Poštnina plačana v gotovini. Izhaja štirinajst dnevno. Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30•—Din za pol leta ..... 15'— „ posamezna številka . . 1’50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik dipl. teh. A Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto I. Ljubljana, cflne 16. decembra 1332. Štev. 19. Običajno se obrt-Razmerje obrtnika “'k družabno zapo- do akademskih po- P^riu^fekaj klicev. Šolskih razredov več od njega. Nepobitno dejstvo pa je, da sta prebila pri učenju oba stanova enak čas, če ni obrtnik celo več časa porabil za učenje, kakor v šoli študirajoči. Razlika je samo ta, da se obrtnik specializira v svoji stroki, med tem ko dobi v šoli se učeči v vsako stroko samo površen bežen pogled in to le teoretično. V šoli študirajoči ima izgled na priviligirane lažje stroke in položaje, med tem ko je obrtnik navezan le na produktivno stroko svoje umstvene kombinacije, katera je po pravični presoji umsko mnogo več vredna, kakor sama akademska brez vidnega ustvarjanja Izdelkov. Vzrok neupoštevanja obrtnikov in njih poklicev je, ker se jih nikjer ne prikazuje ne s tiskom, in ne v razgovoru kot glavne in resnične stvaritelj vseh ljudem in svetu potrebnih izdelkov, temveč se jih pušča vedno v nemar, če se celo o njih ne govori z nekim posmeškom. čas bi pa bil, osobito sedaj, ko hočejo presedati takozvani višje izobraženi v obrtne poklice, da se obrtnika upošteva kot enako vrednega in enako zmožnega k drugim, četudi le v šoli izučenim stanovom in poklicem. Mladini naj se v šoli ucepi spoštovanje do obrtnika in obrtniškega dela in do dela v splošnem. pa čeprav je to ali ono delo dostikrat na Videz umazano vsled obdelovanja tega ali onega materijala. Sele ko se bode uveljavilo tako pravično načelo in presoja, ki bode postavila tudi za kulturo zaslužnega obrtnika kot stvaritelja, enako vredno in visoko v vrsto med one navidezno sedaj nad obrtnikom stoječe poklice, se bode pričela popravljati krivica, ki se je v zadnjem stoletju usilila obrti in obrtnikom. Obrt je združiva z ročnim delom in, takorekoč z neko telesno muko. Ta odvrača marsikoga od udejstvovanja v njej, ki bi se rad posvetil temu stanu. Ta muka je pa le navidezna, ker s časom se telo privadi dela, katero se nato opravlja skoro mehanično in je treba v glavnem samo še miselnega udejstvovanja, ki še združuje s prakso, Tako je premagan ves navidezen telesni napor. Mnogo tega telesnega dela so zadnje čase prevzeli stroji, tako, da prevladuje sedaj vedno bolj in bolj le duševno delo in stopa ročno delo le še k profinje-nju izdelka. To profinjenjč izdelka izvira iz natančnega opazovanja ter iz dolgoletnega učenja v stroki in tudi od osebnega okusa in zmožnosti obrtnika. Dolgoletno delo zada obrtniku tudi občutek trdnosti materijala, katero trdnost določi obrtnik že s samim tipom in mislijo. Res da se da preračunati vsako trdnost in vzdržnost matematično, toda, to je za praktika vse preza-mudno in izdelek se pri takih okoliščinah po nepotrebnem podraži, če ne nastane v največ slučajih celo neraben. Taka presoja nas privede do prepričanja, da smo obrtniki v izobrazbi skoraj enako vredni akademski, toda s to razliko, da je obrtnik specializiran na eno stroko in mu manjka samo bežen upogled v druge stroke, do katerih njegov specialen poklic nima dejanske zveze. Obrtnik pa, ki se izobrazi tudi teoretično in poleg tega še v drugih neobrtniških panogah, pa prav gotovo s svojim znanjem prekaša šolsko na-°bražene! Današnji številki prilagamo vsem naročnikom Položnice razun naročnikom v sledečih krajih: P'od, Celje, Laško, Brežice, Krško, Dravograd, Ljubljana, kjer naj cenjeni naročniki poravnajo naročnino pri naših poverjenikih, v V Ljubljani je poravnati naročnino v dru-stveni pisarni. Borštnikov trg L Po novem letu 3,1 Pa še prej bo obiskal ljubljanske naročnike nas mkasant, .•Koledar" lahko kupite takoj v pisarni Dr. j. °- * d. b. v Lj., Borštnikov trg l/l. Ivan Šimenc: OforSetti a:ibes#• riž«2a Dolga je že borba, ki se vodi okrog vprašanja sistema obrtnih zbornic. Ali skupna, ali ločena zbornica? Reasumirajmo na kratko še enkrat vse, kar je bilo na eni kot drugi strani iznešenih trditev in argumentacij. Torej Obrtna zbornica? Ona je samostojna institucija, ki naravno opravlja samostojno svoje posle in je podrejena le banu. Predsednik obrtne zbornice, ki je obrtnik, vodi vse posle, rešuje in podpisuje vse vloge, o važnejših zadevah pa sklepa odbor. Tudi svoje finance upravlja zbornica samostojno. Uradništvo in drugo osobje je podrejeno le predsedstvu, ki ga tvorijo obrtniki. Proračuni in bilance se sestavljajo samostojno. Samostojno se sklepa o predlogih za uvozno in izvozno trgovino, za carinske tarife, za mednarodne pogodbe itd. Vsi ti važni predlogi torej se samostojno obravnavajo pred forumom, ki je direktno interesirao na njih. Ako pa pokaže potreba posebne in splošne zahtave, je pa samo ob sebi umevno, da tudi obrtniška zborniga nastopa složno v skupnem interesu vsega obrtništva v državi, ker le tak složen nastop more koristiti ugledu in veljavi obrtniškega stanu pred merodajnimi faktorji. Vprašanja