NASA TEMA
GOSPODARSTVO
SPORT
m
Slovenija in šesturni
delovnik str. 12-13
»V Thermani Laško poslujemo Celjski nogometaši četrtič preudarno in varno« str. 4 zapovrstjo na petem mestu
str. 18
■o
Ir-im
im
"o
Š£r-
"Ös
H/
a:
>	a:
m и
o "
C <r Tj m S o
>	Ш
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 22/ Leto 74 / 30. maj 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Kako varni smo v bolnišnici?
Splošna bolnišnica Celje je z gasilci v torek izvedla vajo reševanja v primeru požara. Za vajo je bil izbran oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, saj je tam največ nepokretnih bolnikov. Prve ocene vaje so dobre. str. 8
INTERVJU
GOSPODARSTVO
str. 26-27
Jurij Souček, Najboljše savinjsko-šaleške dramski inovacije Ä.5 igralec
ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637
ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO ГДКОЈ».'
O >
Ш >
X СЧ
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BtO ŽIVALIH (do D.25 £). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK;	*
c ca 200- 250 kg I	Jt
ZagotDvlieno plačilo v dveh dnoh na va£ ban C ni raCun. "jZjy^iei "pteitte.	d.o.o. Parmova ulica 53, SM000 Ljubljana
novi tedniki radio celje
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Trudimo se poslovati čim bolj varno in preudarno. Za zdaj se odločamo samo za najbolj nujne naložbe, ki jih lahko plačamo z lastnimi sredstvi.«
Mojca Leskovar, predsednica uprave Therma-ne Laško
»Komedije so vedno imele veliko gledalcev, a v prostem času je treba tudi kaj misliti. Mogoče smo - kot je rekel Cankar - res rojeni za hlapce in raje pustimo, da gospodar odloča namesto nas.«
Jurij Souček, dramski igralec
»Ponavadi so se hujše in smrtne nesreče dogajale ob koncih tedna, zdaj je najbolj črn dan torek.«
Elvis A. Herbaj, vodja oddelka za cestni promet na PU Celje
»Kot dvajsetletni fant sem se med delom v Železarni Štore ponesrečil in bil v bolnišnici. Prejel sem tujo kri in takrat sem se odločil, da jo bom vračal.«
Marjan Tržan, krvodajalec in predsednik občinskega priznanja
»Celje je imelo priložnost na dveh domačih tekmah, proti Rudarju in Krškemu, predčasno rešiti svoj status in ne prelagati odločitve na zadnje srečanje.«
Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije
ČETRTEK 1	1 PETEK
1 15 t i.	J? \ 1/22 o10
SOBOTA I	1 NEDELJA
Jr 24 11	12
O
CO
a. <
Prireditev ob 15-letnici Združenja prijateljev slepih Slovenije
Slepi Celju, Celje slepim
CELJE - Združenje prijateljev slepih Slovenije ima sedež v Celju, kjer ga je z nekaj somišljeniki pred 15 leti ustanovil Zvonko Perlič, ki je zaradi bolezni tudi sam oslepel. Jubilejno leto bodo člani združenja obeležili s prireditvijo, ki bo v torek, 4. junija, ob 18. uri v Narodnem domu, in ob tem počastili spomin na svojega ustanovitelja. Pričakujejo, da se bodo vabilu odzvali številni obiskovalci ter spoznali prizadevanja in delovanje slepih in slabovidnih.
TATJANA CVIRN
Združenje, ki ga vodi Davorin Deželak, je v minulih letih dokazalo, da lahko tudi s pičlimi sredstvi, ki jih prispevajo večinoma člani, donatorji in Mestna občina Celje v okviru različnih razpisov, naredi marsikaj dobrega za slepe in slabovidne. Perlič je združenje
Osveščanje o slepoti
Eden ključnih projektov je osveščanje učencev osnovnih šol o slepoti. »V vseh letih smo izobrazili približno dva tisoč otrok,« je prepričan podpredsednik združenja Sebastjan Kamenik, ki obiskuje šole in s prostovoljko Mojco Breznikar mladim na zanimiv način predstavlja svet slepih. Učenci nato napišejo spise in jih pošljejo združenju, ki nagradi najboljše.
Poseben dosežek je za združenje tudi lani izdana brošura 10 zmot in 10 resnic o slepoti in slabovidnosti avtoric Ingrid Žolgar in dr. Aksinije Kermauner. S simpatičnimi ilustracijami jo je
smrti in nato slepote, kar kaže na številne predsodke,« meni Kamenik. S Kermau-nerjevo, poznavalko problematike slepih in slabovidnih, sicer članico združenja, so pripravili tudi nekaj razstav učnih pripomočkov in družabnih iger za slepe po Sloveniji. Posebej ponosni so v združenju na sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine Celje. »Naš največji podvig je bila zagotovo prilagoditev Hermanovega brloga za slepe. To je s svojo magistrsko nalogo s področja inkluziv-ne pedagogike naredila Ines Škulj pod strokovnim vodstvom Kermauner j eve in z mojimi nasveti ter s pomočjo naše prostovoljke Mojce Breznikar. Smo prvi muzej igrač v Evropi, ki je v stalno razstavo vključil tudi igrače in družabne igre za slepe,« je ponosen Sebastjan Kamenik. V muzeju se potrudijo in tudi občasne razstavo s pomočjo združenja vsaj malo prilagodijo za slepe.
Literarno
ustvarjanje
Že Zvonko Perlič je poseben poudarek v delovanju združenja namenil literarnemu ustvarjanju in s tem kulturi. »To je ena od dejavnosti, s katero slepi najlažje dosežejo svet polnočutnih in se v njem tudi najlažje uveljavijo,« je prepričan Kamenik. Tako je Perlič zasnoval srečanja slepih in slabovidnih pesnikov Biseri Savinje, ki je preraslo v mednarodno. V minulih letih je združenje pripravilo tudi več razstav v sodelovanju z Galerijo Nika Ignjatiča, saj kar nekaj slepih ustvarja v različnih slikarskih tehnikah. S pomočjo združenja so imeli tudi številni slepi in slabovidni glasbeniki priložnost predstavitve na prireditvah. Pisateljem pomaga tako, da odkupi nekaj njihovih knjig, skupaj z Medobčinskim združenjem slepih in slabovidnih iz Mari-
zasnoval z namenom, da bi pomagalo slepim in slabovidnim na področjih, s katerimi se druge organizacije niso ukvarjale. Predvsem je želel, da slepi ne bi bili zaprti le v svoj krog in da bi se v združenje vključili tudi tisti polnočutni ljudje, ki jim želijo pomagati.
»Imamo dvoje očes in eno pamet. Nekaterim tudi kaj manjka.« (Valter Čučkovič)
opremil Gašper Rus. Z njo naj bi pomagali razbijati stereo-tipe in predsodke, povezane s slepoto in slepimi. »Ena od raziskav v svetu je pokazala, da se ljudje najbolj bojijo
bora pa je izdalo edinstveno delo slepega pesnika Valterja Cučkoviča z naslovom Črna svila z raskavo obrobo. V njej je zbranih 360 aforizmov na temo slepote.
Ob 15. obletnici združenja je izšla dopolnjena izdaja pesniške zbirke Zvonka Perliča z naslovom Ko so jablane vzcvetele. Kot je povedala Ljudmila Conradi, je zbirki dodala pesmi, ki še niso bile objavljene, med drugimi tudi tiste, ki jih je napisal za vnuke. Nekaj pesmi bo predstavila na torkovi osrednji prireditvi ob 15-letnici združenja.
Na prireditvi z naslovom Slepi Celju, Celje slepim, ki bo v počastitev 15-letnice Združenja prijateljev slepih Slovenije v torek ob 18. uri v Narodnem domu, bodo nastopili slepi in slabovidni glasbeniki. Prostovoljne prispevke bo združenje namenilo za projekt Drugi dom. Zasnovala ga je mama slepega Filipa Jagodiča, da bi pomagala mladim invalidom, ki so po smrti staršev prepuščeni sami sebi.
AKTUALNO
3
Volilna udeležba v Sloveniji
Na letošnjih evropskih volitvah je bila tudi na Celjskem udeležba višja kot pred petimi leti.
35,00% 30,00 % 25,00% 20,00 % 15,00% 10,00% 5,00% 0,00%
Udeležba 2019
Udeležba na volitvah 2014
Kranj Postojna Lj. Center Lj. Bežigrad Celje Novo mesto Maribor
Rezultati volitev v Evropski parlament v Sloveniji
Brez predstavnikov s Celjskega
Na evropskih volitvah v Sloveniji se nikomur od devetih kandidatov s Celjskega ni uspelo prebiti v Evropski parlament. Med strankami je največ poslanskih mest, tri, dobila skupna lista SDS in SLS. Volilna udeležba je bila 28,99-odstotna, to je za približno štiri odstotke višja kot na volitvah leta 2014.
ROBERT GORJANC
Novi evroposlanci z zmagovalne liste (SDS in SLS) so Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič. Po dva evro-poslanca bodo imeli Socialni demokrati, Tanjo Fajon in Milana Brgleza, ter Lista Marjana Šarca, Ireno Jovevo in Klemna Grošlja. Eno poslansko mesto je pripadlo Novi Sloveniji, izvoljena je bila Ljudmila Novak. Volilna udeležba je bila 28,99-odsto-tna, to je za približno štiri odstotke višja kot na volitvah leta 2014.
Za uvrstitev v Evropski parlament so se v Sloveniji na 14 kandidatnih listah potegovali 103 kandidati, med katerimi jih je bilo devet s Celjskega,
a nikomur ni uspelo zasesti stolčka v Evropskem parlamentu
Morda bi kot nesojenega izvoljenega kandidata s Celjskega vendarle lahko imeli Milana Brgleza, ki prihaja iz Zreč in je nekdanji dijak I. gimnazije v Celju. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora, je po prestopu iz stranke SMC postal podpredsednik SD.
V volilni enoti Celje je prav tako največ glasov prejela skupna lista SDS in SLS, 27,78 odstotka, sledijo SD s skoraj 19 odstotki, Lista Marjana Šarca z malo manj kot 15 odstotki in Nova Slovenija s približno osmini odstotki in
Rezultati volitev, ki so jih zabeležili kandidati s Celjskega:		
	Št. preferenčnih glasov	Delež. pref. glasov
Neva Grašič iz Laškega SD	1.212	1,38
Katja Berk Bevc iz Lesičnega NSi	542	1,04
Tomaž Krajnc iz Šmartnega v Rožni dolini SNS	181	0,95
Ines Deželak iz Celja ZS	306	3,12
Urša Zgojznik s Polzele Povežimo se	4.709	60,64
Karel Šrot iz Celja Povežimo se	65	0,84
Janja Sluga iz Rimskih Toplic SMC	885	11,74
Igor Gobec s Proseniškega DD	107	4,40
Anica Bidar iz Lesičnega ZSI	106	3,31
		
Na evropskih volitvah, ki so trajale od minulega četrtka do nedelje, je 751 poslancev Evropskega parlamenta izbiralo približno 427 milijonov volivcev.		
pol, potem so se po številu V volilni enoti Celje je glaso-glasov razvrstili še DeSUS, valo 57.600 volivcev od malo SNS, Levica, Stranka Alenke več kot 214 tisoč volilnih upra-Bratušek, Povežimo se, Zele- vičencev. Volilna udeležba je ni, SMC in tako naprej. tako bila 26,9-odstotna, in si-	cer za približno štiri odstotke višja kot pred petimi leti. Med devetimi kandidati s Celjskega je glede na število glasov za listo prvo mesto	osvojila Neva Grašič iz Laškega, SD, glede na prednostne glasove pa Urša Zgojznik, Po-vežimo se. Foto: GrupA
Srčni kolesarji prevozili Slovenijo
Od petka do torka so srčni kolesarji pritiskali na pedala na že četrti ponovitvi dobrodelne kolesarske akcije podjetja Mik in v petih dneh pre-kolesarili Slovenijo. Po več kot 600 kilometrih so se iz Murske Sobote, kjer je bil štart prve etape, pripeljali na cilj v Izoli. Vmes so se ustavili še v Celju, Novem mestu, Kranju, Kranjski Gori in Novi Gorici.
Podjetje celo leto od vsakega nakupa stavbnega pohištva del sredstev nameni skladu Mikove karavane otroškega smeha. S kolesarsko turo sklad dopolni še z dodatno donacijo, v kateri za vsak prevožen kilometer vsakega kolesarja donira po 1 evro. Poleg tega v sklad z dobrodelnimi štartninami prispevajo vsi udeleženi kolesarji, projekt podpirajo tudi poslovni partnerji podjetja. Kot je povedal direktor Franci Pliberšek, je vsakoletni cilj zbrati dovolj denarja, da lahko na brezskrbne tedenske počitnice na Debeli rtič peljejo 100 otrok. S pomočjo strokovnih služb osnovnih
A
šol skrbno izberejo otroke, ki jim starši ne morejo omogočiti brezskrbnega letovanja. Za otroke ves teden skrbi izbrana ekipa vzgojiteljev, ki pripravi pester in razgiban program. Dogodek ponavadi vsem ostane v dolgotrajnem spominu. Do zdaj je podjetje letovanje omogočilo že 1.450 otrokom, za kar je namenilo 450 tisoč evrov.
Od Murske Sobote do
Izole
Prva etapa se je kot vsako leto začela v Murski Soboti in končala v Celju, od koder so se kolesarji v soboto zjutraj podali proti Stični. Od tam so nadaljevali mimo Ljubljane in Kranja do Kranjske Gore. V ponedeljek so se zapeljali do Nove Gorice in turo v torek končali v Izoli. Med temi, ki so pedala vrteli na vseh petih etapah, je bil tudi direktor podjetja Mik Franci Pliberšek, ki pravi, da je ogled Slovenije s kolesa še lepši.
LKK
Foto: Jon Simonič
l\\\
m
Т


Шшт*
11IK OKUil
. ■ ■ ■ .W
Drugi dan so se srčni kolesarji na pot podali izpred celjskega prodajnega salona Mik. Pot jih je nato vodila proti Novemu mestu.
4
GOSPODARSTVO
Pogovor z Mojco Leskovar, predsednico uprave Thermane Laško
»Poslujemo preudarno in varno«
Po letu 2013, ko nadzorni svet na presenečenje mnogih ni podelil novega mandata dolgoletnemu direktorju Romanu Matku, po izjemno globoki izgubi, ki so ji sledili prisilna poravnava, razlastitev delničarjev in vstop slabe banke kot skoraj stoodstotne lastnice, ter po pogostih kadrovskih menjavah v vrhu podjetja zdaj vse kaže, da je laški Thermani le uspelo zapluti v bolj mirne, predvsem pa uspešne vode. Družba je lani poslovala zelo dobro, najbolje v zadnjih deset in še nekaj letih. Prenavlja hotel Zdravilišče Laško in v svojo ponudbo uvaja zanimive novosti. Po enem letu ima njena uprava spet dva člana. Mojci Leskovar, ki jo je konec aprila nadzorni svet imenoval za predsednico uprave, se je prejšnji teden pridružil Dejan Balmazović. Najbrž je vse to razlog, da so se v Thermani letos odločili opozoriti na 165-letnico svojega obstoja, čeprav običajno praznujemo okrogle jubileje.
JANJA INTIHAR
»Pred kratkim sem slišala, da so poleg okroglih tudi oglate obletnice, ki imajo na koncu številko pet. Vsako priložnost je treba izkoristiti in v Thermani smo se določili, da bomo proslavili tudi 165 let ter se zahvalili vsem, ki nam pomagajo ustvarjati našo zgodbo. V prvi vrsti nekdanjim in sedanjim zaposlenim ter seveda tudi poslovnim partnerjem in gostom,« pravi Mojca Leskovar.
Po odhodu Sama Fakina aprila lani ste bili eno leto sami v upravi, čeprav statut družbe določa drugače. Ste se morali eno leto dokazovati, da ste vredni naziva predsednice uprave?
Čeprav sem eno leto imela naziv članice uprave, sem dejansko vodila podjetje. V upravi sem zadnja tri leta kot članica ali kot predsednica, podjetje pa v zadnjih letih uspešno posluje in dosega rast pri vseh programih. Pomembno je, da sva zdaj v upravi spet dva. Z Dejanom Balma-
74-odstotno zasedenost. Kakšno je razmerje med domačimi in tujimi gosti?
V novem hotelu prevladujejo tuji gosti, v hotelu Zdravilišče Laško domači, na ravni celotne družbe pa je razmerje 60:40 v korist slovenskih gostov. Med tujci je največ Italijanov, nemško govorečih gostov ter gostov iz držav Beneluksa in nekdanje Jugoslavije. Ker gostimo veliko športnih dogodkov in kongresov, lahko rečem, da k nam prihajajo ljudje z vsega sveta.
Med tistimi, ki prihajajo v Ther-mano na zdravljenje, prevladujejo bolniki iz Slovenije. Kaj pa tujci? Zaslužek z zdravljenjem tujih bolnikov najbrž ni majhen.
Prihodnji mesec bomo v hotelu Zdravilišče Laško odprli prvi del centra zdravja in dobrega počutja. Cilj prenove je širitev medicinske rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja z novimi programi, ki jih
»Trudimo se poslovati čim bolj varno in preudarno. Za zdaj se odločamo samo za najbolj nujne naložbe, ki jih lahko plačamo z lastnimi sredstvi.«
zovićem se zelo dobro dopolnjujeva, znanje in izkušnje, ki jih imava v turizmu in gospodarstvu na sploh, bova lahko koristno uporabila za nadaljnji razvoj in stabilno poslovanje. Thermana je velika družba in tudi odgovornost za njeno vodenje je velika. Zdaj ko sva dva, bo veliko lažje delati.
Thermana je lani poslovala zelo dobro, povečala je prihodke, dobiček je najvišji v zadnjih letih. Kako vam je uspelo doseči takšno rast?
Naj grem nekaj let nazaj. Družba je leta 2015 šla skozi postopek prisilne poravnave in se bistveno razdolžila. Od takrat posluje dobro in tudi vzdržno. Vsako leto rastejo prihodki in dobiček, uspešno smo znižali stroške. Thermana je na domačem in tujem trgu utrdila svoj položaj tako na področju zdravstvenih kot turističnih programov. Sicer pa je bilo preteklo leto za celoten slovenski turizem zelo ugodno in to se je odrazilo tudi v poslovanju našega podjetja. Ustvarili smo 22,4 milijona evrov skupnih prihodkov in 1,5 milijona evrov čistega dobička. Tolikšnega dobička še nismo imeli.
Kolikšen delež prihodkov prispeva v skupno malho državna zavarovalnica?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nam prinaša približno 30 odstotkov prihodkov. Vse ostalo ustvarimo na trgu in z različnimi pogodbenimi poslovnimi partnerji.
Lani je Thermana število nočitev povečala na 187 tisoč in imela
litacijo bolnikov z različnimi boleznimi ali kot turistično središče za preživljanje prostega časa?
Thermana je zelo veliko podjetje ne samo po številu zaposlenih, temveč tudi po številu programov in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Naš razvoj sloni na treh stebrih - medicini, varstvu starejših in turizmu. Na področju medicine želimo biti prva izbira za goste, ki potrebujejo kakršnokoli zdravljenje po poškodbah, operacijah, in najrazličnejših boleznih, povezanih z lokomotornim sistemom. Krepimo tudi dejavnost varovanja starejših. Lani smo postali demenci prijazna točka, letos smo odprli tako imenovano negovalno oazo in smo eni redkih v Sloveniji, ki ponujamo drugačen način bivanja za ljudi, ki so v napredovani stopnji demence. Na področju turizma razvijamo različne programe za preživljanje prostega časa, od športnih do družinskih. Vsi ti trije stebri so za nas zelo pomembni, nobenemu od njih ne bomo dali večje veljave, želimo pa čim bolje izkoristiti sinergijo med njimi.
Koliko ste v zadnjem času namenili za naložbe in koliko vas bodo stale letošnje novosti?
Za prenovo negovalnega oddelka, ob kateri smo
bomo ponudili domačemu in tujemu trgu. V tujini smo bili že do zdaj zelo dejavni in pridobili smo več skupin, ki so prišle k nam na zdravljenje. Pred dvema letoma smo prenovili negovalni oddelek, kjer imamo zdaj res visoko raven tako imenovanih hotelskih negovalnih sob, s katerimi smo konkurenčni na vseh trgih. Z novim centrom želimo dvigniti raven terapevtskih storitev, za katere nam zdaj primanjkuje tudi prostora. Center bomo obnavljali postopno ter ga v naslednjih letih dograjevali in obnavljali. Tuji trg je za nas zelo pomemben, želimo si, da bi se povečal delež tujcev, ki bodo v Laško prišli na obnovitveno rehabilitacijo. V preteklosti smo veliko delali na libijskem trgu, s katerim še naprej krepimo vezi, ampak v prvi vrsti si želimo goste iz Evrope. Tudi zato na področju obnovitvene rehabilitacije uvajamo nove metode. Lani smo registrirali razvojno-raziskovalno dejavnost, ki jo vodi dr. Martin Rakuša, docent na nevrološki kliniki v Mariboru, eden od sodelavcev je tudi predstojnik travmatološke klinike dr. Andrej Čretnik. Trenutno razvijamo sodobnejše metode pri rehabilitaciji nevroloških bolnikov, kasneje bomo to nadaljevali pri travmatoloških in ortopedskih bolnikih.
Si želite v prihodnosti biti bolj znani kot zdravilišče za rehabi-
celoti prenovili tudi vodovodno omrežje, smo plačali malo več kot 1,5 milijona evrov. Vrednost prvega dela prenove centra zdravja in dobrega počutja bo 2 milijona evrov. Pridobili bomo nove prostore za masaže, fango, wellness in kozmetiko, v pritličju bo urejen fitnes, odprli bomo solno sobo, kar bo novost v naši ponudbi. Novost bo tudi manjši terapevtski bazen, ki bo namenjen individualnim terapevtskim programom in rehabilitaciji določenih ciljnih skupin. Imel bo dvižno dno in protitočno napravo, omogočal bo hojo pod vodo na tekočem traku. Mislim, da v Sloveniji še ni takšnega bazena. Pri rehabilitaciji torej uvajamo inovativne pristope, s katerimi želimo privabiti različne segmente gostov ter utrditi svoj položaj na področju zdraviliškega zdravljenja. Kaj načrtujete?
Prihodnje leto bomo obnovili celoten bazenski kompleks v Zdravilišču Laško, kjer bomo uredili manjši center s savnami, obnovili bomo garderobe ter vhodni del z recepcijo. Zaradi dotrajanosti je obnova bazena nujna, ocenjujemo jo na malo več kot milijon evrov. Pripravljamo tudi idejne zasnove za posodobitev prvega nadstropja, kjer S^v so center medicine, fizi-oterapevtski prostori in hidroterapija.
Vse te naložbe pomenijo, da boste hotel Zdravilišče Laško v celoti prenovili in posodobili.
Tako je. Vendar delamo v okviru svojih zmožnosti. Do leta 2023 nas zavezujejo ob-
veznosti iz prisilne poravnave. Do zdaj smo bankam vsako leto morali vrniti 1,6 milijona evrov, letos se je znesek povišal na 1,9 milijona evrov, do leta 2023 bo postopoma narasel na približno tri milijone evrov. Od obveznosti do bank in tudi od uspešnosti poslovanja bo odvisno, kdaj in kakšne nove naložbe si bomo lahko privoščili v prihodnjih letih.
Številke, ki jih navajate, niso majhne. Kako vam ob vračanju dolga bankam uspe zagotoviti še denar za naložbe?
Trenutno vse naložbe plačujemo iz tekočega poslovanja. Za naprej še ne vemo, ali nam bo še več novega uspelo narediti pred letom 2023 ali bomo morali počakati na kakšne dodatne zadolžitve. Kreditno sicer postajamo sposobni, zadolženost se je bistveno zmanjšala. Skupni dolg trenutno znaša malo več kot 12 milijonov evrov, kar je dokaj vzdržna številka. Po prisilni poravnavi je bil namreč dolg 19 milijonov evrov. Vsekakor bodo večje razvojne naložbe sledile kasneje, po letu 2023.
Razmišljate spet o kakšni širitvi? Pred leti je zdravilišče pogledovalo tudi na drugi breg Savinje.
Te želje ostajajo še naprej, razmišljamo o kampu ali kateri drugi vrsti turističnega naselja. Uredili bi radi tudi postajališče za avtodome, zgradili dodatne savne v novem hotelu ... Želja je veliko, ampak za vse je še čas. V naslednjih letih bomo morali delati zelo preudarno in se zavedati obveznosti, ki jih imamo do bank. Thermana mora poslovati varno in stabilno ne le zdaj, ampak tudi v prihodnosti.
Nad dobrim poslovanjem Ther-mane še vedno visita dve temni senci - tožba malih delničarjev zaradi razlastitve in kriminalistična preiskava domnevnih nepravilnosti pri tem, v katere naj bi
Mojca Leskovar je svojo poklicno pot začela v celjskem Kovintradu, v Thermani je zaposlena od leta 1995. Delala je na različnih področjih, najdlje, kar 15 let, je bila vodja trženja. Zadnja tri leta je v upravi družbe.
»Svojo ponudbo bomo letos okrepili s prenovo v Zdravilišču Laško, kjer bomo programe rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja dopolnili in jih dvignili na še višjo raven.«
bila vpletena nekdanji predsednik uprave Andrej Bošnjak in vodja računovodstva Nataša Tomić. Kako vse to škodi podjetju?
Lani novembra, ko so v javnost prišle informacije o kriminalistični preiskavi in so o tem pisali vsi mediji, smo si rekli - če do zdaj v Sloveniji kdo še ni slišal za Thermano, jo zdaj zagotovo pozna. Verjamemo, da bo naše podjetje ljudem ostalo v spominu samo po dobrem. Zagotovo drži, da nas vse te zgodbe včasih obremenjujejo in nam jemljejo energijo.
Vas skrbita izid preiskave in tožbe malih delničarjev?
Ne. Trudimo se delati dobro in slabe zgodbe, ki so se nam dogajale, obrniti v prid vseh zaposlenih in podjetja ter seveda tudi gostov. Skratka, trudimo se, da bi bili z vsem tem čim manj obremenjeni.
Foto: arhiv Thermana
GOSPODARSTVO
5
Z zlatim priznanjem nagrajene inovacije, ki so jih izdelali v podjetjih Podkrižnik, Gorenje in Evegreen, se bodo skupaj z ročnim mešalnikom z lučko, ki so ga razvili v podjetju BSH Hišni aparati, letos potegovale za najvišja priznanja na državni ravni.
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica izbrala najboljše inovacije
Inovacije odgovor na izzive jutrišnjega dne
»Podjetje, ki ne vlaga v inovacije, nima nobene prihodnosti.« Tako pravi dr. Blaž Nardin, predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki letos obeležuje 40 let od ustanovitve. Zbornica je na 20. razpis za najboljše inovacije prejela 20 prijav. Z zlatim priznanjem je nagradila tri inovacijske projekte. Največ točk je prejel električni izvenkrmni motor, ki so ga izdelali v podjetju Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji.
TINA STRMČNIK
Podjetje Podkrižnik je ocenjevalno komisijo prepričalo z električnim izvenkrmnim mo-
torjem, ki predstavlja novost na področju e-mobilnosti v navtiki. Motor, ki je primeren
za manjša plovila do velikosti desetih metrov, testirajo zadnji dve leti, kmalu bo na
voljo za prodajo. In zakaj je inovativen? »Predvsem zato, ker omogoča čistejše okolje. Dosedanji motorji delujejo na bencin ali dizel, električna različica pa je okolju bolj prijazna. Prav zato ima po mojem prepričanju zelo svetlo prihodnost,« je povedal direktor Iztok Podkrižnik.
Podjetje Podkrižnik, ki ima v Sloveniji 200 zaposlenih, več kot 130 pa tudi v Nemčiji, vsak
dan beleži več povpraševanj po svojem inovativnem izdelku. Udeležilo se je tudi enega od sejmov navtike v Avstriji, kjer je bilo med kupci za motor veliko zanimanja. Nasploh so v podjetju Podkrižnik z razvojem tovrstnega motorja pridobili veliko izkušenj na področju e-mobilnosti, ki jih bodo lahko s pridom uporabili pri snovanju novih izdelkov v različnih panogah. Med drugim že razvijajo nove motorje, ki imajo moč do 200 kilovatov in so primerni tudi za večja plovila.
Brez madežev in
brez plastike
Zlato priznanje je prejela tudi nova generacija pralnih in sušilnih strojev WaveActi-ve, ki so jih izdelali v Gorenju. Omenjeni gospodinjski apara-
»V našem podjetju prevladuje dobro vzdušje, mlade ljudi znamo navdušiti za sodelovanje pri razvojih projektih. Smo dobra ekipa, med nami je veliko pozitivne energije in volje. Tako medse privabljamo tudi najboljše strokovnjake,« je povedal Iztok Podkrižnik, direktor podjetja Podkrižnik.
ti zmorejo marsikaj. Med drugim lahko s paro učinkovito navlažijo tkanino in razgradijo umazanijo, z močjo ionizi-ranega zraka pa zagotavljajo kar 30 odstotkov boljše odstranjevanje madežev.
V	kategoriji inovacij brez profesionalne podpore je zlato priznanje prejel še 100-od-stotno biorazgradljiv cvetlični lonček, izdelan iz odpadnih žitaric, ki so ga zasnovali v podjetju Evegreen. Tovrsten lonček lahko vrtnarji ali drugi ljubitelji rastlin zasadijo skupaj s sadiko v zemljo. Lonček se po treh mesecih razgradi in se spremeni v gnojilo.
Še boljši odziv kot
lani
V	SŠGZ so ponosni na kakovost prijavljenih inovacij, ki jih podjetja nato uresničijo v svojem poslovnem svetu. Na letošnji razpis so prijavitelji prijavili pet inovacijskih projektov več v primerjavi z lanskim letom. Da število inovacij v zadnjem obdobju raste, je po prepričanju predsednika zbornice Blaža Nardina odraz pozitivnega ozračja v gospodarstvu, ko ljudje ne razmišljajo le o osnovnih vprašanjih, ampak tudi o tem, kakšni poslovni izzivi jih čakajo jutri. Tako se po njegovih besedah rojevajo nove ideje. Prepričan je, da se vsako podjetja zaveda pomena, ki ga imajo izboljšave tehnoloških procesov in izdelkov podjetja ali vlaganja v razvoj zaposlenih. »Če želimo doseči dolgoročno rast, je inovacija pomemben temelj, na katerem lahko gradimo svojo zgodbo.«
Foto: SHERPA
V Termah Topolšica (za zdaj) šest milijonov izgube
Podatki o lanskem poslovanju Term Topolšica še niso dokončni, ker po besedah predsednika nadzornega sveta Petra Krivca potekajo še zadnja usklajevanja z revizorjem, vendar je že jasno, da je družba leto 2018 zaključila z zelo veliko izgubo.
V letnem poročilu Term Topolšica je za zdaj zapisano, da znaša lanska izguba malo manj kot 6 milijonov evrov, kar je le milijon evrov manj, kot je družba lani imela čistih prihodkov od prodaje. Peter Krivc sicer pravi, da bo zaradi računovodskih zahtev, povezanih z odpisom, končna izguba nekoliko nižja. Kot še pojasnjuje, je razlogov za tako visok negativni izid več. Med drugim so to prenizko obračunavanje stroškov amortizacije v preteklosti, nerealno ocenjene življenjske dobe nekaterih nepremičnin, odpisi določenih naložb, knjiženje nadurnega dela kot strošek, nižji prihodki zaradi ukinitve
izdaje darilnih bonov, ki v preteklih letih niso bili plačani, in tudi odpis nekaterih slabih terjatev. Vse te nepravilnosti pri poslovanju so bile tudi razlog, da je nadzorni svet v začetku leta odstavil dolgoletno direktorico Term Topolšica Lidijo Fijavž Špeh in vodenje podjetja prepustil Bojanu Trifkoviču iz Ljubljane.
Od lani je z 61-odstotnim deležem večinska lastnica term ljubljanska družba Intus Invest. Ta je v lasti nekdanjega finančnega direktorja holdinga ACH Petra Krivca in podjetja Axor Holding, ki je povezano z družino Hermana Rigelnika. Drugi največji delničar s 25-odstotnim deležem je še vedno Združenje multiple skleroze Slovenije. Krivc pravi, da načrta o tem, kako sanirati izgubo, v podjetju še niso sprejeli, vsekakor pa bodo potrebni ukrepi za racionalizacijo poslovanja.
JI
Najboljšo ponudbo poslal Frimobil
Za nakup dela upravne stavbe Aera, vse opreme, ki je še ostala v njej, ter dveh skladišč nevarnih odpadkov v Ipavčevi ulici v Celju so prispele štiri ponudbe. Ena od njih je bila neveljavna, zato bo stečajna upraviteljica Alenka Gril pogajanja nadaljevala le s tremi ponudniki.
Alenka Gril je poslovne prostore v pritličju in dveh nadstropjih, ki skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, ter ostale nepremičnine in premičnine poskušala prodati že lani na javni dražbi. Izklicna cena je bila 1,4 milijona evrov, vendar za nakup ni bilo nobenega zanimanja. Letos se je odločila za zbiranje nezavezujočih ponudb. Poslali so jih podjetje Kaldor iz Ljubljane, ki se ukvarja s trgovanjem z nepremičninami, celjski trgovec z avtomobili AC Frimobil, Fiš z Gomilskega, ki proizvaja peči in gorilnike, ter Ekosan s Poljčan, katerega dejavnost je ravnanje z nevarnimi odpadki. Ker je Ekosan poslal ponudbo za nakup le dveh posameznih parcel, ga je upraviteljica izključila iz nadaljnjih pogajanj.
Največ je za nakup upravne stavbe in ostalih nepremičnin ponudil AC Frimobil, in sicer 660 tisoč evrov. AC Frimobil je iz stečaja Aera pred dvema letoma že kupil skladišče gotovih izdelkov, veliko 3.200 kvadratnih metrov.
JI
& M
li/ ^ viш
L 1 ш
\ t \

Povezujemo vas že 20 let.

