"Os

Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIV - številka 4 - april 2008
O komu/čemu pišemo?
Reševanje grosupeljske poplavnosti ima dolgo brado
Pogovor z županom Janezom Lesjakom
stran 6
Pogovor z državnim sekretarjem in občinskim svetnikom dr. Petrom Verličem
Ponovno o cestni problematiki v občini Grosuplje
stran 8
Vetrnica
Priloga mladih novinarjev ob 110. obletnici rojstva Louisa Adamiča
stran
38-42
Spremljanje kakovosti površinskih in pitnih vod v občini Grosuplje 2007
Avtorji: Jaka Razinger, Maja Berden Zrimec in Alexis Zrimec Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o., Grosuplje
Karta kakovosti površinskih voda v občini Grosuplje v letu 2007.
Iz karte je razvidno, da je najbolj obremen-	slabe kakovosti. Tako se močno
jena Podlomščica pred in po Komunalni	obremenjena voda steka na Radensko
čistilni napravi (KČN). Slabo stanje vode	polje in doprinaša k slabi kakovosti reke
je opazno še cca. 1 km po KČN (oznaka	Krke že na izviru.
G10), ko je voda že v območju Natura
2000. Zaradi močne obremenjenosti	Razlaga vzorcev 1 in 2
Podlomščice je posledično tudi Dobravka	ter nadaljevanje prispevka na strani 3 in 4.
^ zJrav/e, s&ar/prj/atep/ Vfefe	SHEffife
, ©ftuSiffi a ü (Sasßa^äED
vas vabi Tta
VELIKO PRODAJNO AKCIJO
*
KINA LAŠKI RIZLING
r ir i i i - h-TI T-~J- ftt ,r-
Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka od 7- do 9. ure in od 14, do 18. ure, r ob sobotah od 8. do 12. ure.
m? f/rjm
fSMSsm
WmfMlM'
■r f V U [ 'JI/i
gre*~F*f
■ a''
^j^^upj/— ¡| .s * , i^^Wfift 't
&M
m*m&mmnm «smo¿^mtm
Najboljše iz Pekarne Grosuplje
samo v MeRCATORJU
Malnar
Iz najboljše bele moke
Pripravljamo ga iz najboljše pšenične moke, po tradicionalni dolgi metodi priprave kruha. Main ar jeva sredica je bela, kot so bili nekoč mlinarji, skorjica pa zlatorumena in hrustljava. Nepogrešljiv je na mizah pravih gurmanov, ob pršutu in ostalih narezkih.
Temni mešani kruh
Krjavlja pripravljamo iz pšenične in ržene moke po tradicionalnem postopku s kislim testom. Nizek hlebec, z značilno luknjičasto in aromarično sredico, je svež več dni, Krjaveij posebno tekne ob jedeh na žlico.
Hlebec, bogat s semeni
Zamesimo ga iz pšenične in ržene moke ter mu dodamo bučna in sončnična semena, lan in sezam. Odlikujejo ga bogata aroma, dolga svežina in priprava s kislim testom. Sosed je prava poslastica za vse, ki radi posegamo po najrazličnejših namazih.
Tekarna (jrosuplje
Narejeno z ljubeznijo	MCfCdtOf

april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
namesto uvoda
3
Spremljanje kakovosti površinskih in pitnih vod v občini Grosuplje 2007
Avtorji: Jaka Razinger, Maja Berden Zrimec in Alexis Zrimec - Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o., Grosuplje
V	letu 2007 je bil po naročilu občine Grosuplje opravljen letni monitoring stanja površinskih in pitnih vod. Namen študije je bil redni monitoring površinskih vodotokov v občini Grosuplje in natančnejši vpogled vpliva centralne čistilne naprave na kakovost potokov Bičje in Podlomščica. Opravljene so bile fizikalno-kemijske analize ter biološke meritve. Izvedenih je bilo pet vzorčenj površinskih vod. Izvedenih je bilo tudi nekaj izrednih meritev površinskih vod in iztokov. Za pitne vode je bila zaenkrat opravljena le manjša raziskava, ki naj bi omogočila prvi vpogled v stanje.
Površinske vode smo vzorčili na več mestih na Grosupeljščici, Podlomščici, Bičju in na Šici (skupno število vzorčnih mestih = 14) in štirih iztokih. Za oceno obremenitve površinskih vod smo izmerili koncentracije nitratov, nitritov, amonija, fosfatov, kisika, celotno in karbonatno trdoto, prevodnost, pH, temperaturo, mikrobiološko obremenjenost in strupenost vodnih vzorcev ter vzorcev sedimenta. Velike razlike v temperaturi in pH so lahko pokazatelj iztokov antropogenega izvora za razliko od iztokov z meteorno vodo. Nitrati, nitriti in amonij kažejo na obremenjenost zaradi razpršenih virov onesnaženja kmetijstva ali fekalnih iztokov iz gospodinjstev, povišani fosfati pa so posledica npr. detergentov in kažejo na iztoke odpadne vode iz gospodinjstev. Zaradi povečanega vnosa hranil, kot so nitrati in fosfati, v okolje, pride do prekomerne rasti alg in bakterij. Določene vrste bakterij so lahko neposredno nevarne za zdravje ljudi, živali in rastlin. Ko pa alge in bakterije počasi odmirajo, so nevarne tudi posredno, saj se pri razkroju organskih snovi porablja kisik v vodi. Pomanjkanje raztopljenega kisika pa pomeni neprimerne razmere za življenje rastlin in živali.
V	pitni vodi smo s hitrimi kemijskimi testi merili nitrate, nitrite in fosfate ter mikrobiološko obremenjenost, saj so viri onesnaženja največkrat prekomerno gnojenje in neurejena kanalizacija gospodinjskih odpadnih vod.
Površinske vode
Stanje na mnogih vzorčnih mestih je bilo slabo, kar kažejo tako fizikalno-kemijske analize in primerjava s predpisanimi mejnimi vrednostmi kot biološki testi. Izmed koncentracij izmerjenih snovi so bili največkrat preseženi nitriti, amonij in
fosfati, dostikrat pa je bilo v vzorcih tudi zelo malo kisika. Več meritev iztoka v Jerovi vasi nakazuje, da gre za močno obremenjeno odpadno vodo, ki je občasno zelo strupena in vsebuje povišane koncentracije fosfatov. Prav tako je na meji strupenosti voda v neposredni okolici in za iztokom komunalne čistilne naprave Grosuplje (v nadaljevanju KČN). V vodi so visoke koncentracije koliformnih bakterij, ki jasno kažejo na obremenjevanje vodotokov s fekalijami. To je zlasti očitno v in za iztokom KČN in za obrtno cono pod Slivniškim hribom ter občasno v Grosupeljščici na koncu Grosuplja. Na splošno je stanje Grosupeljščice boljše od stanja Bičja in Podlomščice, saj je samočistilna sposobnost teh dveh potokov zaradi stalnega obremenjevanja kronično presežena. Samočistilna sposobnost je namreč naravna sposobnost potoka ali reke, da postopoma očisti vodo, ki teče v strugi. Takšno slabo stanje se nadaljuje tudi v območju Natura 2000. Ko se bo KČN Grosuplje obnovila, da bo primerne kapacitete za Grosuplje, se bo stanje v Bičju in Podlomščici dolvodno od KČN začelo počasi izboljševati. Potrebno bi bilo posvetiti več pozornosti potencialnim občasnim industrijskim in obrtnim onesnaževalcem ter čimprejšnji realizaciji projekta posodobitve KČN Grosuplja, po možnosti z vključitvijo terciarnega čiščenja (primarno čiščenje je filtriranje, sekundarno je biološka razgradnja, terciarno pa je odstranitev mineralnih hranil iz vodnega telesa) z rastlinsko čistilno napravo na podlagi ekoremediacijskih tehnologij (pojasnjeno na koncu članka).
Pitne vode
Pri monitoringu pitnih vod privatnih vodnih virov se je izmed merjenih parametrov pokazala za najbolj kritično mikrobiološka obremenjenost. Koncentracije kemijskih snovi po pričakovanju niso presegale mejnih vrednosti, saj je praktično nemogoče vzorčiti ravno v trenutku, ko pride do izliva kanalizacije ali spiranja snovi zaradi prekomernega gnojenja v vodo. Onesnaženje pa se lepo kaže s prisotnostjo mikroorganizmov, ki se hranijo s fekalnimi snovmi. Ponekod pride do zareditve mikroorganizmov tudi zaradi neustreznega vzdrževanja vodnih zajetij. Za privatna zajetja in vaški vodovod v Veliki Loki je bila značilna visoka
mikrobiološka obremenjenost s fekalnimi bakterijami, tako koliformnimi kot ostalimi enterobakterijami, ki so nevarne za zdravje prebivalstva. Po zakonodaji ni bilo preseženo le število koliformnih in enterobakterij, ampak so se tudi ostale izmerjene bakterijeprekomerno namnožile. Manj mikrobiološko obremenjeni so bili rezervoarji s kapnico, razlike pa so verjetno posledica bolj ali manj doslednega vzdrževanja.
Vodovodne vode zaradi kloriranja niso bile mikrobiološko obremenjene, vendar pa sta tudi vonj in okus pomembna parametra pri ocenjevanju primernosti vode za pitje. Vonj in okus morata biti po predpisih sprejemljiva za uporabnike in brez neobičajnih sprememb, kar v primeru kloriranja gotovo nista. V programu monitoringa v letu 2007 okusa sicer nismo preverjali, so se pa nekateri uporabniki vodovoda nad njim pritoževali. V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje se sicer trudijo, da bi se kakovost vodovodne vode izboljšala do te mere, da kloriranje ne bo več potrebno.
Mikrobiološka onesnaženost je presegala dopustne vrednosti v skoraj vseh vodovodih (razen enega), kjer voda ni bila klorirana. Koliformne bakterije (Escherichia coli) so bile prisotne na šestih od skupno šestnajstih mest, kjer smo spremljali stanje pitne vode v letu 2007. Največ jih je bilo v enem od lokalnih zajetij v Veliki Loki, kar pomeni, da je ta voda močno onesnažena s fekalijami in tako neprimerna za pitje. Zajetje je bilo močno mikrobiološko onesnaženo že med monitoringom v letu 2006. Voda je bila mikrobiološko onesnažena tudi v vasi Dole, vaškem zajetju v Veliki Loki, slabi rezultati so bili tudi v vodi z Blečjega vrha, Hude Police ter Udja. Dobre rezultate s stališča mikrobioloških parametrov pa smo dobili v vaseh Male Lipljene, Huda Polica, Veliko Mlačevo, Ponova vas ter v Grosuplju. Glede na motnost vode, ki se pojavlja v Ponovi vasi in Velikem Mlačevu predpostavljamo, da so v vodi prisotne velike koncentracije klora.
Naj izpostavimo še, da je redno vzdrževanje vodovodne infrastrukture ključno za primerno kvaliteto pitne vode. Izredno pomembno je redno vzdrževanje filtrov na pipah, kjer se lahko zaredijo bakterije, če jih ne čistimo oziroma menjavamo po navodilih proizvajalca! Bakterije se lahko zaredijo tudi na zarjavelih delih rezervoarjev.
>
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
> Predlog za ublažitev vpliva Obrtne cone pod Slivniškim hribom in Komunalne čistilne naprave Grosuplje na potok Podlomščico
Takšna Podlomščica, kot teče na Radensko polje danes, je s stališča varovanja okolja neustrezna in izgleda zanemarjena. Zaradi nenehnega obremenjevanja potoka je njegova samočistilna sposobnost uničena. Ekosistem Podlomščice je zato v neravnovesju. Posledice se kažejo v neustrezni kakovosti vode v vodotoku, ki ima velik vpliv na kakovost okolja na Radenskem polju in posledično na kakovost reke Krke. Z ustreznimi revitalizacijskimi tehnikami bi Podlomščici vrnili samočistilno, hidrološko in habitatno sposobnost ter tako izboljšali kvaliteto in hidrodinamiko vode v strugi ter tudi njeno vizualno podobo. Revitalizacija vodnega telesa je ekoremediacijski postopek za sanacijomočnoantropogenospremenjenih ali kronično obremenjenih vodnih teles
z namenom povrnitve vodnega telesa v naravnemu okolju podobno stanje in povišanje njegove samočistilne, puferske in vodno-zadrževalne sposobnosti. Nova evropska zakonodaja (Vodna direktiva) in tudi nova slovenska zakonodaja namreč na področju varovanja voda prepovedujeta vsakršen vpliv na vodotok, ki poslabša njegovo ekološko stanje - ne glede na posamezne parametre odpadnih vod, ki so morda v trenutku vzorčenja ravno v dovoljenih mejah (čeprav v primeru Podlomščice te mejne vrednosti presegajo). Do leta 2015 je predvideno izboljšanje kakovosti vodotokov do te mere, da bodo dosegala dobro ekološko stanje. Vpliv KČN in razbremenilnika na ekološko stanje Podlomščice in potem Dobravke ter ob visokih vodah tudi na okoliške travnike in poplavni del Radenskega polja bi lahko ublažili z izgradnjo sonaravnih sistemov na podlagi tehnologije ekoremediacije. Postavili bi tri ločene sisteme. Prvi bi bila rastlinska čistilna naprava, ki bi dodatno poskrbela za čiščenje odpadne vode iz KČN. Glavna funkcija tega sistema bi bila čiščenje rastlinskih mineralnih hranil iz odpadne vode tretirane v KČN (terciarno čiščenje). Drugi sistem bi postavili za
D.O.O.
BRANKOVO 8. 1315 VELIKE LAŠČE
GSM: 0311682 804; 0311682 805; TEU1/7881180; FAX; 01/788 11 66
ALI IMATE TEŽAVE PRI PRODAJI ALI NAKUPU NEPREMIČNIN? Uredimo vam vso dokumentacijo in postopek prepisa nepremičnine. Rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo in sodelujemo pri dražbah.
PRODAMO
-KOČEVJE, dvosobno stanovanje, 48.7 m2, obnovljeno 12005, prodamo. Cena: 49.240 EUR
-	KOČEVJE, enosobno stanovanje, 42.74 m2, obnovljeno I. 2000. Cena 43.000 EUR
-	KOČEVJE STARA CERKEV, hiša, leto izgradnje 1986, podaljšana III. gradbena faza, okna vzidana, voda v hiši, elektrika, kanalizacija urejena, klet. podkletena + pritličje + mansarda, 3 x 135 m2,1300 m2 zemljišča. Cena: 84.500 EUR
-	GROSUPLJE OKOLICA, hiša z vso luksuzno opremo, na izredni lokaciji, gradnja dokončana 1990. 300 m2 + prizidek 90 m2. Možnost prodaje 4 stanovanj ali v kompletu. Možnost menjave za stanovanje v Ljubljani. Grosupljem ali Ivančni gorici. Možna izgradnja ša ene hiše. Cena: 320.000 EUR
-	GROSUPLJE OKOLICA, hiša, dograjena 199S. 405 m2, tri etaže, mansarda ni izdelana, dvorišče v celoti tlakovano, CK na trda goriva in olje, hiša takoj vseljiva. parcela 599 m2. Cena: 485.000 EUR. -VELIKE LAŠČE, center, hiša .prenovljena 2004, takoj vseljiva, pritličje 120 m2.1 nadstropje B1 m2 + zastekljen zimski vrt 35 m2, neizdelana mansarda 80 m2, garaža 90 m2, dvorišče 251 m2, bližina šole, vrtca, pošle, občine, trgovine .izredno lepa In sončna lokacija.Cena: 219.000 EUR
-	IG, enosobno stanovanje, 38 m2. klet 1,95 m2, leto
izgradnje 1989. prodamo, cena: 97.000 EUR ali zamenjamo za dvosobno stanovanje 55-60 m2 na področju Vič-Rudnik, cena do 130 000 EUR
-	RIBNICA, enosobno stanovanje v izmeri 32,22 m2, z balkonom, na mirni lokaciji, leto izgradnje 1984. cena: 57.000 EUR
-	LJ ŠENTVID, enosobno stanovanje v izmeri 42.45 m2. 1. nadstropje, leto izgradnje 1971, delno obnovljeno, nova kopalnica, nov parket. Cena: 120.000 EUR.
-	DOMŽALE okolica, garsonjera 22,06 m2, leto izgradnje 2006.2 parkirni mesti, z vso opremo. Cena: 79.900 EUR.
-	ZAZIDLJIVO PARCELO, Turjak okolica, 1123 m2, asfalten dostop, priključki ob parceli, sončna lega, mirna okolica. Cena: 85 EUR za m2.
Prodamo več zanimivih kmetij od 1 ha do 50 ha zemlje, hiš, stanovanj. Več na www.amulet.sl KUPIMO
-	ENO do dvosobno stanovanje na relaciji Ribnica-Ve I ike Lašče-Vide m- Dobrepolje-Grosuplje-Škofl jica-Lj ubija na
-	KMETIJO, hišo z več zemlje, zaz. parcelo do 60 km iz Ljubljane.
'->
ŽENITNA AGENCIJA IN POSREDOVALNICA ANGEL
30-letni fant išče dekle iz Dolenjske, staro od 25 do 35 let za skupno druženje in sprehode v pomladanskih dneh. saj je pomlad najlepša v dvoje.
39-letna vdova z enim otrokom želi spoznali gospoda od 35 do 50 let. da se po spoznavanju preseli k njej In z njo ustvari novo življenje.
GSM: 051j'GS2 380, 031/682 805; TEL: 011788 11 80 E-ma i I: zeni tn aagenc ija,angel@grria i l.com
izliv KČN v rokav izliva razbremenilnika in tretjega vzdolž struge Podlomščice v dolžini vsaj do železniške proge - glede na hidravlične razmere in stopnjo onesnaženja v potoku. Vsi omenjeni sistemi bi na dolgi rok močno omilili obremenjevanje potoka z odpadno vodo KČN Grosuplje, saj temeljijo na principu ekoremediacijskih tehnologij.
Kaj so ekoremediacije?
Po predlagani definiciji iz Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2) so ekoremediacije definirane kot ''uporaba naravnih in sonaravnih sistemov za varovanje in sanacijo okolja in narave za zagotavljanje trajnostnega sonaravnega razvoja.''
Narava je v milijonih let razvila izjemne obrambne in samočistilne sposobnosti, s katerimi se ščiti pred nenadnimi ali premočnimi negativnimi vplivi in odpravlja njihove škodljive posledice. Ekoremediacije so načini, kjer človek te naravne obrambne procese nadzorovano uporabi za učinkovito in trajnostno varovanje ter čiščenje in obnavljanje okolja in pomenijo osnovo za ekosistemske tehnologije. Odlikuje jih smotrna raba energije, velika sposobnost prilagajanja, predvsem pa, da so učinki večnamenski. Poleg istočasnih zaščite in čiščenja okolja ekoremediacije namreč pomenijo življenjski prostor za mnoge živali in rastline, zadržujejo vodo in tako ščitijo pred poplavami in sušami, vežejo ogljikov dioksid in z naravnim videzom zvišujejo vrednost prostora. Z ekoremediacijami varujemo ekosistemsko pomembna območja pred onesnaženjem in istočasno omogočamo sonaravni razvoj. Ekoremediacije so torej dolgoročno najuspešnejši način varovanja okolja in so idealni način blažitve vplivov Obrtne cone pod Slivniškim hribom in Komunalne čistilne naprave Grosuplje na zaščiteno območje Natura 2000 in bodoči krajinski park Radensko polje.
Vzorec 2 na naslovnici: Velika Loka lokalno zajetje 1; opazna je močna kontaminacija z bakterijo Escherichia coli (modre kolonije). Taka voda je neuporabna za uživanje in osebno uporabo brez poprejšnje termične obdelave.
Vzorec 1 na naslovnici: Grosuplje, Cesta v Brinje; gojišče je brez bakterijskih kolonij - v vodi ni bilo bakterije Escherichia coli. Takšna voda je praviloma uporabna za uživanje in osebno higieno. Tako mikrobiološko čistost se najlažje doseže z uporabo hipoklorita (kloriranje), obstaja po možnost, da tako obdelana voda smrdi po kloru.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
varstvo narave
5
Zagraške štorklje dobile novo gnezdo
Pomlad je že pošteno zakorakala v naše domove. Temu so priča tudi ptice selivke, ki so se začele vračati v naše kraje. Ena izmed teh ptic je tudi bela štorklja, ki v vse večjem številu gnezdi tudi na Radenskem polju.
Že nekaj let zapovrstjo so domačini in tudi drugi obiskovalci navdušeni nad parom, ki gnezdi v vasi Zagradec. Zaradi dotrajane konstrukcije in električnega droga je bil lansko leto, ko je parodletel, stari električni drog zamenjan z novim. 31. 3. 2008 je štorklja dobila tudi novi gnezdilni plato, ki sta ga namestila delavca Elektra Ljubljane - PE Grosuplje (Janez in Drago).
Za pomoč se zahvaljujemo Elektru Ljubljana, za skrb pa tudi vaščanom vasi Zagradec, g. Mikliču in tudi g. Trobcu.
Center Grajski vrt Boštanj
Foto zgodba štorkeljskega gnezda v Zagradcu
Štorklje so pred štirimi leti začele graditi gnezdo na A električnem drogu. Zagradčani so to gnezdo zaščitili s kovinskimi podporami, da ga ne bi prevrnil vihar. Elekričarji so v jeseni 2007 podrli A električni drog in ga zamenjali z novim. Gnezda niso postavili nazaj. Kljub urgencam z več strani gnezdo vse do 29. 3. ni bilo postavljeno, štorklje pa so drog prizadevno obletavale več tednov in so si celo poizkušale na novem drogu brez podpore zgraditi svoje gnezdo.
V deževnem jutru, 30. 3., štrk ponovno pristane na novem elektro drogu, fotografiram, in fotografijo po elektronski pošti pošljem na več naslovov.
Štorklja začne takoj nanašati vejice in drugo gradivo za gnezdo. Vmes sledi vrsta »zaljubljenih plesov«. Približno po enem tednu pa že sedi v gnezdu in nese jajca.
/ >v čl
mž
Do ponedeljka se ne zgodi nič. V ponedeljek Takšen pa je pogled z mojega balkona.
dopoldne, 31.3.2008, začnejo»obletavati« drog in štorklje delavci Elektra. S seboj prinesejo potrebno orodje in kovinsko ogrodje za podporo novemu gnezdu, ki ga do popoldneva še istega dne že namestijo na vrh tega droga.
Slika na naslovnici: Parček čaka na nov zarod (stanje v petek, 18. aprila). Hvala vsem, ki z naklonjenostjo spremljate to zgodbo!
Jože Miklič
Vic - na napačni strani... (ali pa tudi ne).
aktualno
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
4»%
Grosupeljska kotli naje po svojih prepoznavnih danostih povezana tudi s številnimi vodami, ki jo na severovzhodnem in osrednjem predelu v glavnem označujejo trije večji potoki, na samem jugovzhodnem delu pa se vsem tem trem pridružita še dva. Vsi skupaj pa so ob večjih deževjih v širokem povirju svojega vodnega zaledja, ki sega vse tja do Roba pod Velikimi Blokami ter iz razgibanih Škocjanskih in Poliških hribov, ljudem večkrat delali preglavice. Bolje pa bi rekli: Preglavice so se začele, ko se je človek želel bolj približati vodam, kot jim je sama večkrat tudi nepredvidljiva narava to omogočila. Prej so bili VSI STANOVANJSKI PROSTORI in večina gospodarskih poslopij zgrajeni nad najvišjimi stoletnimi vodami. Tako so začeli z raznimi regulacijami koncem 19. stoletja pri in v Zatočnih jamah ter so tik pred drugo svetovno vojno, ko so bile leta 1933 velike poplave, zelo intenzivno razmišljali, da bi celo napravili podzemni predor vse do izvira Krke. Mnogo različnih načrtov pa je bilo narejenih tudi po drugi svetovni vojni vse do danes. Zadnji načrt Velikega potoka je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja že v samostojni Sloveniji risal avtor tega zapisa...
Pogovor z županom Janezom Lesjakom
Reševanje grosupeljske poplavnosti ima dolgo brado
Veliki potok tik pod Kožljevcem ob običajnih padavinah ne izgleda velik, a je vseeno hudourniški in nevaren...
Pogovarjal sem se Jože Miklič
Jože Miklič: Za začetek najinega pogovora se dotakniva nekoliko načrtov, ki so bili narejeni v preteklosti! Še posebej se dotakniva načrtov, ki so bili narejeni leta 1962za potrebetakratnih melioracij in hidromelioracij z zadrževalniki vred v Grosupeljski kotlini.
Župan Janez Lesjak: Znano je, da sta Grosupeljsko in Radensko polje poplavni območji. Ljudje so si že v zgodovini večkrat prizadevali rešiti ta problem, da bi čim več zemlje lahko uporabili za obdelovalne površine. Je pa očitno, da so se naravnim danostim ljudje v preteklosti bolje prilagajali. Z razvojem teh krajev so razmere postale vedno bolj kompleksne.
V letu 1962 so se načrtno lotili reševanja poplav. Narejena je bila celovita ocena poplavnosti vseh vodotokov, podane pa so bile tudi usmeritve, kako preprečiti nadaljnje poplave.
Za popolno preprečevanje poplavnosti je bilo takrat predvidenih 6 zadrževalnikov.
Jože Miklič: Jih lahko opisno naštejeva, da bo bralcem bolj jasno, kje naj bi bili ti zadrževalniki locirani?
Župan Janez Lesjak: Predvideni so bili naslednji zadrževalniki: Veliki potok (Stara vas), (Spodnje in Zgornje) Duplice na potoku Duplica, Podlom pod Spodnjo Slivnico na potoku Podlomščica, pod Št. Jurijem (takrat Podtabor) na potoku Bičje, na samem potoku Bičje pa sta bila predvidena še pod vasjo Udje in Bičje. V sklopu tega projekta so bili načrtovani številni melioracijski kanali ter odvodni kanali, ki bi bili skopani neposredno pod pobočji posameznih hribov. Žal pa po tem načrtu niso bili izvedeni vsi objekti v celoti, temveč samo tisti del, ki je zagotavljal kratkoročno osuševanje močvirij, poplave pa niso bile rešene.
Naslednja prizadevanja reševanja poplavnosti segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, a so bili prehodno navedeni projekti že reducirani - ostali so samo še trije zadrževalniki (Veliki potok, Bičje in Podlomščica). Delno so bili nato pripravljeni načrti za Veliki potok, ki se skozi naselje Grosuplje preimenuje v Grosupeljščico. Nisem pa mogel izslediti,
kdaj je bil narejen kakšen dogovor, da bo zadrževalnik Veliki potok gradila država, zadrževalnik Bičje pa občina Grosuplje. Eni in drugi pa so odlašali. Objekte je bilo treba vnesti v prostorske plane, napraviti načrte, postopke za odkupe zemljišč za izgradnjo jezu in najnujnejših površin za razlivna polja.
Leta 2000 smo ponovno začeli resno pritiskati na državo. Občina je v tem času resno opravila vse svoje obveznosti in revidirala dotedanje načrte. Načrtovani zadrževalnik Bičje smo s pomočjo strokovnjakov »preselili« uzvodno, saj bi bil jez po prvotnih načrtih ob cesti proti Brezju in zato preblizu samega naselja Grosuplje. Poleg tega je bila ta različica najdražja, saj bi bil objekt dolg prek 200 m. Glavni razlog pa je bilo razlivno polje, pod katerim bi potekal glavni povezovalni in zbiralni kanal S fekalne kanalizacije med Šmarjem in Grosupljem. Poleg tega je ta kanal nevodotesen in bi ga bilo treba sanirati, saj z vdiranjem meteornih voda le-ta preplavi čistilno napravo, od koder pa nato odplakne vso zbrano tekočo nesnago na Radensko polje. Zdaj smo po dolgotrajnih usklajevanjih s stroko, lokalno skupnostjo in lastniki ter soglasjedajalci in načrtovanji uspeli, da smo začeli graditi zadrževalnik na novi lokaciji za vasjo Brezje. Zgrajen naj bi bil do konca junija. S tem zadrževalnikom
Del zgrajenega propusta na zadrževalniku Bičje, kjer bodo nameščene avtomatske zapornice.
april -4 / 2008	Grosupeljski odmevi
>bodo rešene poplave na jugozahodnem delu Grosupeljskega polja.
Jože Miklič: Kako poteka gradnja? Gre vse po načrtih?
Župan Janez Lesjak: Kolikor imamo obvestil s strani nadzora, gradnja poteka kljub zadnjim vremenskim nevšečnostim po planu. V tem trenutku se zadrževalnik gradi kot suhi zadrževalnik, a ga bo možno z dodatnimi izkopi napraviti za mokrega, saj bo tudi tehnologija prilagojena temu. Kot takega pa bi ga lahko uporabili tudi za rekreativne in turistične namene, seveda pa bo za to potrebno dodatno odkupiti zemljišča. Na tem območju je možno napraviti jezero od 3 do 4 ha površine, v bližnji okolici pa občina strateško namenja površine za rekreacijo. 10-, 20-ali 100-letne poplavne vode pa se bodo za zdaj na tem območju zadrževale le nekaj ur do največ dveh dni. Večjih sprememb uzvodno ne pričakujemo.
Jože Miklič: Predno bi spregovorila o zadrževalniku Veliki potok, se dotakniva še zadrževalnika Podlomščica! Vprašanje deloma navezujem na S kanal in na sedanje poplavljanje čistilne naprave. Poplave v čistilni napravi se v preteklosti niso dogajale samo prek S kanala, temveč tudi površinsko. Kako se namerava reševati te probleme tudi v zvezi s predvideno obnovo in razširjeno gradnjo čistilne naprave?
Župan Janez Lesjak: Ne občina ne država v tem trenutku ne razmišljamo o gradnji zadrževalnika Podlomščica, saj najprej želimo dokončati zadrževalnik Bičje in tudi Veliki potok. Potem pa se bo verjetno pokazalo, ali bo gradnja zadrževalnika Podlomščica sploh še upravičena.
Delavci pri razopaževanju propusta v soboto, 11. aprila 2008, ko je bilo na pol deževno vreme.
Ko sem omenil reševanje kanalizacijskega sistema S, naj povem, daje Javno komunalno podjetje kot vzdrževalec sistema naročilo pregled kanala z robotom. Poleg tega, da je kanal nevodotesen, pa so ugotovili, da so na več mestih cevi počene, polomljene, razmaknjene, skozenj poganjajo korenine rastlinja in dreves.
Jože Miklič: Bo morda ta kanal ostal kot nek nov meteorni kanal, saj bo popravilo, da bi napravili vodotesnega, postalo dražje kot gradnja novega?
Župan Janez Lesjak: Ta kanal bomo reševali v okviru projekta Čista reka Krka in bomo poleg čistilne naprave nov nadomestni kanal gradili prav tako iz evropskih strukturnih skladov. Bomo pa na Občini morali zagotoviti dokaj visoko 35 % finančno soudeležbo. Tako bo nov kanal služil samo odvajanju fekalij, stari kanal pa bo »izklopljen« iz čistilne naprave in bodo meteorne vode spuščene v bližnji potok. Roki za pridobitev vseh načrtov pa nas silijo, da te zadeve pospešeno urejamo. Ker pa projekt vodi ministrstvo za okolje, še po šestih letih ne morem zagotovo reči, kdaj se začela gradnja, verjetno pa se bo projekt začel odvijati po letu 2009. Šele z izgradnjo čistilne naprave kapacitete za 20.000 E pa bo tudi voda proti Krki odtekala taka, kot to dovoljujejo sodobni okoljski standardi, ko znaša očiščenost voda med 93 in 95 %.
Jože Miklič: Zdaj pa še nekaj o Velikem potoku! Že pri dogovarjanju za najin pogovor po e-pošti sva ugotavljala, da je tudi ta projekt zgodba z dolgo brado. Iz osebnih izkušenj vem, da so na Občini v začetku devetdesetih let bile dane nekatere pobude, bili so opravljeni celo nekateri pogovori na ministrstvu. Potem pa so spet zadeve padle v vodo.
Župan Janez Lesjak: Kot sem že omenil, Veliki potok je državna obveza in stalnica v naših pogovorih. Zgrajen mora biti na izhodu doline izpod Kožljevca. Omenil sem tudi, da so se resno pogovarjali o izgradnji le-tega, pa ni bilo zagotovljenih na občini Grosuplje sredstev za sofinanciranje. Zato so denar porabili za gradnjo podobnega objekta v občini Ribnica.
Jože Miklič: Samo opomba: Objekt v Ribnici smo gradili, ko sem bil še zaposlen v SCT-ju sredi osemdesetih let.
Župan Janez Lesjak: Večji problem na Velikem potoku je, da ima potok hudourniški značaj. V času večjih padavin na območju Poliških hribov, Kuclja in Kržereje se ta potok zelo hitro napolni in v parih urah prestopi bregove. Prav ob tem potoku, v delu, ki teče skozi Grosuplje, pa so se
zgradili novi stanovanjski, gospodarski in poslovni kompleksi ter šola. Tako lahko rečemo tudi samokritično, da imamo zaradi teh pozidav veliko območje mesta Grosuplje poplavno ogroženega. Odlok o ureditvenem načrtu za zadrževalnik Veliki potok je bil potrjen že leta 1991, a so bile že naslednje leto narejene spremembe in dopolnitve zaradi trajne rešitve kmetije Liznik, ki se je znašla sredi predvidenega poplavnega območja. Območje Velikega potoka je bilo nato ponovno potrjeno z lokacijskim načrtom leta 1997. Leta 2002 pa so se začele spremembe v ta namen. Ugotovili smo tudi, da so bila sredstva že nekajkrat v proračunu opredeljena, a so se vedno uporabila za različne intervencije ob poplavah, plazovih in podobno (Log pod Mangrtom, Posavje, Savinjska dolina ...).
Jože Miklič: Med tem časom smo imeli v Grosupljem tudi študente, ki so pod vodstvom arhitekta dr. Petra Gabrijelčiča napravili nekaj predlogov urejanja obvodnih poti. Ideja je bila zanimiva. Kot pa smo slišali, je bilo z ministrstva za okolje rečeno, naj na razlivnih območjih
>
Na tem mestu bo zgrajen jez suhega zadrževalnika.
8
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Jože Miklič: Najprej vas, dr. Verlič, prosim, če pojasnite, kako je predvideno z dokončanjem manjkajočega dela pod naseljem Pod gozdom na regionalni cesti Grosuplje - Cikava!
Dr. Peter Verlič: Za ureditev zadnjega odseka ceste Cikava - Grosuplje (proj. št. 00-0141) je v Proračunu RS za leto 2008 ostalo še 178.000 €, saj je bilo za 2. etapo potrebno pokriti po Zakonu o izvrševanju proračuna še 153.000 € (po aneksu) ter po
Pogovor z državnim sekretarjem in občinskim svetnikom dr. Petrom Verličem
Ponovno o cestni problematiki v občini Grosuplje
Področje urejanja cest je bilo v preteklosti v občini Grosuplje kar precej zanemarjeno, a seje v zadnjih dveh letih vendarle nekaj premaknilo. Kljub temu so razmere na tem področju še vedno precej kritične glede varnosti otrok, kolesarjev, pa tudi drugih udeležencev v prometu. Poleg tehnično zastarelih in uničenih cest pa se avtomobilski (še posebej pa tovorni promet) v Grosupljem močno povečuje. Na občinskih sejah se oglašajo različni svetniki s tovrstnimi pobudami, na to temo pa v javnosti kroži kar precej raznih ugibanj in celo dezinformacij. Zato smo se za neposreden odgovor o ključnih problemih, ki so povezani z investicijami države in sofinanciranjem občine, obrnili ponovno na državnega sekretarja in občinskega svetnika dr. Petra Verliča, da nam pojasni nekaj vprašanj na tem področju.
Jože Miklič
osnovni pogodbi še 51.000 €. Sofinancerski sporazum med Občino Grosuplje in Direkcijo za ceste pa za 3. etapo Direkciji za ceste nalaga od skupne vrednosti 843.897 € delež v višini 415.862 €. Ker zemljišč ne bo potrebno plačati v letu 2008 (razlastitev, plačilo ostalih pa zagotovi Občina Grosuplje), bo za gradnjo potrebno zagotoviti še 295.325 €. Manjkajoča sredstva na kontu bo DRSC zagotovila s prerazporeditvijo sredstev med projekti. Sofinancerski sporazum za ureditev
regionalne ceste R3-646/1444 Cikava - Grosuplje je bil 23. 1. 2008 posredovan Direktoratu za ceste. Vsebinske pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu sporazuma tudi zaradi spremembe umestitve novega krožišča, ki bo omogočal dostop na nadvoz čez železniško progo (dopis z dne 5. 2. 2008) so bile s strani DRSC odpravljene 17. 3. 2008 in je bil sofinancerski sporazum na Direktoratu za ceste še istega dne parafiran. 19.3.2008je bil za sofinanciranje
>ne bi bilo nobenih objektov. Zanima me, kakšni so bili tudi vaši zadnji pogovori na ministrstvu? Kako naj bi se urejala vodna pot?
Župan Janez Lesjak: Že z umeščanjem Dvorov 2 je bilo to območje opredeljeno kot rekreativna cona, leta 2006 pa smo že sprejeli občinski lokacijski načrt. S študentskimi študijskimi nalogami pa se je pojavilo kar nekaj zanimivih rešitev. Pri ponovnem iskanju rešitev proti-poplavnosti med avtocesto in železniško progo proti Novem mestu je ministrstvo ugotovilo, da je zadrževalnik Veliki potok predraga investicija (ovrednotena je bila
Na tem mestu bi naj bil »nekoč« zgrajen jez zadrževalnika Veliki Potok (le nekaj 100 m stran od domačije Drobnič v Stari vasi).
na 4 mio €) in da bi bila bolj učinkovita protipoplavna ureditev samega vodotoka skozi Grosuplje. Prav v letu 2006 pa nas je ministrstvo postavilo pred dejstvo, da je opustilo gradnjo Velikega potoka, ni pa ga sicer izločilo iz projekta. S predlaganim urejanjem vodotokov pa je ta projekt prišel v konflikt z urejanjem vodnih poti, kjer ne bo mogoče posaditi niti dreves, niti postaviti klopi, niti brvi in mostičkov ter podobnih elementov za urejanje takih območij, niti postaviti morebitnih novih kipov v sklopu projekta Grosuplje - mesto kipov. Rešitev na Občini nam ni bila všeč in v tem trenutku še usklajujemo. Glavni problem v tej novi rešitvi pa je, da bo skozi naselje Grosuplje zelo težko zagotoviti primerna razlivna polja, ob obeh straneh potoka pa bi morali zgraditi nasipe. Potrebna pa bi bila tudi poglobitev in širitev struge. Stroškovno pa nisem popolnoma prepričan, da bo vsa zadeva kaj bistveno cenejša. Še večji problem za občino pa je, da od nas zahtevajo rušenje mostov na potoku, prvi pri Garbasu, drugi pri podrtem starem gasilskem domu oziroma grosupeljski tržnici. Pri tem pa bi bilo treba prestaviti tudi vodovod, ki prečka potok in druge vode ter ceste. Mi pa teh sredstev v naslednjih dveh letih nimamo opredeljenih niti v proračunih niti v razvojnih nalogah.
V razgovoru na ministrstvu, ki smo ga imeli pred štirimi dnevi, naj bi bila cena 2.8 mio €, a stroški občine sploh še niso ocenjeni. Ko bomo na koncu potegnili črto, bomo ugotovili, da ne bomo bistveno privarčevali, le prostora v samem mestu bi nekoliko več zapravili, pa še med ljudmi bi sprožili vrsto novih problemov. Z državo se sicer še pogovarjamo, ker ne vidimo druge rešitve, a se bojim, da se bo projekt samo še zavlekel v nejasno prihodnost ali pa bomo na koncu oboji nezmožni izpeljati projekt v celoti.
Jože Miklič: Hvala za pogovor!
Na mestu, kjer je nekoč stala kmetija Liznik, je zdaj že nekaj let kamnolom z drobilnico in separacijo.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
infrastruktura
>
občinskega deleža poslan dopis na Občino Grosuplje.
Jože Miklič: Če vas prav razumem, je denarja zmanjkalo zaradi povečanih in dodatnih del na predhodnem odseku iste ceste neposredno pri Cikavi ter povečanja stroškov zaradi gradnje na novo umeščenega krožišča?
Dr. Peter Verlič: Sredstev trenutno ni dovolj za izgradnjo, a bi jih lahko pridobili s prerazporeditvijo, Občina pa še ni vrnila podpisanega sporazuma (pogovarjala sva se 2. 4. 2008 - op. J.M.). Je pa tudi res, da ni bila narejena študija, ali je dražje krožišče res potrebno ali ne. Realno gledano, pa bi projekt lahko stekel še letos, dokončal pa bi se naslednje leto.
v celoti pokriti stroške gradnje nadvoza, pa bo Ministrstvo vseeno sodelovalo pri sofinanciranju nadvoza z 200.000 €, saj rešujemo problem varnosti železniškega prometa.
Jože Miklič: Naslednji niz vprašanj pa bi namenila »šmarskemu območju«. Tu je nedokončan avtocestni priključek, protihrupne ograje pa že menjajo oziroma dograjujejo z novimi zaščitnimi elementi.
Dr. Peter Verlič: To področje sem pred kratkim pojasnil v Šmarcu - glasilu Krajevne skupnosti Šmarje - Sap. Zato bi povzel večji del odgovora kar iz tega prispevka.
Krajani Šmarja se na avtocesto proti Ljubljani ali Novemu mestu zapeljemo
iz priključka na Cikavi. Avtocestni priključek Šmarje na Razdrtem je bil v preteklosti zgrajen kot polovični in omogoča priključevanje vozilom zgolj iz nekdanje hitre ceste Ljubljana - Zagreb. Lokalni prebivalci se moramo tako za vožnjo proti Ljubljani odločiti ali za staro regionalno cesto skozi središče Šmarja do priključka na Cikavi ali pa po tej cesti voziti proti Ljubljani mimo Škofljice in Lavrice.
Že kar nekaj časa opažamo precejšnje povečanje prometa skozi središče Šmarja, zlasti v prometnih konicah, obstoječi priključek na avtocesto v Šmarju pa ostaja neizkoriščen in nefunkcionalen. Zato je bila po naročilu DARS-a v maju 2006 izdelana idejna študija izvedbe polnega1^ priključka Šmarje.	▼
Jože Miklič: Kako pa je z morebitno udeležbo države v zvezi z nadvozom za Sončne dvore.
Dr. Peter Verlič: Investitor Gradbeno podjetje Grosuplje je za gradnjo stanovanjskega poslovnega naselja Brezje in za komunalno ureditev območja zazidalnega načrta gospodarske cone Sever zaprosil Slovenske železnice za soglasje v 200 metrskem varovalnem pasu. Soglasje je bilo dano pod pogojem, da se na stroške investitorja uredi nov prehod oziroma ustrezno z avtomatsko napravo zavaruje obstoječi prehod. Stanovanjsko naselje je zgrajeno, pogoji iz soglasja pa niso bili izpolnjeni. Tako sedaj rešujemo neko zatečeno stanje, za katerega smo vedeli še preden se je pričelo graditi Sončne dvore. Čeprav bi Občina morala
Območje priključevanja na hitro cesto proti Škofljici.
infrastruktura
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
> Predvidena rešitev predvideva dograditev manjkajoče rampe za smer proti Ljubljani, kar pomeni, da bo potrebno obstoječo rampo za smer proti Škofljici prestaviti proti severu za dobrih 50 metrov, predhodno pa ustrezno umakniti tudi lokalno cesto za Veliki Vrh. Obstoječi podvoz pod avtocesto bo potrebno na severni strani nekoliko podaljšati, da se omogoči preureditev odstavnega pasu v pospeševalni pas, vozišče v podvozu pa ustrezno preurediti z robniki in odvodnjavanjem. Na južni strani zahteva izgradnja rampe za smeri iz Ljubljane proti Škofljici ustrezno gradbeno tehnično zaščito ponikovalnega polja. Ta smer dobi prometno smiselnost za potrebe lokalnega prometa Šmarja z dograditvijo nivojskega križišča oz. krožišča (kar se še preučuje) približno 50 metrov vzhodno od obstoječega nadvoza za Veliki Vrh od šmarske regionalne ceste preko stare hitre ceste in s preureditvijo severne priključne rampe od nadvoza do novega križišča oz. krožišča na stari hitri cesti. Ureditev tega križišča oz. krožišča se izvede skupaj z izgradnjo 200 metrov obojestranskega pločnika v Razdrtem na šmarski regionalki (preko nadvoza z železniško progo). Oboje je namreč še stara finančna obveza DARS-a do Občine Grosuplje.
Šmarčani se bomo torej na avtocesto proti Ljubljani ali Novem mestu zapeljali po obstoječem nadvozu pri Razdrtem za Veliki Vrh, nato na levo po rekonstruirani rampi ter na stari hitri cesti v novo zgrajenem križišču zavili levo proti avtocesti in se tam usmerili bodisi za smer Ljubljana ali za smer Novo mesto. Ko bomo prihajali iz Ljubljane, bomo po na novo zgrajeni rampi priključka Šmarje zavili z avtoceste desno na staro hitro cesto ter na nove križišču zapeljali desno na rampo proti nadvozu za
Veliki Vrh in od tam proti Šmarju. Če pa se bomo vračali iz smeri Novega mesta, bomo zapeljali desno z avtoceste, tako kot doslej, na priključek za Škofljico, le da bomo v novem križišču zapeljali desno na rekonstruirano rampo proti nadvozu Veliki Vrh.
