DECEMBER 2006 _BVEZNl IZVOD NOVI ŽUPAN NASTOPIL MANDAT Grčarice na barikadah Prostorski akti blokirajo razvoj Z Jožetom Zakrajškom o turističnem društvu 30 let ribniške obrtne zbornice Študentje že 10 let na ribniški sceni Pogled v babičino skrinjo XV. DEL Piše: Alenka Pakiž V drugi polovici 19. stoletja je s pomočjo fotografske tehnike ostalo zabeleženo, kako so bili v tistem času oblečeni prebivalci Ribnice. Nekaj takih fotografij hrani gospa Marjana Starc. So zapuščina njenega deda Emila Pakiža (*1887), trgovca s suho robo, gostilničarja in lastnika žičarne, in njegove sestre Marije - Mare (*1884 ), višje poštne uradnice v Ribnici. Fotografije imovitih ribniških tržanov nam bodo predstavile način oblačenja pred letom 1900. Ob opazovanju oblačil na fotografijah sem ugotavljala značilnosti takratne oblačilne kulture. Veljala so določena pravila, kaj je spodobno. Temu so bila podrejena oblačila. Ženska krila so močno široka, segajo do tal in noge skrijejo v celoti. Spodaj so se nosila bogato nabrana spodnja krila, na spodnjem robu obrobljena z ročno kvačkano čipko, ki pa se je videla le, kadar so morale ženske krilo dvigniti, da se ni zmočilo. Tesno oprijete gornje jope, razširjene preko bokov - kočemajke, so se oblekle preko krila z životom ali preko kratke tanjše bluze. Dolgi rokavi so pokrili roke in zapestje. Do vratu zapeta jopa z ravnim stoječim ovratnikom je zakrivala vrat. Če so bile dodane za okras še čipke ali naborki na robu ovratnika in rokavov, je bilo vse še bolj zakrito. Pod ovratnikom so žene pripele broško, mnoge so nosile uhane in verižice. V tistem času je bil predpasnik obvezen del oblačila, in to je veljalo tudi za gosposko in pražnjo obleko. Svilen ali brokaten predpasnik s tankimi čipkami ob robu je samo še poudaril svečano oblačilo in premoženjski položaj. Gladko nazaj počesani lasje, spleteni v kito in zviti na temenu, so bili okras žena. Vendar so preko las pokrivale rute iz raznih materialov, ob posebnih priložnostih velike bele rute - peče. Boljše blago, taft, svilen brokat, atlas, bombažni satinet, rips, krepdešin, svilen klot so prinašali od drugod, saj se je velik del prebivalstva ukvarjal s trgovino, krošnjarstvom in lončarstvom in po tem poslu hodil na tuje in od tam prinašal novotarije. Čevlji so bili ročno izdelani, največkrat iz domačega usnja. Segali so do meč in se zavezovali z vezalkami. Izpod dolgih kril so se komaj videli. 1. VELIKE BELE RUTE IZ FINEGA DOMAČEGA PLATNA - PEČE-, SO BILE POZNANE ŽE V ČASU VALVASORJA PO VSEJ TAKRATNI KRANJSKI DEŽELI. V KNJIGI SLAVA VOJVODINE KRANJSKE (1689 ) SO UPODOBUENE V BAKROTISKU. ŽENE SO RUTE PRIPOGNILE V TRIKOTNIK IN JIH POLAGALE NA GLAVO TAKO, DA SO BILI POD PEČO LASJE V CELOTI POKRITI, POTEM PA SO PEČE NA RAZNE NAČINE ZAVEZOVALE. NA POSNETKU JE OHRANJENA PEČA, ZAPUŠČINA GOSTILNIČARKE URŠKE IZ Zamostca, stara približno sto trideset let. Hranila jo je Marija Lesar, kasneje njena snaha Slavka. Spravuena je bila v omari med PRAZNIČNIMI IN MRTVAŠKIMI PRTI. RABILA SE NI ZAD- NJIH OSEMDESET LET. VELIKA JE 122 X 122 CM, NA ROBU JE ROČNO PRIŠITA 4 CM ŠIROKA KLEKUANA ČIPKA. V VOGALU JE ROČNO VEZEN CVETLIČNI VZOREC, Z VSTAVKI IZ TILA. 2. NA OSNOVI PROUČEVANJA FOTOGRAFIJ IN NAJDENIH KOSOV STARIH OBLAČIL SEM PO STAREM KROJU DALA ŠIVATI OBLEKE ZA PEVKE VESELE RlBN'ČANKE. 3. MOŽJE SO BILI OBLEČENI V SVETLE PLATNENE ALI BOMBAŽNE SRAJCE Z VISOKIMI OVRATNIKI, OKOLI KATERIH SO ZAVEZOVAU SVILENE RUTICE, KRAVATNE PENTLJE IN KRAVATE. PREKO SRAJC SO Sl ZMEROM NADEU TELOVNIKE - LAJB'ČE, KI SO IMELI VŠITE ŽEPKE. ZAPENJALI SO SE VISOKO IN SO SE OBIČAJNO VIDELI IZPOD SUKNJIČEV. NA VIDNO MESTO SO OBEŠALI TUDI URE NA VERIŽICI. VOLNENE ALI IZ GOSTE BOMBAŽNE TKANINE DELANE HLAČE SO BILE RAVNE, BREZ ROBOV IN ZADAJ VIŠJE KROJENE. NOSILI SO NARAMNICE -OPRTE, NAREJENE IZ USNJA ALI DOMA TKANEGA MOČNEGA PLATNA. POKRITI SO BIU S KLOBUKI IZ KLOBUČEVINE. OBUVALI SO VISOKE ČEVLJE ZA ZAVEZAT ALI ŠKORNJE. DECEMBRA PIŠEMO: Dogodek meseca: Potrjen novi župan 4 Novice iz doline Izredna seja o Strojanovih 5 25. novembra popoldne je Irma Grbec obvestila Alojza Marna, da so bili dopoldne na ogledu Borovca, Mlake in Mrzlega studenca minister Milan Zver in Strojanovi. Informacijo o tem, da naj bi jih naselili v državne objekte, smo slišali v nacionalnih medijih, priprave pa so menda že potekale: umikali so opremo, vnašali postelje... V središču Prostorski plan duši razvoj 8 "Zasedamo prave in vse boljše pozicije na trgu. Beležimo 50-odstot-no rast podjetja, Slovenija bo letos imela le 4-odstotno. Prihodnje leto bomo imeli celo več prometa kot Inles. Delavci bodo dobili 13. plačo in regres, ne moremo pa jim zagotoviti pravih pogojev dela. Problem s prostorom je tolikšen, da zdaj zanje nimamo več niti garderobnih omaric." Začel se je nov MANDAT OBČINSKEGA SVETA IN NOVEGA ŽUPANA i m Tone Šenk: Prostorski plan ovira RAZVOJ Podjetništvo in razvoj Ribnica potrjena kot rokodelski center 9 Kulturne drobtinice Prvi letni koncert D'Gamabisa 10 Okroglih 10 let godalnega orkestra 10 Obisk kulturnega ministra 11 Jubilej podeželskih žena 12 Razpisi 14 Zabavne strani 22 Med našimi ljudmi Jože Zakrajšek, predsednik TD Ribnica 25 Bralci pišejo Bodeča neža 27 Plemeniti Cigani v Grčaricah 27 Športni utrinki 3i Koncert PODEŽELSKIH ŽENA SILVESTROVANJE Občina Ribnica vabi, da skupaj preživimo zadnje minute leta 2006 in nazdravimo novemu letu na parkirnem prostoru pred Miklovo hišo, kjer bomo ob zvokih ansambla Ribniški pušeljc, ognjemetu in šampanjcu prisluhnili voščilu župana občine Ribnica Jožetu Levstku in si zaželeli sreče in zdravja v letu, kije pred nami. Vabljeni v nedeljo, 31. 12. ob 22h na silvestrovanje na prostem! h Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 (A Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net -iS Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 29. januar 2007 Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. u Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. lii Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si h KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. (!) Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. januarja 2007 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Prišel je led, prišel je sneg, prišla je zima... 5 Ö NOVI ŽUPAN TUDI URADNO POTRJEN 5 A 0 Ö s t S S » H n > Dobre pol ure in ustanovna seja novega občinskega sveta je bila zaključena, potrjenih 19 svetnikov in novi župan Jože Levstek iz Nemške vasi. 30. novembra seje tako poslovil Alojz Marn, se zahvalil občinskemu svetu, občinski upravi in še enkrat čestital svojemu nasledniku. Potrjeni so bili tudi vsi odbori, vendar je Dušan Erčulj poudaril, daje pri sestavi mandatne komisije prišlo do kombinacije rezultatov, ker je ‘notri prišla’ tudi Nova Slovenija, čeprav glede na volilne izide ne bi mogla. "Po burni razpravi sem se bil prisiljen umakniti in želim, da se to ve." Novi župan nas je seznanil s tem, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Prve decembrske dni pa se je že začel ubadati z občinskimi zadevami. Že štiri dni po ustanovni seji, 4. decembra, je sklical izredno sejo, na kateri je bilo treba reševati finančno situacijo in občina seje za normalno delo ponovno zadolžila. (Op.ured.) ZADOLŽEVANJE OBČINE RIBNICA V LETU 200G Sklep o začasnem financiranju javne porabe v letu 2007 je župan občine Ribnica sprejel 30.11. 2006, saj je skladno z določili Zakona o javnih financah potrebno zagotoviti financiranje javne porabe v prvih mesecih leta, če proračun do začetka leta ni sprejet. Financiranje v času začasnega financiranja poteka na podlagi proračuna za leto 2006 in za iste programe kot v prvem trimesečju leta 2006. Občinski svet se je s sklepom župana le seznanil. Sklep o reprogramiranju neugodnih kreditov in finančnega najema je župan Občine Ribnica uvrstil na dnevni red izredne seje zaradi predvidenega zadolževanja v letu 2006, ki pa ne more biti izvršeno, če občina ne reprogramira obstoječih dolgov. V letu 2002 je namreč občina najela dva kredita, ki pa sta glede na trend zniževanja obrestnih mer postala neugodna, zato ju je potrebno nadomestiti z ugodnejšim kreditom. Občina pa je v letu 2004 najela tudi finančni najem za financiranje športnega centra, ki po takratnih določilih Zakona o financiranju občin ni bil vključen v skupno kvoto zadolževanja občine. Za finančni najem občina takrat tudi ni potrebovala soglasja ministrstva. S spremembo Zakona o financiranju občin v letu 2005 pa je bilo določeno, da se v skupno kvoto zadolževanja vštejejo tudi finančni najemi. Z dnem uveljavitve tega določila je Občina Ribnica postala prezadolžena oziroma je letna anuiteta za odplačilo finančnega najema v skupni višini 87 mio SIT presegla z zakonom določeno mejo. Zaradi navedenega se občina ne more na novo zadolžiti, kljub temu da Odlok o proračunu Občine Ribnica za leto 2006 to predvideva. Za zadolževanje je potrebno pridobiti soglasje ministrstva in pred tem ustrezno urediti obstoječe stanje zadolžitve, oziroma znižati letno anuiteto za odplačilo na 40 mio SIT. Na ta način bi uskladili znesek zadolžitve občine z zakonsko predpisanimi mejami. Občinski svet mora ravno tako kot sklep o zadolževanju občine obravnavati tudi reprogramiranje obstoječega zadolževanja, saj je potrebno k vlogi za izdajo predhodnega soglasja za reprogramiranje Nastop novega in slovo starega župana “Verjamem, da smo lahko dobra ekipa, ker smo zbrani strokovnjaki Z RAZLIČNIH PODROČIJ. HVALA ALOJZU MARNU ZA POŠTEN VOLILNI BOJ, BREZ NIZKIH UDARCEV, ZDAJ PA SE SKUPAJ BORIMO ZA DOBRE IDEJE," SO BILE POZDRAVNE BESEDE NOVEGA ŽUPANA JOŽETA LEVSTKA OBČINSKEMU svetu. (Op. ured.) ■Ü obstoječih dolgov na ministrstvo sklep občinskega sveta. priložiti Helena Ilc NOVI ALI ŽE UVELJAVLJENI OBRAZI V SVETNIŠKIH VRSTAH Prvič sta svetniške klopi zasedli Ivanka Levstek in Metod Jaklič in Anica Benčina (NSI) opravljata svoj Franci Petek (SD) se je vrnil v Lidija Šmalc (SDS) drugi mandat občinske vrste v Ra*, ero Izredna seja o Strojanovih SVETNIKI PROTI NASELITVI IN NAČINU PROTESTA Dva dni zatem, ko si je vladna delegacija skupaj s Strojanovimi 25. 11. ogledala tri lokacije na kočevsko-rib-niškem območju, na katerih bi se lahko naselila ta razvpita romska družina, je tedanji župan Alojz Marn sklical izredno sejo. Prebivalci Grčaric in Rakitnice so želeli slišati mnenje OS in dobiti njegovo podporo, zato so se njihovi predstavniki udeležili tudi same seje. Občinski svet je bil v mnenjih glede sklica seje delno razdeljen, a je soglasno potrdil sklep proti naselitvi družine Strojan. Sprva se je celo slišalo, da se SDS seje ne bo udeležila, toda nazadnje so prišli trije svetniki od petih, manjkala sta le Jože Tanko in Miha Klun. Slednji je medijem predhodno poslal izjavo, da "izredne seje, sklicane na osnovi govoric in domnev, ne prispevajo k umirjanju strasti, brez potrebe ustvarjajo vtis izrednih razmer, med ljudmi širijo nepotrebno paniko in prispevajo k dodatnemu neracionalnemu ravnanju." Dušan Erčulj iz LDS je prav tako menil, da za sklic izredne seje niso podani pravi razlogi, "ker mandat OS poteče v treh dneh in se bo s to problematiko moral ubadati novi svet". Erčulj je dodal, da gre za globlji problem, ne samo za eno družino ter problematiko, ki bo terjala reševanje vsa 4 leta, saj Romi nimajo urejenega položaja. Podobno je razmišljal tudi občinski odbor SDS, saj v izjavi za javnost odgovornost tudi prenaša na novi občinski svet. Marn je očitke o neutemeljeni izredni seji zavrnil, ker so se zadeve dnevno spreminjale, in tudi Benjamin Henigman (SLS) je dejal, da je "danes pravi dan, da se postavimo za občane, ker, kdor molči, se tiho strinja." Meni, da je žalostno, ker država funkcionira samo, ko se občani dvignejo na noge ali pa se o zadevi razpišejo mediji. Tako on kot Janez Pucelj iz LDS sta prepričana, da bi nastali problem morala reševati država, "saj je ona naredila napako, stvari pa naj rešujejo v domicilni občini, v Ivančni Gorici," je dodal Pucelj. ZAPOREDJE DOGODKOV 25. novembra popoldne je Irma Grbec obvestila Alojza Marna, da so bili dopoldne na ogledu Borovca, Mlake in Mrzlega studenca minister Milan Zver in Strojanovi. Informacijo o tem, da naj bi jih naselili v državne objekte, smo slišali v nacionalnih medijih, priprave pa so menda že potekale: umikali so opremo, vnašali postelje... Vaščani Grčaric so zato postavili barikado na glavni cesti v Gotenico, vseskozi pa seje tesno sodelovalo s krajevno skupnostjo Kočevska Reka. Marn in Veber sta zavoljo vročega položaja celo ob dveh zjutraj sedela v Grčaricah in razmišljala o ukrepih. Veber je izredno sejo sklical kar v nedejjo, ko sta oba župana poslala dopis ministru Zveru, da želijo pogovor o zadevi in da brez soglasja občin poseg ne bo možen. Na dopis se ni nihče odzval in ta vzorec ignorance seje ponavljal vse do 1. decembra. Takrat je Grčavljane prvič obiskal tudi Jože Tanko, kije dan prej na ustanovni seji OS dejal, da se nanj po informacijo ali pomoč ni obrnil nihče, čeprav je njegova tel. št. javna. A Marn trdi, da gaje s tem takoj seznanil z dopisom preko elektronske pošte, Grbčeva pa, da po telefonu ni bil dosegljiv. Strojanovim je bila med lokacijami še najbolj všeč vila v Mrzlem studencu, toda ker so vaščani Grčaric in Kočevske Reke takoj začeli z močnimi protesti, je predstavnik Strojanovih po nacionalni TV povedal, da tja gotovo ne bodo prišli. Toda Grčavljani pisnega zagotovila niso dobili niti teden dni kasneje, ko se je odvijala prava mala drama, o kateri poročamo v drugem članku. Grčavljani so se po besedah Irme Grbec prve tri dni, do seje, počutili izgubljeni, ker niso dobili podpore domačega okolja. O vseh dejavnostih niso bili seznanjeni, "policija stalno dirka mimo nas, nas pa navdaja neugoden občutek." V primeru, da bi se občinski svet izjasnil ZA naselitev Strojanovih, naj se jih namesti v urbano področje, kjer jim bodo na voljo vse civilizacijske dobrine, je dejala Grbčeva, "ne pa v Mrzli studenec, kjer bodo Strojanovi prisiljeni na samopostrežbo, saj v Grčaricah niti trgovine nimamo, še mobilnega signala ne!" Mobilni signal pa bi bil za to romsko družino precej pomemben, je menil Jože Lampe, ki se je o Strojanovih neposredno pozanimal pri svojih kolegih iz Ivančne Gorice. Po njihovih pripovedovanjih naj bi šlo za eno najbolj nasilnih romskih družin in tudi glavne preprodajalce mamil, v primeru preselitve iz Ambrusa pa bi se jim podprla razvejana mreža za preprodajo. "Strojanovi so nestrpni do večinskega naroda, ne pa večina do njih." Svetniki so tudi predlagali vladni komisiji za zaščito romske etnične skupnosti, naj stanovanjski problem Strojanovih reši v občini Ivančna Gorica. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Grčavljani so se po pomoč in za nasvete obrniu NA BIVŠO SVETNICO IRMO GRBEC NOVI ALI ŽE UVELJAVLJENI OBRAZI V SVETNIŠKIH VRSTAH Breda Oražem (SD) je nekdaj že delala v občinski Janez Zobec in Janez Levstek (SLS) tudi med SDS je svojo poslansko skupino okrepila z UPRAVI, ZDAJ PA SKUPAJ S KOLEGOM ZVONETOM NOVIMI OBRAZI OBČINSKEGA SVETA ZDRAVNIKI. NA FOTOGRAFIJI DR. ŽELJKO VALČIČ OBRSTARJEM V NOVI VLOGI TER MIHA KLUN (LEVO). Sešeto .* sv sxi ai ■ <»e-J komentar VSE LEPŠE DIŠI PRED TUJIM PRAGOM Od ciganske zgodbe, s katero se je od oktobra ubadala cela Slovenija, smo vsi po malem izmučeni. Prenapeto poročanje, nepoznavanje te etnične manjšine in ignoranca oblasti so pripeljali do povsem nepotrebne vroče krvi, vse pa je rodila desetletja dolga nepravilna slovenska politika do Romov. Sprenevedanje je bilo tolikšno, da se je skregala cela Slovenija, vik in krik pa tako glasen, da so na stari celini mislili, da je ta naša mala zelena oaza izselila kar vse svoje Rome. Vlada si je upala Ambrusu zatrditi, da 30 Strojanovih ne bodo več videli v svoji bližini. - Kam naj bi jih pa dala? Tako kratkovidno rešitev lahko ponudijo samo ljudje, ki romsko problematiko slabo poznajo. Poznajo jo samo tisti, ki neposredno sobivajo z Romi, in le-ti si v vseh desetletjih niso upali nikoli kazati večjega nezadovoljstva, razen v obliki protestov v zaprtih prostorih. Nacionalni mediji o takih protestih sploh niso poročali, ker jih je oblast že vnaprej opozorila, da nam bo Evropa žugala zaradi kratenja pravic in nam očitala nestrpnost. Proti domačim ljudem pa se je ob prvem javnem uporu v Ambrusu obrnila kar sama Slovenija in protestnike ožigosala za "horde, ki preganjajo ljudi iz toplih domov". Nevladni predstavniki, varuh človekovih pravic, takšni ali drugačni zagovorniki Romov so kot fijakarski konj sledili človekoljubnim teorijam, ki so se jim podrle ob najbolj razumskem predlogu: sprejmite jih vendar za svoje sosede in jim nudite to, kar učite. Tega pa ne, so rekli. Bremena ne morete prenašati na naša ramena. 9 ■ Mi se spominjamo medvedov. Tudi tam so nas učili, kako se moramo navaditi sobivanja z njimi. Kdo pa je živel vsa ta stoletja z njimi? Ljubljana? Ta je potem edinega medvedka, ki je izgubil smer in se znašel sredi moralno razsvetljene prestolnice, lovila cel dan in na noge postavila celo državo s svojo paniko. V južni Sloveniji jih imamo polovico celotne populacije, torej menda okrog 300. Toda problemov za našo državico ni, če ti niso v Ljubljani. Lahko so pa v Kočevskem Rogu, je dovolj prostoren za vse Rome, je bilo slišati iz ust Nekočevcev in Neribničanov. Polarizacija interesov. Bolj modro rečeno: česar ni pred mojimi očmi, tega preprosto ni. Svetohlinstvo, da mu ni para. In potem bi se Slovenija delala še pokorno pred svetniško Evropo, kjer je Francija doživljala upore kmetov zaradi preseljenih 6 slovenskih medvedov in kjer se v mnogih državah Rome preko noči seli na druge lokacije, kjer nikogar ne vznemirjajo. Halo? A smo vsi po malem postali norci? Ribničani in Kočevci smo tako ponovno samo čakali, kdaj kot pozabljeni jug pridemo na vrsto, da k 500 kočevskim in preko 100 ribniškim Romom dodajo še 30 novih, za katere država še ve ne, koliko jih sedi v njenih zaporniških celicah. Vaške straže so se pojavile tudi pri nas in Grčarice so postale prva bojna črta za nezaželeno romsko družino. Ostali ribniški prebivalci niso čutili potrebe, da bi jih dan za dnem podpirali pri obrambi in ostali so precej osamljeni. Pozabljeni so bili od vladnih predstavnikov, ki so jim šele po tednu dni šotorjenja vsaj približno povedali, da Strojanovih v bivšo Mačkovo vilo ne bodo namestili, minister Zver pa dejal, daje očitno nekdo, ki vleče vrvice iz ozadja, grdo izkoristil naivne vaščane. Po tednu dni jim je to prišel povedat tudi poslanec Jože Tanko, ki so ga Grčavljani kot izvoljenega predstavnika ljudstva najbolj pogrešali. Tanko je priznal, da je morda storil napako, ker se toliko časa ni pojavil med njimi, vendar trdi, da je v Ljubljani storil za ta primer veliko več, kot bi lahko na barikadah. Teden dni po tem, ko si je pol Slovenije Strojanove podajalo kot vroči kostanj, je nek DR. zapisal: Če jih noče nobena izmed občin, naj jih medse vzamejo Romi sami. Tu se je pa zataknilo. Tudi Romi nočejo svojih. Ko si je v soboto, 25. novembra, vladna delegacija ogledovala tri možne lokacije na kočevsko-ribniškem območju, so se takoj uprli Grčavljani in postavili barikado na enem koncu, vaščani Kočevske Reke pa na drugem. Največja ironija je bila, da so jim med prvimi svojo podporo prišli izreč ravno Romi, ki Strojanovih nočejo. "Oni bodo kradli, mi bomo pa krivi," so bile njihove besede. Sami so jih ožigosali za kriminalce, vaščani pa itak niso imeli nikakršnih podatkov. Država je molčala kot grob in obšla dve pravili. Prvo govori: ne ignoriraj množice, ker čustva eskalirajo in vaške straže kukajo v vozila policijskih specialcev. Drugo pravilo: ne izneveri svojih volivcev. Kazenske točke delijo na vsakih volitvah. Tekst in foto ALENKA PAHUUE PODNEVI IN PONOČI, POD MILIM NEBOM IN NA CESTI Nenehna, en teden trajajoča preža na morebitno preselitev Strojanovih iz Postojne, je utrudila prebivalce Grčaric, ki so se PONOČI NE LE BORILI Z MRAZOM POD ŠOTOROM, MARVEČ TUDI Z NAVZKRIŽNIMI INFORMACIJAMI O NASTANITVI ROMOV. NAJBOU JIH JE VZNEMIRILA VEST, DAV Gotenico prihaja velik policijski konvoj in res je bilo v njem okrog 40 VOZIL, TODA NISO PREVAŽALI STROJANOVIH. GRČAVLJANI, KI SO ZASEDALI VSAK DAN IN RAZMIŠUALIO NADALJNJIH