Naročnin« mesečno ^^HB^^^. ^^^ . ček. radon: LjuK- 25 Din, za inozem- ^tt ^^T^B ^T^^ nHfiSf*™^ # TjfeSi^ ^mr ^^ Ijana št. 10.650 in sivo 40 Din - ne- flH^. KBSm VJW HHk gBm V BB&S* Mk JV Iffln__.J«ŽBJr ^ 10.549 za inaerote; del jska izdaja ce- TBflffJjffPlMlIfc MWM MoE JSgu ffiHT » flgBHMB^ m Sarajevo štv. 7565. loletno % Din. z« ^KUMI^ M&B fBBg KEKS Bg£ M wm g ^SBttSiM ŠS tmM Zaxr,l. Mv. VUMt, inozemstvo 120 Din Ak ^ffiB MEf ^^ jBgj Jf ^HHf StMg! tK® Praga-Dmmj 24.79? Uredništvo je v ^"hflgffi^ m^^^OUm^&f dBMomM*0 ^^iT II itf^ Uprava: KopUar- kupitar jc-vi ul. 6/111 Utlefou Telefoni uredntttra« dneva« sinih« MM — note« 2V9V 3994 in 2«M> - lakaja vsak dan zjutraj rosen ponedeljka m dneva po praznika im Naša prosveta Gospod prosvetni minister Kadenko Stankovič je podal v božični številki »Pravde« tako vaiuo izjavo o bodočih smernicah naše prosvetne politike, du morajo vsi dobri državljani, ki čutijo svojo moralno soodgovornost za javne zudeve, zavzeti do nje svoje stališče. To je potrebno zato, da onim pobudam državnega šefa prosvete, ki se nam zdijo pozitivne vrednosti, damo oporo ljudstva, zaradi katerega se dela prosvetna politika in ki jo plačuje, one bineri gospoda ministra pa, ki iz tehtnih razlogov vzbujajo naše pomisleke, kritično pre-motrimo. Nobena panoga javnega življenja ni tako dalekosežnega pomena ko prosveta, ker določa vsebino duhovnega razvoja bodočih pokolenj in oblikuje njih duhovni obraz; od te vzgoje je več ali menj odvisna tako usmerjenost vsakega posameznika kakor meutaliteta celote; kamor kaže igla na kompasu prosvetnega ministra, tja je naperjen kurz državnega broda. tam je končni cilj vsega delovanja državnega aparata, idealni raison d'Stre države. Zato so državljani na kulturni politiki države bolj interesirani nego na kateremkoli drugem resoru; ona država, ki se najbolj od vseh prizadeva za čisto gmotne in gospodarske vrednote, sovjetska Rusija, obenem trosi največ za prosveto, ker le ta postavlja in utemeljuje tiste idejne cilje, ki so nujno potrebni tudi za razvoj čisto materijalne kulture in kažejo preko nje v oblast duha, brez katerega nobeno človeško delovanje ne bi imelo nobenega smisla. Mi smo torej po kulturnih smernicah državne oblasti najbolj prizadeti; nam imajo služiti, ljudstvu pomagati do čim višje izobrazbe in omike v dobro državnega občestva, mladino vzgajati po re-ligiozuih, etičnih in političnih idealih naroda. Zato je tudi ljudsko občestvo tisto, ki mu mora biti dana največja možnost sood ločevanja, trajnega vpliva pa tudi plodovite inicijative na polju šolske in izvenšolske prosvete in moralne vzgoje. To načelo najdemo že v sloveči petition of rights, ki jo je angleški parlament pred več ko 300 leti izročil Stuartom. Prosveta se ne more in ne sme narekovati odzgoraj, ne sme biti prepuščena samo birokraciji, ampak se more zdravo razvijati samo v skladu s tendencami samobitnega ljudskega življenja, na podlagi dobre narodove tradicije, po njegovih socialnih potrebah in v duhu narodovega etosa. Vsaka drugače usmerjena državna prosveta »e mora prej ali slej ponesrečiti, za kar nam je dokaz veliki polom, ki ga je doživela prosvetna politika tako imenovane prosvetljenske dobe, ki je hotela narode in ljudstva po sili preobraziti po svojem kalupu. Prosvetna politika v naši državi je sicer vedno sprejemala pobude sodobnega življenja (časih cehi prenaglo in brez pravega sistema ter premisleka), se je pa vedno premalo zavedala, da je treba or-ganično graditi na danih dobrih in zdravih osnovah, ki so bile že postavljene po vzgojnem delu, sistemu in kulturnih pridobitvah narodnih prosvetnih delavcev naše prošlosti. Brez potrebe in v škodo šole, kulture in ljudskega občestva se je v težnji za radikalno preosnovo vsega zavrglo veliko, kar je bilo trajne vrednosti in neobhodna podlaga za nadaljnji pravilni razvoj narodne izobrazbe in omike. Največja škoda pa se je prizadela naši prosveti s tem, da so se zaradi tendence po čim prejšnji mehanični unifikaciji, uniformiteti in vsesplošnem cofu demontirali oni naravni avtonomni organizmi našega šolstva in prosvete, ki so ustvarili tekom časa toliko dobrega in trajnovrednega in kojih ostanek tvori danes samo še naša kolikor-toliko avtonomna univerza. Povsod drugod se je ljudska in narodna samoinicijativa na polju prosvete morala umakniti principu uradnošolske samo-oblasti, ki ima dobre namene, ki pa ni brezgrešna in ki brez ljudskega soodločanja in sodelovanja ne more roditi tistih in tolikih dobrih sadov, kakor bi jih lahko. Pač si taka šolska politika želi sodelovanja ljudstva, toda kdor ne more pri tvor j en ju vrhovnih smernic prosvete soodločati, ta tudi spontano in koristno sodelovati ne more — to je aksiom ! Ce s tega načelnega stališča motrimo izjavo gospoda ministra Stankoviča, moramo priznati, da mimo vsega dobrega vidimo v njej možnost takega tolmačenja, ki potrjuje in podčrtuje tendenco po čim večjem uniformiranju naše prosvete v smislu, ki ga smatramo za pogrešenega. Prav zato, ker nam je — enako kakor gospodu ministru — na srcu trdna in vseobjeinajoča jugoslovanska nacionalna državna miselnost, ki naj jo naša prosveta pomaga utrjevati, prav zato smo odnekdaj za tako usmerjenost naše šolske in kulturne politike, ki bo jugoslovanstvo iskala v ohranjevanju, v skrbni negi in nadaljnjem razvijanju vseh naših narodnih osobin, etičnih smeri in kulturne raznolikosti, ki tvori pozitivno bogastvo jugoslovanske narodne duše, diferencirane v posameznih jugoslovanskih rodovih. Prosveta, ki bi merila na izbri-sanje te naravne in kulturnemu razvoju Jugoslovanov le koristne, splošnost obogatujoče diferenci-ranosti, bi izgubljala dragoceni čas z brezplodnim eksperimentiranjem, ki tudi ne odgovaria duhu in potrebam časa. Ce se visoko kulturna češkoslovaška republika po najnovejšem načrtu svojega sedanjega prosvetnega ministra vrača k izgraditvi svojega šolstva na podlagi narodne kulturne in deželne šolske avtonomije, bi nič ne škodilo, če bi tudi mi svojo šolsko politiko, ki se je daleč oddaljila od lega ideala, revidirali po tem zgledu. Potem bi seveda tudi težnjo po enotnem učnem načrtu in po enotni učni knjigi morali podrediti temu načelu, dn se upošteva raznoliČnost naše državne celote po jeziku, kulturi in kulturnih tradicijah. pa tudi po drugih idealnih vrednotah in realnih potrebah. Goepoda ministru bomo hvaležni, ie bo te intrige proti nsocialnemu generala" Papen se druži s Hitlerjem proti Schteicherju Vplivi velike industrije Berlin, 7. jan. Sestanek med bivšim kanclerjem Papouom in vodjo narodnih socialistov Hitlerjem r Kolnu je prava senzacija, ki je zopei nekoliko raa-gibala politično življenje v Nemčiji, ki je bilo m praznike v popotnem zastoju. Ta sestanek se spravlja v 1 veto z razgovorom med narodnosocialističnim disidentom Gregorjem Stra-serjem in kanclerjem Sohleicherjeni. 0 namenu teh sestankov krožita dve verziji, ki se medsebojno pobijata in izmed katerih bi utegnila biti resnična druga. Nekateri sodijo, da je dal pobudo za te sestanke sojii Hindcnhurg in sicer z namenom, da bi pritognil k sodelovanju Hitlerja. Papen naj bi bil pri tej akciji samo nekak posrednik, prav tako kakor Strasser, ki ni t stranko popolnoma pretrgal svojih stikov. Akcij*, naj bi strcmila za tem. da se Hitler pritegne k sodelovanju r Sebleieherjevi vladi. V političnih krogih menijo, d« je nastopil za izvedbo tega načrta ugoden trenntek, ker se Hitler radi razpadanja njegove stranke nahaja v ueoa- vidljivem položaju in se l>rtk«ne boji popolne iso-laeije. Prav «uo upajo, da se bo p ukazal bolj po postljivega. Po drugi vnriiji je dal u sestanek s Hitlerjem pobudo suii Pupuu, ki dela aa 10. da bi ustvaril tako iv;um> narodno koiu-entravijo in obnovil han-burško fronto, lo je sveso med Hugenbergovimi nacionalisti in Hitlerjevimi narodnimi socialisti. Koncentracija naj bi bila naperjena v prvi vrsti proti Srhleit horju in na drugi strani tudi proti centru mu. ki je voljan podpirati Schleicherjov kabinet, ki gre liolj na lovo kakor na desno. Značilno je, da s« v Hugenbergovih Ivi ti h nenadoma prenehali napadi na Hitlerja in njegovo stranko. Desničarji vidijo v Schleicherju »socialnega generala«, ki bi bil pripravljen s podporo ecutriuna ubrati pot, ki vele-industriji. za katero stoji Hugenberg, ne bi ugajala reč. Zato vidijo t teb sestankih poskus desnice, da bi prišlo v odlo&lnran momentu do veljave. Stališče Straaeerja ni dane* še povsem jasno. Gotovo je le. da ga snubi Srhleirher hi sicer sa primer, da bi Hitler vztrajal v *vo,i opoaioiji prati sedanji vladi. Zopet krvavo obračunavanje v Nemčiji Berlin, 7. januarja, i. Po meManskem premirju, ki je poteklo 4. januarja, je prišlo včerat v raznih krajih do krvavih epopadov. V Vratislavi so hitlcrjevci umorili z nožem nekega 19 letnega pomočnika, Iu so ga srečali pri delavskem domu ■ socialističnim znakom. Hitlerjeve! so napadli tudi socialistično delavsko čitalnico. V spopadu )• bilo na obeh straneh več huje in lažje ranjenih. V Lii-beeku so napadli hitlerjevci socialistični Narodni dom, pri čemer je bilo 8 oseb ranjenih. V ham-burikem predmestju Warmbockn ie pritlo do hudega streljanja med komunisti in hitlerjevci. Šel« močni oddelki so vp»stavili red in aretirali ta hitlerjevce, ki so imeli nabite revolverja. Romunija pred hudo notranjo krizo Maniu za civilni značaj uprave Bukarešt, 7. jan. tg. \ lioutuui^ radi odpustitve vojaških generalnih direktorji pri državni ioletnioi ter pri pošti in brzojavu kakor tudi pri poliriji, nastala hnda kriza. Ministrski predsednik Maniu je sklenil, da očisti državno upravo ostankov bivšega diktatorskega rriinm profesorja Jorge. Najvažnejša mesta, ki so jih le-ti sasedali, so bila pošta, železnica in policija, ki so jih rodili generali, oziroma višji častniki, katero je bil Jor-ga postavil na te važne poMaje. Dočim sta ie lesni 3ki in poštni generalni ravnatelj odstopila sanu*, da ne bi jih Manin prehitel, pa se je predsednik policije polkovnik Marinescu spri in iijavil, da m-pusti mest« le, če to izrecno dovoli hraV sam Jasno je, da je bila i tem kriza od Marinoscu-a naravnost izzvana. Notranji minister Mihaluke se je nata podal h Madžarska v nevarnih vodah kralja, ki se je pripeljal ia fttnaje, da bi mu ra»-loiil woke odpustitve Marinesc.ua in da bi sa-prosil obenem tudi, da se odpusti vrhovni poveljnik orožništva Dumi nesen. Mihalake je izjavil kralju, da bo takoj odstopil, i« se ta želja vlade ne izpolni. Kralj tni je dal čas ie premislek. Na poznejši avdijenei pa je iijavil notranji minister, d* mora v*trajati pri »rojeni stališču, op kar se je kralj odpeljal t Si naje, ne da bi dal meritoren, odgovor Ministrski predsednik Maniu j« izjavil, da je soli dareu z notranjim ministrom. Vodstvo narodno-zaranistične stranko je bilo sklicano k nujni seji. Zuuanji minister Tituloscu, ki sc nahaja v Švici na dopustu, je bil nujno poklican v Bukarešt. trgovinski minister Lugoj&nu pa je moral prekiniti svoje potovanje v inozemstvo radi finančnih poga- janj. Politični kroAtlantiqueu<. Minister je imenoval poseben odbor strokovnjakov, ki odpotuje drevi t Cherbourg, da si tam ogleda poškodbe na parniku. V odboru so sami tehniki; poročilo bodo morali izdelati kur najhitreje, posebno glede na vzroke ognja iu na to, zakaj se jo s tako strahovito naglico razširil. Minister za trgovinsko mornarico upa, da bo moči na podlagi izkustev, dobljenih s to preiskavo, v bodoče preprečiti tako strašne katastrofe. Minister je izjavil, da je odredil, da bodi preiskava zelo stroga, zdi se mu pa popolnoma izključeno, da bi bil »Atlantlqnec postal žrtev zločinske roko. Javnost pa je slejkoprej prepričana, da gre za zločin, ker nikakor ni mogoče verjeti, da bi bil ie tretji francoski trgovski >eleparnik žrtev golega slučaja. Častnik pripoveduje da je bil poveljnik »Atlantiqua« Sehoofs, ko se je pripeljal na vlačilcu do goreče ladje, silno potrt, ko je videl, kaj je ostalo od njegovega lepega broda, iz katerega so še smerom švigali plameni. Ko je vlačilec pristajal k gorečemu trupu, se je zgodila tudi nesreča. Enemu izmed rešenih častnikov »Allautiiua«, ki je spremljal kapitana Schoofsa, je s parnika priletel kos železa in mu zdrobil obe nogi. Ohresino oderuštvo Kakor je »Slovenec« ob priliki te poročal, so avstrijski škofje v minulem udvrntu izdali skupni pastirski list, v katerem zelo ostro nastopajo proti naraščajočemu obrestnemu oderuštvu in pretiravanja tržnih ren. Ta socialni pastirski list je r mnogofem podoben skupni poslanici avstrijskega episkopata pred sedmimi leti (1025), ko so škofje nastopili proti neomejeni in nekontrolirani gospodarski diktaturi kartelov in trustov. f'im dalje traja gospodarska kriza s svojimi zlemi posledicami, tem bolj se kaže in razodeva pravi in zadnji vzrok gospodarskega nereda. Ranjena je pravica, ki edina more biti zdrav temelj družabnega življenja, pa naj gre za državo, gospodarstvo ali mednarodne odnn-ajo. Ker ni bila upoštevana pravica, je prišlo do svetovnega klanja; is istega Tzroka se bije po vojni neusmiljena gospodarska vojna. Ker ni pravice, je nastal sedanji socialni in gospodarski kaos. Razmere, kakor so v Avstriji, vladajo šo marsikje drugod po svetu. Obrestnemu oderuštvu, • katerem govore škofje, niso bila morda še nikdar tako na široko vra^a odprta ko danes. Kajti rse polno je ljudi, ki v stiski naših dni sprejmejo vsake pogoje, samo da dobe potrebni denar za najnujnejše življenjske potrebščine, da odvrnejo najhujši glad od žene in otrok in vzdrže posestvo ter sbrt. Mnogi, ki tišče denar doma, ker ga ne zaupajo denarnim zavodom, verižijo danes z njim na visoke obresti kakor v nekdanjih časih pred kreditnim zadružništvom. Vendar ima že papeževa socialna okrožnica kakor tudi pastirsko pismo avstrijskih Škotov v prvi vrsti pred očmi »smialno oderuštvo«, kakršnega izvajajo »imejitelji in voditelji finančnega kapitala«, ki narodnemu gospodarstvu in posamičnim gospodarskim panogam vsiljujejo previsoko obrestno mero in s tem jemljejo gospodarstvu sleherno razvojno možnost, ga ubijajo in škodujejo obči blaginji. V poslednjem času se od marsikje čujejo prav čedne stvari. Tako je n. pr. močna belgijska finančna skupina posojevala lastni državi denar za mnogo višje obresti, kakor pa v inozemstvo. Toda takih zgledov je več, ki pričajo o brezdoinovinstvu pa tudi nemoralnosti mednarodnega kapitala. Čeprav se upošteva riziko, ki jo z vsakim posiljevanjem združen, gre v neštetih slučajih vendarle »a čisto oderuštvo in izsiljevanje potrebnega prosilca. Pomislimo, kako drag je bil vsa zadnja leta naš domači denar na lastnem domačem trgu. Za podjetnika, obrtnika in kmeta je vsako večje posojilo pomenilo neznosno breme. Seveda nima država, zlasti če gospodarsko ni popolnoma neodvisna, možnosti, da bi kratkomalo shematično pritisnila nizdol obresti. S kako nepremišljeno gesto bi težki gospodarski položaj samo še bolj zapletla. Toda i dobro voljo bi se dala višina obrestne mere regulirati na gotovi, znosni višini. Omenimo samo razliko, ki je med višino obresti, ki jo denarni zavodi pobirajo in ono, ki jo sami izplačujejo. Obresti, ki jih plačujemo za posojilo, znašajo navadno še enkrat toliko, kar dobimo za vloženi kapital. Stvar zdrave gospodarske politike je, da takšne gospodarske nemožnosti čiinpreje odpravi. Predvsem bi morala biti obrestna mera diferencirana in prila-godena specielnim razmeram ▼ posamičnih gospodarskih panogah. Nekaj drugega je, če se kapital izrabi lo enkrat na leto ali niti ne, kakor je to slučaj t kmetijstvu, aH pa če ga je mogočo takoj rnoveiti in oploditi n. pr. t industriji ali trgovini. Bolje ko sedanji kapitalizem, bo moglo pereče obrestno vprašanje, ki se jo v mnogih slučajih iz-prcvrglo v legalizirano oderuštvo, rešiti stanovsko urejeno gospodarstvo, ki reže organizacijo kapitala neposredno f delovnimi stanovi. Drugo vprašanje, ki »o ga obravnavali avstrijski škofje v svoji poslanici je oderuštvo v cenah. Tudi hi ne p« u sperielno avstrijski slučaj. Bre« dvoma jo tndi proizvodnja danes v najhujši krizi in mnoge produktivne panoge ne dosežejo niti cen, ki bi jim cagotovile nadaljnji »bstoj. Tudi trgovci so radi pomanjkanja kreditov našli v občutne težkočo. Toda istotako jo tudi res, da se pri določevanju cen industrijskih in obrtnih izdelkov ne sprašuje Tcdno, kaj je prav in pravično, temveč se jemlje ozir le šc na to, kaj in koliko jo mogoče še zahtevati, ne da bi odpadli kupci. Vsakdo ve, da tudi pri nas regulirajo cene karteli in sicer čisto monopolsko. kar je ena glavnih ran našega gospodarstva. Kljub vsej krizi so se karteli sijajno vzdržali in si šo utrdili svoj gospodarski položaj. Zato vidimo, da s« cene, ki jih vzdržujejo kartolirana podjetja, višje, kakor pa nevezanih, svobodnih industrij. Radi monopolnega položaja, ki so si ga ustvarili na svojih področjih, je to mogoče. Tudi tu se vrši legalizirano oderuštvo, ki je popolnoma socialnega značaja, ker jo vsa potrebna družba oškodovana. Mogoče hi bilo navesti pojave karteliranja tudi t manjših primerih, da se n. pr. karlelirajo trgovci enega kraja in sporazumno nad pravično ceno prodajaj'« blago. Seveda je tako početje navadno oderuštvo. V i|a v gospodarskem poslovanju v povojnih lotih je žal silno otopela. Kupna moč najširših plasti je itak skoraj uničeno. Če ]>a se bo proizvodnje oziroma trgovine držal še mo-loh oderuštvo, potem do pravičnega odnosa med produkcijo in konsumom sploh ne bo mogočo priti in bo gospodarstvo moralo čisto propasti. Kar posebej kartelov tiče, bi moral zakonodajalec strogo paziti, da vrše socialno dolžnnst napram družbi, to se pravi, njihovo poslovanje hi moralo hiti podvr-ženo resnični kontroli, ki hi ščitila občo blaginjo. Gospodarsko politiko čakajo tudi na tem pol!u zelo hvaležne naloge. ttrin. ,I{ic':dcnt lokalnega značaja4' Gre za džeholske Ženeva, 7. januarja. Za japonsko vlado je za- >i zaključek lahne praske med japonskimi in kitaj sedba Čanghajkvana povsem »navaden incident I Qaai d'0'sfsy za Japonce i. * ° skimi četami, ki so jo seveda izzvali Kitajci, prav za prav vrhovni komandant njihovih čet Čangšu-ljang. Kitajci so izzvali ta incident samo zato, da bi lahko Japonsko razkrinkali pred vsem svetom kot izzivalko, ki hoče prodirati dalje v kitajsko deželo prav v trenutku, 'ko se odbor 19 v imenu Zveze narodov trudi, da bi rešil mandžurski spor in obvaroval svet pred novo ka':astrofo. Tako razlagajo Kitajci zasedbo Čanghajkvana v noti, ki so jo poslali Zvezi narodov; značilno je, da vedno nedolžni Japonci nikakor ne omenjajo, da bodo Čanghajkvan zapustili, ko so ta »inedant krajevnega značaja« likvidira. Japonska ie že tolikokrat hotela potegniti Zvezo narodov, da tem n>nim razlagam nihče v Ženevi ne verjame več. Dejstvoje, da je ta »incident lokalnega značaja« stal Kitajce po njihovih podalkih okoli 1200 mrtvih in 10G0 ram enih Cd nekega bata-jona, ki je štel 6C0 mož, se fe vrnilo komaj 24 Kitajcev iz ogvja in še ti so bili vsi ranjeni Mrtvih in rarjen'h med vojaštvom in civibim prebivalstvom je bilo i:ajmanj okoli 1600 in okoli 100.000 ljudi je prišlo ob streho. Sedaj se te množice pomikajo proti jugu in beže pred Japonci. Ženeva. 7. jan. V okolici Zveze narodov je vzbudil veliko pozornost članek pariškega »Le Temps, v katerem se list, ki ga še vedno smatrajo za neoNcijclno glasilo francoskega zunanjega ministrstva, zavzema za Japonsko. »Temps« sicer obžaluje, da je prišlo v Šanghajkvanu do prave vojaške operacije, nač pa japonsko postopanje v glavnem opravičuje, češ, da ne Kitajska, ne Rusija ne dajeta nikakega jamstva za red na Daljnem Vzhodu in da ni nič čudnega, ako hoče Japonska ta položaj izrabiti v lo, da uresniči svoje bistvene narodne aspiracije. nci so sc premisli? Rim, 7. jan. A A. Po poročilu iz Washingtona je japonski poslanik obvestil ameriškega zunanjega ministra Stimsona, da namerava japonska vlada omejiti spopad svojo vojske s Kitajci v pokrajini i 'zeho' in da japonska vojska ne bo prodirala proti Pekingu in Tien.tsinu. Japonske čete so tudi zapustile mesto Šanghajkvan, ki so ga bile te dni zavzele. Belriraishe vesti Kitajska vlada je v Tokiu vložila protest proti ! Belgrad 7 ian 1 Zamrli zasedbi Sanghajkvana in 16. t. m, se Ostane vV žiča počva Vse & Tadl"^''S&ft ll nevi tako zvoni odbor devetnajs ih, kakor je bilo določeno ra zadnjem sestanku pred božičem. Ja-ponci so hoteli, da bi z zasedbo Sanghajkvana postavili odbor devetnajstih in Zvezo narodov pred dovršeno dejstvo. V Ženevi dobro vedo, da pomeni zasedba tega mesta prvi korak japonskih čet na pohodu v deželo Džehoi in sicer pod pretvezo, da jo pomirijo, v resnici pa z namenom, da se Japonska polasti bogatih rudo-kopov v okraju Čili. Tu izkopljejo približno 5- 6 ■ . ----- -------------|/V««UUV1 III 11V- Kalen ministri so odšli na svoje domove. Zato je tudi na političnem polju pravo zatišje. V teku včerajšnjega popoldneva se je napotilo voiašlvo z godbo na čelu v Košutnjak, kjer je nasekalo bad-njak za kraljev dvor ler vse vojašnice. Belgrad. 7. jan. 1. Ob nabilo polni dvorani v Češkoslovaškem domu je dalo nocoj tukajšnje pro-svelno društvo, ki mu predseduje gospod Medved, Jurčičevega »Desetega brata«. Igra je bila podana tako umetniško, da bi jo lahko igrali na vsakem gledališkem odru. Zasluga za to gre v prvi vrsti režiserju in članu narodnega gledališča v Ljubljani Kristu Tcrčiču, ki je igral tudi naslovno vlogo. milijonov ton premoga na leta; koncesijo ima ki- Odlično so bile zasedene tudi ostale vlo»e, ki so tajska družba Knjlan Min;ng Companv, pri kateri jih prevzeli g. dr. Slampfel, Burja, član Ijubljan-jo močno soudeležen angleški kapital. Ta d.užha skega narodnega gledališča in Stancar, istolako ucia konkurenco japonski premogokopni družbi poklicni igralec. O igri, ki ie umetniško prekosila lusliung Mining Company, ki koplje premog v " ' ' ' " ~ " - - 1 Mandžuriji in sicer nekaj desetin kilometrov jugovzhodno od Mukdena. 