VRNITEV NASMEHA ? (Toms) Za letošnjo ribiško noč, kot ji porečejo tam nad Ravbarkomando, lahko rečemo, da je prijetno presenetila. Po dolgih letih, ko Izolani niti sami nismo vedeli, kaj s fešto, oziroma kako ji vliti pravega duha, je v lanskem letu, sploh pa letos, prišlo do bistvenih sprememb. Izolani smo namreč spoznali, da moramo praznik organizirati zase, če hočemo, da bo fešta zares podobna fešti. In letos smo se praznika udeležili v velikem številu. Resda je bilo v petek nekoliko bolj domače, so pa tudi "forešti", ki so prišli v soboto k nam v goste, uživali. Presenečeno so ugotovili, da je v Izoli dober feeling in da se v Izoli ne dogaja samo jedača in pijača, temveč imajo priložnost, da si ogledajo ročno proizvodnjo slanih filetov (in jih celo brezplačno pokusiti), celo šivanje mrež je lahko enako zanimivo in še in še bi lahko naštevali. Kot vse kaže se praznik le vrača na stara pota, kar pa nas ne sme zavesti. Še marsikaj lahko dodamo in odvzamemo. Začeli bi lahko z vrtiljaki in raznimi srečkami tipa "vsaka dobija". Namesto tega bi lahko organizirali največji turnir na svetu v briškoli, ali na primer, tombolo z nagrado - naj večjim morskim psom severnega Jadrana, ki bi bila verjetno dobro obiskana. Praznik bomo morali še bolj napolniti z raznimi Ir Banka Koper BSSSsSuiSiif ja* 28,avgust 1997 IZOLA tel. 67 236 malenkostmi, s katerimi živimo, pa se jih morda niti ne zavedamo. Seveda pa bo treba pogumneje vključevati vse tiste, ki se z ribištvom, tako ali drugače ukvarjajo in od njega živijo. Zdaj jih je kar nekaj, posebej ribjih trgovcev, vendar z izjemo stojnice Delamarisa in delavnice Saladije, drugih ni bilo videti. Če bi vsak od njih prispeval toliko kot amaterji morsko -ribolovnega kluba Menola, potem bi bilo na daleč videti, da je Izola ribiško mesto in bi brodet morda dobili še kje drugje kot na ribiški barki in pri Kraljici v Ljubljanski ulici. Adriatic VAŠA ZAVAROVALN AJHBpVnJTTKTTI ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA IZOLA, L|UBL|ANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 vreme - V L l_ vrafez Endtenl Malokdo je vedel, kako dobra skupina prihaja na Ribiško fešto. Shael Sick so pokazali, kako je treba igrati glasbo. Uigrani pihalci, več kot izvrsten tubist, iranska pevka in nigerijski raper ter predvsem vesela karnevalska glasba, to je prepričalo mnoge, med rugim tudi ex. Faraona Stojana Družino, ki je izjavil: Naši glasbeniki bi morali priti na ta nastop in videti, kako je treba igrati glasbo. Drugi dan so za plačilo avtobusnega prevoza Shael Sick igrali "na cesti" in zabavali goste praznika. Pihalci so igrali "na suho", pevca pa sta pela kar na megafon, ki gaje posodil Lado Štrukelj. Zlatko iz Canove jih je počastil z malo marinade, Elvica iz Kraljice pa s sardelami in eno rundo pive. Na prazniku se je dogajalo tudi bogato poltično življenje, ker so pač bili prisotni tudi nekateri znanci iz politike. Bivšo kandidatko za županjo, Celestino Ražman, smo izsledili v neverjetno resnem stanju. Nekateri pravijo, da se je jezila, ker v Izoli ni več javnega stranišča, kije včasih bilo. Na spodnji fotografiji pa je slikar Boris Benčič, ki se zadnje čase bolj poredko pojavlja v javnosti. Tokrat gaje zvabil koncert Faraonov in spremljevalka Mariana, ki je zagrozila, da če ne gre z njo, bo šla sama. V ribiški delavnici so sicer pletli mreže in vezali trnke, a so počeli tudi bolj tradicionalne stvari, kot je recimo igranje briškole in