Ministrstvo za promet je na podlagi idejne rešitve že izdalo pobudo za začetek postopka izvedbe polnega priključka, vlada pa je s posebnim sklepom naložila Ministrstvu za okolje in prostor izdelavo vsega potrebnega, da se priključek umesti v prostor in pridobi gradbeno dovoljenje. V Šmarju se bo tako dokončno uredil problem priključevanja na avtocesto, ta del krajevne skupnosti pa bo dobil tudi urejene in varne prometne povezave. Središče Šmarja pa bo dodatno razbremenjeno prometa vozil, ki so doslej uporabljala priključek na Cikavi. Ne smemo namreč pozabiti, da sta ob tej regionalni cesti osnovna šola in vrtec.
Jože Miklič: Opazili smo, da so izvajalci že začeli graditi protihrupne ograje. Nas pa zanima, kako je umeščanje le-teh in dopolnjenih delov bodočega polnega priključka umeščeno v prostor?
Dr. Peter Verlič: Z zamenjavo dotrajanih ograj in dopolnitvijo dela trase od začetka predora pa skoraj do priključka Cikava, skozi naselja Veliki Vrh, bivše Razdrto in Šmarje - Sap, bo tako v celoti rešen tudi ta problem. Avtocesta je pač rana, ki je bila Šmarju prizadejana že ob izgradnji ceste bratstva in enotnosti, z dograditvijo avtoceste po isti trasi pa zdaj skušamo to rano v prostoru oziroma ljudi ob cesti zaščititi vsaj glede hrupa, na kar so Šmarčani vrsto let opozarjali. Načeloma pa naj bi protihrupna ograja pustila
prostor za izvedbo dodatnih elementov polnega priključka.
Jože Miklič: Na eni izmed preteklih občinskih sej ste omenili tudi postavitev podobnega semaforja, kot je bil lani postavljen pred šolo Brinje. Ob pozitivnih odzivih pa se je pojavilo tudi nekaj nestrpnežev, ki vozijo kar skozi rdečo luč, kar je nedvomno poleg prekrška tudi manjša prometna varnost. Ali obstaja kakšna možnost, da bi bili taki semaforji opremljeni s kamerami ali drugimi kontrolnimi učinki?
Dr. Peter Verlič: Novi zakon o cestnem prometu daje lokalnim skupnostim pooblastilo, da same organizirajo nadzor nad prometno varnostjo v svojem okolju. Kako pa naj bi to izvedle, pa je prepuščeno njim. Lahko jih urejajo s kamerami z radarsko kontrolo hitrosti, ali občinskimi redarji, ali pa namestijo samo dodatne opozorilno-informativne znake. Poudarjam pa, da se policija svojih nalog s tem ne odreka, ampak bo v sodelovanju z občinskimi službami področje varnosti v prometu še dodatno okrepljeno. Pri tem pa moram posebej poudariti, da gre za prometno varnost predvsem otrok, ki so lahko poleg neizkušenosti tudi razposajeni. V takih okoljih pa se po Evropi znižuje hitrost celo na 30 km/h. V trenutni situaciji pri semaforju v Brinju pa menim, da bi bilo treba postaviti na obeh straneh le nekoliko večji obvestilni znak, na katerem bi pisalo na primer, če vozite predpisanih 40 km/h, bo ves čas gorela zelena luč. Taka tabla je ponavadi dopolnjena s svetlobnim znakom, ki kaže voznikovo trenutno hitrost. Tako imajo tudi v tujini pred tem semaforjem na vsaki strani še eno opozorilno tablo.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
infrastruktura
>Jože Miklič: Koliko pa taka semaforja staneta?
Dr. Peter VerLič: Okoli 20.000 €. To niso prav velika sredstva, sploh, če jo primerjamo z otroškim življenjem.
Jože Miklič: Dotakniva se še aktualne teme - vinjete! Do katerih ravni kategoriziranih cest je bilo mišljeno, da bi se lahko vozili brez vinjet? So to tudi regionalne in dostopne ceste do mest?
Dr. Peter Verlič: Vinjete se bodo uporabljale samo na avtocestah in hitrih cestah (štiripasnovnicah) oziroma na vseh cestah, ki imajo oznako A in H.
Jože Miklič: Ali je na primer cesta na Rudniku štiripasovnica?
Dr. Peter Verlič: Ne. Štiripasovnice so na primer južna obvoznica ali pa ostale obvoznice okoli Ljubljane, pa nova hitra cesta od Razdrtega prek Vipave do Nove Gorice.
Jože Miklič: V časopisju in na internetu smo lahko prebrali, da ljubljanski župan razmišlja o uvedbi mestnih vinjet. Je tako razmišljanje pravilno?
Dr. Peter Verlič: Večja mesta po Evropi že rešujejo problem onesnaženosti in povečane prometne obremenitve z uvedbo novih taks. Moramo pa temu dodati, da so vsa ta mesta predhodno rešila problem javnega prometa. Za uvedbo taks pa so se mesta odločila šele po rešitvi javnega prometa. Naj povem, da je reševanje javnega prometa izključno v pristojnosti mest in ne države.
Pri nas pa prav to ni urejeno. Nobeden od prejšnjih županov in županj se tega ni lotil. Razen razmišljanja o poglobitvi železniške postaje se reševanja javnega prometa problema noče lotiti niti sedanji župan. Ampak zaradi tega mi še nismo vrgli puške v koruzo. Zato smo tudi predlagali posodobitev primestnih železniških prog in uvedbo dodatnih postajališč do Ivančne Gorice, proti Kočevju in tudi drugih tras.
Jože Miklič: Ampak, če smo realni: Ljubljana tega ne bo doživela prej kot v 10 letih.
Dr. Peter Verlič: Potniški terminal bo dokončan približno v dveh letih, kar bo prvi korak. Ker so bile tudi vinjete pretežno sprejete z odobravanjem, menim, da je odveč Jankovičeva bojazen, da bodo ljudje iskali lokalne ceste v mestu, da bi se izognili avtocestam, zmeda bi nastala kvečjemu ob uvedbi mestne takse za vstop v mesto.
Jože Miklič: Verjetno pa se bo struktura voznikov iz mest in nas, ki prihajamo od zunaj, v samem mestu spremenila.
Dr. Peter Verlič: Glede tega so bile narejene predhodne ankete, ki so pokazale zelo dobro primerljivost pri uvedbi vinjet na primer z Avstrijo. Bo pa okolju in prometu v prihodnje posvečeno več pozornosti in verjetno se bo dolgoročno struktura današnjih voznikov v Ljubljano res preusmerila v strukturo uporabnikov javnega potniškega prometa, če želimo našim zanamcem omogočiti, da bodo lahko dihali svež zrak.
Jože Miklič: Reciva nekaj še o sistemu cestninjenja prek GPS! To naj bi se menda v kratkem pojavilo na večjih vozilih, kot so tovornjaki in avtobusi?
Dr. Peter Verlič: Prav zaradi tega ostajajo tovornjaki do naslednjega leta, ko bodo prešli na GPS, klasično cestninjeni. Ugotovljeno je, da ima v Sloveniji že 2/3 vseh tovornjakarjev te naprave že vgrajene.
Jože Miklič: Lahko v kratkem opišete delovanje teh naprav?
Dr. Peter Verlič: Naprava je zelo podobna navigacijskim napravam, ki jih ima že mnogo slovenskih voznikov tudi v osebnih avtomobilih. Te naprave izdelujejo različni proizvajalci. Poleg neposredne povezave s sateliti pa bo ta naprava komunicirala preko omrežja mobilne telefonije, prek katerega bo signal s podatki pošiljala do nadzornega centra, ki bo obračunal cestnino, v celoti pa bo zagotovljena varnost osebnih podatkov.
Jože Miklič: Zakaj je GPS sistem boljši od mikrovalovnega ABC?
Dr. Peter Verlič: Zato, ker je lahko katerakoli cesta cestninjena. Dovolj je, da se jo vnese v t.i. virtualni zemljevid naprave. V tem se tudi skriva odgovor ljubljanskemu županu glede mestnih taks za vozila. Jaz bi počakal, da bi uvedli tudi satelitsko cestninjenje za osebna vozila. Potem bo vstop v mesto lahko preprosto zaračunati.
Jože Miklič: Glede na to, da nekoliko poznam splošno uporabo GPS, pa tudi za bolj natančne geodetske zahteve, sprašujem, kako je z natančnostjo, saj so nekatere naprave narejene bolj za »planinske pohode«, kjer 5 m ne predstavlja še nobene napake.
Dr. Peter Verlič: Natančnost tega cestninjenja bo 5 cm, naprave pa bodo delovale tudi znotraj objektov, kot so predori, to bo namreč zagotavljal evropski sistem GPS, imenovan Galileo.
Jože Miklič: Kdaj pa naj bi prešli s cestninjenjem na osebna vozila?
Dr. Peter Verlič: Tudi za osebna vozila bi lahko to naredili, a je problem v povezljivosti sistemov med državami. Poleg tega trenutno velja samo direktiva Evropske unije o zaračunavanju cestnin za tovorna vozila - t.i. direktiva o evrovinjetah. Zato se na področju osebnih vozil lahko vsaka država sama odloči, kako bo reševala to problematiko. Pri tem pa je treba upoštevati nediskriminatornost tudi voznikov od zunaj, ki se vozijo skozi našo državo. Če bi zahtevali obvezno uporabo elektronske naprave za vozila, bi jo morali za vse, domača in tuja vozila, kar bi v tem trenutku pomenilo, da bi morali opremiti poleg enega miljona domačih vozil še vsa vozila, ki prečkajo Slovenijo, kar bi v tem trenutku bilo predrago in praktično neizvedljivo. Po moji oceni bo do uvedbe satelitskega cestninjenja za osebne avtomobile prišlo kasneje. Potrebna bo tudi precejšnja spodbuda Evropske komisije pri prepričevanju držav članic o nujnosti elektronskega sistema cestninjenja, saj po moji oceni nekatere evropske države potrebujejo še dokajšnjo politično spodbudo.
Jože Miklič: Je okoli projekta Galileo že kaj bolj znanega?
Dr. Peter Verlič: Za Galilea je bilo predvideno, da naj bi zaživel že v letu 2008, a so ga prestavili za sedem let. Tudi v našem predsedovanju Evropski uniji smo se obvezali, da bo sklenjen dogovor, ki naj bi omogočil, da bo ta projekt stekel. Komisija je v preteklosti mislila, da bo na tem področju uspešno javno-zasebno partnerstvo, a se je to pokazalo za nerealno. Začetne stroške utirjanja satelitov in kontrolnega središča morajo biti vodena in plačana z državne oziroma evropske ravni. Posamezne aplikacije za posamezne segmente uporabe pa bo nato lahko po sporazumu izvajal vsak.
Jože Miklič: Na tem mestu bi zaključila najin pogovor, čez kakšnega pol leta pa se bo verjetno nabralo še kaj novih tem na cestnem oziroma prometnem področju. Hvala za pogovor.
12
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Čistilna akcija
Na območju Krajevne skupnosti Mlačevo so se za čistilno akcijo odločili v soboto, 12. 4. 2008 - en teden prej kot v ostalih krajih v občini Grosuplje.
■ slSlR^iilllNlf
V akciji so sodelovali Turistično društvo Boštanj in Grajski vrt Boštanj, Ribiška družina Grosuplje - Mlačevo, gasilci iz PGD Veliko Mlačevo in PGD Zagradec ter nekateri posamezniki iz Lobčka in dva krajana iz Malega Mlačevega. Počistili so okolico ribnika, potoka Dobravka in Brega do Zgornjih Logov ob Velikem Mlačevem, območja ob regionalnih cestah od križišča na Velikem Mlačevem proti Račni do gozda in proti Lučam do konca vasi Lobček. Še posebej so počistili območje Boštanja, del okolice gradu ter ob poteh po Lobčku, Velikem Mlačevem in Zagradcu, kjer so očistili tudi vtočne jaške meteorne kanalizacije. Očistili so tudi okolici gasilskih domov in avtobusnega postajališča na Velikem Mlačevem.
Čeprav je bilo še zjutraj precej deževno vreme, je že ob osmi uri pokukalo sonce izpod oblakov in, zanimivo, zdržalo vse do konca akcije ob 13. uri, ko so se nato zbrali na skupnem golažu v zagraškem gasilskem domu. Čistilne akcije se je udeležilo precej mladih. Golaž je pripravil naš znani podjetnik in gurman Nace Jerovšek, ki je primaknil tudi nekaj »mokrote« zraven, z akcijo pa je bila zadovoljna tudi predsednica krajevne skupnosti Valentina Vehovec, ki je aktivno sodelovala v akciji in je poskrbela za sestavine golaža.
Več naj povedo fotografije, ki smo jih uspeli ujeti na terenu. Med zagraškimi gasilci pa se že pogovarjajo, da bodo podobno akcijo sprožili tudi ob suhem vremenu v začetku jeseni na zgornjem delu Radenskega polja. Jože Miklič
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
varstvo narave
13
Stane Peterlin in njegovih polnih sedemdeset let
Strokovnjak za varstvo naravne kulturne dediščine Stane Peterlin, Grosupeljčan, je zajel sedmo desetletje življenja že 13. decembra, saj je bil rojen leta 1937. Diplomiral je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato do leta 1991 zaposlen v naravovarstveni službi republiškega Zavoda za spomeniško varstvo, ki jo je v delu obdobja tudi vodil, nato pa je bil še tri leta svetovalec ministra za kulturo na svojem področju, do upokojitve v letu 2000 pa je delal še kot svetovalec vlade na Ministrstvu za okolje in prostor. Deset let, do leta 1993, je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti o varstvu naravne dediščine, nato pa še na Oddelku za gozdarstvo na isti fakulteti.
Že na začetku ga je med naravovarstvenike pripeljalabiologinjadr.AngelaPiskernik.Na njeno pobudo je po vojaščini prevzel njeno mesto v službi in tudi pri Prirodoslovnem društvu se je začel ukvarjati z varstvom naravne dediščine. Leta 1967 je bil pobudnik organizacije tedna varstva narave in tedaj so naravovarstveniki prvič glasno opozorili na grehe, ki jih delamo v naravi. Pobudil je program Evropskega leta varstva narave (1970), čigar posledica je Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji (1972), katere soavtor in urednik je bil in ki je bila prvi pregled stanja okolja pri nas. Osnovna nit njegovih naporov je predvsem varstvo narave, ohranjanje biodiverzitete, biotske raznovrstnosti. K reševanju naravovarstvenih problemov je uspel privabiti strokovnjake prepletenih področij. Skoraj trideset let je urejal revijo Varstvo narave (1963-1991). Kar nekaj objav ima ravno o tej temi, od povsem osnovnih pa do informativnih, preglednih in strokovnih. Pomemben je njegov prispevek pri nastajanju prvega slovenskega zakona o varstvu narave (1970), drugega zakona o Triglavskem narodnem parku in sodeloval je tudi pri pripravi zakona o naravni in kulturni dediščini (1981).
V Sloveniji je največji Triglavski narodni park, o katerem je precej pisal ali pa je bil urednik (1965, 1983, 1985, s tekstom še v nemščini, italijanščini in angleščini). Vseskozi je kot nosilni avtor sodeloval pri izdajah seznamov Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976), kjer so iz naše občine z opisom in zemljevidom izpostavili brezno Marjanščico pri Veliki Račni, Radensko polje, tedaj Taborsko jamo in Zatočno
jamo pri Veliki Račni. Pomembnost dela izpričujeta še dve novi izdaji (1988 in 1991), kjer je bil soavtor.
Stane Peterlin je tudi pobudnik in začetnik zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki jo je Mladinska knjiga začela izdajati z njegovo knjižico Triglavski narodni park (1965). Po njegovem vzoru je doslej v tej zbirki izšlo že 210 zvežčičev. Da je glavni avtor besedila slovenske založniške uspešnice Atlas Slovenije v prvih treh izdajah (1985, 1992 in 1996), samo potrjuje, da je priznan strokovnjak, ki ga je tudi renomirana ustanova zaprosila za sodelovanje. V letu 1992 pa so Atlas izdali tudi v angleškem in še v nemškem jeziku.
Prav tako je opazen avtor v turističnem pregledu in posebnem dodatku k Atlasu Slovenije Pozdravljena Slovenija v vseh treh izdajah (1991, 1993, 2003). Ljubiteljem naravoslovja pa je na večna vprašanja, kako je treba opazovati v naravi in kako o njej pisati, odgovoril z dvema preglednima in zglednima člankoma v Proteusu v letu 2005 pod naslovoma Zgodbe storža in Zgodba borovega storža. Za opazno delo v Prirodoslovnem društvu Slovenije je prejel red dela s srebrnim vencem (1974), bil je med prvimi nagrajenci z Belarjevim priznanjem, za urednikovanje Proteusa so se mu oddolžili z Grošljevo plaketo, postal pa je tudi častni član Prirodoslovnega društva Slovenije. Konservatorsko društvo Slovenije mu je
podelilo Steletovo nagrado (1992), prejel je častni znak svobode (2001), ki spada med najvišja državna priznanja, ki jih podeljuje predsednik države. Leta 2005 je prejel srebrno priznanje Občine Grosuplje, prejel pa je tudi bronasti znak Turistične zveze Slovenije (2003).
Gospod Stane Peterlin je Grosupeljčan od 1988. leta Tedaj sta z ženo Marjano, tudi biologinjo, kupila hišo v grosupeljskih Dvorih in spletla prisrčne odnose s sosedi in šolsko mladino. V Varstvu narave je že leta 1978 objavil članek Vzgojno-izobraževalna vloga zavarovane narave.
V zadnjem času sodeluje z Osnovno šolo Brinje. Z učenci so po letu 2001 začeli popisovati naravno in kulturno dediščino v
>
14
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
6. redna seja skupščine Društva Bistrina - Polica 2008
Polica, 13. aprila 2008 - V dvorani gasilskega doma na Polici so se zbrali člani Društva Bistrina, ki upravlja z zasebnim vodovodom na Polici, da bi pregledali lanskoletno delo in naredili načrte za tekoče leto. Uvodoma in na koncu so zapeli poliški ljudski pevci s citrarko Marijo iz Šmarja - Sapa. Po končanem zboru so se dogovorili tudi za zanimivo predavanje Varovanje vodnih virov znanega neodvisnega raziskovalca, pisatelja in publicista Antona Komata, ki že vrsto let raziskuje področje voda ter njenih bioloških vrednostih in stopnje sozvočja energij, kijih voda prenaša na žive organizme. O predavanju bomo podrobneje pisali v naslednji številki.
Jože Miklič
Za delovnega predsednika Društva Bistrina v letu 2008 so imenovali Iva Puharja, za člana pa Jožeta Tonija in Milana Rusa. V poročilu je predsednik Marjan Pražnikar navedel, da so lani imeli 6 rednih in 2 izredni seji. Po dolgotrajnem prizadevanju jim je lani le uspelo pridobiti individualna vodna dovoljenja od Ministrstva za okolje in prostor. S tem pa status zasebnega vodovoda na Polici še ni povsem rešen. Zato je UO društva v oktobru preteklega leta povabil na svojo sejo tudi župana Janeza Lesjaka in Tomaža Riglerja, direktorja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Dogovorili so se, da Občina na svoji seji vnese spremembo v svoj Pravilnik o prostorskih pogojih, tako da se med zasebne vodovode vnese tudi zasebni vodovod Polica - Gradišče, kar je občina tudi storila. Že v letu 2007 so prejeli 5 vlog za priključitev ter vloge za sprejem v članstvo in jih tudi pozitivno rešili. Zadolžitev občine je tudi, da mora do konca leta 2008 podeliti status upravljavca Društvu Polica - Bistrina, čemur župan ni oporekal. Pridobivanje dokumentacije novograditeljev je prav tako rešeno. Stanje v blagajni je podrobneje obrazložil blagajnik društva Jože Logar. Za leto 2008 pa predvidevajo redno vzdrževanje vodovodnega sistema, čiščenje zajetij in dovodnih cevi za pitno vodo, čiščenje omrežja in vodohramov ter
pregled, testiranje in čiščenje hidrantov. V razpravi pa so pojasnili tudi nekaj vprašanj in dilem. Med drugim smo izvedeli, da je zelo dobro poskrbljeno tudi za požarno varnost, saj je na območju tega vodovoda kar 44 hidrantov. Posebej pa je delovanje društva pohvalil prof. Edo Adamič, ki je uglasbil tudi »himno Bistrine« in ki so jo ljudski pevci na koncu tudi zapeli.
Iz poročila notranje kontrole,
za katero je zadolžena Stanka Vidrih:
Vodovodni sistem Polica - Gradišče deluje skladno z evropskimi uredbami HACCP sistema, kar pomeni stalno kontrolo
Ljudski pevci Polica so med drugimi skladbami zapeli tudi »himno Bistrine«, ki jo je uglasbil in na sintentizatorju spremljal prof. Edo Adamič.
varnosti pitne vode za uporabnike. Ta proces temelji predvsem na preprečevanju tveganj in zajema nadzor pridobivanja vode, odkrivanje kritičnih točk ter dejavnikov tveganja, ki bi lahko privedli do neskladnosti s predpisi. V okviru tega skozi celoletno obdobje opravljamo stalne obhode in preglede na območjih vodnih virov, objektov, okolice objektov in napeljave. Glede na ugotovitve in načrt obvladovanja sistema je bilo potrebno v lanskem letu izvesti čiščenje okolice objektov in odstranjevanje odpadkov, ki se stalno nabirajo v širši okolici zajetij na Kuclju.
V	okviru notranjega nadzora smo dolžni uporabnike obveščati o rezultatih testiranj pitne vode. V preteklem obdobju so bili vzorci vode za mikrobiološke in kemijske analize odvzeti v februarju 2007, avgustu 2007 in februarju 2008. Rezultati kemijskih analiz so bili vedno ustrezni. Rezultati mikrobioloških testiranj klorirane vode pri uporabnikih so povsod ustrezali predpisom, prav tako so bili vedno ustrezni rezultati neklorirane vode, odvzete iz vrtine. V avgustu 2007 odvzet vzorec neklorirane vode iz dotoka iz zajetij v vodohram Strmec pa je pokazal onesnaženje z E.Coli in kolifornimi bakterijami, zato smo po neustreznem ponovljenem rezultatu zaprli dotok iz najbolj površinskega zajetja Stara dolina. Zaradi morebitnega tveganja z mikrobiološkim onesnaženjem ukinitev dezinfekcije vode z uporabo aktivnega klora ni možna, dokler se vodovod napaja iz zajetij. Ukinitev bi bila možna, če bi uporabljali le vodo iz vrtine. To pa je povezano z večjimi stroški električne energije zaradi stalnega delovanja črpalke in možnim tveganjem pomanjkanja vode v sušnih obdobjih.
V	letu 2008 je po načrtu predvideno čiščenje celotnega vodovodnega sistema od zajetij do uporabnikov in sanacija zajetja Stara dolina. Pričakujemo, da bo pri teh posegih prihajalo do občasnih motenj v oskrbi, o čemer boste pravočasno obveščeni.
Ker smo za kvaliteto pitne vode odgovorni vsi, vas ob tej priložnosti ponovno prosimo, da nas v primeru ugotovljenih nepravilnosti takoj obvestite.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
varstvo narave
15
Kaj pišejo "časopisi"?
Nadalje pa je predsednik v svojem poročilu še dejal: »Nekaj besed pa moram povedati tudi o gradnji nove šole. Društvo Bistrina je porabilo veliko truda in energije, da se je zasebni vodovod na Polici legaliziral ter da se upravlja po vseh pogojih, ki jih zahteva državni Zakon o vodah. Zato ostro nasprotujem raznim govoricam in člankom v raznih časopisih, da na Polici ne more biti nove šole zaradi zasebnega vodovoda. Zadnji čas je že, da se domneve končajo, saj je po mojem mišljenju to zavajanje krajanov.« Bolj natančno, v katerih časopisih in na podlagi katerih izjav so bile te govorice sprožene, pa ni povedal. V Grosupeljskih odmevih smo na to temo pisali ob zadnjem sprejemanju proračuna oziroma rebalansa proračuna, kjer smo na strani 15 v zadnji številki (marec 2008) zapisali PO IZREČENIH ŽUPANOVIH BESEDAH: »Začetek gradnje (šole - op.p) pa je še vedno pogojen po županovi razlagi z javnim vodovodom, ki ga na Polici ni. Trenutna rešitev ne omogoča priključevanja novih objektov.«
Za zapisanim odgovorni pisec teh vrstic stoji, za izjavo pa je odgovoren župan. Zapis na strani 17 istega časopisa pa bolj kaže na razpravo o demografski sliki na Polici in koncentriranju šol v Sloveniji, kot na problematiko vodovoda, razen ugotavljanja svetnika Mihe Kadunca, ki je z vzporednicami iz Št. Jurija omenil, da bi pa morda z vložkom Poličanov lahko tako prej prišli do nove šole. Zanimivo pa je, da se občnega zbora niso udeležili niti župan Janez Lesjak, niti Jože Miklavčič - odgovoren za komunalo na Občini Grosuplje, niti predsednik Krajevne skupnosti Polica Andrej Ferjan, ki so bili posebej navedeni na vabilu
Iz informacije Upravne enote Grosuplje
Na podlagi informacij, ki pa smo jih prejeli iz Upravne enote Grosuplje, sledi tudi: Določila za priklop na zasebne vodovode so urejena s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo na državni ravni, kar pomeni, da morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb (kar so na Polici že storili), ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. Le-to izdaja Ministrstvo za okolje in prostor. Enako velja tudi za novogradnje, ki pa morajo upoštevati tudi druga določila 7. člena (ne glede, ali gre za zasebne ali javne zgradbe - op. pisca). Občina pa mora do 31. 12. 2015 na vseh obstoječih poselitvenih območjih z manj kot 15000 prebivalci zagotoviti izvajanje storitev javne oskrbe s pitno vodo. Kjer občina tega ne bo zagotovila, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov še nadalje DOVOLJENA.
> šolskem okolišu. V seznam so zajeli rastlinski, živalski svet, biotope, pa tudi stare stavbe, mline, staro orodje, skratka vse, kar je tu nekoč bilo in pustilo svoje sledove v spominu ljudi in na starih razglednicah, pa tudi vse, kar še danes obstaja in je potrebno zapisati, da se ohrani.
S soprogo Marjano sta v Grosuplje pripeljala že kar nekaj strokovnjakov z njunega področja, tako tudi Marka Aljančiča, Bogdana Kladnika, akad. Andreja Kranjca, ki so govorili o varstvu kraškega sveta in o proteusu.
Kmalu po preselitvi v Grosuplje ga je po Radenskem polju prvič popeljal dr. Luka Pintar, ki je prvi v Proteusu (1991) sporočil v svet vest o tem posebnem kraškem polju.
Eden prvih opaznejših Peterlinovih opisov našega okolja se pojavi v danes temeljnem občinskem domoznanskem pregledu Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice, ki ga je Krajevna skupnost Grosuplje izdala v letu 1995. V sodelovanju z Andrejem Seliškarjem in Andrejem Sovincem je s prispevkom Radensko polje: najvrednejši naravni paradiž na pragu Grosupljega podal pomen polja, geografske značilnosti, rastlinstvo in ptice Radenskega polja. Dodal je še nekaj lepih fotografij rastlin.
O Radenskem polju je izstopajoč njegov članek Radensko polje : bodoči krajinski park, objavljen v novembrskem Proteusu leta 2002, katerega besedilo je v novi zloženki ponatisnil Grajski vrt Boštanj. Ko pa sicer navaja splošne značilnosti kraških polj, je ob primerjavi jedrnat: ''Radensko polje ima vse in še več.'' Kot avtor in kot fotograf sodeluje z Občino Grosuplje in s Centrom Grajski vrt Boštanj pri izdajanju predstavitvenih zloženk, posebej še Radenskega polja, ki je pač njegova posebna ljubezen. Tako je kot strokovnjak za rastlinstvo sodeloval še pri zgibanki - preglednem zemljevidu Radensko polje - naravna in kulturna krajina, 2005 (3.000 izv.), v soavtorstvu pri izdaji zloženke Radensko polje v letu 2006, s fotografijami pa leta 2005 še pri zloženki Natura 2000 na Radenskem polju.
Prav zdaj pa čakamo na izid nove njegove izdaje z osnovnim naslovom Radensko polje (v založbi Občine), z njegovim besedilom in večino slikovnega gradiva. Saj res, ukvarja se tudi z naravoslovno fotografijo, kjer kaže svoje estetsko dojemanje živega in neživega sveta.
Odmevna sta bila tudi njegova članka v obeh jubilejnih publikacijah o Županovi jami: Rastlinstvo okrog Županove jame od pomladi do jeseni (1996) in Bogato rastlinje jamske okolice (2006).
V intervjuju je povedal: ''Grosuplje ima dosti naravnega bogastva, ki bi ga lahko s pridom uporabili. Le v ljudeh je potrebno vzbuditi, privzgojiti zanimanje za naravno in kulturno dediščino in ponos, da je to lepo in da je naše.''
Po preselitvi v Grosuplje je postal član upravnega odbora Turističnega društva Županova jama Grosuplje in na njegovo pobudo so ime in poslanstvo razširili na: Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje.
Radovednim pa je zasidran v spominu z vodstvi na Sleme nad Vršičem, predvsem pa po Radenskem polju. Kadarkoli in kjerkoli po Radenskem polju smo šli, vedno je bilo zanimivo, in ni se nam mudilo nazaj, običajno je opozarjala šele biološka ura. Zato ne razumem ljudi, ki pravijo: ''Tam sem že bil.'' S Stanetom Peterlinom je vedno novo in vedno drugačno, neponovljivo. Vsakič je takšna pot poseben dar. Saj se za njegova razdajanja običajno zahvalimo, tu pa je prilika, da se mu zahvalimo za vse skupaj: opazovane poti, rože in rožice, tudi živalice, ki smo jih pod njegovim vodstvom videli drugače, pogosto pa zaznali, mimo česar bi drugače odbrzeli v svojem hlepenju po lovljenju časa v času, ki nam vsem uhaja. Uči nas, da je okolica »mojega kraja moja dediščina, da sem tudi jaz lastnik vsega tega in če kdo to uničuje, uničuje meni in nam«. Ob tej priliki mu želimo še mnogo plodnih let in da bi se lahko še naprej razdajal na njemu domačih, nam pa malo manj znanih poteh.
Drago Samec
Zavod za prostorsko, komunalno iti stanovanjsko urejanje Grosuplje d.0.0.
=> pri gradnji vašega novega ali rekonstrukciji obstoječega objekta vam nudimo:
-	izdelavo »urbamsLičnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacij a po starih predpisih),
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov,
-	pridobitev gradbenega dovoljenj a,
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča,
o če ste etažni lastnik v večst ano v'a njski hiši, nas lahko najamete:
-	za upravnika vaše hiše,
-	za vpis etažne lastnine.
NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih Številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333
javni razpisi in pozivi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Občina Grosuplje - Občinski svet
V skladu z 18. členom Statuta Občine Grosuplje (Ur. l. RS, št. 42/99 in 36/02) in 11. členom Odloka o nagradi in priznanju Občine Grosuplje (Ur. l. RS, št. 16/07), objavljamo
Razpis
o nagradah in priznanjih Občine Grosuplje za leto 2008
1. člen
Nagrade in priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem ter drugih področjih.
Podeljena bodo naslednje nagrade in priznanja:
-	Nagrada Občine Grosuplje z zlatim znakom oočine Grosuplje,
-	Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje,
-Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje,
- Priznanje občine grosuplje z bronatim znakom občine grosuplje.
2. člen
Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno, ob občinskem prazniku, 25.junija.
Podeli se največ ena nagrada Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, ki se sestoji iz: listine, zlatega znaka Občine Grosuplje in denarne nagrade.
Denarna nagrada se podeli samo posameznikom.
Komisija lahko odloči, da se denarna nagrada ne podeli.
Pravne osebe, zavodi in druge organizacije prejmejo le listino in zlati znak Občine Grosuplje.
Podeli se lahko največ eno priznanje občine v obliki:
a)	listine in zlatega znaka Občine Grosuplje,
b)	listine in srebrnega znaka Občine Grosuplje,
c)	listine in bronastega znaka Občine Grosuplje.
3.	člen
Predlog za podelitev nagrad in priznaj lahko podajo občinska uprava, pravne osebe, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, člani občinskega sveta ter občani občine Grosuplje.
Predlog mora biti podan na predpisanem obrazcu, kjer morajo biti obvezno izpolnjeni vsi zahtevani podatki, ker bo v nasprotnem komisija takšno vlogo štela za nepopolno. Predpisani obrazci bodo na voljo na vložišču Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 in na občinski spletni stani: http:/www.grosuplje.si O podelitvi nagrade in priznanj bo odločal Občinski svet Občine Grosuplje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
4.	člen
Rok za oddajo pisnih predlogov z obrazložitvijo na predpisanih obrazcih je do petka, 23. maja 2008. Predloge posredujte na naslov: OBČINA GROSUPLJE, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje - s predpisom ''Nagrade in priznanja''.
Občina Grosuplje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predsednik mag. Božo Predalič
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje,
objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07),
Javni poziv
za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev in zvez in projektov pokroviteljstva Občine Grosuplje v letu 2008
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje:
-	osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, komunalnih storitev, stroški dela ipd.),
-	projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino pomembni projekti društev).
Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj dejavnosti in projektov, ki so v interesu Občine Grosuplje oz. njenih občanov.
3.	Na javnem pozivu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v Občini Grosuplje,
oz. se njihova dejavnost v večji meri izvaja v Občini Grosuplje:
•	društva,
•	zveze,
•	druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene. Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev sredstev za osnovno dejavnost, morajo praviloma kandidirati tudi na razpisu za programska sredstva občine. O izjemah v skladu z določili pravilnika in na predlog strokovne komisije odloči župan.
Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika o vrednotenju neprofitnih programov v Občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot izjemnega pomena za občino.
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti.
4. Merila za ocenjevanje predlogov so:
1.	ustrezen obseg kakovostnega programa (število izvedenih projektov v preteklih dveh letih),
2.	pomen dejavnosti izvajalca za Občino Grosuplje,
3.	neprofitnost dejavnosti izvajalca,
4.	uravnotežena in realna shema odhodkov in prihodkov.
Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva.
5.	Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje: redna dejavnost društev in zvez, ki delujejo na področju socialne,
zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 10.800,00 €
- 2. razpisno področje: projekti, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje 12.500,00 €.
6.	Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008.
7.	Razpisni rok: javni poziv se prične v ponedeljek, 28. 4. 2008, in zaključi v ponedeljek, 16. 6. 2008, oz. s porabo sredstev.
Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.
8.	Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka, 16. 6. 2008, oz. do porabe sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo obrazce javnega poziva na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »POZIV- DEJAVNOST DRUŠTEV IN ZVEZ, NE ODPIRAJ - VLOGA« oz. z oznako »POZIV -PROJEKTI POKROVITELJSTVA OBČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA«.
9.	Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov enkrat mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.
10.	Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.
11.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
javni razpisi in pozivi
Občina Grosuplje
objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2008 (Ur. list RS, št. 28/07, 94/07 in 25/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) naslednji
Javni razpis
za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2008
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za leto 2008 in sicer za izvajanje sledečih ukrepov:
I	/Skupinske izjeme za kmetijstvo
•	naložbam v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp.-posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov -melioracije),
•	varstvo tradicionalnih krajin in stavb,
•	zaokrožitev kmetijskih zemljišč (menjava kmetijskih zemljišč) in
•	zagotavljanje tehnične podpore (v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti).
II	/ Splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de minimis«- dopolnilne dejavnosti
•	naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih in
•	zagotavljanje tehnične podpore v okviru dopolnilnih dejavnosti (v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti).
3.	Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva -posodabljanje kmetijskih gospodarstev 37.600,00 EUR,
•	urejanje kmetijskih zemljišč (urejanje pašnikov ter urejanje kmet. zemljišč in dostopov - melioracije) 23.800,00 EUR,
•	varstvo tradicionalnih krajin in stavb
3.800,00 EUR,
•	zaokrožitev kmetijskih zemljišč 2.500,00 EUR,
•	naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti) 8.700,00 EUR ter
•	zagotavljanje tehnične podpore 9.500,00 EUR za organizacije, registrirane za zagotavljanje tehnične podpore in
•	sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva 8.400,00 EUR.
4.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so:
•	za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Grosuplje,
•	za ukrepe v okviru pomoči »de minimis« nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu v skladu z uredbo, ki določa dopolnilne dejavnosti na kmetijah; kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter imeti sedež in kmetijske površine na območju Občine Grosuplje,
•	za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije.
5.	Razpisna področja:
I /SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO
A / NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - v skupni višini 61.400,00 EUR
Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški:
-	stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški,
-	stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov,
-	stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov,
-	stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje,molžo in izločke,
-	nakup materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi,... ) razen sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive,
-	nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,
-	stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov,
-	nakup zemljišč v zvezi s postavitvijo trajnih nasadov (največ do višine 10 % celotne investicije),
-	stroški nakupa in postavitve rastlinjakov s pripadajočo opremo;
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči,
-	subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alineah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR).
Urejanje pašnikov
Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za:
-	novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik ne sme biti manjše od 1 ha), - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali
-	za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke,
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino,
-	stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev),
-	stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in materiala),
-	splošni stroški (honorarji strokovnjakov in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakupi patentov in licenc).
Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov
Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč.
Upravičeni stroški:
-	stroški izdelave načrta za ureditev zemljišč,
>
javni razpisi in pozivi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
>- stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev),
-	stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala),
-	stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev namakalnih sistemov pod pogojem, da naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25 %.
Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva:
-	bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40 % na ostalih območjih,
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah,
-	pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti razen za sofinanciranje projektne dokumentacije,
-	obresti se sofinancirajo za kredite v višini do 50 % vrednosti naložbe na območjih OMD oz. v višini do 40 % vrednosti naložbe na ostalih območjih,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči po je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto,
-	v okviru upravičenih stroškov se storitve in material sofinancirata največ do višine 40 % oz. 50 % na OMD vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, poslovni načrti patenti in licence, idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alineo,
-	najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih.
B/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - v višini 3.800,00 EUR
Sredstva so namenjena sofinanciranju obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom ali vpisanih v register nepremične kulturne dediščine (RDK) in sicer:
-	za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti),
-	za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetiji, kot so kmetijska poslopja, žage, mlini, idr, če naložba ne povzroča povečanja zmogljivosti kmetije.
Upravičeni stroški:
-	stroški za pripravo dokumentacije za
rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oz. sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program,
-	stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del.
Finančne določbe v okviru varstva tradicionalnih krajin in stavb: bruto intenzivnost pomoči za neproizvodne objekte do 100 % dejanskih stroškov,
-	za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. do 75 % na OMD,
-	dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, največji znesek pa 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
C / POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ
-	v višini 2.500,00 EUR
Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo ter racionalnejšo rabo zemljišč za kmetijske namene, pri čemer vrednost enega zemljišča ne sme presegati vrednosti drugega za več kot 50%. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi komasacije.
Upravičeni stroški:
-	stroški pravnih in upravnih postopkov.
Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov,
-	največji znesek dodeljene pomoči je 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
D / ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 9.500,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis«) Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin. Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela.
Okvirne teme tehničnih podpor:
-	izobraževanje kmet. pridelovalcev na
temo primerna oz. zmanjšana poraba fitofarmacevtskih sredstev s prikazom pravilne uporabe in nastavitve škropilnih agregatov,
-	strokovna podpora rejcem krav molznic in vzpodbujanje ohranjanja sonaravnega načina prireje mleka,
-	uporaba informacijskih poti za potrebe kmetij (s poudarkom na podatkih za pridelovalce mleka).
Upravičeni stroški:
-	strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj, demonstracij, tečajev, delavnic, idr.), honorarji za svetovalne storitve.
Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem,
-	kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo,
-	največji upravičeni strošek je za organizacije do 5.000,00 EUR/program letno.
E / ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze
-	društva na področju kmetijstva) - v višini 8.400,00 EUR
Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore in sicer:
-	izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva)
Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. Upravičeni stroški:
-	strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja,
-	honorarji za svetovalne storitve,
-	napodročju organizacije forumovzaizmen-javo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč (kritje stroškov priprave in tiska katalogov
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
javni razpisi in pozivi
>in kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem,
-	kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo,
-	največji upravičeni strošek je za društvo do 2.000,00 EUR/program letno.
II / SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO - POMOČ »DE MINIMIS«
A/NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH PROIZVODOV IN V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih) - v skupni višini 8.700,00 EUR
Sredstva so namenjena naložbam v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kamor sodijo:
-	predelava primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter njihove trženje in
-	naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijah (opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, dejavnosti in storitve, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, prodaja drugih izdelkov, izdelanih na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, kompostiranje organskih snovi, socialne storitve na kmetijah (terapevtske storitve, učne kmetije, oskrba starostnikov na domu, nadomeščanje kmeta na gospodarstvu,...), opravljanje uslužnostnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih oz. storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na podeželju.
Upravičeni stroški:
-	stroški priprave oz. izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti ali trženja kmetijskih proizvodov,
-	nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih,
-	nakup nove in rabljene opreme in naprav ter tehnoloških postopkov za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - stroški storitev v zvezi z izgradnjo ali montažo opreme v okviru izvajanja dopolnilne dejavnosti,
-	subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alineah te
točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR).
Finančne določbe v okviru naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih):
-	bruto intenzivnost pomoči za naložbe ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih OMD ter 40 % na ostalih območjih, v kolikor ni v nadaljevanju drugače določeno,
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvo, ki niso podjetja v težavah,
-	pomoč za naložbe se ne dodeli za že izvedene aktivnosti,
-	obresti se sofinancirajo v višini do 50 % vrednosti naložbena OMD oz. do 40 % vrednosti naložbena ostalih območjih,
-	v primeru, da prosilec zaproša za subvencijo obrestne mere za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dejavnosti in dejavnost opravljati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj naslednjih 5 let po pridobitvi sredstev iz naslova subvencije obrestne mere,
-	v primeru, da je prosilec iz prejšnje alinee začetnik in še nima pridobljene dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora vlogi priložiti registracijo ter si najkasneje v dveh letih od dneva pridobitve sredstev pridobiti ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev; v primeru, če v roku dveh let ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti in si ne pridobi ustrezne dokumentacije pristojnega organa, mora vrniti vsa nakazana sredstva od dneva nakazila do dneva vračila z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči za naložbe je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto,
-	v okviru upravičenih stroškov tega ukrepa se delo in material sofinanciranje največ do višine 40 % vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alineo,
-	skupna pomoč »de minimis«, dodeljena podjetju oz. kmetijskemu gospodarstvu,ne sme presegati 200.000 EUR bruto oz. 100.000 EUR v cestnoprometnem sektorju v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
B/ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 9.500,00
EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis«)
Okvirna tema tehnične pomoči: - pridobitev certifikata - nacionalna poklicna kvalifikacija.
Vsa ostala določila so enaka določilom točke D / Skupinskih izjem za kmetijstvo.
Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev.
6.	Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru posameznega ukrepa so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje.si/.
7.	Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga.
8.	Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2008 je 14. 5. 2008. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ga. Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2008«.
9.	Odpiranje vlog bo 15. 5. 2008 od 9.00 ure dalje v sobi št. 31 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje.
10.	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločil direktor občinske uprave s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu.
11.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo urejena s pisno pogodbo.
Šifra zadeve: 430-6/2008 Datum: 01.04.2008
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
javni razpisi in pozivi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Občina Grosuplje,
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 - odl. US), 8. člena Pravilnika o sofinanciranje letnega programa športa v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 6/08) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti,
Javni razpis
za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Grosuplje za leto 2008.
1.	Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta
2,	1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Grosuplje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov v okvirni višini:
Glej tabelo desno!
3.	Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2008.
4.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole.
Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti:
•	dokazilo o registraciji dejavnosti,
•	izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa,
•	izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu,
•	predstavitev vsebine programa v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje.
•	številko transakcijskega računa.
a) Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok,	18.900 €
- naučimo se plavati,	17.000 €
- občinska, medobčinska in	1.900 €
področna šolska tekmovanja,	
b) delovanje društev in zvez	64.703 €
- organi zveze,	8.500 €
- strokovne službe,	56.203 €
c) športne prireditve,	4.300 €
- množične športno-rekre-ativne prireditve,	1.800 €
- tekmovanja odraslih,	2.500 €
d) športni objekti,	36.500 €
- nadzor šolskih športnih objektov,	6.500 €
- tekoče vzdrževanje in obratovanje	30.000 €
e) priznanje športnikom in športnim delavcem,	2.400 €
f) programi športa z enotno vrednostjo točke	211.800 €
SKUPAJ	338.603 €
Člani Zveze športnih organizacij Grosuplje morajo kandidirati za sredstva preko te zveze.
5.	Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.