kakor šušmarstvo, davčne zadeve, obrtniško zavarovanje itd. bi bila mnogo lažje rešljiva. Priznati pa moramo, da so z ozirom na skupne narodno gospodarske interese potrebni skupni posvetovalni in kompromisni forumi, ki pa ne smejo imeti odvisnost-nega vpliva ene gospodarske panoge napram drugi, n. pr. obrtnikov od trgovcev in indu-strijcev. Mogoč pa bi bil tam, kjer se stavljajo pač administrativne ovire nasproti vprašanju Samostojnih obrtniških zbornic, vsaj avtonomen in neodvisen obrtni odsek pri skupnih zbornicah, ki pa bi odgovarjal pravemu namenu in potrebam obrtnika le tedaj, če bi imel zajamčeno isto samostojnost, kakor jo imajo samostojne zbornice, izvzemši le administrativno vodstvo, ki pa ni bistvenega pomena. V nadrejeni instanci "nas itak vse združujejo splošni notranji in zunanji državno-gospodarski interesi in ti naj bi bili zastopani od vseh stkani enako pred skupnim forumom z enakopravnostjo vseh treh neodvisnih odsekov. Na ta način bi dejanski dobili v Dravski banovini svojo samostojno Obrtno zbornico. Imel Sem priliko goVoriti z mnogimi predsedniki raznih obrtnih organizacij ter z mnogimi Zborničnimi svetniki, s katerimi senv razpravljal tudi o samostojnem obrtnem odseku. Vsakdo je potrdil in odobraval moje mnenje in vsakdo je tudi želel, da se ustvari res tak avtonomen odsek, imam tudi pismene in ustne izjave Za taka mttenja na razpolago in nekateri so celo izjavili, da bodo stavili tozadevne interpelacije. Žakaj jih še do danes niso, ne vem? Pričakujem in upam pa, da bodo to še storili. Sovražim osebne napade, ki zajedajo že v meso in kri, tretji pa, ki to opazuje, se škodeželjno smeji. Za vsaKo razčišČenje so pač potrebne borbe in tudi žrtve, vendar po žrtvah kakor se sega sedaj, se ne sme več. Borba naj bo poštena in poštenost bo gotovo zmagala, ker ji pomaga resnica in Bog premagati vsiljive izkoriščevalce. Včasih naletim po deželi in tudi v mestu na obrtnika, ki se pri besedi „samostojna obrtna zbornica" strese strahu. Strah pa izgleda tako-le: „Kaj mislite, ločena zbornica, o, gorje! Potem bo Centrala v Beogradu, ves naš denar bi šel, vsa komanda bo dolt Najhujše pa je, da bo vse to komandiral Stojanovič, o, Bog nas va... te nes... Zato pa že ne bom nikoli, raje naj prej vse h... vzame...!!" To je pač parola in fraza skupnežev, ki hočejo jugosl. obrtnika razdvojiti. Vidite torej, da more tako mišljenje usl-liti našemu obrtniku samo pavliha, ki je pač tudi še v dvajsetem stoletju mogoč za one obrtnike, za katere mislijo neobrtniki. Tudi jaz sem za obrtne zbornice. Sem za obrtniško samostojnost od najnižje do najvišje obrtniške organizacije in tudi za naš najvišji forum sem istega mnenja. Ta naj bo naša samostojna Obrtna zbornica! Ogromna večina je prav gotovo istega mnenja z menoj, toda žal vih^r neobrtniških fraz in njega peneči valovi brez usmiljenja zalivajo naš obrtniški čoln. Zavest obrtnika je popolnoma pravilna in tudi velika, ali do brega je v viharju težko priti. Podajam moje mnenje. Rad bi spustil vsaj blažilno kapljico na goreči obrtniški ogenj. Uverjen sem, da pri nas ne bi bilo nikdar borbe za sistem zbornic, če bi bila v 80 letih skupne zbornice zajamčena in tudi stvarno prakticirana popolna samostojnost in neodvisnost obrtnih interesov — obrtnega odseka. To želi obrtništvo pri nas v Dravski banovini brez razlike, kot en mož. Mnenja sem, da bi se ob resnično dobri volji na obeh straneh mogli znajti v kompromisu. Saj se taki avtonomni odseki oznanjajo po obrtniških zborovanjih in shodih, in to so že obrtne zbornice. Toda nasprotniki so danes zagrizeni in hočejo jim podarjeno moč izrabiti neizprosno in brezkompromisno do konca. Tako je' njih postopanje v dvajsetem stoletju. Morda zato, ker nas ločencev nihče ne smatra za ljudi od onih, ki nočejo niti s trohico dobre volje ponuditi roke v premirje in spravo. V skupni borbi in poštenem delu za obrtniške interese bi bila sigurno zmaga nas vseh. Nasprotno pa bodemo oraženi vsi skupaj brez izjeme, tako tudi oni, i se danes z močjo in pozicijo v rokah oblastno šopirijo. Obletnica 12./m 1931. — 12./XII. 1932. Navada je, da ljudje običajno obhajamo razne jubileje, ki ločijo življenske dobe ali pa dobe poedinih društev m korporacij prav tja do smrti odnosno razpusta ali likvidacije. Pa tudi jubileja mrtvih ali likvidiranih se spominjamo prav pogosto z različnimi občutki, posebno če smo imeli v našem društvenem ali skupnem življenju za cilj doseči boljšo ureditev osnov življenja v obrtnem stanu. Grešili bi, če bi se mi obrtniki ne spomnili danes ob minulem letu... tudi bivše Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani — matice naše obrtniške stanovske zavesti in, foruma, kjer smo si obrtniki po oblastno potrjenih pravilih urejevali ter sipopOlnjevali svoje zadruge — delavnice —< skratka vse tja do družabnih vezi, ki so vezale obrtništvo v medsebojnem sporazumu upoštevajoč popolnoma načelo demokratizma v vseh potankostih zvezinega poslovanja. Toda zgodilo se je nekaj, kar mi kljub našim dolgoletnim izkušnjam v obrtniškem pokretu nismo pričakovali. Našla se je skupina ljudi -obrtnikov, ki