trešeta. Glede na zgodnjo uro so tukaj še videti dobre volje, kasneje pa se je izkazalo, da so eni kazali mote pri trešetu, drugi pa narobe seštevali bri briškoli. Zaplet je rešilo vino. Bizjakovi (Ivanje bil tudi kandidat na zadnjih županskih volitvah) so prišli na praznik. Kako tudi ne, saj je nekdanji humorist Otavia Brajka postal pravi televizijski simbol za ribe, ribištvo in Izolo. Mali paradoks je, da Ivan v reklami igra izolskega ribiča, ki priporoča delamarisove ribje izdelke, v resnici pa ribo uvaža s Hrvaške in še od kod drugje. Ampak takšen je danes ta svet, vse v stilu: Poslušajte kaj govorim, ne glejte kaj delam. KONCERT Petek, 15. avgusta /HAEL JICK BRAJJ BAND in vse kar se je dogajalo na koncertu Faraonov ter na Ribiškem prazniku, pa ste morda spregledali foto: T. Ferluga, D. Marc, K. Bučar. O. Hrandek Tudi če ne bi vedeli, daje Ribiški praznik, bi ob pogledu na tega možakarji takoj vedeli, kakšna fešta je v mestu. Helmut iz Koblenca ni zamudil nobenega ribiškega praznika že več kot 20 let, zadel pa je tudi večino Praznikov pomladi in še kakšnega vmes. t "Mi smo mansina, pero nas ni tako malo", je povedal Claudio Chicco in veselo nazdravil Ribiškemu prazniku in našemu fotografu, Tomažu Ferlugi, kije bil tako zmeden, daje pozabil povprašati za imena drugih veseljakov izza omizja. Nasploh je bilo opaziti veliko skupinskega praznovanja, vsi gostinci pa so se v nedeljo že pohvalili, da so imeli dela čez glavo. Poceni sardele so sicer navrgle malo manj dobička, zato pa je šlo za med tudi vse drugo, kar je dišalo po morju. Čeprav so imeli ribiči prosto je bilo rib dovolj, za slovenski ponos pa morda ni najbolj vzpodbudno, da smo v glavnem jedli hrvaške ribe, ki so jih izolska podjetja uvozila posebej za "domači" praznik. Edini republiški funkcionar, ki smo ga srečali na Ribiškem prazniku je bil Žare Pregelj, sekretar na Ministrstvu za promet. Somišljenikom iz SLS, posebej Leonu Čebulju, je povedal, daje ob prihodu v Izolo imel s prometom kar nekaj težav. POPOPRAVKI V prejšnjih čakulah na Piazzi San Čakulo se jepojavilo nekaj kardinalnih napak, ki kažejo na popolno neobveščenost in ignoranco avtorja in urednika. Tako je bila hčerka Toneta Pavčka, gledališka igralka Saša Pavček, proglašena za njegovo soprogo (kar bi bilo krvoskrunstvo prve vrste), kulturna urednica Nataša Melon že tri tedne ne hodi več s Tuljom Furlaničcm (ex. Kameleoni), kulturna atašejka v Madridu pa ni Lidija Širca ampak Lidija Šircelj. Posipanje s pepelom je trajno. Po koncertu so se Faraoni odpeljali s prijatelji malo na morje. Po besedah udeležencev je bilo "ludo i nezaboravno",. nekateri pa so morali celo gledati čez ograjo proti morju. To se seveda ni pripetilo Andrei Flego, producentu Zmelkoow in zadnjega hita Faraonov, kije bil med najbolj resnimi in treznimi. Čuki so veliki maherji slovenske pop glasbe. To so dokazali z vsako uspešnico, ki so jo poslali v radijske in televizijske valove, pa tudi na nastopu v Izoli, kjer so nad sceno obesili napis Čuki, poleg njega pa transparent sponzorja od katerega so gotovo tudi kaj potegnili. Kaj hočemo - Gorenjci pač. Izsledili smo zanimivo kolesarsko glasbeno druščino. Od desne k levi so zbrani: Bobnar Cika (ex. Buldožer), Ivo Volarič - Feo (pesnik, glasbenik, kolesar in kmet), Vito Divac (športni urednik Dela in bratranec Vlade Divca) ter pevec Fredi Poljšak (Črna gradnja) Tema: Vpliv glasbe na kolesarske rezultate. Koncert Faraonov je bil tudi priložnost