Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni . strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne ------- sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceu
Velja
za Avstro-Ogrsko . K 4-— » Nemčijo ..... » 5'— » ostalo inozemstvo . » ó’— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h zalem* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o e I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mlr“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 7. decembra 1917.
Št. 49.
Jugoslaviji — jugoslovanski akademiki.
Jugoslovanski akademiki pozdravljamo majniško deklaracijo, prisegamo na to najsvetejšo narodno zahtevo — poslednjo voljo največjega Jugoslovana drja. Janeza Evangelista Kreka in se klanjamo globoko potrti nad preranim grobom spominu nesmrtnega genija.
Vemo, da je le nesloga naš pogin; vemo, da sejejo sovražniki z zlobnim namenom v naše vrste razdor. Zato kličemo k združenju, k skupnemu deln ves naš narod. Neomajna je naša «vera v moč narodne ideje in v nezlomljivo silo narodove volje, neomajna vera v moč naše mladosti. Nočemo suženjstva, ker je človeštva nevredno, hočemo se otresti človeštvo ponižujočega jarma in zahtevamo za svoj narod suverene svobode, suverene enakopravnosti !
Brez strahu so naša srca. Minuli so časi, ko smo trepetali za bodočnost svojega naroda; zadnjo senco bojazni je pregnal narod sam, ki se je zedinil v eni misli, v eni želji, v eni volji!
Vztrajajte vsi dobri in plemeniti, ostanite zvesti vzvišeni ideji in neomajni v sveti borbi, voditelji in glasniki naši!
Stoj, narod, od Mure do zadnje čeri južne Adrije, neustrašen v boju za svojo zemljo in svojo pravdo, z zasluženim zaničevanjem in prekletstvom za vsakogar, ki Te izdaja, ki Ti v Tvojem imenu zločinsko krade zadnji žarek upanja v svobodno so Inče !
Našega naroda ni uničilo ne sovraštvo, ne nasilje, fco si ni bil v svesti svojega kulturnega zvanja in svojih pravic. Kje je sila, ki ga ukloni, odkar so naši voditelji razvili prapor majniške deklaracije in zahtevali, da mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemlji?
Podlistek.
Anton Ulbing.
(V spomin v ruskem ujetništvu umrlemu slovenskemu rodoljubu in prijatelju.)
Sredi meseca septembra 1.1. je prinesla pošta iz daljnega Namangana v ruski Aziji prežalostno vest, da je tam dne 30. maja 1.1. za vedno zatisnil oči dober sin in gospodar, vsem drag prijatelj ter vnet in požrtvovalen rodoljub Anton Ulbing, posestnik v Rutah, župnija Loče. Ujet medicinec, ki je nudil blagemu pokojniku zdravniško pomoč, obvešča o tem njegovo sestro Lojzo pd. Arnejko. Posebno hudo je morala zadeti ta žalostna novica njegovo od dela in skrbi sključeno mater, ki je v neprestani molitvi strahoma trepetala za svojega — edinega sina. A kruta usoda tudi njej ni za-prinesla, kakor sto in sto drugim. Bog jo tolaži.
Rajni Tone nikdar ni bil trdnega zdravja. V svojih mladeniških letih je imel prestati hudo bolezen. Zdravil se je dalj časa celo v WOrishoinu na Bavarskem, katero zdravljenje po Kneipovem načinu je njegovo stanje izdatno zboljšalo, a povsem se ni mogel ozdraviti. Baš ta bolehnost m prirojeno mu domotožje sta brezdvomno pospešila njegovo smrt v ujetništvu, v katerem se je nahajal malodane tri leta.	...
Blagi pokojnik je rad m veliko čital in bil zato zelo izobražen. Vsled svojega miroljubnega in blagega značaja kakor tudi vsled svoje usluž-nosti je bil splošno priljubljen m spoštovan. Za-
Domovina mati! Cuj prisego našo:
V
Za pravdo naše zemlje, za svobodne grobove dedov naših, za svobodne vode in sv&v bodno moi^e, za svobodne gore in polje pod njimi, za svobodno solnce naše — polagamo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vso svojo mladost in vse svoje delo, svoje besede zadnji glas, zadnji utrip svojega srca, zadnji svoj dih. Ni trpljenja, ki nas ukloni, ni preganjanja, ki nas omaja, ni žrtve, ki nam iztrga iz srca zahtevo, izpovedano v majniški deklaraciji !
Verujemo z vsem žarom svoje duše v bodočnost našo, verujemo v svobodo našo, verujemo v moč pravične jugoslovanske ideje in živimo in umremo za naš veliki cilj !
Na Dunaju, dne 2. grudna 1917.
(Sledi čez sto podpisov.)
Drznost.
„Hrvatska država" objavlja iz Celovca pod tem naslovom:
Celovec je ime'najsevernejšemu večjemu mestu, ki leži na slovenskem oznmlju, na Koroškem. Koroška, to je dežela, kjer c tekla zibelj slovenstvu in ki vzbuja v srcu vsakega .lugosiovana čustva bridke žalosti in trpkih spominov. Koroška je najbolj živ dokaz, kakšna usoda čaka kraje in narod, kjer zagospoduje Nemec, kjer je podjarmljeni narod v manjšini.
Koroški Slovenci so imeli z Nemci in ž njimi čez drn in strn drvečimi vladami hude boje; manjšina, zvezana na rokah in nogah, se je krepko in neustrašeno borila za svoj obstoj, pa brez upa zmage. Koroškim Slovencem je v tem neenakem boju migljala ena sama zvezda upanja: Čakali so velike ustavne izpremembe v državi; brez te bi 120.000 koroških Slovencev utonilo v nemškem morju in z njimi vred bi se odkrhnil eden najlepših, od Boga s čudovitimi naravnimi lepotami bogato obdarjenih delov jugoslovanskega ozemlja. Deklaracija Jugoslovanskega kluba je bila za uho
nimal se je za narodno in politično življenje Slovencev ter bil stalen udeležnik slovenskih prireditev in shodov — poleg svojega prijatelja Vinka Simčiča, katerega tudi že krije ruska zemlja — pa celo vrsto let odbornik loške Ciril-Metodove podružnice.
