 8 let, vendar ne dovolj. Podrobna proučevanja tega omrežja in izdelava katastra sedanjega omrežja so nakazala potrebo, da se izdela posebna študija kanalizacijskega omrežja za Kočevje in okolico. Namen te naj bi bil, da bi delovna organizacija Komunala Kočevje k bodoči načrtni gradnji omrežja in da bi izdajala soglasja k posameznim gradnjam ter ostale druge namene. Načrtujejo, da bo ta izdelana do druge polovice prihodnjega leta. V prizadevanju, da bi kanalizacijsko omrežje usposobili za nadaljnje delovanje, so pristopili k načrtnemu čiščenju kanalizacije. Ker sami niso za opravljanje teh del usposobljeni, so delo dali v izvajanje Komunali Celje-TOZD Ceste in kanalizacija. Ti so za to delo usposobljeni. Celotna mehanizacija s šestimi delavci velja na uro 19.000,- din. Dosedanje izkušnje z njimi kažejo, da to delo opravljajo strokovno in gospodarno. Dosedaj so izvedli čiščenje kanalizacije od Turjaškega naselja do središča mesta in v Mestnem logu. Izkušnje ob opravljanju dela čiščenja na območju Mestnega loga je pokazala, da so luknjičasti pokrovi povzročili zasutje tega omrežja. Prav bi bilo, ko bi podvzeli prizadevanja v tej smeri, da bi na tem območju izvršili asfaltiranje cest in ulic. Mogoče pa bi le kazalo, da bi Krajevna skupnost Kočevje - mesto izvedla akcijo zbiranja samoprispevkov občanov - krajanov iz tega območja za izvedbo teh del. Nekateri razgovori s krajani tega območja so nakazali potrebo, da bi se ta akcija organizirala. Naročilo čiščenja kanalizacije drugemu izvajalcu je gospodarno upravičen, ker teh del ročno ni možno izvajati kot se je to do sedaj izvajalo. Viktor Dragoš V zadnjem obdobju je bilo vrsto pripomb zaradi neurejenega opuščenega pokopališča na Trati v Kočevju. Z namenom, da se bi uredilo že delno porušeno obzidje in manjša stavba, so bili podani predlogi, da se k reševanju te zadeve pristopi strokovno v skladu z veljavno zakonodajo. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, ki je pooblaščen opravljati te naloge na območju naše občine, je sklenil, da je cerkev na Trati umetnostno — zgodovinski in arhitekturni spomenik. Podal je tudi smernice za ureditev pokopališča in cerkve. Glede opušče- nega partizanskega pokopališča, ki je bilo urejeno leta 1949, potem, ko so vanj pokopali posmrtne ostanke 167 padlih borcev, padlih na Kočevskem in drugod, pa predlaga, da se to ohrani. Posvetilo naj bi se skromno simbolično obeležje in kraj spremenil v park. Na podlagi teh smernic je izdelan načrt, ki je razgrnjen v trgovski poslovalnici Merkator-TOZD Trgopromet Kočevje. Na podlagi pripomb in strokovnih smernic bodo izvršena dela že prihodnje leto. Namen vseh teh prizadevanj je, da bi ta okolica dobila lepši izgled. vd— kočevske Ob razpisu natečaja za izdelavo izvirnih turističnih spominkov na območju ljubljanskih občin, ki ga je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica Proti kiču le z vzporedno ponudbo kakovostnih turističnih spominkov Zadnji dve leti prihaja na spo-minkarskem področju v Sloveniji do prvih večjih premikov v smeri kakovosti in tudi istovetnosti spominkarske govorice. Ti premiki so seveda povezani predvsem s premiki v samem pojmovanju, kaj je turistični spominek, kako ga razumeti, načrtovati, kje iskati nove ideje zanj itd. Danes je preseženo naziranje, da je spominek nekaj majhnega, miniaturnega, kar lahko kupimo in ponesemo na svoj dom. Spominek je pravzaprav vsak predmet, ki ga v tujem kulturnem okolju kupimo, dobimo v dar. To razširjeno pojmovanje spominka uspešno razvijajo nekatera turistična društva v slovenskih krajih; v Ljubljani so stvari nekoliko zastale, zato pa so sedaj postavljene na nove osnove in izkušnje drugih, na dobri poti, da rodijo prve sadove. Čeprav nas ne bi smelo prav nič presenetiti, če prvo leto ne dobimo ustrezne količine in predvsem kakovosti. Slovenci smo že po naravi taki, da kaj hitro vržemo puško v koruzo, če se zadeva že pri prvem poskusu ne posreči. In prav na spomin-karskem področju je treba poudariti, da zahteva veliko sistematičnega in večletnega dela, da je povezano z vzgojo in načinom turističnega načina mišljenja in še z mnogimi drugimi rečmi. Po drugi strani pa moramo priznati, da je bilo posredovanih že veliko koristnih in predvsem kakovostnih rešitev ter idej, ki pa so se »izgubile« po zaključku raznih natečajev in razstav. Ali z drugimi besedami: tudi na tem področju smo že večkrat dokazali, da ne znamo sezidati tistega obveznega mostu med idejo ali prototipnim izdelkom in njegovo masovno proizvodnjo, njegovim plasiranjem na trg, v turistično ponudbo itd. ponuja v embalaži z napisom »Nutt roli« from Slovenia. Gotovo je veliko neizkoriščenih možnosti na področju pijač, pa pletenin, v mesni industriji in še kje. Domača obrt ali »mala industrija« kot imenujejo to panogo na zahodu, je naslednje veliko in neizkoriščeno področje. Ljubljansko območje se na JV delu zajeda v »matično« domovino suhe robe, pa tudi drugod znajo v okolici mesta še izdelovati predmete iz lesa, šibja in kovin. Npr. pletarji iz občine Moste Polje so prav na letošnji razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu prejeli za svoje izdelke znake kakovosti in nazive »Mojster domače obrti«. In pri tem ne gre samo za ponudbo kakovostnih in originalnih predmetov v trgovinah, ampak predvsem tudi za aktivno produkcijo, ki si jo je moč v vsakem času tudi ogledati, tako rekoč na robu mesta. To je namreč v mnogih turističnih velesilah pomembna sestavina vsebine turistične ponudbe. Na področju domače in umetne obrti so velike neizkoriščene »zaloge« tudi v naši šolski mladini, bodisi tisti na specializiranih šolah (šola za oblikovanje) ali oni, ki se pogosto pri predmetih tehniškega ali likovnega pouka dolgočasi z duhamornimi programi. Veliko (skoraj nepregledno) področje, ki ga Še nismo v Ljubljani izkoristili za potrebe spo-minkarske ponudbe, je področje kulinarike, z gostilnami in specifičnostmi v njihovi ponudbi. Valentin Vodnik, poleg vsega ostalega tudi avtor prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, se je tudi rodil v Ljubljani, pa iz tega njegovega dela nismo znali narediti prav nič! Vendar to le zaradi primera. Nekateri, zlasti zasebni gostinci zares orjejo ledino na tem področju (npr. gostilna Pečarič s svojimi »hišnimi« spominki, ali pa vse tiste gostilne, ki znajo ponuditi gostom odlično potico ali zavitek (»štrudel«), Ljubljana tudi še nima svoje maskote, tako kot ima npr. Praga Švejka. Seveda je treba tudi to graditi in sistematično vsajati v miselnost. Prav gotovo se kažejo odlične povezave tudi npr. z Ohcetjo v Ljubljani in še nekaterimi prireditvami, kot je Vinski sejem itd. Take spominke je treba načrtovati v okviru celega sistema in ne le ločeno kot neko likovno ali ne vem kakšno modno kakovost. Tudi spominkarstvo ima svojo abecedo - in če smo pri črki A, je to prav gotovo ponudba razglednic. Na tem področju vlada prava beda. Pred letom dni je bila z velikim uspehom sprejeta knjiga »Ljubljana na starih raz- glednicah« (žal samo knjiga). Vsa večja evropska mesta imajo poleg sodobnih razglednic z odličnim oblikovanjem in fotografijo tudi serije starih motivov, t. im. »Nostalgic serie«, pa razne karikature in smešne prizore, ulične tipe (kakršnih premoremo tudi v Ljubljani — od kozmetičnih tipov pred Platano in šminkarije Konjskega repa do pijancev iz parka pred Cukrarno itd.), osebe iz mestne zgodovine, pomembne dogodke iz preteklosti itd. Seveda so za to