St. 147. V Gorici, V soboto dne 21. decembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek In soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom posiljana: vse leto • • 15 K «/, » . . ljH Vg »» • • * » Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in fnozern^fto &2I^ ¦ .Posamične številke stanejo 10W- „S06A'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat, v letu »Vozni rod železnic, parnikov in poštnih zve&. Na naročila brez aoposlane naročnine 86 ne oziramo. Teeaj xmi Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek t« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 V Oorici v I. nadstr. na desno. Upravutštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin4 vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po * prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Nemčija in Balkan. Naša zaveznica Nemčija te dni pazno 'sleda na Balkan in se varuje, storiti kaj takega, kar bi jej glede na nove odnošaje utegnilo prinesti škodo. Išče le okoriščanja z novim položajem, hoteč povečati svojo kupčijo z Balkanom. Doslej se je gibala nemška kupčija z Balkanom v uvozu in izvozu tako-le: Leta 1911. je znašal nemški izvoz v ' Evropsko Turčijo 75.3 milijonov mark, prejšnje leto je biio izvoza za 73 milijonov, 10 let prej pa 25. V Malo Azijo pa je izvozila Nemčija v letu 1911 blaga za 37 .; milijonov, pred desetimi leti je bilo 'izvčrza !J v Turško Azijo za 12 milijonov. Uvoz iz Evropske Turčije je znašal 1911. leta 22 milijonov mark, leta 1901 pa 6 milijonov. Iz Male Azije je Nemčija u-vozila blaga za 47 milijonov. Nemčija uvaža iz Turčije tobak, jajca, tapete, turšico in drugo. Izvaža pa stroje, naboje, razne tkanine, šine, kožne izdelke itd. Kakor se vidi, je trgovina Nemčije s Turčijo lepo razvita. Izvozila je v Turčijo lani blaga za 112 milijonov mark, uvozila pa iz Turčije blaga za 69 milijonov. Torej je izvoz v Turčijo mnogo večji nego uvoz v Nemčijo iz Turčije. Nemčija iina živahne trgovske zveze tudi z drugimi Balkahci. Glede Bulgarije je v trgovskih zvezah Nemčija na tretjem mestu:.za Turčijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1901. je imela Nemčija izvoza v Bulgarijo za 5 milijonov, čez 10 let,, teta' 1911. pa, za 23 milijonov. Uvozila je iz Bulgarije lani blaga za 10 milijonov. S Šfh i j o je nemška trgovina dobila } lani v uvozu 24 milijonov, v izvozu je bilo „ blaga za 21 milijonov. Srbija daje Nemčiji /jtd, sadje, meso, Nemčija izvaža orožje, projektile, peči, železo, tkanino. V trgovini z Grčijo je Nemčija na, četrtem mestu, za Angleško, Rusijo in Avstro-Ogrsko. Nemški uvoz je znašal lani 23 milijonov, izvoz .1.7. Grčija, daje Nemčiji jajca, olje, vino, fige itd.; .Nemčija Grčiji projektile, stroje, peči, premog, tkanine. POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) VI. »jKaj hočete-od mene? Jaz ne razumem! .,. Kaj potrebujete' od mene?« je vpraševala Marja Vladimirovna zelo ne-;, prijazno dve ženski, ki sta stali pred njo. Poleg tega je bilo pričakovati po njenem nestrpnem obnašanju, da jima bo zdaj zdaj obrnila hrbet. »Prosim vas, gospodična, spametujte jo... Za pet Kristusovih ran vas prosim... Spametujte jo, to mojo kobilo cigansko. Ničesar ne morem storiti z njo!« je'govorila suhotna ženska 'r flanelasti križasti obleki in obnošenem svilenem robcu na glavi ter se priklanjala udano in zelo pogostem. Govorila je v najčistejšem malo-rusketn jeziku. »Koga? Kaj? Zakaj? Kako kobilo?« je skoro zakričala učiteljica na njo; videti je bila od trenutka do trenutka bolj razdražena. Iz R u m u n i j e dobiva Nemčija največ poljskih pridelkov; lani jih je dobila za 107 milijonov mark. Izvozila je Nemčija v Rumunijo lani raznega blaga za 91 milijonov mark. . . j Tudi s Črnogoro ima Nemčija kupčijske zveze. Uvoza iz Črnegore je bilo lani za 2000 mark; izvoza 222.000. Nemški uvoz z Balkana in iz Male Azije znaša torej skupno za lansko leto 237 milijonov mark, izvoz na Balkan pa 266 milijonov. Tu pa treba upoštevati to, da precejšen del blaga gre skozi Anglijo, Avstrijo in Italijo ter je uštet pri teh v izvozu, Nemškega kapitala je investiranega v Turčiji na milijarde: v železnicah in posojilih v prvi vrsti. Bethmann-HolKveg je v nemški poslanski zbornici zato povdarjal, da Nemčija ne stoji v prvih vrstah velesil, politično zainteresiranih v balkanskem konfliktu, marveč je v prvih vrstah pri kupčijs-kih in finančnih interesih. Taki interesi pa narekujejo: pamet in trezno presojanje razmer, če ne utegnejo kupčijski in finančni interesi trpeti vedno večjo škodo. Nemčija dela vedno previdno in je že pokazala, kako se zna okoristiti z vsakim položajem. Tako tuii ob aneksiji Bosne in Hercegovine in tik pred njo. Takrat je nemški konzul v Belemgradu poročal svoji vladi o emancipaciji Srbije od Avstro-Ggrske, ki je začela že 1. marca 1906., ko je prenehala stalna pogodba z Avstro-Ogrsko. Nemški konzul je povdarjal, da je Srbija spoznala, da je bolje biti v direktni zvezi s kupcem v zapadnoevrop-skih industrijalnih državah namesto dajati, kakor dotle, onim državam velik del srbskega izvoznega blaga potom avstro-ogrskega posredovanja v trženju. To izključen je a vst r oo-gr skega po-sredovanjapajeprišlovdobro nemško - srbskim t r g o v s k im odnošaje m — je dostavil nemški konzul. Velika.naša zaveznica stoji za vratom Avstroogrske in se lepo okorišča z razmerami, pod katerimi Avstrija trpi na Balkanu. Ni treba misliti, da se Nemčija ne okoristi tudi s sedanjimi odnošaji na Balkanu in istotako Italija,- kjer prevladuje 1 tendenca prijaznega postopanja z Balkan-ci, da bo to v korist Italiji v gospodarskem pogledu. Istočasno pa še obstojajo spori . .„. _________......._____ med Avstrijo in Srbijo in iz "Srbije smo j ki ugledni veljak z dežele pri culi že resen glas, da če ne pride do dobrega, zadovoljivega sporazuma, n e k u-p i Srbija odslej niti za vinar blaga iz Avstrije. Srbski vzgled bi utegnil vplivati tudi na druge in okoriščala bi se na Balkanu Nemčija in Italija, avstrijska industrija pa bi šla pod zlo. Zato pa je treba in zopet treba pametnega ravnanja na odgovornih mestih, ker drugače preti velikanska škoda in krahi. Zanimivo je posneti iz gorenjih podatkov, da je Nemčija na Balkanu tuintam z a Avstrijo. Ali če pojde tako dalje, bo kmalu pred Avstrijo! — Zato pa je želeti skorajšnje poravnave med Avstro-Ogrsko in Srbijo in druge smeri v zunanji politiki. Gospodarski interesi države so v nevarnosti, ta glas treba poslušati in ga prav umeti; potem ne bo sporov z Balkanom, ta glas bo zaukazal: razsodnost in kavalirsko ravnanje z Balkanci. Potem bodo dobro ščiteni naši »vitalni interesi« na Balkanu! »Mojo deklino, hčerko mojo! Tale je, tukaj stoji, vrag prokleti, in obrnila se je proč!..