za športne pogovore. Med živahno debato smo ulovili dialog Vladimirja Lukežiča, direktorja Delmarja in Petra Mičoviča, prvega človeka rokometnega prvoligaša Delmarja. Menda je potekal tako-le: Mičovič: Pa ja ne mislite, da bomo s takšno ekipo lahko prvaki? Lukežič: No, ja. Če ste drugi bo tudi v redu. NAPI/ TEGA TEDNA ZAČETKA ŠOLS " y k Da čaka rokometaše še veliko trdih preizkušenj je Peter Mičovič odkril kmalu po koncertu, ko je moral zamenjati prazno gumo na avtomobilu. Pribiti nemški turisti, ki so vseskupaj vzeli kot dober štos so se še pravi čas umaknili, sicer bi jih dobili še enkrat tako kot pred desetletji. To, da igralnice živijo bolj ali manj od tistih šolarjev, ki jim je do šole bore malo, smo že dolgo vedeli. To, da je veliko takšnih, ki špricajo prav v igralnicah, tudi. Da pa je poslovanje igralnic tako odvisno od šolarjev si nismo mislili vse do pogleda na napis na vratih igralnice pri Kinu Odeon. Komentar seveda ni potreben, morda pa bo že slika dovolj, da se bodo pedagogi in drugi zainteresirani le zganili in prišli na dan s kakšnim predlogom, ki ne bo vezan le na njihove plače. Vlado Ilič, profesor zgodovine: Ne sprašujte me, kaj bo o tem Ribiškem rekla zgodovina. Pred kratkim so na fasado uredništva Mandrača montirali vrtljivo, daljinsko vodeno televizijsko kamero, pravzaprav nekakšen digitalni fotoaparat, ki vsako jutro posname panoramo Izole in jo po telefonskih zvezah pošlje v Maribor, kjer jo obdelajo, od tam pa v studio v Ljubljano, kjer jo odvrtijo, tako da lahko iz postelje izvemo kakšno je vreme zunaj.. Ker je čas kopališč v glavnem mimo bo po novem na fotografiji videti staro mesto, mandrač, hotel Marino, marino in seveda morje. BO OPREMA VRNILA DOLGOVE? Nepremičnine, še posebej zemljišča, imajo danes neprimerno večjo ceno kot nekoč, ko se je z družbeno lastnino dogajalo marsikaj. To spoznava tudi stečajni upravitelj izolske Opreme, Miro Benedejčič. Napako, storjeno pred 25 leti, ko so v Izoli, ki je takrat imela veliko zemljišč za gradnjo, hkrati dodelili parcele koprskemu Slavniku in izolski Opremi, so v Kopru znali dobro izkoristiti. V zemljiško knjigo so kot Slavnikovo lastnino namreč vpisali tudi 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, last Opreme. Pri tem so se menefregistično obnašali mnogi, od vodstva podjetja do občine Izola. Zgodilo se je seveda tako, da je Slavnik zabredel v težave, najemal kredite, kot hipoteko pa vpisoval zemljišča v Izolski občini, ki so zdaj krepko obremenjena z njegovimi dolgovi. Stečajni upravitelj je potreboval veliko časa za razreševanje nastale situacije, končno pa je le dosegel, daje po dveh letih zemljišče Opreme razbremenjeno hipoteke, kar bo treba doseči še z ustreznim sodnim postopkom. To je še posebej pomembno zato, ker bi s prodajo zemljišča, upravne stavbe in strojev, ki so še v lasti Opre v stečaju, uspeli poplačati upnike in celo zaposlene delavce, ki so bili še kako prizadeti. Skupaj gre za 300 milijonov dolga, od tega je 59 milijonov namenjenih obveznostim do delavcev. Od tega denarja bo kar 35 milijonov šlo invalidskemu in pokojninskemu zavarovanju, razliko pa naj bi prejeli delavci, ki so skoraj dve leti prejemali plačo "na črno" iz Italije. NINA SE JE SKUJALA Udeležencem 4. regate Izola - Gradež - Izola sem dolžna pojasnilo v zvezi z majicami, ki sojih redno dobili kot udeleženci te lepe regate. To bom storila zato, ker je bilo letošnjim udeležencem pojasnjeno, da seje Nina