potrebna tudi ustrezna stojala za prodajo. Naj bo dovolj. Opozoriti sem želel na nekatere podrobnosti in možnosti, ki jih v Ljubljani imamo (prav tako kot tudi v drugih naših mestih) in jih nismo znali izkoristiti. dr. Janez Bogataj Rodna gruda piše tudi o nas RODNA GRUDA, ilustrirana revija, ki je namenjena našim rojakom po svetu in jo izdaja Slovenska izseljenska matica Ljubljana, je v septem-berski in oktoberski številki namenila pozornost Kočevski, v zadnji številki pa je tudi obširno pisala in slikovno opremila opise obiska izseljenske skupine Slovenske narodne podporne jed-note iz Clevelanda in Chicaga (ZDA). Ob tej priliki so imeli javni nastop na ploščadi v centru mesta. Pri opisu vtisov in doživetij je namenjeno kar precej pozornosti našemu kraju (sprejem na avtobusni postaji, obisk v domači kmečki hiši pri Trkovni-kovi v Željnah, piknik ob novem jezeru, zabava v restavraciji Jezero ter nastop v Kočevju). Iz vsebine razberemo, da je ta turneja izpolnila velike želje četrte generacije, da obiščejo domovino dedov in babic, da pa je tudi presegla vsa njihova pričakovanja. Zal je v letošnjem letu obisk 100-članska skupina rojakov iz ZDA s 50-članskim pevskim zborom in 50 spremljevalci. Odmev sprejemov in prireditev v Kočevju je bil publiciran tudi v dnevnem časopisju Clevelanda in Chicaga, kjer so bile objavljene tudi fotografije iz Kočevja. RODNA GRUDA je razširjena po vsem svetu, kjer žive naši rojaki. Kot mesečnik ima veliko informacijo o Sloveniji. Tudi iz naše občine je veliko izseljencev in zdomcev, ki to revijo z veseljem prebirajo. Stane Jajtič Ob ljubljanskem razpisu se seveda postavlja vprašanje, kakšne možnosti imamo pri snovanju spominkov, ki bodo imeli istovetnost z ljubljanskim prostorom, ki bodo del njegove kulturne dediščine ali pa sodobnih oblikovalskih iskanj in likovnih hotenj. Možnosti je zares veliko. Na eni strani so pogojene v bogastvu kulturne dediščine, na drugi pa v izrednih možnostih, ki se ponujajo s potencialom šolske mladine, pa aktivnega kmečkega prebivalstva v okolici mesta, ki še zna izdelovati predmete domače obrti itd. Iz dediščine mesta samega opozorimo na mestni grb, pečat, pa aplikacijo le-teh npr. na majice. Tu so še druge »kulturne« sestavine: zmaj, povodni mož, pa Zmajski most z zmaji... vse do Plečnika, katerega dela v Ljubljani je Ljubljanska turistična zveza prav letos prikazala na odličnem zemljevidu s komentarji. Pa nekatere ključne muzealije v ljubljanskih muzejih. Emonca bi morali prodajati skoraj na vsakem koraku, od miniaturne bronaste plastike v primerni embalaži za zahtevnejšega kupca, do odlitkov v plastiki. Sicer pa se ob tem sprašujemo ali se na naših pogostih dopustih v Grčiji ali Španiji zares nič ne naučimo v tej smeri (!) Preskočimo od dediščine na drugo področje: ljubljanska industrija. Ne vem ali je slepa ali gluha ali ji ni do tega, da bi nekateri (sem pa tja tudi kakovostni) izdelki lahko dobili značaj turističnega spominka. To pa pomeni, da bi morali biti ustrezno opremljeni, embalirani, oblikovani. Toda: pri nas še vedno ali najpogosteje zavijamo predmet v časopisni papir (!) Kot izjemen primer lahko navedemo potico, ki jo Žito Problemi delavske godbe Kočevje Novi prostori Delavske godbe Kočevje zaradi pomanjkanja denarja še niso dokončno urejeni. Vendar je delo v njih že steklo s polno paro, kajti naloge, zastavljene za leto 1987, nam ne dovoljujejo spanja. Bliža se konec leta 1986 in pred nami je čas polaganja računov. 172-članski kolektiv je zaradi adaptacije prostorov v stavbi stare gimnazije ob inflacijskih razmerah v državi zašel v težak finančni položaj. Vsled pogostega igranja na vajah ter na pogrebih in prireditvah so instrumenti izrabljeni, uniforme pa ponošene. Denarja za nakup le-teh pa vsled gospodarske krize, nerentabilnosti podjetij in dviga življenjskih stroškov ne moremo pričakovati, saj bi bilo za to potrebno zbrati ca 40,000.000 din. Da bi ustrezno rešili financiranje dejavnosti delavske godbe, je bil izdelan samoupravni sporazum o združevanju sredstev v ta namen. Žal je ta sporazum ostal v predalu odgovornih oseb. Na razširjenem sestanku upravnega odbora Delavske godbe, katerega se je udeležil le predstavnik Kulturne skupnosti občine Kočevje, smo še enkrat pretresli določila samoupravnega sporazuma ter ga po burni debati prilagodil trenutni situaciji. Sporazum bi moral biti sprejet do konca letošnjega leta, in sicer z najmanj 3/4 podpisniki, vendar v tako kratkem času ni možno pričakovati pozitivnih rezultatov. Zato je upravni odbor sprejel sklep, da delovanje godbe in sekcij preide iz »polprofesionalne« v ljubiteljsko dejavnost, program dela pa se prilagodi višini dotacije Kulturne skupnosti občine Kočevje. Slavko Rančigaj Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana Ljubljanska turistična zveza Ljubljana Obrtna združenja Ljubljanske regije Razpisujejo natečaj za nove spominke ljubljanske regije l. K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju. Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegikov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev. 2. Namen natečaja je v spodbujanju čim širšega kroga občanov za oblikovanje in izdelovanje najrazličnejših izdelkov, ki bodo lahko služili kot turistični spominki. Še zlasti apeliramo na posamezne OZD na območju ljubljanskih občin, da poskušajo del svojih proizvodnih programov razumeti tudi kot turistično zanimiv izdelek. Na to pa se seveda navezuje vprašanje embalaže, opreme itd. 3. Spominki so vsi tisti predmeti ali izdelki, ki jih kot turisti, izletniki ali gostje v tujem kraju kupimo, dobimo v dar, vzamemo ipd. in ponesemo v svoje primarno kulturno okolje. To so lahko uporabni in okrasni predmeti, tudi taki, ki jih lahko pojemo ali popijemo, to so izdelki domače in umetne obrti, pa razglednice (kopije starih in take s sodobno fotografijo in oblikovanjem), plakati, nalepke, majice, kopije spomenikov premične kulturne dediščine, likovna dela, maskote, jedilni listi in še kaj... 4. V natečaju bomo upoštevali vse izdelke, ki bodo poslani do razpisnega roka. Posebna strokovna komisija v sestavi: Drago Železnik, predsednik Janez Bogataj, član Marjan Loboda, član Janez Suhadolc, član Niko Jerman, član Milan Aleš, član Dragan Kovačevič, član Zvone Žagar, član bo ocenila izdelke na osnovi naslednjih kriterijev: - Kriteriji kakovosti (gradivo, izdelava, celovitost) - kriterij kulturne dediščine (glede na Ljubljano in širšo okolico) — kriteriji aplikativnosti izdelka — kriterij ekonomske vrednosti - kriterij tipičnosti in lokalne vezanosti ti — kriterij likovne estetske vrednosti. Izdelek mora biti tudi tehnološko primeren za organiziranje proizvodnje spominkov. 5. Natečaj traja do vključno 28. 2. 1987. Ideje in izdelke (lahko tudi prototipe) pošljite na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana, Igriška 5. 6. Rezultati natečaja bodo objavljeni v ustreznih sredstvih javnega obveščanja, razstava vseh prispelih in nagrajenih izdelkov pa v maju 1987. 7. Nagrajeni spominki oz. izdelki bodo poleg nagrad v višini 1. nagrada 300.000 din 2. nagrada 200.000 din 3. nagrada 150.000 din prejeli tudi priznanje za najboljše spominke ljubljanske regije. To priznanje naj bi v bodoče tudi pomenilo znak kakovosti za spominke na območju ljubljanske regije. 