« pojasni ženska in pokaže z očmi na zdravega, čednega dekleta, ki se je zares obrnila proč, k oknu, in zelo prezirljivo gledala mater in učiteljico. Nato je ženska pristavila: »Spoznala se je ta mr-šnja ciganska z Omeljanom Cvirkunom, a Čvirkun je ničprida, največji pretepač in razsajač v celi vasi... Ona pa gre, mrha ničvredna, ponoči k njemu na skedenj in spi z njim pod jednim kožuhom...« »Čujte!« spregovori Marja Vladimirovna, dušeč se od jeze in razkačenosti: »kako se mi drznete pripovedovati take reči? Kdo vam je to dovolil? Jaz ne razumem ničesar, — niti vašega bedastega jezika, niti Vaših reči! Kako si upate v moje stanovanje? Jaz vas ne poznam, pustite me na miru!..« Nato se hitro okrene in razljučeno zaloputne vrata ženskama pred nosom ter zbeži v drugo sobo in se vrže na posteljo. Kaj je to? Kaj je to? Ona torej ni doma, ni gospodar svojega časa: biti mora na uslugo tem ženskam. Pred nekaj dnevi jo je prišel prosit neki starec, naj mu na- Naš list. Naloga domačega lista je, skrbeti za to, da se v njem zrcali vsa dežela v kulturnem, gospodarskem, socialnem pogledu. Naloga naprednega lista je, da dela pridno na polju gospodarskega dviganja dežele; vsporedno mora teči delo za izobrazbo ljudstva. Veliko je to delo in list je more vršiti le, če je dobro podprt od strani sotrudnikov in naročnikov. Tako delo pa je nujno potrebno, ako nočemo zapasti zaspanosti in propadu; ako nočemo biti podlaga tujčevi peti. Današnji dan imamo Slovenci že lepo razvito časopisje; imamo precej dnevnikov. Naše ljudstvo rado čita. Dnevniki imajo široke velike naloge, pokrajinski listi se seveda tudi bavijo s svetovnimi dogodki, vprašanji, zapletljaji, ali ti morajo vršiti še posebno domačo nalogo: obravnavati razmere v domači deželi, služiti domačemu živi ju, kateremu je časo- pis v prvi vrsti namenjen, v domači hiši mora gospodariti list. — Ko je-prešla »Soča« š »Primorcem« v roke Družbe, je ne-nas prav u-mestno in razsodno povdarjal, kako naravnost potrebujemo tak list, ki bo služil našim domačim potrebam in povdarjal je prav lepo tudi dol- ' ž n o s t naprednjakov, da podpirajo in naročajo tak domač časopis. Mora biti, potreben je. Ce bi ga ne bilo, bi si ga morali ustvariti. »Soča« hoče nadaljevati svoje zapo-četo delo. Vemo, da je našla nova smer lista po deželi obilo priznavanja in odobravanja. Treba pa je tudi podpreti to smer. To se zgodi le s pridnim naročanjem lista. Toliko lepega gradiva je podala »Soča« svojim čitateljem od 1. septembra dalje, da mora biti ž njo pač vsakdo zadovoljen. Tako bo tudi v bodoče. Poskrbljeno je za stalne dobre sotrudnike, da bo list vedno kos svoji nalogi. Na naši strani je trud in delo, na strani goriških Slovencev naj bo pošteno upoštevanje našega truda in dela in pomoč z naročbo lista, z dopisovanjem, z inseriranjem. List mora biti gmotno dobro podprt, potem vspeva; drugače je obsojen k ve-, getiranju, od katerega ni daleč h koncu. Listi stanejo denar, listi so dragi. Delo je drago. Troškov polno na vse strani, dasi se vrši sotrudništvo v glavnem brezplač- '* no. V uredništva naprednih Časopisov pa tudi ne tečejo zlate žile; od nikoder ni podpor v kritje troškov, le naročniki, ku-povalci lista in inserentje so tu, ki vzdržujejo list. Pri drugih, klerikalnih listih, je to drugače, ker klerikalen tisk je podpiran od cerkvenih knezov, duhovnikov in fonde imajo, s katerimi podpirajo najizdat-neje svoje v raznih jezikih izhajajoče časopise. Potem ni težko, usiliti list in ga zastonj trositi po deželi. Pri nas pa mora biti list plačan. Zato polagamo na srce naprednim goriškim Slovencem izgovorjene naše besede, da jih premislijo, za kar morajo uvideti, kako treba odslej vse drugače skrbeti za domač list, kakor se je to godilo do zadnjih časov. Saj je dosti časa in priložnosti tudi za čitanje dnevnikov, ali ne sme se pustiti izpred oči domačega lista, ker ta ima piše pismo na njegovega snia, ki služi pri vojakih tam v Harkovu nekje. Seveda ga je odgnala. Čemu bi ie? Cerkveni starešina je prišel, da se seznani, ter jo je prosil, naj bo botra vnuku. Tega bi bilo še treba-.— da tukaj sklepa sorodstva. Naposled so prišle te zabite babnice, da klepetajo nekaj popolnoma nepristojnega, tako da so jo slednjič razjezile do skrajnosti. A glavno je, da vse to zadene njo samo, ker Zinajide Petrovne nikoli, zares nikoli ni doma. Ona se je seznanila s popovo rodbino, in tudi z graŠčakom. Nji so vsi ti ljudje zelo dragi in povšeči, pa ji je zelo ugodno pri njih. Videti je, da se je že potolažila in pomirila. Graščak je po-setil Maujičko, a ona ga je sprejela hladno, službeno, samo kot' šolskega kura-torja, popova žena pa čaka neprestano, da jo, Manjička poseti.Kako je vse to ne-tolažljivo, zoprno in bedasto! Ponjatjev pa ne piše niti vrstice. Ali je mar tudi on tak ničvrednež, kakor vsi drugi, ki so se tako hitro odvrnili od njih? Ne, to ni mogoče. On jednostavno ni vedel, kje da so, ali zdaj, ko mu je naznanila svoj naslov, se bo tudi on gotovo požuril, da ji piše. V sosednji sobi se je nadaljeval razgovor. Hivrja je razlagala: »Zastonj si.prišla, Kiljma, zastonj! To ni Klavdija Antonovna, najnka... Ona je čutila tujo nesrečo kakor svojo!.. Ta pa — ne, ta je grozno odljudna!..« »Že zopet ta Klavdija Antonovna!« je pomislila besno Marja Vladimirovna; »Zopet ona! Kakor da je ostala v teh sobah njena senca, ki me preganja!.. Kakšna ženska je li bila to? Bila je pač spaka ali pa stara devica, ki ji ni naklonila sreča, da se ornoži... To je gotovo; drugače bi se ne ukvarjala s temi gnusnimi ljudmi, česala zamazane glave tem divjaškim paglavcem ... To je bedasta sentimentalnost, brezrniselna neumnost! Jaz jo mrzim kakor osebnega sovražnika!« »Moj Bog, moj Bog! Jaz pa sem še nadejala!« je govorila ženska, »mislila sem, ker so učiteljica, pojdive k njim s spoštovanjem, — dekle jih bo morda poslušalo... Kaj se kisaš, krava zanikrna?