6.	Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 9. 5. 2008, do 9.00 ure, na naslov:
Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo pri ge. Mojci Koželj. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako PROGRAMI ŠPORTA »NE ODPIRAJ - VLOGA«.
7.	Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 12. 5. 2008, ob 12.00 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje pri odpiranju ponudb.
8.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem športnega programa se bodo uredile s pisno pogodbo.
9.	Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja ponudb.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Občina Grosuplje,
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/ 99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/ 06 in 112/07)
Javni razpis
za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2008
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje:
•	programov društev in zvez z namenom spodbujati delovanje društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje občanov in socialni razvoj občine,
•	programov na področju dela z mladimi (preventivni programi za mlade, informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij, organiziranje prostega časa otrok in mladine, prireditve za mlade ipd.).
3.	Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo:
•	socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti,
•	skrbi za dejavnosti upokojencev,
•	varstvu naravne dediščine,
•	preventivni dejavnosti za mlade,
•	dejavnosti na drugih področjih (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in izobraževanja, skrb za tradicijo).
4.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v Občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v Občini Grosuplje:
•	društva,
•	zveze,
•	druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene.
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti.
5. Merila za ocenjevanje predlogov programov so:
1.	OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V LETU 2008:	( do 60)
•	jasnost postavljenih ciljev in skladnost s predmetom
razpisa	od 0 do 50 točk
•	nedvoumna opredelitev
ciljne skupine uporabnikov od 0 do 5 točk
•	sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvedbi programa
2.	LETA DELOVANJA
3.	ŠTEVILO ČLANOV
4.	REALNA FINANČNA KONSTRUKCIJA Skupaj možnih:
od 0 do 5 točk od 0 do 10 točk od 0 do 20 točk
od 0 do 10 točk 100 točk
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
javni razpisi in pozivi
Občina Grosuplje
objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2008 (Ur. list RS, št. 28/07, 94/07 in 25/08) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti,
Javni razpis
za sofinanciranje delovanja in programov izvajalcev na področju turizma ter urejanje turističnih točk v letu 2008.
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja in programov oz. projektov izvajalcev na področju turizma v letu 2008 ter urejanje naslednjih turističnih točk: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolica Boštanja, vključno z ostanki gradu, in Grosupeljska pešpot.
V	okviru delovanja oz. redne dejavnosti se izvajalcem na področju turizma sofinancirajo stroški najemnin, elektrike, telekomunikacije, komunalnih storitev, stroški materiala in dela po pogodbah, stroški za aktivnosti, ki jih društva izvajajo v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti in ne spadajo v posamezne projekte društva idr.
V	okviru programov (projektov) izvajalcev na področju turizma pa se sofinancirajo:
•	organizacije različnih prireditev, srečanj, razstav idr.,
•	promocije turistične ponudbe (prospekti, letaki, oglaševanja ...),
•	akcije urejanja okolja (urejanje nasadov in košnja, čiščenje odpadkov, redna vzdrževalna dela na objektih in napravah, namenjenih turistični dejavnosti idr.) razen urejanja oz. vzdrževanja naslednjih turističnih točk: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolice Boštanja, vključno z ostanki gradu, in vzdrževalna dela na Grosupeljski pešpoti ter
•	izvedbe drugih projektov v okviru razvoja in
promocije turizma.
V okviru urejanja turističnih točk, navedenih v prvem odstavku te točke, se sofinancira:
•	odstranjevanje zaraščenosti ob poteh, parkiriščih in v okolici objektov,
•	košnja trave in čiščenje odpadnega listja,
•	redno pobiranje odpadkov v okolici turističnih točk,
•	označevanje sprehajalnih poti po potrebi,
•	nameščanje košev za odpadke in redno odnašanje oz. čiščenje košev,
•	po potrebi nameščanje in zamenjava klopi idr.
3.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična zveza in turistična oz. druga društva, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo na področju občine Grosuplje in skrbijo za urejenost katere od turističnih točk, navedenih v 2. točki tega razpisa. Društva morajo imeti sedež v Občini Grosuplje in v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajati programe na področju razvoja turizma, dejavnost izvajalcev pa mora biti nepridobitnega značaja.
Prosilci, ki na podlagi razpisa zaprošajo za dodelitev sredstev za sofinanciranjedelovanja, morajo kandidirati tudi za dodelitev sredstev za izvajanje programov oz. projektov na področju turizma v letu 2008.
4.	Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register Društev pri Upravni enoti Grosuplje. Merilo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja prosilca je poraba sredstev za namen kritja stroškov osnovne dejavnosti v preteklem letu, kar prosilci navedejo na vlogi in priložijo natančno specifikacijo stroškov za preteklo leto.
Merila za ocenjevanje predl. programov so:
•	namen in vsebina prog. od 0 do 60 točk
•	leta delovanja	od 0 do 5 točk
•	dosedanji dosežki	od 0 do 5 točk
•	članstvo	od 0 do 5 točk
•	število izvedenih
programov v letu 2007 od 0 do 10 točk
•	realna finančna
konstrukcija	od 0 do 15 točk
Skupaj možnih:	100 točk
V okviru urejanja turističnih točk se kot merilo za dodelitev sredstev upoštevajo obseg in vrste del, ki bi jih bilo potrebno opraviti, da je točka primerna za turistične oglede, kadrovske zmožnosti in oprema za izvedbo del in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z občino v preteklih letih. Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila ogled turističnih točk.
5.	Okvirna vrednost razpisanih sredstev za delovanje in programe je do 18.100,00 EUR, za urejanje turističnih točk pa do 5.100,00 EUR.
6.	Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti do konca leta 2008.
7.	Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do ponedeljka, 14. 5. 2008, na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisne obrazce pa zainteresirani dvignejo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje. si/. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »NE ODPIRAJ - delovanje in projekti na področju turizma v letu 2008«.
8.	Odpiranje vlog bo v sredo, 16. 5. 2008, ob 8.30. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje.
9.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25-ih dneh od dneva odpiranja vlog.
10.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izvajalci na področju turizma bodo urejena s pogodbo.
Šifra zadeve: 430-8/2008 Datum: 2. 4. 2008
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
>6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je:
-	1. razpisno področje : programi društev, zvez in drugih organizacij, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene in humanitarne ter druge neprofitne dejavnosti
23.400 EUR
-	2. razpisno področje: interesne dejavnosti mladih:
programi na področju
preventivne dejavnosti
za mlade	8.000 EUR
programi na področju rekreativne dejavnosti za mlade	11.000 EUR
7.	Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008.
8.	Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do ponedeljka 19.05.2008 do 11.00 ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Koželj Mojca) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN ZVEZ »NE ODPIRAJ - VLOGA «
oz. z oznako »RAZPIS- INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH - NE ODPIRAJ-VLOGA«.
9.	Odpiranje vlog bo v četrtek 22.05.2008 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
10.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog.
11.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
javni razpisi in pozivi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Občina Grosuplje,
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur .list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05)
Javni razpis
za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2008
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega razpisa je:
A.)	sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov na naslednjih področjih:
-	gledališkem,
-	glasbenem,
-	folklornem in plesnem,
-	likovnem in
-	literarnem področju.
B.)	nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev kulturnih projektov in programov.
3.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v Občini Grosuplje, in posamezniki. To so:
-	kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost,
-	zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva,
-	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda,
-	zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z
neprofitnim programom oz. projektom,
-	ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni,
-	samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo.
Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje kandidirajo s svojimi programi oz. projekti preko zveze.
4.	Splošni razpisni pogoji:
•	nepridobiten značaj programa oz. projekta in
•	dostopnost programa oz. projekta občinstvu.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov:
-	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Grosuplje,
-	da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti,
-	da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje,
-	samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Grosuplje.
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu ( samostojni ustvarjalci na področju kulture).
5.	Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom in navedena v razpisni dokumentaciji. Merila za izbor najuspešnejših izvajalcev: vidni dosežki na področju kulturne dejavnosti- več v razpisni dokumentaciji.
6.	Okvirna vrednost razpisanih sredstev po posameznih razpisnih področjih:
A.)
1.	razpisno področje: programi kulturnih društev, okvirna vrednost
68.900 EUR,
2.	razpisno področje: kulturni projekti:
-	splošni projekti, okvirna vrednost
16.700 EUR,
-	projekti posvečeni obeležitvi dvestote obletnice Franceta Prešerna na Kopanju, okvirna vrednost	7.000 EUR,
-	projekti posvečeni obeležitvi petstote obletnice rojstva Primoža Trubarja, okvirna vrednost	10.000 EUR
B)
razpisno področje: nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev na področju kulturnih dejavnosti, do 10% sredstev iz razpisnega področja 1A) in nerealizirana sredstva iz razpisnega področja 1 A).
7.	Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008. Sredstva za nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev na področju kulturne dejavnosti bodo dodeljena v mesecu decembru 2008.
8.
A.)	Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do ponedeljka 19. 5. 2008 do 11.00 ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako » PROGRAMI KULTURNIH IZVAJALCEV, NE ODPIRAJ - VLOGA «, oz. z oznako » KULTURNI PROJEKTI, NE ODPIRAJ - VLOGA «.
B.)	Vloge za dodelitev sredstev za najuspešnejše izvajalce na področju kulturnih dejavnosti morajo biti popolne, zbirale pa se bodo do ponedeljka 17. 11. 2008 na naslovu: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako » IZBOR NAJUSPEŠNEJŠIH IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI, NE ODPIRAJ - VLOGA «.
9.	Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v sredo 21. 5. 2008 ob 8.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
Odpiranje vlog za izbor najuspešnejših izvajalcev na področju kulturnih dejavnosti bo v sredo 19. 11. 2008 Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
10.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog, glede izbora najuspešnejših izvajalcev pa v decembru 2008.
11.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
javni razpisi in pozivi
Občina Grosuplje,
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ( Uradni list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ( Uradni list RS, št. 93/05)
Javni poziv
za zbiranje predlogov za zagotavljanje skupnih pogojev dela in koordiniranega delovanja izvajalcev na področju kulture v Občini Grosuplje letu 2008
Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov, ki zagotavljajo usklajeno in koordinirano delovanje posameznih izvajalcev na kulturnem področju in zagotavljajo uresničevanje javnega interesa na področju kulturne dejavnosti v Občini Grosuplje in sicer na naslednjih področjih:
-	organizacija administrativnega, finančnega in računovodskega servisa skupnih nalog društev,
-	upravljanje kulturnega doma Grosuplje,
-	koordinacija kino dejavnosti,
-	organizacija poklicnih gostovanj v Občini Grosuplje,
-	organizacija revij in srečanj izvajalcev kulturnih programov in projektov,
-	organizacija in koordinacija skupnih prireditev in akcij, ki so posebnega pomena za občino - prireditve ob ključnih praznikih,
-	izobraževanje izvajalcev kulturnih programov in projektov,
-	izobraževanje starejših.
Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v Občini Grosuplje, in posamezniki. To so:
-	kulturna društva in ostala društva, ki
imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost,
-	zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva,
-	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda,
-	zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni,
-	ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni,
-	samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo.
Splošni razpisni pogoji:
•	nepridobiten značaj programov oz. projektov,
•	delna ponudba ni možna, ponudba mora biti skupna za vsa vsebinska področja.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov:
-	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Grosuplje,
-	da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi,
-	da imajo zagotovljene strokovne kadrovske in prostorske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega poziva,
-	da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje,
-	samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Grosuplje.
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji
dejavnosti oz. odločbo o statusu ( samostojni ustvarjalci na področju kulture).
Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva.
Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji.
Vrednost razpisanih sredstev je do 154.927,00 EUR, razpisno področje je enotno.
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008.
Razpisni rok: javni poziv se prične v ponedeljek, 28. 4. 2008 in zaključi s ponedeljkom, 19. 5. 2008 oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.
Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka 19. 5. 2008 do 11.00 ure (oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako » ZAGOTAVLJANJE SKUPNIH POGOJEV DELA IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURE, NE ODPIRAJ - VLOGA «.
Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.
Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.
Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Materinski dan
25. marec - praznik Marijinega oznanjenja in praznik vseh mater. Ob tej priložnosti smo članice Ženskega odbora SDS obiskale starejše članice SDS Grosuplje ter jih skušale presenetiti in razveseliti z drobno pozornostjo.
Marina Rački, predsednica ŽO SDS
javni razpisi in pozivi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Velikonočna razstava v mali sejni sobici Občine Grosuplje
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS št. 16/08), 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Ur.i list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. list RS, št. 93/05),
Javni poziv
za zbiranje predlogov za izbor kulturnih projektov na področju investicijskega vzdrževanja kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine ter nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grosuplje v letu 2008.
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmetjavnegapozivajesofinanciranje oz. financiranje projektov na naslednjih področjih:
1.	investicijsko vzdrževanja zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini,
2.	nakup in vzdrževanje opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Sofinancira se izvedba konservatorsko-restavratorskih posegov in izvedba gradbeno obrtniških del na objektih, ki se pretežno uporabljajo za kulturne namene oz. so vpisani v register nepremične kulturne dediščine. Vsi posegi in dela morajo ustrezati kulturno varstvenim pogojem. Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno potrebna za delovanje predlagatelja oz. za kakovostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti.
3.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo:
-	prvo razpisno področje: pravne ali fizične osebe (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki oz. upravljalci objektov, ki so predmet sofinanciranja,
-	drugo razpisno področje: kulturna društva in zveze kulturnih društev, registrirana kot pravne osebe, s sedežem v Občini Grosuplje.
4.	Splošni razpisni pogoji:
• nepridobiten značaj projekta,
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji
projektov:
-	da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi,
-	da imajo zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov realizacije projekta,
-	da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje,
-	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Grosuplje (velja za drugo razpisno področje).
Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti :
-	prvo razpisno področje:
dokazilo o lastništvu objekta -zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev oz. overovljeno kupoprodajno pogodbo, če lastništvo še ni vpisano v zemljiško knjigo. Če je prijavitelj upravljalec objekta, mora predložiti uradno dokazilo o upravljanju, soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije k prijavljenim konservatorsko-restavratorskim posegom oz. izvedbi gradbeno obrtniških del,
-	drugo razpisno področje: dokazilo o registraciji dejavnosti.
Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva.
5.	Merila za vrednotenje projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji.
6.	Okvirna vrednost razpisanih sredstev je:
-	investicijsko vzdrževanje zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini
19.500,00 EUR -oprema za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti	4.200,00 EUR.
7.	Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008.
8.	Razpisni rok: javni poziv se prične v ponedeljek, 28. 4. 2008, in zaključi s ponedeljkom, 19. 5. 2008, oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.
9.	Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka, 19. 5. 2008, do 11. 00 ure (oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NE ODPIRAJ
-	VLOGA«, oz. z oznako »OPREMA ZA KULTURNE IZVAJALCE, NE ODPIRAJ -VLOGA«.
10.	Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.
11.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.
12.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Foto Jože Miklič, 14. 3. 2008 ob 16. uri
Na hladno sredino jutro se je zbrala peščica Grosupeljčanov pred občinsko stavbo, kjer so v avli članice društva podeželskih žena pripravile tradicionalno velikonočno razstavo. Vsako leto gospodinje vložijo veliko truda, prostega časa in dobre volje, da dobrote, ki jih pripravijo same, izgledajo tako božansko. Z razstavo želijo mlade opozoriti, da ne smejo pozabiti na tradicijo in praznike preživeti v krogu najbližjih.
Tokratno razstavo so pripravile teden dni prej kot ponavadi in prav zato si jo je (morda) ogledalo nekaj manj obiskovalcev. Na otvoritvi so zapele članice ženskega pevskega zbora Lastovke, pridružile pa so se jim tudi članice podeželskih žena Dobrepolje - Struge.
Tokratna razstava je bila drugačna kot poprej, saj so mize obložile tematsko -butarice ob cvetni nedelji, veliki četrtek-zvonovi, ki ne zvonijo, strogi post na veliki petek, veliko soboto - košarica z dobrotami in nedelja - aleluja. Vse jedi je blagoslovil grosupeljski kaplan Matjaž Celarc, gospodinje pa so zbranim na otvoritvi v pokušino ponudile nekaj dobrot.
Helena Miklič
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
občinski svet in odbori
Program kulture od 2008 do 2011
Osnutek Lokalnega programa kulture Občine Grosuplje 2008 - 2011 -16. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje, sreda, 26. marca 2008
Jože Miklič
Gradivo za sejo občinskega sveta sopripravili predlagatelji Lokalnega programa kulture Jelka Kogovšek - vodja Urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Breda Škrjanec - muzejska svetovalka in članica Občinskega sveta občine ter Odbora za družbene dejavnosti, Mojca Lovšin - vodja Urada za prostor, dr. Boris Kuhar - etnolog, Roža Kek - direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Simona Zorc Ramovš - strokovna delavka Zveze kulturnih organizacij Grosuplje in Mojca Koželj - svetovalka na Uradu za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Zapisali so, da je to strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike v obdobju 2008 - 2011. Skupina se je petkrat sestala, analizirala stanje ter naredila anketo med 600 občani. Temeljni cilji tega programa so: 1 .oživljanje kulturnega življenja v občini, 2.povezovanje kulture z gospodarstvom,
Sklep o določitvi cen programov v vzgojno varstvenem zavodu »KEKEC« Grosuplje - 16. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, sreda, 26. marca 2008
Jelka Kogovškova je v obrazložitvi točke povedala, da naj bi se od 1. 4. 2008 cene v Vzgojno varstvenem zavodu Kekec Grosuplje zvišale za dnevni program za otroke prvega starostnega obdobja na 449,98 €, za dnevni program za otroke drugega starostnega obdobja pa na 353,96 €. Plačilo staršev se za vsak dan odsotnosti otroka iz vrtca zniža za stroške prehrane, ki znašajo 2,00 € na dan, korigiran z odstotkom, ki ga k ceni programa prispeva posamezni plačnik.
Sklep pa določa tudi, da v primeru odsotnosti otroka iz vrtca starši plačajo samo za dneve odsotnosti, plačilo pa se znižuje postopoma, in sicer:
1.	Neprekinjena odsotnost otroka do vključno 5 delovnih dni - plačilo staršev po odločbi v nezmanjšani višini.
2.	Neprekinjena odsotnost otroka od 6 do vključno 10 delovnih dni - plačilo staršev se zniža na 80 % plačila po odločbi.
3.	Neprekinjena odsotnost otroka od 11 do vključno 15 delovnih dni - prispevek staršev se zniža na 60 % plačila po odločbi.
izobraževanjem, športom in turizmom ter 3.razvijanje prepoznavnosti Občine Grosuplje skozi kulturno dejavnost. V praksi pa se bo ta program uresničeval prek akcijskih letnih načrtov med posameznimi nosilci dejavnosti:
-	razvoj in povezovanje ljubiteljske kulturne in profesionalne dejavnosti,
-	pridobitev novih prostorov za prireditveno in muzejsko dejavnost v okviru danih možnosti,
-	ustanovitev strokovne komisije za razstavno dejavnost,
-	pridobitev novih primernih prostorov za glasbeno šolo,
-	pripravo javnih razpisov in javnih pozivov, ki bodo spodbujali razvoj v tem dokumentu,
-	opredeljenih posebnih projektov na vseh področjih kulturne dejavnosti,
-	začetek postopkov za razglasitev kulturnih spomenikov,
-	navezavo stikov z gospodarskimi subjekti
4.	Neprekinjena odsotnost otroka od 16 do vključno 22 delovnih dni - prispevek staršev se zniža na 50 % plačila po odločbi.
5.	Neprekinjena odsotnost otroka nad 22 delovnih dni - prispevek staršev se zniža na 40 % plačila po odločbi.
Tak način obračunavanja plačila staršev za čas odsotnosti otrok velja tudi za zavode izven občine Grosuplje, kjer so v varstvu otroci iz občine Grosuplje. Starši lahko koristijo tudi dodatno varstvo otrok izven obratovalnega časa v vseh enotah vrtca od 16.30 do 17.00 ure. Staršem se zaračunava dodatno varstvo otrok v višini 2,00 € za vsako prisotnost otroka v času od 15.30 do 17.00 ure. Zaradi organizacije dela morajo starši potrebo po dodatnem varstvu pisno napovedati en teden pred prvo prisotnostjo otroka izven obratovalnega časa.
Janez Pintar je v imenu Odbora za družbene dejavnosti povedal, da predlog sicer ni všečen, vendar ga je smiselno zaradi dobrih predhodnih utemeljitev in dejanskih razlogov podpreti. Svetniki so nato brez razprave sklep podprli s 13 glasovi.
Jože Miklič
v občini (lokalni program je opredelitev javnega interesa občine na področju kulture; gospodarstvu je potrebno ponuditi možnost, da postane dejavnik njegovega uresničevanja in ima v zameno tudi kaj ponuditi), - nadaljevanje postopkov za pridobivanje alternativnih virov sredstev (državni in evropski razpisi).
Po krajših predstavitvah Jelke Kogovškove in župana Janeza Lesjaka so obširen program svetniki v glavnempohvalili in ga pravzaprav brez posebnih pripomb tudi potrdili v osnutku z 19. glasovi. Pripombe posameznih svetnikov (Alojz Verbajs (SDS) in delno Mihael Kadunc (NSI) so se nanašale le na to, da naj bi se ta program dal v obravnavo na kulturna društva, vendar je prevladalo mnenje župana, Kogovškove in Škrjančeve, da gre le za strateški dokument, za katerega se lahko opredeli Občina, (ostali naj se znajdejo po svojih (z)možnostih - op. p.).
Otroški pevski zbor Pika
Letošnje šolsko leto 2007/08 smo v vrtcu Pika, Šmarje-Sap, ponudili otrokom sodelovanje v pevskem zboru. Seveda brez kratke avdicije ni šlo. Nekaj otrok se je opogumilo in s prvimi vajami pevskega zbora smo pričeli v mesecu novembru. Zbor dvaindvajsetih pevcev in pevk sestavljajo otroci starejših dveh skupin, v starosti 4-6 let. Zbor smo poimenovali Pika, saj je bilo ime otrokom všeč. Naš prvi nastop je bil v mesecu decembru 2007, ko nas je v enoti obiskal božiček. Nato smo se začeli pripravljati na naslednji nastop na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, v organizaciji JSKD RS OI Ivančna Gorica. Nastopali smo 7. marca 2008 v Jakličevem domu, Videm-Dobrepolje.
Naslov našega pesemskega sklopa se je glasil: Veselo, igrivo, ljubeznivo - takšni, kot smo! Ob spremljavi pianistke ge. Maje Sedovnik in violinista Primoža Bratuna smo zapeli tri pesmi: Polh (E. Fritz; B. Zupančič), Jaz imam goslice (G. Strniša; J. Kuhar) in Igra (A. Perpar; A. Čopi). V družbenem domu Šmarje-Sap smo z istim programom nastopili na prireditvi Tukaj smo doma, ki se je odvijala 11. marca 2008. Tudi na tem nastopu sta nas spremljala že omenjena pianistka in violinist.
Zborovodkinja Katarina Makor, vzgojiteljica, VVZ Pika Šmarje-Sap
Dvig cen v vrtcih
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
EU iz prve roke tudi v Ivančni Gorici
Konec marca je 112 slovenskih uradnikov in visokih predstavnikov evropskih in slovenskih ustanov v 80 slovenskih
Jurčiča v Ivančni Gorici sta obiskala premier in predsedujoči Evropski uniji Janez Janša ter komisar za znanost in raziskave doktor
obiskala zato, ker je svoja srednješolska leta premier Janša preživel prav v Ivančni Gorici.
Evropski komisar Janez Potočnik je projekt ocenil kot simpatičen, mladim pa je poskušal približati izkušnje, ki so pomembne za uspeh v življenju. Potočnik je povedal, da so možnosti, ki jih imajo mladi danes, bistveno boljše, kot so jih imeli takrat, ko je odraščal on sam. Priložnosti za mlade se odpirajo vsak dan, Evropsko unijo pa imajo na pragu, je še dodal Potočnik. Dijakom je predstavil delovanje komisije, kako izgleda njegov delovni dan, poslovna kosila in večerni sprejemi.
Premier Janša je po srečanju povedal, da se mladi zavedajo vseh prednosti, ki jih imajo, poudaril je tudi, da je najbolj pomembno znanje, saj je prav od mladih generacij odvisna prihodnost Slovenije v Uniji. Premier je srečanje ocenil kot dobro izkušnjo za dijake, ki bodo prihodnje leto že študirali, morda celo zunaj Slovenije. Pred obiskom v Ivančni Gorici sta se premier in evropski komisar mudila na gimnaziji v Kranju, kjer se je šolal komisar Potočnik.
Helena Miklič
srednjih šolah z dijaki razpravljalo o Evropski uniji. Namen projekta evropske komisije "Evropska unija iz prve roke" je bil mladim približati evropske ustanove (svet, komisijo in parlament) in njihovo delovanje. Dijake tretjega in četrtega letnika gimnazije Srednje šole Josipa
Janez Potočnik.
V dopoldanskih urah sta jih sprejela ravnatelj Milan Jevnikar in župan občine Ivančna gorica Jernej Lampret, po krajšem ogledu šole pa se je v avli začela razprava o Evropski uniji in možnostih študija v tujini. Srednješolski center v Ivančni Gorici sta
Borut Pahor: "Slovenijo je lahko voditi bolje."
Območna organizacija Socialnih demokratov Grosuplje je 14. marca v Pivnici Anton v Grosupljem organizirala javno tribuno z naslovom »Slovenijo je mogoče voditi bolje«, katere gost je bil predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Več kot 100 obiskovalcev je na začetku javne tribune prisluhnilo
nagovoru strankarskega prvaka, predstavil je poglede na vodenje države in načrte stranke pred jesenskimi državnozborskimi volitvami. Povedal je, da je bila njegova stranka še pred desetimi leti stranka »zgodovinskih zamudnikov, ki se je reformirala, o pravilnosti usmeritev pa bodo odločali volivci «. Volilnega rezultata pa si vendarle ni upal napovedati.
Odgovarjaljetudi na vprašanja udeležencev tribune in omenil napake, ki jih je storil v pripravah na volitve. Kot eno izmed teh je omenil svojo lansko napoved, da bo v primeru, da bo stranka zmagala na volitvah, strankin kandidat za mandatarja. Pojasnil je, da je takšno odločitev sprejel zato, ker je vse kazalo, da bodo predčasne volitve, in dodal, da se je iz tega veliko naučil. Predvsem, da velja biti v prihodnje previdnejši pri takšnih napovedih. Po Pahorjevem prepričanju lahko zdajšnjo
politiko Slovenije spremenijo le s strankami, ki trenutno niso na oblasti, zato stranka v primeru, da bo po volitvah dobila mandat za sestavo vlade, ne bo šla v koalicijo s Slovensko demokratsko stranko. Vendar pa je Pahor obenem poudaril, da je moč zdajšnji vladi pripisati tudi nekaj dobrih potez za Slovenijo.
Zobiskomtribuneinnastopompredsednika stranke je bil vidno zadovoljen tudi član predsedstva območne organizacije Socialnih demokratov Grosuplje Franc Dobnikar, ki meni, da je stranka vse bolj uspešna tudi na lokalni ravni, saj so povečali število občinskih svetnikov. Dodal pa je, da se bodo na lokalni ravni še naprej zavzemali za projekte, ki bodo v dobro občanov, ne glede na to, katera stranka jih bo predlagala.
Gorazd Hočevar
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
stran za politiko
Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinski odbor GROSUPLJE praznovala prvo obletnico delovanja
V petek, 7. 3. 2008, smo se člani 00 DeSUS Grosuplje zbrali v Gostišču KRPAN v Grosupljem na prvem občnem zboru, katerega sta se udeležila tudi generalni sekretar stranke g. Pavel Brglez ter naš prijatelj predsednik DU Vrhnika, ki je tudi predsednik 00 DeSUS Vrhnika g. Anton Sluga. Ob prijetnem kramljanju, dobri glasbi in postrežbi smo se veselili pozno v noč.
Pred enim letom, 15.3.2007, seje prav v teh prostorih zbralo 11 občanov in ustanovili smo Občinski odbor DeSUS Grosuplje. Ustanovni sestanek sta vodila predsednik in podpredsednik pokrajinskega odbora DeSUS Ljubljana g. Pavel Brglez in g. Aleš Kardelj. Izvolili smo predsednico -ValentinoVehovec, podpredsednika Antona Lisca, sekretarja Mira Janežiča in člane OO: Andreja Rudolfa, Elizabeto Kajtezovič, Marjana Trobca, Franca Gorenca, Martina Metelko ter tričlanski nadzorni odbor: Marto Ljubič, Jožeta Mišigoja in Marijo Zupančič.
Ideja za ustanovitev OO DeSUS se je porodila po občinskih volitvah 2006, ko me je PO DeSUS Ljubljana kandidirala za članico občinskega sveta. Glede na dober volilni rezultat, ki ga je naša stranka dosegla, je bilo dobro izhodišče za ustanovitev OO DeSUS tudi v naši občini. Danes šteje naš občinski odbor 63 članov, ki s ponosom podpiramo program naše stranke, katere temeljno programsko načelo je - kar največ prispevati k soustvarjanju pravične družbe, ki bo poleg stalne gospodarske in
kapitalske rasti ostala razvojno naravnana in učinkovita, a hkrati socialno pravična, človeku prijazna ter temelječa na solidarnosti in vzajemnosti med generacijami.
Naša stranka je v sedanjem mandatu izborila vrsto pomembnih dosežkov, kot so:
-	sprejem dopolnitev pokojninskega zakona;
-	nasprotovanje uvedbi enotne davčne stopnje;
-	sprejem azbestnega zakona;
-	bijemo odločen boj za pravice bolnikov;
-	vztrajamo za večjo skrb za izgradnjo domov za starejše.
Zaradi vsega omenjenega se moramo tudi v bodoče prizadevati imeti svoje predstavnike v Državnem zboru za zaščito lastnih interesov
in ohranjanja kvalitete življenja tudi starejših.
V lanskem letu je naš Občinski odbor pripravil več srečanj upokojencev. Bili smo na srečanju vseh upokojencev v Opatjem Selu na Primorskem, v Novi Gorici in Kopru, novembra smo bili na martinovanju, decembra pa smo imeli novoletno zabavo pri Krpanu. Naše naslednje srečanje bo v maju, ko načrtujemo piknik v naravi z udeležbo poslanca mag. Franca Žnidaršiča.
Vsem, ki so vam naša programska stališča blizu, vabimo, da se nam pridružite, da skupaj ustvarimo lepši jutri.
Predsednica OO DeSUS Grosuplje Valentina Vehovec
RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica ob materinskem dnevu
RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica - podmladek Nove Slovenije sta se tudi v letošnjem letu spomnila na materinski dan, 25. marec 2008.
RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica sta se dneva vseh mam spomnila z akcijo podarjanja rožic mimoidočim mamam. Tako smo člani in članice v soboto, 29. marca 2008, v občinah Ivančna Gorica, Grosuplje, Videm-Dobrepolje, Ribnica in Kočevje delili rože mamam ter jim na ta način izkazati vse
spoštovanje za poslanstvo biti mama. Za nakup rožic oziroma finančno pomoč se iz RO MSi Zahodna Dolenjska zahvaljujemo OO NSi Ivančna Gorica, OO NSi Ribnica in OO NSi Videm Dobrepolje. RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica ob minulem prazniku vsem mamam čestitata. Zahvaljujemo se vam za vašo ljubezen, pomoč ter razumevanje. Globoko vas spoštujemo in vas imamo radi.
RO MSI Zahodna Dolenjska in OO MSI Ivančna Gorica
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Grosuplje pri predsedniku republike
Predsednik republike dr. Danilo Türk je sredi aprila sprejel predstavnike krajev (župane in predstavnike turističnih društev), ki so bili v letu 2007 nagrajeni v okviru akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki poteka v okviru Turistične zveze Slovenije. Grosuplje je lani dobilo nagrado za najbolj urejeno manjše mesto. »Vedeti moramo, da nas svet presoja po tem, kako izgledamo ali
kako hitro napredujemo v tem pogledu. Kar vi delate, je prizadevanje za našo skupno stvar in kot predsednik sem gotovo del te stvari,« je povabljenim predstavnikom nagrajenih krajev povedal predsednik na sprejemu v Veliki dvorani predsedniške palače. Danilo Türk je po Milanu Kučanu in dr. Janezu Drnovšku tretji pokrovitelj ene najstarejših in najpomembnejših slovenskih turističnih akcij, ki spodbuja
celovito urejenost slovenskih krajev in ožje turistične infrastrukture. V naši občini za akcijo aktivno skrbi predvsem Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje, vsako leto pa jo zaključi na tradicionalni prireditvi Zlata jesen konec septembra. Letos bo akcija stekla že osemnajstič.
Damjan Viršek
Grosuplje obiskali člani izvršilnega odbora LDS Sevnica
m-; m ■ i e
Člani grosupeljskega izvršilnega odbora LDS so v začetku aprila gostili strankarske kolege iz Sevnice. Trideset liberalcev se je zbralo v Hotelu in casinoju Kongo, kjer so jim predstavili bogato kulinariko, igralne avtomate in ostalo ponudbo hotela. Zdenka Cerar je povedala, da so taka srečanja namenjena izmenjavi izkušenj na političnem področju, je pa tudi način, s katerim lahko v Grosuplje kot turistični kraj privabimo tudi druge ljudi. Ogled so nadaljevali v galeriji grad Boštanj, kjerjim je vodja Centra grajski vrt Boštanj mag. Tina Mikuš predstavila krajinski park v ustanavljanju Radensko polje, podžupan Božidar Gabrijel zgodovino občine, občinski svetnik in predsednik območne obrtne zbornice Grosuplje Jože Intihar pa gospodarstvo. Zdenka Cerar je še povedala, da so jim z velikim ponosom predstavili Center za razgradnjo izrabljenih motornih vozil v Boštanju, saj Grosuplje z dejavnostjo, ki je okolju prijazna, postaja nekaj posebnega. Obisk so zaključili v pivnici Anton. Helena Miklič
29
Najtežje tekmovanje na svetu
Že četrto regionalno prvenstvo Slovenije strojnikov gradbene mehanizacije je potekalo 29. in 30. 3. 2008 na sedežu podjetja AVTEK d.o.o. v Grosuplju. 206 strojnikov se je soočilo z novimi izzivi, ko so testirali njihovo sposobnost obvladovanja in upravljanja strojev, neodvisni sodniki pa so neusmiljeno merili čas in kazenske točke.
Tekmovanje so sestavljale tri precej različne naloge:
-	srednji bager 314CR - tekmovalci so morali z zobom žlice v točno določenem vrstnem redu podreti 8 teniških žogic s stožcev. Naloga je zahtevala visoko stopnjo koordinacije gibov, izredno mehko delo in dobro orijentacijo v prostoru;
-	mini nakladalec na kolesih CAT 226B2 z delovnimi kleščami za gnojiva. Z njim so morali tekmovalci prenašati železniški prag po zaviti progi;
-	veliki rovokopač CAT 444D. Z zobom žlice so morali tekmovalci izvleči sornike iz postavljenih stožcev in jih prestaviti v drug stožec. Posebna ovira pri tem je bila 3 metre visoka "ograja", preko katere so morali z izjemno natančnimi gibi brez dotika prenesti sornik.
Po opravljeni potrditvi predhodne prijave so tekmovalci dobili tekmovalno opremo
-	akreditacijski list, karton za rezultate, varnostno odsevni jopič in kapo CAT. Pred nastopom so si natančno ogledali pravila tekmovanja, večina si je še temeljito ogledala nastope kolegov in se poskušala kar najbolje pripraviti za nastop. Pred vstopom na tekmovališče so opravili še alkotest in se v spremstvu sodniškega para (eden za čas, drugi za kazenske točke) odpravili na prvi stroj. Po opravljenem tekmovanju smo jih še zaprosili za oceno posameznih nalog, saj želimo tudi v bodoče pripravljati izzivov polno tekmovanje.
Tekmovanje je potekalo v dobrih pogojih, saj je oba dneva večinoma sijalo sonce, le enkrat je bilo tekmovanje prekinjeno zaradi močnega naliva. Tako smo doživeli veliko sprememb vodstva, kar je pri tekmovalcih ustvarjalo potrebno napetost. V nedeljo popoldne je postalo še posebej napeto, saj se je za nastop v pičli uri odločilo več favoritov za končno zmago. Med njimi je po intenzivnem študiju proge in napak konkurence ter skoraj brezhibno izvedenih vajah zopet postal prvak Borut Čefarin iz Žirov, ki je voznik specialnih tovorov v Primorju! S tem je na najboljši način dokazal, da lanskoletno zmagoslavje ni bilo bolj ali manj splet ugodnih okoliščin. Drugo mesto, z zaostankom samo treh sekund, je osvojil Davor Meden iz Cerknice, ki dela v SPOKS d.o.o. Na tretje mesto pa se je uvrstil David Babič iz Bizeljskega, ki dela v družinskem podjetju Babič Miroslav s.p. Razlike na koncu so bile zelo majhne, kar priča o dvigovanju kvalitete tekmovalcev in njihove predanosti tekmovanju. Ubranitev naslova najboljše ekipe v Sloveniji pa je uspela tudi ekipi Brlec Jakob, s. p. v sestavi Franci Brlec, Martin Novak in Srečko Ledinek. Drugo mesto s samo 11 sekundami zaostanka je osvojila ekipa PRIMORJA D.D. iz Ajdovščine, tretje mesto pa ekipa Babič Miroslav s.p.
Nauradno so bili po posameznih strojih rezultati:
bager CAT 314CR: 1. Franci Brlec, 2. Borut Čefarin, 3. David Babič; mini nakladalec CAT 226B2: 1. Bojan Lutar, 2. David Babič, 3. Davor Meden; rovokopač CAT 444D: 1. Robert Zupančič, 2. Boris Markovič, 3. Borut Čefarin. O pripravah prvaka Boruta Čefarina na globalno prvenstvo CATERPILLAR, ki bo novembra v španski Malagi, pa bomo še poročali.
Agencija Fibula
30
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
ZGORAJ 1:
Predsednik ZŠAM Grosuplje Mirko Škrjanc. ZGORAJ 2:
Delovno predsedstvo je vodil Alojz Koščak. SPODAJ 1: Praporščaki
SPODAJ 2: Praznovanja so se udeležili tudi ugledni gostje.
ZGORAJ DESNO: Starodobniki Lada Kastelica.
SPODAJ DESNO: »Dr. Ivica« v elementu...
50 let ZŠAM Grosuplje
Pol stoletja je že minilo od ustanovitve Zveze šoferjev in avtomehanikov Grosuplje (ZŠAM), 28. februarja pa je minilo tudi 20 let, ko so v okviru ZŠAM Grosuplje pričeli z avtošolsko dejavnostjo. Od številnih avtošol v tej obliki so v Sloveniji ostale le tri - med njimi tudi ZŠAM Grosuplje.
Jože Miklič
15. marca 2008 so se v avli šole Louisa Adamiča zbrali člani in gostje predhodno na rednem letnem občnem zboru, nato pa so nadaljevali še s proslavo, ki so se je udeležili tudi: vidna gosta iz Zveze ZŠAM Slovenije - predsednik Igor Pipan in sekretar Zlato Zaletel, državni sekretar na ministrstvu za promet dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje Janez Lesjak, župan občine Dobrepolje Janez Pavlin, predsednik občinskega sveta za vzgojo in varnost udeležencev v prometu Andrej Struna, predstavnik Policijske postaje Grosuplje Robert Jerlah, ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Janja Zupančič in predstavniki okoliških ZŠAM. Ob tej priložnosti so gostje članom ZŠAM Grosuplje izrekli vrsto pohval, priznanj in čestitk. Pred prihodom na praznovanje pa so na dvorišču pred šolo na ogled razstavili starodobnike last Lada Kastelca, ki je bil tudi glavni sponzor. Združenje se mu je za to zahvalilo s posebno plaketo ZŠAM.
V kulturnem programu je sodeloval Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne pod vodstvom Draga Zakrajška, proslavo pa je povezovala novinarka in urednica na radiu Zeleni val Tadeja Anžlovar. Naj pa še posebej omenimo nenapovedani nastop Ivana Praprotnika, rojenega v Veliki Loki. Ob prejemu priznanja si je »dovolil« ta šaljivi osemdesetletnik »vzeti besedo v svoje roke«, s katero je nasmejal iz srca vse prisotne.
Občni zbor ZŠAM Grosuplje
Na začetku, kot na vsakem občnem zbora, so izvolili organe. Za delovnega predsednika so imenovali Alojza Koščaka, ki je uspešno vodil slavnostni zbor.
Sedanji predsednik združenja Mirko Škrjanc je v svojem poročilu uvodoma povedal, da so vse planirane naloge v prejšnjem letu realizirali in da so tudi finančno poslovali pozitivno,
predvsem po zaslugi avtošole in primernega vodenja kljub nelojalni konkurenci, ki jo izvajajo nekatere nedovršeno usposobljene in opremljene privatne avtošole. To se dogaja kljub opozorilom, da je treba mladim voznikom nuditi v avtošolah kvalitetna in strokovna predavanja vključno s praktično vožnjo, saj se morija na cestah nadaljuje tudi zaradi teh vzrokov. Sprejeti nacionalni program o varnosti v cestnem prometu od leta 2007 do 2011 pa tega področja nikjer ne omenja. 1. 1. 2008 so bili v ZŠAM Grosuplje včlanjeni 203 člani. Z minuto molka so se tudi spomnili v preteklem letu umrlih članov Jožeta Zupančiča, Rudija Arka, Antona Čabraje, Adolfa Vidriha in Feliksa Bivica.
V preteklem letu so se udeležili občnih zborov sosednjih združenj in skupščine zveze ter delovnega srečanja vseh predsednikov združenj v Ljubljani, zbora poveljnikov in
Ustanovitev avtošole
(zanimivo zakulisje)
V biltenu je na strani 37 naveden tudi naslednji dialog v zvezi s »privatno pobudo«, ko naj bi neimenovani organiziral avtošolo v okviru ZŠAM: 'Meni vsa stvar ni bila povsem jasna. Nič ni bilo razvidno, kaj naj bi od tega imel ZŠAM. Zato sem glede organizacije in vodenja postavil vprašanje. Odgovor je bil: »Meni ni všeč, da mi tovariš glede organizacije in vodenja postavi vprašanja.« Moj odgovor je bil tudi oster: Meni pa ni všeč, da ne smem vprašati, kam in kako bo šel naš denar!«...
Šli smo v akcijo. Predsednik Vidic in Ivan Guštin sta odšla na Oddelek za notranje zadeve občine 9. 11. 87. Vrnila sta se razočarana. Odgovor Vinka Kobilce, odgovornega za to področje, je bil, da smo prepozni in da je vloga za ustanovitev AMD že oddana in da bo to društvo ustanovilo avtošolo.
13. 11. 1987 je bila razširjena seja upravnega odbora.
Obisk pri predsedniku Izvršnega sveta je bil opravljen 18. 11. 1987. Vloga s strani občine ni bila zavrnjena in tudi pogovori so potekali bolj konstruktivno. Dne 18. 1. 1988 je bil sklican občni zbor ZŠAM Grosuplje. Na njem je bil sprejet sklep, da se v okviru ZŠAM ustanovi avtošola.28. 2. 1988 smo začeli z delom.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
jubilej
31
> praporščakov, pred praznikom šoferjev 13. julija smo v Grosupljem in Dobrepolju izobesili transparenta in prek radia Zeleni val čestitali vsem članom, varovali otroke vrtca Šmarje - Sap, na Kolodvorski cesti v Grosupljem, varovali otroke v akciji »Kaj veš o prometu«, na kolesarskih izpitih v Šmarju - Sapu ter pomagali pri varovanju nočnega pohoda malčkov in njihovih staršev s svetilkami po ulicah Grosupljega, v akciji »varnostni pas« so naši inštruktorji kandidatom delili letake in jim razlagali, kako pomemben je varnostni pas za samo varno vožnjo.
Že tradicionalnega varovanja otrok na poti v šolo in domov ob začetku šolskega leta se je udeležilo 19 uniformiranih članov. Za akcijo varovanja, ki je trajala 6 dni na področju občin Grosuplje in Dobrepolje, sta občini oziroma Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prispevala nekaj sredstev, ki so jih razdelili med udeležence varovanja. Organizirali so strokovno ekskurzijo inštruktorjev in članov odborov v Beograd ter izlet za vse člane Združenja. Tokrat so bili med Dravskimi splavarji Šarman in v turistično urejenem rudniku svinca Mežica. Organizirali so tudi družabno srečanje in tradicionalni piknik v Dobrepolju ter prednovoletno srečanje vseh članov odborov in delavcev avtošole. Lani so za nemoteno delo avtošole kupili novo vozilo Volkswagen POLO 1.4 TDI. Plačali so sorazmerni del zamenjave kritine na stavbi, obrob in žlebov. Napravili so tudi kovinsko streho nad zunanjimi stopnicami za varnost obiskovalcev.
Z družbo Čeferin so se dogovorili o razdelitvi hodnika v levem traktu stavbe in s tem pridobili nekaj dodatnih pisarniških prostorov, ki jih imajo že vpisane v zemljiško knjigo. Obnovili so tudi ostale prostore, vključno z učilnico, ki omogoča boljša in kvalitetnejša predavanja cestno-prometnih predpisov. Na okna novih prostorov so naredili in namestili rešetke in se tako zaščitili pred vlomi, saj veste iz zgodovine, da je bilo v njihove prostore že dvakrat vlomljeno.