8. Posebne denarne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelili: — Dom Ljubljana — Kompas Ljubljana — Ljubljanska turistična zveza — Ljubljanska kulturna skupnost — Obrtna združenja Ljubljane 9. Denarno nagrado v višini 100.000 din bo podelila Skupščina mesta Ljubljane za prispevke, ki bodo ponazarjali simbol mesta Ljubljana. 10. Po zaključnem natečaju in razstavi bodo vsi izdelki ostali v lasti razpisovalca natečaja. V ODLIKOVANJA PREDSEDSTVA SFRJ Predsedstvo SFRJ je ob prazniku republike odlikovalo: 1. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Jožeta POJETA iz Štalcerjev z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. 2. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, je Predsedstvo SFRJ odlikovalo z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM - Leopolda ŠKODNIKA iz Kočevske Reke, - Antona LAVRIŠA iz Kočevske Reke, - Tanjo SVETLIČIČ iz Kočevja, - Antona ZIDARJA iz Novih Lazov, — Stanislava GABRIČA iz Kočevja. 3. Za prizadevanje pri socialistični graditvi države je bil z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD odlikovan Matija JER-BIČ iz Mahovnika. ČESTITAMO' KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KOČEVJE V KS OSILNICA so delegati opozorili na problem obstoja osnovne šole, saj po podatkih že čez štiri leta tu ne bo več nobenega vpisa. Kraj ima sicer dva obrata, vendar novih zaposlitev ni. Cestna povezava odvrača mlade ljudi in strokovnjake, da bi zaživeli v tem lepem kraju. Ugotavljajo tudi, da so V KS KOSTEL so poudar- ostaja vprašanje izgradnje ili dosedanjo aktivnost pred- vodovoda (Jakšiči) in razvoja vsem pri izpeljavi krajevnega turizma (avtokamp), samoprispevka. Še vedno pa V KS KOČEVSKA vrtca. Tudi v tej krajevni REKA si prizadevajo, da bi skupnosti so še vedno odprta čimbolje uredili otroško vprašanja modernizacije varstvo. Sedaj iščejo rešitve cest, izgradnja vodovoda ter za financiranje izgradnje urejanje naselij. V KS POLJANSKA DOLINA so se odločili za ustanovitev Skupnosti dveh krajevnih skupnosti, in sicer Predgrad v občini Kočevje ter Stari trg v občini Črnomelj. Tako nameravajo skupaj razreševati skupne probleme, kot je osnovna šola, zaposlovanje, kulturno-umetniška društva, turistično društvo ipd. Še naprej ostaja problem cestne povezave Brezovica-Mozelj. Njihova dolgoletna želja je tudi izgradnja obrata v Pred-gradu. V KS »IVAN OMERZA« LIVOLD so na prvem mestu vprašanja urejanja in modernizacije ceste zajčje polje -Črni potok, izgradnje pločnika v Dolgi vasi, urejanje ulic ipd. Prav tako je potrebno razširiti in adaptirati osnovno šolo. Povečati je potrebno prizadevanja za boljšo koordinacijo med družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Za mesto je značilno, da tu posvečajo veliko pozornost oblikam in vsebini delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij ter krajevne skupnosti. V ospredju so vprašanja komunalnih storitev, čistega okolja in delovanja potrošniških svetov. Osrednje vprašanje pa je organizacija osnovne šole v turnusih. O bodočem razvoju osnovnega šolstva in tudi o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov, ki bi omogočili ustrezne pogoje za pouk v eni izmeni, bodo delovni ljudje in občani razpravljali tako na zborih volil-cev, v KS kot tudi na zborih delavcev V OZD. LOJZE ŠEŠEK v potrebe KS Zelje [(KS Rudnik—Salka vas Iz poročil programskih sej krajevnih konferenc SZDL je razvidno, da so v ospredju dokaj različna vprašanja iz življenja in dela posameznih sredin. Najbolj pereča vprašanja so bila izpostavljena prav v manj razvitih krajih, kot so Draga, Osilnica, Kostel, Poljanska dolina, Struge in v delih krajevne skupnosti Stara cerkev (Smuka, Stari log, Mala gora). Za ta področja je značilno, da se še vedno zmanjšuje število prebivalcev; doma ostajajo predvsem ostareli ljudje, ki več ne zmorejo prispevati k hitrejšemu razvoju kraja. Kljub temu, da so ta področja v republiškem merilu posebnega družbenega pomena, so prometne povezave izredno problematične, kar je glavni razlog, da se mladina ne vrača. naravne lepote in čistost Kolpe osnova za razvoj turizma in športnega turizma. Vendar sami krajani ne zmo- rejo nositi bremen razvoja turizma, še manj pa razreševanja izgradnje vodovodov, cest ipd. V KS RUDNIK-ŠALKA VAS je vrsta odprtih problemov in vprašanj. Gre za urejanje bivališč prebivalcev na Trdnjavi in v Novi koloniji (potrebno je asfaltirati poti in ulice). Še večji problem je ureditev kanalizacije, moder- ( KS Struge C KS Draga KS DRAGA predstavlja velik problem zdravstvena in zobozdravstvena služba. Občani so opozorili na starostno strukturo, ki terja večjo skrb kot pa v normalnih starostnih strukturah drugod. Pri zdravstvenih storitvah je poseben problem, ker Zdravstveni dom Kočevje nima dovolj zdravstvenih delavcev. Za našo občino ni sprejemljivo, da bi tu veljali enaki normativi, kot veljajo za gosto naseljena in strnjena področja. Naslednji problem je cestna povezava Draga — Osilnica. Cesta v zimskem času tu sploh ni prehodna. Z ozirom na skromno moč gospodarstva v občini Kočevje ter zelo težaven kraški teren, je za reševanje cestnih povezav potrebna širša družbena pomoč. V KS STRUGE predvsem pogrešajo cestno povezavo Struge-Cetež in Struge-Mala gora. Želijo si manjši industrijski obrat, ki bi zaposloval predvsem mlade ljudi. Pro- nizacija in asfaltiranje cest (Šalka vas — Klinja vas, Cvišlerji - Onek - Koprivnik) ter adaptacija osnovne šole v Željnah. Želijo si tudi ustanoviti turistično društvo (jezero). ^KS Stara cerkev bleme imajo tudi z adaptacijo in širitvijo osnovne šole in s pridobivanjem telefonskih priključkov oziroma telefonsko centralo na pošti. V KS STARA CERKEV je še vedno najbolj pereče vprašanje ureditve kanalizacije in pločnikov. Prav tako so tudi problemi z izgradnjo nove sodobne Potrebovali pa posebne prostore vanje mladine. trgovine, bi tudi za delo- KS Poljanska dolina C KS Kočevska reka KS Kostel (* KS Kočevje—mesto ►Ivan Omerza« Livold ( KS Osilnica Ali so premiki v plansko poslovni skupnosti gozdarstva in lesarstva Ta mesec ali natančno 20. decembra mineva leto, ko so GG Kočevje, Inles, LIK, Oprema, Posestvo Snežnik, Štolama Dobrepolje in TOZD Žaga Rob v sestavi delovne organizacije HOJA Ljubljana podpisale sporazum o združitvi v Plansko-poslovno skupnost gozdarstva in lesarstva Kočevje. Skupnost predstavlja in zastopa predsednik poslovnega odbora. Ob njegovem konstituiranju, kjer ima vsaka udeleženka po dva delegata, je bil na predlog predsedstva akcijske konference ZK sprejet sklep, da je imenovanje predsednika poslovodnega odbora in njegovega namestnika vedno iz iste OZD po naslednjem vrstnem redu: LIK, Inles, Oprema, GG, nakar se zopet opredeli nadaljevanje vrstnega reda vodenja. Sedaj je predsednik poslovnega odbora tov. Janez Zalar, njegov namestnik pa tov. Anton Turk, oba iz delovne organizacije LIK. V skladu z določili sporazuma o ustanovitvi skupnosti so udeleženke oblikovale poleg poslovnega odbora tudi druge skupne organe, kot sta odbor samoupravne delavske kontrole in notranja arbitraža skupnosti. Za strokovno pripravo gradiva za obravnavo na poslovnem odboru delujeta odbor za finance, ki ga sestavljajo predstavniki finančnih služb udeleženk in mu predseduje tov. Ludvik Recek iz Posestva Snežnik ter odbor za razvoj,, ki ga vodi tov. Anton Gregorič iz GG Kočevje. Na podlagi samoupravnega sporazuma in na podlagi akcijske konference ZK so bile pod vzete aktivnosti za sprejem tajnika, ki je svoje delo začel opravljati v mesecu septembru. Udeleženke so v plansko-pos-lovni skupnosti opredelile kot cilje skupnega