so se kakor klop zajedli v to obrtniško matico samo zato, ker smo upoštevali vseskozi disciplinirano načelo najširše demokracije; večina odločaj — manjšina se pokoravaj. — Pogazili so ta načela, ker jih ni večina upoštevala ter pričeli besno gonjo proti večinsko redno izvoljeni zadnji upravi Z. o. z. samo zato, ker jih večina obrtništva ni več marala za svoje zastopnike. Težko je to pisati, vendar no smemo prezreti dejstva, da resnica v oči bode, in to podčrtati je naš namen, ko se danes spominjamo, da je baš 12. decembra 1931. prejel zadnji in vele-zaslužni načelnik in obrtniški delavec — idealist pokojni tovariš I. Mihelčič st., uradni dekret, da mora Zveza likvidirati. Vsakdo se lahko zaveda, da ni bila ta likvidacija v nikakšni direktni zvezi z novim obrtnim zakonom, ker g 442(3) točno določa, kako je postopati takim zvezam. K likvi-dacjii so j! najbrže pripomogli tudi od obrtnikov odstavljeni voditelji. Ta skupina se sedaj vedno rada ponuja Obrtništvu, toda užaljeni ponos obrtnikov jim tega ne more odpustiti. Ravno zato, ker jim je obrtništvo obrnilo hrbet, so se maščevali nad Z. o. ž. s tem. da so pretvorili to svobodno institucijo obrtništva v nezmožen obrtni- Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži. ški parlament. Koliko škode je napravila bas ta činjenica v stremljenjih obrtništva, se bo pisalo šele v zgodovini osamosvojitve slovenskega obrtništva. Ko so porušili glavno zgradbo obrtništva v Sloveniji — obrtniki razdiralci — niso pomislili, da bodo baš oni pospešili ustvaritev nekaj boljšega, trdnejšega. — Idealni obrtniški delavci so osnovali na razvalinah Z. o. z. Društvo Jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, ki je njen vredni naslednik, ker ima najtrdnejše zveze, preizkušene v ognju širom naše domovine. V naši ožji domovini pa spleta društvo venec, ki nam je porok,' da bo ob njegovi sklenitvi obrtništvo dravske banovine zopet edino in v mnogočem preizkušeno v tej težki borbi nič pristopno osebnim vplivom. Društvo jug. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani s svojimi podružnicami in številnim članstvom bode častno dokončalo započeto delo v imenu slovenskih obrt-nikov. Vatasiio Obrtniška zbornica v Zagrebu. Imenovana je uprava zagrebške Obrtne zbornice, katere predsednik je splosno znani in spoštovani idealni obrtniški delavec tovariš Milan Ramuščak, predsednik Saveza hrvatskih Obrtnika in knjigoveški mojster. Podpredsednik zbornice je tovariš Josip Pasarič, steklar in član uprave Saveza hrvatskih obrtnika. G. predsednika Milana Ramuščaka tudi slovenski obrtniki dobro poznamo, posebno z Velikega obrtniškega zbora v Unionu z dne 4 .septembra 1932. Novoosnovani obrtniški zbornici, nje predsedniku m vsej upravi želimo mnogo uspeha. Obrtniška zbornica v Sarajevu. V Sarajevu se je obdržala zadnja seja skupne zbornice, predno se od nje ločijo obrtniki v svojo samostojno „Obrtno zbornico". Tako koraka obrtništvo k samostojnosti v onih krajih, ki nam jih slikajo naši neobrtniki s svojimi agenti za nazadnjaške, a mi, ki se smatramo za napredne, ostanemo odvisni Predsednik sarajevske „Obrtne zbornice je tovariš g. Dušan Marič. Savez hrvatskih obrtnika je na svoji seji središnjega odbora soglasno sklenil, da pomaga obrtnikom v dravski banovini do samostojnosti, in da razkrinkuje zahrbtno igro izkoriščevalcev slovenskega obrtništva. „Obrtnik" na Francoskem. Institut International de TArtisan (Zavod za mednarodno vzgojo obrtništva) Pariš X., je zaprosil Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, da mu pošlje vse dosedaj izišle številke „Obrtnika" z ozirom na veličastni zbor obrtništva v Unionu, dne 4. septembra t. 1., in vsled tega, da bo trajno obveščen o vseh delih in stremljenjih našega društva. V zameno bo uprava „Obrtnika" prejemala glasilo gorenjega zavoda. Brezdvomno je to dokaz upoštevanja „Obrtnika" in Društvu jugosl. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, katerih delo z vsem zanimanjem navedeni institut zasleduje. Prepričani smo, da je s tem činom uglednega mednarodnega zavoda nam zasigurana jaka moralna podpora francoskih to-varišev-obrtnikov, katerim so vsekakor obrtniški uspehi in napori našega društva dobro znani. Dne 30. XI, 1932 je proslavilo društvo J. o. z. d. b. v Ljubljani praznik narodnega ujedinjenja. Proslave se je udeležilo pfeko 200 obrtnikov. Istotako so proslavili praznik ujedinjenja pri društvu jug. obrtnikov v Celju s patriotičnim govorom ob veliki udeležbi obrtništva. Opozarjamo vse bralce in naročnike „Obrtnika", da javijo na uredništvo Ljubljana, Borštnikov trg L če še dostavlja list neredno, ali če je na listu napisan naslov napačen. Dne 4. februarja 1933 bo priredilo društvo J. o. z. d. b. v Ljubljani svoj veliki obrtniški ples. VsebancpvUnski obrtniški zbor Konkurenca in šušmarstvo. Govori dipl. teh. Kunstler A. Spoštovani tovariši! V naslednjem Vam bodem skušal raztolmačiti nekaj novih smernic in idej, kako bi se dala omiliti konkurenca. Gotovo je, da se v sedanjih težkih, neurejenih časih vsak obrtnik pritožuje črez njo in utrpi radi nje velike izgube. Konkurenca, kakor