-Treba bi bilo, da bi bila prebičatla, ti brezsrčna deklina!.. Jaz pa sem se nadejala!. > Ali povejte, prosim vas, kako da so tako ošorni? Tako je lepa, kakor rožica... Pa glej!.. Tako ohola U p o s.$"tri).o- v/r e tiho s t, kakoršne nima drievnik'k druge ^dežele. Pričeti, se, vča-, šifpd^d^raad fet-i>rinaSa- važne članke o kakem domačem.*pe*Lčem vprašanju, ki živo "zadeva deželo, ali dobi se Celo kakega veljaka1; če se ga popraša o tem," da ni čital. Stvar _pride< kje v razgovor in on ne ve nič^ Morda ie pa dobro podučen o kakih postranskih dogodkih kje doli iz Afrike .--jkar.se; tu; godi in kar tudi njega zadeva, tega pa ne ve! So taki.slučaji. Da bi jfhjhe bito. .večlKf--;*.'.* ;' misija. I^n'aj4$/»Corriere della Sera« porodai Dunaja,; da se, je bil prci, Masaryk, kot je ŠeVv iselgrad nekako, posredovat v a\itFijshG-srbskem sporu* najprej napotil It ^šmjšim-dgrške^u1 posladku TJgronu in. šele potem k Pašiou, ki je bil zelo re- ;servirin. Šele-ko je Masaryk že hotel od- >potovati,.ga je Pašič povabil in ga je pro-. *sily da naj javi avstrp-ogrskemu ministru za zunanje zadeve, grofu Berchtoldu, da je Srbija spravljiva in mu je za spravo navedel pogoje. Ti so: i. Srbija bo naročila ves materijal za nove železnice v Avstriji. ] 2. Vsa posojila, ki jiti bo Srbija najemala po miru; bo placirala na Avstrijskem. 3. Srbija bo vedno upoštevala avstrijski kapital in mu dajala prednost. 4. Prva trgovinska pogodba, ki jo bo Srbija z Avstrijo sklenila, bo za to jzven-redno ugodna. Če sprejme Berchtold te pogoje, je rekel Pašič, bo prišel on (Pašič) sam na Dunaj in se bo osebno pogajal, če pa ne, bo pa Srbija povzročila, da bo Avstro-Ogr-sko bojkotiral ves Balkan. ' Berchtold je pogoje odklonil in to je šel potem javit prof. Masarvk v Belgrau. Poročajo, da je bil Pašič presenečen ter je rekel, da sporoči velesilam, da je Srbija storila vse korake, da se spor čimprej zravna v miru. 'Nasproti temu pa je cirkulirala že predvčerajšnjem po listih 2 Dunaja takale vest:' ' •" V Vseh merodajhih lirogih presojajo mednarodno situacijo zelo optimistično. Po poročilih iz Londona in Belgrada ter po iii' vladajočem razpoloženju se lahko zagotavlja, da je vsak oborožen konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo izključen in da se vsa sporna vprašanja urede mirnim potom. Avstrijske priprave na mejah so ustavljene. To, kar se je doslej storilo v varstvo mej, ostane še sicer nekaj časa v veljavi, ker hoče Avstro Ogrska svoje stališče v Londonu primerno podkrepiti in akcentuirati. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se z novim letom na vsi črti povrnejo normalni odnošaji. Sploh se opaža, da prevladuje v vseh kompe-tentnih sferah hajoptimlštičnejše razpoloženje. To slednje je tudi verjetno. Današnja poročila tudi govore za to. * Poroča se iz Rusije, da Rusija že demobilizira. Nadejamo se, da se tudi naši vojaki kmalu vrnejo od meje. Konference v Londonu. London, 20. — Poslaniki so priporočili avtonomijo Albanije pod pogojem, da se da Srbiji trgovski dostop do jadranskega morja. Vseh 6 vlad se je Izreklo odobravalno za ta predlog* Ta luka bi bila Sv, Ivan Meduanski, in sicer po nasvetu Italije. Srbija ne bi j^smela utrditi te luke. Zatrjuje se, da Rusija stoji na Strani Srbije ter dela za pravično rešitev njenega vprašanja o Jadranski hiki. Iz Sv. Ivana pa bi baje ne bilo nikake direktne železniške zveze s Srbijo. Srbija bi ne imela ob morju nobenega svojega teritorija, ampak za svoje trgovske potrebe neutralni dohod k morju. . Srbija se baje popolnoma uda takim predlogom. i Mrovna pogajanja Turki zavlačujejo, češ, da še nimajo zadnjih navodil-iz Carigrada. Upa se pa, da stopijo pogajanja danes v odločilno fazo. s Nov škandal med dunajskimi krščan-* skhm socialci! Dunajski župan dr. Neumaver je bil odstopiti. Od strani soc. demokratov se. je bil proti županu dr. Neumaverju hud boj, ki je dokazoval, da daje denar svojim sorodnikom iz mestnega ubožne-ga zaklada, dalje pa, da je krščanski župan Neumaver zelo dvomljiv, človek v moralnem ozjru. Našle so se fotografije, ki kažejo starega., Neumayerja v Adamovem kostumu. L nič vrednimi ženskami in celo neki red, ki ga je imel s seboj, se je nahajal v čudni vlogi... Baje je imel tudi perverzne st«ke: z faznimi osebami. Škandal je velikanski, kajti Neumaver ni kak navaden človek, marveč župan dunajski, župan najbolj krščanske presto-lice.v Evropi, mož, ki je igral tako važno ivlogo. na evharističnem kongresu. To da misliti in postavlja pred: oči vsakemu vred-uost te dunajske krščansko-socialne stranke;^astticL »Boga Pobasaj,« župan take* le moralne kvalitete! Na Balkanu. Bulgarski car Ferdinand je bil v Solunu skupno z grškim kraljem. Car je rekel, da izlet v Solun nima nobenega posebnega pomena, marveč je navaden o-bisk. Vladarja sta se dala skupno fotografirati. "ti. ¦ Glede pomorske bitke pred Dar-danelami se ponovno poroča, da je turška ladja »Barbarossa« močno poškodovana. Srbija ostane v vojni permanenc!. Vsi poveljniki so dobili ukaz, naj bodo pripravljeni na nove boje s Turki. Iz S o f i j e poročajo, da je sprejet zakonski načrt za podaljšanje moratorij a do 30. dne po demobilizaciji. Dovoljen je tudi izredni 50 milijonski kredit za armado. Bulgarija mora nadaljevati vojno brez tuje pomoči še najmanj kakih 6 mesecev. Politični pregled.; Avstro-Ogrska. Zakon o vojnih dajatvah je sprejet. — Dunaj 19. Po 55 ur trajajoči seji in po kompletnem glasovanju, ki je trajalo cele 3 ure, je zbornica po odklonitvi dveh predlogov manjšine sprejela zakon o vojnih dajatvah v smislu justičnega odseka. Vladne stranke pa se niso upale sprejeti tretjega čitanja, ker bi ne bilo dvetre-tjinske večine, ki bi bila potrebna. Vršilo se bode to torej jutri. K zanesljivi vladni večini spadajo nemški nacijonalci, krščanski socijalci, Poljaki, Rumuni, Italijani in pa Šusteršičev slovenski klub. Ta večina je preglasila vse predloge za zboljšanje zakona, a morala se je truditi, da je vzdržala disciplino. Pri glasovanju, da-li spadajo oni, ki so zavezani k vojaški službi, tudi pod vojaško disciplino in sodbo, bi bila vlada skoro propadla, kajti le 224 poslancev je glasovalo za predlog, 201 pa proti i n glasovnemu razmerju Šušter-šičevihpristaševseimavlada ..zahvaliti, daje prodrla. ; . Razmetanost Jugoslovanov nudi nialo vzpodbudno sliko; Oni se dele na stih skupine. Vsi Dahnatinci, tudi pravaši; *) proti vladi, istrski