AKTIVNOSTIH, SO SE ODLOČILI, DA SE BODO MOREBITNEMU POSKUSU UPRLI VSAKOKRAT IN TUDI POTEM, KO BI JIH DRŽAVA MORDA VENDARLE BREZ NJIHOVEGA PRIVOLJENJA NASELILA V bližino. "Borili se bomo z vsemi sredstvi," so dejali, nekateri pa celo, DA BI SE TUDI ULEGLI NA CESTO IN PREHOD BRANILI S SVOJIM TELESOM. Pogovore z lokalno in državno oblastjo je vodila bivša občinska svetnica Irma Grbec, ki je dejala, da bo morala država spoštovati odločitev občinskega sveta, ki je proti naselitvi Strojanovih v ribniško občino. GRČAVLJANI NAD POLICIJO Javnosti se je zataknilo v grlu, ko so videli posnetke, na katerih Grčavuani ustavljajo policijski konvoj in kukajo, ali morda ne prevažajo Strojanovih. Da je zdaj pa zares padla pravna država, če policija dovoli, da si ljudstvo vzame oblast. Policija je to storila, ker ni hotela podžigati strasti, ki so se vnele preko meja, a vseeno bo s plačilnimi nalogi po žepih udarila vse, ki so si po njihovem mnenju dovolili preveč. Dejansko je šlo le za globoko nezaupanje do oblasti. Ta je v imenu kulturnega ministra medijem, ki bi želeli spremljati novinarsko konferenco Zmaga Jelinčiča v Grčaricah, menda omenila, naj se taki, ki so vezani na državni proračun, zavedajo morebitnih posledic... MAČKOVA VILA-REZIDENCA ROMOV? Bivša Mačkova vila je v Mrzlem studencu, 500 metrov od občinske meje, kot je dejal gozdar in občinski svetnik Janez Levstek. Kuub temu so cisterne in traktorje za oviro na poti do vile postavili vaščani Kočevske reke. Množica policistov, ki je ravno v napetem tednu imela redne vaje za prevoz evrov, je bivala v bližnjem vadbenem iBšsro 5 centru v Gotenici. Prišli so dan prej, kot po NAVADI HODIJO, SO DEJALI DOMAČINI, IN KOT JE PRIŠLO DO NAS, NA IZREDEN SKUC. Mačkova vila se je Grčavljanom zdela NEPRIMERNA TUDI ZATO, KER JEBLIZU NJEPOMEMBNO VODNO ZAJETJE, TODA ŽE LETA GA ONESNAŽUJEJO PRAV POLICISTI, KI IMAJO TAM STRELIŠČE. ČAKALI IN DOČAKALI POSLANCA JANEZ LEVSTEK JE KOMAJ ZASEDEL SVETNIŠKE KLOPI, A JE ŽE ZASTAVIL VPRAŠANJE, OB KATEREM SO NOVINARJI Z MIKROFONI KAR POLETELI DO OSEBE, KI MU JE BILO VPRAŠANJE NASLOVLJENO: ZAKAJ VAS NI BILO V Grčarice, gospod Jože Tanko? Tanko je sicer TJA V SPREMSTVU NOVEGA ŽUPANA (JOŽE LEVSTEK JE BIL PRISOTEN SKORAJ DNEVNO) ODŠEL NASLEDNJI DAN, NA USTANOVNI SEJI PA POJASNJEVAL RAZLOGE, ZAKAJ TEDEN DNI NI NAŠEL ČASA ZA GRČAVUANE. N A IZREDNI SEJI, SKLICANI RAVNO ZARADI PRESEUTVE Strojanovih, ga namreč tudi ni bilo. "V pravni DRŽAVI TAKE REVOLUCIJE NA BARIKADAH NISO PRIMERNE, KOT TUDI NI BILO PRIMERNO OD ORGANOV OBLASTI, DA PROBLEME NALAGAJO DRUGIM OBČINAM. USTAVIMO IN POMIRIMO ZADEVE IN NE HVALIMO SE S TEM, KOLIKOKRAT JE KDO BIL NA BARIKADI," JE DEJAL poslanec. "Dejstvo je, da so biu opravueni OGLEDI PRIMERNIH LOKACIJ, A ROMSKA DRUŽINA JE ODKLONILA NAMESTITEV V MRZLEM STUDENCU. TUDI PREJ NI BILA PREDVIDENA NASELITEV, LE OGLED. POTREBNA JE STRPNOST, DRUGAČE SE SPROŽAJO VRSTA DVOMOV IN NEZAUPANJE." BENJAMIN Henigman jeto označil kot 'skrajno nenavaden KOMENTAR’, KER MENI, DA BI SE MORAL POSLANEC ŽE PRVI DAN POJAVITI NA KRAJU SAMEM IN POMIRITI uudi. "Ljudje morajo dobiti odgovor od izvoljenih PREDSTAVNIKOV." ZAKLJUČEN PROJEKT SOCIALIZACIJA IN INTEGRACIJA ROMOV Na Ljudski univerzi Kočevje so pred nedavnim uspešno zaključili še en projekt, kije bil namenjen romski populaciji v Ribnici. Projekt socializacija in integracija Romov je iz sredstev za izobraževanje, usposabljanje in motiviranje brezposelnih, predvsem težje zaposljivih oseb, v okviru izvajanja programa aktivne politike zaposlovanja, financiralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Poseben program za etnično skupino Romov je trajal dva meseca oziroma 105 ur, udeležilo pa se gaje sedemnajst Romov iz Goriče vasi in Lepovč. Projekt je bil razdeljen na tri dele, ki so se izvajali istočasno. V prvem delu so se Romi seznanili z delovanjem občinske uprave, upravne enote in občinskega sveta, o pomenu šolanja, izobraževanja in zaposlovanja ter nekaj več izvedeli o volitvah in delu policije, na Ljudski univerzi pa so zanje pripravili tudi tečaj osnov računalništva. V drugem delu so se udeležili predavanj o prehrani, zdravem načinu življenja ter pomenu sadja in zelenjave, dietni prehrani in osnovni higieni. Temu je sledila tudi prva pomoč in ravnanje pri opeklinah, zlomih, zadušitvah in prometnih nezgodah. Tretji in najljubši del, namenjen ženskam, pa je bilo praktično kuhanje. Romkinje so se naučile kuhati več vrst juh, pripravljati zelenjavne jedi in peči sladke dobrote. Ob kuhi se nismo mogle izogniti niti običajnemu ženskemu klepetu ter resnejših temah o kontracepciji, vzgoji otrok, zdravju in vsakodnevnih težavah. Ko so ženske pripravljale torto, ki jim je, mimogrede, odlično uspela, so se v taboru zbrali vsi otroci. Na žalost moškega dela udeležencev, ki je nekoliko zamudil, so sladko dobroto v trenutku pojedli. Romi so v sklopu projekta obiskali tudi knjižnico v Miklovi hiši ter se udeležili čistilne akcije v Ribnici. Projekt smo zaključili s piknikom v Goriči vasi, ki so ga gostitelji popestrili z živo glasbo in plesom. Bori Grabovac Morse .Reš ero 7 ICH CI Prostorski plan duši gospodarski razvoj INOTHERM v Ribnici ne najde prostora za 120 zaposlenih tora. Domače znanje, visoka dodana vrednost, čista tehnologija ne prinesejo bonus točk, in tudi ne dejstvo, da Inotherm občini plačuje veliko davka, meni Tone Šenk, ki se je lotil tudi obnove mestnega jedra. Kupil in že porušil je dve stavbi ob Bistrici; eno bo namenil podjetju, ena bo v zasebni rabi. Objekt na Ljubljanski cesti, kjer posluje SKB banka, je ravno tako njegovo idejno delo, zdaj pa Zdi se, da se Ribnica vendarle spet odpira navzven in da širi krila, ker se pojavlja vse več poslovnih priložnosti in podjetnikov, ki želijo udejanjati ideje, ne glede na vrsto ovir, na katere naletijo. Zalogaj, v katerega je ugriznilo deveto najboljše slovensko podjetje v letu 2005, Inotherm d.o.., pa se zdi precej kislo. Od leta 1998 svoj paradni izdelek, aluminijasta vrata, izdeluje v Prigorici, kjer je zdaj zaposlenih že 120 delavcev. Lani, ko smo se z direktorico Vero Šenk pogovarjali o prejeti občinski Urbanovi nagradi, jih je bilo 80. V roku treh let naj bi jih bilo 250. Pred kratkim je podjetje obiskal delovni inšpektor, ker delavci delajo od 10 do 12 ur na dan, tudi vse sobote, in Šenkovima svetoval dvoje: ali zaposliti nove ljudi ali pa stornirati naročila. Toda slednjega Inotherm, ki je tudi med petimi največjimi evropskimi proizvajalci aluminijastih vhodnih vrat, niti približno ne bo naredil, je dejal večinski lastnik in vodja razvoja Tone Šenk. "Zasedamo prave in vse boljše pozicije na trgu. Beležimo 50-odstotno rast podjetja, Slovenija bo letos imela le 4-odstotno. Prihodnje leto bomo imeli celo več prometa kot Inles. Delavci bodo dobili 13. plačo in regres, ne moremo pa jim zagotoviti pravih pogojev dela. Problem s prostorom je tolikšen, da zdaj zanje nimamo več niti garderobnih omaric." In vse to zaradi občinske prostorske politike, ki je največja ovira za razvoj podjetništva, sta prepričana Šenkova in trdita, da bi lahko v Ribnico pripeljali najboljše investitorje, če bi bilo v naši občini sploh moč kupiti koristno poslovno površino. Ribniška podjetja dosegajo vse boljše rezultate, a tarnajo nad neurejenimi obrtnimi conami in nedorečenimi zadevami glede namenske rabe prostora. Tone Šenk meni, da občina nasploh razpolaga s preveč površinami in bo tako nastal nov fenomen - da bodo zelene površine zarasle urbano okolje. Navaja lasten primer, ko podjetje razpolaga s tremi zazidljivimi zemljišči, na katerih mu je onemogočena gradnja. V Prigorici, kjer ima izvorno proizvodnjo, ga obkrožajo kmetijska zemljišča in kljub temu, da je lastnik pokupil večino parcel okrog podjetja, na njih širitev ni mogoča oz. je namesto želenih 37 metrov hala daljša le za 17, ker je bila menda meja zazidljivosti leta 2003 nenadoma zbrisana iz aktov, češ daje bila napačna. Tatjana Dečman Žagar z oddelka za okolje in prostor pravi, da bi Inotherm lahko popravke starih planov predlagal leta 2003, ko so bili še možni, saj od leta 2004 velja moratorij, ki naj bi se po napovedih države odpravil februarja 2007. 'Tako podjetju ne moremo dati lokacijske informacije, da je na kmetijskem zemljišču dovoljena obrtna dejavnost." Na področju Rika je podobna zgodba: čez veliko parcelo je meja, ki jo ločuje na stanovanjski in ' DEVETI NAJBOUŠI V LETU 2005 17 KAZALCEV JE ODLOČALO O NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH PODJETJIH. MED NJIMI JETUDI INOTHERM, KI JEV EVROPI MED ŠTIRIMI NAJBOLJŠIMI PROIZVAJALCI ALUMINIJASTIH VHODNIH VRAT. Prva na seznamu Delovega finančnega tednika je Krka, drugi Revoz, sledi portoroška Splošna PLOVBA, NATO METAL IZ RAVEN, RESISTEC UPR&C0 IZ KOSTANJEVICE, STYRLA VZMETI IZ RAVEN NA KOROŠKEM. Hrr Nova Gorica, Štore Steel in na devetem mestu prigoriški Inotherm. Med 93 podjetji ima drugo NAJVEČJO RAST CELOTNEGA IZVOZA TER NAJVIŠJO DONOSNOST SREDSTEV IN KAPITALA. NAŠ PARADNI KONJ JE LANI PREJEL OBČINSKO URBANOVO NAGRADO, KER STALNO POVEČUJE ŠTEVILO ZAPOSLENIH, A LE LETO ZATEM JE RAVNO NJEGOVA HITRA ŠIRITEV POSTALA NEPREBAVUIVA ZA RIBNIŠKO 0K0UE, KI MU NA KUPUENIH LOKACIJAH NE MORE ZAGOTOVITI NADALJNJE RASTI. NA FOTOGRAFIJI DIREKTORICA VERA IN VEČINSKI LASTNIK PODJETJA Tone Šenk. poslovni del. "Ko smo želeli tam graditi stanovanja, so na Občini dejali, da je možna samo poslovna dejavnost. Čez eno leto, ko smo se hoteli usmeriti v proizvodnjo, pa so isti ljudje dejali, da je parcela namenjena samo stanovanjski dejavnosti," \e orisal pat pozicijo Tone Šenk, prepričan, da so meje že v startu napak postavljene in nelogične, ker parcele pogosto kar presekajo na pol. Dečmanova pravi, da bi za tisti del morala Občina napraviti program opremljanja industrijske cone, a denarja ni. Do sedaj pa tudi noben investitor ni sofinanciral komunalne infrastrukture. "Vsi čakajo občino." V Riku še drug pomemben problem zaustavlja rast podjetij: tamkaj predvidena obvoznica, ki se bo morala navezati na 3. A razvojno os. Trasa državne prometne osi tudi ni še znana, a Občina računa, da bo projekte navezave komunalne infrastrukture lahko naredila v letih 2008 in 09, je dejala Dečmanova. Neugodna situacija je Inotherm doletela tudi v bivši Kasarni, kjer ima Občina veliko prostora rezerviranega za centralne dejavnosti. "Bilismo zavedeni, da bo v tej obrtni coni moč graditi, a vse se vedno ustavi pri občinskih birokratih." Vodja oddelka za okolje in prostor to zanika in trdi, da je bilo v lokacijski informaciji jasno zapisano, da tam ni moč zidati, ker gre za rezervacijo pros- bi se na mestu bivše glasbene šole ob vpadnici v mesto rad lotil še gradnje hotela. "Hotel bi bil sicer narejen v prvi vrsti za potrebe podjetja oz. poslovnih partnerjev, vendar bi se radi obnašali ekonomsko in ga imeli zapolnjenega skozi vse leto. V bližini je športni center z bazenom, kjer bi lahko trenirale kake reprezentance, bivale pa v njegovi neposredni bližini. Glede na to, da Ribnici primanjkuje kaka kakovostna dvorana, bi v hotelu poskrbeli tudi za to. Dali bi Ribnici mnogo tega, kar ji manjka in uresničili to, kar propagira država - javno zasebno partnerstvo." A tudi tu je naletel na oviro. Direkcija za ceste bo za ureditev križišča pri Žulju rabila dodatnih 300 metrov in Šenk se bo moral pogajati z ministrstvom za obrambo za odkup parkirnega dela za centrom Ideal. Tatjana Dečman Žagar meni, da zapletov pri zamenjavi zemljišča ne bi smelo biti, od Občine pa ni veliko odvisno, ker tu ne postavlja pogojev. Veliko večje težave se po njenem mnenju lahko pojavijo pri nastajanju novega objekta, ker bivša glasbena šola sodi v predel starega mestnega jedra, katerega razvoj dirigira zavod za kulturno dediščino. Tekst in foto ALENKA PAHUUE PROSTORSKE AKTE BLOKIRA MORATORIJ V letu 2004, z objavo Strategije prostorskega razvoja Slovenije, je nastopil moratorij za spreminjanje starih prostorskih planov, in občine v Sloveniji so morale pripraviti nove prostorske akte (v skladu z zakonom o urejanju prostora, ki je stopil v veljavo s 1.1. 2003). Žal pozitivne prakse z novimi prostorskimi akti, sprejetimi v skladu z omenjenim zakonom, še ni, saj niti ena občina v Slovenji še ni sprejela novega prostorskega akta (Strategije prostorskega razvoja občine oz. Prostorskega reda občine). Minister Gregor Virant je 29.11. 2006 pri predstavitvi predloga popolnoma novega zakona o urejanju prostora zatrdil, da bo novi zakon o urejanju prostora, moratorij na spremembe in dopolnitve starih prostorskih planov, odpravil. Sprejem novega zakona o urejanju prostora pa je predviden v februarju 2007 (obljubljen s strani ministra za okolje in MOP že decembra 2005). Povedano drugače: Najmanj dve leti in pol starih prostorskih aktov ni mogoče spreminjati in dopolnjevati, če se upošteva določila predpisov. Občini Ribnica bo odprava moratorija kaj malo pomagala, saj smo že velik del dela za pripravo novega Občinskega prostorskega načrta (poimenovanje po predlogu novega zakona, ki naj bi šele stopil v veljavo), ki bo vseboval tudi strateški del, že opravili. Praktično so že pripravljene oz. so tik pred koncem priprave strokovne podlage, zbrani oz. zbirajo se predlogi in pripombe občanov, pripravljen osnutek programa priprave - kar pomeni, da je del postopkov sprememb že izpeljan. Kako dokončati leta 1998 oz. 1999 začete postopke sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev, ki so se zaradi spremenjene zakonodaje ( v letu 2003 in novega zakona o varstvu okolja iz leta 2004) ter predpisanih novih postopkov podaljšali? Odvisno od služb različnih ministrstev, o dogovoru na Agenciji RS za okolje o izdelavi dodatne, z zakonom predpisane študije -izdelave celovite presoje vplivov sprememb in dopolnitev prostorskih planov na okolje. V vsakem primeru pa morajo biti dela na novih prostorskih aktih občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok v večini zaključena do konca oktobra 2007, saj se na ta datum glasi tudi pogodba, ki jo imajo občine sklenjene s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, s katero omenjena služba dela, na prostorskih aktih tudi sofinancira. Časovno pa je veliko, če ne največ, odvisno od sprejema novega zakona o urejanju prostora. Ne nazadnje morajo tako sestavljavci prostorskih aktov kot uradniki vedeti, kaj in kako naj delajo. Tatjana Dečman Žagar 30 let Območne obrtne zbornice RAZVOJ OMOGOČA DOBRA VOLJA LJUDI Ribnica potrjena kot rokodelski center Ribniška obrtna zbornica ima od letošnjega junija četrtega najvišjega funkcionarja z obrtnega področja, saj njen predsednik Franc Vesel vodi organizaci-jsko-kadrovsko komisijo Obrtne zbornice Slovenije. OZS vključuje 62 zbornic in ribniška bo 23. decembra slovesno praznovala že svojih 30 let. Pričakujejo predsednika OZS Miroslava Kluna, ki bo tudi glavni govornik, prireditve pa naj bi se udeležil tudi dr. Janez Bogataj, ki je pomagal pri dveh ključnih projektih: pri pridobitvi geografske označbe suha roba in rokodelskega centra. Ribnica bo namreč imela sedež centra jju domače in umetnostne obrti, nanj pa se bo navezovalo še devet regijskih centrov, ki imajo določeno koncentracijo obrti v svoji občini. To so potrdili na oktobrskem sestanku v Ljubljani in imenovali skupino, ki mora pripraviti poslovni načrt, V njej sedijo predstavniki ministrstev za gospodarstvo, kulturo, sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS, podjetniškega centra Slovenj Gradec in Pavel Hočevar z naše obrtne zbornice. V igri sta tako Ideal kot Marof, "in če se bo župan uspel dogovoriti z ministrstvom za obrambo, da objekt prenese ministrstvu za gospodarstvu, bomo seveda ponujali Ideal", je dejal Hočevar, ki se tudi sam bolj nagiba k tej izbiri, saj je v bližini šola in vse osrednje institucije. Rok za odprtje rokodelskega centra še ni trdno določen, ni pa odvisen od stanja na trgu, kot se to dogaja z geografsko označbo suhe robe, ki še vedno ni zaživela. Potrebna bo večja promocija, ki bo označbi dala težo in vrednost, ne pa da bo kupec narekoval, kakšno blago potrebuje. Odkupovala bi ravno tako lahko zahtevali nalepko, a njihovo politiko je težko dirigirati, še posebej, ker gre suha roba v prodajo, če ima oznako ali ne. Od 90 ribniških izdelovalcev jih je komaj 22 zaprosilo za nalepke, ki označujejo poreklo 'suha roba', pripravlja pa se nov razpis, na katerega se bodo lahko javili novi interesenti. Ribniška zbornica, katere sekretarje od leta 1983 Pavel Hočevar, namerava tudi v prihodnje opozarjati javnost in pristojne, od občine do ministrstev in vlade, da omogočajo razvoj podjetništva. "Vse je odvisno od ljudi," pravi Hočevar, ki trdi, da nima nikakršnih zasebnih interesov, le željo, da se zadeve premikajo v pozitivno smer. Precej redno sicer OOZ očita Občini pasivnost in ne sprejema izgovorov, da se česa ne da storiti. Pravi: "Povsod po Sloveniji dokazujejo, da se zmore, če se le hoče." Želje po izgradnji hotela, nastajajoči rokodelski cen- ter, vzpenjajoči se Ugar, Skrabčeva domačija, nastajajoče letališče za ultra lahka letala pri Sajevcu, ribniška obvoznica in cestni priključek pri Pijavi Gorici vzbujajo upanje, da se bo Ribnica prebudila, meni Hočevar. Zato pravi, da ne razume, kako lahko nekdo ovira podjetnika, ki poskuša sam olepšati Ribnico in se loteva celo gradnje hotela, ki bi omogočil razvoj stacionarnega turizma. "Kot uradniki bi se morali raztrgati, da bi nekdo vlagal denar v razvoj." OOZ se bo trudila, da bi Občina bolj razumela osnovno poslanstvo, ki ga ima, in da bi V ZADNJIH DVEH LETIH SMO 00Z RIBNICA IN JOČE TANKO ZA RIBNIŠKO DOMAČO OBRT IZBORILI DOBRE POGOJE POSLOVANJA. ZA DELOVNO INTENZIVNO PODROČJE ROKODELSTVA JE NOVA, 7.5-ODSTOTNA OBDAVČITEV ZNOSNA IN SE DELO TUDI EKONOMSKO GLEDANO SPLAČA. Prej je bil namreč davek 22-odstoten in rokodelci so lahko pripisovali le 25% NORMIRANIH STROŠKOV, MEDTEM KO JIH SEDAJ LAHKO 70, PRAVI PAVEL HOČEVAR. večkrat posredovala med podjetniki in državo ter tvorno sodelovala pri razvoju, trdi sekretar, ki se tudi sam pogosto znajde v navzkrižju interesov, saj tudi od obrtne zbornice mnogi podjetniki pričakujejo večjo zavzetost pri uresničevanju svojih poslovnih idej. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Slovesna prireditev - 30 let Območne obrtne zbornice Ribnica Gostišče Pugelj, sobota, 23. december, ob 18. uri Vabljeni podjetniki, partnerji, delavci... Govornika bosta predsednik OZS Miroslav 'Klun in predsednik OOZ Ribnica Franc Vesel. Ogledali si boste kratek predstavitveni film, ki zajema posnetke od leta 1983, ko je bilo odprtje hiše, v kateri je OOZ, podeljena bodo priznanja najzaslužnejšim in prejeli boste jubilejni zbornik. Prireditev bosta s humorjem prepletala Medard Pucelj in Frane Jaklič. 