Deželni zbor kranjski in učiteljstvo. NU.INI PREDLOG poslanca 3r. Ivana Tavčarja iri toivarišeV. Deželni zbor skleni: 1. Učiteljske plače se regulirajo. po^čenši s 1. ianuarjem) 1914, v smislu plač državnih uradnikov. 2. Deželnemu odboru se naroča. 'd'a izdela nemudoma zakonski1 načrt v smisiu točke 1. 3. Do uveljavljenia te regulaciie prejema vse učitelistvo brez izjeme po 25 % dragmjske doklade, računano od temeljne plače. počenši s 1. ianuarjem 1913. 4. Kdor uživa že 25 % draginjsko doklado. temu ostane; kflor ne uživa polnih 25 %, se mu primianjkljaj doplača. 5. Gmotno stran ie rešiti s finančno operacijo, dokler dežela ne dobi državnega prispevka. Ljubljana. 24. s&ptembra 1913. (Podpisi vseh nar.-naprednih poslancev.) * Nujnost predlosa ie utemeljeval na seji dne 30. septembTa t. 1. dr. Ivan Tavčar tako: Visoka zbornica! Če se ne motim1, ie predlog, ki ga stavliam y imcnu napredne stranke. deseti. ki ie meril na to. da bi se plače učiteljstva izbolišale in uredile. Danes obhajamo torei v tem pogledu nekak iubilej. kar že sam<* na sebi govori za nujnost. Nujno pa ie, visoka zbornica. vprašanie zategadelL ker jaz. če sinem se poslužiti izraza gospo-da tovariša dr. Gregofiča. sem mnenja. da ie vprašanle plač učiteljskega stanu eminentr.o socialno vprašanie. Po celi Avstriji ie dandanes oživelo prepričanje. d'ai ie ta start slabo. zaničevalno1 slabo plačan io na Kranjskem veUai to v prvi vrsti. Ne da se taiiti. da ie učiteljski stan velike^a pomena za naše kulturno razvitje, ampak ne da se tudi tajiti. da ie gospodarski položai učitelistva na Kraniskem deloina tak. da v pravem pomenu besede učitelistvo strada. S tem Je naibolj htemeljena nujnost mojega predloga. Predlog pa ie razdelien na dve strani' na eni strani meri na to. d'a se ustvari nekai definitivnega. na drugi strani pa, ker se difinitivum preikone ne bi dal tako hitro doseči. obsega tudi gotova določila, po katerih nai bi se ustvaril nekak provizorij. Ta provizorij — gospodje, s človeškega stališča je uinevno. da zascovarjam tafc provizorij — nai bi obstaial v tem. da naj bi se. če se od strani deželnega odbora dele učiteljstvu draginjske doklade. do definitivne uredbe učiteijskih plač razdeUevale te doklade enakomerno. Nuinost predloga utemeSiujem s tem, da ie sedanii položai deželnega odbora v resnici težaven. ker diference delati pri razdeljevanjK doklad. mora biti uepriietno našemu pravlčnemu deželiieinn odboru. (Veselost med naprednimi poslanci.) In zaradi tega ie nujno potrebno, da se spravi deželni odbor v tak položaj, da bo v stanu vsemu učiteljstvu enakomerno (Poslanec dr. Novak: »Brez previdnosti!« — Veselost!) nakloniti tiste dokiade. Žategadel} prosim visoko zbornico, naj izvoli pritrditi nujnosti mojega predloga. katerega meritum ie potem moRoče vodseku izpremeTiiti."ko'likor se bo dalo. (Živahno odobravanje in ploskanje med naprednimi poslanci.) Za predlog so glasovali slotvenski napredni in nemški poslanci. Ker je bilai proti nuinosti večina S. L. S.. ie bila nujnost odkloniena. Proti sta glasovala oba Slomškarja1 — poslanca Jaklič in Ravnikar. — Predlog je bil potem kot navaden predlog izročen finančnemu cdseku. * SAMOSTOJNI PREDLOG poslanca E. Gangla in tovarišev. Deželni zbor skleni: § 23., točka 3., zskona1 z dne 23. ok-tobra 1912. veljavnega za vojvodind Kranjsko o šolskem nadzorstvti, naj sei gl&si tako: 3. iz dveh veščakov-učiteljev in njunih namestnikov, oziroma iz dveh veščakinj-učitšljic in njiju namestnic, ki jih izvoli skupščina definitivno nameščeneKa učiteljstva šolske^a okraia z glasovnicamJ in skupno. Liubljana. 