Po izbruhu svetovne vojne je odšel rajni Tone z domačim domobranskim polkom na gališko fronto, ter bil v ljutih bitkah pri Grodeku dne 12. sept. 1914 z večjim oddelkom od Rusov zajet. Iz ujetništva se je posebno zadnje leto prav pridno oglašal. Vedno je popraševal, kaj je z domačini, če so zdravi, zanimal se je posebno za svoje dobro urejeno gospodarstvo in prosil obsežnejših poročil glede živine, polja, čebel itd. Iz vsakega pisma pa je tudi razvidno, kako zelo si je želel konca vojne, hrepenel je, vrniti se čimpreje v svojo ljubljeno domovino.
Dne 10. maja 1917 piše Še svoji materi: Pozdravljam Vas prav prisrčno. Ljubega Boga prosim, da bi mogel Vas še videti. Sem bolan, toda upam, da bom kmalu spet ozdravel. Bog z Vami, da bi Vas ohranil še zdrave in žive. Vaš Tone.
Deset dni pred svojo smrtjo piše zadnji list sestri Lojzi, zahvaljujoč se ji prav prisrčno za njemu naklonjene dobrote, kakor bi slutil, da se njegove želje, videti še enkrat domovino in domače, ne bodo več izpolnile. Piše med drugim: Da bi prišel že isti čas, da bi se zopet vsi videli. Toda samo Bog ve. Jaz sem še vedno bolan —.
Počivaj v miru v hladni ruski zemlji! Mi, ki smo Te poznali, Te ohranimo v trajnem spominu do zopetnega svidenja nad zvezdami.
slehernega koroškega Slovenca najslajša godba, k/jo hkrati s strahom posluša, ali ne bo utihnila /ih izginila kakor lepe sanje.
Taktika nemških nacionalcev v boju zoper Slovence ni poznala skrupuloznosti. Slovence kulturno in gospodarsko in s tem narodno zatirati, to je bil njen cilj. V državnem zboru na Dunajn so nemški nacionalci krepko tajili, kar so doma na Koroškem sicer brez vsakega sramu počenjali. Utajiti na zunaj notranje krivice, to je bila njihova najmočnejša stran. Tej taktiki so ostali zvesti do današnjega dne, ko se bliža dan odrešenja, in v bližnji bodočnosti vidimo vstajati Jugoslavijo, kateri bo tudi slovenski del Koroške vtelešen.
Takoj so se dvignili v Celovcu „poklicaniw činitelji nemštva, v trgovski in obrtni zbornici g. svetnik Keuschnig in v mestnem občinskem svetu g. celovški župan Wetzlar von Plankenstern, ko so se na našem jugu slišali med narodom odločni glasovi za udejstvovanje dunajske deklaracije. Zupan Wetzlar je v mestni seji izjavil: «Kakor veste iz razprav v parlamentu in iz časnikov, je bil strankarski mir od Slovanov najhuje kršen. Njihova stremljenja, napraviti lastno deželo in dobiti lastno upravo, gredo tako daleč, da se niti pred Koroško in njenim glavnim mestom ne ustavijo. Celovec je čisto nemško mesto in tudi koroško deželo imenujem še danes čisto nemško deželo, čeravno prebiva tukaj malo število Slovencev, M se takerekoč izgublja. Pravni odsek predlaga, občinski svet naj bi se pridružil v zadnji seji trgovske zbornice sklenjenemu tozadevnemu protesta in gospoda župana naprosil, da stori potrebne korake zoper gibanje, ki ogroža mir na Koroškem."
Tega županovega govora ne moremo označiti drugače kakor z besedo : neprimerna drznost Pri uradnem ljudskem štetju so nas na papirju pohrustali 40.000, baron Wetzlar, katerega pradedje se tudi niso valjali na medvedovih kožah v tev-toburških gozdovih, pa bi nas rad kar vse utajil, ne samo v Celovcu, ampak na Koroškem sploh. To presega vse meje! Niti Celovec se danes ne more imenovati trdonemško mesto, čeravno ima nemško lice. Ko se bo v Celovcu prebivalstvo vzbudilo, se bo dobra tretjina na mah zavedala, da so Slovenci, druga tretjina jim bode v tem spoznanju kmalu sledila. Se leta 1867. so bili Slovenci v Celovcu v večini. Ko je protislovenska „Die Zeitung fiir Karnten" leta 1861. Kosleijev zemljevid slovenskih dežel kritizirala in trdila, da živi v Celovcu 6279 Nemcev in 7200 Slovencev, so Einspielerjeve «Stimmen aus InnerOsterreich" ostro odgovarjale, češ kaj takega more trditi le pesnik. V resnici je bil namreč Celovec čisto slovensko mesto z nemško zunanjostjo, kakor tedaj večina slovenskih, narodno neprobujenih mest. Tudi v žilah župana Wetzlarja se pretaka nekaj slovenske krvi in poslanec celovškega mesta, Volbenk Dobernig, ki med nemškimi politiki igra na prve gosli, je pristen sin slovenskega naroda, ki je v svoji otroški mladosti imel slovenski jezik za materni jezik. Oče in mati sta bila Slovenca in zlobni jeziki trdijo, da se je g. Dobernig pozneje čutil Slovana.
Severno od Celovca na Gosposvetskem polju so naši pradedje svoje vojvode ustoličevali v slovenskem jeziku; več kot tisočletna je ta naša posest in ne odrečemo so ji nikdar, tudi če so nam na severni meji in v Celovcu s silo ponemčili tisoče in tisoče slovenskih otrok.
Jugoslavija, vstani in vrni nam zlato svobodo!
Delegacije.
Obe delegaciji, avstrijska in ogrska, ste se 4. t. m. poklonili cesarju. Cesar se je v odgovoru zahvalil za izraze zvestobe in udanosti. Spominjal se je svojega prednika in braniteljev domovine
in zatrdil, da velja prva skrb beguncem. Po slavni hrambi smo pripravljeni, skleniti časten mir, ki jamči državi obstoj. Hvaležno se spominja papeževe akcije za mir in povdarja ozke vezi z zavezniki. Meča pa ne bomo vtaknili v nožnico, dokler se sovražniki ne odrečejo načrtu, razkosati monarhijo. V svoji hiši hočemo ostati sami gospodarji.