Vi pa povežite televizijo, internet in mobilno telefonijo v najboljšo Al Connect kombinacijo že od 39,98 € na mesec ter uživajte v neomejenem prenosu podatkov!
Al.si
Sr -©h Q
Ponudba za ceno 39,98 EUR/mesec vključuje mesečno naročnino fiksnega paketa Al Kombo S brez fiksne telefonije, ki ob vezavi za 24 mesecev v obdobju vezave znaša 23,99 € ter mesečno naročnino mobilnega paketa Al Gol S, ki z vključeno ugodnostjo za Al Connect uporabnike (2 EUR) ter uporabnike eRačuna (1 EUR) znaša 15,99 €. Ugodnost neomejene količine prenosa podatkov na mobilnem paketu velja za Al Connect uporabnike in sicer jo lahko izkoristijo vsi obstoječi in novi naročniki Al, ki na skupnem mesečnem računu najkasneje do 31. 7. 2019 združijo zaračunavanje določenih fiksnih storitev (paketi Al Kombo S, M, L in Al Kombo lite ter paketi Al Domači net 1,2 in 3) in določenih mobilnih storitev (paketi Al Gol S, M, L). Velja za mobilne pakete, vključene na Al Connect skupni mesečni račun in sicer od aktivacije fiksnega paketa dalje. Uporabnik bo lahko mesečno zakupljeno količino prenosa podatkov v paketu (za Al Gol S 30 GB) + dodatnih 100 GB/mesec uporabljal pri polni hitrosti, nad to količino pa pri hitrosti 2/1 Mbit/s. Količine se ne prenašajo v naslednji mesec, neomejena količina prenosa podatkov velja le v nacionalnem omrežju. Uporabnik je upravičen do neomejene količine prenosa podatkov 24 mesecev od izpolnitve pogojev te ponudbe, kasneje veljajo redni pogoji paketa. Več o paketih Al Kombo S in Al Gol S ter ostalih pogojih ponudbe na Al.si. Cena vključuje DDV. Za pakete Al Gol ter Al Kombo veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oz. pravne osebe in podjetnike. Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev. Posebni pogoji za izvajanje širokopasovnih storitev. Posebni pogoji paketov Al Kombo ter Opis paketov Al Gol, ki so skupaj s cenami ostalih storitev na voljo na 040 40 40 40, Al.si in na prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, SI-1000.
i
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Občina od države želi grad Tabor
LAŠKO - Občina se bo potegovala, da bi grad Tabor, katerega lastniški status trenutno še ni opredeljen, brezplačno prešel v njeno last, je na zadnji seji, ki je bila tokrat v Rimskih termah v Rimskih Toplicah, sklenil občinski svet. Grad je trenutno zemljiškoknjižno vpisan pod Pivovarno Laško Union, a ker ni bil zajet v program njenega lastninjenja, bo prešel pod okrilje države.
Grad ima velik pomen za občino, predvsem zaradi turizma, ki je strateška razvojna usmeritev občine Laško, zato si bodo prizadevali, da bi postal občinska last, saj praksa dokazuje, da država ni najboljši lastnik gradov. »Po Zakonu o stvarnem premoženju je ta prenos mogoč, če gre za utemeljen javni interes, zato ga moramo zelo dobro opredeliti. To je osnova za sklenitev pogodbe o prenosu lastništva gradu z države na občino,« je povedala direktorica občinske uprave Tina Rosina Košir.
Svetnik SD Marjan Kozmus je v čustvenem nastopu spomnil na zgodovino gradu, ki je prava laška znamenitost. »Kot otrok sem tam preplezal vse tisto kamenje, leta 1985 smo se morali iz Resljeve vile preseliti, ker se je grad podiral. Že pred štiridesetimi leti se je torej nekako začela obnova gradu. Pomembno je, da grad ostane v lastni občine, njeni veduti sta namreč Hum in grad.«
Uradno bo grad Tabor sicer prešel pod državni DSU, družbo za svetovanje in upravljanje naložb.
Župan Franc Zdolšek je v razpravi poudaril, da bo končno odločitev glede morebitnega prenosa lastništva z države na občino sprejela vlada, pomembno pa je, da ima občina za svoj namero potrditev občinskega sveta.
Občina Laško pri utemeljevanju javnega interesa tesno sodeluje z območnim zavodom za varstvo kulturne dediščine in si prizadeva, da bi grad dobil status spomenika lokalnega pomena.
Sprejeli rebalans proračuna
Svet občine Laško je na seji brez razprave in po hitrem postopku sprejel rebalans proračuna za letos. Glede na to, da je bil proračun sprejet že precej pred volitvami, aprila lani, je bil rebalans pričakovan. Kot je po seji povedal župan Občine Laško Franc Zdolšek, so lani sledili priporočilu vlade, da bi občine proračun sprejele še pred novembrskimi volitvami. V rebalansu proračuna je predvidenih skoraj 19 milijonov evrov prihodkov in malo manj kot 21 milijonov evrov odhodkov. »V minulem letu smo mogoče pričakovali tudi malo bolj optimističen razplet glede povprečnine, glede na to, da je aktualni premier prišel iz vrst županov. Kot župan je svojemu predhodniku na premierskem mestu postavljal zelo ostre kriterije za povprečnino,« je še povedal laški župan Franc Zdolšek in napovedal, da bo letos verjetno treba sprejeti še en rebalans proračuna.
RG
PROF. DR.
SREČKO BRODAR
PIONIR SLOVENSKEGA PALEOLITIKA
tBL j ^^ -
V sredo, 5. junija 2019, ob 18. uri v Knežjem dvoru odpiramo razstavo
Prof. dr. Srečko Brodar - pionir slovenskega paleolitika.
Razstava bo na ogled do septembra 2019. Vljudno vabljeni!
»Mogoče je bila jama Potočka zijalka, z njo v zvezi vselej omenjamo tudi ime dr. Srečka Brodarja, namenjena prav njemu in nikomur drugemu.« (M. Sattler, Nedeljski dnevnik)
CELJE - Ob obisku v partnerskem mestu Ščjolkovo
Ruski gostitelji za srečanje gospodarstvenikov
V okviru obiska delegacije Mestne občine Celje v ruskem mestu Ščjolkovu in nastopa dijakov I. gimnazije ter Gimnazije Celje - Center na tamkajšnjem festivalu športa in kulture so se predstavniki celjske občine sestali z vodstvom okrožja Ščjolkovo.
ROBERT GORJANC
Celjska delegacija s podžupanom Vladimirjem Ljubekom in predsednikom komisije mestnega sveta za mednarodno sodelovanje Srečkom Erjavcem se je sestala z načelnikom mestnega okrožja Ščjolkovo Sergeyem Gorelovom, njegovim namestnikom Yuriem Rodionovim in Nadeždo Su-rovcevo, predsedujočo svetu deputatov oziroma poslancev šolkovskega okrožja, ki šteje več kot 200 tisoč prebivalcev.
Gostitelj Sergey Gorelov je ob tem poudaril velik pomen partnerstva in že utrjenih prijateljskih vezi, ki sta jih stkali obe strani v minulih letih. Še posebej na področju mladih, ki se tudi udeležujejo festivala športa in kulture. »V okviru sodelovanja med pobratenima mestoma sta dragocena druženje mladih in izmenjava izkušenj v kulturi, zgodovini in drugje. To je zelo dobro in pozitivno za njihov razvoj. Sodelovanje lahko še nadgradimo,
predvsem na gospodarskem področju, zato bomo Celju predlagali srečanje podjetnikov in gospodarstvenikov obeh mest,« je povedal gostitelj Sergey Gorelov.
Vladimir Ljubek, celjski podžupan, je kot zelo uspešno ocenil dosedanje sodelovanje obeh partnerskih mest, srečanje z gostitelji pa kot zelo koristno. »Pogovarjali smo se o možnostih za poglobitev dosedanjega uspešnega sodelovanja, omenjenih je bilo kar nekaj možnosti. Gostitelj Sergey Gorelov je izrazil tudi veliko željo, da bi se srečal z našim županom Bojanom Šro-tom,« je po pogovorih povedal Vladimir Ljubek.
Odnosi s
pobratenim Celjem med najbolj razvitimi
»Ni prav dolgo od tega, odkar smo s Celjem podpisali sporazum o sodelovanju po-
S srečanja na sedežu okrožja Ščjolkovo (z leve): Sergey Gorelov in Vladimir Ljubek
bratenih mest. Že zdaj lahko rečemo, da so odnosi z vašim mestom med trinajstimi, s katerimi imamo podpisane sporazume, med najbolj razvitimi, poleg sodelovanja z nemškim mestom Hemer in okrožjem Grodno v Belorusiji. Verjamem, da bomo sodelovanje, ki je trenutno najbolj razvito v okviru sodelovanja šol, dijakov in učencev, še nadgradili,« je povedal Yurij Rodionov, namestnik načelnika okrožja Ščjolkovo.
Po teh pogovorih je mogoče reči le, da je možnosti za
krepitev sodelovanja res še veliko. Te so tudi na področju turizma, ne le z okrožjem Ščjolkovo, marveč s celotno moskovsko regijo, ki veliko vlaga v turizem. Še več ruskih gostov si seveda želijo tudi v celjski občini, kjer je ta panoga zamišljena kot ena glavnih razvojnih usmeritev mesta. O tem priča priprava strategije razvoja turizma v MOC, ki jo je v torek obravnaval mestni svet.
Celje in Ščjolkovo sta vezi vzpostavila leta 2016, leto kasneje sta podpisala sporazum o partnerstvu.
Čebelja oaza pred SLG Celje
CELJE - Člani Rotaract kluba Celje so v okviru projekta Čebelje oaze, s katerim želijo ozaveščati o velikem pomenu, ki ga imajo čebele za celoten ekosistem, zasadili gredico pred stavbo SLG Celje.
Poleg gredice je tudi osveščevalna tabla, ki poziva k trajnostnemu ravnanju z okoljem. Načrt zasaditve je pripravila krajinska arhitektka Nadja Goethe. Po zasaditvi pred SLG so mladi celjski rotarijci obiskali čebelnjak Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje v Zagradu.
RG
Podeželje spet v knežje mesto
CELJE - Na Glavnem trgu v središču mesta je bila minuli konec tedna tradicionalna prireditev Podeželje v mestu, na kateri so se lahko obiskovalci prepustili vrtincu podeželske kulinarike, glasbe in plesa.
Prireditev je bila tudi tokrat prava paša za oči, ušesa in br-bončice. Na ogled in v pokušino so bili mesni in krušni izdelki, olje, vina, sokovi in zelenjava, gospodarji kmetij so povedali marsikaj zanimivega o krajih, iz katerih prihajajo, o načinu življenja na podeželju, kmetovanju ...
Sodelovali so tudi Celjska folklorna skupina, Akademski pevski zbor Celje, Mešani pevski zbor Don Bosko Celje, Mešani pevski zbor društva upokojencev Celje, KD bratov Dobrotinšek Škofja vas, KUD Šmartno v Rožni dolini, Komorni moški pevski zbor Celje ter Mešani pevski zbor gostincev Celje.	RG
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Takšna bo podoba nadkrite žalske tržnice (Foto: Občina Žalec)
□ □
ŽALEC - Tržnica še vedno brez strehe
Prenovljena bo tudi infrastruktura
Letošnja mokra pomlad je dokaz, da je odločitev žalske občine, da na tržnici pri fontani postavi nad-strešnico, prava. Žal so se dela pošteno zavlekla. Vprašanje je, ali bo zamuda projekt tudi podražila.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Nadstrešnica bo s približno 700 kvadratnimi metri pokritih površin obiskovalcem ter ponudnikom omogočala varnejše zavetje pred vremenskimi vplivi, k sedanji infrastrukturi pa bo investitorica, Občina Žalec, dodala še en nov zabojnik ter vsaj 20 novih stojnic. Vrednost projekta je ocenjena na približno 380 tisoč evrov. V ceno so všteti stroški projektiranja, nadzora ter nabave novih stojnic in zabojnika. Približno 112 tisoč evrov bo občina pridobila s prijavo na razpis Las (Lokalna akcijska skupina), ostalo bo pokrila z lastnimi proračunskimi sredstvi.
Za postavitev nadstrešnice je zadolženo podjetje Duol, zunanja okoliška dela pa iz-
vaja podjetje Remont. Prvi stroji so zabrneli že oktobra lani in čeprav je bila sprva predviden rok gradnje 60 dni, je izbran izvajalec pogodbeni rok večkrat prestavil. »Izvajalec del je moral usklajevati posamezne tehnične rešitve s projektantom, ki je pripravljal projekt za gradbeno dovoljenje (PGD) in hkrati tudi projekt za izvedbo (PZI). Zaradi specifičnih in posebnih rešitev je bilo treba posamezne podrobnosti reševati z izvajalcem del in jih šele nato vključevati v PZI-projekt,« so nenehno prestavljanje pogodbenih rokov pojasnili v žalski občini, kjer so sicer imeli zastavljen cilj, da bo tržnica nadkrita do odprtja nove sezone fontane piva.
Kot so še pojasnili v občini, so hkrati z gradnjo nadstre-šnice celovito prenovili vso komunalno in drugo infrastrukturo. »Zaradi posebnih tehničnih rešitev, težav pri dobavi materiala in vključitve podizvajalcev za specifična dela (avtomatika, elektrika, mehanika) je izvajalec večkrat zaprosil za podaljšanje roka izvedbe del, na kar je naročnik do 13. 5. 2019 tudi pristajal in rok podaljševal z aneksi k osnovni pogodbi. Tega dne je dejansko potekel pogodbeni rok,« so še zapisali v občini.
Predaja še v maju?
Čeprav bi si vsi želeli, da bi projekt uspešno končali že pred meseci, tako upajo, da se bo življenje na tržnico lahko vrnilo že v juniju. »Izvajalec je dolžan izvesti še zaključna dela v manjšem obsegu - dokončanje odvodnjavanja in ogrevanja žlebov, sanacijo opleska, ureditev avtomatike, izvedbo meritev napetosti je-
Odprli so obnovljeno gozdno pot do izvira Sotle
ROGATEC - Čeprav je Sotla mejna reka, na svojem levem in desnem bregu združuje ljudi in institucije, ki jim je mar za gozdove in naravo. V začetku tedna so odprli obnovljeno gozdno pot do izvira reke. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), območna enota zavoda za gozdove in Občina Rogatec so na ta način obeležile tudi Teden gozdov 2019.
Letošnje geslo tedna gozdov je »sodelujmo z gozdom v dobro narave in ljudi«. Različne inštitucije si pod tem okriljem prizadevajo spodbuditi socialne funkcije gozda. Na obnovljeni gozdni poti do izvira Sotle so postavili več smerokazov, dve informativni tabli in štiri parkovne klopi z mizami. »SiDG želi poleg ustvarjanja ustreznega donosa za lastnika, torej
državo, tudi vračati nazaj v gozdove in lokalno skupnost. Zato spodbujamo tudi ekološke in socialne funkcije gozda, za katere vsako leto namenjamo več sredstev,« je povedal Robert Robek, vodja sektorja za gozdarstvo v družbi. Pri tem je seveda izjemnega pomena sonarav-no, trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. »Imeti gozd ni nekaj samoumevnega. Lani smo vse organizacije, ki smo povezane z gozdom, podpisale kodeks obnašanja v naravi. Prav bi bilo, da ga razširimo med ljudi,« je dejal Tone Lesnik, gozdar in predsednik sekcije Prosilva Slovenija. Državni gozdovi sicer obsegajo petino vseh gozdov pri nas in se razprostirajo na 230 tisoč hektarjih.
StO
Otroški svetniki za boljšo bralno kulturo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina se letos poteguje za pridobitev naziva Branju prijazna občina. Podeljujeta ga združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije.
V sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo so danes (četrtek zjutraj) organizirali občinski otroški svet. Prva seja je bila v zbornici Osnovne šole
Šmarje pri Jelšah. Pod vodstvom župana Matije Čakša in otroške županje Leje Stiplošek so učenci razpravljali o bralni kulturi v svoji lokalni skupnosti. Njihovim predlogom in željam so prisluhnili občinska uprava in svetniki ter predstavniki javnega zavoda Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
StO
klenic in predajo kompletnih dokazil o vgrajenih materialih, meritvah in zanesljivosti objekta.« Občina bo takoj po prejemu celotne dokumentacije izvedla pregled, po odpravi morebitnih napak in predaji navodil o vzdrževanju in rokovanju pa bo tudi prevzela objekta in na upravno enoto vložila vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Občina je zaradi zagotavljanja varnosti dodatno naročila še preveritev statike in interni tehnični pregled dokumentacije in objekta. V Žalcu pričakujejo, da bo izvajalec svoje obveznosti opravil do konca meseca.
V prostoru se najbolje orientirajo Savinjčani
ŠOŠTANJ - Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT) se je pomerilo 53 najboljših ekip iz vse Slovenije. Po posameznih kategorijah so državni prvaki postali tekmovalci iz OŠ Petrovče (A) ter planinskih društev Poljčane (B, C in E) in Polzela (Č in F).
Na območju občin Nazarje, Mozirje, Šoštanj in Velenje je sredi maja svoje orientacijsko in planinsko znanje pokazalo 230 tekmovalcev. Planinci so morali poleg odličnega znanja iz orientacije, sposobnosti gibanja po zahtevnem terenu, splošnega planinskega znanja in dobre telesne pripravljenosti pokazati še praktično poznavanje snovi planinske šole in dodatnega gradiva o Smrekovškem pogorju. Na progi so jih čakale praktične naloge iz orientacije, prve pomoči, planinskih vozlov, varstva narave ter poznavanja gorstev in planinskih koč. Organizatorji so dali velik poudarek uporabnemu znanju in splošni razgledanosti, tekmovalcem v zahtevnejših kategorijah so tekmovanje popestrili še z uporabo defibri-latorja, iskanjem plazovne žolne, vrisovanjem kontrolnih točk, s poznavanjem topografskih znakov, z merjenjem azimuta in s poznavanjem merila zemljevida.
Rezultati SPOT 2019 - prve tri uvrščene
ekipe v posameznih kategorijah
Kategorija A: OŠ Petrovče (PD Žalec), PD Dobrovlje Braslovče, PD Šoštanj; kategorija B: PD Poljčane, PD Šoštanj, PD Žalec; kategorija C: pD Poljčane, PD Borovnica, PD Zabukovica; kategorija Č: PD Polzela, PD Poljčane, PD Borovnica; kategorija E: PD Poljčane, PD Zabukovica, PD Dobrovlje Braslovče; kategorija F: PD Polzela, PD Pošte in Telekoma, PD Ruše; kategorija G1: PD Tržič, PD Polzela, PD Šoštanj; kategorija G2: PD Zabukovica, PD Vuzenica; kategorija I: PD Borovnica
Planinsko orientacijsko tekmovanje so pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva lige Smrekovec.
BGO
CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Pakiranje: 11,201
l\
Nufarm Grow a belter tomorrow.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Težko so se odločili
DOBRNA - Občinski svet Dobrne je na zadnji seji izrazil uradno mnenje lokalne skupnosti k imenovanju nove direktorice centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV). Gre za regijski javni zavod, ki je namenjen občanom s posebnimi potrebami.
Svet tega zavoda je izbral kandidatko Zlatko Srdoč Ma-jer, diplomirano upravno organizatorko, ter za uradno mnenje zaprosil občino. To namreč mora storiti. »V lokalnih skupnostih nismo zadovoljni - in tudi naš občinski svet ni bil - saj država želi od občin mnenje, ki ustanovitelja v ničemer ne zavezuje,« komentira župan Martin Brecl. Ustanovitelj zavoda na Dobrni je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Po živahni razpravi na to temo so se štirje dobrnski svetniki med glasovanjem o novi direktorici vzdržali. Za imenovanje Zlatke Srdoč Majer so glasovali trije občinski svetniki, zato je prejela pozitivno mnenje Občine Dobrna. Svetniki naj bi izrekli svoje mnenje o imenovanju Srdoč Majerjeve za direktorico že na aprilski seji, vendar se še niso mogli odločiti. O kandidatki iz Kristan Vrha so namreč takrat prejeli premalo osnovnih podatkov. Svet zavoda je nato svojo napako popravil in svetnikom poslal zadostno gradivo. V svetu zavoda so štirje predstavniki vlade.
Srdoč Majerjeva je bila med drugim na čelu velenjskega centra za socialno delo ter republiškega zavoda za zaposlovanje. Ko je ministrstvo za delo leta 2014 predlagalo vladi njeno razrešitev, je prijavila organom pregona tedanjo ministrico Anjo Kopač Mrak - skupaj z več uslužbenci ministrstva - zaradi domnevne opustitve dolžnega ravnanja. Pojavile so se namreč medsebojne obtožbe o domnevnih nepravilnostih. Pozneje, leta 2016, je Srdoč Majerjeva kandidirala za direktorico Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Njena sedanja kandidatura za direktorico zavoda na Dobrni je v javnosti vzbudila različne odzive.
BJ
Prva energetska skupnost v državi
LUČE - V občini bo nastala prva energetska skupnost v Sloveniji, ki se bo v celoti oskrbovala z obnovljivimi viri energije. Prav tako bo vzpostavljena možnost za shranjevanje odvečne energije. Gre za širši evropski projekt Campile, ki povezuje dvanajstih partnerjev, med njimi sta po eden iz Indije in s Kitajske.
Za nastanek prve energetske skupnosti v naši državi, ki bo v celoti uporabljala električno energijo z obnovljivimi viri, so se povezali ljubljanska fakulteta za elektrotehniko, Elektro Celje in Petrol. Baterijski sistem za shranjevanje odvečne energije bo imel zmogljivost več kot dvesto ki-lovatnih ur. V Občini Luče bo projekt v prihodnjih treh letih izvajan v delu naselja Krnica ter v manjšem delu občinskega središča. V projektu sodelujejo tudi naselja iz Grčije, s Portugalske, iz Španije ter s Hrvaške. Iz sosednje države je vključeno naselje Križevci.
BJ
Prejemniki zelenega znaka Slovenia Green
ROGAŠKA SLATINA - Zeleni dan slovenskega turizma o vprašanju podnebnih sprememb
Podelili nove znake zelenim destinacijam
Rogaška Slatina je na dan svetovne biotske raznovrstnosti gostila tretji Zeleni dan slovenskega turizma. Turistični delavci in strokovnjaki so spregovorili predvsem o turizmu in podnebnih spremembah. Podelili so tudi nove znake zelenim destinacijam Slovenia Green.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Zeleni dan slovenskega turizma je osrednji dogodek trajnostnega turizma v Sloveniji. Tokrat ga je gostila Rogaška Slatina, ki je ena od petih občin z zlatim znakom Slovenia Green. Na letošnjem dogodku je Slovenska turistična organizacija (STO) pod okriljem Zelene sheme slovenskega turizma podelila 24 novih bronastih, srebrnih in zlatih znakov, ki potrjujejo uspešnost udejanjanja trajno-stne zaveze slovenskega turizma v okviru nacionalnega certifikacijskega sistema. Skupno je v Zeleni shemi slovenskega turizma tako že 88 nosilcev zelenega znaka. »Slovenija je danes globalno
prepoznavna kot ena vodilnih sil trajnostnega razvoja, Zelena shema slovenskega turizma pa je večkrat nagrajena ter uveljavljena kot primer dobre prakse sistematičnega spodbujanja trajnostnega turizma na državni ravni. Zelena shema spodbuja razvoj traj-nostnih destinacij in produktov ter pomaga uresničevati obljubo, ki jo daje znamka I feel Slovenia,« je ob podelitvi v Rogaški Slatini dejala direktorica STO Maja Pak. Dodala je, da mora biti cilj vsake destinacije povečanje kakovosti okolja in življenja za njene prebivalce, s čimer bo postala tudi bolj privlačna za obiskovalce.
Kdo so najbolj
zeleni?
Med 88 nosilci znaka Slovenia Green (zelena Slovenija) jih je kar nekaj iz širše celjske regije. Med destinacijami imata zlati znak poleg Rogaške Slatine še Podčetrtek in Laško, srebrni znak imata občina Šentjur in destinacija Rogla-Zreče, bronastega imajo občine Žalec, Celje in Velenje. Med parki se lahko z znakom Slovenia Green pohvali Kozjanski park, med ponudniki pa Thermana park Laško, Terme Dobrna, Hotel Atrij Superior Terme Zreče, Hotel Natura Rogla, Turistična kmetija Urška Stranice ter Turistična kmetija Marjanca in Villa Angelina, obe iz Rogaške Slatine.
Skrb za vodo
Strokovni del je bil tokrat posvečen vprašanju vpliva podnebnih sprememb na panogo. Te so, kot je dejala Pa-kova, ena najbolj aktualnih tem v turizmu. »Na eni strani postaja turizem zaradi podnebnih sprememb vedno bolj
ranljiv, na drugi strani s svojo dejavnostjo pomembno vpliva na okolje. Zato mora panoga v luči podnebnih sprememb razmišljati tako o blaženju kot prilagajanju,« je poudarila direktorica STO. Za nadaljnji razvoj in uspeh trajnostnega turizma je nujno ukrepanje vseh sodelujočih, je prepričana Pakova, ki je spomnila, da se vse tematike letošnjega zelenega dneva -podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in voda - prepletajo v tej zgodbi.
Tako so na tretjem Dnevu zelenega turizma zbrani podpisali tudi tako imenovano vodno zavezo. Z njo so izkazali spoštovanje do vode, posebej pitne. »Z vodno zavezo s ciljem sto odstotno zelene Slovenije in velikega pomena čiste pitne vode so se udeleženci zelenega dneva zavezali, da v svojih dejanjih spoštujejo vodo in jo skupaj s svojimi gosti in partnerji ohranjajo kot posebni zaklad Slovenije,« so sporočili iz STO.
Foto: STO
Z gorečega oddelka rešili trideset ljudi
CELJE - Splošna bolnišnica Celje je z gasilci v torek izvedla vajo reševanja v primeru požara. Za vajo je bil izbran oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, saj je tam največ ne-pokretnih bolnikov.
Celjska bolnišnica je eden večjih kompleksov, zato je pri tovrstnih dogodkih ključna usklajenost vseh reševalnih ekip. »Gasilci ob prihodu na kraj ocenijo, kje je žarišče požara, kam se širi dim in kje so najvišje temperature. Nato se z bolnišničnim osebjem odločijo, kateri bolniki so najbolj ogroženi in koga je treba rešiti najprej,« pravi direktor PGE Celje Janko Požežnik. »Bistvo takšnih vaj je, da ocenimo, kako so tudi zaposleni pripravljeni, še preden na kraj pridejo
gasilci,« dodaja poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček
Zakošek. Prve ocene vaje so dobre, zdaj bo sledila natančna analiza.
SŠol
Foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Zlati jubilej MePZ Svoboda Šoštanj
Svoboda kot gonilna sila kulture v kraju
Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj je pretekli konec tedna s slavnostnim koncertom obeležil 50 let delovanja. Zbor je nastal na kulturniški tradiciji dela-vsko-prosvetnega društva Svoboda, ki letos obeležuje stoletnico ustanovitve.
SAŠKA T. OCVIRK
Prosvetno društvo Svoboda je od leta 1919 pod svojim okriljem združevalo pevce, gledališčnike, godbenike in tamburaše ter tako skrbelo za
pester kulturni utrip celotne doline. Od vsega so Šoštanj-čani najraje prepevali. Zgodovinski viri pravijo, da nikoli niso bili brez pevskega zbora,
pa naj je šlo za ženski, moški ali mešani sestav. Na pobudo Ivana Naraločnika, organista in predanega pevskega učitelja, se je po vojni združil mladinski pevski zbor. Kmalu je prešel pod okrilje DPD Svoboda, zbor pa je prevzel Julij Pačnik. Kronisti pravijo, da v tistem času poleg kina in rokometnih tekem v dolini prav veliko kratkočasja ni bilo. Zanimanje za zborovsko
petje je bilo torej precejšnje, kot prva pesem je zadone-la Ipavčeva Slovenec sem. Brez mladih pevcev sčasoma ni minila nobena krajevna proslava ali pevska revija. V času suhih krav in manjšega pevskega zanosa konec 70. let prejšnjega stoletja se je zbor združil z zborom iz To-polšice. Številčno okrepljen je pod vodstvom Danice Su-povec Pirečnik začel nizati
prve uspehe na tekmovalnih odrih. Ko so leta 1982 dolgo neuspešno iskali novo zborovodjo, so na dirigentski po-dij nazadnje postavili svojo sopevko, še študentko Anko Verdnik, danes Jazbec. »Zbor Svoboda je moje življenje. Tu sem spoznala svojega moža. Z vsemi člani smo postali dobri prijatelji, lahko bi rekli kar druga družina.« Jazbečeva zbor vodi že 37 let.
Sozvočja Slovenije z
mladimi pevci
Skupaj so gostovali na številnih odrih evropskih mest in držav nekdanje Jugoslavije. Vedno so posegali po najvišjih uvrstitvah, na tekmovanjih Naša pesem so skupno osvojili kar 14 odličij. Dobro vzdušje in kakovostno petje tvorita navezo, ki zbor skozi leta ohranja številčen in glasovno močan. Da niso samo
odlični pevci, ampak tudi vrhunski organizatorji, so dokazali s celotnim koncertom. Poskrbeli so za sceno, oder in tudi bogato pogostitev vseh tisoč in več obiskovalcev. »Ponosen sem na vse naše pevke in pevce, ker čisto vsak s svojim trudom in znanjem doda svoj odtenek v skupno sliko našega zbora,« je ob tej priložnosti dejal predsednik zbora Peter Anželak. Podobno je bil razpoložen tudi šoštanjski župan Darko Menih. »Vedno znova sem ponosen, da so del naše občine. So vlečni konj naše kulture.« Sobotni večer je bil poln dobre glasbe, ganljivih besed in prijetnih čustev. Program so popestrili Ansambel Stil, Janez Dovč in Sozvočja Slovenije ter Otroški pevski zbor RTV Slovenija, ki ga prav tako vodi Anka Jazbec.
Foto: arhiv MePZ Svoboda
V vozičku tokrat tudi sadje
Tudi to sredo smo s svojo akcijo omogočili brezglavo brezplačno nakupovanje v hiper-marketu Tuš. Tokrat je srečna roka Nene Lužar izžrebala Sonjo Prašnikar, ki je nato med nakupovalnimi policami vodila Luko Žerjava in prodajalko Simono. Je pa za razliko od običajnih sredinih nakupovanj tokrat bralka Sonja ubrala taktiko kratkoročnega nakupovanja. V vozičku so poleg običajnih mesnih dobrot pristale tudi limone in pomaranče. Končni znesek nakupovanja je znašal približno 80 evrov.
Do polnega vozička brez mosnjička!
Zaključujemo dobrodelno!
к s
j
10
KULTURA
Častitljivih sedemdeset let Komornega moškega zbora Celje
Srebrnina v njihovih laseh, a glas
ješe krepak штџљ^шиш
Komorni moški zbor Celje je s svojimi uspehi na domačih in tujih tekmovanjih močno zaznamoval celjski in slovenski zborovski prostor. Je zbor, ki se lahko pohvali z obširnim repertoarjem iz slovenske ter tuje ljudske in umetne glasbene zakladnice. Naslednji teden bo na slovesnem koncertu proslavil sedemdeset let delovanja.
Nastop v Singnu (Foto: arhiv zbora)
BARBARA GRADIČ OSET
Februarja 1949 je skupina pevcev prosila ravnatelja celjske glasbene šole profesorja Egona Kuneja, naj prevzame umetniško vodstvo moškega komornega ansambla. Zbor je bil ustanovljen kot pevski ansambel Ljudskega gledališča v Celju. »Očitno so bili v zboru dobri glasovi, zato je skupina prerasla v zbor, ki je postal zelo kakovosten. Težko je bilo priti v aktivni del zbora, kajti v zboru je lahko pel marsikdo, a nastopali so le izbrani,« je povedal trenutni predsednik zbora Marko Jagrič.
Domača in tuja
tekmovanja
Egon Kunej je zbor vodil zagnano in že po prvih koncertih in nastopih je bilo jasno, da je Celje pridobilo ugleden moški zbor, ki je deloval ljubiteljsko
in prepeval profesionalno. Želje zbora so bile visoke, presegle so lokalne meje, repertoar se je razširil na renesančne pesmi, ljudske pesmi drugih narodov in novejše skladbe. Tako je že leta 1957 zbor na mednarodnem pevskem tekmovanju v Llangollenu v Angliji prejel prvo nagrado. V naslednjih letih in desetletjih je zbor svoje delovanje razširil na celo Evropo in pobiral največje nagrade. Kot dodaja Jagrič, se je zbor redno udeleževal državnega tekmovanja Naša pesem. »Na tekmovanju Naša pesem 95 v Mariboru smo dobili posebno priznanje za najbolje izvedeno slovensko novost. Hkrati je zbor prejel priznanje, da se je največkrat udeležil tega mariborskega tekmovanja.«
Člani zbora so ljubitelji glasbe najrazličnejših pokli-
cev, v zadnjem času je večina upokojencev. »Tako kot nas na odru družijo ista koncertna obleka, bela srajca in metuljček, nas v umetnosti povezuje veselje do glasbe in skupnega druženja,« je zapisal ob sedemdesetletnici pevec zbora Matjaž Lesjak.
Prijateljske glasbene vezi je zbor navezal tudi z zbori iz tujine, z zborom Oranje v Schinveldu (Nizozemska) in z zborom Konkordia v Singnu (Nemčija), kamor se redno vrača. V Nemčiji je zbor izredno cenjen, saj je dobil posebno priznanje za sodelovanje.
Ko se razbije
steklenica ...
Pomembna prvina Komornega moškega zbora Celje je bila vedno tudi družabnost. »Že na začetku delovanja leta 1949 so po vaji sledile tudi t. i. >povaje<. Bile so v gostilni Žerdonar, kjer so se pogosto tako zavlekle, da nam je Žer-donarjeva mama po polnoči kar prepustila ključe in odšla domov,« je zapisal Matjaž Lesjak. Zbor ima v svoji zgodovini številne dogodivščine in Marko Jagrič je delil le eno. »Ko je zbor potoval
z avtobusom po republikah nekdanje domovine, se je dogajalo marsikaj zanimivega. Eden od pevcev je imel v kovčku poleg koncertne obleke položeno tudi steklenico žganja, ki ga je želel prinesti gostiteljem. Ta steklenica se je na soncu pregrela, zato jo je razneslo in tekočina se je razlila po koncertni obleki. Zato je imela močan vonj po slivah. To je anekdota, ki smo jo vonjali še kar nekaj časa.«
Zbor so v teh letih vodili številni odlični dirigenti. Trenutno deluje pod vodstvom
Lovra Freliha, ki ga vodi že šesto leto. »Na sproščen način poskušam iz fantov stisniti največ, kolikor se da. Zelo dobro sodelujemo, saj si vsi želimo kakovostno in ubrano petje.«
Za obletnico nova skladba
Za obletnico so pripravili mešan program, železni repertoar moških zborov. »Vsako leto poskrbim, da pojemo tudi skladbe, ki niso pogosto izvajane. Pri Brini Zupančič smo naročili novo skladbo. Na besedilo Mateja Krajn-
ca je napisala skladbo Savinja, zapoj. Na tem koncertu bomo premierno izvedli prvi del,« je razložil Frelih. Marko Jagrič je ob še dodal, da je skladba nastala na podlagi odkritja odličnih fresk na Muzejskem trgu, saj govori o zlati dobi Celeie in Savinji, ki stoletja teče skozi mesto.
Jubilejni koncert ob sedemdesetletnici delovanja Komornega moškega zbora Celje bo v sredo, 5. junija, ob 19. 30 v Narodnem domu Celje.
ABONMAOČEK
5 vrhunskih predstav za samo 25 EUR
sobota ob 10.00 in 17.00
Eva Kraševec, Maja Sever PETER KLEPEC ALI KAKO POSTANEŠ PRAVI JUNAK
SNG Drama Ljubljana
Maja Aduša Vidmar MODRO PIŠČE
Gledališče Koper
Svetlana Makarovič NETOPIR KAZIMIR
Lutkovno gledališče Maribor
Oton Župančič MEHURČKI
Gledališče Koper
Svetlana Makarovič KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI
Slovensko ljudsko gledališče Celje
WWW.SLG-CE.SI
GLEDALIŠČE CELOE Ш
PREDVPIS ■ ■ ABONMAOEV
3.-29. OUN10 2019
H	H ^^ možnost plačila
H	H	na 3 obroke
Nava Semel VEČNI OTROK
monodrama • režiser Yonatan Esterkin
Goran Vojnović RAJZEFIBER
drama • režiserka Anica Tomić koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj
Iza Strehar VSAK GLAS ŠTEJE
komedija • režiserka Ajda Valcl
Nikolaj Vasiljevič Gogolj PLAŠČ
pripoved z glasbo • režiser Juš A. Zidar
Sofi Oksanen OČIŠČENJE
tragedija • režiser Jari Juutinen
Lev Nikolajevič Tolstoj OBLAST TEME
drama v petih dejanjih • režiserka Maša Pelko
WWW.SLG-CE.SI
KULTURA
11
Velika razstava v dvorcu Novo Celje
Na ogled likovna zgodovina Savinjske doline
Baročni dvorec Novo Celje bo do oktobra bogatila nova velika razstava, ki jo v sodelovanju s kustosinjo Alenko Domjan pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov razstave, ki ponuja pregled likovnega dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške prakse v Savinjski dolini, je Tukaj. Nekoč in danes.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Kot je povedala Nastija Močnik, vodja programa kultura, projekt ni le predstavitev likovne prakse, ki nastaja v prostoru Savinjske doline, temveč sega globlje in je večplasten. »Z njim se dotikamo topografije likovne ustvarjalnosti skozi čas celega stoletja, z njim odpiramo vedenje in vrednotenje naše kulturne dediščine ter žive ustvarjalnosti tega prostora. Obravnavamo avtorje, ki so tu rojeni, so tu živeli daljši ali krajši čas, se vanj občasno vračali ali so s tem prostorom kako drugače povezani. Da smo lahko sploh začeli s tem kompleksnim delom, ki pravzaprav nima ne začetka ne konca, smo si postavili le geografsko mejo, okvir za duh prostora, v katerega so se skozi generacije
ustvarjalcev usedale različne umetniške prakse. Skupno imajo le eno - prostor, sicer pa se njihovo delo in delovanje razlikujeta tako generacijsko, žanrsko, pripovedno, medijsko, tehnološko in konceptualno izrazno kot tudi na ravni kulturnih in ideoloških stališč.«
Za razstavo so izbrali avtorje v širokem medijskem razponu -tako prihajajo s področja slikarstva, kiparstva, grafike, instalacije, fotografije, performansa in kostu-mografije - katerih ustvarjalnost je referenčno zaznamovana v širšem prostoru. »Njihova dela so posta-
Razstavo v dvorcu Novo Celje so slavnostno odprli v petek, 24. maja. Odprtje sta popestrila Pihalni kvintet Sakstet in Tandem AnKo - Andreja Džakušič & Keiko Miyazaki - s perfor-mansom Tihožitje/Still Life (na fotografiji). Razstavo si je mogoče ogledati do 12. oktobra.
vljena v generacijski dialog: od romantičnih sledi konca 19. stoletja, preko ekspresionizma in poetičnega realizma prve polovice 20. stoletja, različnih slogovnih izrazov in avtopoetik modernizma druge polovice 20. stoletja do sodobnosti, na tleh katere stojimo danes.«
Strokovna zasnova projekta je delo več kustosinj (Karin Požin, Mojce Puncer, Andreje Rakovec in Milene Zlatar), vodja projekta
je Alenka Domjan, s katero zavod že leta sodeluje. Na razstavi so predstavljena dela kar 47 avtorjev. »Gre za logistično in organizacijsko izjemno zahteven projekt. Dela smo prepeljali iz galerij in muzejev vse od Ljubljane do Maribora in še od kje vmes. Nekaj del so nam posodili tudi zasebni zbiratelji,« je še povedala Nastija Močnik.
Foto: GrupA
Mladi gledališčniki spet
v	■	■
na državni ravni
Mladi Šentjurčani gredo zopet na državno srečanje otroških gledaliških skupin. (Foto: Zoran Borovšak)
Kar dve predstavi iz Celjske regije sta se uvrstili na državno srečanje otroških gledaliških skupin. Teater (nade)budnih OŠ Franja Malgaja Šentjur se je uvrstil z avtorskim projektom Praprotni cvet ali kdo se boji čutečega človeka. Otroška gledališka skupina Sokoli Gledališko društvo Radeče se je uvrstila s predstavo Mozaik - obrazi. Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje se je s predstavo Veronika in Friderik uvrstilo na državno srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Matjaž Šmalc z javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki organizira srečanje, je pohvalil izredno delo mentoric.
Na izborno srečanje otroških gledaliških skupin se je prijavilo približno 300 skupin. Med njimi je selektorica Ana Rutar izbrala 12 skupin, ki se bodo v začetku junija predstavile v Novem mestu. »Obe letošnji skupini s Celjskega sta naši >stalni stranki<. Gledališka skupina iz Radeč je po obsegu delovanja ena največjih otroških skupin v Sloveniji, sploh če pomislimo, iz kako majhnega kraja prihaja. Na leto pripravi štiri predstave. Gledališka skupina iz Šentjurju goji posebno vrsto gledališča. Ugledališčena poezija je sploh žlahtna smer, kar dokazuje, da lahko tudi najstniki uživajo v poeziji,« je razložil delovanje skupin producent za gledališko in lutkovno dejavnost JSKD Matjaž Šmalc.
Velika odgovornost mentorjev
Ob tem je poudaril izjemno delo mentoric, kajti za vsako dobro ali slabo predstavo je vedno kriv mentor. »Ne verjamem v izjemne talente otrok, starih deset let. Otroci nimajo čustvene zgodovine v tolikšni meri, da bi jo lahko poustvarili. Otrokom je gledališče v prvi vrsti igra, nato dogodivščina, šele kasneje ga začnejo dojemati kot umetnost. Tukaj se kaže, kako lahko mentor otroke motivira, kako lahko z njimi odkriva nove svetove. Neverjetno, kako veliko odgovornost ima mentor, saj s pomočjo gledališča vzgaja te otroke. Odkriva jim nove svetove in jih sooča s temami, ki se jim v resničnem življenju izogibamo - recimo ločitev staršev, najstniško nasilje ... Ce je učiteljski poklic podcenjen, je mentorski še toliko bolj. Kapo dol za mentorice, ki tem otrokom posvetijo del svojega življenja.«
Posebno
občudovanje
mladih
gledališčnikov
V OŠ Franji Malgaja Šentjur že vrsto let gojijo kakovostno gledališče. Letos jim je preboj na državno raven pod mentorstvom Bojane Potočnik s predstavo Praprotni cvet ali kdo se boji čutečega človeka ponovno uspel. »Mislim, da smo v zadnjih petnajstih letih vzgojili
ne samo igralce, ampak tudi zahtevno občinstvo. Ti učenci, ki postanejo igralci, dobijo od sošolcev posebno občudovanje. Mogoče jih tudi to vleče naprej, da so del nečesa pomembnega,« je mentorica Bojana Potočnik razložila, kako ji uspe vsako leto dobiti igralce za svoje projekte.
Po predstavah komedij se je Bojana Potočnik odločila za ugledališčeno poezijo. Kot velika oboževalka Sve-tlane Makarovič je želela ob umetničini osemdesetletnici mladim predstaviti njeno manj znano ustvarjanje na področju šansonov. »Vedela
sem, da bom svojo skupino učencev po komedijah težko navdušila za bolj resno stvar. S pomočjo številnih pogovorov mi je uspelo otrokom približati sporočilo besedil. Ugotovili smo, kako so šansoni brezčasni.«
Problematika mladega človeka se je dotaknila mladine
Kljub malce zahtevnejši predstavi so bili odzivi občinstva odlični. »Na regijskem srečanju, kjer so nas poslušali učenci drugega tri-letja, je bilo še posebej zelo
zanimivo. Ko je bilo konec predstave, so naši igralci dobili enega najlepših aplavzov. Nastal je molk. Prva izjava selektorice je bila, da so nam na najboljši način povedali, kako so čutili naše besede. Besede Makarovičeve o problematiki malih ljudi, o izločenosti iz družbe so brezčasne. To so sposobni začutiti tudi zelo majhni otroci.«
Lokalna
ljubezenska zgodba
v svetu lutk
Društvo Škratovo lutkovno gledališče obstaja 12 let in vsako leto se člani ude-
ležijo območnega srečanja lutkovnih skupin. Letos jim je prvič uspelo priti med najboljše lutkovne predstave na državni ravni. »Selektor je pohvalil, da naša predstava ni klasična predstava za pa-ravanom, ampak je vsebina zgodovinska, avtentična, da prihaja iz mesta, kjer živimo. Poleg tega mu je bilo všeč, da smo uporabili izdelke starega industrijskega oblikovanja. Vse naše lutke so narejene iz stare posode. Ves material je iz gospodinjstva, kar je čar predstave,« je razložila članica društva Breda Stepan.
Škratovo lutkovno gledališče vsako leto konec leta organizira izobraževalni seminar in tam so člani spoznali Matevža Gregoriča. Ker jim je bil všeč, so ga povabili k sodelovanju. »Kar dve leti smo čakali nanj, saj je tako zaseden. Usmeril nas je, da smo izbrali lokalno ljubezensko zgodbo. Eno leto smo delali predstavo.«
Ko lutki daš svoje
srce
Lutka je po besedah učiteljice Brede Stepan najboljši didaktični pripomoček in je nekaj, kar odpira srca ljudi. »Ko so otroci vzeli lutko in so se počasi poistovetili z njo, so ji zaupali marsikaj osebnega. Lutke so vedno prevzemale otroško negotovost in sramežljivost. Tudi sama sem lutkam dala svoje srce, so moje najboljše prijateljice,« je zaključila Breda Stepan.
BGO
12
NAŠA TEMA
Slovenija in šesturni delavnik
Bi naredili več,
če bi za enako plačo
delali krajši čas?
Z oktobrom je prehod na šesturni delavnik napovedalo podjetje Skaza, pri čemer se 20 zaposlenim, ki bodo prvi prešli na ta delovni čas, plače in prispevki ne bodo spremenili. Lani aprila so takšno organizacijo delovnega časa uvedli tudi v ljubljanskem podjetju Donar, kjer izdelujejo pohištvo. Tovrstne, skorajda pionirske poteze slovenskih podjetij pozdravljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Da se dobrih praks iz ene panoge ne da zrcaliti na vsa delovna področja, pravijo v Gospo- ^ darski zbornici Slovenije. In kaj o tem menijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kadrovskim menedžmentom? Uvajanje šestur-nega delavnika je po prepričanju doc. dr. Andreja Kohonta, predavatelja na Fakulteti za družbene vede, vprašanje, ki se mu bomo v prihodnosti veliko posvečali.
TINA STRMCNIK
Najbolj znan primer dobre prakse je uveljavitev šesturnega delavnika v javnem sektorju in nekaterih podjetjih v švedskem mestu Göteborg. Krajši delovni čas poznajo še v Toyoti. Dobre prakse imamo tudi v Sloveniji, čeprav takšen delovni čas pri nas še ni zakonsko določen. »Gre za primere, ki kažejo na določene pozitivne učinke, o katerih je vredno razmisliti. S pomočjo socialnega dialoga bi lahko videli, kje je takšen delovni čas bolj primeren, za katere panoge pa je primernejši daljši delovni čas,« pojasnjuje sogovornik.
Če najprej začneva pri osemurnem delavniku - je ta še aktualen ali je že preživet?
Doc. dr. Andrej Kohont na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predava kadrovski menedžment, vodenje in organizacijsko vedenje. Prepričan je, da so obstoječi primeri uvajanja šesturnega delovnega časa lahko zelo dobra popotnica. Je pa seveda precej izzivov pri tem, kako skrajšati delovni čas in povečati učinkovitost zaposlenih. »V celoti nismo pripravljeni na tovrstne spremembe, a se da z razvojno naravnanim razmislekom za prihodnost narediti marsikaj.«
V Sloveniji je osemurni delov-nik zelo običajen, ljudje so ga precej navajeni, v določenih panogah, kjer so delovni procesi bolj statični, ima nekatere prednosti. Gre torej za delovni čas, ki je družbeno sprejet. Drugo vprašanje je, če je tudi najbolj primeren. Poznamo primere krajšanja delovnega časa. Obstajajo različni razlogi, ki so privedli do tovrstnih odločitev. Volkswagen je na primer pred približno 25 leti delovni čas skrajšal, da je znižal stroške in da so de-
lavci ohranili delo. In ne, da bi bila kakovost življenja delavcev boljša. Vedno se je treba vprašati, zakaj ljudje delamo na točno določen način, zakaj delamo toliko ur, kot delamo, in razmišljati o razlogih, ki vodijo v spremembe. Ljudje danes v osmih urah zaradi tehnološkega napredka najbrž nasploh naredimo veliko več kot v preteklosti.
Po eni strani več naredimo zaradi tehnološkega napredka, po drugi strani nas k temu spodbuja družbeni razvoj. Ljudje postajamo bolj prožni, smo večopravilni, krepimo svoje znanje. Zaradi naštetih razlogov smo sposobni narediti mnogo več. To pomeni, da delo, ki smo ga prej opravljali dlje časa, ob pomoči informacijske in tehnične podpore zdaj opravimo v krajšem času. Naša učinkovitost je sicer močno odvisna od okoliščin, torej od tega, v kakšnem organizacijskem
okolju ali delovnem sektorju delamo. Produktivnost v Sloveniji zelo težko primerjamo s produktivnostjo najrazvitejših evropskih držav. Pri tem tudi pri nas obstajajo primeri, kjer je produktivnost zelo visoka. Tam, kjer je dobra organizacija dela in kjer poznajo dobro vodenje, so tudi zaposleni bolj učinkoviti. Je pa težko posploševati.
Koliko časa lahko ljudje na delovnem mestu delamo najbolj učinkovito?
S tem se ukvarjajo organizacijski psihologi, ki pravijo, da človek lahko zbrano dela povprečno šest ur na dan. Posamezniki se seveda razlikujemo, nekateri so učinkoviti nekoliko več, drugi morda celo manj. Za primer lahko vzamemo izobraževalno okolje, kjer ljudem po nekaj urah zbranost pade. Podobno je na delovnem mestu. Da bi ohranili zbranost, bi torej morali skrajšati delovni čas.
Nekateri poudarjajo, da kreativnost upada z utrujenostjo. Verjetno gre tudi pri krajšem delovnem času za nek pritisk. Je to, da mora zaposleni, ki je prej neko delo opravil v osmih urah, zdaj te naloge opraviti v šestih urah, prav tako stresno in utrujajoče?
Stres lahko človeka tudi spodbuja, odvisno od tega, kako dolgo traja in kateri so dejavniki, ki ga povzročajo. Razmislek o skrajševanju delovnega časa prinaša veliko spremembo, ki je ljudje niso vajeni. Zato je treba veliko časa posvetiti organizaciji dela, pripravi delavcev na spremenjene okoliščine. Raziskave, ki so jih opravili na Švedskem, potrjujejo, da so bili ljudje v krajšem času bolj učinkoviti. Ob spremembi delovnega časa so sicer čutili nekaj stresa, nato so se prilagodili. Uspešnejši so bili, ker so bili bolj osredotočeni. Če vemo, da bomo delali manj časa, nas to motivira, ker nam ostaja več časa za družino, prostočasne dejavnosti, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, ki je danes zelo pomembno. Ko imamo ljudje več časa za osebno življenje, smo bolj zadovoljni. Vse to nas verjetno bolj spodbuja, kot ovira. Mislim, da so pozitivni učinki tisti, ki prepričajo.
So se pokazale še kakšne druge prednosti?
Gospodarska zbornica: I Sindikat: Zdaj delamo
Dobro le za nekatere
več kot osem ur na dan
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) uvedbi šesturnega delavnika za vse zaposlene v državi nasprotujejo. Poudarjajo, da takšen delovni čas ni skladen z vsemi potrebami, ki obstajajo v različnih dejavnostih. Opozarjajo, da bi delodajalci ob tem, ko bi zmanjšali število ur, najverjetneje razmišljali tudi o znižanju plačila.
Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc poudarja, da je glavna težava na našem trgu dela pomanjkanje delavcev. »Zaposlenih primanjkuje že za obstoječo kvoto delovnih ur. Če bi delavnik dodatno znižali, ne bi bilo dovolj ljudi, ki bi opravljali to delo v ustrezno krajšem delovnem času. V času, ko nam v celotni državi primanjkuje delovne sile, anketna brezposelnost je nekje pri 4,4 odstotkih, takšen ukrep ni smiseln.«
Se mu pa zdi smiselno, da bi se za tovrstne spremembe lahko glede na svoj poslovni model prostovoljno odločili posamezna podjetja ali po-
samezne panoge, podobno kot velja v tujini. »Zakonodaja že zdaj omogoča krajši delovni čas, a to pomeni tudi sorazmerno nižje plačilo. Delavci naj zato sami ocenijo, ali za krajši delovni čas prejmejo zadostno plačilo ali ne.«
Odvisno od ravni
avtomatizacije
Da nekatera podjetja pri nas zaposlene plačujejo za 40 ur dela, medtem ko delavci dejansko opravijo 30 ur tedensko, ga preseneča. »Za to doslej nisem vedel. Je pa to verjetno bolj izjema kot pravilo. Predvidevam, da je to odvisno od proizvodnih procesov v posameznem podjetju. Domnevam, da ponekod ugotavljajo, da so delavci pri šestih urah morda bolj učinkoviti kot pri osmih. Če bi takšno spremembo uvedli na ravni celotne države, bi bilo lahko to škodljivo.«
Skrajševanje delovnega časa je močno odvisno od ravni avtomatizacije v podjetjih, pojasnjuje. Kjer je manj avtomatizacije in kjer je več ročnega dela, je po njegovem prepričanju smiselno, da posamezniki še vedno delajo osem ur. Se pa nasploh najbolj avtomatizira prav predelovalna dejavnost. In tam je po besedah Ivanca več možnosti, da se delovni
čas ustrezno skrajša in da so od tega tudi zaposleni deležni rasti urne postavke.
Dodatno socialno
breme?
Prepričan je, da gre pri uvajanju šesturnega delavnika za izjeme v določenih podjetjih in panogah, ki pa se jih ne da kar preslikati na celotno gospodarstvo. Predvsem v storitvenem sektorju se mu zdi smiselno, da delavnik ostane osemurni. Pri tem izpostavlja, da je pri nas v osmih urah vključen še odmor za malico, ki ga v tujini, na primer v Avstriji, ne poznajo. Tako zaposleni že zdaj delamo sedem ur in pol in ne osem.
Kot državo, kjer ljudje delajo precej krajši delovnik, je omenil Nemčijo. Tam so predvsem ženske po rojstvu otrok zaposlene za manj ur in preživijo več časa z družino. »Na koncu meseca prejmejo ustrezno nižje mesečno plačilo, saj manj delovnega časa preživijo na delovnem mestu. Glede na nižjo bruto izplačano plačo, je posledično ustrezno nižje odmerjena tudi njihova pokojnina. To je lahko dodatno breme za socialno blagajno, saj mora država upokojencem z določenimi oblikami pomoči pomagati za njihovo dostojno življenje.«
TS
»Poznamo različice, ko ljudje delajo šest ur na dan, a tudi različice, ko delajo štiri dni po osem ur na teden. Poskusov spremembe delovnega časa je vedno več, rezultati so glede zadovoljstva in počutja delavcev ter njihove učinkovitosti zelo pozitivni.« Tako pravi izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko. In dodaja, da bomo o krajšem delavniku morali pogosteje razmišljati tudi v Sloveniji, kjer zaposleni sicer delamo več kot 40 ur tedensko.
V nekaterih dejavnostih bi bilo šesturni delovni čas po prepričanju Andreja Zorka možno uvesti zelo hitro. Drugod bi to terjalo nekaj izboljšav pri organizaciji dela. Ideja o krajšem delavniku se lahko po njegovem prepričanju sprevrže le v primeru, če bi delodajalci ob krajšanju delovne obveznosti želeli zmanjšati plačo. To bi vodilo v poslabšanje ekonomskega in socialnega položaja delavcev, saj bi bili njihovi prejemki precej nižji.
Slovenci sicer delamo mnogo več, kot to dovoljuje zakon, je prepričan Zorko. V ZSSS natančnega podatka o številu delovnih ur ne morejo dobiti, saj je evidentiranje delovnega časa v podjetjih pomanjkljivo. Da Slovenci delamo več kot 40 ur na teden, je pokazala tudi za-
dnja raziskava, ki so jo opravili v ZSSS. »Veliko ur, ki presegajo 40-urni delovni teden, je neplačanih. Ali jih delavci ne morejo izkoristiti. Slovenska zakonodaja je na papirju skladna z evropsko, a kaj se dogaja v praksi, je drugo vprašanje.« Zato je ZSSS predlagala spremembo Zakona o evidentiranju delovnega časa, čemur so sledili ministrstvo in socialni partnerji. Do konca letošnjega leta naj bi bil v parlamentu obravnavali predlog novega zakona, ki naj bi na področju beleženja delovnega časa uvedel večji red in postregel z bolj oprijemljivimi podatki.
Razmislek o
spremembi
zakonodaje
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec za polni delovni čas zaposlen, če dela 40 ali 36 ur tedensko. Kar je manj kot 36 ur na teden, je skrajšan delovni čas, kjer zaposleni nimajo enakih pravic kot tisti, ki so zaposleni za polni delovni čas. »A če obstajata volja in želja, je to najlažje urediti. Plačilo prispevkov in davkov je odvisno od višine plače posameznika. Če se plača ne bi spremenila, to ne bi smelo vplivati na višino pokojnine. Tudi priznavanje pokojninske dobe glede na število delovnih ur ni nobena ovira. Meja se s 36 ur pač prestavi na 30. Izzive se da rešiti,« je prepričan sogovornik.
Slovenci delamo mnogo več, kot to dovoljuje zakon, je prepričan Andrej Zorko iz ZSSS. V omenjenem sindikatu natančnega podatka o številu delovnih ur ne morejo dobiti, saj je evidentiranje delovnega časa v podjetjih pomanjkljivo. (Foto: ZSSS)
Dodal je še, da skrajšan delovni čas ne pomeni le večje možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Hkrati dokazano spodbuja učinkovitost zaposlenih, delavci so na svojem delovnem mestu bolj zadovoljni, čutijo manj pritiskov, manj psihičnih obremenitev, manj je bolniških odsotnosti. »Če podjetje želi, lahko delovni čas na 36 skrajša že danes. V prihodnje bo treba razmišljati o spremembi zakonodaje, ki bo omogočala tudi 30-urni delavnik tedensko. Sploh glede na to, da danes poznamo nove oblike dela, nove načine poslovanja, ki dobivajo vedno večjo veljavo. V tem oziru bo Slovenija v naslednjih dveh ali treh letih morala narediti velik korak naprej.«
TS
13
Raziskave so pokazale, da je ob krajšem delovnem času v podjetjih manjša fluktua-cija, da delavci dlje časa ostanejo zaposleni v organizaciji in imajo do nje bolj pozitiven odnos. Je pa res, da delodajalci pričakujejo, da bodo zaposleni bolj učinkoviti. V nasprotnem primeru bi stroški narasli, kar na dolgi rok ni vzdržno. Če bi skrajšali delovni čas, stroški dela pa bi se povečali, bi delodajalci težko zagotavljali enako plačilo za opravljeno delo. Vpeljani primeri kažejo, da je krajši delovni čas vodil do večje učinkovitosti, ve-
čjega zadovoljstva delavcev in njihove višje kakovosti življenja.
Najbrž šesturni delavnik ni primeren za vse panoge.
Bistveno se mi zdi, da bi o tem dobro razmislili. Strinjam se, da za vse sektorje tovrstna sprememba ne bi bila mogoča čez noč. Ne vidim razloga, zakaj je ne bi uvedli tam, kjer je to mogoče.
Kaj pa bistvene pomanjkljivosti? Obstaja nevarnost, da bi delodajalci ljudi plačevali manj ali da bi za šest ur zaposlili več ljudi?
Mnogi delodajalci so razmišljali o skrajšanju delovnega časa z ekonomskega vidika, da bi tako znižali stroške. A kadar govorimo o krajšem polnem delovnem času, morajo biti temu ustrezni plača in vsi prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Negativen vidik bi vsekakor pomenilo skrajševanje, ki ne bi bilo priznano kot polni delovni čas. A če je človek v krajšem delovnem času bolj učinkovit, je upravičeno, da za to prejme enako plačilo, kot ga je prejemal za osemurni delavnik.
Kako se izogniti temu, da se ideja šestur-nega delovnika ne bi sprevrgla, da ne bi prišlo do še večjega izkoriščanja delavcev?
Na prvem mestu bi bil potreben socialni dialog. Preveriti bi bilo treba tako prednosti kot zadržke pri vseh vpletenih. Treba bi bilo razmišljati, se lotiti postopnega uvajanja, tovrstne spremembe v nekatere panoge uvesti pred drugimi. Tako bi poskrbeli, da bi ta mehanizem uporabili na čim bolj pozitiven način in se izognili zlorabljanju ideje o uvedbi šesturnega delavnika.
Bi lahko skrajšanje delovnega časa prispevalo k temu, da bi ljudje drugače dojemali delo, ki ga nekateri verjetno še jemljejo kot breme, morda celo tlako?
Verjetno bi ljudje začeli bolj intenzivno razmišljati o tem, kje preživeti šest ur. To bi prispevalo k temu, da bi opravljali delo, ki jim je v zadovoljstvo, kjer se res prepoznajo. Precej ljudi še vedno dela predvsem zaradi zaslužka in so bolj dejavni izven delovnega časa. Tudi zanje je to lahko spodbuda, da bi krajši delovni čas delali bolj kakovostno in bi nato pridobili več časa za svoja prostočasna zanimanja.
Danes poznamo prilagodljive urnike, delo od doma, projektno delo. Oblike organizacije dela se torej kljub prevladujočemu osemurnemu delovnemu času spreminjajo.
Pri spremenjenih oblikah delovnega časa moramo v ospredje postaviti posameznika, torej človeka, delavca, zaposlenega. Ta naj bi se, kolikor je možno, sam odločal, na kakšen način bi rad delal. Če lahko z delodajalcem doseže skupni jezik o tem, da bo določene dneve delal od doma, ali o tem, kdaj bo prihajal na delovno mesto, bo to zagotovo povečalo njegovo zadovoljstvo. Bi bilo pa dobro, da bi delodajalec z enakega vidika podprl posameznika, ki mu je bliže klasičen delovni čas, na primer od 7. do 15. ure. Težko je uvesti spremembo, ki bi zadovoljila vse zaposlene. Zato je dobro pri določanju delovnega časa, organizacije dela in različnih oblik dela slišati različne glasove. Na kadrovskem področju marsikje že sledijo tej usmeritvi in želja je, da bi ji v prihodnje sledili še bolj.
Primer podjetja: Pričakujejo bolj zadovoljne zaposlene
N
Oktobra so uvajanje šestur-nega delovnika za polno plačilo napovedali v velenjskem podjetju Skaza, kjer je redno zaposlenih več kot 300 delavcev. Na takšen delavnik bo najprej prešlo približno 20 zaposlenih v računovodstvu in oskrbovalni verigi. V podjetju, kjer želijo spremembe uvesti še v drugih oddelkih, zagotavljajo, da se plače in prispevki ne bodo spremenili. V proizvodnji prehajajo s štirih izmen na tri.
V podjetju Skaza poudarjajo, da delujejo kot novodobna organizacija, kar pomeni, da vrednot nimajo zapisanih le na papirju, ampak da zaposleni živijo v skladu z njimi. Uvajanje šesturnega delovnega časa dojemajo kot enega od ukrepov, zaradi katerega bodo člani kolektiva bolj srečni in zadovoljni. »Gre za to, da bodo naši sodelavci lažje usklajevali službeno in zasebno življenje. Če bodo bolj zadovoljni v svojem zasebnem življenju, bodo to zadovoljstvo prenesli tudi v delovno okolje. Verjamemo, da so odgovorni in zaupanja vredni in da razumejo, da morajo delo, ki ga opravljajo, narediti do konca. Verjamemo tudi, da se zavedajo, da je od njihove učinkovitosti odvisno, kako uspešno je naše poslovanje,« je povedala vodja kadrovske skupne službe Aleksandra Logar.
»Kot novodobna organizacija ne bomo sodelavcu gledali pod prste, ali delo naredi v šestih ali osmih urah. Če dela ne bo opravil v šestih urah, ne bo nič narobe. V vsakem primeru pa mu pripada 30 minut za malico,« je povedala Aleksandra Logar.
Praksa bo pokazala
svoje
Oddelke, ki bodo prešli na šesturni delovni čas, izbirajo postopoma. Najprej bodo to novost uvedli v računovodstvu in oskrbovalni verigi. V drugih oddelkih morajo prej poskrbeti za določeno podporo v smislu informacijske tehnologije ter za kadrovske okrepitve. Ko bodo videli, kakšni bodo prvi rezultati uvedbe krajšega delovnega časa, bodo šesturni delavnik skušali uvesti še v druge oddelke, je povedala sogovornica. »Morda se bo kaj spremenilo, morda bomo morali poskrbeti še za kakšne izboljšave. To bo pokazala praksa.«
Zaposleni v proizvodnji so zadnja leta delali v štirih izmenah. Približno 70 odstotkov proizvodnje je že prešlo na triizmenski delovni čas, ki zaposlenim omogoča več časa za družino in proste konce tedna. Ostali bodo na tak ciklus prešli
Zaposleni v Skazi so novico o spremembi delovnega časa sprejeli pozitivno. Imajo tudi nekaj vprašanj, predvsem glede višine plač in glede izpolnjevanja pogojev za pokojnino. Zato bodo zanje pripravili konferenco, kjer jim bodo dodatno pojasnili spremembe in pričakovane prednosti. (Foto: Skaza)
do konca letošnjega leta. Po besedah Logarjeve v podjetju Skaza uvajanja šesturne-ga delavnika v proizvodnji trenutno ne vidijo kot najboljšo rešitev. »Da bi dvignili produktivnost, bi morali zaposliti še eno celo izmeno. To se nam ne zdi smiselno.«
Plačilo in prispevki
ostajajo enaki
Kljub temu da bodo delavci v računovodstvu in oskrbovalni verigi delali manj ur kot doslej, bodo ostali zavarovani za polni delovni čas, za 40 ur na teden. Enako kot doslej bo tudi njihovo plačilo. Aleksandra Logar zagotavlja, da se v ničemer ne bo spremenila niti njihova pokojninska varnost. Prispevki bodo še naprej
poravnani za polni delovni čas. »Delavci bomo po 40 letih pokojninske dobe v skladu s trenutno zakonodajo odšli v zasluženi pokoj. Ni strahu, da bi
morali zaradi šestur-n e ga delav-n i k a delati dlje.«
Kako bodo spremembo delovnega časa uredili formalno? »Zakonodaja doslej omogoča, da se lahko ljudje zaposlijo za krajši delovni čas. A v primeru šesturnega delavnika bi morali delavci za leto delovne dobe delati 15 mesecev. V Skazi tega ne želimo, zato ostajamo zaposleni za 40 ur, spremembo delovnega časa bomo uredili z novo pogodbo ali z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Gre za pisni dogovor med delavcem in delodajalcem, kjer bo jasno zapisano, za koliko časa bomo zavarovani in kakšna je predvidena delovna prisotnost.«
TS
OB ROBU
Pripravljeni na spremembe?
Delavski boj je nekoč izbojeval pravilo, da naj človek osem ur nameni delu, osem ur prostemu času in osem ur počitku. A po več kot 130 letih omenjene delavske pravi-	сткмгкттк
ce še niso povsem uveljavljene. Marsikdo naloženih službenih obveznosti ne more opraviti v »le« osmih urah. Sindikati tako ugotavljajo, da delamo več, kot je predpisano z zakonom, delamo tudi ob koncih tedna in med prazniki, pri čemer mnogi opravimo več nadur, kot je dovoljeno. V času, ko se delo širi v vse pore našega življenja, se zdi omemba šesturnega delavnika skorajda znanstvena fantastika.
Ste močno ustvarjalni, ko ste utrujeni in preobremenjeni? Najbrž ne. Po številnih urah v pisarni ali za delovnim trakom svojih obveznosti ljudje ne opravimo tako zavzeto in natančno, kot če bi bili spočiti. Tudi če ležemo na operacijsko mizo, si verjetno želimo, da nas operira zdravnik, ki je na delovnem mestu le nekaj ur in ne takšen, ki ima za seboj 12 ur dežurstva.
Nekateri primeri, ko so podjetja uvedla šesturni delovni čas, kažejo na pozitivne spremembe. A predstavniki delodajalcev opozarjajo, da formula, ki se je za ene izkazala kot pozitivna, drugim verjetno ne bo prinesla uspeha. Delavci na gradbišču verjetno v krajšem delovnem času ne bodo opravili toliko kot v osmih urah. Tudi v podjetjih, kjer se je po gospodarski krizi marsikatera delovna obveznost prenesla na sodelavca, ekipa zaposlenih pa se je prepolovila, je utopično pričakovati tovrstne spremembe.
Ne mestu je tudi vprašanje, ali bo delavec v šestih urah še imel možnost za odmor, čas za odhod na stranišče in trenutek, da se razgiba ali si od dolgotrajnega gledanja v ekran na primer spočije oči.
Zanimivo bi bilo slišati, kako predloge o uvajanju šesturnega delovnega časa vidijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A nam do konca redakcije na naša vprašanja niso odgovorili. Kot tudi ne v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kjer so nas napotili na kolege s pristojnega ministrstva. Nekako se zdi, da slednji podobno kot z odgovori zamujajo pri razmisleku o spremembah delovnopravne zakonodaje. Nekateri delodajalci so že pokazali svojo željo, da bi delo organizirali drugače, zanimivo bo videti, s kolikšnim zamikom se bo na njihovo pobudo odzvala država.
14
KRONIKA
Močno poslabšanje prometne varnosti na Celjskem
Letos na cestah umrlo že enajst ljudi
Prometna varnost na območju Policijske uprave Celje se je letos zelo poslabšala. V prometnih nesrečah je na tem območju umrlo že enajst ljudi, v enakem obdobju lani dva. V luči črne statistike policisti napovedujejo okrepljene dejavnosti.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Policisti Policijske uprave Celje so zaskrbljeni zaradi stanja prometne varnosti v regiji, saj se je letos zelo poslabšala. O tem zgovorno priča podatek, da je na cestah celjske policijske uprave letos umrlo že enajst ljudi, medtem ko jih je v celotnem lanskem letu dvanajst. »Po dve prometni nesreči sta se zgodili na območju policijskih postaj Laško, Žalec in Šentjur, po ena se je zgodila na območju policijskih postaj Celje, Dravograd, Slovenske Konjice, Radlje ob
Dravi in Velenje. V prometnih nesrečah je umrlo šest voznikov osebnih avtomobilov, življenje so izgubili še dva pešca, kolesar, voznik motornega kolesa in voznik tovornega vozila,« je povedal vodja oddelka za cestni promet Elvis A. Herbaj. V petih primerih je bila vzrok smrtnih prometnih nesreč vožnja po nasprotnem smernem vozišču, v ostalih so bili razlog nepravilnosti pešcev, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Herbaj ob tem pravi,
Prizori na kraju prometnih nesreč so ponavadi zelo pretresljivi.
da je še vedno zelo pereča problematika alkohola, saj so 40 odstotkov letošnjih smrtnih prometnih nesreč povzročili udeleženci, ki so bili pod njegovim vplivom. Med vozniki povzročitelji prometnih nesreč je po podatkih policistov tudi vedno več tistih, ki so pod vplivom prepovedanih drog. Ob tem je še vedno velik problem na naših cestah prevelika hitrost. Vse več je kršitev zaradi nepravilne uporabe mo-
bilnega telefona, neuporabe varnostnega pasu in vožnje pri rdeči luči. Herbaj ob tem poudarja, da beležijo vedno več kršitev tudi pri pešcih, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti in hkrati ranljivosti.
Najnevarnejši je torek
Ce so med povzročitelji smrtnih prometnih nesreč v preteklosti prevladovali mladi in starejši vozniki, zdaj ni več tako. Herbaj
pojasnjuje, da nobena starostna skupina ne izstopa. Nesreče so razpršene po regiji in tudi glede na kategorizacije cest, tako da policisti vedno težje najdejo skupni imenovalec poslabšanja prometne varnosti v posameznih obdobjih.
Ob pregledu tokratne črne statistike so policisti opazili še eno posebnost, in sicer se je prvič kot najbolj kritičen dan pokazal torek. »Ponavadi so se hujše in smrtne
nesreče dogajale ob koncih tedna, zdaj je najbolj črn dan torek,« je povedal Herbaj.
Ni samo policija
odgovorna za
prometno varnost
Herbaj je dejal še, da policija ni edina, ki ima vpliv na varnost prometa. Bo pa v prihodnje še poostreno nadzorovala, tudi z več patruljami, a bo to ob kadrovski podhranjenosti težko. »V prihodnje bomo še bolj nadzorovali voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc, prehitre voznike in tiste, ki med vožnjo telefonirajo. Tudi v bodoče bomo izvajali krajše tako imenovane ad hoc nadzore.«
Ob tem je izpostavil, da smo za prometno varnost odgovorni vsi udeleženci v prometu. »Vsak udeleženec cestnega prometa se mora zavedati svoje odgovornosti za varno udeležbo v prometu. Le na ta način bomo lahko preprečili tragedije na naših cestah.« Poudaril je še, da je kazen učinkovita, le če je izrečena hitro in je dovolj visoka. V razmislek je zastavil vprašanje, zakaj lahko Slovenci v tujini, kjer so kazni tudi precej nižje kot pri nas, upoštevamo cestno-prometne predpise.
Foto: PU Celje
V neprebojnem jopiču o goljufiji
Okrožno državno tožilstvo v Celju je v petek na celjskem okrožnem sodišču vložilo zahtevo za preiskavo zoper Sebastiena Abra-mova, ki mu tožilci očitajo umor nekdanje partnerke v Pernovem pri Žalcu. Šlo naj bi za umor iz nizkotnih nagibov in na zahrbten način. V zahtevi za preiskavo so tožilci predlagali tudi pripor zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.
Abramovu, prej Sebastjanu Colariču, grozi najvišja zaporna kazen, kar 30 let, ker naj bi 15. marca 2015 v Pernovem pri Žalcu ustrelil partnerko Saro Veber. Ta je umrla zaradi strela iz polavtomatskega dolgocevnega orožja, ki naj bi ga Abramov takrat čistil, nakar naj bi se sprožilo. Čeprav je najprej kazalo, da se
je zgodila nesreča, so ga celjski kriminalisti po štirih letih ovadili, zatem ko so dokazali, da naj bi kaznivo dejanje storil naklepno. Na policiji so pred mesecem, ko so podali kazensko ovadbo zaradi umora, dejali, da je Abramov ves čas pred leti manipuliral z bližnjimi pokojne Vebrove. Pretekli četrtek so Abramova iz pripora, v katerem je pristal zaradi primera sedanjega dekleta, ki si je zaradi zavarovalniške goljufije z žago odrezalo roko, pripeljali na žalsko okrajno sodišče. Tam se je moral zagovarjati zaradi starih grehov oziroma zaradi goljufije iz leta 2014. Takrat naj bi mu mama pokojne Sare Veber posodila 17 tisoč evrov, da si je lahko kupil osebno vozilo. Denarja ji do danes ni vrnil. Abramova so na sodišče pospremili pra-
Abramov je povezan tudi s primerom, ko si je v začetku leta 21-letno dekle zaradi zavarovalniške goljufije z žago odrezalo roko. 29-letnik, ki ima na vesti že kar nekaj goljufij, je v priporu zaradi letošnjega dogodka. Njegov odvetnik Žiga Podobnik, ki ga zastopa v primeru Sare Veber, minuli teden ni želel komentirati informacij, da naj bi bil Abramov za odpravo pripora ponudil kar milijon evrov varščine.
Padel z viličarja
vosodni policisti, zaradi velikega odziva in ogorčenja javnosti nad njegovim dejanjem so ga na sodišče pripeljali celo v neprebojnem jopiču.
Obtoženi je na sodišču dejal, da vozila ni kupil in da je denar potreboval za vračilo partnerkine štipendije podjetju, ki jo je štipendiralo. Ta denar naj bi podjetju morala vrniti, ker se v njem ni zaposlila po študiju. Ob tem je na sodišču dejal, da sta se s Saro želela preseliti v Avstralijo. Na sodišču je dejal tudi, čemu bi mamo pokojne prosil za kredit, če pa je bil kreditno sposoben. Imel naj bi celo 11 tisoč evrov bruto plače, dva lokala in tudi stanovanje v Ljubljani. Oško-dovanka, mama pokojne Vebrove, je na sodišču vztrajala, da mu je denar izročila, da bi si lahko kupil osebno vozilo. Zanikala je tudi, da bi bil denar namenjen vračilu štipendije, če pa bi že tako bilo, bi hči za denar sama prosila starše in ne partnerja. Sojenje se bo nadaljevalo konec junija.
SŠol
Grozil, da ga bo »razbil«, nato so odjeknili streli
Celjski policisti še vedno preiskujejo okoliščine petkovega streljanja v večsta-novanjski hiši v Zidanem Mostu. Za zdaj je znano, da je kaznivega dejanja osumljen 22-letni moški, ki naj bi streljal proti 32-letnemu lastniku stanovanja.
Slednji naj bi prišel na dvorišče večstanovanjske hiše, nato naj bi mu nekdo iz notranjih prostorov začel groziti, da ga bo »razbil«.
32-letnik je prišel do vhodnih vrat, poskušal vstopiti v prostore, nakar naj bi iz notranjih prostorov odjeknili streli. En strel je moškega zadel v nogo. Ob prihodu na kraj osumljenca policija ni našla, izsledila ga je šele kasneje isti dan. Gre za 22-letnika, ki naj bi neprijavljen bival v stanovanju, ki je v lasti 32-letnega oškodovanca. Po nekaterih neuradnih podatkih obstaja možnost, da naj bi vzrok stre-
ljanja predstavljala nedovoljena droga, vendar na policiji zaenkrat tega niso potrdili. 22-letnik je v tej fazi preiskave osumljen kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. 32-letni oškodovanec je bil med streljanjem lažje telesno poškodovan in zaradi dogodka ni v smrtni nevarnosti. Po nekaterih informacijah naj bi bila oba stara znanca policije.
SŠol
V podjetju v Zrečah se je pretekli teden zgodila huda delovna nesreča. 38-letni delavec je padel iz košare, s katero ga je viličarist dvignil, da bi lahko opravil delo na višini. Delavec se je pri padcu hudo poškodoval.
ГЧ ■■	V"	V,	"I"	I V I ■ ■
Divja vožnja, številni prekrški in kazniva dejanja
Minuli teden so policisti pridržali 21-letnega voznika, ki je v prometu ogrožal sebe in druge udeležence. Najprej so ga želeli ustaviti zaradi večkratnih kršitev na cesti Šentvid pri Grobelnem-Gorica pri Slivnici, nato tudi v Loki, Prevorju in v več drugih krajih na Kozjanskem, vendar jih ni upošteval. Ustaviti jim ga je uspelo šele v kraju Lopaca, kjer so mu takoj tudi odvzeli prostost.
Gre za voznika s širšega območja Šentjurja, ki je policistom zaradi ostalih prekrškov v preteklosti že znan. Že dvakrat do zdaj je bil ovaden zaradi nevarne vožnje v prometu, in sicer že leta 2014 in januarja letos. »Nasploh je zaradi pogoste objestne vožnje in hujših prekrškov nevaren v prometu,« pravijo na Policijski upravi Celje. »Večkrat smo ga obravnavali zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, z ukradenimi registrskimi tablicami in zaradi več hujših cestnoprometnih prekrškov. Večkrat smo mu zasegli tudi vozilo,« pravijo na policiji. Januarja letos je povzročil tudi prometno nesrečo, nato je pobegnil s kraja nesreče. Tudi v tem primeru je bežal pred policisti, nevarno vozil, med drugim tudi po pločniku. 21-letnik ima na vesti še ostale prekrške in kazniva dejanja z drugih področij. Že ko je bil mladoleten, so ga ovadili zaradi tatvin, vlomov, nasilja v družini, ponarejanja listin in drugih kaznivih dejanj. Ko so ga policisti pretekli teden ustavili in ga pridržali, naj bi jih tudi napadel. Ovadili ga bodo zaradi nevarne vožnje, preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in tatvin. Sumijo ga namreč, da je v zadnjem času ukradel tudi štirikolesnik, motorno kolo in več različnega orodja.
SŠol
AKCIJA
15
OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
Зг v"
1
r
fll
r® M
ti? k
i
WP

\\\
V\>.
Ift 7m
.___У*
■ш
vJ

t


[ Alen j	Vanessa	Simon	[ Anita j	Nejc	[ Monika j	Filip
142 glasov	10 glasov	175 glasov	153 glasov	107 glasov	129 glasov	139 glasov
Imamo vse letošnje finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant. To so: februarski zmagovalci Simon Lokošek in Alen Lamper ter Vanessa Obrovnik iz Šolskega centra Šentjur, marčevska zmagovalca Anita Zupanc iz Gimnazije Lava in Nejc Gubenšek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ter aprilska zmagovalca Monika Ramšak iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Filip Rakita iz Srednje zdravstvene šole Celje.
Tisto dekle in tisti fant, ki bosta v tokratnem finalnem krogu glasovanju prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo v petek, 14. junija v središču Celja.
Ta mesec veljajo samo PISANI kuponi!
KUPON I
Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta
I Ime in priimek
pod zaporedno številko
Podatki o osebi, ki je glasovala:
, Glasujte za I »svojega« kandidata
Ime in priimek					
Naslov					
Telefon	E-pošta				
Ste naročnik Novega tednika?		DA		NE	
Finalno glasovanje bo trajalo do ponedeljka, 10. junija, do 12. ure.
Sto točk učiteljev
Tudi v finalnem delu lahko razrednik ali učiteljski zbor izbranemu kandidatu dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve
novotel
Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona
□ bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko ni&rc hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahL _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _| teva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Samsung Galaxy S9!
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov!
Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja.
16
AKTUALNA PONUDBA
Razmišljate o menjavi fasade?
Izkoristite nepovratna sredstva Eko sklada!
Morda ste med tistimi, ki so zamudili razpis sklada za leto 2018. Tudi letos je Eko sklad na svoji spletni strani predstavil nov javni poziv za prijavo na razpis za subvencijo energetskih naložb občanov.
Vsem, ki želite letos investirati v naložbo za večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, priporočamo, da nas pravočasno pokličete, da vam bomo poslali ustrezno ponudbo in pomagali urediti dokumentacijo.
Ustrezna ponudba je obvezna priloga vlogi za pridobitev subvencije. Pravočasno oddana vloga pomeni večjo verjetnost pridobitve subvencije. V našem kolektivu smo že pripravljeni na nove izzive, zato ne odlašajte s povpraševanjem. Za vsa vaša vprašanja, povezana z naložbo za večjo energetsko učinkovitost in z rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, z ogledom lokacije in pripravo ponudbe, smo dosegljivi na naslovu Gradbena trgovina, d. o. o., Spodnje Stranice 16, Stranice. Telefon: 03 576 23 77 ali 051 612 666. E-pošta: to-maz@gradbena-trgovina.si. V trgovini vam nudimo tudi kredit do 36 mesecev.
Kdo je upravičen do subvencije?
Vlagatelj (upravičena fizična oseba, ki odda vlogo) bo upravičen do subvencije Eko sklada v primeru, če bo na stanovanjskem objektu opravljeno:
•	vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi
•	vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso
•	vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe
•	priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema
centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi
•	vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi
•	vgradnja energetsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi
•	toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe
•	toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvo-stanovansjki stavbi
•	celotna obnova starejše stanovanjske stavbe.
•	Na javnem pozivu lahko sodeluje fizična oseba, ki je investitor in:
•	lastnik nepremičnine, stanovanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega poziva
•	ožji družinski član lastnika
•	najemnik stanovanjske stavbe ali stanovanjske v tri- in večstanovanjski stavbi s pisnim dovoljenjem lastnika.
•	Pozor! Naložba pred oddajo vloge ne sme biti izvedena! Vlogo s prilogami je treba oddati pred izvedbo del. V nasprotnem primeru vlagatelj ni upravičen do nepovratne finančne spodbude.
Postopek oddaje vloge
1.	Pred izvedbo naložbe vlagatelj vloži vlogo.
2.	Eko sklad pregleda in obravnava vlogo.
3.	V primeru nepopolne vloge Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge (vlagatelj mora dopolniti vlogo v 15 dneh od vročitve poziva).
4.	V primeru popolne vloge Eko sklad vlagatelju izda odločbo in pogodbo.
5.	Pomembno: vlagatelj podpisano pogodbo obvezno vrne Eko skladu v 15 dneh od vročitve.
6.	Vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo.
7.	V primeru nepopolne zaključne dokumentacije Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge za izplačilo.
8.	V primeru popolne zaključne dokumentacije Eko sklad nepovratna sredstva nakaže v 30 dneh od prejema zahtevka.
AKRON
MOJE POHIŠTVO
Obiščite nas v našem salonu!
Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš)
POHIŠTVO POMERI!
031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si
DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE
www.birobit.si
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Računovodja (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnopravne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision). Prijave zbiramo do
20.	6. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Šmartno
ob Paki)
Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj. Pričakujemo izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do
21.	6. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Laser operater (m/ž)
(Žalec)
Pričakujemo izobrazbo strojnega tehnika ali tehnika mehatronika oziroma drugo primerno tehnično
izobrazbo, odgovorno, samostojno, natančno in skrbno osebo, ki bo skrbela za brezhibnost strojev in naprav, osebo, ki bo upoštevala navodila in svoje znanje prenašala na sodelavce, ki obvlada branje projektne dokumentacije, pozna dela na strojih in dnevno uporablja MS office in Autocad. Cenimo osebnostne lastnosti: zmožen dela v timu, komunikativen, inovativen, inventiven, samoiniciativen, natančen, vesten, toleranten, pripaden delodajalcu. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov CAD 2 in 3-D-Solidworks oziroma drugih, MS Office, internet, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, zmožnost presoje, komunikativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost dela v timu, samoiniciativnost, urejenost, natančnost. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar, natakar barista (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, osebo, ki je urejena, prijazna in komunikativna, ki bo goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila.
Pričakujemo hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nudimo prijetno delovno okolje, delovni čas enak delovnemu času nakupovalnega centra, proste praznične dni. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. CR center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Office, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), visoko stopnjo profesionalne samozavesti in izrazito željo po učinkovitosti in uspešnosti. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skrbnik kupcev,
komercialist (m/ž)
(Prebold, teren)
Pričakujemo izrazito prodajno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, vsaj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje (sprejem strank v prodajnem salonu, aktivno iskanje priložnosti za prodajo, svetovanje, priprava ponudb, pogodb). Prednost imajo kandidati s strokovnimi znanji arhitekture ter z izobrazbo strojne in gradbene usmeritve. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike; vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Zidar (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo končano srednjo poklicno izobraževanje gradbene smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, znanje in prakso s področja visokih in nizkih gradenj, natančnost, redoljubnost, obvladovanje aparatur in znanje branja gradbenih načrtov. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310
Žalec. Več informacij na www.tr-gotur.si.
Monter ograj (m/ž) (teren,
Avstrija)
Od kandidata pričakujemo pasivno znanje nemškega jezika, IV. stopnjo izobrazbe smeri zidar, ključavničar ali monter gradbenih konstrukcij, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, natančnost in pripravljenost za delo, vozniški izpit B-kategorije, pripravljenost na bivanje v Avstriji (med tednom). Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. OGK Zäune GmbH, IGP Völkermarkt Süd 14, 9100 Völkermarkt, Avstrija. Več informacij na www.trgotur.si.
Konstrukter (m/ž) (Šoštanj)
Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe strojne ali gradbene smeri, izkušnje na področju konstruiranja, poznavanje CAD-programskih orodij, zaželeno je znanje nemškega in srbskega/hrvaškega jezika (ni pogoj), računalniško pismenost (MS Office ...), pripravljenost na timsko delo, samostojnost, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, odgovornost do dela, zanesljivost, željo po pridobivanju novih znanj, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 8. 6. 2019. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -
ključavničar (m/ž) (Teharje)
Delovno mesto bo obsegalo vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Od kandidatov pričakujemo dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si.
13 MojeDelo.com
Natakar in kuhar (m/ž) (Celje)
Nismo še en delodajalec v vrsti povprečnosti, z vami želimo nadaljevati dobro zastavljeno zgodbo. Dolgoročno potrebujemo izkušene sodelavce, ki bodo svoje znanje pripravljeni deliti z nami. Eko gurman, d. o. o., Dečkova cesta 41, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovanje pri prodaji pohištva (m/ž) (Celje)
Ce vas veseli delo z ljudmi, ste urejeni, komunikativni in imate izkušnje tudi z montažo sedežnih garnitur ter počivalnikov, vas vabimo, da se prijavite. Iščemo sodelavce za delo v salonu na Vrhniki in v Celju. Dolgoročno sodelovanje. Lido, d. o. o., Lesno Brdo 55, 1360 Vrhnika. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec kuhinj (m/ž)? (Maribor)
Zaželene so izkušnje na področju prodaje pohištva oziroma kuhinj, smisel in želja za delo s kupci ... Lesnina Les MMS trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Elektro projektant fotonapetostnih sistemov (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo izobrazbo VI/1. - VIII/1. stopnje elek-tro smeri, zahtevana 3 leta delovnih izkušenj (zaželene izkušnje s po-
dročja fotovoltaike), aktivno znanje angleškega jezika, računalniško znanje: načrtovanje elektronskih vezij in sklopov, AutoCad, poznavanje zakonodaje ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 12. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar I (m/ž) (Rimske
Toplice)
Pričakujemo poznavanje vin in ostalih pijač, poznavanje priprave napitkov, urejeno, vestno in marljivo osebo, ki dela v ekipi in z občutkom odgovornosti, aktivno znanje slovenskega jezika, osnovno znanje dveh tujih jezikov, veselje do dela z ljudmi, IV. oziroma III. stopnjo izobrazbe. Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 14. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja gostinstva (m/ž)
(Rimske Toplice)
Opis delovnega mesta: planiranje, organiziranje in vodenje dela v vseh gostinskih enotah naročnika, organizacija dogodkov (event management), spremljanje zaključenih skupin, kreiranje gostinske ponudbe, izdelovanje kalkulacij za jedi in pijače ter nadzor nad smotrno porabo, organiziranje in usklajevanje delovnega procesa, zagotavljanje standardov HACCP, naročanje blaga in skrb za zaloge . Rimske Terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje z okolico)
Prodajalec v poslovni enoti za krajši delovni čas 30 ur /teden-sko, pogodba se sklene za obdobje najmanj 3 mesecev. NKD, d. o. o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 23. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec (m/ž) (Velenje)
Ce ste pripravljeni na delo v našem kolektivu prodaje, vas vljudno vabimo, da pošljete svojo ponudbo z življenjepisom. Telemach, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Java razvijalec (m/ž) (Laško ali Ljubljana)
Pričakujemo izobrazbo V, VI/I, VI/II, VII, stopnje. Izkušnje: 1-3 let, zelo dobro znanje angleškega jezika, poznavanje programskega jezika Java in sistemov Linux, obvladovanje pomembnejših Java specifikacij in platform: JPA, Spring, EJB, razumevanje in uporaba Java Design Patterns. I-Rose, d. o. o., Podšmihel 1e, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 23. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Specialist digitalnega marketinga (m/ž) (Velenje)
Opis del in nalog: delo z marke-tinško avtomatizacijo, vzpostavitev in izpeljevanje marketinških kampanj v orodju Hubspot (postavitev newslettrov, workflov, podstrani), inbound marketing . Plastika Ska-za, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec (m/ž) (Velenje)
Opis del in nalog: preventivni servisi strojev, orodij in ostale opreme (dnevni obhodi proizvodenj, pregledi delovnih sredstev po kontrolni listi za preventivni pregled ...), kurativno vzdrževanje delovnih sredstev (ugotavljanje vzrokov na napravah, razstavljanje delovnih sredstev, zamenjave in popravila). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja projektov gradenj in vzdrževanja (m/ž) (Celje)
Ključne odgovornosti in zadolžitve: samostojna priprava projektov prenov stanovanj in stanovanjskih stavb ter projektov gradnje več-stanovanjskih stavb, samostojno organiziranje izvedbe projektnih aktivnosti, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil ... za področje dela, za potrebe planiranja in poročanja organizacijske enote in družbe kot celote . Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
SW-inženir (razvojnik programske opreme) (m/ž) (Celje)
Vas navdihujeta soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ...? Ce ste razvojno in inovativno naravnani, vam ponujamo karierni izziv. Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do
20. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec na polovični
delovni čas (m/ž) (Velenje)
Ste pripravljeni dati 110 odstotkov od sebe, da bi uspeli v prodaji? Ali radi delate v dinamičnem okolju z ogromno izzivi? Uživate v skupinskem delu? Ce je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10A, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
JavaScript razvijalci (m/ž)
(Celje)
Pri Agiledropu iščemo JavaScript razvijalce/ke, ki imajo izkušnje bodisi z React, Angular ali Vue knjižnicami in bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Ce bi radi delali v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljali z družino in s prijatelji, ne da mislite na službo, bi vas zelo radi spoznali. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni inženir
elektronike (m/ž) (Celje)
Vaša misija: odgovornost za razvoj in načrtovanje elektronike in močnostnih vezij, načrtovanje, simulacije in razvoj shematike elektronskih vezij, izdelava tehnične dokumentacije ter kosovnic za proizvodnjo, testiranje in validacija razvitih elektronskih vezij, zagotavljanje kakovosti in standardov, pridobitev ustreznih certifikatov, sodelovanje z razvojno ekipo inženirjev. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović o prvenstvu in finalu pokala
Pričakujem spektakel v Celju
Sinoči je bil v Bakuju finale evropske lige med Arsenalom in Chelseajem, danes bosta v Celju pokalna finala za moške in ženske, v soboto bo v Madridu finale lige prvakov med Tottenhamom in Liverpoolom, potem pa bosta sledili dve tekmi na gostovanjih slovenske izbrane vrste.
DEAN SUSTER
Izkoristili smo priložnost in se o vsem po malem pogovarjali s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Radenkom Mijatovićem. V podjetju Cetis je bil član upravnega odbora in je opravljal vlogo izvršnega direktorja, zdaj je direktor skupini MSIN, ki je krovna v skupini, v kateri je tudi Cetis.
V soboto je bil trener Celja Dušan Kosič pronicljiv, iskriv in iskren, ko so ga v Murski Soboti vprašali, kdaj lahko takšno vzdušje pričakuje v Celju. Pa je odvrnil: »V četrtek ...« Danes bo namreč v Celju finale pokala med Olimpijo in Mariborom. Kaj lahko od njega pričakujemo, kaj si vi obetate kot vodilni mož krovne organizacije?
To bo krona nogometne sezone. Imeli smo srečo, da sta se v finale uvrstili najboljši slovenski ekipi, državni prvak Maribor in podprvakinja Olim-pija, ki je dokazala, da je povsem konkurenčna vodilnemu klubu. Obeta se pravi spektakel na odličnem štadionu. Že v začetku tedna je bilo prodanih šest tisoč vstopnic. Obisk bo
zelo dober.
Maribor, Olimpija, Domžale, Mura, Celje in tako dalje, to je končni vrstni red v državnem prvenstvu. Kakšna je vaša ocena dogajanj na slovenskih zelenicah?
Slovenska liga napreduje, kakovost je iz leta v leto višja. Odločitve so padale v zadnjih krogih, ena prav v zadnjem krogu. Zanimanje za slovenski nogomet je v porastu, pokrovitelji se bolje odzivajo. Prva liga pridobiva na veljavi, kvaliteta nogometa je zelo dobra.
Podelili ste medalje nogometašem Brava za prvo mesto v 2. slovenski nogometni ligi. Bo ljubljanski klub igral v 1. ligi, je bilo kaj dvomov?
Gre za zelo dobro organizirano sredino. Društvo je pred leti štartalo z ničle, v kratkem času je prišlo do slovenske elite. Klub je dobro voden in bo zanesljivo zaigral v prvi slovenski ligi. Seveda razmišljajo o nekaterih okrepitvah in si jih bodo tudi privoščili, toda zasnove ne bodo menjali. Možnost za igranje dajejo mladim slovenskim nogometašem in
»Celje je imelo priložnost na dveh domačih tekmah, proti Rudarju in Krškemu, predčasno rešiti svoj status in ne prelagati odločitve na zadnje srečanje. Celjski nogometaši so v Murski Soboti odigrali odlično, tudi Mura je bila dobra in se je veselila, lahko bi rekli srečnega remija.«
Radenko Mijatović
»Pozivam navijače, naj sodelujejo pri ustvarjanju imenitnega športnega dogodka. Sam si želim, da bi gledali dober nogomet in da bi zmagal boljši. In da bi to bil dogodek tudi za družine, da bi bilo na štadionu veliko žensk in otrok.«
jih vzgajajo. Prepričan sem, da smo dobili stabilnega pr-voligaša.
Vsekakor bosta navijaški skupini obeležili drevišnji obračun. Bosta v polnem številu zapolnili svoja prostora na tribunah?
Precej več vstopnic so po zadnjih informacijah kupili pristaši Maribora in navijači Viole. Odziv je pri navijačih Olimpije kot posledica zadnjih dogodkov slabši. Upam, da se bo v zadnjem hipu zgodil pozitiven premik. Pozivam
navijače, naj sodelujejo pri ustvarjanju imenitnega športnega dogodka. Sam si želim, da bi gledali dober nogomet in da bi zmagal boljši. In da bi to bil dogodek tudi za družine, da bi bilo na štadionu veliko žensk in otrok.
Sodil ne bo Damir Skomina, saj ga v Madridu čaka sobotni finale lige prvakov. Kako vi - nenazadnje tudi kot nekdanji sodnik - gledate na priznanje, ki je doletelo Koprčana?
Gre za veliko priznanje slo-
»Zanimanje za slovenski nogomet je v porastu, pokrovitelji se bolje odzivajo. Prva liga pridobiva na veljavi, kvaliteta nogometa je zelo dobra.«
venski sodniški organizaciji, Nogometni zvezi Slovenije in slovenskemu nogometu. To je imenitna stvar, najbolj odmeven klubski nogometni dogodek bo sodil zastopnik majhne države. To si je Damir Skomina zaslužil. Sodil je na evropskem in svetovnem prvenstvu ter olimpijskih igrah, v finalu evropske lige, v štirih polfina-lih lige prvakov in na tekmi za evropski superpokal. Cast je doletela Skomino in obenem tudi slovenski nogomet.
Selektor slovenske reprezentance Matjaž Kek je obelodanil delni seznam izbrancev pred tekmama v Avstriji in Latviji v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Ima dosti težav?
Nekaj igralcev je dejansko poškodovanih, vendar je Kek zastavil delo na dolgi rok. Zato je povabil nekaj mladih, novih igralcev. Predvsem bo zelo pomemben obračun v Celovcu. Vse vstopnice, ki so nam bile na voljo, so prodane, kar kaže na veliko zanimanje slovenske športne javnosti. S Kekom je zavel nov veter in je spodbuden.
Danes Olimpija ali Maribor?
Nasprotnika obetata dobro
tekmo. Mislim, da sta si enakovredna. Maribor je suvereno osvojil naslov državnega prvaka, Olimpija pa je prav v medsebojnih dvobojih pokazala, da mu je konkurenčna. Upam si napovedati, da bo rezultat negotov do zadnjih trenutkov.
Celje je spet ostalo brez evropskega tekmovanja. Vzrokov je veliko, nekateri pa kažejo na nedosojeno enajstmetrovko v Murski Soboti ...
Praviloma ne komentiram posameznih sodniških odločitev. Menim, da so ekipe tam, kjer so si po 36 krogih tudi zaslužile, da so. Sodniške napake se dogajajo, to je jasno in razumljivo. Klubi se oglasijo, ko se napake pripetijo v njihovo škodo. Ko se v njihovo korist, se nihče ne oglasi. Celje je imelo priložnost na dveh domačih tekmah, proti Rudarju in Krškemu, predčasno rešiti svoj status in ne prelagati odločitve na zadnje srečanje. Celjski nogometaši so v Murski Soboti odigrali odlično, tudi Mura je bila dobra in se je veselila, lahko bi rekli srečnega remija. Celje ima mlado in nadarjeno ekipo.
Foto: SHERPA
V finalu pokala NZS se bosta Olimpija in Maribor spopadla po dvajsetih letih. Po enajstih letih bo finale v Celju. Na celjskem štadionu Zdežele bo zabeležen rekordni obisk gledalcev na klubski tekmi. Parkirišča bodo za obiskovalce rezervirana pred dvorano Golovec in pred dvorano Zla-torog. Ženski finale Pomurje - Krim (15.00) si bo možno ogledati brezplačno.
Četrtič zapovrstjo peti v prvenstvu
S sobotnimi tekmami 36. kroga Prve lige Telekom Slovenije se je končala 28. sezona. Maribor je osvojil 15. naslov prvaka in si zagotovil igranje v kvalifikacijah za ligo prvakov. V evropskih kvalifikacijah bodo igrali še Olimpija, Domžale in Mura.
Celjskim nogometašem se vnovič niso uresničile želje. Po vodstvu v tretji minuti -Jure Travner je imenitno zaposlil Luko Kerina - so bili dobre tričetrt ure v »Evropi«. Sledilo je izenačenje. Branilec Dušan Stojinović je bil neodločen in pred kazenskim prostorom je Amadej Maroša prišel do strela, uspel mu je odličen projektil.
Lotrič ni imel sreče
Celjsko moštvo je zelo pogrešalo poškodovana Rudija Požega Vancaša in Tadeja Vidmajerja, težave ima tudi vratar Metod Jurhar. Nadomestil ga je Matjaž Rozman, ki pa ni bil kriv za zadetek. Mitja Lotrič je bil dvakrat v glavni vlogi. Med prodorom je padel v kazenskem prosto-
Lestvica 1. SNL
Mitja Lotrič (desno) žal v zadnjih krogih ni imel pomoči Rudija Požega Vancaša (v sredini), ki bo morda oblekel dres novih državnih prvakov.
MARIBOR	36 23 9 4 82:34 78		
OLIMPIJA	36 20 9 7	73:47	69
DOMŽALE	36 18 9 9	76:47	63
MURA	36 13 13 10	53:37	52
CELJE	36 12 13 11	45:51	49
ALUMINIJ	36 14 6 16	50:53	48
RUDAR	36 12 7 17	50:73	43
TRIGLAV	36 10 7 19	51:83	37
GORICA	36 7 10 19	44:63	31
KRŠKO	36 5 9 22	29:65	24
ru, sodnik Rade Obrenović iz Ljubljane se ni oglasil. Med najbolj jeznimi je bil dolgoletni celjski trener dvoranske-
ga nogometa Borivoje Simić: »Ne v Ljubljano, tega sodnika je treba odpeljati v Haag!« V uvodnih sekundah drugega
polčasa je Dario Vizinger pripravil zelo zrelo priložnost Lotriču, ta pa je žogo usmeril visoko preko vrat. Po Muri
je odplavalo tričetrt milijona evrov, približno toliko naj bi jih dobili s prodajo Rudija Požega Vancaša, domnevno od Maribora.
Žalostni kot lani
Po koncu tekme smo se med razigrano množico prerinili do celjskega stratega Dušana Kosiča: »Mura gre zasluženo v evropsko tekmovanje. Mi smo imeli dve, tri priložnosti, po katerih bi si lahko zagotovili zmago. Zmanjkal nam je kanček zbranosti v zaključkih akcij. Gostiteljem nismo dopuščali veliko prostora. Naši fantje
Izidi zadnjega, 36. kroga v 1. SNL: Domžale - Maribor 2:1, Krško - Gorica 3:2, Aluminij - Olimpija 1:0, Mura - Celje 1:1 in Rudar - Triglav 2:2.
Celje (4-2-3-1): Rozman -Travner, Stojinović, Zaletel, Bre-cl - Pišek, Cvek - Kerin, Pungar-šek, Lotrič - Vizinger. Igrali so še D. Štraus, R. Štraus, Benedičič.
so napredovali v tej sezoni, za vse sem jim hvaležen, ponosen sem na njih. Dokazali so, da lahko tudi brez Rudija igrajo pomembne tekme. Jasno pa je, da smo žalostni.« Je lahko ocena sezone odvisna zgolj od enega danega ali enega prejetega gola? »Lahko, v našem primeru je lahko. Borili smo se in se želeli uvrstiti v evropsko tekmovanje. Imamo lep štadion, dobro, mlado ekipo. Že lani, ko smo bili blizu, smo bili žalostni. Težko nam je. A to je šport,« je zaključil Kosič.
DŠ
Foto: SHERPA
ŠPORT
19
Jutri (končno) konec sezone za celjske in velenjske rokometaše
Torpedirana ladja
Navkljub številnim spodrsljajem so rokometaši Celja Pivovarne Laško tri kroge pred koncem prvenstva postali državni prvaki. Naslov bodo skušali jutri potrditi v lokalnem derbiju z Velenjčani, ki bodo prav tako neobremenjeni, saj so spretno in srečno osvojili drugo mesto.
dosegla obalo
pošteno odleglo po zmagi proti Ribnici. Pred tako maloštevilnim občinstvom
DEAN ŠUSTER
Jaka Malus, Branko Vujo-vić, Jan Jurečič, Rok Ovni-ček, Aljaž Panjtar, William Accambray, Igor Anić in Kri-stian Bećiri se bodo poslovili od celjskih dresov. Občinstvo
bo v slovo pomahalo tudi pomočniku trenerja Stanku Anderluhu, ki ostaja v klubu, a se bo preselil (vrnil) v mladinski pogon, in Igorju Šol-manu, dolgoletnemu pred-
sedniku navijaške skupine Florijani.
Kot družinski član
»V petek nas čaka še zadnje dejanje te sezone in tudi na tem želimo pokazati, da smo najuspešnejši klub v Sloveniji, nato pa se poveseliti skupaj z navijači. Zavedamo se, da ne bo lahko, da bo tudi tekmec imel svoje načrte, a s soigralci smo odločeni, da se od sezone poslovimo z zmago,« je dejal kapetan David Razgor, ki je s klubom podpisal podaljšanje pogodbe do leta 2022. Zbral je 466 nastopov in dosegel 1002 gola: »Vesel sem podaljšanja, zelo hitro smo se dogovorili za vse podrobnosti in si segli v roke. Gre za priznanje, tu se počutim odlično, to je moj klub, postali smo družina in zastopati njene barve je vedno najlepše.«
50. domača
lovorika
»Zelo sem vesel, da takšen borec in igralec, pravi ka-petan, kot je David Razgor, ostaja z nami tudi v prihodnje. Veliko jih ne ve, ampak David zadnji mesec nastopa s hudimi bolečinami v stopalu, a želi za ekipo narediti vse, se boriti do zadnjega, zato bo z nami tudi jutri. Takrat želimo z zmago zaključiti sezono, ki
Celjskim možakarjem in fantom je bržkone še niso slavili naslova.
je bila vse prej kot lahka,« je bil znova odkrit trener Celja Tomaž Ocvirk. Osvojil je tisto, kar je najpomembnejše, naslov prvaka. Z vseh strani torpedirano ladjo je uspel odvleči do obale. Prestižni naslov pokalnega prvaka mu je spolzel iz rok, v Celju to seveda ni bilo nespregledano. Zdaj »Čvari« zbira fante, ki so v seštevku značajsko močnejši od sedanjih. Ze 23. naslov
državnega prvaka bo obenem petdeseta domača lovorika v samostojni Sloveniji.
Lokalni »klasiko« za konec
Pred zadnjim dejanjem, 117. derbijem z Gorenjem, so vodilni možje kluba obelodanili, da bo dvorana Zlatorog v novi sezoni postala prva slovenska brezgotovinska dvorana. Vsa
prodajna mesta v dvorani bodo sprejemala brezgotovinska plačila, vse transakcije v dvorani se bodo opravljale s plačilnimi karticami oziroma klubsko kartico Klub 1946. Tako bodo pivo, pokovko in še kaj lahko v večjih količinah prodali v kratkem času. To bo seveda pomembno na tekmah lige prvakov.
Foto: SHERPA
Kri je zavrela šele v zadnji minuti, a so se strasti na srečo kmalu pomirile.
NA KRATKO
Jereb drugi, Ludvikova
tretja
Podčetrtek: Na dvodnevnem evropskem pokalu v judu so se najbolje odrezali predstavniki celjskega kluba Z'dežele Sankaku. V kategoriji do 66 kilogramov je bil Andraž Jereb drugi. Lia Ludvik je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila tretje mesto, v kategoriji do 60 kilogramov je bil David Štarkel peti.
»Pope« na seznamu!
Ljubljana: Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je predstavil seznam igralcev, na katere bo računal na kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo proti Avstriji in Latviji. Novinec na seznamu je vezist Denis Popović. Celjski nogometaš je trenutno član ruskega Orenburga. Kek je povabil tudi Vojničana Benjamina Verbiča. Aktivna bo izbrana vrsta do
21	let, ki jo čakata prijateljski tekmi s Švico in z Gruzijo v Aarauu in Lendavi. Selektor Primož Gliha je poklical
22	igralcev, tudi člana celjskega kluba Janeza Piška in Zana Zaletela.
Tekmi v Treh lilijah
Laško: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se je po prosti soboti na pripravah za evropsko prvenstvo zbrala v Laškem. Tam se ji je pridružila mlada igralka celjske Cinkarne Lea Debeljak, ki je zamenjala poškodovano Saro Meden. Izbranke selektorja Damirja Grgića konec tedna čakata prvi pripravljalni tekmi. Jutri se bodo pomerile s Čehi-njami, v soboto pa še s Hrvaticami. Do evropskega prvenstva, ki ga bosta gostili Srbija in Latvija, je še manj kot mesec dni.
Dobili »papirje«
Velenje: Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje, ki upravlja s Smučarsko skakalnim centrom Velenje, je uspešno opravil pregled za mednarodni Fis-cer-tifikat za skakalnico. Ta certifikat bo omogočal organizacijo tekem v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji na mednarodni ravni alpskega in celinskega pokala. (DŠ)
Na najvišjih stopničkah
V Novi Gorici je bilo ekipno državno prvenstvo za fante in dekleta do šestnajstega leta starosti. ki sta se ga udeležili kadetski ekipi Celjskega šahovskega kluba.
Med sedmimi ekipami sta brez poraza prvo mesto osvojili kadetinji Nika Kralj in Ana Marija Petauer. Najboljša kadetinja Nuša Hercog nastopa za člansko državno reprezentanco na srednjeevropskem pokalu v Radencih, Med kadeti je nastopilo šestnajst ekip. Brez poraza so državni prvaki postali varovanci trenerja Jožeta Zorka, in sicer Jaka Brilej, Matic Nareks, Urban Štern in devetletni Lan Zelj.
DŠ, foto: CŠK
Nika Kralj in Ana Marija Petauer
Z leve stojijo Jaka Brilej, Matic Nareks in Urban Štern. Na fotografiji manjka Lan Želj.
V Banja Luki so se pod vodstvom trenerja Martina Karlina (levo) izkazali štiri plavalke in dva plavalca celjskega Neptuna.
Košakova zmagala v Banja Luki
Plavalci celjskega Neptuna so tekmovali na mitingih v Banja Luki in Radovljici. Na močnem mednarodnem mitingu v Bosni in Hercegovini je nastopilo več kot 500 plavalcev iz desetih držav.
Modre barve Neptuna je odlično zastopalo več plavalcev. Anemari Košak je izenačila svoj osebni rekord na 50 hrbtno in osvojila prvo mesto v absolutni kategoriji. Na 50 prosto je dodala srebrno medaljo. Hana Podbregar je z osebnim rekordom na 200 prosto osvojila zlato medaljo, tretja pa je bila v disciplinah 50 in 100 prosto. Lena Bornšek je z osebnim rekordom osvojila bron na 400 prosto. Na 200 prosto je Mitja Horvat odplaval osebni rekord, kar je zadostovalo za tretje mesto. Tudi Maks Jereb je bil tretji, z osebnim rekordom na 50 prosto. Aja Emma Wesenschegg je odplavala osebni rekord na 200 prosto in si še priplavala nastopa v absolutnem finalu na 50 in 100 prosto.
Na memorialu Jožeta Rebca v Radovljici je nastopilo enajst slovenskih klubov in en iz Srbije. Mladi plavalci Neptuna so domov prinesli kar 53 medalj. Še bolj veseli dejstvo, da je medalje osvojilo kar osemnajst plavalcev in plavalk. Tokrat je blestel Miha Čujež, saj je v skupnem seštevku vseh rezultatov tekmovanja dosegel največje število točk v letniku 2010 in za to prejel pokal.
DŠ, foto: PK NEPTUN
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
IP»
ш astrologinja
Naromla sprejemamo na
041 Ш 835, astrateHa tortam
RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN 2019
PRODAM
OBČINA
NASELJE
PREDVIDENO V MESECU
VOJNIK	VERPETE	junij
VOJNIK	BEZENSKOVO BUKOVJE	junij
VOJNIK	PODGORJE POD CERINOM	junij
VOJNIK	CRESNJICE	jurnj'
VOJNIK	BRDCE	junij
VOJNIK	ROVE	junij
VOJNIK	FRANKOLOVO	junij
VOJNIK	RAKOVA STEZA	julij
VOJNIK	DEDNI VRH PRI VOJNIKU	julij
VOJNIK	GLOBOČE	julij
VOJNIK	MALE DOLE	julij
VOJNIK	RAZGORCE	julij
VOJNIK	ČREŠNJEVEC	julij
VOJNIK	KLADNART	julij
VOJNIK	HRASTNIK	julij
VOJNIK	ŽELČE	julij
VOJNIK	GABROVEC PRI DRAMLJAH	julij
VOJNIK	BEZOVICA	julij
VOJNIK	TOMAŽ NAD VOJNIKOM	julij
VOJNIK	GRADIŠČE PRI VOJNIKU	julij
VOJNIK	KOBLEK	julij
POSEST
PRODAM
CINKARNA
www.cinkarna.si
i	\	т-ш^&шГ
Sredstvo Pepelin WG še Uporablja kotJatert4cid in pteVentiviii-kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih,.ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
Ш '	& Ч
- .ч-Ј^УУју	__ У	sr ' ■
/ ^ " 4.
~ v .
V
Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis)
s—.
Ш ü
efe-rni


Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli)
Oidij vinske trte (Uncinula necator)
(Podosphaera leucotricha)
V'
AGRO NASVETI	^
051 367 008 (Vili Kurnik)
031 504 512 (Nande Qsojnik) ^k
STANOVANJE
ISCEM
AVTO Ford fiesta 1,3, letnik 2001, prevoženih 160.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-738.	784
SKUTER 25, prevoženih 1.200 km, modre barve, letnik 2013, prvi lastnik, prodam. Telefon 051 346-766 .	8 08
STROJI
GARSONJERO v Savinjski dolini iščem. Telefon 040 899-315.	778
GARAŽA
ODDAM
GARAŽO v Vrunčevi ulici pri blokih oddam v najem. Telefon 041 818-899. 777
NAKLADALKO prodam. Telefon 031 798-815.
757
TRAKTOR Štore 504 fiat 4 x 4, v zelo dobrem stanju, letnik 1985, prodam. Telefon 070 738-979.	788
KOSILNICO SIP Bucher, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 980-188.	790
PREKOPALNIK na bencin, za vrtičkarje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 780-239.	794
FREZO za Muto, okrogel priklop, prodam za 150 EUR. Telefon 031 611-745. 803
KUPIM
MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
PRODAM
NERABLJEN štedilnik na trda goriva, kot nov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 690-535.	801
AVTO STEKLO CENTER
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
PRODAM
599
NA lepi lokaciji, Bovše, prodam hišo; parcela - 700 m2, stanovanjske površine - 95 m2. V zakup vzamem dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 240-787. 783
Tel.: (03) 42 50 300 ■ ГаСИО СеЦв
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
TELICO simentalko, težko 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-074.
Š 27
TELIČKI simentalki, zelo lepi, prodam. Telefon 041 725-055.	Š 28
TELICO, visoko brejo, in kravo prodam. Telefon 041 996-166.	749 PET kozličkov in dve kozi prodam. Telefon 031 578-121. 779 ŠTIRI bike simentalce, težke 700 kg in bikca cika simentalec, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 297-961. 793 BIKCA simentalca, starega štiri mesece, prodam. Telefon 041 210-105. 796 PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg in od 100 do 170 kg, prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p TELICO simentalko, staro leto dni, težko 430 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 800 PRAŠIČA, težkega 190 kg, lahko tudi samo polovico, okolica Nove Cerkve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 663-137.
804
DVA prašiča, mesna pasma, težka po 130 kg, prodam. Telefon 031 485-003. 806 DVA bikca, rj in čb, težka 150 kg, prodam. Telefon 041 958-884.	807
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VSE vrste krav in telic za zakol, lahko tudi slabše reje za na pašo, kupim. Dobro plačilo - takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
ТПП7Г
Sahara. 1.6. Ш9. 10.00, Мснш park
G\os\ft^ce к
kagiBsbs CoV^ V	K
\ttfea glasbe
zsmateotiEt®
Pomladni s Komornim
,	ansamblom
Sprehod Hiše kulture Celje
www.nt-rc.si/novi-tednik/
Ш	t m
ШЗ
narodiwzabavna TV oddaja
V četrtek, 30.5.2019 ob 20. uri v živo
ans. Mira Klinca
Mladi Pomurci
r\ Л
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735.	p V OKOLICI Šentjurja prodajamo kozje mleko po 1,50 EUR/l in kozjo skuto po 6 EUR/ kg. Telefon (03) 5743-958, 041 230-436.
787
SUHE bale, okrogle, velike, okolica Ljubečne, prodam. Telefon 041 709-158. 791
VTV - Vaša televizija. Za rova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najvrza
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
LADA GOBCA
iz Celja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, športnikom, športnim klubom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče.
Hvala govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Tanja, sin Mitja, vnuka Luka in Lara, snaha Nina in brat Milan z družino
PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836 378
http://www.zau.si
OSTALO
PRODAM
Poroke
Celje
Poročili so se: Špela ZORI-NIĆ iz Celja in Anže JAGER iz Štor, Andreja LUKIĆ in Ivan TRŽAN, oba iz Hrastnika, Mojca MIHELJAK in David BALOH, oba iz Dobrne, Nataša TEHOVNIK iz Polhovega Gradca in David SEMLAK iz Radelj ob Dravi, Nina SKALE in Jure POTOČNIK, oba iz Celja.
Šentjur
Poročila sta se: Tjaša LU-ZAR in Aleš BUKOVŠEK, oba iz Kalobja.
Laško
Poročila sta se: Nataša MEH iz Trnovelj pri Celju in Jernej VOLAVŠEK iz Marija Dobja.
Žalec
Poročili so se: Urša TURN-ŠEK iz Spodnjih Izlak in Simon KRALJ iz Litije, Hani KLANJ-ŠEK in Feliks ZAMUDA, oba iz Miklavža pri Taboru, Aleksandra IRŠIČ iz Črešnove in Blaž ERNESTL iz Račice, Ana KOL-ŠEK iz Andraža nad Polzelo in Matias JERIN iz Letuša.
Velenje
Poročili so se: Milena SER-DINŠEK iz Velenja in Radivoj MEH iz Šoštanja, Janja ZAGER in Damjan MEŽNAR, oba iz Rečice ob Paki.
KOSTANJEVE stebre, fi 10, dolžina 150 cm, 100 kosov in hrastov les, 1 m3, debelina 5 cm, prodam. Telefon 041 264-973, Frankolovo.	781
AVTOMOBILSKO prikolico z nadgradnjo, za prevoz živali (govedo, ovce, prašiči), kosilnici Bcs, nizka kolesa, in Bücher, 145 cm in obračalnik pajek Fahr, prodam. Telefon 041 983-800.	802
ZAPRAVLJIVČEK prodam ali zamenjam za kobilo za zakol ali za žrebeta. Telefon 031 733-965.	780
DRVA, bukev, na paletah, dolžina 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostavim. Telefon 051 743-942.
p
BATERIJSKI sistem za 2.000 kokoši, funkcionalen, avtomatsko krmljenje in napajanje, prodam. Zg. Roje 22, 3311 Šempeter, telefon 031 617-892.	p
CISTERNO za olje ali vodo, 2.400 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 690-535.
801
RESEN, vitalen gospod iščem žensko vitke postave, ki želi moškega za redna srečanja. Samo resne, pokličite 070 215-263. Bodi iz Celja ali okolice.	798
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija peči je pet let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.	770
MEŠANI pevski zbor Laško išče dva moška pevca (tenorista in basista). Pokličejo naj samo resni. Telefon 070 732-717. 782
Zdaj si naš angel... Angel z nebes... Že deset let.
V SPOMIN
ALOJZ HERCOG
iz Vodruža (25. 12. 1942 - 23. 5. 2009)
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi
in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
HERMINA KOLAR
(10. 6. 1934 - 22. 5. 2019)
ZAHVALA
Vsako slovo je težko! Najhujše v življenju je to, če izgubiš ljubljeno osebo, ki ti je pomagala preživeti v težkih trenutkih, in nekoga, ki si ga imel neizmerno rad. Bolečina, ki vznikne, prežema telo in ga lomi ... Bolečina ob iskrenih prijateljih otopi. Tistega, ki doleti, mora biti resnično močan, da lahko vse to prenese. Ostane spomin, najprej boleč, kasneje večni prijatelj v samotnih nočeh. Ob slovesu drage mame, ome, prababice in tašče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja in za ponujeno roko v trenutku naše največje žalosti. Ne moremo mimo dejstva, da se še posebej zahvalimo celotnemu osebju Špesovega doma Vojnik za dolgoletno nego in oskrbo, gospodu duhovniku za opravljen obred, skupini Mjav za čustveno odpete pesmi, kolektivu Obi Celje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje
in sveče ter vsa ustna in pisna sožalja. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami in nas v najtežjih trenutkih niste pustili samih ter za izkazano spoštovanje do pokojne.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
IVANA VEBRA
iz Šentjurja
izrekamo posebno zahvalo gospodu Zagajšku, pevcem in govornici za brezhibno pomoč pri organizaciji pogreba, gospodu Romšku za ganljiv govor v imenu Društva absolventov kmetijske šole, Šolskemu centru Šentjur, župniku gospodu Čonču za opravljen obred in vsem vam, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli besede sožalja ter poklonili cvetje in sveče. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAPOSLITEV ■ novi tednik
DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n
Vadm t штј!		
rad	io cel	ie
Omagalo je srce, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
JUSTINE BREČKO
iz Tevč pri Laškem (1925 - 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, kakor tudi gospodu župniku Hanžiču za opravljen obred in pevcem kvarteta Eros za prelepe pesmi. Hvala gospe Jožici Subotič in gospe Petri Kolšek za poslovilni govor, pogrebni službi Komunale Laško in zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Posebna zahvala v času njene bolezni je namenjena osebju zdravstvene oskrbe in nege v Domu starejših Laško.
Žalujoči: sin Franci z ženo Danico ter vnukinji Karmen in Mateja z družinama
Tvoje srce je omagalo,
tvoj dih je zastal, a spomin nate, mama, bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tašče in tete
JOŽEFE SENICA
iz Tevč (25. 2. 1929 - 7. 5. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku za lep obred, govornici Petri za lepe besede slovesa, Marini za molitve in Marku za odigrano žalostinko. Hvala Komunali Laško in kvartetu Oljka za odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi.
V tihi spomin človeku,, ki smo ga imeli radi. V mislih in srcu bo vedno z nami.
ZAHVALA
Zapustil nas je
TADEJ RATAJ
(19. 3. 1991 - 17. 5. 2019)
Ob boleči izgubi našega Tadeja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem za izrečene besede tolažbe, sožalja ter za tolažbo in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam v cerkvi, pevcem skupine Eros za odpete pesmi in govornici za lep govor. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše ter poklonili cvetje in sveče.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: njegovi domači
Smrti
Celje
Umrli so: Erna MILOŠEVIĆ iz Kladja, 69 let, Peter SORČAN iz Prebolda, 56 let, Slavko CIGEL-ŠEK iz Otemne, 64 let, Matjaž PAPLER iz Štor, 60 let, Ladislav GOBEC iz Celja, 73 let, Aleš MEH iz Raven pri Šoštanju, 41 let, Stanislav FALE iz Šmartne-ga ob Dreti, 86 let, Marija ZAJC iz Male Breze, 89 let, Frančiška
LAPAJNE iz Zabukovice, 91 let, Zdravko CESTAR iz Celja, 65 let.
Žalec
Umrla sta: Agata GRDJAN iz Orle vasi, 84 let, Stanislav UČAKAR z Vranskega, 84 let.
Velenje
Umrli so: Stjepan JAGARI-NEC iz Velenja, 80 let, Ivan PRAPROTNIK iz Velenja, 72 let, Antonija KAJTNA iz Velenja, 95 let, Marija KOŽELJ iz Florjana pri Šoštanju, 85 let.
795
P
22
NAPOVEDNIK
radio celie
90.6 I
95.1
95.9
100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 30. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 31. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 1. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 2. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 4. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
PONEDELJEK, 3. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in
SREDA, 5. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
ČETRTEK
20.00 Rocketman - biografska
drama
PETEK
19.00 Ljubljeni - drama
21.00 Rocketman - biografska
drama
SOBOTA
18.00 Ljubljeni - drama 20.00 Zgodovina ljubezni - film-sko-glasbena premiera in pogovor z režiserko Sonjo Prosenc NEDELJA
18.30 Tabu: Zgodba za jutri -
dokumentarni
20.00 Rocketman - biografska
drama
SREDA
20.00 Rocketman - biografska drama
PETEK
18.00 Aladin - domišljijska pustolovščina
18.15 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirana pustolovščina, sinh. 20.20 Gozdila II: Kralj pošasti -
fantazijski, pustolovski
22.45 Brightburn - ZF-grozljivka
SOBOTA
18.00 Gozdila II: Kralj pošasti -
fantazijski, pustolovski 18.15 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Julija - psihološka romantična drama
20.30 Brightburn - ZF-grozljivka NEDELJA
16.00 Grde lutke: Popolno nepopolne - animirani, pustolovski, sinh.
17.45 Aladin - domišljijska pustolovščina, 3D
19.00 Julija - psihološka romantična drama
20.15 Stotnik - zgodovinska drama
PONEDELJEK
17.30 Aladin - domišljijska pustolovščina
20.00 Rocketman - biografska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 30. 5.
16.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku
17.00 Kulturni dom Štore_
Gledališka predstava devetošolcev
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka klavirja in orgel
18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko
Bela krizantema
odprtje ambientalne postavitve ateljejev Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar in Martine Obid Mlakar
18.00 Vila Bianca Velenje_
Izza objektiva Lirikonfestovih 18
odprtje fotografske razstave Jurija Vižintina
18.00 Avla OŠ Šalek_
Slišala sem ptičko pet
pomladni koncert
18.18 Vila Bianca Velenje
18. mednarodni Lirikonfest Velenje
Osemnajst minut s prvim dobitnikom književne nagrade čaša nesmrtnosti 2006
19.00 Vila Bianca Velenje_
18. mednarodni Lirikonfest Velenje
akademija Poetična Slovenija 2019 s slavnostno podelitvijo književnih nagrad in priznanj
19.30 SLG Celje
SOBOTA, 1. 6.
Emanuele Aldrovandi: Alarmi!
abonma Četrtek večerni in izven
19.30 Hmeljarski dom Petrovče
Ščuke pa ni
gledališka komedija, KUD Petrovče
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert pianistov umetniške gimnazije Velenje
nastopili bodo dijaki klavirja umetniške smeri in vzporednega izobraževanja
20.00 Branibor club Celje
Tadej Toš
stand up show
21.00 Vila Bianca Velenje
18. mednarodni Lirikonfest Velenje
Swingatan - koncertna zdravica lavreatom in drugim gostom
PETEK, 31. 5.
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Filmoljubci beremo filme
srečanje bosta vodila Maja Praprotnik in Andreja Kac
18.00 Velenjski grad
ŽePZ DU Velenje in MDI Velenje
javna vaja ob zaključku pevske sezone
19.00 Dvorec Novo Celje
APZ Rista Savina Želec
letni koncert
19.00 Hmeljarski dom Petrovče
MePZA A Cappella Petrovče
koncert ob 25-letnici 19.00 Dom kulture Velenje
Rudarski oktet Velenje
koncert ob 40-letnici
19.30 SLG Celje
Ob zori
Prešernovo gledališče Kranj, spomladanski gledališki trojček, za abonente in izven
19.30 Lapidarij osrednje knjižnice Celje
Pihalni orkester Glasbene šole Celje
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert dijakov vzporednega izobraževanja umetniške gimnazije Velenje
10.00 Paviljon v celjskem Mestnem parku
Celjani Celjanom: Koncert ob zaključku projekta Ambasador kulture
koncert klasične glasbe, ki ga izvaja Komorni ansambel Hiše kulture Celje; vstop prost 10.00 Marijina kapela Nova Cerkev
Razstava Kulturna dediščina Nove Cerkve in 50 let Turističnega društva Nova Cerkev
10.00 Velenjski grad
3. kamišibaj festival v Velenju
primerno za otroke in odrasle, tudi v nedeljo ob istem času 18.00 Otročji center Kino Laško
Mešani pevski zbor Jesen iz Laškega
letni koncert, gostje kvartet Grmada
19.30 SLG Celje
Mark Haddon, Somon Stephens: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa
SNG Maribor, spomladanski gledališki trojček, iza abonente in izven
19.30 Glasbena šola Velenje
Šaleški akademski pevski zbor
koncert ob 20-letnici delovanja
NEDELJA, 2. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00 Nova Cerkev
Folklora na vasi
17.00 Velenjski grad
Umetnost kamišibaja
priročnik bo predstavila avtorica Jelena Sitar, z njo se bo pogovarjal Boštjan Oder
18.00 Velenjski grad
Vstala Valentin in Venera
zaključek kamišibaj gledališča, KUD Dudovo drevo, primerno le za odrasle
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Moški zbor Vres s Prevalja in Koroški oktet
zborovski koncert iz sklopa Večeri v atriju; vstop prost
PONEDELJEK, 3. 6.
Zavrtimo čas nazaj
odprtje razstave likovnih del otrok Vrtca Velenje
NAPOVEDNIK
23
10.00 do 13.00 Stari grad Celje Celjani Celjanom: Literarna delavnica z zbornikom del Mačja preja
vstop prost 17.00 Mestna knjižnica Velenje Moj domači kraj skozi objektiv
odprtje razstave članov fotografskega krožka univerze za tretje življenjsko obdobje
17.00 Vila Bianca Velenje Zapisi nekega časa
odprtje likovne razstave Jožeta Hohkravta
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Šnicl ni za tebe
predstavitev knjige Roberta Reicha, z avtorjem se bo pogovarjala Maja Kovač
19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Mojca Lesnik
orgelski recital
TOREK, 4. 6.
16.00 in 17.30 Dom kulture Velenje
Zaključek predšolske bralne značke
podelitev priznanj in ostržkov ter ogled predstave Palčica v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje; tudi v sredo ob 16.00
17.00 Avla OŠ Lava Celje_
Slavnostna akademija ob obletnici Rastoče knjige
18.00 Celjska kulturnica
Zima-pomlad-poletje-jesen: Pomlad
odprtje razstave likovnih del ustvarjenih na 2. delu I. likovne kolonije
19.19 Mestna knjižnica Velenje Ivan Cankar, portret genija
predstavitev knjige Igorja Grdine, z avtorjem se bo pogovarjala Alenka Gortan
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Celjani Celjanom: Večer s Pihalnim orkestrom Celje
vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor clubu Celje
SREDA, 5. 6.
17.00 Celjski dom_
Pojmo, prijatelji
revija upokojenskih pevskih zborov PZDU Celje; vstop prost
18.00 Pokrajinski muzej Celje Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika
odprtje občasne razstave, posvečene raziskovalcu starejše kamene dobe; vstop prost
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z glasbeno razglednico po Sloveniji
nastopajo učenci in učitelji OŠ Petrovče
18.00 Galerija Velenje_
Na limonadi s Sonjo Hrastnik Jančič
o razstavi in njenem delu se bo z avtorico pogovarjala Milena Koren Božiček
19.30 Narodni dom Celje Komorni moški zbor Celje
jubilejni koncert ob 70-letnici delovanja; vstop prost
19.30 Vodni stolp_
Celjani Celjanom: Začuti srečo
predstavitev pesniškega prvenca avtorice Zdenke Jagodič, vstop prost, v primeru slabega vremena v Špitalu za prjatle
19.30 Glasbena šola Velenje
Večer tolkalcev Glasbene šole Velenje z gosti
Ostale prireditve
ČETRTEK, 30. 5.
10.00 Vila Bianca Velenje 18. mednarodni Lirikonfest Velenje
Lirikonfestova matinejska čajanka potopisnega občutja
11.30 Vila Bianca Velenje 18. mednarodni Lirikonfest Velenje
Lirikonfestova matinejska čajanka svetovljanskega občutja
18.00 Osrednja knjižnica Celje Hospickafe: Izkušnje in spoznanja ob umiranju, smrti in žalovanju
gostja: Urška Lunder
18.30 Vila Bianca Velenje 18. mednarodni Lirikonfest Velenje
Lirikonfestova knjižna stojnica poezije in potopisa 21. stoletja
19.19 Mestna knjižnica Velenje Kirgizija
potopisno predavanje Marinke Dretnik
20.00 Glavni trg Celje_
Čarobnost mestnih trgov
na modni pisti in ob njej se bodo predstavile mestne blagovne znamke in ostali ustvarjalci
PETEK, 31. 5.
21.00 Velenjski grad
Elvis Jackson, Happy Ol', McWeasel, Spotless Minds in Odprava zelenega zmaja rok na gradu
SOBOTA, 1. 6.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
9.00 Osnovna šola Galicija
Ročna dela Klepetulj
odprtje razstave, na dan odprtja ogled do 18.ure, v nedeljo pa od 7. do 17. ure
9.45 Igrišče IV. OŠ Celje_
Tek očkov
namenjen očkom z otroki, starimi od 1 do 8 let
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Dežela lenuhov
tradicionalna zabava za vso družino z gosti
15.00 Šotor pri OŠ Petrovče Mavrični tek
20.30 Celjski mladinski center
Ba kanal
koncert zasedbe Mos head
NEDELJA, 2. 6.
16.00 do 18.00 Pri Ribniku Vrbje Jezdenje ponijev
PONEDELJEK, 3. 6.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
ZAKLJUČEK AKCIJE
T
Шп
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
14. junija ob 13.45 na Glavnem trgu v Celju
novatel
Naj maturanta bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9, ki ju podarja podjetje Novatel.
Med vsemi glasovalci bomo izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti i лк 250 evrov!
Vstopnine ni!
novi tedniki radio celie
cify7cranter
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 Mestna knjižnica Velenje Hobotnica
s pravljično ustvarjalnico na počitnice, namenjeno otrokom, starejšim od treh let
18.00 Krajevna knjižnica Liboje
Po pravljici diši
pravljična ura
19.00 Knjižnica Laško Izboljšanje stanja naravnega okolja in prilagajanje podnebnim spremembam
strokovno predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj
20.00 Narodni dom Celje Besede miru
video prireditev o notranjem miru; vstop prost
TOREK, 4. 6.
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Moj prvi herbarij
ustvarjalnica za otroke in starše, delavnico bo vodila Zala Tešanović
SREDA, 5. 6.
10.00 Športni center Žalec Finale DP v atletiki in festival športa mladih
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 1. 6.
9.30 do 12.30 Mestno središče na zvezdi
6. dobrodelna tržnica združenih humanitarnih klubov Celja in celjske regije
NEDELJA, 2. 6.
9.00 do 13.00 Na Špici Celje Tečem, da pomagam
dobrodelna športna prireditev, zbrana sredstva bodo namenjena posodobitvi parka za slepe
TOREK, 4. 6.
18.00 Narodni dom Celje
Slepi Celju, Celje slepim
glasbeno-literarna prireditev Združenja prijateljev slepih Slovenije ob 15-letnici delovanja; prostovoljni prispevki bodo namenjeni projektu Drugi dom, ki ga je zasnovala mama slepega Filipa Jagodiča
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog:
razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do 31. 5. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Drevesa avtorja Milana Todića; 31. 5.
Likovni salon Celje: razstava
Fig.2, umetnici: Brishty Alam, Nicole Prutsch; do 15. 6. Celjska kulturnica: razstava likovnih del(slike in fotografije), ustvarjenih na 1. in 2. delu I. likovne kolonije Zima-pomlad-poletje-jesen: Zima in pomlad; do 31. 5.
Osrednja knjižnica Celje: študijska razstava likovnih izdelkov dijakov Umetniške gimnazije likovne smeri GCC; do 31. 5. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Sto let samostojne province sester usmiljenk, zgodovinska razstava ob jubileju ustanovitve reda; do 31. 7.
Galerija Grda račka Celje: razstava Hešteg grda račka; do 16. 6. Avla OŠ Lava: 10. medgeneracij-ska razstava likovnih del z naslovom Dotiki narave učencev OŠ Lava ter likovne skupine Prijatelji iz Celja; do 11. 6. Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava kiparskih del Difuzija kulture avtorja Ilije Kela-vića; do 7. 6.
Galerija Velenje: razstava Inventura 19 likovnih del dijakov umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazija ŠCV in O(d)čaran svet slik in grafik akademske slikarke Sonje Hrastnik Jančič; do 16. 6.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog:
Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
VOJNIK. PETEK. IH. JUNIJ. OD 18. URE
VSIOPNINE NI!
18.00-19.00	WERNER
19.00-19.45	MODRIJANI
19.45-20.15	BQL
20.15-20.45	NIKA ZORJAN
20.45-21.15	ALYA
TORTA ZA OBISKOVALCE	
21.30-22.00	MLADI DOLENJCI
22.00-22.30	VRAŽJI MUZIKANII
22.30-23.00	ANSAMBEL SIIL
23.00-01.00
GENERALNI POKROVITELJ
novi tedniki radio celie
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Ted ni ko ve ši zgodbe
Št. 22/ Leto 74 / Celje, 30. maj 2019
Specialni olimpijci na regijskih igrah v Žalcu _
L'is
k, mr
i . Л
*
F
1
ЧМе/зЈб klub
3


f ^^		
Ul	rrii	
	-	
C V: ~ . -
ЧА SOLA i
<žr;
75

?; штшШШ,,
' , ■ v. # ■ v. ■ : -. ii ^ ' тшШ8 "
Foto: TONE TAVČAR
Portret: Marjan Tržan »Taborništvo mi je Zeliščarstvo kot navdih
str. 30-31 ostalo v duši« str. 34-35	za podjetništvo str. 36-37
26
INTERVJU
Legendarni Jurij Souček, človek, kakršnih manjka
Že kot otrok je bil drugačen
Jurij Souček je zagotovo med tistimi, ki pri odraslih Slovencih sprožijo številne spomine na njegove gledališke, radijske in filmske uprizoritve.
BARBARA GRADIČ OSET
»A z Jurijem Součkom boš delala intervju? Kako fino in kakšna čast, da se boš lahko pogovarjala z legendarnim glasom risank našega otroštva,« je bil samo eden od številnih komentarjev. Čeprav sva se z Jurijem Součkom najprej dogovarjala, da bi se dobila v ljubljanskem gledališču, saj je ženi obljubil, da nobenega novinarja ne bo povabil več v svojo hišo, se je zadnji dan odločil, da je vseeno bolje, da s fotografom prideva kar na Kodeljevo, kjer stanuje.
Začetek pogovora ni nakazoval, da bo to eden mojih ljubših intervjujev, saj sta se z ženo ukvarjala z računalniškimi težavami in sta bila precej na trnih. A ko smo to težavico uredili in nas je Součkova žena Milena Mora-ča nagradila s penino, je naš pogovor postal sproščen, prijeten, prijateljski, zabaven. »Veste, nisem za šampanjec, sem bolj za cviček. Enkrat sem se napil šampanjca. Z ženo sva bila na silvestrovo v operi. Vsi so pobegnili domov na zasebne zabave, midva sva ostala
namreč deli: narod so izvoljenci oziroma posebna soba v gostilni, ljudstvo so tisti za »šan-kom«. Drugače mi Cankar res leži. Kurent je eden mojih ljubših monologov. O Cankarju sem veliko razmišljal. Zelo težko ga je ujeti v pravo atmosfero, ker je bil zelo bister, malce zloben, malce privoščljiv, malce tudi iznajdljiv, saj je knjige pisal tudi zato, ker je potreboval denar.
Cankar je verjel v samozavest naroda, verjel je v našo svetlo prihodnost. Kakšna se zdi vam prihodnost našega naroda?
V prihodnost je najbolje verjeti takrat, ko preteče, ko ni več »bodočnosti«. Prihodnost je nekaj meglenega, je zelo individualna stvar. Nikoli si nisem mislil, da bo igralski kolega predsednik vlade. Njemu ne bi niti Josip Vidmar uganil prihodnosti - recimo meni jo je.
Kaj vam je prerokoval?
Vidmar je zelo rad prerokoval z roke. Rekel je, da bo moja zadnja žena tudi pevka. Ne vem, kje je to na roki našel. Od kod je to videl?
Mogoče se mu je posrečilo?
Se pravi, če si lep, imaš boljšo prihodnost?
Seveda je pomembno, sploh v kulturi, v kateri vladajo ženske. Vidim po kolegih, če te ženske nimajo rade, se zastonj trudiš. V tem poklicu imajo ženske besedo.
Kakšne so bile predstave, v katerih ste igrali? Se zdaj svet gledališča razlikuje od takrat, ko ste vi igrali?
Gledališče je drugačno. Zdaj so priredbe slovenskih dram, ki so drugačne od originala. S tem se dela greh mladini, ker sploh ne ve, kakšen je pravi Cankar. Režiserji popolnoma spremenijo njegovo delo. Sploh ne sledijo vsebini avtorja. Normalnega Cankarja na odru že približno dvajset let ni bilo mogoče videti.
A tudi v vašem času ste bili nekateri drugačni in ste ustanavljali svoje skupine ...
Tako je. Takrat je bilo čutiti mogočen sovjetski vpliv. Vse je težilo k zmagi, v igri so bili vsi heroji. To mi ni bilo všeč. Veste, če si takrat igral negativca, si bil lahko označen s
v nas, kar nas loči od ostalih. To je človek z napako, ki je zanj dar ali nesreča.
Za vas je bil dar?
Ne vem. Nisem se vedno znašel v tem igralskem poklicu, zato sem večje vloge naredil ob Drami. Zato sem pomagal ustanoviti Oder 57, Malo Dramo. Kot mlad sem bil upornik.
Ste tudi zato izbrali radio?
Delo na radiu je nekaj posebnega, saj je glas izrednega pomena. Treba se je naučiti pravilno in zanimivo brati. Videti moraš celotno poved, ne zgolj od pike do pike. Videti moraš besede in smisel, podobno je pri branju poezije. Veliko pomembnih igralcev je za radijski mikrofon popolnoma nezanimivih.
Pomembna je tudi barva glasu.
Seveda, a ni dovolj. Pri tem se strinjam, da imamo eni bolj radijske glasove, tako kot imajo drugi bolj fotogenične obraze. To je dar narave. Včasih smo na radiu vse oddaje brali v živo. Med nami je bil tih dogovor, da so dovoljene tri napake na eno tipkano stran. Veliko
»S talentom lahko prideš pri nas le do določene stopnje, za kaj več potrebuješ tudi drugačno podporo.«
»V mladosti sem igral v Mostah v ljubiteljskem gledališču. Dobil sem vlogo policijskega zasliševalca. Moja starša približno mesec nista govorila z mano, ker jima moja vloga ni bila všeč.«
sama. In sva morala spiti malce več,« je bil odkrit takoj na začetku in odkritost se je nadaljevala dve uri, kolikor smo raztegnili pogovor.
Leta 1929 rojen igralec je diplomiral na trgovski akademiji, potem še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost v razredu Vide Juvanove. Pozneje se je zaposlil v Drami, kjer je s krajšim premorom v svobodnjaških vodah delal do upokojitve leta 1993. Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov prstan, leta 2005 mu je dodal še viktorja za življenjsko delo. Leta 2018 je prejel tudi nagrado Franeta Mil-činskega - Ježka za življenjsko delo.
Kljub temu da je upokojen, je še vedno dejaven, čil in zdrav devetdesetletnik. Konec decembra lani je na Vrhniki nastopil na osrednji proslavi v spomin na Ivana Cankarja.
Krasno vas je bilo poslušati, kako ste recitirali delo Ivana Cankarja. So vam njegova dela blizu?
Cankar pride vedno prav. Pisal je za vse. Zadel je mišljenje naroda oziroma ljudstva. On
Kje pa. Bil je zelo velik gospod. Takšnih ljudi manjka. Sva se spoštovala. On je v meni videl nekaj več, videl je, kar mislim, in ne samo tega, kar sem bil. S talentom lahko prideš pri nas le do določene stopnje, za kaj več potrebuješ tudi drugačno podporo.
Zakaj?
Tudi v kulturi je marsikaj čudno. Beseda kakovost je pri nas prepovedana. Drama je hodila po shojeni poti. Lahko smo imeli slabo predstavo, a smo jo tridesetkrat igrali v abonmaju. To je prva stvar, proti kateri sem bil. A v slovenski kulturi ljubimo ljubitelje, ne maramo profesionalcev, ker živijo od svojega dela in jih je treba plačati. Profesionalec pa mora biti na odru 80 odstotkov in mora biti za to plačan. Mene nihče ne vpraša, kako se počutim, ali so mi zamenjali zobe. Če sem podpisal pogodbo, moram svoje delo opraviti najbolje. V Drami je bilo tako, da si bil že vnaprej določen. Če si lep in mlad, boš princ v Sneguljčici in boš do upokojitve kralj Lear.
tem za celo življenje. Prvi v naši generaciji, ki je želel igrati negativne vloge, je bil Celjan Lojze Rozman. Našel je praznino na tem polju negativcev in jo je izkoristil. Treniral, kako umreti na odru in kako pasti.
Vloge zelo zaznamujejo igralca?
Seveda. Čeprav je primitivno. Pogosto so gledalci mislili, da smo tudi v zasebnem življenju takšni, kot smo na odru. V mladosti sem igral v Mostah v ljubiteljskem gledališču. Dobil sem vlogo policijskega zasliševalca. Moja starša približno mesec nista govorila z mano, ker jima moja vloga ni bila všeč.
Od kod imate igralske gene?
Če si poseben, to lahko imenujemo talent ali genska napaka. Lahko rečemo, da je ta genska napaka dar. Zaznamovan sem bil že od zgodnjih otroških let.
Od kod potem vaš talent?
S petimi ali šestimi leti sem že odlično bral, zelo rad sem hodil v lutkovno gledališče. Ze kot otrok sem bil drugačen, poseben.
Nikoli se niste zlili z večino?
V času, ko je bila parola, da smo vsi umetniki, sem trdil, da je igralstvo individualna umetnost. Tudi na akademiji sem imel zaradi tega težave. Vsak izmed nas je posebnež, mene recimo ne boste takoj videli, Borisa Cavazzo pa takoj. Mene boste pa takoj slišali. Nekaj je
zanimivih zgodb se je zgodilo ob tem. Kolega je, namesto da bi prebral kot ptič feniks je poletel v nebo, rekel, da je kot ptič peniks odletel. Si lahko mislite, da je bilo precej smeha.
Ali se vam je zgodilo, da ste kdaj na odru pozabili besedilo?
Seveda se je. V Mali Drami sem igral Fernanda Arrabala. Imel sem tudi vlogo ginekologa. Pri predstavi je pomagala šepetalka Astra. Del besedila, ki sem ga moral povedati, se glasi tako: »A fukat pa znate?« Astri sem že pred predstavo povedal, da mi tega dela besedila ni treba govoriti, ker to bom pa znal. A ni hudiča, babnica je na glas govorila ta stavek, da so vsi v majhnem prostoru slišali.
V tej predstavi se tudi slečete do golega, kar pomeni, da ste bili prvi v nekdanji Jugoslaviji, ki je to naredil na odrskih deskah. Ste šokirali gledalce?
Takrat je bil predpis avantgardne smeri gledališča, da je treba gledalce šokirati. Golota je bila eden od prijemov avantgarde. Spominjam se, da mi je takratni direktor Drame Bojan Štih pred premiero dejal, da s to predstavo nima nič in da je to moja last. A čeprav se šef gledališča ni popolnoma strinjal s tem, je imela predstava 34 ponovitev. Potem so jo ukinili.
Kako je predstavo sprejela splošna javnost?
INTERVJU
27
»Prihodnost je nekaj meglenega, je zelo individualna stvar. Nikoli si nisem mislil, da bo igralski kolega predsednik vlade. Njemu ne bi niti Josip Vidmar uganil prihodnosti - recimo meni jo je.«
Kritiki so o njej dobro pisali, občinstvo se je odlično odzvalo, ves čas je bila razprodana. A veste, kmalu sem ugotovil, da Slovence zanima bolj šport kot umetnost. Politika jih v gledališču sploh ne zanima.
Kaj ima rado gledališko občinstvo?
Komedije so vedno imele veliko gledalcev, a prosim vas lepo, saj ne moreš živeti samo od tega. V prostem času je treba tudi kaj misliti. A zdaj je čas instant kulture, vse gre po bližnjicah. Ne prodajajte mi, da nimajo ljudje časa za poglobljene teme. Seveda ga imajo, samo vzamejo si ga raje za kaj drugega. Kot recimo za brskanje po telefonu in podobne zadeve. Mogoče smo - kot je rekel Cankar - res rojeni za hlapce in raje pustimo, da gospodar odloča namesto nas. Ker odločati se ni enostavno.
Kako se vaši kolegi gledali na to, da ste bili zelo dejavni na radiu?
Med kolegi nisem bil najbolj priljubljen. A če gledam nazaj, smo se imeli vseeno lepo. V gledališču nimaš prijateljev, imaš zgolj kolege. Gledališče je polno individualistov. V ta poklic greš zaradi različnih razlogov. Nekateri se v teatru tudi zdravijo.
Zakaj ste vi potrebovali gledališče?
Jaz sem kar noter padel. Za sprejemni izpit se sploh nisem potrudil in sem ga naredil. Recitiral sem pesem Mateja Bora in še nekaj iz Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Bilo nas je štirideset kandidatov.
Ste kdaj peli na odru?
Ali me še niste slišali peti? Milena, zavrti en moj šanson.
(Milena Morača se nam je pridružila in na telefonu zavrtela pesem Stara žalostna.)
Milena: Veste, on ima zelo lepo barvo glasu. Vedno rečem, da je škoda, ker je ostal igralec, ker bi bil še boljši pevec. Kot igralec me je spominjal na Richarda Burtona.
Zagotovo veste, da se vas naša generacija spominja po risankah, kot so Medvedek Uhec, Pipi in Melkijad ...
Seveda. Prva risanka, pri kateri sem sodeloval, je bila Miškolin v črnobeli teniki, druga je bila Čebelici Maji.
(Da bi malce osvežili spomin, smo se zavrteli uvod v risanko Medvedek Uhec. Da je imel solzne oči, ni treba dodati.)
Milena, a moram jaz popoldne poklicati za podaljšanje vozniškega izpita?
Brez Milene bi bili izgubljeni, ne? Kako sta se spoznala?
To je bil čas konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Iz Drame sem izstopil, da bi se zadeve malce umirile. To je bil čas krize Drame, to je bil čas nadomestnih ravnateljev. Nekako se mi je zdelo, da zaviram razvoj nove generacije. Stopil sem do Poldeta Bibiča, mu povedal, da za leto zapuščam Dramo in da mi naj obljubi, da me pred koncem mandata vzame nazaj v službo. V Mariboru sem imel veliko prijateljev v umetniških krogih in tem času sem dobil ponudbo za režijo opere Lizistrata. Tam sem spoznal Mileno. Videl sem jo, kako je klepetala na pločniku z Janezom Klasincem. Še preden sem se zaljubil vanjo, sem že bil ljubosumen. Seveda sem se vanjo zaljubil tudi zaradi lepega glasu.
Ljubezen je še toliko let kasneje zelo močna.
Da, še vedno. Milena je močna in jaz potrpežljiv. Rada se imava. Rad sem na odru, ko vem, da mi sledi in obratno. Videl sem skoraj vse njene predstave, ona pa mojih precej. Šele od takrat, ko se poznava.	Foto: GrupA
»V Mariboru sem srečal Mileno, videl sem jo, kako je klepetala na pločniku z Janezom Klasincem. Še preden sem se zaljubil vanjo, sem že bil ljubosumen. Seveda sem se vanjo zaljubil tudi zaradi lepega glasu.«
Ob prazniku z županom Miranom Jurkoškom
»Med izvajanjem enega projekta načrtujemo že drugega«
Bilo je 1. junija 1836, ko je Slovenec Ignacij Novak kupil pravice za odprtje rudnika Laška vas-Pečovje. Rudnik, ki ga danes ni več, je botroval razvoju železarstva v Štorah. Od ustanovitve Občine Štore je tako 1. junij celo občinski praznik. Takšni prazniki so seveda priložnost za inventuro opravljenega dela v vsaki občini. O tem, kaj je od lani boljšega v Občini Štore, in še o čem smo se pogovarjali z županom Miranom Jurkoškom.
BRANEJERANKO
»Tisto, kar je boljše, se odraža na skoraj vseh področjih delovanja naše občine. Veliko smo vlagali v cestno in komunalno infrastrukturo, obnovili in dogradili smo kanalizacijske in vodovodne sisteme, sanirali smo plazove. Uredili smo okolico oziroma vrt pri osnovni šoli, s pomočjo evropskih sredstev opremili sedem otroških igrišč na različnih krajih v občini,« je povedal župan. »Veliko vlaganj je bilo tudi na področju gasilstva in civilne
zaščite, šolstva, kulture in razvoja turizma. Kupili smo stavbo nekdanje srednje šole ŠKIMC, nekaj zemljišč in prostore nekdanje trgovine na Svetini. Nemalo sredstev smo namenili za pripravo različne projektne dokumentacije za občinski prostorski načrt, za kanalizacijske sisteme, kolesarske povezave ter novo športno dvorano pri osnovni šoli. Trudimo se delati dobro, vedno gledamo naprej ter ob izvajanju enega projekta pripravljamo in
načrtujemo že drugega,« je povzel Jurkošek.
Občani tudi težko pričakujejo gradnjo športne dvorane oziroma šolske telovadnice na Lipi. Kdaj bi se to lahko zgodilo in kako bo po finančni plati?
Res je, vsi težko pričakujemo gradnjo športne dvorane, saj bo ta kakovost vadbenih površin bistveno izboljšala. V Osnovni šoli Štore so površine za športno vzgojo dotrajane in utesnjene, prav tako ni razpoložljivih ustreznih prostorov za organizirano športno vadbo in rekreacijo mladine in starejših. Zato že dlje razmišljamo o rešitvi te problematike. Poleg vadbenih površin bo objekt omogočal izvedbo drugih dejavnosti, kot so športne in kulturne prireditve, izvajanje društvenih dejavnosti in popoldanske rekreacije. V tem trenutku je o finančni in izvedbeni plati nove dvorane težko govoriti. Veliko je odvi-
sno od uspešnosti kandidature na javnem razpisu Eko sklada. Verjamemo in si želimo, da bi s projektom uspeli in pridobili pravico do uporabe nepovratnih sredstev. Če bo do tega prišlo, bomo načrtovano gradnjo dvorane uvrstili v proračunsko leto 2021.
Sedež občine naj bi preselili. Kako trenutno kaže selitvi?
Selitev občine in knjižnice smo načrtovali za začetek tega leta, vendar smo dali prednost drugim po našem mnenju za občane pomembnejšim projektom. Prostori nad trgovino Mercator so že več let v lasti Občine Štore, vendar jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev do zdaj še nismo uspeli dokončno urediti. V prostorih je treba urediti še predelne stene, tla, inštalacije, treba jih je tudi opremiti. V naslednjih mesecih nameravamo pripraviti projekt za izvedbo del, takoj zatem bi dela izvedli. Selitev načrtujemo za december.
Najlepši in turistično najbolj zanimiv predel občine predstavlja Svetina. Koliko je občina v preteklosti poskrbela za njen turistični razvoj in kakšne načrte morda še imate?
Menim, da je občina v preteklosti poskrbela za velik turistični razvoj Svetine. V mislih imam ureditev cestne povezave Svetina-Šentrupert, nakup trgovine in nenazadnje nakup stavbe Doma na Svetini, ki gosti nemalo poho-dnikov, izletnikov in drugih naključnih obiskovalcev. Naj izpostavim tudi dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo, z župnijo in društvi, ki že več let redno organizirajo prireditve in zanimive dogodke, ki privabljajo veliko obiskovalcev. Zavedamo se, da
Župan Občine Štore Miran Jurkošek
moramo še veliko narediti, da se bodo ljudje radi vračali na Svetino in tudi sami opazili razvoj in dodatno ponudbo. Urediti je treba cestno infrastrukturo ter vzpostaviti novo, dodatno ponudbo,
kot so pohodne in učne poti, dodatna športna ponudba in razširjena ponudba kmetij. To ostajajo prednostne razvojne naloge.
BRANE JERANKO Foto: arhiv občine
Srečanje upokojenih delavcev nekdanjega Jeklovleka
V prejšnji številki Novega tednika smo objavili zapis o petdesetletnici Jeklovleka, sedanjega obrata Hladne predelave podjetja Štore Steel. Predvideno je bilo, da naj bi se nekdanji zaposleni srečali 22. junija. Podjetje je datum srečanja prestavilo na soboto, 29. junija, ob 10. uri.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
METALKO
BUČAR
METALKO BUČAR d.o.o. Prožinska vas 57 3220 Štore
051 354 291, www.streha-metalko.si
KRITINA METALKO LUX
Metalko LUX je izdelana iz visokokakovostnega barvnega aluminija, ki mu je za trdoto dodan še mangan in magnezij, zato ima izredno dolgo življenjsko dobo. Aluminij je namreč material, ki ne rjavi, odporen je proti staranju in koroziji. Visoka kakovost žgane barve, ki se nanaša po sistemu "coil-coating" še dodatno podaljša življenjsko dobo brez stroškov vzdrževanja, zato je odločitev za streho Metalko LUX pametna in varčna tudi iz ekonomskega vidika. Zaradi izredne odpornosti aluminija je kritina Metalko LUX pri mehanskih obremenitvah in v izjemnih vremenskih razmerah (močan veter, dež, sneg, toča, led) praktično neuničljiva. Metalko LUX daje lep videz klasičnega strešnika, ki je dodatno oplemeniten s pestrim izborom različnih barv. Vsi pripadajoči strešni elementi: žlebovi, cevi, obrobe, žlote, dimne obrobe in snegolovi so prav tako iz visokokakovostnega aluminija v barvi kritine, kar daje strehi celovit, eleganten videzJe lahka, primerna je za vse vrste sanacij starih, šibkejših ostrešij in za vse vrste novogradenj, saj se zaradi dobrih mehanskih lastnosti prilagaja vsakemu arhitekturnemu slogu.
o«M:Snero ,n Poračun pokličite na 051 354 291!
30-letna garancija na izdelek
iV
METALKO
Podjetje METALKO BUČAR d.o.o. vam nudi svojo montažno skupino vrhunsko usposobljenih kleparjev-krovcev za montažo strešne kritine Metalko LUX iz barvnega aluminija, kritine Metalko ALUFALC iz aluminijaste legirane pločevine različnih barv, strešne kritine METALKO SINUS 18 cenovno najugodnejše strešne kritine iz asortimana, ki je na voljo z protikondenčnim filcem.
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
V vinski kleti dela ne zmanjka.	Iz zgodovine gasilskega doma v Prožinski vasi med delom članov. Marjan Tržan je na fotografiji drugi z desne.
Marjan Tržan, eden od prejemnikov letošnjih občinskih priznanj
Od »purša« do predsednika
»Pred poldnevom se ne moreva srečati, saj sem še v službi,« sva se usklajevala z Marjanom Tržanom, prejemnikom letošnjega najvišjega priznanja Občine Štore. Tržan je, kljub temu da je bil rojen že na začetku druge svetovne vojne, zelo dejaven in to na različnih področjih. Občan iz Prožinske vasi ima različne pomembne zadolžitve pri gasilcih, upokojencih, v občini in pri vinogradnikih, in sicer poleg dela v službi.
BRANEJERANKO
Čil ostaja, kljub temu da je imel v življenju težke preizkušnje. Kot otrok je bil rejenec, pozneje je bil sa-mohranilec s tremi otroki. Najprej je bil kot dvajsetletni fant zaposlen v domači železarni, kjer se je moral zaradi invalidnosti od dela v topilnici kmalu posloviti. Po opravljeni poslovodski šoli je bil najprej poslovodja sarajevskega podjetja v Celju, nato predstavnik varaždinskega podjetja, sledila je zaposlitev v podjetju Gasilska oprema Ljubljana. Nazadnje je ustanovil svoje podjetje Spojka za prodajo gasilske in varnostne opreme. Danes podjetje vodi njegov sin. Marjan Tržan po-
maga v podjetju kot prokurist, in sicer opravlja administrativna dela. Med drugim na primer odhaja na pošto.
»Občinsko priznanje mi je v veliko čast,« je odgovoril Tržan na vprašanje, kako komentira, da je prejemnik občinskega grba. »Telefoni zvonijo, ljudje mi čestitajo. Doslej nisem slišal nobene kritike, da si priznanja ne zaslužim,« je še dodal. Najprej mu je za priznanje povedal sosed, ki je zanj slišal po radiu.
»Purš« je postal
gasilec
Posebej pomemben je prispevek Marjana Tržana na
Marjan Tržan med svojimi zlatimi vinogradniškimi priznanji. Njegova vina so že večkrat prejela tudi priznanje prvak sorte.
gasilskem področju. »Začelo se je v Štorah, kjer sem bil v hiši v bližini gasilskega doma za >purša<,« se spominja dolgoletni gasilec. »Purše« so imenovali stari ljudje fante,
ki so pri zasebnikih dobili za denar posteljo in hrano. »H gasilcem me je spravil Štefan Krumpak, takratni poveljnik,« se spominja moža, po katerem je dandanes poi-
menovan gasilski memorial. Marjan je bil že v Štorah operativni član, tam se je odpravil na prvo intervencijo. Po preselitvi v Prožinsko vas se je pridružil tamkajšnjemu ga-
silskemu društvu. Razmeroma kmalu je postal poveljnik, bil je tudi tajnik in dvakrat predsednik. Danes je najstarejši član Prostovoljnega gasilskega društva Prožinska vas in njegov častni član. V društvu v Prožinski vasi je referent za veterane, podobno zadolžitev ima prav tako na ravni celjske gasilske zveze.
Veliko se je spremenilo v skoraj šestih desetletjih, odkar je gasilec. Tehnika je zelo napredovala, zato je treba bistveno več znanja, izobraževanja. »Na začetku smo uporabljali še konjsko vprego in intervencije smo opravili z njeno pomočjo. Pravih cest večinoma ni bilo, vozili smo se tudi po kolovozih,« je sogovornik opisal nekdanje razmere. Danes je drugače. »V teh dneh smo prevzeli najsodobnejšo cisterno za pet tisoč litrov vode. To je na območju naše občine najsodobnejše vozilo, ki ga bo plačala občina,« se veseli Tržan nove pridobitve.
Tudi občani so postali na področju protipožarne varnosti osveščeni, opaža. »Nekoč smo gasilci na zahtevo gasilske zveze hodili po hišah.
oooooooooooooo Cesta na Svetino 6, 3220 Štore mob.: 041 624 728
Gradbeništvo, storitve in trgovina, Cesta na Svetino 6,3220 Štore E-pošta: interstar.doo@gmail.com Gsm: 041 624 728
Izvajamo: izkope in nasipe, dvorišča, ceste in pločnike,
kanalizacije in vgradnje čistilnih naprav, sanacija plazov.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Morali smo preveriti njihove dimnike, vendar se je dogajalo, da nas nekateri niso pustili v svoje hiše. Saj ne bo gorelo, smo slišati od kakšnega lastnika,« se spominja.
Med vinogradniki
Še veliko zanimivega je povedal Marjan Tržan o zelo starih časih, ko nekatera območja še niso imela elektrike. Vsi lastniki hiš nad to novota-rijo niso bili enako navdušeni in pri neki hiši je gospodinja vztrajala: »Pri naši hiši že ne bomo imeli elektrike! Slišala sem, da lahko človeka ubije!« Pozneje si je premislila. Marjan Tržan je bil tudi med organizatorji asfaltiranja.
Danes med drugim odhaja v občino, kjer je član občinskega odbora za gospodarstvo in turizem. Dva mandata je bil predsednik občinskega sveta, pozneje je deloval v različnih občinskih organih. Potrebujejo ga tudi v Društvu upokojencev Štore, kjer je član upravnega odbora za območje Prožinske vasi. Gre za zelo dejavno društvo z različnimi sekcijami, ki izstopa na državni ravni po projektu Starejši za starejše.
In če Marjana Tržana potrebujejo organizirani upokojenci, ga seveda tudi organizirani vinogradniki. V Društvu
vinogradnikov in kletarjev Polič Štore je namreč predsednik nadzornega odbora. »Nad svojo hišo smo imeli njivo, ki nam ni veliko koristila. Nato mi je nekdo dejal, zakaj ne bi tam posadil vinske trte,« se spominja Tržan začetka svojega vinogradništva. Posadil je štiristo trt laškega rizlinga, sauvignona in char-donnaya ter se včlanil v takrat mlado, leta 1998 ustanovljeno društvo. »Veliko gasilskih kolegov deluje prav tako v vinogradniškem društvu. Ti so mi precej svetovali,« je omenil. V društvu mu veliko pomenijo druženje in seveda strokovno izobraževanje. Nekoliko ga skrbi stanje v slovenskem vinogradništvu, ker je med mladimi zanj malo zanimanja. V domači občini Štore je vesel, da imajo celo mladega podpredsednika društva vinogradnikov, ki ima z vinogradništvom veliko veselje.
Vinogradniško in kletarsko delo oziroma znanje ima seveda svoje sadove ... Marjan Tržan dosega na vinogradniških strokovnih ocenjevanjih v Štorah in Vojniku pomembne rezultate. Za svoja vina je prejel že precej zlatih priznanj ter več nazivov prvak sorte.
Foto: BJ in osebni arhiv
Pred vinsko kletjo
Marjan Tržan je bil tudi dolgoletni krvodajalec. »Kot dvajsetletni fant sem se med delom v Železarni Štore ponesrečil in bil v bolnišnici. Prejel sem tujo kri in takrat sem se odločil, da jo bom vračal,« je povedal o svojem krvodajalstvu. Kri je daroval sedemdesetkrat. Odkar je dosegel določeno starost, je ne more več darovati.
Iz Tržanove njive je nastal vinograd s štiristo trsi.
Občinski nagrajenci
Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE
www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 86 70
Tradicionalna slovenska kuhinja Catering
Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji v Štorah Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače Pridite in se prepričajte!
Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika Štor bo jutri, v petek, 31. maja. Na prireditvi bodo podeljena letošnja občinska priznanja.
Zlatega grba letos ne bodo podelili. Letošnje najvišje priznanje srebrni grb bo prejel Marjan Tržan, ki je med drugim deluje v gasilskem društvu v Prožinski vasi, v Društvu upokojencev Štore, v vinogradniškem društvu ter v občinskih organih. Podeljeni bodo tudi štirje bronasti grbi.
Prejeli jih bodo fotokronistka Rosvita Jager, vsestranski Janez Gradišnik, podjetje Interstar in Planinsko društvo Štore.
Letošnje županovo priznanje bo ob 50-le-tnici svojega delovanja prejelo Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, in sicer za svoja prizadevanja na območju štorske občine.
Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku bo v Kulturnem domu Štore ob 18. uri.
V popravku več novosti
Po popravku letošnjega občinskega proračuna, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji, so načrtovani skupni prihodki in odhodki višji za tri odstotke. V rebalansu je kar nekaj sprememb, saj so med drugim dodane nekatere nove naložbe.
Po novem znašajo za letos načrtovani skupni prihodki in odhodki malo več kot štiri milijone evrov. Rebalans je bil potreben zaradi konec leta 2017 sprejetega dveletnega proračuna, od takrat pa se je precej spremenilo. V popravku
je tako nova, 82 tisoč evrov vredna postavka za prenovo cestnega odseka v Straži. Med novostmi je tudi postavka za vzpostavitev sistema izposoje javnih koles, usklajena sta tudi zneska za projektno dokumentacijo za gradnjo športne dvorane na Lipi ter pločnik v Ulici Karla Vovka. Občina med drugim načrtuje ureditev avtobusnih postajališč na cesti na Svetino, denar je prav tako za ureditev javne knjižnice in selitev sedeža občine na Lipo.
BJ
32
REPORTAŽA
Na pobudo družine Kennedy je bil leta 1963 v Združenih državah Amerike organiziran prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Danes je v svetovno gibanje specialne olimpijade vključenih že več kot 200 programov iz 150 držav sveta, ki so združene v sedem regij. Program specialne olimpijade ni namenjen le športu, ampak združuje športne, socialne in kulturne dejavnosti. Večina držav, ki so danes članice svetovne družine specialne olimpijade, je razvila svoj sistem treningov, lokalnih, regijskih in državnih tekmovanj. Udeležba na svetovnih igrah je vrh celovite dejavnosti. Športni rezultat ne predstavlja edine vrednote, ampak specialno olimpijado označuje kot način življenja, vadbe in socializacije. S tem dolgoročnost projekta zagotavlja celoletno vadbo in šport kot pomembno sestavino kakovosti življenja.
olimpiada
Slovenije

Specialisti za šport
Slovenija v gibanju specialne olimpijade sodeluje že od leta 1990. Še v okviru nekdanje Jugoslavije je slovenska ekipa leta 1990 sodelovala na evropskih igrah na Škotskem, leto kasneje je prvič poletela čez lužo in se priključila tekmovalcem na svetovnih poletnih igrah v Minneapolisu. Od tega leta se Slovenci redno udeležujemo svetovnih iger, največjega športnega dogodka specialnih olimpijcev.
Specialni olimpijci na regijskih igrah v Žalcu
II. OŠ Žalec je minulo soboto gostila 25. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije (SOS). V atletiki in posameznih košarkaških veščinah so se pomerili športniki iz celjsko-koroške regije. Po tekmovanju so se udeleženci sprostili in zaplesali v ritmih, ki jih je narekovala skupina Zaka pa ne.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Igre specialne olimpijade so namenjene osebam z
zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju,
ki so vključene v poseben program vzgoje in izobraževanja, varstveno-delovne centre in domove za upokojence. Kot poudarjajo organizatorji občinskih, regijskih in državnih tekmovalnih srečanj, igre niso le športni dogodek, ki tekmovalcem omogoča ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in razvijanje športnega tekmovalnega duha, temveč
so tudi družabni dogodek, s katerim vplivajo na vsesplošno socializacijo oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Tokratnih regijskih iger SOS se je udeležilo 16 ekip celjsko-koroške regije. Na
žalskem tekmovališču se je pomerilo in predstavilo približno 170 tekmovalcev, ki jih je usmerjalo približno 30 trenerjev in spremljevalcev. Tekmovalci so se pomerili v različnih disciplinah: košarka - elementi, met žogice, tek na 50 metrov, 100 metrov, 200 metrov, 400 metrov, 800 metrov in štafeta 4x100 metrov. Tekmovali so v različnih skupinah, razdeljenih glede na starost in sposobnosti. Najuspešnejši v posameznih kategorijah so se okitili z zasluženimi medaljami, ostali so prejeli priznanja za udeležbo. Nagrade sta pode-
lili naši vrhunski športnici -judoistka Lucija Polavder in nekdanja atletinja Jolanda Čeplak.
Med odmori so se tekmovalci lahko preizkusili še v spretnostnem nogometnem poligonu. Dekleta so bila za svoje spretnosti tudi nagrajena, saj SOS skrbi za promocijo ženskega nogometa.
Lepo vreme je pospremilo specialno športno dopoldne in tako so vsi sodelujoči preživeli lep sobotni dan, napolnjen z izjemnimi športnimi dosežki, s pozitivno energijo in z novimi poznanstvi.
Foto: Tone Tavčar
J»	• I	I*	•• I •	V« V«	•	I	, •	•	I v
Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi njihovih družin. Rezultat te ideje sta ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slogan specialnoolimpijskega gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.«
Medalje in priznanja sta podelili nekdanji vrhunski športnici - atletinja Jolanda Čeplak in judoistka Lucija Polavder.
Ob prazniku z županom Borisom Podvršnikom
»Smo ponosni, zadovoljni in optimistični«
Zreče so bile nekoč več desetletij del večje, konjiške občine. V novih časih je drugače. Zrečani imajo svojo občino, za katero so se odločili na referendumu. Ta je bil 29. maja. V spomin na ta referendum je občinski svet leta 1997 odločil, da bo to tudi datum praznovanja občinskega praznika. Kaže, da so se volivci takrat pravilno odločili, saj je občina Zreče v Sloveniji med najbolj uspešnimi. Tudi o tem smo se pogovarjali z županom Borisom Podvršnikom.
BRANEJERANKO
Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku?
Moram reči, da vstopamo v nov politični mandat ponosni, zadovoljni in optimistični. Živimo in delamo v lepi in uspešni občini, z marljivimi ljudmi in uspešnimi kolektivi, zato nas upravičeno uvrščajo med najrazvitejše občine Slovenije. Na osebni in skupni ravni dosegamo odlične rezultate. Lani smo osvojili 15. mesto na slovenski lestvici kakovosti življenja in bivanja, kamor nas je uvrstila revija Moje finance.
Uspeli smo osvojiti tudi mednarodno zlato priznanje glede urejenosti, to je Entente Florale Europe. To dokazuje, da smo se uspeli utrditi tudi kot destinacija zelenega turizma. In letos praznujemo kar dve stoletnici - eno naša prva stoletna občanka Pepca Matavž ter drugo naš Unior.
Za zreško občino je značilno močno gospodarstvo. Kako ocenjujete njegovo stanje?
Naši največji aduti so že tradicionalno močno gospodarstvo, obrt in podjetništvo, in sicer poleg kmetijstva, goz-
darstva in turizma. Izredno smo ponosni, da gre našemu gospodarstvu dobro, da družbeno odgovorno skrbi za zaposlene, za poslovno odličnost, da dobiček rein-vestira, veča dodano vrednost, plače ... Po nedavnih podatkih Ajpesa ustvarjamo v 111 podjetjih v občini letni ekonomski obrat, ki je višji od 418 milijonov evrov, in to celo brez našega dela podjetja Weiler. Gre za 4,5 odstotka ekonomskega obrata regije v Savinjski statistični regiji, pri čemer zagotavljamo kar 8 odstotkov čistih prihodkov regije v tujini. To pomeni, da naša podjetja predvsem izvažajo.
V vaši občini je posebej pomemben turizem.
Poleg našega gospodarstva je turizem zagotovo najpomembnejše razvojno gonilo, ki prinaša številne multipli-kativne razvojne učinke. Leta 2017 smo sprejeli novo sona-ravno, zeleno vizijo in tovrstne strateške usmeritve do leta 2021 tako za občino kot za širšo destinacijo Rogla-Po-
horje. Med drugim smo tudi pridobili vlagatelja za nov turistično doživljajski produkt Hoja med krošnjami, ki bo obogatil ponudbo destinaci-je predvidoma že od konca poletne sezone.
In kakšne načrte ima občina za letos?
V glavnem govorimo o dvo-ali večletnih projektih, ki jih nadaljujemo, končujemo ali začenjamo. Med drugim smo vložili zaprosila za izdajo gradbenih dovoljenj za deset projektov fekalnih kanalizacij na levem bregu Dravinje, za kar nameravamo črpati sredstva iz dogovora za razvoj regij. Letos začenjamo temeljito prenovo ceste Koška vas-Božje, izvesti želimo tudi varnejši prehod za pešce pri osnovni šoli, nadaljujemo ukrepe promocije hoje, kolesarstva in javnega prevoza, urejanje parkirišč in še bi lahko našteval. Sprejeli smo tudi dva občinska podrobna prostorska načrta, ki sta podlaga za korenit razvojni »preustroj« starih Zreč.
Foto: arhiv občine
Župan Boris Podvršnik
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Vsestranski Emil Mumel letošnji nagrajenec Občine Zreče
»Taborništvo mi je ostalo v duši«
Zrečan Emil Mumel je zelo zaposlen človek. Na Gorenju pri Zrečah vodi center šolskih in obšolskih dejavnosti, več kot štiri desetletja je že med taborniki, v občinskem štabu civilne zaščite je poveljnik ter v Lions klubu Konjice predsednik. Očitno je, da vse to opravlja zavzeto in uspešno, saj mu je Občina Zreče za njegovo delo letos podelila najvišje priznanje.
Na delovnem mestu. Emil Mumel vodi na Gorenju nad Zrečami center šolskih in obšolskih dejavnosti.
BRANEJERANKO
»Opažam, da ljudje priznanje za moje delo ugodno sprejemajo,« je povedal Mumel, ki ga je za priznanje predlagalo zreško taborniško društvo Rod zelena Rogla. »Za taborništvo sem se odločil na začetku srednješolskega šolanja, pred štiriinštiridesetimi leti. Všeč mi je postalo, ker omogoča veliko dela v naravi in med mladino,« je povedal prejemnik zreškega zlatega grba.
»Taborništvo mi je ostalo v duši, zanj še vedno izkoristim velik del svojega prostega časa,« je dodal človek, ki mu v življenju največ pomenijo družina, služba in taborništvo. Med tabornike se je vključil leta 1975 v Slovenskih Konjicah. Dve leti pozneje je bilo ustanovljeno zreško taborniško društvo, ki se mu je pridružil.
Mumel ugotavlja, da je taborništvo v Zrečah zelo
dobro sprejeto. Dandanes se med tabornike vključujejo že vnuki in otroci prvih zreških tabornikov. »To je vzgojna organizacija. Opažam, da nekdanji taborniki radi vključujejo svoje otroke,« je povedal taborniški starešina Emil Mumel. Lani je bilo na primer 85 udeležencev tabora. Na taborjenju organizirajo vsako leto tudi srečanje staršev. Taborniki se redno srečujejo enkrat na teden. S tekmovanj se zreški taborniki pogosto vračajo kot regijski ali državni prvaki. Njihov starešina Mumel sodeluje na regijskih in državnih taborniških tekmovanjih, kjer je eden od sodnikov ali glavni sodnik.
Pomen taborništva
Pomembni so tudi mednarodni projekti, ki so namenjeni starejšim od šti-
rinajst let. Zrečani imajo taborniške partnerje vse od Norveške, Portugalske in Španije do Romunije. Letos bodo obiskali Romunijo, Portugalsko in Omiš na Hrvaškem. Taborniška organizacija namreč deluje v 165 deželah, razvejana je torej po vsem svetu in vključuje več milijonov članov. Emil Mumel trenutno deluje kot pomočnik vodje slovenske odprave na svetovno srečanje tabornikov v ZDA, ki bo julija v Zahodni Virginiji. Zbralo se bo 42 tisoč ljudi, odprave se bo udeležilo več kot sto petdeset slovenskih otrok. Mumel je že večkrat vodil odprave na svetovna srečanja, vse od Nizozemske in Čila do Tajske in Japonske. Na zadnjem srečanju v deželi vzhajajočega sonca je bilo več kot 30 tisoč
tabornikov, med njimi pet iz Zreč.
In zakaj je taborništvo pomembno? »Med taborniki se otroci naučijo osamosvajanja. Od staršev postanejo neodvisni. Navadijo se bivanja v šotoru, življenja v naravi, skupinskega dela. Naučijo se sodelovanja v skupini, v njej se nato znajo povezovati,« ugotavlja starešina Mumel ter poudarja, da tako otroci vzgajajo sami sebe. Letos je med zreškimi taborniki 85 otrok, ki so člani društva. Najmlajša je skupina Murnov, starih pet let. Mumel poudarja, da se morajo otroci vključiti čim prej, in sicer zaradi volje do dela. Taborniki so organizirani v vode, v posameznem je od pet do deset članov, odvisno od njihovega vodnika in starosti. Mlajši vodi so združe-
ni v družino Medvedkov in Čebelic, starejši v družino Gozdovnic in Gozdovnikov, starejši od 15 let so v klubu Popotnic in Popotnikov. Do 27 let stari so Raziskovalci ter še starejši od njih Grče.
Zreški taborniki imajo v najemu opuščeno podružnično šolo na Skomarju nad Zreča-mi, ki je postala taborniški center. V njej je šestdeset ležišč.
Na Gorenju
Emil Mumel je najprej živel v sosednjih Slovenskih Konjicah in se je kot učitelj vozil na delo v zreško osnovno šolo. Učil je matematiko in fiziko. Pred dvema desetletjema se je preselil v Zreče, saj je v tem kraju preživel več časa. »Všeč mi je urejenost kraja in življenja v njem. Pomanjkljivosti ne opažam,« pravi o Zrečah.
Emil Mumel na šaljivi tabli z matematično enačbo, katere rezultat je število 60. Prejšnji mesec je namreč praznoval 60. rojstni dan.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
o o	O o TEHNIČNA TRGOVINA: Konstrukcijska in orodna jekla
|DBR| K^Sfač RUD t ..... i i	
f^^RO - TRG KOVAČ d.o.o. Ä	Barvne kovine • Tehnični piini PROIZVODNJA: Zahtevne varjene konstrukcije (Rst, INOX, ALU) CNC razrez in preoblikovanje pločevine • strojna obdelava info@dbr-kovac.si www.dbr-kovac.si o o
\y * O CZ*'	
Prejemnik zreškega zlatega grba trenutno vodi tudi Lions klub Konjice.
Občinski nagrajenci
Osrednja prireditev občinskega praznika Zreč je bila v torek. Prireditev je bila v znamenju podelitve občinskih priznanj.
Letošnje najvišje priznanje, to je zlati grb, je prejel Emil Mumel, ki deluje kot prostovoljec na področju taborništva že več kot štiri desetletja. V Gorenju nad Zrečami vodi center šolskih in obšolskih dejavnosti. Prav tako deluje kot poveljnik občinskega štaba civilne zaščite ter predsednik Lions kluba Konjice.
Srebrni grb Občine Zreče je letos prejel Konradu Arbajter-ju, in sicer za svoj prispevek k razvoju turizma na Skomarju ter k ohranjanju kulturne dediščine. Letošnji bronasti grb je bil namenjen vinogradniškemu društvu. Posebno županovo priznanje je ob 100-letnici Uniorja prejela ta za Zreče izjemno pomembna družba.
Priznanja je podelil župan Boris Podvršnik, ki je v slavnostnem govoru predstavil utrip občine.
GKN Driveline Slovenija
Pred osemnajstimi leti je postal vodja centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Gorenju pri Zrečah. V Sloveniji je 24 takšnih domov, ki so bili ustanovljeni za izvajanje letne in zimske šole v naravi. Konec tedna uporabljajo dom na Gorenju še klubi in društva, pevski zbori in pihalne godbe za intenzivne priprave, folklorne skupine ... V domu je 75 ležišč.
V center šolskih in obšolskih dejavnosti prihajajo skupine iz različnih krajev Slovenije in iz zamejstva. Občasno je ta center Evropa v malem, saj so ga med izvajanjem mednarodnih projektov obiskali tudi Litovci, Latvijci, Portugalci, Norvežani, Španci, Romuni ...
V	štabu in med lionsi
Mumlu dela seveda ne manjka. Pred nekaj leti ga je župan povabil k vodenju občinskega štaba civilne zaščite. Med delom s taborniki se je starešina na primer naučil, kako postaviti zasilna bivališča. Na elementarne in druge nesreče moramo biti seveda pripravljeni. Štab je poskrbel, da lahko namesti - ko bo morebiti najhujše - do dvesto ljudi. »Med vodenjem štaba poudarjam sodelovanje in spoštovanje dogovorov,« je povedal Emil Mumel, ki prisega na oboje tudi med sodelovanjem z ljudmi na drugih področjih.
V	Lions klub Konjice, ki ga
vodi kot predsednik, deluje že sedem let. »Privabilo me je to, da je to predvsem dobrodelno društvo. Sredstva pridelamo oziroma prislužimo sami,« je povedal o delu lionsov. Na novoletni stojnici s palačinkami so na primer zbrali več kot štiri tisoč evrov. Prispevke zbirajo tudi na plesu, ki ga pripravijo lionsi, na regati ... Štirje študenti so tako prejeli pomoč za študij, številnim otrokom so lionsi plačali šolo v naravi, pomagali so dijakom iz Celja za pot na ekskurzijo, nekomu so uredili kopalnico . Lions klub Konjice je s svojimi 55 člani trenutno največji takšen klub v Sloveniji.
Foto: BJ in osebni arhiv
Podjetje GKN Driveline je vodilni svetovni dobavitelj sestavnih delov in sistemov za prenos moči v avtomobilih z 26.000 zaposlenimi na 46 lokacijah, v več kot 23 državah, tudi v Sloveniji. Smo mednarodno podjetje z jasno vizijo in strategijo bodočega razvoja. Smo proizvajalec avtomobilskih delov za priznane svetovne avtomobilske proizvajalce in podjetje z veljavnimi standardi kakovosti.
Zaradi širitve podjetja, pridobitve novih kupcev in uspešnega poslovanja iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji.
Postanite del našega uspeha tudi vi ...
Zaželene smeri so: oblikovalec kovin, CNC operater, strojni mehanik, strojni tehnik in metalurg.
Vabimo vas, da se predstavite z vlogo, ki jo pošljete na elektronski naslov:
zre.kadrovska@gkndriveline.com
ali pa pošljete na naslov: GKN Driveline Slovenija, d.o.o. Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. (03 757 44 10)
PÖINI CESTIHKAT
Center šolskih in obšolskih dejavnosti na Gorenju pri Zrečah
36
REPORTAŽA
Je lahko zeliščarstvo navdih za podjetništvo ali presežke v turizmu?
V
Čudežne zeli, ki pravljice
spreminjajo v zgodbe o uspehu
Bomo nabirali ali občudovali?
Morda si tudi vi že dolgo želite zeliščni vrt, za katerega se zdi, da še na fotografijah diši. Načrtovanje je prvi in najpomembnejši del zasaditve. Kakšen je namen našega vrta, koliko časa mu bomo namenili, bi v njem radi predvsem posedali in ga občudovali, ali bi raje veliko pridelali ... Vse to so vprašanja, na katera moramo odgovoriti, medtem ko
opazujemo prostor, ki nam je na voljo. Ima sončno ali senčno lego, je hribovit ali ravninski, obraščen z drevesi ali prepuščen ostrim vetrovom? Čeprav so zelišča samonikle in trpežne rastline, strokovnjaki toplo priporočajo, naj damo prst v analizo. Ravnovesje hranil lahko namreč precej izboljšamo tudi brez drastičnih ukrepov. Ko primerno pripravimo zemljo, sestavimo sadilni načrt. Nataša Ferant iz
Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije priporoča domača, avtohtona semena, ki so prilagojena našim vremenskim pogojem in drugim okoliščinam. Ob pridelavi zelišč redko pomislimo na stroje. A tisti, ki so na primer s sivko zasadili že cele njive, so preizkusili tudi sadilnike, sajenje na folijo, sajenje v biorazgra-dljive lončke in še kaj. Tudi žetev pri velikih količinah ni več zanemarljivo opravilo.
Obstaja kmet, ki je za žetev zelišč prilagodil klasično žetveno napravo in potem tudi sosedom prodajal svoje usluge. Še ena nepričakovana tržna niša, ki se je porodila iz zeliščarstva.
Dajmo nabiralniški gen na vajeti
Mame, ki kamilice pridelajo v domačem vrtu, jih praviloma
nikoli ne kupujejo v trgovini. Še predobro vedo, kakšna črna golazen se lahko zaredi na njih in da velikim kombajnom na industrijskih poljih za to ni prav nič mar. Slovenski zeli-ščarji velikim proizvajalcem zeliščne droge - naj bo beseda še tako stigmatizirana, je to strokovni izraz za posušen uporaben del rastline: plod, liste, korenine, seme ali cvet -
nikakor ne morejo konkurirati s količino ali ceno pridelka. Zato je kakovost na prvem mestu nekje na poti med pametno uporabo strojnega in ročnega dela. Proti različnim škodljivcem in boleznim se lahko danes borimo tudi s povsem naravnimi rastlinskimi izvlečki ter z biološkimi metodami. Najenostavnejša pot za zaščito vseh rastlin je zagotovo dober
Njena energija je nalezljiva in navdušenje nad novimi spoznanji skoraj otipljivo. Mlada je še, a vse prej kot neizkušena. Za seboj ima uspešno kariero in življenje bi lahko pustila v udobnem kolesju. A vseeno išče nove izzive. Rada bi počela nekaj, kar bi združevalo njeno veselje do zemlje in ljudi. Ko Jana opisuje tisto nekaj, se ji svetijo oči, čeprav še ne zna natančno ubesediti, kaj naj bi to bilo. »Morda mi bodo v navdih ravno zelišča,« mi zaupa ob srečanju ob gredicah vrta zdravilnih zelišč in aromatičnih rastlin v Žalcu.
SAŠKA T. OCVIRK
Mnogi posamezniki so na majhnih in ne preveč donosnih kmetijah ugotovili, da lahko prav zeliščarstvo prinese veliko dodano vrednost. Še posebej če o tem naberemo dovolj znanja in znamo raz-
mišljati izven okvirov. Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije sta pred dnevi v Eko muzeju v Žalcu pripravila forum o neskončnih možnostih,
kako lahko zelišča začinijo naš vsakdan ali nas celo spodbudijo na podjetniško pot.
Zelišča običajno nabiramo v naravi, še posebej če jih potrebujemo le za lastno uporabo. V večjih količinah jih gojimo. To pomeni, da imamo večji nadzor nad količino in kakovostjo pridelanega. Nekaj deset kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se na primer že ponaša z nazivom zeliščarska kmetija. A rdeča nit foruma v Žalcu je govorila o tem, da so zelišča nekaj, kar obogati prav vsako življenje. Možnosti, kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan, je neskončno.
Foto: SHERPA
Tudi za ekološko pridelavo zelišč in drugih vrtnin je vedno več povsem naravnih in učinkovitih pripravkov.
REPORTAŽA
37
kolobar. Takoj ko rastline odre-žemo, se začne naravni proces propadanja. Zato je nujno, da drogo čim prej stabiliziramo. Rastlinske dele moramo primerno posušiti, potem jih moramo shraniti v suh, zračen, temen in hladen prostor. Koliko zelišč lahko naenkrat obvladamo in jih tudi potrebujemo, moramo razčistiti, še preden gremo s košaro na travnik. Kot pravi dr. Janko Rode, strokovnjak za zelišča, predavatelj in avtor knjig o zeliščarstvu, imamo Slovenci nabiralniški gen, ki ga v takšnih situacijah pogosto ne znamo krotiti. »Šopek arnike, ki ga objamemo s palcem in kazalcem, je na primer dovolj za celoletne potrebe ene družine. Še ne tako dolgo nazaj smo lahko videvali ljudi, ki so s to cvetico polnili prtljažnike. Večino vsega tega je potem propadlo.«
Ozelenimo steno, balkon ali mini piramido
Ljudje, ki živijo v mestih, danes le še redko nabirajo zelišča. Preprosto so predaleč, morda jih niti ne poznajo ali za kaj takšnega nimajo časa. A Nataša Ferant opozarja, da so danes takšni izgovori povsem odveč. »Razvili so celo vrsto sadilnih tehnik, ki omogočajo relativno velike zasaditve na zelo majhnih prostorih.« Obstajajo veliki lonci z odprtinami, ki jih zložimo drugega vrh drugega, notranji namakalni sistem pa takšno stebrno zeliščno zasaditev oskrbuje z vodo. V piramido lahko zložimo pravokotne obrobe in na takšnih mini visečih vrtovih, ki zavzemajo komaj kvadratni meter prostora, zasadimo tudi sto različnih zelišč. Posebna pogruntavščina zadnjih let so pokonci postavljene gradbene palete. Če podporne razdelke na spodnji strani zakrijemo z deskami, dobimo enostavno zeleno stensko zasaditev, ki jo lahko opazimo tudi že v boljših restavracijah. Šefi in domači mojstri si namreč dobre kuhinje brez svežih zelišč sploh
ne predstavljajo. Da morajo biti zelišča ob tem seveda ekološka in zdrava, se zdi samoumevno. Če jih pridelujemo za prodajo, je pot do ekološkega certifikata sicer zahtevna, prehodno obdobje pa večletno. A izkušnje kažejo, da potrošniki različnim znakom kakovosti še vedno zaupajo. Zelišča sicer lahko pridelujmo tudi konvencio-nalno, a v tem primeru moramo z analizo dokazati, da v izdelkih ni prisotnih težkih kovin ali ostankov pesticidov.
Včasih še pentlje ni treba
Zelišča so čudovit hišni okras, iz katerega lahko oblikujemo žive meje, posadimo jih lahko ob potke, v lonce ali korita. Tudi če se bomo na sprehodu nehote dotaknili grmička, bo zadišalo naokrog. Na vrtu so zelišča zaželeni sosedje skoraj vseh rastlin. Ko jih porežemo, jih porabimo za šopke. Sivka, vrtnice in številne druge cvetice nas bodo v njih razveseljevale, tudi ko se bodo posušile. Morda iz lističev naredimo potpuri, z njimi lahko napolnimo blazine in obešalnike, okrasimo lahko pogrinjke in pripravimo osvežilne in zdrave poletne pijače. O tem, da je zdaj čas za bezgove in druge sirupe, sploh ne bomo razglabljali. Marsikaj od naštetega lahko postane čudovito darilo. Z malo domišljije in ustvarjalnosti lahko vse našteto postane tudi precej dobro izhodišče za turistično ponudbo, za doživetje tiste vrste, ki pusti vtis in vabi nazaj. In tu spet srečamo Jano, ki išče svojo priložnost. Ne tisto, ki zapolni nujno vrzel in postavi še en klin na lestev, ampak tisto, ob kateri človeku zažarijo oči. Tisto, ko v najboljših letih neha delati, ker njegovo delo postane konjiček. Nasmeh na Janinem obrazu ob poslušanju dobrih zgledov daje slutiti, da svojo zgodbo nekje v sebi že piše. In prav zgodbe so tiste, ki pridno delo in znanje spremenijo v dolgoročen uspeh.
sno, da lahko droge zlorabimo. In tako kot so nekoč verjeli, da zloraba čarnih zelišč odpira vrata temi črne magije, je danes več kot jasno, da zloraba drog vodi navzdol vse do bridkega konca. Ljudske zgodbe so polne čarnih zelišč in vsak otrok, ki je kdaj prebiral Harryja Potterja, ve, kako pomembno je imeti vrt s preobjedo, z volčjo jagodo in vsaj še mandragoro.
Si predstavljate Žičko kar-tuzijo ali samostan v Olimju brez zeliščnega vrta? Za samostanskimi zidovi so bila stoletja pribežališča, kjer se je ohranjalo in iz roda v rod prenašalo znanje. Menihi so razumeli pomen življenjskega principa »ora et labora«, moli in delaj. Prav tako nujno, kot se morata človekov duh in pogled dvigovati navzgor, mora človek ostati z delom in s stikom s prstjo pri-zemljen, trden in stanoviten. Zeliščni vrtovi, ki si jih ob samostanih danes ogledujejo turisti, pripovedujejo prav to zgodbo. Žajbelj, rožmarin in sivka še danes odganjajo zlo in varujejo naš prostor pred vdorom vsega slabega.
Posušena zelišča in čaji v lični embalaži so del ponudbe mnogih naših kmetij.
Pehta in Harryjev vrt z mandragorami
Morda so bile starejše, morda tudi mlajše. Morda so naokrog res hodile s štrenastimi lasmi in z zanemarjenimi zobmi, a verjetneje so bile to ženske bistrega pogleda in vitalnega duha. V anglosaksonskem svetu so jim rekli »wicca«. Če se za čarovnicami vleče senca zlohotnega, imamo v resnici v mislih modre žene, zdravil-ke. Pehto na primer. Roko na srce, s Kekcem vred pogosto ne vemo, kaj bi z njo. Tako samosvoja, samotarska in sitna se zdi, da se je je prav lahko bati. Po drugi strani je prav ona najbolj zanesljiv naslov, ko boli trebuh, ko otekajo okončine ali ko imamo oči zaslepljene. Vsa stara
Zeliščni vrt samostana Olimje je med najbolj znanimi in obiskanimi v Sloveniji.
»Ko boste prihodnjič šli mimo bezgovega grma, se mu odkrijte in poklonite - tako zelo je zdravilen. In če boste na kresno noč v gozdu slučajno razumeli, kaj govorijo živali -vedite, da ste v svoje čevlje nevede ujeli praprotno seme,« pravi ljudsko ^ izročilo.
ljudstva so
Geruš, Plečnikov čaj in Hiška zelišč
imela svoje modrece in svoje svete rastline. Keltski druidi so prisegali na belo omelo, starogermanski svečeniki na šentjanževko, indijanski vrači na tobak, severnostepski šamani na mušnice in naši mostičarji na črni zobnik. Ob pravilni uporabi so te haluci-nogene snovi odpirale poti do modrosti. Po drugi strani je danes bolj kot kadarkoli ja-
Kjerkoli pokukajo na plan in kakorkoli jih uporabimo, zelišča s svojimi vonji, z videzom in učinkovinami bogatijo naše življenje. V sosednji Avstriji so kmečki turizem nadgradili s povabilom v zeliščne vasi. V značilnih alpskih vasicah zelišča rastejo
vseh oknih, v vseh gredah in vrtovih. Vsa kulinarika je podpisana z zeliščnim pečatom in vsa doživetja obiskovalca ponesejo v svet zelišč, pa če spi na zeliščni žimnici, si privošči zeliščno savno ali v zeliščno kopel le namoči noge. »Kdaj bo tako tudi pri nas?« se ob tem sprašuje dr. Rode. Morda v takšni obliki res še ne jutri, a nekaj najboljših zgodb in idej v turistični ponudbi tudi pri nas nosi zeliščni pečat. Na Krasu obstaja domačija Belajevih, kjer je prav vsa ponudba v znamenju zelišč. Vsako leto pripravijo celo festival šetraja. Sivko prav tako na Krasu sadijo že na polja. Zakaj bi hodili v Provanso, ko imamo povsem podobne pogoje kar doma? Ste že slišali za geruš? Gre za tradicionalno pijačo idrijskih rudarjev. Njegova sodobna različica je ohranila pelinovo esenco, si pridala nekaj harmoničnih okusov in se oblekla v privlačno podobo. Idrij-čani svojemu rudarskemu zelišču tako ostajajo zvesti še danes. Zelo lepa zgodba je povezana s Plečnikovim čajem, ki se je ohranil po spominu njegove gospodinje. Vsak dan ob istem času mu je v isto skodelico nalila dišeč poparek mete, janeža, žajblja, materine dušice in dobre misli. Danes so temu čaju dodali še oblikovalsko prefinje-no skodelico ter Plečnikov med in dobili eno bolj posrečenih protokolarnih daril. Zgodba o uspehu je na primer tudi Hiška zelišč, ki je uspela najti tržišče za prvo slovensko linijo naravne kozmetike Sünna. Zelišča nikakor niso rekla zadnj e besede. Jana tudi ne. Kaj pa mi?
Kaj ko bi namesto kave in čokolade naslednjič na obisk
nrlnocli clrlorln rličopih 7oličp?
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Tina Bilban: Hvala za škarje
Dr. Milko Mikola
Westni - celjski veleindustrialci (7)
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Poslovanje
podjetja med
okupacijo 19411945
Takoj po nemški zasedbi Celja aprila 1941 so politično vodstvo v Westnovi tovarni emajlirane posode prevzeli člani Švabsko-nemške kulturne zveze (Schwäbisch-deutscher Kulturbund). Kulturbund, katerega člani so bili tudi vsi trije Westni, je imel pred vojno v njihovem podjetju močno postojanko. Političnemu vodstvu v podjetju je načeloval inž. Erich Greiner, ki je bil zagrizen nacist, njegovi najtesnejši sodelavci so bili obratni pooblaščenec Albert Heiligstein, sudetski Nemec Karl Körber ter inž. Walter Graham.
V podjetju so uvedli pravi teror. Najprej so dosegli, da so bili izseljeni vsi tisti delavci in nameščenci, ki so jih imeli na že izdelanih seznamih. Skupaj jih je bilo izseljenih 26. Od zaposlenih so »zahtevali, da morajo govoriti v obratu le nemško, da morajo vsi pozdravljati z dvignjeno desnico, ter jih pod pretnjo odpusta iz službe silili, da aktivno sodelujejo v nacističnih organizacijah. Po vsem obratu so postavili svoje ovaduhe, ki so nadzirali delavstvo ter sproti javljali vsak prestopek na pristojno mesto«.
Vsi zaposleni so bili pod nadzorom varnostne službe (Sicherheitdienst), ki je opravljala obveščevalno službo v podjetju in je vsakega osumljenca predala gestapu. Med okupacijo je bilo iz Westnove tovarne emajlirane posode zaprtih 51 delavcev in nameščencev, od katerih jih je bilo 27
ustreljenih. Poleg Sicherheit-sdiensta je za varnost v podjetju skrbela tudi tovarniška zaščita (Werkschutz), katere poveljnik je bil zgoraj omenjeni inž. Erich Greiner.
Nemške okupacijske oblasti so Westnovo celjsko podjetje vključile v svojo oboroževalno industrijo in ga uvrstile v skupino Luftwaffe. Podjetje je bilo neposredno podrejeno oboroževalni komandi (Rüstungskomando) v Gradcu, katere zaupnik v podjetju je bil Kurt Gröger. On je kot namestnik obrato-vodje Maxa Adolfa Westna skrbel, da so bile naloge, ki jih je Westnovemu podjetju postavljal Rüstungskoman-do, tudi izvršene.
Rüstungskomando je najprej leta 1941 opravil pregled tovarniških objektov in
določil, da bodo dva novozgrajena objekta, ki do takrat še nista bila v obratovanju, uporabili za vojno industrijo. V začetku leta 1942 so vanju namestili stroje, in sicer v enega za popravilo kril in trupov vojaških letal Dornier (DO-217), ki so jih izdelovali v Nemčiji v kraju Friedrichschafen, v drugega pa za izdelovanje oklepnih plošč (Panzerplatte). Od junija 1942 do septembra 1944 so popravili približno 980 letalskih kril in 400 letalskih trupov. Obrata sta predstavljala poseben oddelek, imenovan DO-Halle. Ker je bil ta oddelek pod nadzorom Si-cherheitdiensta, je bil vstop vanj mogoč le s posebno legitimacijo, vsak v njem zaposlen pa je moral podpisati izjavo, v kateri se je obvezal,
da ne bo govoril, ne kaj dela ne o načinu dela. Zaradi bližajoče se fronte je bil leta 1944 oddelek DO-Halle skupaj z nemškim strokovnim kadrom prestavljen nazaj v Friedrichschafen.
Poleg popravil kril in trupov vojaških letal Dornier ter izdelovanja oklepnih plošč je Westnovo podjetje za potrebe nemške vojske izdelovalo še celo vrsto drugih izdelkov, na primer stabilizatorje za bombe, ohišja za morske mine, zaboje za municijo, čutarice in porcije iz aluminija ... Ko je začelo proizvajati izdelke za nemško vojsko, se je število v njem zaposlenih s 1.100 povečalo na približno dva tisoč, delavcem pa so delavnik z osem ur podaljšali na 10 ur.
Se nadaljuje ...
V krojačevih škornjih ni nič črno ali belo
So področja, na katera človek ne sme posegati, če hoče v svojem bistvu ostati človek. A vendar - nekatere redke bolezni bi lahko preprečili z minimalnim posegom v genom. A kdo pravi, da se bomo ustavili samo pri tem. Le zakaj si pri otroku ne bi izbrali še barve las, višine ali višjih intelektualnih sposobnosti?
Razvoj genetike v sodobni medicini prinaša nova spoznanja in odpira tako tektonska vprašanja, da ob njih ni mogoče preprosto zamahniti z levo roko. Tako imenovani »dizajnerski« otroci so se nekoč rojevali le v znanstvenofantastičnih filmih. Lani novembra sta se na Kitajskem rodili dve deklici, letos januarja se je rodil že tretji gensko spremenjen otrok. Že pred rojstvom so otrokom spremenili genski zapis, da bi jih zaščitil pred okužbo z virusom HIV. Pri tem so uporabili revolucionarno, a kontrover-zno metodo CRISPR, tako imenovane genske škarje. Torej ne govorimo več o hipotetični družbi prihodnosti ali misiji nemogoče. To hkrati odpira celo vrsto tektonskih vprašanj, s katerimi se v zgodbi treh žensk ukvarja pričujoči roman.
Hana je mlada znanstvenica, ki sanja o prelomnem odkritju. Zaveda se, da so vsi veliki znanstveni premiki in revolucije naleteli na strah in odpor vse od ravne Zemlje naprej. A to človeka in njegove radovednosti še nikoli ni zatrlo. Meta je doktorica filozofije in mama treh otrok. O najglobljih človeških vprašanjih z možem razpravlja, medtem ko v vsakdanjem vrišču miri otroke in pripravlja večerjo. Tretja protagonistka Maša se z genetiko srečuje na prvi bojni liniji. Je prenašalka genske bolezni. Na sečišču njihovih zgodb se prepletajo znanstveni, človeški in filozofski vidik enega težjih premislekov sodobnega časa. O tem, kaj bo in kako ko bo, če bomo odprli to pandorino skrinjico. O tem je težko govoriti predvsem zaradi pomanjkanja dialoga med znanostjo, filozofijo in družbo. Vsaj toliko kot se bo moralo s temi vprašanji soočiti človeštvo, se moramo na osebni ravni prej ali slej tudi sami. To je lahko naporno in boleče, daleč od miru v tako imenovani coni udobja. Eden najboljših načinov, da stopimo v tuje čevlje, da razmislimo o stvareh, še preden nas življenje v to prisili, je literatura. Tina Bilban je roman pisala na kožo sodobnim generacijam, ki svoje mesto pod soncem iščejo čez meje - tako sebe kot svoje domovine - in ki se jim življenje vsaj toliko kot v realnosti godi v digitalnem svetu.
A če se svet vrti še tako hitro, smo še vedno samo ljudje. In kot ljudje - bomo sposobni sprejeti naključno drugačnost, iz-nakaženost, prikrajšanost v svetu, kjer bodo dovolj skrbni in zavzeti starši otroku lahko privoščili nebeško modre oči namesto maminih ali očetovih mišje sivih?	StO
Dr. Tina Bilban deluje kot raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in avtorica. Kot podoktorska raziskovalka s področja filozofije je bila več let zaposlena na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in informacijo. Trenutno je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu Nove revije ter kot samostojna kulturna delavka.
ALBUM S CELJSKEGA
Moja starša kot mladoporočenca s svati, maj 1949
Fotografija je družinski spomin na poroko mojih staršev pred sedemdesetimi leti. Na levi strani sedi sorodstvo po ženini strani: oče Jože (1899-1962) in Doroteja Arzenšek (1898-1977) z otroki. Na desni pa ženinovo: oče Rudolf (1901-1981) in Pepca Žmaher (1901-1962) z otroki. Seveda na fotografiji ne manjkajo obvezna godca, prijatelji in bližnji sosedje. Oba moja starša, mami Dora (1925-2010), roj. Arzenšek, in oče Ivan Žmaher (1926-2004), sta izhajala iz vasi Bodrež v Šentvidu pri Grobelnem in sta si nato družino ustvarila v Celju, kjer se je najprej rodil brat Marijan (1949-2012), sama sem se rodila leta 1955. Mami, sicer izučena šivilja, je skrbela za gospodinjstvo. Oče je bil kot strojevodja parne lokomotive zaposlen pri Jugoslovanskih železnicah. V času otroštva sem počitniške mesece preživela v Bodrežu na domačiji starih staršev, na katera imam zelo lepe spomine.
Prispevala: Cvetka Škoflek (Celje)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-00 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
ZA ZDRAVJE
39
Poskrbite, da vam ne bo neprijetno
Vas kaj napenja?
/
Napihovanje in posledično vetrovi so dokaj normalna posledica prebavljanja hrane. Vsaj dokler te težave niso prepogoste ali dokler se ne pojavijo še bolečine in krči, jim ne namenjamo prevelike pozornosti. Čas za ukrepanje je, ko napihnjenost traja daljše obdobje in ob tem občutimo neprijetnost. Dobro je namreč vedeti, kaj je vzrok takšnega počutja. Ta je lahko popolnoma enostaven - pojedli smo preveč fižola - lahko pa ima tudi bolezensko ozadje.
SIMONA SOLINIC
Za dobro prebavo je ključna urejena črevesna mikroflora. »Hrano, ki je za nas neprebavljiva, bakterije v črevesju presnovijo v različne produkte, denimo v tako imenovane koristne kratko-verižne ma-ščobne kisline. Te nato hranijo črevesno sluznico. Ob tem nastajajo tudi črevesni plini, ki povzročajo vetrove. Težava nastane, kadar se poruši ravnovesje mikroflore zaradi preveč procesirane in sladke hrane, pri čemer
se prekomerno razrastejo škodljivi mikrobi in glivice, ki pri prebavi hrane tvorijo preveč plinov, kar povzroča napenjanje,« pravi mag. inž. preh. Damijana Presečnik iz 24alife.
Kje je rešitev? V tem, da porušeno ravnovesje mikroflore popravimo z rednim uživanjem kislega zelja in repe, tempeha in druge fer-mentirane hrane ter probio-tičnih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, kislo mleko in kefir.
»Probiotike ob tem podpremo še s prebiotiki, ki so njihova hrana. V prehrano vključimo oves, rž, banane, šparglje, ar-tičoke, cikorijo, topinambur, česen in čebulo,« dodaja Pre-sečnikova.
Pomanjkanje
prebavnih encimov
Napenjanje in vetrovi se pogosto pojavljajo pri ljudeh, ki jim primanjkuje prebavnih encimov, ter pri ljudeh z različnimi črevesnimi obolenji, kot so celiakija, vnetna črevesna bolezen, chronova bolezen. »V tem primeru že prej omenjene težave spremljajo tudi slabost, bolečine, krči in driska. Težave je treba reševati celostno s strogo dieto, z zdravljenjem in zdravim življenjskim slogom, saj le tako preprečimo neprijetne simptome in omilimo težave,« dodaja nutricionistka.
Oh, ta zaprtost!
.............- /v" V 4.,, ,
X
M
'Vr
u
4
irr «s
fm
Neprijetno napihovanje je lahko tudi posledica zaprtosti. »Težave v tem primeru zelo učinkovito rešimo s prehrano. Uživati moramo več prehranskih vlaknin, torej več sadja in zelenjave, ter polnozrnatih izdelkov. Prehranske vlaknine namreč spodbujajo delovanje peristaltike, kar prepreči zaprtost. Vendar moramo obenem popiti zadostno količino tekočine, saj vlaknine nase vežejo vodo in tako mehčajo blato. V nasprotnem primeru nas čaka še močnejša zaprtost,« pravi Presečnikova.
Ob tem svetuje, da v prehrano vključimo več sadja, ki vsebuje veliko sadnih kislin, pektina in tanina - jabolka, črni ribez, kutine, robidnice in slive - ter grenčine, ki povečajo ritmično gibanje črevesja. Veliko grenkih snovi najdemo v čebuli, redkvicah, česnu, koruznih kalčkih, arašidih. Za pravilno delovanje peristaltike je pomemben tudi kalij. Najdemo ga v artičokah, bananah, fižolu, kakavu, lanenem semenu, peteršilju, pistacijah, špinači, rdeči pesi, pšeničnih otrobih, stebelni zeleni, redkvicah, rozinah in soji.

д *	i ^ , i r*.** Bp
1	>t\ 'V	A*	V
' ib ♦ '-P ''V

/ f
1r , f f r f ;
0 f i- g At- tf
0Г \	ч
■ * v* IS L
^ <fi s	\
Hrana, ki napenja
Napenja nas lahko vsakodnevna zdrava hrana zaradi svoje sestave. Izognimo se ji le v primeru, če bi nam bilo zaradi napenjanja in vetrov v družbi neprijetno, drugače to vrsto hrane ni nujno popolnoma izključiti iz prehrane. Takšna živila so jabolka, marelice, melone, fižol in ostale stročnice, otrobi, glavnata zelenjava (brokoli, brstični ohrovt, zelje, cvetača), korenje, mlečni izdelki, jajčevec, orehi, čebula, breskve, hruške, slive, rozine, tunina.
Če nam težavo povzročajo stročnice, lahko z njihovim namakanjem in kaljenjem pri-pomoremo k razgradnji galaktoze, kar zmanjša prebavne težave. Treba se je zavedati, da živila na posameznike delujejo različno in da ni splošne diete, ki bi učinkovala pri vseh posameznikih.
Učinkovita rešitev proti napenjanju so tudi pripravki in čaji iz zelišč, kot so kamilica, kumina, janež in poprova meta.
zvočne S "Like kll"L t U Ге www.radiocelje.com
mM	o^vi'is^ 1	„	-
95.1 I 95.9 1100.3 I 90.6 MHz 0<јЏ	VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radio celje
40
BRALCI POROČEVALCI
Razstava Irene Čmer
Pred kratkim smo bili v Knjižnici Vojnik priča prijetnemu dogodku, in sicer odprtju razstave likovnih del diplomirane slikarke Irene Čmer iz Škofje vasi.
Slikarka je leta 2015 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na razstavi se predstavlja z likovnimi deli, ki tematizirajo stičišče urbane in ruralne krajine. Ko si mesto in podeželje podata roke, se izrazi kontrast dveh različnih časovnih zasnov urejanja arhitekturnega okolja. Kontrast stare in nove arhitekture, ki morata bivati sočasno v na novo »sestavljenem« prostoru, se zdi večkrat samoumeven in prezrt. Kljub
temu takšno sobivanje ponuja Ireni Čmer svežo likovno vsebino, ki se napaja iz njene arhitekturne izkušnje, saj je vrsto let delovala na področju arhitekturnega oblikovanja. Še in še bi lahko naštevali njene izkušnje in opisovali način njenega dela ter velike sposobnosti v tem poklicu.
Odprtje razstave je za prijeten začetek popestrila Brigita Petre, ki je ob spremljavi kitare zapela dve pesmi. Nato je Izidor Bincl na kratko opisal Irenino pot do te točke, kjer je danes. Obrazložil je tudi nekaj najpomembnejših slikarskih del. Odprtja se je udeležilo lepo število ljubiteljev slikarskih del in na splošno vsega lepega. Prijetno je bilo
poklepetati z nam domačo umetnico Ireno in ostalimi prijatelji ter znanci. Tudi zaključek nam je polepšala gospa Brigita s svojim nežnim in čistim glasom ter lepimi akordi kitare. Ker je gospa Irena tudi članica Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas, smo nanjo ponosni in seveda računamo na njeno pomoč pri oblikovanju slikarske sekcije v društvu, v nadaljevanju pa tudi na nasvete in vodenje. Obenem ji tudi iskreno čestitamo za ta pomemben dogodek pri njenem ustvarjanju. Želimo ji veliko moči, zdravja, volje in seveda uspehov pri njenem delu.
IVANA KOS
Odprti atelje na gradu Komenda
V	okviru Tedna ljubiteljske kulture so bile po Sloveniji različne kulturne prireditve. Na Polzeli je svojo dejavnost in dela pokazalo 22 likovnikov KUD Polzela, ki delujejo v skupini Mavrice KD Ivana Cankarja Tabor in likovniki KD Kisovec iz občine Zagorje ob Savi.
V	celodnevnem ustvarjanju na gradu Komenda so prikazali slikanje na platno, keramiko in kamen, kiparjenje in poslikavo tekstila. Zanimivi so unikatni izdelki poslikane keramike, ki so jih polzelski likovniki izdelali na tridnevni delavnici v tovarni Keramika Gorenje, katera jim je nudila sponzorstvo. Tudi poslikava dežnikov je popestrila dogajanje, poudarek pa je bil ob odprtju razstave na obletnicah sodelujočih društev (120 let KUD Polzela, 10 let likovnikov KD Kisovec, bližnjih 20 let Mavrice Tabor) in na
letošnjem Vodnikovem letu, imenovanem ob 200. obletnici smrti velikega literata, duhovnika, profesorja, ravnatelja, šolskega nadzornika, časnikarja in pesnika. O Slovencih je med drugim zapisal: »Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.« Portret Vodnika je upodobil Darko Ocvirk, z recitacijo pa sta dogodek po-žlahtnili Stanka Kopušar in Urška Matko.
Priznanje in pohvalo dogodku so izrekli župan Občine Tabor Marko Semprimožnik, podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič in predsednik KUD Polzela Marko Slokar, nato pa uradno odprli razstavo del dvaindvajsetih ljubiteljskih slikarjev. Razstava bo na gradu Komenda na ogled do 6. junija.
T. TAVČAR
Trojno zlato v Loko pri Žusmu
Anton Gajšek in njegov sin Primož iz Loke pri Žusmu sta sodelovala na 2. ocenjevanju divjačinskih salam, ki je bilo v sklopu 11. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni.
Na ocenjevanju je sodelovalo 17 prijaviteljev z 31 izdelki. Ocenila jih je strokovna komisija, ki je ugotovila, da se je kakovost salam, poslanih na ocenjevanje, močno izboljšala. Za izdelavo je bilo uporabljeno odlično meso slovenske divjadi. Seveda brez znanja in zagnanosti sodelujočih ne bi nastali tako odlični izdelki. Poudariti je treba, da brez prenosa znanja o izdelavi salam na mlajše rodove ne bo vidnega napredka.
Prav to znanje o mesu, izdelavi, sušenju do končnega izdelka prenaša Anton Gajšek na svojega sina Primoža. Na sejmu je Anton Gajšek prejel dve zlati medalji, in sicer za salami iz mesa divjega prašiča, sin Primož pa zlato medaljo za jelenovo salamo.
Anton Gajšek je bil tudi zmagovalec na Prazniku domačih salam na Sladki Gori. Organiziralo ga je Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora, drugo mesto je osvojil Jožef Vouk iz Šentjurja, tretje Drago Majcen iz Dobrne in četrto Kmetija Tratenšek iz Podplata. Štirje najbolje ocenjeni vzorci tudi letos vodijo na državno tekmovanje v Šmarjeto pri Novem mestu. Priznanja in medalje je Gajšek prejel tudi na ocenjevanju v Dobju in Bistrici ob Sotli.
MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: Jure Zauneker
v
>.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MHz
[j zvočne slike kult li Ге www.radiocelje.com
Hz	VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radio Celje
BRALCI POROČEVALCI
41
Srečanje sorodnilcov VranskQ skozi čas
Družina Mikeln je obeležila 20. obletnico smrti Ane Mi-keln, dolgoletne zborovodkinje Župnije Petrovče, in 50. oletnico smrti njenega soproga Friderika Mikelna.
Mikelni imamo bogato zgodovino. Družina Mikeln je po dostopnih listinah živela v okolici Slovenj Gradca in se kasneje preselila v okolico Raven na Koroškem. Od tam se je Friderik preselil v Celje, delal je v Mohorjevi založbi, kjer se je zaposlila tudi Ana Mihelčič (hči skladatelja Alojzija Mihel-čiča, župana Občine Celje Okolica in združene Mestne občine Celje). Tam sta se spoznala, se kasneje tudi poročila in nekaj časa živela v Celju, kjer se jima je rodilo pet otrok: Miloš (pisatelj in častni občan občine Žalec), Miroslav, Peter, Marija in Tone. Leta 1945 se je rodil še najmlajši sin Jožek in družina se je preselila v Petrovče, kjer še danes živi tretji sin Peter.
Mikelni smo se za veliko noč vedno zbirali v Petrovčah, tako tudi leta 1998, ko smo z našo staro mamo Ano, kot smo jo klicali vnuki, še zadnjič praznovali veliko noč. Od takrat se v jesenskem času sorodniki vsako leto zberemo na srečanju, letos ob obletnici njene smrti pa smo se zbrali že spomladi v lepem številu in že s prapravnuki.
JURE MIKELN, TATJANA PEVEC
V sklopu praznika občine Vransko so v četrtek, 16. maja, v tamkajšnji dvorani kulturnega doma predstavili zbornik z naslovom Vransko skozi čas.
Že ob nastanku samostojne občine pred dvajsetimi leti se je porodila želja po izdaji zbornika, ki bi orisal geografski in zgodovinski razvoj krajev v lokalni skupnosti. V zadnjih letih je izšlo več knjig, ki odstirajo življenje prednikov. Prvič je to zbornik pri spevkov, ki pregledno in celovito predstavljajo dogajanje od rimske
dobe do današnjih dni. Zbornik s skoraj tristo stranmi je nastajal pod peresi priznanih in že uveljavljenih strokovnjakov ter nekaterih domačinov, ki so sestavljali devetčlanski uredniški odbor.
Na predstavitvi je zbrane nagovorila in predstavila pomen knjige glavna urednica Suzana Felici-jan Bratož. Povedala je, da želijo z zbornikom približati poznavanje domačega okolja občanom, hkrati ga bodo z veseljem kot protokolarno darilo podarili obiskovalcem in gostom, saj so ponosni na svoj kraj in na ljudi, ki že stoletja skrbijo za urejen kraj in obdelano zemljo. Prireditve se je udeležila večina avtorjev, ki so predstavili svoje prispevke. V priložnostnem programu je nastopil kitarist Maks Mravljak, učenec Glasbene šole Rista Savina Žalec.
T. TAVČAR
42
MLADI ZA MLADE
Dobrodelni tek Gibam, pomagam
V soboto, 11. maja, smo se učenci OŠ Petrovče zbrali v svojih matičnih učilnicah in pojedli malico. Po njej smo se peš odpravili do dvorca Novo Celje, kjer smo poslušali šolski »bend«, uživali ob plesnih točkah šolskih plesalcev in plesalk ter folkloristov.
Pridružili so se nam tudi starši in skupaj smo se ogreli. Nato smo se učenci 6. in 7. razredov s starši, ki so s plačilom štartnine prispevali v šolski sklad, odpravili na tek. Ostali so se preizkusili na gladiatorskem poligonu. Za nami so dva kroga odtekli še osmo- in devetošolci, na koncu pa so skupaj s starši tekli še naši najmlajši učenci. Med prostim časom so nam predstavniki centra zdravja izmerili krvni tlak ter pregledali sladkor v krvi. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za zdravo pecivo, ki so ga spekle naše kuharice.
Za popoln zaključek sicer sončnega aktivnega dne so poskrbeli učenci 8. in 9. razredov, ki so v nogometu premagali starše.
TIJA PFEIFER, 7.a OŠ Petrovče
Izvrstni na 11. Forumu mehatronike
V sredo, 8. maja, so v Srednji šoli tehniških strok Šiška pripravili 11. Forum mehatronike, na katerem so dijaki programov mehatronike predstavili svoje inovacije. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer za mehatronike operaterje in tehnike mehatronike.
Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so ponovno zasedli izvrstni mesti. Gašper Vegel, Niko Vuk in Amadej Jelen iz M-3.f so z mentorjem Gregorjem Brežnikom v kategoriji meha-tronik operater zasedli prvo mesto med sedmimi sodelujočimi šolami. Dominik Žagar iz M-4.c je med devetimi sodelujočimi šolami v kategoriji tehnik mehatronike zasedel 3. mesto.
Vsem tekmovalcem in mentorjem iskreno čestitamo.
MB
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedi/K? t №№}(
Sneli so roza-modra očala
Pod naslovom Snemimo roza-modra očala: Ustvarjajmo družbo enakih možnosti in priložnosti za dekleta in fante so osnovnošolci in srednješolci tudi letos, in sicer že dvaj-setič zapored, ustvarjali na natečaju Evropa v šoli, ki ga koordinira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tema letošnjega natečaja je bila aktualna za številne mlade ustvarjalce, zato je na njem sodelovalo kar 140 šol in več kot 10 tisoč mladih ustvarjalcev.
V petek, 10. maja, so v ljubljanskem Pionirskem domu pripravili nacionalni zaključek natečaja, na katerem so razglasili tudi zmagovalce
po posameznih kategorijah. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, ki je natečaj izpeljala na območju Šaleške, Zgornje Savinjske in
Spodnje Savinjske doline, je na zaključno prireditev peljala vse dobitnike nacionalnih nagrad in posebnih priznanj ter njihove mentorje.
Na natečaju, ki ga koordinira Zveza prijateljev mladine Slovenije, je v vsej Sloveniji sodelovalo kar 140 šol in 10.617 mladih ustvarjalcev, ki so svoje mnenje in predloge izražali na likovnem, literarnem, fotografskem in video
področju. MZPM Velenje je na letošnji natečaj v regijskem merilu prejela kar 239 del iz 19 osnovnih in dveh srednjih šol. Posebni regijski komisiji sta izbrali 69 del, ki so prispela na nacionalno raven natečaja. Na nacionalni prireditvi so nagradili 46 učencev in dijakov. Med dobitniki so bili tudi letos osnovnošolci iz treh dolin naše regije. Anja Pirečnik in Kaja Praprotnik iz CVIU Velenje sta prejeli posebni nagradi na likovnem področju, njun mentor je bil Robert Klančnik. Na literar-
nem področju je 1. mesto med učenci prvega triletja pod mentorstvom Angelike Urbanc osvojil Rok Mogu iz OŠ Polzela, podružnica OŠ Andraž. Prvo mesto v tretjem triletju je na literarnem področju osvojila Iva Topolo-vec iz OŠ Žalec, njena mentorica je bila Nina Janežič. Na fotografskem natečaju je 2. mesto osvojil Martin Hodnik Plaskan iz OŠ Polzela, mentorica je bila Karmen Zupanc. Na video natečaju je 2. mesto v nacionalnem merilu osvojila skupina učenk iz OŠ Pol-
zela - Zoja Skaza, Liza Tkal-čec in Nika Lesjak. Nagrajen kratki film so ustvarile pod mentorstvom Mojce Cestnik in Boruta Petriča.
V petek, 17. maja, je MZPM Velenje v mali dvorani velenjskega doma kulture pripravila še regijsko prireditev, na kateri so po ogledu predstave Kokoška Emilija v izvedbi KD Gledališče Velenje podelili priznanja učencem in učenkam, ki so se z regijske uvrstili na nacionalno raven natečaja Evropa v šoli.
BŠ
MLADI ZA MLADE
43
Hitrostno tekmovanje iz abakus mentalne aritmetike ^


V petek, 10. maja, je bilo v Celju prvo regionalno tekmovanje iz abakus mentalne aritmetike. Na njem je sodelovalo 63 otrok. Poleg Celjanov so se v hitrostnem računanju pomerili še otroci iz Velenja, Trbovelj, Slovenj Gradca in Mežice.
Mladi »možgančkarji« so v treh minutah skušali pravilno in s pomočjo abakusa rešiti čim več računov. Po tekmovanju so se v sklopu Tedna vse-življenjskega učenja zvrstile še miselne in ustvarjalne delavnice, manjkal ni niti robotek Nao, ki je s prikazom joge in plesa poskrbel za obilo smeha in navdušenja.
SVETLANA LAZOVIČ
/T
/

6. Ekonomijada v Ekonomski šoli Celje
V Ekonomski šoli Celje smo v torek, 14. maja, pripravili 6. Ekonomijada - druženje, ki povezuje ekonomske, trgovske in upravne šole Slovenije. Potekala je v znamenju dvanajstih vrednot, ki smo jih za vsak mesec letošnjega leta na Ekonomski šoli Celje izbrali ob 150. obletnici izobraževanja za potrebe trgovine na Celjskem, to so podjetnost, delo, večkulturnost, znanje, ljubezen, dobrodelnost, družina, ponos, zavzetost, prijateljstvo, poštenost in zdravje.
Najpomembnejši del druženja dijakov in mentorjev smo izvedli v starem mestnem jedru, kjer so dijaki, razdeljeni v dvanajst skupin in ob dvanajstih zastavljenih nalogah spoznavali celjska podjetja ter pomembne Celjane preteklega
časa in sedanjosti, vse od Celjskih grofov do Alme M. Karlin in Josipa Pelikana.
Dijaki so pokazali zelo dobro znanje, predvsem pa svojo inovativnost, saj je morala vsaka skupina ustvariti svoj logotip za 6. Ekonomijado, pisati haiku, ostalim skupinam v dvanajstih jezikih tako kot po-liglotka Alma Karlin izreči dobrodošlico in zaželeti prijetno počutje v Knežjem mestu ter ustvariti fotografijo kot nekoč Josip Pelikan, le da slik ni bilo treba več razvijati v temnici.
V protokolarnem delu prireditve je goste najprej pozdravila ravnateljica-direktorica Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta, sledili pa so govori podžupanje Mestne občine Celje Brede Arnšek, predsednika Skupnosti ekonomskih, trgovskih in upravnih šol Du-
šana Vodeba ter svetovalke v Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje Tatjane Štinek. Mini gazelo za najboljše učno podjetje je podelila vodja Centrale učnih podjetij Slovenije Mateja Kapitler, prehodni simbol Ekonomijade pa je naši šoli podelil Dušan Vodeb.
Celotna prireditev je bila zasnovana na druženju in spoznavanju Celja, njegovih podjetij ter kulturnih in turističnih znamenitosti, ravnateljem pa so bile predstavljene dobre poslovne ideje.
Izvedbo 6. Ekonomijade so omogočili donatorji in s tem dokazali, kako pomembno je sodelovanje med gospodarstvom in izobraževanjem. Glavni koordinatorici na šoli sva bili Helena Muha, prof., in Melita Podgoršek, prof..
MELITA PODGORŠEK
Zdrav dih za navdih
V SZŠ Celje smo v soboto, 11. maja, pripravili jubilejni zaključek 20. državnega tekmovanja za mlade Zdrav dih za navdih. Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije (DPABS) je v šolskem letu 2018/19 razpisalo državno tekmovanje Zdrav dih za navdih in k sodelovanju povabilo učence in dijake srednjih šol iz Slovenije. Tema letošnjega natečaja je bila Dihanje je življenje - škodljivi vplivi na naša dihala.
Cilj tekmovanje je prispevati k boljšemu poznavanju dihal, bolezni dihal in alergij. Ker je med mladimi kajenje vedno bolj razširjeno, naj bi tekmovanje pripomoglo tudi k ozaveščanju o škodljivih posledicah kajenja.
Dijaki SZŠ Celje so tudi letos sodelovali na tekmovanju in pod vodstvom mentorjev (Peter Čepin Tovornik, Fra-nja Dobrajc, Irena Uranjek) ustvarili poezijo, prozo, plakate, risbe, raziskovalne naloge, video predstavitve in
osvojili šest zlatih priznanj, tri srebrna ter 17 bronastih.
Ob dnevu DPABS 11. maja je bil v SZŠ Celje slavnostni zaključek jubilejnega, 20. državnega tekmovanja za mlade. Dogodek se je odvijal v sodelovanju z DPABS in pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje. Pred začetkom programa so si udeleženci natečaja ogledali razstavo svojih izdelkov,
nato so vse prisotne pozdravili Katja Pogelšek Žilavec, ravnateljica SZŠ Celje, Mirko Triller, predsednik DPABS in Breda Arnšek, celjska podž-upanja. Sledilo je zanimivo predavanje prim. mag. Simone Uršič, dr. med., spec. higiene, z naslovom Okolje in zdravje. Nato so posamezni tekmovalci prikazali svoje raziskovalne naloge in video predstavitve.
Ker je letošnje tekmovanje jubilejno, je Nuška Guid, dr. med., spec. pediatrije in predsednica Projektne skupine za mlade DPABS, na kratko orisala zgodovino tekmovanj Zdrav dih za navdih.
Nagrajeni tekmovalci so ob koncu programa prejeli zaslužena priznanja - trsti-ke, ob jubileju pa je DPABS podelilo priznanja tudi šolam in mentorjem za dolgoletno
sodelovanje. Med nagrajenimi šolami je tudi SZŠ Celje. Nagrajeni mentorji smo Vesna Božiček, Franja Dobrajc, Peter Čepin Tovornik, Alenka Košec Klarić, Irena Uranjek in Marija Mojca Vrenko.
Celotno prireditev so dijaki popestrili s predstavitvenim videom naše šole in s kulturnim programom.
V nadaljevanju so udeleženci lahko sodelovali v
različnih delavnicah, ki so jih pripravili profesorji z dijaki SZŠ Celje ter članice Območnega društva bolnikov z osteoporozo Celje ter članici Slovenskega društva Hospic.
Po kosilu so se nekateri udeleženci odločili še za ogled znamenitega celjskega gradu. In pravilno so se odločili, saj jim je bilo vreme naklonjeno.
IRENA URANJEK
44
IZ SVETA ZABAVE
od m
DODtBtT
Brightburn
»Če bi Superman postal zloben.« Z malo obdelave bi film Brightburn lahko postal zavestna študija psihoze vseh tistih šolarjev, ki napojeni s kulturo brezizhodnosti, pomembnosti pušk, penisov in superherojskih želja po prevladi streljajo svoje sošolce iz streh Amerike. A zato še toliko bolj boli, da so ustvarjalci naravnost hipnotizirani s »kulskostjo« svoje kvazi originalne ideje - in se ne posvečajo nadgrajevanju likov ali napetosti. Način, kako je film sestavljen, čemu posveča pozornost - tistih nekaj izredno krvavih prizorov - le poudarja, kako zelo živi od običajnih »horor trikov« ter siceršnje praznine.
OCENA: 4 / 10
John Wick 3: Parebellum
»Kako pobegniti, ko te lovi ves svet najetih morilcev.« Redki so tako »čisti« akcijski filmi, precizno koreografirani, polni, vsaj v najboljšem primeru, čudovito suhih šal. Serijo Johna Wicka lahko mirno okličete tudi za akcijsko satiro ekonomske situacije na svetu - v tem smislu je junak slehernik, ki se skuša znajti med nenehnimi posledicami različnih dolgov. Toda predvsem je film, ki ga od poimenovanja za letošnjo zahodnjaško akcijsko mojstrovino loči le dvoje, čudna neodločnost končati s pravo katarzo in znanje, da več pištol pomeni manj teže smrti.
OCENA: 7 / 10
PETER ZUPANC
Piknik Katrce Radia Celje
Werner po Katrci na Maldive
V KINO PRIHAJA
Werner je glasbenik, ki je že 30 let na glasbeni sceni. Je glasbenik, ki pozna recept, kako se približati občinstvu, in eden redkih, ki polni dvorane po celotni Sloveniji. Werner je tudi tisti, ki bo začel Piknik Katrce Radia Celje 14. junija ob 18. uri v Vojniku. Vstopnine ne bo!
SIMONA BRGLEZ
Werner, letošnje presenečenje večera na koncertih je bila zagotovo vaša hči Kanenas, s katero sta zapela Ati, vozi počasi. Jo je bilo težko prepričati za duet?
Ko sem postal ambasador varnosti v prometu RS, smo se z agencijo odločili za to akcijo in za malo drugačen način ozaveščanja voznikov. S pesmijo smo želeli udeležence v prometu opozoriti, da jih nekdo čaka doma. Odločili smo se, da bom posnel pesem Ati, vozi počasi, in ko sem to povedal Kanenas, je bila navdušena. Zelo rada poje, posluša vse zvrsti glasbe in jih čuti. Odločila se je, da bo sprejela izziv in pomagala pri nastajanju pesmi, pridno jo je posnela v studiju in pogumno nastopa z mano na velikih odrih po vsej Sloveniji.
Na odru treme ni imela. Bosta še kaj naredila?
Ne, nima treme. Je po atiju. Zaenkrat je izključno postavljena v to zgodbo zaradi te pesmi in akcije. Ne načrtujem njene kariere. Je še razposajen otrok, kar je tudi prav, in želim, da ima brezskrbno otroštvo, kot sem ga imel jaz. Ne bi si želel, da bi že kot otrok nosila breme slave. Ze tako je za-
radi mene in moje slave izpostavljena v javnosti. Mora paziti, kako se bo obnašala, kaj bo povedala ... Obožuje naravo, živali in si močno želi biti veterinarka. Upam, da bo pri tem vztrajala, jaz jo bom podpiral, karkoli bo izbrala.
Hodi Kanenas v glasbeno šolo?
Ne hodi. Čeprav je zelo talentirana. Ima zelo prefinjen sluh, pri čemer je zaenkrat na prvem mestu šport. Obožuje atletiko.
Werner, vemo, da se vam glasbenikom včasih zelo mudi na različne nastope po celotni Sloveniji. Imate težko nogo? Stopite preveč na plin?
Moram priznati, da sem včasih res večkrat stopil na plin. Vedno se je mudilo na intervjuje, nastope in potem čim prej domov. Tudi plačal sem kakšno kazen. Mlad človek ne razmišlja in se ne zaveda posledic, ki jih lahko prineseta hitra vožnja ali alkohol. Zdaj je drugače.
Nastaja trenutno kakšna nova pesem? Nov videospot?
Res je. Nastaja nova pesem, popolnoma drugačna. Po 30 letih prihaja drugačen Werner. Pesem bo v hrvašči-
ni. Tekst in glasbo sem napisal sam, aranžma pripravlja zmagovalna ekipa v Beogradu. To sta Bačič in Dra-gojevič. Oba sta podpisana pod skoraj vsemi zadnjimi uspešnicami največjih zvezd v državah nekdanje Jugoslavije. Komaj čakam, da predstavim skladbo. Sem zelo neučakan. Spot bomo posneli v muzeju Slovenskih železnic, bo zelo vroč. Več pa še ne povem.
Vaš sanjski dopust je na Maldivih. Kaj vas vleče tja?
Srce ... (smeh) To je moj raj. To je moja srčna črpalka, ki me napolni z energijo za celo leto. Tam se odklopim in prepustim uživanju, to je zagotovo najlepša de-stinacija na svetu.
Z Andrejo sta čudovit par. Ona je tudi vaša me-nedžerka. Pride kdaj zaradi tega tudi do sporov med vama?
Andreja je moje vse. Moje sonce, moj navdih. Skupaj sva skoraj 24 ur na dan in najtežje je ločiti delo od zasebnega življenja, ker sva oba v istem poslu. In ta posel se ne konča ob 16. uri, ampak traja, dokler sva budna. Ze 25 let nama uspeva imeti lep in ljubeč odnos, normalno pa je, da pridejo tudi nevihte. Ne nevihte, ampak orkani. Sva zelo čustvena, impulzivna in hitro reagirava. Se pa tudi zelo hitro pomiriva in nikoli v vseh teh letih še nisva kuhala mule. Tega ne poznava. Poveva si, kaj si misliva, in »šibava« skupaj naprej skozi življenje.
Radi pridete tudi h komu
domov, ga presenetite za rojstni dan ali kakšno obletnico. Lahko pokličemo kar Andrejo?
Moram priznati, da so mi ti zasebni nastopi, ta presenečenja nekaj najlepšega, nekaj, kar se zapiše v srce za celo življenje. Ogromno jih imam, termini so zasedeni tudi tri leta vnaprej. Ne pridem pa na dom. Presenečenja so vedno v kakšnem hotelu, gostilni, kjer slavljenec praznuje rojstni dan, poroko .
Pred leti smo govorili o tem, da vaju družijo tudi številne neobičajne stvari. Oba nosita tudi atlantidski prstan ... Se še vedno dogajajo kakšne energijske povezave?
Zelo verjameva v energijo in vibracije, ki jih pošiljava v vesolje, kajti enake vibracije človek dobi tudi nazaj. Kar oddaja, to dobi.
Svojo glasbeno pot nadgrajujete tudi z dodatki. Kupimo lahko na primer toaletno torbico, majico, parfum ... in to parfum, ki je nekoliko drugačen.
Začelo se je s parfumom The King, ki sem ga po vzoru svetovnih zvezdnikov izdal tudi jaz. To smo nadgradili z mojo drago prijateljico Eres in ustvarili ekskluzivno kolekcijo izdelkov Werner by Eres. Eres je zelo talentirana in kreativna in ustvarja ekskluzivne izdelke naše kolekcije, kot so kravate, kristalni 3D-obeski z mojim obrazom, dežniki, majice, rokovniki ... Trenutno nastajajo ženske torbice.
Foto:osebni arhiv
Rocketman
Sramežljiv pianist se prelevi v boemskega in vselej fantastično opremljenega pop pevca - Eltona Johna. Pomembno: v glasbenem filmu glavno vlogo igra Taron Egerton.
Godzila II: Kralj pošasti
Starodavne pošasti se prebujajo. In želijo zavladati človeštvu. Pomembno: v avanturističnem filmu med drugimi igra Vera Farmiga.
Pri mami
Osamljena ženska ponudi najstnikom svojo klet za prirejanje zabav. Le nekaj pravil se morajo držati ... Pomembno: v ameriški srhljivki igra Octavia Spencer.
Ljubljeni
Fernando iz Ria de Janeira oznani, da se bo pridružil rokometni ekipi v Nemčiji. Njegova mama ima le nekaj tednov časa, da se poslovi. Pomembno: intimna oda materinstvu režiserja Gustava Pizzija je pobrala več nagrad na svetovnih festivalih.
(PZ)
PISMA BRALCEV
45
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
V evropska mesta že od 9 €
T Mil
Џ,1
j Zagreb/9€
7 Trst /13,60 €
I / Letališče Trst/17,20€ j j Beograd/29€ ij Budimpešta / od 15 € j Dunaj /od 29 € Praga/od 43 € Gradec/15 €
Slovenske železnice GREMZVLHK0M3
Prejeli smo
Pohvala vojniški
bolnišnici
Veliko je kritik o zdravstvu in zdravnikih v Sloveniji, toda malo pohval. Nisem še zasledil pohvale za psihiatrične zdravnike in osebje v teh bolnišnicah. Vzrok je najbrž ta, da je ljudem, ki rabijo to pomoč, nerodno o tem govoriti, ker mnogi še vedno dojemajo te bolnišnice kot norišnice. Ker spadam med tiste redke bolnike, ki se ne sramujejo, če govorijo o tem, bom opisal svojo izkušnjo v Psihiatrični bolnišnici Vojnik.
Že pred 15 leti sem zaradi depresije rabil njihovo pomoč, zdravil sem se na odprtem B-oddelku, ki ga je vodila dr. Vesna Novak, in sem o tem tudi takrat pisal v pismih bralcev. Kljub rednim pregledom pri psihiatrih v bolnici in jemanju zdravil se mi je letos po 15 letih stanje januarja tako poslabšalo, da sem moral spet poiskati pomoč v tej ustanovi. Ker je bila 10. februarja nedelja, sem bil sprejet na zaprti moški oddelek, kjer pacienta prijazno sprejme medicinsko osebje in mu je že zaradi tega lažje pri duši.
Po dveh dneh sem bil premeščen na odprti A-oddelek, ki ga vodi prijazna zdravnica dr. Valentina Winkler Skaza. Pacienta sprejme zelo prijazno medicinsko osebje medicinskih sester
in tehnikov: Carmen, Patricija, Grega, Anita, Irena, Brigita in Lidija, ki skrbijo za bolnike 24 ur.
Nameščen sem bil v sobo 5 s petimi posteljami in kopalnico.
Na oddelku so predvsem starejši bolniki, stari od 60 do 90 let, oddelek sprejme do 20 bolnikov. Vstajanje je ob 6.30, ko paciente zbudi prijazen glas sestre, po osebni higieni je telovadba, ki jo vodi eden od bolnikov, zajtrk je ob 7.30 z deljenjem zdravil. Potem sledi skupinska pogovorna terapija, nato delovna terapija, ki jo vodi terapevtka Nataša, ki nas ob četrtkih pelje na sprehod v okolico. Kosilo je ob 11.30, nato še ob 13. uri kakšen sestanek skupine, ob 14. uri delitev zdravil, popoldne pa je prosto, ko imamo pacienti možnostjo sprehoda v mesto, obiskov in igranja družabnih iger. Večerja je ob 17.30, delitev zdravil ob 20.30 in ob 22. uri odhod k nočnemu počitku. Ob petkih dopoldne gre večina bolnikov na »vikend izhod« domov, vrniti se morajo v ponedeljek do 8.30.
Odpuščen sem bil 9. maja in se vsem zgoraj naštetim is-
kreno zahvaljujem za res prijazen in strokoven odnos do bolnikov.
Namen mojega pisanja je tudi to, da naj ljudje, ki se se znajdejo v duševni stiski, poiščejo brez sramu pomoč v podobnih ustanovah, kot je Psihiatrična bolnica Vojnik.
JOŽE JURC, Slovenske Konjice
Mestno jedro s privlačnejšo podobo
V Novem tedniku je bilo v četrtek, 23. maja 2019, na strani, namenjeni zanimivostim, z zgornjim naslovom objavljeno obsežno poročilo po končanem arhitekturnem natečaju za ureditev laškega mestnega jedra z vzporedno obsežno hortikulturno ureditvijo.
Natečajne elaborate je oddalo devet prijaviteljev. Kolikor vem, Laščani še nismo bili deležni tako obsežne strokovne obravnave prihodnje ureditve mestnega jedra. Zapisano je veliko, vendar si težko otipljivo predstavljamo, kaj nam, prebivalcem Laškega, ponujajo.
Glede na to, da so v Laškem redke priložnosti s tako širokim odzivom strokovnih pogledov na naše ožje življenjsko okolje, bi bilo ne glede na izbor treh po mnenju strokovne komisije za Laško najprimernejših rešitev zelo prijazno do krajanov in simpatizerjev Laškega, da bi pred nadaljnjimi formalnimi postopki, za katere vemo, da znajo biti zelo izmuzljivi, predvsem pa neceloviti, organizirali v Knjižnici Laško predstavitev vseh devetih elaboratov.
Ob tem bi lahko razvili razpravo o tem, v kakšnem kraju želimo živeti v prihodnje.
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Modri telefon
Kaj sme blagajničarka?
Starejša občanka iz Pristave pri Mestinju sprašuje, ali sme blagajničarka pri blagajni trgovine preveriti vsebino strankine vrečke. V Celju je namreč nakupovala v več trgovinah. V eni od trgovin je tam nabavljene stvari položila na pult blagajne, v nakupovalnem vozičku pa je ostala vrečka iz druge trgovine, v kateri je bila krača. Blagajničarka je nato pregledala tudi vrečko s kračo, občanka pa se je pred ostalimi kupci počutila osramočeno.
Odgovarja Trgovinska zbornica Slovenije:
»Konkretnega primera v Trgovinski zbornici Slovenije ne poznamo, zato ga ne moremo komentirati. Dodajamo pa, da morajo podjetja spoštovati zakonodajo, med katero najdemo tudi 49. člen Zakona o za-
sebnem varovanju (UL RS, št. 17/11), ki določa, da lahko varnostnik površinsko pregleda prtljago osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja in če ta oseba s tem soglaša. Varnostnik lahko opravi pregled tudi brez soglasja osebe, če je bila zalotena v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja. Zaradi izogibanja zgoraj navedenim položajem so v nekaterih prodajalnah potrošnikom ob vhodu na voljo omarice, kjer lahko pred vstopom v prodajni prostor shranijo svoje stvari v času nakupovanja.«
Namizni tenis ali
pešci?
Mamico z otroškim vozičkom, ki prihaja v celjski mestni park, moti na občinski poti postavljena miza za namizni tenis. Ta je postavljena tik ob Mestni plaži tako, da zavzame celotno asfaltno površino. Zato se morajo pešci umikati mizi in namiznoteniškim igralcem tako, da morajo hoditi po travi. Namiznoteniška miza je postavljena na javni poti ob Mestni plaži, kadar je lepo vreme, v popoldan-
skih urah. Gre za prehod z Okopov k Savinji, in sicer tik ob stavbi Stare grofije.
Odgovor smo poiskali v Mestni občini Celje:
»Odlok o rabi javnih površin določa, da je za zasedbo javne površine treba pridobiti dovoljenje Mestne občine Celje. Najemnik zemljišča v neposredni bližini, ki je najverjetneje tudi lastnik omenjene mize, je dobil od Mestne občine Celje dovoljenje za zasedbo javne površine na točno določenem območju v določeni kvadraturi. Če bodo v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec ugotovili, da je miza postavljena v nasprotju z veljavnim dovoljenjem in da je najemnik zemljišča lastnik mize, ga bodo oglobili. Odredili bodo, da mora mizo za namizni tenis takoj odstraniti na območje tiste javne površine, ki jo glede na dovoljenje lahko zasede. Če pa bodo ugotovili, da je lastnik mize nekdo drug, bodo odredili, da bo miza odstranjena na njegove stroške, saj nima dovoljenja za zasedbo javne površine.«
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Moteča baraka
Bralka Milenka Galof živi v Liscah v Celju. Tik ob cesti blizu družinske hiše že vrsto let stoji lesena baraka, ki po smrti lastnika razpada, kazi okolje in je po bralki-nem mnenju vedno bolj nevarna. Pred časom je zadevo prijavila gradbeni inšpekciji. Eden od uslužbencev naj bi ji dejal, da je primerna za rušenje, a da so takšni postopki dolgi. Od takrat se ni
nič zgodilo. Ker so se v baraki že zbirali narkomani, bralko skrbi, da se ne bi to ponovilo, in tudi zato želi, da jo odstranijo.
Odgovor na vprašanje so pripravil v Inšpektoratu RS za okolje in prostor, kamor sodi tudi gradbena inšpekcija. »20. marca je bila podana prijava za zapisnik. Inšpektor je ob sprejemu prijave prijaviteljici pojasnil, da vsak nevzdrževan objekt ni nevaren in da je pred kakršnokoli odločitvijo treba
objekt videti. Objekt je nenaseljen, v bližini ni javnih površin, zadrževanje na zasebnem zemljišču ni dovoljeno.« Po mnenju inšpektorata je prijava povod za uvedbo inšpekcijskega postopka. Kdaj se uvede ta postopek, je odvisno od števila prijav in vrstnega reda, ki ga določa raven prijave. Konec minulega leta je imela gradbena inšpekcija 9.121 odprtih prijavnih spisov. Vsako prijavo inšpekcija razvrsti po kriterijih, ki jih določata
Gradbeni zakon in interni akt inšpektorata. S tem zagotovi poenoteno določanja vrstnega reda obravnave prijav po celi Sloveniji glede na njihovo pomembnost brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske postopke. Najvišje se uvrstijo prijave zadev, iz katerih je mogoče razbrati, da so ogroženi zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti. Takšne prijave inšpektorji vedno obravnavajo prednostno,
zato je težko napovedati, kdaj bo za neko prijavo uveden inšpekcijski postopek. Gradbena inšpekcija IRSOP mora v tem postopku ugotoviti, ali je obravnavan objekt nevaren v smislu določil Gradbenega zakona.
V inšpektoratu poudarjajo, da to, da je objekt dotrajan, še ne pomeni, da je nevaren v smislu zakonske opredelitve in da je treba odrediti prepoved njegove uporabe, zavarovanja ali izvedbo nujnih vzdrževal-
nih del na stroške zavezanca. Šele če s temi ukrepi nevarnosti ni mogoče odpraviti, gradbeni ali drug pristojni inšpektor odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške zavezanca objekt delno ali v celoti odstrani, so pojasnili v inšpektoratu.
Iz tega lahko sklepamo, da se bo verjetno lesena baraka, ki moti Milenko Galof in njeno družino, sama podrla še prej, preden se bodo začeli ustrezni postopki.
TC, foto: SHERPA
46
RAZVEDRILO
Zdravnik in inženir sta bila zaljubljena v isto dekle.
Oven
Zdravnik ji je podaril rožo
Ш'
rp > X
Luiaviimj
Ш
ml
ВШ
Dekle zmedeno vpraša:
w
Razumem, ko dobim rožo, ampak zakaj jabolko?
Kdo vozi?
Slovenec, Hrvat in Srb se peljejo v kombiju. Kdo vozi?
Policist.
Poročna noč
Kaj počneta mladoporočenca na poročno noč?
Eden šteje denar, drugi pa daje fotografije na Facebook.
Spanje
Sredi predavanja profesor reče enemu od študentov:
»Zbudite svojega kolega!«
»Kar sami ga dajte, saj ste ga vi uspavali.«
Onesvestil se je
Skupina netopirjev visi z veje z glavo navzdol, samo eden stoji pokonci.
Eden od njih vpraša soseda: »Kaj pa je njemu?«
»Ne vem, še pred nekaj minutami je izgledal v redu, potem pa se je onesvestil.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Brez prijateljev
Policist pride iz službe in zaloti ljubimca pri ženi. Potegne pištolo in ga ustreli.
Žena: »Če boš tako nadaljeval, ne boš imel nobenega prijatelja več.«
Fotoalbum babice
in vnuka
Babičin fotoalbum: leto 1931: rojstvo (1 fotografija), leto 1945: zaključek osnovne šole (1 fotografija), leto 1955: diploma (1 fotografija), leto 1962: poroka (1 fotografija).
Vnukov fotoalbum na Fa-cebooku: četrtek ob 19.38: peka palačink (13 fotografij), četrtek ob 19.59: večerja (41 fotografij), četrtek ob 20.01: odhod v kopalnico (1126 fotografij), četrtek ob 20.09: prihod iz kopalnice in srečanje s prijateljico (56 GB fotografij).
Jabolko na dan odžene ^ zdravnika stran.
UPOKOJENSKA HIMNA
Zabučale gore, zašumeli lesi, oj, ti mladosti moja, kam odšla si, kje si?
Osivela glava, naglušna so ušesa, tudi slabo vidim in spomin mi peša.
Plača, moja plača, kam si se zgubila, v revno pokojnino si se spremenila.
Evro, evro pada, vsak dan manj zaleže, vsak dan tanjši kruhek nam socialna reže.
Kaj čem zdaj storiti na tem božjem sveti, od obljub vsakdanjih se ne da živeti.
Zlati, zlati časi, ko smo še verjeli, da na starost bomo vsi lepo živeli!
Vse boste hoteli imeti pod nadzorom, kar vam ne bo uspevalo v celoti. Predlog za sodelovanje bo prišel pravočasno. Čeprav s težkim srcem, boste pripravljeni popustiti. Neka misel vam ne bo dala miru, hoteli boste izvedeti več. Padec vitalnosti bo dovolj zgovorno svarilo, da imajo tudi vaše fizične moči mejo, ki jo morate upoštevati.
3\k

Konec tedna bo mineval pod vplivom Lune, ki bo potovala vse do nedeljskega dopoldneva po znaku bika. Ukvarjanje z zemeljskimi deli in s čim več gibanja v naravi bo tokrat vaša prednostna naloga. Obdobje, v katerem ste le nemočno stali in si niste znali pomagati iz notranjih stisk, se za vedno izgublja v megli.
Dvojčka
Od nedeljskega popoldneva in vse to torka zvečer bo Luna v znaku dvojčkov. Po mlaju 3. junija bo čas odličen za nove cikluse delovanja, za nove projekte. Dobro premislite, kaj je pomembno. Pomanjkanje časa v tem obdobju vam lahko dela preglavice. Nikakor se ne boste znali odločiti, katera zadeva ima prednost.
Rak
Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Nikakor vam ne bo ugajalo, kar vam bo povedala starejša oseba. Če boste temeljito razmislili, boste ugotovili, da te besede niso daleč od resnice. Želite eno, delate drugo in potem se čudite, da rezultati niso po vaši volji. Pomembno je, da vzpostavite boljšo komunikacijo, saj se morate dogovoriti o sistemu delovanja.
škorpijon tU
Veliko ste naredili, veliko dela vas še čaka. Obstaja tveganje pri neki zadevi, ki se ga zavedate. Ne odločajte se pred ponedeljkom. Postopno, korak za korakom, boste uspeli razreševati zadevo. Imeli boste občutek, da se je vse zavrtelo nazaj, in ta občutek vam bo po eni strani celo všeč, vendar samo do neke meje.
Strel ec
Zelo dobro se boste zavedali svojih omejitev in prav razumsko boste pristopili k reševanju. Težko si boste privoščili to, kar vas mika, vendar vam bo kljub temu lepo. Odlično se boste počutili v svoji koži, dobro voljo boste prenašali tudi na ljudi, ki jih boste srečevali. Osredotočite se na en sam cilj in ga skušajte osvojiti.
Čustvena energija bo močno povečana, skrb za dom, domače, družino bo v ospredju. Več boste pripravljeni razumeti, več pomagati. Za svoj uspeh tokrat ne boste zaslužni sami, ampak vam bo nekdo pomagal, da ga boste dosegli. Ker ste izrazit individualist, se vam bo težko povezovati z ostalimi za dosego svojega cilja.
Kozorog
Precej boste nihali in težko se boste odločali v trenutku. Želeli boste iztržiti več vsega, energije, časa, dobre volje in pozitivne naravnanosti. Nekdo vas bo želel postaviti v vlogo razsodnika, a se boste spretno izmuznili. Več pozornosti boste namenjali čustvenemu življenju, saj bo pomlad potrkala tudi na vaša vrata.
Z nasmehom na ustnicah se boste poslovili od osebe, za katero ste pred časom verjeli, da je neuničljiva. Modrost in diplomacija vas lahko pripeljeta do želenega cilja. Povabilo na zabavo bo zelo mikavno in potrudite se, da se je udeležite. Enkratno se boste počutili v družbi podobno mislečih ljudi, zato ne ostajajte v ozadju.
Vodna r 101
Vse je šlo skoraj v celoti po vaših pričakovanjih. Nekaj boste morali dopolniti ali celo narediti na novo. Vzemite si dovolj časa za zadeve, ki stojijo na stranskem tiru. Več energije morate posvetiti poslovnemu področju. Delovali boste oddaljeno, mogoče celo vzvišeno. Ta pojava bo odbijala zanimive primerke nasprotnega spola.
Devica
Tisto, kar ste povedali pred časom, bo tokrat pridobilo moč. Že takoj boste imeli občutek, da vse poteka odlično. Mirno lahko delujete po trenutnih vzgibih in se prepustite intuiciji, ki vas bo odlično vodila. Malce več občutljivosti lahko hitro zapelje zadevo v napačne vode. Previdnost v medosebnih odnosih je zaželena.
Ribi
Tudi v tednu, ki prihaja, se bo marsikaj postavilo na svoje mesto. Osredotočili se boste na zadevo, ki jo trenutno rešujete, in pri tem dobili odlične ideje. Res je, da jih sami ne boste zmogli uresničiti, zato pričakujte pomoč nekoga, ki vam vedno stoji ob strani. Prijateljska beseda je najboljše, kar lahko ponudite.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka

KRISTUSOV UČENEC
ŽENSKA, KI POJE MEZZOSOPRAN
SLOVENSKA REŽISERKA VOGELNIK
KRAJ PRI KOPRU
SRBSKI IGRALEC BERČEK
ENO-CELIČNA PRAŽIVAL
NASPROTJE NEBES
VERSKA ODDAJA NA TVS
23
SEVEROZAHOD
KOPRSKA TOVARNA
UPAD VODNE GLADINE
PEVKA AVSENAK
TINKARA KOVAČ
Naslednje vprašanje: Zakaj ste pustili prejšnjo službo? - Naveličal sem se, da me .
3S9
PRIMER, ZGLED
IZDELOVALEC VELIKIH SLAŠČIC
ŽENSKA OBLIKA IMENA ALBIN
KANADSKI GLASBENIK YOUNG
RAZVOJNA STOPNJA
POLINEZIJSKI BOG VOJNE
GORLJIV PLIN
PRODAJALNA SREČK (REDKO)
KATE JACKSON
19
BALKANSKA DRŽAVA
13
OTON ŽUPANČIČ
SILVA
RADIKAL IZ ČUŠIN OGLJIKA IN OTOK V VODIKA IRSKEM MORJU
SADRENA MALTA
ČEŠKI ARHEOLOG (JAN)
NASELJE V ISTRI
KANTAVTOR KAVAŠ
AMERIŠKI DIRIGENT MAAZEL
VITA MAVRIČ
PREDMESTJE NOVE GORICE
NEKDANJA POŠTA
EVA IRGL
MOŠKI V ODNOSU DO SVOJEGA OTROKA
sss
NEOPAZNO SPREMLJAN JE NEKOGA
3,14..
KOŠČEVO ORODJE
16
20
18
IGRALKA ZEMLJIČ TONE NOVAK
KREMNA REZINA
NEKD. JUG. LETALSKA DRUŽBA
SLOVENSKA PISATELJICA (ZOFKA) MAJHNA LOPUTA
DEL GLAVE
MED TILNIKOM IN TEMENOM
IGLA ZA PLETENJE
SERGEJ RAHMANI-NOV
KNJIŽEVNIK TAUFER
PEVKA VRČKOVNIK
SLOVENSKI MIKROBIO-LOG (MIHA)
NEKDANJI ČLAN SNS (SAŠO)
ZDRAVSTVENA POSTAJA
UMIVALNA POSODA (POG.)
ŠAHOVSKA FIGURA NIZEK ŽENSKI GLAS
SOSEDA ZDA (ORIG.) AM. FILM O SLAVNI ARGENTINKI
HIMALAJSKA DRŽAVA
SLOVENSKI NOGOMETAŠ DEMIROVIĆ
17
POLITIK ZVER DEOKSIRI-BONUKL. KISLINA
GRŠKI JUNAK PRED TROJO
JOKAV OTROK
22
PREBIVALEC BUČ ZRELE SPOLNE CELICE
12
MEDNAROD-
DINAMO nmcijaza tina (POG) standarw- turner
ZACIJO
IVO ROBIČ MUSLIMANSKI BOG
AVSTR. TISK. AGENCIJA NELOČLJIV, NOTRANJE POVEZAN
DOLGOREPA PAPIGA
ZAC EFRON PREBIVALCI CARRARE
OZEK KOS
BLAGA DIRKA PLEMENSKIH KONJ
14
LEVI PRITOK KOLUBARE
MREŽA . (ANG.) ' SLOVENSKA PISATELJICA KODRIČ
NICHOLAS RAY NATAŠA LAČEN
10
SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS
EGIPČANSKA BOGINJA PLODNOSTI
PLENILSKI KUŠČAR, PODOBEN ZMAJU
REKLAMNI LISTIČ
15
OVERO-VATELJICA PODPISOV
SUDOKU 363
5								
3							4	6
			3	7	9			
		1	5	4			3	
			7	1				
		7					6	2
	1		2		4			
	9					2		5
	6				1	9		
SUDOKU 54
7			1					
4	3		5					2
			6					8
	2						9	3
	5						8	
	6			3	7			
		2					6	
		1			9	7		
		9		2	4	3		1
REŠITEV SUDOKU 362
REŠITEV SUDOKU 53
7	6	5	9	4	2	8	3	1
1	3	8	6	7	5	9	2	4
9	4	2	3	1	8	7	6	5
5	9	6	7	2	3	4	1	8
2	7	1	4	8	6	5	9	3
3	8	4	5	9	1	2	7	6
6	2	9	8	3	4	1	5	7
8	1	3	2	5	7	6	4	9
4	5	7	1	6	9	3	8	2
5	4	2	7	8	3	1	9	6
3	1	6	5	2	9	4	7	8
9	8	7	1	4	6	5	2	3
8	9	4	2	7	1	6	3	5
6	3	1	9	5	8	7	4	2
7	2	5	6	3	4	8	1	9
4	5	3	8	9	7	2	6	1
2	6	9	4	1	5	3	8	7
1	7	8	3	6	2	9	5	4
2
5
DUET
9
ZGODBA
6
4
3
21
OPREME
11
7
POSMEH
8
novi tednik
Nagradni razpis
1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča,
Vedno г Илтс?ј/
čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC
2.	nagrada: majica NT&RC
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime:
Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 4. junija.
Geslo iz številke 21: Pravljice za veselje otrok
Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Cvetka Omahna iz Rimskih Toplic.
2.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Marko Resnik iz Jur-kloštra.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Marjan Košec s Polzele.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
RUMENA STRAN
Ko odrastemo ...
Program umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center letos praznuje 15-letnico. Jubilej so proslavili s pregledno razstavo, poimenovano Odraščanje. Del razstave je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, del pa v celjski knjižnici.
Foto: GrupA
Tudi glasbeniki morajo biti inovativni, da se obdržijo na glasbenem prizorišču. To skupini Ave z Rajkom Djordjevičem na čelu uspeva vse od leta 1971.
V ritmu posla in rok glasbe
V celjski knjižnici je mogoče videti več kot 200 likovnih izdelkov dijakov od 1. do 4. letnika, ki so nastali pri strokovnih predmetih. Napotke pri ustvarjanju sta dijakom nudili mentorici Ana Pečnik (levo), profesorica risanja in slikanja, ter Maja Rak, profesorica likovne teorije, bivalne kulture in osnov varovanja dediščine.
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je letošnjo podelitev priznanj za najboljše inovacije združila s praznovanjem 40-letni-ce ustanovitve. Prireditev v Hotelu Paka so začinili uspehi gospodarstvenikov in udarni ritmi glasbenikov.
Foto: SHERPA
Leto 1979 so zaznamovale številne inovacije, na primer prvi walkman, pa nov medij za prenos podatkov SD, v vesolje je tega leta poletela prva evropska raketa Ariane. Že takrat je inovativno razmišljal tudi podjetnik Bogomir Strašek, sicer generalni direktor podjetja KLS Ljubno. Kot eden od ustanovnih članov zbornice je namreč veliko prispeval k uspešnemu povezovanje gospodarstvenikov iz Savinjske in Šaleške doline. Za to pomembno potezo mu je čestital tudi sedanji predsednik zbornice dr. Blaž Nardin (desno).
Odprtja razstave so se udeležili tudi celjska podžupanja Breda Arnšek (levo) in vodja oddelka za družbene dejavnosti v MOC Polona Ocvirk. V sredino sta v pogovor ujeli profesorja na Gimnaziji Celje - Celje Davida Preložnika, ki med drugim vodi zelo uspešen gimnazijski dekliški pevski zbor.
Bilo je nekoč, zdaj je tukaj
Baročni dvorec Novo Celje bo do oktobra krasila nova velika razstava, ki ponuja pregled likovnega dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške prakse v Savinjski dolini. Naslov razstave je Tukaj. Nekoč in danes.
Foto: GrupA
Razstavo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju s kustosinjo Tandem AnKo - Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki - je s performansom Tihožitje popestril odprtje razstave. Žalski župan Janko Kos Alenko Domjan (levo). To je prvi večji projekt Nastije Močnik, ki od februarja vodi program je prvi segel po sadju, ki sta ga uporabili umetnici. »Pri nas ničesar ne zavržemo!« je njegovo načelo.	kulture v žalskem zavodu.