1'oleg tega konkurira kitajska železarna r Lungienu zapadno od Pekinga z japonskimi jeklarnami v Mandžuriji in sieer nabavlja kitajska železarna premog za pogon iz rudnikov v provinci Čili. I)a hi se Japonci iznebili te nevarno konkurence, nameravajo kratkomalo zasesti provinco Džehoi in f ili ter s tem odrezati dovodne žilo kitajski Industriji. Da je zasedba Sanghajkvana zelo presenetila tudi Angleže, je razumljivo prav spričo dejstva da je pri kitajskih družbah soudeležen tudi ' predvsem angleški hap tal Kitajci so nameravali zgraditi iz Pekinga v bogato deželo Džehoi železnico, ki naj bi vezala Taonan in Pejpiao. Severno od mesta Sanghajkvana so hoteli izpolniti pristanišče Hulutao. Zasedba Sanghajkvana od strani Japoncev je imela očividno samo ta namen, da prestriže te kitajske načrte, ki pomenijo hudo konkurenco pristanišču Port Ar-turju. oanghajkvau loži izven kitajskega zida in sicer v razdalji 800 km od Pekinga ln ie glavno dohodoo mesto t provinci r\iahoL vse dosedanje predstave v Belgradu, bomo še poročal'. Belgrad, 7. jan. 1. Sodnik okrajnega sodišča v Kranju dr. joško Pfoifer je' prestavljen v istem svojstvu k okrajnemu sodišču na Brdo; z Brda v Kranj pa je prestavljen dr. J. Be-nedik. sodnik okrajnega sodišča. Belgrad, 7. jan. 1. V zvezi z znano afero, ki so jo prod kratkim odkrili v ministrstvu za gozdove in rudnike, v oddelku za rudarstvo, radi česar jo sedanji minister za gozdove in rudnike g. Matica suspendiral inž. Despiea in Velj-koviča, oba načelnika v rudarskem oddelku, in inž. Jovanoviča, ravnatelja centralo rudarske direkcije v Sarajevu, jo prod kratkim o tej zadevi razpravljal tudi državni svet, na katerega so vlo/ilj vsi odstavljeni uradniki pritožbe proti tozadevni rešitvi. Državni svet je nn svoji zadnji seji dne 2. januarja letos odločil, dn je bilo postopanje ministra za gozdove in rudnike v tem slučaju popolnoma na mostu. Določil je, da se vsem suspendiranim uradnikom v smislu S 217 uradniškega zakona s t. fobninriem Hnlie izplačuje snmo polovica dosedanjih " n jihovih preiemkov t*to dolgo, dokler se afera ne raz- Pismo iz Pariza 6. januarja. Znani rektor univerze t Sakmanqui, do« Miguel de Unamuno, je imel v madridskem Ate-neu pred kratkim govor, v katerem se je odločno izjavil proti ministru Azane, proti zaii-ganju sii mosta nov in razpustu Jezusove družbe. Pa je meti drugimi dejal tudi te besedo: »Obdržati se na vladi, še ne znači — vladati«. To je maksiiua, o kateri je pametno razmišljati tudi drugje, ne le v Španiji. Politični jx>ložaj v Parizu je na priimer tok, da se tudi nanj te besede lahko aplicirajo. Problem dolgov je bil priložnostni vzrok mili istnske krize, pravi vzroki so drugje. G. Her-riot, ki je nedvomno svojo politiko označil > impulzom nečesa večjega, je pač raje padel 14. ob vprašanju dolgov, kakor 23. ob kaki podrobnosti proračunske dvn.najstine. In da dobro osvetlimo to dejstvo, je treba pogledati nekoliko nazaj: Tlerriotor kabinet je žived šest mesecev, toda le tri skupno s parlamentom: analiza skru-tinijev tega razdobja nas dovede do zelo zanimivih zaključkov. 7. junij, dan ministrske deklaracije. 384 glasov za llerriota, ki združuje VHe stranke levice, proti 115 glasovom desnice; okoli 100 poslancev sredine ni glasovalo. 11. julij, torej nekaj tednov kasneje, glasovanje o vojaških vajah 360 glasov proti 179 — večina, ki je točno nasprotno lice prejšnje! Če torej skozi mrežo teh pomembnih dej-srfev pogledamo v poslansko zbornico, ae nam nudi tn-le slika: parlament ki okleva; ob bloka večine levičarske umije, katera je zrasla iz volitev 1. in 8. moja, se pojavlja večina, ki se premika, in v tem parlamentarnem manevru republikanci desnega centra številčno nadomestijo socialiste. Vodja te taktične operacije je bil vedno g. Flandin, bivši finančni minister, velika, simpatična postava, spreten govornik centra. Njegova taktika je dovedla do tega, da je desnica, ki se je po svojem volivnem porazu odpovedala vlogi aktivne opozicije, postala bolj in bolj bojevita. Ob vprašanju agrarne politike jeseni je obstala vlada ob sovražnem zidu. 180 glasov desnice in debata o pogojih znane kon-verzacije posojil je vodila na tribuno veliko število govornikov — kritikov skrajne desnice. Od tedaj se je bil jasno začrtal dejanski položaj Ilerriotovega kabineta in novembrske seje parlamenta so očitno pokazale, da predstavlja ta kabinet le manjšinsko vlado, ki predstavlja samo 250 |K>slancev od 612. I,n zaključek? Je sledeči: brez 128 glasov socialistov ta kabinet ni bil več zmožen političnega življenja. Pa še nekaj: Negotovost v programu finančnega ministra, konflikt v finančnih vprašanjih med ministrom in komisijo v parlamentu, — vni ti elementi so morali voditi do krize Ilerriotovega kaibineta. Čitalec naj mi oprosti ta izprehod t zadnje mesece francoskega političnega življenja; bil je potreben, zakaj broz njega presoja sedanjega položaja ni mogoča. m.voH Rešitev politične krize je torej le ▼ spremembi formule, po kateri se sedaj sestavljajo vlade v Parizu. Šele taka sprememba bo lahko dovedla element stalnosti v politično življenje sedanjega parlamenta. Ime g. Pa u I Boncoura je bilo izgovorjeno že pogosto pod zadnjo vlado. Njegova avtoriteta se je bila povečala v mesecih, ko je vodil vojno ministrstvo in razorožitvene debate v Ženevi. Osebnost je dobro izbrana za sedanji položaj v Parizu; v tridesetih letih političnega življenja g. Pa ul Boncour menela ni izgo\oril žal besede proti kateremukoli svojih kolegov; vpisan dolgo časa v stranko skrajne levice, ni nikoli nastopal sovražno proti katerikoli stranki. Njegov sedanji nadstrankarski položaj in izvolitev v senat sta ga skoro naruvnost naznačila za vlogo politika sporazuma. Toda ne motimo se: g. Hep-riot, ki se je zopet začasno uvrstil v poslansko klop, ostane kljub temu gosjKKlar parlamenta! Kabinet Boncoura je torej sestavljen po formuli, ki zelo sliči oni Ilerriotovega kabineta. Le tretjin« ministrov je nova, in zdi se, da je sedanja vlad« nekoliko mlajša od prejšnje, nekoliko bolj modernega duha. Ali ni spremembe, se-li nn ha j amo le pred izmenjavo nekaj ministrov? Ne, ne — je sprememba, a o tem posebej drugič. Zaenkrat je največja skrb francoske notranje politike ta, da državna blagajna nima več sredstev. Proračun 1933 izkazuje začeten deficit 12 milijard, od katerih je kriti še najmonj 6 milijard. Splošna je sodba, da bo treba v takočem letu najeti posojilo okoli 20 milijard frankov. Razumljivo je, da ob takih perspektivah finančno vprašanje zasenčuje vsa druga. Treba bo rešiti najprej to. Položaj je skoro isti kot v letih 1924 do 1926. Tudi danes bi bilo treba vpo-rabiti metodo, ki jc uspela tedaj, reči hočem, treba je sestaviti vlado, ki bo postavljena nad politične stru je poslanske zbornice, vlado, zgrajeno nn narodni uniji. V sedanjem položaju vodi pot povsem naravno k temu zaključku. Edino kabinet narodne unije lahko vrši koristno delo zakaj kabinet ene sume stranke ali strankarske koalicije ne bo nikoli izvršil nepopularne odločitve zajezitve izdatkov. Ali bodo Francozi počakali, da bodo to rešitev vsilile razmere? p M. Drobne vesti Y?f><-birglon, 7. januarja. AA. Celotno Število nezaposlenih znaša 11,590.000, To je najvišje število nezaposlenih v Ameriki Varšava, 7. januarja. AA. Število nezaposlenih dne 31. decembra 1932 je znašalo 220.245, to le za 11.885 več kakor prejšnji teden. V sami Vargovi fe bilo 20.139 nezaposlenih. Santiago, 7. januarja. AA. V Andih so začeli bljuvati trije ognjeniki . ,.,ften,e,' ,7, iani>ann. AA. Včeraj ob 16.25 so čutili v Volu potresni sunek. Več zidov na hišah je popokalo. Neki delavec iz tiskarne, kjer se tiska list »Tahydromoz«, je ranjen. ------., i. januai ja. t\t\. AugiesKt lunt je postopno zrasel s 85.47 na 85.66. New York, 7. januarja. AA. V poštnem minU •trstvu izbruhnil uJen ogeni- t Jurij Rozman Cankarjev model ii Martina Katarja umrl. <%':' < i■ ; ; " mit*- * ......• jJ.«*. Ljubljana in okolica v zemlj. knjigi 123 in pol milijona inlabulacij — Boben poje id ■ f . i. I { mmm »Jurij je Jurij,« smo dobrohotno dejali, kadar kake njegove originalnosti nismo mogli razumeti. Poznali smo njegovo dobro srce, pa tudi njegovo hudomušnost. Rad se je včasih iz kakega samozavestnega gospoda ponorčeval in ga potegnil. — Tako je tudi umrl kar tako, tebi nič meni nič, le pripravil se je, spisal oporoko in kar šel; saj smo komaj nekateri še mogli ujeti njegov skromni pogreb. Tak so pač bili gospod Jurij! Osem gospodov ga je spremilo k jami, pa pevci so zapeli nagrobnice. Trbojčani in lepa gruča Kovorjanov, njegovih bivših župljanov, so pomolili zanj — in vse je bilo za gospodom Jurijem končano. Vsaj tu se ga moramo nekoliko spomniti, kajti g. Jurij ni bil le med starostami naše duhovščine, ampak sila zanimiv, originalen in učen gospod. Kot duhovnik je bil zgleden. Vzgojen sicer v davnih sedemdesetih letih preteklega stoletja, kar se je poznalo tudi v vsem njegovem pastirskem delovanju, ki je bilo nekoliko patriarhalno; a imel je veliko splošno in bogoslovno izobrazbo. Kot bogoslovec sem rad zahajal k njegovim krščanskim naukom, da sem se učil — teologije. Imel pa je Jurij tudi to hudomušno navado, da je mlade gospode zelo rad izpraševal, kako razlagajo to ali ono stvar iz sv. pisma, no in največkrat nas je spravil s svojo razlago v neprijetno zadrego. Gospod Jurij je bil namreč vedno tudi za mlade in-teligenle dober vzgojitelj, ki je vedno hotel naučiti človeka ponižnosti, v kateri se je sam zares odlikoval. Ljudje ga često niso razumeli in so rekli, da so gospod zanemarjeni, v resnici pa je gospod Jurij v vsem: obleki, vedenju, sprejemih, jedi in besedi namenoma hotel biti v prvi vrsti ponižen. V tem je sličil arškemu župniku, sv. Janezu Vianneyju, na katerega si se pri nekdanjem kovorškem župniku nehote spomnil. ■ Prav iz te skromnosti je bil pokojni župnik Rozman nekoliko čudaški. Na birmah ni ostajal pri kosilu, ampak šel s svojim ministrantom kar domov, po poti pa sta jedla — suhe hruške, ki sta jih nosila s seboj. Ko je novomašnik prišel v faro, je zbežal na polje; govoriti pri slavnostih ni nikdar hotel. Na novi maši je na ponovne prošnje, naj govori, samo izrekel, da se otrese: »Na trpljenje se pripravi!« in so si vsi te besede od vse nove maše najbolj zapomnili. Prav tako so bile njegove pridige često originalne, znal je govoriti o »ponarejenem denarju za nebesa« in o ljudeh, ki so kot »voli, ki čikajo«, ker pa je bil izvrsten poznavalec starega zakona, je v vsaki pridigi omenjal Mozesa, tako da je prišlo celo v pregovor, da brez lega nobena njegova pridiga miniti ne more. Vprav zato ga je Ivan Cankar v svoji povesti Martin Kačur porabil za model kmečkega župnika v Blatnem dolu — Rozman je bil tedaj na Rakitni, kjer ga je Cankar lahko spoznal in videl pri njegovem kmetovanju. Seveda kazensko ni Rozman šol gori, kakor slika Cankar svojega fajmoštra, pač pa je tista čudovita Cankarjeva pridiga v Ka-čurju, ki jo je gruntal dneve in dneve, precej podobna Rozmanovi originalnosti. Koliko bi vedeli o njegovi hudomušnosti povedati tržiški kaplani, ki so hodili k njemu v Kovor na češnje in tudi k — spovedi. Gospod Jurij je tudi mnogo premolil za svoje župljane v svoji cerkvi, koliko je tu storil za svoje ljudi, ve samo Bog. Gospod Jurij je bil kmet. Če si ga prišel iskat — samo obiskati ga skoraj nisi mogel, ker mu za take reči ni bilo — si ga največkrat našel na polju z motiko ali rov-nico, ki jo je držal narobe, kakor bi nosil palico, ali pa je delal kaj okrog hleva ali v sadovnjaku, čebele so bile njegovo veselje, seveda moderniziral svojega čebelnjaka ni nikoli. Spominjam se, da mi je kot dijaku prinesel v koritcu za čebele, da mi postreže — hruške. Posebno je znal vole opitati, konja ni maral. Po vino za maše se je peljal sam k g. Francku v Podbrezje, kar na lojtrah in z volom. Kmečko je tudi jedel, silno skromno, pil le izjemoma kaj vina; vprav zaradi te izredne skromnosti v jedi je dočakal tako visoko starost, polnih 86 let. Kmečko je bilo tudi njegovo stanovanje. Njegova dolga pipa je slonela kar v žaganju pljuvalnika, kadar je ni rabil, matrike so ležale razmetane po mizi in pod mizo, pare in dinarje od pušce je zbiral v peharju, zasebna knjižnica je ležala sredi sobe kakor kup žita; a on je našel takoj vse. Bral je mnogo Fleuryjevo cerkveno zgodovino v francoščini, bral je do zadnjega sv. pismo v hebrejščini, vid je imel izvrsten, tudi slovansko jezikoslovje s staroslovenščino mu je bila prijetna zabava. Zato je tako rad razpravljal o tem, kako piše sv. pismo — o Slovanih, kako smo Slovenci prvotno prebivalstvo leh krajev in ne priseljenci. Ohranil se je še njegov dobri prevod psalniov iz hebrejskega izvirnika in razprava o starih Slovencih. Da bi bil pokojni gospod imel priliko za nadaljnjo izobrazbo, bi bil lahko mnogo storil s svojo izredno nadarjenostjo. Bil bi moral svoj čas postati profesor hebrejščine v ljubljanskem bogoslovju, pa je sam odklonil, bil je preskromen. Ljudje so ga silno spoštovali, čeprav niso nikdar vedeli, kako nadarjenega gospoda imajo. Kako se je Kovorjanom smilil, ko ni mogel več vse cerkvene službe opravljati in se je nekajkrat pred oltarjem zgrudil. Jokali so zaradi njega. »Saj se nam gospod smilijo,« so pravili in kar neradi so ga dali, ko je odšel v pokoj. Kakor je svoj čas v Kovor prišel natihoma, kar za polji in pod ajnami, tako je nepričakovano bolel tudi oditi, edel je na lojtrski voz svojega brata iz Trboj in velel pognali. Šele tedaj eo ljudje spoznali, kaj se Ljubljana, 7. januarja. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je nameščen v posebnem traktu ju stične palače. Velika dvorana je precej temačna. Pozimi pa je tudi hladna. Trije uradniki so zaposleni z vknjiževanjem dolgov in hipotek, z vknjiževanjem lastninskih pravic, raznih drugih bremen in parcelnih sprememb. Urad ima v velikih omarah težke folijante, ki hranijo vse tajnosti gospodarskega življenja in nehanja. Hrani pa tudi nad sto let stare knjige, kamor so na povsem drug način zapisovali pravice in dolgove. Splošni pregled zemljiške knjige zgovorno osvetljuje vse križe in težave, ki tarejo okoliškega kaneta in ljubljanskega meščana v teh razburkanih časih. Urad obsega 77 okoliških katastrskih občin z 312 večjimi in manjšimi vasmi ter 9 kal. občin za mesito. Lani je bilo sicer manj zemljiškoknjižnih vlog, namreč le 6619. nasproti predlanskim 7102. Iz knjige se jasno oči tu je osobito denarna kriza in omejitve, ki so nastopile že septembra 1931. Inta-bulirano je bilo ogromno hipotek in terjatev, j>re-vladujejo pa v prvi vrsti prisilne vknjižbe. Lani je bilo celotno vknjiženih 123,448.560 Din 55 par raznih posojil in terjatev, najvišji zneski so dosegli celo 5 do 7 milijonov. Vknjižene pa so bile tudi prav minimalne vsote, tako od 50 do 200 Din. Poročali smo sicer drugače mesečno o stanju zemljiške knjige, danes se omejimo le na december. V decembru je bilo poslovanje prav živahno, kajti vloge so dosegle svoj rekord s 776 vlogami, dočim je bilo ostale mesece povprečno do 500 predlogov. Ta pojav je treba tolmačiti tako, da je bilo uradu predloženih od državnih geometrov nad 350 uradnih poročil, ki se nanašajo na delitev parcel in popravo meja v okolici in mestu. Zaradi krize je bila sicer špekulacija ■/. zemljišči dokaj omejena, v decembru pa je bilo vendar izvršenih 53 prenosov lastninske pravice. Zanimivo je dalje, da so bili stavbni krediti dokaj maloštevilni, kajti stavbno gibanje v okolici ni bilo tako živahno, kakor prejšnja leta, ko so mali ljudje, državni in privatni nameščenci gradili svoje domove v neposredni okolici, tako na Viču, Zgornji Šiški, št. Vidu, | Vod matu in v Mostah. Za gradnjo hiš so bili prejšnja leta dovoljeni milijonski kredita, lelos prav neznatni. V decembru je bilo izvršenih za 3,058.189 Din prostovoljnih intabulacij, realnih eksekucij pa je bilo zabeleženih 125 za skupno vsoto 1,213.349 Din 40 par. Skupaj j*1 bilo decembra intabulirano 4 tni-lijione 271.538 Din 40 par. Davčnih zaostankov je bilo vknjiženih za 305.653 Din 85 par, najvišji davčni zaostanek je znašal 175.871 Din. Na nepremičnine obrtnikov in podjetij se je OUZD vkujižil na ueplačanih prispevkih z zneskom 56.173 Din i 55 par. i Veleznačilno je dalje, kaikšno sliko kaže zem-| ljiška knjiga o davkih. Od septembra do konca leta i je bilo v knjigo zapisanih skupaj za 5,090.888 Din ; 78 par davkov, najvišji znost>l< septembra 4 mili-| .jone 393.205 Diu. ' ; l'a tudi tuje valute so v knjigi reprezentirane, tako švicarsk* franki, zlate marke in dolarji. Še obupnejšo sliko predstavlja statistika o iz-vršenih eksekucijah v okolici in mestu. Izvršilni | oddelek je naravnost zabarikadiran z vlogami. Izvršilni organi so noč in dan vpreženi in morajo loviti dolžnike. Ta oddelek ljubljanskega okrajnega ! sodišča je pred vojno izkazoval kvečjemu nekaj mul 1000 številk, po vojni je bilo sprva tudi razmeroma malo posla, toda zadnjih pet let se rubežni prav z veliko naglico množe. To dokazuje pregled za zadnja tri leta V letu 1930 je oddelek zaznamoval 8630 izvršb, predlanskim 9694, a lani 12.242. 1 Zato vodita izvršilne (»sle kar dva sodnika. Lani i s. o. s. dr. Andrej Dolinar in s. o. s. dr. Vladimir R u p n i k. i Podrobnosti izvršilne statistike pa govore o : žalostnem položaju vsega mestnega in okoliškega prebivalstva. Na 1221 zemljiščih je bila vknjižena prisilna zastavna pravica za razne, tudi malenkostne vsote. Mnogo je bilo odvetniških terjatev. Pri 85 posestvih je bila odrejena prisilna uprava, najio-sled je bilo predlagano 125 prisilnih dražb zemljišč. Rubežni nepremičnin so lani dosegle rekord z 9253 predlogi. Stalni mesečni prejemki in druge terjatve pa so bile zarubljene 2495 dolžnikom. Mnogo eksekucij je ostalo brezuspešnih, čeprav so upniki gnali stvar do skrajnosti in so tirali dolžnike celo na razodetno prisego. Nad 47 podjetji je bila proglašena prisilna uprava. Deložacijskih predlogov pa je bilo 255. Tak je gospodarski položaj stolnega mesta Ljubljane in okolice v luči sodne statistike! DoUy milo Lavendel, Butiermilh, Ido!, Chvpre so najboljša za negovanje lica Učenec in učiielj Mer zel Gašper - 60 letnik V Knozdolu pri Trbovljah je na praznik obhajal 60tič svoj god Gašper Merzel v krogu svojih dragih še vedno čil in vesel, tudi tedaj, ko je treba radii dobre stvari kaj pretrpeti. Bog ga živi! Zbor voljnih dobrovoljcev Organizacija dobrovoljcev je nepolitična in ni vezana na to ali ono strujo v narodu, na to ali ono vlado. In taka naj organizacija ostane tudi v bodoče. Na sv. Treh kraljev dan dopoldne se je na občnem zboru zbralo lepo število bivših vojnih 'o-varišev, zlasti kmetski in delavski stan sta bila častno zastopana. Takoj po otvoritvi občnega zbora je predsednik tov. A. Lorger po kratkem uvodu prečital pozdravne in vdanostne izjave. Nato se je predsednik hvaležno spomnil lani umrlih tovarišev dr. Slavka Erhartiča in Janeza Zorca, čemur so se odzvali zborujoči tovariši s trikratnim klicem: »Slava!« Tajnik tov. Prinčič je podal obširno in izčrpno poročilo o vsestranskem in intenzivnem društvenem delovanju. Organizacija se je toplo zavzela za pravilno in dokončno izvajanje agrarne reforme v zvezi z organizacijo agrarnih interesentov. V okrilju društva se je ustanovila tudi Stavbna zadruga vojnih dobrovoljcev, ki ima namen postaviti lično do-brovoljsko naselje s primernim spomenikom ob 20-letnici ustanovitve prvih dobrovoljskih vojnih edi-nic. Na meslni občimi ljubljanski je sedaj,' da čimprej povoljno reši vprašanje primernega slavbišča gtn Sec godi, in pridreveli so jokat za slovo in segat v roko; on pa le vozniku: »Poženi 1« in je šel, ker ni maral nobene časti, V tej njegovi veliki ponižnosti sem ga vedno sveto spoštoval. Predrl klobuk z zamočenim prahom za prst na debelo, za petek in svetek, je bil zanj vaja v ponižnosti; kdor ga je zaradi te čudaške noše grajal, ga ni poznal. To bi bil gospod Jurij hud. če bi bral. kaj o njem pišemo. To bi tajil, da ni res. Prav tako je bilo tedaj, ko se je duhovščina kranjskega okraja na Jurjevo pred tremi leti poslavljala od njega v Kovorju. Postregel nam je proti navadi, celo pesem smo zanj zložili, odkrito je bil vesel, a je tudi tedaj dostavil, da moramo biti predvsem ponižni. Kako rad je ta svoj nauk, ki ga je učil in živel, dokazoval iz zgodovine krivih ver. zlasti Arija, Fotija in Lutra. Vprav to njegovo veliko vrlino moramo ohraniti v njegovem spoiniuu. Z ginjenjem mislim ob njegovi smrti nanj ki je mogel veliko dati onemu, k) je znal govoriti z njim in ga znal poslušati. Noge so mu otekale že več let in ga ovirale pri izvrševanju duhovske službe. Lani na vernih | dus se je prehladi!, z adventom je obležal, pri , družila se je še mrzlicu in na novega leta se je i preselil v večno pomlad. Bil je zdelan in upadel v obraz - ob krsti mi je prišlo zopet na misel kakor arški župnik. Pokopal sa ie smledniški ■ Župnik g. Jožef Cegnar. | Gospod Jurij, počivaj v Bogu. božji Pastir naj bo tvoj plačniki Joie PogHČtlik. za to lepo vsenarodno in socialno zamisel, ki je zanjo g. univ. prof. g. Plečnik že izvršil idejno skico. Tov. Andrej Šifrar je podal blagajndšiko poročilo in pozval članstvo, naj redno odrajtuje članarino in se pri tem spomni tuda svojih brezposelnih tovarišev. Na predlog tov. dr. Hebeina je ostal stari odbor tudi za tekoče poslovno leto v svoji funkciji. Posl. Mravlje je v daljšem govoru j>aročal o agrarni reformi. Tov. Habe se zahvali organizaciji dobrovoljcev za uspešno intervencijo v njegovi zadevi, ki je kaj zanimiva. Kot dobrovoljca so ga Bolgari vjeli v dobrudžskih bojih in ga izročili Avstrijcem, ki so ga vklenjenega poslali na italijansko fronto. Vojno ministrstvo v Belgradu mu je odbilo prošnjo za dobrovoljsko uverenje, češ, da ni dovoli opravičil svojega ujetništva. Državni svet v Belgradu, kamor se je prizadeti pritožil, je uničil odklonilno rešenje vojnega ministrstva z utemeljitvijo, da kot vojni dobrovoljec, vjel v bojni črti in s puško v roki, ne potrebuje posebnega opravičila svojega ujetništva. V nadaljnjem se je Habe toplo zavzel za brezposelne tovariše dobrovoljce. V istem zmislu sta govorila tudi tov. Košmerlj in tov. Poljak, naj se organizacija zavzame pri me-rodajnih činiteljih, da pridejo do dela in s tem do kruha, ne da bi jim bilo ireba prosjačiti miloščino in podporo. Tov. predsednik