Zunanji minister je poročal pred ogrsko delegacijo. Novega ničesar ni povedal. Končal je z izjavo, da smo pripravljeni za časten mir, ki nam bi nudil varnost in prost razvoj. Za predsednika avstrijske delegacije je bil izvoljen prelat Hauser.
Predlog slovanskih delegatov.
Delegati Stanék, dr. Korošec in Petruševič predlagajo :
Zunanji minister se poziva, da raztolmači kroni željo delegacije, da takoj dà vzpodbudo za izvolitev zastopnikov vseh v obeh poslanskih zbornicah obeh državnih polovic zastopanih narodov za predstoječa mirovna pogajanja po zadnjem ljudskem štetju: 12 Nemcev, 10 Madjarov, 10 Oeho-Slovanov, 7 Jugoslovanov, 5 Poljakov in Ukrajincev, 3 Romuni in 1 Italijan.
Isti delegati so oddali vprašanja na zunanjega ministra glede ruske cirkularne note z dne 28. nov. 1917, ki ni došla v celoti.
Delegat Stančk je v vprašanju glede pravice narodov, da smejo sami o svoji usodi odločati, izjavil: Naši narodni interesi se morejo zajamčiti le, ako se pravica našega naroda o samoodločbi v polni meri in odkrito varuje, brez pridržka priznava in se dajo nepreklicne, nedvoumne in dovolj obvezne garancije, da se ta pravica samoodločbe naroda neprikrajšano in takoj izvede. (Živahno odobravanje pri Čehih in Jugoslovanih.)
Rusi ponudili premirje in mir.
C. in kr. armadno vrhovno poveljstvo je dne 29. novembra prejelo od ruske vlade po brezžičnem brzojavu nepopolno noto, ki je naslovljena na vse vojskujoče se države in predlaga premirje na bojišču in splošen mir, sklenjen med narodi. Vse vlade, sloji, stranke vseh vojujočih se držav naj odgovoré, ali so pripravljeni skupno s sedanjo rusko vlado začeti ta pogajanja. Zavezniki Rusije se izrecno vprašajo, če hočejo začeti mirovna pogajanja, predvsem se obračajo na delavske stranke zavezniških držav, da na to vprašanje odgovore. Mir naj bo mir narodov, časten sporazumni mir, ki jamči vsakemu narodu svobodo gospodarskega in kulturnega razvoja. Vlade zavezniških držav niso marale priznati sedanje ruske vlade, zato se sedaj obračajo na narode. Podpisana sta Trotzki in Uljanov-Lenin.
Jugoslovani, Cehi in Ukrajinci o tej noti.
Predsedništva Jugoslovanskega kluba, Češkega Svaza in Ukrajinske parlamentarne zveze so sklenila sledečo izjavo:
Mirovna ponudba sedanje ruske vlade ne temelji le na načelu „brez aneksij in kontribucij (vojnih odškodnin) temveč tudi na principu samoodločbe vseh narodov, kar je naša vlada zamolčala.
Konštatiramo, da je podlaga, na kateri je po izjavah ministrskega predsednika avstrijska vlada pripravljena se pogajati za mir, v teh bistvenih točkah v direktnem nasprot-stvu s pogoji mirovnega manifesta sedanje ruske vlade. Ruska ponudba predpostavlja garancije za narodno samoodločbo, v soglasju z zunanjim ministrom podana izjava avstrijskega ministrskega predsednika pa molč.,i o pravici samoodločbe, tako da se zdi, da jo izključuje.
Z ozirom na to nasprotstvo nasproti najvažnejši točki ponudbe za premirje, se bojimo, da že pričeta pogajanja ne bodo mogla dovesti do mirovnega sklepa, za kar bi morali v polnem obsegu pripisati odgovornost vladi.
Z našega stališča še enkrat ugotavljamo, da v zmislu naše deklaracije z dne 30. maja 1.1. v polnem obsegu vztrajamo pri svoji zahtevi po pravici samoodločbe za vse narode.
'Na ruski fronti.
Na ,ruski fronti je rusko odposlanstvo dne 3. t. m. popoldne ponudilo princu Leopoldu bavarskemu splošno premirje. Pogajanja so se že začela.
Na francoski fronti so Nemci ujeli od 30. nov. do 3. dec. 6000 Angležev in uplenili 100 topov. Na italijanski fronti deloma hud artilerijski ogenj.
Dnevne vesti.
Cesarski komisarji z Dunaja so na potu v južne dežele, da preiščejo vse krivice, ki so se tam godile med vojno. Sedaj se že mudijo na Spodnjem Štajerkera, odkoder pridejo v kratkem času v slovenski del Koroške, in potem se podajo na Kranjsko, Primorsko in v Dalmacijo.
Podpisovanje vojnega posojila podaljšano. Ne samo na željo finančnih krogov, ampak tudi da ustreže željam, prihajajočim iz širših krogov prebivalstva, je finančni minister podaljšal rok za podpisovanje 7. avstrijskega vojnega posojila do 16. decembra ob 12. uri dopoldne.
Vojne doklade za duhovnike. Vlada je izdala naredbo, da dobó duhovniki za upravno leto 1917/18 iz verskega zaklada, oziroma iz državnih sredstev vojno doklado v izmeri, kakor je bila prej že določena za državne uradnike dne 14. julija po vzorcu 1. razreda. Za časa vojne so dobivali gg. duhovniki draginjsko doklado, malenkost in še za to morali beračiti. Pa niti ti vsi niso dobili, na pr. nekateri slovenski duhovniki, ki vsled svoje značajnosti visoki gospodi pri deželni vladi niso bili povolji. Upamo, da sedaj ne bo treba za vojne doklade šele prositi. Urad-ništvo bi se za to lepo zahvalilo.
Dr. Napotnik v avdijenci pri cesarju. Dne 30. novembra je cesar sprejel mariborskega kneza in škofa drja. Mihaela Napotnika v avdijenci.