skujala, zato majic ni bilo. Povedati moram, da sem se sponzorstvu odpovedala, ker mi organizator, klub Burja, ni poravnal svojega deleža iz lanskega leta v višini 150.000 Sit, povrhu vsega pa me je predsednik kluba še nesramno zavrnil ob moji zahtevi za plačilo dolžnega zneska. Ker si ne dovolim, da bi z mano pometali kot se jim zahoče sem natisnjene majice razdelila preprostim Izolanom, pa čeprav nikoli ne bodo stopili na nobeno od jaht udeleženk regate Izola - Gradež - Izola, dolg pa bom izterjala po običajni poti. (Objavo je plačal avtor) Nina Potočnik •NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS •OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD • NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE Posebna ponudba ! Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad. 1. nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje 2. nagrada: Aparat za gašenje 3. nagrada: več praktičnih daril To pa še ni vse! Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju. 1. nagrada 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu 2. nagrada Več praktičnih nagrad Javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača. Varno je lahko tudi prijetno. Izola / Cankarjev drevored 4 ( pri POŠTI) tel.: 066 63-611 / tel.&fax: 066 65-275 Adriatic @ agent a.«.«. pooblaščena agencija JANEZ JUG NEKAJ SE JE LE PREMAKNILO Z janezom Jugom se ni treba posebej seznanjati. Izolan, dolgoletni funkcionar, poslanec in kandidat za župana ter vodilni človek Slovenskega Foruma - Primorskega Foruma je hvaležen sogovornik. Rad govori in marsikaj pove tako naravnost, da še novinarja zmede. Povod za pogovor pa je bil nedavni pohod na Črni kal in zahteva za reševanje cestnih težav slovenskega Primorja. - Kako ocenjujete uspeh pohoda na Črni kal? - Na vsak način pozitivno, akcija je bila odmevna, nekaj se je le začelo premikati, tudi naravni ministrstev. - Je bila to strankarska akcija? - Mi smo bili le pobudniki, povabili pa smo vse stranke, vendar so se pridružili le ZZB NOV Piran, ZLSD in Mladi forum iz Kopra, Sindikat neodvisnost in železničarski sindikat, in Zeleni Slovenije. Drugi nas niso javno podprli a niso biliniti tako proti. Žal nam je, da niso prišli naši poslanci, kar bi bilo zelo prav. - Država vam ni šla ravno na roko? - Imeli smo veliko težav z dovoljenjem in dobili smo gašele dan pred pohodom, čeprav smo jim že prej govorili, da imamo zakonsko pravico do organizirane hoje ob cesti. - Kaj bo potrdilo uspeh akcije? - To, da bomo ustrezno zastopani v proračunu z našimi naložbami in da bo država spoštovala nacionalni program, ne pa da bo vse zamikala za nekaj let. Za ta del trase cest sploh še nima lokacijske dokumentacije in če bo šlo tako naprej boavtocesta zgrajena kdove kdaj, drugi tir železnice pa tudi. - Kaj bo zdaj počel SF - PF? - Jeseni bomo forsirali razprave o morskem dobru in Piranskem zalivu. Glede slednjega predlagamo sporazum s Hrvati, ne pa mednarodno arbitražo, glede morskega dobra pa menimo, da ni treba čakati na zakon o vodah in podobno ampak je treba doreči lastninjenje in drugo v zvezi z morjem in obalo.. ALGE S TRADICIJO Potem, ko je bilo še minuli teden na morski gladini videti sledi želatinastih oblakov alg, se zadnje dni kopalci zopet lahko okopajo v čistejšem morju. Sodelavci Morske biološke postaje iz Pirana so včeraj (v sredo) opravili potop v Piranskem zalivu in si ogledali trenutne razmere v morju. Kot je povedal Janez Forte, ki se je