je obljubil, da bo organizacija po možnosti slej kot prej ščitila interese dobrovoljcev. Ogenj v Zg. Kaši ju Zgornji Kašelj, 7. januarja. Danes ob pol treh zjutraj je nenadoma izbruhnil ogenj pri .posestniku Ivanu Lukcu (p. d. Oraču) v Zgornjem Kaši ju. Ogenj se je bliskovito Siril in zavzel velik obseg. Dasiravno je hiša pod biVgom, se je videl požar daleč naokoli. Vevška sirena je turobno budila gasilce in vaščane. Na poinoč 90 prihiteli domači gasilci, ki imajo le 200 metrov vstran gasilsko shrambo in tudi votla ju gašenje je skoraj pod hišo. Le temu dejslvu in pa vrlini gasilcem iz Zaloga, Vevč. Soatrega in Mosi se je zahvaliti, da ni pogorela tudi stanovanjska hiša, vse drugo pa je uničil požar, tako da ima posestnik veliko škodo. zlasti še nn drvib in n.,ai:li„ V.l,^ t« : . . . V, ......................" '' "»"-'M "<"<"«•■ in kje je začelo, se ne ve. Sumi sc, da je bil. kakor v večini tukajšnjih požarov v zadnjih letih, tudi tokrat podtaknjen. Vevško oroiništvo je na dedu. Jesenice, 4. januarja Bili so ua Jesenicah časi, in to še pred komaj 15 leti, ko še nikdo ni niti poznal smuči, kaj šele da bi se vozil z njimi. Edini, kateri je bil predmet občudovanja, je bil neki skandinavski inženir, ki je bil tedaj pri KI D. Edino ta je smučal pod goliškitni plazovi Pa danes? Danes je na smučih vse, staro in mlado, priprosto in premožno, moški in ženske, gospa ali kuharica, tovarnar ali zadnji delavec, vsi so enako strastni smučarji. Zato nič čudnega, da je tudi 66 let starega Janeza Krivca »prijelo«, nekdanjega predsednika Katoliškega delavskega društva na Jesenicah in sedaj upokojenega tovarniškega uslužbenca, da si je tudi on omislil smuči. Za »učitelja« pa si je izbral sosedovega Markovega 7 letnega Franceta Vilmana. Na sliki vidimo, s kakšno vnemo mali Francek inštruira sicer v vsem podkovanega Krivčevega Janeza. In kakor je videti, ta z zanimanjem sledi teoretičnim navodilom. Kako je s prakso, na sliki ni videti, pač pa lahko povemo, da je po par telebenmarkih tudi to šlo. In sedaj je gospod Krivec že med onimi, ki se hočejo poskušati v tekmi. Snega imamo po dolinah dovolj, na južnih pobočjih pa ga je solnce kar pobralo, na veliko žalost starih dilčarjev in Kopišarjeve mame, ki je pripravila obilne posode čaja, pivcev pa od nikjer. Smučarji pa se tolažijo, da, kar še ni, je še vse lahko. In tako pravimo tudi mi. Tri hude nesreče pri delu Junklošler, 6. januarja. V graščinskem hribu v Jiunkloštru pri Laškem delavci sekajo les in ga spravljajo v dolino po ri-žah. Med drugimi delavci .sta 5. januarja zjutraj spravljala les na rižo tudi Canubloh Ivan, posestnik iz llenine, p. d. Funkel, okoli 30 lel star, in 22 letni Pušnik Jurij iz Grahoš pri Sv. TrojicL Veselo sta se lotila precej debelega hloda. Tukaj hlod imenujejo vklec«. Funkel je hotel prestopiti klec in je z levo nogo ravno kobalil čezenj. Pušnik pa je v tem hipu neprevidno zavihtel cepin, hoteč ga zapičiti v klec, pa ga je zapičiti Funkelrau v levo nogo prav nad kolenom. Cepin je radi težkega zamaha presekal meso, kite in še nekaj kosti ubogemu Funkelmi, ki se je onemogel zgrudil na klec. Kri mu pa še ni nič odtekala. Na njegov obupni klic so prihiteli še drugi drvarji, ki so ranjenca prenesli na rokah do ceste. Taim je začel šele krvaveti. Naložili so ga n« graščinski avto in prepeljali v celjsko bolnišnico. Funkel je tem bolj pomilovanja vreden, ker iima že pol leta bolno ženo, en otrok mu je nedavno umrl za davioo in saim se je tudi v gozdu pred dobrim mesecem ponesrečil, ko je padel z desno roko na ročno žago in so mu ostri zobje raztrgali meso do kosti. Iz bolniSke blagajne pa ni dobil podpore, ker je v sili enkrat doma živino krmil, ko je prišel ravno pregledovalec k njemu. V tukajšnji tovarni se izdelujejo razni lesni izdelki, kalkor ležalni stoli, lesena kladiva za kuhinje, topori&ča za sekire, leseni obešalniki, okviri itd. Med drugimi delavoi v tovarni je Robič Anton, 23leten mladenič iz Laliovega graibna, p. d. Pompetov, zaposlen pri rezalnem stroju. V sredo 4. januarja je ravno na stroju obrezoval neki ovalni okviT in ga močno tiščal v stroj. Nenadno se okvir prelomi in ubogi Robič butne z rokama v stroj, ki mu razjme-sari dlan in mezinec leve roke ter srednji prst desne. Po zasilni Obvezi v tovarni je odšel peš v celjsko bolnišnico. Pri Zorko Ivanu na Hribu v Lahovcm grabnu 3 občine Jairklošter pomaga neki po očetu semkaj pristojni nemški rudokop Zorko Pepi obtesavati bukove železniške prage. Ker močni 22 letni rtidokop Pepi ni še dosti vajen sekire, si jo je na Silvestrov večer zapodil z vso močjo v členke nad stopalom desne noge. Revež sedaj sedi pri peči in obžaluje, da je porabil malo preveč svoje moči, ko je zadel svojo nogo namesto »Svelarja«. Predolge šolske počitnice imajo tudi marsikatere slabe posledice. Na Ilenini, občina JurkloSter pri Laškem, sta odšla g. upravitelj Ankele in gdčna učiteljica Ilica Trampuš na počitnice v svoj rojstni kraj. Šola pa je ostala prazna. To okolnost je porabil neki nepridiprav in ponoči 2. januarja vlomil skozi okno v pritlično stanovanje gdčne učiteljice. Kaj in koliko je vlomilec odnesel, se ne da ugotoviti, dokler ne pride gd*čna Trampuš samo nazaj ln ne pregleda »razdejanja v Jeruzalemu«. XV. dražba kožuhovine se bo vršila dne 23. januarja 1033 na velesejmu v Ljubljani. Kože vseh vrst divjadi sprejema do 21. januar. 1933. »Divja koža« Ljubljana, Velescjem. Planinski parlament zboruje Maribor, 6. januarja. Te dni je bil Maribor pozorišče važnih planinskih sestankov in sej. Prvokrat se je kongres Jugoslovanske planinske zveze vršil v našem mestu, s čimer naj bi bilo dano zadoščenje neumorno delujoči mariborski podružnici SPD za njeno vzorno in uspešno delovanje na polju planinstva in tujskega prometa. Maribor je goste ljubeznivo in gostoljubno sprejel in s tem pokazal, da ume ceniti važnost te odločitve, da se prvi kongres omenjene zveze vrši v obdravski prestolnici. Delegati iz najrazličnejših centrov planinskega gibanja so se že včeraj v četrtek, zbrali na predkonferenci, kjer so proučili in prerešetali gradivo, o katerem so razpravljali in sklepali na današnjem planinskem kongresu Po tej predkonferenci se je vršil nato pri Orlu slavnostni pozdravni večer, ki ga je mariborska podružnica SPD priredila dragim in odličnim gostom.Bili so na večeru zbrani najodlič-nejši predstavniki našega planinstva, ki jih je v prisrčno-ljubeznivem nagovoru pozdravil neutrudni predsednik mariborske podružnice sodni svetnik dr. Senjor z iskreno dobrodošlico. Imenoma je veljal njegov pozdrav tajniku Asociacije slovanskih turističnih društev konservatorju Jeničku iz Prage, potem prvoboritelju hrvatskega planinstva ravnatelju Pasariču in bivšemu ministru dr. Krajaču, predsedniku Jugoslovanske planinske zveze dr. Fr. Toniinšku, ravnatelju dr. Josipu To-minšku, mestnemu županu dr. Lipoldu in podžupanu Golouhu ter mestnemu svetniku D. Ro-gliču, obema okrajnima načelnikoma dr. Ipavicu in Makarju, dr. Pretnarju, predsedniku osrednjega odbora SPD, dr. Šnuderlu in *A. Osetu kot zastopnikoma tujsko-prometne zveze, J. Filipoviču iz Sarajeva, prof. Ravniku kot predsedniku »Skale«, zastopnikom tiska, zlasti pa dr. Šteru kot zastopniku turističnega odseka pri trgovinskem ministrstvu in banske uprave. — V živahnih, toplih in jedrnato-kratkih govorih so spregovorili pozdravne in zahvalne, pa tudi planinsko-programatične besede dr. Lipold, dr. Jeniček, dr. Šler, dr. Kra-jač, dr. Franc Tominšek, dr. Josip Tominšek, dr. Pretnar, dr. šnuderl in mnogozaslužni planinski delavec in obče popularni pohorski pesnik Lude Zorzut. Kongres Jugoslovanske planinske zveze se je pričel danes dopoldne ob 9 v prostorih hotela Orel. Poleg delegatov so bili navzoči tudi številni mariborski planinci. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Fr. Tominšek s prisrčnim pozdravom. Imenoma je pozdravil poleg zgoraj imenovanih, ki so se polnoštevilno udeležili današnjega kongresa, še zastopnika vojaške oblasti majorja Jerneja Pavlica in kapetana Milana Jančikoviča, zastopnika »Skale« ravnatelja Vilharja, predsednika »Sljemena-!: iz Zagreba dr. Gušiča, zastopnika »Ruriolisia« iz Zagreba Nikolo Pošiča, šefa recepcije zdravilišča Rogaška Slatina Joška Sotlerja, in druge. Zastopana so bila na kongresu naslednja planinska društva: SPD, HPD, Sljeme in Runolist, klub Skala, Planinar za Bosno in Hercegovino, izostali pa so radi pravoslavnih božičnih praznikov delegati Romanje iz Sarajeva, Srpskega planinskega društva iz Belgrada in Fruške gore iz Novega Sada. Predsednik je predlagal vdanostno brzojavke kralju ter pozdravne brzojavke predsedniku CSR Masafyku, predsedniku poljske republike, dalje raznim ministrom itd. Zborovalce je nato pozdravil v zanosnih besedah tajnik Asociacije slovanskih planinskih združenj Jeniček, ki 0 je obenem prinesel bratske pozdrave čeških planincev in se zahvalil za pozdrav predsedniku M.a-saryku. V imenu vlade je pozdravil kongres dr. Šter, v imenu mestne občine mestni svetnik Drago Roglič, za Rog. Slatino Soller, za Tujsko prometno zvezo v Mariboru dr. Senjor. Delovanje zveze. Izčrpno in zelo obširno poročilo o delovanju Jugoslovanske planinarske zveze je podal tajnik osrednjega odbora dr. Pretner. Poročilo je obsegalo podatke za zvezino delovanje v lelih 1931 in 1932. Poročevalec je v njem podal zanimivo sliko ogromnega in vsestranskega dela. ki si ga je Zveza naložila. Zlasti zanimivi so statistični podatki. Interno administrativno delo zveze je tvorilo predvsem zbiranje statističnih podatkov, ki je bilo težavno, ker se nekatera včlanjena drušiva niso odzvala pozivom. V letu 1931 so štela društva naslednje število članov: SPD 8473, HPD (5735, Planinar za Bosno in Hercegovino 1323, »Skala« 3G8. Sljeme 300, Srbsko planinsko društvo v Belgradu 1778, Runolist, Romanja, Fruška gora skupno okoli 5000, skupaj torej 24.878 Leta 1930 je znašalo to število 29.179. Planinskih koč posedujejo: SPD 44, HPD 26, Planinar v Bosni in Hercegovini 12, Romanja 2, Fruška gora 1, ostala nimajo koč. Gospodarski položaj društev ni baš rožnat in izkazuje statistika, da je zajela kriza zlasti društva, ki Imajo mnogo postojank. Zaščiti planinskih poti je posvečala zveza vso pažnjo. V tem je delovalo r.lasti inicijativno SPD, ki je pričelo s sistematičnim delom skupno s civilnimi in vojaškimi oblastmi za enotno markacijo. Zveza namerava izdati kataster markiranih polov, ki bodo opredeljena tudi po terenskih okolnostih. Zaščita planinsko flore iu favne je predmet važnih korakov, ki jih je Zveza izvršila pri pristojnih institucijah. Posedujemo že celo število narodnih parkov, ki jih je treba še izpopolniti. Oduošaji Zveze s planinskimi društvi medsebojno, z inozemskimi planinskimi organizacijami in upravnimi oblastmi so prisrčni in prijateljski. V medsebojnem življenju nekaterih društev so nastale sicer diference, v katerih pa je Zveza intervenirala pomirjevalno. Vprašanje obmejnega turističnega prometa in reciproci-tete tvori posebno važno poglavje, kateremu je Zveza posvečala vso skrb. Potrebna oo predvsem izprememba v konvenciji z Italijo, da se omogoči Taktično in ne samo na papirju prehod naših pla-ninarjev preko meje. Z nekaterimi inozemskimi organizacijami se je dosegla ugodna rešitev vprašanja medsebojne reciprocitete. Promet in vozne olajšave so važno poglavje v interesu razvoja našega planinarstva. Nekatera društva so dosegla na tem polju lepe uspehe. Zveza se trudi, da se zniža število planincev, ki dobe znižano vožnjo od 6 na tri osebe. Na predlog Zveze so bili upeljani številni turistovski vlaki. Z reševanjem in zavarovanjem planincev v gorah se bavi Zveza ter ga skuša pri društvih sistematično upeljati. Posluje pa reševalna služba edino pri SPD, dočim zavarovanja za slučaj nezgode ali smrti še ne poznamo, pa ga bo treba pričeti uvajati. Kulturno delo v društvih Zveze je bilo zelo agilno ter se očituje zlasti v drušvenih glasilih, ki jih izdajajo SPD, HPD, dalje v številnih predavanjih in filmih, ki so jih društva izdelala v svrho propagande. V organizacijskem vprašanju tvori važno poglavje težuja po čim večji samostalnosti posamezuih društvenih podružnic. Veliko važnost polaga Zveza na zimsko alpinistiko in smučarski šport. V našem planinstvu je opažati zadnja leta tudi idejno preorien-tacijo, ki se očituje zlasti v rastočem zanimanju za plezalno alpinistiko, ki postaja ideal naše inlade planinske generacije. Predsednik dr Tominšek je podal nato blagajniško poročilo, ki izkazuje na dohodkih 20.617.50. na izdatkih pa 7334.20 Din. Proračun za prihodnje poslovno leto predvideva 10.000 Din izdatkov, med dohodki pa samo članarinski doprinos, ld bo znašal 6000 Din. Za svoje vzorno delovanje je dobil nato Odbor absolutorij s pohvalo. O Mednarodni uniji planinskih zvez je podal ravnatelj Jos. Pasarič obširen referat, zlasti o kongresu mednarodne unije planinskih zvez, ki se je leta 1932 vršil v Ch9monixu. Našo Zvezo je zastopala poljska delegacija kot zaslopnica Asociacije slovanskih planinskih zvez. Zanimivo je, da je podal pobudo za ustanovitev Unije slovanski planinski pokret, ki si je ustanovil svojo vrhovno organizacijo v Asociaciji. Po vzoru le slovanske organizacije se je osnovala tudi mednarodna unija ter se je ustanovil stalen urad v Švici. Unija deluje zlasti na tem, da se ustvarijo mednarodne konvencije o pospeševanju turistike, ki bodo omogočale planincem vseh narodnosti, ki so včlanjeni v Uniji, poset naravnih krasot brez dosedanjih omejitev. Za vzor naj bi služila vzorna medsebojna konvencija med Poljsko in Češkoslovaško, ki omogoča planincem, da posečajo turistične kraje brez potnih lislov, če so v posesti redne legitimacije planinskega društva. Zanimivo izpolnilo tega referata je dodal .še nato tajnik slovanske asociacije konservator. Jeniček, ki je poročal zlasti o delovanju centralnega urada asociacije, ki deluje posebno v propagaud-.tieiu pravcu. Urad zbira slike naravnih krasot ji a teritorijih včlanjenih društev ter jih razmnožuje v tisku potom posebne agencije, organizira predavanja in izposojo propagandnih filmov iUl. . Zakon o turizmu in planinstvu je bil nato vsebina referala, ki ga je podal dr. Pretner. Osnulki zakona so nepopolni in planinstvo zapostavljajo. Planinstvo je treba urediti po tem zakonu, ne pa po zakonu o telesni vzgoji, v. katerem je planinstvo omenjeno med skavti in strelskimi družinami. Planinskim organizacijam se mora podati čim večja svoboda udejstvovanja, včlanjenje planinskih društev mora biti v Zvezi obligatorno. V zakonu mora biti predvidena zaščita planinskih naprav, poli, flore in rezerviranih terenov (narodnih parkov) in omogočiti mora tudi ekspropriacijo zemljišč, ki so v zasebni ali javni lasti, če je to potrebno za napravo poti, markacij, planinskih koč in zavetišč. Zakonski načrt o turizmu se mora predložiti pred uzakonjenjem Zvezi in posameznim društvom. Zanimive ugotovitve o pomanjkljivostih predvidenega zakonskega načrta je nato podal dr. Krajač, ki je zahteval, da se izenači novi zakon z določili, ki so v veljavi o planinstvu v vseh evropskih državah. Nova zvezna uprava. Pri sledečih volitvah novega odbora je bila izvoljena naslednja uprava Zveze: Predsednik dr. F. Tominšek, I. podpredsednik inž. Nedeljkovič (Belgrad), II. podpredsednik ravn. Pasarič (Zagreb), tajnik dr. Jos. Pretnar, blagajnik Franjo Vilhar in odborniki Pučnik Vojteh, Cesar Jožef, Fiiipovič Jure (Sarajevo), dr. Pavolas lgnjat (Novi Sad); namestniki dr. Kraja? (Zagreb), prof. Pod-hrašky (Belgrad). Nadzorni odbor: Dr. Senjor, ravn. Lajovic in dr. Gušič (Zagreb). Po volitvah se je razvila živahna debata, v kateri so se sprožila važna vprašanja. Dr. Krjač je govoril o zakonskem načrtu o turizmu ter zahteval, da se eksekutiva prepusti popolnoma banovinam. Načel je tudi važno vprašanje razlike med turi-smom in planinstvom. Moderno planinstvo ni čisti šport niti čisti turizem, vrši pa ogromno kulturno in vzgojno delo med ljudstvom. Ni prav, da se favorizira zgolj turistika kot pridobitna panoga. Del dohodkov od turizma, ki jih daje država nekaterim organizacijam, je treba dati tudi planinskim društvom, ker so ona ustvarila bazo za razvoj turizma. Dr. Gušič je priporočal, da se sklene konvencija med našo državo in Albanijo, da se tako omogoči našim planincem poset dinarskih pogorij. Jure Fiiipovič je predlagal, da Be vrše v bodoče kongresi Zveze v širšem obsegu, v okviru nekakega planinskega tedna, ki bi privabil v mesto kongresa širše število planincev. V okviru kongresa naj bi bile tudi razstave, predavanja itd. Ni predlog dr. Gušiča je izrekel kongres priznanje »Skali« za veliko delo na polju planinstva. O vseh važnejših vprašanjih, ki smo jih v zgornjem poročilu navajali, je sprejel kongrea tudi tozadevne resolucije, nakar je predsednik dr. Tominšek zaključil uspelo zborovanje, ki je trajalo brez prenehanja do pol 15. — Delegati so ostali še čez noč v Mariboru in bodo jutri v soboto po večini obiskali naše Pohorje, kjer jim priredi mariborsko SPD v Senjorjevem domu planinsko dobrodošlico. Slovenski delavski in kmečki pevci Pevski koncert v Lomu Odmev lanskega velikega koncerta Pevske zveza je odjeknil tudi tja gori v Lom nad Tržičem in je, kaikar je izjavil sam predsednik njihovega prosvetnega dela, navdal s pogumom njihov novoustanovljeni pevski z/bor, da je krepko prijel za delo in že v petek 6. januarja priredil svoj prvi samostojni koncert. Vršil se je v improvizirani »dvorani«, ki obsega komaj dobrih 30 kv. metrov, a je objela s svojimi prijaznimi stenami do sto udeležencev in nas v topli domačnosti zazibala nazaj v dobo naših čitalnic in besed. Oder je dala pevcem sosedna sobica s tem, da je odgrnola eno steno in globoko pogledala v »dvorano«. Zbor šteje sedem ženskih in 13 moških glasov, je vobče dobro ubran in primerno zaokrožen. So-j p.anom, ki jim ne manjka višine, bi zelo prav pri-! šlo še malo ojačenja, da bi pridobili nekaj barvi-i tosti in polnosti; alti so primerno diskretni. Med tenorje, ki so se tudi v moškem zboru prav dobro i držali, vlada primerna »sloga« in imajo tudi viso-j kega tenorista, ki bo ob rednih prav usmerjenih i vajah gotovo pridobil še večjo moč in zložnejšo višino. Basi so zvočni, polni in so zlasti v mešanem zboru tvorili zaneslijv temelj ter nekaterikrat prav uspešno segli po nizki a. Glasovno je zbor torej skoraj urejen, treba ga je le s pravilnimi vajami prav voditi in odpraviti nekatere ..pomanjkljivosti, ki se drže vsakega zbora ob njegovem začetku. Izreka je prav dobra, le pol-glasnik še ni prav v redu (sene namesto sene), di-j banje bodi mirno, da je tudi melodijeka črta mirna, ' izglajena. Pri prvem nastopu seveda ni še mogoče : ocioraviti plaliosti. To bo prepodila sama po sebi : trdna zavest, ko bo zbor večkrat nastopil. Treba je ; paziti tudi na miren nastavek in pravilen zastavek, pazljivosti pa zboru ne manjka. Petje je brž enolično, če ni v njem primerne spremembe v moči in brzini. KriČavoeti je bilo v vseh glasovih zdaj tu adaj tam. tišje petje je tudi totonačno bolj ubrano, ker se pevci med seboi bolje slišijo. N-ote na koncu in pred pavzami je treba dobro vzdržati, diarez ne tam, kjer niso utemeljene. Sicer pa je bil nastop ; skrbno pripravljen in je šlo vseskozi prav gladko izpod rok, seveda bi bilo tudi zboru laže podrediti se pevovodji, ki ga je podrobno učil. kakor pa roki, ki ga vodi le pri nekaterih skupnih vajah pred nastopom. V tem slučaju 6e marsikaj dobrega izgubi, v škodo splošnemu uspehu; da je vse petje tako gladko teklo, je zasluga župnika Šparhakla, ki je glasove v podrobnem vežbal. St>ored je obsegal tri dele: v prvem so odpeli štiri božične, med njimi Preonrlovo srčkano »Dete ! je m?ut,i v jasli dala«, in Tomčevo »Pri jaslicah«. ... „ tifcš'ki,/bor je s štirimi 'pesmimi prevzel drugi .del! SčhSvabpva »Večer na morju« ni prav lahka in bi moral biti konec veliko mirnejši'' in tišji, tišji. Foersterjeva »Povejte ve planine!