Zadušnica po t Kreku. V cerkvi sv. Antona novega v Trstu se je darovala slovesna sv. maša zadušnica za pokojnega drja Kreka. Kakor poroča „Edinost‘‘, se je svetega opravila udeležilo dva- do tritisoč vernikov. Politično vodstvo tržaških Jugoslovanov je bilo zastopano po odboru političnega društva rEdiuost“ s predsednikom drjem Wilfanoig.
Za Krekov spomenik so na naš list poslali nadalje: Ciril Kandut, vojni kurat, 60 K; posojilnica v Kazazah 40 K; Kat. slov. izobraževalno društvo „Zarja“ v Kazazah 10 K; neimenovan v Kazazah 20 K; Dominik Fugger, MOdling, 6 K; posojilnica v Sinčivasi 100 K; M. Randl, prošt v Dobrlivasi, 25 K; Fr. Krašna, kaplan v Dobrlivasi, 5 K; Anton Štritof, župnik na Dholici, 20 K; Josip Rudi, župnik v Mohličah, 3 K.
Odbit napad na jugoslovanski fronti. Zagrebške „Novine“ objavljajo z jugoslovanske fronte tole zanimivo poročilo: Po večdnevnem bobnajočem ognju iz topov najtežjega kalibra se je zagnal sovražnik na centrum naše severno-zapadne fronte. Borba je delj časa valovila sem-patja, dokler se ni našim hrvatsko - slovenskim četam pod vodstvom drja. Korošca posrečilo odbiti sovražnika z najtežjimi krvavimi izgubami. General sovražnih čet dr. Šušteršič je odpeljal v j ujetništvo nekoliko občinskih predstojnikov, ki so na lastno pest zbežali k sovražniku. Še z večjim ogorčenjem se je bila bitka na jugu, pa tudi tu smo popolnoma potisnili nazaj sovražnika, kateremu se je s težkim naporom posrečilo, odpeljati nekaj ujetnikov. Naša vojska je pripravljena, da odbije tudi nadaljne napade. Podpis: Narod Hrvatov, Slovencev in Srbov.
Glas z bojišča o drju. Šušteršiču. Z velikim veseljem in zanimanjem smo mi v strelskih jarkih čitali v naših listih, kako naši poslanci, skupno združeni z vsemi jugoslovanskimi, delujejo za uresničenje deklaracije z dne 30. 6. t. L, katero smo vsi brez izjeme z velikim veseljem pozdravljali. V nadi, da so naši zastopniki združeni in edini, smo se borili, kakor levi, ker upali smo in še upamo, da ne teče naša kri zastonj, ker obeta se nam po končani strašni vojski lepša bodočnost. Pa kako nas naenkrat preseneti vest, da tudi v vrstah naših zastopnikov ni edinosti, da se najdejo možje, v katere je stavil narod svoje upe in nade, ki radi osebnih ozirov puste narod na cedilu. V tem času, ko je tako potrebna narodna edinost in ko so naši nasprotniki iskali med našimi vrstami zaman needinosti in z občudovanjem gledali, kako vsi naši poslanci kakor en mož zahtevajo uresničenje naših zahtev, se najde med njimi mož, ki nudi našim protivnikom priliko, da morejo s prstom kazati na nas, ter govoriti: Glejte jih, niti med njihovimi zastopniki ni edinosti, kaj šele med ljudstvom. Ne moremo si predstavljati, kako more mož, kateremu je narod res pri srcu, zapustiti vrste naših prvobojevnikov in dezertirati. Pri nas vojakih se dezertacija kaznuje s smrtjo; četudi dezerter ne gre k sovražniku, ampak samo zapusti bojišče med bojem, ga radi strahopetnosti kaznujejo s smrtjo. Zato tudi mi dezertacijo drja. Šušteršiča najostreje obsojamo ter ga poživljamo, naj se vrne v Jugoslovanski klub, da ne bo delal celemu narodu sramote. Mi pa tukaj s celim srcem pozdravljamo delovanje naših poslancev ter upamo, da z združeno močjo v kratkem dosežejo
uresničenje naših zahtev, česar si želi ves narod. Kajti združeni bodo tudi mali močni.
Slovenski črnovojniki.
G. dr. Lampé, odgovorite ! Za ravnatelja na ljubljanski realki je bil imenovan Nemec Corà. Kdo bi si upal samo misliti, da bi na pr. v Celovcu mogel na realki postati ravnatelj kak Slovenec. V Ljubljani, središču Slovenije, pa se je narobe zgodilo in to v času, ko ves naš narod vpije po svobodi in pravici, kjer ne more in ne sme na glas, pa med štirimi stenami. Od popolnoma zanesljive strani se nam poroča, da je v zvezi s tem imenovanjem msgr. dr. Lampé, desna roka uskoka drja. Šušteršiča. Slovenske izborne učne moči torej niti doma na slovenskih tleh ne dobé službe. G. Lampé, odgovorite na to!
In kaj „Domoljub“? Vse slovensko časopisje je najostreje obsodilo dr. Šusteršičevo uskoštvo. Edina izjema je „Domoljub“, ki je bil prej odločen zagovornik dr. Šušteršičev. Sedaj, ko so dr. Šusteršičevo uskoštvo obsodili prevzvišeni gospod knez in škof ljubljanski, slovenski poslanci, dr. Šusteršičevi volilci, dà, rečemo lahko ves narod, pa „Domoljub“ molči, kakor bi bil urejevan morda za Kitajsko ali Japonsko; ni ne tič ne miš. „Domoljub“ vživa gostoljubnost tudi ob vsej narodni meji. Zato mu kličemo: Z barvo na dan! V teh za narod slovenski usodepolnih dneh ne sme noben pošten slovenski list uganti politike ptiča noja, ki v nevarnosti vtakne glavo v pesek, kakor da bi s tem bila nevarnost odpravljena. Geslo Gospodovo: „Kdor ni za mene, je proti meni“ je danes bolj kakor prej kdaj potrebno.
Šole zapró? V Celovcu se govori, da namerava vlada zvoljo pomanjkanja drv in premoga v vseh mestih po celi državi zapreti šole od 15. decembra do 15. januarja.