potopil v globino, sedaj oblaki alg ne prihajajo več na površje, se pa zadržujejo na globini od 6 do 15 metrov ter se posedajo na dno. O posledicah, ki jih ima tokrat ta pojav za življenje v morju pa je še preuranjeno govoriti. Vsekakor pa so pojav občutili tudi ribiči, ki so nalovili manj, kot bi sicer, kajti sluz, ki je zapolnila luknje na mrežah, je preprečevala ribam, da se vanje ulovijo. Vendar pa tega v naših ribarnicah ni bilo izrazito čutiti, saj veliko ribe prihaja s Hrvaške. Iz sosednjega Trsta pa poročajo, da je zaradi pičlega ulova minuli četrtek cena za zabojček s šest in pol kilogrami sardonov v prodaji na debelo dosegla vrednost kar 146 tisoč lir, na voljo pa so bili le trije zabojčki. Kot je znano namreč v Italiji poteka grosistična prodaja rib na ribjih tržnicah, kjer se cene rib oblikujejo na licitaciji. Takšen pojav sluzi na morju pa so v zadnjem času zabeležili tudi v letih 1988, 1989 in 1991. Zanimiv zapis o zgodovini tega oz. njemu podobnih fenomenov prinaša tržaški II Piccolo, ki pravi, da viri poročajo o podobni DOMAČINI SE PONOVNO VRAČAJO Izola, nekdaj tradicionalno mesto ribičev,v tej zgodbi izgublja prvotni pomen. In če je pred 100 in več leti od ribištva živela večina Izolanov, je današnja slika obrnjena. Od ribolova živi morda 50 ali celo manj ribičev, tukajšnja ribje predelovalna industrija in dve ribarnici, kolikor jih trenutno premoremo v Izoli. Obe sta v zasebni lasti. Zato je razumljivo, da je v konkurenčnem boju za kupce najpomembneje iskati novo vsebino, in koježe vse kazalo, da bomo Izolani izgubili ribarnico, ki smo ji bili zvesti več kot tri desetletja, v ulici Ob starem zidovju, je prišla odrešitev. Ribarnico naj bi za vselej zaprli prvega maja letos. Dotedanji najemnik Ljubo Pevec je težave, ki jim ni bil več kos zaupal Izolanu Darku Kolarcu. Po temeljitem razmisleku se je Darko odločil, da postane najemnik Delmarjeve ribarnice. Z lastnimi sredstvi je ribarnico uredil, spremenil zunanji videz in se lotil posla, ki nima urnika. In po dveh mesecih trdega dela uspel. Bogata ponudba rib, rakov, školjk in še bi se kaj našlo je tista, ki v ribarnico, v kateri je zaposlen tudi bivši najemnik, vabi. Predvsem domačine, ki ne skrivajo pohval. Ob času našega obiska je Darko pripravljal in razsekal tuno, ki bo po pripovedovanju kupca glavni obrok v času ribiškega praznika. Ne gre pozabiti, da sta tako Darko kot Ljubo dobra poznavalca rib in znata kupcem tudi svetovati, kako najbolje pripraviti ribo. "umazaniji" na morju že leta 1662, ko je 19. avgusta beneški vodni nadzornik ugotovil, da morajo posredovati stare službe za zbiranje alg. Kronike poročajo tudi o težavah, ki so jih imele ladje pri vplutju, ker je bilo morje močno umazano, "vulgarissimus". O takih pojavih poročajo tudi v letih 1729, 1872, 1880, 1893, 1903, 1905, 1924, 1925, 1928, 1930. Konec prejšnjega stoletja pa je Alessandro Nini, doktor naravoslovnih znanosti z univerze v Modeni, zapisal:" Do 27.junija je bilo na morskem dnu opaziti nenavaden razvoj transparentnih želatinastih organizmov, ki naj bi bili tako številni, da se razprostirajo v naši okolici, kot tudi v Kvarnerju, v Istri in na obalah Romagne do Ancone. Te želatinaste tvorbe ustvarjajo debele sloje, ribiške mreže pa se zapolnijo in ribe se vanje ne morejo ujeti." Ena najnovejših teorij o nastanku tega fenomena je bila predstavljena pred dnevi na sestanku morskih biologov v Trstu.Do tega pojava naj bi prišlo takrat, ko