jo izvaja tovariš proti tovarišu, je grda lastnost lakomnosti in častihlepja. Ako prestavimo besedo konkurirati v slovenščino, pomeni ta beseda „vzporedno leteti ali tekmovati". Ce se pa tako tekmovanje vrši z brezobzirnostjo do stanovskega tovariša, se pa to imenuje zahrbtna, samogoltna, ali umazana konkurenca. Država je morala radi nastale nesolidnosti in umazanosti pri konkuriranju izdati zakon o konkurenci, da bi jo s tem preprečila, vendar pa ta zakon ne pride dosti do veljave, ker brezvestno tekmovanje med ponudniki ostane javnosti in oblastim največkrat prikrito. Oškodovanci po umazanih konkurentih si najčešče niti ne upajo sodnijsko nastopiti proti njim v prid svoje zaščite, ker se pri sodnijskih razpravah take tožbe navadno tako zamotajo, da mora oškodovanec po brezvstnem konkurentu konečno nositi še sodne stroške sam. Pri ponudbah je dobro, če obrtnik pozna značaj naročnika. Ce je naročnik odločen in razumen človek, hoče imeti pri vsaki ponudbi natančno oznako materijala in vse podrobnosti, kako sc bode naročilo izdelalo. Tak tudi ve, da rabi dobro delo in izdelek potrebn čas za izvršitev naročila, zato so vse obljube takega naročnika zanesljive. So pa ljudje, kateri so podvrženi vplivu drugih ljudi in ne upajo nikdar sami odločiti, kadar oddajajo delo. Ti so za poštnega in solidnega podjetnika najtežje doseglijivi. Konkurentje se za dosego naročil od takega naročnika poslužujejo često podkupovanja njegovih uslužbencev in zaupnikov. Ti podkupljivi zaupniki potem na škodo prvega in poštenega dobavitelja rovarijo toliko časa, da mu odjedo odjemalca, katerega prevzame potem brezznačajen konkurent. Ko-uečiio mora nato seveda gospodar in naročnik vedno sam plačati pri računih podkupovalen in izplačano podkupnino novemu dobavitelju. Slednjič pa poznamo tudi take naročnike, kateri zamotajo vse sklenjene pogodbe v nejasnost in ti so pa poznani sodnijski pravdarji. Po mojem mnenju je pa popolnoma nepotrebno, ce si obrtniki medsebojno konkuriramo, saj s tem sami sebi škodujemo. Bilo bi umestnejše, če se določi koliko rabi vsak obrtnik zaslužka za svoje normalno preživljanje in se vsakemu do te višine zasigura delo in zaslužek, šele kdor bi hotel več dela in zaslužka, kakor ga normalno rabi, tega naj si pa dobi v prosti konkurenci. Zahteva naj se dalje, da morajo vsi obrtniki iste stroke voditi kalkulacijo na enotni podlagi, imeti morajo enotno predpisano knjigovodstvo in vse tozadevne knjige v enotnih formularjih. Vsi obrtniki morajo biti pri mojsterskih izpitih zadostno poučeni in izprašani o moralni soodgovornosti do stanovskega sotovariša konečno si pa morejo vsi obrtnik drug drugemu pomagati, ne pa konkurirati in uničevati. Za nove iznajdbe mora biti konkurenca izključena, ker nove iznajdbe naj ostanejo last dotičnega, kateri je na njih delal in vložil v njene poizkuse svoj trud in denar. Vse konkuriranje, kakor se je sedaj samo po sebi razvilo, je podobno brezčutnosti živalstva in je takorekoč z zakonom dovoljeno uničevanje eksistence in rentabilnosti v podjetja vloženega kapitala. Konkurentje sami pa so tudi še toliko neuvidevni, da se drug drugega uničujejo, mesto, bi složno in zadovoljno živeli in vsi zaslužili. Da se omogoči prijateljsko življenje med obrtništvom z istimi poklici, bi bila naloga „Obrtnih zbornic" in „Obrtnih zadrug" preskrbeti vsem obrtnikom večji krog naročnikov. Mali, kapitalno slabi obrtniki si ne morejo sami vzdrževati svojega dragega propagandnega aparata, zato jim naj tega vzdržuje zbornica, katera je od obrtnikov zadostno visoko plačana. Predlagam, da zbornica nastavi tehniško izobražene pridobivalce naročil, kateri bodo imeli nalog preskrbeti in zbrati naročila iz vse naše države, osobito iz južnih banovin za nas obrtnike. Za nabrana naročila naj se jim nato izplača primerna provizija. Ravno tako morajo imeti slabo zaposlene obrtniške delavnice, katere ne dosežejo same potrebnega zaslužka, pri oddaji državnih del in drugih javnih del prednost pred bogatimi in pred industrije! in pred tujci. Šele v tem slučaju, ko bodo zbornice preskrbele obrtnikom davkoplačevalcem delo in zaposlenje, šele takrat bodo zbornice postale obrtniku res koristna institucija. Glavnu, povzročitelj nerentabilnosti obrtniških delavnic in najnenasitnejši konkurent obrtnika pa je industrijalce s svojimi tovarnami. V tovarnah dela mesto delavca stroj in s strojem se pridne roke obrtnika ne morejo skušati. Ako ostanejo določbe za fabrike in za obrtnike iste kot so sedaj, potem je obrtnik izročen, da v tej konkurenci pogine. Da bode obrt zmožna vzdržati konkurenco v tovarni, se mora slednji znižati delovni čas, in naj industrija plačuje davek in vse socialne dajatve od strojev in tega toliko, kolikor bi ga morali plačevati vsi oni delavci, mesto katerih delajo v tovarnah mašine. (Konečno je pa tudi mnogo pripuščene reklame prišteti k umazani konkurenci, zato se mora tudi na njo polagati večjo pažnjo. Reklama pomaga v večini slučajih odjedati delo malemu obrtniku, kateri si drage reklame sam ne more privoščiti. Ce pogledamo vse izobešene plakate, vidimo da je več kot polovica