24. septembra 1913. (Podpisi.) Predlog je bil odkazan šolskemu odseku. INTERPELACIJA poslanca Jos. ReisnerJa ini tovariŠeV, _ na gaspoda deželnega glavarja. Naf seii deželnega zbora dne 28. decembra 1911 ie bil sprejet predlog po-« slanca dr. Šusteršiča, da tudi tistemu učiteljstvu. ki doslej nima draginjske doklade, deželtii odbor po svoji previdnosti dovoli do 25%. Na seji deželnega zbora dne 7. feSriiarja 1912 je predlagal iinančni odsekr a) Prošnja mestnega šolskega sveta ljublfanskega, da! se prizna draginjsika doklada tudi učiteljicam in neoženjenira učiteljem', se odstop,i deželnemu odboruJ z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljicatn in neoženjenimi učitelleni dovoli draginjsko doklado. b) Prošnja podružnice Slomškove Zveze v Ljubljani za zvišanje 50% stanarine ljubljanskemu učiteljstvu se od&topi deželnemu odboru z naročUoni, da po potrebi reS v bedi žjvečim učiteljem ki učiteljicam dovoli draginjsko doklado. Poslanec dr.. Triller se je uprl predIogu dr. Šusteršiča, trdeč na seji dne 28. decetmbra 1911, da »s tem so se odprla yrata in okna največji politični korupciji.« Deželni odbor je razposlal na vsa županstva pozive, naj poročajo o lokalnih in individualnih razmerah učiteljstva, ki prihaja tu v poštev. Ta poizvedovanja so trajalai tako doteo. da je do razdelitve te doklade prišlo šele čez dobrih 10 mesecev. Te previdnosti deželnega odbora je bilo pa dele-žno prav majhno števjlo tisteea učiteljstva, ki stoji izven Slomškove Zveze, medtem ko so vsi olani te Zveze prejeli 25 in 20% doklado. Kolikor kažeio iniormlatiie interpelatttov, so se draginljske doklade razdelile 365 učnim osebam; med temi je 297 učiteljie in 68 učiteljev, med terra učitelji Se pa 8 frančiškanov (v Novem mestu) rn 6 katehetov (v Ljubljani), ki so vsi prejeli po 25%, dočkn so posvetni učitelji prejeli včinoma po 10%! Izraed vsega te previdnosti "deležnega učitelistva iih je prejelo 25% doklado = 145; 20% daklado •= 85; 15% doklado = 8 m 10% doklado pa 127. Kako ie deželni odbor razumeval to previdnost, dokazuje posebno eklatontno razdelitev 50% stanarinske doklade za oženjeno in 25% dragiinjslke doklade za nieoženjeno učiteljstvo v Ljuhljani. Na I. ¦mestni deški ljudski šoli so prizadeti vsi učitelji in vsi prav dobro kvalificirani, pa razen kateheta ni dobil nihče doklade. Dvema učiteljema na II. mestni deški ljudski šoli je bila doklada ustavljena, ker sta baje pri volitvah v mestni šolski svet volila kandidate, ki so izven Slomškove Zveze. Nadalje vidimo, da so dobili kakor po 3eželi splph tako tudi v Ljubljani doklade vsi člani in članice Slomškove Zveze, medtem ko ie bilo drugo učiteljstvo po Večini prezrto. Glasilo Slomškove Zveze — SIck fvenski Učitelj — piše glede teh prezrtih naših oseb v svoji številki z dne 15. februarja 1913 doslovno: »Med prezrtlmi so osebe, ki kažejo v šoli delno prizadevanje, ki se jim glede šole same ne more kai oCitad!« Takisto sta značilna ta dva slučaja: Katehet Legat ima za pot na Barje potnino, dočim ie učitelj Mlakar in irciteljica Slatnar, ki tudi oba stanujeta v Ljubljani, nitnata. Vodja II. mestne šole član Slomškove, Zveze Janko Nepomnik Jeglič, dobiva za svojih 11 razredov 400 K opravilne do~ klade, vodja I. mesfe šole, Jakob Dimniik, ima tudi 11 razredov in 100 učencev več nego Jeglič, pa ima funkcijske doklade samo 300 K. Z ozirom na to, da je ves denar, določen za te doklade. zbran od vseh davkoplačevalcev brez ozira na narodnost in stranke in z ozirom na zgoraj navedena dejstva se usojajo podpisani vprašati gospoda deželnega glavarja: 1. Kakšni nagibi so bili deželnemu odboru, ob razdeljevanju draginjskih doklad merodaini ali stvarni ali politični? 2. Kaii hoče storiti, da se očivfedna neobjektivnost izravna in popravi? Ljubljana, 24. septembra 1913. (Podpisi.) * INTEPELACIJA poslairca Jos. Reisnerja, E. Gangla in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika. V Ljubljani izhajajoči dnevnik »Sloyenec« prijavlja v, svoji 196. številki z rde 27. avs:usta t. I. porooilo o občnem zboru Slomškove Zveze, ki se je vršil ob katoliškem shodu v Ljubljani. Glasom tega poročila ]'e katehet Smrekar izrekel željo, »naj vlada v Slomškovi Zvezi do nasprotnikov tud^ lojalnost in naj izgine osebna mržnja. In dubiis caritas! Naj se Slomškova Zveza odlikuje po ljubezra do svojih nasprottiikov!« — Predsednik Jaiklič je med drugim odgovoril katehetu Smrekarju glasom istega poročila: »Osebno teh ljudi' ne sovražimo, ampak z njimi ne ntaramo imeti nič skupnega.