« je trd oreh. pisana je za velik abor zato je bil naš strah za uspeh upravičen. Pa je šla dosti dobro, tudi v modulaciji pred sklepnim delom so se fantje dobro držali. Tretji del ie bi,] odmerjen sedmim mešinim zborom. Zaključila ga je Vodopivčeva balada »Kne-zof zet«, ki je četudi radi in al ena prostora ni mogla vsa dramatika na dan, vendar donela kaj pestro in dosegla primeren uspeh. Pri eventuelni ponovitvi bi treba besedilo še jasneje podčrtati in tragične dele primerno odtehtati. Koncerta sem se udeležil v imenu Pevske zveze in moram reči, da me je ta ljubezen in požrtvovalnost pevcev, lep uspeh in iskrena domačnost, ki je dihala iz dvorane, prav izredno ogrela, zlasti še, ker sem videl, s kakšnim užitkom so domačini »hribovci« v natlačeni dvorani to petje sprejemali. V talci družbi je prijetno biti. B. ,.Pt'6ar" v Tržiču V Tržiču naša prosveta že dolga desetletja prav lejK) prospeva in sega tja nazaj v ono dobo, ko so se začela društva rokodelskih pomočnikov in drugih stanovskih organizacij. Zato je članstvo in delo v organizaciji, na odru. v zboru in drugod že kar tradicionalno, rod ga prevzame od roda in ga predaja dalje potomcem. Zato je Tržič krepka prosvetna centrala, četudi je porinjen z Gorenjskega polja tja notri pod gore med razjedene grape ob Bistrici. Znano je bilo lepo petje tržiških pevcev in ve- mo, da so zlasti v novejšem času zbrali prav krepek zbor, ki ga je sedanji pevovodja Planin-šek dvignil na odlično višino. Pa četudi vse to vemo, me je kljub temu iznenadila vest, da bodo peli kar celo opereto, in sicer Zellerjevega »Pti-čarja«. Pa si človek nabere in pripravi sto olajševalnih razlogov, da ne bi delal krivice prirediteljem, pripravljen je na vse in gre v dvorano. Lepa je, primemo prostorna, urejena prav po gledališko. Nad odrom nič nakita, nič napisa, slika: božje de-tece sedi na mizi in boža sivo brado svojega red-nika sv. Jožefa. Ozreš se okrog, stoli lepo urejeni po številkah, pred odrom »orkestra« za godbo, za teboj galerija, prostor ta odkaže uniformiran reditelj, prav po mestno. Dvorana se polni, nobenega sedeža ni pralnega, ob straneh je »usiljena« še ena vrsta sedežev, da zadovolji one redne obiskovalce, ki jim prav nobena protekcija ne more pomoči drugače do vstopnice. Vse je nabito polno, pa pravijo, da je že tudi za prihodnjič in še naslednjo predstavo vse razprodano. Naše gledališče bi dobilo upravičene skomine ob takem poročilu. Izpred odra začuješ uglaševanje vijolin, glas zvonca sproži igro Oder poln igralcev, ki se ti predstavijo s krepkim petjem, Polno zveni, točno je v ritmu, cisto v intonaciji, živo v igri, tako naravno. da te na mah prevzame. Iščeš dirigenta, tio vidiš taktirke, dirigent igra klavir, pomagajo ni« vijoline, čelo, trobente, bas... Dejanje se na odru zapleta, razvija, solisti prihajajo, odhajajo, korak na korak točno, »bor v vseh podrobnostih točen. Naravna igra kaže rutinirane igralce, petje pa izredno uvežban zbor, skupno dejo pa te vleče za sabo, iščeš roko. ki vodi iziza kulis, ki priganja, ne moreš je zaslediti, ni je, samo teče rse, vedno više, više. Ko pade zastor po prvem dejanju, se komaj vzdramiš. Sežeš v žep po predsodkih, ki si jih prinesel s seboj. Zastonj jih iščeš, izgubil si jih do zadnjega, pozabil si, da si v Tržiču in ne moreš so brž zavesti. fn tako se razvija z isto točnostjo, z isto uimer-jenostjo delo pred teboj v drugem to tretjem dejanju Tako se prevzameš. da se že nad tem in onim solistom ali nad skromnostjo katere solistinje spotakneš, češ. zakaj ne poje s polnejšim glasom, prav poza/bil si, da so to vsi vprek brez izjeme sami delavci in same delavke, obrtniki ali obrtmice. ki niso niti not prav vešči Občuduješ novo soenerijo, preseneti te živi vodnjak na vrtu tretjega dejanja in ne moreš verjeti, da je vse to dozorelo na podeželskem odru ob topli ljubezni diletantov »Krekove mladine« in cerkvenega zbora pod spremim vodstvom dirigenta in iznajdljivo režijo neoMliorjl&j-a režiserja Z a k r a j š k a. ' "J . - Pa greš in vprašaš o orkestru ; saj so hudigoftci nepoklicni, nekateri so prišli kar pomagat, in čudovito je, kako dobro se brez dirigenta ujemajo in menjajo ritme kol veščaki-strokovnjakl pod svojimi stalnimi dirigenti. In kako dobro ti do diskretna spremljava. Niti za hip ne pokrije in ne prevpije noben instrument petja. Pa so rekli: »če boste kaj o tem poročali, prosimo, ne hvalite, da se nam vsi skupaj ne prevzamejo.« Kaj naj bi pa grajal? Ali morda to, da niso solisti prvovrstno glasovno izvežbani ali upeti? Ali morem oponesti kaj izreki, ko sem skoraj vsako besedo razumel? Ali je vredno omembe, da'sta gospoda profesorja kako gesto pretirala, ali je koga motilo to, da niso solisti v ziboru dosti prodrli? Saj smo takih stvari vajeni vobče pri poklicnih pevcih. Moran pa še posebej omeniti izredno dobro ulogo Kristine, ki je bila menda najboljša, »ptičarja«, ki kaže dobro spretnost za odersko im pevsko umetnost. barona, ki je bil v igri dosti originalen in dosleden, i. dr. Ne upam si premeriti in preceniti truda vseh sodelujočih, zlasti ne, koliko sta imela skrbi, težav in dela dirigent in režiser, a eno vem. da smeta biti ponosna na izvrsten uspeh predvsem ona dva, prepustiti pa nekaj ponosa tudi vsem sodelujočim, ki so storili vsi vsak za se v polni meri svojo dolžnost. Prireditev pomeni res izreden dogodek v našem delu in bi bilo škoda, če ne bi šel »ptičar« prodajat svoje ptiče tudi še kam drugam. Dirigent Planinšek je dobi! v priznanje lep lovorov venec. g. Osfiovna psihologija Spisal dr. K. Ozvald, profesor pedagogike na ljubljanski univerzi. Izdala Slovenska Šolska Matica kot VII. knjigo svoje Priročne pedagoške knjižnice. 1932. Str. 223. Prekrasna je knjiga slovečega nemškega jezuita P. Lipperta »Von Seele ziu Seele«, ki jo imamo od lani tudi v slovenskem prevodu. V tridesetih pismih govori duhovnik, asket, spovednik pod teže sodobnih razmer trpeči duši, kako priti do notranjega miru, pa tudi do mirnega sožitja z družbo, ki se često zdi neznosna. V predzadnjem pismu, nosečem naslov »Ljubezen do bližnjega«, p. Lip-pert olairno in ljubeznivo zavrača ugovore svojega dopisnika (spovedenca). trdefega, da gotovih soljudi ne more ljubiti, kakor to zahteva krščanska zapoved. Takole nekako mu piše: Ne pozabi dejstva, da ljudje največkrat drugače mislijo, kakor pa se nam kažejo, ne pozabi, da so ljudje često vsi zakrinkani to imajo zadaj za krinko svoj pravi Obraz, ki je največkrat dober; ne pozabi, da celo najbolje misleči ljudje često sami sebe ne raziu-mejo in morajo — o, kolikrat! — vzklikniti s sv. Pavlom (Riimlj. 7, 19): Ne delam dobrega, kar hočem. ampak delam hudo, česar nočem.« Zato pa stremi za teim, da ljudi razumeš, džl, da jih razumeš bolje, kakor pa ljudje razumejo sami sebe. Skušaj čutiti, kar sočlovek čuti, vadi se redno in pri vseh v tem včustvovanju (Elnfiihlung), pa boš presenečen spoznal svoj in njihov pravi obraz.« In stičen smoter ima zgoraj naznanjena, pravkar izišla knjiga Ozvaldova: Skušaj razumeti ustroj svoje duše, pa se boš s tem približal razumevanju duše svojega sočloveka. Končni namen Lipper-tove knjige je seveda deloma drugi kakor Ozvaldo- Ani ia nnimon dober človek in kristj-ui, tej pa le — dotber Člov ek. Takole je v glavnem g. pis. snov razdelil: v uvodnih poglavjih govori o treh smereh moderne psihološke vede: o prirodoslovni ali eksperimentalni, kateri gre nekako bolj za »mehanizem« duševnega dogajanja, o t. z. duhoslovni, kateri je več do umevanja celotnega doživetja, do umevanja totalnosti kakor pa posameznih sestavin, in o t. zv. biološki psihologiji, kateri je pred vsem do umevanja individualnosti tega ali onega človeka, do umevanja četvero plasti človekove duševnosli: gonov (strasti), vrednotenja (čuvstvovanja), mišljenja in pa hotenja, ter v kakšnem razmerju so te plasti med seboj v tepl alii onem posamezniku in katera prevladuje nad drugimi. Pis. je — kakor kmalu razvidimo ob čitanju — vobče pristaš tretje smeri. S tem je že kar sama po sebi dana vsa nadaljnja razdelitev v štiri velika poglavja. In tako res najprej (str, 51 — 67) pis. razpravlja o gonih, afektih ali strasteh, kar vse skupaj zove demonsko plast naše duše. (Tu sta zlasti zanimivi dvo ugotovitvi: kako se ela n. pr. spolni nagon ,po-duhoviti, »sublimirati« (str. 60), in pa, kaj je Freudova psihoanaliza, pri čemer obojem bi si pa zares želeli še malo več podrobnosti, ker je oboje tako sila važno za življenje!) Za nas starejše — iz starejše šole — je najtežje drugo včliko poglavje, ki nosi naslov: Vredno t e č i in čuvstvujočj človek. (Str. 68 do 98.) Izraz »vrednota« je namreč nam starejšim nov. Zdaj se učimo razločevati »vrednote« od »dobrin«. Tu zvemo, da obstaja velika lestvica vrednot: vrednot za naše čute in organe, za naš život, zn I našo kulturo (gospodarstvo, slovstvo, verstvo...). ! In vrednotam odgovarjajo čuvstva. (Zelo važne | migljaje dobi tu n. pr. pedagog: Če hočeš, da sc bo otrok rad učil toga ali onega predmeta, imej I sam veliko ljubezen do predmeta in tudi otroku I rw^.!r n-7 i n ii.fr t vrf*lnnlt* ii»r miti vvhn.I i o lam .1.1. I tično čuvstvo ljubezni! Prav v tem oddelku pa je neka trditev, ki — vsaj meni — kar ne gre v glavo: z M. Sohelerjem, kateremu pis. vobče na več mestih rad sledi, trdi, da hodi »ljubitelj« (amateur, diletant) na vsakem poprišču pred »poznavalcem« in da torej n. pr. otrok prej ve, da je sladkor prijeten (vrednota!), kakor pa da je sladak (čutna kakovost). Sir 70. — Tu zvemo tudi marsikaj iz najnovejših ugotovitev: da n. pr. mešanih čuvstev pravzaprav ni (str. 82).'ali pa n. pr. kaj je s takimi čuvstvii, ki o njih časih pravimo: »Tako čudno mi je«, »tako tesno mi je pri srcu«, pa sam ne vem. zakaj«, str. 78. — Tretje in najobširnejše poglavje je pis. krstil: Misleči človek. (Str. 99—180.) Marsikaj srečamo tu že znanega (kako nastane zaznava, predstava, spominjanje itd.), se več pa novega: n. pr. kako preizkušajo inteligentnost otrok (str. 103 nasl.), kaj je ejdetika (str. 128 nasl-5. Zelo obširno sta obdelana odstavka o pažnji (pozornosti) in pa o pomnežu, [Včasih smo rekli: spomin; ali je tu že vpliv »Mladike« in dr. Jan. Plečnika?] Posebno lepe in praktične obenem so tiste strani o tem: Kako zaznavamo tujo d u -ševnost? (170 nsl.) [Naj kar tukaj omenim, da mi »iiibogljiva, neubogljiva pažmja«, »ubogljivo, neubogljivo dejanje« mesto: liolena to nehotena... kar nič ne ugaja.] Četrto včliko poglavje pa ima nadpis: Stremeči in hoteči človek. (Str. 181—209.) Pis. strogo loči med: stremim po čem. požel im česa, hočem kaj. Važne, važne stvari so tu obravnavajo: o motivu hotenja, o cilju, namenu (važno n. pr. za govornika!), o sugestiji, avtoriteti, vesti; o ojačevanju (training) hotenja; višek in dovršitev duševnega dela po je lep. jeklen značaj (str. 203 nsl.) in pa plemenita mišljava (str. 206 nasl.). Mi starejš-i — da se še enkrat ozrem na ta krog čitateljev — smo se v 8. gimn. razredu učili psiho- Irtrri in v 1/afart ca ia f\ /I ti Si 1. .. *"n'.1" 1 • ---------j" " ...«»., ^VIUUIV irj » um unw vajih (»duša«); razveseljivo je dejstvo, da dana- šnja psihologija čedalje bolj u videva, da je duša enotni izvor in pa najvišje, absolutno merilo vse kulture. (Str. 38.) Vse, kar pisatelj obdeluje v tej knjigi, je bolj ali manj v tesni zvezi z življenjem in večkrat naravnost velikanskega pomena. Vzemimo na pr. odstavek »Pričakovanje« str. 154 nsl. I Spomnimo se, kakšne neizmerne žrtve si nalaga v teh letih ruski narod, ker pričakuje, da doživi vsaj bližnje potomstvo — raj na zemlji, ki bo vekolrajen. Pisatelj je bil leta 1913 spisal za naše srednje šole učbenik »Psihologijo«. Ali je pričujoča knjiga morda samo nova izdaja tega učbenika? Res da je pisatelj precejšne dele prevzel, vendar je Osnovna psihologija čisto novo delo. Že vsa razdelitev snovi je nova; v učbeniku je bilo vse nekam bolj abstraktno, na pr. že nad.pisi: občutenje, hotenje itd., tu pa se glasi: čuvstvujoči človek, misleči človek, hoteči človek... Čitatelj takorekoč otiplješ, da si predmet knjige — ti sam! Pisatelj zelo srečno rabi plastične izraze na pr. plasti, gredice, vidre, duše... Tudi sicer se v slogu pozna, da je pisatelj namenoma zapustil visoki kateder ter stopil kar med učence (čitatelje), s katerimi po domače kramlja, rabeč na pr, prav pogosto ta-le rekla iz vsakdanjega življenja: hočem reči, rekel bi, recimo, nemara .. . česar v učbeniku ni in ludi skoraj ne sme biti. čudno se mi zdi le to, zakaj pisatelj tako ljubi nikalnico »nikar« (neštetokrat) poleg »ne«, na pr.: vrednota sama po sebi še nikar ne potegne ljudi za seboj. (Tiskovna pomota je: antccipirati m. pravilnega anticipirati). Rimljani so imeli pregovor: »človek je človeku (lahko) — Bog; človek je človeku flahko) — volk.« Plemeniti namen te knjige pa je: Človek bodi sebi in drugim telesno duhovno bitje — človek. J. D. Ljubljana Občni zbor društva „2ivalica" Ljubljana, 7. januarja. Kmalu potem, ko ee je zaradi očitnega nerazumevanja občinstva in mestne občine rozšel predlanskim iiaš »Zoo«, je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo »Živalica«. To novo društvo nima sicer nič skupnega s prejšnjim drm-štvoai »Zoo«, vendar je njegovo agilno delovanje in vztrajno prizadevanje vendarle kaže, da utegne iz krogu teh prijateljev živalic sčasoma nastati nov >Zoo«. Zlasti zadnji občni zibor, ki se je vršil na praznik sv. Treh kraljev pri Mikliču v Ljubljani, nam to upanje potrjuje. Na tem občnem zboru so bila spremenjena pravilu društva »Živalica« ter so se ustanovili novi različni odseki društva. V enem teh bodočih odsekov lahko vidimo nov »Zoo«, ki bi naslonjen na tako močno in agilno organizacijo kakor je edaj »Živalica«, lahko uspešneje napredoval in se razvijal, kakor pa je to mogel njegov predhodnik; tembolj, ker bi k društvu lahko pristopili in ga podpirali tudi oni, ki so prvenuu »Zoo« botrovali, ga z neprimerno ljubeznijo gojili in pospeševali do njegovega žalostnega konoa. Za zdaj sicer »Živalica« še nima teh namenov in ciljev. Društvo ima po pravilih zgojj namen, pospeševati in razširjati rejo malih živali, oziraje se pri tem v obče na narodno go- Zobozdravnik epodarstvo. Društvo ima tudi svojo strokovno knjižnico ter zbirko vseh važnejših strokovnih listov, ki se bavijo z rejo malih živali Svojim članom društvo brezplačno posreduje nakup in prodajo živali ter njenih proizvodov. Da je ideja društva zdrava in zmožna življenja, nam izpričuje lep razvoj društva v enem samem letu. »Živalica« je bila namreč ustanovljena šele lani 3. januarja. Ob ustanovitvi je pristopilo k društvu 71 članov, zdaj pa je članov že 615, raztresenih po vsej Sloveniji. V prvem letu poslovanja je dalo društvo samo v svoji pisarni na Sv. Petra cesti 1828 osebam potrebnih informacij, poleg tega pa je taj. g. Inkret razposlal 2528 dopisov ter okrog 400 časopisov. Društvo je lani priredilo tu
  • o društvo kozjereji v letošnjem letu posvetilo vso pozornost, ker se zaveda, da je koza kravica malih ljudi. Na občnem zboru je dr. Tavčar predlagal. oljša jajca, ona prva pa boljše meso. Pred takim križanjem pa je svaril ing. Jenko. Odbornik g. Magister je sprožil idejo, naj bi društvo posredovalo pri Lanski upravi, do bi ona dajala najboljšim rejcem malih živali primerne podpore. — Občni zbor je bil končan [»poldne ob eni Kaj ho danes ? Fl ma: Ob 15: »Jurček«. Mladinska predstava. izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Celjski grofje«. Izven. Globoko znižane cene. Opera: Ob 15: »Erika«, Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Manon«. Izven. Znižane cene. Kino Kodoljevo: »Požar v operi«. Ob 15.30, 17.30 in 20. * Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. KAJ BO JUTRI? Drama: »Gospa Inger«. Red D, Opera: Zaprta. Kino Kodeljovo: Ob 20 »Požar v operi«. Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Kako poslanem dober godbenik To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbe Meinel & Herold v Mariboru št. 102-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! ZIMSKE SUKNJE črne in v modnih barvah ter najboljše double sukno v veliki izbiri po priznano nizkih cenah pri Drago Schvvafo ♦ Lfublfana 0 Srebrna poroka. Jutri obhajata v Ljubljani 25 letnico poroke g. Josip čepin, upokojeni davčni upravitelj, in g. soproga Anka, roj. Wutt, učiteljica v p. Iskreno čestitamo! © V vrsti glasbenih večerov se vrši v sredo 11. januarja IV. glasbeni večer v zeleni dvorani Uniona, ki je posvečen skladatelju Gerbiču. Njegovo glasbeno delovanje nam bo orisal g. dr. Mantu-ani, na programu eo dalje štiri klavirske točke (gdč. Jadviga Poženelova), dvospevi (gdčna Rudolf in g. Korenčan), samospevi (g. Likovič) in kvartet Glasbene Matice. Spored je prav pester in nam bo nudil vpogled v važno razdobje slovenske glasbe. Vse glasbo ljubeče občinstvo opozarjamo na ta večer. O Četrto poljudnoznanstveno predavanje priredi Prirodoskmia sekcija Muzejskega društva za Slovenijo v četrtek 12. januarja ob 20 v dvorani Delavske Zbornice na Miklošičevi cesti. Sekcija si šteje v časit, da je pridobila za to predavanje g. prof. dr. ing. A. Krala, t. č dekana tehniške fakultete v Ljubljani, ki bo ob številnih skioptičnih slikah predaval o razvoju gradibe mostov. Videli bomo mostove od najprimitivnejšili pa do najmodernejših drznih konstrukcij. G. predavatelj bo tolmačil upliv gospodarskih prilik na tehnične zahteve glede prometa, kako je uplival razvoj cest in železnic na konstrukcijo mostov, kakšno vlogo igra dr. VI. Dolenc sedaj želeoo itd. Sekcijski odbor vabi na to nad vse zanimivo predavanje vsakogar, ki ee zanima. Vstopnina običajna. © Predavanje SPD 0 Visokih Turah. Opozarjamo na predavanje prof. Janka Mlakarja, ki se vrši v torek 10. januarja ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Govoril bo mani in priljubljeni predavatedj g. prof. Janko Mlakar, čigar sloves kot turist, humorist in predavatelj jamči za prijeten in zanimiv večer. Predavanje bo pojasnjevala cela vrsta zelo zanimivih diapozitivov. Planinci pridite vsi! SPD. © Veseloigra »Stric v Toplicah« na odru Rokodelskega doma. Priljubljeno veseloigro »Stric v Toplicah« bo na željo občinstva vprizorilo rokodelsko društvo v nedeljo 15. januarja ob pol osmih zvečer. Režija je v spretnih rokah g. Janko Novaka. © Pravoslavni božič v Ljubljani. Na katoliški praznik sv. Treh kraljev slave pravoslavni kristjani, katerih cerkev je obdržala julijanski koledar, svoj božič. V Ljubljani so pravoslavni sodržavljani slavili svoj božič po starem običa ju. Vojaki so odšli v sprevodu na Rožnik, kjer so posekali nekaj malih dreves za badnjak, nato so se pa vrnili v sprevodu v mesto. Sprevod Je vodila godba, tvorili pa so ga konjeniki in vozovi z badnjakom. Badnjake so vojaki izročili divizijskemu poveljniku, generalu Ou-ka vou ter poveljnikom vseh polkov. Vojaki so badnjake zažgali na dvoriščih vojašnic. Vsak poveljnik pa je vojakom prečital kraljevo brzojavko in čestitke za božič. Vojaki so bili nato pogoščeni, potem pa so plesali kolo. Večja proslava je bila ob 17 pred častniškim domom, kjer so bili zbrani predstavniki vojske. V častniškem domu je bila nato božična zabava. Slab in moršav bit od kraja je naš ljubi stari »trie. Zdaj pa k Slamiču zahaja, spet je polnih svežih lir.. © »Šola in dom« v Ljubljani opozarja vnovič, da je otvoirila za svoje člane brezplačno vzgojno posvetovalnico, kjer dobe svete o vseh vprašanjih vzgojstva in šolstva. Posvetovalnica je odiprta v Pražakovi 8, I. nadstropje, ob ponedeljkih in četrtkih od 10.30 do 12. Društvo »Šola in dom« je imelo doslej sestanke v Brežicah, Krškem, Trbovljah, Ptuju, Spodnji Šiški, Mostah in na Prulah. Izvolili so se pripravljalni odbori, da se osnujejo podobna društva, oziroma da se nabirajo člani za ljubljansko društvo. V mnogih drugih krajih se pripravljajo sestanki. Posvetovalnica za osnovne, meščanske in učiteljske šole se otvori s 16. januarjem v Frančiškanski 6, I. nadstr. desno. Odprta bo ob ponedeljkih od 8 do 10. V obeh posvetovalnicah se sprejemajo novi člani. © Pouk na trgovski nadaljevalni šoli združenja trgovcev v Ljubljani se bo začel šele v torek, na kar opozarjamo učne gospodarje. © Nov zobozdravnik. V Ljubljani v palači Du-nav ua Aleksandrovi cesti je otvoril zdravniško ordinacijo dr. Vladimir Dolenc. Specializiral se je na dunajski zobozdravniški kliniki g. prof. Pichlerja po najnovejših metodah. Zobozdravnik je iz znane škofjeloške rodbine in mu želimo mnogo uspeha. © Sobotni živilski trg je bil kljub snegu in brozgi dobro založen z vsem, toda gospodinje so le malo kupovale. Še vedno je na trgu največ zelenjave, predvsem radiča in motovilca po 1.50 Din merica. Mnogo prinesejo vsak tržni dan jabolk, ki pa so letos znatno cenejšo, kakor lani ob tem času; nad 5 Din pri kilogramu se ne dvigne cena pri nobenih, še tako lepih jabolkih. Lani pa smo kupovali dobra, fina jabolka celo po 8 Din kg. Precej draga so jajca, čeprav jih je na trgu razmeroma vedno dovolj na razpolago. Ponujajo jih največ po 1.50 Din ter )>o 2.50 do 2.75 Din par. Piščet in kokoši je bilo včeraj zelo malo na prodaj. © Rokodelski dom v Ljubljani. Za skupino ključavničarskih vajencev bo priredilo rokodelsko društvo strokovni pouk o vseh predmetih, katerih znanje potrebujejo ključavničarski vajenci pri pomočniškem izpitu. Pouk se prične v torek 10. januarja ob 20 in se bo vršil ob torkih in četrtkih zvečer. Kdor se želi še udeleževali pouka, naj se ■anealjivo oglasi v torek 10. jamarja ob 80 v Rokodelskem domu, Komenskega 12, I. nadstropje. © Vodstva dečjega doma kraljice Marije se najtopieje zahvaljuje vsem, ki so darovali za bo-žičnico revnih otrok. © Pojasnilo. Lastnika palače »Viktorija« gospa Ljudmila in g. Franc Kambič nas naprošata, naj zavrnemo govorice, ki se širijo po Ljubljani, namreč, da je ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc kupil, oziroma se pogajal za nakup te palače. Palača je še vedno v rokah prvih lastnikov, z g. žu-panopi pa niti ni bito kakšnih pogajanj. © Z Dolenjske ceste. Cesta, za katero se prav nihče v Ljubljani ne briga, je Dolenjska cesta. Pravi praznik je, kadar pripeljejo nekaj gramoza in ga tu nasujejo. Pa to je samo enkrat na leto. Seveda pa velik promet uniči ves gramoz že v 14 dnevih. Hodnik ob tej cesti pa je takšen, kakor so drugje ceste v najhujši brozgi. Blata je na hodniku do gležnjev in še celo tisti prebivalci, ki imajo tramvaj pred nosom, ne morejo priti s čistimi čevlji v mesto. Včasih je dala mestna občina tod nasuti nekaj peska, pa to je bilo že davno. © Razburljiv in obenem pretresljiv prizor se je pripetil včeraj ob treh popoldne v Gradišču. Pred Kavčičevo pekarno se je zgrudil na tla star moži-ček. Ljudje, ki so mu priskočili na pomoč, so takoj občutili močen vonj po lizolu. Res se je starček zastrupil z lizolom. Ljudje so telefonirali po reševalni avto, ki je starčka prepeljal v bolnišnico. Le takojšnja pomoč reševalcev in zdravnikov v bobiiš-nici je preprečila, da starček res ni izgubil življenja. Količina liaola, ki ga je popil, je bila zelo velika. Starček je 71 letni mestni revež iz zavetišča za onemogle v Japljevi ulici. © Sadjarsko in vrtnarsko druitvo v Šiški. Strokovno predavanje se vrši v torek 10. t. m. ob pol 8 zvečer v šoli. Na posebnih vabilih je pomota v dnevu. Opozorite eden drugega. Vsi ljubitelji vrtov dobrodošli! Po predavanju vpisovanje novih članov. © Prikrojevalni tečaj krojačem, Šiviljam, damam za samouporabo tudi Šivanje, pričetek 16. januarja. Krojno učiliiče. šmartinska 24. © Kemično čisti obleke Šimenc. Kolodvorska ulico št. 8. © Pumparee, obleke, trenchcoat najceneje pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Palača Dunav Aleksandrova cesta Odlično belo PLATNO Novo poštno poslopje v $t. Vidu nad Ljubljano Št. Vid n. Lj., 7. I. Na praznik sv. Treh kraljev je začela pošta, telegraf in telefon v št. Vid« nad Ljubljano v svojih novih poslovnih prostorih svoje redno poslovanje. Mična nova stavba leži v središču poštnega službenega okoliša v eni izmed najlepših šentviških ulic, ob kateri leže vzorno urejeni vrtovi, komaj nekaj korakov od bano-vinske ceste, ki veže Ljubljano s Št. Vidom. Zgradba je izdelana po načrtu, vzetega iz prakse, Ju se je pokazal za poštne poslovne prostore najbolj prikladen. Vzorno je Uvedena organizacija posameznih poslovnih prostorov. Skozi glavni vhod pridemo v lopo, zračno in prostorno čakalnico, ki jo krasijo lepe stenske 9like in krasne sobne cvetlice. Konec čakalnice zaključuje javna telefonska celico. Uradne poslovne prostore deli visoka, svetlo pleskana steklen« pregraja, v kateri so vdelana okenca za predajo poštnih pošiljk. Stavb;, je razdeljena v štiri solnčne in zračne prostore, k.i bodo ustrezali svojemu namenu še desetletja, kljub od dne do dne rapidno naraščajočemu poštnemu prometu. V prvi sobi je nameščena blagajn" Pri prvem okencu v drugi sobi |»osluje blagovna in pisemska pošta, pri drugem okencu pa deluje telegraf in telefon. V tem loknlu je poleg telegrafskega aparata postavljena tudi velika telefonska centrala. V naipoljavi je pa tudi že avtomatična centrala, ki bo še tesneje in prožneje vezala noše stolno mesto s Št. Vidom. Ljubljano sc namreč kljub krizi 7. vso naglico širi proti Št. Vklu, ki bo v elogledni dobi eno izmed najlepših ljubljanskih nredmestij, v koterem sc že danes tako razveseljivo razvija trgovina, industrija in obrt. Tretjo sobo je namenjena za pi-smonošc za ureditev pisemskih pošiljk. Četrto soba bo pa zaenkrat služila za arhiv. Razdelitev posameznih prostorov in pisarniške oprave je tako organska in svojim zahtevam tako ustrezajoča, da vzbudi v človeku prijeten in zadovoljiv občutek. Ko človek odhaja in se poslavlja od ljubeznivih in postrežljivih uradnic, ga obdaja ob pogledu na tako vzorno rešitev problema, neko tiho in prijetno zadoščenje 7. željo, da bi bilo marsikje lahko tudi tako in še lepše, če bi imeli nekateri, ki to zmorejo, več smisla in ljubezni do občega blngra. Ker pri nas ne gre nobena reč brez zlo-naperjenih ovir in polizane nevoščljivosti, se je morala spričo tega tudi ta zgradba prerivati skozi nešteto zaprthk in ovir. Dogledna l>odoč-nost pa bo pokazala, kakšne važnosti je za poštno upravo in za vse šentviščane ta samostojna poštno zgrodbo. v kateri bo pošta nemoteno in neovirano poslovala, ne da ni bilo vsak trenutek Izpostavljena ncpreračunnnim predlogom nekaterih klavernih eksperimentistov, ki v svojim življenju niso še ničesar pametnega ustvarili. Spričo vsega tega moramo šentvi-čanom in tamošnjeniu poštnemu osobju iskrrno čestitati na tej velevažni pridobitvi. Zato gre lastnikom zgradbe tem večje priznanje in zahvala, ker so šli tiho in samozavestno mimo vsega in se niso ustrašili v današnjih težkih časih tako velikih žrtev in truda za napredek našega lepega kraja. Največja zahvala pa gre onim, ki so po svojih močeh tiho in neopaženo pripomogli do uresničenja tega problema v korist poštne uprave in vsega prebivalstva v okrožju šentviške pošte. V prejšnjih poštnih poslovnih prostorih polog nove poštne zgradbe |>a bo otvoril še v teku meseca januarja t. 1. lekarnar g. mag. pliorm. Josip Oblak javno lekarno, ki s.no jo žc toliko let tako pogrešali. Katoliški Belgrad v številkah Belgrad, 6. jan V Belgradu je sedaj pet katoliških župnij. Prva je župnija Kristusa Kralja. V tej župniji je bilo 1. 