teh upijočfh reklam tujega inozemskega izvora, ki skušajo s svojo kričavostjo oškodovati in uničiti našo lastno domačo proizvodnjo. Pa ne samo, da izvažamo naš denar vsled take reklame v inozemstvo, temveč inozemci sami hodijo v našo državo in nam domačinom izpred nosa pobirajo naročila in delo, brez da bi se proti temu kaj ukrenilo. Zato moramo obrtniki sami bojkotirati in prezirati tuje in industrijsko blago, ter rabimo vedno samo domače in samo obrtniške izdelke. Naloga trgovinskega ministrstva je zato v prvi vrsti preprečiti, da nas bi še v nadalje okoljeval tudi in do- mač kapital, ter uničeval naše domače obrtniško delo in nas obrtniške mojstre in naše obrtnice. Toliko sem Vam hotel povedati o naši konkurenci, sedaj pa še nekoliko o šušmarstvu, ska-zariji in šušmarjili. Ker ni bilo pravih čuvarjev črez obrtniške pravice, so pričeli skazarji posegati v naše privilegije. Kljub vsem zakonom in paragrafom so nastale neštete šušrnarske delavnice in to samo vsled tega ker paragrafi sami ne morejo loviti skazar-jev, v to svrho nastavljeno uradništvo je pa v večini slučajih nezmožno vršiti zaupano jim službo. Šušmarji se počutijo sedaj pri takih razmerah že tako oblastne, da javno konkurirajo vsem pravim mojstrom, pa tudi toliko jih je že, da imamo v nekaterih krajih in strokah več šušmarjev, kakor pa upravičenih mojstrov in z zakonom dovoljenih delavnic. Šušmarji delajo zelo poceni, ljudje jih pa tudi bolj podpirajo, kot prave obrtnike, davkoplačevalce. Ni pa čudo, če so šušmarji toliko poceni in konkurence zmožni, saj mora obdavčen obrtnik plačati od vsakih za račun prejetih 100 dinarjev 25—35 dinarjev davka, socialnih dajatev, zavarovanja itd., kar vse šušmarju odpade. Že samo pri tej postavki je lahko vsakemu jasno, zakaj lahko škoduje šušmar obrtniku in mu odvzema dela. Po obrtniškem pojmu šušmari tudi država sama in z njo vse mestne in druge javne samouprave, to pa zato, ker vzdržujejo svoje režijske obrtniške delavnice. Po mojem mnenju ne more biti država pravičen čuvar nad postavo istočasno pa tudi konkurent varovanega. Tukaj z upravičenostjo lahko trdimo, da se nam vsem obrtnikom godi krivica od državnih in mestnih javnih uprav. Mi obrtniki zahtevamo, da se konečno odpravijo režijske delavnice in odda obrtniško delo obrtniku tozadevni paragrafi v „Obrtnem zakonu" se pa morajo spremeniti v prid davkoplačevalcem. Tretja vrsta šušmarjev so pa oni, kateri delajo vsa obrtniška dela doma pod pretvezo, da rabijo izdelke za sebe, v resnici si pa s tem služijo pridobnini podvržen zaslužek. Imamo na primer prevoznike, kateri delajo in popravljajo vse vozove doma, gospodarje, kateri si napravijo vsa tesarska dela, ravno tako zidarska in pleskarska dela sami, stavbenike, kateri delajo vsa obrtni, ška dela v svoji režiji s svojimi delavci in nešteto drugih Vsi ti so po obrtniškem pojmovanju šušmarji in se jim mora tako delo prepovedati. In kdo naj bi bil oni, kateri bi šušmarje pravično zatrl. Vsi obrtniki smo prepričanja, da edino „Obrtne zadruge". — Edino obrtniki sami in „Obrtne zadruge" so zmožni odkriti šušmarje in njih delavnice in to brez večjih kompliciranih uradov, ter dragega zapravljivega apr,ata. Zadruge tudi ne bodo zavlačevale takih zasliševanj v neskončnost. ter ne bodo izdajale onih, ki je šušmar-ja naznanil, da bi vsi šušmarji in njih naročniki iz maščevanja rovarili proti njemu. Pred vsem pa je treba izpeljati sledeče najnujnejše predloge, katere tu navajam: (Dalje prih.) Sesfanolc ob^tnBšf.va v Trlbovljsil^ Dne 4./Xll. t. 1. je sklicalo dr. j. o. z. d. b. v Ljubljani obrtništvo iz Trbovelj k sestanku, na katerem naj bi se zadalo obrtniškemu pokretu v tem kraju večjo stanovsko razgibanost. Sestanka se je udeležilo 45 obrtnikov. G. predsednik Pičman otvori razpravo ter pozdravi vse navzoče v imenu društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, nakar poveri vodstvo tega zbora domačinu g. Šuntajsu. G. predsednik Šuntajs pozdravi sklicatelje tega zborovanja, zastopnike tiska, ter vse domače obrtnike, osobito pa še g. Malgaja in g. Pav-linca. Povdari, da je že leta 1928. agitiral g. Rebek sam za samostojno obrtniško zbornico (imel je njegov dopis) in takrat so se skoraj vse zadruge izjavile za samostojnost. Tudi v Ljubljani 4. septembra t. I. na velikem obrtniškem zboru v Unionu v O. U. Z. D. se je jasno videlo, da hoče obrtništvo svojo ločeno Obrtniško zbornico. G. More pozdravlja potrebo po tesni zvezi med obrtništvom v naši banovini in končno tudi tesnejšega sodelovanja z vsemi obrtniki v naši državi. Obrtništvo v naši banovini se sedaj ne upošteva, ker ni enotno v svojih zahtevah in predlogih in ker nas umetno razdvajajo. Skrajni čas bi bil, če obrtniki uvidimo, da se moramo organizirati ne glede na politično pripadnost v enotni nepolitični stanovsko gospodarski organizaciji. Taka organizacija je društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, ker to društvo ima za cilj samo obrtniški pokret in njih dobrobit ter se ne vmešava v politiko strank. Na Češkem so dosegli, da računajo povsod z obrtniško močjo, katera je združena v samostojni