zaradi določenih klimatskih pogojev s katerimi so povezani temperatura, gostota in izhlapevanje morske vode, izostane običajno mešanje morske vode v severnem delu Jadranskega morja z vodami, ki prihajajo s področja Srednjega in Južnega Jadrana, oziroma se to ne zgodi v potrebnem obsegu. Ob tem lahko sklepamo, da gre, kot kaže, za naravni pojav. A kaj ko se narava, v nasprotju z interesi človeka, ponavadi ne ozira ne na turizem, ne na ribolov, pa tudi na razne druge ekonomske zadeve ne. (kb) VISOKA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO PORTOROŽ NOVA GENERACIJA PODJETNIKOV Visoko strokovno šolo za podjetništvo iz Portoroža so v letu 1996 ustanovili CEA College d.d. iz Ljubljane in Obrtna zbornica Slovenije ob pomoči Združenja podjetnikov Slovenije. To je prva zasebna šola na dodiplomski ravni pri nas. Po vzoru najboljših šol za podjetništvo v ZDA je triletni visokošolski program doživel pozitiven odziv med podjetniki. Redni in izredni študij je namenjen predvsem tistim, ki želijo razširiti znanje o trgu, financah, marketingu in podjetniškemu načinu vodenja podjetja, ki prisegajo na lastne sposobnosti, talent in podjetniško kariero in, ki so se pripravljeni soočiti s tveganjem in problemi na poti razvijanja podjetja v rast. Visoka šola za podjetništvo ponuja bogat ustvarjalni metodološki pristop v študijskem procesu, ki je močno povezan s praktičnimi izkušnjami iz podjetništva. Majhne skupine (do 30 študentov) omogočajo neposreden način komuniciranja med predavatelji (svetovalci) in študenti. Predavatelji šole so skrbno izbrani podjetniki, managerji, svetovalci ter profesorji, ki so veliko znanja in izkušenj pridobili tudi v tujini. Sprotni način študija omogoča zelo dober pregled in objektivno ocenjevanje prispevka slehernega študenta. Hkrati študentje ocenjujejo celoten študijski proces in predavatelje. Ustvarjalna klima na šoli je pripomogla k močnejšemu medsebojnemu povezovanju v poslovnem smislu. Šola razpolaga s sodobno knjižnico na treh lokacijah in Internet povezavo med tremi računalnicami, "kar omogoča učinkovitejši način medsebojnega komuniciranja. Letos se v študijski program vpisuje druga generacija študentov - podjetnikov. Sola ne more delovati brez vpliva okolja na samo vsebino, zato organizira vrsto aktivnosti, ki ponujajo lokalnim skupnostim in drugim zainteresirani javnostim, različne oblike medsebojnega sodelovanja, kot na primer: obiski delovnih raziskovalnih skupin v podjetjih, sodelovanje lokalnih podjetnikov v studijskem procesu, pomoč študentov šole pri razvijanju lokalnih (javnih) projektov poslovnega značaja, organizacija poslovnih srečanj na lokalni in regionalni ravni, "Združenje podjetnih študentov", predavanja o različnih poslovnih vsebinah, ki so odprtega tipa. Na posamičnih oddelkih na treh lokacijah (Portorož, Ljubljana in Slovenske Konjice) je še nekaj prostih študijskih mest. Vabimo vas, da se za dodatne informacije oglasite na sedežu Visoke šole za podjetništvo v Avditoriju v Portorožu vsak dan od 8.00 do 16.00 ure ali po tel. 747 351 in 747 352. V mesecu septembru bodo potekali na sedežu šole dodatni informativni dnevi in sicer: v petek, 5. septembra in četrtek, 25. septembra ob 12.00 uri. Podrobnejše informacije so vam na voljo na domači strani www.vssp.gea-college.si. PRISRČNO POVABLJENI NA PRAZNOVANJE VEČNIH ZAOBLJUB SESTRE POLONE ŠVIGELJ, URŠULINKE Zaobljube bo sprejel koprski Škof Metod Pirih Župnijska cerkev sv. Mavra, nedelja, 