pristaši Šušteršičevi Jo se absentirali, napredni Slovenci so glasovali za predlogne manjšine, ker pa ti nišo bili sprejeti, so se izjavili za. večino predlogov justičnega odseka, slovenski klerikalci so se pa izjavili proti vsakršni iz-premeni. — Danes se je povdarjalo, da je sloge krvavo treba, ker če bi v važnih zadevah bili edini, bi si v državi lahko iz-vojevali. ugled, ki jim gre. Poslanska zbornica je sprejela včeraj tudi v tretjem čitanju z 250 glasovi proti 116 predlogo o vojnih dajatvah. Potem je prešla v razpravo o podaljšanju provizorija poslovnega reda. V zbornici je bil hrup, ker ni bil prišel Choc do besede, dasi določen, večina pa je sprejela predlog za konec debate. Predbožično zasedanje je končano. Zbornica se snide zopet 27. decembra. Darovi. III. seznam darovateljev za naše vrle vojake vojske in vojne mornarice. — 1. zbirka baronice Marije Bianchi v Rubijah: D. F. T. K 100, Ivan Velcich K 12, Št. 57 K 5, Zavod de Notre Dame K 2, Sofija (Jalte K 5, Antonija pl. Leitgeb K 10, Eva Pich K 2, N. N* K 3, Grofica Lujiza Strasr soldo K 10, Anina Pajer K 5. — 2. Došlo tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu: Občna Podgora K 40, dr. Anton Gregorčič K 30, Roža Mungherli K 5, dr. Ramb. Mi-locco K 1, Alojz Dalla Rosa K 6, Ing. Hupport K 1, Ing. Alfred Singer K 5, Ing. F. Pazdera K 2, Josip Zach K 1, Clauss K 1, Odbor ženske podružnice društva »Schuiverein« K 30, Avgust Gratzl K 3, Anton Jakončič K 5, dr. Anton de Fabris K 5, Ivan Pirjevec K 4, Marij Fonzari K 3, Josip Caucig K 3, Rudolf Zarli K 3, Ivan Simčič K 2, Franc Zbona K 2, Hugo Collo-big K 2, Josip Musič K 2, Kazimir Terpin K 2, Julijan Zorn K 2, Leonhard Gozzi K 2, Josip Geotti K 1, JFranc MarosticaiK 1,^ O. N. N. K 1, Kari Zorzi 50 vin. Skupaj K 165'50. Glasom prejšnjih izkazov 332'90, skupaj 498'40. Za božičnico C. M. podružnice na Blanči v Gorici so darovali še sledeči: g. Poveraj 10 K, g. Breščak 2 K, g. Domin-ko Henrik 2 K, g.a Strekelj Fanda 2 K, g.a Gilčvert 1 K, g. N. N. 3 K 20 v, g.a Sapla Karolina 2 oblekci in 12 parov nogavic* g.a Sapla M. 3 spodnje trikot-obleke in 6 parov nogavic, g.a Seidl profesorjeva 15 parov, nogavic, g.a Kenda 12 žepnih rutje, g. Teodor Hribar 36 m blaga, tvrdka ivančič & Kurinčič 20 m blaga, tvrdka Pregrad & Cernetič 1272 m blaga in 1 torbico, Hedžet & Koritnik 5 šerp, I. Medved 1 deško obleko, I. Steiner 1 havelok, 1 jopič, razne ovratnike in 3 čepice, Josip Terpin 30 parov nogavic in 12 parov rokavic, VValland 6 deških srajc z ovratniki in šerpe, sladčičar Pordon 1 škatljo slad-čič, g. Jeretič 1 torbico, trgovina Fon 4 klobuke, g. R. Drufovka 70 v kot popust na računu od čevljev, g.a Antonjja Spinčič 20 kg jabolk. — Vsem blagim darovate-ljem se toplo zahvaljuje odbor. Za Božičnico na Blanči so darovali učenci in učenke Narodne šole: Oberdank Lenka 2 K, Šiiligoj Darko 2 K, Faganel Marija 1.20 K, Zimic Ernesta 1.02 K, po eno krono: Mežnar Ivanka, Zimic Janko, Širok Pavel, Vižin Alojzij, Bezek Julka, Vovk Viktor 99 vin., Makuc Marija 62 vin., po 40 vinarjev: Kropar Rožica, Mareš Fran, Mareš Marcel, Svete Stanislav, Truchlar Rudolf, Pertot Josipina, po 20 vin.: Šviligoj Miroslav, Gabršček Ludo-vik, Leban Aleksander, Klede Jožef, Kle-de Olga, Jerina Frančiška, Kranjc Jožef, Pavšič Alojzija .10 vin. — Skupaj K 1673. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Županstvo v Sežani je poslalo 10 K.— Fr. Uršič, šolski vodja na Žagi, je poslal dve vreči krompirja, koje sta darovala Alojzij Žagar, župan in Marija Braz z Žage. — Na račun mesečnine je prišlo 33'60 K»— Živeli darovalci! — Spomnite se tudi drugi prijatelji naše mladine, zlasti sedaj ob priliki božičnih daril! Prispevki v denarju in v živilih so enako dobrodošli. Domače vesti. Na Proseku je umrl gospod Alojzij G o r j u p, tržaški mestni svetovalec, dober slovenski mož, delaven in priden pov-sodi na političnem in gospodarskem polju tržaških Slovencev. Blag mu spomin! . Imenovanja. Poljedelski minister je imenoval komisarja I. razreda pri gozdnem nadzorništvu Rudolfa Koreysa za višjega komisarja. V finančni službi so imenovani za davčne oficijale; v X. činovnem razredu davčni asistenti Humbert Travan, Ivah Tuzet, Gvidon Stres in Renat Dragovina. Imenovanja. — Provizorični okrajni komisar dr. Fran Vodopivec v Puli je imenovan za definitivnega okrajnega komisarja, provizorični namestništveni konce-pist Karel grof Attems-Petzenstein V Gra-diški pa za definitivnega namestništvene-ga koncepista, oba na dosedanjih mestih. Za definitivne policijske koncipiste. so imenovani dosedanji provizorični policijski koncepisti; Rudolf Junovic, Hugo Dieti v Trstu, Josip Šinkovec v Puli, Gustav Puš v Trstu in Josip Zoreč v Zadru, vsi na svojih sedanjih mestih, Imenovanja okrajnih šolskih" nadzornikov. — Minister za uk in bogočastje je imenoval za okrajne šolske nadzornike v Istri in sicer za slovenske šole; za koprski okraj učitelj na moškem učiteljišču Hinko Dominko; za Krk in Lpšinj profesor pa-zinske državne gimnazije Niko Žic; za vološčanski okraj učitelj, na učiteljišču v Kastvu Ivan Bunc; .za pazinski okraj profesor pazinske gimnazije Martin Zgrablič; za puljski in poreški okraj nadučitelj v Bermu Fran Barbalič. Za sekundarija v deželni tmurbolnici . je imenovan dr. Leo Wolfer v Gorici. Zimski šport v Bohinju. — Iz Bohinja , se nam poroča, da vladajo tam krasne vremenske razmere ter je snega za sankanje, smuči in vozne sani dovolj. Že minuli dve nedelji je bilo mnogo šport-nikov-izletnikov v Bohinju; posebno pa še zadnjo nedeljo, ko je vozi' iz Trsta in Gorice posebni zimsko-športni vlak. Ker kaže da bode zimska sezona jako ugodna, se je odprl,tudi hotel Triglav, katerega je prevzela gosp? Helena Sodja,, ho{elirka na Bledu, ki bode skrbela za .dobro oskrbo. V božičnih praznikih bode vozil zopet posebni zimsko-športni vlak iz Trsta in Gorice. Bulgari in Slovenci. — Bulgarski listi so se spomnili s posebno zahvalo Slovencev, ki so prispevali za Rdeči križ jiigosl. držav. Pišejo med drugim glede goriških Slovencev: »Iz mesta Gorice, v avstrijskem Primorju je poslal »Odbor za Rideči križ jugoslovanskih .držav« 2.500 levov (kron), od katerih je 1500 za bulgarski, 1.000 za srbski Rdeči križ. Isti odbor je poslal s svojim darom zelo milo pismo, iz katerega podajamo tii naslednje vrstice: »Kakor drugod, zbiramo i mi goriški Slovenci, dobrovoljne doneske za naše brate, ki prelivajo svojo kri po balkanskih bojnih poljih za svobodo bedne raje. Pri našeh skromnih sredstvih in v neugodnih razmerah ni moči mnogo pričakovati, toda sprejme naj se i najmanjši dar, ker je pritrgan od ust zu prepotreb- , nega brata.