Na zboru so poleg rednih poročil in sklepov nekaterim članom podelili tudi značke za dolgoletno dejavno delovanje v zvezi.
Nabava prvih vozil
V biltenu med drugim tudi pišejo, da so za nabavo prvih dveh vozil posodili denar Janez Bergant, Franc Skubic, Jože Škrjanc, Mirko Škrjanc, Marjan Vidic in Peter Vidic. Po avtomobile pa so morali po zvezah zaradi izredno dolgih čakalnih dob v nekdanji že na pol razpadajoči Jugoslaviji oditi celo v Bor, v Srbijo. Na pot so se odpravili z avtobusom Niš-expres Peter Vidic, Anton Hočevar in Ivan Guštin. Koncem leta 1988 so že imeli v lasti 5 vozil Zastava 101 in enega golfa ter še dve izposojeni vozili, s katerimi so opravljali vožnje za potrebe avto šole.
Proslava 50 letnice ZŠAM
Predsednik združenja Mirko Škrjanc je v svojem nagovoru izpostavil, da ima prevozništvo v Grosupljem dolgo tradicijo. Konj, ki je na osrednjem mestu v grbu naše Občine Grosuplje, in številne kovačnice, v katerih se danes odvijajo drugačne dejavnosti, dokazujejo, da gre za naselje z veliko furmansko tradicijo. Furmani so postali šoferji, kovači so postali avtomehaniki.. Iz zapiskov je razvidno, da je v Grosupljem že od leta 1951 deloval pododbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Ljubljana pri podjetju OKAP Grosuplje, katerega člani so bili šoferji in avtomehaniki omenjenega podjetja.
Petdeset let nazaj, ko so šibki do voznika neprijazni ter nezanesljivi tovornjaki in avtobusi vozili po makadamskih cestah, pa je skupini dvanajstih preizkušenih šoferjev - praktikov 2. februarja 1958 uspelo ustanoviti svoje samostojnoZdruženješoferjevinavtomehanikov Grosuplje. Ustanovni člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Grosuplje so bili: Feliks Bivic, Franc Fink, Milan Gale, Jože Grandovec, Franc Javornik, Jože Kastelic, Ciril Kralj, Jože Marinčič, Anton Peček, Jakob Štrubelj, Ciril Zajc in Peter Zupančič. Prvi predsednik Združenja je bil Ciril Zajc, predsednik nadzornega odbora pa Jože Marinčič.
Ustanovni člani Združenja so bili zavedni pripadniki svojih poklicev, ki jih je povezovala medsebojna solidarnost, razumevanje in želja po druženju tudi izven poklicnih obveznosti. Ljudje, ki se prostovoljno včlanjujejo v Združenje in delajo v njem s čistim srcem in dušo prostovoljno dolga leta, so lahko ponosni na to svoje poslanstvo. Solidarnost, pripravljenost na pomoč, prijaznost in druge vrednote so v šoferskih vrstah razvite na najvišji ravni. Gospa Mišica je Združenju izdelala prvo uniformo, katero je na slovesnosti ob razvitju prvega prapora leta 1960 oblekel in ponosno nosil prvi praporščak Maks Vidmar, ki je ta prapor prinesel tudi na tokratno slovesnost. Člani Združenja imajo ta trenutek 70 uniform. Franc Skubic, dolgoletni blagajnik, je poskrbel za zanimivo statistiko. Med drugim je povedal, da se je v 50 letih na mestih predsednika, tajnika in blagajnika zvrstilo 38 članov, od tega samo ena članica. Predsednikov je bilo 15, od tega jih je, žal, 8 že pokojnih. Naj naštejemo samo nekatere, ki so na funkciji zdržali 4 in več let! Po 4 leta so predsedovali Jože Marinčič, Franc Javornik in Franc Blatnik, 9 let Mišo Dolžan, 10 let pa Martin Križman. Tajnikov je bilo 18 (očitno to delo ni priljubljeno) - po 4 leta so bili Miha Dovžan, Ignac Maučec in Tone Hočevar, 6 let je bil tajnik Jože Virant, 7 let pa je tajniške posle opravljala Sonja Marinčič. Blagajnikov je bilo 11. Po 4 leta sta bila Vinko Marinšek in Ivo Janežič, 6 let Maks Vidmar, 23 let pa funkcijo že opravlja Franc Skubic.
Če pa naredimo nekaj kombinacij in seštejemo skupna leta na teh funkcijah, jih je 5 let opravljal Jože Grandovec (ki je edini tudi opravljal vse tri funkcije), 6 let Maks Vidmar in Jože Virant, 7 let Vinko Marinšek in Sonja Marinčič, 11 let Martin Križman, 13 let Mišo Dolžan in 25 let Franc Skubic.
Društveni prapor so nosili Jože Babič 8 let, Franc Dremelj 12 let in Ignac Maučec 19 let.
V	bodoče želijo narediti izrazito profesionalen plan dela, kot se za sedanji čas spodobi in pričakuje. Predvsem si bodo prizadevali za boljši položaj profesionalnega voznika in za večji vpliv na odločitve glede varnosti v prometu.
Ob koncu proslave so podelili tudi posebna priznanja in zahvale, priznanja »uspešen voznik«,.
20 let avto šole
Avtošolska dejavnost se je začela pred 20 leti. Na občnem zboru dne 18. januarja 1988 je bil sprejet sklep, da se v okviru Združenja šoferjev in avtomehanikov Grosuplje ustanovi avtošola, za katero so veljavno registracijo prejeli 11. maja 1988. Avtošola je registrirana za poučevanje kandidatov za voznike kategorij A, B, C, E, F in H ter v lastnih prostorih v moderni učilnici za navedene kategorije opravlja tudi teoretični del pouka. V teh 20 letih je v avtošoli poučevalo 14 redno zaposlenih inštruktorjev in 17 inštruktorjev pogodbeno. Med zaposlenimi inštruktorji lahko omenimo »legendo« Franca Marinčiča, pa tudi Gabi Kobilca in Ivico Kirik, (ki je bil pred tem zaposlen v grosupeljskem vojaškem skladišču in ki je ob osamosvojitveni vojni razsodno vplival na dogajanje, da se Grosupljemu ni zgodilo kaj hujšega). Od 1. 3. 2007 avto šolo vodi mladi Sebastijan Simič. Nabavljala so se vozila različnih znamk, ki so zadovoljila vse zakonske predpise, ki so se menjali kar pogosto. Sredstva, ki so ustvarjena iz dejavnosti avtošole, omogočajo nemoteno delovanje avtošole in Združenja v celoti.
V	tem času so opravili 528 tečajev cestno prometnih predpisov, 41 tečajev za varno delo s traktorjem ter 99 tečajev prve pomoči s 1.640 udeleženci. Skupaj je bilo opravljenih 668 tečajev, na katerih je sodelovalo 13.605 tečajnikov. Povprečno je bilo na tečaju 20,4 kandidata. V avtošoli je bilo v tem času uspešno opravljenih 7.459 izpitov (A - 220, B - 5.629 izpitov, C in E-406, H - 1.158, F - 46).
32
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
»Volilni« občni zbor v Gasilski zvezi Grosuplje
Grosuplje, 4.4.2008 - Tako kot v vseh 18 prostovoljnih gasilskih društvih v občini Grosuplje so tega dne na rednem občnem zboru imeli tudi volitve novega vodstva zveze. Dosedanji uspešen predsednik zveze Andrej Bahovec, ki tofunkcijo opravlja vse od njene ustanovitve v novi občini Grosuplje, je sprejel še en mandat. Dosedanji poveljnik zveze Janez Brodnik pa se je moral od te zahtevnefunkcije posloviti zaradi starosti. Na njegovo mesto so izvolili dosedanjega podpoveljnika Janeza Pezdirca s Cikave - PGD Šmarje - Sap. Zbora so se poleg župana Janeza Lesjaka in podpredsednika Gasilske zveze Slovenije Toneta Podobnika udeležili tudi predstavniki okoliških gasilskih zvez. Delovno predsedstvo z obširnim gradivom je vodil Božo Knez, zbor pa je trajal skoraj 3 ure.
Jože Miklič
Poročila
Predsednik Andrej Bahovec, poveljnik Janez Brodnik, blagajnik Franc Skubic in predsednik nadzornega odbora Alojz Kastelic ter predstavniki posameznih komisij (Marija Marinčič in Monika Kastelic) so v svojih poročilih predstavili delo v mandatu 2003-2007, še posebej pa v zadnjem letu. Ker smo v Grosupeljskih odmevih dokaj redno predstavljali dejavnosti gasilstva v občini, vsebin iz poročil ne navajamo. V zvezi skrbijo tudi za finančne obveznosti iz naslova zavarovanja gasilskih domov in vozil ter nezgodno zavarovanje operativnih članov za vsa društva (nekaj več kot 10.000 € na leto). V lanskem letu so uspeli sofinancirati v 40 % deležu, nakup 26 kompletov zaščitne opreme za operativce prav tako v višini okoli 10.000 €. Ostalo prispevajo društva sama. Za ilustracijo naj še navedemo, da so imeli lani v okviru zveze 43 intervencij ter 2 izven svojega območja delovanja, v oktobru - mesecu varstva pred požari - pa so imeli organiziranih 12 vaj.
Razprava
Župan občine Grosuplje Janez Lesjak je ponovno poudaril pomen gasilstva, ki se ga osebno zaveda, zato poizkušajo na Občini temu primerno poskrbeti tudi za sredstva, ki pa jih ni nikoli dovolj. Zanimivo je bilo slišati podpredsednika GasilskezvezeSlovenijeToneta Podobnika, ki
Novi poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc.
je med drugim navedel logično razmišljanje v zvezi s sočasnim sprejemanjem statutov.
V	društvih in zvezah so jih pripravila stara vodstva. Bolje pa bi bilo, če bi statute sprejemali po volitvah. Poleg tega je bilo v samem predlogu, ki so ga poslali iz Gasilske zveze Slovenije, precej nedoslednosti in so ponekod doživeli velike popravke ali pa zavrnitve na upravnih enotah. Po njegovem je tudi ukinitev funkcije podpredsednika nesmiselna, saj se s tem samo dodatno nalaga odgovornosti poveljniku.
Poudaril je tudi, da naj bi več sredstev namenili za zaščitno opremo gasilcev. Ministrstvo za obrambo - Uprava za zaščito in reševanje - še ni uredilo pokojninskega zavarovanja gasilcev v intervencijah. Opozoril je še na zdravstvene preglede, ki bi jih morali imeti opravljene vsi operativni gasilci. Pokazal je tudi na »lep primer neprimerne (novinarske) javnosti do gasilstva, ki se je pokazal ob katastrofi v Železnikih: »Kjerkoli je snemala kamera, so bili v vsakem kadru gasilci, na koncu pa o uspešnosti reševanja govori poveljnik civilne zaščite!«
V	celoti gledano pa je tudi Podobnik pohvalil delo zveze in nasploh grosupeljskih gasilcev.
Med pozdravnimi nagovori posameznih predstavnikov sosednjih gasilskih zvez pa smo od predsednika GZ Kočevje Toneta Fajfarja izvedeli, da bo v Kočevju leta 2011 gasilska olimpiada.
Sprejem statuta
Pred sprejemom statuta je Janez Pezdirc povedal, da so ga v upravnem odboru precej prilagodili domačim razmeram. Upoštevali so novi Zakon o gasilstvu in Zakon o društvih. Na osnutek statuta so
Predsednik zveze Andrej Bahovec se je zahvalil za preteklo delo poveljniku Janezu Brodniku s skulpturo sv. Florjana.
imeli grosupeljski gasilci vprašanje v zvezi s predvidenim kandidiranjem oziroma volitvami, ki jih osnutek ni podrobno navajal, ter so menili, da predvideno novo vodstvo zveze ni predstavilo programa. Kljub tej pripombi, in ker ni bilo boljšega predloga, so vsi ostali ob glasovanju predlagani statut potrdili. Po sprejemu statuta so potrdili tudi statutarni sklep, da so lahko volitve opravili že po novem statutu.
Novo vodstvo in program
Anton Kastelic kot predsednik volilne komisije je nato prebral kandidate na podlagi predhodnega dogovora v okviru dosedanjega upravnega odbora zveze. Poleg že omenjenega predsednika Andreja Bahovca in poveljnika Janeza Pezdirca, ki sta tudi delegata za kongres Gasilske zveze Slovenije, je za člana plenuma Gasilske zveze Slovenije predlagal Janeza Brodnika. Po sklepu Gasilske zveze Grosuplje pa so člani upravnega odbora vsi predsedniki gasilskih društev: Slavko Dobravec -Čušperk, Jernej Kozlevčar - Gatina, Iztok Vrhovec - Grosuplje, Marjan Štibernik -Luče, Marko Godec - Mala Ilova Gora, Tadej Garbas - Malo Mlačevo, Franc Vrhovec - Polica, Jože Kocjan - Ponova vas, Jože Valentinčič - Račna, Marko Mehle - Spodnja Slivnica, Martin Tomažin - Škocjan, Marko Hribar - Šmarje - Sap, Rafko Kadunc - Št. Jurij, Vinko Zajc - Velika Ilova Gora, Peter Berlan - Velika Loka, Ivan Bučar - Veliko Mlačevo, Matic Miklič - Zagradec in Tone Oven - Žalna. Za izvajanje določenih nalog pa so predlagani še Božo Knez, Anton Krašovec, Majda Kastelic, Janez Brodnik, Monika Kastelic in Franc Skubic. Nadzorni odbor sestavljajo Alojz Kastelic, Metka Perko in Dragica Kastelic. V arbitražno komisijo so predlagani Jože Šircelj, Niko Mihičinac, Matija Bavdek, Jože Mušič in Stane Zabukovec.
V program so poleg posredovanja v intervencijah in rednega dela na vzdrževanju in nabavi opreme ter izobraževanju zapisali kar precej zahtevnih nalog, kot so realizacija nabave vozil za Grosuplje, Račno in Žalno, v Zagradcu naj bi obnovili fasado, na Veliki Ilovi Gori obnovili notranjost doma, v Grosupljem prenovili vhod, v Čušperku pa nadgradili vozilo. Za redno dejavnost naj bi bilo namenjenih 72,5 tisoč €, za investicijsko vzdrževanje 16 tisoč €, za nove investicije 48 tisoč € in nabavo opreme 25,4 tisoč €.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
praznovanja
Prisrčno praznovanje materinskega dne so organizirali v Št. Juriju.
Krajevna skupnost Št. Jurij in narodnozabavni ansambel Glasbene šole Grosuplje Jan kvintet, sta ob materinskem dnevu pripravila koncert v dvorani v Mali vasi. Nastopali so še Moški pevski zbor Corona in učenci Osnovne šole Louisa Adamiča, podružnica Št. Jurij. Namesto za rože je Krajevna skupnost 200 € podarila društvu Sožitje. Na koncertu so se mladi fantje iz zasedbe Jan kvintet dobro držali. Iz svojih inštrumentov so izvabljali tone znanih narodnozabavnih melodij ter polni dvorani ogreli srca in dlani. Jan, eden izmed članov kvinteta, nam je zaupal, da so morali v času priprav na koncert še posebej trdo delati. Pri tem je neusmiljen in nepopustljiv njihov učitelj Matej Kovačič iz Glasbene šole Grosuplje.
Učenci podružnične šole so se predstavili s prisrčnimi glasbenimi in recitatorskimi točkami. Folklorna skupina, oblečena v narodne noše, je izvedla program z zahtevnimi plesnimi kombinacijami. Osemnajst let pa se na glasbenih odrih že kali Moški pevski zbor Corona. V letih skupnega dela so prišli do naslednjih treh spoznanj o petju, ki nam jih je zaupala napovedovalka:
-	Kdor poje, zlo ne misli.
-	Kdor poje, dvakrat moli.
-	Kdor poje, je pevec - on živi in umrje brez denarja.
Tokrat so se predstavili s štirimi skladbami s pretežno ljubezensko tematiko, ki so jih tudi na tem nastopu izvedli nadvse občuteno in uglašeno.
»Nagelj, nagelj za mami! Naj rdeči nagelj tebi
1 m Se
Jl A VS
L; ■ f -»	1
■^ScS
dom krasi...« so se v zaključku koncerta zlili glasovi Corone in Jan kvinteta. Zadonela je vsa dvorana, ob poslušanju ali prepevanju te čudovite pesmi ni mogel nihče ostati ravnodušen.
V zaključku se je vsem sodelujočim za prijetno vzdušje zahvalil predstavnik krajevne skupnosti ter vsem mamam zaželel prijetno in veselo praznovanje. Povedal je še, da bo Krajevna skupnost Št. Jurij 200 €, ki bi jih lahko potrošila za nakup cvetja za mame, podarila društvu Sožitje. To je zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Gledalci smo ob zaključku iz nabito polne dvorane odšli z lepimi vtisi. Prireditev je vodila simpatična Tina Gačnik. Ob izhodu so nas poleg kapljice rujnega pričakale gospodinje iz Ženske zveze Št. Jurij z dišečim domačim pecivom.
mag. Tatjana Jamnik Skubic
Med gasilkami ob materinskem dnevu
Grosupeljski gasilci se zavedajo, da je tudi delo gasilk še kako pomembno za uspešno delovanje društva. Zato je novo vodstvo (predsednik Iztok Vrhovec in poveljnik Matija Brodnik) povabilo na prijateljsko druženje vse članice društva,
ki so se tudi na ta način nekoliko bolje spoznale, prisluhnile pa so tudi njihovi podporni članici Angelci Likovič, ki je spregovorila o praktičnih razmerjih v družini in vrednotah. Jože Miklič
Spoštovani dopisovalci!
Za to številko Grosupeljskih odmevov smo prejeli ogromno nenapovedanih prispevkov različnih avtorjev in ustanov, ki jih nismo mogli objaviti predsvem zaradi pomanjkanja časopisnega prostora. Res pa je, da je v aprilski številki običajno tudi priloga Vetrnica, poleg tega pa je običajno po sprejemu proračuna vsako leto že v naslednji številki časopisa tudi vrsta javnih razpisov in pozivov. Vse to in še vrsta drugih stvari pa je vplivalo na uredniško odločitev, da bo na eno izmed naslednjih številk moralo počakati nekaj več kot 30 prispevkov.
Ob tej priložnosti pa bi rad ponovno spomnil, da smo uredništvo in odgovorni urednik pooblaščeni s strani Občinskega sveta Občine Grosuplje, da časopis urejamo in ga organiziramo v skladu s programsko zasnovo in politiko ter tudi v skladu s finančnimi, tehničnimi in organizacijskimi možnostmi. Zaradi tega imamo na 3. strani gledano od zadaj v vsakem časopisu napisana tudi pravila oziroma navodila. Prosimo, da jih upoštevate! Prosim za razumevanje! Odgovorni urednik Jože Miklič
34
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
V veliki Loki počastili materinski dan
Velika Loka, 30. 3. 2008 - Tako kot prejšnja leta so tudi letos krajani Velike in Male Loke pripravili pester kulturni program ob praznovanju materinskega dne. Prireditev, ki je potekala na zadnjo marčevsko nedeljo, je privabila številno občinstvo. Skozi program so se tudi letos predstavili otroci literarno-recitacijske skupine s svojimi točkami. Tako so vsi zbrani lahko prisluhnili ubranemu petju, smešnim
zgodbicam in lepim deklamacijam pesmi, ki so bile namenjene prav mamam. Poleg tega pa so tudi člani gledališke skupine Gledališče pod mostom znova navdušili s skečem, v katerem so na humoren način pokazali, kako poteka snemanje slovenskega filma. Skupina je sicer v letošnjem gledališkem letu s komedijo Kako iz zadrege uspešno nastopila v kar petnajstih krajih po občini in izven nje. Tokratno prireditev so organizatorji popestrili s cvetjem za matere, vsi gostje pa so se lahko ob koncu dogodka tudi okrepčali z jedačo in pijačo. Predsednik gledališče skupine Stane Zabukovec se je za trud, ki ga vložijo v delovanje skupine in omenjeno kulturno prireditev, z majhno pozornostjo zahvalil trem članicam, in sicer Anici Gruden, Joži Mustar ter Mariji Kogovšek. Kristina Zajc
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, je v petek, 4. aprila, v Kulturnem domu Stična pripravil območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. V dvorani je bilo okoli sto gledalcev, ki so z bučnim aplavzom nagradili vse nastopajoče. Na odru se je predstavilo šest folklornih skupin, pet skupin ljudskih pevcev in Veronika Zajec, ki je na violinskih citrah, zelo redkem instrumentu, zaigrala tri viže. Nastopajoči prihajajo iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje: Veronika Zajec (KD Dobrepolje), Folklorna skupina Stična (KD Stična), Pevki ljudskih pesmi Ema Grunbacher in Vida Gorišek, Folklorna skupina Štorklje (KD France Prešeren Račna), Pomašni pevci (KD Dobrepolje), Folklorna skupina Zagradec (KD Zagradec), Pevci ljudskih pesmi Zarja (KD France Prešeren Račna), Folklorna
skupina Ponikve (KD Dobrepolje, sekcija Ponikve), Pevci ljudskih pesmi Mlada Zarja (KD France Prešeren Račna), Folklorna skupina Vidovo (KD Vidovo Šentvid pri Stični), Pevci ljudskih pesmi Studenček (KD Ivančna Gorica) in Folklorna skupina Račna (KD France Prešeren Račna). Srečanje je strokovno spremljal Brane Šmid, član strokovnega odbora pri združenju ljudskih tradicijskih skupin v Sloveniji. V oceni nastopajočih je zapisal, da je bilo srečanje odraslih folklornih skupin v Stični zelo prisrčno in dobro organizirano, saj je večina plesalcev imela dobre pogoje za izvedbo prikazanih programov. Pohvalil je še prizadevnost Javnega sklada, da je za nastopajoče organiziral tudi veselo druženje na večerji. Tudi tam ni šlo brez harmonike, plesa in petja. Gorazd Hočevar
Na sliki Folklorna skupina Štorklje - Račna
Fizioterapija po moje
Več kot dvajset let nazaj sem diplomirala ^ na takratni VŠZ v Ljubljani kot višja ^ fizioterapevtka, čeprav sem takrat mislila, da sem študij končala, se je v resnici vse šele začelo.
V osemdesetih sta se v medicini tako (kot tudi na drugim področjih) pričela uveljavljati tehnologija, računalništvo. Uvedenih je bilo veliko novih aparatov, ki so omogočali večje število obravnavanih bolnikov. Fizioterapevtske tehnike so bile usmerjene zgolj v doseganje cilja in manj v iskanje vzroka, zaradi katerega je poškodba, bolečina nastala. Tako so bolniki sčasoma postali »boleča rama«, »negibljiv komolec«, »tisti z išiasom«... Vsi smo delali tako, pa saj drugače tudi nismo znali.
Sem velika zagovornica prepričanja, da je edino znanje podlaga za strokovno delo. Zato sem se odločila, da se bom izpopolnjevala še naprej in se še vedno. Leta 2003 se diplomirala kot diplomirani fizioterapevt, opravila sem veliko tečajev in izpopolnjevanj doma in v tujini in si pridobila mednarodne licence.
Danes najpogosteje uporabljam manualne tehnike. To so večinoma tako imenovane mehke tehnike, ki ne povzročajo mikro poškodb (ker bolnik pač mora po 6 tednih roko dvigniti nad glavo!). Bolnika obravnavam celostno in ne samo posamezen del njegovega telesa . Vedno stimuliram tisto, kar bolnik lahko naredi. Vendar pa to ne pomeni, da mojim bolnikom ni potrebno delati! Daleč od tega. Tisti, ki so bili pri meni, to dobro vedo. Lahko pomagam, usmerjam, vodim ali naučim, veliko dela pa še vedno ostaja tudi bolniku. Zelo pomembno je, da bolnik začnete reševati svoje težave pravilno in na pravem mestu.
Nekdo mi je rekel, naj se ne navežem preveč na bolnike. Vendar ali ni ravno to največja napaka, ki jo lahko naredi zdravstveni delavec? Ko bolnikov nimaš več rad, ko postanejo številke, potem ni več pristnega odnosa, ni več zaupanja in tudi uspehi niso več tako dobri.
Blanka Koščak Tivadar, dipl.fiziot. Pnf in Cyriax terapevt
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
35
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
krajinski park
polje
Zdaj pa so se žabice odločile, da obiščejo še otroke.
Projekt "POMAGAJMO ŽABICAM ČEZ CESTO"
Kot smo že v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov poročali, smo CENTER Grajski vrt Boštanj; in TD Boštanj konec februarja začeli z akcijo Pomagajmo žabicam čez cesto. V februarju in marcu smo prenesli čez cesto več kot 3000 žabic.
V začetku aprila smo z žabicami obiskali otroke WZ Kekec, podružnične šole Polica ter otroke prilagojenega programa in nekaterih oddelkov OŠ Brinje.
Vsak otrok se je lahko žabice dotaknil, jo opazoval in o njej izvedel veliko zanimivega. Eden izmed žabcev jim je povedal tudi svojo zgodbo Ker pa se ta žabec ne spomni svojega imena, mu ga bodo otroci pomagali poiskati. Zdaj že pridno zbirajo imena, ki nam jih bodo kmalu poslali, mi pa jih bomo objavili na svojem portalu. Tako boste lahko tudi vi odločali o imenu našega žabca.
Novo prijateljstvo
Teden po obisku je žabec otroke presenetil s svojim velikim žabčevim pismom.
Upamo, da so se žabice vključile v čim več dejavnosti v šolah in vrtcih, o čemer bomo z veseljem poročali. V prihajajočih dneh bomo otroke obiskali z žabčevimi mladički, paglavci. Kaj več o tem pa prihodnjič.
Žabice na obisku
Dejavnosti v zvezi s projektom lahko spremljate na strani www.radenskopolje.si
Miša Pintarič
Namen projekta je razvijati naklonjen odnos otrok do narave.
Če imate kakršno koli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o. Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 - 15:00, Telefon. 040 655 795 {Miša Pintarič), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mikuš),
Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-mail: info@grajski-vrt.si spletni naslov: www.radenskopolje.si in www.grajskl-vrt.si
j^fl^ krajinski park
CT	polje
KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU
Grožnje na Radenskem polju
• 22.4.2008
PREDSTAVITEV KNJIGE RADENSKC
Ob dnevu Zemlje, 22. aprila 2008 ob 19 uri bo v Knjižnici Grosuplje predstavitev novega vodnika po Rade nskem polju, ki ga je napisal Stane Peterlin, velik poznavalec in ljubitelj Radenskega polja. Knjigo bo po predstavitvi mogoče tudi kupiti.
* 26.4.2008
Turistični društvo Boštanj in Center Grajski vrt Boštanj bosta vse zainteresirane popeljala na ekskurzijo na Cerkniško jezero. Na izletu bo prikazano življenje in delovaje ljudi znotraj meja parka.
* 30.4.2008
Turistično društvo Boštanj bo pripravilo tradicionalno prvomajsko kresovanje. Namen prireditve je ohranjanje tradicionalnih vrednot, razvedrilo, druženje, medsebojno spoznavanje in bogatenje. Pridružite se nam na veselemu rajanju na Grajskem vrtu Boštanj. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno.
•14.5.2008
Na 8. tematskem predavanju bo Leon Kebe podrobneje predstavil ptice, ki so za svoj dom izbrale Radenskego polje. Začetek predavanja ob 18:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@grajski-vrt.si.
* 24.5.2008
Pridružite se nam ob spoznavanju lepot Radenskega polja. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@ grajski-vrt.si in www.radenskopoije.si
Opuščanje košnje
Na raziskanem območju je veliko površin, ki se zaraščajo. Skrb vzbujajoča so območja, kjer prejšnje travnike že poraščajo drevesne in grmovne vrste. Na tako zaraščenih območjih bo za ponovno vzpostavitev travnikov potrebno vložiti veliko dela in energije.
Odlaganje odpadkov
Na območju je najti veliko mest, kjer, verjetno lokalni prebivalci odlagajo predvsem gradbeni material in jalovino. Namen takega zasipavanje je verjetno pridobitev novih površin za gospodarjenje. Na polju pa se pojavljajo tudi divja odlagališča odpadkov, ki so potencialno nevarna za onesnaženje podtalnih voda na območju. Take odpadke odlagajo predvsem na robove retij.
Pojavljanje invazivnih rastlin Ob fragmentaciji in spremembah naravnega okolja je širjenje invazivnih tujerodnih vrst ena glavnih groženj izgubljanju vrstne in habitatne pestrosti. S povečanim nasipanjem materiala in dovozom odpadkov se še povečuje nevarnost vnosa semena tujerodnih rastlin.
Onesnaženje vodotokov na Radenskem polju
Rezultati meritev in ogled stanja na terenu so pokazali obremenjenost vodotokov z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami v meri, ki ima nedopustno velik vpliv na kakovost okolja na Radenskem polju in na kakovost reke Krke.
Leon Kebe
Lokacije groženj na Radenskem Polju
38
ekologija	Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
K
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
vetrnica
"Kultura" v novinarstvu
Tako bi lahko naslovili letošnjo novinarsko delavnico, saj smo jo posvetili kulturi v dveh pomenih: letu medkulturnega dialoga ter obletnicam rojstev Louisa Adamiča in Primoža Trubarja, pa tudi (ne)kulturnemu pisanju v smislu upoštevanja novinarskih načel. Sredi marca smo se torej spet dobili z mladimi, morda bodočimi novinarji. Spet pravim zato, ker smo ustvarjali tudi lani, vendar ne z istimi učenci, kar me veseli, saj se tako vse več mladih seznani z novinarstvom, njegovimi pravili, prednostmi in pastmi. Letošnje delavnice se je udeležilo 17 učencev 7., 8. in 9. razredov iz občin Grosuplje in Dobrepolje. Najprej sem jih seznanila z zgodovino novinarstva. Spoznavali smo predhodnike novinarstva in zdajšnjih medijev. Potem smo se ustavili pri pravilih novinarskega poročanja. Učence sem opozorila na to, da morajo biti novinarske informacije resnične, nepristranske, preverjene, da mora novinar upoštevati novinarsko etiko, tako kot denimo zdravniki ali odvetniki. Udeleženci novinarske delavnice so spoznali tudi zvrsti novinarskega poročanja od vesti do komentarja. Ogledali smo si tudi nekaj časopisnih prispevkov in jih analizirali. Skratka, dopoldne je minilo zelo hitro. Seveda pa je novinarstvo predvsem praksa, ne le teorija, zato so se osnovnošolci tudi sami preizkusili kot pravi novinarji. Nastali so prispevki
-	intervjuji, reportaže, poročila, objavljeni v tej prilogi. Obiskala nas je tudi novinarka Radia Zeleni val in udeležence delavnice vprašala, kaj so si najbolj zapomnili. Odgovorili so, da podatke o zgodovini novinarstva in to, kar se v novinarstvu ne sme.
Prav to - osnove in temeljna pravila
-	pa bi si morali zapomniti ali pa sploh šele spoznati in predvsem upoštevati nekateri pravi novinarji, ki že delujejo v različnih medijih. Tako bi pisali bolj etično, uravnoteženo in verodostojno.
Tadeja Anžlovar, novinarka in urednica programa na Radiu Zeleni val Vodja novinarske delavnice
Anketa: Evropsko leto medkulturnega dialoga
Je to kakšna nova trgovina?
Kot ste morda že slišali, je letos Evropsko leto medkulturnega dialoga. Sliši se pomembno, kar tudi je. Spodbujala naj bi se različnost in pomen različnosti, prispevek različnih kultur h kulturni dediščini. Glede na to pomembnost pa me je zanimalo, če moji slovenski in tudi nizozemski vrstniki sploh vejo, kaj to je.
Tu so odgovori:
CHANTAL, 14 (Haag)
Ne vem, kaj je leto medkulturnega dialoga. Je to pomembno? Mislim, da je strpnost potrebna, ker moramo spoštovati druge kulture, rase, vere idr.
ŽAN, 14 (Grosuplje)
Menim, da je strpnost zelo potrebna, ne glede do koga, saj smo pod kožo vsi enaki.
SVEN, 13 (Haag)
Emm..., ne bi vedel, kaj je to. Da, mislim, da strpnost mora biti. No, ni ravno potrebna, mislim pa, da je pa na tak način lepše živeti.
ISHA, 15 (Haag)
Za Evropsko leto medkulturnega dialoga še nisem slišala, mislim pa, da je strpnost med različnimi verami, kulturami in podobnim potrebna, saj ko ljudje sprejmejo drug drugega, lahko živijo v miru.
DENIS, 15 (Grosuplje)
Še zase komaj vem, pa bom vedel za Evropsko leto medkulturnega dialoga. J Da, strpnost je pomembna, ker bi drugače živeli ločeno od drugih in bi bila manjša možnost mulatov. Da bi imel črnko za sosedo? SUPER! J
TANJA, 14 (Grosuplje)
Evropsko leto medkulturnega dialoga?
Lahko ponoviš še enkrat? J
Oh, ne bi imela nič proti, če bi imela
soseda drugačne rase, kulture, vere ali
kaj podobnega. Navsezadnje smo vsi
enakopravni.
Evropsko leto medkulturnega dialoga je očitno neznanka vsem, so pa najstniki vsaj strpni (oz. se zavedajo, da je to prav). Morda pa le nismo mladi tako pokvarjeni.
Eva Lipnik, OŠ Louisa Adamiča
m vetrnica	Grosupeljski odmevi	april - 4 / 2008
		
Fotoreportaža
V soboto, 29. 3., smo na kulturnem dnevu OŠ Louisa Adamiča s predstavitev delavnic izvedeli veliko, saj:
umetniki na likovnem področju pa so predstavili svoje izdelke.
udeleženci filmske delavnice so posneli pravi film,
je novinarska delavnica predstavila rezultate anket,
športna delavnica je poročala o svojem pohodu,
Spet drugi so obiskali muzej v Prapročah,
igralska delavnica zaigrala na temo: »V Ameriko pojdem«,
raziskovalna delavnica raziskala vse o izseljencih,
tehniška delavnica je pripravila odlično	kuharska delavnica pa pripravila mnogo jedi
maketo Praproč pri Grosupljem,
nam je računalniška delavnica predstavila svoj projekt: »Z računalnikom o Louisu	udeleženci foto delavnice so predstavili svoje za popestritev so zaplesali učenci glasbeno-
Adamiču«,	slike,	plesne delavnice,
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
** & • 1 \ T?
Potem pa je zapel pevski zbor Biser,
prireditev pa je zaključila ga. ravnateljica.
Ob 18. uri pa se je začela prireditev, na katero so lahko so lahko prišli vsi meščani mesta Grosuplje.
in otroški pevski zbor Žalčki, ki so nam na koncu zapeli tudi himno OŠ Louisa Adamiča.
Najprej je ga. ravnateljica pozdravila vse udeležence,
Za zabavo je poskrbel tudi zbor Račna,
nato je slavnostni govornik Jakob Muller povedal nekaj o Louisu Adamiču,
punce so prebrale odlomek iz Louisove knjige,
Nagrado je dobila tudi punca, ki je napisala šolsko himno ...
Fant, ki je prišel na drugo mesto ...
In gospod, ki je spesnil himno.
Vsem dobitnikom nagrad pa iskrene čestitke!!!
Fotoreportažo pripravili: Eva Kostanjšek in Nika Pintar
G ' «t* A " % A
kmalu zatem pa nam je zaplesala folklorna podali so nagrado za nadarjenega 15-
skupina na pesem Hišico pometaj.
letnika, ki je bila letos Klara Gruden.
O prireditvah v počastitev 110. obletnice rojstva pisatelja Louisa Adamiča piše tudi članica uredniškega odbora ga. Marija Samec.
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
KD Teater Grosuplje: Gledališče GLASGIBNeRESNi
Dva tedna pred premiero (22.3.) sva obiskali gledališko skupino GGNeNI, da bi napisali prispevek o njihovih vajah. Na vajah sva res uživali. No, sedaj pa si poglejmo nekaj zanimivosti o skupini, pa tudi potek njihovih vaj.
Predstavi, ki jo pripravljajo, je naslov Utva, napisal jo je Anton Pavlovič Čehov. Že naslov nam pove, da gre za nekaj ruskega. Utva namreč pomeni 'divja raca'.
Zbrali smo se ob deveti uri. Kot vsi ljudje, tudi igralci zamujajo. V opravičilo naj napiševa, da nas je vse presenetil sneg sredi marca. Vajo so začeli z »ogrevanjem«. To je telovadba, ki jo izvajajo na malce drugačen način (lovljenje z imeni). Nekateri člani skupine so za naju uprizorili sabljanje z dežniki, medtem ko so se drugi koncentrirali v dvorani.
T \
\
M
Nato je režiserka Simona Zorc Ramovš igralcem dala nekaj napotkov glede izgovorjave in na kaj naj bodo igralci še bolj pozorni, da bo predstava na premieri, ki je bila 9. 4. 2008, videti popolna. Igralci so se preoblekli v kostume in
VAJA SE JE ZAČELA!!!!!!!!
Ker se je bližala premiera, so izpustili vaje za glas in pričeli kar takoj vaditi igro. Ponavadi, kot nama je razložil vodja skupine, je sklop vaj sestavljen iz fizičnih in glasovnih vaj. Vse vaje so namenjene boljšemu igralčevem nastopu (prepričljivost, glasnost ...). Že nekaj let zapored so imeli gledališko delavnico. Letos jo je vodila Barbara Kukovec, ki je diplomirala iz igre na AGRFT in dokončala študij v Londonu. Začeli so s tretjim dejanjem, ki se dogaja v jedilnici. Ne smeva izdati, kateri liki nastopajo, sicer ne bo več zanimivo, če se odločite, da si boste predstavo ogledali v živo. Ali veste, kako so se oblačili v tistem času? To bo v predstavi zelo dobro prikazano...
Sedaj vam bova predstavili nekaj zgodovine te gledališke skupine
Začetki skupine segajo že v leto 1998. Glavnina skupine ostaja bolj ali manj ista. Našteli vam bova tudi nekaj njihovih predstav in filmov.
Leta 2007: Jerome D. Salinger; dramatizacija Goran Gluvič: ODLIČEN DAN ZA RIBE BANANARICE, drama; premiera -29. marec 2007
Leta 2006: Eugčne lonesco: PLEŠASTA PEVKA,
Filmska produkcija - Luka Gluvič: UJETI ZAJCA
Leta 2005: po H. CH. Andersen: KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMERAJ PRAV;
Leta 2004:
COPRNICI
NA OBISKU PRI ZOFKI
Sezona 2003/2004: Svetlana Makarovič: ŠKRAT KUZMA_
Sezona 2002/2003: Svetlana Makarovič: SOVIČA OKA
Najpomembnejša pa je seveda ljubezen do igre, ki jo igralci te skupine res imajo. Na vajah sva resnično uživali, saj so se igralci izkazali. Upava, da se bova njihovih vaj lahko še kdaj udeležili.
Se vidimo v gledališču!!!
Teja Pirnat in Klara Kuret, j.r
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
43
IZDELAVA IN MONTAŽA
v	• ŽALUZIJE
SENČILA :««■
I/W/F |L| • LAMELNE ZAVESE
vr T I_ fiPLiSE ZAVESE
JÊ TomažOwen s.p. GSM: 031/679-079
/M PntvttsjiuasMroG« Te!./fax: 01/7878-266
«•TIS
Grosupeljski skavti gostili skavtsko državno srečanje v Ivančni Gorici
Vsako leto spomladi in jeseni se zberemo skavtski voditelji iz cele Slovenije, da obudimo in delimo svoja znanja, si izmenjamo izkušnje in nasvete za nadaljnje delo z mladimi skavti ter se predvsem družimo. Tokrat smo »državni posvet« za najmlajšo starostno vejo volčičev (810 let) pripravljali skavtski voditelji iz Grosupljega.
Dva dneva smo skupaj preživeli pod streho Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, kjer smo se preizkusili v različnih praktičnih delavnicah (lovec, pritrkovalci ...), debatah s skavtsko tematiko, se zvečer nasmejali mami Branki in se v skavtskem duhu pripravljali na največji projekt tega leta - 1. slovenski skavtski jamboree (tabor), ki bo poleti na enem mestu združil več kot 3000 skavtov.
Bilo je lepo videti okrog 70 skavtskih prijateljev na enem mestu, obenem pa združiti koristno s prijetnim.
Skavtska voditeljica iz stega Grosuplje 1, Barbara Bobnar
L____ —"'jatNtBBH
TUDI TO SEZONO SMO V NASI VRTNARIJI PRIPRAVILI SADIKE:
L
' so»

mm
Z ¿vi----^ PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN
£> HI®	OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 19. URE
Uišfijifiš	V SOBOTO OD 8. DO 13. URE.
V ^	[ v	^^^^^^
44
ekologija
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
VRTNARIJA GROSUPLJE
Grosuplje	V v
031 /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU
VABI K SPOMLADANSKIM OBISKOM OD 31. 3. 2008 DALJE
Delovni čas: ponedeljeU-peLelf 8-1 8li, sokoLa 8-14ti
NUDIMO VAM:	ROŽICA NAM
-	trajnice,	v^-	ZDRAVJE DA,
-	enoletnice,	OGREJE MISLI
-	balkonske rože, W	IN DUHA"
-	substrate za sajenje in še marsikaj.
-	Na vašo željo vam posadimo cvetlična korita.
ZUPANOVA JAMA - Turistično in okoljsko društvo Grosuplje
vas vabi na 3. POHOD IZ GROSUPLJEGA K
Zupanovi jami po evropski
PEŠPOTI E-6 V SOBOTO, 24. maja 2008 ob 9. uri
izpred železniške postaje Grosuplje Na pot se bomo podali skupaj s člani Kluba EU pešpoti Slovenija.
Zbirno mesto:
9.00 Železniška postaja Grosuplje 9.15 Mestna knjižnica Grosuplje - Spoznavajmo naše mesto in okolico, Marija Samec, slavistka in višja knjižničarka
Smer poti: EU pešpot E-6: Grosuplje - Spodnja Slivnica - Cerovo - Tabor - Županova jama
Ogledi:
10.00 Župnijska cerkev sv. Mihaela,
Grosuplje 13.00 Protiturški TABOR z OBZIDJEM
in CERKVICO sv. Nikolaja 15.00 ŽUPANOVA JAMA, čudežni svet brez sonca
Povratek:
17.00 Županova jama - Ponova vas - Brezje - Grosuplje
Zahtevnost: Lahka pot, tudi za družine z otroki, primerna pohodniška oblačila in obutev, posebno za Županovo jamo, kjer je prijetno hladno (10oC). Malica in pijača v nahrbtniku.
Cena: Vodenje pohoda: brezplačno Ogled Župnijske cerkve in Tabora:
prostovoljni prispevki Ogled Županove jame z vodičem: vstopnina - odrasli 6 evrov, otroci 4 evre
Informacije,
Biserka Jakopin: GSM 041 407 705; Minka Grablovic: GSM 051 325 219, Dora Adamič: GSM 031 711 536
Pridružite se nam! Dobra volja zagotovljena!
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
45
BELIMED - ime za vrhunsko tehnologijo v svetu pomivalne in termodezinfekcijske tehnike na področje medicine in farmacije
>n
Stremimo k tehnološkim izboljšavam, inovativnosti in zadovoljstvu kupcev. Zaradi hitre rasti družbe in potreb po večjih kapacitetah, vabimo k sodelovanju ambiciozne in inovativne osebe za
PROSTA DELOVNA MESTA
•	VARILSKI INŽENIR - TEHNOLOG
-	za zagotavljanje visokega tehnološkega
nivoja kvalitete varjenja
-	V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri
-	znanje nemškega in/ali angleškega jezika
-	izkušnje na področju varjenja nerjavečih izdelkov
•	KONSTRUKTOR
-	za področje pomivalnih strojev in sistemov ~ V. aLi VI. stopnja izobrazbe strojne smeri
~ poznavanje AutoCADa 20 in 3D Inventor ali podobnih programov 3D
-	znanje nemškega in/ali angleškega jezika
-	izkušnje na področju konstruiranja strojev in naprav
•	REFERENTSERVISA
-	za pomoč pri vodenju servisa
-	V. aLi VI. stopnja strojne smeri
-	znanje nemškega in/ali angleškega jezika
•	SERVISNI TEHNIK
-	za izvajanje kalibracij in validacij pomivalnih
strojev in sterilizatorjev
-	V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
-	znanje nemškega in/ali angleškega jezika
•	MONTER
-	za pomoč pri montažah strojev na objektih
-	IV. aLi V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
•	OPERATER CNC STROJEV
za preoblikovanje pločevine in programiranje
•	VARILEC tveč mest] za varjenje nerjavečih
izdelkov po TIG postopku
-	Za CNC operaterja in varilce se zahteva:
-	srednja oz. poklicna strokovna izobrazba -
strojni tehnik oz. oblikovalec kovin
-	izkušnje pri obdelavi nerjaveče pločevine
Vašo pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili pričakujemona naslovu:
Beli/Med
Infection Control
BELIMED d.0.0.,
Kosovelova cesta 2,1290 Grosuplje ali na infoObelimed.si najpozneje v 15 dneh po objavi.