Celovec. (Božje varstvo.) Na južnem Tirolskem se vrše ljuti boji in v teh stojé Slovenci zopet v prvih vrstah. Med poveljniki naših polkov je slavnoznani poveljnik polkovnik-brigadir pl. Ven to ur. Nad tem blagim častnikom se je zadnje dni posebno izkazalo božje varstvo. Treščila je namreč granata v polkovnikovo kritje, zračni pritisk je vrgel častnika s klopi na mizo, in pri vsem tem si je le nalomil eno rebro, sicer pa je ostal zdrav in hoče obdržati še naprej poveljstvo nad slovenskimi fanti. Naj jih vse, moštvo in častnike, varuje angel božji!
Sodalitas ss. C. J. ima svoj reden sestanek v četrtek 13. decembra, v navadnih prostorih. Na sporedu referat: Samostani na Koroškem. Ker je zadeva zelo važna, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Glasovi naših iz Italije. Gosp. vojni kurat Jernej Hafner piše z dne 25. XI. našemu uredniku: Sreča, hrabrost in žilavost so privedle iz Krnskega pogorja brez posebnih izgub v treh tednih 250 km daleč za Lahom, ki nam je — bežeč brez glave in srca — prepustil večino vojnega blaga in blagoslov bogatih pokrajin. Pomenljivo se mi zdi, da so ponajveč Hrvati in Slovenci osvojili zemljo go-riških in beneških Slovencev. Hpdim peš deset dni z vnetjem Ahilovih kit. Pošte cel mesec že ni. Naj se ne strašijo domači, ker so izgube prav male, večinoma vsi smo živi in zdravi, seveda utrujeni, a dobre volje, ker nas osvojena dežela dobro redi. Napadamo zadnje gore. Vas vse srčno pozdravlja Hafner. — 16. nov. 1817. Pošiljam vsem Slovencem najsrčnejše pozdrave iz laške dežele in naznanjam, da Hochgkomp. do zdaj še ni imela izgub. Samo pisati ni mogoče, ni časa; jih preveč podimo. Vina dosti. Na zdar! Miha Sad jak. — 28. XI. 1917. Vsem koroškim znancem pošilja pozdrave Fr. Sušnik, c. in kr. vojna bolnišnica št. 214, vojna pošta
Obsojen zavoljo trpinčenja vojakov. Poročnik Jožef Geissler od 7. pešpolka je zelo trpinčil vojake, jim dajal zaušnice in jih suval z nogami. Vojaško divizijsko sodišče v Gradcu je obsodilo poročnika, ki je tako surovo postopal z moštvom, na deset tednov poostrenega profoskega zapora.
«La march sur Trieste" (Pohod proti Trstu) je naslov spisu iz skrivnostnega vira. Naslovna stran je okrašena z italijansko trobojnico. Spis popisuje v bogati francoščini vzroke in potek italijanske vojne in ima lepe slike z italijanskega bojišča.
Poštni promet in vojni ujetniki v božičnem času. V času od 1. do 22. decembra pošta ne sprejema.zavojev za vojne ujetnike in internirance.
i i.	n.a. Tudi nas so obiskali par-
krat italijanski letalci in nam povzročili malo strahu. Pozabili ne bomo 17. aprila, ker ta dan sta se stepla italijanski in naš letalec med nami, in kako je potem telebnil italijanski letalec na tla. Da radovednežev ni manjkalo pri ogledo-vanju tega velikanskega ptiča, se lahko samo ob sebi razume.
Yetrinj. (Junaška smrt.) Y krvavih bojih nad Asiagom je končalo mlado, nadepolno življenje kot žrtev za ogroženo domovino. Dne 20. novembra je padel v dolini Galmarara praporščak France Pucelj, rojen v Jurjeviči pri Kočevju. V Celovcu je absolviral tri razrede realke, potem je nadaljeval študije v Ljubljani in je lani v jeseni napravil vojno zrelostno izkušnjo z odliko. Za nadarjenim dijakom, sinom-edincem, žaluje mati vdova. Naj reva najde v živi veri tolažbe za svojo bolest!
Ribnica ob jezeru. Dne 28. novembra je umrla na legarju Ana Safron pd. Mlinarca pod Lesom. N. p. v m.!
Črna. (Tatvine.) „Glad je tat;“ ta pregovor se tudi pri nas sedaj v vojnem času le preveč uresničuje. Ne mine skoraj teden, da bi ne slišali o tej ali oni tatvini. O nekaterih slučajih je „Mir“ že poročal. Zvitim uzmovičem vse prav pride, seveda v prvi vrsti živež raznega okusa. Letos so se spravili zlasti na čebele. Raznim čebelarjem je na ta način izginila sladka in draga strd v različne malhe. Ničesar ni več varno pred dolgoprstniki. V zadnjem času so se spravili tudi na razno obleko. Tako so se v noči od 21. na 22. novembra v Žerjavu, kjer je zaloga za rudarje, obnašali prav po domače. Izginil je velik in dragocen kos nekega gonilnega jermena, poleg tega precej odej (koc), prtičev itd. Zviti in prekanjeni pa so vsi ti lisjaki in lisice tako, da se dosedaj še ni posrečilo nobenega dobiti. Saj pa tudi imamo med vojno pri rudokopu delavce od vseh vetrov. Ali bi ne kazalo, da bi se za tak industrijski kraj, kakor je Črna, vsaj za čas vojske naročil policijski pes? Tak bi več opravil, kakor pa vse razpisane nagrade.
Št. Vid pod Juno. (Vojaki.) Žrtev je bilo tekom vojske v naši župniji že mnogo. Ako bodo po vojski hoteli pravično soditi, kateri kraj so največ darovali za cesarja in domovino, bodo pač morali vsi pritrditi: tisti, ki imajo največ mrtvih. In tukaj naša župnija gotovo ne bo zadnja, ampak žal med prvimi. Veliko smo jih izgubili in še noče biti konec: dne 10. junija t. 1. je padel na laški fronti, od granate zadet, ognjičar Jožef Uje pd. Blantarjev (bil je sedmo leto pri vojakih in imel srebrno) in 6. novembra je umrl Mohorov Videj (Vid) v Nagelčah, zadet iz letala. Srebrno medaljo je zaslužil tudi Brienčev Primož, ki je padel že 1. 1914 v Galiciji, in g. poročnik Jakob Wutte pd. Karižev v Gluham lesu. Zadnji je po svojih študijah na učiteljišču v Mariboru vstopil kot prostovoljec v vojsko, bil je 16 mesecev na laški fronti, je potem nevarno zbolel, bil dolgo časa v bolnišnicah v Celovcu in v Gradcu ter je sedaj prišel domov na šestmesečni dopust, da se znova okrepča. Bog mu daj zdravje, zgoraj imenovanima pa večni mir!