« Poteni: -, ; ' »Slovanstvo od vseh strani je /danes zlilo svoja strmljenja v eno srce ter se je brez .obzira; na vse težkoče^ediflilo v eno delavno, silno moč — danes za nas,' jutri — za sebe, za čelo slovanstvo. H v a I a te m s 1 o v ari s k i m; s r -cem! Bratska b 1 a g o d a r n o s t z a njih čuvstva in dela!« »Goriška Slovenska Mladina«. •'— V nedeljo, dne 22. decembra t. L se bo vršila od 4. in pol do 9. ure zvečer zadnja plesna vaja z' v o j a š k i m o r k e s t r o m v tek. letu v dvorani Trgovskega Doma. — Šte-f a n o v a p r i r e d i t e v (26. t. m. se ne bo vršila! — Nadaljna prihodnja plesna . vaja bo 29. t. m. — Izvajali oz. vadili se bodo plesi poleg drugih: »Variete« »Pas de quatre« in »Pas de patineurs«. Na svidenje v nedeljo popoldne! Odbor. »Društvo Goriških Slovenskih Foto-amaterjev« v Gorici naznanja, da se bo vršil redni letni občni zbor v soboto, dne 4. januarja 1913. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, v ulici Mattioli št. 13 na dvorišču — desno. Dnevni red priobčimo prihodnjič. Če želi kateri član staviti na občnem zboru samostojne.predloge, mora te vsaj osem dnij-preje naznaniti odboru. Zadnjih osem dnij bodo članom društvene vodilne knjige na ogled v društvenih pro-štorih. — Odbor.. ,........ Vojaški aviatiki pridno vzletajo, nad Gorico. Vidi se tudi po dva hkratu v zraku. Sedaj letijo proti Brdom, sedaj proti Furlaniji, sedaj krožijo proti Goram'. Pogled je krasen. Granata je padla pri artilerijskem streljanju 17. t. m. na Šempaskem polju < na kako njivo ali kam drugam; iskali so jo i pa ne našli. Kdor bi jo našel, naj se je ne dotakne, marveč naj to naznani art. polku v Gorici. Državna loterija. Pri predvčerajšnjem žrebanju je zadela glavni dobitek 200.000 K srečka št. 408082; dobitek 50,000 K srečka št.. 116.300; dobitek 30.000 K srečka št. 240.518; 20.000 K srečka št. 61.695: dobitek 10.000 K srečka št. ,469,937. Odprti lekarni. — Jutri poppludne boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Klirner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponosna služba v času od 22. do 29. t, m, Domača politika. Cerkljanske zadeve pere »Novi Cm v svoji božični Številki: Piše, da je novi župan Eržen l). t, m. vpričo ravnatelja deželnega knjigovodstva in računskega re-videnta prevael 6bČ nski arhiv in blagajnbi ki je pa __ n j, Zače i so tudi z revizijo občinskih računov in sicer za vso dobo; odkar je Kosmač županoval, to je od 1890. naprej: To bo stalo lep denar.' — Bivši župan Kosmač se je jz zadnje seje odstranil, dasi. j^*3a'»nj«arB^:ai#^až3S2fc Wl nujno iJolrebnai Od žiipanbvanja sokTerČ kalci odstavili Kosmača, deželni poslanec • je še vedno. Pikhil ga je pa tudi že radi! tega »Novi Čas«. ¦" * Gostinčarja in Korošca> 4kžavnaj?.o-*. slanca S. L. S., hvali »Novi Čas«: naš vrli' Oostinčar je govoril 12 ur pa ni bil nič' utrujen, to v. proračunskem odseku, po-, tem pa je dr. Korošec bral levite strankam;, večine'in vladi.;.';, ali v zbornici so ob-f Mrmrali izjemne vojaške predloge češki: ' harpdrti radikatčif K;]e;;je •fieutrujenH Go^ '\s\incaf,1 kje dr."Korošec, da bi' brialievlte? vlacli? Zbornica je zakon o vojaških da-; jatvah sprejela — poroča »Novi Čas«, ki je »pozabil« dostaviti, Jda se ima vlada za-^ hvaliti Šusteršičevim pristašem, da je pro-i drla.'. Izjenine vojaške predloge segajo globoko v ljudstvo, za te glasujejo klern kalci, ropotajo proti vladi pa le tam, kjer niso v navskrižju z vlado! ' '.•' »Corriere« je v svojem članku »II nbstro ddvere« britko potožil, da je bilanca Italijanov v 6orici za leto 19lL. jako rieugfodna. Boji se že — pogina'italijanstva v Gorici! Z veseljem pa še'venda"r konf štatira, da se sovražnikom še; ni posrečilo 'zadati Italijanom v Goricrs m r t n i u d a| r e c. Pesimistično pa sodijo svoj poloižal Italijani' v Gorici, da jim lebdi pred bčm| že smrtni udarec! »Corriere« pravi, da s& Italijani porabili letos obilo energije, ne d| bi bili mogli spraviti sovražnika dbtegal .;• da bi jih ne mbgel zopet napadati. Torej so onemogli, poraženi in š strahom čakajo smrtnega udarca. Ne trdimo mi tega, to zveni iz članka »Corrierovega«. No, tako obupanim jim pa res še ni treba biti! : Iz ajdouskega okraja«. Nesreča na cesti blizu Vrtovlna. — V nedeljo se je peljal, avtomobil proti Ajdovščini. Nasproti je prišel z vozom posestnik Blagonja iz Svinega. Na vozu je bila ž njim tudi žena. Ne ve se pravzaprav po čegavi krivdi sta zadela avtomobil in voz drug ob drugega. Voz se je prevrni), in Blagonja še je menda poškoval močno. Avtomobil je vozil baje 'neki zdravnik iz Gorice, ki je dal Blagonji prvo pomoč; po-agonjGuodpeljalLv goriško bolnišnico. : Brje. — (Petletna deklica padla v Vipavo.) V četrtek 19. t. m. so prale perice p'od Brjami pri brvi na Vipavi.. Kakor vsa-kikrat, so .prišli, tudi topot otroci k vodi. 5 letna deklica, Miheljeva ie padla v Vipavo. Šele po dolgem naporu jo je potegnil iz vode, kadili 300 m nižje, g. Josip Spetič, železniški uradnik postaje Kamnje. Dekle je bilo že skoro mrtvo. Posrečilo pa se je, oži viti, deklico, ki je užila. velik strah-,Vada je narasla in "na onem( mešiu teče;| precej naglo. — Zato kličemo: pozor* pazite na otroke! — G. Spetiču vse priznanje in hvala, da je rešil deklico. : lz goriške okolice. Iz Pevme. — V ponedeljek 23. t. tn. ob 2Va uri pop. se vrši božičnica v otroškem vrtcu dr. sv. C. in M. v Pevmi. im»¦, ,,i;N;awdiTa; obrambam « Božičnica na Blartči v Gorici. — Danes popoldne ob 2, uri se je nabralo vse polno, ljudi v naši Narodni Šoli na Blanči. Med navzočimi smo opazili predsednika C. M. podružnice Dr. Dereanija,,razne gq-• spe in g.Čne bdbornice, ravnatelja Bežeka, šol. svetnika Novaka in vec.dfu.gih.' gg.. i profesorjev, učiteljev in učiteljic ter raznfh rdrugih gospodov. Slavnost je otvorfl , orkester pod vodstvom g. Sancina in [e jako spretno igral razne komade.. Za tejh je nastopil osmerozbor deklic, ki je praV. lepo pel. Med raznimi deklamatorkami naj omenjamo, da so izvrstno deklamiraie in s povdarkbm sledeče deklice: Zorica Kravos, Zorica Simčlč in Elka Birtič. O-troški pevski zbor pod vodstvom g- Tur-. ka je zapel par prav mičnih pesmic. — Skratka je bila cela prireditev prav lepa in poznalo se je, da vodstvo in učiteljsko osobje ne štedi truda za prospevanje te tako potrebne obrambne šole v Gorici. DOPISI. Iz krminskega okraja, i Dobravo pri Krminii.'