C O N T I N V I T d.o.o.
Zanesljiv RAČUNOVODSKI SERVIS vam nudi:
-	Kvalitetno in strokovno opravljanje računovodske storitve in davčne obračune,
-	Vse storitve v zvezi z zaposlovanjem delavcev in urejanjem ustrezne dokumentacije.
Za več informacij smo vam z veseljem na razpolago.
mobitel: 031-341997 el.pošta: continvitraemail.si
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
mladi upi
"Mami, lačen"
Ferdov kotiček
Zmajček Ferdo, ki je doma na Radiu Zeleni val, se že mesec dni potepa po vrtcih in razveseljuje otroke. Če vas je že obiskal, potem zagotovo že poznate njegove najboljše zdrave obroke, veste tudi, kaj so je zgodilo z njegovim trebuščkom, ko je pojedel preveč sladkarij. Tokrat vas Ferdo prosi, da mu pomagate najti pravo pot do sočnega zelenega jabolka, pa pazite, da vas bonboni ne premamijo.
Sedaj pa rešite še dve lahki uganki, ki jih je pripravila Petra Bor.
Belo je kot oblak, rad ga ima skoraj vsak. Zdravje iz njega kipi, ko izpod krave hiti.
Lupina ga obkroža, ko koklja ga poboža. V njem rumenjak tiči, ti pa že veš rešitev, ki sledi.
(Rešitvi najdete v naslednji številki vašega lokalnega časopisa.)
Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8. uri, ko skupaj s Ferdom in Miško vse do konca junija podeljuje mnogo zanimivih nagrad. Še vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na »Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16, 1290 Grosuplje, za
Mami, lačen« ali pišite na ferdo@zelenival. com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn.
Mami, lačen so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelji, Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig.
Stanka Parkelj Rozina
Na »živalski farmi« -za smeh in dobro voljo!
48
iz župnij, vreme
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Zakaj 360 učbenikov v devetletni osnovni šoli?
Prva triada (od 1. do 3. razreda)
Razred / Število učbenikov (v oklepaju št. drugih učnih pripomočkov)
Predmet	1.razred	2. razred	3. razred	Skupaj 1-3. razred
slovenščina:	5 (8) = 13	6 (4 ) = 10	6 (6 ) = 12	17 (18) = 35
matematika:	1 (10) = 11	3 (12) = 15	2 (11) = 13	6 (33) = 39
spozna. okolja:	2 (4) = 6	6 (6) = 12	6 (6) = 12	14 (16) = 30
likovna vzgoja:	1 (1) = 2	1 (1) = 2	1 (1) = 2	3 (3) = 6
glas. vzgoja:	1 (4) = 52	(1) = 3	2 (1) = 3	5 (6) = 11
Skupaj:	10 (27) = 37	18 (24) = 42	17 (25) = 42	45 (76) = 121
Komisija za učbenike, ki deluje v okviru Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, ima sestanek enkrat mesečno. Potrjujemo nove učbenike, potrjujemo ponovne potrditve-ponatise za osnovnošolski program, gimnazijski program, program tehniških in strokovnih šol. Po novem Pravilniku o potrjevanju učbenikov komisija potrjuje le učbenike, nič več pa delovnih zvezkov in drugih učnih pripomočkov. Mesečno potrjujemo od 50 do 100 učbenikov. Na trgu pa je tudi kopica delovnih zvezkov in drugih učnih pripomočkov. Učitelji jih lahko uporabljajo po lastni presoji in seveda, če se s tem strinjajo starši. Kot članica omenjene komisije sem že večkrat opozorila, da je preveliko število učbenikov in drugih učnih pripomočkov lahko enako škodljivo, kot premalo. Tudi na tem področju je potrebno imeti pravo mero.
Pa si oglejmo, koliko učbenikov in drugih učnih pripomočkov je na razpolago učiteljem, učencem in staršev v devetletni osnovni šoli:
Glej tabelo Prva triada (od 1. do 3. razredna)!
Iz razpredelnice je razvidno, kako veliko število učbenikov in drugih učnih pripomočkov (največ je delovnih zvezkov) imamo za posamezen predmet. Prejšnja Komisija za učbenike je namreč potrjevala tudi delovne zvezke in druge učne pripomočke, kar je bilo v nasprotju s Pravilnikom o potrjevanju učbenikov. Nastala je poplava delovnih zvezkov. To so počeli zato, da so učitelji mislili, da so delovni zvezki obvezni. Glavni cilj pa je bil, da so avtorji, recenzentje, založniki in tiskarne služili na račun staršev. Naši otroci pa ne znajo več lepo pisati in imeti urejenih šolskih zvezkov. Prav gotovo je eden od vzrokov tudi v preveliki uporabi delovnih zvezkov. Sedaj niso več obvezni in upam, da jih učitelji manj uporabljajo, vsaj pri nekaterih predmetih. V prvi triadi vse predmete poučuje ena učiteljica. Kako težko nalogo nalagamo učiteljici, da iz kopice učbenikov in drugih učnih pripomočkov izbere res najboljše. Zavedati se moramo, da so vsi učbeniki napisani na osnovi istega učnega načrta za posamezni predmet. In prav zato med njimi ni bistvenih kvalitativnih razlik. Tu delujeta le trg in težnja po zaslužku. Glej tabelo Druga triada (od 4. do 6. razredna)!
Tudi tu je razvidno, da pretiravamo z učbeniki in delovnimi zvezki pri posameznih predmetih. Ni mi jasno in to vprašanje vedno zastavljam na komisiji, čemu potrebujemo učbenik in delovni zvezek za glasbeno in likovno vzgojo. Pri teh predmetih zadostuje učni načrt. »Bojim se, da bomo kmalu dobili učbenike in delovne zvezke še za telesno vzgojo!«
V drugi triadi poteka že predmetni pouk, zato imajo učitelji le nekoliko lažjo nalogo pri izbiri, saj izbira le za svoj predmet. A kljub temu je tega preveč.
Poleg tega pa imamo še preko 100 izbirnih predmetov, za 44 predmetov so izdelani učni načrti, potrjeni učbeniki. Tudi za te predmete so v večini pripravljeni in na razpolago tudi delovni zvezki. Za te predmete je na voljo 234 gradiv (učbenikov, delovnih zvezkov.). Veliko pretiravanje - lov za zaslužkom.
Glej tabelo Tretja triada (od 7. do 9. razredna)!
Tudi zgornja razpredelnica kaže na veliko število učbenikov in drugih učnih pripomočkov - predvsem delovnih zvezkov. Vse izhaja iz istega učnega načrta za posamezni predmet. Kako je lahko 10 različnih učbenikov?! Bistvenih razlik med njimi pa ni. Zopet vidimo le zaslužkarstvo.
Druga triada (od 4. do 6. razreda)
Razred / Število učbenikov (v oklepaju število drugih učnih pripomočkov)
Predmet	4.	razred		5.	razred		6.	razred		Skupaj 4-6. razred		
slovenščina	6	(8) =	14	9	(6) =	15	7	(7) =	14	22	(21) =	43
matematika	7 (	:16) =	23	7	11) =	18	9	(5) =	14	23	(32) =	55
ang. jezik	7	(7) =	14	7	(6) =	13	6	(7) =	13	20	(20) =	40
likovna vzgoja	1	(0) =	11		(0) =	1	2	(0) =	= 2	4	(0) =	4
glas. vzgoja	1	(2) =	= 3	2	(1) =	3	3	(3) =	= 6	6	(6) =	12
družba	6	(8) =	14	7	(7) =	14				13	(15) =	28
zgodovina (6.raz)							6	(6) =	12	6	(6) =	12
geografija							5	(7) =	12	5	(7) =	12
naravoslovje							4	(7) =	11	4	(7) =	11
naravosl. in tehn.	6	(6) =	12	7	(5) =	12				13	(11) =	24
tehnika in tehnol.							3	(3) =	= 6	3	(3) =	6
gospodinjstvo				5	(3) =	8	5	(3) =	= 8	10	(6) =	16
Skupaj:	34(47)		= 81	45(39) =		84	50(48)		98	129(134) =		263
Tretja triada (od 7. do 9. razreda)
Razred /Število učbenikov (v oklepaju število drugih učnih pripomočkov)
Predmet	7. razred	8. razred			9. razred	Skupaj 7- 9. razred
slovenščina	5 (7) = 12	6	(7) =	13	6 (8) = 14	17 (22) = 39
matematika	9 (5) = 14	10	(8) =	18	12 (7) = 19	31 (20) = 51
ang. jezik	5 (5) = 10	4	(6) =	10	5 (7) = 12	14 (18) = 32
likovna vzgoja	4 (1) = 5	2	(0) =	2	2 (0) = 2	8 (1) = 9
glas. vzgoja	5 (3) = 8	5	(3) =	8	5 (2) = 7	15 (8) = 23
geografija	6 (12) = 18	4	(9) =	13	5 (11) = 16	15 (32) = 47
zgodovina	6 (6) = 12	5	(7) =	12	5 (7) = 12	16 (20) = 36
kemija		6	(7) =	13	7 (9) = 16	13 (16) = 29
biologija		4	(4) =	8	4 (5) = 9	8 (9) = 17
fizika		4	(5) =	9	4 (3) = 7	8 (8) = 16
naravoslovje	5 (6) = 11					5 (6) = 11
tehnika in tehnol. 3 (3) = 6		3	(3) =	6		6 (6) = 12
držav.vzg.in etika 4 (2) = 6		4	(2) =	6		8 (4) = 12
Skupaj	52 (50) =102	57 (61)=		118	55 (59) = 114	164(170)=334
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
mladi upi
Tukaj smo doma - tu nam je lepo
>
Pa poglejmo še, koliko je učbenikov in drugih učnih pripomočkov za posamezni predmet v devetletni osnovni šoli:
Glej tabelo Skupaj!
Iz zgornje razpredelnice je razvidno, zakaj so učbeniki in delovni zvezki tako dragi. Vse te delovne zveze in druge učne pripomočke je prejšnja Komisija za učbenike potrjevala. Koliko je sedaj še na novo tiskanih delovnih zvezkov, se ne ve, prav gotovo pa so se zadeve tu umirile. Takoj v začetku, ko je nova Komisija začela delati strogo po Pravilniku o potrjevanju učbenikov (potrjujemo samo učbenike), smo na mizo kar dolgo še dobivali nove učbenike, ki pa so bili le nekoliko spremenjeni delovni zvezki. To smo vse zavrnili. Sedaj so se zadeve umirile. Učitelji so avtonomni in samo upamo, da je po naših šolah manj delovnih zvezkov, da učenci zopet več pišejo, rešujejo najrazličnejše naloge, ne le nekaj obkrožujejo in stavke dopolnjujejo. Učence je potrebno navajati na samostojno razmišljanje in sklepanje. Več morajo uporabljati učbenike in mnogo manj delovne zvezke.
Tudi učbenikov je mnogo preveč, saj ni bistvene razlike med njimi. Problem nastane, če se učenec med letom prešola na drugo šolo. Tam lahko uporabljajo drugi učbenik. Problem je tudi, če si sošolci iz različnih paralelk želijo kaj pomagati, saj je možno, da učitelj v drugi paralelki uporablja drugi učbenik. Čemu vse te komplikacije. Nekoč, pa še ne tako dolgo, smo imeli le en učbenik za posamezni predmet, pa so bili naši učenci prav tako uspešni. Vsako pretiravanje na slehernem področju je škodljivo. Drugo odprto - zelo pomembno
- vprašanje pa je, kako se uporabljajo učbeniki pri samem pouku?! Ali naši učitelji v obdobju osnovne šole usposobijo učence učiti se iz učbenika, kar je največja naloga osnovne šole? Kdo to kontrolira? Na tistih šolah, kjer imamo ravnatelje, ki se zavedajo, da je njihova največja naloga biti dober pedagoški vodja, ti ravnatelji hospitirajo pri pouku in ugotavljajo kvaliteto pouka. Na nivoju države ni nobene kontrole, kar je zelo pomanjkljivo. To je nekoč opravljal Zavod RS za šolstvo, ki je bil v funkciji nadzorno-svetovalne službe. Kot članica Komisije za učbenik si izredno prizadevam, enako stališče ima tudi društvo Pobuda za šolo po meri človeka, da zakonsko določimo največ 3 učbenike za posamezni predmet. Komisija na nivoju države izbere tri najboljše in jih ponudi šolam za posamezni predmet, lahko tudi manj. V tem primeru bi bile naklade mnogo večje, kar bi v veliki meri pocenilo ceno učbenika. Enako je storila tudi Republika Hrvaška. Učitelji bi lažje izbirali, finančni prihranki bi bili veliki. Vsak učbenik pa naj bi imel tudi Priročnik za učitelje. S tem bi se dvignila kvaliteta in normaliziralo bi se stanje na naših šolah. Zavod RS za šolstvo pa se mora reorganizirati v nadzorno-svetovalno službo in spremljati kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa po naših šolah.
Analiza na področju učbenikov je bila narejena 19. marca 2008. Koliko novih učbenikov bomo potrjevali v bodoče, se ne ve. Ministrstvo za šolstvo in šport se mora resno lotiti tega problema in zadeve na tem področju normalizirati.
Angelca Likovič
članica Komisije za učbenike
Skupaj od 1. do 9. razreda
Predmet				Število učbenikov	Število drugih učnih pripomoč. (delovnih zv.)	Skupaj
slovenščina	(1 -	9.	razred)	56	61	117
matematika	(1 -	9.	razred)	60	85	145
angleški jezik	(4 -	9.	razred)	34	38	72
likovna vzgoja	(1 -	9.	razred)	15	4	19
glasbena vzgoja	(1 -	9.	razred)	26	20	46
spoz. okolja	(1 -	3.	razred)	14	16	30
družba	(4 -	5.	razred)	13	15	28
geografija	(6-	9.	razred)	20	39	59
naravoslovje	(6 -	7.	razred)	9	13	22
naravoslovje in tehnika	(4 -	5.	razred)	13	11	24
tehnika in tehnologija	(6 -	8.	razred)	9	9	18
zgodovina	(6 -	9.	razred)	22	26	48
kemija	(8 -	9.	razred)	13	16	29
fizika	(8-	9.	razred)	8	8	16
biologija	(8 -	9.	razred)	8	9	17
gospodinjstva	(5 -	6.	razred)	10	6	16
državna vzgoja in etika	(7 -	8.	razred)	8	4	12
Skupaj 17 predmetov				338	380	718
Prireditev, ki smo jo pripravili z otroki in zunanjimi sodelavci, smo poimenovali po letošnjem vodilu vrtca Pika: TUKAJ SMO DOMA. Odvijala se je v torek popoldne, 11. marca, v dvorani Družbenega doma v Šmarju. Umestili smo jo v mesec, ko si prazniki kar podajajo roke in smo jih na tak način tudi obeležili. Predstavili smo vsaj delček dejavnosti, ki jih imajo otroci radi in jim je ob njih lepo. V vrtcu smo poskrbeli za razstavo likovnih del. Otroci so narisali motive iz kraja, ki so jih na sprehodu »poiskali« s fotografskim aparatom. Odrske deske pa so bile tokrat glasbeno - plesno obarvane. Izbrani so bili v glavnem narodni motivi. Srečanje je bilo tudi izobraževalne narave, saj sta se na odru predstavila para v pravi gorenjski noši, folklorna skupina »Sora« in še kaj. Nastopili so vsi otroci iz vrtca, OPZ Pika, pa tudi strokovne delavke smo s svojim nastopom obogatile program. Zaključili smo s skupno pesmijo. V vrtčevem letu 2007/2008 smo v našem vrtcu usmerjeni k odkrivanju kulturne dediščine, okoljske vzgoje in kulturnih odnosov. Preko iger, plesa, pesmi, praznovanj in drugih prijetnih dogodkov spoznavamo kulturno dediščino, svoje okolje, bogatimo medsebojne odnose. Otroci že prepoznajo in poimenujejo simbole slovenske države. Ločijo že pojme: zdaj - včasih, staro - novo itd. Zato spoznavamo naš kraj Šmarje, ki ima bogato zgodovino in kjer smo doma. Ob primerni vzpodbudi znajo otroci poiskati v svojem kraju tisto, kar jim je blizu, kar jih navdušuje. Vtise lahko podoživljajo ob fotografijah, ki so jih napravili sami: ob risanju doživetij, z gibanjem, s pogovorom, predvsem pa z igro in medsebojno komunikacijo. Strokovne delavke se zavedamo, kako pomembna je pozitivna motivacija in to, da se otroci dobro počutijo v svojem okolju, da jim je zagotovljen občutek varnosti. Več prijetnih izkušenj bodo doživeli v svojem kraju, bolj bodo navezani nanj, več bo spominov na prijetne trenutke in otroštvo v kasnejših letih. Vsaka vzgojiteljica išče pri delu z otroki svojo lastno pot. Z znanjem in s pretanjenim občutkom vnaša v vzgojno delo elemente državljanske vzgoje. Temelje državljanske vzgoje lahko odrasli gradimo pri otrocih na več »njim lastnih« načinov. Vendar pokažimo otrokom, da svoj dom, svojo domovino ljubimo iz vsega srca. To je pot k uspehu, saj bomo svojo ljubezen tako prenesli na bodoče rodove. Alenka Bratun, vrtec Pika Šmarje - Sap
mladi upi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Svež veter v taborniških jadrih
Leto je naokoli in za nami je še en občni zbor Društva tabornikov rod Louis Adamič.
V	četrtek, 20. marca, smo se v taborniški sobici v Grosupljem spomnili preteklega leta, analizirali delo in pregledali finančno poročilo, izvolili novo rodovo upravo in začrtali smernice dela v naslednjem letu, na koncu pa se še malce podprli s slastnimi sendviči in sladicami.
V	letu praznovanja stoletnice svetovnega skavtstva
V	zadnjem letu smo poleg tedenskih vodovih setankov izvajali rodove akcije, člani pa so se udeleževali akcij tudi na ravni obljubljanskega območja in Zveze tabornikov Slovenije ter mednarodnih akcij.
V	lokalni skupnosti sta bila najpomembnejša dogodka Golaž leta ob dnevu tabornikov v aprilu in jesenski zbor v septembru. Na prvem so se vodi in druge ekipe pomerile v kuhanju golaža, predvsem pa preživele zanimiv dan, ki se je zaključil s kitaro ob tabornem ognju. Novo taborniško leto smo začeli z jesenskim zborom. Naši najmlajši so po Grosupljem sledili dinozavrčkom, tisti malce starejši pa so preverjali, kako je z našo prepoznavnostjo v Grosupljem ter se spoprijeli še z nekaterimi drugimi zanimivimi nalogami.
Letno taborjenje je ponovno potekalo ob Kolpi, pridružili pa so se nam še moravški taborniki. Na taborjenju smo sodelovali tudi s sežanskimi taborniki, ki so taborili v bližini našega tabornega prostora. Preostale rodove akcije so bile še izlet v neznano za gozdovnike in gozdovnice, ogled gledališke predstave za medvedke in
čebelice ter jesenovanje v Mengšu. Nekateri posamezni vodi so izvedli še vodove akcije. Vodstvo rodu je izvedlo nekaj motivacijskih srečanj, oktobra smo se odpravili na posvet v Gorenje nad Zrečami, decembra pa smo na božični večerji spoznavali turško kulinariko. Ekipe različnih starostnih skupin ali posamezni člani rodu so se udeležile naslednjih tekmovanj:
-	Nočno orientacijsko tekmovanje (NOT), kjer so Grčice delile drugo mesto;
-	Državni mnogoboj, kjer so se z uvrstitvami pri vrhu izkazali predvsem gozdovniki in gozdovnice;
-	Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT);
-	Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje (ZNOT);
-	Glas svobodne Jelovice.
Dve članici rodu sta maja sodelovali na evropskih skavtskih konferencah v Portorožu, kar pet pa jih je doživelo utrip svetovnega skavtskega jamboreeja prav v letu, ko smo praznovali 100-letnico svetovnega skavtskega gibanja. Mlajši popotniki in popotnice so se oktobra odpravili v Švico, kjer so si ogledali svetovni skavtski center v vasici Kandersteg ter sedež Svetovne organizacije skavtskega gibanja v Ženevi.
Nove sile za nov zagon
Kot vsako leto smo tudi letos izvolili novo rodovo upravo. Večjih sprememb v sami zasedbi ni bilo, smo pa dobili novo načelnico. Ob tej priložnosti gre zahvala dosedanji načelnici Metki Goričar za vse njeno delo in živčke, ki smo ji jih pohrustali v teh treh letih.
Novim podvigom naproti
»Nova« rodova uprava je že zavihala rokave. Prva izvedena projekta sta bila izlet in čiščenje sobice, sedaj pa želimo predvsem dvigniti udeležbo članov na akcijah. Prav tako bomo še naprej spodbujali člane, da se udeležujejo tekmovanj in mednarodnih akcij.
Ob dnevu tabornikov v aprilu pripravljamo družabno srečanje z delavnicami v Grosupljem, stekle pa so tudi že priprave na nov izlet v neznano za GGje in za taborjenje. En vod se bo poleti udeležil mednarodnega tabora v Avstriji, članica rodu pa bo Zvezo tabornikov Slovenije predstavljala tudi na Svetovnem skavtskem mladinskem forumu in Svetovni skavtski konferenci. Novo taborniško leto bomo seveda začeli z jesenskim zborom, vmes pa načrtujemo še nekatere druge rodove, družinske in vodove akcije.
Dela nam res nikoli ne zmanjka. Sicer pa si ga sami najdemo. Nina Kušar, propagandistka taborniškega rodu Louis Adamič
Rodova uprava je sedaj taka:
Desno: Petra Hribar, starešina rodu
Levo: Petra Žejavac, načelnica rodu in kluba RR
Rodova uprava je sedaj taka: Petra Hribar, starešina rodu Petra Žejavac, načelnica rodu in kluba RR Na sliki od leve proti desni: Jaka Škrjanec, gospodar, Katarina Vincek, načenica kluba Grč, Jana Škrjanec, načelnica kluba PP in tajnica rodu, Peter Virant, načelnik družine MMČ, Maša Kušar, načelnica kluba GG, Nina Kušar, propagandistka, Petra Žejavac, načelnica rodu in kluba RR. Fotografskemu objektivu so se spretno skrili blagajnik Nane ter Tina in Metka, starešini družin MMČ in GG. Ne smemo pozabiti niti vodnikov Anje, Nati, Martina in Helene ter pomočnic vodnikov Gaje in Pie.
SAIVIQPLACNISKAIQBNA ORDINACIJA
v Qêntrru polil» Brstjančič; m Iguj
PRENAIENT D MM
vas vabi in vam ponuja estetsko sanacijo zobovja s plombami, prevlekami iz najkvalitetnejšega porcelana, i m plantant i ter protezami, beljenja in vse preventivne posege pri odraslih in otrocih.
Naročanje po telefonu 040 / 934 000
vsak delavnik med 8. in 18. uro
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
mladi upi
Ko čas beži
Babice na obisku
Stari starši imajo čudovito nalogo, da so posredniki »zgodovinskega spomina«, da so otrokom most v preteklost, da jim omogočajo sprejemati dediščino prednikov, ki jo bodo predali potomcem. Obenem jih učijo spoznanj, ki jih njihovi starši nimajo, ker so še premladi. Veliko dobrega lahko naredijo stari starši svojim vnukom. Najbolj zdrava vzgoja je prav tista, ki vsebuje oboje: svet starih staršev in svet staršev. (V. Vider)
V vrtcu sodelujemo v inovacijskem projektu »Moj vrtec - moj kraj«. Otroci pridobivajo konkretne izkušnje o demokratičnih
načelih in se jih skozi aktivne oblike učijo. Med njimi je tudi kulturna dediščina. Zato v letošnjem šolskem letu še več kot sicer v goste vabimo naše stare starše. V torek, 11. 3. 2008, so se naši otroci ponosno vrnili nazaj v vrtec, v družbi svojih babic. Z veseljem so jim pokazali igralnico, prijatelje, igrače in tudi vzgojiteljici, saj smo se z nekaterimi babicami videli prvič. Po prijetnem sprejemu in ogledu so vnuki izročili babicam darila, ki smo jih izdelali že prej. Potem smo se dogovorili, kako bomo skupaj presenetili starše. Razdelili smo materiale in pripomočke, ki smo jih že prej delno pripravili. Babice so skupaj z vnučki ustvarjale in nastali so čudoviti izdelki. Prav vsak je bil nekaj posebnega in unikaten. Ponosno so svoje izdelke odnesli svojim staršem. Babice, super ste bile. Vemo, da je bilo tako prijetno zato, ker ste rade v družbi svojih vnukov. Tudi oni vas imajo zelo radi. To ljubezen smo vsi čutili. Hvala v njihovem in najinem imenu!
Otroci iz vrtca Kekec, skupina Zajčki z Jožico in Judito
Mednarodni dan knjig za otroke
Ste se kdaj vprašali, kaj delajo črke in besede v Vaših knjigah, ko zaprte samevajo na knjižnih policah? To vprašanje smo si zastavili v skupini Muck v vrtcu Kekec Grosuplje. Pobudo za vprašanje pa smo dobili v knjigi Andreja Rozmana-Roze z naslovom NAJBOLJ DOGOČASNA KNJIGA NA SVETU. Zgodba nam je bila tako všeč, da smo se odločili, da jo zaigramo tudi staršem.
V	sredo, 2. aprila 2008, smo se tako zbrali v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Preoblekli smo se v črke, besede, poskrbeli za zmešnjavo le-teh in ugotovili, da knjiga za srečen konec postane najbolj zabavna knjiga na svetu. Lepo bi se zahvalili Mestni knjižnici Grosuplje za prijaznost in gostoljubje.
V	imenu skupine Muck zapisali Petra Bor, Tatjana Vatovec
»...IN IGRA POSTANE DELO, OSTANE SPOMIN...« je zapisal v knjigi vtisov po ogledu naše razstave eden od obiskovalcev.
V okviru projekta: »Z IGRO DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV« smo strokovne delavke vrtca Rožle v sodelovanju s starši in otroki pripravili razstavo na temo: »IGRAČE MOJE MAMICE IN OČKA«. Stare in manj stare igrače so dobile prostor v pravljični sobi Mestne knjižnice Grosuplje. Tako so se lahko mali obiskovalci 5. in 6. marca 2008 navduševali nad nekoliko drugačnimi igračami svojih staršev in starih staršev. Starejši obiskovalci pa so se vrnili v svoja otroška leta in velikokrat se je slišalo: »Oh, tako igračo sem pa tudi jaz imel«. Nekaj otroških vtisov o igračah:
-	Najbolj sta mi všeč mamin slonček in medvedek. (Taja)
-	Tudi jaz bi imel takega konjička. (Jure)
-	Jaz bi imel tega fuzbala. (David)
-	Ta punčka mi je najlepša. (Lara)
-	A, tuki je od mami opica. (Tim)
-	Tale knjiga mi je všeč, lepo slikco ima. (Peter)
Tako smo pri organizaciji razstave izhajali iz otrokove bližine - očka, mamica in igrače. Na preprost način smo otrokom približali bogastvo in tradicijo naše domovine. Zopet se je potrdilo spoznanje, kako pomembno je sodelovanje med vrtcem in družino. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo staršem otrok iz vrtca Rožle. Strokovne delavke vrtca Rožle
trubarjevo leto
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Lubi Slouenci
Letos je Trubarjevo leto, ker je 500. obletnica Trubarjevega rojstva.
Njemu v čast je 14. marca v Osnovni šoli Šmarje potekala prireditev, ki jo je organizirala šola s pomočjo Kulturnega in Turističnega društva Šmarje - Sap. Prireditve pa ne bi bilo brez ključne osebe, Betke Jamnik, kije bila idejni vodja celotnega dogajanja.
Na prireditvi so si lahko obiskovalci ogledali igro nekdanjih in zdajšnjih učencev, ki je prikazovala Trubarjev čas. Pevci renesančnega ansambla Alta capella Carniola so pričarali vzdušje, ki so si ga obiskovalci želeli.
Kaj je bilo nam trem najmanj všeč? Presenetljivo, hrana. Vendar si to lahko razlagamo tako, da danes take hrane ni in da nas je večina vsekakor ni navajena. Nekateri sploh ne vedo, kakšna hrana je bila včasih.
»Brbljač je slab garač,« je zapisal William Shakespeare. Organizatorji in tisti, ki so sodelovali na prireditvi, so se z vsemi močmi »trudili potrditi« misel, vendar jim je s skupnimi močmi in zagnanostjo kljub »brbljanju« uspelo ustvariti enkraten večer, kije bil zanimiv in razumljiv za vse generacije, kar je potrdila tudi ogromna udeležba.
Več o poteku prireditve nam je v intervjuju povedala vodja projekta Betka Jamnik.
M: Od kod zamisel za to prireditev?
Betka: Ideja, da se v Trubarjevem letu na kakršen koli način spomnimo na pisca prvih slovenskih knjig, je že dolgo zorela v moji glavi, dokončno pa sem se za uresničitev le-te odločila, ko mi je organizacijsko pomoč ponudila Alma Križman, ki si je prireditev izbrala za
opravljanje prakse pri svojem študiju. To mi je bilo v veliko pomoč, saj sem se lahko sama posvetila dogajanju na odru.
M: Kdo vam je pomagal?
Betka: Vse ideje bi se razblinile, če ne bi imela ob sebi skupinice mladih, nadarjenih in ustvarjalnih gledališčnikov - mladincev in osnovnošolcev, ki so znali tekst prenesti na oder in mu dati življenje. Prav je, da jih imenujem: Tina Antolič, Katja Vodopivec, Maja Cimermančič, Žiga Anžič, Staš Petrovič, Rok Pleterski, Nina Žnidaršič, Urša Jerlah, Miha Petrovič, Dejan Vunjak, Žiga Kovač, Žan Skubic, Žiga Kovač, Žiga Železnikar, Andraž Grozde. Brez Žige Laha bi tudi želja, da Trubarja oživimo, ostala neuresničljiva. Vsak dan se je porajala kakšna nova misel, zanimiv preblisk; bolj ko sem brskala po knjigah, bolj mi je bilo jasno, kaj želimo krajanom pokazati oziroma povedati. Ves čas sva tesno sodelovali s Tino Šlajpah, ki mi je bila v veliko pomoč, ko je bilo potrebno iz»centrifuge idej« izluščiti bistvo, in ki je blestela tudi na odru. Torej, želeli smo prikazati Trubarjev čas na Slovenskem in zato smo povabili tudi goste, ki so popestrili ta večer.
M: Povabili ste tudi goste?
Betka: Ansambel Alta capella Carniola je s svojim igranjem na starinske instrumente pričaral duh tistega časa. Potujoča tiskarna Janeza Rozmana pa je bila vsekakor zanimiv scenski element, njegov nastop pa pika na i vsemu dogajanju.
MPZ Šmarje-Sap se je za to priložnost naučil eno izmed mnogih Trubarjevih pesmi, dva para pa sta se naučila enega izmed starinskih plesov, ki sta ga zaplesala v kostumih ob spremljavi gostujočega ansambla. K sodelovanju smo povabili tudi GŠ Grosuplje, in tako se nam je predstavil kvartet flavt podružnice iz Ivančne Gorice. Iz vsega povedanega je razvidno, da tako velikega projekta ni mogoče izpeljati brez
pomoči mnogih in vesela sem, da se nam je skupaj s TD in KD uspelo povezati v eno.
M: Kdo vse vas je podpiral?
Betka: Seveda je pomembna predvsem podpora vodstva. Tako sem hvaležna ravnateljici Janji Zupančič, ki nam je dala proste roke, predvsem pa pomočnici ravnateljice, Renati Križman, ki je vseskozi zaupala v naše delo in priskočila na pomoč, kadarkoli smo jo potrebovali (in to je bilo kar pogosto).
Taka prireditev je za šolo velik finančni zalogaj, zato smo se vsakega prispevka zelo razveselili. Finančno so nam pomagali: KD Šmarje-Sap, Krajevna skupnost, Klimatizacija Štrubelj in Cementni izdelki Zobec. Sceno so pod vodstvom učiteljice likovne vzgoje Helene Zalokar-Kuhar narisale osmošolke. Zanimalo nas je, kaj so v tistem času jedli, zato smo prosili dr. Borisa Kuharja, etnologa, da nam pošlje kakšen recept. Odzval se je naši prošnji in tako so se mize v šolski jedilnici šibile pod dobrotami, ki so jih skuhale in napekle članice TD, mame, babice in znanke. Kuharicam so pri pripravi pomagale sedmošolke, članice šolskega turističnega krožka.
M: Za konec še vaši vtisi o prireditvi. Ste zadovoljni?
Betka: Učitelji in delavci naše šole smo še enkrat dokazali, da znamo delati drug z drugim in drug za drugega. Vsak je prispeval tisto, kar je bilo potrebno, da smo si lahko po končani prireditvi z olajšanjem in velikim zadovoljstvom segli v roke in si rekli: »Uspelo nam je!« Vsak bi si zaslužil posebno pohvalo, sama pa bi se iz vsega srca zahvalila predvsem tehničnemu kadru, torej hišniku, kuharicam in čistilkam, ker so res super sodelavci, vedno pripravljeni pomagati.
Tako je v soju in dimu sveč in bakel minil en nepozaben večer. Gasilci pa so poskrbeli za našo varnost. Polna dvorana in zadovoljni gledalci pa so seveda največja nagrada za vse, ki take večere ustvarjamo. Avtorice intervjuja: Ana Maria Ferbežar, Aleksandra Grozde, Tadeja Skubic
Lubi Slouenci
Osnovna šola Šmarje - Sap, petek, 14. marca 2008 - Proslava ob500-letnici rojstva Primoža Trubarja
Proslave v jubilejnem Trubarjevem letu se kar vrstijo. Vsaka poskuša predstaviti očeta slovenske besede na svojstven način. Šmarcem je to uspelo. Skupaj so stopili osnovna šola, kulturno in turistično društvo in organizirali zanimivo prireditev. MPZ Šmarje - Sap je za uvod zapel
Trubarjevo protestantsko pesem. Z galerije nad odrom je pesem prav lepo zazvenela. Sceno so pod vodstvom učiteljice likovne vzgoje Helene Zalokar-Kuhar narisale osmošolke, Osrednji del odra v šolski avli je bil oblikovan kot knjižnica in skriptorij, v katerem je Trubar (Žiga Lah) pisal. Knjižničarka (Tina Šlajpah) je skozi vso prireditev mlademu paru, ki je hotel ukrasti originalni Trubarjev abecednik, da bi ga prodal, razlagala o Trubarju in njegovem delu. V številnih prizorih so sodelovali člani Mladinske gledališke skupine KD Šmarje - Sap. Vmes pa so nastopali mladi osnovnošolci, ki so se naučili plesati
srednjeveški dvorni ples, poslušali smo ansambel Alta capella Carniola, ki so, oblečeni v srednjeveška oblačila, zaigrali nekaj skladb na stare instrumente. Zanimivi so bili prizori, ki jih je odigrala šolska gledališka skupina ŠOLC, ki je predstavljala kmetice in kmete in pa puntarje. S pesmijo, obleko in opremo so bili zelo prepričljivi. Potujoči tiskar Janez Rozman na stari tiskarski preši pokaže, kako so tiskali v Trubarjevih časih. Povedal je tudi nekaj o zgodovini tiska, da smo lažje začutili, kakšen podvig je bil, natisniti knjigo pred Gutenbergovo iznajdbo premičnih črk. Še v Trubarjevem času je bilo tiskanje drago in
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
trubarjevo leto
Koledar kulturnih prireditev v maju 2008
četrtek, 1. 5. ob 9.30, KD Godba Dobrepolje in gostujoče mažoretke, pred Adamičevim spomenikom in po mestnem drevoredu
Budnica za prvi maj; za vse mimoidoče
četrtek 1. 5.; Kino ob 18.00, ZKD Grosuplje; TEA, slovenski igrani film
petek 2. 5.; Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; PUNCA MOJEGA BRATA, romantična komedija
četrtek, 8. 5. ob 17.00, ZB NOB Grosuplje, dvorišče tovarne Motvoz
Svečanost pred spominsko ploščo, program bodo izvajali osnovnošolci OŠ »Louisa Adamiča« in člani društev ZKD Grosuplje
četrtek, 8. 5. ob 19.30 Gledališče Koper &SNG Nova Gorica,
burka s petjem in streljanjem: Iztok Mlakar po motivih Moličra:
»DUOHTAR POD MUS«, režija: Vito Taufer, avtor songov in glasbe: Iztok Mlakar, igrajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškaja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti, razprodano
petek, 9. 5.: od 17.00 do 19.00, EVROPA DONNA,
likovna delavnica - tečaj keramike, mentor: Vesna Majes, za
petek, 9. 5.: kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; KRONIKE SPIDERWICK, znanstvenofantastični družinski
torek, 13. 5. ob 20.00, Gš Grosuplje Koncert godalnih orkestrov GŠ Grosuplje; koncertni program bodo izvajali: mali godalni orkester GŠ Grosuplje pod vodstvom prof. Viktorije Šuštaršič Smrekar, mali godalni orkester Ivančna Gorica pod vodstvom prof. Polone Udovič ter veliki godalni orkester GŠ Grosuplje, pod vodstvom prof. Edvarda Adamiča; za izven
četrtek, 15. 5. ob 19.30, Prešernovo gledališče Kranj
veseloigra Antona T. Linharta: ŽUPANOVA MICKA, režija: Vito Taufer, igrajo: Matjaž Tribušon/Borut Veselko, Darja Reichman, Gregor Čušin/Matjaž Višnar, Vesna Pernarčič-Žunic/Vesna Slapar, Rok Vihar, Pavel Rakovec ... Velika nagrada na 32. tednu slovenske drame 2002 za najboljšo uprizoritev v celoti!
petek, 16. 5.: Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; SKRIVNOST MEGLE, grozljivka
ponedeljek, 19. 5, ob 19.00, Mestna knjižnica Grosuplje in KD Škocjan, dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Predstavitev zbornika ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, pogovor z ustvarjalci zbornika: Jožef Marolt, dr. Edo Škulj, dr. Boris Kuhar ... za izven
petek, 23. 5. ob 19.30, KD Vokal
koncertni večer in poezija: DAN LJUBEZNI, ŽePZ Magdalena z gostom MoPZ Vogrsko, program povezujeta: Ota Roš in Janez Jakopin, za izven
nedelja, 25. 5. 2007, ob 15.30, vhod v jamo ob 15.00 - Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje, ZKD Grosuplje KONCERT V ŽUPANOVI JAMI; za izven
petek, 30. 5.: Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; NORE NA DENAR, komedija
* Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic:
ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje,
INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
** Še vedno se dogovarjamo z Gledališčem Koper za gostovanje v maju 2008, zato smo nekaj terminov pustili praznih - 8. in 22. maj 2008 - če nam jih ne bo uspelo dobiti, bo alternativna predstava A. P. Čehova Utva Gledališča GGNeNi, KD Teater Grosuplje, oz. 8. maja otroška filmska predstava - animirana risanka Horton ob 18. uri. Prosimo, da spremljate medijska obvestila na radiu Zeleni val oz. v časopisu Delo.
>
dolgotrajno delo. Za glasbeno popestritev so poskrbeli še kvartet flavt Glasbene šole Grosuplje s podružnice Ivančna Gorica in pa Pevski zbor staršev in učiteljev Waldorfske šole iz Ljubljane. Slavnostni govor je imela ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiča Janja Zupančič.
Na koncu zanimive, dinamične in poučne, a malo dolge prireditve, so podelili še priznanja Krajevne skupnosti Šmarje - Sap svojim zaslužnim krajanom. Prejeli so jih: Ljubo Vilar za organizacijo praznovanja 60-letnice KUD Šmarje - Sap, Anton Kastelic za delo v PGD in Janez Pezdirc za pomemben prispevek (papir) pri tisku
Šmarske knjige, ki je izšla ob 500-letnici šolstva v Šmarju - Sapu. Ogledali smo si lahko tudi razstavo ob stenah šolske avle. Učenci so razstavili izdelke ustvarjalnih delavnic, ki so na temo Primoža Trubarja in Louisa Adamiča ob 100-letnici njegovega rojstva potekale skozi celo leto. Portretirali so protestante in Adamiča, izdelovali so tudi makete njunih domačij, devetošolci so izdelovali ex libris, med obiskom na Trubarjevini so izdelovali miniaturne knjige, pekli so kruh krhljak. Pri vseh izdelkih so pokazali veliko spretnosti in nekateri že pravo mojstrstvo.
Nazadnje so nas povabile še prizadevne gospe iz turističnega društva na pokušino hrane, ki so jo kuhali in pekli v Trubarjevem času. Pili smo krhljevko, jedli pogačo, suhe mesnine, žolico, suho sadje - za vsak okus nekaj.
Ekipa učiteljev in učencev ter kulturnih delavcev in avtorica predstave Betka Jamnik so se potrudili, da so nam pripravili nepozaben večer. Pri tiskarju Janezu smo si sami natisnili še Trubarjevo podobo in tako odnesli domov še en spomin na ta večer.
Marija Samec
trubarjevo leto
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Praznovanju 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja smo se pridružili v grosupeljski župniji
Vlada Republike Slovenije je na seji 28. novembra 2007 sprejela sklep, s katerim je leto 2008 določila za Trubarjevo leto. Praznovanju 500. obletnice rojstva imenitnega Slovenca smo se pridružili tudi v grosupeljski župniji. Prisluhnili smo predavanju dr. Zvoneta Štrublja, dobrega poznavalca življenja in dela Primoža Trubarja.
mag. Tatjana Jamnik Skubic
Dr. Štrubelj je duhovnik, ki je po desetih letih službovanja na Občinah pri Trstu odšel v Nemčijo. Tam je opravil 2 semestra študija. Spoznanje, da ga je študij pripeljal zgolj 5 kilometrov stran od kraja, kjer je pokopan Primož Trubar, je vzel kot znamenje za to, da bi bilo mogoče koristno tega moža bolje spoznati.
V uvodu se je predavatelj vprašal: »Ali nam lahko Primož Tubar tudi v današnjem času kaj pove?« Odgovoril je s citatom pesnika Rebule: »Nikoli se ne bomo dovolj nahranili iz svojih korenin.« ter ga nadgradil z ugotovitvijo: »Trubarja moramo spoznavati, saj je on korenina vernosti, korenina slovenstva, korenina narodne zavesti, korenina narodne samobitnosti in korenina samostojnosti.«
Osebnost in delo Primoža Trubarja je predavatelj okarakteriziral s petimi trditvami:
Moje življenje je moje.
»Primož Trubar je bil izrazito močna osebnost. Bil je neuklonljiv in pokončen.« Rojen je bil 1508. leta pod vasjo Raščica pri Turjaku. Pri dvanajstih letih ga je oče poslal na Reko študirat za duhovnika. Po enem letu se je vrnil domov ter takoj zatem za tri leta odpotoval v Salzburg, kjer je obiskoval samostanske šole, se preživljal s petjem ter se prvič seznanil z reformacijskimi idejami. Leta 1524, ko je bil star 16 let, je za tri leta odšel v Trst. Tam je bil zborovski pevec v tržaški stolnici, osebni služabnik škofa Petra Bonoma ter njegov najbolj priljubljeni učenec. Leta 1528, ko je bilo Trubarju devetnajst let, ga je Bonomo poslal v šolo na Dunaj, ki jo je moral po enem letu zaradi turške nevarnosti zapustiti.
Vrnil se je v Trst. Leta 1530, to je pri dvaindvajsetih letih, ga je škof Bonomo posvetil
za duhovnika ter ga napotil v duhovniško službo v Laško. Po petih letih je odšel v Ljubljano, kjer je bil od leta 1535 do leta 1540 pridigar v ljubljanski stolnici. Zaradi novoverskih nazorov je tega leta prišel v spor z deželnim glavarjem, ki ga je pregnal iz Ljubljane. Zavetje je Trubar ponovno našel v Trstu, kjer je bil slovenski pridigar, osebni tajnik, zaupnik in spovednik škofa Bonoma. S posredovanjem slednjega se je leta 1542, pri svojih 34. letih, ponovno vrnil v Ljubljano kot kanonik. Leta 1548 je prišel cesarjev ukaz, naj Trubarja zaradi verskih nazorov aretirajo in zaprejo. Trubar se je aretaciji izmaknil ter pobegnil v Nemčijo. Duhovno sodišče mu je vzelo cerkvene službe ter imetje. V Nemčiji je Trubar prestopil iz katoliške v protestantsko cerkev. Škof Bonomo je katoliški cerkvi ostal zvest, a se je zavzemal za njeno reformo. Trubar je v »novi domovini« takoj dobil službo pridigarja ter se leto kasneje poročil z Barbaro Sitar iz Kranja. Leta 1550 se jima je rodil prvi otrok, istega leta je izdal tudi prvi dve slovenski tiskani knjigi, Abecednik in Katekizem.
Moje življenje je slovensko.