3 Rešeto ■ »<>■>,* *l7 i ' Psi isnrv^c t PRVI LETNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA D'GAMABIS "•] "Iz petja prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca." % Cerkev sv. Roka v Dolenji vasi je bila 25. novembra do zadnjega kotička napolnjena s poslušalci pretežno ribniško -y kočevskega okoliša. Po pozdravnem nagovoru župnika Branka Potočnika so ljubitelji petja najprej prisluhnili trem nabožnim pesmim, ki sojih jfl pevci zapeli na koru in pod njim. Preplet moških glasov se je kakor kadilo razlival med m poslušalce in se dvigal v višave. Kanček treme, ki je morda bil prisoten na začetku, je v trenutku, ko so pevci ob navdušujočem aplavzu prišli v prezbiterij, popolnoma izginil. V nadaljevanju je sledil pester in zanimiv izbor umet- strokovnih ocenah. Fantje so enotnega prepričanja, da brez druženja ni duše v zboru. Zavedajo se pomena prijateljstva in uspešno lovijo tisto občutljivo zlato sredino med trdim delom in veselim druženjem, tako so se ob koncu lanske sezone skupaj odpravili na Kolpo, kjer so skupni čas preživljali še malo drugače kot zgolj na vajah. Odločili so se, da tak vikend na Kolpi postane tradicija. Njihova vizija glasbenega ustvarjanja je usmerjena k vokalnim priredbam svetovne sodobne glasbe, čutne slovenske ljudske glasbe, priredbam slovenske popevke ter tudi sakralne glasbe. Njihovo ustvarjanje pa ne ostaja neopaženo, saj nastopajo širom po Sloveniji. Za njimi je tako zelo bogata jesen, saj so nastopili na občinski proslavi v Ribnici in Sodražici, Martinov večer so preživeli v Kočevju, 19. novembra pa so se udeležili regijskega tekmovanja odraslih zborov osrednje Slovenije v Trbovljah, kjer so si priborili laskav naslov najboljši moški zbor in osvojili bronasto priznanje (naj poudarim, da jim je do nih pesmi. Zasedba d'Gamabis je bila prvotno formulirana kot oktet, vendar pa se je po enem letu delovanja okrepila z dodatnimi štirimi pevci, in sedaj drugo leto deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva France Zbašnik Dolenja vas. Združuje jih predvsem veselje do vokalne glasbe, trdno prijateljstvo ter želja po kvalitetnem in čutnem petju. To jim tudi zelo dobro uspeva. Po številu uradno spadajo med moške zbore, a imajo raje ime ZASEDBA D'GAMABIS. Ime D'GAMABIS je sestavljeno iz začetnic imen ustanovnih članov okteta (David, Gregor, Aljoša, Miha, Aleš, Bernard, Igor, Sebastjan). "Na začetku nismo točno vedli, kaj pa kako, pa smo se malo igrali... Ideja pa je zrasla na zelniku od Sebastjana," se je pošalil vodja zasedbe Igor Oražem. Kako so fantje zagnani in jim ni vseeno tudi za poslušalce, se vidi tudi iz njihove čisto nove spletne strani www.dgamabis.si, kjer si lahko preberete vse o njihovih naslednjih nastopih, vtisih s koncertov in srebrnega manjkala manj kot točka). Po kratkem premoru je sledil še zadnji del koncerta, v katerem so se poslušalci naužili še slovenskih ljudskih pesmi v priredbah različnih skladateljev. Na koncu koncerta se zahvalili vsem, ki so jim pri tem pomagali, in tudi vsem tistim, ki so koncert finančno podprli ter pomagali pri nakupu klaviature, s katero zasedba d'Gamabis vadi. Seveda pa navdušeni poslušalci zasedbe niso pustili oditi brez dodatka. Zapeli so še dve pesmi: Mojcej, le vzemi m'ne (Pavle Kernljak) in Vse najlepše rožice (Emil Adamič), ki so jo fantje poklonili svojim boljšim polovicam in s pesmijo na ustih počasi zapustili cerkev. Občinstvo pa je z aplaudiranjem zahtevalo: "Še takšnih pevskih večerov in hvala, kajti resnično je iz vašega petja prihajal čar, ob katerem so se upokojile vse skrbi in vse bolečine srca." Zdenka Mihelič Foto Tomaž Remic 10 OKROGLIH 10 LET GODALNEGA ORKESTRA S slavnostnim koncertom Godalnega orkestra Glasbene šole Ribnica na miklavževo, 6. decembra, so glasbeniki počastili dan šole in desetletnico obstoja godalnega orkestra, ki ga že od vsega začetka vodi Jože Rajk. Nad čudovitim koncertom je bila navdušena polna dvorana centra Ideal v Ribnici. Po uvodni skladbi Suzana (arr. Jože Rajk), ki tudi simbolično povezuje vse generacije, ki so kdajkoli igrale v godalnem orkestru, je glasbenike in poslušalce pozdravila ravnateljica Glasbene šole Ribnica Bernarda Kogovšek. Ponosno je spregovorila o razvejani dejavnosti glasbene šole in o samih začetkih organiziranega glasbenega izobraževanja v Ribnici, ki segajo kar 43 let nazaj. Sicer pa danes v glasbeni šoli delujejo trije orkestri: godalni, pihalni in simfonični. Z godalnim orkestrom pa so se na tej šoli prvič pojavila tudi violončela. Ranvateljica ob tako lepi obletnici ni mogla mimo glasbenikov, ki v orkestru delujejo že od vsega začetka. Tako je podelila diplome oz. zahvale trem članicam violinistkam, ki v orkestru igrajo že od ustanovitve: Niki Halas, Anuši Plesničar in Jani Rus ter Poloni Petrovič, ki se desetim letom sodelovanja približuje. Posebni zahvali pa je podelila profesorjema, pobudnikoma godalnega orkestra, profesorici z najdaljšim stažem na ribniški glasbeni šoli Kseniji Abramovič Grom in dirigentu Jožetu Rajku, ki orkester vodi od vsega začetka. ilešEm Desetletnico ustvarjanja je godalni orkester obeležil že v mesecu maju, s koncertom v Dolenji vasi in Ribnici. V orkestru igrajo učenci in bivši učenci godal Glasbene šole Ribnica, trenutno so to na violinah Nika Halas, Anuša Plesničar, Jana Rus, Maruša Mohar, Andreja Ilc, Janja Starc, Stella Vlašič, Blanka Čampa, Jana Češarek in Timotej Mihelič, na violah Marija Bojc (ki je tudi povezovala koncert), in Lucija Kromar, na violončelih Vito Kumelj, Ana Pucelj, Marko Bojc in Mirjam Kromar ter na kontrabasu Polona Petrovič, ki je v orkestru najprej igrala violino. V orkestru je do zdaj igralo že preko petdeset godalcev, predstavijo pa se vsako leto vsaj dvakrat; ob dnevu šole, na novoletnem koncertu ali pustnem koncertu in ob zaključku šolskega leta. Z orkestrom, ki ga povezuje pristno prijateljstvo in delavna zagnanost, redno sodelujejo pedagogi godal: Ksenija Abramovič Grom, Ivo Vlašič, Danica Kavrakova Žganjar in Valerij Bogdanov. V prvem delu so se glasbeniki na koncertu, ki so ga nam, lahko bi rekli, podarili ob Miklavžu, godalci sprehodili od baroka do romantike, v drugem delu pa so predstavili lahkotnejša dela 20. stoletja. Pred drugim delom so se glasbeniki predstavili ne s svojim glasbenim znanjem, temveč preko fotografij. Nasmejali so nas s slikami prvih začetkov, ko se kar nismo mogli načuditi, kako so dekleta (Nika, Anuša, Jana) v desetih letih zrasla, kako je bila na začetku majhna zasedba... Spoznali smo njihovo bogato udejstvovanje in koncertiranje, ko so sodelovali in nastopali v Žalcu, Ljubljani, Cerknici, Kočevju, Dolenji vasi, Zelšah, pri Novi Štifti, udeležili so se zadnjih dveh državnih revij godalnih orkestrov v Velenju, kjer so od ocenjevalcev Marka Muniha in Simona Robinsona obakrat prejeli dobro oceno, kako so snemali Mozartovo Mašo v G-duru, sodelovali pri mladinski spevoigri Kresniček... pa kako so se veselili vseh uspehov in osebnih praznovanj, rojstnih dnevov, jih skupaj praznovali ter se družili na pikinikih, plavanju... Povezuje jih prijateljstvo, in kot je napisal eden izmed članov orkestra: "Orkester je kot velika muzikalična družina." In veliki animator, oče orkestra, je prav gotovo sam dirigent, včasih tudi strog, vedno pa nasmejan, ki se nesebično razdaja in povezuje godalce. Fotografirala in poslušala: Zdenka Mihelič Rešeto Iz likovne zbirke RIKO KULTURA IN GOSPODARSTVO Z ROKO V ROKI Kako se kultura in gospodarstvo sprehajata z roko v roki in z ramo ob rami, smo zopet začutili na odprtju razstave "Iz likovne zbirke Riko" 1. decembra, ko so se nam kot rezultat projekta Hrovača - Pariz predstavili umetniki s svojimi deli, hkrati pa je bil Riko hišam podeljen certifikat za sisteme vodenja kakovosti ISO 9001:2000. Na tretji razstavi izbora del iz likovne zbirke Riko so predstavili dela Uršule Berlot, Anje Jerčič, Jurija Kalana, Ganija Llalloshija, Maje Pučl, Marije Rus in Nike Zupančič. V pozdravnem govoru je na začetku spregovoril vodja Galerije Miklova hiša Stane Kljun, ki je poseben pozdrav namenil prisotnim avtorjem in se zahvalil zdaj že bivšemu ribniškemu županu Alojzu Marnu za vso podporo, prav tako pa tudi ministru za kulturo RS Vasku Simonitiju ter direktorju Riko hiš Janezu Škrabcu. Slednji je ponosen, da Riko javnost pozna večinoma po tem, kar je naredil za obujanje in ohranjanje tradicije v domačem kraju ter nadaljeval: "Iskreno verjamem v novo paradigmo, ko sta povezana podjetnost in umetnost. Če podjetnost nima vsebine, je zaman segati po visokih ciljih."Toda preden sta o zbirki in v govoru spregovorila Polona Lovšin in slavnostni govornik minister Vaško Simoniti, je vodja certifikaci-jskega organa za TÜV Süd za Balkan Janez Bernat podelil Riko hišam certifikat ISO 9001:2000. Certifikat za področje proizvodnje, trženja, razvoja in montaže lesenih masivnih hiš, lesenih fasad in teras je prejel Uroš Klun, ki je po besedah vodje Riko hiš Janeza Puclja v podjetju bedel nad vsem potekom. "Certifikat je tudi marketinški pripomoček za ustvarjanje tržišča, saj zagotavlja kakovost,"\e dejal Bernat. O samih slikah tokratne razstave Rikove zbirke, ki sedaj zajema preko 180 del, kustosinja in vodja Škrabčeve domačije Polona Lovšin ni razkrila vseh detajlov, temveč je gledalčevi domišljiji pustila prosto pot: "Prazno slikarsko platno je eden izmed redkih prostorov, kije popolnoma zavezan veličastni, a tudi tvegani in včasih strašljivi svobodi individualizma. In odsev tega vam raje kot na ogled ponujamo v vašo lastno izkušnjo. Da boste lahko lažje obudili v življenje gledanja nekaj, kar se je nekoč morda v njem izgubilo ali pozabilo." Častni gost, minister za kulturo Vaško Simoniti je bil izredno vesel, da se tako uspešno povezujeta kultura in gospodarstvo. 11 Vložek v kulturo se čez čas vrne in oplemeniti vse okoli sebe in čas, v katerem smo. Bogato gospodarstvo pomeni tudi bogato kulturo. Riko hiše so lahko velik zgled tudi drugim, ki za zdaj še ne dojemajo vseh pomenov vlaganja v kulturo." Direktor Janez Škrabec je o zbirki povedal, da nastaja že vrsto let, pridružil se jim je zdaj še projekt Hrovača - Pariz, ko umetnikom v Parizu, ki za vsakega umetnika pomeni Meko, najamejo sobico. Umetniki v povračilo odstopijo eno izmed svojih del, iz njih pa nastaja razstava. “Nadejamo se, da bomo ob 10-letnici razstavo postavili v kakšni izmed ljubljanskih ga/en): "Tretja razstava, ki stajo skupaj pripravila Galerija Miklova hiša in podjetje Riko, bo odprta do konca letošnjega leta, 31. decembra. Organizatorji razstave pa niso poskrbeli samo za vidno hrano naši domišljiji, temveč tudi za glasbene užitke virtuoznih melodij harmonike. Koncertni harmonikar Marko Hatlak, ki je letos v Nemčiji z najvišjo oceno zaključil prvo stopnjo podiplomskega študija koncertne harmonike pri prof. Stefanu Hussongu, nam je pričaral posebno vzdušje s skladbo Johanna Sebastiana Bacha ter nas povedel v sproščen večer s sodobnim tangom Astorja Piazzole. Tekst in foto Zdenka Mihelič Miklovo hišo je obiskal tudi kulturni minister Vaško Simoniti (v sredini) 11 :«:> z ixi 1.1.5105* ci :* ivi>i nuLri r * >■ PET LET SLASTNIH DOMAČIH PECIV, OBUJANJA OBIČAJEV IN Drugo leto bodo pevke Vesele Rib'nöanke izdale tudi prvo zgoščenko Pet let se je obrnilo, odkar nas razveseljujejo ribniške podeželske žene, ki so z obujanjem tradicije vnesle neko svežino v naš prostor. Še posebej opazne so, odkar se ponašajo z lepimi opravami, navadili pa smo se tudi na njihove koncerte ob koncu leta, ko povabijo medse množico gostujočih. Na jubilejnem koncertu 24. novembra je bilo kar 100 sodelujočih, ki so v prireditvi uživali enako kot ostali obiskovalci, saj niso čakali v zaodrju, marveč so bili 'Pr' ta lajp' Njež'. Ta gostilna je v Sodražici res obstajala in ena od 'podeželk' je tudi oblečena kot imenovana Neža. Marko Modrej je bil krčmar in je krmaril med nastopajočimi, Metod Jaklič in Miran Maurin pa sta skrbela za hudomušne igrane vložke. Bojazen, da bo športni center težje napolniti kot dvorano Ideal, kjer so 'podeželke' nastopale do sedaj, se je izkazala za odvečno, saj je bil prostor v dobri meri zapolnjen. Program je tekel gladko, edino ozvočenje je sem ter tja komu motilo ušesa. Marinka Vesel, ki vodi društvo, vedno rada poudari, da so skupaj zato, ker se rade družijo in v skupini Vesele Rib'nčanke prepevajo stare ljudske pesmi. Skupaj s pevovod-kinjo Natašo skrbno zbirata in posnameta vse pesmi, drugo leto pa bodo izšle tudi na prvi zgoščenki. Članice društva so posebej ponosne na izvirna oblačila, k temu, da so se prav zares obrnile v preteklost, pa sta največ doprinesla zakonca Alenka in Filip Pakiž, ki sta bila zato povabljena na oder. Pakiževa je orisala zahteven proces nastajanja oblek, saj sta zakonca kar precej krožila po Dolini in med našimi ljudmi, da sta zbrala ustno in pisno izročilo, ki ga bi rada, bogatega kolje, predstavila na kaki stalni razstavi. Ribnica za to dediščino še ni našla primernega prostora ne načina, da bi Pakiževima pomagala nadeti 'krono' njunemu trudu, sebi pa omogočiti nov pogled na domačo zgodovino. Na oder so ribniške žene povabile tudi zdaj že bivšega župana Alojza Marna ter se mu zahvalile, da je vedno podpiral njihovo delo. Seveda na tako dobro sodelovanje upajo tudi z novim županom, ki je prireditev tudi obiskal. Prišle so tudi podeželske žene iz sosednjih občin, s katerimi se naše redno družijo in si tako popestrijo prireditve. Ansambel Obzirarji smo prvič videli, prepevajo pa svoje avtorske pesmi in svetovne uspešnice. Nekakšni kostelski trubadurji, bi lahko rekli, saj prihajajo s tistega čudovitega konca ob Kolpi, medse pa so povabili tudi ribniškega citrarja Borisa Petroviča. Videli smo goste, ki so jih povabile že v pre- it? jšnjih letih, kot npr. Klub harmonikarjev Urška, citrarki Matejo in Katarino, otroško folklorno skupino iz Dolenje vasi in odrasle plesalce iz Velikih Lašč, tamburaški orkester iz Sodražice in ljudske pevke iz Mozirja. Slednje zaradi nenavadnih instrumentov kar vlečejo poglede nase. Enako pa je bilo letos tudi z novim humoristom, ki ga na ribniških odrih še nismo videli. Večina je mislila, da so članice društva tokrat 'uvozile' kakega igralca, ker je tako imenitno posnemal Rome, a bil je sin ene izmed podeželskih žena. Mavrinova sta se oba izkazala s hudomušnimi igranimi vložki; eden je bil naravnan tudi na medsosedske odnose, kjer se pogosto kuha vroča kri zaradi malenkosti. "A vsak naj najprej pomete pred svojim pragom," je dejala mama Francka, z metlo se sprehajajoča po sceni, ki je zahtevala veliko truda, saj na njej niso manjkale niti bršlinke na balkonu...Vas se je dejansko za skoraj tri ure preselila v mesto. Nato pa še gor...v galerijo, kjer so vse obiskovalce čakale dobrote, sinonim naših podeželskih žena. Od njih nihče ne odide ne lačen ne žejen in še darilca rade delijo naokrog. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Društvo podeželskih žena in njegove Vesele Rib'nöanke se zahvaljujejo svoji predsednici Marinki Vesel, daje skupaj z njimi pripravila tako lep scenarij jubilejne prireditve, imela toliko potrpljenja z organizacijo in vodenjem in pri vsem tem še ohranila veliko mero dobre volje. Njej, vsem članicam in bralcem, pa hkrati želimo tudi blagoslovljene božične praznike, obilo notranjega miru, v novem letu pa predvsem zdravje. Z njim lahko pridejo tudi novi uspehi... Za društvo Francka Mavrin Predsednica Marinka Vesel se je posebej zahvalila Alenki Pakiž, ki je poskrbela za nove obleke Pevke Vesele Rib'nöanke Domača Roma sta zabavala občinstvo Hudomušen skeč je govoril o medsosedskih razprtijah Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA V 97. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek FRANC GORŠE iz Rakitnice 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Branku Potočniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in Komunali Ribnica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ne jokajte ob mojem grobu. Privoščite mi večen mir. Izčrpal sem svoje moči. Zaprl trudne sem oči. (D. Kette) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija in ata MARJANA LESARJA z Opekarske ceste 15 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sveto mašo. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Ribnica, sodelavcem Riko-Kor, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in prijateljem planincem za spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI C s POMEN SVOJCEV PRI PONOVNEM VKLJUČEVANJU ZASVOJENIH V DRUŽBO Urejanje problematike zasvojenosti se ne začne in konča z abstinenco. Za vzpostavitev vzdržnosti od omame sta potrebni predvsem odločitev posameznika in podpora najbližjih. Pri zasvojenosti torej ni problem droga, ampak vedno človek, ki se omamlja, in medčloveški odnosi vseh, ki živijo z njim. Zasvojenci in njihova družina navadno mislijo, da bo problem rešen takoj, ko bo zasvojenec "čist" (omamnih substanc), v resnici pa je to le pogoj za osebnostno urejanje zasvojenega človeka in za socialno urejanje medčloveških odnosov vseh, ki so v stiku z njim. Zasvojenost ni nekaj, kar je nastalo samo po sebi, ampak se je začelo v nekem ožjem okolju, po navadi v družinskem. Zato je aktivno sodelovanje svojcev ključnega pomena pri socialni rehabilitaciji zasvojenega in pri doseganju trajne abstinence, kar naj bi bil končni cilj. Čeprav se sliši paradoksalno, toda zgolj abstinenca je premalo za dokončno prekinitev zasvojenosti. Zasvojenost je več kot le drogiranje, torej je le abstinirati - premalo. Zasvojenec, ki se želi osvoboditi odvisnosti, mora nujno spremeniti odnose, življenjske navade, komunikacijske vzorce in odnosno-obrambni sistem. Soočiti se mora s svojo družino in načinom ravnanja v njej. Da bi vse to zmogel, mora enako storiti tudi njegova družina. Ob tem se mora učiti in utrditi odgovornost, rednost ter preverjati in spremeniti vrednote - se ponovno' učiti spoštovanja, zaupanja, ljubezni, skrbi za telo... Teh vsebin se ni možno lotiti naenkrat - in mnoge je možno realizirati, preveriti ali utrditi šele v domačem okolju. Vsi zasvojenci, ki gredo skozi zdravljenje odvisnosti in socialno rehabilitacijo, spoznavajo, da jim je droga dala le trenutno zadovoljstvo in sproščenost in da jim je v resnici vzela svobodo in odgovornost, zdravje, zmožnost za delo, dobro službo, šolanje, možnost osebne rasti in urejene odnose s soljudmi. Ko se (sedaj bivši zasvojenec) vrne iz varnega okrilja terapevtske skupnosti v domače okolje, je to zanj svojevrsten šok, ki je povezan s strahom pred nadaljnjim življenjem brez drog. Nujno potrebno je, da stvari, ki se jih je naučil, spremembe, ki jih je zaznaval pri sebi, in spoznanja, ki jih je začutil, prenese v okolje, kjer bo živel. Prehod je izjemno pomemben, zato menim, da je dobra reintegracija v družbo nujna za dosego trajne abstinence in kvalitetnega življenja. Zato pod okriljem Društva "UP" že peto leto poteka Program reintergacije, namenjen vsem, ki se po najmanj enem letu urejanja v terapevtskih programih ali tako imenovanih komunah vračajo v svoje prvotno okolje, in pomeni mehkejši prehod iz varnega okolja v prostor, kjer se bodo morali srečevati s problemi vsakdanjika...in ostajati trezni. Cilj programa je, da bi uporabniki dosegli avtonomijo in hkrati ostali povezani z okolico, da bi dosegli osebno svobodo in bili sposobni za samostojno življenje. To pomeni, da utrdijo sebe, preverjajo svoj vrednostni sistem in zavedanje samega sebe na vseh področjih. To je možno doseči s sprotnim delom in preverjanjem zastavljenih ciljev. V reintegraciji si udeleženci programa dokaj natančno razporedijo svoje obveznosti in prosti čas in sproti rešujejo vsakdanje težave, zato je terapevtsko delo sprva intenzivnejše. Uporabniki živijo v skupnem stanovanju in skrbijo zanj ter s tem utrjujejo delovne navade, pridobljene v skupnosti. Učijo se predvsem odgovornega življenja (kot npr. spoštovanja dogovorov) in poštenja v odnosih. Opuščanje vseh vrst manipulacij in krepitev iskrenosti sta zagotovo bistveni spremembi zasvojenskih navad, ki sta nujno potrebni za korektne in zdrave odnose. Temu so namenjene skupine, kjer imajo možnost spregovoriti o sebi, se soočati med sabo in se videti takšne, kot so. Če povzamem po Brajši, ki sicer govori o alkoholizmu, lahko rečem, da nima težav z zasvojenostjo le tisti, ki uživa droge, temveč tudi tisti, ki z njim živijo, oz. mu to omogočajo. Družina je celota. Pozornost se usmerja na odnose med posameznimi člani ter na njihove odnose z zunanjim svetom. S tem, ko družina sprejme pomoč, ki jo ob zasvojenosti potrebuje oz. se vključi v obravnavo, lahko prevzame odgovornost za pretekle in sedanje razmere v družini in aktivno vpliva predvsem na zdravje družine in vseh njenih članov v prihodnosti. DORA Krstič, univ.dipl.soc.del. - strokovna vodja Programa reintegracije ROBIN Turk, oec. - izvajalec programa pomoči zasvojenim in njihovim svojcem B RESETQR1RNICA SICHET 2 POTRDILA GEODETSKE UPRAVE ODSLEJ NA UPRAVNI ENOTI S s Upravna enota Ribnica je 1. decembra uvedla novo storitev in tako lahko tam dobite tudi najpogostejša potrdila geodetske uprave. Za lastne potrebe ali za potrebe upravnih postopkov lahko pridobite potrdila iz zbirk geodetskih podatkov: • načrt parcele, posestni list, lastninski list • opisni podatki o parceli • podatki o naslovu stavbe rxj • opisni podatki o stavbi • opisni podatki o delu stavbe Dostopna so vam v prostorih glavne pisarne UE Ribnica na Gorenjski cesti 9: • V ponedeljek med 8. in 15. uro • V sredo med 8. in 17. uro • V petek med 8. in 13. uro Od vrste zahtevanega potrdila je odvisna višina upravne takse (255,00 SIT ali 1,06 EUR; 510,00 SIT ali 2,13 EUR ter 1020,00 SIT ali 4,26 EUR). Upravna enota Ribnica Obvestila za kmetovalce 1. Vsi, ki želite vstopiti v kontrolo in kmetovati po načelu ekološkega kmetijstva, se lahko vključite in prijavite v kontrolno službo do konca leta, to je do 31.12. 