poslovanja: — zagotoviti skladnost med razvojem lesnopredelovalne industrije in optimalnim izkoriščanjem gozdov - zagotoviti maksimalno predelavo lesa za končne proizvode z najvišjo možno stopnjo obdelave, ki bodo tudi izvozno usmerjeni in dohodkovno interesantni — osvajati integralni proces predelave lesa v skupnosti - razvijati družbenoekonomske odnose za optimiranje družbenoekonomskih efektov z ukrepi v smeri funkcionalne samoupravne, poslovne in proizvodno-programske povezave udeleženk skupnosti. Cilje bo ob določitvi posameznih nalog in obveznosti območnih subjektov sodelovanja potrebno opredeliti s samoupravnim sporazumom o temeljih skupnega plana. Za dosego skupnih ciljev pa bodo udele-ženske v okviru skupnosti usklajevale in sprejemale dolgoročne planske usmeritve ter srednjeročne in letne plane skupnosti. Poslovni odbor se je pri sestavi programa dela poenotil v mnenju, da so v sporazumu dovolj opredeljeni cilji, povezovanje in poti za dosego teh ciljev. Seveda pa je potrebno aktivnosti razdelati na različno dolge roke. Tako je bil narejen prvi poizkus izdelave bilance proizvodnje in predelave lesne mase v območju, ki je sicer dobra iztočnica za razpravo in za programiranje dela za vnaprej, ki pa je istočasno nakazal na določene dileme, ki jih bo potrebno razrešiti, saj postavljajo v soodvisnost tako razvojno programske, ekonomsko finančne kot splošno pravne učinke. Ob obravnavi resolucijskih opredelitev za leto 1987 je bilo v občini Kočevje opravljeno usklajevanje investicijskih namer lesno predelovalne industrije in gozdarstva glede sklad- nosti z obstoječimi in predvidenimi resursi. Zavedajoč se, da bo človek s svojim znanjem vse bolj postajal najpomembnejši dejavnik smotrnega razvoja, bo pomembna permanentna funkcija PPS tudi izobraževanje. Iniciativni odbor je že leta 1983 angažiral institucijo NOVUM za izgradnjo modela za potrebe planiranja, razporejanja in predelave lesne mase kočevsko-ribniškega območja, ki ga financirajo članice Plansko poslovne skupnosti gozdarstva in lesarstva Kočevje. Zaključno poročilo študije »Optimizacija proizvodnega programa skupnega poslovanja gozdarskih in lesnih OZD kočevsko-ribniškega območja« je potrdilo dolgoletno spoznanje, da bo mogoče napredovati le s skupnim nastopom in trajnim sodelovanjem. Vsebina te naloge je določitev ustrezne metode z načinom uporabe, ki bo omogočala uresničevati ekonomske in sinergijske učinke v procesu sodelovanja gozdarskih in lesnih OZD kočevsko ribniškega območja. Model, ki bazira na metodi linearnega programira-1 nja, je primeren za letno in večletno planiranje na ravni Poslovne skupnosti kot tudi za izoblikovanje ustreznih planskih in operativnih podmodelov v posameznih OZD. Zato pa bo potrebno zgraditi usklajen informacijski sistem in organiziranost pri vseh udeleženih OZD. Pomembno področje dela PPS je torej poleg tekočih operativnih aktivnosti uvajanje modela optimalne ekonomike razporejanja in predelave lesne mase območja v PPS gozdarstva in lesarstva Kočevje za potrebe letnega in srednjeročnega planiranja na operativno uporaben nivo. Prav sedaj tečejo aktivnosti planiranja za naslednje leto. Glede na ugotovljene ekonomske rezultate uporabe modela na ravni poslovne skupnosti se je poslovni odbor odločil za nadaljnjo izgradnjo modelov po posameznih delovnih organizacijah, udeleženkah skupnosti, kajti ustrezni optimizacijski modeli posameznih OZD so nedvomno pogoj za sestavo dobrega modela poslovne skupnosti. Uporaba optimizacijskih modelov OZD pri sestavljanju globalnega optimizacijskega modela poslovne skupnosti je področje, ki ga je potrebno raziskati in zato tudi sofinancirati s sredstvi za raziskave. Tako skušamo za financiranje tega raziskovalnega projekta, ki ga izvaja raziskovalna organizacija Razvojno raziskovalni inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj Ljubljana, pridobiti poleg lastnih sredstev udeleženk tudi sredstva Občinskih raziskovalnih skupnosti občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Ljubljana-Vič Rudnik, posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, papirništvo in grafiko ter kreditna sredstva za inovacije, saj pomeni izgradnja optimizacijskega modela kompleksno inoviranje poslovnega procesa. Vzorčni model delovne organizacije se bo gradil dve leti, in sicer za področje iglavcev v DO Inles Ribnica, za listavce pa se bo na analogen način model gradil v nadaljevanju. V letu 1987 bo težišče dela na letnem planiranju, v letu 1988 pa na dinami-zaciji letnega plana na kratkoročne plane. Za dosego višjih senergijskih rezultatov pa bo potrebno usmeriti aktivnost tudi v izgradnjo modela za optimiranje proizvodnje v gozdarstvu. Realizacija teh zamisli presega ozek podjetniški interes, pa tudi ineters same lesne industrije in gozdarstva. Realizacija projekta ima obeležje širšega družbenoekonomskega interesa, to je optimalnejše koriščenje razpoložljivih narodno gospodarskih resursov in s tem doseganje boljših družbenoekonomskih efektov. Zato pa bo potrebno veliko strokovnega dela, pa tudi veliko poslovne in politične odgovornosti. Čeprav je vzpodbudna pripravljenost udeleženk plansko poslovne skupnosti po sodelovanju in skupnem dogovarjanju, pa rezultati teh naporov ne morejo biti evidentni v kratkem času, saj bo potrebno še veliko dela za spoznanje, pripravljenost in odločitve, da se bo s podrejanjem parcialnih ciljev posameznih enot skupnemu cilju v reproverigi dosegel tudi višji dohodek po enoti lesne surovine kot s seštevkom dohodka posameznih enot ali posameznih tehnoloških faz ter za porazdelitev skupnega dohodka na vse udeležence reprodukcijske verige sorazmerno vloženemu živemu in minulemu delu. Alojzija Zakrajšek Nama Kočevje pred novim letom V kočevski Nami so s pripravami za plan 1987 pričeli že v oktobru. Izdelali so smernice za poslovni plan, predlog plana prometa ter povprečnih zalog in koeficentov obračanja zalog za prihodnje leto. Posebno skrb so posvetili motiviranju za doseganje zaželenih ciljev ter izboljševanju in razvijanju organizacije dela. Načrtujejo najmanj 3 % fizični porast prometa. Zraven teh priprav pa bodo v tem mesecu pripravili ponudbe pod ugodnimi pogoji za prodajo kon-ditorskih izdelkov, pijač in precejšnje število vrst mesnih izdelkov in mesnih konzerv. Prodaja slednjih bo trajala do 20. decembra. Do takrat bodo znižane cene nekaterih izdelkov za okoli 26 %. Zadnji dan letošnjega leta bo njihova trgovina odprta do 15 ure. Tisti, ki bodo želeli preživeti zadnjo noč letošnjega leta v njihovih restavracijskih prostorih, bodo odšteli 7.000,- din. Zabaval jih bo kočevski ansambel »Obzorja«. Postreženi pa bodo z aperitivom, silvesterskim menijem (krožnik NAMA), šampanjcem in ostalim. Dogovorjeno je, da bo ansambel igral do 5. ure Novega leta oziroma do tedaj, dokler bodo želeli gostje. Kakor vsa dosedanja leta je pričakovati, da bodo tisti, ki si bodo rezervirali Silvestrovanje pri njih zadovoljni. Viktor Dragoš Obvestilo Name—TOZD Kočevje NAMA—TOZD Kočevje obvešča potrošnike, da bo invetura v tej veleblagovnici v soboto, 3. januarja in nedeljo, 4. januarja 1987. Prvi delovni dan v prihodnjem letu bo 5. januarja. V teh dneh bodo poslovale prodajalne MERCATOR - TOZD Trgopromet Kočevje. Delacvi NAME želijo vsem prebivalcem in njihovim potrošnikom SREČNO NOVO LETO 1987. vd V Nami poslujeta Kompas in LB Prvega oktobra letos je odprla Ljubljanska banka-poslovna enota Kočevje v Nami svoje blagajniško mesto, Kompas - poslovna enota Ribnica pa ekspozituro. Z odprtjem obeh poslovalnic sta se tako LB kot Kompas vključila v razvojni program delovne organizacije Nama s ciljem—približati ponudbo občanom. LB je odprla vplačilno — izplačilno mesto za dinarsko poslovanje (hranilne vloge, tekoči računi, položnice). Od Name je prevzela tudi menjalnico. Posluje vsak delovni dan od 7.