« — To navodilo je •izzvalo glasom istega poročila burno odobrayawje. Razumeti n(e moremo, kako more po tej slovesni 'izjavi takegai nasprotja še fvedno nemoteno sedeti c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan Štrukelj v odboru in kako morejo biti nekateri drugi c. kr. okrajTTi šolski nadzomrki člani tiste Slomškove Zveze, ki javno proglaša take izjaye za svoi evatigelij?! Kako more biti zaupanje učiteljstva, ki stoji izven Slomškove Zveze, do nepristranosti in obiektivnosti javnih funkcionarjev — c. kr. okrajnih šolskih nadzornikoy — ki so člani ali celo odborniiki organizacije, ki proglaša taka načela, ka^ kor jih objavlja zgorai navedeno poročllo? Saj je vendar skupno delo učiteljstva in nadzornikov za prospeh šolstva absolutno potrebno. V interesu šolstva \n pravic učiteljstva se usojajo podpisanci vprašati gospoda deželnega predsedniika kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta: 1. Kai hoče ukreniti, da se take nezdrave razmere odpraviio? 2. Kako zagotovilo hoče dati podrejenemu učitelistvu. ki stoji izven Slomškove Zveze, da bodo c. kr. okrajni šolski nadzorn-tkj, ki so člani ali celo odborniki te Zveze. nasproti njemu svojo javno, odgovornosti polno futiikcijo izvrševali popolnoma nepristransko in objektivno? 3. Ali hoče nasproti vsemu učiteljstvu ob tafcih razmerah z yso odločnostjo in objektivnostjo branili in uveljavljati na^čela vseh državljanskih in službenih svoboščin in pravic? Ljubljana, 24. septembra 1913. (Podpisi.) * INTERPELACIJA poslanca E. G a n g 1 a, Jos. R e i s n e r j a in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika v zadey_i oddaje ravnateljskega mesta in profesorskih mest na slovenski gitrmaziji v Gorici. V Gorici so osnovali samo&tojno slovensko gimnazijo ter so oddali profesorska mesta in mesto ravnatelja — zadnie začasno — brez prejšnjega uradnega raz.pisa teh mest (za latinščino in grščino, za zgodovrao m za prirodoslovje). To dejstvo je v prMislovju z ministrsko naredbo, ki pravi. da se morajo profesorska mesta praviloma razpisavati; v nasprotju pa je tudi s členom III. dr^ žavnega osnovnega zakona, ki doioča. da so iavni uradi vsem državlianom enako dosežnh Interpelantom ie znatio, da je imelo več slovenskih profesorjev, ki sedaj službujejo na Kranjskem, namein, potezati se za mesta na novi slovenski gimnaziji y Gorici. S tetn pa, da so ob oddaji navedenih služb prezrli ministrsko naredbo in določitev člena III. državnega os~ novnega zakona, je bHa tem profesoi-jem, službujočim na Kranjskem. odvzeta možnost kompetiranja, torei najprimitivnejša pravica usposobljenja srediiješolskega učitelia. Morda se utegne to dejstvo zagovariati s tem, da ni bilo dovoli časa, da bi se imenovane skžbe prej razpisale. Temu nasproti pripommjamio, da bi se lahko določil kolikor možno najkraiši termin da bi bila profesorjem dana možnost kompetiranja in da bi se čuvaile zakonite določbe. Ako bi se ob ustanovitvi te gimnazije tud! takoj razpisale službe. bi jih lahko pravočasno oddali pravilnim potom. Iz Gorice je bilo celo slišati, da bodo službe razpisatie. Z ozirom na vse to, in pa zlasti še z ozirom na dejstvo, da so tudi slovenski profesorji, ki službujejo v obimočju c. kr. deželnega šolskega sveta na Kraniskem, prikrajšani v svojih pravicaji in koristih, se usoiajo podpisanci vprašati g. deželnega predsednilka kot predsednika deželnega šolskega sveta*. 1. Jeli mu znano, kako so se oddala navedena :me(sta na slovenski gimnaziji y Gorici? 2. Kai hoče storiti, da ne bodo vsaj' vbodoče slovenski srednješolski učitelii prikrajšani na svojih pravicah in koristih? 3. Kaj hoče in more ukreniti, da bo vsaj mesto ravnatelja na iraeinovanem zavodu pravilno razpisano in pravilno oddano? (Podpisi.) * INTERPELACIJA poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika. Štv. 36. in 37. lista »Učiteljski Tovariš« z dne 5. septembra t. 1. je bila zaplenjena zaradi nastopnega članka: