Strahovi na Dunaju pred našimi delavci Svobodni Sindikati m Slovenije so neutemeljeni lCt*en ie v°dstvo Avstrijske zveze sindikatov (OGB) po-žavV° na sestanek na Dunaj predstavnike sindikatov iz petih dr-je) ari(lidatk (Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške in Slovenita nam je povedal Dušan Semolič (na sestanku je sodeloval v a ^'.lan. Utroša), je bil povod za sestanek zlasti strah nekaterih Sp Vs^r'j' 'n tudi drugih članicah EU, da bo po njeni razširitvi in nee°StUVj Pret°ka delovne sile zlasti v obmejnih deželah prišlo do Vn'^ Pos*ed*c' Bojijo se, da bo množični pritisk delavcev iz ne 'i C an'c 0gr0zil delovna mesta in znižal ceno njihove delovna x' C' NaJt>olj se bojijo dnevnih in tedenskih migrantov in dela C- ^ Avstriji zaradi teh strahov razmišljajo celo o začasnih Pok-3 dotoka delovne sile, ki bi jih odpravili, če bi se strahovi ie v 2a 1 Za neutemeljene. Na naše vprašanje, kaj so jim povedali, .Jmolič odgovoril: k,0Vjre^stavr»iki sindikatov držav kandidatk smo dokazovali, da strada s KS° utemeUen'- Midva z Milanom Utrošo sva jim povedala, iti,'f. °lj bojimo, da bo Slovenija na slabšem, ker bodo delo v EU VABIMO VAS NA SHOD NEONACIZMU MIR STRPNOST IN SOŽITJE da s kS° utemeUen'- Midva z Milanom Utrošo sva jim povedaia, jsj/f. °*"* bo-iirno’ da bo Slovenija na slabšem, ker bodo delo v EU tU(jj 1 z*asd strokovno najbolj usposobljeni Slovenci. Povedala sva zar ’. a Je Slovenija že občutila posledice prostega pretoka blaga, laVc ' cesar so pri nas zaprla vrata številna podjetja in je precej de-Se|j ev ostolo brez dela. Dodala sva tudi, da se naši delavci neradi dan°’C*3 S0 ze^° nemobilni. Povedala sva, 16. NOVEMBRA 2000, OB 12.00 PRED KULTURNIM CENTROM »SREČKO KOSOVEL« V SEŽANI seli' Md 0 urez dela. Dodala sva tudi, d; da j|0’ da so zelo nemobilni. Povedala sva, taj as bruto domači proizvod le malo zaos-d0k Za dstim v nekaterih članicah EU, po- ‘Poč'0!'*6 z naš'm* plačami, ki so po kupni 1 dokaj velike. Poudarila sva da ip nri OMKOVAN1K. AltN*AW7IUO • U« SSlf IJOnUANA “Pismo županom je očitno zaleglo,” nam je povedal Sandi Bartol, sekretar Sindi -“**u je z našimi nlačami ki so no kiinni kata delavcev trgovine Slovenije. “Te dni prejemam odgovore županov slovenskil dokaj velike. Poudarila sva da je pri obŠin’ ki kažejo, da lokalne skupnosti pripravljajo odloke o kriterijih in merilih zi vSa področ! a''v ^lan'C lrcba obravnavati Bartolovo pismo županom objavljamo na 5. strani, kjer poročamo tudi o nočnen bi'"amn m- S .uPab saJ Pri nekaterih pri do- sindikalnem sestanku delavk Emone Merkur v Domu sindikatov v Ljubljani. ‘no m>< pn drugih pa drugi. Na noben na- ----------------------------------------------------------------—r------ a vprašanj in problemov v zvezi s širit- Vsa Sno Cin '•“> h1 1 u> ugm pa urugi. in a nooen na-Vijo a vPrašanj in problemov v zvezi s širit-n0 k*0 b' smeb obravnavati diskriminatorski to Počnejo nekateri v članicah EU Djakr° Počnejo nekateri v članicah EU. neka?rn'natomo obravnavajo tudi delavce iz 0zna,erih vzhodnoevropskih držav, saj jih NacaJejo za divjake.” li( p . Prašanje, kakšne dogovore so spreje-‘>v ,-!e Prodsednik ZSSS odgovoril: s°de]Sl U^C'ezenc' bomo okrepili medsebojno ProbleVanje’ ^rePr'čani smo namreč, da lahko re^uJerno sproti in zmanjšujemo legi j?'ACne in neupravičene strahove. S ko-govorit'VStr^e se bomo skušali že kmalu doni« *’ kako organizirati nravno zastona- govorit'VStr^e se bomo skušali že kmalu do-nje 'k kako organizirati pravno zastopano z«S' delavcpv, ki se bodo začasno ali traj-ZaPoslili v^njj državi. Pogovor s sekretarjem območne organizacije ZSSS Dolenjske in Bele krajine Jožetom Mikličem “Po združitvi območnih organizacij ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino (združena območna organizacija je začela poslovati 1. julija) dosegamo cilje, ki smo si jih zadali ob združitvi,” pravi sekretar nove združene območne organizacije Jože Miklič. “Za cilj smo si zastavili okrepitev strokovne službe in finančne moči sindikatov, povečanje števila članov in ugodnosti, ki jim jih nudimo. Te cilje že uspešno uresničujemo.” V združeni območni organizaciji za Dolenjsko in Belo krajino imamo okoli 20.000 članov, za katere opravljamo vse strokovne naloge. “Z združitvijo smo območni organizaciji zagotovili primerno finančno bazo. Vsem članom zagotavljamo pravno pomoč z lastno pravno službo. Z racionalizacijo strokovnih služb bomo letno privarčevali okoli dva milijona tolarjev, saj ne potrebujemo več dela po pogodbah. Zaradi delitve in organizacije dela se sekretarji lahko bolj specializirajo za področja, kijih pokrivajo. Tako vse potrebe za 20.000 članov ZSSS na območju uresničuje pet zaposlenih, eden pa dela s polovičnim delovnim časom.” Dobre strani združitve Člani ZSSS v Beli krajini so zaradi večje finančne moči združene območne organizacije pridobili nekatere ugodnosti, ki jih prej niso imeli. Mednje sodi tudi pravica do brezobrestnega posojila od 60.000 do 100.000 tolarjev. Člani ZSSS na Dolenjskem pa so pridobili nekatere ugodnosti v Delavski hranilnici, ki sojih imeli doslej bolje urejene v Beli krajini. Vsem članom so na voljo storitve pravnice, kije profesionalno zaposlena na območni organizaciji in pooblaščena za zastopanje delavcev. “Z združitvijo sredstev smo okrepili finančno moč območne organizacije in ohranili sklad materialnih pomoči, ki ni majhen in zadostuje za potrebe v sedanjih ekonomskih in socialnih razmerah na območju. Območje Dolenjske in Bele krajine je enoten gospodarski in zaposlitveni prostor. Na tem so enotno organizirani tudi delodajalci in različne regijske ustanove. Združeni smo močnejši tudi v pogajanjih s socialnimi partnerji v regiji.” Združitev območnikrganizacij ZSSS Dolenjske in Bele Mline že daje uspehe “Nekateri naši člani so bili v preteklosti marsikdaj zbegani, ker sta bili v regiji dve organizaciji in niso vedeli, kje naj uresničujejo svoje sindikalne pravice - ali tam, kjer so zaposleni, ali v svojem domačem kraju. Zdaj tega ni več,” pravi Miklič. “Še bolj pomembno pa je, da smo združeni v močni območni organizaciji manj občutljivi za konkurenco.” Nadpovprečni gospodarski dosežki “Čeprav je naša območna organizacija strokovno in finančno močnejša, to še ne pomeni, da smo uspeli rešiti vse probleme, ki tarejo delavce,” pravi Miklič. “Resje, da dosega gospodarstvo v regiji relativno dobre gospodarske rezultate (po kazalcih uspešnosti smo med vsemi slovenskimi regijami na 3. do 4. mestu v državi, po izvozu na zaposlenega delavca pa celo na prvem mestu), kar se, žal, ne kaže tudi v višini plač. Bile so že nekaj odstotkov nad povprečjem v državi, sedaj pa že zaostajamo. Od dobre splošne slike pa odstopajo nekatere dejavnosti, ki so v krizi v vsej državi. Zelo resna kriza je v čevljarski dejavnosti (v zadnjem času smo bili v tej dejavnosti priča dvema stečajema in eni prisilni poravnavi), v tekstilni industriji, zlasti metraži in konfekciji, močno sta zdesetkana tudi kovinska industrija in gradbeništvo.” Tista podjetja na Dolenjskem in v Beli krajini, ki so bodisi z lastnim znanjem in raziskovalnim delom ali pa s pomočjo tujih naložb poskrbela za nove tehnologije in razvoj, pa danes po Mikličevih besedah dosegajo dobre gospodarske rezultate. Med podjetja, ki uspešno poslujejo zaradi tujih vlaganj, sodijo Revoz z 2300 zaposlenimi, Damfoss s 1200 zaposlenimi, Novoterm-Pfilander, Bramac ifl še nekatera, medtem ko Tovarna zdravil Krk® z blizu 3000 zaposlenimi dosega dobre rezultate zlasti zaradi svojega znanja in naložb Pozitivne izkušnje s tujim1 naložbami “Izkušnje na našem območju kažejo, da s° uspela prebroditi gospodarsko krizo in se uveljaviti kot uspešna zlasti tista podjetja, ki s° posvetila ustrezno skrb razvoju: to pomen'-da so poskrbela za naložbe v nove tehnologije in nove programe, za razvojno znanj®’ kadre, ustrezno organizacijo dela ter za zagotavljanje trga,” pravi Miklič. “Uspešna velika podjetja so za seboj potegnila tudi razvoj drobnega gospodarstva in obrti, ki se lahk° zares uspešno razvija samo ob močni industriji.” Kljub relativno ugodnim gospodarskim g1' banjem imajo na območju Dolenjske in Be; le krajine tudi socialne probleme, vendar maUl kot v več drugih slovenskih regijah. Tako s® je denimo stopnja brezposelnosti v zadnjei" obdobju s 14 odstotkov zmanjšala na 10 ifl je najnižja med regijami v državi. “Trenu1' ^ v,vlllvvvv 0 ru^vlJ„ no je na območju okoli 5000 brezposeln'1’ $nih je na našem območju okoli delavcev. Problem pa je v tem, ker je večina med njimi težje zaposljiva. Gre za starejs® delavce, invalide, delavce brez kvalifikacije in druge težje zaposljive kategorije delaV" v sindikat. Ker so večinoma zaposleni le za Nočen čas, se bojijo, da jim delodajalec za-radi tega ne bo podaljšal delovnega razmerja. Ker niso v sindikatu, so tudi manj zaščitni. Svobodni sindikati si seveda prizadejmo, da bi takšne razmere presegli.” Največ težav imajo delavci na podeželju “Največ problemov imajo de-lavci v manjših in novonastalih Podjetjih. Marsikateri kvazi menedžer v takšnem podjetju razmišlja samo o tem, kako bi na hit-r° ustvaril dobiček, zato delav-Cev ne obravnava kot razvojne-ša dejavnika, temveč samo kot Prošek,” pravi Miklič. “V takšnih Podjetjih delavcem kršijo minimalne pravice, ki jim jih dajejo Nconi in kolektivne pogodbe. °°lj kot gremo na podeželje, več Je tovrstnih problemov, saj imajo delavci izven urbanih središč manj zaposlitvenih možnosti in s° bolj odvisni od delodajalca.” v. “Sreča v nesreči je, da ima ve-c'na delavcev s podeželja - tak- lič. “V zadnjem času je veliko reorganizacij v trgovskih podjetjih ter na področju bančništva, zavarovalništva in še v nekaterih dejavnostih, kjer se srečujejo s presežki srednjega kadra, medtem ko mnogi visoko izobraženi kadri odhajajo v Ljubljano. Naša služ- cev. “Podjetja v regiji tudi na novo zaposlujejo delavce, vendar ima več kot 70 odstotku' na novo zaposlenih sklenjeno delovno razmerje za določen čas,” pravi Miklič. “Ti delavci so še vedno zaskrbljeni za svojo p6f" ----0-------e—r----------- spektivo, poleg tega pa se slabo vključujej0 ^banjem zadnje čase opažamo, se razmere socialno najbolj šib- fmtjina - še dodatne prihodke iz Netijstva in priložnostnih del. 0 blaži njihov ekonomski in so-Nlni položaj,” ugotavlja Miklič, dejstvo pa je, da so ti delavci v sindikalnem gibanju manj od-°čni in radikalni, saj jim dodatni zuslužki dajejo občutek večje so-c'alne varnosti." Kljub ugodnim gospodarskim r L; i . Jože Miklič: “Dogovor o financiranju ZSSS sprejeti čim prej!” SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Ali se pravilno reče Evropska unija ali Evropska zveza? slovenil9 Doma v EvroSii Odgovor: Pravilno je Evropska unija! Večina svetovnih jezikov namreč pozna obe besedi unija in zveza. Če je bil torej leta 1992 v Maastrichtu izbran izraz Evropska unija, je bilo s tem zavestno poudarjeno, da gre za gospodarsko in politično unijo natančno določene skupine držav kot posledico procesa združevanja in integracije političnih postopkov in institucij. Jezikoslovci so zato predlagali, naj se uporablja izraz Evropska unija in se s tem izogne nejasnostim in zamenjavam, ki bi lahko bile posledica prevodov, kot sta Evropska zveza ali Evropsko združenje. Vir: publikacija Slovenija v Evropski uniji, Urad vlade za informiranje, avgust 2Od" ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS. Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik TorriaZ Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TCP d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 1 '-v. 1 U/ l I IVI L SULldlllU uajuurj 31U- K|h slojev slabšajo. To se odraža v povečanju stevila članov, ki pri naši organizaciji prosijo ža denarno pomoč. Včasih smo ugoditev proš-jljarn za pomoč mesečno potrebovali dva mi-'jona tolarjev, sedaj pa trikrat več - torej šest JNijonov. Vzroki za takšno stanje so zlasti v .'’rejši rasti cen, še posebej energije, stroškov s°lanja otrok, nakupa ozimnice. Povečali so ?e tudi davki in prispevki za mestno zemljiš-Ce 'n številni drugi stroški. Skrb za pravno pomoč =tanom , S kakšnimi težavami pa se srečujejo de-ayci v podjetjih? Kateri spori so najbolj pojiti? “Največ delavcev se k naši službi prav-e Pomoči zateče po pomoč zaradi izgube aP°slitve in neustreznih prerazporeditev, anj pa je zadnje čase takšnih, ki bi jih od-UstHi delo zaradi stečajev,” pojasnjuje Mik- ba pravne pomoči ima veliko dela tudi zaradi tega, ker v nekaterih podjetjih ne spoštujejo določil kolektivne pogodbe v zvezi z izplačevanjem regresa, jubilejnih nagrad, stimulacij, inovacij in celo regresa za prehrano. Zadnje čase je manj stečajev in več prisilnih poravnav ter individualnih sporov.” Nadpovprečni rezultati -nadpovprečne plače Katerim nalogam nameravajo Svobodni sindikati na Dolenjskem in v Beli krajini, sedaj ko so združeni, posvetiti največ pozornosti? “Gospodarstvo na našem območju se je v zadnjih letih tehnološko, kadrovsko in tržno uspešno prestrukturiralo, zato dosega nadpovprečne poslovne rezultate. V ZSSS ne smemo več pristajati na majhne plače na račun delovnih mest,” pravi Miklič. “Če so v naši regiji gospodarski rezultati nadpovprečni, mo- rajo biti nadpovprečne tudi plače. Naša regija se mora po vseh kazalcih razvoja - tudi po plačah - začeti primerjati z osrednjo slovensko regijo. Če so nad povprečjem v Sloveniji plače po individualnih pogodbah, potem morajo biti nadpovprečne tudi delavske plače. To bo v naslednjem obdobju naše osnovno vodilo.” “Če bo potrebno, bomo v boju za takšne plače, ki ustrezajo doseženim rezultatom, posegli tudi po ostrejših metodah sindikalnega boja,” pravi Jože Miklič. “Dejansko pa nam nič drugega niti ne preostane, saj je na našem območju huda konkurenca med sindikati. Če želi ZSSS ohraniti in še povečati število svojih članov, se mora tudi v bodoče odločno bojevati za ohranitev pravic delavcev in tudi za plače, ki bodo na ravni doseženih gospodarskih rezultatov.” Na vprašanje, kako komentira razplet dogodkov v podjetju hiter Tob iz Novega mesta, je Miklič odgovoril: “Spet seje pokazalo, da lahko naj slabše doleti le delavce. Sindikat mora pri uporabi metod sindikalnega boja imeti občutek za pravo mero. Zgolj napenjanje mišic ne daje rezultatov, še manj pa pomaga delavcem. Skrajno zaostrovanje in nepripravljenost za sklepanje kompromisov pa ne daje možnosti za uspešno rešitev v korist delavcev. Dogodki v tem podjetju (slabo vodena stavka, v kateri je večina stavkajočih ostala kar doma, prisilna poravnava, prepoved vstopa v podjetje za direktorja in lastnika a) so dokaz slabe sindikalne strokovnosti in organiziranosti.” Prejšnji teden ste bili pobudniki posveta sekretarjev območnih organizacij ZSSS, ki so se v Novem mestu pogovarjali o finančnih in drugih vprašanjih. Lahko o tem kaj poveste? “Resje bil posvet organiziran tudi na mojo pobudo. Mislim, da je takšen način sodelovanja potrebno uporabljati pogosteje. Finančna vprašanja so tako resna, da je treba rešitve doreči tako načelno kot glede izvedbe. Problem neenotnega financiranja Zveze je treba rešiti čim prej, saj bo sicer nezadovoljstvo v posameznih okoljih še večje. Sedaj Zveza skupaj z območnimi organizacijami prejme za osnovni program (temelječ na statutu) od sindikatov različen odstotek sredstev (ZSSS prejema od 3,3 do 9,0 odstotka). Večina udeleženih sekretarjev območnih organizacij je pozdravila pobudo delovne skupine, ki je predlog pripravila. Ocenili smo tudi, da bodo po novem območne organizacije prejele povprečno okoli 10 do 15 odstotkov manj denarja, kar bi bilo treba po treh mesecih preizkusne dobe po potrebi popraviti. Nismo pa podprli načina nakazovanja po dvanajstinah in na podlagi finančnega načrta. Zavzeli smo se za delitev na podlagi prilivov članarine iz območij. Takšna rešitev bi nas za pridobivanje članstva bolj stimulirala. “ T. K. in F. K. Nočni sestanek članov sindikata podjetja Emona Merkur Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, je za ta ponedeljek ob deveti uri zvečer sklical sestanek članov sindikata iz podjetja Emona Merkur. Z vabilom, objavljenim na oglasni strani Dela, je članice in člane povabil kar v Dom sindikatov v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo kakšnih 50 delavk iz širšega območja Ljubljane in Litije. Toliko jih je prišlo tudi zaradi tega, ker jih dosedaj še nihče ni povabil skupaj, da bi jim nalil čistega vina. Predstavnikom sindikata so se zato po pogovoru za vabilo zahvalile z aplavzom. Sindikat sk6a zmanjšati probleme 300 trgok in trgovcev “Za nenavadno vabilo sem se odločil zaradi razmer v podjetju, kjer prihaja do odpuščanja večjega števila presežnih delavcev in prehajanja dela delavcev k novim zasebnim delodajalcem,” je po uvodnem pozdravu pojasnil Bartol. Vse to je posledica Mercatorjevega prevzema tega podjetja. Novi lastnik pa se je odločil za čiščenje, pri čemer številne trgovine zapira ali oddaja drugim trgovcem. Za trgovke in trgovce iz teh trgovin sta le dve možnosti, pristati, da preidejo k drugemu delodajalcu ali biti na spisku trajno presežnih delavcev. Kot je povedal Bartol, seje nanj in sekretarje območnih odborov SDTS v zadnjih mesecih obrnilo 152 delavcev Emone Merkur. “Probleme, ki so jih trgovke in trgovci prinašali na sindikat, je sindikat skušal reševati v dogovoru z vodstvom in strokovnimi službami tega podjetja. Navedel je tudi konkretne podatke o nadomestilih plače, na katera lahko računajo trajno presežni delavci, in nadomestilih za delavce na čakanju. Delavci na čakanju lahko zaradi plačne politike, ki izhaja zlasti iz izhodiščnih plač, pričakujejo le po 48.000 tolarjev, nadomestilo na zavodu pa je lahko še precej nižje. “Naloga sindikata je, da delavce zaščiti. Če se družba odloči, da bo delavce odpustila ali oddala drugemu delodajalcu, jo je sindikat dolžan opozoriti, da mora pri tem spoštovati zakonodajo in kolektivno pogodbo. To vlogo je sindikat tudi uresničeval in z nekaterimi predlogi in zahtevami uspel.” O prerazporejanju delavcev drugim delodajalcem pa je Bartol dejal: “SDTS ima številne sla- be izkušnje z novimi podjetniki. Do problemov prihaja, ker dobra podjetja (Emona Merkurje bila do zaposlenih zelo fer) delavce oddajajo slabim podjetnikom. Pri oddajanju delavcev morajo družbe spoštovati zakone in kolektivno pogodbo. Sindikatu morajo dati predhodno na vpogled listine o prehajanju. Pri prevzemu delavcev je bistveno: da se delavcu, ki prehaja iz družbe v drugo družbo delovno razmerje ne prekine, da ostanejo njegove pravice nespremenjene, da je sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas, da mu ni določeno poskusno delo, daje razvrščen v isti tarifni razred. Do oddajanja delavcev je sindikat načelno zelo kritičen, ker večino tistih, ki delavce oddajajo, zanima le to, kako se delavcev znebiti čim ceneje in hitreje. Če bi delodajalci vse to spoštovali, bi bilo sporov veliko manj. Če pa delavec dobi neustrezen pa- pir, se lahko najprej pritoži na ustrezen organ v podjetju. Če ta njegove vloge ne sprejme, se delavec lahko pritoži na sodišče, kjer pa mora računati, da postopek ne bo končan tako hitro. Problem delavcev Emone Merkur pa je, da so večinoma prejeli že več različnih papirjev, zaradi česar je nezaupanje med delavci veliko. Za sklic sestanka smo se odločili, ker bi radi vplivali na ureditev razmer, dokler je še mogoče,” je svoj uvod zaključil sekretar SDTS. Stane Drobnič, sekretar območnega odbora SDTS za Ljubljano z okolico (v tem območju je tudi največ trgovin in problemov), je dodal, da ima precej trgovk dva sklepa. Po prvem so določene za trajno presežne, po drugem pa naj bi prešle k drugemu delodajalcu. To kaže na dvojno politiko in povzroča pri prizadetih negotovost. Za sindikat so pomembne reference novega delodajalca, ki bi jih morali preveriti tisti, ki trgovine z delavci oddajajo,vendar jih žal to ne zanima. Če prevzemnik sprejme delavce na delo za nedoločen čas in potem kmalu trgovino zapre, se delavci ne morejo nadejati ničesar, saj takšni podjetniki običajno nimajo premoženja. Po Drobničevih besedah so sklepi, ki jih prejemajo delavci, vedno bolj oskubljeni. Na za so sestavljavci upoštevali dog vore s sindikatom, kasneje poskušali čim več zadev 'zPuS!V S tem skušajo delavcem ti, katere so njihove pravice. papirje sestavlja odvetniška P sama, ki dela tudi za Mercator je, kot vse kaže, plačana od k°' ličine papirjev, ne od njihove . kovosti. Papirji so pomanjkU*. tudi glede tega, ali so odprav ^ ne obračunane v bruto ali 0 zneskih, je povedal Drobni • Trgovke so najprej sprašev o tem, ali še velja, da so preS ne delavke, kot so bile doloc ^ septembra, ali pa so dolžne sp jeti novejši sklep o prerazp0 Pred živčnim zlomom “Po desetih letih setn Zgu. bila stanovanje. V E,n°!: Merkur delam 15 let. Seal nas je pet oseb stisnjenih > 29 kvadratov. Ne vem, a bom še imela delo. Ne ve tudi, ali bom sploh lahko ^ delala, saj se vsa trese ' Sem pred živčni zjotno ’ Lahko se zgodi tudi kajz lo hudega,” je povedala en od delavk prodajalne na v nikovem trgu v Ljublj^i> Na povabilo sindikata se je odzvalo največ trgovk in natakaric. trgovci imajo družine 2* ^ drugemu delodajalcu. pir e e so> da morajo dmgi pa-iair!'aVm't'’ vetia torej to, da osta-goviPresezne delavke. Druge tr-0st ,e 80 spraševale, kdaj bodo vj: 5 ooma, ali z dnem, ko opraviti' 'nVenturo 'n se njihova trgovk ZaPre, ali z iztekom odpo-laL,ne§a roka. Poučili sojih, da ka ° . /as*on°m ter za pisalne stroje z majhnim zaslonom. h. 30/2nrw'k ° varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, Uskladiti ’S katerega zahtevami morajo delodajalci najkasneje do 20. aprila 2002 la po | 'delovna mesta, ki so do 31. 12. 2000 že obstajala. Delovna mesta, nasta-• 2001, pa morajo pravilnik izpolnjevati takoj. čih na proračunu). Če Nemcev ni sram povedati, da se število industrijskih delavcev zmanjšuje, in zato sindikate združujejo, bi lahko ukrepali tudi pri nas. Če industrijski sindikati v perspektivi ne bodo več opravljali vodilne vloge, morajo to prevzeti drugi sindikati in se zanjo tudi usposobiti. Lahko komentirate podkupninsko afero na ministrstvu za gospodarske dejavnosti? Afera nedvomno vzbuja dvom o kredibilnosti ljudi, ki se ukvarjajo s prodajo državnega premoženja in razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev. Spomnim naj, daje poteklo leto dni od moje pobude, dal sem jo kot svetnik v državnem svetu, naj zamenjajo upravo in nadzorni svet Slovenskih železarn, saj njuni podatki o prodaji posameznih družb in poslovnih rezultatih niso bili verodostojni. Daje SKEI imel prav, seje pokazalo pri prodaji Jekla Štore. Mislim, da naše trditve držijo tudi pri Tovilu, Armaturah Muta in Težki livarni Ravne. Prepričani smo, da je v teh in drugih primerih prišlo do velikega oškodovanja državnega premoženja. Državni zbor je za sanacijo Slovenskih železarn odobril veliko denarja. Po naših podatkih precejšen del ni prišel na ta naslov (mogoče je razlog tudi v tem, da premoženje ni bilo s koncerna preneseno na lokacije), torej se je nekam zgubil. Bil je med drugim porabljen za sanacijo bank in še kaj drugega, samo za železarne ne. Ker nočemo, da bi ta kratko potegnili delavci, lahko le opozarjamo. S tem seveda ne moremo vsega premakniti, saj prvi mož Slovenskih železarn po našem vedenju še vedno zavaja lastnike in javnost, ko trdi, da so rezultati ugodnejši kot kdaj koli. Franček Kavčič Koliko je upokojencev in kolikšne so pokojnine (Povzetek gradiva: Pregled ravni pokojnin in drugih denarnih prejemkov, ki jih je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačal oktobra letos) V prvih desetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z decembrom lani sedem desetin odstotka več vseh upokojencev, starostnih upokojencev je več za 0,9 odstotka. Naraščanje števila starostnih upokojencev je mogoče pripisati strahu pred novim pokojninskim in invalidskim zakonom. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: Zavod) je oktobra izplačal skupaj 468.765 pokojnin, od tega 283.765 starostnih, 97.864 invalidskih ter 86.550 družinskih in vdovskih ... Pokojnine se usklajujejo, kot določajo veljavni zakoni. Sedaj se pokojnine usklajujejo na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanjih povprečnih plač na zaposlenega. Za izračun se uporabijo bruto plače, ki se po posebni formuli preračunajo v neto zneske. Zakon pa ne dopušča možnosti, da bi negativna gibanja pri plačah povzročila zmanjšanje pokojnin. Poleg zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se za izračun povečanja pokojnin uporablja tudi zakon o minimalni plači, regresu in usklajevanju plač (sprejet na podlagi dogovora o plačni politiki, minimalni plači, regresu). Na tej podlagi so se zaradi plač, izplačanih v decembru lani (zaposleni so takrat prejeli tudi precej 13. plač), pokojnine januarja povečale za pet odstotkov. Ker so se junija, ko so zaposleni prejeli plače za maj, le-te povečale za 2,8 odstotka, so se julija pokojnine povečale za enak odstotek. Po prejšnji ureditvi bi se zaradi porasta plač v decembru pokojnine povečale tudi febru-aija, in sicer za 6,8 odstotka, vendar do oktobra ne bi bilo novega povečanja. Ob tem je bilo povprečje izplačanih plač v septembru za 0,8 odstotka nižje od decembrskega. Povprečje plač v prvih osmih mesecih pa je kar za pet odstotkov nižje od povprečja v decembru lani. Povprečna pokojnina v prvih desetih mesecih letos je znašala 82.615 tolarjev, če pa upoštevamo tudi izplačani varstveni dodatek, znaša povprečje 84.125 tolarjev. (Varstveni dodatek so oktobra prejeli upokojenci z manj kot 64.146 tolarji pokojnine - tolikšno pokojnino prejmejo tisti z najnižjo pokojninsko osnovo - in če mesečni dohodki na člana njihove družine niso presegli 57.694 tolarjev.) Razmerje med plačo in pokojnino se kljub uveljavitvi novega zakona še ni bistveno spremenilo. Če je leta 1996 povprečni starostni upokojenec prejemal povprečno 77,2 odstotka povprečne plače, je leto kasneje prejemal 76,5 odstotka, leta 1998 76,7 odstotka, lani 78,3 odstotka, v prvih desetih mesecih letos pa 78,4 odstotka. Višina odmerjene pokojnine je odvisna zlasti od pokojninske osnove, na katero vplivajo vplačila prispevkov med trajanjem pokojninskega zavarovanja in seveda tudi pokojninska doba. Na odmerjeno pokojnino vplivajo še številni drugi faktorji, ki jih na tem mestu ne bomo naštevali. Ob povprečni pokojnini so zanimivi tudi podatki o tem, koliko ljudi prejema denimo manj kot 50.000, koliko manj kot 100.000 in koliko nad 200.000 tolarjev. Manj kot 50.000 tolarjev je oktobra prejelo 12,02 odstotka starostnih upokojencev, od 50.000 do 100.000 je prejelo - 52.014 odstotka, od 100.000 do 200.000 - 22,91 odstotka in nad 200.000 - 2,93 odstotka starostnih upokojencev. (Do uveljavitve novega zakona je najvišja možna starostna ali invalidska pokojnina znašala 302.247 tolarjev, od katere je bilo seveda treba plačati dohodnino.) Če pokojnine razporedimo v razrede po pet tisoč tolarjev, ugotovimo, daje največ tistih, ki so prejeli od 95.000 do 100.000, bilo jih je 6.34 odstotka. Oktobra letos je Zavod izplačal 46.536 varstvenih dodatkov, največ prejemnikov je bilo med tistimi, ki prejemajo družinske pokojnine - 18.144, na drugem mestu so invalidski upokojenci - 15.129, na tretjem pa starostni upokojenci - 13.236. Upokojenci so prejemali tudi dodatek za pomoč in postrežbo - oktobra je ta dodatek prejelo 22.941 upravičencev. Višji znesek - 44.902 tolarja - so prejeli tisti, ki pomoč in postrežbo potrebujejo za opravljanje vseh življenjskih potreb, nižjega - 22.451 tolarja - pa tisti, ki potrebujejo pomoč in postrežbo pri večini svojih potreb. Zavod je oktobra izplačal 50.025 invalidnin, do katerih imajo pravico ljudje z določeno telesno okvaro. Invalidnine prejemajo večinoma upokojenci (več kot 84 odstotkov), pa tudi zavarovanci. Državno pokojnino je Zavod lani izplačeval prvič. Oktobra je Zavod iz tega naslova izplačal 75 posameznikom po 25.130 tolaijev. Število upravičencev je manjše, kot so pričakovali predlagatelji te rešitve. Razlog je zelo verjetno v premajhni razliki med državno pokojnino in socialno denarno pomočjo. Pripravil: F. K. lotnosi SEDEM DNI V SINDIKAJ3H nflEfflETir št. 40 / 16. november 2000 Uspešen začetek pogajanj Sindikata Glosa Glosa - Sindikat kulture Slovenije in ministrstvo za kulturo sta s svojima ekspertnima skupinama danes začela usklajevati predloge sprememb kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti in pravilnika o napredovanju zaposlenih v kulturi. Obe skupini, ki ju vodita Ivan Pal, državni sekretar ministrstva za kulturo, in Doro Hvalica, pred- sednik Sindikata Glosa, sta izrazili pripravljenost dokončno popraviti porušena razmerja plač v kulturi v odnosu do plač zaposlenih v primerljivih dejavnostih javnega sektorja in zagotoviti zaposlenim v kulturi boljši in z naravo dela pogojevan materialni položaj. Na današnjih pogajanjih smo posebno pozornost posvetili do- datkom za delo nosilnih poklicev, podcenjenosti dela vrhunskih orkestrskih izvajalcev, neenakopravnemu položaju umetniških ustvarjalcev, ki sklepajo delovna razmerja za določen čas, rednemu in izrednemu napredovanju zaposlenih v kulturi in pravici, da vsi zaposleni v kulturi lahko napredujejo za pet plačilnih razredov. To slednje bo podpisano v kratkem, veljalo pa bo zagotovo od 1. januarja 2001. Usklajevanje se bo nadaljevalo prihodnji torek. Doro Hvalica, predsednik .v,-,, sindikat KULTURE SLOVENIJE Naši novi telefoni: Centrala: 01/43 41 200 Glosa: 01/43 41 254 01/43 41 294 Faks: 01/43 34 279 01/43 12 195 01/23 17 298 Za člane Sindikata Glosa Vsem, ki vas je obvestilo o jesenski sindikalni delavnici doslej ponevedoma obšlo Pozdravljeni, “Po jeseni se pomlad pozna,” smo napisali za moto na naši skupščini pred dvema letoma. Pa naj bo tokrat tudi tako. Spravimo plodove, pripravimo se na zimo, pa bo pomlad vsem v veselje. Zato vas vabim na Jesensko sindikalno delavnico, ki bo od 23. do 25. novembra v našem Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Iz sredstev vaše sindikalne organizacije ali iz sredstev vašega zavoda (za izobraževanje) si zagotovite 17.100 tolarjev za dva polna penziona, plus kosilo v soboto. Ne pozabite na stroške potnine v Radovljico in nazaj in žepnino! Vse ostale stroške (organizacija, prostori, predavatelji, literatura, izvajalci gledališkega in glasbenega programa itd.) nosi glavni odbor Sindikata Glosa. In kaj vam je treba storiti? Prijavite sebe ali zainteresirane sindikalne sodelavce in si zagotovite pravico do plačane odsotnosti z dela za dva dni. Podroben program in del gradiv vam bomo poslali takoj, ko prejmemo vaŠ° Prijavite se na naslov: SINDIKAT GLOSA, Dalmatinova 4, 1$^ Ljubljani, na faks: 01/ 23 17 298 ali telefon 01/43 41 294. Ker se dober glas širi v deveto vas, pričakujemo velik odziv, za' to bomo lahko sprejeli samo prvih 40 prijav. Pa še to: vreme bo lepo! Lep pozdrav. .. Doro Hvalica, predsednik Program: - Spremembe kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti - Spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v kulturi - Predlog Slovenskega nacionalnega kulturnega programa - Zakon o varstvu in zdravju pri delu - Trženje kulture - Zakon o delovnih razmerjih - Dodatno pokojninsko zavarovanje Predvideni predavatelji: M(/ Rudi Šeligo, minister za kulturo, Ivan Pal, državni sekretar v M/ Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, Dušan Semolič, Pf® sednik ZSSS, Gregor Miklič, izvršni sekretar predsedstva ZSSS, Hvalica, predsednik Sindikata Glosa Izvajalci kulturnega programa: .-e| Gašper Tič, igralec MGL, z monokomedijo “Joj, kako sem prlb na svet” in glasbena skupina Tera folk s koncertom. Na Portugalskem smo zvedeli veliko koristnega Delegacija medregijskega sindikalnega sveta Furlanije, Julijske krajine in Slovenije, v katerega so vključene ZSSS, Konfederacija 90, CGIL, CISL in UIL, je obiskala konfederacijo sindikatov CGTP Portugalske. Vanjo je včlanjenih okoli 80 odstotkov vseh zaposlenih delavcev na Portugalskem. Ta sindikalna konfederacija je bila ustanovljena leta 1970, in sicer v ilegali, zaživela je šele po revoluciji leta 1970. Portugalski kolegi so nam povedali, da je vključevanje te države v Evropsko unijo temeljilo na ekonomskih in političnih motivih. Proces združevanja se je pričel v sedemdesetih letih in je trajal do leta 1985. Sindikati so bili do procesa združevanja zelo kritični, zlasti zaradi skrbi za položaj delavcev. Menili so, da zaradi nerazvitega portugalskega gospodarstva ne bo mogoče zagotavljati enakopravne konkurence. Vse to pa bi po njiho- vem mnenju zelo negativno vplivalo na položaj delavcev, plače in raven zaposlenosti. Glavne ovire združevanja so bile v kmetijstvu in odnosih s sosednjo Španijo. Pri združevanju so dobili veliko sredstev za investicije predvsem v infrastrukturo in izobraževanje, kar je po njihovem mnenju zelo pomembno zaradi slabe kvalifikacijske strukture zaposlenih. S pogajanji so zagotovili osemletno prehodno obdobje za področje kmetijstva, za druga področja pa deset let. V tem času so opravili tudi privatizacijo javnega premoženja, ki pa še ni v celoti zaključena. Del državnega premoženja je bil prodan (telekomunikacije, energetika). Izkupiček je bil porabljen za pokrivanje dolgov države. V tem času je prišlo do pritoka tujega kapitala. Sedaj je po njihovem mnenju dotok sredstev iz Evropske unije premajhen, saj zadošča le za okoli 25 odstotkov nujnih investicijskih vlaganj. Gospodarski položaj se na Portugals*| poslabšuje zaradi negativne trgovinske bi ^ ce. Prav zaradi tega tudi rast plač ni naL v dovoljivi ravni. Ravno v tem času so , CGTP dogovorili o novih zahtevah: ne plače naj bi znašale 69.800 eskudov, P1^. naj bi bile večje, delovni teden pa 35 ur. nimalna plača znaša okoli polovico p°P z. čne plače v državi. Za lažje razumevanje^, merje med tolarjem in eskudom je pn® no ena proti ena. ,m- ' S# Portugalski sindikati svoje zahteve -. jujejo z razmerami v zdravstvu, socialni " e — - -h(j1 litiki in zaposlovanju. Rast plač ponava0 ^ presega seštevka inflacije in rasti družbe ga bruto proizvoda. Plače določajo s ko ,, livnimi pogodbami na ravni države. jjva tat take politike po njihovem mnenju vp^fl na dokaj nizko stopnjo brezposelnosti (ura^. 4,5 odstotka), zato bodo tako politiko > ljevali tudi v bodoče. ^ Lahko rečemo, da so bili pogovori zel° ristni, saj smo dobili vrsto napotil o tem, ^ flr moramo biti pozorni pri našem vključevanj ' Evropsko unijo. Poleg tega pa smo Pn°L^-tudi nekatere izkušnje za celovito ob vlad nje razvojne, socialne in plačne politike- Decembra gre delavcem 13. plača Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, naj v,skl,aciu z 49. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodar-.. e dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti in kriteriji za ugotavijanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v pod-^1*1 za80t0v'j° v letošnjem decembru realizacijo dogovorjenih lep°v za izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja j P*ača, plača iz naslova uspešnosti poslovanja družbe). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije prav tako poziva delo-ajalce, naj v decembru zagotovijo izplačilo “božičnice” povsod, Jer je to določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma ko-ektivno pogodbo podjetja, ali s posebnim dogovorom med sin-'katom in vodstvom družbe. .___ Mag. Dušan SEMOLIČ, predsednik ZSSS Azbest ubija zahrbtno pu Primorska ječi v obu-teVi-L Salonitu Anhovo je v pre-60qq desetletjih delalo kakšnih Podi . e*avcev. Čeprav v tem ne untJU °d 20■ decembra 1996 stoti °rablJaj° več azbesta, je na oboi ne*(danjih delavcev že snove 0 ?aradi izpostavljenosti tej trn]: '■ Mnogi so umrli v hudem ^btn n" '^z*3est namreč ubija zasl^ Nevama so le mikroskop-Pfosr ^na azbestna vlakna. S ka r lni očesom nevidna se zlah-ž zr.tK^rS’j° P° zraku, ljudje jih 1% ?m vdihnejo, že vdihnje-nijj p lz Pljuč ni mogoče odstra-iiz|)e r' Vsakem vdihu in izdihu jo Di'nva vlakna neopazno reže-tih izh ?° tkivo. Po mnogih le-^ravi|rU lnc smrtonosna bolezen. Prve j °ma najprej po 16 letih od Pogr^Ppstavljenosti azbestu, naj-neje, pCJe Pa šele 30 ali 40 let kas-rav zaradi časovne odmak- njenosti izbruha bolezni se ljudje dolgo niso zavedali, kako smrtonosen je azbest. Z njim je v preteklosti delalo 22.500 slovenskih delavcev! Marsikje z njim delajo še danes! Zaradi azbestnih izdelkov v našem življenjskem okolju (salonitke na strehah in toplotne izolacije, ki se cefrajo od starosti, itd.) pa smo zaradi azbesta ogroženi vsi. Toda če se seznanimo z navodili za varno ravnanje, seje bolezni mogoče izogniti. V naslednjih tednih vas bomo seznanili s tovrstnimi sporočili z mednarodnega posveta o zmanjšanju posledic izpostavljenosti azbestu, ki sta ga 9. novembra v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa organizirala Mestna občina in Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Sindikalna lista November 2000 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP ža gospodarstvo) SIT Prvi del Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 (od 2. 11. 2000 dalje) 52,80 52,80 (od 14. 11. 2000 dalje 49,86 49,86 3. Ločeno življenje* 76.269,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 381.348,00 581.055,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje . Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 114.404,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 57.202,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 135.518,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Lučka Boh m \y “Pravkar prihajam s pogovora v nekem podjetju. Upam, da bom prišla v ožji izbor in da bom potem tudi izbrana,” je vesela in malce razburjena pripovedovala Mojca, ena izmed udeleženk programa kluba iskalcev zaposlitve, ki potekajo v ljubljanskem podjetju Kadiš. “V prihodnjem tednu pa imam razgovor še v dveh podjetjih, kjer sem že izbrana v ožji krog kandidatov za zaposlitev.” Mojca je nezaposlena že šest let, toda ker prvo leto pri iskanju dela ni bila uspešna, je čas izkoristila za pridobitev višje stopnje izobrazbe. V klubu iskalcev zaposlitve pa seje naučila delodajalcem predstaviti svoje zmožnosti. Podobno uspešna je bila tudi njena kolegica v klubu Urška, ki je, čeprav razpis nekega podjetja ni Voditeljica kluba iskalcev zaposlitve v Ka-disu Kristina Šircelj Oblak nam je povedala, da so v njem doslej pomagali 365 nezaposlenim osebam, kar 67 odstotkov pa se jih je uspelo zaposliti. Letos seje v program kluba vključilo 125 nezaposlenih, ne le iz ljubljanskega bazena, pač pa tudi z Gorenjske, iz Kočevja in od drugod, saj mnogi menijo, da je v Ljubljani moč prej dobiti zaposlitev kot v manjšem kraju. Vendar je to le pol resnice, kajti v Ljubljani je tudi veliko kandidatov za vsako prosto delovno mesto in vse več ljudi se zna dobro predstaviti delodajalcem. “V klubu ljudi učimo tudi potrpežljivosti in vztrajnosti,” je dejala Kristina Šircelj Oblak. “Včasih je moč hitro najti delo, včasih, na pri- leženci, pravi Šircljeva, tega dela tečaja t marajo, češ da je vse, kar potrebujejo, n°. zaposlitev. Seveda, dodaja, ne gre le za Prl dobitev nove zaposlitve, kije v sedanjemca* večinoma le za določen čas z morebitno m® nostjo podaljšanja v zaposlitev za nedelo^6 čas, pač pa za ohranitev dela. v J “Za mnoge brezposelne je edina rnožn° delo za nedoločen čas pridobiti postop0^ preko kratkotrajnih oblik zaposlovanja,” P1^ Kristina Šircelj Oblak. “Zato je treba spU jeti vsakršno primemo delo in ob tem aktiv iskati nov, boljši oziroma trajnejši posel, z* težko j e zlasti v Ljubljani ponovno dobiti z poslitev, enakovredno prejšnji.” V klubu za iskanje zaposlitve v Kadisu ^ B; % užit Vse bolj iskano znanje, kako Hi samega sebe Klub iskalcev zaposlitve v Kadisu ustrezal njenim sposobnostim, svoje znanje predstavila temu podjetju - in uspela. Klubi za iskanje zaposlitve obstajajo v svetu že 30 let, pri nas pa delujejo zadnjih pet let. Zavod za zaposlovanje jih je oktobra leta 1995 ponudil brezposelnim kot svojo redno dejavnost. Namen klubov je pri brezposelnih izboljšati veščine tako imenovanega osebnega marketinga; ljudi, ki iščejo delo, naučiti, kako delodajalcem predstaviti sebe v dovolj zanimivi podobi. Po drugi strani pa nezaposleni v klubu dobijo potrebne pripomočke za iskanje zaposlitve, od informacij o ponudnikih zaposlitve do priprav za pisanje prošenj. V klub lahko pridejo nezaposleni, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni vsaj pol leta in nezaposleni iskalci prve zaposlitve, v njem pa so lahko največ tri mesece. V minulih petih letih je bilo v klube vključenih 7337 brezposelnih oseb, 56 odstotkov pa se jih je zaposlilo, vključilo v javna dela, v izobraževanje ali daljše usposabljanje. Do zdaj je 17 podjetij v Sloveniji dobilo prek javnega razpisa koncesijo za izvajanje programa 'klub za iskanje zaposlitve’, prvo med njimi pa ljubljansko podjetje Kadiš, kjer smo se pred kratkim pogovarjali z nekaterimi udeleženci programa. “Po letu 1990 so se razmere na trgu delovne sile v Sloveniji začele močno spreminjati, podjetja so propadala ali odpuščala večje število zaposlenih in vse več je bilo kandidatov, ki so se potegovali za prosta delovna mesta. V takih razmerah je zelo pomembno, kako kandidat za delovno mesto predstavi delodajalcu svojo primernost,” nam je dejala Staša Bučar Markič z Zavoda za zaposlovanje Slovenije. “Klubi za iskanje zaposlitve so namenjeni brezposelnim osebam, ki ne znajo izrabiti vseh načinov iskanja zaposlitve, ki so pri iskanju dela negotovi in ki nimajo finančnih sredstev za zbiranje informacij o prostih delovnih mestih (kupovanje časopisov in podobno). Koristijo tudi ljudem, ki potrebujejo podporo skupine, saj je dandanašnji iskanje zaposlitve pogosto zelo stresno. Klubi so torej namenjeni tistim, ki želijo sistematično iskati zaposlitev, ki se prijavljajo na vse primerne razpise in ki tudi sami zbirajo informacije, kje se bo morda v bližnji prihodnosti sprostilo delovno mesto.” Obiskali smo enega od klubov iskalcev zaposlitve, ki jih v svetu poznajo že nekaj desetletij, pri nas pa delujejo zadnjih pet let ki naleteli na 17-člansko skupino tečajnikov' je bila številčnejša, kot so te skupine P0^ vadi (deset do dvanajst udeležencev je n kakšen normativ), izjemna pa je bila tud1 L sestavi. V njej so bili samo iskalci del*1' so že bili zaposleni, pa so iz raznih vzro izgubili delo. Običajno v klubih za isk*1^, zaposlitve prevladujejo iskalci prve zapu litve. Skupina je bila zelo odprta za p°£-vor, le da so želeli razen dveh izjem ohr ti način komuniciranja samo z imeni, k° . v navadi v klubu; in nekateri, s katerim' ^ se pogovarjali, se niso želeli slikati za_v , sopis. O iskanju dela in delu v klubu *s cev zaposlitve so nam povedali nasledul Davor Narobe, geodetski tehnik: “Ze ^ treh dneh v klubu sem dobil priložnost-^ se zaposlim pri prodaji izdelkov, vendai s po prvem mesecu poskusne dobe uvide nah' 8 se. dlje- Z udeležbo v javnih delih si b0^111 izkušnje, ki jih bom potrebovala, če kan rk,asneJe< po dodatnem izobraževanju, Seni 'dfala za delo kot bibliotekar. V klubu Štiii iVa meseca. sem pa bila tudi že v prej-J' skupini.” Šel n°^|Z ^rez'j' “V ljubljanski klub sem pri-ol^o]a asjno prošnjo, ker menim, daje v tem tUaric VC. o. c Jč -Z .5 o- c S EDEMDNI V SINDIKATIH :a enotnosi št. 40 / 16. november 2000 imm n 13 ne§a ^ana spremljajo tudi, če začasno izgubi delo ali menja zaposlitev. Poleg evidence posameznih cianov in podjetij oziroma za-°dov vodijo tudi evidenco da-* ‘lnančnih pomoči, pravne P°moČi in članarine. s' d podatki so med seboj Povezani, tako da lahko pri po-cznem članu takoj ugotoviš, 1 Je prejel in koliko finančne m°či in ali mu je bila nadela ln kakšna pravna pomoč, v j erem Podjetju oziroma zavo-Jc zaposlen, koliko je članov . nJ>kata v tem podjetju in, če oliko plačujejo članarine. rejena evidenca olajšuje tudi Previjanje drugih nalog. Če je n ,Pnmer treba sklicati sesta-Predsednikov sindikatov, je ZSSS - ObmoCna organizacija tj. ZSSS-Območna organizacija L). POSEBNA POLOŽNICA Parmova 51 Parmova 51 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana LJ__T .. ' PODPIS NALOGOOAJAcCA NAMEN NAMEN PREJEMNIK NALOGODAJALEC PLAČILO ČLANARINE 1-3. 2000 PLAČILO ČLANARINE 1-3. 2000; ROK PLAČILA 00 25.04 2000 ROK PLAČILA S.FHA ZNEKK ROK PLAČILA 00 25.04.2000 1 4 0 4 2 0 0 0 11 2.364,00 2.364,00 SIT 50101-849-94510 "m"! 1 M 010077 0 1 0 0 7 7 “T i i IME ZSSS - Območna organizacija Lj PRIIMEK IN IME NASLOV Parmova 51. NASLOV 1000 Ljubljana KRAJ I ■TTT... 010077 S 0000014S10ri 0000053L400V SOIOISMHJ’ 11H Na podlagi naslovov v evidenci območna organizacija prek Pošte Slovenije izstavlja položnice za plačilo članarine tistim članom, ki jo želijo plačevati sami. Večinoma so to delavci pri zasebnikih, vse več pa je tudi članov iz drugih dejavnosti. Vsak član prejme položnico vsake tri mesece. “Sproti preverjam, ali so položnice plačane, in po potrebi naročim Pošti, naj pošlje opomine,” nam je povedala Mira Žagar. Območna organizacija ZSSS Grmova 51 10°0 Ljubljana Priimek: l,ne' Stran: 1 Datum 14.11.2000 LJUBLJANA Mitu.........:::::::::::::::::::::::::::::::::: ebrnožje LJUBLJANA-OKOLICA jr— .......................'. Tarif!!096 23 pomoč "iiinr • Status« Zaposlen Izkaznica te dejavno«, Način °Pomba: 19 skupina: iSjSSf J ‘ Do £artonih posameznih članov so tudi podatki o vstopu v sindikat, vlogah za denar-PO moč, plačevanju članarine, naslovu stalnega prebivališča ... dovolj, da operater računalniku naroči, naj za povabljene pripravi kuverte. Podobno naredijo tudi takrat, ko svojim 390 sindikalnim zaupnikom pošiljajo pisna obvestila. Ni odvečdodati, da tako urejena evidenca omogoča tudi hitro in kvalitetno izdelavo letnih poročil, na primer poročilo službe pravne pomoči, analizo vstopov in izstopov v tekočem letu itd. Evidenca območne organiz-cije ZSSS Ljubljane in okolice je posebnost, pravi Dušan Bajde. Še večjo veljavo bi imela, če bi se nanjo navezovale evidence sindikatov dejavnosti na državni ravni. Pripravil: F. K. 'f f P i c« iti' S»' .1 ti f ti prostih dni *rvodajalce? me. krvodajalska akcija. Iq akcija sama, ampak prosti qI( e.l(l’ ki pripadata delavcu drj^’ rat> ko da kri. Naj že uvo- ^'krqf>Vem' sem kr‘ daroval V m Je problem ? n,(‘ljn[[Ven'j‘ še vedno veljata te-k neif}ak°n o delovnih razmerjih 8ov/ anJe Jugoslavije in na nje-^>n 0 (‘jClki sprejet republiški za-riovnih razmerjih. Repub- liški zakon v svojem 61. členu v tretjem odstavku pravi: “Delavec je upravičen do odsotnosti z dela s pravico nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni in v drugih primerih v skladu s posebnimi predpisi." V komentarju tega člena pa je zapisano: “Posebno plačano odsotnost predvideva 3. odstavek 33. člena ZTPDR za prostovoljne krvodajalce, ki imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovni dni vsakokrat, ko dajo kri. Pri obračunu plače se prosti dnevi štejejo, kot da bi bili na delu.” Naj razložim še dva zaporedna delovna dneva. Če delavec da kri v petek, sobota pa je dela prost dan - po koledarju delovnih dni-je prost še v ponedeljek. Vsak, ki te zadeve tolmači drugače, zavestno zavaja krvodajalce. Ne upam si pomisliti, da te stvari razlagajo takšni, ki se nanje ne spoznajo - ali pač. Verjamem, da je to ostanek iz socializma in da te zadeve podjetja stanejo velike denarje (strinjam se, da je tudi delovni proces moten), toda te zadeve morata rešiti država in zakonodajalec pa še kdo. Toda vedeti bo potrebno nekaj. Če bodo krvodajalcem kri plačevali, jo bo moral plačati tudi tisti, ki jo bo prejel. Od kod pa denar tistemu, ki bo krvodajalcu plačal kri? Ja, najverjetneje iz dajatev in davkov. Od kod pa denar tistemu, ki naj bi kri prejel? Tudi sam sem imel, v daljni pre- teklosti, šefa, ki mu je padla tema na oči, ko si mu povedal, da boš šel darovat kri. Koliko je bilo problemov. Ko jo je potreboval sam - kar dolga leta je hodil na dializo - je sam tudi pobiral prijave za krvodajalsko akcijo. Tako je to, prijatelji. Največja tragika pa je v tem, da na le en prosti dan pristajajo predsedniki sindikatov, ki so jih polna usta borbe za delavske pravice. Če se bo to nadaljevalo, bom njihova imena, in seveda tudi imena direktorjev, poimensko objavil. In za konec. Kateri sindikalist ali direktor ima pravico odločati o moji krvi. Zakon je treba upoštevati tudi takrat, ko ni pisan po naši meri. Ne samo pri dolžnostih delavcev. Franci Žaberl 14 iiT3fTB!£TTiTTTO št. 40 / 16. november 2000 RAZVEDRILA /futtrore-g£a “Fantje, moram reči, da sem zaradi tega, kar se ta čas dogaja na naši politični sceni, prav zaskrbljen,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. “Ta politična ko-agulacija, do katere prihaja, mi prav nič ne diši. Povem vam, da nam lahko povzroči še veliko sivih las.” “Vili, o kakšni politični koagulaciji vendar govoriš," se je zakrohotal skladiščnik Rudi. “Verjetno misliš na vladajočo koalicijo, ki jo poskušajo sestaviti naši politiki.” “Zakaj misliš, da govorim o politični koaliciji in ne o politični koagulaciji?” je x povišanim tonom povprašal Vili. “Zato vendar, ker politiki povsod po svetu sklepajo politične zveze ali koalicije in ne koalgu-lacije," je dejal Rudi. “Besedica koalicija namreč izhaja iz latinske besedice coalitio, ki pomeni zvezati. Če se več političnih strank med seboj poveže oziroma sidene zvezo, rečemo, da so sklenile koalicijo in ne koagulacijo." Iz dnevnika delavca Jožeta Politična koagulacija “E, moj Rudi," se je zasmejal Vili. “V razvitih državah politične stranke med seboj zares sklepajo koalicijske pogodbe, pri nas pa se v glavnem vse stranke pogajajo in povezujejo s figami v žepu. Lepo te prosim, povej mi, kclo je v tej deželi s kom že kdaj sklenil pošteno politično koalicijo. Naši politiki v glavnem povzročajo politično koagulacijo! ” “Kaj pa je to politična koagulacija?" smo presenečeno povprašali vsi v en glas. “O politični koagulaciji govorimo takrat, kadar pride v političnem dialogu do zastojev - tako kot se denimo zaustavi kri v žilah. Vsi pa vemo, kaj se zgodi s človekom, če se mu v žilah strdi in zaustavi kri,” je pojasnil Vili. “Prvič slišim za besedico politična koagulacija,” je skomignil z rameni Rudi. “Kdo ve, od kod ta beseda izhaja?” “Besedica koagulacija izhaja iz latinske besede coagulare, ki pomeni sesiriti,” je s pomembnim glasom odvrnil Vili. “V dobesednem prevodu pomeni politična koagulacija to, da se je v politiki nekaj zasirilo oziroma da so politiki nekaj zasirili ali - povedano po domače - ponovno nekaj zasrali." “Vili, zakaj tako okolišiš in se delaš pametnega!" je vzkliknil mizar Tone. “Takoj bi povedal, da pomeni besedica politična koagulacija to, da ga naši politiki zopet serjejo. Potem bi se vsi takoj strinjali s tabo.” “Seveda! O tem, da ga naši politiki nenehno serjejo, ni nobenega dvoma,” je pritrdil kurir Peter. “Bojim se, da bomo zaradi tega, ker naši politiki tako radi sir-jejo, na koncu vsi v tej deželi lačni.” “Zdi se mi, da pri nas bolj kot novo vladajočo politično koalicijo potrebujemo politično ko-aptacijo," je znova dejal Vili. “Politična koap-tacija je nujno potrebna, saj brez nje rešitev iz “Kaj pa je zopet to, politična koaptacija ? ” smo presenečeno povprašali vsi v en glas. “Besedica koaptacija izhaja iz latinske besedice coaptatio in pomeni uravnavanje zlomljenih ali zvinjenih udov,” je dejal Vili. “Naši politiki so v predvolilni kampanji z nizkimi udarci eden drugemu polomili in izpahnili vse ude, zato je nujno, da pride do politične koaptacije. Brez nje bo politična koagulacija še močnejša, saj politiki s polomljenimi udi ne morejo naprej, zato nujno prihaja do zastojev.” “Jaz pa sem vedno mislila, da besedica koalicija izhaja iz besedice koala, s katero imenujemo avstralskega medvedka vrečarja," je razneženo dejala Sonja iz računovodstva. “Ali se vam ne zdi to logično?” “Pri nas bi besedica koalicija lahko zares izhajala iz besedice koala, saj je premier Drnovšek doslej vse koalicijske partnerje kot kenguru mladičke spravil v svojo vrečo in z njimi skakljal po politični sceni, kakor se mu je zahotelo," se je zarežal Vili. “Res pa je, da naši politiki niso tako prijazni kot avstralski medvedki, temveč bolj spominjajo na kobzarje.” “Kdo pa so zopet to - kobzarji?” smo presenečeno povprašali vsi v en glas. “Kobzarji so bili v stari Ukrajini potujoči pevci in muzikanti, ki so bili največkrat slepi, igrali pa so na kobze. Gre za staroukrajinsko glasbilo na osem strun,” je pojasnil Vili. “Ali niso naši politiki zares najbolj podobni slepim muzikantom, ki kar naprej pojejo, svirajo in lajnajo, pri tem pa ne vidijo, kam vse to vodi?” “Ali morda besedica kobzarji izhaja iz naše besedice gobcarji?” je zanimalo kurirja Petra. “Možno je, ni pa dokazano,” je odvrnil Vili. “Pustite koale, kobzarje in gobcarje lepo pri miru! "je vzkliknil električar Karli. “Jaz sem doslej mislil, da imajo naše koalicije ime po kloaki.” “Kaj pa je zopet to?” je zanimalo Petra. “To pa vendar vsi vedo: gre za nravno izprijeno okolje in leglo nesnage,” je dejal Karli. “Naš dedek je vedno rekel, da imamo pri nas doma dve kloaki: eno na dvorišču, drugo pa v dnevni sobi, kadar je na sporedu televizijski dnevnik, v katerem poročajo o aktualnih političnih in gospodarskih dogajanjih v državi." “S temi političnimi kloakami, koalicijami, ko-agulacijami, koaptacijami in drugimi kolobocijami ste me popolnoma zmedli,” je obupano vzkliknila Marta iz lakirnice. “Samo to naj mi kdo pove, kako se bomo rešili in izplavali iz vseh teh političnih kolobocij.” “Preprosto! ” je odločno dejala Špela. “Kako?” smo dahnili vsi v en glas. “Politične kloake, koalicije, koagulacije in koaptacije je treba najprej presekati s političnim knockdovvnom. Če to ne bo pomagalo, pa bo treba uporabiti še pravi politični knockout,” je dejala Spela. “Špela, kaj pa vse to pomeni!" smo previdno povprašali. “Stvar je preprosta. To pomeni, da bodo morali delavci in vse ljudstvo naše politike najprej prizemljiti. Če jim to ne bo uspelo, pa bodo morali na naslednjih volitvah vse po vrsti izločiti iz igre in najti boljše borce za obče interese. Tako je s to st\’arjo. Zdaj pa tudi jaz vam dajem knockout iz menze. Zadnji čas je, da se vrnete nazaj na delo, sicer bo tako kot v naši politiki tudi v našem podjetju prišlo do koagulacije." Starost “Kdaj lahko za človeka rečeni • da je star?" “Takrat ko svečke na torti gov rojstni dan postanejo dražje torte! ” “Kako žena nagradi moža? “Le kako? Tako da da noge ti razen vendar?" “In kako ga kaznuje?" “Kdo bi vedel?" „ ^ “Enako - samo da takrat motfl zraven! ” Čudežna naprava “Hja, pri nas doma pa imamo ^ dežno napravo: ponoči plava, dan pa laja!" “Le kaj je to?" “Taščina proteza!" Črni humor “Babica, zakaj vedno hodiš ^ sključena po stanovanju? R°1 malo pretegni.” “Zakaj, vnukica moja?' j( “Ata je mami rekel, da nas b° peljal v slaščičarno, ko se ti s neš! ” “Peter je mrtev! ” “Kaj pa je imel?” “Vikend?” “Ne sprašujem, kaj je zapl,s "Vdovo vendar!" “Nehaj! Zakaj je umrl ?' fl(l “Ko nas je povabil na kost svoj vikend, je šel v klet po vin°^ del je po stopnicah in si zlort' nik! ” “In kaj je bilo potem?” pj. “Kosilo smo pač pojedli m -jače! ” “Kaj so to mešani občutki? “Če se s tvojim novim avto lom ponesreči tašča!" Železno pravilo "Zakaj pa je bil naš dire je tako nesposoben, izvoljen -slanca?" gjjfl “Železno pravilo je, da P glava vedno splava na povrSJ i Potem ko sta fant in dekle ^ hodila že deset let, je dekle rek tu: “Ali ne bi bil že čas, da se P čiva?" _ . , ./# “Tudi sam sem že razmišlja1 Samo kje si bova našla partne pa sva že toliko stara?’ Radovednež “Moj zaročenec je strašno veden!” „ “Kaj pa ga tako zanima- hO “Kaj bo rekla njegova žena-izvedela zame!” JO' :a enotnost SEDEM DNI V SINDIKATIH št. 40 / 16. november 2000 :: 15 s'ndikat državnih in družbenih organov Začeli je potrebno pri sebi! (Pripombe h koalicijskim dogovorom glede plač) Obveščeni smo, da želi prihod-Ja vladna koalicija spremeniti ^ govor o politiki plač tako, da Se njihova rast usklajevala na-e«o na podlagi že dosežene in-Če h 6 na P°dlagi pričakovane. d°govor o tem in prehodu na c 'j s'stem ne bo dosežen do kon-Dr ?0^nJe8a leta, naj bi vlada ; ‘agala začasni zakon o uskla-v anJu Plač v javnem sektorju. smo zvedeli, je v igri tudi tri-p Secna zamrznitev plač. Raz-o gt3 0 te*1 vprašanjih je razprava kdKonomskem sistemu in o tem, p, 'n kako bo poravnal stroške Uti^P°v takšne ekonomske politike' Z|*,aSt' Pa na Pocir°čju po- če ?Sr S° P*a^e’ predvsem pa pla-tjv aP°slenih delavcev po kolek-te j Pogodbah največje breme ]jaP° 'tike, je potrebno priprav-nai Ce .Zak°n°v opozoriti, daje - Prej potrebno natančno loči- ti rm as° Plač po individualnih po- godbah in maso plač nosilcev funkcij v izvršni, sodni in zakonodajni veji oblasti od mase plač po kolektivnih pogodbah. Masa in povprečje plač v plačni eliti sta rasla hitreje kot pa povprečne plače delavcev iz kolektivnih pogodb. Daje hudo in marsikaj narobe v politiki plač, kažejo tudi tuje raziskave, po katerih je bila Slovenija med 35 državami na visokem 11. mestu po razponih v plačah, kar je nesprejemljivo. Glede na takšno stanje je smiselno razmišljati o zamrznitvi najvišjih plač in o njihovi preureditvi zlasti pri nosilcih funkcij v vseh treh vejah oblasti in v paradržavnih ustanovah (podjetja, agencije, zavodi). Parlamentarni in vladni vrh morata dati zgled in začeti pri sebi. Plače v širšem javnem sektorju so zaradi nekaj deset predpisov po številnih vidikih neprimerljive, tako med dejavnostmi, sku- pinami delovnih mest in poklici. Zato je potrebno najprej ugotoviti, kakšne so razlike in kolikšno je število zaposlenih delavcev po višini bruto plače v posamezni dejavnosti. V dejavnosti javne uprave je npr. 40.661 zaposlenih, ki so po podatkih Statističnega urada RS po bruto plači razvrščeni v 20 plačilnih razredov (podobno tudi vse druge dejavnosti). Tako bi predlagatelju lahko sugerirali, naj upošteva dejansko plačno razvrstitev in naj najprej odpravi neupravičene razlike znotraj in med dejavnostmi javnega sektorja. Sedaj večina delavcev v tej dejavnosti prejema plačo, ki je pod povprečno plačo v naši državi ali povprečje dosega ali ga malce presega. Zato plač pri sedanji strukturi ni možno zamrzniti kar počez. Delavci so ob dosedanji stopnji inflacije in indeksacije izgubljali določen odstotek realne vrednosti plač, kar pa ni bilo zaslediti pri plačah predstavnikov elite. Zato seje potrebno spreminjanja in prilagajanja plačne politike lotiti tankočutno in selektivno. Drago Ščernjavič, sekretar SDDO Preprosti poslovni bonton Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije je predsedniku Vlade RS v zadnjih mesecih poslal nekaj pisem, pobud, predlogov in pozivov ter zahtev za ureditev plač zaposlenih v državnih organih. Do danes z njegove strani nismo dobili nobenega odziva. Tudi opravičil se ni, niti na pogovor poslal svojega predstavnika. Kaj takega se našemu sindikatu še ni zgodilo. Za izboljšanje vedenja in boljšo presojo pošiljamo predsedniku vlade knjigo Preprosti poslovni bonton avtorja Mitje I. Tavčarja (1. natis 1997), v kateri je prgišče temeljnih pravil, uporabnih tudi za socialno partnerstvo. Drag0 ščernjavič, sekretar SDDO SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE Minister se je odzval na javni protest Sindikata VIR nepogrešljiv pripomoček zlasti za vse: ■ člane svetov delavcev e predstavnike delavcev v nadzornih svetih ■ delavske direktorje ■ sindikalne zaupnike ■ kadrovske delavce ■ člane (poslo)vodstev Cena: 11.880 SIT (DDV in poštnina vključena) Qr°čila sprejemamo pismeno po faxu 04 231 06 26 ali po pošti na naslov: Studio participatis, Bavdkova 50, 4000 Kranj. V$E, KAR MORATE VEDETI ^teoriji in praksi sistema delavske Participacije v sodobnem podjetju Sindikat VIR je prejšnji teden javno protestiral zaradi ignorantskega odnosa vlade in ministrstva za šolstvo in šport, ki v predpisanem 30 dnevnem roku nista odgovorila na predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Na naš protest se je konec tedna odzval minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm. V svojem pismu ugotavlja, da želimo sindikati s predlogom sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe dvigniti določene dodatke za delavce v vzgoji in izobraževanju, kar utemeljujemo z dvigom zdravniških plač, s katerimi so se porušila razmerja plač v javnem sektorju. V nadaljevanju pojasnjuje, daje vlada 20. aprila letos z reprezentativnimi sindikati podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerimi je bil dogovorjen približno 7-odstotni dvig plač v vzgoji in izobraževanju. Dvig bo uveljavljen postopno, polovica 1. januarja 2001, drugi del pa 1. decembra 2001. Po ministrovem mnenju je s podpisom navedenih sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe dinamika plač za leto 2001 že dogovorjena. Ker v novem predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe sindikati dinamike uveljavljanja predlaganih dvigov dodatkov nismo navedli, minister meni, da sindikati predvidevamo zvišanje dodatkov za leto 2002, za katero pa vlada, ki opravlja le tekoče posle, ne more prevzemati novih obveznosti. Pismo je minister Šturm zaključil z zagotovilom, da bosta o predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe tako predsednik vlade kot minister za šolstvo in šport ob predaji poslov natančno seznanila svoja naslednika, ki se bosta do teh predlogov lahko ustrezno opredelila ... Bojan Hribar, sekretar Sindikata VIR NAGRADNA KRIŽAN® GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 40 (16.11. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena P0*-*a'vsloC i pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat0 „ije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je ^'^(gvilt'1' j. tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno h^ ti"' k Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka« .enoff VCI11UI « ^VVV. pjjOM’ , Pravilna rešitev gesel iz 38. letošnje številke Nove Delavske p ti: 1. LONDON, 2. OXFOKD, 3. CAMBRIDGE. Nagrado5000 tolarje Majda Gruden, Ul. Goce Delčeva 25, 1000 Ljubljana. 3- »- jr ‘ir-OrSo iz 3~ S"" ~ ^ S" =••