V Trubarjevih časih slovenski jezik še ni bil poenoten. Različne dialekte, ki so se uporabljali, je Trubar poimenoval ter tako »zarisal« prvi zemljevid Slovenije. Trubar je pisal v dolenjskem narečju, nadgrajenem z govorom takratne Ljubljane. Od svojega štiridesetega leta pa do smrti, torej od 1548 do 1586, je Trubar živel na Nemškem, kjer je tudi umrl in je pokopan. Vmes je imel možnost v svoji ljubi domovini preživeti le še tri leta, od 1562 do 1565, ko je v Ljubljani kot evangeličanski deželni škof vodil kranjsko Evangeličansko cerkev. 1564 je izdal Cerkveno ordningo, ki je z določanjem protestantske cerkvenoupravne organiziranosti in obredja
posegala v vladarjevo pristojnost. To mu je notranjeavstrijski nadvojvoda Karl zameril ter ga naslednje leto za vedno izgnal v Nemčijo. Pri 57 letih (tj. let 1565) je Trubar ponovno ostal brez vsega. Ponovno se je postavil na noge, dobil službo v Derendingenu pri Tubingenu, kjer je zgradil župnišče ter gospodarsko poslopje in posadil vinograd. Tu, na svoji zadnji postaji, je Trubar skoval besedo »nigdirdom«, nikjer doma! Izgnan je bil iz svoje preljube domovine, vendar v tujini ni bil nikoli doma. Umrl je leta 1586, star 78 let. Vse do smrti je opravljal svoje duhovno poslanstvo. Osem dni pred smrtjo je še obiskal bolnega soseda. Do tretjega dne pred smrtjo je prevajal Lutrove Hišne postile. Pokopali so ga z velikimi častmi v Derendingenu.
Po odhodu v tujino se marsikdo izgubi in pozabi na svoje korenine. Tudi njemu bi se bilo morda laže utopiti v nemški svet in pozabiti na svojo kruto usodo, usodo pregnanca. A Trubar je našel moč, da je premagal grenkobo ter v tujini začutil in izkazoval še večjo ljubezen do svojega naroda in do svojega jezika. »Stati inu obstati!« je bilo Trubarjevo prekaljeno geslo, za katerim stojijo njegov življenjski boj in idealizem, njegova močna osebnost, njegova globoka ljubezen do slovenskega naroda.« se nad pokončno držo tega Slovenca navdušuje dr. Štrubelj.
Pisal je v slovenskem jeziku, razumljivo preprostemu kmečkemu človeku. Tudi težke teološke razprave, na primer zapise Sv. Pavla, je znal razlagati na enostaven način. Tudi ko je živel na tujem, se je čutil v dobrem in hudem povezanega z domovino. To je med drugim dokazoval v pridigah, ki jih je začenjal z »Lubi Slovenci«.
Ko je bil Trubar leta 1565 izgnan v Nemčijo, je s sabo vzelsvojega učenca Jurija Dalmatina. Tam ga je poslal v šole. Želel je, da bi se teološko
ZGORAJ: »Domovina zbogom zadnjikrat...« sta v duetu zapela dr. Zvone Štrubelj in grosupeljski župnik Janez Šket. DESNO: Mešani pevski zbor Češnje z zborovodkinjo Katarino Bambič.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
trubarjevo leto, kultura
> izobrazil ter naučil hebrejščine. Rezultat te načrtne vzgoje je bil izid Dalmatinovega prevoda celotne Biblije leta 1584.
Moje življenje je evropsko.
Od takrat, ko smo Slovenci sprejeli krščansko vero (to je od leta 800) smo Slovenci del Evrope. »Nadaljnji dokaz za našo evropsko pripadnost so Brižinski spomeniki, Celovški in Stiški rokopis ter Čedadski in Starogorski dokument, ki je nastal v Beneški Sloveniji.« je izjavo utemeljeval Štrubelj. Primož Trubar je k Sloveniji štel del Istre, del Slavonije in Beneško Slovenijo, kot Slovence je nagovarjal Štajerce in Korošce. Slovenija je torej že od nastanka del evropskega prostora, ne le geografsko, temveč tudi duhovno. Leta 1560 je Trubar ustanovil slovensko hrvaški biblični zavod v Urachu ter postal njegov ravnatelj. Zavod s tiskarno je bil ustanovljen z namenom izdajanja slovenskih in hrvaških protestantskih knjig v glagolici in cirilici. V evangeličanskih zgodovinskih virih je zavod zapisan kot prvi misijonski projekt. Trubar je pisal tudi diplomatska sporočila, opozarjal na turško nevarnost ter se spraševal kakšno zdravilo bi lahko našli proti tej nevarnosti. Samozavestno se je vključeval v evropske duhovne in politične tokove tistega časa. Bil je v stiku s pomembnimi ljudmi kot so bili Erazem Rotterdamski, kralj Maksimiljan II, škof Peter Bonomo. Zanimal se je za Koran in turško mohamedanstvo. »Samo človek velikega formata, kakršen je Trubar bil, je bil zmožen, da je kot tujec in priseljenec v osrčju tedanje Evrope uveljavil svoj genij ustvarjalnosti in samobitnosti.« je zapisal dr. Štrubelj.
Moje življenje je sodobno.
Sodobno v smislu odprtosti in duha časa, v katerem je živel. Primož Trubar je napisal 26 knjig. Če k temu dodamo še pesmarice in koledarje, zbirka šteje 31 del. Ko je Trubar umrl, je rektor Tubingenske univerze ukazal, da morajo na pogreb priti vsi študentje. Učiteljem pa je bila udeležba na pogrebu priporočena. V nagovoru na pogrebu je rektor natančno opisal vse postojanke Trubarjevega življenja. Ime Primoža Trubarja zveni domače v krajih v Nemčiji, kjer je deloval.
Moje življenje je večno.
Duhovništvu se je Trubar popolnoma predal. Bil je močan pridigar. Pridigal je slovensko, nemško in italijansko. Na njegove pridige so se zgrinjale možice poslušalcev, pa tudi množice nasprotnikov.
Še danes je v Nemčiji ohranjen živ spomin nanj, še posebej v Tubingenu in Derendingenu. Tam ima svojo ulico, svoj župnijski dom in otroški vrtec ter svojo cerkev.
»A v srce zapisan v svojem »nigdirdomu« pač ne more biti; lahko pa je zapisan tam, kjer je bil duhovno vedno doma: v srcih svojih »lubih Slovencev« je tenkočutno zaključil predstavitev dr. Štrubelj.
Trubarjevo leto je dobra priložnost, da tega Velikega Slovenca še bolje spoznamo.
PEN klub v Grosupljem
Mestna knjižnica Grosuplje, četrtek, 27. 3. 2008, ob 17. uri.
Na Bledu je potekalo jubilejno 40. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga je pripravil slovenski center PEN. Letošnji osrednji temi sta bili: Kaj je evropska zavest in Etični odnos do zgodovine kot vira miru. Posebno pozornost so posvetili slovenskim avtorjem, ki že dlje časa ustvarjajo v tujini. Že četrto leto pa se na pobudo Iva Frbežarja, ki je član nadzornega odbora slovenskega PEN kluba, nekaj besednih umetnikov ustavi tudi v Grosupljem. Tokrat so nas s svojo prisotnostjo počastili: Chin Pham iz Vietnama, Antonio Dellarocca iz Italije, Tsutomu Ide - pomočnik generalnega direktorja japonskega PEN, Fumiko Hashizume z Japonske, Motoo Mukoyama z Japonske - knjižničar in Marina Trumič Krstič iz Bosne.Vsak je prinesel med nas svojo življenjsko zgodbo. Direktorica knjižnice Roža Kek in župan občine Grosuplje sta pozdravila vse prisotne in posebej poudarila, da se počutimo počaščeni, da lahko v novi knjižnici, zgrajeni tudi za take prireditve, gostimo pesnike in pisatelje iz širnega sveta. Z gosti se je pogovarjal Jean Frbežar. Marina Trumič Krstič je bila rojena v Beogradu, vendar je vse svoje življenje preživela v Sarajevu. Študirala je tedaj še jugoslovanske književnosti in srbohrvaški jezik, torej dobro pozna tudi slovensko književnost. Po diplomi je dobila štipendijo za študij slovenskega jezika v Ljubljani, pa se je poročila ter odšla z možem na Poljsko. V Sarajevu je vodila dramski program na radiu in tedaj je spoznala tudi slovenske umetnike, s katerimi še danes prijateljuje. Med vojno ni bila v Sarajevu, kot lektorica je delala v Varšavi devet let. Prevaja iz poljščine, piše pesmi, drame, eseje. Prebrala je dve pesmi: Čakanje in Hiša. Predvsem je zanimivo pokomentirala pesem Hiša. V njeni domovini je divjala vojna, ona pa je bila v Varšavi. Ni vedela, ali se bo še lahko vrnila domov. Ko je pregledovala svoje pesmi, je opazila, da v mnogih govori o hiši, o domu, čeprav ni bila izgnanka, jo je vprašanje domačnosti in varnosti precej zaposlovalo.
Japonka Fumiko Hashizume je kot 14-letna deklica preživela atomski napad na Hirošimo, njen 7-letni brat pa je umrl. 40 let ni mogla govoriti o teh dogodkih, potem pa so jo pregovorili in z očitno ganjenostjo je v japonščini prebrala pesem Bratec, posvečeno mrtvemu bratu. Vsi obiskovalci smo dobili droben zvežčič, v katerem je
77-letna gospa Hashizume popisala svoje doživetje bombnega napada 6. avgusta 1945 in v angleščino prevedene njene pesmi, posvečene umrlemu bratu, ter sliko križanega Kristusa iz Hirošime. Da smo dojeli vsebino, je v angleščini pesem prebral Tsutomu Ide, pomočnik generalnega sekretarja japonskega PEN-a, ki je največji v Aziji. Ustanovljen je bil 1960. leta in ima 2000 članov.
Italijan Antonio Dellarocca je vse življenje delal kot finančni direktor, pred desetimi leti pa je uresničil svoje mladostne sanje in začel pisati. V Italiji je težko izdati svojo knjigo, pa vendar upa, da mu bo nekoč tudi to uspelo. Prebral je dve pesmi v italijanščini in potem še v angleščini. Prva je govorila o zimskem dnevu, druga pa o Židu, ki se pogovarja s svojim bogom o današnjih težavah Židov.
Vietnamec Chin Pham živi v Kaliforniji. V Vietnamu je deloval proti komunizmu, zato so ga zaprli. V ječi je spesnil 400 pesmi in ko je ušel iz zapora, jih je zapisal. Najprej se je skrival v samostanu, nato pa mu je uspelo priti v Ameriko. Prebral oziroma odpel nam je odlomek iz dvesto let starega vietnamskega nacionalnega epa, ki ima 3100 verzov. S pojočo govorico, z dvigovanjem in spuščanjem glasu, s posebnimi poudarki, dolgimi in kratkimi glasovi nas je vse očaral.
Domačin Ivo Frbežar je predstavil letošnji posvet PEN-a na Bledu. Sam pa pričakuje izid svoje pesniške zbirke v bolgarščini, prevajalka Jolka Milič pa prevaja izbor pesmi v italijanščino. Antonio Dellarocca je prebral dve pesmi v italijanščini, Tsutomu Ide pa štiri njegove haikuje v japonščini. Mooto Mukojama, po poklicu knjižničar, pa je na mizi razstavil japonske kaligrafske pripomočke in pozval vse, naj napišejo kakšno lepo misel, da jih bodo odnesli v Hirošimo in poklonili žrtvam atomskega napada. Zanimivo je bilo pisati s čopičem in posebno barvo, ki jo za pisanje uporabljajo Japonci.
Župan se je vsem nastopajočim zahvalil z darili, potem pa se je druženje še nadaljevalo v preddverju, čeprav je bilo včasih težko razumeti »japonsko«, še posebej pa »vietnamsko« angleščino. Doživeli smo zanimiv večer, spoznali zanimive ljudi in njihove usode in pa seveda poezijo, ki je besedno zvenela tuje, vendar je že s svojim zvočnim vtisom in interpretacijo opravila svoje poslanstvo.
Marija Samec
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
V cerkvi sv. Mihaela je zadonela glasbena maša
Pesem tisočerih zvonov
Glasbena maša Pesem tisočerih zvonov je avtorski, vokalno instrumentalni projekt, ki je k sodelovanju pritegnil več kot sto mladih. Prvič je bila predstavljena leta 1987, njen idejni vodja pa je dr. Zvone Štrubelj. Večino pesmi so napisali ter uglasbili člani zasedbe. Pri vsakem gostovanju zbor šteje vsaj petdeset pevcev iz vseh koncev Slovenije.
mag. Tatjana Jamnik Skubic
Na belo nedeljo, 30. marca, smo v cerkvi sv. Mihaela lahko prisluhnili glasbeni maši. Dogodek je privabil veliko poslušalcev iz župnije ter iz drugih krajev. Maševal je dr. Zvone Štrubelj, duhovnik, ki trenutno opravlja pastirsko službo v Stuttgartu v Nemčiji. »Ta sveta maša je predvsem pesem,« je začel pridigo gostujoči duhovnik. "Na današnjo
nedeljo se spominjamo, kako je Jezus prišel v sredo prestrašenih učencev in jim rekel: Mir vam bodi.«
Maša je nastala kot skupen projekt večjega števila glasbenih skupin in posameznikov. Po premierni predstavitvi leta 1987 je zbor gostoval v različnih krajih v Sloveniji in izven nje. Ker izvajalci, ki v zboru sodelujejo,
prihajajo iz različnih koncev države, so se njihove poti po letu 1995 razšle. Glasbeno mašo so nato posamezniki izvajali v svojih domačih župnijah v Ljubljani, Žalcu, Kopru, Ptuju, Cerknem in drugje. Veliko pesmi, ki so nastale v okviru tega projekta, je objavljenih v različnih pesmaricah duhovne glasbe, prepevajo jih mladi širom Slovenije. Pri tem pa verjetno večina izvajalcev ne pozna pravega izvora teh pesmi ter njihovih avtorjev. Zato so se slednji leta 2003 odločili projekt obuditi in prenoviti. Njihova želja je bila ugotoviti, ali lahko glasbena maša ponovno zaživi kot potreba in priložnost po druženju in skupnem glasbenem ustvarjanju. K sodelovanju so povabili bivše sodelavce in tudi mlajše pevce ter skupine, kot so Metulji, Gloria in Kodeljevo.
Do sedaj so izvedli že veliko ponovitev, med njimi zelo uspešno v slovenski župniji v Stuttgartu. Dvajsetletnico obstoja so slovesno praznovali lanskega oktobra v mariborski stolnici. »V svojo sredo sprejmemo vsakega, ki si želi doživeti to prijetno izkušnjo petja, sodelovanja in soustvarjanja,« se glasi njihovo sporočilo. Zboru dirigira Katarina Bambič, dinamična dirigentka, ki je med nastopom v Grosupljem k sodelovanju navdušeno vzpodbujala vso cerkev. Zbrani so se radi pridružili ubranim zvokom zbora. Čutiti je bilo veliko navdušenja, sproščenosti ter veselja zbranih pri molitvi k Bogu.
110. obletnica rojstva Louisa Adamiča
Avla OŠ LA Grosuplje, sobota, 29. marec 2008, ob 18. uri.
Kot se za tako prireditev spodobi, se je začela s slovensko himno. Zapeli so jo Žalčki. Goste in obiskovalce je pozdravila ravnateljica OŠ LA Janja Zupančič, saj se je osrednje občinske prireditve, posvečene Louisu Adamiču, udeležilo kar nekaj bližnjih in daljnih Adamičevih sorodnikov. Kot slavnostni govornik je nastopil profesor Jakob Müller. Orisal je življenje in delo velikega Slovenca, ki je želel uspeti v daljni Ameriki in mu je to tudi uspelo. Poudaril je predvsem njegovo družbeno-politično delo in se mestoma kritično opredelil do njegovih zapisov in izjav. Sicer pa je bil tudi Louis Adamič kritičen pisatelj in zamere v Ameriki in domovini so bile verjetno vzrok, da se je njegovo življenje končalo v ognju na njegovi farmi v Milfordu.
Z deklamacijami na temo domovine in z branjem odlomkov iz Adamičevih del Smeh
v džungli in Vrnitev v rodni kraj so nastopili recitatorji iz igralske skupine Simone Zorc Ramovš GGNeNi in OŠ LA pod mentorstvom Andreje Ipavec, ki je napisala tudi scenarij celotne prireditve.
Pevski zbori : Žalčki, OPZ Osnovne šole Louisa Adamiča in Šmarja - Sapa, ŽPZ Biser so peli domoljubne pesmi. Poseben nastop pa je pripravil Mešani pevski zbor Račna, ki ga vodi Sabina Štrubelj, saj je zapel dve črnski duhovni pesmi v angleščini. Na violino sta igrali Klara Gruden in Veronika Berdajs, na klavir Gaber Drobnič, na kitaro pa Kristijan Gruden. Solo je pela Julija Prudič. Slavju so se pridružili tudi folkloristi Tanje Cukljati z OŠ Št. Jurij s spletom plesov Hišico pometaj. Osnovnošolci so predstavili rezultate celoletnega projekta ob obletnici rojstva Louisa Adamiča. Novinarski krožek, mentorica je Klavdija Hočevar, je izdal tematsko številko šolskega glasila Louisomanija. Učenci so pod mentorstvom gospe Vide Struna posneli film o vsem, kar v Grosupljem in okolici še spom-
inja na Louisa Adamiča. »Zgodovinarji« so z mentorico Antonijo Raičevič opravili raziskovalno nalogo na temo izseljeništva. V avli so razstavljali portrete Louisa Adamiča, kipe iz gline, izdelali so maketo graščine Praproče. Kuhali so jedi, ki so jih jedli v začetku 20. stoletja.
Razpisali so tudi natečaj za šolsko himno. Izbrano besedilo Žalčanke Ane Koželj je uglasbil Braco Doblekar in za zaključek prireditve so jo zapeli Žalčki. Posebno nagrado pa je prejela iz rok Simone Zorc Ramovš najboljša in najbolj perspektivna mlada glasbenica, violinistka Klara Gruden. Na dobrodelnem koncertu ameriškega orkestra Whitefish Bay High School String Simphony iz Wisconsina, ki je bil v Kulturnem domu v soboto, 20. marca, v okviru Ameriških dni v Sloveniji, so zbirali prostovoljne prispevke in želja orkestra je bila, da denar podarijo v dobrodelne namene. Marija Samec
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
zanimivosti
57
Gostišče Pr' Martinet - organizator dveh dogodkov
Luče, 28. in 29. marca 2008 - Gostišče Pr' Mrtinet v Lučah je že 6. zapored priredilo salamiado za Naj salamo občine Grosuplje. Letos pa so po lanskoletni obnovi kapelice, ki so jo postavili in urejali vrsto let njihovi predniki ter blagoslovu, poskrbeli na začetku kolesarske sezone za blagoslov koles in kolesarjev.
Jože Miklič
Igorju Bartolu pokal za »naj občinsko salamo«, 28. marca
V komisiji so bili dr. Boris Kuhar (etnolog), Anton Meglen (gurman), Tomaž Sršen (degustator in urednik v Nedelu za kulinariko), Stane Kogovšek (ljubiteljski mesar), Uroš Slak (televizijski novinar in voditelj) ter Jože Kozinc (gurman). V oceno so prejeli prek 60 salam, zato je ocenjevanje trajalo pozno v noč. Ocenjevali so zunanji izgled, prerez/ teksturo, barvo, vonj in predvsem okus. Vmes so obiskovalci »potrpežljivo« preizkušali salame in jih primerno zalivali s cvičkom in drugimi pijačami.
Dr. Kuhar je nato razglasil naslednje prejemnike pokalov: 5. mesto Tomaž Štrubej, 4. mesto Slavko Globokar, 2. mesto sta si delila Janko Mavec in Nace Sadar, 1. mesto pa si je spet prislužil domačin Igor Bartol, ki je pred tem že dvakrat premagal konkurenco.
Pokale najboljšim je podelil župan Janez Lesjak, prehodni pokal pa predsednik ocenjevalne komisije Renato Bedene.
Blagoslov koles in kolesarjev, 29. marca
Že naslednjega dne se je ob Marijini kapelici Na šoli zbralo kar precej kolesarjev glede na vremenske razmere, ki so bile na letošnjo veliko noč bolj zimske kot spomladanske in je župnik pri oznanilih poleg povabila na blagoslov koles in kolesarjev dejal, da lahko prinesemo tudi smuči s seboj, če bo še sneg. Na velikonočni ponedeljek, 24. 3., pa je sneg padal tako na debelo, kot ni padal vso zimo. Na srečo je sneg dokaj hitro pobiralo in so bile v soboto, 29. 4., razmere že dokaj znosne tudi za na kolo - seveda - z dolgimi hlačami in debelim zgornjim delom, pa tudi tople rokavice niso bile odveč.
Blagoslov je opravil žalski župnik Andrej Šink, ki je v nagovoru dejal, da je prav, če se Bogu zahvaljujemo za prevozna sredstva, ki so nam na voljo, da hitreje premagujemo razdalje in obiskujemo prijatelje ali pa jih imamo za rekreacijo. Obenem pa Boga prosimo, da nas varuje. Prevozna sredstva sama niso nevarna; nevarna postanejo takrat, kadar jih človek neprevidno ali lahkomiselno uporablja. Zbrani so nato zmolili Oče naš in zapeli pesem Češčena si, Marija, domači iz gostišča pa so vse prisotne povabili na prigrizek.
Grajska salamiada
Boštanj, 4. april 2008 - Na Grajskem vrtu Boštanj so letos tretjič organizirali salamiado,nakaterosoizdelovalciprijavili 43 salam (dve so zaradi nekakovosti izločili). Tudi letos je bil vodja ocenjevanja Igor Bartol iz Velike Loke, v komisiji pa so sodelovali še Dušan Popušek - Jesenice, Nace Jerovšek - Zagradec, Dušan Rus - Gatina, Dušan Puš - Ivančna Gorica, Stane Kogovšek - Velika Loka in Rajko Marinček - Smrjene.
Z ocenjevanjem so letos nekoliko pohiteli in zato avtorju tega zapisa ni uspelo pravočasno priti z druge prireditve, da bi napravil kakšno fotografijo zmagovalcev. Vodstvo Grajskega vrta, Franc Krampelj in vodja tekmovanja Igor Bartol pa sta povedala, daje prva nagrada šla v Jesenice s Simko Kičinom, drugo nagrado je tudi letos odnesel Janez Šporar na Škofljico, tretjo pa Anton Štibernik v Luče. Jože Miklič
58
iz župnij, vreme
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Grosupeljska kalvarija tretjič
Po slabi vremenski napovedi smo udeleženci imeli prav prijazno vreme. Sonce je prav lepo ogrelo del Košakovega hriba, od vznožja pa tja do vrha. Obiskovalce nedeljskih maš je gospod Šket, naš župnik, kar nekajkrat povabil k udeležbi molitve križevega pota na Košakovem hribu, in da naj s sabo pripeljemo še svoje znance in prijatelje, je na kraju pristavil.
Zelo veliko se nas je zbralo na mestu začetka te poti molitve in spomina na za človeško življenje nevarne čase. To so bili časi danes nam nerazumnih odločitev, ki niso koristile nobenemu, ne takrat, ne danes. Bile pa so za nekatere zadnja pot tega kratkega časa, ki nam je odmerjen, da ga zavestno preživimo v družbi, ki naj bi bila vsem prijazna. Skavti so bili tudi to pot nosilci te molitve. Ti, bolj in manj oblečeni v svoji skavtski obleki,
so vzorno razporedili delo po položaju, ki ga vsak med skavti zaseda, in primaknili še sposobnost posameznika, tako je vse steklo, kot je treba.
Postaje - samostoječe table - so opremili s poličko in nanje postavili svečko, le ta pa je ponazarjala življenje in s tem tudi del trpljenja Jezusa, ki je prvi opravil to pot. Sprejel je človeško sodbo, jo do potankosti izpolnil in postal kljub največjemu ponižanju zmagovalec nad zlom. Saj je po pisanju pisma tretji dan vstal in se tudi svojim prikazal. Za slavno vstajenje je potrebna smrt. "Kakšna smrt?" se vsak vpraša, ko pa se vsake bojimo, lepe in ne lepe. Pride pa k vsakemu, pa naj bo velik ali majhen, bogat ali reven. Vsak gre enak z njo, praznih rok. Vse ostane tu. Niti lasu nam smrt ne da, da bi vzeli s sabo. Z zmago nad smrtjo pa je nam Jezus dal, da vzamemo s sabo dobra dela - dela! ne samo dobrih namenov. Ti ne štejejo. Seveda, pa morajo biti ta dela opravljena prej, preden nas obišče smrt. Samo to lahko postavimo pred vsemogočnega, ob času sodbe - ob času odločitve. Med tem in novim po naši veri večnim življenjem je prepad in ni prehoda, ne onim doli, ne nam gori. Otroci tega sveta ne morejo doumeti sreče onega življenja, to je prikrito našim očem in umu.
Gost brat kapucin Jože Smukavec je na kraju molitve prejel besedo od skavtov in v zaključnem govoru dejal: "Prišli smo na kraj dejanj, v miru in molitvi, prav tako bomo nadaljevali. Nismo prišli sem sodit, saj je to bilo že opravljeno in izvršeno dejstvo je tu pred nami. Križ, kateremu noben ne uide. Križ, ki ga moraš nositi sam, vsak sam in to svojega. Beg pred svojim križem ali prelaganje na drugega ne more narediti nič dobrega. Svoj križ vzamemo voljno in le prelagamo z leve na desno rame in nazaj, pa bomo zmogli."
Bratje kapucini so vodili pri nas misijon - to obnovo ali utrditev vere med verniki. Pride na vsakih deset let, če je le mogoče. Kapucini so čudoviti pridigarji, nadvse skromno živijo v bratskih skupnostih. Prav to skromnost in bratsko vzdušje skupnosti posredujejo naprej v lepi in sprejemljivi obliki. Po končanem obredu molitve križevega pota so skavti lepo vse pospravili in bo počakalo naslednjo kalvarijo na Košakovem hribu.
Svečke pa so vse lepo postavili na betonski podstavek križa in bodo tam dogorele. Tako kot je tu že dogorelo, in to prezgodaj, kar preveč dragocenih življenj.
Marjan Šircelj st.
Vreme v Grosupljem: marec 2008
Kljub temu, da se je drugega dne v sončnem in vetrovnem popoldnevu najvišja dnevna temperatura povzpela preko +20 °C, je 4. marca presenetilo sneženje, ki se je občasno pojavljalo vse do 8. marca. Kljub temu, da so bila tla zaradi predhodnega toplega obdobja razmeroma segreta, je skromna snežna odeja v tem času zaznamovala prav vsak dan. Najvišja je bila 5. marca zjutraj, ko je bilo 7cm snega.
Sledilo je toplejše obdobje s spremenljivo oblačnostjo in občasnim rahlim dežjem, v katerem so po vrtovih bujno zacveteli žafrani, prve narcise ter v zatišnih legah celo nekatere marelice. Najvišje dnevne temperature so se gibale med dvanajstimi in sedemnajstimi stopinjami Celzija. Dodobra »prebujeno« vegetacijo je v drugi
GROSUPLJE(340 m)-marec 2008
ti.
m
i 11 13 Ti 17 14 SI 2Z 26 27 » ¿1 dan
polovici meseca presenetilo precej hladnejše vreme. Že 16. marca zvečer je prišlo do nevihte z močnim dežjem, sunkovitim vetrom in sodro. V noči na 18. marec se je vreme nato ponovno poslabšalo. Sredi noči je pričelo deževati, proti jutru pa snežiti. V samo nekaj urah je zapadlo 12 cm južnega snega, ki je zgodaj zjutraj in dopoldne močno oviral promet. Naslednjega dne zjutraj se je kljub megli živo srebro spustilo pod ledišče, toda ker je bil dan sončen, je sneg kmalu pobralo. Zimsko obarvani so bili tudi velikonočni prazniki in dnevi proti koncu meseca. Že 22. marca zjutraj je dež prešel v sneg. Do popoldneva, ko je sneženje oslabelo in ponehalo, je zapadlo 12 cm snega. V večernih urah je krajši čas ponovno močno snežilo, tako da je bilo 23. marca zjutraj, na velikonočno nedeljo, že 14 cm snega. Dopoldne je prehodno za krajši čas posijalo sonce, vendar so se že popoldne zopet začele pojavljati padavine. Sprva je rahlo deževalo, proti večeru pa se je začelo sneženje, ki ni ponehalo vse do sredine prazničnega ponedeljka. Zjutraj je skupna višina snežne odeje znašala 25 cm. Po oblačnem popoldnevu z rosenjem je snežilo tudi še v prvem delu noči na 25. marec. Dan kasneje zjutraj, 26. marca, je pritisnil mraz. Živo srebro se je v vremenski hišici spustilo na -6,8 °C, pri tleh pa je termometer zabeležil
kar -10 °C! Zaradi mraza je sneg je močno pomrznil, na drevju pa je nastalo ivje. Pred koncem meseca se je otoplilo in sneg je 29. marca pobralo.
Srednja mesečna temperatura je bila +5,1 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2007 običajno. Jutra s povprečno temperaturo +0,9 °C so bila glede na omenjeno obdobje toplejša za okoli stopinjo, popoldnevi s povprečno temperaturo +10,6 °C pa so bili hladnejši za okoli pol stopinje Celzija. Najvišja mesečna temperatura je bila +20,1 °C (2.3.), najnižja pa -6,8 °C (26.3.). Megla je bila opažena v štirinajstih jutrih; prav v mestu je bila osemkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v dveh dneh. V devetnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo kar 212 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2007 predstavlja 280% padavin. S tako vsoto padavin se je letošnji marec uvrstil med najbolj namočene po letu 1995. V tem obdobju je bil s petimi litri dežja najbolj suh marec leta 2003. Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje.slometeo.net. Iztok Sinjur
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
kinološki kotiček
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes!
Čas je za šolo!
Res, da ni jesen, pa vendar naslov velja, saj so se v Kinološkem društvu Grosuplje pričeli vpisi v spomladanske tečaje šolanja psov.
Letošnji Valentinov večer je bil za grosupeljsko kinologijo še posebej pester, saj je udeležba preko 60-ih prisotnih na uvodnem predavanju dokazala, da smo tudi na podeželju po večini opravili s predsodkom, da psov ni potrebno vzgajati niti šolati. Nabito polna učilnica v Gasilskem centru je težko čakala na uvodne misli in dobrodošlico Damjana Kravanje, predsednika društva, nato pa je besedo povzel Jože Vidic, doktor veterinarske medicine, ugledni kinološki strokovnjak, kinološki sodnik in predsednik Komisije za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije. Prvo predavanje v nizu štirih teoretičnih druženj pred začetkom praktičnega dela s psi na vadišču je bilo namenjeno spoznavanju psa kot človekovega sopotnika, spoznavanju njegovega vedenja - o tem nikdar ne vemo dovolj - v različnih starostnih obdobjih, negi, vzgoji. Organizatorji so se še posebej razveselili udeležbe skrbnikov mladih psov in mladičev, ki se zavedajo pomembnosti pravilnega odnosa do psa in takojšnjega pričetka vzgoje mladiča na način, ki bo psu razumljiv.
Za vse skrbnike psov, ki so predavanje zamudili, pa povzemamo nekaj poudarkov iz slišane vsebine. Spremenjena vloga psa Temeljna naloga današnjega psa ni več čuvanje premoženja, pač pa je pes spremljevalec, pomočnik, sodelavec pri vzgoji otrok, nadomestek za človeško družbo. Okolju nevarne nevzgojene pse pa si omislijo ljudje, ki s tem izražajo obliko lastnih negativnih človeških lastnosti in pri tem izrabljajo psa kot orodje ali celo orožje. Pri naštevanju ne gre pozabiti terapevtskih psov, ki danes tudi pri nas vse pogosteje najdejo svoje delavno mesto v bolnišnicah in domovih za ostarele. Pes igra pomembno vlogo pri vzgoji otrok, zato je odnos otrok - pes zelo občutljiv. Dekleta lahko prevzamejo del obveznosti pri skrbi za družinskega psa pri enajstih letih, fantje so za to vlogo zreli približno pri trinajstih. Življenjska obdobja psa Pri psu se vsi življenjski procesi odvijajo približno sedemkrat hitreje kot pri človeku, vendar je staranje in dozorevanje močno pogojeno s pasmo. Psi večjih pasem odrastejo znatno pozneje kot psi malih pasem, življenjska doba slednjih pa je praviloma daljša. Do drugega tedna starosti je edino delujoče pasje čutilo nos, s katerim mladič zaznava materin vonj in posebne vonjave, feromone, ki ga privlačijo. V času med drugim in tretjim tednom začne sprejemati zunanje dražljaje, nato pa nastopi pomembno obdobje vtisnjenja (3. do 8. teden) in socializacije (4. do 15. teden). Pozitivni ali negativni vtisi, ki jih dobi v tem času, spremljajo psa skozi celo življenje, zato je ta čas vreden posebne pozornosti
tako pri vzreditelju kot pri novem skrbniku. Vsi strahovi, slabe izkušnje z ljudmi, otroci, glasovi, šumi, poki, srečanja z drugimi psi.. vse to se bo kužku neizbrisno vtisnilo v spomin in vplivalo na njegovo vedenje v času celega življenja. Pasja puberteta traja do spolne zrelosti: psi samcih to pomeni dviganje noge pri uriniranju, pri samičkah pa prvo gonitev. Nastanitev mladiča
Pes je socialno, družabno bitje, zato je prav, da mu človeška družina nadomesti njegovo pasje krdelo, ki bi ga bil sicer deležen v naravi. Osamitev je za psa stresna, škodljiva in pomeni kazen. Pes naj torej živi s svojimi ljudmi v stanovanju. Ko gre skrbnik zdoma, pa naj bo poskrbljeno za varnost mladiča. Ko je pes na vrtu oziroma na prostem, naj bo vedno pod nadzorom. Dolgočasje pogojuje neželeno stereotipno vedenje, t.j. npr. hojo vedno po isti stezi ob ograji, vrtenje v krogu, lajanje.. Privezovanje na verigo je v nekaterih sosednjih državah že prepovedano, pomeni pa fizično ter psihično mučenje psa in nikakor ni več sprejemljivo.
Vzgoja mladiča
Kinološko pravilo glede vzgoje pravi, da je investiranje v vzgojo v prvem letu pasjega življenja naložba za kasnejših mirnih in zadovoljnih deset let. Vzgoja - čeprav se sliši neverjetno, vendar je zelo resnično! - se začne že v času brejosti matere. Vloga matere in skrbnika je ta čas zelo velika, saj odnos slednjega do psice pogojuje prve vtise o okolju, ki jih dobi mladič: če skrbnik z brejo psičko ravna grobo, se ta prestraši in svoje reakcije prenaša na nerojeno potomstvo. Plašna psica bo imela tudi plašne mladiče, ti pa nato lahko svoj strah izrazijo tudi z agresijo. Noben strah ni prirojen, ampak ga pes vedno pridobi kot posledico izkušnje, dogodka. Pogosto se kinologi srečujejo s takimi pojavi, posledice pa je zelo težko ali celo nemogoče odpraviti. Vzreditelj mora v obdobju vtisnjenja poskrbeti za zadostne prijetne stike z ljudmi in življenjskimi situacijami, skrbnik pa v nadaljevanju za vzgojo od prvega dne, ko pride mladič v novo družino. Mladič naj preživi večino časa, ko so skrbniki doma, z njimi v hiši ali na sprehodih, tako se hitro uči in privaja novim izkušnjam. Prijazno ravnodušen mora biti do tujih ljudi in drugih psov, ne sme preganjati domačih in divjih živali, kar je potrebno preprečevati od vsega začetka. Kaznovanje ni uspešno niti potrebno, bolj učinkuje pohvala in nagrada za dobro opravljeno nalogo. Igra in sprehodi
Značilna lastnost za pasjo vrsto je, da je pripravljena na igro celo življenje. Igra je pomemben del vzgoje, je oblika nagrade in jo vedno vodi ter usmerja, prične in preneha človek. Seveda je potrebno pri tem izbrati primerne in predvsem varne igrače, npr. iz
trde gume, ki se ne da zgristi. Teniška žogica je izjemno nevarna igrača, ki je povzročila že resne zdravstvene zaplete. Sprehodi so psihična hrana za vsakega psa, vsakodnevni sprehod pa je seveda tudi koristna navada za skrbnika. Tekanje po ograjenem vrtu nikakor ni ustrezna zamenjava za sprehod, kjer sta vodnik in pes ves čas povezana. Kinologi pravijo, da eno leto sprehodov na povodcu ali raztegljivi vrvici pomeni naslednjih deset let brezskrbnega življenja. Dejansko pa to pomeni, da psa ni priporočljivo spuščati s povodca, dokler ne obvlada povelja »sem«, t.j. odpoklica. Količina sprehoda in intenzivnost pa mora biti prilagojena pasmi oziroma velikosti in starosti psa. Ko pes pokaže znake utrujenosti, je potrebno sprehod zaključiti. Za mladega psa je priporočljivih več krajših sprehodov namesto enega daljšega. Poučevanje
Od vzreditelja se pričakuje, da bo mladičke privadil na nošenje ovratnice in nemalokrat se mladički naučijo že hoje na povodcu. To je za skrbnika običajno prva težja naloga, saj se mladič upira in pripenjanje na povodec zanj pomeni poleg spremembe okolja dodaten stres. Vse, kar novi skrbnik počne, mora delati postopoma, na nenasilen in psu razumljiv način. Posledice učenja z uporabo prisile so približno enake tistim, ki jih kažejo ustrahovani otroci: zavrtost, agresivnost in slabša dojemljivost za učenje. Pes, ki je v stresu - velja enako kot za ljudi - se ne more učiti. Potrebna pa je velika mera vztrajnosti in doslednosti vseh družinskih članov, predvsem pa nagrajevanje. Psi so na prisilo različno občutljivi, zato z grobostjo lahko vodnik naredi veliko - tudi nepopravljive - škode. Najboljša lastnost šolanja v kinološkem društvu je zagotovo možnost, da pri vzgoji (predvsem mladega) psa vodnik lahko s pomočjo izkušenega inštruktorja oziroma vodje šolanja sproti razrešuje nesporazume in težave, na katere naleti. Psa navaja na družbo drugih ljudi in psov pod strokovnim vodstvom, sproti odpravlja neželeno vedenje in hkrati pridobi tudi kopico uporabnih informacij.
Mojca Sajovic
dobrodelnost
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Dobrodelna prireditev Društva Sožitje v četrtek, 3. aprila 2008, v Kulturnem domu Grosuplje
»Pocestnica« Benka Pulko v Grosupljem
Pred nastopom Bernarde - Benke Pulko je predsednica Društva Sožitje Nevenka Zrnec predstavila obiskovalcem delo društva. Nato so otroci s posebnimi potrebami na odru zaplesali ples na glasbo znane skladbe Račke.
»Benka Pulko je moje ime in z motorjem se znam peljat' po svetu,« so bile njene prve besede v dokaj izraziti štajerščini - bolje rečeno ptujščini, ko se je usedla na rob odra, za njenim hrbtom pa se je na platnu pred skoraj polno dvorano odvijala multimedijska predstavitev. Beseda ji teče živahno. Če pa bi jo človek ocenjeval kar tako, na počez, bi ji z lahkoto pripisal neukrotljivost. Oseba, ki potrbuje vsak dan »trojno dozo« adrenalina. Za podvige »njenega kalibra« pa moraš v sebi nedvomno imeti še nekaj več. Z veliko humorja, na trenutke tudi ironije in satire, prikaže zanimivo potovanje po vseh petih celinah. S svojo raziskovalno žilico zaide tudi tja, kamor običajno človeška noga ne bi stopila, nikar pa še, da bi se tja zapeljala ženska z motorjem.
Amerika! »Jas nisem imela pojma, kam grem. Nisem imela pojma, ka' bom delala.« Na začetku svoje avanture »ženska« ni znala niti motorja voziti! Na poti so jo tudi naključja privedla do zanimivih srečanj, kot na primer s Hillary Clinton. Ko je ponavadi prosila, da bi prenočila znotraj ograjenega vrta ob hiši, soji dobri ljudje sami ponudili in jo povabili v hišo
ter jo celo pogostili. Tako so se tudi stroški preživetja zmanjšali.
Ko je pri nekih ljudeh v garaži menjala olje v motorju, je videla zloženo padalo. »Super,« pa je vmes še malo skakala s padalom. Potapljanje se ji je zdelo vedno nekaj brezveznega, ker se vse odvija na počasnem posnetku. In prav zato ga je šla preizkusit. Pričara tudi vzdušje v čolnu, ko potuje od »konca sveta« - Ognjene zemlje do Antarktike, tam pa se celo nekaj metrov popelje z motorjem po poletno odtaljeni kamniti in neprehodni površini.
V	Avstraliji je na stotine kilometrov ravnih cest, na katerih je iz ljubega dolgčasa »obnovila« vse svoje osnovnošolsko znanje. Zanimivi in dobri ljudje, a so ji namesto na centralno stojalo postavili motor na stransko stojalo, kar je pomenilo, da je nato bilo treba skoraj pol podvozja »zašvasati«.
V	Aziji je bila med zanimivejšimi ženskami, saj je bila v muslimanskem okolju ena redkih nepokritih s feredžo. Na Japonskem se je čudila, koliko copat potrebujejo za hojo po stanovanjskih prostorih - po hodniku ene, v dnevni druge, v spalnici tretje, v stranišču ... Vse je sterilno. V severovzhodni Aziji je jedla iz posebnega jedilnika - kobilice, čvrčke, škorpijone. »Pa se navadiš! Malo je tak' hrustljavo. Zapreš oči. Super!« Tu samo ženske delajo, moški pa v glavnem počivajo. »Ženska je noseča spredaj, noseča od zadaj, ker ji en otrok na puklu visi, trije se je za kiklo držijo. Zato sem si ustvarila svoje mnenje. Svet na babah stoji. Pika!«
Precej drugače je bilo na Tajskem. Tu so zgodbe otrok še zelo žalostne. Vsi nekaj delajo, v glavnem pa šole od znotraj niti ne vidijo.
Na Kitajskem so zahtevali 20.000 $ za vstop v državo, pa še vse hotelske sobe, kjer bi prenočila, bi naj v naprej plačala. Ona pa
ima na primer »gumi defekt«, in vsi načrti in rezervacije gredo po zlu? Kambodža! Kadar je šla »lulat«, so ji mimogrede vse pokradli z motorja. Zato je vedno parkirala motor pred straniščem tako, da ga je skozi odprta vrata gledala. Nič več je ni bilo sram. Indija! Pisana dežela, kjer cele vasi po 50 ali pa 100 ljudi cele dneve čepi na kupu. Veliko potrebo delajo skupaj. Tako se tudi vse zmenijo med seboj. Pakistan, Iran! Ženska potrebuje vizum in »klafeto«, pa poročena mora biti. Zato si je kupila prstan in si zapela poročno koračnico - pa je bila zadeva rešena. A ker feredže ni bila vajena, se ji je vedno razvijala in frfotala »kilometer« za njo. Za njo pa so tekle tudi trume dečkov in dedcev. Posebno jo je pritegnila Afrika. Namibija je bila včasih nemška kolonija, zato ji »črn zamor'c« ponudi pivo in klobaso v nemščini.
Egipt. Ko je na neki črpalki želela natočiti bencin, so ji ponudilikerozin.Črpalkarje mislil, da ga rabi za kuhanje kot njihove ženske, saj ni pričakoval, da bi ga rabila za motor, ker se tam ženske ne vozijo z motorjem. Na srečo ga ni natočil v rezervoar. Evropa. Nazadnje se je odpravila proti domačemu kontinentu. Grčija! Tamkajšnji ljudje so že vedeli, da Slovenija ni nekaj za na kruh namazat'. Pa se je nato zapeljala še mimo Šentilja malo proti Skandinaviji in počez - nato pa domov!
»To je zdaj to.« Povedala pa je še, da se je zaradi znanih afer, kot na primer v Rdečem križu odločila, da odpre svojo dobrodelno fundacijo za pomoč tistim, ki pomoč rabijo. Začeli so že več dobrodelnih akcij. Tudi dobiček od prodaje njenih knjig bo šel v ta namen, »da bo ta svet malo boljši, kot je.« Jože Miklič
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
zdravje
61
Ko udari diagnoza rak ...
Bolezen sodobnega časa in morilka vsakega četrtega Evropejca, ki zboli za rako
Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov)
V Sloveniji na leto zboli za rakom več kot 6000 ljudi, kar je zelo visoka številka, ki pa še narašča. Najpogosteje Slovenci zbolevamo za rakom pljuč, debelega črevesja in danke, pri ženskah sledi rak dojk in rak prostate pri moških. K slabi novici, da se število bolnikov povečuje iz leta v leto, ne le pri nas, ampak tudi v svetu, zapišimo tudi dobro: zvišuje se tudi odstotek tistih, ki po postavljeni diagnozi in ustreznem zdravljenju živijo pet let in več.