2006. Prijavite se lahko na naslov: Inštitut za kontrolo in certificiranje v kmetijstvu in gozdarstvu Vinarska 14 Sl - 2000 Maribor ali v kakšno drugo kontrolno službo. 2. Če so se vaši GERKI, to je grafična enota rabe kmetijskih zemljišč, spremenili v zadnjem času, jih je potrebno urediti na upravni enoti. Gerki se naj ujemajo s stanjem v naravi. 3. V mesecu januarju ponovno organiziramo 3-dnevni tečaj iz fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Po zakonu ste dolžni opraviti tečaj, če jih uporabljate. Tečaj je namenjen tako vrtičkarjem kot kmetovalcem. Po uspešnem zaključku tečaja si pridobite potrdilo, tako da lahko kupujete zaščitna sredstva v trgovini. Za ostale informacije in prijave lahko pokličete kmetijsko svetovalno službo (KSS) Ribnica - 8361927 ( Irena Šilc), KSS Velike Lašče - 7888842 (Peter Indihar), KSS Kočevje -8953876 (Jože Oblak ) in KSS Loški Potok - 8350120 (Janko Debeljak) Kmetijska svetovalna služba Ribnica Irena Šilc ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA - PO VASEH Datum odvoza HROVAČA, GORIČA VAS, NEMŠKA VAS, OTAVICE________________09,01.2007 PRIGORICA, DOLENJA VAS, OKOLICA 11.01.2007 BLATE, GRČARICE, LIPOVEC, ZADOUE 16.01.2007 BREG, DOLENJI LAZI, VELIKE POLJANE, DOLENJE PODPOUANE, ŽLEBIČ 18.01.2007 ORTNEK, GORENJE PODPOUANE, FINKO-VO, GORENJI LAZI, ŽUKOVO, VRH PRI POL-JANAH, BUKOVEC_____________23,01.2007 PRAPROČE, MARŠIČI, RIGEU, PUSTI HRIB, GAŠPINOVO, HOJČE, HUDI KONEC, SINOVI-CA_________________________25,01.2007 SV. GREGOR, ANDOL, KRNČE, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, GREBENJE 30.01.2007 ČRNI POTOK, VINTARJI, PUGLED, PEROVO, ZADNIKI,ČRNEC, BRINOVŠČICA 01.02.2007 VINICE, LIPOVŠICA, ŽIMARICE, GLOBEL, PODKLANEC____________________06.02.2007 SAJEVEC, BUKOVICA, DANE, ZAPOTOK, ZAMOSTEC____________________ 13,02.2007 SLATNI K, SUŠJE, BREŽE, JURJEVIČA, KOT, RAVNI DOL____________________15,02.2007 BETONOVO, JANEŽI, KRAČAH, PETRINCI, KRŽETI 20.02.2007 GORNJE LEPOVČE VSAK VIKEND GRIČ: ZADNJI VIKEND V MESECU Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 - dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191, 031 663-060 - dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958 KOMUNALA RIBNICA D.0.0. ZAHVALA SPONZORJEM DPŽ V LETU 2006 December je čas za voščila in zahvale, zato imam priložnost, da se v imenu vseh članic našega društva zahvalim tudi našim sponzorjem, ki so nam finančno, s svojimi storitvami ali izdelki priskočili na pomoč pri izpeljavi programa v letu 2006... To pa so bili: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ol JSKD Ribnica, Občina Ribnica, Občina Sodražica, Inotherm d.o.o., Plastles d.o.o., Posestvo Ugar, A Agato n d.o.o., KGZ Ribnica, Petek Transport d.o.o., Alojz Marn, Jože Tanko, Bistro Hanigman, Rigler d.o.o., Ave d.o.o., Osnovna šola Ribnica, Pekarna Ajdič, Pekarna Dordevski, Picerija Harlekin, Grajske pekarne, Gostilna pri Pildarju, Gostilna pri Miheliču, Mesarija Ambrožič, Pekarna in trgovina Gorza s.p., Cvetličarna Požar, Sonja Puželj, Sadjarstvo Klementina, Arles-Arko Janez s.p., Avgust Miklošič, Leokom d.o.o., Drago Mohar. Zahvala tudi nekaterim neimenovanim sponzorjem in pa seveda medijskim sponzorjem - to so bili: R-Kanal +, Radio Urban, Radio Univox in Radio Zeleni val. Ponovno ste potrdili, da je v slogi moč, zato še enkrat prisrčna hvala za vašo pomoč. V imenu vseh članic vam želim čimveč poslovnih uspehov ter veliko zdravja in sreče, da boste skozi vse leto 2007 zadovoljni uresničevali zadane naloge! Predsednica DPŽ Ribnica: MARINKA VESEL Wjf MOTOMAN fgfeofeggda. '/y Podjetje zo trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih m feksiblrth asteriKrv r d.o.o.__________________________________________________ "// Podjetje za gradnjo strojev in naprav Pridružite se re n orni rani japonsko-nemški firmi MOTOMAN ROBOTEC d.o.o na področju industrijske robotike Razširjamo svoje programe, prav tako tudi delovno skupino, zato vabimo k sodelovanju SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA (M/Ž) Ponujamo : • zanimivo, dinamično in perspektivno delo v mladem kolektivu • intenzivno šolanje • stimulativno nagrajevanje • okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in razvijanje lastnih idej • delo v zanesljivi in poslovno uspešni družbi Pričakujemo: • diplomiranega ekonomista ali univerzitetnega diplomiranega ekonomista • aktivno znanje nemškega jezika, zaželeno znanje angleškega jezika • 5 - letne izkušnje na izvozno-uvoznih poslih, na področju nabave • obvladovanje računalniških orodij v okolju Windows, Word, Excel • komunikativnost, prilagodljivost, skupinsko delo, natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost Rok za prijavo je 20 dni. Prošnjo z dokazili o opravljeni izobrazbi pošljite na naslov: MOTOMAN ROBOTEC d.o.o. RISTRO d.o.o. Lepovče 23, 1310 Ribnica 7 S' RESETP.RIBNIQA SIQL.NET PRI RIBNIŠKIH GASILCIH NOVEMBRA IN DECEMBRA Upam, da s tem poročilom zaključujem svoje poročanje o intervencijah in delu gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica v letu 2006, ki se izteka. Namen mojega poročanja je, da vam predstavim, kaj vse dobrodelnega smo storili gasilci za tiste, ki so bili potrebni naše pomoči. Kot sem večkrat poudaril, za svoje delo nismo prejeli niti prebite pare. V to delo nas vodi zgolj želja, da pomagamo tistim, ki so naše pomoči potrebni. Verjemite pa, da tudi ta želja počasi ugaša, saj je odnos do članov, ki to delo opravljajo, zelo slab, omalovažujoč in skoraj žaljiv že od vodstva Gasilske zveze naprej. Za 30 opravljenih intervencij z najstarejšo opremo v občini in daleč naokoli ga ni v občini, ki bi vsaj rekel: "Hvala za opravljeno delo." Kot sem že omenil, smo letos do sredine decembra opravili 30 intervencij. Samo v novembru tri in decembra eno. 21. NOVEMBRA ZJUTRAJ OB 4.15 SO NAS POZIVNIKI ZBUDILI, KER JE GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V NEMŠKI VASI. ZARADI POZNE URE, KO UUDJE NAJBOLJ SLADKO SPIMO, JE OGENJ ZAJEL ŽE CELOTNO OSTREŠJE. ZATO JE BILO TO. DA GORI BOU KASNO PRIJAVLJENO NA ŠTEVILKO 112. OB NAŠEM PRIHODU SO VAŠČANI IN DOMAČI GASILCI ŽE SPEUALI NA PROSTO VSE, KAR JE BILO NA KOLESIH IN NA ŠTIRIH NOGAH. Ml SMO TAKOJ Z LESTVIJO VSTOPILI V NADSTROPJE IN PRIČELI GAŠENJE NA TISTEM DELU STAVBE, KI GA JE OGENJ NAZADNJE ZAJEL, OD TU PA PROTI SAMEMU ŽARIŠČU. PO KRAJŠEM ČASU SO SE GAŠENJU PRIDRUŽIL ŠE GASILCI PGD DOLENJA VAS S CISTERNO. TAKO SMO IMELI PRI TEM POŽARU TRI CISTERNE, KI SMO JIH NAPAJALI IZ VEČ KOT DVESTO METROV ODDALJENEGA HIDRANTA. TU MORAM POVEDATI, DA JE HIDRANTNO OMREŽJE KATASTROFALNO, SAJ ŠE VTISTIH HIDRANTIH, KI SO, NI SKORAJ NOBENEGA PRITISKA. ZATO TUKAJ POZIVAM VSE ODGOVORNE V OBČINI IN Gasilski zvezi, da podprejo prizadevanje krajanov, da se vzpostavi zadovoljiva PRESKRBA Z VODO ZA GAŠENJE IN GOSPODINJSTVO V NEMŠKI VASI. POŽAR JE NAREDIL VELIKO ŠKODO NA POSLOPJU. BILA BI PA GOTOVO ŠE VEČJA, ČE OBJEKT V CELOTI NE BI BILZIDAN. 21. novembra zvečer pa smo posredovali pri gradbenih barakah na gradbišču Varstveno delovnega centra za Zdravstvenim domom v Ribnici. Tu so delavci zažgali smeti in gorišče po končanem delu pustili. Ogenj se je razširil na ograjo gradbišča. V nevarnosti so bili tudi kontejnerji, v katerih imajo orodje. Ta požar smo obvladali z enim vozilom. 22. novembra ob 22. uri pa je ogenj zajel kozolec prav nasproti gradbišča, ki sem ga predhodno opisal. Kozolec je nad podvozom prazen. Seno je eno nadstropje višje pod samo streho. Na tem praznem delu nad podvozom so neznanci - ali pa celo dobri znanci v Ribnici, na lesenem podu zakurili manjši ogenj in si verjetno greli, kar bi potem zaužili z žlico ali pa kako drugače. Pri tem verjetno niso računali, zaradi velike vneme pri svojem delu, da bo leseni pod pregorel. Tako je žerjavica padla na voz pod podvozom. Pri tem se je vžgala guma. Smrad od goreče gume je verjetno obiskovalce motil, in so vroče mesto zapustili. Še dobro, da so ogenj opazili prebivalci Gorenje ceste, saj je kozolec kar precej oddaljen od prvih hiš. SlOL.hfET Tako smo bili pravočasno obveščeni, da smo pravi čas ogenj pogasili in preprečili, da ni šel kozolec v pepel. 7. decembra pa je na cesti med Ortnekom in Žlebičem v "Zudih" prišlo do prometne nesreče, ko se je voznik z avtom zaradi prehitre vožnje zavrtel na cesti in potem pristal v potoku Tržiščica. Pri tej nesreči je bilo vozilo popolnoma uničeno. Naše posredovanje je preko centra za obveščanje zahtevala ribniška policija. Obstajala je namreč nevarnost, da iz avta iztekajo nevarne snovi, ki bi lahko zašle v vodo. Zato smo takoj po prihodu na potok namestili vpojna črevesa, na katera se nabirajo iztekajoče nevarne snovi. Odklopili smo tudi akumulator in na koncu vlečni službi pomagali naložiti razbitino. Še en pomemben dogodek za gasilce moram omeniti. Gasilska društva Ribnica, Sveti Gregor in Velike Poljane smo z Republiškim zavodom za blagovne rezerve podpisali pogodbo o zagotavljanju pripravljenosti za posredovanje v primeru nesreče z nevarno snovjo v skladišču v Ortneku. To je prva pogodba v občini Ribnica, podpisana z neko firmo. S tem so si zagotovili, da bomo v primeru nesreče posredovali, nam pa omogočili vir dohodka, s katerim se bomo lahko ustrezno opremljali in izobraževali za njihove potrebe. To bi moralo biti v vzpodbudo in vzgled tudi ostalim firmam v občini, saj se le na ta način lahko ustrezno opremljamo in posredujemo v primeru nesreče. Drugače pa, dragi moji, vožnje bo le toliko, kolikor bo plačane. Danes ni nobene stvari zastonj, tudi za gasilce ne. Po podpisu pogodbe smo vsa tri društva že imela gasilsko vajo v objektih skladišča v Ortneku. Ta je bila 2. decembra in je lepo uspela. Upam, da je bilo 30 intervencij in 15 vaj kar dovolj za letos. Vsem članom operative se za udeležbo zahvaljujem in jim želim zdravja in medsebojnega razumevanja v letu, ki je pred nami. Prav tako se zahvaljujem in enako želim vsem ostalim članom in članicam, ki so s svojim delom pripomogli, da smo lahko opravili vse potrebno za Ribniški sejem in pri raznašanju koledarja za leto 2007 pa tudi pri drugih opravilih, ki jih je prevzelo društvo. Dragi bralci mojih vrstic, tudi vam želim, da bi zdravi in zadovoljni preživeli novo leto 2007. Trudili se bomo, da vam zagotovimo vso pomoč na vaših domovih, če jo boste potrebovali. Od ostalih pa mi pričakujemo pomoč, da bomo lahko nabavili ustrezno opremo za reševanje pri nesrečah v podjetjih. V pričakovanju vsega dobrega v letu 2007 MATJAŽ VIRANT, predsednik PGD Ribnica REFLEKSOTERAPIJA Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, j ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo. KLASIČNA MASAŽA Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja. PSIHOTERAPIJA Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji. ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/824 047 POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LASCE .AŠČE EMMES. NEPREMIČNINE Frm tanko s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, 28 mio SIT (116.667 EUR). SODRAŽICA - center, starejša stan. hiša s poslovnim prostorom 37 m', - trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m’, zemli. 162 m , klas. Ogrevanje, el., voda cena za stan. Hišo in posl. prostor 16 mio SIT ali 66.666 EUR, za gosp. poslopje pa 7,5 mio SIT ali 31.250 EUR. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m, z njivo, v izmeri 292 m, gozd v izmeri 9417 m’ in njivo v izmeri 1244 m . Cena za celotno posestvo je 7.5 mio SIT ali 31.300 EUR. RIBNICA CENTER - poslovno stanovanjski hiša, zgrajeni pred letom 1967, velikost parcele 368 m z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL cena 37 mio SIT ali 154.398 EUR. RIBNICA OTAVICE - starejša stanovanjska hiša v izmeri 95 m’, zgrajena leta 1949 z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, njivo in travnikoma v skupni izmeri 2319 m, EL, voda. Cena 13.1 mio SIT ali 54.665 EUR. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m', gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m', ter ca 15 ha zemljišča • pašniki, travniki, njive in goz, nekaj stavbih parcel. Prodaja se v paketu, cena 18 mio SITali 75.113 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m', 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostor vel. 104,44 m, zgraj 1996, urejena dok., III grad. faza, cena 18 mio SIT ali 75.000,00 EUR. GRADBENEPARCELE: RIBNICA - HRASTJE gradbena parcela, velikosti 1123 m prodamo, cena za m 4.200,00 SIT ali 17,5 EUR. RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m, 976 m in 1005 m', cena za m' 3.600 SIT ali 15 EUR. RIBNICA - HRASTJE, gradbena parcela, velikost 1321 m , cena za m 4.800 SIT ali 20 EUR, dostop do parcele po asvaltni cesti, vsa infrastruktura na parceli. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m', travnik 3416 m' in travnik 1355 m, cena za m' je 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 1.950.000 SIT ali 8.200 EUR. STANOVANJA: Ribnica - center, začetek zbiranja ponudb za 17 novozgrajenih stanovanj v izmeri od 35 m do 100 m , (eno. dvosobna, dupleks), s kletjo In dvema parkirnima prostoroma, večina stanovanj Ima balkon, cena za m je 1300 EUR + 8,5% DDV, parkirna mesta se zaračunajo posebej, cena za oba je 6.600 EUR + 8,5% DDV, stanovanja bodo vseljiva konec februarja 2007. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE- pisarno, opremljeno, varovano, v pritličju, vel. cca 64 m, CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m' ali 1.440,00 SIT. RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m', z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m' 3 EUR ali 719 SIT. RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 62 m', obnovljene 1999, vseljivo takoj. Mesečna najemnina 85.000 SIT + stroški. Predplačilo, garancija. STANOVANJA: RIBNICA BREG, oddamo enosobno stanovanje v kletnem delu nove stanovanjske hiše, zgrajene leta 2005, velikosti 45 m', KT, CK na plin, takoj vseljivo, cena 45.000 SIT mesečno + stroški, predplačilo, garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m', prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 14 do 15 mio SIT ali 58.333 EUR, vselitev v dveh mesecih. Želimo vam vesele božične praznike in obilo uspehov in zdravja v novem letu 2007! Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše že|je, Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.-. 01/836-35-48, GSM: 041/719^^. TRADICIJA - KVAlITEtfMk Vesel Božič terflH* srečno in varno 20^p^^ - SATELITSKE ANTENE Ct Svetovanje, prodaja, montaža eSwkmx:>>»u»«1,1 Digitalne, vrtljivi sistemi, več kot 1000 programov - Sistemi za nadzor preko GSM omrežja Vklop ogrevanja, klime preko mobilnega telefona, alarmiranje ELSVET d.o.o., Šeškova ulica 24, 1330 Kočevje, e-mail: elsvet@t-2.net, GSM: 041/558-301 Montaža SAT in TV anten € SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 ■ »DIOTeMVIZUA rt SLOV1NUA L lÜTEPnun oknu in vnnrn PE Ribnica: Nemška vas 3 No staro Tel.: 040/258-924 3-000 Ljubljana: 1 Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si LESPRDM^* HRANILNICA ION UGODNI OSEBNI KREDITI IZKORISTITE UGODNO PONUDBO OSEBNIH KREDITOV, KI SMO JO PRIPRAVILI V SODELOVANJU S HRANILNICO IN POSOJILNICO LON D.D., KRANJ - HITRA REALIZACIJA • GOTOVINSKI KREDIT - DOBA ODPLAČEVANJA DO 10 LET - ZA KOMITENTE HRANILNILNICE LON, KREDIT BREZ ZAVAROVANJA NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN O PONUDBI POVPRAŠAJTE NAŠO FINANČNO SVETOVALKO NA TEL. 01/8955-338 ALI 041/625 793 OPTIK JANEZ POZNIČ sp VrvarsKa 3 1310 Obilica 01/83 60 367 prazniKe in čist P Delovi)! čas: vsaK dai) od 91) do 191) sobo)a zaprfo 20071, Slikopleskarstvo ‘BOJC Peter Bojc, S4K Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 BARVE iVll A tl A'04 ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525 IZDELAVA VSEH VRST FASAD SANACIJA FASAD BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) ANJI KOROZIJSKA ZAŠČITA STROJNI OMETI MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO in nam nenehno vlivajo nov pogum, kolektiv Avtohiše Zalar Andrej Rus s.p. Projektivni biro - Računovodski servis Škrabčev trg 19, 1310 Ribnica tel.: (01) 836 21 88, fax: (01) 836 08 16 Samostojne podjetnike, ki bi želeli s pričetkom leta 2007 zaupati vodenje poslovnih knjig našemu računovodskemu servisu, vabimo na informativni razgovor. Naše poslovanje gradimo na strokovnosti, izkušnjah in zaupanju več deset samostojnih podjetnikov, ki so nam že do sedaj zaupali vodenje poslovnih knjig. Vsem dosedanjim in bodočim poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno 2007! „ qb KKIcOtezeichen .............i Energijsko varčno leseno crtijsl okno z izolacijo Lesena vhodna vrata Člassic VRHUNSKA KAKOVOST • NOVO: varnostni sistem Schiko HomeControl: nadzor in varnost doma in drugih prostorov • lesena okna in vrata • les/ aluminij okna in vrata e pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna • polkna, rolete, komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 Masivna notranja, stanovanjska in nihalna vrata željah in zahtevah. bledi čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaš naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov FRAGMAT Izoli rte a UGODNI NAKUPI Gradbeni material: Mavčne plošče Lafarge Gessi (profili, vijačni material...) Steklena volna Urša Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali Prodajni program Fragmat TIM-a (termo in hidroizolacija) Pohištvo in bela tehnika Ugodno lahko v mesecu decembru kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje in Matrix. Prodajni program Lesnine Pohištveni program Alples Vzmetnice MEBLO Kuhinje SVEA in GARANT DANA lesnina g^fmnf SVEA XFARGE gorenje MATRI?Č e tth joqi alples ► Gradbeni in fasadni stiropor nudimo dodatni popust —► Akcijska odprodaja blaga iz zaloge - popust do 50%! ► Peči ZIBRO KAMIN razprodaja! Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Trgovina Cerknica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 7.30 do 19. Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 7.30 do 12. sobota: 8.00 do 12.00 VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2007! PREDSTAVITVENA VOZILA VW Golf comfortline Euro-paket 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Golf comfortline Euro-paket 1,9 TDI 66kw-90km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Polo 1,4 59kw-80km Comfortline Cool & Family VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw-105km, meglenje, usnjen volan radio RCD 500-MP3 VOZILA NA ZALOGI VW Golf Trendline 1,9 TDI 66kw-90km ,pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", radio RCD 300 s štirimi zvočniki, usnjen volan, stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke Vw Golf Comfortline EURO-PAKET 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300. VW NOVI Fox 1,4 55 kw,-75km, meglenke, klima "climatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva klop, uranova siva VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča Milwaukee VW NOVI Passat var. Highline 2,0 TDI 103kw-140km, alu platišča Monte Carlo VW Polo FreeZ 1,4 59kw-80km VW Golf Plus 1,9TDI 77kw-105KM Trendline RANPEU Mohovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefox 01 8955 240 e-moil: damijon.rondelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING Praznični dnevi veselo hitijo, skrite misli in želje budijo, naj vam novo leto prinese veliko sreče, zdravja in uspeha, predvsem pa varno vožnjo še naprej vam želi kolektiv AH RANDELJ V _ 1 fodiVi tvrv x$tW< fAC)lA fHlPRNVUet^ ^ 2^0 ^e^'p: ^TC*i$S o|Dvemo v /eAiosH 20h4öS vSTT^ oteVm i PORSCi n: KREniT IN IEASIN«.. j Vesele, mirne in zadovoljne božične praznike in srečno, uspešno ter predvsem varno 2007! Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT, ŠKODA in PEUGEOT SEF=IT Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure El Zastopnik:Montaža stavbnega pohištva Boštjan Volaj s.p. GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmail.com modra Številka [•080 10 27) www.simer.si PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA MOTOMAN d.0.0. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIGZMAG, uporovno, TIG) • rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Tel.: 01/836 11 28 Blagoslovljen Božič Nov up... Nova misel... Novo leto Srečno 2007 ponedeljek: 9-12, 15-20 tor, sre, čet, pet: 9-14, 15-17 sobota: 9-12 GOSTINSTVO - TVRIZEM PVGEL) Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 Silvestrovanje in novoletni ples s ansamblom C AN - C AN HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. „ Bohova 78, 2311 HOČE Vrhunska kvaliteta oken in vrat Domiselna okenska tehnika Dorvi Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte ■ Široka paleta HAAS montažnih hiš PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTU! TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02 / 613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 MOBITEL zastopstvo www.microera.si akcijski aparati od 4.900sit naprej! POPUSTI za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH ITAK PAKET ZA VSE OD 15 DO 30 LET: SERVIS GSM / UMTS MicroERA Jože Šilc s.p. Merharjeva 3 (Poleg iNiEs-a) 1310 Ribnica Tel.: 01/8373 116 FAX: 8373 117 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 9h - 12h ter 13h-17h SOB po dogovoru 311. II IIUVU^I I IIVI V 4* Pk-:1 Vikend .. jevoUiCtj® GOSTILNA &PIZZERIA % ä Brlogarju Šajn storitve d.o.o. Male Lašče 37a, 1315 Velike Lašče Telefon: 01/ 788 94 90 Delovni čas od 12.00 do 22.00 ponedeljek in torek zaprto Pizze, piščanec, svinjska rebrca iz krušne peči Posebna zimska ponudba sirov fondue Male Lašče pr’ Brlogarju Male Lašče 37a Avtohiša Zalar NLB € Kažipot V 22 poslovalnicah bank NLB Skupine po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev hitro in enostavno preštejete na samopostrežnih števnih strojih. 1.12.2006 - Za fizične osebe smo v NLB izenačili prodajni menjalniški tečaj (evro : tolar) s tečajem zamenjave: 239,640 tolarjev za 1 evro. S tem želimo zagotoviti pravočasno in ustrezno oskrbo z evrsko gotovino in sicer pod enakimi pogoji, kot bo potekala zamenjava s 1. januarjem 2007. Ker vam želimo olajšati prehod na evro, smo zbrali nekaj pomembnejših informacij in datumov, ki bodo v naslednjih tednih krojili naše in vaše denarne zadeve. Ob uvedbi evra velja načelo kontinuitete obstoječih pogodb, zato že sklenjenih bančnih pogodb, ne glede na vrsto posla, ne bo treba spreminjati - obisk banke ni potreben. NLB® 15.12.2006 - V poslovalnicah NLB boste občani (fizične osebe) lahko kupili začetne pakete evrokovancev s slovenskimi motivi.V paketu bo 44 kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra (3.000,00 tolarjev). Uporabljali pa jih boste lahko šele od 1. januarja 2007 dalje. 22.12.2006 - Izplačilo pokojnin v tolarjih 29.12.2006 - Poslovalnice NLB bodo delale po ustaljenem poslovnem času, sodobne tržne poti (NLB Klik, Teledom in NLB Mobo,..) pa bo mogoče uporabljati do 18.30 31.12.2006 - Do 21.00 ure še mogoč dvig tolarjev na bankomatih; do 23. ure možno kartično poslovanje. Zagotovite si ustrezno količino gotovine za vaše potrebe. 1.1.2007 - Postopno vključevanje bankomatov; od predvidoma 1. ure dalje ponovno možno plačevanje s karticami. Seznam delujočih bankomatov bo dostopen na spletnem naslovu www.bankomati.net in na telefonski številki 01 477 20 00 ali 01 583 41 84. 1.1.2007 - Začetek dvojnega obtoka -gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih (vračila le evrih). 3.1.2007 - Vse poslovalnice NLB bodo za stranke delale po običajnem poslovnem času; sodobne tržne poti bodo ponovno delovale od predvidoma 6. 00 ure 14.1.2007 - Zadnji dan dvojnega obtoka -gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih 1.3.2007 - Zadnji dan brezplačne zamenjave tolarjev v evre v bankah Podrobnejše informacije o uvedbi evra so vam na voljo: - v vseh poslovalnicah NLB po Sloveniji - v rubriki Evro prihaja v mesečnih izpiskih prometa na osebnem in kartičnem računu - v posebnih sporočilih uporabnikom NLB Klika - na spletnih straneh www.nlb.si/evro - v € informativnem centru: tel. štev. 01 477 20 00 - vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov evrovprasanje@nlb.si V v WWW.SAMUK.SI Telefon: 01/836 99 83, 01/836 99 84, Telefon/Telefax: 01/836 22 24 www.koscek.com, e-mail: info@koscek.com SAMUK ME MLI®D„ KVALITETA ®§f/ME8 a psijlss :» inj ywsa RIBNIŠKI PUSELJC 2006 Posamezniki: glasovi: STANISLAV ŠKRABEC 678 MARA OKORN 286 MEDARD PUCEU 243 METOD JAKLIČ 163 dr. LIDIJA ŠMALC 86 JANEZ LEVSTEK 54 dr. BERNARDA KOZINA 17 JURIJ RUDEŽ 16 dr. ALENKA NADLER ŽAGAR 13 DANICA FRANJGA 2 VESNA HORŽEN 1 dr. MILENKA STARC VIDRIH 1 Društva, klubi, podjetja...: glasovi ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE 1173 ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA 162 MOTOMAN ROBOTEC d.o.o. 87 RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB 47 FIBRAN d.o.o. 36 ANSAMBEL RIBNIŠKI PUŠEUC 17 VETD HROVAČA 11 TRGOVINA MODA IN 3 INOTHERM d.o.o. 2 RIKO HIŠE d.o.o. 1 RIKO KOR d.o.o. 1 DRUŠTVO JOGA 1 SMUČARSKI KLUB SODRAŽICA 1 KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA 1 SKUPAJ: 3103 RIBNIŠKI PUŠELJC 2006 Spoštovane, spoštovani, dobili smo šopek osebnosti, ki so po vašem mnenju zaznamovali leto, ki se izteka oz. so zaznamovali življenje v Ribnici v preteklih letih. Pred leti smo se spraševali, ali iskati osebnosti, ki so pustile svoj neizbrisni pečat v tekočem letu, iskati osebnosti izmed tistih, ki bi jih predlagali mi, iskati osebnosti izključno na določenem področju... Zaključek razmišljanja je pokazal, daje območje, na katerem živimo, le premajhno, da bi se osredotočili samo na eno področje, kjer bi iskali osebnost leta. Pogled na lestvice prejšnjih let pove, da imate še vedno radi svoje zdravnike, ljudi, ki jih ne obremenjuje oz. niso obremenjeni s politiko. Zanimivo, da smo v vseh devetih letih izbora osebnosti za Ribniški pušeljc imeli na lestvici le enega politika, to je bil Jože Tanko v svojem prvem mandatu županovanja v Ribnici. Zelo priljubljeni so vedno glasbeniki. Pušeljc so že dobili ansambel Ribniški pušeljc, ansambel Franca Miheliča, letos so ga prepričljivo osvojili mladi glasbeniki, združeni v ansambel Roka Žlindre. Lahko tudi rečemo, da pri tem kar malo pozabljate na izvrstne glasbenike, ki dosegajo izjemne uspehe na tem področju tako doma kot v tujini. Res, da gre za resno glasbo, pa kljub temu. Vsakič pa izberete osebe širokega duha, osebe, brez katerih bi naša Dolina res bila bolj pusta, neprijazna itd. Za razliko od prejšnjih let tokrat niste predlagali veliko kandidatov, ste pa te, ki so na mestih za nagrade, bili na teh mestih od samega začetka in ste jim tudi namenili daleč največ glasov. Pri nagrajencih gre za skromne ljudi, ki se pri svojem delu niso uklonili dnevnim pritiskom, bodisi politike bodisi težkim stanjem na področju financ, ko so določeni projekt spravljali na piano. Skratka, kot letošnje nagrade Občine Ribnica gre tudi Ribniški pušeljc v prave roke. Ob tem je treba dodati, da si tudi ostali, ki so na lestvici, zaslužijo priznanje za opaznost, pohvale in čestitke tudi vsem, ki so pušeljc prejeli prejšnja leta - in leto je hitro naokoli, tako da boste lahko za nove, stare in druge obraze (jih je še precej) znova glasovali prihodnje leto, ko bomo izbor izvedli že desetič. Za zdaj pa le še: Imejte radi sebe in druge, le tako vas bodo imeli radi drugi, in v letu, ki je pred nami, ne želite in delajte stvari, o katerih sami ne bi radi slišali in jih občutili. SREČNO! Marko Modrej MALI OGLASI PRODAM Prodam nov, še zapakiran tiskalnik fotografij - Compact photo CP-330. Znamke Canon. Tel.: 041 / 877 708. Prodam rabljene ženske smučarske čevlje Salomon SX 60, številka 41 (27). Cena 5.000,00 SIT. Tel.: 040 / 761 422. Prodam 300 kosov rabljenih 'snegobranov1. Tel.: 041 / 279 858. Prodam obhajilno obleko. Tel.: 01 / 836 48 08. KUPIM Kupim starine: pohištvo, skrinje, ure, slike, kipe, medalje, razglednice, fotografije, porcelan, steklenino, vojaško obleko in opremo, sablje, bajonete in ostalo. Tel.: 041/ 649 267 ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. RAZIMO Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. MALI OGLASI H Podelitev nagrad bo v soboto, 20. januarja, v Športnem centru Ribnica, v sklopu prireditve Rešeto domačih, kjer se bodo predstavili mesečni zmagovalci istoimenske oddaje na radiu Urban. Vabljeni torej na večer zmagovalcev in Velikih imen Ribniške doline. Pravilna rešitev iz 11. številke NA VRATA ŽE TRKA SVETI MIKLAVŽ Nagrade, obrok hitre hrane po izbiri, ki jih poklanja Pekarna Djordjevska, prejmejo: DARKO SKOK, Velike Poljane 40, 1316 ORTNEK NINA ZGONEC, Junčje 2, 1315 VELIKE LAŠČE KRISTINA LEVSTEK, Sv. Gregor 14, 1316 ORTNEK ROK KOŠIR, Slatnik 7, 1310 RIBNICA MAGDA STARC, Hrovača 25a, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. SiqL.NET Pripravil Marko Modrej BOŽIČNO - NOVOLETNI KVIZ f m Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. V teh dneh se izteka adventni čas, ki z drugimi besedami pomeni... N prihodnji čas č predbožični čas R okrasni čas 2. Na jasnem nebu lahko vidimo utrinke, ki so nič drugega kot prah za rdečenosim Rudolfom, ki je... B hudomušni plemič iz 15. stoletja A jelen z Božičkom L posledica veselega decembra 3. Božičnik je... [PüfäiöOte ITSÄZB mag)»® mi ß3!D[BWB ÖGQ goto rp^!]]T& w Oseäüö aOO m (ske^OsijiiOcgQ (o]® K zimski šopek R obredni kruh O zimzeleni grm M ©d miaWumi h®m® p®m®wii® izžmhuli i tepih magrad. 4. Po starem običaju za blagoslov doma, gospodarskih poslopij poleg blagoslovljene vode uporabljamo tudi kadilo oz.? D snov za kajenje L dim proti komarjem O dišečo smolo KUPONI 5. V času praznikov si po navadi izmenjamo kup prijetnih, vzpodbudnih besed, ki jih v zadnjem času pošiljamo preko e-pošte, SMS -sporočil, še vedno pa je najprijetneje prejeti voščilnico ali... B vizitko oz. razglednico po pošti H besedilo ljudske pesmi 1 paket voščenk 'C M. 6. Joulupukki je... O znameniti danski fjord N finski Božiček V švedski Božiček 7. Še ena znamenitost, povezana s temi dnevi. Kaj je omela? I grmičasta rastlina V metla B dimnikarski pripomoček 8. Zanimivo. Poglejmo še malo v naše ljudsko izročilo. Badnik je... KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ž božični večer v Beli krajini C lesena goba M postna jed 9. Zdaj pa je že čas, da se spogledamo z jaslicami. Kljub temu, da jih v Sloveniji postavljamo že od leta 1644, pomenske definicije še marsikdo ne razume. Jaslice torej so ... V ponazoritev Kristusovega rojstva O božične lutke š posebno anatomsko ležišče 10. Za konec še veseli praznični 'obred', ki ga imenujemo koledovanje oz.? E s petjem in igranjem zaželeti sreče v novem letu A pisanje koledniških pesmi P urejanje koledarja Ime in priimek:___________________________________________________ Ulica: ___________________________________________________________ Pošta:____________________________________________________________ Tel.:_____________________________________________________________ -.i-v. Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 16. januarja 2007. RESETQ.R1RNICA SIQL.NET č'3 ^IJUS 31 I rxi ■ i oc* 1 KLJUČARJI PREJELI PAPEŽEV BLAGOSLOV ZA ZVESTO DELO cerkev sv. Lenarta v Nemški vasi, Branko Pajnič, Polde Andoljšek in Franc Jaklič za podružnično cerkve sv. Frančiška Ksaverija v Sajevcu, ključarji Franc Osvald in Jože Lovšin za podružnično cerkev sv. Križa v Jurjeviči ter Ivan Stupica in Andrej Hren za opravljanje dela ključarja pri podružnični cerkvi sv. Ane na Mali gori. Vsakemu izmed naštetih je zbrano občestvo pri nedeljski sveti maši gromko zaploskalo, saj se zavedajo Na nedeljo Kristusa Kralja, zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, 26. novembra, so se v Ribnici zahvalili vsem dosedanjim ključarjem v službi župnije Ribnica, ki ni bila samo to, da so se cerkve ohranile, ampak so ključarji tudi varuhi kulturne dediščine. Nekateri ključarji so svoje delo opravljali tudi 40 let, saj jih je imenoval še župnik Alojzij Dobrovoljc. Med najstarejšimi sta bila Polde Andoljšek in Jože Ilc. O podelitvi posebnih listin in zahval za zvesto opravljanje odgovornega dela nam je več povedal ribniški župnik Anton Berčan. "Ob tej priložnosti smo se ključarjem želeli zahvaliti na primeren način za vse dosedanje delo. Zato smo zaprosili apostolsko službo za podeljevanje blagoslovov v Vatikanu, da je vsem dosedanjim ključarjem podelila plakete, ki so združene z osebnim blagoslovom svetega očeta, papeža Benedikta XVI.," je razložil župnik Berčan. Istočasno so bili vsem novim ključarjem podeljeni dekreti za njihovo imenovanje, ki jih je izdal Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, podpisal pa je generalni vikar, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Zakaj je prišlo do menjave ključarjev? Pravilnik o službi cerkvenih ključarjev govori, da so ključarji imenovani za dobo petih let, a jih more po preteku tega časa ordinariat na priporočilo župnika imen- ovati za nadaljnjih pet let, vendar ne po 70. letu starosti. Na eni izmed sej župnijskega pastoralnega sveta in tudi na sestanku ključarjev so posamezniki želeli, da se jih zamenja in tudi, da gospodarsko dejavnost v župniji prevzame pomlajena ekipa. Župnik Berčan je obrazložil tudi odgovornost dela ključarja: "Dolžnosti in pravice ključarjev so predvsem naslednje: v sodelovanju z župnikom in župnijskim gospodarskim svetom skrbijo za cerkve, za katere so imenovani; župnika so dolžni obveščati o nastali škodi, potrebah svoje cerkve in njej pripadajočih objektov; sodelujejo pri obnovah, popravilih in vzdrževanjih cerkve in cerkvenih objektov; ob škofovi vizitaciji župnije vsake 4 leta { v Ribnici je bila nazadnje leta 2004), obvezno poročajo o stanju cerkve in objektih, za katere so odgovorni." Papeževe listine z blagoslovom so v zahvalo in priznanje za zvesto delo prejeli ribniška ključarja Janez Gorše in Jože Ilc za delo v župnijski cerkvi sv. papeža Štefana, ključarja Franc Lovšin in Janez Čampa za delo v podružnični cerkvi Presvete Trojice v Hrovači, Andrej Pucelj in Janez Bolha za podružnično cerkev Marijinega imena v Goriči vasi, Slavko Kersnič in Franc Arko za podružnično pomena njihovega dela. Novi ključarji pa so postali: za župnijsko cerkev Anton Lovšin in Boštjan Maležič, v Hrovači Štefan Čampa in Franc Tekavec, v Nemški vasi novi župan Jože Levstek, kije kljub izvolitvi delo z veseljem prevzel, in Vladimir Češarek, v Goriči vasi dosedanji ključar Andrej Pucelj in Anton Ilc, pri sv. Križu v Jurjeviči Marjan Gornik, Trdan Leopold in Janez Lovšin, pri sv. Ani na Mali gori Mirko Stupica in Rudi Lovšin ter pri podružnični cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Sajevcu Janez Pucelj, dosedanji ključar Franc Jaklič in Alojz Levstik. Zdenka Mihelič Foto Metka Lesar VABILO Umetniško društvo Župnijski pevski zbor Ribnica vabi vse ljubitelje glasbe, zborovskega petja in božičnih pesmi na LETNI KONCERT, ki bo v petek, 29. decembra 2006, ob 19. uri, v župnijski cerkvi sv. papeža Stefana v Ribnici. Zbor vodi Alojz Osvald, dolgoletni organist in zborovodja Župnijskega' pevskega zbora Ribnica. VABUENI! cL/ "Naj te pritegne tok tistega, kar resnično ljubiš." (Rumi) Vsem ljubiteljem narave, gora in dobre volje želimo vesele božične praznike, v novem letu 2007 pa medsebojnega razumevanja, veselega druženja ter varnih korakov - v dolinah in gorah: Naj vas pritegnejo nove poti, neskončni razgledi in dotik sonca z belino gora! Srečno! Hkrati s tem pa se tudi zahvaljujemo - vsem članom in drugim, ki sle nam pomagali pri našem delovanju, bodisi pri organizaciji in pripravi raznih projektov, pohodov, z vodenjem, dežuranjem v koči bodisi z vzpodbujanjem in z udeležbo na naših akcijah, izletih... ali pa ste nam priskočili na pomoč celo finančno in materialno. Hvala! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA & kvm Grafika kvmsoftware Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto! R5$ETC).R!RN!QA $1C>L.NET JOŽE ZAKRAJŠEK, NOVI PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA RIBNICA spomeniško varstvo. Veljavni prostorski akti v občini Ribnica pa ne dovoljujejo postavitve spominskih obeležij na zelenicah centra Ribnice. Skupaj z Občino Ribnica bomo poskušali spremeniti prostorske akte in omogočiti postavitev ribniške žlice na predvideno mesto. Kakšna je vizija TD Ribnica v prihodnje? Na vprašanje, kakšna je vizija TD v prihodnje, vidim glavno vlogo v izpopolnjevanju osnovnega poslanstva, v uspešni, kreativni in inovativni promociji ribniškega turizma. Skupni cilj vseh nas mora biti ambiciozno zastavljen, dvigniti moramo kakovost turističnih produktov, ki jih nudimo gostom. Zdenka Mihelič, Foto AR "Spoštovani delavci v turizmu, vabim vas, da skupaj spregovorimo o tem, KAKO ŠE IZBOLJŠATI NAŠE DELO, KAKO RIBNIŠKI TURIZEM ŠE USPEŠNEJŠE PROMOVIRATI. Z VESEUEM BOM PRISLUHNIL VAŠIM PREDLOGOM IN PREPRIČAN SEM, DA BOMO SKUPAJ NAŠLI USTREZNO POT. PODOBA, KI JO BO IMEL RIBNIŠKI TURIZEM V OČEH JAVNOSTI, JE ODVISNA OD VSEH NAS IN OD IZKUŠENJ, S KATERIMI BODO GOSTJE ZAPUSTILI NAŠO DOLINO." Jože Zakrajšek, dolgoletni član Upravnega odbora TD Ribnica, sicer pa direktor Komunale Ribnica, je v mesecu juniju letošnjega leta prevzel vodenje društva iz rok dolgoletnega predsednika in legende TD Ribnica Andreja Klemenca. Kakšni so plani dela, kje je žlica velikanka in kakšne bodo aktivnosti društva, nam je zaupal za bralce Rešeta in za vse tiste, ki nam ni vseeno za Ribnico, njeno podobo in razvoj, novi predsednik TD Ribnica Jože Zakrajšek. Vodstvo Turističnega društva Ribnica ste prevzeli sredi letošnjega leta. Se je vodstvo društva zamenjalo popolnoma? Vodstvo turističnega društva sem prevzel v mesecu juniju 2006. Dosedanji predsednik TD Ribnica je zaradi lastnih zdravstvenih razmer odstopil od funkcije predsednika društva. Istočasno kot predsednik sta odstopili dolgoletni članici TD, po funkciji blagajničarka in tajnica. Pomembno je poudariti, da so omenjeni člani odstopili samo od funkcije, ki jim je bila zaupana, ne pa tudi kot člani TD. G. Klemenc se iz TD ni umaknil, postal je podpredsednik društva in je še vedno, kolikor mu zdravje dopušča, aktiven. Kdo sestavlja vodstvo društva? Ste v vodstvo povabili tudi mlajšo generacijo - mlade člane? Organizacija društva se ni spremenila, to pomeni, da so organi društva še vedno Upravni odbor in Nadzorni odbor ter Skupščina. Večina članov društva je obdržala svoje funkcije v obeh odborih, izvolili pa smo tudi nekaj novih članov. Cilj društva je pridobiti tudi člane mlajših generacij, kar nam delno uspeva, trudili pa se bomo, da mlajše generacije čim bolj vključimo v naše društvo. Uredili ste tudi nove prostore v bivšem Pristanu. Ali bo turistična pisarna 'živela' in kdaj (uradne ure)? Bo delovala pisarna tudi preko vikenda? TD Ribnica je v poletnih mesecih kupilo prostore od Rudija Lovšina - trgovina Pristan, na Gallusovem nabrežju. Omenjeni prostori so velika pridobitev za TD Ribnica in so trud njegovega dolgoletnega dela. V novih prostorih bo imelo društvo tudi pisarno; urnik delovanja bo znan in objavljen v mesecu januarju 2007. Kako se povezujete s Tl C Ribnica? S TIC Ribnica zelo dobro sodelujemo, saj se zavedamo, daje turizem dejavnost, pri kateri mora biti prisotna tudi stroka, ne samo prostovoljno delo občanov, čeprav sem mnenja, da je še vedno največji poudarek na občanih, ki živimo v občini Ribnica in želimo ohraniti lepe in obiskovalcem prijazne kraje. Kako se povezujete z drugimi kulturnimi in športnimi (in drugimi) društvi? V svojo dejavnost poskušamo vključiti vsa aktivna društva, ki so prisotna na območju naše občine, saj menimo, da so zelo pomembna za delovanje TD. Kako boste poskrbeli za promocijo Ribnice lEšero in najrazličnejših dejavnosti? Za promocijo občine Ribnica je potrebno skrbeti na vseh področjih, to pomeni, v gospodarstvu, kulturi, športu in turizmu. Ali bo Ribniški semenj še vedno glavna ribniška prireditev? Krona promocije je vsekakor dolgoletni Ribniški semenj. To največjo etnografsko in suhorobarsko prireditev bo društvo tudi v bodoče ohranilo. Bila je narejena raziskovalna naloga na temo Ribniški semenj in podanih veliko predlogov za izboljšavo. Ali si kaj lahko obetamo že naslednje leto? Za organiziranje ribniškega semnja bomo z veseljem sprejeli vse pobude, ki prinašajo popestritev in izboljšavo semnja. Tudi v bodoče bo poudarek semnja na suhi robi in lončarstvu, vendar se zavedamo, da je potrebno vključiti v prireditev tudi kulturni, športni in zabavni program. G. Klemenc je imel željo, da bi TD izdalo publikacijo ob 100 -letnici društva. Ali nameravate idejo uresničiti? TD Ribnica je aktivno že vrsto let. Tudi Turistična zveza Slovenije je praznovala 100-letnico obstoja. Vse to nas obvezuje, da v letu 2007 pripravimo in izdamo publikacijo, ki bo predstavila dolgoletno delovanje TD Ribnica. Ali boste sodelovali tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo ribniška društva? Kot sem že omenil, je pomembno za promocijo občine Ribnica delovanje različnih društev, ki so aktivna. Naše društvo bo z veseljem sodelovalo z vsemi, ki si prizadevajo občino čimbolj predstaviti svetu, organizirati različne prireditve doma in narediti Ribniško dolino privlačno in prijazno. Kje pa je sedaj znamenita lesena žlica velikanka? Nikakor vam je ne uspe postaviti... V letu 2005 je bila predstavljena tudi največja lesena žlica na svetu, ki je v pripravi za vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Eden izmed pogojev je tudi, daje na vidnem mestu. Žlica naj bi bila postavljena v centru Ribnice. Menimo, da je najbolj primerna lokacija bližina ribniškega gradu. Društvo je pridobilo tudi soglasje Zavoda za VOŠČILO ZA VSE NAS... Naj bo kraj, kjer živimo, naš mali raj na zemlji in ti, ki vsak dan dihamo njegov zrak, poskrbimo, da bomo z modrostjo, s širokosrčnostjo, z iskrenostjo in s poštenostjo upravičili svoje mesto v njem. Uredništvo ■ fvijrioci u 0 Cenjene občanke, spoštovani občani! Zaključuje se razburljivo leto. Vsak zase ga je doživljal po svoje in sleherni izmed nas doživel nekaj, kar mu bo ostalo v trajnem spominu. Toda naš pogled je usmerjen že v naprej. Snujemo nove, smele načrte za prihodnost, postavljamo si nove cilje in izbiramo novo pot. Dnevi med božičem in novim letom so res nekoliko drugačni, toda v tej evforiji vse prevečkrat pozabimo na sočloveka, saj bi včasih bila dovolj le topla dlan in prijazna beseda. Ne zavedamo se, kako malo je potrebno, da je človek srečen. Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2007, želimo vsem občankam in občanom ter vsem Ribničanom po naši domovini in širnem svetu. Župan Jože Levstek in občinska uprava Ob praznovanju DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI - - najpomembnejšem prazniku naše novejše zgodovine, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti in enotnosti, čestitam vsem občankam in občanom. Župan Jože Levstek Investicije v teku in v planu za 2007 PRIHODNJE LETO ZAČETEK URE- JANJA KRIŽIŠČA PRI ŽULJU V začetku decembra je Ribnica dobila gradbeno dovoljenje za dom ostarelih in organizacija del se je že začela. Če bo zdržalo vreme, bodo letos pod streho tudi bivalne enote VDC. V ureditev obrtne cone Breg bo občina vložila 200 mio SIT, trenutno pa je zaradi varnosti blokirana cesta po njej, ker je potrebno položiti robnike, asfalt in napraviti priključek na glavno cesto. To so investicije v teku, leto 2007 pa naj bi se začela izgradnja čistilne naprave v Dolenji vasi, je potek del opisala vodja oddelka za okolje in prostor Tatjana Dečman Žagar. Gradbeno dovoljenje za pilotni projekt KRKA naj bi bilo pridobljeno do marca prihodnjega leta, občina pa bo morala za čistilno napravo odšteti 2 milijardi tolarjev. Evropska unija naj bi ji po fazah vložena sredstva vračala iz kohezijskega sklada. V novem letu se bo začela obnova tudi Šolske in Merharjeve ulice, vendar v posameznih korakih, saj trasa poteka od križišča pri Žulju do bencinske črpalke MOL. Direkcija za ceste bo za to odštela 311 milijonov, občina pa 62. Končana je širitev pokopališča v Hrovači , zanjo je Občina odštela 58 mio SIT. Načrtovana je tudi obnova dvorane v Dolenji vasi, a je vprašanje, če bo kuub gradbenemu dovoljenju IZVEDENA ŽE NASLEDNJE LETO. VLOŽITI BI BILO TREBA 150 MIO SIT, A PRED TO INVESTICIJO JE PO BESEDAH DEČMAN0VE ŠE VRSTA TAKIH, KI SO OBREMENJENE S POGODBAMI. ZNESEK SE USTAVI PRI 400 MIO SIT, ZATO BODO MORALE POČAKATI MRLIŠKE VEŽICE NA VELIKIH POUANAH. UREDITEV MAROFA IN ŠPORTNO IGRIŠČE SV. GREGOR. Naslednja številka Rešeta izide 29, JANUARJA. Gradivo oddajte do 16. JANUARJA. ISKRENA HVALA 21. novembra nas je sredi noči, med spanjem, ob 3.45, na gospodarskem poslopju presenetil požar. Zahvaljujemo se vsem gasilcem, sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč pri sanaciji prizadetega poslopja. Toplo se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste pomagali pri postavitvi nove strehe in vsem gospodinjam, ki ste nesebično priskočile na pomoč, da smo vse, ki so pomagali, hitro postregli. Ob takem dogodku se še močneje zaveš, da so ljudje s tabo in ti stojijo ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Bogate so izkušnje, ki smo jih pridobilii in jih bomo silno cenili. Iskrena hvala vsem! Družina Stupica Nemška vas Spoštovani občanke in občani! Na pragu novega leta naj vam čas vladar nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi, kajti vsako leto enkrat mine, ostane le tisto, kar smo dobrega naredili ali lepega doživeli. Blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 2007 vam želi SDS - Občinski odbor Ribnica Blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2007 pa mnogo zdravja, delovne vneme, miru in veselja želi vsem OO N.Ši Ribnica Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želim vam v prazničnih dneh. Da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi novo vam leto. Naj lepa beseda med nami prebiva, naj radost, veselje se v dušah preliva. Da celo bi leto se rade družile in društvo bi naše še bolj okrepile... Spoštovane članice Društva podeželskih žena Ribnica! Vam, vašim družinam in ostalim krajanom želim mirne in blagoslovljene božične praznike ter zdravo in uspešno leto 20071 Predsednica DRŽ Ribnica: Marinka Vesel ZEšero BODEČA NEŽA Odgovarjam na pismo anonimne avtorice A.A. z naslovom Ribniška dolina, čista in urejena, objavljenem v novembrskem Rešetu, in navajam nekaj pojasnil. Avtorica grobo kritizira uporabo mojega prostora v Jurjeviči, ker ji ni všeč, da se ta med drugim uporablja tudi za kmetijsko dejavnost. Vsaka kmetija potrebuje funkcionalni prostor za odlaganje, parkiranje kmetijskih strojev in priključkov, avtomobilov in ostalega, in to na prostoru, kjer ni v napoto manevriranju in vožnjam in je v danih pogojih najbližje poslopjem in priročno za uporabo. Kadar pa nekdo kaj gradi, kot trenutno jaz, pa je funkcionalni prostor še bolj zaseden. Tako urejene 'deponije' imajo tudi vsi ostali kmetje, obrtniki, podjetniki, žage, podjetja, trgovine z gradbenim materialom in vsi drugi, ki kaj proizvajajo. Tisti, ki nič ne delajo oz. nimajo proizvodne dejavnosti, pa imajo lahko vedno vse čisto in prazno. Avtorica naj pogleda v ustrezno literaturo, kaj pomenita besedi deponija in kaj funkcionalni prostor. Lahko pa bi poslikala funkcionalne prostore podjetnikov pred poslopji v bivši tovarni Sukno, ali bale, deske, hlode, votle smrekove panje, barake, gnojišča, na pol podirajoče se stavbe...Ne vem, zakaj avtorica blati samo mene. Res je, da so prostori, ki so locirani ob cesti, bolj na očeh. Ali naj potem tisti, ki smo tam in trpimo breme vse večjega prometa, prenehamo s svojo dejavnostjo, da bodo potem te prostore lažje koristili drugi, katere bi mi morali po njenem mnenju izprazniti? Ko bomo vsi nehali proizvajati, takrat bo Ribniška dolina povsod čista in urejena, le zarasla se bo. Kmetje, ki pridno obdelujemo in čistimo svoje polje na bolj konvencionalen in ekstenziven način, brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, živimo z zemljo skoraj vsak dan in imamo celo leto dan zemlje, zato se avtorici res ni bati maščevanja narave zaradi mojih dejanj in dejanj meni podobnih kmetov. Če ne bi bilo toliko kmetov, bi bila že sedaj polja zaraščena z grmovjem do asfaltnih cest in dvorišč in bi bilo že zdavnaj konec naše lepe narave. Močno dvomim, da je A.A. delovna kmetica, verjetno je samo brezdelna ljubiteljica narave, ki za ohranitev le-te v svojem življenju ni ničesar naredila. Zakaj A.A. nima toliko poguma, da se sramuje razkriti svojo identiteto? Bodečo žico pa naj podari sama sebi in jo skrbno shrani zase. Franc Lovšin Plemeniti Cigani v Grčaricah V soboto, 25. novembra, so se krajani Grčaric in njihovi simpatizerji organizirali v vaške straže, da bi preprečili nastanitev družine Strojan v Gotenici. Obveševalci so namreč hitro raznesli vest, da si je vladna komisija ogledala nekaj možnih lokacij za nastanitev Strojanovih tudi na Kočevskem. Irma Grbec je tudi mene kot predsednika KS Dolenja vas obvestila o nameri vlade. Na kratko sem ji odgovoril: 'Pa kaj potem, saj ni to v naši kra- jevni skupnosti.' To pa ji ni bilo preveč všeč. Bila je sobota in v Dolenji vasi smo imeli koncert domačega pevskega zbora, na katerega sem bil povabljen, zato se nisem obremenjeval s problemom krajanov, kar pa ni bilo v skladu z njihovimi pričakovanji, in razkrile so se govorice, da predsednik KS podpira naselitev Romov v Gotenici. V naslednjih dneh je bilo še nekaj pritiskov, da naj aktiviram krajane, da bi šli protestirat. Ja, gospe in gospodje, nekako pred letom dni so solastniki podarili zemljišče v naši KS Romom iz Kočevja. Tekal sem od župana do poslanca, od solastnikov, direktorja kmetijske zadruge, sklical sem svet krajevne skupnosti, obvestil občinske svetnike iz naše KS, da bi skupaj rešili problem. Kje pa je bila takrat podpora? Vsi ste se nasmihali in odgovarjali, da se ne da nič narediti, razen da kaj ukrenejo lastniki. Sosedje in prebivalci Humca pa so kar naprej protestirali, da ne bodo dopustili naselitve Ciganov v svoji bližini. Samo malo podpore in nastale bi vaške straže. Načini reševanja problemov, kot jih poznamo sedaj in jih podpirajo celo politični veljaki, ne vodijo nikamor, razen do prepričanja, da se da s protesti in nasiljem vse doseči. Zato se ne čudimo, gospodična profesorica in občinska svetnica, da je v šolah toliko nasilja, saj svojim otrokom ponujamo krasne zglede in vzorce obnašanja. Zgrozim se, ko slišim iz ust mladih iz vaške straže, da rajši polijejo hišo z bencinom in jo zažgejo, kot pa da vanjo naselijo Rome. Po dogovoru s solastnico parcele, na katero naj bi se naselili kočevski Romi, je le-ta vložila tožbo, da bi spodbijala realizirano darilno pogodbo. Na sodišče sem bil vabljen kot priča. Na vprašanje sodnika, ali je bila parcela prodana ali podarjena, sem odgovoril, kot so stvari dejansko bile. Nato pa me je še vprašal, zakaj se potem zavzemam za razveljavitev pogodbe. Odgovoril sem, da zaradi pritiska krajanov, da ne bi prišli Cigani v Dolenjo vas. Po tej izjavi me je sodnik vpričo vseh prisotnih v dvorani ozmerjal s šovinistom in da smo slabši kot aparthajdovci. Da državljanom Republike Sbovenije, predvsem drugačnim, ne omogočamo bivanja in da jih, še posebej Ciganov, nočemo sprejeti kot sosede. Me pa zanima, če župana Ribnice in Kočevja morda vesta, koliko Romov poleg domačih biva v romskih naseljih, ki niso prijavljeni v občini bivanja, ampak prihajajo iz Grosuplja, Črnomlja ali od drugod, ugodnosti pa uživajo v ribniški in kočevski občini. Ko se pelješ mimo romskega naselja, vidiš ogromno starih in rabljenih avtomobilov. Ali so res ti avtomobili samo v lasti Romov? Ali ne gre tudi za odslužene avtomobile nas ostalih državljanov, ki smo vsi srečni, da vozilo odpeljejo z "dvorišča", čeprav zakon jasno določa, kako ravnati z rabljenimi avtomobili. Predlagam, naj država ob teh naseljih uredi objekte za razgradnjo odsluženih avtomobilov, Romom pa nudi strokovno pomoč pri razgradnji. Tako bodo tudi oni postali samoza-posljivi in bodo z delom prišli do denarja. Odpadni material pa bo odpeljan tja, kamor sodi. Predsednik KS Dolenja vas Janez Pogorelec '71 *51 «Ji arzoss oci ZAJEMIMO SREČO S "TAVELKO" ŽLICO Vsako novo leto se zamislimo nad starim letom in si zaželimo veliko sreče. Pred nami so novi cilji, razmišljamo o spremembah, a največkrat nas tok življenja, v katerem smo, potegne naprej, saj je po stari poti najlažje in najvarneje potovati. Vse več ljudi se zaveda, da je ta sreča odvisna od vsakega posameznika, premalo pa smo odprti navzven. Ta sreča ima še mnogo drugih dejavnikov, ki nas podpirajo ali omogočajo hitrejšo, širšo pot. Ena teh je nesporno dejstvo, da svet postaja manjši, kar nas prisiljuje v večjo odprtost in širino, čeprav smo majhen narod; ki pa je skozi zgodovino dokazal uresničevanje svojih velikih sanj. Še vedno se ograjujemo v svoje vrtove in se prebudimo, ko so le-ti ogroženi. Sprejemanje različnosti nas združuje ob velikih katastrofah ali kadar slutimo možnost za uresničitev svojih interesov in materialnih koristi. Tedaj se znamo vživeti v druge običaje in verske navade, zdijo se nam sprejemljiv in zanimiv segment kulture nekega dela sveta. Nas žal tudi kruto razdružuje, kot da nismo vsi eno človeštvo, prebivalci enega planeta, od katerega smo odvisni, kadar bi morali drugega in drugačnega samo razumeti, kadar bi morali priznati svoje napake. Mi, ki živimo v Sloveniji, Evropi, niti ne vemo, kako lepo nam je, ker nas obdajajo zeleni gozdovi, obdelovalna zemlja, morja, potoki in reke, še mnogo je izvirov in zdrave pitne vode. Niti ne zavedamo se, da nam je narava tlakovala široko pot, medtem ko so na nekem drugem kontinentu omejeni z vodo ali se celo bojujejo zaradi nje (Afrika), saj mora posameznik zadostiti z enim litrom dostavljene vode kar nekaj dni vse potrebe, kot so kuhanje, pranje, umivanje...(Afrika, Indija). Zato dejansko premalo živimo z naravo, premalo se zavedamo njene moči in naše odvisnosti od nje, radi bi si jo podredili z različnimi tehnologijami; namesto da bi se ji prilagajali, jo objektiviziramo, s tem pa tudi sebe. Ni dovolj, tako kot misli večina, samo sprehod v naravo. Potreben je simbiotski odnos, kakor je to v vseh dobrih in zdravih odnosih, tu pa še toliko bolj, saj smo ljudje del narave. To je tudi pogoj za ohranitev človeštva kakor tudi opazovanje in učenje iz njenih zakonitosti in upoštevanje le-teh. Potrebno je delo z zemljo in na zemlji, na ekološki način, čemur v prid dokazujejo mnoga znanstvena dognanja o kvaliteti ekološko pridelane hrane. PLAVAM ZA MIR, PRIJATELJSTVO IN ČISTE VODE Na pogovoru z Martinom Strelom Po končani matematiki smo se vsi veseli, da nam odpade naslednja ura, odpravili v center Ideal. Tam nas je kot začetek projekta DOBER DAN NA POHODU počastil s svojim obiskom Martin Strel. Že ob prihodu je pohvalil dvorano. Rekel je, da je zelo lepa, urejena ter da mu jev čast biti v taki dvorani. V osnovni šoli ni bil med najbolj vestnimi učenci. Podobno je bilo tudi pozneje v srednji šoli, saj njegove ocene in uspeh niso bili ravno najboljši. V nasprotju s tistimi časi je zdaj učitelj kitare, maratonski plavalec z mnogimi uspehi, tekoče govori osem jezikov, med drugimi tudi kitajščino. Potem je govoril o svojih dosežkih, o opicah, ki kradejo denarnice, o najrazličnejših krajih in rekah, o Kitajcih, ki jedo kače itd. Pokazal nam je tudi slike in filme s potovanj. Njegov moto se glasi: "PLAVAM ZA MIR, PRIJATELJSTVO IN CISTE VODE." Izkazal se je tudi kot zelo radodaren človek. Za vsak pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje je podelil knjigo. Za lažja vprašanja pa je podaril plastenke in posterje. Tako je bilo nekaj učencev in učiteljica bogatejših za lepo darilo. Kot vse lepo pa se je tudi to srečanje po dobri uri končalo. Gospoda Strela smo nagradili z bučnim aplavzom, nato pa smo počasi odšli iz dvorane. Od tistega dne imamo na šoli skoraj na vsakih vratih po dva plakata. Na enem piše: "DOBRO JUTRO, DOBER DAN", na drugem pa: "NASVIDENJE". S tem projektom želimo, da bi se na šoli, v trgovini, na ulici, doma in drugod več pozdravljali. Naj se lep dan začne in konča z lepim pozdravom! SILVESTROVANJE Občina Ribnica vabi, da skupaj preživimo zadnje minute leta 2006 in nazdravimo novemu letu na parkirnem prostoru pred Miklovo hišo, kjer bomo ob zvokih ansambla Ribniški pušeljc, ognjemetu in šampanjcu prisluhnili voščilu župana občine Ribnica Jožetu Levstku in si zaželeli sreče in zdravja v letu, kije pred nami. Vabljeni v nedeljo, 31. 12. ob 22h na silvestrovanje na prostem! In še mnenje učenk: Karin Češarek: Zelo mi je bilo všeč, ko je kazal slike s Kitajske in tudi povedal je veliko o njih. Ni mi pa bilo všeč, ko je rekel, da na Kitajskem jedo kače, polže, pse, podgane... Ko je podelil knjigi, se je izkazal za zelo radodarnega človeka. Na Kitajskem so zelo delavni in prizadevni študentje, predvsem pa zelo pametni, saj z lahkoto pridejo na univerze po svetu. Tam je šolski red zelo strog. Nataša Kos: Kar je pripovedoval Martin Strel, je bilo zelo zanimivo. Povedal je veliko stvari, o katerih mi nismo vedeli veliko. Gledali smo tudi posnetke. Videli smo reke, v katerih je plaval tudi sam. Plaval je tudi 50 dni. Presenetilo me je to, koliko jezikov zna. Uči se jih sam doma in to redno vsak dan. Všeč mi je, kako preprost človek je. Anamarija Šmalc in Jana Petem, 9.b Šolsko novinarstvo OŠ dr. Franceta Prešerna RED JE VEDNO PAS PRIPET Vrtec Ribnica je v sodelovanju z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 30. novembra v avli centra Ideal pripravil prireditev RED JE VEDNO PAS PRIPET. Vzporedno z ustvarjalnimi delavnicami je skupina demonstratorjev tudi s praktičnim prikazom seznanjala vse prisotne s pomenom pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo. Otroke je pozdravil in animiral velik, zelo prijazen pasavec. Povprašal jih je, ali uporabljajo otroški sedež ter jih po demonstriranju pravilne uporabe nagradil s figurico pasavčka. Leta jih bo opozarjal in spodbujal, da bodo v avtomobilu vedno varno pripeti. S sloganom prireditve Red je vedno pas pripet želimo poudariti, da je uporaba otroških sedežev in varnostnih pasov red, ki se ga vedno dosledno spoštuje. Zaščita otroka v avtu pa je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti. Julka Lesar iešsiv) ^3 MIKLAVŽEVANJE V HROVAČI je tradicionalno in nepogrešljivo. ZAJEMIMO SREČO S "TAVELKO" ŽLICO Delo na zemlji je tudi naraven način zdravljenja, pri katerem nezavedno poteka odvajanje negativne energije, stresa ter polnjenje z zdravilno energijo in notranje harmoniziranje, pa seveda pridobivanje kondicije. Če želimo ohraniti to naravo in našo Zemljo v takšnem stanju, da nam bosta v podporo in varnost, se združimo v miselnosti, dvignimo svojo raven zavesti, pa bomo dosegli cilj, tako kot ga znajo goske, kadar letijo. Vlasta Nusdorfer, višja državna tožilka na Vrhovnem tožilstvu RS, ki poleg tega opravlja še mnoge druge funkcije, je v tej zgodbi podala tudi družbeno razsežnost človeškega bitja. Osebna uspešnost je lahko mnogo večja, če se zna vključiti v družbo in sprejemati ne samo sorodnost in sebi sorodne duše na kateremkoli nivoju, temveč tudi različnost; ta postane izziv, motivacija in priložnost za obe strani. "Ko boste gledali gosi, kako letijo, se boste morali vprašati, ali je kakšna znanost že odkrila, zakaj letijo tako. Vsaka ptica ustvarja z mahanjem kril vzgon za tisto, ki leti tik za njo. Z letenjem v obliki črke *V* zmore jata leteti vsaj za 71 odstotkov dlje, kot bi lahko posamezna ptica, če bi letela sama. -Ljudje, ki imajo isto usmeritev in občutek skupnosti, lahko pridejo do svojega cilja hitreje in lažje, ker potujejo s pomočjo potisne sile drugega. Kadar kakšna gos zavije iz razvrstitve, takoj začuti zračni upor in odpor do samostojnega letenja ter se hitro vrne v jato, da izkoristi vzgonsko silo ptice pred seboj. -Če bi imeli ljudje vsaj toliko pameti kot gosi, bi ostali skupaj z ljudmi, ki gredo v isto smer. Ko se vodilna gos utrudi, zavije nazaj in vodstvo prevzame druga. -Pri zahtevnih delih se je pametno menjavati. To velja tako za ljudi kot za gosi, ki letijo na jug. Gosi od zadaj gagajo, da spodbujajo sprednje, da ohranjajo hitrost. -Kakšna sporočila pa dajemo mi, kadar trobimo komu od zadaj? Končno - in to je zlasti pomembno - kadar kakšna gos zboli ali jo zadene šibra in pade iz razvrstitve, poletita za njo še drugi dve gosi in pristaneta z njo, da ji zagotovita pomoč in zaščito. Z onemoglo gosjo ostaneta, dokler ni spet sposobna leteti ali dokler ne pogine. Šele potem se odpravita sami ali pa