Radišo. (Požar.) Dne 27. novembra proti poldnevu je začelo goreti pri pd. Bundru na Ra-dišah. Goreti je začelo nad konjskim hlevom. Posestniku, ki je imel vse lepo urejeno m dobro zastavljeno, so zgorela vsa poslooja. Rešili so le živino in svinje in v kleti repico in mošt. Posestnik pogreša tudi nad 2000 K gotovine. Skoda je zelo velika. Prizadevanju domače požarne hrambe in sreči v nesreči, da ni bilo vetra, je pripisati, da ni zgorela vsa vas. Kako je nastal
ogenj, se ne ve.	, . tt x •
Kotlje. (Sv. Uršula.) Da so letos Korošci
tolikokrat imeli priložnost, priti s procesijami na to božjo pot, je bilo mogoče le vsled nesebične požrtvovalnosti našega g. župnika, ki je hodil ob vsakem vremenu o pondeljkih na goro. Kotuljce je to dejstvo tako povzdignilo, da si lastijo že popolnoma to božjo pot! Prav tako. Da pa žrtev č. g. župnika ni malenkost, razvidi vsak, če pomisli, da je treba iti 3 ure navkreber. Kotuljci smo mu hvaležni, kakor so mu prisrčno hvaležni tudi zaplaninski kmetje. Sv. Uršula je pa tudi usliševala prošnje. Tako je dobila enkrat par gospodov, ki so šli dežja prosit, tedaj ob podnožju gore tolika ploha, da so doma potem pošteno
Od^Stajereke stranHe^vodir
miS1ÌKàljS«»aa lepa Upa p.d ce,
in grozila električni napeljavi. «r“H»™J“ears5 sklenila, lipa je stara in ti Ha. C0P ;„na ie bila podere in napravi veliko S^de. Obsojena j ^ na smrt... in ni je več. fa?d J J • poleg nje njena sestrica, ki ji
““‘'prevIiiT-Ute^O d T, k o v a n j a.) Pred krat-kim so odlikovali na Lešah šest delavcev za 40-letno zveste složbovanje v Pr^op^grofa
H&nckla z zlatimi medaljam.	. odliko-
kopa g. H. Steinebach je podaril vsakemu odliko
vancu 60 K nagrade. Med odlikovanci je tudi g. Rudolf Ž a k, načelnik J. S. Z. na Prevaljah, ki služi najdalje nad 46 let Bog jih živi še mnoga leta! Čestitamo!
Prevalje. Kdor ni videl, naj bere! Dež je čudno lil, mraz pritiskal, cesta ni bila brez blata. V tem strašnem vremenu pride gospa brez strehe, skrbno zavita v zimsko, odejo blata seve se ni bilo mogoče ogniti. Pol koraka za njo je stopal ruski ujetnik, ki se ni brigal za blato, pač pa tem bolj skrbno in pazljivo lovil z dežnikom kapljice, ki so padale z neba, da bi ja katera ne zadela imenitne gospe. Za kaj vse so še dobri Rusi? Je pač vojska.
Črna. (Naša železnica.) Pri občinskih sejah v Črni se je sicer govorilo o potrebnih korakih pri tozadevni oblasti, toda ne vemo, če bo kaj pomagalo, da bi se namreč zgradila vsaj ozkotirna železnica. Treba le malo širšega tira in k povišanim stroškom — sedanji stroški so proračunjeni na dva milijona kron, ki jih plača plajberška rudokopna družba — bi obe imenovani občini in dežela gotovo rade prispevale. Promet bi bil na tej železnici na vsak način večji, kakor na kapelski. Treba računiti poleg domačega osebnega prometa tudi na sosedno Štajersko, nadalje bi se z železnico pospešil tujski promet, od katerega bi imeli občini le korist. Tudi prevaljska občina bi pridobila. Les v naših zapuščenih in oddaljenih gozdih bi se lažje izvažal in bi mu poskočila cena. Tudi živine se mnogo izvaža iz kraja. In konečno je svinec redni vsakdanji izvoz, in tega ne bode tako hitro zmanjkalo. Naj se torej občine ganejo in storijo potrebne korake, dokler še ni prepozno. In prepozno še ni, ker se tir, dokler še železnica ni v polnem delu, še vedno z lahkoto razširi. Škoda bi bila za velike stroške, ako hi okraj od podjetja ne imel takorekoč nobene koristi. Prepričani smo, da bo vojaška oblast rada naklonjena za tako železnico, ki bo koristila občemu napredku.
Hodiše. Minoli petek smo pokopali Mlinarco pod Lesom, eno izmed najboljših žen. Kako je bila priljubljena, je pokazal lepo številen pogreb. Zapustila je moža in več otrok, od katerih je pa tudi več nevarno bolnih. Ob odprtem grobu so imeli lep nagrobni govor č. g. dr. Mfirtl. Bil je za vse lep nauk. Naj dobra krščanska žena počiva v miru!
Iz Želuč. Padel je na italijanskem bojišču Tavčarjev Felc, star 25 let. Bil je priden in nadarjen mladenič. Bojeval se je nepretrgoma dve leti na italijanski 'fronti. Za njim žaluje njegova mati, ki jo je nad vse ljubil. Počivaj v miru, junak! — Jesen je došla, listje pada raz drevja. Tako tudi pada cvet mladeničev v prerani grob. Došla nam je žalostna vest, da je padel na bojišču 15. IX., zadet od sovražne krogle, Jože Gabriel, pd. Činkmanov; bil je v cvetu mladosti, star 21 let. Bil je naročnik „Mira“, član izobraž. društva. Čital je rad razne slovenske knjige, bil je tndi dosmrtni ud Mohorjeve družbe. Predlagan je bil v odlikovanje, ali ni ga učakal. Na dom je bila poslana njegova sreb. hrab. svetinja II. vrste. V tvojem zadnjem pismu si bil pisal med drugim tudi, da boš šel gledat na Felcev grob; in res, bila sta prijatelja in tovariša v življenju... in smrt je vaju zopet združila. Počivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami!