1932 poročenih 164 parov, rojenih 198 otrok in umrlo je 112 ljudi. V letu 1931 je bilo v tej župniji poročenih 183 parov, rojenih 199 otrok in umrlo 115 oseb. V 1. 1932 se je torej poročilo 19 parov manj, rodil se je en otrok manj in umrle so tri osebe; manj. V župniji BI. Device Marije se je 1. 1932 poročilo 73 parov, umrlo je 90 ljudi, rodilo pa se je 199 otrok. V 1. 1981 se je v tej župniji poročilo 22 parov več, umrlo je 10 ljudi več, rodilo pa se je 57 otrok manj. V župniji sv. Antona je bilo 1. 1932 poročenih 45 parov, rodilo se je 141 otrok, umrlo pa je 107 oseb. V 1. 1931 se je v tej župniji poročilo 66 parov, rodilo se je 138 otrok in umrlo ,;e 97 oseb. L. 1932 se je torej poročilo 21 parov manj. rodili so se trije otroci več, umrlo pa je tudi 10 ljudi več. V župniji sv. Petra se je [>oročil 101 par Rodilo se je 153 otrok, umrlo pa je 77 ljudi. V letu 1931 se je v tej župniji poročilo 79 parov, rojenih je bilo 135 otrok, umrlo pa je 44 oseb. V tej župniji se je torej poročilo 22 parov več, rodilo se je 18 otrok več in umrlo je 33 oseb več. V župniji sv. Cirila in Metoda se je poročilo I. 1932 34 parov, rojenih je bilo 78 otiok, umrlo pa je 24 oseb. V letu 1931 se je poročilo 36 parov, rojenih je bilo 66 otrok in umrlo 29 osen. V I. 1932 sta se torej poročila dva para mnnj, njenih je bilo 12 otrok več, umrlo pa je 5 oseb manj kakor predlanskim. Če seštejemo vse te številke, vidimo, da se je L 1932 poročilo v Belgradu 417 katoliških parov in sicer največ v župniji Kristusa Kralja, najmanj pa v župniji sv. Cirila in Metoda. V 1. 1931 se je poročilo skupno 459 parov, torej v 1. 1982 42 manj. Narasla je edino župnija sv. Petra, vse druge pa so padle. Manjše število parov si moremo razlagati s krizo in z odhodom mnogih zarili brezoo-selnosti. Vseh rojenih oziroma krščenih otrok \t bilo v Belgradu v 1. 1932 769. V 1. 1931 se je rodilo 680 otrok, torej v 1. 1932 89 več. Umrlo je v 1. 1932 skupno 419 belgrajskih katoličanov, v 1. 1931 pa 374, torej v 1. 1932 15 več V 1. 1932 se je v Belgradu rodilo 350 katoliških otrok več, kakor pa je umrlo oseb. V letu 1931 je ta razlika znašala 306, torej je 1. 1932 napredovalo za 39. Marjan Čadež: Ljubljansko vreme preteklega tedna Od 1. do 7. januarja. Vreme tega tedna je bilo v Ljubljani razmeroma zelo toplo in barometer je stal skoro vedno na istem mestu, visoko nad normalo. Spočetka tedna smo imeli menjajoče se oblačno vreme. Močni zahodni vetrovi so prinašali s seboj nižje oblake, ki so čez noč redno izginjali ter s tem pričali, da še ne smemo pričakovati padavin. Že 3. t. m. so vetrovi v oblakih oslabeli, ljubljansko kotlino je pokrila megla, ki se je popoldne posušila in zvečer so zakrili nebo višji oblaki ter so ležali nad Ljubljano še naslednji dan, ko je bilo ozračje mirno in močno megleno. Ta dan je malo po tretji uri popoldne začel padati dež, ki je kmalu ponehal a je zvečer znova začel ter je po malem padal še vso noč in nas'ednji dan dopoldne. V času padanja dežja je bila najnižja temperatura 2° C in zato tudi nismo dočakali snega. Ko je dež ponehal, je bilo nebo naprej oblačno, vendar so se začeli višji oblaki trgati in stvorila se je megla, ki je še ves naslednji dan t. j. 6. t. m. prekrivala Ljubljano. Ta megla pa ni segala do tal in iz nj«, morda tudi iz višjih oblakov, je začelo v petek 6. t. m. zvečer po malem rositi. Čeprav se je barometer v noči na soboto dvigal in je sta! v soboto zjutraj celo najvišje v celem tednu, je začelo čez noč snežiti. Sneg je padal pri temperaturi med 0" in 1°C ter se ga je nabralo do 9 zjutraj, radi mokrih tal in mokrega snega, le 3 cm. Padavine se ob dviganju barometra takrat rade pojavijo, kadar so pred tem pihali v oblakih zahodni oziroma jugozahodni vetrovi. Sneg, ki je zapadel 6 cm visoko v koncu prejšnjega tedna, je 1. januarja radi zelo tople noči in toplega dneva že skoro popolnoma skopnel. — Ta teden smo imeli štiri dni, v katerih so nastopale padavine in sicer v treh dneh dež, v enem dnevu sneg, ter se je nabralo skupaj 9 mm padavin. Barometer je stal najnižje 1. januarja 745 mm, najvišje pa 7. jan. 750 mm. 1. ian. je bilo tudi najbolj toplo (9" C) in 2. t. m. je bila ta teden najnižja temperatura —1® C. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek »h 20 Nedelja. 8. jan. ob 15: JURČEK. Mladinska predelava. Izven. Globoko znižane rene. Ob 20: CELJSKI GROFJE. Izven. Globoko znižane cene. Ponedeljek, 9. jan.: GOSPA INGER Red D. Torek, 10. jan.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20 Nedelja. 8. jan. ob 15: KRIKA. Izven Znižane cene Ob 20: MANON. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9. jan.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 8. jan. ob 15: MAKS IN MORIC. Premiera.. Otroška predstava. Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Gosto, vanje tenorja Petra Burje. Ponedeljpk, 9. jan.: Zaprto. Torek, 10. Januarja ob 20: NEVIHTA. Red A Dnevna Šahovska simaUanha v Kranju Kranj, 7. jan. V lovski sobi hotela »Stara pošta« se je na praznik sv. Treh kraljev popoldne vršila prav lepo uspela produkcija kranjskih šahistov. IProti 31 deskam je igral kranjski prvak o. Joža šorli z Rupe. Pri tem nas mora veseliti dvoje: da imamo doma dovolj močnega amaterja, ki zmore z uspehom zaigrati simultanko proti povprečnim podeželskim šahistom, drugič pa, da je v Kranju tako lepo število prijateljev šahovske igre. Rezultat simultanke moremo smatrati za g. Šorlija dovolj časten in zadovoljiv. Od 31 iger jih je odločil sebi v prid 23, ali 75.8 odstotkov in je prvo igro dobil še pred četrto uro; dalje je bil 1 remis, 7 partij je pa izgubil. Igro proti g. Šorliju so dobili: Hlebec B. iz Stražišča, brat šorli Marjan, Šiška J. iz Ljubljane, Majdič Joža, Trček Tone, Likar Zmago in Križnar Niko. — Zelo lep remis je dosegel NOVOST LJUBLJANE JE Singer Hinko, priznani šahovski teoretik. Simultanko, ki je pričela ob četrt na štiri in je trajala do tričetrt na osem zvečer, je vodil zadovoljivo g-Globočnik Feliks, ki pa je težko obdržal red, ker je bila v lokalu velika gnječa. Na simultanki je nastopilo nekaj močnih igralcev in so bile zlasti lep igre od Singerja H., Marjana Šorlija, Joža Majdiča, Trčka Toneta, znamenitost pri igri pa je„bil 151etni Ljubljančan Šiška J., ki je pokazal lepo smiselno igro in tudi kmalu zmagal. Sploh je mladina dosegla velik uspeh in nobeden oi>oldne, ki se ga je udeležila vsa fara. Pokojniku večni mir. domačim pa k bridki izgubi naše iskreno sožalje! -f- Kopani. Dne 2. januarja je umiri najstarejši mož v naši župniji, Peter Potoka r, stari Lovre-tov oče iz Male Račne, v 92. letu starosti. Bil je stari oče »Slovenčevega« bel grajskega dopisnika g. Toneta Potokarja. — Lansko leto so v isiti vasi umrle kmalu druga za drugo tri dobre, krščanske matere in gospodinje, in sicer Frančiška M ene in, stara Rojčeva inati, Ana Starec, Lovrenčeva mati, in Ana Zupančič, Rradačeva mati. žena cerkvenega ključarja. Naj počivajo v miru! DomaČim iskreno sožalje! f V Kranju je nenadoma umrl g. Franjo Potočnik, trgovec, star šele 29 let Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne na kranjsko župno pokopališče. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno šota I je1 -f- Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je dne 4. januarja umrla vdova Marija Mlakar, roj. Turk, v 88. letu starosti, mati bivšega lektorja in gvardijana p. Bernardina v Kamniku. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje I Z najmodernejšimi aparati opremljen zobni atelfe dentista Ban Borisa se nahaja odslej — Z g. Šiška, Celovška cesta 75/1. Tramvajska postaja: mitnica — v hiši gostilne »Pri Kmetu«. — Telefon 23-75. — Postaja : mitnica. Ordinira od 9 do 1 m od J pop. do pol 7 zv. Na želio tudi izveš navedenega čatau kronika Osebne vesli = Poroči se danes g. Karel Č e č, ravnatelj »Jugoslovanske tiskarne«, z gdčno Danico Go-stinčarjevo, hčerko ugledne rodbine v Klečali pri Dolu jiod Ljubljano. Iskreno čestitamo! = Poročilu sta se na praznik sv. Treh kraljev v Podčetrtku g. Andrej Goleš, podpreglednik finančne kontrole v Vuprešu, in gdč. Ivanka Čokelj, hčerka trgovca in posestnika v Podčetrtku. Obilo sreče I = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 5. baterije 32. topniškega polka topniški kapetan II. razreda Fra-| njo Golob; za vodnika telgr. polka inž. podporočnik Leonid Goranski; za pobočnika II. oddelka voJ.no-! tehn. zavoda topn. podiporoSnik Ludvik Štok; za vr-! šilca dolžnosti nadzornika II. oddelka voj. l^lin. zavoda topn. poročnik lieribert Vidmar; za vršilca dolžnosti upravnika materijala kninskega intend. skladišča voj. pisar III. r. Franjo Pavelec; za vodnika 7. konj. polka konj. podporočnik Josip Recelj; j za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva III. anm. oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Vekoslav Brombauer; za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva vardarske div. oblasti peh. kap. II. r. V i Hm Šajer; za vršilca dolžnosti blagajnika 6. konj. 1 polka nižji vojni uradnik III. r. ekon. stroke Mirko OTVORITEV BAR - BUFFET-A Plaveč; za vršilca dolžnosti intendanta 8. pešpolka Int. podporočnik Vekoslav Logar; za vršilca dolžnosti intendanta 39. pešpolka int. .podporočnik Josip Ižep; za vršilca dolžnosti intendanta 47. pešpolka int. podporočnik Franjo Rušak; za vršilca dolžnosti int. 49. pp. int. pp. Branko Lovšin; za vršilca dolžnosti int. 54. pp. nižji vojni uradnik I. r. ekon. stroke Franjo Cajnko; za vršilca dolžnosti int. 56. pp. int. pp. Milan Šproc; za vršilca dolžnosti int. 19. topn. polka Int. pp. Ivan Brozina; za int. 5. konj. p. int. pp. Zdravko Pucko; za int. 8. konj. p. int. pp. Bruno Čeh; za int. topniške podčastniške šole int. pp. Josip Božič; za vršilca dolžnosti arhivarja int. vnbaške div. obl. vojni pisar iV. r. Franc Cvikl; za vršilca dolžnosti arhivarja generalnega štaba pov. savske div. obl. voj. pisar iV. r. Ivan Kampufi; za vršilca dolžnosti arhivarja gen. štaba dravske div. obl. vojni pisar IV. r. Vekoslav Mlakar; za vršilca dolžnosti arhivarja računovodstva voj. tehn. zavoda voj. pisar IV. razr. Jaroslav Vlček; za knjigovodjo računovodstva voj. tehn. zavoda voj. pisar IV. r. Anion Gaser; za vršilca dolžnosti upravnika Wba-škega int. skladišča voj. pisar IV. r. Martin Hlebec; za vršilca dolžnosti upravnika materijala vnbaškega int. skladišča voj. pisar IV. r. R.udolf Cauner in za poveljnika 3. čete 32. pp. peh. kap. I. r. za gene.ral-štabne posle Štefan Kos. Cerkveni vesinitt Cerkev sv. Jožefa. Danes, na praznik Sveto Družino bo ob 6 zvečer izredna pobožnost ljubljanskih krščanskih družin. Ob 6 pridiga, nalo lila-nije, končno posvetitev družin Sveti Družini. Lfud&ho $ihanie v l 1932 Kamnik. Rojenih je bilo v letu 1932 doma 82, v bolnišnici v Ljubljani 10. .Zanimivo je, da je bilo izmed doma rojenih otroj< ravno polovica dečkov in polovica deklic. Število rojstev je v primeri s prednjimi leti pod nonmalo. če izvzamemo pet vojnih let, je v zadnjih 20 letih bilo samo dvakrat manjše število rojstev kol v letu 1932. to je bilo leta 1927 i in 1929. ko je doseglo število rojencev samo 75. Porok ie bilo 35. Najmlajši ženin je imel 50 let. najmlajša nevesta 19 let, najstarejši ženin 52 let in najstarejša nevesta prav toliko. Od ženinov je bilo 8 kmetovalcev. 15 obrtnikov, 2 trgovca, 4 javni uslužbenci in 6 tovarniških delavcev. — Umrlo jih je 56. od teh neorevid^nih 9. V starosti do 30 let jih je umrlo 14. od 30- 00 let 14. od 60- 70 let 12. od 70- 80 let 9. nad 80 let 5. Pobrale so jih s'ede?e bolezni: kap 11, pljučnica 8, jetika 5. vratinka 2, ostale razne druge sovražnice življenja. Št. Jernej. Naša župnija šteje okoli 6500 duš in jo oskrbujejo trije duhovni gospodje. V preteklem letu je bilo v njej rojenih 82 dečkov in 9.2 deklic. — Smrt je pobrala al mož in 43 žen. O.l umrlih je bila najstarejša neka 89 let stara ženica, nad 70 let starih pa je umrlo 36 faranov. — Obžalovanja vredno je dejstvo, da je med umrlimi tudi 36 otrok, ki jih je pobrala smrt v nežni starosti do 10 let. Temu so vzrok razine nalezljive bolezni, ki so bile v pretekli jeseni precej razširjene med otroci. — Okli-canih je bilo 59 parov, poročenih pa v domači cerkvi 44. Najstarejši ženin si je 66 led star naprtil tržki zakonski jarem, dočim si je najmlajša nevesta v starosti 18 let izvolila sedmi sveti zakrament. V duhovno tolažbo in versko okrepčilo faranov je bilo podeljenih 31.790 sv. obhajil. Če primerjamo število rojenih s številom umrlih, dobimo .prirastek 80 novih faranov. kar je vsekakor razveseljivo dejstvo in cnhenem lep dokaz o zdravih dušnih in telesnih močeh našega naroda. Skofja Loka. V letu 1332 je b;lo v loški fari rojenih 104 otrok (izmed teh 8 v Ljubljani), 53 dečkov in 51 deklic, nezakonskih 5. M.rličev je bilo 51, 20 moških in 31 ženskih. Prebivalstvo kaže torej prav lep prirastek in tako je prav. Domačih porok je bilo 20 Gibanje prebivalstva v Jurkloštru: Tukajšnja župnija .šteje po zadnjem ljudskem štetj.u 1190 duš. V letu 193r2 je bilo rojenih 30 dečkov in 23 deklic, skupaj 53. To je izredno visoko število. Umrlo je 20 moških in 15 žensk, skupaj 95 oseb. Poročenih je bilo osem parov. Rojstva presegajo umrle za 18. to je za eno tretjino. Trbovlje. Po zadnjem ljudskem štetju ima našn občina >809 družin in 17.166 prebivalcev. V letu 19)2 je bilo 393 krstov, od teh 368 iz domače župnije, 5 iz sosednjih far. Od domačih novorojencev je bilo 192 dečkov in 196 deklic, 3 mrtvorojeni. Od 18 v sili krščenih, ki so umrli koma j da so začeli živeti, je bilo 13 dečkov in 5 deklic. Nezakonskih je biilo 36. V letu 1931 je bilo 397 rojstev, torej zadnje leto 9 manj. Najvišje število rojstev izkazujejo naše krstne matice leta 1922. bilo jih je 691., potem pn je število vrcporedno z redukcijami pndalo i,n doseglo med leti 1930 in 1931 največji padec. kar za 100 rojstev. Umrlo je v preteklem letu 198 župljanov, 105 moških iti 93 žensk, torej še vedno za sikoroj iHilnih 100 odstotkov več življenja ko smrti. Vendar je to življenje precej rahlo in slaliotno. Posledice nazadosine prehrane naših rudarjev. Zato je umrlo 30 otrok vsled življenjske slabosti in 33 jkkI enim letom starosti. 18 večinoma še mladih ljudi je nobriila I jetika. (5 pa rak. Tudi smrtnih nesreč ni manjkalo: eno deklico jc ubil snežni plaz s strehe, na enega je padla smreka, eno je povozil vlak, | enega avtomobil, eden je padel s kolesa in »e ubil in eden je utonil pri kopanju. Pri rudniku se je smrtno ponesrečilo 9 delavcev: enega so stisnili vozički premoga, drugi je dobil težke telesne poškodbe z zastrupljenjem krvi, enega je ubil električni tok in 6 rudarjev — pri hrast-niški nesreči — so zadušili v jami strupeni plini in dim. Samomorov je bilo pet. Najstarejši mrlič je bila črček Ana, stara 88 let, nad 80 let starih je umrlo 9 žensk, moških umrlih ni nobeden dočakal te starosti, kar priča, da so tudi pri nas ženske bolj trdožive kakor moški. Trije rudniški zdravniki bratovske skladnice so izvršili nad 20.000 ordinacij in izdali 12.500 bolniških listov ,na račun občine pa je bilo izvršenih 1023 ordinacij. — Poročena sta bila 102 para, okli-oanih pa 148. Najmlajša nevesta je bik stara 16 let, najstarejši ženin pa 62 let. Imeli smo tudi tri zilate poroke. Dva zakona pa sta bila ločena. V katoliško cerkev sta se povrnila dva. — Suhoparne so te številke, a zgovorno kažejo na življenje naše trboveljske župnije v I. 1932. Zgor. Polskava. V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 31, umrlo jih je 32, poročenih pet pa rov, sv. obhajil 4023, kar je za našo malo župnijo izredno častno. Bloke. Lani je bilo rojenih 68, umrlo jih je 26, poročenih je bilo 7 parov. Ostale vesli — Prosvetnim društvom sporočamo, da se vr9i 2. februarja režiserski lečaj v Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 5- Začetek ob 9, konec ob 16. Prijaviti se je treba do 15. januarja. — Mas koraki in operaterski tečaj se vršita 5. felbruarja prav tako ; v prostorih Prosvetne zveze. Začetek ob 9, konec ! KOŠAK PREŠERNOVA ULIC A (Glej inserat) ob 17. Tudi za ta tečaj se je treba priglasiti pri Prosvetni zvezi do 15. januarja. — Razdelitev poslov pri ljubljanskem okrajnem sodišču. Z novim letom je bila deloma izvedena nova razdelitev sodnijskih poslov pri okrajnem sodišču. Splošni pregled poslov, ki so ogromno narasli, je podal potrebo, da je bil sodišču dodeljen še en sodnik. Civiluopravdni posli so sedaj poverjeni sodnikom: oddelek II. s. o. s. dr. Vladimir Rupnik, ki je doslej vodil izvršilni oddelek, oddelek III. s. o. s. g. Vladimir Velušček in oddelek IV. s. o. s. g. Jože Bnritevit. Nekatere civilne pravde, dalje pravno pomoč in zadeve soctnfh stanovanjskih odpovedi pa bo vodil s. o. s. g. Janko Milller. Nesporni oddelek VIII. je prevzel s. o. s. g. Ferdinand Meraln, ki je bil doslej pri deželnem sodišču. Dosedanji vodja tega oddelka s. o. s. dr. Jože Šenk pa je prevzel izvršilne posle. — Pri slabem počutju je naravna ! »Franz-Josef« grenčica prijetno učinku- i joče domače sredstvo, ki se z njim znatno | zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo ko- ; ristijo že male količine. Dopisi ženskih j zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. — »Prager Presse« o Mihi Malesu. Novoletna številka »Prager Presse« prinaša v svoji prilogi v bakrotisku na drugi in tretji strani sliko Marijinega oznanjenja, ki jo je naslikal Miha Maleš v Cirkveni na Hrvaškem. Prav tako cpocjarja v kulturni prilogi na to fresko našega tudi češkim umetniškim krogom poznanega umetnika. — Vreme v Kamniških planinah. Vremensko poročilo 7. januarja ob 14.45 je naslednje: Na Veliki planini sneži. — Na Krvavcu je jasno, snega 30 om, s rež. — Ali je otrok v družini breme ali dar božji? izčrpen odgovor ti da knjižica: Sv. zakon — vrelec življenja. — Na Jezerskem je zapadlo 10 om novega sne-s'i. Na planini na Ancelnovem ga pa leži sedaj čez 30 cm. Smuka prav ugodna. — Kofce, 7. januarja: Temperatura —8, sneži, smuka ugodna. - Učiteljski smučarski tečaj. Ekskurzijski odsek .1UU je aranžiral v novoletnih počitnicah smučarski tečaj. Izletniki so odšli iz Ljubliane v ponedeljek. Mnogo prijavljencev je sicer prestrašilo ljubljansko vreme. Na Gorenjskem," v okolici Mojstrane, koder se lečaj vrši, pa so ugodne razmere. V imenu učiteljstva je pozdravil došlece šol. nadz. g. Scliifrer. Za pozdrav se mu je zahvalil predsednik EO g. Zupančič. V tečaj, ki ga vodi učitelj g. Rus, se še sprejemajo smučarji. Prijave na Ekskurzijski odsek JUU — Mojstrana, hotel Triglav. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 2 od 7. t. m. je objavljen »Zakon o izpremembi § 253, zakona o javnih notarjih«, dalje »Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110 zakona o uradnikih«, »Uredba o organizaciji disciplinskega sodišča lekamarske zbornice v zvezi z disciplinskim sodnim postopanjem«, »Izpremembe in dopolnitve v tarifi o pobiranju žigovine za merila in dragocene kovine«, »Dopolnitev uredbe o draginjskih dokladah drž. upokojencev« in »Pooblastitve za nabavo deviz in valut«. — Pri »KA.RITAS« zavarujte sebe in svoje domače! Denar lu varno in dobro naložite. Oe plačujete mesečno mal in stalno enak prispevek, bo »Karitas« izplačala ob smrti zavarovane osebe znesek, za katerega je bilo zavarovanje sklenjeno. Ugodnosti, ki jili nudi to zavarovanje, razvidite Iz prospektov, ki jili dobite brezplačno pri: Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitas«, Ljubljana. — Poizvedba. V nedeljo 1. januarja zjutraj je odšel neznano kam z doma posestnik Franc Perko* iz Male Račne. Isto dopoldne so ga videli na Krki, potem ni več sledu za njim. Je približno 57 le! star, srednje rasti, drobne postave, suhega obraza z malimi brkami, tilnik je poln brazgotin. Nosil je tem-norjav plišast klobuk, temnosivo olbleko, dolgo, skoraj črno suknjo iti čevlje na zadrgo. Komur je znano, kje se nahaja sedaj, naj sporoči njegovi ženi Mariji Perko, Mala Račna 16. p. Grosuplje. — Sedemletni vlomilec. Trgovec Beck v Obrovcu v bližini Novega Sada je opažal, da mu izginja i/, blagajne denar. Beck je zadevo na- ! znanil orožnikom, ki so začeli s preiskavo. Pre- j iskaili so prstne odtise, ki so bili silno majhni in . je bilo skoraj očitno, da izhajajo od zelo mladega vlomilca. Nekaj dni pozneje pu so orožniki opazili v neki gostilni 7 letnega dečka, ki jo dajal odraslim /.a pijačo in ciganom /a imi-ziiko. Orožniki so pričeli dečku temeljito iz- , prasevati vest. Pred vsem. odkod ima denar. Dejal je, da mm pn je oče podaril za božič. Pa s« pogledali prstne odtise in ti so se vjeinali z Polovična vožnja v Maribor in nazaj je dovoljena z rešenjem g. ministra za promet št. 107211/32 za vse posetnike Zhnsko-sportnega tedna od 12. do 23. januarja 1933. V Maribor se peljete brez vsake legitimacije s celo karto. Pri Putniku ali Šport - Roglič, Grajski trg 1, dobite potrdilo (10 Din) za brezplačen povratek. dečkovimi. Nato je dečko joka joč priznal, dla je on vlamJjal v trgovčevo blagajno. — Drzen roparski vlom v Novem Sadu. Nori Sad je eno izmed tistih jugoslovanskih mest, ki imajo v svoji kriminalni kroniki vedno dovolj semrzaeij. V sredo zvečer se je zopet pripetil drzen roparski vlom. V stanovanje nekega uradnika je vdrl ob pol 8 zvečer maski,ran ropar in z revolverjem v roki zahteval od služkinje, ki je bila sama doma, denar. Na njeno zatrjevanje, da denarja ni nič pri hiši, je kar sam odšel r sobo, odkoder je odnesel patentiran hranilnik, v katerem je bilo 1500 dinarjev. — Mešani zakon in njega zle posledice izčrpno razloži knjižica: Sv. zakon — vrelec življenja. — »Franz Josef« grenčica poživi izmenjavo snovi in osveži um- — Tatinski rekorder, ki je izvršil tri vlome v četrt ure. Rekorders-tvo cvete v današnjem času na vseh poljih. Ni čuda, da tudi med dolgoprst-ži. Med tečni se pač lahko pobalia brivski pomočnik Andrej Agoston iiz Szegedina, ki je v noči na 3. novembra preteklega leta, v teku dobre četrt ure vlomil kar no treh krajih. Najprej se je spravil nad neki buffet, kjer si je privoščil precejšnjo zalogo cigaret, takoj nato je vdrl v bližnje stanovanje, kjer je odneset sicer samo 3 kovače, se je pa zato med potjo polastil še kolesa, ki je bilo prislonjeno v vežu Pa je imei smolo. V teku naslednje četrt ure je že padel v roke orožnikom. Novošadsko sodišče, pred katerim se je Agoston te dni zagovarjal, je upoštevalo edinstveni rekord in mu nailožilo 8 mesecev. — Starec z zašitim srcem. V Osjeku je te dni umrl 70 letni zvonar Anton Andučič. Andu-čič se je svoječasno v samomorilnem namenu z nožem zabodel v srce. Mislili so že, da ne bo ostal pri življenju. Toda zdravniki so izvršili nevarno operacijo, ki je uspela in Andučič je od tedaj živel z zašitim srcem. — Volkovi. V okolici Karlovca so se pojavile velike tolpe volkov, ki napadajo vasi in delajo kmetom veliko škodo. Zaradi tega je tamkajšnje lovsko društvo sklenilo, da napravi na volkove velik pogon. — Času primerno. Vsled pomanjkanja golo-vine se je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knji-iice. Glej današnji oglas! DENTKISTA ALBINA FORSTER (ZOBNA PRAKSA V LOGATCU) ordinira vse delovne dni, razen sredo in soboto popoldne. Telefon 6. . , lil".! — Dar. Za invalida Cirila Kordež sta darovali' g. Antonija Jurgl, učiteljica v Loki pri Zagorju 10 Din in neimenovana v Ljubljani 30 Din. — Pozor! Pridobninske napovedi je letos vlagati pri davčni upravi do konec januarja. Vse davčne obveznike opozarjamo, da ima potrebno tiskovine v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, in sicer: Davčna napoved za pridobnino, pola 1 Din; jako važen za vsakega davkoplačevalca pridobnine je pa: Pripomoček za sestavo davčne napovedi za pridobnino, komad stane 2 Din. V zalogi ima tudi druge davčne tiskovine, kakor: Prijava dohodkov na rente, pola 1 Din; Seznamek obresti in rent (za hranilnice in sploh za denarne zavode), pola 1 Din; Davčna prijava za družbeni davek, pola 1 Din; Prijava za porazdelitev osnovnega družbenega davka med občine, koinad 1 Din; Uslužbenski davek, veliki format, pola 1.50 Din; mali format, pola 1 Din; Tabela za preračunavanje uslužbenskega davka 10 Din; Prijava dohodkov od zgradb — zgradarina, pola 1 Din. — Trgovcem primeren popust! — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — »Fotoamator«, edina slovenska revija za fotografe amaterje, je izšla za novo leto v novi opremi. Lepi ovitek daje primerno zunanjost pestri in res strokovni vsebini. Za smučarje bodo zelo primerna navodila za fotografiranje pri smučanju. Največ slik, ki jih pokvarijo smučarji, gre prav gotovo na račun predolge osvetlitve, radi česar so slike radi prevelike hitrosti smučarjev nekoliko zabrisane. Ing. Drago Mattanovich razpravlja o problemih razsvetljave. Posebno pažnjo posveča umetni razsvetljavi, pri čemer greši še tako mnogo fotografov amaterjev. Deset zapovedi za amaterja, ki jih je sestavil prof. Franjo Sič, naj si vsak amater, zlasti pa začetnik, nauči na pamet. Prof. ing. Leo Novak razpravlja v nadaljevanju o globinski ostrini in uporabi zaslonke. Zanimive so podrobnosti, tako razgledi po filmskem svetu, kotiček z vprašanji in odgovori itd. Številka ima zopet štiri prav lepe slike na krednetm papirju. »Foto-amater« vedno bolj iz-popolnuje vrzel, ki so jo doslej tako bridko občutila naši ljubitelji 5rno-belc umetnosti. — Detektivi na delu! Izslediti morajo Satana in Iškarjota. Popisano v romanu. Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. — Poslovne knjige in pisarniške potrebščine dobite v vsaki izberi in množini pri Novi znlo»bt v Ljubljani. Posebno ob začetku novega leta opozarjamo pisarne, podjetja in društva, da jim nudimo najboljše in najsoliduejše blago in da uslre-žemo vsaki njihovi želji. — Stoletje otroka v znamenju bele kuge in Kajnovega greha. Pravilno orientacijo o tem ti da knjižica Sv. zakon — vrelec življenja. — Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naprej ima v zalogi F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petni cesto 29. — Lesna industrija! Žsne gaterice. mlinske nože za skobelnike le la blago, vseh dimenzij', kupite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. Maribor □ Na rojstni dan NJ. VeL kraljice v ponedeljek 9. t. m. bo v tukajšnji stolni« ob 9 dopoldne pontiiikalno sv. opravilo z zahvalno peunijo, katerega opravi pomožni škof dr. Ivan Tomažič. □ Za pretekla dijaškega semenišča v Mariboru je imenovan gosp. dr. Janez JanžekoviC. □ Večer humorja in komike priredi Ljudska univerza v petek, dne 13. januarja. Poskrbel bo za oboje v največji meri znani humorist Aloiz Stadl-may, ki je ustvaril našemu občinstvu svoječasno že nekaj zelo veselih večerov. □ Badnji večer so proslavili na Kraljevo tukajšnji pravoslavni verniik. Vojaštvo je pripeljalo »badnjak« v okrašenem sprevodu v mesto z godbo na čelu. □ Poročila sta se na Kraljevo sekundarij tuk. splošne bolnišnice dr. Milo Bedjanič in rer. com. tir. Ilermuia Gollova iz znane in ugledne dravograjske rodbine. Novoporočencema naše prisrčne čestitke. □ Usoda prostorov v Kazini je bila te dni predmet ankete, ki se je vršila na mestnem na-četstvu med zastopniki mestne občine in predstavniki zainteresiranih kulturnih institucij. Mestno občino so zastopali načelnik dr. Lipold, podnačel-nik Golouh ter člani upravnega odbora Sabothy, dr, Kieser in Grčar, za muzejsko društvo je bil navzoč prelat dr. Kovačič, za zgodovinsko društvo d*. Vraber, za gledališče intendant dr. Bren-čič, za študijsko knjižnico ravnatelj Glaser, za ba-novinski arhiv prof, Baš in za Ljudsko univerzo dr. Kukovec. Razpravljalo se je na anketi o na-daljni usodi kazinskih prostorov, za katere se potegujejo številne institucije. Končnih sklepov ni bilo, ker bo o oddaji odločal še občinski svet. Je pa verjetno, da bo Študijska knjižnica obdržala svojo čitalnico ter dobila na razpolago še veliko kazinsko dvorano, s katero je doslej razpolagala mestna občina. Dvorana bo pa še nadalje služila raznim javnim prireditvam. Glede v pritličju ležečih prostorov, v katerih se je nahajala svoječasno uradniška menza, se je razvila živahna debata. V prostore se bo vselil banovinski in mestni arhiv, ki bo s tem dobil dovolj prilike za razmah, obenem pa pridejo sem lokali zgodovinskega in muzejskega društva. Ljudska univerza in vodstvo gledališča sta se pa že sporazumela radi prostorov, ki jih sedaj zavzema univerza. V predavalnici, ki jo rabi univerza samo dvakrat tedensko, bo imelo ob drugih večerih gledališče svoje vaje, v pred-prostorih pa bo urejen nekak gledališki foier za kadilce in bufet. □ KMKA Panonija ima v ponedeljek ob 5 v prostorih JSZ v Sodni ulici svoj redni sestanek. Govori tov. Zgornik o poljsko-nemškem sporu. Vabljeni tudi gospodje starešine. □ Po praznikih nižje cene. Včerajšnji trg je kazal zopet umirjenje; vrvenje, ki je trajalo na njem pred prazniki, se je umaknilo običajni sliki. Založen je bil dobro, cene pa so v splošnem zopet popustile, zlasti perutnini, mleku, smetani, maslu, jajcem. □ Kako smo Maribnrčane pokopavali. Na mestnem pogrebnem zavodu pravijo, da delajo samo še v izgubo. Velikih takozvanih gala-pogre-bov ni več ter se zeli, da so časi že minuli, ko so Mariborčani nekaj dali na to, da so se vozili na zadnji poli s tremi pari konj, v zlatookrnšenem vozu in vsemi pritiklinanii, ki se spodobijo za imeniten pogreb. Takih pogrebov v celem preteklem letu nismo imeli, pač pa 11 prvega, 53 drugega 77 tretjega, 88 četrtega, 100 petega, 103 šestega in 75 sedmega razreda. Prevladovali so torej srednji in zadnji razredi, pri katerih se še skoro režija ne krije, zaslužka pa ni. Izgubno postavko tvorijo tudi otroški pogrebi, ki jih je bilo 57, še bolj pa ubožni, katerih je bilo 24 in bolniški, ki smo jih imeli 127. Skupno je oskrbel pogrebni zavod na zadnji poti 791 oseb, med njimi 339 mož, 296 žen, 66 dečkov in 80 deklic, dalje 9 vojakov, 5 kaznjencev in 10 samomorilcev. □ Veliko krize — veliko veselja je bila de-viza Mar i borcev v preteklem letu, saj potrjuje to Število zabav in plesov v minulem letu. Koncertov, plesov in diletantskih predstav smo imeli 143, plesnih tečajev 11, tombol 9, razstav 2. Poleg tega še 181 javnih shodov, 10 zborovanj, 42 predavanj, 181 občnih zborov, 181 sej iu sestankov, 38 izrednih občnih zborov. □ Za revne dijake je daroval znani dobrotnik mladine g. ravnatelj Josip Ajdišek 100 Din. — Posnemovalci! □ Ni snega — ni tekem. Ne niore se nebo pripraviti k pravemu snegu. Le posamič so frlele včeraj snežinke, pa še te so kmalu prenehale. Ker ni nič s snegom, ni tudi nič s klubskim' « Pohorju pri Ruški koči. Vsi zimskosportni odseki kimi tekmami, ki bi se morale vršiti danes na mariborskih klubov so napovedali za danes skupne klubske tekme za klubska prvenstva, ki so sedaj preložene na ugodnejši termin. □ Nevarnost požara. Včeraj okoli poldneva so bili telefonično pozvani gasilci k vili ravnatelja in solastnika tovarne »Zlatorog«, g. Lettnerja. Iz podstrešja vile 6e je valil gost dim. Ko so gasilci vdrli na podstrešje, so našli v stropu tleč debel tram, ki se je vnel od dimnika. Ogenj je bil hitro po-gašen in nevarnost odstranjena. □ Ogrožanje eksistenc. S strahotno krutostjo je zadelo povišanje najemnin v mestnih hišah večino družin, da je ogrožena naravnost njihova eksistenca. Prizadeti niso samo državni nastav-ljenci ampak tudi občinski, za katere bi se pač morala občina še posebej brigati. Vzemimo za primer samo šoferje, ki zaslužijo s svojim napornim delom mesečno 1200 l)in, plačujejo pa sedaj za stanovanja po 500 Din ali 42 odstotkov vseh prejemkov. In to gre samo za stanovanje, kje je še potem kurjava, razsvetljava iu vsi oni nešteti izdatki, ki se naberejo v samem gospodinjstvu brez prehrane in oblačenja. □ Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od 8. do 14. januarja lekarna >Pri zamorcu« C. Mayer, Gosposka ulica. □ Puške govorijo... Dvoje napadov z resnejšimi posledicami se je dogodilo včeraj v mariborski okolici. Lovskega čuvaja Ivana Požnrja je napadel neki neznanec ter ga hudo poškodoval z udarcem po glavi. Napad se je pripetil v Dogošah. — V Bohovi sta si skočila v lase neki lovec in no seslniški siu Ivan KuSnr. Padel ie strel, v; 1 ■ godil Kušarja v desno bedro. Oba ranjenca se nahajata v mariborski bolnišnici. □ Krače, šunke, plečeta. Včeraj zjutraj sta se slučajno srečala na mariborskih ulicah policijski agent in Jakob F. z veliko bisago na hrbtu. Ker pa je Jaka policiji že dober znanec, ga je agent takoj potipal, kaj ima v bisagi. Z izgovorom, da so notri čevlji, gospod ni bil za 'ovoljen in šlo je na policijo, kjer so se vsulc iz bisage krače, plečeta in šunke, vse lepo prekajeno in zraven še pol hlebca sira. Zavito pa je bilo to v modropisan namizni prt. O-čividno izvira vse skupaj iz tatvine, ker F. ni mogel povedati, kje da ie te dobrote kup ti. □ Strup alkohol. Reševalci 90 na Kraljevo zvečer prepeljali v bolnišnico 17 letnega Franca L., ki se je napil alkohola do nezavesti ter je nastopilo še zastrupljenje. □ NenautiA samoumor poštarja. V Cirkovcih se je včeraj dopoldne ustrelil tamkajšnji poštni uradnik D. Bil je šele kratko časa v službi, saj je bil star komaj 24 let. Istočasno se je namreč vršila na tem poštnem uradu revizija. Ni še znano, če je bil njegov samouinor v zvezi s to revizijo. □ Kolesa iz Avstrije. V Mariboru so zasačili Rudolfa B. v posesti tujega kolesa. Povedal je, da je šel po kolo v Dunajsko Novo mesto v Avstriji, kjer si ga je ukradel in pripeljal v Maribor. □ Pri sankanju ob roko. V Dobrenju se je ponesrečil 14 letni Ivan Bauman. Pri sankanju si je zlomil levo roko ter so ga morali spraviti v mariborsko bolnišnico. □ Ponarejeni penezi... Kovani drobiž je zapeljal premnogo ljudi v nesrečo. Ponarejevalska strast jih je pripeljala v ječo. Taka usoda je zadela tudi Feliksa Škorjanca iz Černeške gore pri Libeličah ob koroški meji in Gorenjaka Jožefa iz Padeškega vrha, ki sta sedela včeraj na zatožni klopi pred malim senatom ter se zagovarjala zaradi ponarejanja avstri)skih šilingov in naših dvo-dinarskih kovancev. Škorjanc je vlival novce v svoji kleti. Napravil jc odtis pravega novca v mavec in v tem modelu vlil ponarejenega iz zmesi cina in kvinca, Napravil je tako 26 avstrijskih novcev po 1 šiling ter tri naše dvodinarske. Nekaj falsifikatov je izdal sam, drage pa je dal Gore-njaku, katerega pa je zadela takoj smola. V Avstriji so ga aretirali orožniki, ker je plačal s ponarejenimi penezi in sedel je nato po sodbi celovškega deželnega sodišča 6 mesecev pri ričetu. Z aretacijo Gorenjaka pa je prišla na dan tudi Škor-iančeva krivda in tudi on je romal v luknjo. SeHaj, ko so avstrijske oblasti po prestani kazni izročile Gorenjaka našim, sta prišla oba skupaj na zatožno klop v Mariboru. Krivdo sta odkrito priznala. Škorjanc je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora, Gorenjaka pa je zadela huda smola. Prisodili so mu sicer samo 3 mesece strogega zapora, ker pa je bil svoječasno obsojen na precejšnjo kazen pogojno ter rok še ni minul, bo moral odsedeti še pogojno kazen. Pri zimskem športa NIVEA-CREME»., OLJE Nadrgnite si pred odhodom na planine vsa svetlobi in vetru izpostavljena mesta z Nivea-Creme ali Nivea oljem ter ponavljajte to musirtnie med potjo po potrebi čim večkrat. S tem /.manjšate nevarnost pred neprijetnimi solnčnimi in snežnimi opeklinami in se Vam ni treba bali, da bi koža ; ostala suha. N vea Creme in Nivea -olje da Vaši koži tisti čudovito lei>o bronnsto barvo, s kulero se tako radi vračamo s spoitnih pohodov domov. Samo Nivea-Creme in Nivea-olje vsebuje koži soroden 111 kožo-negujoč eucerit. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j, Maribor, Gregorčičeva ulica 24 £vu\e Uttio "v 6yoiuie\ Mobrtno o4 Minlit.rV.O jociiolne politik« In narodntgo zdravi)« S. Sle«. 2W od m II 1932. Celje & Itedni letni občni zbor Združenja vojnih invalidov se je vršil na praznik ob poluoštevilni udeležbi članstva. Občni zbor je vodil predsednik Oblastnega odbora g. Štefe. V preteklem poslovnem letu je izstopilo iz društva okrog 90 članov in članic. Ko so se začele razširjali vesti o novem invalidskem zakonu, jih je zopet precej pristopilo na novo. Dohodkov je imel tukajšnji krajevni odbor v preeklem leu 28.734 Din, izdatkov pa 21.590 Din, v blagajni je še ostalo 7144 Din. Potrebnim članom so se podelile tekom leta denarne podpore. Po poročilih odbornikov je bil staremu odboru na predlog nadzornega odbora podeljen absolulorij. Sledilo je dolgo poročilo delegata oblastnega odbora g. Štefeta, ki je poročal o delu v preteklem poslovnem letu, razpravljal o novem invalidskem zakonu in pozival navzoče, naj se trdno oklenejo svoje organizacije. Invalidska organizacija ima za bodočnost v načrtu pred vsem izvedbo invalidskega zadružništva. Sklenjeno je bilo tudi, naj se pritožbe rešujejo pred rednimi sodišči. Pri novih volitvah je bil v večini izvoljen stari odbor, le na izpraznjena mesta so bili imenovani novi odborniki. Vsem svojim cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost v preteklem letu ter se priporočam še v nadalje. B. P U S N I K , industrija pletenin, Celje, Cankarjeva 4, — Vojnik 4. & Neznani revež umrl ob prevozu v bolnišnico. V četrtek so našli na Ločici, občina Vransko, na cesti neznanega obnemoglega in nezavestnega moškega. Občina Vransko je pustila prepeljati neznanega reveža v celjsko bolnišnico, loda revež je že na poti med Žalcem in Petrovčami umrl. Gre najbiže za kakega berača, zgleda .star okrog (55 let, je srednje velik, neobrit ima sivkaste lase iu je navidez kak berač, ki je ria poii omagal Namesto v celjsko bolnišnico so ga prepeljali v mrtvašnico. Naj počiva ubogi uiož v miru. £s Nesreča pri delu. Težko se je ponesrečil pri delu v Zvezni tiskarni strojnik Karel Guček. Tiskarski stroj ga je zgrabil za desno roko, mu jo zmečkal v komolcu in odtrgal eno kost. Gučka so morali prepeljali v tukajšnjo javno bolnišnico. & Nova trafika. Na prošnjo krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov se bo odprla v Celju, Koineuskega ulica 25, še ena trafika Prvenstveno pravico do nj eimajo osebe, ki so zaščitene po invalidskem zakonu. £5 Obrtnikom in trgovcem. Obrtniki in trgovci se opozarjajo na določila § 128. zakona o obrtih, ki obravnava napise na obrtnih in trgovskih lokalih. Napisi se morajo spraviti v sklad s predmetnimi predpisi najkasneje do 1. marca 1933. Proti obrtnikom in trgovcem, ki do tedaj svojih napisov ne bi spravili v sklad z zadevnimi predpisi bo mestno načelstvo postopalo kazensko po določilih § 398. cit. zakona. 