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 11. ure. Kaže, da smo se občani na LB v Nami že navadili, saj je bilo v novembru v primerjavi z oktobrom opravljenega enkrat več prometa. Pričakujejo, da se bomo v bodoče še v večji meri posluževali njihovih uslug. S tem se bo blagajniško mesto v matični banki razbremenilo, čakalna doba skrajšala, občani pa bodo bolj zadovoljni. Kompas ponuja preko poslovalnice tudi Kočevcem svoj celotni program. Vsak dan je mogoče dobiti informacije o izletih, potovanjih, letovanjih doma in v tujini, o letalskih, železniških in avtobusnih zvezah, prodajajo vse vrste voznih kart, razpisane izlete, potovanja in počitnice. Skupaj z letalsko vozovnico ponujajo tudi renta car. Z odprtjem ekspoziture želijt svojo ponudbo približati obča nom. Bistveno večjega obsegi prometa s tem ne pričakujejo Menijo pa, da se bo kvaliteti ponudbe izboljšala. Povečak naj bi se število individualnil gostov. Slednje se je že začele uresničevati, saj je za praznil republike preživelo v kompase vih aranžmajih mnogo vei Kočevcev kot pred leti. Tud povpraševanje po novoletni! programih je veliko. V Kompasu so prepričani, d£ bomo z njihovimi uslugami tud v Kočevju zadovoljni. S. J JANUAR A t Novo leto 2 p Makarij 3 S Genovefa 4 N Angela 5 P Simeon 6 T Gašper S 7 S Zdravko 8 C Severin L9 P Julijan 8 S Gregor '1 N Pavlin P Tatjana P T Veronika ic a Brečko e £ Pavel © P P Marcel 7 S Anton 18 N Marjetka 9n t Mar'j ^9 T Boštjan g S Neža 22 Č Cene s 22 P Rajko 4 S Felicijan 25 N Darko 26 P Pavla ;7 T Janez i e K . 26 P Martina 1 S Janez —marec 1 N Albin 2 P Janja ] T Pust 4 S Kazimir 6 v Janez 6 P Nika 7 S Tomaž 6 N Dan žena 9 P Frančiška I " r rrar 9 T Vikt< Jor Krištof il § ruiSlOT 2 C Gregor A P Kristina a4 S Matilda J N Klemen 9 P Hilarij J T Jerica 9 I Edvard P C Jožef p9 P Srečko - S Benedikt P « oeneoiKt 2 N Vasilij S T Matija S Sergij Č Andrej P Gabrijel S Roman © APRIL 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Hugo Franc Ljuba Izidor Vinko Viljem Darko Albert Tomaž Matilda Leon Lazar Ida Valerij Helena Bernarda Rudi Konrad Leon Neža Simeon Leonida 3> 6 Č Vojko Jurij Marko Marcelin Ustanov. OF Pavel © Robert Katarina JUNIJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 P Fortunat T Erazem Pavla Franc Valerija Norbert Robert Medard Primož Marjeta Srečko Janez Anton Vasilij Vid Beno Dolfe Marko Julijana Silverij Alojz Ahac Kresnica Janez Hinko Stojan Ema Hotimir Peter-Pavel Emilja 6 © SREČNO 87 kočevske GLASILO OK SZDL KOČEVJE iESilll«*« novice Bti— mrnmmmmmmm ■■■ JULIJ AVGUST 1 S Bogoslav 1 S Peter 2 C Marija 2 N Alfonz v 3 P Irenej 3 P Lidija 4 S Dan borca 3 4 T Dominik 5 N Anton 5 S Marija 6 P Bogomila 6 Č Ljubo 7 T Ciril-Metod 7 P Kajetan 8 S Špela 8 S Miran 9 Č Veronika 9 N Janez © 10 P Ljubica 10 P Lovrenc 11 S Olga © 11 T Suzana 12 N Mohor 12 S Klara 13 P Evgen 13 Č Lilijana 14 T Franc 14 P Demetrij 15 S Vladimir 15 S Marija 16 Č Dan tank. JLA 16 N Rok € 17 P Aleš € 17 P Pavel 18 S Miroslav 18 T Helena 19 N Vincenc 19 S Ljudevit 20 P Marjeta 20 Č Bernard 21 T Danilo 21 P Ivana 22 S Dan vstaje 22 S Timotej 23 Č Branislav 23 N Filip 24 P Kristina 24 P Jernej © 25 S Jakob © 25 T Ludvik 26 N Ana 26 S Viktor 27 P Sergej 27 Č Jože 28 T Zmago 28 P Avguštin 29 S Marta 29 S Janez 30 Č Ju lita 30 N Roza 31 P Ignac 31 P Rajko SEPTEMBER OKTOBER 1 T Tilen 9 1 Č Julija 2 S Štefan 2 P Bogomil 3 Č Dora 3 S Terezija 4 P Zalka 4 N Franc 5 S Lovrenc 5 P Marcel 6 N Zaharija 6 T Vera 7 P Marko © 7 S Dan art. JLA© 8 T Marija 8 Č Brigita 9 S Peter 9 P Abraham 10 Č Dan mor. JLA 10 S Danijel 11 P Milan 11 N Milan 12 S Gvido 12 P Maks 13 N Filip 13 T Edvard 14 P Rastko 14 S Veselko 15 T Nikodem @ 15 Č Terezija g 16 S Ljudmila 16 P Jadviga 17 Č Frančiška 17 S Marjeta 18 P Irena 18 N Luka 19 S Suzana 19 P Etbin 20 N Svetlana 20 T Irena 21 P Matej 21 S Urška 22 T Mavricij 22 Č Vendelin 23 S Slavojko © 23 P Severin © 24 Č Nada 24 S Rafael 25 P Gojmir 25 N Darija 26 S Justina 26 P Lucijan 27 N Kuzma, Dam. 27 T Sabina 28 P Venčeslav 28 S Simon 29 T Mihael 29 Č Ida 3> 30 S Sonja 1 30 P Marcel 31 S Bolfenk NOVEMBER DECEMBER 1 N Dan mrtvih 1 T Marijan 2 P Dušanka 2 S Blanka 3 T Silva 3 Č Franc 4 S Drago 4 P Barbara 5 Č Zahar © 5 S Savo © 6 P Lenart 6 N Miklavž 7 S Engelbert 7 P Ambrož 8 N Bogomir 8 T Marija 9 P Teodor 9 S Valerija 10 T Andrej 10 Č Smiljan 11 S Martin 11 P Danijel 12 Č Emil 12 S Aljoša 13 P Stanislav 6 13 N Lucija S 14 S Nikolaj 14 P Dušan 15 N Polde 15 T Kristina 16 P Jerica 16 S Albina 17 T Gregor 17 Č Lazar 18 S Roman 18 P Teo 19 Č Elizabeta 19 S Urban 20 P Srečko 20 N Julij © 21 S Marija © 21 P Tomaž 22 N Cilka 22 T Dan JLA 23 P Klemen 23 S Viktorija 24 T Janez 24 Č Eva 25 S Katarina 25 P Božič 26 Č Konrad 26 S Štefan 27 P Virgil 27 N Janez v 28 S Jakob 5 28 P Živko 29 N Dan repub. 29 T David 30 P Andrej 30 S Evgen 31 C Silvester 40 let AMD Kočevje Letos mineva štirideset let delovanja AVTO-MOTO DRUŠTVA KOČEVJE. Delo društva je bilo vedno programsko prilagojeno času in potrebam družbe. V preteklem obdobju je bil smoter celotnega delovanja, da poleg osnovnih dejavnosti društva po svojih močeh prispeva k napredku celotne družbe pri utrjevanju samoupravnega razvoja, tovarištva, razvijanju bratstva ter gojitvi svetlih vzorov tradicij naše revolucije. Pričetek delovanja društva so leta 1946 nakazale potrebe šolanja kadrov državnih posestev, industrije in zametkov razvijajoče se avtomobilske transportne dejavnosti. S tem je bil postavljen temeljni kamen razvoju današnjega Avto-moto društva Kočevje. Leta 1946 je bil organiziran »Odbor za avtomobilizem in motociklizem« pri komisiji »Tehnika in šport« v okviru Fiz-kulturne zveze Jugoslavije. Kasneje se je po sklepu te zveze »Odbor za avtomobilizem in motociklizem« priključil k »Ljudski tehniki«, ki je združevala programe različnih vej tehničnega izobraževanja. Leta 1948 je bila ustanovna skupščina »Avtomobilske-motociklistične čali hitrejšega razvoja delovne organizacije. Zato se je v začetku sedemdesetih let začelo s preusmerjanjem proizvodnje v proizvodnjo odej. Nabavljena je bila nova strojna oprema in v sedemdesetih letih je delovna organizacija poslovala uspešno. V tem obdobju pa se je razvoj zaustavil na doseženem in v zadnjih letih so kot posledica tega ponovno nastopile težave. Sedaj se v Tekstilani izvaja program sanacije, katerega sestavni del je tudi priprava dolgoročnega razvojnega programa delovne organizacije Tekstilana na naslednje obdobje. Osnovno izhodišče je uvedba dodatnih proizvodnih programov, posodobitev tehnologije in racionalizacija na področju organizacije proizvodnje in poslovanja. zveze Slovenije« — samostojne zveze. In kako je bilo v Kočevju? Kočevje je 1945 leta pričakalo -svobodo v ruševinah. Industrija je bila uničena, kmetije zapuščene. Ni bilo hrane in ne dovolj ljudi, saj je kočevska dala pro-centualno v ljudeh in gospodarskih dobrinah največji prispevek v borbi za svobodo. Bilo pa je mnogo volje, zagnanosti in idej. Gospodarstvu je primanjkovalo kadrov vseh profilov. Tako je v letu 1946 Ivan Valič zbral okoli sebe privržence motorizacije in prišlo je do usta-novljenja »Avtomobilične in motociklistične sekcije« Kočevje. Leta 1949 je bil sklican zbor članov te sekcije, na katerem se je prečitala odločba Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije štev. 1630 z dne 18. 