Društvo sv. Vincencija Pavlanskega ima na praznik Brezmadežne Matere božje v soboto, dne 8. grudna 1.1., popoldne ob pol petih v društvenih prostorih (dom tukajšnjega društva katoliških pomočnikov Neue Weltgasse, pritličje na desno) svoj redni glavni shod, h katerega prireditvi in udeležbi se prijazno vabijo vsi udje tukajšnjih konferenc, kakor tudi vsi drugi krščanski možje, ki se zanimajo za dobrodelno delovanje imenovanega društva.
Sedmo avstrijsko vojno posojilo. Pri podružnici Ljubljanske kredutno banke kot oficijel-nem subskribcijskem mestu so do sedaj podpisali sedmo vojno posojilo med drugimi sledeči: Hranilnica in posojilnica Šmihel pri Pliberku K 50.000; dr Janko Brejc, tukaj, K 10.000; Janez Vidovič, stolni kanonik, tukaj, K 8.000; Janko Globačan, tu, K 8.000; Janez Kazaški, K 4.500; L. Erzin, vojni kurat tu, K 200; Matija Wedenik, župnik, Otmanje, K 3.500; Jernej Roblek, kovač, Kazaze, K 1.000; G. Schnabl, Zahomec, K 400; Pavel Starc, Slov. Plajberk, K 2.000; Terezija Povodenj, Slov. Plajberk, K 1.000; Janez Wieser, prošt, Podkrnos, K 1.000; Viktor Ruprecht, administrator, Sveče, K 100; Terezija Kramer, Logaves, K 200; Kati Vidovič, tu, K 500; Rupert Kruschitz, Velinjavas, K 1.000; I. Schuster, župnik v Svečah, K 3.100; Jožef Hribar, Podsinjavas, K 2 000; Uršula Male, Podsinjavas, K 1.000; Ana Gašperčič, Št. Janž, K 2 000; M. Kovač, stolni župnik, tu, K 2.000; prelat dr. Martin Ehrlich, tu, K 500; Karel Pernek Lokavica, K 1.000; Gašper Jelovcmk, Loka-vicà K 4 000- Pavel Gradišnik, Lokavica, K 2.000;
Juri Krof, Lokavica, K 1.000; Florijan Močilnik, Lokavica, K 2.000; Fran Marinig, dekan, Pliberk, K 2.000; Roza Sibitz, Pliberk, K 1.000; Emil Predica, c. kr. vojaški oficijal, tu, K 2.000; Barbara Kovač, Grebinj, K 1.000; Marija Havnik, tu, K 4.200; Lucija Male, Podsinjavas, K 200. — Podružnic Ljubljanske kreditne banke v Celovcu sprejema prijave po originalnih pogojih, dovoljuje vse dopustne olajšave pri subskripciji in prevzema tudi posredovanje zavarovanj na življenje in proti nezgodam v zvezi subskripcijo vojnega posojila.
Ali mora naš kmet citati časopise?
Časopis prinaša vladne naredbe o živilih, o oddaji živine in žita in drugih pridelkov, ki so skoraj vsak teden nove. Časopis prinaša tudi cene, katere vlada določuje raznemu blagu in ki se tudi z vremenom spreminjajo.
Če hoče torej danes kmet obstati, da ga ne orobijo na vseh krajih, če noče priti na vsak korak navskriž s kako vladno naredbo, če se noče pustiti pri oddaji žita in živine krivično tlačiti, mora brati časopise.
Časopisi učijo, kako mora kmet varčevati, kako mora tudi druge reči za hrano porabiti. Če hoče torej kmet živeti kljub temu, da mu za slepo ceno poberejo domala vse trdo pridelane pridelke, mora čitati časopise.
Časopisi poročajo, kako se gotovi ljudje, ki barantajo z njih pridelki, bogatijo od kmečkih rok, kako z navijanjem cen kopičijo denar. Če hoče torej te ljubeznive ljudi spoznati, da se jih bo vedel varovati in jim znal stopiti na prste, mora brati časopise.
Časopisi učijo kmeta, kako je edino mogoče sebe braniti. Kako si kmetje iz lastne volje svoj položaj izboljšajo. Moč je v edinosti. Skupno morajo nastopati. Torej mora kmet brati časopis.
Časopisi poročajo, kako si drugod pomagajo kmetje, kako drugod delajo; da bo vedel naš kmet te dobrote posnemati, mora brati časopise.
Časopisi poročajo dan za dnevom, kako in kje se naši sinovi bojujejo, da bomo mogli zasledovati z ljubeznijo te naše junake, je treba brati pridno časopise.
Časopisi pišejo o krivih prerokih, ki hočejo uničiti vero in vse, kar je svetega, ki hočejo čednostno življenje poteptati v blato in naše ljudstvo prodati grehu. Že naše otroke hočejo otrovati. Če se hoče naš kmet obvarovati vseh teh zanjk in mrež, če hoče našemu ljudstvu ohraniti vero, mora brati časopise.
Časopisi prinašajo novice, vesti, kako naši poslanci delajo za našo svobodo, za našo odrešitev. Našo domovino hočejo narediti slavno in veliko, našemu milemu materinemu jeziku hočejo dati veljavo, v šoli in pred oblastmi. Če hočemo torej tem poslancem pomagati, moramo brati časopise.
Pa katere? Tiste, ki vse to prinašajo, kar je tukaj navedenega! Torej liste, ki kmete ljubijo, ga branijo in se za njega potegujejo. Tiste mora brati, ki branijo našo vero, ki branijo duhovnika, ki pometajo z vsem grešnim in razuzdanim življenjem. Tiste mora brati, ki odbijajo od naše slovenske zemlje in našega jezika vse napade, ki se bojujejo za bodočnost naših slovenskih otrok.