0 Čevlje mu je ukradel. Na Mariborski cesli št. 23 je ukradel tamkajšnjemu čevljarju neznanec izpred delavnice čevlje gojzarice, vredne 300 Din. Sfeol»a Loha Misijonar p. Jožef Kcrec predava v Škof ji Loki danes ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v Društvenem domu o kitajskih razmierah in misijonili. Predavanje spremljajo številne slike o Kitajski. Vstopnine ni. Prostovoljni darovi za mieijone. Ne zamudimo izredno prilike! Okrajna izpostava se je s 1. januarjem preselila v Jantarjevo hišo na Mestnem trgu, lijer se sedaj nahaja tudi prosvetni referat. St. Jernej Upravne izpremembe. poleg ftinihela - Stopiče ena občin, se bodo v kratikem izv izpremembe. Priključijo se ji bila doslej samostojna občina, liki Ban ter Rakovnik. Odp; Dolnja Prekopa ler Gruča, ki njeviško upravno občino. — naša občina bolj Zaokrožena in farc skoraj docela krila. ' naši občini, ki je največjih dolenjskih ršile nekatere važne še Orehovica, ki je in vasi Mali in Ve-udejo pa Gornja i 11 preidejo pod kosta Teritorialno bo tako se bo tudi z mejami Vitol Vodušek: Nedeljske misli Božii je ie za nami. Božična pesem je spel izgubila listi odmev, ki ga ima samo v skrivnostni sveti noči. Mah pred jaselcami je ostarel, igle so pričele padali z majhne smreke v kolu. Vse je kakor poprej. Pri tej misli pa me nekaj boli. Da so bili ti prazniki, tako neznatni. Da so tako malo pomenili. Prinesli tako malo spremembe. Ali sle brali v časopisih o kakem velikem dogodku zaradi svelo-nočne skrivnosti? Saj če pregledam glavni del praznovanj je bil božič premnogim samo kratek prizor, ki so ga ie zdavna navajeni, majhna igra, ki ji vedo že začetek in konec. Jaselce so jim samo kulisa, ki je za nekaj dni zakrila prazno, puslo sle 110 življenja. Neštetim pa božič niti toliko ni pomenil. Čudno je, kako krščanski človek ob največjih skrivnostih in trenutkih odpove. Kako jc pran takrat majhen. Premislite božič! Pred stoletji je Bog stopil na. zemljo. Pusto, zapuščeno, zavrženo, pro-kleto. Pa jo je poljubil in priklenil nase. 1' tistem hipu jo je odrešil vse zavrienosti in proklelstvn. To vemo. A On ji lega poljuba nikdar ni vzel. Nikdar ji ni odtegnil svelonočnega blagoslova, miru in rojstva. Zakaj Bog nas noče z oznanilom slepiti samo za nekaj hipov. Krivda je samo na nas. Da ti a s la božji poljub ne ige. Da nas boije rojstvo ne razvname. Da nas ne razburi do silnega krika in ostvarja-nja: Bog je prišel. Bog se. je rodil. Bog je na zemlji! Tudi v barakah na Cesarski cesli in v Zeleni jami. Tudi v raztrganih trboveljskih in zagorskih kolonijah. Tudi v obubožanih in prodanih kmečkih bajtah po Dolenjskem. Tudi pri lačnih viničnrjih po goricah. Glejte nesmisel! Namesto, da bi se človek za božič veselil, ko bi gledal mir in blagoslov, razht v zadnji količek doma in sveta, ga bi moralo bili groza neizpolnjenega poslanstva. Ali mislile, da ni groza Boga samega, ko je kakor za našo ograjo, za tistimi ovirami, ki smo mu jih zabili mi, krščanski ljudje, in ne more z blagoslovom in bogastvom do lačnih in revnih? Zato vedno mislim na one Jezusove besede, da je prinesel na zemljo ogenj in meč in nemir. Treba je ie lega vsega, llazkosali, raztrgali je treba lai naših praznovanj in ganolij. Zgoreli mora tista nesmiselna pesem in molitev, ki je samo na ustnicah in papirju. Zgoreli morajo varljive kulise svete noči. In kljub vsemu spoštovanju do svelonočne zbranosti krščanske družine, nesile v vse družine ogenj, meč in nemir sveta in Boga! Da se bo vsa pojoča družina, razkropila: da bo šel na cesto oče, dn bo hitela mati in hči in sin. Da bo vsak nosil božični poljub neštetim. Da bo šel trgat ograje in ovire, ki so jih krščanska stoletja nagromadiln Bogu. Da bodo šli na to cesto življenja vsi: od namestnika Kristusovega v Rimu dn zadnjega beraškega duhovnika, od ministra in ravnatelja in urednika in advokata in zdravnika in profesorja do izobuboianega študenta in brezposelnega delavca. Da bodo vsi peli in oslvarjali božično pesem in nosili božični poljub in mir. Ne s čustvom, ampak z rokami. Ne z besedami, ampak z dejanji. Kakor se je Jezus rodil v čisto resničnem hlevu, ki je dišal po živalih in blatu. V dejanski revščini. Bes izgnan. Ali ni globoka resnica v tem, dn mora krščanski človek vsaj za nekaj časa postati izgnanec. Ksffj za pot od Nazaretn do Betlehema. Od oznanjenja do rojstva. Kakor Marija in Jožef. Da morajo naše družine vsaj za en božič v revščino in nizlcost hleva. V grenkosl in žalost in zapuščenost svete noči. Do Marijinih solz in Jožefove skrite obupanosti. Polem bo prišel vendar božič do vseli. Tisti, ki ne bo več majhen in neznaten. Ki ne bo več Bogu v zasmeh. Ki bo vse zajel: zadnjega berača in izgubljenca. Tudi tiste, ki so danes iz prepričanja proti Bogu. In po nemiru svete noči bo zasijala skrivnostna radost svete družine. Jezus, Marija in Jožef nam bodo sladko spremstvo skozi življenje. I11 ljubeča družina bo vsa Cerkev; razprta, n spel spravljena; ločena, a spel združena; človeška, a spet vsa božja. Jezica Zanimiv gasilski spor. V stoženskem gasilskem društvu imajo svojevrsten spor, ki ffa enakega društvo še mi doživelo, pa tudi drugod ga podobnega ne srečamo vsak dan. Društvo je jeseni priredilo vinsko trgatev. Nekdo je naznanil oblastem, da je to trgatev priredilo pravzaprav Prosvetno društvo na Ježici ]iod naslovom gas Iskega društva v Sto-žicah. To domnevo je potrdil orožnikom tudi član društva Zorman Andrej, kar se je ugotovilo iz uradnega spisa. Preiskava, ki jo je okrajno glavaretvo uvedlo, pa je dognala, da je ta trditev popolnoma neresnična. V zvezi s temi dogodki je odbor gasilskega društva v Stožicah izključil iz društva člana Zormana Andreja. Na praznik Sv. Treh kraljev so imeli gasilci v Stožicah na domu načelnika g. Peršinn redni občni zbor. ki je bil zelo živahen. Zbor je trajal celo popoldne ter se je cela vrsta govornikov in debaterjev bavila z omenjeno izključitvijo. Nazadnje jeobčni zbor sklenil z večino glasov, da se bivši član Zorman Andrej zopet sprejme v društvo. Celoten odbor je ta sklep sprejel kot bojno napoved ter je takoj uato odstopil. Edini Zorman Franc, brat Andreja, ni podal demisije. — Zdaj je društvo gaslcev v Stožicah trenotno brez gospodarja in o zanimivem sporu se debatira vsevprek po fari. Menda pa bo sklican že v kratkem izredni občni zbor, ki bo lo vprašanje razčistil do konca. Obrtniki ne pozabile, da .ie čas za vlaganje prijav za poslovni daveik in pridobnino od 1. januarja zaključno 31. januarja. Kdor bj pravočasno ne vložil, ima lahko neprijetne posledice. Naša prosreta priredi v nedeljo dne 22. januarja ob 3 popoldne v Društvenem domu krasno filmsko predavanje »Dolomiti«. Predaval bo gosp. tajnik Prosvetne zveze Zor Vinko. Vabimo k' čim-večji udeležbi. Nov skiopiikon si je nabavilo Katoliško prosvetno društvo za sprpmljevnnje predavanj. Skicp tikon bo društvo izposojalo tudi sosednim prosvetnim društvom jiroti primerni odškodnini. Moste pri Ljubljani Naše cesto. Naravnost razveselili smo se, ko so se pojavili na cesti vozovi z gramozom ter so jeli nasipati ob banovinskj cesti liste tako zvane hodnike, za katere mora skrbeti in jih vzdrževati občina. Kratko je bilo naše veselje. Ljubljančani, ki vzlic krizi obrajtajo dobro jedačo in pijačo ter se hodijo krepčat v Moste tja do znane »sedmicevonj«. ~ iToapod »ultra«! Kar dajte, če Želite. d„ vam pomagamo olepšati vaš obširen vrl! Za dane-pa: Pika. Plameneča baklja na valovih Sport pipgmr" »»wwwHyi> .....1 "■> M"1 • • * ' "s W Mi , ' i mm • j* 'kjAv. • > . < i j / v jfiiCt. ■ Kapitan spremlja svojo ladjo SHrideflettisoStonstko francosko trgovsko ladjo »Attantitjue«. ki je bila ponos francoske trgovske mornarice (o njeni strahotni katastrofi je »Slovenec« ie oto&imo poročaj), vlačijo sedaj vlačilci proti Partkimdfu, kjer naj bi pristala. Prav m. prav se Je ie moCno prfbližaila južnoangleški obali, kjer so ves dan (tali tisočeri gledalci in stnnoM v tiho tragedijo sredi gladnega morja, toda nastopivSi viharji so jo odgnali znova daleč na široko morje in jo za 20 stopinj nagnili na eno stran. Ker ne boje, da bi se utegnil ta razkošno opremljeni velikan potopiti na vozni liniji, kar bi oviralo promet prekooceanskili ladij, so postavili Francozi na stražo torpedni čoln. ki ima vse topovske cevi usmerjene na »Atlantiquec, da bi v sili streljal. 'IYi
  • Atlantiqne«, poročata o presenetljivi brzini, s katero se je ogenj širil. V obeh slučajih sta bili kabini za brezžični brzojav pred ognjem uničeni! — Hkrati pa moramo misliti na redne ladijske požare v francoski trgovski mornarici: 81. decembra 1928 je nenadno zgorela ladja v Marseilleu »Paul Legat«. Dne 18. avgusta 1029 je planil ogenj v ladji *Paris<; 21. maja 1030 se je potopila v Rdečem morju goreča »Asia«. 8. oktobra 1931 so komaj redili »Lamarti-ne< iz, plamena. Leti 1082 in 1033 pa sta doživeli katastrofo »Georgesa Ithilippara« in »Atlamtkjua«. »Liberte« veže te dogodke (zlasti dva poded-nja) z nekakimi domnevami na izvestne držav«, ki imajo morebitno korist, če se manjša število velikih francoskih trgovskih ladij... Dostavlja pa še to misel: Pred vojno je neki francoski govornik opozori J na gotove nemške parniške družbe, ki so vzdrževale v Le Havreu agente, kateri so š&trvali francoske mornarje k tipom vprnv na dan, ko so pripluli nemški parniiki iz Hainbuirga; ti so potem naložili francoske potnike na svoje ladje. Parnik »Aflantique« je bil izredno razkošno opremljen; tu oo bili športni prostori, trgovino vseh vrst, modni saloni, plesne dvorane itd., vse to v čudežno izdelani arhitefctonikri. Pri umetniški sestavi so sodelovali maSone vsi sodolbiri biancoetd umetniki. Ali je l>il »Atlantiqne« zavarovan? Na londonski zavarovalni borai Lloyd so se širili po katastrofi senzacionalni glasovi, da je bil »Attantiquc« zavarovan na tolikšno vsoto, kakor še nobena ladja doslej. V resnici je bil zavarovan na dva milijona funtov, to pa vseeno še pomeni tretjino manj, kot jc parnik stal. Vzirok temu je seveda v dejstvu, da ni hotela nobena zavarovalna družba sprejeti tolike zavarovalnine. Isto se je namreč zgodilo tudi pri nesrečni »Normandiji«. Francija je začela z vso strogostjo in natančnostmi temo tovrstnih zločinov, kakor so se haje nostno temo tovrstnih zloičnov, kakor so se baje zgodili pri tolikih francoskih trgovskih ladtah! Prva brezžična slika gorečega >Atlantiqua« Vaje z orodjem in na orodju za tahkoatlete Vaj i orodjem imamo več vrst, bavili pa se bomo samo z onimi, ki športniku najbolj koristijo, to so vaje s kolebnieo in s medicinsko žoga Vaje s kolebnieo. Kolebniea je vrvica preko katere skačem, bodisi, da sam držim vrvico na obeh koncih, bodisi, da mi držita vrvico dva tovariša. Najbolj izdatna vaja je ona, če držita vrvico dva tovariša (vsak za en konec v primerni razdalji) in jo stopnjema čim hitreje vrtita. Skakalec stoji tik ob vrvici (na sredi vrvice) in enonožno ali dvo-nožno preskakuje vrvico, ne da bi se je dotaknil. Vaje s medicinsko žogo. Medicinska žoga je precej večja žoga kakor nogometna ter je napolnjena z živalsko dlako (običajno jelenovo) in tehta za moške 3 kg, za dame in otroke pa 2 kg. Vzeii bomo le najvažnejše vaje, ki i jih izvajata po dva, v primerni razdalji nasproti si stoječa športnika. Ker je žoga precej težka in trda, jo je treba previdno loviti, da si ne pokvarimo prstov na rokah. Predpogoj pri vajah s to žogo pa je, da jo nikdar ne pustimo pasti na tla, ampak jo vselej vjamemo. 1. vaja: Razkoračna stoja — z obema rokama primem žogo v vzročenje nazaj ter jo močno vržem naprej proti svojemu partnerju. Isto vajo ponovim i v sedenju. 2. vaja: Razkoračna stoja — iz predklona in z zamahom vržem žogo soročuo skozi vzročenje čez glavo nazaj. Isto vajo ponovim v sedenju. 3. vaja: Razkoračna stoja — z zamahom in predklonom vržem žogo soročno med nogama nazaj. 4. vaja: Razkoračna stoja — žogo prinesem na križ ter jo soročno čez hrbet in glavo vrženi naprej. 5. vaja: Razkoračna stoja — žogo prinesem pred prsa ter jo soročno in vodoravuo odsunem močno od sebe. 6. vaja: Žoge se oklenem s prsti nog ter jo s poskokom v zrak in zamahom obeh nog 'visoko gor, vržem naprej in v zrak. Vaje na orodjn. Izbera je pri teh ogromna. Vzeli bomo tudi tu le ono, kar vsak športnik najbolj potrebuje. Drog. 1. vaja: Iz stegnjene vese z nadprijemom: dvigni se, da pride brada v višino droga. Vajo izvedi petkrat. 2. vaja: Kolebaj močno naprej in nazaj po petkrat ter v mrtvi točki zakoleba skoči na tla. 8. vaja: Izvedi vzmik spredaj — in odbočko v desno (levo). Bradlja. 1. vaja: Na začetku bradlje: stegnjena opora na rokah — hodi (z majhnimi koraki) do konca in skoči na tla. 2. vaja: Na začetku bradlje: stegnjena opora na rokah — izvedi skrčeno oporo (skleco) in zopet stegni roki. Ponovi osemkrat. 3. vaja: Iz seda na eni bradljenici znotraj bradlje se opri pod kolenom na nasprotni bradljenici — z rokama vzroči in pojdi počasi v močan zaklon. To ponovi petkrat. Krogi. 1. vaja (na mestu): Krogi so v višini brade. Stopi točno pod kroge, se primi z rokami zanje in se nasloni nazaj (nogi na mestu!) — potem krožiš v desno (petkrat) in nato v levo (petkrat), nogi imaš pri tem ves čas na mestu. 2. v a j a (na mestu — krogi v doskočni višini): Stegnjena vesa — kroži sonožno v desno (osemkrat) in nato v levo (osemkrat — pazi pri tem, da se ne zavrtiš okrog podolžne osi. 3. vaja (v gugu in v dosežni višini): Vzemi si srednje velik gug in izvedi v mrtvi ločiti pred-guga cel obrat v levo (desno), v zagugu pa cel obrat v desno (levo). To ponovi petkrat. V mrtvi točki zakoleba skoči na tla. Konj. Konj z ročaji na šir. Z zaletom izvedi: a) odbočko v desno (levo): b) skrčko; c) raznoško. Konj brez ročajev na šir. Z zaletom izvedi: a) odbočko v desno (levo); b) skrčko; c) raznoško. Konj brez ročajev na vzdolž. Z zaletom izvedi raznoško. Koza. Z zaletom izved:: a) raznoško; b) skrčko; i c) strig. — Pri vsakem skoku zvišaj kozo ali pa bolj oddalji odrivno desko. Naravna orodna telovadba. 1. vaja: Postavi zaporedoma in v primerni razdalji konje, koze, mizo in druge zapreke ter jih hitro preskakuj. Preko vsakega orodja napravi drugačen skok. 2. vaja: Orodje postavi slično kakor pri 1. vaji, samo da izvajaš vajo sedaj lako, da nekaj orodij preskočiš, pod nekaterimi se pa splaziš. 3. vaja: Postavi konje (brez ročajev), mize, koze na vzdolž zaporedoma v primerni razdalji ter teci po njih, razdalje med posameznimi orodji pa enonožno preskakuj. Vse omenjene tri vaje izvedejo športniki čim hitreje in sicer drug za drugim. Poleg navedenih vaj vzamemo še skok v višino (z mesta in zaletom), skok v daljavo (z mesta in zaletom), plezala in lesi ve. To bi bil torej program za zimski trening naših športnikov. Seveda je za en večer preveč tva-rine, ko vadimo samo 1)4—2 uri. Zalo naj si vsak vodja napravi tak program, da bo vzel na vsakem treningu od vsake skupine nekaj vaj. Gimnastične vaje pa moramo vedno vse predelati in tudi skokov, najsibo te ali one vrste, ne sme pri nobeni uri manjkati. Ce bodo izvrševali športniki ta program redno celo zimsko dobo in če bodo v tem času enkrat na teden tekli na igrišču ali kjerkoli, bodo spomladi takoj v formi. I- K—er. ★ Pri akademskih smučarskih lekninh v Sen t Moritzu so prvi dan dominirali Avstrijci in sicer oni iz Innsbrucka. V smuku je v 1. razredu zmagal Hugo Leubner iz Inn.sbrueku. v drugem razredu pa jc bil prvi dr. Vetter iz Freiburga. Pruski princ Friderik si je pri tem zlomil nogo. Težko atletska sekcijn SK Ilirije priredi d rev i v Ljudskccn domu v Mostah pri Ljubljani svoj propagandni nastop. To i>ot nastopi kakih 25 težkih atletov v rokoborbi. dviganju uteži in boksu. V rokoborbi in dviganju uteži nastopijo vse kategorije, pri boksu pa dve. Ker je to prvi nastop v ljubljanski okolici in ker je ilirijnn- I _ . 1 .. il _ f.. 1. .-..l-oii-o r>ri tM-oiiniitl SVnllll si\ft u-/.i\«>-a'iic tfoKu r>\ ..... j.. p. .. j ..j. i. - . nastopili žela največji uspeh, se občinstvo naproša, da s svojo ndaležbo dokaže, koliko ceni agilnost te sekcije in požrtvovalnost njenih članov. Zlasti fantom priporočamo, da si ogledajo ta šport in ga začnejo tudi sami gojiti Smuški klub Bohinj ima danes svoj klubski dan: Ob 8 start članov na 12 km, ob 13 start dece od 10 do 14 let na 3 kiai ter naraščaja od 14 do 18 let na 5 km. Stari in cilj za vse je v Boh. Bistrici pred občinskim domom. Občinstvo naj v čim večjem številu ohišč-1 prireditev. (Poročilo smo prejeli še-le včeraj ob 5 popoldne.) Nogometni turnir za brezposelne igralce 6e danes nadaljuje. Na Herniesovem igrišču nastopita ob 13 Grafika in Jadran, ob 14.30 pa Svoboda in Slovan. Na Korotanskem igrišču pa se srečata ob 14.30 Hermes in Korotan, napovedana predtekoia med SK Zadrugo in vojaškim timom odpade. Tekme postajajo vedno bolj za-nimrve in napete, kar je dokazal že sam obisk pri zadnji tekmi. Športne drobtine Amerikanski lahko-atletiki se že pripravljajo zn Berlin. Ob priliki občnega zbora je predsednik amerikanske lahko-atletske zveze izjavil, da je treba takoj pričeti s pripravami zn berlinsko olimpijado. V letni program se mora vpeljati pravi sistem. Ua bodo mogoče primerjave njihovih uspehov z nasprotniki toetnin luže, je treba vpeljati povsod inetersko merila. Vsako leto naj se priredi športni teden, v Chi-cagu naj se pa za čas svetovne razstave izpelje velik miting, na katerega naj se povabijo vsi nu rodi, zlasti Nemci. Berlin bo, po vseh pripravah sodeč, za časa prihodnje olimpijade, mesto športnih senzacij. Nurmijeve diskvalifikacije tudi njegovi rojaki v Ameriki ne morejo prenesti. Sedaj so namreč podvzeli organizirano akcijo, da bi mu zopet izvojevuli amoterstvo. V koliko se jim bo to posrečilo, bo šele pokazala bodočnost. Francoska smučarska reprezentanca aa lnnsliruck je že določena. Po zadnji izbiri bodo na tem internacionalnem srečanju zastopali francoske barve K. Berthet, A. Jamet, H. Be-ckert, 11. Villecnmpe, A. Tounier in C. Bunau. 55.000 km v enem letu je prevozil mladi Anglež A Humbles nu svojem kolesu ter s tem potolkel rekord Francoza Marcela Planesa, ki ga je imel od leta 1911. Dnevno je prevozil ta vztrajni Anglež 160 km, neglede na to ali jc bilo vreme lepo ali deževno. To na prvi pogled sicer imponira, vendar pa tako nezmiselno pretiravanje nima s sjiortom nič skupnega. SOS. mednarodni signal, ki se ga poslužujejo ladje na morju, kadar so v nevarnosti, imajo tudi alpinci, toda žal ga premalo poznamo. Kajti znano je, da so zašli celo najbolj izkušeni alipinoi v nevarnosti, iz katerih so se le z največjo težavo rešili ali jih je pa dohitela celo smrt. Kaj se zgodi v takih slučajih z onimi, ki niso vajeni težkih naporov in redkokdaj posečajo gorske vrhove, je jasno. Zato so vpeljali alpinski zasilni »signal«, ki bi ga morali poanati vsi turisti in smučarji. Ta »signal« obstoij v tem, da damo v teku ene minute v enakomernem razdobju šestkratno vidno in slišno znamenje. Po preteku ene minute se ta znamenja tako dolgo ponavljajo, da dobimo odgovor. Podnevi dajemo vidna znamenja z robcem, ponoči pa z lučjo (laterno ali • šestkratnim vžigom vžigalice in slično). Slišna zna-memja pa so: klici, žvižgi in slično. Vsa znamenja se morajo dajati v enakomernem randobju, na kar je zelo paziti. Odgovor obstoji v tem, da damo r dobi ene minute v enakomernem razdobju trikratno znamenje onenvu, ki išče pomoči. Po preteku en« minute to ponovimo in sicer tako dolgo, dokler ponesrečeni, oziroma oni, ki išče pomoči, ne prejenja s svojimi znamenji. S temi znamenji naj se seznanijo vsi smučarji in turisti in tudi oni, ki delajo manjše ture. _ »Ampak jezik očistite peg44 Ta le protivni veznik »ampak« je sila priljubljen v časnikih. Uporablja se povsod tam, kjer se hoče poudariti neko nasprotje. Umljivo je, da ga najpogosteje najdemo v smešnicah, ki svoj smešnostni učinek opirajo na nasprotja. Raba tega vernika pa je redko pravilna, marveč ga postavljajo v vse mogoče stavke, kakor da bi slovenščina imela samo ta prolivni veznik. Takih slovničnih grehov ne delajo samo časnikarji (pri katerih se radi naglice v delu marsikaj spregleda, ne pa opraviči), ampak tudi publicisti in pisatelji. Celo pri Ivanu Preglju (»Ženske povesti«) sem naletel na napačno rabo tega veznika. Predvsem pa opažam (na jeziku in na papirju) pri tistih piscih, ki so Ljubljančani ali pa v Ljubljani delj časa bivajo. Kje ga je pa Ljubljana dobila? Predvojnega Ljubljančana so označevali in spoznavali po nemškem »aber«. Zdaj je volk menjal dlako. Prej se je ta dlaka izražala z »aber«, zdaj se pa z »ampak«. Kakor se je prej vedno slišal »aber« in spet »aber« —, tako gospoduje zdaj »ampakarstvo«. Kakor gumij so raztegnili ta protivni veznik. Z »ampak izražajo karanje, ogorčenje, svarilo, vzdihovanje iin slično, to pa v živi in pisani besedi. Napačnih vzgledov ne bom navajal, ampak bom raje poudaril, kako se »ampak« pravilno rabi. Saj bo lahko spoznati, kdaj in kje je napačen. Naslovni primer je dovolj kričeč! Kadarkoli se »ampak« postavi v začetku govora. stavka ali odstavka kot samostojen veznik, je napačno rabljen. »Ampak« ni samostojen veznik in se kot lak ne more nikoli rabiti, ampak se more rabiti le v stavkih (miselno odvisnih), v katerih se izražena misel naslanja na prednji stavek ali na prej izraženo misel, ki se ji nasproti postavi nasprotno mnenje. »Ampak«, ki je protiven veznik, je mogoč samo v tem smislu, povsod drugod pa, kjer se protivnost ne izraža, je napačen in se mora namesto njega rabiti kak drug veznik (a, ali, pa, toda, vendar). Za pravilno rabo je dalje potrebno, da je prednji stavek zanikan. Ce bi uikalnice ne bilo, je >ampak« v sledečem stavku napačen. Seveda tli dovolj, da je prednji stavek zanikan, njemu sledeči in z njim zvezani stavek pa bi izražal drugo misel, ampak je potrebno, da se s tem »ampak« naravnost oporeka in ugovarja tistemu in istemu mnenju, ki ga prejšnji stavek zanika. Ce bj se v prednjem stavku nekaj drugega zanikalo, kakor pa se hoče z »ampak« stavkom nasprotnega povedati in trditi, tedaj se »ampak« ne sme rabiti, ampak kak drug veznik. Ne sme se torej »ampak« "postaviti za trdilnim prednjim stavkom. Dalje ne tedaj, kadar k prednjemu, četudi zanikanemu izrazu nasprotujoča trditev. Odločno in nikakor pa se ne sme rabiti protivni veznik »ampak« v začetku govora, stavka, stavkovnih skupin in odstavkov. Na podlagi nnvedenega se je mogoče izogibati napačni rabi veznika »ampak'. Seči bo treba po kopici drugih pretivnih veznikov (pa, a. temveč, marveč, toda, vendar), kadar niso podani pogoji za rabo veznika »ampak«. Fr. G. Dr. France Mišič: Marija Gradec EMLJE drugi atributi zanimivega oltarja »Passionis Jesu Ciristi« onemogočajo natančno določanje onih že obledelih tresk. Glavni oltar B. V. Mariae de monte Carmelo, leta 1768 na novo postavljen, pa bo po živi in živahni pestrosti svojih i>osameznili dolov in celotne svoje kompozicije vsakogar priklenil nase, kdor se zanima za razvoj naše domače renesančne cerkvene umetnosti. Ko stopiš iz cerkvice na zeleno planico okoli nje in se uzre« |h> okolici, obstnniš nad njeno privlačno mikavnostjo, pa se obenem tudi zaveš, da je ta »Gradec«, po naravi bil kakor ustvarjen za tabor in da so bili na varnem tu oni podložniki jurklo-štrske kartuzije, ki se leta 1573 niso hoteli pridružiti Iliju Gregoriču iz Brdovca in so aato pred njim tu skrili vse svoje imetje, kakor sosednje Iraško na svojem višjem in trdnejšem »Taboru«. Ma.rija Gradec stoji in leži ob Lahomšici, tam, kjer se ta potok pod Laškimi mostom in pod Lahom-6esajena Savinja z dvema mostovoma. To je slika, ki čaka umetnika, da jo spravi na platno. Pa moraš priti sem, ko nosi Savinja s prirojeno eleganco in lahkoto splave in tiplavarje iz (iornje Savinjske doline na svojem hrbtu tod mimo. Ko zdrkne splav skoz železniški most. sname vsak Savinjski splavar klobuk z glave, brž ko zagleda cerkvico Marijo Gradec, se prekriža in zmoli, opiraje se na svoj »vesovnik', vsaj en očenaš za vse one. ki so že tod, nekdaj zelo nevarnem mestu, našla svoj grob v vodi. pa tudi zato, ker jim je tako draga in mila »Naša ljuba gospa na Gradcu«. Marija oradcc; Pogled z juga proti severu. V ozadju na levo Malič, na desno tluin. Spodaj »Tabor« in Laško; Savinja in most in cesta iz Celja na Zidani rnosL pa grb in naslov tedanjih konjiških (Tatenbahovih) graščakov. 