3. 1949, 1946 - 1986 s katero se je preimenovala sekcija v AVTO-MOTO SEKCIJO KOČEVJE, ki pa je še vedno delovala pri odboru Ljudske tehnike Kočevje. Sekcija je tako delovala do leta 1956, ko so člani v do tedaj delujoči sekciji sklicali zbor članov in sprejeli sklep, da se sekcija preimenuje v AVTO--MOTO DRUŠTVO KOČEVJE. Pod tem nazivom dela še danes. Avto-moto društvo Kočevje je v preteklih štiridesetih letih prehodilo pot različnih faz društvene dejavnosti, od skromnih začetkov prvih povojnih dni do danes, ko je družbeno opredeljeno kot organizacija posebnega družbenega pomena, ki deluje v sestavu Avto-moto zveze Slovenije in Jugoslavije. Danes je to eno najštevilčnejših društev, saj šteje 1.081 članov. V obdobju štiridesetih let neprekinjenega delovanja je to društvo za svoje delo prejelo niz priznanj. AC Vsi tisti, ki že vrsto let preživljajo zadnjo noč leta v prostorih gostilne Kovač v Selih pri Osilnici so zadovoljni. V tej gostilni se tudi za letošnje silvestrovanje skrbno pripravljajo. Gostom bo igral ansambel iz Rijeke. Cena aranžmaja bo znašala 2.500,- din. Nekaj gostov iz Rijeke in ostalih krajev iz sosednje Hrvaške ter nekaj domačinov je že rezerviralo prostor v tem lokalu. 65 let Tekstilne tovarne »Tekstilana« Kočevje Delovna organizacija Tekstilana Kočevje je bila ustanov-jena leta 1921, redna proizvodnja v njej pa se je pričela avgusta 1922. Tedaj se je uradno imenovala »Komanditna družba za izdelovanje sukna in suknenih izdelkov A. Kajfež in tovariši v Kočevju«. Da bi k firmi lažje pritegnili tuji kapital, so ustanovitelji leta 1923 podjetje spremenili v delniško družbo. Večino delnic v novem podjetju je imela češka firma Kern iz Jihlave na Češkoslovaškem. Od tedaj se je tovarna uradno imenovala »TEXTILANA« tovarna suknja d.d. v Kočevju. To ime je obdržala vse do konca druge svetovne vojne, čeprav so se delničarji menjali. Razlogi in okoliščine, zaradi katerih je nastala Tekstilana, so bili pogojeni z velikim pomanjkanjem vsega tekstilnega blaga v Jugoslaviji po prvi svetovni vojni. To tržišče sta pred prvo svetovno vojno oskrbovali močno razvita češka in avstrijska tekstilna industrija. Kolikšno je bilo pomanjkanje tekstilnega blaga v Jugoslaviji v letu 1919, vidimo iz podatkov, da je uvoz tekstila predstavljal v vrednosti skupnega jugoslovanskega uvoza kar 80 %. To je bila velika obremenitev zunanje trgovinske bilance Jugoslavije, zato je bil hiter razvoj domače tekstilne industrije zelo pomemben. Država je ta razvoj pospeševala z vrsto ukrepov in olajšav, pri tem razvoju pa je bila zaželjena tudi udeležba tujega kapitala. V letu 1921 Kočevje ni imelo skoraj nobene industrije. Edino podjetje je bil premogovnik, ki pa je bil ravno v tistih letih v velikih težavah. V takšnih okoliščinah se je porodila ideja o ustanovitvi podjetja za izdelavo suknja in odej v Kočevju. Ker ni bilo državne podpore, je prišlo za začetek prav dvonadstropno skladišče — kašča v Kočevju, ki jo je že leta 1920 začel preurejati v tovarniške prostore podjetnik Anton Kajfež iz Kočevja. V letu 1921 so se začeta dela na glavnem poslopju nadaljevala, zgradili pa so tudi strojnico. Tovarna je pričela s proizvodno avgusta 1922, ko je bilo v njej zaposlenih 33 delavcev, od tega štirje mojstri, ki so bili tujci. V letu 1923 je podjetje postalo delniška družba in ob nastopu tujega kapitala 'se je zelo povečala. Nabavljeni so bili novi stroji in oprema. Letna kapaciteta tovarne je znašala 100.000 m sukna pri osemurnem obratovanju v eni izmeni. Izdelovali so predvsem loden ter blago za vojsko. Polna zaposlenost je znašala 120 delavcev. Razvojni začetek tovarne je bil vzpodbuden, toda že v prvem, letu so se pojavile težave s prodajo blaga. Sprejeti so bili ukrepi za sanacijo, ki pa se niso dosledno izvajali. Zato so leta 1925 zamenjali celotno vodstveno ekipo. Leta 1927 je bilo zgrajeno novo poslopje za apre-turo in pisarne. V letu 1929 je bilo sezidano skladišče blaga ter zgrajena nova stavba za barvarno, delavnice in dve skladišči. Do leta 1935 je bilo nabavljeno tudi precej strojne opreme, ki je bila večinoma v zelo dobrem stanju. 27. januarja 1935 je v Tekstilani izbruhnil požar in zgorelo je glavno tovarniško poslopje z vsemi stroji in napravami. Požar je bil za vse zaposlene v Tekstilani hud udarec, saj so ostali brez dela vse do jeseni leta 1936, ko je bila zaključena obnova tovarne in je ponovno stekla proizvodnja. Med drugo svetovno vojno je delo v tovarni potekalo z zastoji in v omejenem obsegu. Tovarna je bila med vojno večkrat bombardirana. Človeških žrtev ni bilo, velika pa je bila materialna škoda. Po drugi svetovni vojni je bila tovarna ob velikih naporih vseh zaposlenih obnovljena. Proizvodni program je bil tudi po vojni isti kot pred vojno, to je proizvodnja tekstilnih tkanin volnenega tipa. Zastarela strojna oprema in neustrezen proizvodni program niso omogo- Nova mehanična delavnica v GG Kočevje V zaključni fazi je izgradnja nove hale oziroma mehanične delavnice v Gozdnem gospodarstvu Kočevje, ki je v sestavu TOZD Transport - gradnje — vzdrževanje (TGV). Zaradi dvigovanja stopnje mehaniziranosti proizvodnje v gozdnem in kmetijskem gospodarstvu Kočevje hitro narašča tudi število različnih delovnih sredstev, kot so: kamioni za prevoz lesa, traktorji za spravilo lesa, traktorji za kmetijsko proizvodnjo, kombajni, stroji za gradnjo cest in vlak, vozila za prevoz delavcev, motorne žage in razni drugi stroji. Dosedanja mehanična delavnica, ki je bila zgrajena pred 25 leti ni zmogla ne tehnološko ne prostorsko zadovoljiti zahtevam vzdrževanja današnje strojne kapacitete. Zato je Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki je po priključitvi TOZD Agroservis k TOZD Transport - gradnje v sestavu te delovne organizacije, usmerilo svojo investicijsko dejavnost v nujno posodobitev vzdrževalnih kapacitet, kjer sta glavna objekta nova mehanična delavnica s 1400 m2 površine ter sodobno centralno skladišče za rezervne dele. Prvi korak je bil narejen s podobitvijo skladišča rezervnih delov ter materiala, naslednja faza pa je bila izgradnja nove hale (70 x 20 m) za potrebe servisne dejavnosti. V njej je montiran tudi mostni žerjav z nosilnostjo 10 ton. V objektu bodo instalirane naprave za vzdrževanje, popravila in opravljanje tehničnih pregledov za vse vrste kamionov. Gradbena dela so praktično že zaključena, manjka samo še oprema. Janez Konečenik Tehnična sanacija gozdov, kijih je poškodoval žled Pomen gozda za rekreacijo Da bi lahko govorili o pomenu gozda za rekreacijo človeka moramo najprej ugotoviti, kaj beseda rekreacija pomeni. Dandanes z njo poimenujemo razne človekove aktivnosti na športnih terenih, ob vodah in v planinah. Beseda »rekreacija« pa pomeni dobesedno novo rojstvo, »prero-ditev«, »popolno preroditev«, kar že hočemo uporabiti. Proces rekreacije ima torej za posledico nek proces, ki se nekje in v nečem dogaja. Rezultat tega procesa pa je nekaj živega, kakor da je nanovo nastalo, mlado, polno življenje. Človek je naravno bitje, ki sicer sedaj živi v stehniziranem in civiliziranem okolju, vendar je v bistvu ostal naraven. Zato umetno okolje z dimom, hrupom, asfaltom, pehanjem