Splošno znano je, da je odstotek preživelih bolnikov z rakom odvisen od zgodnjega odkrivanja. Prej ko je bolezen odkrita, večje možnosti za popolno ozdravitev ima bolnik. Nekatere vrste bolezni zdravniki žal odkrijejo izredno pozno, ko se po telesu že razširijo zasevki. Ena od takih oblik bolezni je rak na debelem črevesju. Bolnik pride k zdravniku, ko se pokažejo težave, takrat pa je že zelo pozno. Kar preko 85 odstotkov raka na črevesju je odkritega v napredovanem stadiju. Naša država se s programi zgodnjega odkrivanja raka ukvarja zelo dejavno, saj je program ZORA, ki odkriva raka materničnega vratu pri ženskah, že v teku, kmalu pa bosta sledila še dva: program DORA za zgodnje odkrivanje raka na dojkah in SVIT za zgodnje odkrivanje raka na danki in debelem črevesju.
Kaj je rak?
Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerihglavna značilnost je nenadzorovana razrast spremenjenih, rakastih celic. Človeško telo je zgrajeno iz različnih tipov celic, ki rastejo in se delijo le takrat, ko organizem to potrebuje. Včasih pa lahko zaradi različnih vzrokov pride do prekomerne delitve in kopičenja celic, kar povzroči nastanek tumorja. Rak se lahko pojavi v katerem koli delu telesa in v vseh starostih, čeprav je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let.
Vsaka rašča v telesu še ni rak
Benigni tumorji ali nezločesti tumorji so grajeni iz celic, ki so podobne normalnim in imajo le omejeno sposobnost rasti. Če jih odstranimo z operacijo, se praviloma ne ponovijo. Benigni tumorji se ne razširijo v druge dele telesa in ne ogrožajo življenja, zato jih ne štejemo med rakaste tvorbe. Maligni tumorji ali zločesti tumorji pa so rakaste tvorbe, grajene iz nenormalnih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano delijo in razraščajo. Tumorske celice se vraščajo v okoliška tkiva in jih okvarijo. Pogosto
prodrejo tudi v mezgovnice in žile, limfni in krvni obtok pa jih razneseta v oddaljene organe, kjer se tvorijo novi tumorji, t. i. zasevki ali metastaze.
Vzroki za nastanek raka
Žal se velika večina rakov pojavi brez znanega vzroka. Celice se pričnejo hitro deliti in postanejo maligne. Danes vemo, da lahko spremembo genov sprožijo številni dejavniki iz okolja. Negativne vplive teh dejavnikov lahko v veliki meri zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Med dejavnike okolja, ki vplivajo na nastanek raka, spadajo:
-	starost: rak je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let;
-	prehranjevanje: pri uživanju hrane z veliko maščobe in holesterola se dokazano poveča verjetnost, da se bodo pojavile nekatere vrste raka, zlasti rak debelega črevesa;
-	debelost: čeprav jasna povezava z rakom ni dokazana, nekatere raziskave nakazujejo, da debelost pripomore k nastanku nekaterih vrst raka;
-	kajenje cigaret nedvomno močno poveča tveganje, da se bo pojavil pljučni rak. Tveganje je večje tudi pri pasivnih kadilcih, tj. nekadilcih, ki so prisiljeni vdihavati zaradi kadilcev onesnažen zrak. Kajenje pipe in žvečenje tobaka sta povezana z rakom ustne votline, jezika, žrela in grla;
-	dolgotrajna izpostavljenost kemičnim snovem, kot so azbest, radon in benzen;
-	izpostavljenost visokim dozam sevanja;
-	škodljivi ultravijolični žarki, ki so sestavni del sončne svetlobe, so neposredno povezani z nastankom melanoma in drugih kožnih rakov;
-	nekateri virusi, kot so virusi hepatitisa B in C, humani papilomavirusi (HPV) so povezani s povečanim tveganjem za nastanek nekaterih rakov;
-	sistemske imunske bolezni, kot je npr. AIDS, okvarijo mehanizme, ki organizem varujejo pred nastankom nekaterih rakov. Petina rakov je dednih, kar pomeni, da se okvarjeni gen, ki je udeležen pri nastanku neke vrste raka, s staršev prenaša na otroke, tveganje za nastanek te vrste raka pa je večje pri vseh potomcih v družini. Treba je vedeti, da prisotnost okvarjenega gena pri neki osebi še ne pomeni, da bo ta zbolela za rakom. Kadar obstaja sum, da gre za dednega raka, se lahko člani družine udeležijo genetskega svetovanja in testiranja, s katerim je mogoče oceniti njihovo tveganje. Družinam z velikim tveganjem priporočajo redne preglede, s katerimi se lahko rak - če se pojavi
-	odkrije v zgodnji fazi, ko so uspehi zdravljenja najboljši.
Zelo je pomembno poznati možne začetne znake raznih vrst raka. Izkušnje namreč kažejo, da ljudje predolgo odlašajo z obiskom pri zdravniku in s tem zamudijo čas, ko bi bolezen lahko še uspešno zdravili.
Naslednja priporočila Evropskega kodeksa svetujejo ljudem, na katere simptome in znake morajo biti še posebno pozorni:
1.	Zdravnika je potrebno obiskati, če opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli, kjer koli na telesu, tudi v ustih, materino znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali neobičajno krvavitev.
2.	Prav tako je potrebno obiskati zdravnika, če imate dolgotrajne težave, npr. trdovraten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno hujšanje.
3.	Ženske naj redno hodijo na pregled brisa materničnega vratu. Udeležujejo naj se presejalnega programa za raka materničnega vratu ZORA, kamor spada vsaka ženska v starosti od 20 do 64 let. Vsaka tri leta so vse ženske v tej starostni skupini upravičene do brezplačnega preventivnega ginekološkega pregleda in odvzema brisa (test PAP). Na pregled so vabljene s pisnim vabilom. Pregled opravijo pri svojem izbranem osebnem ginekologu.
4.	Ženske naj si redno pregledujejo dojki. Starejšim od 50 let se vsaki dve leti priporoča pregled in rentgensko slikanje dojk (mamografija), mlajše od 50 let pa naj se o tem pregledu posvetujejo s svojim zdravnikom.
Nekaterim rakom se lahko izognemo in izboljšamo svoje zdravje, če začnemo živeti bolj zdravo!
-	Ne kadite. Kadilci, prenehajte kaditi čim prej ali vsaj ne kadite v navzočnosti drugih.
-	Vzdržujte primerno telesno težo.
-	Povečajte telesno dejavnost.
-	Povečajte dnevno uživanje vseh vrst zelenjave in sadja ter omejite količino živil z maščobami živalskega izvora.
-	Omejite pitje alkoholnih pijač - vina, piva in žganih pijač.
-	Izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite, da vas in predvsem otrok sonce ne opeče.
-	Natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti znanim povzročiteljem raka.
Mojca Sajovic
Vir: http://www.onko-i.si/
62
iz župnij, vreme
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Septum cLo.o. -Nov koncept zdravja
Večkrat v našem lokalnem časopisu predstavljamo ljudi, ki so v naših krajih ustvarili družine in svoja domovanja. S svojim poklicnim oziroma profesionalnim delovanjem pa delujejo v prestolnici Slovenije. Zaradi narave dela v Ljubljani in širše je seveda prepoznavnost v domačem okolju zato manjša. K večjemu prepoznavanju naših občank in občanov pa lahko prispevajo tudi Grosupeljski odmevi. Zato vabljeni k branju zanimivega intervjuja.
Predstavljamo vam asist. dr. Silvio Samarin Lovrič, dr. med., ki si je z možem Mitjo, hčerko Nino in sinom Linom ustvarila dom v Šmarju-Sapu. Deluje na področju zdravstva in je ustanoviteljica zasebnega medicinskega centra Septum d.o.o., ki je zasnovan na konceptu nudenja celovitih rešitev na področju kardiologije in z njo povezanih medicinskih strok. Drugačnost medicinskega centra je celovit in inovativen pristop, kar pomeni, da pri njih obravnavajo človeka kot celoto in ne samo s stališča posameznih simptomov, pri tem pa uporabljajo zadnja strokovna dognanja in sodobno medicinsko opremo. Pri ohranjanju zdravja, prepoznavanju in zdravljenju bolezni njihovi strokovnjaki različnih specialnosti tesno sodelujejo, kar jim omogoča, da poiščejo in ponudijo optimalno celovito rešitev, prilagojeno zdravstvenim težavam. Pri svojem delu se izogibajo povprečnosti ter se v vseh pogledih prilagajajo vašim željam in potrebam, pri tem pa nudijo najvišjo mero udobja in zasebnosti.
Za začetek najinega pogovora bi želel, da bralcem sporočimo, kako vas je življenjska pot pripeljala v našo občino oziroma kraj Smarje-Sap?
Čisto po naključju. V želji, da bi si zgradili družinsko hišo, smo iskali primerno lokacijo v okolici Ljubljane. Iskanje je bilo dokaj težavno in dolgo časa nismo našli lokacije, kot smo si joželeli.Spomnimse prijetnih prvih občutkov, ko smo naleteli na zemljišče, kjer prebivamo danes - sončen travnik na hribu, z razgledom daleč naokoli. In tako je Šmarje-Sap postal naš dom. Sicer v samem kraju in širši okolici takrat nismo poznali nikogar. Jaz sem doma iz Črnomlja, mož pa iz Pirana.
Kako se počutite v naši občini in v samem kraju?
V Šmarju-Sapu prebivamo dve leti in pol in moram priznati, da še vedno ne poznamo prav veliko ljudi. Vendar kljub temu smo v tem okolju zelo zadovoljni, saj nam pri kvaliteti bivanja v kraju veliko pomeni dobra infrastruktura, kot je bližina avtoceste, šole in vrtca. Ne smem pozabiti omeniti bližine prelepe narave v okolici, kamor zahajamo na sprehode.
In če k temu dodamo še nekaj vaših osnovnih podatkov o dosedanjem strokovnem delu?
Leta 1996 sem diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu. Moje prvo delovno mesto je bilo v Splošni bolnišnici Novo mesto in nato v Brežicah. Moja ambicioznostmejenatopripeljalanaKlinični oddelek za kardiologijo Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani, kjer sem leta 2002 opravila specialistični izpit iz interne medicine, leta 2005 pa sem postala doktorica medicinskih znanosti na področju kardiologije. Konec leta 2007 sem ustanovila zasebni Medicinski center Septum, kjer sem sedaj redno zaposlena. Kardiologija kot veja medicine me je že med študijem najbolj zanimala in srečna sem, da sem se lahko usmerila prav v to stroko. Precej sem se izobraževala tudi v tujini, vedno pa sem se ob kliničnem delu ukvarjala tudi z raziskovalnim področjem.
Pri pregledu vašega življenjepisa, ki sem ga prebral na internetni strani, opažam strmo strokovno pot ali »moderno povedano« kariero. Ustvarili pa ste si tudi prijetno družino z majhnima otrokoma, ki zagotovo potrebujeta starše »v celoti«. Ali nam lahko predstavite, kako poteka dan pri vas?
Obdobje zadnjih nekaj mesecev, odkar postavljam na noge medicinski center, je precej težko za našo družino. Zbujam se ob 5.30, tako, da se pri vožnji v Ljubljano izognem gneči. Za otroka zjutraj poskrbi mož, ju odda v varstvo, nakar se odpravi na delo. Nemalokrat se zgodi, da delam tudi po 12 ur na dan ali več. A vendar kljub vsemu uspem graditi tako na poslovnem kot na zasebnem področju, ker sta zame obe področji zelo pomembni. V zadnjih letih je v slovenski družbi veliko besed o družini in družinskem življenju. Mnogi na glas govorijo, kako se podpira družino in tudi s strani vlade RS so aktivnosti, ki podpirajo družine. Najbolj problematično pa je še vedno področje, kjer nekateri delodajalci z različnimi pritiski ovirajo zaposlene pri ustvarjanju družin.
Kaj vam kot poslovni osebi predstavljata družina in dom?
Družina in dom sta vedno na prvem mestu. Kot družina smo zelo medsebojno povezani in čeprav časovno nismo toliko skupaj, skupne trenutke kvalitetno preživimo skupaj. Družina je zame osnova vsega, saj iz nje črpam energijo za vse. Lahko rečem, da smo si v naši družini med seboj zelo podobni; vsi štirje smo na nek način individualisti in vsak po svoje je velik posebnež. Imamo precej zahtevne karakterne posebnosti in pravila množice za nas ne veljajo, saj iščemo svojo pot. Zato je za družinsko srečo ključno medsebojno razumevanje posameznikovih potreb in medsebojno spoštovanje.
Že v samem uvodu smo napisali, da delujete na področju zdravstva. Kdaj ste se odločili, da boste izbrali poklic, ki je povezan z bolniki, bolnišnicami, operacijami, pregledi. Vas je pri tem kdo še posebej podpiral?
Že zelo zgodaj sem se zavedala, da imam razvit čut za sočloveka. Poleg tega sem dober opazovalec in analitik situacije. To imam prirojeno. Od tukaj izvira tudi odločitev za študij medicine. Pri študiju sem imela veliko podporo mojih staršev in starih staršev, za kar sem jim vedno znova neskončno hvaležna.
Kljub mladosti ste že kar nekaj časa med študijem preživeli v tujini v tujih zdravstvenih ustanovah. So bile to težke odločitve o šolanju/izobraževanju v tujini? Kako ste sprejemali tuja okolja, kulturo, jezik...?
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
zdravje
63
Ob tednu multiple skleroze
V letošnjem letu bo združenje MMS organiziralo teden multiple skleroze, ki bo potekal v mesecu maju v vseh 16 podružnicah po Sloveniji. Vrhunec samega tedna bo vikend med 9. 5. in 11. 5. 2008, ko bomo imeli postavljene stojnice po različnih trgovskih centrih širom cele Slovenije. V tem tednu naj bi širšemu krogu ljudi prinesli nekaj informacij o tej najpogostejši bolezni. Dne 9. 5. (popoldan) in 10. 5. (cel dan) bomo imeli člani grosupeljske podružnice
predstavitev multiple skleroze in stojnice v centru Tuš.
Na stojnicah bomo imeli predvsem različen promocijski material, namenjen osveščanju javnosti (zloženke, časopis), ki ga bomo delili mimoidočim. Verjetno bomo vrteli tudi naše TV spote, s katerimi bomo seznanjali javnost o multipli sklerozi. Zbirali bomo tudi prostovoljne prispevke. Izkupiček bomo namenili kritju stroškov našim težkim
invalidnim članom.
11. 5. bomo sodelovali na proslavi 35. obletnice ZMSS, ki bo v Rdeči dvorani v Velenju.
Grosupeljska podružnica pokriva občine Grosuplje, Velike Lašče, Dobrepolje in Ivančno Gorico. V grosupeljski občini je včlanjenih 48 bolnikov vseh starosti. Večina je žensk (40), 8 je moških. Zdravstveno stanje naših članov je:
-	negibljivih, vezano na posteljo ali invalidski voziček je 10,
-	gibljivih s pomočjo pomagal - palic je 13,
-	gibljivih brez pomagal je 25.
Imamo tudi tri člane v domski oskrbi. Od tega dva v DSO Grosuplje in enega v DVZ Ponikve.
O BOLEZNI: Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčnega sestava in najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema pri nas. Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen in ima različne poteke od posameznika do posameznika.
Vzroka nastanka MS še niso odkrili. MS je neozdravljiva, zato bolnikom ostane le blažitev težav, ki so posledica že nastalih okvar in poškodb. Pojavlja se običajno v zagonih (ki pomenijo hitro poslabšanje zdravstvenega stanja), po zagonu pa se stanje lahko popravi, vendar nikoli na enako stopnjo kot pred zagonom. Ponavadi prizadene ljudi v njihovi aktivni dobi med 20. in 40. letom starosti. Med obolelimi je 70 % žensk. Obolelih je približno dva milijona ljudi po svetu, v Sloveniji jih je približno 3000. Simptomi so različni: zamegljen dvojni vid, izguba ravnotežja, opotekanje, problemi s koordinacijo in ravnotežjem, vrtoglavica, motnje govora in požiranja. Multipla skleroza je bolezen, ki lahko privede do hude invalidnosti (90 %), ko je bolnik popolnoma odvisen od pomoči drugih. Takrat jim dajmo vedeti, da prositi za pomoč ni znak slabosti, temveč moči.
Zdenka Rafolt
> Zaradi naše majhnosti so izkušnje v tujini lahko le koristne. V novih okoljih se dobro znajdem, jeziki mi niso ovira. Moje dosedanje izkušnje iz tujine so mi v marsičem razširile pogled na situacijo ali stvar in ob teh izkušnjah so se mi porodile tudi marsikatere nove ideje. Če želimo napredovati, moramo biti odprti in stremeti za tem, da spoznamo čimveč drugačnosti.
V času bivanja v tujini ste dodobra spoznali zdravstvene sisteme. Tudi pri nas je veliko govora o reformi zdravstvenega sistema. Za naše bralce bi bilo zagotovo zanimivo prebrati vaše mnenje o tem, kaj je tisto, kar ima tujina boljše urejeno, kot je pri nas? Potrebno je ločiti dve stvari, eno je ozaveščenost ljudi, oziroma koliko se ljudje zavedajo pomena zdravja in koliko so pripravljeni v to vložiti, kar je pri nas na zelo nizkem nivoju in se ljudje pomena investicije v zdravje ne zavedajo dovolj. Z druge strani pa je bistvena razlika tudi v zdravstvenem sistemu, ki v tujini ponuja več možnosti. Kot ste že sami navedli, je pri nas nujno potrebna zdravstvena reforma.
Kot dober poznavalec ste zagotovo kompetentni, da nam posredujete svoje mnenje o tem, kakšno bo zdravstvo pri nas čez 10 ali 20 let?
Nedvomno bo prišlo do sprememb, a predvideti natančno, kako bo čez 20 let, je težko. Prihajajo nove metode diagnostike in zdravljenja, ki se nenehno razvijajo in s tem bosta omogočena boljša diagnostika in
zdravljenje. Obenem pa sodobna medicina zahteva več finančnih vložkov in s tem lahko predvidevamo, da bo potreben bistveno večji vložek v zdravstveni sistem. Kot prihodnost lahko pogledamo zdravstveni sistem v ZDA, kjer finančno stanje posameznika vpliva tudi na kvaliteto zdravstvenih storitev, ki jih je deležen.
V zadnjem delu pogovora pa se bomo osredotočili na vaš, po mojem mnenju, največji dosežek, to je prehod v zasebništvo. Kaj vas je pripeljalo, da sprejmete izziv in se odločite za pot zasebništva v zdravstvu. Tako ste postali tudi lastnica, managerka, direktorica podjetja Septum d.o.o. Ali lahko opišete, kako je potekala oziroma kdaj je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi lastnega medicinskega centra, ki se, mimogrede lahko napišemo, nahaja na izjemno lepi lokaciji v neposredni bližini centra Ljubljane, v poslovnem centru Rezidenca in je bil pred kratkim tudi uradno odprt?
Kaj pravzaprav medicinski center pomeni za bolnike?
Medicinski center Septum je nov koncept zdravstva v Sloveniji. Poudarja celovit pristop bolnikom, kjer se ne zdravi le simptomov. Pravzaprav je njegov pomen težko povedati z besedami. Želeli smo, da se razlika med nami in drugimi občuti na vseh nivojih - v ambientu, v osebju, v obravnavi. Tisti, ki pride, bo vedel, o čem govorim. Kar je zame najbolj pomembno, je to, da so ljudje zadovoljni ter da pri nas dobijo upanje in zaupanje. Ljudje so tisti, ki bodo presodili, kdo smo in kaj smo.
Kaj je pri vas tisto, kar vam daje dodano vrednost, ali povedano bolj po domače, zakaj bi se zdrava oseba ali bolnik odločil za obisk vaše ustanove?
Pri nas se človeku posvetimo in če ima težave, se vanje poglobimo. Pri nas si za človeka vzamemo čas. Sicer pa tako, kot sem že omenila v prejšnjem odgovoru - tisti, ki pride, občuti razliko.
Kakšne načrte imate s podjetjem v nadaljnjem razvoju?
Septum je skupina več podjetij, ki delujejo na različnih področjih, trgih in področjih v zdravstvu. Samostojno se razvijajo podjetja skupine, ki tržijo medicinsko opremo na trgih Slovenije, Hrvaške, BIH in Srbije. Lahko povem, da je naša grupacija edina, ki pokriva vse te trge s tako širokim spektrom opreme. Podjetje Medicinski Center Septum, ki danes deluje predvsem kot zdravstvena ustanova, pa z razvojem stremi predvsem v raziskovalno in izobraževalno dejavnost. Naša raziskovalna skupina sodeluje z Inštitutom Jožef Stefan ter z več tujimi organizacijami pri razvoju in raziskavah na področju sodobne medicine. Izobraževalna organizacija pa pokriva tako stroko (izobraževanje zdravnikov) kot tudi široko javnost (seminarji in predavanja za večjo ozaveščenost ljudi). Za zaključek vas prosim še za zaključno misel, ki bi jo sporočili našim bralcem? Verjemite vase in sledite svojim sanjam. Hvala za pogovor! Pogovarjal sem se Matjaž Trontelj.
64
iz župnij, vreme
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala. Tiho, mirno si zaspala, a v srcih naših si ostala.
Vse življenje si garala, mnogo hudega prestala. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
Jožefe-Pepce Erjavec
26. 4. 1920 - 2. 4. 2008 iz Grosupljega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Zvezi borcev NOV Grosuplje, tovarni Motvoz in platno za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sv. mašo in sveče. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, pogrebcem in gospe Kraljevi za pomoč in organizacijo.
Hvala vsem, ki ste ji v času njenega življenja stali ob strani, jo imeli radi, jo spoštovali in pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči,
tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob nenadomestljivi in prezgodnji izgubi našega ljubljenega sina in brata
Jureta Marklja
(8. 10. 1987 - 25. 3. 2008) iz Grosupljega.
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem z OŠ Brinje, Gimnazije J. Plečnika in Biotehniške fakultete ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bolečega slovesa na kakršenkoli način stali ob strani in se poklonili Juretovemu spominu.
Posebna zahvala g. Šuštarju in g. Dragu za duhovno in moralno oporo ter g. Žagarju, pogrebnikom, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi ge. Fani za vso pomoč in cvetličarki Mojci za lepo aranžirano cvetje. Hvala vsem za darovane maše, cvetje in sveče, predvsem pa tistim, ki ste Jureta imeli radi in nanj ne boste pozabili.
Neizmerno ga pogrešamo:
mami Nataša, oči Cveto in sestra Anja.
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Frančiška Šeme,
Bregarjeva mama s Police pri Grosupljem.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše , za cerkev in izrekli sožalje. Posebna zahvala delavcem ZD Grosuplje, dr. Fani Grabljevec Miklavčič in delavkam patronažne službe za zdravstveno oskrbo, delavkam Doma starejših občanov Grosuplje za nego in Anici Kumer za nesebično pomoč na domu. Zahvala tudi gospodu župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za petje in g. Emilu Kovačcu za zaigrano tišino. Žalujoči vsi njeni.
Ali verujete v Boga?
"Da, verujem. Tako sem vzgojen in opravljene imam tudi vse zakramente. Če jih moja partnerica ne bi imela, zaradi tega nikakor ne bi prekinil zveze in me to tudi ne bi motilo."
Aljaž Pegan, telovadec
april - 4 / 2008
Grosupeljski odmevi
v spomin
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Na svoje oči sem videl Zveličarja, ki sem ga poslal vsem ljudstvom: luč v razsvetljenje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. Lk 2,29-32
ZAHVALA
Stvarnik življenja je k sebi nepričakovano poklical k večnemu počitku našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata, strica, soseda in znanca
Jožefa Zavirška
(1931 - 2008)
iz Ponove vasi (Čemetija).
Iskrena zahvala vsem, ki ste bili z nami na poti slovesa, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev. Hvala g. župniku Janezu Šketu, duhovnikoma g. Urbanu Kokalju iz Šenčurja in g. Janezu Zdešarju iz Šmarjete, njegovi sestri, bratom, sestričnam, bratrancem, sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki ste ga imeli radi, se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti na Grosupljem.
Hvala vsem, ki ste z njim delili radost življenja, zanj molili in sočustvujete z nami.
Ohranite ga v najlepšem spominu in živite vrline, ki nam ji je kazal živeti ON.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Hvala, draga mama, za ljubezen in srce. Za življenje hvala, hvala, mama, ti za vse.
V svojem srcu si skrivala tisoč bolečin, skrbi. Dan za dnem pa si nam odkrivala luč vere, ki v srcu nam gori.
Ivanka Strah
(8. 6. 1927 - 26. 3. 2008) z Male Ilove Gore
V teh, za nas bolečih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in za cerkev.
Iskrena hvala g. župnikoma Francu Ferkulju in Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru iz Vidma - Dobrepolje, pogrebnikom in govornici za ganljive besede slovesa.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo z nami pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Brčan
iz Luč 32, Grosuplje,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in dober namen ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da se je tako lepo in dostojanstveno, na svoj značilni miren način, poslovila od tega sveta.
Posebno zahvalo želimo izreči naši mami Ani, njeni snahi, ki jo je dolga leta nesebično negovala, ji stala ob strani in ji olajšala tudi poslednje trenutke slovesa. Hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in še posebej patronažni sestri Romani za skrbno nego in pomoč v času njene bolezni.
Hvaležni smo gospodu župniku Andreju Šinku za številne obiske na domu in za ganljiv pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete pesmi.
Naša mama se je poslovila v njej tako ljubi domači cerkvi sv. Ožbolta. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči domači
Jok, solze, žalostni smehljaj ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v te tvoje blage, ugasle oči.
" i» « r
Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata in vnuka
Robija Perovška
z Zgornje Slivnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem Instalacij Grosuplje za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru Šmarje - Sap za zapete pesmi.
Posebna zahvala gasilcem PGD Šmarje - Sap za organizacijo pogreba, posebej še Moniki Kastelic za ganljive besede slovesa.
Hvala tudi družini Perovšek iz Šmarja - Sapa za vso pomoč in
dano oporo v težkih trenutkih.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
66
iz župnij, vreme
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica in tašča
Alojzija Novljan
iz Male Račne.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sosedom in ostalim vaščanom za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu Zvonku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, organistki in pogrebcem iz vasi. Hvala tudi celotnemu osebju v Domu starejših v Grosupljem, pogrebnemu zavodu Perpar in vsem ostalim, ki so ji karkoli pomagali. Žalujoči: sinova in hčerke z družinami, vnuki in pravnuki.
ZAHVALA
V 84. se je od nas poslovila naša mama, sestra, tašča, babica in prababica
Marija Cvitkovič
iz Adamičeve jA, Grosuplje, ki je zadnje leto živela v DSO Grosuplje.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi celotnemu kolektivu Doma starejših občanov Grosuplje za skrbno nego v zadnjem letu njenega življenja, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zadnje slovo z občuteno zaigrano skladbo Tišine. Vsem še enkrat iskrena zahvala Vsi njeni žalujoči
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Ahlin
(1911 -2008) iz Velike Stare vasi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen obred in pevskemu zboru s Police.
Hvala osebju DSO Grosuplje za skrb in nego v zadnjih letih njenega življenja.
Žalujoči vsi njeni.
Dolgost življenja našega je kratka... Znabiti, de kdor zdej vesel prepeva, v mrtvaškem prti nam
pred koncam dneva molče trobental bo:
»Memento mori!«
Dr. France Prešeren
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena in mama
Frančiška Obreza
1. 1. 1943 - 18. j. 2008 z Velikega Mlačevega.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Andreju Obrezi, Majdi Tencer, Nuši Novak, Tonetu Adamiču, Tončki in Francu Hotko ter vsem, ki ste nam priskočili na pomoč pri postrežbi in organizaciji pogreba. Še posebej pa se zahvaljujemo domačemu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe ter Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za petje v cerkvi in zapete žalostinke ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi dr. Fani Grabljevec za zdravniško oskrbo. Vsi te zelo pogrešamo
Žalujoči mož Tone ter sinova Sandi in Bojan
Če bi vedel, da je zadnjič, bi ie pospremil do vrat, ko odhajaš, poljubil bi te in objel, in te poklical nazaj, da bi to storil še enkrat. Če bi vedel, da je zadnjič, ko sva skupaj, bi jokal, ker bi želel preživeti več časa s teboj. Če bi vedel, da je zadnjič....
ZAHVALA
Všestinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, prababica in tašča
Marija Mehlin,
roj. Žitnik
1. 1. 1923 - 6. 4. 2008 iz Vina
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše, za cerkev in izrekli sožalje.
Iskrena hvala vsem sosedam, ki so pomagale na kakršen koli način tako mami kot nam domačim, v teh težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lep obred, patronažni sestri Majdi za pomoč pri negi in pevcem za ubrano petje.
Iskrena hvala sosedom, ki ste pokojno mamo nosili k zadnjemu počitku.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči vsi njeni
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
šport
67
Člani ponovno prvaki v 1. državni ligi
Po sedmih krogih so končana Ligaška tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem. Članice in čLani Strelskega društva Grosuplje so nastopali v 1. državni Ligi s puško in pištolo, v 2. državni Ligi s puško ter v 3. državni Ligi s puško in pištolo, mladinci, kadeti in pionirji pa v državni Ligi za mLade. MLajši pionirji ter cicibani nastopajo v regijski Ligi, kot edini Ligaški obLiki tekmovanja za ti dve kategoriji (njihovo tekmovanje bo tako kot državno prvenstvo zakLjučeno v apriLu).
Končne uvrstitve v članskih ligah:
-	ekipa s puško (Renata Oražem VRŠIČ, ALain VIDMAR in ŽeLjko MOIČEVIČ) je v I. državni Ligi ponoviLa Lanski uspeh in osvojiLa 1. mesto. Med posamezniki je ŽeLjko MOIČEVIČ osvojiL 3. mesto, Renata Oražem VRŠIČEVA pa je biLa peta (na sLiki v sredini),
-	ekipa s pištoLo (Franci IVANC, Rok IVANC in Mario HOLOŠ) je v I. državni Ligi osvojiLa 8. mesto, med posamezniki pa je biL najboLjši GrosupeLjčan Franci IVANC na 13. mestu,
-	druga ekipa s puško (Matic BARIČ, Andraž POJE in Gorazd ARTAČ) je v II. državni Ligi osvojiLa 4. mesto, med posamezniki pa je biL Matic BARIČ drugi, Andraž POJE pa sedmi,
-	druga ekipa s pištoLo (Bogdan KULIČ, Janko REMIC in Jure LEŠEK) je v III. državni Ligi osvojiLa 2. mesto, med posamezniki pa je Janko REMIC osvojiL 3. mesto ter Bogdan KULIČ peto,
-	tretja ekipa s puško (Jože KOZLEVČAR, David GLUŠAC in Urban GALE) je v III. Ligi osvojiLa 4. mesto, med posamezniki pa je Urban GALE osvojiL 2. mesto.
Končne uvrstitve v državnih ligah za mlade:
-	ekipa pionirjev (Urban GALE, Gregor PAVLIC, Uroš KOVAČ in Adam ZUPANČIČ) je osvojila 3. mesto, med posamezniki je Urban GALE osvojil 1. mesto (na sliki desno);
-	ekipa kadetov s pištolo (Luka KOVAČ, Žan TRONTEU, Jure LEŠEK in Anže KLAVŽAR) je osvojila 3. mesto, med posamezniki pa je bil Žan TRONTEU šesti in Luka KOVAČ osmi;
-	ekipa kadetov s puško (David GLUŠAC, Urban GALE in Marko HOLOŠ) je osvojila 6. mesto, med posamezniki pa je bil najboljši Grosupeljčan Urban GALE na 10. mestu;
-	med mladinci Strelsko društvo Grosuplje ni imelo ekip, je pa med posamezniki s puško Matic BARIČosvojill .mesto, med posamezniki s pištolo pa Mario HOLOŠ 4. mesto.
Jože Kolenc
Učenci OŠ Louisa Adamiča državni prvaki v streljanju
Na državnem prvenstvu OŠ v streljanju z zračno puško, kije bilo v Ljubljani, so učenci OŠ Louisa Adamiča Grosuplje z odličnim rezultatom 536 krogov zmagali in tako postali državni prvaki med osnovnošolci za leto 2008. V ekipi so nastopili Urban GALE, Uroš KOVAČ in Gregor PAVLIC. Da je bil uspeh popoln, pa je z osvojenim 1. mestom med posamezniki poskrbel Urban GALE, ki je dosegel kar 188 krogov (na sliki: Urban na zmagovalnem odru). Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno, saj je kar prvih 9 tekmovalcev doseglo 180 krogov in več od 200 možnih, zato ima dosežek učencev OŠ Louisa Adamiča še toliko večjo vrednost. Jože Kolenc
Podvig na Himalaji
Mestna knjižnica Grosuplje, sreda, 9. aprila 2008.
Ponudba knjižničnih večerov mora biti pestra, za vse starosti in interese, zato smo povabiLi medse Mateja Kovačiča, MuLjavčana, da nam je predstaviL svojo aLpinistično avanturo v Karakorum, drugo največjo gorsko verigo, ki sestavLja HimaLajo.
PridružiL se je sLovenski odpravi, ki je dobiLa dovoLjenje za pLezanje po najvišjih gorah sveta. Za spremstvo so dobiLi vojaka, marinca, ki so mu večji deL poti pomagaLi, da je preživeL višinske težave, kuharja, ki je biL že z več odpravami
šport
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Plesale za Šolski plesni festival
Rezultati tekmovanja:
V okviru projekta Šolski plesni festival, ki poteka pod okriljem Plesne zveze Slovenije, smo 31. marca 2008 izvedli izbirno tekmovanje za udeležbo na področnem in državnem prvenstvu. Izmed 40 tekmovalk smo izbrali najboljše plesalke v posamezni starostni skupini v kombinaciji treh plesov: hip-hop, pop in latino.
Športni klub TIAL - Plesna sekcija TIAL
1.-3. razred:
1.	mesto:	Maša Štuhec
(1. razred, OŠ Brinje Grosuplje)
2.	mesto:	Zala Bernik (1. razred, OŠ Brinje Grosuplje)
in	Lea Loti Škrjanc
(3. razred, OŠ Louis Adamič) 4.-6. razred:
1.	mesto:	Ajda Repše
(5. razred, OŠ Brinje Grosuplje)
2.	mesto:	Zala Kralj (5. razred, OŠ Louis Adamič)
3.	mesto:	Pia Šnajcer
(5. razred, OŠ Brinje Grosuplje)
7.-9. razred:
1.	mesto:	Tonja Mertelj
(9. razred, OŠ Louis Adamič)
2.	mesto:	Naja Kikelj (9. razred, OŠ Louis Adamič)
3.	mesto:	Eva Pahulje
(9. razred, OŠ Louis Adamič)
Če tudi tebe zanima ples, se nam pridruži na treningih HIP-HOP-a, SHOWDANCE-a, STREET-JAZZ-a in LATIN-a
Nove člane vpisujemo vsak dan na treningih, ki potekajo v Plesni dvorani in Mali dvorani Športne dvorane Brinje na Ljubljanski 40b v Grosupljem po naslednjem urniku:
Urnik plesne šole
PLESNA SKUPINA	DNEVI V TEDNU		URA	UČITELJ
PLESNI VRTEC (2002-2004)	PON	SRE	17.00-18.00	Lučka Novak
DANCE I (1998-2001)	PON	SRE	18.00-19.00	Lučka Novak
DANCE II (1992-1997)	PON	SRE	16.30-18.00	Špela Kosmač
DANCE III (1986-1991)	TOREK		17.30-19.00	Špela Kosmač
Po dogovoru nudimo tudi individualne plesne vaje družabnih plesov za odrasle (angleški in dunajski valček, foxtrot, tango, disco-fox, swing, cha-cha, jive, samba, rumba ...). Dodatne informacije in rezervacije terminov vsak dan na mobilni telefonski številki 051/37-60-37. Odplešite svoje sanje!
Skakalci zaključili sezono s stopničkami na državnem prvenstvu
Za skakalci je še ena sezona, ko doma praktično nismo opravili nobenega skoka v zimskem času. Tako smo morali vse treninge opraviti izven domačega kraja na umetno zasneženih skakalnicah, kar pa nam vzame veliko časa in poveča stroške. Kljub temu so programi potekali po zastavljenih ciljih, seveda, če bi bil sneg doma, bi opravili bistveno več skokov. Glavni cilj je bil delo z mladimi, kar je tudi naše poslanstvo. Letos smo še posebej varčevali, saj smo šli v nakup novega kombija. Tukaj gre posebna zahvala občinskemu svetu, ki je zagotovil večino denarja. Samih programov nismo zmanjševali, smo pa varčevali pri nakupu nove opreme in tam, kjer smo lahko. Večino treningov smo opravili v domovini. Za deset dni skupnih priprav pa smo se odpravili tudi na Poljsko. Želeli smo si tudi zamenjati plastiko na manjših skakalnicah, ki je dotrajana in nevarna za treninge. Polovico plastike smo nabavili sami, za drugo polovico pa smo zaprosili tudi občino, upamo, da bomo letos vsaj manjše prekrili na novo. Ne skrivamo pa tihih želja, da bi nekoč prekrili tudi 50-metrsko in tako zgradili res pravi skakalni center na tem koncu Slovenije in večino treningov opravili vsaj v poletnem času doma. Ko pogledamo tudi rezultate, smo lahko zadovoljni. Vsi tekmovalci so napredovali. V ljubljanski regiji smo pri dečkih do 13 let osvojili prvo mesto, pri dečkih do 11 let drugo in dečkih do 9 let 4. mesto. Še posebno veselje sta nam ob zaključku prinesla Tomaž Verbajs in Tomaž Šeme, ko sta na državnem prvenstvu osvojila drugo in tretje mesto. Skupaj smo si ob koncu sezone ogledali tudi polete v Planici. Veliko počitka ne bo. V aprilu že pričnemo s pripravami na poletno sezono.
Lojze Verbajs
>
različnih narodnosti in je znal tudi kuhati po italijansko, slovensko. Hoja čez ledenike je bila nevarna, prav tako so se prožili plazovi s snežnih previsov, zato so se od tabora do tabora pogosto premikali ponoči, ko ni sonca. Hoteli so postaviti svojo prvenstveno smer. Slabo vreme jih je večkrat prisililo, da so se spustili nazaj v tabor. Večkrat so poskušali doseči vrh, pa jim ni uspelo, Matej je celo dvakrat prestavil odhod domov. Nazadnje se je sam odpravil proti vrhu, da si ne bi kdaj očital, da ni dal vsega od sebe, da bi dosegel cilj - Broad peak. Na 8000 m
nadmorske višine se je že začel vzpenjati proti vrhu, pa so mu pot preprečili snežni nanosi, ki so se pod njim udirali in ga je samo naveza na že napete vrvi rešila. Na poti nazaj se od utrujenosti in višine dosti ne spomni. Zašel je, začel je halucinirati, videl je prijatelje iz svoje skupine, izgubil je precej opreme, vendar se je srečno vrnil v bazni tabor in domov, da nam je lahko pripovedoval o nečloveških naporih, ki jih prestane človek v želji, da bi uresničil svoje sanje.
Marija Samec
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
šport
69
Planinsko društvo Grosuplje vabi na izlete
V soboto, 26. aprila 2008, na ČEŠKO KOČO
Z Jezerskega se bomo po markirani poti povzpeli do Češke koče. Na snežiščih nad kočo se bomo učili hoje z derezami in zaustavljanja s cepinom. Potrebna je primerna oprema, dobri planinski čevlji so obvezni. Skupaj se bomo družili cca 7 ur.
Vodnik: Franc Štibernik 041 696 940
Južna Grosupeljska pešpot
Tokratni pohod smo planinci grosupeljskega PLANINSKEGA DRUŠTVA začeli z lokalcem do ŠMARJA - SAPA. Ko se nas je zbralo 14, smo krenili mimo pokopališča z lepim pogledom proti Grosupljemu, zjutraj malo po 7. uri je pogledže segel do prve vasi HUDA POLICA. Ob 8 h smo bili pa že v naslednji prijetni, pa dolgi vasi, v VINU. Vasica je zelo razpotegnjena in po še malo ovinkasti in strmi cesti smo se že srečali s prvimi domačini v UDJU.
Od tu pot vodi mimo stalnega bajerčka pod vasico Rogatec na MEDVEDICO. Ime vasice ni kar tako »brezvezno«, saj smo že zelo kmalu iz te vasi na travnati blatni jasi proti VELIKEM LOČNIKU videli zelo svežo /nočno/ medvedjo stopinjo. Nadaljevali smo po zelo uhojeni poti na goro z imenom GORA (748m/nm) ali z bolj poznanim imenom AHAC po istoimenski cerkvici. Tu gori smo imeli po 3 urah in pol celo polurno »malico«, z malo lepšim razgledom proti Turjaku, Osolniku . Nadaljujemo - spuščanje v vas MALI LOČNIK in naprej čez SLOKO GORO, čez gmajne in travnike. Nekaj časa celo po cesti Grosuplje-Turjak do VELIKIH LIPLJEN, kjer se ustavimo na kratkem klepetu pri domačiji »jamskega kralja« g. Kanduča.
Ob pol enih smo že pri tabli ŽUPANOVA JAMA in še hitri posvet: ali mimo Tabora in Cerovega... ali mimo PODLOMA in SP. SLIVNICE. Obvelja slednje, saj smo zelo kmalu v gmajni, na obronku nad podlomsko ogrado in izvirom Podlomščice. V hoji preletimo s pogledi še čudovite konje na Zupančičevem ranču. Kmalu se je že prilegla kavica na Spodnji Slivnici. Zato zadnji del hoje čez kočevsko progo in čez polje, s pogledom na GROSUPLJE, daje na malo čez 7-urni pohod dosti zadovoljstva in prijetnih vtisov, saj smo obiskali in videli veliko slikovitih vasic - vse na obronku grosupeljskega zemljevida. Marjan Trobec Fotografije na strani 46
V	soboto, 10. maja 2008, na SNEŽNIK
Z avtobusom do Leskove doline, nato vzpon na vrh Snežnika in spust na Sviščake. Skupaj bomo na poti cca 7 ur. Tura je primerna tudi za družine s šoloobveznimi otroki. Planinski čevlji so obvezni. Vodnik: Jože Momčilovič 031 511 778
V	soboto, 25. maja 2008, na RADUHO
Zapeljali se bomo do pod Koče na Loki in se nato povzpeli na vrh Raduhe. Sledil bo spust do Snežne jame in mogoče tudi ogled te krasne podzemne lepotice, ki nas na začetku preseneti z ledenimi kapniki in ledenim jezerom. Skupaj bomo na poti cca 6 ur. Tura je primerna tudi za družine s šoloobveznimi otroki.
Planinski čevlji so obvezni. Vodnik: Franc Štibernik 041 696 940
V	soboto, 7. junija 2008, na POT STOLETNICE
Zapeljali se bomo do Rabeljskega jezera v sosednji Italiji. Po dolini Bele vode se bomo povzpeli do bivakov Gorizia, kjer se prične zahtevnejši del poti po grebenu Rabeljske Krniške špice do Krniške škrbine. Od tu se bomo spustili do koče Corsi in se po slikoviti poti pod ostenji Špic vrnili na izhodišče. Pot
je zahtevna, potrebno je imeti nekaj izkušenj z lažjim plezanjem. Na poti bomo skupaj 8 ur. Obvezni so dobri planinski čevlji, plezalni pas s kompletom za samovarovanje, čelada in čelna svetilka zaradi spusta po izkopanem rovu iz I. svetovne vojne. Predhodne prijave so obvezne.
Vodnik: Franc Štibernik 041 696 940
V soboto, 28. junija 2008, na ŠKEDNJOVEC
Zapeljali se bomo do parkirišča na planini Blato, od koder se bomo povzpeli na planino Krstenico. Od tu se bomo povzpeli na Škednjevec in se nato spustili proti planini Laz in nazaj na izhodišče. Del poti na vrh je zahtevno brezpotje. Udeleženci morajo obvladati lažje plezanje. Na poti bomo skupaj 8 ur. Obvezni so dobri planinski čevlji, plezalni pas, čelada. Predhodne prijave so obvezne. Vodnik: Franc Štibernik 041 696 940
Prijavite se lahko na članskih sestankih vsak delovni ponedeljek ob 20. uri ali direktno vodniku. Pred prijavo mora biti poravnana članarina za leto 2008.
Več informacij o delu društva si lahko ogledate na spletni strani www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si. Franc Štibernik
Vzhodna Grosupeljska pešpot
Z rednim avtobusapn^smo zjutraj, s tremi študenti, ki so »ponavljali« Jurčičevo pot; pribrzeli v Višnjo goro. Tričetrt na osem se nas je 22 planincev iz naše grosupeljske „PD odpravilo, razpoloženi, ker je vreme obetalo, da bo, pod avtocesto v/dbLinaiOŠCE. _ 1 ■ Tu se vije potka ob istoimenskem potoku in seveda zaključi na vrhu slapu. Hoja ob tej žuboreči, lepi, čisti vodi je pravi užitek. Saj potka štirikrat prečka vodo, trikrat po prijetni enostavni brvi, tik pod slapom pa kar čez kamenje. Ob širokem in strmem slapu pa so celo »stopnice«, z zaščitno jeklenico /v plastiki/. Vodič I . Janez je odločil, da na vrhu zavijemo desno in z rahlim dvigovanjem prečkamo pobočje. Tako smo kmalu na cesti Sela - Leskovec.