In kdo so tisti listi? Za nas koroške kmete je to v prvi vrsti	Tem bolj
ga bomo podpirali, tem več bo prinašal. Blagoslov bomo želi le mi sami. Na plan kmečko ljudstvo, spoznavaj svoje prijatelje, na plan krščansko ljudstvo, spoznavaj svoje zaščitnike, na plan, slovenski, katoliški kmet in podpiraj svoje branitelje.
Koroški gospodar.
Izvoz strdi iz Koroškega prepovedan. Da more armado oskrbeti s strdjo, je deželna vlada na poziv vojaških oblasti prepovedovala izvoz strdi iz Koroškega po železnici, pošti ali cestnih vozovih in odredila, da se mora strd, namenjena za izvoz, pri c. kr. pošti in na železnici odvzeti. Dovoljenje za izvoz strdi daje izjemoma c. kr. deželna vlada.
Izkušnje za podkovne kovače. Do 10. t. m. morajo vložiti na deželno vlado v Celovcu prošnje tisti, ki hočejo dobiti spričevalo za podkovne kovače. Prošnja mora biti kolekovana z 2 K kolkom in se ji mora priložiti vajenško spričevalo in dokaz, da je hil prosilec najmanj tri leta podkovni pomočnik. Izkušnje bodo 31. decembra v Celovcu.
Raznoterosti.
Draga zaušnica. Veleindnstrijec Prym iz Porenskega na Nemškem, večkratni milijonar, ki ima tudi v Avstriji velike tovarne, je bil te dni na Dunaju od tovarnarja Waldesa tožen za od-
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja srežke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprclema vloge na bnjižlce in na tehoči račun. Hahup in prodala vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
škodnino in obsojen. Waldesov zastopnik dr. Schopp se je pri obravnavi izrekel proti tema, da se Pryra zapriseže; navedel je več okolnosti, ki dokazujejo, da Prymu ni verjeti. Po obravnavi je Prym vprašal drja. Schoppa, ali svojo izjavo vzdržuje tudi izven sodišča. Ko je dr. Schopp to potrdil, ga je Prym s pestjo vdaril v obraz. Nastala je tožba, pri kateri je bil Prym za »zaušnico" obsojen na 10.000 K denarne globe, v slučaju »neizterljivosti" na 48 ur zapora.
Obsojen oficir. Poročnik Zerdik, ki je na dunajskem kolodvoru pred odhodom na bojišče zabodel upornega dragonca Moritza, je bil po štiridnevni obravnavi obsojen na 6 tednov pro-foskega zapora (navadnega zapora).
Književnost in umetnost.
Križev pot za vojni čas. S pridejanimi molitvami za mir, prošnjami za žive vojake ter s pobožnostjo zaduše rajnih naših vojakov. Spisal F. S. Šegula. Založila in prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Štajersko. Cena 20 h. — Ravnokar je izšla nova izdaja 1. 1917. Knjižica bo zlasti tudi dobro služila pri pobožnostih pred vojaškimi spomeniki; ohranila si bo trajno vrednost in se torej po pravici imenuje »vojni spominek".
Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 1.1918. Izdalo in založilo vodstvo. Cena s poštnino vred 1 K 62 v, brez poštnine 1 K 60 v,
Književni dar „Nove založbe* pride za božične praznike, kakor poroča naš vrli »Jugoslovan", in sicer izidejo tri knjige. Za deco Martin Krpan s 13 krasnimi risbami v barvah, za inteligenco pa Ivana Cankarja »Podobe iz sanj" v krasni knjigi. Tretja knjiga prinese Debevčeve »Vzore in boje". Naročila sprejema Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg 19.
Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice. Spisal Fr. Milčinski. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. S 16 risbami Ivana Vavpotiča. Vezana knjiga stane do 10. decembra 4 K 70 v, po knjigarnah se pa zviša na K 5 20 in 10°/0 knjigo-tržno draginjsko doklado. Milčinski je priznan mladinski pisatelj.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Jabolčnik, hruškoveo, domač sir, čebulo, jajca
in živila, ki niso pod zaporo, knpnje v vsaki množini hotel Trabeslnger na Velikovški cesti v Celovcu. Podpirajte domač zavod!
Podružnica
Ljubljanske kreditne banke
v Celovcu
sprejema prijave na
sedmo 51 A austrijsko = vojno posojilo =
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100—K
I.	davka prosto 5 Va % amortizacijsko
državno posojilo K 91’54;
II.	davka proste 5 Va0/o dne 1. avgusta 1926 vračljive državne zakladnice^ K 94'—. Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejemajo v brezplačno
shrambo in upravo.
Hranilnica in posojilnica
r. z. z n. z.
v Črni
naznanja, da bo obrestovala vloge od dne 1. januarja 1918 po 33/4°/o» °d posojil pa bo zahtevala po 5°/0.
Načelstvo.
Posestvo
ki je v dobrem stanu, z zemljiščem, planino in pašnikom, želim kupiti ali v najem vzeti za več let. Kdor želi prodati ali v najem dati, naj se takoj obrne na: Josip Jakelj, Mojstrana št. 92, Kranjsko.
Z] Raramente IZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, hirete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelEh za paramEnts JožEfouEga društva v Celovcu.
Framydol
svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. I steklenica s poštnino vred K 2‘7 O.
D«.Html D rožnata rvyuyU! voda, ki
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'46. — Povzetje 55 h Naslov za naročila:
več. —
lan. Brolich, drožerila pri angelu, Brno 638, Morava.
Deveta c. kr. avstrijska razredna loterija.
Grlavni	700.000 K	80.000 K	40.000	K
dobitki:	300.000 „	70.000 „	30.000	»
	200.000 „	60.000 „	25.000	K
	100.000 „	60.000 „	20.000 itd.	99
Cena srečk v	I. razredu : Vi : K 40•—, V	a: K 20-—, Vd K 10-—, 1	l/8: K 5--.	
Žrebanje I. razreda: 12.in13. decembra 1917.
Srečke prodaja :
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu
cesta žt. 25.
Za zunanja naročila zadostuje dopisnica.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulioa it 7.
uraduje vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulioa št. 7.