organizaciji, ludi mi v naši državi smo sposobni sami sebe zastopati, manjka nam le poštenih, nesebičnih voditeljev. Toda sedaj, ko se je oživotvorilo naše društvo, se oživlja tudi vez med obrtniki in ta vez in organizacija bo tudi našla med svojimi člani sposobnih ljudi, katere bodemo sami volili po svoji uvidevnosti in po svoji prosti volji iz svojih vrst. Mi do sedaj ne forsiramo nikogar od sebe, tem-vč mi smo le tisti, ki hočemo stvoriti vez med Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke. obrtništvom, ker smo videli, da se obrtništvo hoče voditi le po Vam vsem znanih pogubnih potih. Kličem Vam torej! Združite se med seboj in združite s z ostalimi obrtniki v banovini in državi, da bodo vse obrtniške zahteve in prošnje dobile potrebno moč in oporo. Naj živi društvo jugoslovanskih obrtnikov. Nato govori g. Pičman, preds. d. j. o. z. d. b. med drugim tudi sledeče: Dragi tovariši! Znano Vam je, da smo sklenili in vložili že nebroj resolucij in prošenj, toda niso se upoštevale, ker so bile premalo podprte od vidne obrtniške skupnosti, od skupnosti obrtništva v vsej državi. Ako napravimo mi v naši banovini še tako potreben sklep, on nima vrednosti, če pride od druge strani, ki je močnejša in enotnejša ravno nasprotna zahteva. Tako vidite je vse naše delo brezpredmetno, ako si ne ustvarimo zveze med nami vsemi, ki imamo iste obrtne stanovske interese in potrebe. Obrtne zadruge, ki jih sedaj po novem zakonu imenujemo „Združbe", se morajo učlaniti v okrožne odbore. Ti okrožni odbori imajo nalogo, da poročajo vse želje in potrebe združb na Obrtno zbornico odnosno na TOI. zbornico. Toraj združba sama nima direktne zveze z zbornicami, temveč šele potom okrožnega odbora. Iz tega sledi, da bi bilo priporočljivo, če je v vsakem srezu sedež okrožnega odbora, odnosno kjer je zadostno število obrtništva za vzdrževanje istih. G. Koren odobrava, da se je obrtništvo pričelo dramiti iz brezbrižnosti za splošno gospodarsko politiko in povdarja, da ga je do tega prebujenja privedlo agilno društvo jugoslovanskih obrtnikov. Meni nadalje: Ce bi nam „Zveza obrtnih zadrug", ki je obstojala in katera je še vedno v likvidaciji, zastavila svoje sile v pravo smer, bi bilo obrtništvo že pred mnogimi leti v prebujajočem stanju, ter bi danes že imeli svojo „Obrtno zbornico". Mi ne bodemo pozabili na delovanje bivših voditeljev te zveze v Ljubljani. G. Šuntajs. Mi kot osebni znanci teh voditeljev smo bili na nje vezani poslovno in prijateljsko, zato smo jim preveč zaupali. Izkazalo se pa je, da kdor hoče zastopati splošne interes obrtništva, ne sme zastopati želje samo gotove skupine, temveč zastopati mora dobrobit vseh. Vsled tega smo morali preko našega osebnega prijateljstva, da branimo one dobrine, ki imajo po naziranju velike večine obrtnikov za obrtno gospodarstvo sijajne izglede. (Odobravanje.) Končno poroča, da je nekdo za ta današnji sestanek obrtnikov v Trbovljah z okrožnico odvračal obrtnike od udeležbe. Kot pisec teh okrožnic se je dognal g. Pavline, načelnik krojaške zadruge. G. Pavline se upravičuje, da so mu rekli na zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je to zborovanje prepovedano. Ko so ga obrtniki vprašali, kdo je to izjavil na zbornici, je rekel: „To je uradna tajnost" ... On predlaga nato, da naj se zmenja odbor Obrtnega društva v Trbovljah, ker ta sedanji odbor že 4 leta nič ne dela. (Navzoči pa predlog odklonijo in hočejo novo društvo, zato predlagajo, da vse staro društvo prestopi v podružnico društva jugoslovanskih obrtnikov v Trbovljah. Nato povzame besedo g. Malgaj in pravi med drugim. Čudno se mi zdi, da more zbornica ovirati delo tudi privatnim obrtnim organizacijam v smislu, kakor nam je to povedal g. Pavline. Povdarja tudi potrebo po okrožnem odboru za Trbovlje in meni, če se vsi združimo in utemeljimo potrebo po tem važnem obrtnem ujedinjenju, moramo dobiti tudi mi svoj okrožni odbor. Vsekakor so pa sedašnji štirje okrožni odbori za vso banovino preobsežni v svojem krogu. Sledila je volitev pripravljalnega odobra za ustanovitev društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Trbovljah z delokrogom Hrastnik in Zagorje. Izvoljeni so bili: na predlog g. Tauselja gg.: Šuntajs A., Škoberne A., 'Pavlenč A., Kocjan J„ [Klenovšek R„ Drobiž I. in gdč. Kužnik, šivilja. Govori! je še g. PiČman, ki je apeliral na objektivno pisanje dnevnika o pokretu za samostojne obrtne zbornice, kar si želi večina obrtništva (odobravanje.) Končno je g. More povdaril, da naše društvo ni nikak privesek politične stranke, temveč strogo gospodarska, obrtniška organizacija, ki se bori za zboljšanje obrtnega stanu. Predlaga, da se naj obrtništvo zjedini za samostojno „Obrtno zbornico", katero lahko dobimo, če se obrtništvo v vsej banovini izreče za njo. Sledilo je glasovanje, kjer so se vsi razen načelnika krojaške zadruge gospoda Planinca izjavili za „Obrtno zbornico". K besedi se je prijavil tudi dipl. teh. Kunst-ler> ki je razložil svoj predlog o mojstrskem zavarovanju po zadrugah. Način tega zavarovanje )e opisan v 18. štev. „Obrtnika". Navzoči so ta način zavarovanja priznali kot