Leskovec smo zapustili pri »duplerju«, kjer je I. Janez namestil še opozorilno smerno tablico za pohodnike, s smerjo KUCELJ, kar je bil tudi naš končni cilj. Kucelj, s 748 m/nm nudi zelo lepe poglede le po severnem delu, torej na vasi kot so Prežganje, Trebeljevo... pa seveda na zasnežene »Kamniške« vrhove. Še obvezna spominska fotka, pa dol do Blečjega vrha, Police, Peči, Grosuplja. Tudi tokrat je teh pet ur pa pol hoje naredilo
prijeten vtis. Marjan Trobec
/P.S. Vedno je podoben kratek zapis opravljene planinske ali pohodniške ture namenjen tistim, ki pač niste »uspeli« iti poleg. Da se boste pa morda drugič ali še kasneje le prepričali, da je zapis le senca tistih prijetnih in lepih popotnih doživetij./
•v	■: ^¡MBŠSg

70
iz župnij, vreme
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Spoštovani občani občine Grosuplje in ljubitelji avto športa!
Urednik občinskega glasila Ivančne Gorice, časopisa Klasje, je v novembrski številki 2007, zapisal: »Za prihodnjo sezono ima rally Saturnus že potrjen datum v prvi polovici maja in za zdaj ni razlogov, da bi ne obiskal zopet naše občine«. Tako je zapisal, ker smo pri njih lani uspešno izvedli jubilejni 30. rally Saturnus. V organizacijskem odboru te prireditve pa letos dodajamo: »Še več, rally se bo v tekočem letu povečal in tako potekal tudi na območju občine Grosuplje«. To pa dejansko pomeni:
V petek, 9. maja, se bo z otvoritveno ceremonijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pričel 31. rally Saturnus, ki šteje za odprto državno prvenstvo Slovenije, evropski pokal (koeficient 10) in za Mitropa rally pokal. Rally bo v petek gledalcem ponudil atraktivno hitrostno preizkušnjo na stadionu Ilirije v Šiški. V soboto bo rally v Zasavju, v nedeljo, 11. maja 2008, pa tudi na območju občin: Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica in Grosuplje. Trasa bo na tem območju razdeljena na tri različne hitrostne preiskušnje:
HP Janče in HP Metnaj bosta potekale po isti trasi kot lanskega oktobra, nova pa bo HP Višnja Gora, od koder bo trasa speljana tudi po delu KS Polica.
O popolni zapori cest na trasi HP, poteku obvozev ter možnih nujnih prevozih, vas
Rally saturnus
FsA
EUROPEAN
RALLY CUPS
www.rally-saturnus.si
bomo obvestili s posebnim letakom, ki ga bomo najkasneje v tednu pred dirko delili po hišah, ki so neposredno v krajih, kjer bo potekala trasa. Obvestila o zaporah bomo poizkušali zagotoviti tudi v vaših lokalnih radijskih postajah.
Vse hitrostne preiskušnje se vozijo dvakrat. Tako je urnik naslednji:*
Nedelja, 11. maj 2008 1. krog
HP Janče HP Metnaj HP Višnja Gora
2. krog
HP Janče HP Metnaj HP Višnja Gora
ob 8.39 uri ob 9.10 uri ob 9.43 uri
ob 12.01 uri ob 12.32 uri ob 13.05 uri
* Popolne zapore cest bodo cca 1,5 uro pred predvidenim časom starta prvega vozila; urnik se lahko še spremeni.
Čas pomeni vedno štart prvega tekmovalnega vozila. Trajanje posamezne HP dobimo tako, da npr. štartu ob 9.43 uri dodamo toliko minut, kot je prijavljenih posadk. Če je torej na štartu 100 posadk,
dodamo 100 minut in je čas zadnjega štarta v tem primeru ob 11.23. uri. Vedno pa so lahko na progi še zamudniki. Razglasitev bo na Gospodarskem razstavišču okoli 15. ure.
Dodatno bodo zaprti še nekateri odseki cest, ki vodijo neposredno na dele posamezne hitrostne preizkušnje. Po teh cestah bo stanovalcem omogočen dostop do njihovih hiš. Tiste stanovalce, ki nimate možnosti dostopov po obvoznih cestah in imate res nujni prevoz, pa prosimo, da se na dan rallya obrnete neposredno na uradne osebe rallya. Ti imajo na določenih točkah radijsko zvezo z vodjem hitrostne preizkušnje. Z njimi se dogovorite, kdaj bo možna vožnja po poti hitrostne preizkušnje, ki pa mora biti vedno v smeri tekmovanja.
Prireditev predstavlja pomebno tekmovanje v letošnji izjemno zanimivi sezoni avtomobilskega športa in je največja pri nas, dobro pa je poznana tudi v srednji Evropi in širše. Pričakujemo, da bo veliko gledalcev. Njim lahko predstavite vaše prelepe kraje in vašo gostoljubnost turističnih kmetij oziroma kmečkih turizmov, planinskih domov, pa tudi kakšna improvizirana stojnica ne bo odveč. O postavitvi teh nas predhodno obvestite, da skupaj dorečemo varnostne naloge. Kot športnega prijatelja, ki se zaveda, da hitrost in adrenalinsko sproščanje v vožnji sodi na organizirana tekmovanja, vas prosimo, da nam pri izvedbi tekmovanja pomagate, predvsem tako, da se ravnate po navodilih uradnih oseb. Zaradi varnosti veljajo pri tovrstnih tekmovanj določena pravila, tako za tekmovalce, kakor tudi gledalce. Vse informacije o pripravah in poteku tekmovanja so vam na razpolago na spletni strani: www.rally-saturnusi. Potrebne dodatne informacije lahko dobite tudi na vodstvu rallya, in sicer do 8. maja 2008 na naslovu: Avto športno društvo SA - I, Koprska 98, 1000 Ljubljana, ali pa v društveni pisarni AMD SA-I na Dunajski 56 v Ljubljani, E-naslov: info@amdsai.com, tel.: 236 24 65, fax.: 236 24 66 ali GSM 041 751 050. Kontaktna oseba: Davorin Možina.
Zelo bomo veseli, če se nam boste pridružili.
Davorin MOŽINA
tajnik organizacijskega odbora
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
šport
Finalni turnir državnega prvenstva kadetov v Grosupljem
Najboljša peterka turnirja
Kadetska ekipa Košarkarskega kluba Grosuplje pred začetkom turnirja.
Podeljevalci nagrad
V Grosupljem je 4. in 6. aprila potekal finalni turnir košarkarskega državnega prvenstva kadetov do 16. let, na katerem so sodelovale štiri najboljše ekipe letošnje sezone. Gostitelj turnirja je bil Košarkarski klub Grosuplje, ki je z zanimivim programom v dveh dneh v športno dvorano Brinje pritegnil več kot tisoč obiskovalcev. Naslov prvakov so osvojili košarkarji Uniona Olimpije, drugo mesto je osvojila ekipa Geoplina Slovana, tretje Parklji Ljubljana, na četrtem mestu pa je končala domača ekipa Grosuplje. Izbrani so bili tudi najboljši posamezniki turnirja. Na predlog trenerjev je bil za najboljšega košarkarja izbran Mirza Sarajlija (Union Olimpija), ki je dosegel 47 točk in 15 skokov. Najboljši strelec je bil Mitja Nikolič Smrdelj (Geoplin Slovan) z 49 točkami, najboljši obrambni igralec pa Žiga Kajfež (Grosuplje). Izbrana je bila tudi najboljša peterka turnirja: Mirza Sarajlija, Nejc Buda (oba Union Olimpija), Edo Murič (Parklji Ljubljana), Daniel Radosavljevič (Grosuplje) in Mitja Nikolič Smrdelj (Geoplin Slovan). Finale državnega prvenstva pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije je v petek,
Zmagovalna ekipa
4. aprila 2008, uradno otvoril priznani slovenski telovadec in olimpionik Miro Cerar, prireditev pa je povezoval športni novinar Luka Šefic. V petek sta se odvili tudi obe polfinalni odločitvi. Union Olimpija je najprej premagala Parklje Ljubljana z 85:65, Geoplin Slovan pa je po napetem in izenačenem boju z 85:73 ugnal Grosupeljčane. V nedeljo, 6. aprila 2008, so se Grosupeljčani za tretje mesto pomerili s Parklji Ljubljana in žal ostali praznih rok. Že začetek tekme je nakazal, da se obeta nervozna tekma, ki je botrovala tudi izključitvi trenerja gostujoče ekipe. Zadržani Grosupeljčani so ves čas lovili priključek, bili so tudi blizu preobrata, vendar so igralci Parkljev ohranili mirno roko in trezno glavo ter se na koncu zasluženo veselili tretjega mesta. Varovanci trenerja Tea Hojča so sezono končali na četrtem mestu, kar je za ekipo, ki jo sestavljajo pretežno domači igralci in ki je med sezono zaradi bolezni ostala brez ključnega igralca, velik uspeh. Finalni dvoboj za naslov državnih prvakov se je odvil po pričakovanjih. Union Olimpija je suvereno odpravila Geoplin Slovan, končni rezultat, 84:52, ji je prinesel kar 32 točk prednosti.
Finale državnega prvenstva so si ogledali številni ljubitelji košarke, med njimi tudi priznana košarkarska imena kot so Peter Vilfan, Tone Krump, Roman Lisac, Radovan Lorbek, Iztok Rems in drugi. Vsikošarkarjiintrenerji,šeposebejpadomače moštvo, si zaslužijo iskrene čestitke. Borili so se po najboljših močeh in pokazali vse, kar zmorejo in znajo. S svojo požrtvovalnostjo so dali pečat športnemu dogodku, kot ga v Grosupljem le redko doživimo. Čestitke si zaslužijo tudi organizatorji turnirja, ki so prireditev izpeljali odlično. Več informacij o finalu državnega prvenstva najdete na spletni strani kluba www.kklub-grosuplje.si. Alja Gabrijel
šport
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008

^tosa^
Paintball klub Kanja Grosuplje je bil ustanovljen leta 1996. Je eden izmed prvo ustanovljenih paintball klubov v Sloveniji. Trenutno ima klub več kot trideset članov. Letos mineva 10. leto, odkar se v klubu tudi profesionalno ukvarjajo z izposojo opreme ter vodenjem skupinskih streljanj. Aktivno sodelujejo z lokalnim študentskim klubom GROŠ. Paintball je ena izmed prostočasnih interesnih vsebin, predvsem mladih. Pogosto pa se zanj odločajo tudi zaključene skupine starejših. Kljub tradiciji, ki jo ima ta šport v Sloveniji, pa je še vedno dokaj nepoznan; pri mnogih, ki ga poznajo le površno, pa vzbuja nelagodje in neodabravanje, češ da spodbuja nasilje. Da bi to zvrst športa bolje spoznali, nam je o dejavnosti paintball kluba Kanja iz Grosupljega spregovoril njihov predsednik Darjan Tomažin.
Kakšen je vaš klub in kako deluje?
Klub je registriran v občini Grosuplje, deluje pa tudi v sosednjih občinah. Vodim ga štiri leta. Mojim predhodnikom pa gre zahvala, saj so postavili trdne temelje, na katerih ni bilo težko graditi. Naše jedro sestavljajo člani, katerim nudimo redna streljanja vsaj enkrat na mesec ter subvencioniran najem opreme. Izmed članov vsako leto izberemo voditelje zunanjih skupin, člani pa seveda sodelujejo tudi pri pripravi ter vzdrževanju poligonov. Klub se je lansko leto popolnoma posodobil, kupili smo novo opremo, imamo prenosno varnostno mrežo in prenosne ovire, tako da lahko varen in zaščiten poligon za paintball postavimo praktično kjerkoli. Trenutno imamo aktivne tri poligone, enega v Grosupljem, drugega na Igu in tretjega v bližini Ivančne Gorice. Zaradi kombinacije izkušenih voditeljev, najboljše opreme ter maksimalne zaščite udeležencev se lahko pohvalimo z zadovoljnimi strankami in najvišjim nivojem varnosti.
Lahko malo opišete ta šport?
Paintball je eden najhitreje razvijajočih se športov na svetu. Od začetkov, ki segajo v leto 1981, ga danes igrajo v več kot 50-ih državah po svetu, moški in ženske, službeni
kolegi, prijatelji. Osnovni potek igre poteka takole: Igra se začne z razdelitvijo opreme. Vsak dobi svoj dres v maskirnih barvah, čelado, puško, kroglice, ščitnik za vrat. Potem se udeležence razdeli v dve ekipi, kateri dobita vsaka svojo barvno oznako. Tako so udeleženci pripravljeni na streljanje, odločitev je le še, katero igro bi igrali. Iger je nešteto, saj se lahko udeleženci sami izmislijo kakšno povsem svojo igro, vendar so najpogostejše tri. Prva je "team deathmatch", druga je "osvojitev zastavice" in tretja je "sredinska zastavica".
Katere skupine ljudi pa se udeležujejo iger paintballa na vaših poligonih?
V	zadnjih letih so vedno bolj popularni t.i. team buildingi, kjer se zberejo sodelovci ter s pomočjo taktične igre utrjujejo ter mnogokrat tudi definirajo odnose v ekipi. Zelo pestro je tudi, ko se pri nas zbere družba, ki praznuje fantovščino ali rojstni dan. Na vsakem od naših poligonov obstaja varnostno območje, kjer udeleženci počivajo ter se tudi osvežijo s pijačo. Poligon na Igu je plod sodelovanja s Konjeniškim klubom Cavallo, tam je poleg paintballa na voljo tudi odbojka na mivki ter jahanje konj.
Ali se lahko streljajo tudi otroci?
V	zadnjem času se na naših poligionih zabavajo tudi otroci od 12. leta naprej v spremstvu staršev in z njihovim pisnim dovoljenjem. Zanje posebej prilagodimo
pravila in opremo, predvsem hitrost kroglic, vse za čim večjo varnost otrok in mladostnikov.
Kakšen je vaš osebni pogled na paintball?
Pri paintballu gre predvsem za zabavo. Šport ni nasilen. Paintball je skupinski šport, med katerim se po žilah udeležencev pretaka mnogo adrenalina. Med igranjem paintballa udeleženec na najbolj primaren način krepi svojo kondicijo ter tako vzdržuje svoje zdravje. Zaradi specifične narave in samih ciljev igra sama pripomore h krepitvi timskega duha in vezi med prijatelji in znanci, ki se igre udeležijo. Paintball priporočam vsakomur.
Za konec nam povejte še kaj o načrtih Paintball kluba Kanja v letošnjem letu?
Z začetkom tega meseca se začenja vpisovanje novih članov. V soboto, 17. maja 2008, planiramo v Grosupljem organizirati turnir, lokacija še ni dokončna. Turnir bo amaterske narave, zato vabljeni vsi, stari in mladi. Na jesen je v planu organizacija paintball turnirja za študente osrednjeslovenske regije. Dolgčas nam ne bo. Za dodatne informacije si oglejte našo spletno stran: www.paintball-kanja.com, nam pišite na info@paintball-kanja.com ali pa me osebno pobarajte na številki 040/715793.
S predsednikom kluba Kanja se je pogovarjala Vera Šparovec
i , ft ■■-»■• ■ i	
i %	A
¿ 'v- ' ;	
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
šport
73
Inline hokejski klub PINGVIN Grosuplje predstavlja malo šolo hokeja in rolanja
Športno društvo IHK Pingvin deluje v Grosupljem že četrto leto. Zaradi infrastrukturnih problemov (do lani ni bilo inline hokejskega igrišča) je svojo dejavnost društvo opravljalo predvsem izven Grosupljega (Ljubljana, Horjul, Lukovica), letos pa bodo ta popularni šport približali tudi Grosupeljčanom. V letu 2007 so s skupnimi napori članov društva, Zvezo športnih organizacij Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča postavili inline hokejsko igrišče na Tovarniški cesti pred osnovno šolo (pravi Darko Špiranec, predsednik IHK Pingvin). Aprila so že pričeli s treningi članov na novem igrišču, predvidoma v mesecu maju pa bodo odprli tudi malo šolo inline hokeja za vse starostne kategorije, katere glavni cilj je podati predvsem otrokom osnovno predznanje rolanja in jim ponuditi možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa pod nadzorom športnih pedagogov. IHK Pingvin tudi drugo leto zapored s svojo člansko ekipo tekmuje v državnem prvenstvu pod okriljem Inline zveze Slovenije. Situacijo v klubu in v tem športu je dodatno hotel prikazati tudi športni novinar Ero Šramel, ki je prejšnjo soboto za tednik Žurnal izvedel intervju, ki ga v nadaljevanju predstavljamo.
Intervju z otroki in predstavniki Inline hokejskega kluba Pingvin Grosuplje
Otroci: Taja (9), Laura (9), Mark (10) in Gal (11)
1. Kako dolgo že treniraš oziroma se ukvarjaš z inline hokejem?
Taja: Letos bom začela. Laura: Tudi jaz začenjam letos.
Mark: Jaz treniram že dve leti. Gal: To je moje tretje leto.
2.	Kdo pa te je navdušil za hokej na rolerjih?
Taja: Stric, ki trenira hokej. Laura: Moj stric.
Mark in Gal: David in Damjan. (opomba: David in Damjan sta člana domačega kluba in sta vzor otrokom ter jih vzpodbujata pri treningih).
3.	Kaj pa pozimi, igraš hokej na ledu?
Gal: Ja, igramo na ribniku, če je led.
4.	Si se že velikokrat potolkel/la?
Gal: Dostikrat. Imel sem že precej udarcev in modric, dokler si nisem kupil vseh ščitnikov.
5.	Kolikokrat na teden pa treniraš? Vsi: Dvakrat na teden.
6.	Kdo pa je tvoj vzornik/ca?
Taja in Gal: Moj vzornik je Anže Kopitar. Laura in Mark: Cela ekipa Olimpije.
Klubski trener je Marko Fišer, licencirani trener hokeja na ledu in inline hokeja ter študent Fakultete za šport. Tudi Marko nam odgovori na nekaj vprašanj.
1.	Kakšen je trenutni trend, zanimanje za hokej zagotovo raste, a ne?
Zanimanje raste, še bolj zaradi letošnjega uspeha Olimpije v ligi EBEL. Inline hokej se razvija in osamosvaja. Imamo zimsko in letno državno prvenstvo, poleg tega pa tudi rekreativne lige in turnirje. V Sloveniji je 60 društev, ki se ukvarjajo z inline hokejem, in vsaj 600 članov.
2.	In kakšno je razmerje med dečki in deklicami?
Razmerje je kar enakomerno. Šoli inline hokeja imajo že v Horjulu in Dolenjskih
Toplicah, v Grosupljem pa pričenjamo letos in pričakujemo vsaj 30 otrok.
3.	Kaj pa grobost igre, kako to preprečite pri otrocih, kjer so poškodbe lahko usodne, glede na to, da so še v razvoju?
Inline hokej je načeloma igra brez kontakta in zato ni groba, kot hokej na ledu. Seveda pa morajo otroci imeti zaščitno opremo. Za začetek so dovolj ščitniki za rolanje in kolesarska čelada, kasneje pa se opremijo s pravimi ščitniki za hokej in hokejskimi čeladami. Do 18. leta je obvezna tudi mrežica na čeladi, ki ščiti obraz.
4.	Se lahko s tem športom rekreacijsko ukvarja vsak otrok? Oziroma je obvezno predznanje rolanja ali se lahko loti tudi začetnik roleraš?
Znanje rolanja ni pogoj. Pri nas vzamemo v šolo vse otroke, ki jih inline hokej veseli, ne glede na njihovo predznanje rolanja. Razdelimo jih v skupine po znanju rolanja in jih po potrebi najprej naučimo osnovnih spretnosti. V našem klubu poleg mene, ki imam trenersko licenco, za otroke skrbi še športna pedagoginja, tako da je za razvoj poskrbljeno po tehnični in pedagoški plati, kar je zelo pomembno.
5.	Od koliko let naprej je priporočljiv ta šport za otroke?
Nekako od začetka osnovne šole naprej.
Vpis v malo šolo inline hokeja:
Za vse interesente, ki se želijo včlaniti, smo postavili tudi klubsko spletno stran www. ihk-pingvin.com, na kateri lahko podrobneje spoznate značilnosti inline hokeja. Prav tako lahko pokličete na GSM: 031/420-121 (Dare) ali 031/668-604 (Damjan) ali pošljete elektronsko pošto na info@ihk-pingvin.com in se pozanimate o vpisu v malo šolo inline hokeja!
Več o samem inline hokeju pa lahko preberete na www.inline.si.
Vabilo!
Upamo, da smo v Vas po prebrani predstavitvi zbudili in še povečali zanimanje po tem nadvse privlačnem in dinamičnem športu. Zato prilagamo tudi vizitko našega društva ter hkrati vabimo vse, želne novih dogodivščin na rolerjih, naj nas brez zadržkov pokličejo in se včlanijo v društvo ali v katerega izmed njegovih programov.
Hkrati pa ponujamo sodelovanje vsem morebitnim sponzorjem, da nas pokličejo in izrazijo svoj predlog sodelovanja.
Podatki o društvu:
Športno društvo Inline hokejski klub PINGVIN Prešernova 80, 1290 GROSUPLJE Web: www.ihk-pingvin.com
74 smeh je 1/2 zdravja
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Kako je Rudolf sovražnika v beg pognal
Po italijanski kapitulaciji so partizani zaplenili velike količine orožja in streliva. Plena je bilo toliko, da sprva niso vedeli, kam bi ga varno spravili, zato so ga za prvo silo shranili v gasilskem domu in predenj postavili stražo. Ker v vasi in okolici ni bilo najti za vojsko sposobnih fantov in mož, so partizani mobilizirali vaške možiclje, ki zaradi telesnih hib in drugih pomanjkljivosti nikoli niso bili vojaki. Med njimi je bil tudi »dobri vojak« Rudolf. Prvo stražo je nastopil opolnoči. Ker puške še nikoli ni imel v rokah, ga je stari partizan Dolf na kratko poučil: »V sumljivi okoliščini glasno zavpij »stoj«. Če se stvar ne bo ustavila, pomeri in pritisni na tole kljukico, ki ji pravimo petelin.« Rudolf je sprva strumno stopical pred gasilskim domom in budno pazil na vsak šum, potem pa mu je postalo dolgčas. »Bog vedi, če tale gver sploh deluje,« je modroval iz dolgočasja, »kaj, če bi ga probal.«
Burkaste uganke
1.	Zakaj glasbeniki slepo ubogajo dirigenta?
2.	Kaj imata skupnega klobuk in klobasa?
3.	Brez setve zraste, pa se vsak dan žanje?
4.	Na miru stoji, pa dosti ulovi?
5.	Katera stvar na svetu največ stane?
ODGOVORI:
1. ker ima palico, 2. -klo-, 3. kosmat obraz, 4. pajek, 5. neumnost.
Počasi je dvignil puško, pomeril v krošnjo bližnjega drevesa in sprožil. Počilo je kot sto zlomkov in kopito je grdo udarilo v ramo, da je strelca še teden dni bolelo v oplečju. »Kaj je bilo, da si streljal,« je partizanska patrola trdo prijela stražarja. Rudolf je sprevidel, da se z njimi ne gre šaliti, zato se je hitro znašel: »Niso se hoteli ustaviti, pa sem počil proti njim.« »Koliko jih je bilo,« je zasliševal naprej komandir patrole. »Najmanj deset.« »Kakšni so bili?« »Ne vem, ker so takoj pokazali pete.« Patrola si je potem pazljivo ogledala mesto »napada« in se vrnila k stražarju z odstreljeno hruškovo vejo: »Rudolf, previsoko streljaš, drugič meri niže,« so dejali, podvojili stražo in odšli. Zjutraj je politični komisar lokalne enote pred strojem javno pohvalil Rudolfa za neustrašeno postopanje. Kar je res, je res: deset napadalcev pognati v beg, ni majhna stvar. - L S
Kdo pravi, da ne vem!!!
1.	Kdo je uglasbil Prešernovo Zdravljico, ki je naša himna?
a)	Bojan Adamič
b)	Hugolin Sattner
c)	Stanko Premrl
2.	Koliko vzpetin v naši občini nosi prazgodovinsko ime Tičnica?........
3.	Katero naselje ima ime povzeto po hidronimih?
a)	Železnica
b)	Udje
c)	Cikava
4.	Kje lastovke najraje gnezdijo?
a)	na električnih drogovih
b)	v živinskih hlevih
c)	na poslopjih s slamnato streho
5.	Katera doba je v našem kamninskem svetu pustila največ sledov?
a)	perm
b)	kvartar
c)	jura
6.	Označi telesno lastnost, ki je nimajo samo ptice!
a)	hrbtenica
b)	perje
c)	kljun
7.	Česa naši predniki pred pol tisočletja niso metali na Turke?
a)	kamenja
b)	čebel
c ) posušenih krofov
8.	V kateri župniji se je pred pol tisočletja rodil Primož Trubar?
a)	v šmarski
b)	v šentjurski
c)	v škocjanski
9.	Katera milja meri 1852 metrov?
a)	morska
b)	angleška
c)	geografska
10.	Kako je bilo ime zadnjemu avstrijskemu cesarju?
a)	Jožef
b)	Karel
c)	Leopold
ODGOVORI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1.c, 2. a , 3. 120, 4. a, 5. a, 6. c, 7.c, 8. a, 9.b, 10. c.
smeh je 1/2 zdravja 75
april - 4 / 2008
Grosupeljski odmevi
Smešno lahka križanka
Med reševanjem se vam bo v osenčenem navpičnem stolpcu izpisalo ime, ki ga v tem letu pogosto izgovarjamo in slišimo. Če bo po vsem tem še kaj težav, si lahko pomagamo tudi z rimanim zapisom.
VODORAVNO: 1. Jezusovo obuvalo, 2. pogost izraz plezalcev , 3. ščit pred hudimi duhovi, 4. preparirano mrtvo telo, 5. poljska rastlina, 6. hrastov plod.
NAVPIČNO: ??????.
Pesniški dodatek
(za lažje iskanje gesla)
A:
Če si mož in če si prima daj to skupaj, pa bo rima. Zamenjaj si le vrstni red, da ne bo narobe svet.
B:
Imetnik takega imena ni ustrašil se bremena. vzel pero je in knjige pisal, da se narod ne bi kisal.
Geslo iz prejšnje številke: AJZENPON
		0	t i		N		
	0		R		J		
r				5	M		N
			M		J		
		K				Z	
				E		0	
Podobnica " Pa poglejmo
kaj od pregovornega nam je prišlo na pamet ob pogledu na hišo: »Dober je domek, čeprav ga je za bobek; Samo zineš, pa je ogenj v strehi; Žena podpira tri ogle pri hiši, mož pa enega; Na starost hodi od hiše do hiše, kdor si v mladosti znoj ne briše; Miren dom je božji Ion; Hiša razdeljena, razpada zapuščena; Hiša se
Smeh pred 100 leti
Brez zvez ne gre nikjer
Na gasilski veselici so se fantje sprli, pa je sin vaškega veljaka kresnil fanta iz sosednje vasi, da mu je počila lobanje in je bil več tednov v bolnišnici. Na zaključku sodne obravnave je sodišče razsodilo: »Na podlagi strokovne ekspertize smo prišli do zaključka, da je poškodovanec kriv sam, ker ima izredno tanko lobanjo. Ob normalni lobanji se poškodba ne bi zgodila. Toženec je oproščen!«
Mirna služkinja
»Gospa Veselova, slišala sem, da ste dobili novo služkinjo. Je mirna in poštena?« »Joj, pa še kako; tudi prah pusti pri miru!«
začne pri temeljih graditi, Hiša se ne začne pri strehi staviti; Kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši; Iz revne hiše najlepše punce ven gledajo; Če pri sosedu hiša gori,
lahko tudi tebi zgori;...........«.
Jaz do sem, vi pa naprej, če ste pri volji in če imate s tem veselje. Na vrsti je nova podoba; ob njej se bo dalo marsikaj besedičiti. Poskusimo - vsak nekaj, pa bo nekaj. - LS
Domača tehtnica
Debeluh je želel shujšati, pa se je odpravil na večdnevno hojo. Po nekaj dneh se ustavi na samotni kmetiji in hoče preveriti, koliko je že shujšal. »Oče, imate pri hiši tehtnico, da bi se stehtal,« nagovori gospodarja. »Tehtnice nimamo, imamo pa nekaj drugega,« odgovori domačin. »Pojdite čez tale most; če se bo podrl, imate več kot sto kil.
Vremenska prerokovanja
za april (mali traven)
1.	Če je na Jurjevo sončno, toplo, trta bogato rodila bo.
2.	Aprilski grom ni nevaren za dom.
3.	Jurij zunaj kuri, zato odpri duri.
4.	Aprilska slana je bolj nevarna kot toča in suša soparna.
5.	April deževen, kmet ne bo reven.
6.	Če se cvetje v travnovem dežju maje, bolj malo sadu daje.
7.	Malega travna je klobasa že ravna.
8.	Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
9.	Mali traven gorak - pričakuj vremenskih napak.
i	76		Grosupeljski odmevi	april - 4 / 2008
.				
Še pomnite, tovariši?
Stalin - otroški pisatelj
Ko so nekateri zagovorniki tekovin revolucije ob mednarodnem letu otrokovih knjig izvedeli, da je Josif Visarionovič Džugašvili Stalin med vladanjem v Sovjetskem sajuzu od 1929 do 1953 napisal celo eno knjigo za otroke, so takoj predlagali, da bi jo takoj uvedli v naše otroške vrtce za obvezno branje, pred vrtce pa postavili na levo stran vhodnih vrat Stalina, na desno pa Josipa. Ne vejo pa še, da je Stalin na začetku svoje kariere študiral teologijo. Pravijo pa tudi, da je bil menda geometer. Bog pomagaj, s čem vse se ni ukvarjal?!
Hitler
-	otroški slikar
Menda je Dolfe, ko je doživljal svoje vrhunce ob Evi Braun, risal Sneguljčico in sedem palčkov. Nežnost pa taka!
Tito?
Tito menda ni pisal niti pravljic, niti ni slikal. Pravljice so namesto njega drugi pravili in ga risali v najlepših pozicijah. Nekateri to počnejo še danes.
Nobene razlike ni!
»Nobene razlike ni, ali taji obstoj nacističnih uničevalnih taborišč kak osemdesetletni oficir SS v svojem azilu v Španiji in ima najbolj očitne dokaze za protinemško propagando ali pa taji obstoj komunističnih morišč kak osemdesetletni oficir Ozne v Sloveniji ali KGB v Rusiji.«
-	Vinko Ošlak
Notranja in zunanja palit'ka
»Naša zgodovina je naša identiteta«
Naša zgodovina je naša identiteta; iz nje raste dobro in slabo: Če se hočemo izogniti čerem iz preteklosti, jo moramo poznati in katarzično samorefleksijo spraviti v zgodovinski »predal«, od koder nas ne bo več vznemirjala in »nagovarjala«, da jo - vsak po svoje - branimo oziroma napadamo tiste, ki naj bi bili absolutno krivi za vse, tudi za ravnanje »naše strani«, še piše Spomenka Hribar. Komentar: Je vse to po vsem tem vendarle res, ali gre le za slepilni manever?
Cej so tiste stazice...?
VEČER Soboto, 29. mnm 1951
AVTOMOBILSKA C E S T i HatO-MUHJAm
Jutri začetek svečanost
<W MIHOM" MVT I7VFVT MT tniWXIH D(LOV?f1H WfCMJ * n»t 1* «49 MKA&RIKV
UIOCRAIMJ « rwv* ticvrutA CMODM "HUMn m avtumoihlski cEsn< * nvii CADE IZ MAKEDONIJE-, C*\Y CORE, KOSOVA iN METO H12E SO ŽE OWOTOVALt
»Najboljši sosedje«
Z vso resnostjo namreč mediji prenašajo pravdo med gospodi Jankovicem, Šrotom, Bavčarjem. Prvi toži, da sta ga druga dva nategnila in mu nista omogočila, da po ugodni ceni kupi tretjino župan, ki je edini politik, ki nastopa med 100 najbogatejšimi, se bori za svojo pravico, da bi prišel pod sam vrh lestvice.
Klasična komedija pohlepa, ki razkriva vso ničevost vodenja velikih gospodarskih družb. Direktor, ki je imel bajno plačo, serijo ugodnosti in izjemno odpravnino, je v nekem trenutku izsilil dva nadzornika, da sta mu obljubila, da bo dobil še veliko več. Trio Jankovic-Šrot-Bavčar je temna stran zgodbe o slovenskem gospodarskem čudežu! No, po besedah direktorja Šrota se je v zadevo vmešal tudi bivši predsednik Milan Kučan, ki da je posredoval v prid Jankovica. Mož, o katerem se vseskozi ugiba, če se zares vrača v politiko, medtem ko očitno on ni iz nje nikoli odšel. Za nazaj se je razkrilo, da je nekoč poklical direktorja največjih pivovn Lavriča, Turnška, da podjetji združita v eno. Potem ko je pred desetletjem v tajnosti gostil beloruskega diktatorja Lukašenka, se je dogodek obelodanil po naključju, ker se je na spletni strani z obiskom pohvalil sam beloruski predsednik. Ex-predsednik Kučan, ki je dajal vtis, da hodi le na proslave, je vseskozi odločno gospodarsko dirigiral iz ozadja. Tokratni angažma v prid SD in njegovim je sicer legitimno početje, vendar pa mu jemlje avro nadstrankarskega političnega velikana. - dr. Bernard Nežmah
Shizofrenija?
Milan K. je v duhu pri levih strankah, v mesu pa pri bogatunih iz F 21. Komentar: Duh je voljan, meso pa je nezdravo.
Zdrav duh v pokvečenem telesu
»Le kaj je zdravega v vrhunskem smučanju ali gimnastiki? Namesto da bi bili tekmovalci po končani karieri zdravi in polni moči, so skoraj invalidi.« - Miki Muster
Kaj se (ni)sta pogovarjala Janša in Sanader?
Ker epilog afere Sova ne bo po volji opozicijie in tistih, ki so jo inicirali in vodili, jo sedaj poskušajo potisniti na stranski tir in znova lahko pričakujemo odpiranje trgovine z orožjem. - Miro Petek (SDS)
Deželne meje že imamo, pokrajin ne rabimo
Ko je J0žek zadnjič zvečer spet po 13. letih gledal televizijski dnevnik, so spet na široko in globoko razpredali o nekih pokrajinah, regijah al' okrajih. Pa si je mislil: »Le zakaj je treba taoliko rom-pom-pom-a? Saj imamo že postavljene deželne mejnike še iz rajnke Avstroogrske. Če pa je treba katerega nazaj postav't, pa tud' pozna en'ga zemljemerca, k' bi tu naredu.«
Kaj dela Karel Erjavec - Charlie Brown na državni meji?
»Veste kaj, gospod Erjavec je sedaj na novo odkril gospoda Jorasa in jaz sem se z Jorasom družil že pred desetimi leti pa petnajstimi leti.« - Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v Trenjih o druženju.
Je 25 aneksov več vrednih od osnovne pogodbe?
Na obrambnem ministrstvu so ugotovili, da so prejšnje vlade poleg pogodbe s Sistemsko tehniko za nakup oklepnikov 6 x 6, ki je bila podpisana leta 1995, pozneje sklenili še 25 aneksov. Zgodba spominja na anekse, ki jih je DARS podpisoval s SCT. - Metod Brlec, Demokracija
V	letalski bazi... Žvrglje
Med vojaško vajo je padel ukaz: »Napad letal iz desne!« Oglasi se je vojak: »Jaz se ne bom vrgel v sneg!« »Kje pa je sneg?« ga začudeno vpraša vodnik. »Kje so pa letala?« mu vrne vojak.
Čim manj ŠROTA!
Za krmo živalim v kmetijski ZAVIRALNI službi v zadnjem času svetujejo, naj ne polagajo govedu preveč ŠROTA.
V	Lublani - so podgane
V	Lublani so ugotovili, da na prebivalca prideta 2 podgani. Če k temu dodamo še udbo in kontraobveščevalno službo ter ostale birokratske pacove, jih je še najmanj 2 x toliko. Ker pa vemo, da imajo podgane običajno 6 do 8 legel na leto in da v povprečju skotijo od 8 do 10 mladičev, lahko s podganografsko prognozo napovemo, da je Lublana ZARES bulana.
Komentar: Skrajni čas je, da dobijo svojo regijo! In naj se gibljejo znotraj svojih meja!
april - 4 / 2008
Grosupeljski odmevi
za he/he/hec 77
Piranske gate
V Ameriki imajo Zlate gate, v Sloveniji pa imamo piranske gate.
Sindikalisti se držijo starih načel - in simbolov.
Solidarnost - na jeziku
SD je sicer stranka, ki ima v svojem govoru često besedo solidarnost. Toda, vsak teden, kadar ljubljanski župan Zoran Jankovic že stoprvič ponovi, da je Janša Ljubljani odvzel velike milijone, vodstvo SD molči. - Kaj je že storila Janševa vlada? Sprejela je zakon, s katerim del budžeta, ki je poprej velikodušno padal v ljubljanski proračun, zdaj solidarno razporedi po manj razvitih slovenskih občinah. - dr. Bernard Nežmah
Čiste vile
Po čisti lopati, ki se je zgodila gradbenikom, zdaj nekateri kmetje, ki (bi skoraj) morali plačevati davke od neizplačanih subvencij, predlagajo, da bi izvedli tudi akcijo ČISTE VILE. Komentar: Ni škrat, če so pa vile!
Zanimivi naslov iz časopisja:
Vse me zanima, nič me ne briga Janša dela, Pahor pa afne gunca
Dnevnik, sobota, 22. 3. 2008 Tekst: Marko Crnkovič
Prve dame
Francoski predsednik Nicholas Sarkozy je izbral 13 let mlajšo Carlo. Janez Janša ima 21 let mlajšo Urško. Vladimir Putin kar 31 let mlajšo Alino Helmut Kohl pa celo 35 let mlajšo Maike. Prve tri so tudi prve prima done.
Kako urediti parkiranje v Ljubljani?
Predlagamo rešitev kot na priloženi sliki iz ruskih krajev.
Primite tatu!
Ko so vsi začeli jamrati, kako se je vse podražilo, so trgovci in predelovalci začeli vpiti: »Primite tatu!«.
Blefirajo...
»Nehajmo blefirati, da je ključna težava z inflacijo in podobno, ko pa lahko zagotovimo boljše plače, če bi le politika in gospodarstvo boljše delala.« - Prvi mož BTC-ja Jože Mermal v Objektivu o blefu.
Bančne naložbe tajkunom
Dr. Maks Tajnikar (nekdanji minister) o bančnih posojilih slovenskim tajkunom: »Tudi jaz sem zaupanja vredna oseba, pa ne morem pridobiti v banki za 300 milijonov evrov kredita.«
Orion, saksofon in še kontrabas
Družba Orion, ki je s sumljivimi pogodbami na kant spravila kar precej državljanov, je delala za londonsko firmo Actractor Project Management. Državni tožilec PENKO pa se ob tem sploh ne PENI, kaj šele, da bi odletel v London in od tam pripeljal denar nazaj. Verjetno bodo poleg vodilnemu Lužarju v Londonu podelili tudi državnemu tožilcu nagrado za GOSPODARSKO SODELOVANJEmed Slovenijo in Veliko Britanijo?
VELEup-eljske zdrahe
Stop znak - za žabe
Ob
izredno
pospešenem reševanju cestne problematike v VELEUPELJSKI komuni so se zadnjič ŽALSKI pevci (njihov zaščitni znak je žaba) dogovorili, da bodo na Račenski cesti postavili gornji znak. Upajo pa, da ga ne bo kdo spet ukradel kot nedavno temneljni kamen za hišo učenosti.
»Heureka«
je vzkliknil J0žek, ko je po dolgem času spet našel svoj bicik'l. Res je bil že malo zaraščen, a se bo dalo zadevo rešiti.
Vsi na kolo - za zdravo telo!!!
-	Stiški kvartet, pa še Mi trije, pa še eden
-	al' pa še kakšen povrhu!
Poredniška palit'ka
Kritikom POREDNIKA EHO CAJTNGA:
»Ljudje znajo bolje opravljati, kakor popravljati.«
»Ne moti se pak, ako bode lih mnogi na to naše Pismo mrdal inu se obrezal... Zakaj Hudičova natura je, da ne more obeno ni božje ni kršansko delo brez tadla pustiti. Inu navada je per Ljudeh, da znajo bulje opravljati kakor popravljati inu brž v druzih očeh bilj kakor v svojih trame vidijo: Da se tudi včasi kruljevecza kruljevcom posmehuje...« - Sebastijan Krelj (podpornik Jurija Dalmatina), Postilla Slovenska 1567
Nič več na nekatere razstave!
J0žek Zagraški do nadaljnjega ne bo več hodil na kulinarične razstave, ker se je že pripomb preveč nažrl.
Grosupeljski odmevi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
	
Kolofon	Navodila za dopisovalce
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje
Odgovorni urednik: Jože Miklič,
tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33
e-pošta: jozemHsiol.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50)
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje: Miha Črtalič
Fotografije in prelom: Jože Miklič
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2
COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje) v nakladi 6.240 izvodov) in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
SPOROČILA DOPISOVALCEM: NASLEDNJE PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI do petka, 9. MAJA 2008.
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.
V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas.
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi).
Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca filmov amsetrasiol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: ¡ozemrasiol.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
iummijiiiiisiHRVHRniniiiiRiiHRmi					Končni znesek
■DliliilillallsiilMlliillliilaliiiilil					
A 6,0 x 6,0	36,0	1,650	59	30,37	36,44
B 6,0 x 8,3	49,8	1,549	77	39,44	47,33
C 6,0 x 12,5	75,0	1,347	101	51,65	61,98
D 9,2 x 8,3	76,4	1,339	102	52,28	62,73
E 12,3 x 8,3	102,1	1,143	117	59,66	71,59
F 12,3 x 12,5	153,8	1,060	163	83,56	100,28
G 18,6 x 8,3	154,4	1,062	164	83,83	100,59
H 18,6 x 12,5	232,5	0,994	231	117,92	141,51
I 18,6 x 27,3	507,8	0,918	466	238,33	286,00
J (39,6 x 27,3)	1081,1	0,866	936	478,68	574,42
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
april -4 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
79
Lovci obveščajo
Lovska družina Grosuplje obvešča imetnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju Lovske družine Grosuplje, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56. člen Zakona o divjadi in lovstvu) na naslov cenilca škod:
Alojz Možina, Kadunčeva pot 7, 1290 Grosuplje,
tel.787-28-36, mob.041-703-804
Občina obvešča
Občina Grosuplje vas obvešča, da ima proste naslednje termine za najem bungalova v Čateških Toplicah, in sicer:
od 13. 4. do 15. 4. 2008 od 1. 6. do 6. 6. 2008 od 8. 6. do 13. 6. 2008 od 28. 6. do 5. 7. 2008 od 10. 8. do 14. 8. 2008 od 19. 8. do 25. 8. 2008 od 25. 8. do 31. 8. 2008 od 6. 9. do 12. 9. 2008. Cena je 40,50 EUR na dan (najem bungalova in 5 kart za kopanje v termalnih bazenih). Plačilo je možno v več obrokih, odvisno od višine obveznosti. Prijave sprejema Občina Grosuplje, Komisija z dodelitev terminov koriščenja počitniških objektov, Taborska 2, Grosuplje, pisno ali po telefonu št. 01 78 88 750.
01787 3413 O4172373I
vabila, obvestila, oglasi
Grosupeljski odmevi
april - 4 / 2008
Vpis otrok v vrtec
VVZ Kekec GrosupLje sprejema vLoge za vpis otrok v vrtec do konca meseca apriLa 2008 za nasLednje šoLsko Leto 2008/09.
VLogo in kriterije za sprejem otrok v VVZ Kekec dobijo starši v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15 - tajništvo, vsak deLovni dan od 6.30. do 14.30. ure. VLogo in kriterije za sprejem otrok v vrtec Lahko dobite tudi preko e-pošte aLi na naši spLetni strani.
Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odLočaLa Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec GrosupLje, ki bo starše o sprejemu otroka obvestiLa v drugi poLovici maja 2008.
»Pri vsakem deLu je najpomembnejši začetek,
zLasti še, če imamo opravka s čim mLadim in nežnim. (Sokrat]
VSAK ZAČETEK ODPIRA NOVE POTI NAŠEGA MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA.
Majda Fajdiga, ravnateljica
VVZ KEKEC GROSUPLJE Trubarjeva 15 1290 Grosuplje
teL.: 01 / 786-61-80 e-pošta: vrtec.kekec@guest.arnes.si spLetna stran: http://www.vrtec-kekec.si/
Vpis v glasbeno šolo
Vse učence, ki se želijo v šolskem letu 2008/09 vpisati v Glasbeno šolo Grosuplje, obveščamo, da bo obvezni sprejemni preizkus za ugotavljanje glasbenih sposobnosti v soboto, 24. maja, ob 10. uri, v Glasbeni šoli Grosuplje, Partizanska c. 5, ter na podružnicah Škofljica, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje. Razpis prostih mest s podrobnejšimi informacijami bo objavljen na oglasnih deskah Glasbene šole Grosuplje in na podružnicah od 5. maja 2008.
Glasbena šola Grosuplje