s kakšno drugo jato, da dohitita preostale. -Če bi imeli gosjo pamet, bi prav tako ostali drug ob drugem." Zato si želim, da postanemo, čeprav smo Slovenci majhni, veliki v duhu. Planet Zemlja, zemlja, voda, narava naj bodo naše svetinje, tako kot so vse drobne malenkosti, ki sestavljajo mozaik našega življenja in sreče. Upoštevajmo gosjo pamet, svoje srce, zdrav razum pa ribniški humor, izvirnost in pridnost. Postali bomo zaščitniki Zemlje, s tem pa v prvi vrsti človeštva in sebe. Tako zagotovo ne bomo zgrešili v letu 2oo7. Želim Vam, da zajamete srečo s ‘tavelko’ žlico. ' f/ ■ / VETD Hrovača je množici na ogled pripeljalo Miklavža, angelčke in parkeljne, ki so nas opominjali na to, da je dobrota lahko poplačana z darilcem, za nagajivo ravnanje pa je treba dati glavo na tnalo. Miklavževanje v Joras centru Sveti Miklavž je za svojim godom, 6. decembrom, še nekaj dni ostal v naši Dolini in 8. decembra zvečer po treh letih obiskal Joras center v Ribnici. Pohvaliti velja podjetje, ki tudi tako poskrbi za svoje stranke. Svojim kupcem so poslali vabila in odzvalo se je kar preko 135 otrok, ki so skupaj s starši napolnili salon, kjer je tokrat Miklavž s spremstvom zamenjal avtomobilske znamke Seat, Škoda in Peugeot. V kratkem kulturnem programu so sodelovale tudi mlajše mažorete Društva mažoret in plesalcev Ribnica, ki bo prihodnje leto v Ribnici organiziralo evropsko prvenstvo, učenci podružnične OŠ iz Sušja in ansambel Roka Žlindre, zmagovalcem v svoji kategoriji, v naši akciji Ribniški pušeljc. Na prireditvi smo opazili tudi nekaj znanih obrazov iz naše doline, vključno z županom Jožetom m ■j: | v Levstkom. Na koncu je Miklavž, ki se je potrudil razdeliti lepa darila vsem otrokom, dejal: "Nasvidenje prihodnje leto!" Marko Modrej .Rešeto ES .OJLtSOl/td x 'S 10 let RIBNIŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Iz malega raste veliko in iz skromnih začetkov z velikimi idejami se porodijo zanimivi in perspektivni projekti. To lahko rečemo v uvodu ob desetletnici Ribniškega študentskega kluba, kije praznoval 2. decembra v svojih prostorih na Knafljevem trgu. Zbralo seje veliko sedanjih študentov, pa tudi bivših predsednikov. V uvodu jih je pozdravil novoizvoljeni predsednik Andrej Lampe, pa tudi zdaj že bivša predsednica Maruša Prelesnik, največ pa je o desetih letih, predvsem o začetkih, spregovoril prvi predsednik RŠK Miha Klun: "RŠK bo praznoval kmalu, v januarju 2007, svojih enajst let. Ideja za ustanovitev RŠK pa sega približno v čase, ko sem se kot novopečeni stanovalec študentskega naselja v Rožni dolini "spoznal" z žuri, ki so jih prirejali študentski klubi. Gre seveda za znamenito Bujto repo pa Mortadelijado in seveda Cvičkarijo kot najbolj ustaljene prireditve, ki so v "starih dobrih časih" potekali v samem naselju - v študentski menzi seveda. Postopoma sem se spoznaval z idejo, kijo nosijo ti klubi in začel navduševati študente iz naše - ribniške občine, da bi tudi sami poskusili kaj podobnega. Oblikovala se je neke vrste iniciativna skupina za ustanovitev in katero so poleg mene od samega začetka sestavljali še Jani Dejak, Damir Suljevič in Albin Ponikvar. Po začetnih poizvedovanjih po postopkih za ustanovitev društva, "muštra" statuta društva, kako sploh začeti delati, iskanju somišljenikov in podobnih rečeh, se nas je 20. 1. 1996 zbralo 15 študentov naše občine (takrat še skupna občina s Sodražico, vendar pa kljub osebnim vabilom na ustanovitvi ni bilo študentov iz tega dela) v gostišču Pupaj v Lepovčah, kjer smo tudi formalno dobili Ribniški študentski klub (RŠK). V veliki meri nam je bila v pomoč tudi Darja Hafner, ki nam je pomagaai odpirati vrata pri pridobivanju finančnih sredstev ŠOU, od katerih je poleg seveda neizmernega entuziazma odvisna usoda slehernega društva. Prva prireditev, ki smo jo organizirali, spoznavni ples študentov občine v restavraciji Krona v centru Ideal, 16. 3. 1996, je bila za organizatorje prava nočna mora. Ko gledam nazaj, si namreč ne znam več predstavljati, kako smo sploh uspeli. V tistem času klub ni imel prebite pare, kaj šele svojega žiro računa. Hodili smo na slepo srečo od enega podjetnika do drugega, od ene trgovine do druge in upali, da nam bo kdo verjel na lepe oči in nam dal tistih nekaj "jurjev" na roke. Nismo imeli pojma, kako bomo pokrili stroške, pa smo se kljub temu dogovorili, da nam bo glasbo vrtel Aleš Škaper in naročili smo narezke za 70 ljudi. Nismo imeli pojma, koliko ljudi bo prišlo, pa smo vseeno upali, da bomo s vstopnino stroške pokrili. Uf, še zdaj mi je vroče, ko se spomnim,"\e pripovedoval Miha Klun in z zanimanjem smo prisluhnili tako ustanovni kot zdajšnji člani: "Prireditev je uspela, klub je bil bogatejši za približno 50 članov. V sodelovanju z Miklovo hišo, ki nam je v samem začetku močno stala ob strani, smo nato priredili predavanje o Avstraliji, naši člani so postali tudi člani društva Prijateljev Miklove hiše. V Sodražici smo pripravili piknik ob zaključku študijskega leta in se začeli pripravljati na nov projekt - Festival mladih na dan Ribniškega sejma suhe robe in lončarstva. Festival mladih smo zastavili izredno široko, glede na finančne zmožnosti celo preširoko. Takrat pa se hvala bogu nismo pretirano obremenjevali s tem. Ko sva z Zdenko Mihelič modrovala o sobotnem delu prireditve, sva eden čez drugega dobivala asociacije in zanimivo - vse sva akceptirala in celo uresničila. Pika na 'i' pa je bila postavljena seveda z navezavo stikov s skupino Surazo iz Bolivije, ki je v ribniški grad prinesla neverjetno svežino in vsesplošno odobravanje.Prireditev je na zunaj uspela, organizatorjem nam je poleg odobravanja, jasno, prinesla veliko finančno izgubo. Jezni smo bili na cel svet, najbolj na slabo vreme, ki nam je uničilo nedeljski del prireditve. Mogoče kdo poreče, da se ne hvalim ravno z lepim, ko navajam te (rdeče) številke, vendar pa vseskozi želim poudarjati izredno voljo, energijo, polnost elana in mladostne (naivne) zagnanosti, ki se ni ozirala na probleme, kot je denar ipd. Te stvari smo nadoknadili s svojim pristopom in odgovornostjo, da moramo ohraniti to, kar smo ustvarili, in vse skupaj izboljševati. Želeli smo, da bi klub postal last vseh, želeli smo si, da bi bil vseskozi aktiven, da bi se pisalo in govorilo o njem; včasih imam občutek, da smo želeli naš klub postaviti v središče vesolja in s tem pristopom smo prebrodili marsikatero (denarno) težavo. Veliko smo si zadali, veliko želja imeli in jih tudi veliko, zares veliko uresničili, nekatere bolj, nekatere malo manj uspešno. Na svoji koži smo občutili tisto, kar so nam pred tem ljudje z izkušnjami vseskozi polagali na srce: 'Ni toliko važen denar, kot je važna močna volja in odločenost, da se nekaj naredi. Ko nismo imeli denarja, smo mogoče naredili največ.' Če smem, bom to misel položil na srce tudi vam, sedanji generaciji, ki vodite klub." V obdobju od januarja 1996 do sedaj so klub vodili predsedniki: Miha Klun, Andrej Kovačič, Nataša Tanko, Klemen Ivanec, Primož Košir, Maruša Prelesnik in Andrej Lampe. Za uspešno delo jim je čestital tudi novi ribniški župan Jože Levstek, vsi skupaj pa so zarezali v slastno torto. Ob kozarčku šampanjca, ki ni smel manjkati, so nekdanji člani obujali spomine ter prisluhnili tudi Novi predsednik Andrej Umpe in zdaj že bivša predsednica Maruša Prelesnik nadebudnim novim idejam in zagnanosti sedanjih študentov najrazličnejših študijskih smeri. Novi predsednik Andrej Lampe je dejal, da je zdaj potrebno narediti oceno dosedanjega dela na projektih in uspešnost le-teh. "Več poudarka bo na subvencijah. To pomeni povečanje števila subvencij in mogoče tudi sredstev za subvencije (odvisno od načrtovanih prihodkov). Naše delo bo povezovanje z drugimi društvi s podobno dejavnostjo v širši dolini (www.must.si). Seveda bomo tudi spod bujali ustvarjalno delo in raziskovanja v Ribniški dolini, in sicer s pomočjo razpisov za izdelavo diplomskih in raziskovalnih nalog, ki se nanašajo na stanje v Ribnici in okolici." Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ » Rt S Rt iit. :v ■».v. 1 /prejšnji številki smo pisali o \ /prireditvi ob visokem V rokometnem jubileju, tokrat pa objavljamo še pogovor s predsednikom ribniškega rokometnega društva, ki morda odkriva še kako vrstico več, za katero na sami prireditvi ni bilo časa, jo je pa zabeležila zgodovina. Kaj za vas pomeni zlati jubilej, 50 let rokometa v Ribnici? Za Ribnico in za slovenski rokomet je to zelo spoštljiv jubilej, za ljudi, ki trenutno delamo v društvu, pa pomeni 50-letnica tudi veliko obvezo obeležiti dogodek na ustrezni ravni. Tako smo se že v poletnem času odločili, da pripravimo tri sklope prireditev, in sicer: prvič - močnejši rokometni turnir. Odigral se je v mesecu avgustu z udeležbo ekip Gorenja iz Velenja, Agram Medveščaka iz Zagreba in Riko hiš iz Ribnice, drugič-slavnostno prireditev v mesecu oktobru s podelitvijo priznanj ter obilo glasbe in humorja in tretjič - izdajo publikacije, katere izid pričakujemo po novem letu. Sicer pa moram odkrito povedati, da je 50-letnica za nas prišla ob nepravem času, ker v društvu ta trenutek še vedno nismo številčno in organizacijsko tako močni, da bi celotno zadevo izpeljali enostavno. Društvo je bilo sicer v minulih dveh letih uspešno finančno sanirano, vendar je ostalo še veliko drugih pomanjkljivosti, ki jih bomo v bližnji prihodnosti odpravili. Smo pa žal že pri organizaciji slavnostne prireditve naleteli na težave, ki so nam zelo otežile delo in ne nazadnje povzročile tudi zamik izdaje publikacije, prvotno predvidene v decembru. Zakaj, kje ste naleteli na težave? Povedati moram, da je bil v Ribnici nazadnje izdan verodostojen dokument o zgodovini rokometa leta 1986, ko smo praznovali SOtetnico. Arhivi od tedaj pa vse do leta 2000 so zelo skromni oziroma jih praktično ni. Za nameček leta 1996 ob 4CHetnici ni bila izdana nikakršna publikacija, ki bi nadgradila prej omenjeno. Tako smo postavljeni pred dejstvo, da moramo pridobiti podatke za zadnjih dvajset let, kar pomeni zelo zahtevno in dolgotrajno delo. Kje so vzroki za to in kdo je odgovoren za takšno stanje, naj povedo tisti, ki so v teh letih vodili društvo. Zavedali pa smo se tudi, da nas po končani prireditvi čaka nemalo kritik tistih, ki ne bodo ustrezno omenjeni, pa se morda imajo za najbolj zaslužne za razvoj rokometa v Ribnici. Na prireditvi, ki je bila tudi zelo pohvaljena, ste podelili tudi priznanja. Kakšne kriterije ste določili zanje? Ker se zavedamo, da je v teh 50-ih letih 'šlo skozi rokomet' v Ribnici ogromno število ljudi (funkcionarji, igralci, trenerji in drugi) in je dogodek imel svoj časovni okvir, je hitro postalo jasno, da si enostavno ne moremo privoščiti recimo 100 in več priznanj. Zato smo se odločili, da podelimo priznanja samo tistim posameznikom, ki so bili tvorci prelomnih dogodkov v razvoju in prepoznavnosti ribniškega rokometa oziroma so dosegli izjemne športne rezultate, ne pa toliko dolgoletno delo ali igranje v društvu, moralne vrednote in podobno. Tako smo določili štiri skupine nagrajencev, in sicer: funkcionarje, pokrovitelje, trenerje in igralce. Med funkcionarji smo posebej izpostavili: Maksa Drobniča (oče ribniškega rokometa), Štefana Lovšina (prvi uradni predsednik, ki je organizirano vodil klub), Cirila Grilja (eden najzaslužnejših za izgradnjo prve dvorane in s tem vrhunskih pogojev MARKO OBRSTAR predsednik Rokometnega društva Ribnica za razvoj rokometa) in Viktorja Pogorelca, ki je do danes edini Ribničan, ki je vodil Rokometno zvezo Slovenije. Med pokrovitelji so se zahvalili trem najzvestejšim. To so Inles Ribnica, prvi uradni pokrovitelj rokometa od sredine 60-ih let pa vse do danes; Riko, kije poleg Inlesa drugi najzvestejši pokrovitelj rokometa, ter seveda Občina Ribnica, ki vrsto let nudi brezplačno uporabo dvorane številnim ekipam ter ne nazadnje tudi sofinancira rokometno šolo. Poudariti je potrebno, da je v imenu podjetja Inles Ribnica priznanje prevzel predsednik uprave mag. Andrej Mate, ki je prejel tudi posebno pohvalo za svoje dolgoletno delovanje v društvu kot odličen igralec, večkratni predsednik in krajše obdobje tudi kot trener. Tudi med trenerji je bilo verjetno težko izbrati? Niti ne, čeprav jih je v 50-letni zgodovini delovalo v Ribnici veliko število. Tako smo na osnovi razpoložljivih podatkov izbrali tiste, ki so dosegli izjemne uspehe tako doma kot tudi širše: Cveto Pavčič - prvi trener v Ribnici, ki je pričel s strokovnim in sistematskim delom. Nikola Radič - trener z velikim številom osvojenih državnih naslovov v mlajših kategorijah in trener, ki je uspešno vodil zlato generacijo članske ekipe konec 70-ih let. Jože Šilc-velikan ribniškega rokometa in zelo cenjen trener tudi v slovenskem merilu. Bil je trener zlate generacije članske ekipe v začetku 80-ih let. Z ekipo Slovan je postal viceprvak Evrope. Zdenko Mikulin - podobno kot Nikola Radič je trener z največ osvojenimi naslovi državnih prvakov mlajših kategorij. Še danes je priznan trener tako v slovenskem moškem kot ženskem rokometu. Janez Ilc - ponaša se z dvema naslovoma mladinskih pn/akov Slovenije, trener, ki je v zadnjih 15-ih letih vodil največ sezon ribniško člansko ekipo v prvi ligi. S kadetsko reprezentanco Slovenije je osvojil 4. mesto v Evropi in je trenutno trener slovenske mladinske reprezentance. Stojan Geize - s kadetsko ekipo je dvakrat osvojil naslov slovenskih prvakov, enkrat tretje mesto v Evropi in se s kadetsko ekipo povzpel na vrh Evrope (prvo mesto). Med igralci smo se odločili zgolj za dva, ki sta ponesla ime Ribnice v svet. To sta: Tomaž Tomšič - še vedno slovenski rekorder po številu nastopov v državni reprezentanci, udeleženec številnih evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Je nosilec srebrne medalje z EP v Ljubljani. Beno Lapajne - udeleženec številnih evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Je nosilec slovenske zastave na Olimpijskih igrah v Atenah in nosilec srebrne medalje z EP v Ljubljani. Vratar, ki resno ogroža rekord Tomaža Tomšiča po številu nastopov v slovenski reprezentanci. Še enkrat naj poudarim, da smo na prireditvi posebej omenili zgolj najpomembnejše mejnike in dosežke ribniškega rokometa. Zato bi rad izkoristil priložnost, da se še enkrat iskreno opravičim vsem tistim, ki smo jih morda pozabili, in ponovno poudarjam, da bo za to priložnost publikacija, ki bo tretje in zadnje dejanje obeležitve 50-letnice rokometa. Kakšna je vizija rokometa v Ribnici? Danes se v društvu kljub jubilejnemu dogodku oziramo v prihodnost in nas uspehi v preteklosti in ne nazadnje tudi številne zamere ne obremenjujejo. Društvo želimo organizirati na evropsko primerljivi ravni, kar pomeni, v prvi vrsti razširiti upravo in s tem posredno poskrbeti za kvalitetno delo. Tu se stvari premikajo v pravo smer, saj imamo kar nekaj novih ljudi, ki so pripravljeni resno poprijeti za delo. Prav tako želimo prvo ekipo v naslednjih sezonah obdržati v zlati sredini prve lige in se kakšno sezono poskusiti uvrstiti tudi v evropska tekmovanja. V rokometni šoli želimo definirati, kaj ribniška rokometna šola sploh je. Resno se sprašujemo, ali je to lahko še vedno stara 'jugoslovanska' šola ali pa želimo nekaj več, morda nekaj hitrejšega po skandinavskem vzoru. N ADAUEVANJE NA STRANI 32 Rešeto 31 s !»<>«LTi>J i rsi aci Nadauevanje S strani 31 Za dosego tega cilja bo gotovo potrebna pomladitev trenerjev. In kot četrto želimo obdržati korekten odnos s številnimi sponzorji, publiki želimo omogočiti številne kvalitetne tekme v domači dvorani, kar je tudi naše najpomembnejše poslanstvo, saj se rokomet ne igra za predsednika in upravo, temveč za številne in zveste ljubitelje rokometa v Ribnici. Tekst in foto ZDENKA MlHEUČ IN MEMORIAM Marjanu v slovo... (1933 - 2006) Ko nas je presenetila vest, da te ni več, kar nismo mogli verjeti. To ni mogoče. Saj si obljubil, da gremo drugo leto spet v hribe... Spominjam se dogodka, ko smo pred leti stali na robu Kolpske doline in občudovali širni razgled. Takrat si zamišljeno rekel: " Poglej, kako je povsod lepo, pa bo treba oditi prej, preden bomo vse te lepote videli." Vsi, ki smo te poznali, živeli, delali ali hodili s teboj, vemo, da si bil zmeraj dosleden, natančen in temeljit. Ko si si zastavil cilj in začrtal pot do njega, ni bilo sile, ki bi te zaustavila ali preusmerila. V življenju ti ni bilo nič podarjeno. Že v otroštvu si spoznal revščino, lakoto, vojno, kar te je tudi oblikovalo za nadaljnje življenje. Nisi se vdal v usodo, ampak si jo sam spreminjal. Spoznal si, da delo, samo trdo delo lahko spremeni življenje. Bil si človek s 1000 poklici. V vsako delo si se poglobil, ga preštudiral in tudi obvladal. Ko si odšel v zaslužen pokoj, je v tvojem življenju nastal prosti čas, ki ga prej skoraj nisi poznal. Zapolnil si ga z gorami. Spoznal in obiskal si skoraj vse naše vrhove in mnogo sosednjih. Trikrat si prehodil Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana, Aljaževo pot od Doma do Doma, Ribniško planinsko pot in še mnogo drugih. Skupaj z ženo sta bila dolga leta stalna udeleženca vseh naših pohodov. Ko sta letos kar naenkrat manjkala, smo kar stežka krenili, ker skupina ni bila kompletna Dolga leta si bil član društvenega upravnega odbora, odbora za pohode, vodniškega odseka in gospodarskega odseka, kjer si bil tudi prvi načelnik. Pri vsaki stvari si bil zraven. Tvoje izkušnje in slikovite primerjave so imele svojo težo. Predvsem pa si bil zanesljiv. Kar si si zadal ali obljubil, si vedno izpolnil. Nikoli ni bilo treba preverjati ali popravljati. Vedno si opravil tako in takrat, kot smo se dogovorili. Čeprav po letih, izkušnjah in modrosti star, si bil po razmišljanju vedno mlad. Ravno takrat, ko je bilo v društvu najhuje, si obrnil voz in potegnil naprej. Kot si večkrat dejal: "Stari nismo važni. Mi bomo itak šli. Mladi bodo peljali naprej, njim je treba pomagati." Vedno si bil med prvimi, zagnan, nikoli utrujen, zato kar ne moremo verjeti, da bo tvoj zadnji dnevnik ostal nedokončan. Obljubljamo ti, da ne boš pozabljen. Vedno, ko nam bo lepo, ko nam bo hudo ali ko bomo v dilemi, se bomo vprašali, kaj bi pa naš Marjan rekel in spet bo obveljala tvoja. Pa naj ti bo lahka zemljica in Bog lonej, k' smo b'li pr'jatli. Planinski prijateui PD Ribnica TŠD Slemena v letu 2006 Bliža se konec leta in z njim čas za analize. Predstavil vam bom aktivnosti Turistično športnega društva Slemena v letu 2006. Po več letih smo obudili Turistično društvo Slemena in ga preimenovali v Turistično športno društvo Slemena. Včlanilo se je veliko novih članov. Na turističnem področju smo pripravljali družabne prireditve. Organizirali smo prvomajski ples z ansamblom Jurčki v dvorani pri Svetem Gregorju, 24. junija smo pripravili kresovanje, organizirali smo tudi več zabav za mladino in ogled svetovnega prvenstva v nogometu v prostorih gasilskega doma pri Svetem Gregorju. Na športnem področju smo se posvečali predvsem malemu nogometu. Nastopali smo v medobčinski ligi malega nogometa, kjer smo zasedli zadnje mesto. Prikazali pa smo dobre igre in nabirali izkušnje za prihodnost. Sodelovali smo tudi v ligi malega nogometa Velike Poljane, kjer smo zasedli 5. mesto. V poletnem času smo sodelovali v občinski ligi malega nogometa v Sodražici, kjer smo med trinajstimi ekipami zasedli 11. mesto. Sodelovali smo tudi na turnirju na Velikih Poljanah in zasedli 2. mesto. Udeležili smo se še turnirja v Žimaricah in turnirja v Velikih Laščah. Naša ekipa je tekmovala tudi na kmečkih igrah na Velikih Poljanah in zasedla 1. mesto. Skupaj s ŠD Velike Poljane smo se v mesecu juliju odpravili na dvodnevni pohod na Triglav. Za večino je bil to prvi vzpon in prav posebna izkušnja. V zimskem času se udeležujemo rekreacije v Športnem centru Ribnica. V letu 2006 smo bili zelo dejavni, kar pa brez pomoči sponzorjev ne bi bilo mogoče. Sponzorjem Tanko d.o.o., OO SDS Ribnica, Blesk 2 d.o.o., Pizzerija Vrba Majda Zalar s.p., 1$ ji ™ Mia v|li Zvonček d.o.o., Gostilna pri Pildarju, Urban Pelc, s.p. in Košček d.o.o. se najlepše zahvaljujemo za pomoč in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Vsem članom, sponzorjem in bralcem Rešeta želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Predsednik TŠD Slemena Igor