najbolj koristen za obrtništvo. Pozival je tudi, naj si obrtništvo ^onkurira in ne škoduje pri ponudbah in do- . P.o govoru g. Peternela in Arnuža iz Laškega je sestanek zaključil g. Šuntajs ter je apeli- na TOI. zbornico, naj bi ona uvidela končno Potrebo prirejati vsakih 14 dni radio predavanja ° obrtnih zadevah. b<«apir*i»jeiK*ivnost in proti-oortni&Ki pofitre« Objektivnosti bi bilo treba, pa bi ne aošlo Uo Iprepira in protislovja z obrtniki. V zadnji številki „Obrtnika” sem napisal članek z lažnimi ugotovitvami pod imenom „Uvi- w irn *.L gj » *.» > V a A»' iti 4 a* či O i (4 IllOkl OOl t** oj nom-v , v katerem pa sem se skuSal kar najbolj mogoče izognit; raznim osebnostim, posebno pa Se g. Rebeka, kar pa še vedno bi nasio pravega razumevanja ter je g. Rebek v zadnji številki O. V. zopet napolnil- skoro čelo stran z mojim imenom, v sled tega podajam sledečo izjavo: Ce bi bil g. Rebek od početka vprašanja o zbornicah le malo objektiven in spoštoval večino in voljo obrtništva, bi sploh ne prišlo do nikakega prepira niti med obrtniki v dravski banovini, tem manj pa še med menoj in g. Rebekom. Z mirno vestjo lahko trdim, da sem ga v zadostni meri skozi vsa leta prav osebno podpiral ter bi brez moje podpore in podpore mojih prijateljev ne mogel nikdar postati načelnik Zveze obrtnih zadrug i. t. d. Žal mi je le, da po največkrat nastane pri g. Rebeku iz stvarne resnice demagoško zavijanje. Ne morem sprejeti želje g. Rebeka, da bi se ravnal po kakih vodjih gostilničarjev, ali pa morda takih načelnikov, ki v svojem članstvu nimajo popolnega zaupanja, niti ne verjamem, da bi bila svoječasna izjava par novomeških obrtnikov in načelnikov izrastla iz njihovih src. Gospod Rebek naj se oživi v to ih vendar enkrat pripozna, da so začeli napadati prvo mene gg. doktorji iz Zbornice (kajti obrtništvo to itak ve), katerim sem samo odgovarjal. Da, res je, da so osebe minljive, institucije in zavodi pa ostanejo, vendar pa je tudi res, da se iste spreminjajo, se boljšajo ali pa še slabšajo. Ce se institucije slabšajo ter so oviram k .poboljšanju krive eventuelne vodilne osebe, tedaj predvideva naravni zakon, da se morajo iste umakniti, kajti institucije niso last poedinih oseb in v pomoč samo izvoljencem, pač pa naroda ozir. pripadnikov institucij. Izjava nemškega državnega kancelarja g. Papena pa rti merodajna za ves svet in upam, da je g. Rebeku znano, da danes ta izjava tudi za nemške obrtnike nič ne pomeni, kajti izjava g. Papena ni izjava nikakega nemškega obrtnika, tem manj pa še obrn-tiškega voditelja. Vprašam g. Rebeka, ako mu ni znano, da je imel g. Papen popolno podporo na najvišjem mestu te velike države in kljub temu se ni mogel vzdržati, ker ni imel zaslombe v narodu. Naravno je, kdor nima zaslombe v narodu, se ne more vzdržati na vodilnih mestih, tem manj pa, da bi proti volji večine trajno vladal. Ne vem v koliko bi bilo umestno pripovedovati slovenskemu obrtništvu o milijonskih številkah zaslužka šušmarjev v Nemčiji in mislim, da bi bilo bolj umestno, da bi se konkretno govorilo in odpravilo šušmarje v Sloveniji, kar zahtevajo naši obrtniki. Koliko so imele pritožbe obrtništva uspehov in koliko bi se lahko doseglo z njih navodili v prid obrtništva, je pa odvisno od onih gospodov, ki že skozi lOletja vodijo skupno gospodarstvo. G. Rebeka peče, ker smo objavili potvarjanje obrtniških podpisov v članku, toda mi naj bi lepo vse molčali ter si pustili metati blato ter vso grdo neresnico v glavo, g. Rebeku in njegovemu listu pa naj bo vse dovoljeno. Naj bo g. Rebeku pojasnjeno, da so bile te objave vsekakor odgovor na potvarjanje okrog „Obrtnega Vestnika” in bi naj si eventuelno pustil napraviti g. Rebek mogoče raje preje pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev notarsko ugotovitev glede mojih uslužbencev, enako bi lahko tudi sodnjisko ugotovil moje bogastvo in premoženje, nato pa naj bi bil objavil lahko v svojem listu pod svojim imenom, če se je tudi v teh člankih s 100% kalibri osebno streljalo na mene, pa bi bile vseeno izostale v našem listu objave teh potvarjanj. Pravilnosti izjav od 118 zadrug Vam ne priznavam g. Rebek ne samo jaz, ampak Vam jih ne priznava tudi članstvo omenjenih zadrug in Vas samo prosim, da objavite v prvi številki Vašega lista imena oni 118 zadrug in ne bom Vam dal tedaj samo en konkreten slučaj, kje se ni vršila pravilnost, ampak upam, da Vam bom v stanju dati 50 ali pa tudi 100 konkretnih slučajev nepravilnosti. Glede sestankov v Kočevju, Vel. Laščah in Ribnici smo že poročali. Ne bom ponavljal ponovno, pač pa sem mnenja, da Vaš namen in prihod na te sestanke ni bil iskren in v namenu obrtništvu pomagati, kar ste tudi s svojini vedenjem pokazali v Vel. Laščah. Pripustil sem Vas na vsa zborovanja ter Vam dal svobodo govora, čeprav bi Vas kot sklicatelji lahko odstranili z zborovanja. Glede zborovanja v Trbovljah g. Rebeka nisem vabil, ker tega nisem smatral za dolžnost in ugotavljam samo to, da so bili tudi zastopniki skupnih zbornic na sestanku navzoči ter je še celo neki Vaš zastopnik prejšnji dan telefoniral iz Ljubljane v Trbovlje, da je