31.8.1997 ob 10.00 uri Sodelujejo: sestre uršulinke, mladi iz Izole, župnijski pevski zbor iz Izole in iz Logatca. RIBIŠKI PRAZNIK 1997 Ribiška delavnica v organizaciji MRK Menola je bila presenetljivo dobro obiskana in deležna vsesplošne pozornosti. Kako tudi ne, saj smo videli ene zadnjih mož, ki še znajo splesti in sešiti klasično ribiško mrežo. Eden prvih brodetov je zadišal pri Kraljici, zvaril pa gaje Čebo in zanj dobil same pohvale. Na koncu je dodal še špagete, tako da lačnih res ni bilo. Iz dežele Čukčev so prišli ČUKI (zgoraj) Iz dežele mobitela pa so prišli HALO (spodaj) Odkar nimamo več svoje mestne godbe si moramo pomagati z godbo na pihala iz Divače, od tam pa so bile tudi brhke maržoretke. (čisto zgoraj) Domačih izdelovalcev umetniških spominkov je bilo bolj malo, njihove stojnice pa so bile dobro obiskane, tako da jim ni žal, da so prišli, (zgoraj) V Izolo je tokrat vkorakala slovenska konjenica, jezdeci pa so se kasneje v Simonovem zalivu pomerili v alki, ki jebila, kljub oddaljenosti od starega mesta, izvrstno obiskana. Tudi konji so bili tokrat disciplinirani in za seboj niso puščali dišečih sledov. Veliko firbcev se je nabralo tudi pri stojnici Saladie, kjer so ženske predstavile ročni način priprave slanih sardonov, bakalaja in sardonov v limoninem soku. Tudi degustantov ni manjkalo. Po dolgih letih se je "užaljena" Delamarisova potujoča restavracija le vrnila na Ribiški praznik. Užaljeni so bili vse od takrat, ko so morali podreti svojo "neprimerno" leseno uto na Lonki, namesto katere zdaj stoji, kar pač stoji. Glasbeni del festivala je bil zagotovo eden najboljših zadnja leta. Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da je treba ljudem ponuditi prave koncerte, ne pa le hotelsko glasbo. Bilo je kaj videti in slišati. Tako je bilo v nedeljo na Kreslinu in malih bogovih.(desno) Na letošnjem Ribiškem prazniku res ni manjkalo ničesar. Le ognjemet so pogrešali tisti davkoplačevalci, ki jim je vseeno, če občina v pol ure ustreli v zrak "njihovih" 30 tisoč mark. Ognja pa vseeno ni manjkalo. Za to so poskrbeli člani pouličnega gledališča, ki so v soboto požirali ogenj, žonglirali z bakljami, hodili na hoduljah in sploh počeli same atraktivne stvari. Tako je bilo na sejmih že od nekdaj in pokazalo se je, da so poulični glasbeniki in gledališčniki prava poživitev fešte, kot je bila tokratna. V mandraču so tekmovali v plezanju po vrvi. Vrv je bila dolga in spolzka a so pravi mački že prišli do vrha, tako da se je tekmovanje kar dobro zavleklo. Kdo je bil končni zmagovalec je pravzaprav Tekmovanje v vleki maxi vrvi je spet privabilo množico obiskovalcev Ribiškega praznika. In spet so zmagali naši, saj je zanje vlekla tudi županja, tisti iz kontinenta pa niso imeli šanse, saj smo ob 50 letnici združitve Primorske s Slovenijo še posebej našpičeni. Najmlajši so bili najbolj veseli nastopa Čukov, ki so zapelivse svoje hite, povabili k petju vse razrede osnovne šole, razdelili avtograme in ob prvih deževnih kapljah hitro odbrzeli iz praznične Izole. Zagotovo je le to, da so od nastopajočih imeli največ poslušalcev, ki so jim rade volje odpustili vse izvajalske pomanjkljivosti, (zgoraj) Mladi jadralci Burje in Olimpica so imeli Match race v Mandraču, zmagal pa je Jani Mattica pred sestro Majo (na sliki desno), oba iz Burje, tretja pa je bila Taja Abram (Olimpic) Edini bend, ki je nastopal zastonj je bil N.O.B. (Narodnoosvobodilnibend). Vse skupaj je