•'—- Radj raznih stavbenih delL bode tukajšnji grad in mjti-zcj za občinstvo več časa zaprt. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — V sredo je bila pri tukajšnji sodniji velika-razprava. Odmevalo je o dogodkih tistega nepotrebnega shoda v Plaveh. Klerikalni listi so takrat zmerjali in sumničili ter slikali klerikalce glede . nastalega prerekanja in napadanja za čisto nedolžne ljudi, ki ne skrivijo nobenemu lasu. Ali pri razpravi so bili obsojeni: Kristjan Veluščik, župan v Anhovem, na 20 K globe ali 48 ur zapora, Janez Grilo, Go-ljevice, starašina, na 48 ur zapora, Josip Makarovič, Goljevice, starašina, na{24 urx Anton Veluščik, sin župana, na 3 dni, Josip Veluščik, sin župana, na 48 ur, Vinko Gabrijelčič, Ložice, na 24 ur, Frari M^d-vešček Robidenbreg, na 48 ur, Josip1 Stanič, Gorenjepblje, prvi podžupan*in cerkovnik, na 24 ur zapora. Sokolski vestnik. , Silvestrov večer priredi tel. društvo »Sokol« v. Podgori v prostorih g. Štefana Breganta. Začetek ob 8V2 zveč. Vspored:. Petje, igra, šaljiv prizor, telovadba, polnočni govor. Med vsporedom deluje šaljiva pošta, šaljiva loterija in ples. — Vstopnina 20 v, k plesu l K za moške,, dame proste. Igra orkester. Na veselo svidenje. Odbor. Bratje odborniki. — Jutri se vrši točno ob 10 uri dopoldne v društvenih, .pror I štorih bdborova seja. Na zdar! — Za odbor »Sokola« v Gorici: Kozman, tajnik. \ Pri goriškem Sokolu se je osnoval s a 1 o n s k j, o r,kes's t,e r. Sestanek si vrši jutri ob 11. uri.dopoldne v društveni!) prostorih. Ako želi < še kateri'- dosedai n&- ' priglašen pristopiti, naj pride na. sestanek ali pa naj. pismeno aH ustmeno prijavi,svoj pristop godbenemu odseku. — Na zdar! . Komur gre! — Predsedstvo je zadnjič pozvalo vsa ona društva, ki so -v zastan-ku z župnim prispevkom za tekoče polletje, da, poravnajo tekom 8 dnij zastanke, ker bi. drugače morali nositi člani onih društev: posledice, ki jih predvideva člen 7 pravil. Stvar je posebne važnosti ravno letos, ker se gre za udeležbo in udobnosti pri zletu v Ljubljani, prihodnje leto. Kakor ,mora biti vsakdo, ki hoče reflektirati na člansko legitimacijo, že sedaj član kakega društva, ravnotako je potrebno, da so tu-ti društva v tekočem napram župi, . ker društva nastopajo le v župan in bi se gotovo vsaka župa lepo zahvalila za pokroviteljstvo onim društvom, ki ji niso plačala prispevka. Taka društva in njihovi člani ne nastopijo, vsaj od naše župe ne. Bratje! Ako vam je ležeče kaj na tem vprašajte odbor, kako je s prispevkom. Prihodnjo soboto objavimo društva, ki do tedaj ne plačajo. Na zdar! Blagajnik. delavcev je oddala za socialista glasovnic, odgovarjajočih skupni svoti. mezd K 15,658.049, a za našega kandidata glasovnic odgovarjajočih K 7,090.233. '; "V" VI, kategoriji smo zmagali v ikupihi podjetnikov z g. Fei. S t a r e t o m, ki je dobil 437 glasov, dočim je Italijan zaostal z 182. V iej kategoriji so lesiie obrti usnjarstvo, poljedelstvo mlinarstvo,' papirnice. — V delavski skupini so dosegli socialisti število glasovnic, ki odgovarja1 skupni mezdi K 2,946.867^ Slovenci število, Odgovarjajoče K*1J866.234. V tej skupini -bi bila'naša lista zmagala, ako ne bi bilo v njej — kakor navadno dosedaj papirnice v. Vevčah pri Ljubljani, kjer se glasovnice zopet niso. glasile za naše oiicijel- \ ne kandidate, ampak neke druge. Istotako i je z .nekim velikim podjetjem v Puli. Težka kriza v trgovini v detajlu na •Punajii. — Pred Božičem in Novim letom zaslužijo trgovci na Dunaju velike svote. Naročil od vseh krajev in koncev, trgovi-. jj^iPjOhfe občinstva.—Je.tos tega ni! Neka, veliki*, modna trgovina'. je.,inkasirala lani5 pred.Božičem 58.416 K, letos 1478! Zatrjuje se, da ie škode okoli 150 milijonov. 53 milijonov za tobak, — Meseca aprila t. 1. je bilo prodanih za 7 uiilijonov kron tobaka več kakor meseca aprila 1. 1. Meseca' aprila je bilo med drugim 185,808,453 smodk in 700,958.725 svalčic Skupni dohodek iz vseh vrst tobaka je bil letos meseca aprila 52,794.675 kron, lani 45,536.417 K. i1 Novi lOOkronski bankovci. — ,100-kronski bankovci, izdani dne 2. januarja 1910, pridejo iz prometa. Dne 23. decembra začne c. kr. avstrijsko-ogrska banka izdajati nove lOOkronske bankovce, ki nosijo' datum 2. januarja 1912. Ti bankovci so 163 mm.široki hi 108 mm visoki ter imajo na eni strani nemško, na drugi pa madžarsko besedilo. Bankovčeva podoba je 151 mm široka in 96 mm visoka. Obe strani bankovca sta v risbi in tudi barvi popolnoma neenaki. 'Razglas. — Vsled brzojavne odredbe c. kr. železniškega tninisterstva se razveljavi z veljavnostjo od 20. decembra 1.1. v »Verordnungsblatt fiir Eisenbahnen und Schffahrt« št. 109 z dne 21. septembra 1912 tek.. Št. 2290. obicivljem^skrajšani tar rifarični nakladalni rok. : Butgarija pridela na leto pšenice 8--11 milijonov kvintalov, koruze 6—10 milijonov, ječmena 2—3 milijone kvintaf \c,v\ Žita izvozi obilo; uvozi pa jako mnogo kmetijskih strojev.- , Turške ujetnike v Srbiji porabijo za j razna javna dela, zlasti za uravnavo rek. V Srbiji je turških ujetnikov okoli 25.000; dobijo za svoje delo primerno plačok Bul-garija že porablja turške ujetnike, za javna dela. Denarna vreča ukradena na pariiikit, — Na Llbvdovem parniku »Wurmbrand« je bila na vožnji iz Kotora v Trst ukradena vreča z vsebino 10.000 K. Dalje na 4. strani. Moll-ov Seidiitz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljlvo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra •tidnimi Čistil, kroglicami in grenCioami, Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se aodnUsko laslodoje. Kollo-vo Franc, žganje za ribanje Života. — BoleCIne olaJSuJoCe in okrepCajoCe >ta-roznano sredstvo proti trganja' in prehlajenju vsake vrste, f OriRr.BteklenicaK 2*— Na prodaj po vseh lekarnah : in mirodilnioah. Glavna lekarna L M0LL, c. in kr. dvorni talotnlk, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Oorioi v lekarni: A. Glronooll, G. Oristofoletti. Central BIO Gorica, Corso Verdi Razne vesti. Žrtev dela. — Pri razkladanju paro-broda v novi luki v Trstu je ponesrečil 53 letni Ivan Ternič iz Rojana. Težki tovor se je vsul nanj in ga stisnil, da je revež kmalu na to izdihnil. :¦¦ Srbski vojak zaboden z bajonetom. -- »Uiigarische Correspondenz« poroča, da je neki vojak 6. infanterijskega polka, 'Srb;« nagovarjal so vojake, naj zbežijo ž njim vred v Srbijo, kjer jih hitro sprejmejo v armado kot podčastnike, ki bodo imeli dobro plačo. Neki vojak se je pri takem nagovarjanju razgrel, vzel bajonet in zabodel Srba. Ta vojak je baje hitro avan-ziral za korporala in še premijo rnu je dal general Tresztianskv. Dar ho grškega patriota. — Velika firma Rhalis v Atenah je dala grški vladi jjJvain pol milijona, da razpolaga.