naš sestanek prepovedan, s čemur se je najbrže mislilo sestanek popolnoma onemogočiti. G. P. je celo razposlal na vse trboveljsko obrtništvo okrožnico, da se sestanek ne vrši. G. Rebeku pa povdarjarn, da ga na sestanke po deželi ne bom nikdar vabil, ker ne računam, da bi s tem za splošno obrtništvo pridobil, dalje pa tudi g. Rebek mene nikamor ni vabil na njegove sestanke. Končno pa ugotavljam, da je sam povdarjal v Kočevju in Ribnici, da bi mu nekatere grehe, ki mu jih je bilo sicer potrebno servirati, lahko povedali v Ljubljani, kar pa smatram, da bi bilo to malo bolj težko, ker na naše sestanke in zborovanja v Ljubljani se g. Rebek ni upal pokazati, čeprav je bil že parkrat povabljen in mu tako nismo bili v stanju dokazati njegovega neiskrenega zavijanja in pogubonosnega delovanja za splošno obrtništvo. Na zborovanju v Domžalah, dne 8. decembra nisem bil navzoč, vendar pa kakor mi je znana izjava g. Rebeka o 250 navzočih obrtnikov in izrečene zaupnice skupni zbornici, so po informacijah, ki jih imam, 25krat zavita neresnica. Navzočih je bilo vseh nekaj manj kot 200 in je bilo od navzočih najmanj ena tretjina trgovcev in gostilničarjev, in le v teh so imeli gg. sklicatelji zaslombe, obrtništvo pa je bilo hladno ter je protestiralo. Da. resTe, potreba obrtništva kliče že 80 let pomoči v pobijanju šušmarštva in ostalih perečih vprašanj ter protestira proti temu, da se vzgaja in študira na račun obrtništva le gotov in nasproten del ljudi, obrtništvo pa pod kladivom dni-kar je tudi svečano sam izjavljal in želeti bi bik), pli propada. Uverjen sem, da tudi g. Rebek to ve. da se ojunači in prizna, da je treba prvo obrtniški stan organizirati v celi državi v samostojne obrtne zbornice, neodvisno od tistih, ki sami šuš-marstvo podpirajo in takrat bo res obrtništvo kos proti šušmarstvu, ko bodo v prvi vrsti obrtniki enotno organizirani v celi državi v samostojnih obrtnih zbornicah. Vse drugo zavijanje je samo podaljšanje bolezni, saj upam, da je znano g. Rebeku in ostalim, da se ravno sedaj ustanavljajo samostojne obrtne zbornice po Srbiji, Sarajevu in Zagrebu itd. in ie mi Slovenci ostanemo osamljeni radi želje in koristi neobrtnikov. Zato, še enkrat apeliram na priznanje in uvidevanje g. Rb-bake ni še Vse izgubljeno in prepozno, ker se še marsikaj da rešiti. Iz acbora v BreSIcath Govor I. Gabriča, zidarskega mojstra iz Brežic. Predno govorimo o šušmlarjih, si moramo biti predvsem na jasnem, kdo je šušmar. šušmarje imenujemo one, ki izvršujejo kak obrt, brez da bi imeli pooblastilo ali dovolilo, šušmarii so pa tudi oni obrtniki, ki imajo pooblastilo ali dovolilo za izvrševanje kake obrti, izvršujejo pa tudi dola, ki v njihovo stroko ne spadajo. Ko-nečno so šušmarji tudi oni upravičeni obrtniki, katerim' je teritorij, na katerem se smejo udejstvovati določen v koncesijski listini, ki pa izvršujejo v svojo stroko spadajoča dela tuđi V krajih izven določenega jim teritorija. šuŠmarijo različni ljudje. Prvi so nekaki samouki, ki se niso učili nobenega obrta, pa vendar izvršujejo dostikrat dela, ki pripadajo različnimi strokam. Mnogo je samoukov, ki se preživljajo samo z delom, za katerega izvrševanje niso upravičeni, živijo iz dneva v dan, ne brigajo jih dolžnosti napram državi, ne briga jih to, da odjedajo kruh onim, ki plačujejo davek namesto njih. Drugi so oni, ki so se kakega obrta nekaj časa učili, potem pa pustili učenje ali iz komoditete, ali pa so bili primorani ga opustiti, ker so prišli z mojstrom tako navzkriž, da jih ni mogel več rabiti. Tretji so oni pomočniki, ki so se kakega obrta izučili, bili od mojstra takoj po oprostitvi odslovljeni, ker je mojster itak že težko čakal dneva, da se jih vsled njihovih lastnosti more znebiti- To so navadno ljudje, ki nimajo smisla za obrt, katerega so se šli učit, poleg tega je pa njih ponašanje tako, da jih nobeden mojster nikomur priporočiti ne more. četrti so oni pomočniki, ki so se svoje obrti izučili, ne veseli jih pa biti komu pokoren. Ker nimajo še zadosti prakse, da bi zaprosili za obrtnico, prilika za samostojno udejstvovanje jim je pa dana, prično šušmariti. Nikdar pa ne boste našli, da bi šušmarii kak vseskozi vesten pomočnik. Peti so oni, ki so svoi obrt izvrševali že na podlagi dovolila ali pooblastila, ko so pa uvideli, da ne zmorejo javnih bremen in, da se s šušmarji glede cene svojih izdelkov ne morejo kosati, so obrtnico vrnili in se preživljajo nadalje s šuš-marjenjem. V Brežicah samih sušmarstvo ni tako razpaseno, kakor v okolici in po oddaljenih vaseh, vendar pa tudi mi nismo brez šušmarjev. Najboljši teren za šušmarjenje so oddaljenejše vasi, šušmari se pa tudi v večjih vaseh in to dostikrat prav pred očmi žandarmerije. (Konec prih.) Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporo-čnjte in razširjajte naS 'list, ki zastopa prave obrtniške težnje! _ Tiskali J. Blasnlka nas!.. Univerzitetna tiskarna in lllofralll«* <1. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MlknS. Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetu potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzvišene obrtniške poklic«-