bilo predvideno kot interna fešta sodelavcev Mediteran festivala, spremenilo pa se je v celovečerni koncert na katerem se je predstavil tudi "bluesman" Igor Ostrouška iz zamejstva ("vi ste zamejci") in zapel tudi vic o Pinotu Juriševiču. Izola morda res ni Closhmerl, pa je vseeno spet dobila javna stranišča. Žal le za praznik, saj sojih komunalci že v ponedeljek odstranili. V tekmovanju v vleki "klasične" vrvi so bili, poobičaju, najmočnejši delavci Komunale. Po ranah sodeč je bil boj hud, vendar je za najtežje ranjence poskrbela Nina iz Ljubljanske ulice. Ko Igor pobere okrasne luči je Ribiškega praznika konec, poletja pa tudi. Klik - čao. ROKOMET Finale bo v Izoli Ob 40 letnici igranja rokometa v Izoli organizira RK delmar v sodelovanju z RK Andor iz Kozine in z RK Mitolom iz Sežane močan mednarodni turnir. Prvi del turnir bo potekal istočasno v Izoli, Sežani in na Kozini. V Izoli bodo nastopile naslednje ekipe; Prevent iz Slovenj Gradca, Enna iz Sicilije ter domači Delmar. Na Kozini bodo nastopili Andor, Rubeira in Biela (obe IT), V Sežani pa bodo nastopili Bruck (A), Principe (It) in Mitol. Iz Sežane ter s Kozine se bodo po petkovih tekmah v sobotni finalni del uvrstili le zmagovalci skupin, iz Izolske skupine pa bodo napredovala dva. Sobota bo finalni dan. Najprej bodo zjutraj igrali prvouvrščeni iz Izole proti prvouvrščenim iz Sežane, nato pa še drugouvrščeni iz Izole proti prvouvrščenim s Kozine. Tekmi bosta dopoldne s pričetkom ob 9.30. Ob 19.00 bo tekma za tretje mesto, ob 20.30, veliki finale. To bo tudi eden zadnjih testov Delmar (pa tudi za ostale nastopajoče) pred pričetkom novega prvenstva. NOGOMET Korte boljše V soboto je bila na izolskem stadionu prijateljska tekma med Izolo in Kortami. Po dopadljivi igri so zmagali Kortežani z rezultatom 3:2, trikratni strelec pa je bil Breznikar. Povedati je seveda treba da je moštvo Kort igralo v članski zasedbi, Izolani pa so zaigrali z mladinci, med katerimi so nekateri po letnici rojstva še kadeti. Izola letos še ni prijavila članske ekipe v Primorsko ligo. Ta korak nameravajo storiti drugo leto, ko naj bi sedanji mladincipridobili nekaj izkušenj z igranjem v 2. slovenski mladinski ligi. V primorsko ligo pa seje prijavil NK Korte, ki je po lanskoletnem igranju v tretji ligi eden favoritov za ponovno napredovanje. Veliko športne sreče Kristjanu Tomšiču, ki potuje na odprto svetovno mladinsko prvenstvo v Light contactu ŠPORT OB PRAZNIKU Kljub oddaljenosti od centralnih prizorišč so športne prireditve dihale ribiško. Večji del športnih prireditev je potekal v Simonovem zaliv, pandolo in plezanje po vrvi pa v mandraču. Turnirja v odbojki na mivki se je udeležilo šest ženskih in devet moških ekip. Teniški turnir je privabil 4 ženske in 16 moških dvojic, na igrišču v Jagodju pa so nastopile 4 trojke v basketu. Najboljša je bila trojka TIM, drugi so bili TOVARIŠI, tretji LUZERJI, zadnji pa so bili LESI. Na Velikem trgu so bili v pandolu najboljši J&B iz Kopra, druga je bila pravtako koprska ekipa Primorskih novic, tretja pa ekipa Ekotecha. Izolski Bambus - KIŠD, zdesetkan od poškodb je izpadel že na samem začetku. (OGOMETNIKn.* O L A \|g? Vabi vse dečke in deklice rojene v letih 1990, 1989, 1988 in starjše, ki radi brcate žogo in se radi družite v sproščeni družbi in zdravem okolju, da se vpišete v Mladinski nogometni klub Izola. Vpis poteka vsak delavnik od 18.00 do 19.00 ure v prostorih MNK Izola ! POGLED S STRANI Piše: Žare :