za denarjem, kar je človek sam ustvaril, negativno vpliva nanj in na njegovo zdravstveno, telesno in duševno počutje. Okolje v katerem živi je v nasprotju s tem, kar mu je dala narava in je tudi sicer močno zasidrano v njegovem bistvu. Človek si želi nazaj v naravo, včasih podzavestno teži iz mesta v še najbolj ohranjen del našega okolja — gozd. Ta želja je tem večja čim hitreje se slabša človekovo okolje, ki je vse bolj nezdravo. Vse več je prostega časa, ki pa ne pomaga veliko pri obnavljanju življenjskih sil današnjega človeka, če ga ne more preživeti v zdravem okolju. Pri tem se pojavi gozd kot idealen prostor za preživljanje prostega časa, ki vrača človeku življenjske sile, ga »prerodi« — »ponovno rodi« - ga rekreira. Čim bolj zgublja neka pokrajina svojo naravnost in se njeni prebivalci oddaljujejo od praproizvodnje - kmetijstva in gozdarstva tem bolj pridobivajo gozdovi kot najboljši prostor za počitek in rekreacijo, na svojem pomenu. Rekreacija je potrebna še zdravemu človeku pa ne samo tistemu, ki je sposoben dolgo teči, plavati, smučati, kolesariti, temveč vsakomur, ki živi v nezdravem okolju in to samo povzroča, da je že blizu nezdravega stanja. Iz davne preteklosti je znana parola »In silva salus«, v gozdu je zdravje. V starih časih gotovo niso razmišljali o rekreaciji, pa vendar so prišli do tega spoznanja. Kako torej deluje gozd kot sredina za rekreacijo? Človek, ki pride iz mesta v gozd menja okolje, in sicer pride iz slabšega na boljše, iz prahu in hrupa v čist zrak in mir. Seveda je to možno le v naravnem gozdu, kjer že samo bivanje v njem povzroči intenzivnejšo presnavljanje in zboljšanje človeškega stanja. Tako bivanje lahko imenujemo pasivna rekreacija. Aktivna rekreacija nastopi z gibanjem v gozdu pa naj bo to hoja, tek po suhem ali na smučeh. Človek se giblje v živi združbi rastlin in živali v kateri se stalno nekaj spreminja. Na vsakem koraku se nekaj spremeni - tu skala, tam grm ali drevo, strmina v ravnino; slišimo različne glasove itd. Čutila so neprestano izpostavljena novim vzburjenjem - pozabimo vse tisto, kar smo prinesli s seboj in se sprostimo. Celotno naše telo se poživi, kri hitreje kroži po vseh delih telesa, v nas se zbudi vrsta čustvenih odzivov. Taka rekreacija je resnična prenova in ni tako enostranska kot je omejevanje rekreacije na zgolj telesno gibanje na športnih objektih. Slovenski človek je še posebej navezan na gozd, saj večina nas še nedavno tega ni živela v mestih. Ohranile so se zato aktivnosti, ki jih drugod ne poznajo, ki pa so koristne za našo prenovo - rekreacijo, čeprav nimajo športnega značaja. Poglejmo po vrsti katere so te aktivnosti. Najstarejša taka dejavnost je nabiranje gob in gozdnih sadežev. Pri tem se veliko gibljemo skozi gozdove, včasih dokaj hitro kadar nas lovi noč ali kje na Kočevskem zaslišimo kakšen brundajoč glas. Nedvomno med takšno hojo pozabimo na vsakdanje skrbi in težave, saj smo povsem zamenjali okolje. Popolna rekreacija bi bila dosežena, če bi ne šli v gozd vedno samo zaradi koristi, ampak predvsem zato, da se v njem gibljemo. Zadnja leta se vsaj ponekod v Sloveniji vse več polhari. Žal je pri lovljenju polhkov vse več pijančevanja in manj gibanja in s tem rekreacije. Pravi polharji nedvomno dožive med lovom na polhe veliko lepega med bivanjem v jesenskem gozdu, ki je še zlasti ponoči poln skrivnosti in so zato njihova čutila še posebno izpostavljena. Tudi fizični napor je precejšen, saj je potrebno veliko prehoditi, da se najmanj dvakrat ponoči pregleda pasti. Veliko korist imamo, če gozd uporabimo namesto športnega objekta. Tak ali drugačen tek v prosti naravi je povsem nekaj drugega kot tek na tekmovalni stezi. V naši mali Sloveniji imamo za to vrsto rekreacije obilo možnosti pa smo vse preveč leni. Često nam je nerodno, kaj bodo pa rekli, če bom tekel v bližnjem gozdu. Potreba po rekreaciji nam pač še ni prišla v meso in kri, zlasti še po tisti spontani, neformalni in neorganizirani rekreaciji, ki nastane iz čiste človekove potrebe. Iz vsega povedanega sledi kako neprecenljiv je pomen gozda za našo obnovo življenjskih sil. Slovenija ima zaenkrat še veliko gozdov, morda jih bomo tudi ohranili. Dokler jih imamo jih tudi izkoriščamo predvsem v svojo korist. (Misli so povzete iz materiala za »Seminar iz gojenja gozdov« v letu 1969) A. P. Delavci GG si močno prizadevamo za odpravo posledic katastrofalnega žleda, ki je prizadel naše gozdove novembra 1985. Po ocenah elaborata je močno poškodovanega ali uničenega drevja v družbenih gozdovih 155000 m3 in zasebnih gozdovih 265000 m3. Skupno je to 420000 m3, kar pomeni za 100000 m3 več kot je normalen posek na celotnem območju. Problem je še toliko večji, ker so bila posebej močno prizadeta le določena področja, in to pretežno zasebni gozdovi. Večina delavcev naših osnovnih TOZD je v glavni sezoni delala na najbolj prizadetih območjih (Velike Lašče, Struge, Dobrepolje). Zaradi izredno slabe kvalitete lesa, ki ga dobimo s sečnjo v poškodovanih gozdovih, in velikih stroškov sečnje ter spravila nastajajo pri delu večinoma negativni finančni rezultati, kar je tudi eden od razlogov za slabši uspeh gospodarjenja Gozdnega gospodarstva v letu 1986. Ocenjujemo, da je bilo doslej v družbenih gozdovih opravljeno že 80 % dela na tehnični sanaciji. Velike težave pa nastopajo v zasebih gozdovih, kjer je bilo opravljeno komaj 40 % potrebnih del. Lastniki gozdov sami večinoma ne morejo ali nočejo delati na odpravljanju posledic žleda. TOK pa zaradi velike razlike med proizvodnimi stroški in prodajno ceno lesa ni zmožna opraviti več dela s svojimi delavci. Kljjub negativni kalkulaciji mora namreč lastnik dobiti vsaj 5 % prodajne cene lesa. Pričakujemo pomoč iz republiškega sklada za odpravo elementarnih nesreč, ki pa močno kasni. Odobrena je že za občini Grosuplje in Ribnica, čakamo pa še na odobritev za področje Ljubljana — Vič — Rudnik. To nam daje tudi realne osnove, da bo sanacija v prihodnjem letu hitreje stekla, še posebno zato, ker smo zaradi rebalansa plana gradnje gozdnih cest in vlak velik del površin, poškodovanih zaradi žleda, že speljali ceste in vlake. Omeniti moramo tudi to, da je naš TOZD Transport — gradnje — vzdrževanje v letu 1986 v gozdovih, ki so bili najbolj poškodovani od žleda, zgradil in rekonstruiral skupaj 29 km gozdnih cest, od tega kar 18 km v zasebnih gozdovih. Za ta dela smo namenili okrog 30 milijonov dinarjev. Po zahtevni tehnični sanaciji pa nas gozdarje čaka še zahtevnejša biološka sanacija, kjer bo potrebno z gozdno — gojitvenimi ukrepi (obnovo gozdov) odstraniti vse posledice žleda. Ta sanacija pa bo trajala še več desetletij. Tekst in foto Janez Konečnik Zimsko krmljenje jelenjadi Na Kočevskem imamo že več let težave s škodami, ki jih povzroča jelenjad na kmetijskih površinah ter tudi v gozdovih. Število jelenjadi je v zadnjih dvajsetih letih skokovito naraslo, s tem pa tudi problemi. Škode nastajajo predvsem v obdobjih pomanjkanja hrane. Zato morajo lovci poskrbeti za dodatno krmljenje v zimskem času. V TOZD Gojitveno lovišče »Medved« so v dogovoru z gozdarji in kmetijci izločili večje površine, ki služijo kot zimova-lišča za jelenjad. V ta namen so najbolj primerni malodonosni gozdovi in grmišča ter zaraščajoče opuščene kmetijske površine. Z dodatnim krmljenjem skušajo privabiti jelenjad na površine, ki so v ta namen izločene, in jih tu tudi obdržati. Predvsem na teh površinah gradijo razne objekte, kot so