ž njinii Zveza vrednih drUŠteV.^ »f'«rosto; to je dala iz veselja, ker so Grki ',-,.." '"L. ..... . , , f J osvobodili otok Kios rž turškega robstva, Dol TT<*«sa. - Tuk^sme- brdno* ftfo fc doma $^ ¦—¦¦¦¦ - društvo »Vodnica« bo imelo obetu zbor-1 ! dne 29. dec. ob 2. uri. popoldne vi hiši g. Ivana Rijavec z dnevnim redom:. 1. Nagovor predsednika, 2. Pregled računov -I. 1912, 3. Volitev odbora za I. 1913, 4. Predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Gospodarske vesti. Volitve v predstojništvo zavarovalnice zoper nezgode. — V prvi k a t e gso-< r i j i je zmagal med delodajalci italijanski kandidat s 685 glasovi proti 150. Na delavskega kandidata je pa-pdpala za socialista skupna vsota mezd K .5,124.808, dočim so obrati, ki so volili slovenskega kandidata, dosegli skupno mezdo K 895.341. V 11. kategoriji, ki obsega kovi-narštvo in sorodne obrti so zbrali laski podjetniki za svojega kandidata 370 gja-sov, a Slovenci in Hrvati le 30. Skupina Danes, v nedeljo 22. grudna 1912 ob 3. uri pop. otvoritvena predstava s sledečim krasnim vsporedom : 1. Svizec, krasna slika po naravi. 2. Beoncelli sodnik, jako smešno. 3. Pustolovec, sentimentalna drama. 4. Pathe Žurnal, kinematogr. poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda i. t. d. 5. Slika ljubljene, senzacionalna drama v 2 delih. Krasno kolorirana. — Igrajo najboljši pariški umetniki. (Samo pri večernih predstavah). 6. Maks, plinarniški delavec iz ljubezni. — Komični prizor z Maks Linderjem. Popoldanske predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob delavnikih ob 4., 5. in 6. ob nedeljah in praznikih ob 3., 4., b. CENE: lože K.r— rezervirani prostori 80 vin., I. prostor 50 vin., II. prostor. 30 vin., III. prostor 20 vin., otroci, in vojaki do narednika plačajo na rezerv, prost. 60 vin. I. p. 40 vin., na II. 20 vin. in na III. 10 vin.___________________ K večernim predstavam; šolski mladini ni dovoljen vstop. Začetek večernih predstav ob . in 81/« ob nedeljah in praznikih ob 6., 71/, in 9, CENE: lože K 150, reserv. p. K 1 -, I. prostor 60 vin., II. p. 40 vin., III. p. 30 vin. Dijaki in vojaki do narednika I. p-50 vin., II. p. 30 vin., III. p. 20 vin. ; V ulici G. Carducci (hiša Orzan) št. 17 sem odprj novo prodajalno izgotovijenih oblek za gospode in otroke, različnega perila, pletenih predmetov itd. itd. WW trse po zelo nlihl cent. -%H Pviporočam se za obilen obisk in zagotavljam cenj. odjemalcem dobro postrežbo. . \r Z odličnim spoštovanjem Iu. Felberbaum. 1 Gledališče zgorelo. — V Nantesu na Francoskem je zgorelo do tal gledališče. To je bilo največje provincialno gledališče na Francoskem. Človeških žrtev k. sreči ni. Škode je okoli tri četrti milijona frankov. Revolver, s katerim je bit ustreljen Canalejas, so na slovesen način popolnoma uničili. Stara španska tradicija zauka-zuje, razpršiti tudi zadnje ostanke orožja, s katerim je bil usmrčen vladar ali visok državnik. In tako so tudi revolver, s katerim je bji ustreljen Canalejas,. razdrobili in uničili. Turški poveljnik v obleganem Ska-dru. — Turški poveljnik v Skadru Hasan Riza bej je majhen človek, ima krive noge, glavo upognjeno naprej kakor pri kaki krvoločni zverini, nos ima kriv — pravi čerkeški tip. Na glavi nosi čerkesko kapo, veliko, nerodno, ki je podobna ščet-ki za čiščenje topovih cevi. Hasan Riza je bil več let v Nemčiji in govori dobro nemško. Govori pa odkritosrčno. Sovraži kristjane in konzule. Vsa obramba Skadra tiči danes na njegovih ramah; boriti se »na z malodušnostjo v turških četah in z nezadovoljnostjo prebivalstva; toda mož ima železno voljo.....Turški rod je nehvaležen in pozabi na hrabrega boritelja v Skadru, junaški in viteški Črnogorci pa bodo opevali v svojih narodnih pesmih ob guslah hrabrega paša, ki je branil Skader doglo časa, predno so ga zavzeli. Vojna in igrače. — Iz Londona pišejo: Balkanska vojna je tako zelo navdušila angleške otroke za vse, kar je z vojno v zvezi, da so morali izdelovalci igrač, ki so imeli za Božič že velike zaloge igrač, zaposliti v zadnjem trenotku celo armado delavcev, da izdelajo nova naročila. Največji angleški tovarnarji so dobili te dni pred vsem naročila na vojne igrače. Igrača, ki jo že zdaj prodajajo, se imenuje »padec Turkov«. Bulgarski in turški vojak, oborožena z bodalom, si stojita nasproti. Če se navije enkrat pero, tedaj se skuša Turek braniti. Končno pa pade majhni osmanski vojak na tla in zmagoviti Bulgar se vrže na njega. To igračo kupujejo v velikanskih množinah. Smrt aviatika z bulgarskega bojišča. — »Times« poroča, da je umrl dr. Con-stantine, ki je služil v bulgarski armadi kot aviatik, vsled poškodeb, dobljenih pri Čataldži. Na večer predno so podpisali premirje, je plul Constantine precej nizko nad turškimi črtami hoteč fotografirati pozicije Turkov. Zadel ga je projektil; vendar se mu je še posrečilo, spustiti se na tla med Bulgari. Bil je težko ranjen in je ranam podlegel. Constantin je bil nenavadno pogumen aviatik, odlikovan za to tudi od bulgarskega kralja. Ta je drugi aviatik bulgarski, ki je umrl; prvi je bil neki častnik, ki je padel pri Odrinu, zadet od šrapnela. Odgovorni Drsnik in Izdajatelj Ivan Kavčič v Oorid. Tiska: »OoriSba fiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabčičl. Zalaga; Dražba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Iaj*uP* frlst«Jbiu itaie 60 Tla. Ako le oglu obtetneail tt nEus xa frake besedo 3 Tin. MiitrifTMkeiie lwerirauJo st trgom In obrtnike. \. ._«. "^^."S?^ ***owev in obrtnikov rGorfa, Voz na prodaj. Na njem se lahko zanes-¦ **, iiu |fii,uuj. i«vo vozj 36 kvmtailoT. — Vec se izve pn Ivana Seukant, kovaški mojster nad Korpom p. Rihenberk. 