Adamič MLMN občine Ribnica 2006 KMN Loški Potok tudi pokalni prvak Na dan reformacije 31. oktobra je bil v ŠC Ribnica odigran zaključni turnir MLMN 2006, ki je štel kot pokalno tekmovanje občine Ribnica. Turnirja, ki je potekal ves dan in ga je spremljalo veliko število gledalcev, so se udeležile vse ekipe MLMN 2006, razen Zamostca. Dopoldan je bilo odigrano tekmovanje po skupinah, kasneje, v zaključnih bojih, pa se je igralo na izločanje. V finalu je moštvo KMN Loški Potok s 4: 2 premagalo ŠD Ponikve. Tretje mesto je osvojila ekipa Deta & Vinija, četrto pa KMN Lončar. Po zaključku je sledila razglasitev najboljših ekip in posameznikov v obeh tekmovanjih MLMN 2006. Peter Kočevar, ŠD Lončar Prvaki MLMN 2006 in pokalni prvaki moštvo KMN Loški Potok skupaj z organizatorjem turnirja g. Petrom Kočevarjem. Pokale in priznanja so podeuli župan občine Ribnica g. Alojz Marn, poslanec DZ g. Jože Tanko in predsednik ŠD Lončar g. Tone Prus (foto: Tilen Kočevar). Memorial Toneta Božiča FINALISTI TUDI PLAVALCI IZ RIBNICE V dneh, ko smo nekateri pričakovali prihod Miklavža, so se plavalci ribniškega plavalnega kluba pripravljali na tradicionalno memorialno tekmo, ki vsako leto pred novim letom poteka v Mariboru in na kateri že po tradiciji nastopi zelo veliko število plavalcev iz sosednjih držav. Letos je na mitingu plavalo 550 plavalcev iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Memorial s takim delom in voljo, kot jo ima, ni treba bati, je zaključil trener, ki pa je omenil, da ne smemo pozabiti tudi tekmovalcev, ki obetajo: Ožbe Poje, Timi Zobec, Blaž Ficko, Zala Žagar, Matej Pafdar. Sobotne tekme se zaradi bolezni nista mogla udeležiti Lucija Kous in Martin Maležič, tako bi bilo finalnih uvrstitev še več. Tudi nedelja nam je obetala veliko. Že v prvi disciplini, na nekoliko daljši progi kot v soboto (starejši so plavali na razdaljah 100 m), je Jan Mate priplaval finale v hrbtnem slogu letnikov '94, sledila sta mu še starejša kolega Anže Pavlin in Jan Zajc, ki sta bila v obeh disciplinah, 100 m hrbtno in 100 m prosto dobra: Anže se je z drugim časom v hrbtnem plavanju in s petim časom v prostem slogu uvrstil v popoldanski finale, enako pa je uspelo tudi Janu s 6. časom prosto in 7. časom v hrbtnem slogu. V finalni seriji je bila pozornost usmerjena v Anžeta, saj je dopoldne z drugim časom predtekmovanja nakazal Maja, Veronika in Chad Toneta Božiča 2006 je letos potekal v dveh delih. V soboto so na pot proti Mariboru odšli naši najmlajši tekmovalci letnikov 1997 in mlajši. Discipline, ki so bile na sporedu v soboto, so nakazovale veliko verjetnost, da naši plavalci dobro odplavajo in posežejo po visokih uvrstitvah oziroma izboljšajo svoje dosedanje rezultate. Prvi, ki sta vsej konkurenci pokazali zobe in se dopoldan z odličnim plavanjem v disciplinah 50 m prosto in 50 m prsno uvrstili v popoldanski finalni del memoriala, sta bili naši trenutno najboljši plavalki v kategoriji mlajših deklic: Maja Guduraš in Veronika Oražem. Maja si je priplavala finalni nastop v obeh omenjenih disciplinah, Veronika pa v disciplini 50 m prosto. Naj omenim, daje z letošnjo sezono, na podlagi izvrstnih rezultatov v sezoni 2005/2006, Maja Guduraš postala, (po Anžetu Pavlinu in Janu Matetu), nova članica razširjene reprezentance Plavalne zveze Slovenije za sezono 2006/2007. V nadaljevanju sobotnega dopoldneva pa je naša pričakovanja izpolnil še Chad Andoljšek, ki je suvereno odplaval v disciplini 50 m prosto in se z odličnim časom uvrstil v popoldanski finale. Po krajšem opoldanskem odmoru so bili na vrsti finali tekmovanja. Ribniški dekleti sta dobro odplavali in na koncu smo se veselili uvrstitev Maje na 8. mesto v prostem in 7. mesto v prsnem slogu, Veronika pa je bila odlična 7. v prostem slogu. Chad je dopoldne plaval nekoliko zadržano, popoldne pa pokazal, iz kakšnega testa je. Med letniki '95, sam je letnik '97, se je boril kot lev, na obratu bil celo pred starejšo konkurenco, vfinišu pa je moral priznati premoč štirim starejšim kolegom, ki so ga prehiteli za pičlih nekaj stotink. Chad je na koncu osvojil odlično 5. mesto. Po besedah trenerja prof. Dareta Petkoviča je Chad med udeleženci memoriala pokazal največjo željo in borbenost. Zanj in njegove dobre rezultate se Anže na osvojenem tretjem mestu boj za najvišja mesta, kar je tudi uresničil. V finalnem nastopu na 100 m prosto je v bazen skočil skupaj z Janom Z., odplaval bolj za ogrevanje, za njemu pomembnejšo disciplino 100 m hrbtno. Tako je Jan Zajc na koncu v disciplini 100 m prosto osvojil 6., Anže pa 8. mesto. Sledila je disciplina hrbtne tehnike, kjer sta se Jan M. in Anže odlično odrezala in z dobrim plavanjem dosegla odlični uvrstitvi ter rezultat. Jan MATE je na koncu dosegel 6. mesto, Anže pa s 3. mestom in z bronasto medaljo. Tekmovanje je za nas dobro uspelo, pripravljenost plavalcev je dobra, s še močnejšimi treningi, ki bodo sledili do državnega prvenstva, pa bo ta še boljša. NA KONCU ŽELIM, VAM SPOŠTOVANI PLAVALCI, VAŠIM STARŠEM, TRENERJEM, VADITELJEM, SPONZORJEM, DONATORJEM, UPRAVI KLUBA, OSTALIM KLUBOM IN VSEM OSTALIM, KI SPREMLJATE NAŠ PLAVALNI KLUB, LEP BOŽIČ TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2007. Rihard PAVLIN, član IO PK Foto: B. ANDOUŠEK in D. PETKOVIČ USPEH VETERANOV SODRAŽICE NA ČEŠKEM Na Češkem, v mestu Olomouc, je konec novembra potekal mednarodni veteranski rokometni turnir, katerega se je udeležila tudi ekipa Veterani Sodražica. Na turnirju je bilo 6 ekip iz treh držav, Češke, Slovaške in Slovenije, poleg Sodražice pa je Slovenijo zastopal tudi Rudar iz Trbovelj. Veterani Sodražice so osvojili 2. mesto, potem ko so v odločilnem zadnjem srečanju izgubili proti domači ekipi. Rezultati Sodražice: Veterani Sodražica - Sparta Praha (CZ) 12 : 12 Veterani Sodražica - Banska Bistrica (SLK) 11 : 10 Veterani Sodražica - Rudar Trbovlje (SLO) 16:10 Veterani Sodražica - Olomouc (CZ) 8 : 10 Igralci in vodstvo, ki so zastopali Sodražico. Z MASTNIM TISKOM SO OZNAČENI IGRALCI. ČEPIJO Z desne: Jože Pangerc, Tomaž Batinič, Matic Stupica, Stane Mihelič, Peter Kočevar. Stojijo z desne: Tone Fajdiga, Vojko Cetin, Danilo Lipovšek, Franci Strnad, Robert Trunkelj, Dušan Andoljšek. Na sliki manjka: Franc Vesel. Končni vrstni red: 1. Olomouc (CZ) 7 točk 2. Veterani Sodražica (SLO) 5 3. Sparta Praha (CZ) 5 4. Rudar Trbovlje (SLO) 3 5. Banska Bistrica (SLK) 0 Foto in tekst: PETER KOČEVAR DRUŠTVO UP 11. JANUARJA VAS PONOVNO VABIMO: V RIBNICO: MED 16. in 17. uro na CSD Ribnica, Škrabčev trg, v obliki individualne pomoči zasvojenim ali/in njihovim svojcem. I >1 M M'JHTJL Hi I IVI JL** ««JI S STAROVBASTVO DO PRIHODNJEGA Humoreska (1. del) Piše: Dušan Matoh OB VES VABILA in • Planinsko društvo Ribnica obvešča, da je že narejen plan pohodov in izletov PD Ribnica za leto 2007. Plan je zanimiv in bogat, tako po zanimivih in različno zahtevnih pohodih, v sodelovanju s PD Kočevje se bomo podali že na tretji skupni pohod, s PD Velike Lašče pa prvič. V 2007 bo tudi jubilejno, že 10. srečanje s tržaškim društvom Prijatelji srede. Koledarček pohodov, zgibanko, lahko dobite ob torkih na srečanjih v društvenih prostorih na Škrabčevem trgu 5 v Ribnici (za bivšo policijsko postajo) in ob vikendih v naši Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori. • Vse planince in ljubitelje gora, ki se nam bodo pridužili na pohodih v letu 2007, obveščamo, da bodo vodje pohodov po novem pobirali prijave na torkovih srečanjih pred pohodom v društvenih prostorih, kjer bodo udeleženci vplačali tudi akontacijo za pohod oziroma prevoz. • Planinsko društvo Ribnica obvešča planince in vse ostale ljudi dobre volje, da se bomo na Silvestrovo, 31. 12. 2006, podali k Sv. Ani, kjer bomo skupaj pričakali novo leto 2007! Odhod bo ob 21. uri izpred veterinarske postaje pri Riku. Pri Sv. Ani bo ob 23.15 tudi sveta maša. Po njej ste vabljeni v kočo, kjer bomo skupaj nazdravili in šli novim ciljem naproti. • MLADINSKI ODSEK PD Ribnica vabi vse mlade - po letih in po srcu - v soboto, 20. januarja 2007, na tradicionalni Nočni pohod z baklami k Sv. Ani. Dobimo se pri veterinarski postaji (pri Riku) ob 17.30. DECEMBER 2006 Datum: NEDELJA, 31. 12. 2006 Kam: na SILVESTRSKI POHOD K SV. ANI Odhod: ob 21. uri izpred veterinarske postaje v Ribnici (pri Riku) Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 3 ure Vodja pohoda: Marjan Intihar JANUAR 2007 Datum: SOBOTA, 6. 1. 2007 Kam: na MATAJUR (1642 m) Izhodišče: vas Avsa Zahtevnost: LAHKA (zimska) pot Trajanje: 5 ur Prijave in akontacija: Sreda pred pohodom, to je 3. 1. ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Vodja pohoda: Stane Babič Datum: SOBOTA, 20. 1. 2007 Kam: na NOČNI POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI (MO PD Ribnica) lzodišče:Ribnica, tradicionalni pohod Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 3 ure Vodja pohoda: Martin Žuk Zdenka Mihelič Včasih je bilo res zelo zanimivo! Kot otrok sem tudi takrat že imel računalnik. Imel je veliko zmogljivost. Če si ga pustil pri miru, je imel neverjetno količino spomina. Hitrost je bila zavidanja vredna. Tipkovnice nisem potreboval, vse sem opravil samo z enim prstom. Ponavadi je bil to kazalec. Miško sem pustil glodati v domači izbi, kjer si je pod kredenco izdolbla svojo luknjico. Ekran pa je bil čist, v čisto naravnih barvah. Energije sem imel takrat zagotovo dovolj. Interneta nisem potreboval. Prisluhniti sem moral le starejšim, ki so se ob nedeljah po maši pomenkovali o dogodkih. Če sem imel dovolj dolga ušesa, sem lahko zvedel čisto vse: kje se kaj dobi, kdo je s kom in kdo je sam. Kje je kakšna rodila in kako ter kje je kdo izdihnil. Zvedel sem vse gospodarske novice in če ni šlo vse gladko, je kdo tudi zaklel, ali pa je priskočil na pomoč kakšen svetnik. Katastrof je bilo dosti manj. Tudi kriminala je bilo le toliko, da so zvečer samo zaklenili vhodna vrata, otroke, ki niso hoteli spat, pa zastrašili s kakšnim rokovnjačem. Drog nisem poznal. Kakšen starejši je že preveč pokukal v kozarček in spil preveliko količino žganja, domačega 'šnopsa', da je potem vozil barko do doma...Naslednji dan je bil ozdravljen in kot vedno pripravljen za delo. Tudi 'printer' ali tiskalnik je bil zanimiv. Črna tablica, obrobljena s hrastovim okvirjem in na kakšni pol metra dolgi vrvici privezan trd grafit. Tu si lahko pisal in risal po mili volji. Mobilnega telefona nisem poznal. Po resnici, tudi tistega čisto navadnega sem videl le na pošti ali železniški postaji, pa še tega si moral pognati z nekim ročajem, da je zazvonil. Otrokom to ni bilo dano v uporabo. Sporočila pa smo tudi pošiljali čisto drugače, še bolj enostavno in učinkovito. Prijateljici svoje simpatije sem zaupal nekaj stvari in brez skrbi. Ona je prenesla sporočilce hitro in 'zaupno', dodala tudi tisto, kar sem pozabil povedati in izpustila nepotrebne besede. Od instrumentov sem poznal, in si takrat kupil, ustno harmoniko. Po domače povedano - orglice. V knjigarni 'Linki' so stale petsto dinarjev. Te orglice sem seveda moral zaslužiti in zanje delati. Bilo je poletje in nastopile so šolske počitnice. V Ribnico je prišel inženir. Visok, možat moški v 'pumparcah' in 'gojzerjih', z nekim čudnim daljnogledom na stojalu. Tega je uporabljal samo on. Le tu in tam, ko ni bil nihče poleg, si lahko pokukal skozenj. Takrat sem hodil v drugi letnik nižje gimnazije, ali šesti razred, se mi zdi. S sošolcem Stanetom 'Češarkovim' sva takrat dobila ta posel. Zadolžena sva bila, da sva nosila neke belo-rdeče pobarvane palice kot kopja, in visoko, tanko desko, na kateri je bila narisana številčnica, ki je nisva razumela. Vseeno pa sva bila pred sošolci rahlo domišljava, ker sva dobila delo, ki je bilo plačano. In kar je bilo najvažnejše: izmerila naj bi traso za cesto, ki naj bi bila ribniška obvoznica. Začeli smo pri stari občini. Ob tej je bila takrat 'vaga' za vozove in tu smo se zaustavili najdlje. Najbrž tudi zato, da so Občinarji in župan videli, kaj delamo. Malo naprej pa je bil že problem. Tam je stala 'Bozbirtova hiša', pritlična hiša očeta in matere pokojnega Toneta Petka, zborovodje in nekdanjega učitelja na ribniški osnovni šoli. Ker smo malo v 'žlahti', mi je bilo žal, da bi bilo treba hišo porušiti in da bom tudi sam nekako soudeležen pri tem. Toda, kaj hočemo - morali smo naprej! Sedaj je šlo hitreje, saj je bilo vse prazno. Kitajske restavracije takrat še ni bilo. Tisti čas Kitajca še videl nikoli nisem. Na levi strani je bilo ribniško kopališče, v takrat še čisti in široki Bistrici, na desni pa je bil zaselek Gorenja vas. Po sredini, kjer smo merili, so bile ozke in dolge njive. Prišli smo tudi do Češarkove. Posejana je bila koruza, ki je zrasla višje, kot sva bila s Stanetom visoka. Bilo mi je žal, da sva lomila to koruzo, toda čudni inženir je vseskozi kukal za nama. Sočustvoval sem s Stanetom zaradi njive in koruze, a sem se potolažil, ko mi je dejal: "Za to njivo bomo dobili toliko denarja, da bomo lahko šli v Ameriko." To pa je nekaj veljalo! Meritev smo končali nekje na Bregu. Dobil sem zasluženi pet-stotak in si kupil ogrlice. Zanima me, koliko ljudi je še merilo ribniško obvoznico? Koliko čudnih inženirjev je drago prodalo svoje načrte? Koliko prostorskih planov je že padlo? Koliko projektov bo še potrebno? V prostorih bivšega Ideala je bila zadnja razgrnitev prava katastrofa, z neoznačenimi in izpuščenimi zemljišči in zato se je usul niz vprašanj. Avtorica plana ni znala odgovoriti. Spet projekt, ki nima druge vsebine in vrednosti, kot daje drago stal. In naj mi orglice spet zaigrajo... POPRAVEK V oktobrski številki Rešeta smo objavili fotografijo v podlistku z naslovom Pogled v babičino skrinjo. Podnapis pod fotografijo št. 2 bi se pravilno moral glasiti: "Jože Ančik, Emil Konrad Pakiž in Janez Arko (Logarjev), trije premožnejši tržani, boljše oblečeni v rajthoze...." Avtorica Alenka Pakiž naproša, da ji v primeru kakih napak, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkljivih dokumentov ali ustnega izročila, to sporočite na tel. št. 041/ 804 510. Prav tako naproša vse, ki imate morda še shranjene arhivske fotografije ali kake druge zabeležke, stopite v stik z njo. 3T ilBŠsro *T—\romocija dediščine je v smislu Muzejske trgovine j—^Ribnica celovita in zaokroža spekter različnih JL predmetov in informacij. Predmeti niso zgolj prodajni artikel, pač pa artikel z zgodbo. Ponudba se ves čas dopolnjuje in spreminja, prilagaja različnim letnim časom in priložnostim. Nekaj teh artiklov smo predstavili tukaj posebej za vas. LESENA ŽLICA Ročno narejena žlica iz javorjevega lesa je lepo poslovno darilo, prodaja SE V UNIKATNI EMBALAŽI Z CERTIFIKATOM. CERTIFIKATI, KI SMO JIH PRIPRAVILI V NAŠI MUZEJSKI TRGOVINI, SO POSEBNI, KER VKLJUČUJEJO STROKOVNE OSNOVE DOLOČENEGA IZDELKA TER AVTORSKO PRIPOVEDKO V ZVEZI S TEM IZDELKOM. NEKOČ V DAVNIH ČASIH JE SREDI PROSTRANIH GOZDOV V NEKI MAJHNI DEŽELI ŽIVEL MLAD FANT. IMEL JE POSEBEN DAR! ZNAL SE JE POGOVARJATI Z DREVESI. POLOŽIL JE DLAN NA DREVO, PRISLONIL UHO K NJEMU IN POSLUŠAL, KAJ MU IMA POVEDATI. DREVESA VEJO VEČ KOT UUDJE, ZATO JE FANT SPOZNAL VELIKO SKRIVNOSTI. ŠEL JE MED UUDI IN JIM ODKRIVAL, KAJ SO MU POVEDALA DREVESA. Ljudje so ga poslušali, vendar mu niso verjeli, kdo ga je naučil vseh MODROSTI. ŠEL JE V GOZD, POLOŽIL DLAN NA BELI JAVOR IN VPRAŠALI "KAJ NAJ STORIM, DA Ml BODO UUDJE VERJELI?" V JAVORJEV! KROŠNJI JE ZAŠUMELO IN TIHO JE ODGOVORILI "PODARIM Tl SVOJO VEJO. NAPRAVI IZ NJE TAKŠEN PREDMET, DA BODO UUDJE LAHKO Z NJIM ZAJELI HRANO, VIR ŽIVUENJA. TAKO BODO SPOZNALI, KAKO POMEMBNA JE VEZ MED ŽIVLJENJEM IN TISTIM, KAR GA OHRANJA IN VERJELI Tl BODO." ... (DEL TEKSTA ZA CERTIFIKATI ROČNO IZDELANA ŽLICA, Pesem dreves) PROMOCIJA RIBNICE IN NJENE DEDIŠČINE V MUZEJSKI TRGOVINI RIBNICA Muzejska trgovina Ribnica je odprla svoja vrata konec letošnjega aprila. Glavna skrb snovalcev projekta j e bila, da ima trgovina jasno vsebino, kajti le tako si lahko zagotovi prepoznavnost v slovenskem prostoru. Da bi se izognili temu, da bi naša trgovina postane nekaj v smislu "malo tega in malo onega", smo njen vsebinski koncept izdelali po natančnem premisleku. In tako je muzejska trgovina v Ribnici postala trgovina ribniške identitete. Živimo v času, ko je identiteta človeka, kraja, dežele zelo pomembna, kajti zavedanje, kdo si in od kod prihajaš, danes lahko pomaga, da najdeš svoj prostor v globalnem svetu. Vsi izdelki, kijih uvrščamo na naše police, si zaslužijo strokovno obravnavo in tehten premislek, kajti ohranjati kvaliteto, kije v ponos kraju in njegovim ljudem, je zelo zahtevno in odgovorno. Vsaka uvrstitev novega izdelka v prodajo je premišljena in sporoča svojo zgodbo, pomembno pa je, da vsi skupaj predstavljajo skupno - ribniško. Ne govorimo zgolj o trgovini suhe robe in lončarstva, čeprav ti predmeti zasedajo večino prostora, temveč o tem, da se tu lahko prodaja karkoli, kar Ribničane označuje in povezuje. In tuje promocija dediščine najbolj celovita. Idejo, v katero smo vtkali cel kup vedenj in znanj, podedovanih od prednikov, predstavljajo certifikati, ki določajo posebne izdelke, kartončki, kjer so opisi ali "navodila za uporabo", "škrnicelj za pribor", kjer smo strnili cel kup, napotkov, od recepta za "ribniško povanco" do navodil, kako zaščitiš lesen pribor pa še in še. MAJICE Za BLAGOVNO ZNAMKO, KI SPREMLJA CELOSTNO PODOBO TRGOVINE, SMO SE ODLOČILI POTENTNEM PREMISLEKU. Z ZNAKOM SMO ŽELELI USTVARITI POGOJEZATO, DA TRGOVINA LAHKO PRIPOVEDUJE RIBNIŠKO ZGODBO IN SE NE OPREDELI ZA ENO OBRT ALI NASLONI NA ENO MUZEJSKO RAZSTAVO, EN KRAJ ALI ENEGA ČLOVEKA. OB TAKŠNIH ISKANJIH SMO VEDNO ZNOVA NALETELI NA LIK, KI GA ZASLEDIMO V RIBNIŠKEM GRBU IN V BAJKI O NASTANKU RIBNICE - LIK RIBE. RIBA JE TOREJ TISTA, KI PRVA PRIPOVEDUJE RIBNIŠKO ZGODB IN ZDRUŽUJE VSE TISTO, KAR JE RIBNIŠKO. ZA REKLAMNE MAJICE (ŽENSKE, OTROŠKE, MOŠKE) Z ODTISOM BLAGOVNE ZNAMKE TRGOVINE SMO SE ODLOČILI, KER SO TAKŠNE MAJICE LAHKO KRASEN SPOMIN NA RIBNICO ALI PA DARILO, S KATERIM ŽELITE OBUDITI ALI SPODBUDITI TA SPOMIN. DOMAČINOM PA LAHKO POMENIJO SIMBOL PRIPADNOSTI in ponosa. Napis Ribnica, ki je izpisan ob znaku, pripoveduje dvoje: majhen spomin na kraj, kjer je nastal, ko pa pokrijemo črko N, je to simbol, IZ KATEREGA JE NASTALO IME KRAJA IN JE TUDI ZAŠČITNI ZNAK ZGODBE NAŠE MUZEJSKE TRGOVINE. IlSTI, KI JIH ŠE NIMATE, KAJ ČAKATE? Nadaljevanje na strani 36 Nadaljevanje s strani 35 ZOBOTREBCI Ročno izdelani zobotrebci so v elegantni embalaži. Ob nakupu zobotrebcev VSAKEMU PRIPADA TUDI KARTONČEK Z RAZLAGO POSTOPKOV IZDELAVE IN tradicije. Preprosti, leskovi, ročno narejeni zobotrebci-lepo darilo, ki RAZVESELI VSAKOGAR. LAHKO KOT SPOMINEK ALI UPORABNI IZDELEK. Izdelovalci zobotrebcev se imenujejo kunčarji. S to dejavnostjo so se UKVARJALI PREDVSEM PREBIVALCI VASI NA SEVERU RIBNIŠKE DOUNE (OKOUCA Velikih Lašč, Rob) in Dobrepoua. Zobotrebci se lahko izdelujejo iz različnih vrst lesa, a najbolj KAKOVOSTNI SO LESKOVI. PRI PRIPRAVI LESA ZANJE NI TEŽAV, SAJ JE LESA KMALU dovou. Palice (veje) nažagajo na kratke, do osem centimetrov dolge KONCE, KI JIH RAZCEPIJO NA DROBNE, TANKE DELE... (DEL TEKSTA ZOBOTREBČARSTVO) PROMOCIJA RIBNICE IN NJENE DEDIŠČINE V MUZEJSKI TRGOVINI RIBNICA Oglejte si izdelke na straneh 35 in 36! RIBNIŠKA MARJANCA Starodavno igračo, leseno ruleto, so pričeu izdelovati prav na Ribniškem. Nihče ne ve, od kod in zakaj je dobila ime "Marjanca", jo pa TO IME SPREMLJA ŽE OD NEKDAJ. Z NAKUPOM ZABAVNE DRUŽABNE IGRE PREJMETE TUDI NAVODILA ZA IGRANJE. Z NJO Sl LAHKO POPESTRIJO PROSTI ČAS TAKO OTROCI KOT ODRASLI. Ribniška lesna obrt je po svetu razširila zanimivo slovensko "ruleto", KI JE. BOG VE KAKO, DOBILA IME "MARJANCA". V PLOŠČATI, IZSTRUŽENI LESENI SKLEDICI JE TIK OB ROBU OKROGLEGA DNA IZVRTANIH OSEM VDOLBINIC, KI SO OZNAČENE S ŠTEVILKAMI OD ENA DO OSEM. V SKLEDICI JE DEVET KROGLIC ( ENA OD NJIH JE POBARVANA DRUGAČE). VSAKA KROGLICA JETAKŠNE VELIKOSTI, DA SE PRILEGA KATERIKOLI VDOLBINICI. K MARJANCI SPADA TUDI LESENA VRTAVKA, S KATERO IGRALEC RAZPRŠI KROGLICE PO SKLEDICI.... (DEL TEKSTA NAVODILA ZA IGRO "RIBNIŠKA MARJANCA") Pripravila: Marina Gradišnik, kustosinja Miklova hiša - muzej Foto: lesena žlica in majica - Alenka Pahulje, ribniška marjanca - Alenka Mihajlovič, zobotrebci - Marko Burger