krmišča, kleti ali silosi. Hrana, ki jo pripravljajo lovci za jelenjad, mora biti kvalitetna, pestra in v zadostnih količinah. Za zimo, ki je pred vrati, so v TOZD Gojitveno lovišče Medved pripravili skupno preko 800 ton hrane za jelenjad; od tega je največ sena (391 ton) in slad- korne pese (240 ton) ter 150 ton silaže in 30 ton jabolčnih tropin. Seveda lovci poleg vsega tega skrbijo še za realizacijo plana odstrela, ki znaša za leto 1986 kar 850 kosov jelenjadi. Pravilno planiran in realiziran odstrel pa je osnovni ukrep za zmanjševanje in preprečevanje škod v gozdovih, na njivah in na travnikih. Janez Konečnik Delo delavske univerze »Jože Šeško« Kočevje Živimo v času, ko se veliko piše in govori o permanentnem izobraževanju (izobraževanje, ki traja v vseh življenjskih obdobjih), o koristni izrabi prostega časa, o vsestransko razviti osebnosti. Ivanu Majcnu v slovo 29. novembra na Dan republike so se številni prebivalci, posebno pa člani delovne organizacije »Itas« Kočevje in gasilskih društev poslovili od pokojnega Ivana Majcna. Pokojnik je v povojnih letih prišel v Kočevje na delo v Rudnik rjavega premoga Kočevje iz rodne Štajerske. Že mlad se je vključil v gasilske vrste in uspešno končal šolo za gasilske podčastnike. Živel je za to dejavnost in vlagal Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje, ki je že s svojim statutom opredeljena kot organizacija za izobraževanje odraslih, organizira naslednje oblike: Osnovno šolo za odrasle (7. in 8. razred) Srednje šole: — ekonomsko srednjo šolo (ekonomski tehnik - V. stop.) — šolo za voznike motornih vozil (skrajšan program, trajanje 1 šolsko leto, II. stopnja) — srednjo komercialno šolo (V. stopnja — komercialni tehnik, pogoj: končana trgovska šola) Ko se odločate za izobraževanje, ne imejte pred očmi zdolgočasene podobe šole. Prizadevamo si, da bi izobraževanje odraslih temeljilo na izkušnjah. Vemo, da imate doma družino in da je težko sesti v šolske klopi po napornem delu. Toda narobe je, da vedno čakamo na druge, da bodo kaj storili namesto nas. Odločite se sami in storite nekaj tudi zase. Tečaji: Začetni in nadaljevalni tečaji za odrasle: a) nemščina b) angleščina c) šivanje in krojenje d) strojepisje e) skladiščno poslovanje f) knjigovodstvo g) higienski minimum h) varstvo pri delu i) ročno delo j) za upravljalce žerjavov k) za voznike viličarjev Začetni tečaj za otroke a) nemščina b) angleščina Delavska univerza organizira tudi družbeno-politično usposabljanje in različne seminarje. Načrtujemo tudi vpis v Srednjo šolo strojništva in kovinarstva (nadaljevalni program za vse tiste, ki imajo končano poklicno kovinarsko šolo, smer — strojni obratni tehnik). Čakamo le na soglasje Posebne izobraževalne skupnosti za strojništvo in kovinarstvo. V decembru bomo poizkusili organizirati začetni in nadalje- skrb in napore za vzgojo gasilskega naraščaja. Do smrti je bil Poveljnik Gasilskega društva Rudnik — Itas Kočevje. Ob koncu junija letos je vodil tekmovalno desetino omenjenega društva na 18. srečanju rudarskih gasilskih enot SR Slovenije, ki je bilo ob rudniškem jezeru. Bil je priljubljen član delovnega kolektiva »Itas« Kočevje. vd- Delovni koledar SŠTUD Kočevje Starši učencev naše šole in občani Kočevja pogosto sprašujejo po telefonu, kdaj bodo v šolskem letu 1986/87 zimske šolske počitnice. Zato smo se odločili, da vam posredujemo informacijo o šolskem delovnem koledarju. Šolski delovni koledar za šolsko leto, 1986/87 smo sprejeli 29. 5. 1986. O tem smo informirali1 vse učence naše šole in starše na 1. roditeljskem sestanku v šolskem letu 1986/87 - 8. 10. 1986. Redni pouk v šolskem letu 1986/87 se je pričel v ponedeljek, 1. 9. 1986 in se bo zaključil v četrtek, 25. 6. 1986. Zimske šolske počitnice bodo od 26. 1. do 6. 2. 1987 in bomo z rednim poukom v II. polletju nadaljevali v ponedeljek, 9. 2. 1987. Prvomajske počitnice bodo od 25. 4. do 3. 5. 1987. Ksenija Vidoševič, prof. valni plesni tečaj. Najti moramo le še ustrezen prostor. Tudi za pomlad imamo pripravljene neke novosti, o katerih vas bomo obveščali v prihodnje. V kolikor se zanimate za katerokoli od navedenih oblik izobraževanja, nas pokličite ali obiščite, kajti pestra ponudba je odvisna tudi od vaše udeležbe. Vodja izobraževanja DU: Lili Stefanič Radio—klub Kočevje, Ljubljanska 26 organizira Tečaj za radio-amaterje operaterje Vse zainteresirane mladinke in mladince, ki bi želeli postati radio-amaterji, vabimo na informativni sestanek, ki bo v soboto, 20. 12. 1986 ob 15.30 uri v prostorih kluba na Ljubljanski 26 (občina). Tečaj bo potekal ob sobotah. Smoter tečaja je seznaniti se z elektroniko, radio-teh-niko in telegrafijo, po opravljenem izpitu pa še z delom na amaterskih radijskih postajah. Vzpostavljali bomo zveze z radio- amaterji po svetu in si tako pridobivali informacije ter nove prijatelje. Mako Košir in Jože Šulman Permanentno izobraževanje vodilnih in vodstvenih delavcev Izobraževanje je dobilo nov pomen v zadovoljevanju raznih družbenih funkcij, ko se je v konceptu permanentnega izobraževanja raztegnilo čez vse življenje in poteka vzporedno z ostalo dejavnostjo ljudi. Sodoben človek se zaveda, da se bo moral učiti vse življenje in izobraževanje sprejemati kot posledico in pogoj razvoja. Odbor Gospodarske zbornice Kočevje je sklenil, da se v letošnjem letu prične z oblikami Novoletna igrica za otroke 3. a družboslovno-jezikovne dejavnosti SŠTUD Kočevje pripravlja prikupno igrico za otroke, ki bo namenjena malčkom ob novoletnih obdaritvah. Vse delovne organizacije, ki bi želele to igrico predstaviti otrokom svojih delavcev, prosimo, da se pisno obrnejo na šolo ali po telefonu na št. 851-642. 3. a DJD - KS stalnega dopolnilnega izobraževanja vodilnih in vodstvenih delavcev v občini. Predvideno je 6 predavanj v obdobju od decembra 1986 do aprila 1987, ki bodo potekala v dvorani Srednje šole tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje, Trg zbora odposlancev 22. Prvo predavanje bo v petek, 19. 12. 1986 ob 11.00 uri na temo: INFORMACIJSKE METODE KOT PODPORA PLANIRANJA RAZVOJA. Predavateljica bo dr. Aleksandra Komhauser. OGZ-KS Seminar za preizkus znanja iz požarne varnosti Občinska gasilska zveza bo v tem mesecu izvedla seminar za odgovorne delavce iz varstva pred požarom iz delovnih organizacij. Na petdnevnem seminarju se bodo udeleženci seznanili s predpisi iz varstva pred požarom, osnovami gorenja in gašenja, preventivnimi ukrepi za preprečevanje požarov, z gasilskimi tehničnimi sredstvi ter s praktičnim izvajanjem posameznih nalog. Za to obliko izobraževanja so so se odločili (ker to terjajo veljavni predpisi in tudi potreba), da bi si posamezniki pridobili oziroma obnovili potrebno znanje. Namen vseh teh prizadevanj je, da bi število požarov zmanjšali. Nekajletni pregled požarov na območju občine kaže, da se je uspelo število požarov znižati. Nedvomno je to predvsem zasluga preventivne dejavnosti, ki se že vrsto let izvaja po gasilskih društvih in delovnih organizacijah. Seminar bo izvedla Poslovna enota Inštituta za varstvo pri delu v Ljubljani. Viktor Dragoš [ Šolske aktivnosti Moji vtisi s kulturnega dne Tistega jutra je tiha in zapuščena železniška postaja oživela. Solarji smo se sešli na perone, ^sak je poiskal svojo skupino in svojega tovariša ali tovarišico. Rili smo glasni in radovedni. Nekateri se še niso peljali z vlakom. Končno se je pred nami ustavila zelena lokomotiva z vrsto zelenih vagonov. Zagnali s