507—i Vitja*] na novo zidana, je na prodaj v lepem, llllbtl mirnem kraju. Jako pripravna za kakega vpokojenea. K vilici spada tudi lep vrtič. Vprašati je .pri g. Iv. Millonig, Gorica, Rdeča hiša st 4. 505_ i LftDli llll^P^tVil -?dosedaj v lepem redu, se LGUU UUodJ> IU odda v najem zaradi drugih trgovskih poslov. ~ Kavcija po dogovoru — Naslov pove naže upravništvo. 506—1 Fotograf A. JmtSUt^S1^. menu in tudi zvečer pri električni svetilki »Jupiter*. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! (Ooriška ljudska posojilnica v Gorici NaCelslvo in nadzorstvo »Goriške ljudske posojilnice« v Gorici je v skupni seji dne 19. decembra 1912 z ozirom na splošno denarno draginjo sklenilo, hranilne DlOge ki so se obrestovale do sedaj po 4 VA, od 1. januarja 1913 naprej obrestovati po 5°!o- S tem v zvezi je zavod primoran, obrestno mero tudi svojim dolžnikom za posojila na vknjižbo, menice ali zastavo vrednosti povišati za1^. Ta sklep velja začasno, dokler se ne povničjo ugodnejše gospodarske in denarne razmere. B08 3 Načelstvo in nadzorstvo. C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja za-; loga blaga in gotovih oblek. Podpisani- priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. Cenene in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom kot: Niklaste žepne nro K 4-20 i boljša'vrata . .K 5 — srebrno ure . . „ 8'4() ; niklasti bndilnikt „ 2-90 kuhinjske ure . „ 320 \\ ure s kuharico . „ 8-50 ure z nihalom . , 8-50 j j pošilja prva Ivornica ur HANN8 KONRAD, c. ki«, dvorni dobavitelj v Briix-u št. 1218 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami se pošlje vsakomur na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak riziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. Pozor! Pozor! Največja izber perutnine kakor: pitariih piščancev, kokoši, gosi itd. se nahaja v Gorici, ulica Treh kraljev 16 (Dia Tre Re 16) pri kauarni Dogana Podpisani, s spričevali potrjeni Čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl suoin delavnico .• Hnnsfti nlicl St. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani Rud. Benedetič, čevljarski mojster. 485 25 Zalaga istrskih vin prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Gene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Gorici v ulici Pormica št. 1. Za obila naročila se toplo priporoča Henrik Apollouio. Na novo urejena in največja trgovina z ieleznino EDUARDO STIOSA Gorica — Tla Bastello it. 19 — Gorica Nasledniki Krainer & C-°. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, vlitih in železnih cevij, klosetov, pump, (črpalnic) stavbnih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. CENE BREZ KONKURENCE. HITRO NAPREDOVANJE LE NA ^PRISTNEM .KAVČUK PODPETNIKOM lasinik 479-12 Glavna zaloga Palma podpetnikov PALMA A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Za vsa v svojo j stroko spadajoča j dela se toplo pri-; poroča Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmiedta ol.iaii '¦•-altt in popolnoma časno _ gluhoto, uSesni tok, ušesno brenčanje in naglubo. Tudi pri zastarelih slučajih. Cena steklenice K4'-z navodilom vred. Dobiva se v lekarni G. Crlstofolettl V Gorici. udani 424—3 Za obilen obisk se toplo priporoča Andrej frandolič, mesar. IGNAC MALI, čevljarski mojster Gorica, Via Morelli štev. 6. Zaloga galoš in gamaš. Izvršujejo se tudi popravila istih. Češko posteljno perje po ceni 1 kg sivega perja K 2*—, boljše vrste K TiO, pol belo po K 360, belo K 4-80, prima za pernice K 6--, še boljše vrste K 7-iO, boljše vrste K 8'40, najboljše in snežno-belc K 9-60. nfltfpiip h gostega rdečega, JfvaioljG modrega, belega ali nnenega nankinga dobro napolnjena pernica ali blazina 180 cm dolga in 106 cm Široka K 10, M, 15, 18; 200 cm doiga iti 140 cm široka K 13, 15, 18, 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm široke K 3, 3-50, 4-—; 90 cm dolge in 70 cm široke K 4-50, 5-50, 6-—. Neugajajoče se zamenja aH pa vrne denar! — Bogato ilustrovani katalog se poSlje vsakomur zastonj in franko. Benedikt Sachsel, Lobesjt 983 pri Plznn . (Češko). dkar so izumili najnovejše sredstvo za impregniranje in za prihranjenje podplatov. učil. -ma Učil odpira novi Čas, eas prerojenja podplatov. Ocil omogoča 3 do o-kratno večjo • trpožnost opodplatov kakor doslej. Učil napravi podplate nepremočljive in obvaruje pred vlažnostjo in sušo. } Uc'l napravi, da so podplati elastični, da se jih . da lahko kovati in da kljubujejo vsaki kislini. .; Učil vzdržuje čevlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati. t Učil ni leščilo ali mast, pač pa neka impre';ni-rana masa, ki ji ne škoduje ne zrak ne voda. Zavržimo zastarelo neskrbuost, kojt bili, podvrženi podplati! Na podplatih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, kakor za kak drugi del čevlja. Ali ste kedaj mislili na to? Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem ker s tem prihranite najmanj . '/$ stroškov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko so cene jako visoke in ker je zadruga goriških čevljarjev bila prisiljena zvišati cene še za 10°/,,. Ccil naraven se rodaja v steklen ičicah dveh vrst in sicer:.. za 25 parov podplatov II za 10 parov podplatov po K 1(50 I! po 80 vin. GLAVNA ZALOGA ZA PRIMORSKO; 6. KLINC Ha Koran it. 9 -Via Ascoll St 18. Išče sa za povsod agente in zastopnike Pogoji jako .ugodni. 480 - 3 Novost! DODflpI 1912 R. G. M. štev. 526081. Novost! Novoletne šaljive razglednice, ki se jih še dosedaj" ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo, humoristično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je izbrana in vsaka razglednica v zavitku. Iščejo se prodajalci. Habighorst$C.° Bochum i. ID. — (lemčija. PoStni predal št. 149. S. 450-4, P. 149-9 Le ml Imamo edino prodalo. 1210 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 75 vin. I 25 komadov.........., , , . K 1*— • 50 „ ...............„ 1-75 t [100 „ ...............ff 8._ Povzetje stane 40 vin. več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta. .Ljubljanske kreditne banke11 lt - se JmvI z vsemi v bančno stroko spadijočhnl posli. - Ml Vloge na knjižice obrestuje po 4V|» vloge v tekočem ff računu po dogovora. w --Biteatattomte.K^MHMMft-. Centrala o Llubllani. ¦-******** t mm.- ——-------- PODRUŽNICO i Celje, Celovec Gorica, Sarajevo, Split, Trst > -/