1. W. V. G. V. h. D. L. F. Z. B. V. (= lohann VVeiokhard Vetter. Gral und Herr von der Lilie, Freiherr zu Burg Feistritz), il. E. D. 11. R. R. G. Z. R. V. T. (= ltanns Erasmus des hei-ligen romisdien Reiches Gral au Rinnstein und Tattenibac.il); slednji je oni lirazeun Tatenbach. kii je bil 24. nov. 1671 na gradu v Nemškem gradou obglavljen radi veleizdaje. V bližini, na gostoijKišuim-ljenem Jelovem vrhu, tik pod 1347 m visokim Velikimi vrhom, najmarkantnejšo in najrazglednejšo goro v celokupnem vzhodnem Pohorju, so se ste-Me nekoč meje treh vsliodnopohorakih pražupnij, krške, slivniške in konjišike. In tu — prvotno v skivniški pražupniji, sedaj pa v konjiški dekaniji, — se dviga kot podružnica župne cerkve sv. Petra in Pavla na Tinjah znamenita cerkev sv. Treh kraljev na Jelovem vrhu. Cerkev, zgrajena od celjskih grofov v gotskem slogu, stoji sredi podolgovato-okrogle planine, ki je obdana Okoli in okoli od visokega in gostega jelovja, tako da zagledaš božji hram šele, ko že stojiš pred njim. S Tini, s Kebla, iz Oplotnice in Priihove. iz Ruš, od sv. Martina in sv. Lovrenca, pa tudi iz se bolj oddaljenih župnij prihaja sem domače ljudstvo, planinci in smučarji pa iz Slov. Bistrice, iz Konjic in od vseh naših pohorskih koč. Ko stopiš iz gozda, obstojiš in obstrmiš nad tiho, milo in lepo idilo, ki je tn skrita na tako majhnem koščku pohorskega sveta. Naj pripeka vroče poletno solnce in rdeči debele maline na obširni »trati« na Velikem vrhu, naj divja razjarjena burja preko globoke zareze črez »Beigota« in Lobniioo od Dravinje do Drave, naj pokriva debela snežna odeja, z ledenimi kristali in oledenelimi vejicami in iglami pretkana, cerkev, njeno škrilja-sto streho in njen zvonik, pianico okoli nje pa božično jelovje in smirekovje: Mir, nebeški mir je razlit vedno tu okoli in znotraj te samotne cerkve, ki te Ilitro zazihlje v premišljevanje in pobožno razpoloženje. Izmed vseh po-horskih cerkva, ki so bile vse približno v istem slogu .postavljene, je ona največja in najimpozantmejša, če tudi najmanj znana In najbolj zapuščena. Kakor Urškini cerkvi na Plešivcu tudi njej niso dali trdnih tal, tlaka, tako da mora pobožen narod na vlažnih ilovnatih tleh »toječ, poslušati besedo božjo, gorsko pridigo. Pa je vkljiub temu njena notranja oprema veleaaninviva, kakor je privlačna njena zunanja stran in okolica. Orgelj niima, pač r>a prostorno pokrito stebrišče za nje, kjer kaj obrano pojejo domače oerkvene pesmi pevci in pevke s Tinj. Kdor si natančneje ogleda svetnike in svetnice in druge iz lesa izrezljane svete podobe, ki jih hranijo veliki plavni oltar s sv. Tremi kralji in s sv. družino in dva stranska oltarja, oni na evangeljski strani s samimi moškimi svetniki, oni na listni strani pa s samimi svetimi ženami, med njimi sv. Lucija in sv. Agata, ta se mora čuditi nad neverjetno finostjo, gracijoanostjo in živahnostjo vpodobljenih svetnikov in svetnic. V tem lesu ni nič lesenega; v teli podobah, izdelanih iz lesa, je vse polno življenja in življenjskega soka, vse polno neutešenega hrepenenja in osvežujoče živahnosti; pa ludi nič svetohlinetva, nobene potuhujenosti, temveč sama odkritosrčnost, samo veselje do življenja, finima zadovoljnost s samim seboj. Pristen odraz pohorske duše. Velezanimlva znamenitost cerkvice pohorskih sv. Treh kraljev je Rubensova slika, ki na deski, 8 ped i dolgi in 3 pedi široki, naslonjeni na levo steno ob glavnem oltarju, prikazuje prizor, kako »e sv. Trije kralji poklanjajo novorojenemu Zveli-fiarju, Mariji in Jožefu v družbi s tremi pastirji z volčikom in osličkom in treh žensk in treh moških, ki so ravnokar zvedeli veselo vest iti prihiteli v Betlehem. V živem kontrasta z živahnostjo in gibčno okretnosljo svetnikov in svetnic na oltarjih so podobe na tej Rubensovi slik! vse okrogle, debele, polne in mastne, pisane in precej razgaljene; dokaz, dn je cela slika veren in vesten posnetek tujega, Španskega originala. Kakor stoji sicer cerkev sv. Treh kraljev sama m osamljena, korenini vendar v preteklosti domačega ljudstva in je v njega sedanjosti in vsled tega tudi v njega bodočnosti močno zasidrana. Na desni listni strani glavnega oltarja visi ob steni dvoje zarjavelih verig za človeške noge. Zupljan, doma Marija Gradec s severnozapadne strani. utrjen, dokazuje deloma še ohranjeno, na enem mestu vec metrov visoko obzidije, ki štrli z nadviseče skale kvišku. Po ukrivljeni poti z mnogimi stopnicami dospeš tik nad Savinjo, želeaniško progo in cesto mimo dveh ali treh starih, močno zidanih kapelic, zadnjih ostankov kiriževih postaj, nekdaj se-j gajočih v Laško, na vrh hribčka, ki bi po svoji ob-| liki zaslužil ime >Okroglo-. Sredi planiee, ki jo še ; danes kot ti,p starega, proti Turkom in drugiim ro-• parjem zgrajenega >tabora< obdaja nizko obzidje, 1 stoji v gotskem slogu zidana cerkvica, skrita v večerni senci košate lipe; majhna in skromna po obsegu, a velezaniimiva po znamenitostih, ki jih hrani v sebi; privlačna točka za vsakogar, ki zrna lepoto narave ceniti in jo družiti z vzvišenimi vtisi slovenskega bo/jjega hrama; pa jo po vrh ume poglo-oiti s pripovedovanjem vseh onih vihravih časov, dob in stoletij, ki so z valovi bistre Savinje vred že šli tudi mimo tega sicer tako ponižnega božjega svetišča, hribčkov in gradca. Masiven, spodaj štirioglat, zgoraj osmerotkolen zvonik je prizidan na zapadmo, vzhodno stran. Skozi ostrouslečena virata stopiš v cerkev, še sedaj čitljiva spominska plošča ti pove, da je bila cerkev, ki so jo začeli graditi leta 1505, posvečena leta 1526: >Die Kirche hat lassen Weihen und mallen die Bhr und Weis herr Mathias Stioh, Burger ',u Tyffer.< Je to oni slovenski kolonist s Koroškega, ki je vzgojil znanega Mihaela Tiferna, in kojega ime boreš tudi v nagrobnem kaminu župne cerkve v Laškem. Slike na presno, ki jih je on, bogat in ugleden La-ščan, dal pred štirimi slo leti napraviti, dolgo časa pod beležem skrite, nam prikazujejo bolj v- novem renesančnem, nego v starejšem gotskem slogu kot najstarejša priča nove umetniške struje v 16. stoletju prihod in poklonitev sv. Treh kraljev, Jezusovo smrt na križu in njegovo snemanje s križa. S četrte slike deloma beleža še niso odstranili, deloma pa jo zakriva mlajši, pred njo postavljeni oltarček sv. Janeza Krstmika. Te slike na presno kakor one v Vitanji vasi in na Svčtinah so za zgodovino naše slovenske cerkvene umetnosti dale ko večjega pomena nego ona nedokazana originalnost Thonvald-| senovih reliefov in kipov v laških toplicah. Na nasprotni, severni steni so sledi še drugih fresk: toda težko jih je razbrati in treba bo še vešče roke, da jiih nam odkrije. Lesen križ, lestva, petelin, slečena ' obleka, vrč, vrv, meč, klešče, kladivo, bič in še LEPOTE NAŠE Z Sv. Trije kralji na Pohorju. To je majčkena ljubka cerkvica; to je nizek in okrogel hribček; je tudi skromna vasica z okusnim gradičem in navsezadnje celč obširna okoliška občina, ki bližnje mestece Laško tako tesno vklepa, da ima sredi njega svoj »Marijagraški občinski ; urad«. Kakor znamenita cerkev na tri ure oddalje-i nili Sv (Minah, kakor naša Gcspa sveta in še marsikatera druga cerkev na Slovenskem se je tudi ta majčkena ljubka cerkvica imenoval« nekoč >Pri naši ljubi gospe«, namreč Mariji; »Gradec« so bili | zgradili naši predniki že mnogo stoletij prej vrh mi-zastega hribčka; iuneni sta se s|>ojili in tako pravi-I mo sedaj Marija Gradec, to je »Naša ljuba gospa ' Marija na Gradcu«. Dn je bij nekdaj hribček res Kraška pesem Na poti s Klopnega vrha na Veliki Vrh nale-tffi na mesto, ki ga domače ljudstvo imenuje pri »Troli žrebljih«. Tu je stala nekoč stara debela bukev; v njo so bili zabiti trije žreblji v znamenje, da je tu skupna meja treh vzhodno-poliorskih vele-posestev: falskega, bistriškega in konjiškega. Dva mejnika iz 1. 1065 še spominjata na oni čas. Eden stoji na travniku pred cerkvijo, drugi četrt ure nad njo v grmovju nad potjo, ki pelje okoli Velikega vrha. Oba sta popolnoma enaka; na vzhodni strani imata grb in naslov bistriških, na zapadni strani i v tirojski fari, je bil leta in leta v turškem ujetni-| štvu z njimi vklenjen; pa se mu je posrečilo iz globoke Turčije uiti in srečno z verigami v rokah vrniti se domov. V večen sjioniiii jih je obesil na sedanje mesto. Antonija Hleb iz Ruš doma, pa je leta 1841. v zahvalo sv. Luciji za ozdravljeno osle-pelost dala ob steuo pritrditi votivno tablo, k'i sedaj počasi trohni, kakor oltarji, v kolikor so leseni. Votivna tabla za glavnim oltarjem z napisom: »SI. Jerusalemsga Malti« z okorno, leseno podobo Marije, tabla sv. Jožefa s cirilskim napisom, druga pa s francoskim: »Notre Dame du sacre ooeur« na steklu naslikane slike 7 zakramentov z nemškim besedilom, pisanim bustrofeddn, t. j. v laki smeri, kakor kmet orje in ne kakoT mi pišemo vedno od leve na desno; to so zanimivosti, ki bodo vsakogar zanimale, ki bo prvič prišel v nebeški in planinski mir zgodovinske cerkve sv. Treh kraljev | na Jelovem vrhu. V višini skom celih 1300 m ne morejo pori tej cerkvi obhajati patrocinija na praznik sv. Treh kraljev. Cerkveni shod so preložili na prijetno poletje in veselo jesen, na ftentlovrenčevo nedeljo in na Malo Gospojnioo. Smučarji pa. vo7yeč se iz »Se-i njorjevega doma črez - Pese«, iz "»Mariborske«, »Ruške in s Klojmega vrha, se vendar radi ustavljajo v budi zimi pred njo. //lasti v razsvetljenih, jasnih nočeh. Nad njo se *iri, boči in žari neskončni nebesni svod. Pa ko se prikaže čarobna zvezda, kažoč sv. Trem kraljem smer do njihovega cilja, pokaže i tudi vsem nj'im pravo pot 7. zimskega pohorskega kraljestva navzgor v še le]>še. Dr. Fr. Mišic. in se grelo na solmcu, par se jih je kopnk) v snih«m, pesku po«l borovcem — srečna družiuica. Na [H>mla dso se kotorne, prav kot njihove ]>o-nižne poljske sestre paroma razkropile na vse strani. Sle so nekatere na >užna, s travo [»rera.^čiti« pobodja. druge s|>et v 6tnme prode, kjer je umiralo vse leto življenje, a ni moglo umreti. Vse leto je venelo bilje, se sj>enjalo in trudoma klilo. pa le vzcvetelo in rodilo seme, pa zamrlo v jesenskih vihrah. Majsko solnce je radrainito mlade, drobne pi-ške — kotorne so se zlegle. Mamica jih je peljala med borna gorska zelišča, jim tam iskala žužke, pozneje semenje. Na jesen bile kotorne spet v kitah — starša in mladiči skupaj. Mladimi samčkom so pričele rasti na ka rini našlo rdečih nogah ostroge, stari so imeli že velike ostre, rožene ostroge. Zapihala je ostra burjo, trgala meglo in gonila oblake po mrzlem nebu. Redko drevje je je-čalo. v skalah je p iskal veter in si sam pel divjo pesein, pesem o mrazu in zimi, pesem smrti. Kotorne so trpele hude ure. Topla obleka jih je sicer varovala pred mrazom, a so vendar močno ozbču-tile ostri dih severnega |xwlanca. Za obslauek so bojevale trde boje, zemlja je postala trda, drobne nožice niso mogle več najti zadostne hrane. Podale so se v nižave do bornih človeških selišč in tam pro6ile pri kokoših gostoljubja. Ob kozolcih so ostala oletena zrna, po potih so nalile mrvioo. ob skednjih in hlevih so brskale po odpadkih, da so se za silo prehran i le. Pa zatulil je sever svojo divjo pesem viharja, zapadauk je pritiskal od laških hribov. Vihra je divjala po kraških goličavah, nebo so prepregli sivi oblaki in kmalu so plesale v viharju prve snežinke, v gostih rojih. Snežlio je čezdalje huje, kmalu je pričelo mesti. Burja je spihala na robovih in obronkih sneg do gole zemlje, drugje ga je nanašala na debelo. Preko gorskih hrbtov je tulil vihar, samoten kmet je s težavo utiral pot v silnem metanu. Po rolvovih je šel nizko priklonjen, veter mu je ostro bril obraz... Pod noč se je vihar polegel. Zjutraj je spet pričel. Ljudje so zdihovali in majali z glavami, vihar pa ni jenjal ves teden. Pred viharjem, ki ga je napoved-/val ostri sever, so se kotorne umaknile v doline, kjer so se puste goli-čave umaknile hišami in po grapah sta prepletala robida in s robot goste vence. Tu so si iskale zavetja in hrane, ko pa je jenjal vihar, snega je bilo le dobro ped, so se podale spet malo višje. ★ Goličave je ovijala megla, kotorne so brskale po kolovoau in pazile na vsak šum. Brinjevke bo posedale po mecesnih in tožno klicale v pusto megleno (»krajino. Kar je zaškripal sneg — po kolovozni je nekdo šel. Kotorne so se stisnile, prav do prve je prišel človek v megli. Kratek >brr - in kotoma je izginila niz/dol v meglo. Korak dalje, druga za drugo so letele nizidol, v zia kotorne značilnem letu. Same kratke loke »o opisovala njih krila, z»i hip so se dvignile, pa urno zavile proti tlom. in se skrile spet v varna kritja. Vso trdo zimo so pretolkle, žal ne vse. Obiskat jih je prišel v jeseni sokol, sivi ptič, ni jim pomagala njihova siva barv-a in urno padanje v letu. od vse kite sta dve postali žrtev viteške ptice. Ko pa je po doleh rumienelo listje, so prišli na kotorne lovci. Tudi njim ni pomagala njihova spretnost na polju, niso bili pravi kraški lovci, samo wi spomin so nesti v doline eno iz cele druži-nice. Po vrhu je zahtevala svoj trdi davek budi zima, nočevale so pod krivim borom in zjutraj se šibkejša od njih ni več prebudila. Druge so pretolkle trdo zimo im so na pomlad ] spe poživile puste, mrtve goličave s svojo lepo ! kraško pesmi jo Jož« Herfort: Skalne poljane, puščoba, sivo skalovje, vse razrvauo. Redka ponumemela trava je umirala med gruščem in moljem, daleč, visoko je bilo nebo. Na peščeni ravnici, kjer je životaril ubog bor. bičan oravnat> dosedanji zaslužek. Svetujemo vam, da se glede predujmov z zastopniki sporazumele, ker vam sicer lahko odpove nadaljne zastopanje ter da sodišču odmeriti dosedanje zastopniške stroške, ki jih sme tudi s tožbo od vas takoj izterjati. Nepremišljena obveza. F. C. V. Vaš oče je letos preprečil prodajo posestva nekega sorodnika s tem, da se je skupno s še eno osebo pismeno obvezal pri odvetniku, da plača dolg, zaradi katerega je posestvo prišlo na dražbo. Po nekaj mesecih je oče svoje posestvo izročil otrokom. Ves dolg še ni poravnan in ga sorodnik ne bo mogel plačati, niti vaš oče, vprašate, če bi vas otroke kot prevzemnike posestva lahko prisilili za plačilo tega dolga, ki ni vknjižen na očetovem posestvu niti ga niste pri predaji omenili. — Upnik vašega sorodnika bo moral, če mu oče ne bo plačal dolga, najprej tožili vašega očeta. Če bo imel pravomočno Bodbo, a oče mu dolga še ne bo mogel plačati, potem bo upnik zahteval od vas otrok, kol prevzemnikov očetovega posestva, plačilo dolga. Če se ne boste mirno poravnali, sme upnik zoper vas — prevzemnike vložiti še tekom 10 let spodbojno tožbo, ki bo uspešna, če se bo dokazalo, da je vaš oče s predajo posestva imel namen sorodnikovega upnika oškodovati in da ste prevzemniki za ta uamen vedeli. nesramnost zavarovalnega potnika. K. B. D. Prišel je k vam zastopnik neke zavarovalnice za življenjsko zavarovanje. Prvikrat ste se ga odkri-iali. Ko je prišel drugič, je obljubil, da dobite kot obrtnik gotovo delo pri nameravani novi palači zavarovalnice, češ. da je to sam ravnatelj obljubil. Verjeli ste in ste napravili pogodbo za večje zavarovanje. Čakali ste na naročilo, pa s»a ni bilo. Tudi potnika ni bilo več nazaj. I'ač sle dobili poziv oo zavarovalnice, da plačate premijo, ki je zapadla. Ker niste dobili po potniku obljubljenega dela, nimate zaslužka iu hočete odstopiti od zavarovanja, vendar zavarovalnica na to noče pristati. Vprašate, kaj storiti. - Življenjsko zavarovanje prco potekom prvega lota ne morete enostransko odpovedali. Premije za prvo leto boste morali vse plačali Mor ta dosežete od ravnateljstva zavarovalnice sporazumno razrušitev zavarovalne jiogod-be, če pojasnite, s kakim zlaganim nagibom vas |s potnih pridobil za zavarovanje ler da je tak nači n nabiranja zavarovancev nevreden za solidno zavarovalnico. Če so vaše navedbe resnične, zapre-tite, da boste s polnim imenom zadevo objavili v časopisju, kar gotovo ne bo priporočilo za zavarovalnico, ki ščiti tako sleparsko nabiranje zavarovancev. Pravice in dolžnosti užitkarjev. V. Z. V. Kupili ste posestvo, na katerem imajo užitkarice — svakinje pravico dosmrtnega užitka dela zemlje; dalje ste dolžni, da jim postavite hišico za stanovanje. Vprašate, al ao užitkarice dolžne plačevati davke od zemlje in kdo bo moral vzdrževati hišico. — Svetujemo vam. da pogledale na sodišču v zemljiški knjigi, kakšne pravice imajo užitkarice vknji-žene. Če glede plačila davkov nič ni blo določenega. potem sr po našem mnenju užitkarice dolžne plačevati vse na njihovo užitkarsko zemljo pripadajoče davke Davkariji morate prijaviti parcele in imena užitkaric. — Čim boste dali užifkaricam na i razpolago stanovanjsko hišico, so one same dolžne. da jo v takem stanju vzdržujejo — Užitkarice si I smejo na zemlji, ki jo imajo za uživanje, postaviti i tudi potrebno gospodarsko poslopje Nezakonski olrok. Ž. Š. T. Vprašate, če lahko ; vzame nezakonski oče svojega otroka v lastno oskrbo in vzgojo, če je otroku umrla mati in se otrok nahaja v reji pri plačani rejnici. — Oče je opravičen pri varstvenem sodišču to zahtevati, j Vendar sme sodišče po izvršenih poizvedbah to | zahtevo tudi odbiti, če vidi, da je otrokov blagor v nevarnosti vsled očetove vzaoje V takem primeru bo moral nezakonski oče plačevati oskrbnino i po sodišču določeni rejnici. Nepovrnjena obleka. C. P. Pri vojakih ste nekemu tovarišu, ki je bil ravno odpuščen, posodili svojo civilno'obleko. Obljubil je in se tudi pismeno zavezal, da bo obleko, vredno H00 Din, takoj vrnil na naslov vašega očeta. Obleke ni vrnil; na vaš Iretji ojKimin je odgovoril, da bo obleko plačal do 1. sejrtembra. kar pa tudi ni storil, ker je brezposeln. — če dobite ubožno spričevalo, lahko daste j tožbo na zapisnik pri domačem okrajnem sodišču, i ki bo tožbo poslalo pristojnemu hrvaškemu sodišču. Ko boste dobili sodbo, boste lahko predlagali rubež pri onem sodišču, kjer se bo v onem času vaš dolžnik še nahajal — Lahko goljufivega tovariša ovadite domačini orožnikom zaradi poneverbo in se kazenske mu postopanju pridružite kot j zasebni udeleženec. V slučaju sodbo vam lahko , sodišče takoj prisodi zahtevano odškodnino. Preskrba delomržnih otrok. V. K. Vaš predlog glede načina preskrbe otrok ni napačen. Čo se vam, ki poznale osebno razmere navedenih ljudi, zdi verjetno ,da je zmožen gospodarski obstanek in napredek prizadetih, potem se posvetujte še z var-i stvenim sodnikom, da upoštevate tudi njegove ; morebitne predloge, preden napravite tozadevno ! izročilno pogodbo pri notarju, ki jo mora sodišče j kot nadzorstvena oblast, potrditi. Dokler oče ž vi, si lahko pridrži tudi na izročeni zemlji pravico, dn je otroci brez njegovega privoljenja ne smejo obre monitj niti odtujiti. Po. očetovi smrti pn ima ji otroci pravico, da dobijo dolžni delež brez ««al;< obremenitve Očitanje kazni. A. P. V. Kot mladoletnik ste bili po tajni razpravi obsojeni. Oče vaše izvoljenke je vas vprašal o tem. a ste mu sodbo zanikali. Po svojem prijatelju — služitelju sodišča je zvedel resnico in vam prepovedal vsako nadaljnje občevanje z dekletom, poleg lega pa raznaša, kaj ste zagrešili. Vrašate, čo je to kaznivo —■ Z zaporom do (i mesecev ali v denarju do 5000 Din se kaznuje onega, kdor očita komu z namero, da bi ga izpostavil preziranju, kaznivo dejanje ali da je bil zbog tega obsojen ali to priobči drugemu. Tožbo je vložiti v roku od 3 mesecev pri okrajnem sodišču. — Če vam bo uspelo dokazati namero, da vas izpostavita preziranju, potem bosta najbrž obsojena. Nezakonska mati. A. Ž. S. Ininte tri leta starega otroka, zn katerega je nezakonski oče obsojen plačevali jh> 150 Din mesečno, a ničesar ne plačuje. Tu nezakonski oče ima sedaj razmerje z drugo in se noče lotiti stalnega posla, dokler se vi kot nezakonska mati ne odpoveste vsem zahtevam za preživnino otroka. — Dokler ta nezakonski oče ničesar nima, tako dolgo no morete od njega ničesar dobiti. Da ne zastarajo neplačane preživnine, vam svetujemo, da vsako leto enkrat predlagate izvršbo z rubežem proti nezakonskemu očetu. Morda bo le kdaj dobil kak pose] in mu bo kaj vzeti. Čim pa zveste, da ima kakršnokoli stvar od vrednosti, takoj predlagajte na sodišču izvršbo Morda ga pa le uženete. Zemljišče za zgraditev pokopališča. I. J. Oblast zahteva, da se mora pokopališče takoj zgraditi na novem mestu. Komisija si je ogledala primerna zemljišča in je izbrala tudi vaš travnik. Vprašate, če ste primorani travnik dati za pokopališče. kakšno ceno lahko zahtevate, ali lahko zahtevate, da vam za vaš travnik, ki bi ga odstopili za pokopališče, kupijo drug travnik, ki bi ga sosed prodal. — Če je komisija izbrala vaš travnik za zgraditev pokopališča, se boste prodaji težko upirali. Če ga ne boste prodali prostovoljno, vas k temu lahko prisilijo potom razlastitve, ker gre za javne interese. Kar se tiče cene, zahtevajte pač ceno, ki je primerna za takšen travnik. Ako sami tega ne morete presoditi, se obrnite ua domače cenilce. Pretiravati seveda ne smete. V slučaju razlastive bi ceno določilo sodišče po zaslišanju cenilcev. Ne morete pa zahtevati, da vam za odstopljeni travnik kupijo drugega. Prezidana hiša, davki itd. F. Z. S. Pritlično hišico ste dvignili v eno nadstropje in jo razširili in to brez stavbnega dovoljenja. Kadi bi vedeli, če imate pravico do davčne oprostitve za 10 do 20 let. če vam je stavbenik dolžan napraviti na prejšnji račun načrte, ali ste odgovorni za škodo, ako se kdo v hiši ponesreči, ker niste zaprosili za vpo-rabno dovoljenje itd. — Z navedenim postopanjem se izpostavljate nevarnosti, da boste občutno kaznovani Ne samo za nove zgradbe je potrebno stavbno dovoljenje, ampak tudi za vsa dela, s katerimi se izpremene konstruktivni deli, zunanjost in velikost obstoječih zgradb. Tudi za prezidavo in nadzidavo hiše bi si bili morali izposlovati stavbno dovoljenje od občine. Kdor gradi brez stavbnega dovoljenja, se lahko kaznuje do 10.000 Din. Tudi uporabo zgradbe mora občina odobriti. Lastniku, ki brez odobritve vporablja zgradbo, je prepovedati nadaljnjo uporabo in kaznovati ga je s petkratno takso za odobritev. Svetujemo vam, da naknadno prosile za izdajo stavbnega dovoljenja, kakor tudi, da prosite za uporabno dovoljenje, kadar bo hiša gotova. Te listine bo treba tudi priložiti prošnji, ako boste prosili za začasno davčno prostost hiše. Nove zgradbe, ki so nazi-dane na obstoječo zgradbo; ali nazidane ali dozidane namesto nadstropij, ki so bila porušena, uživajo davčne olajšave samo polovico onega časa, ki velja za popolnoma nove zgradbe. V vašem pri Kmetšfahi nasveti Vprašanje: Kako moram ravnati z gnojem na gnojišču, da bo gnoj dober? F. V. v B. Odgovor: Vaš cilj ali smoter pri ravnanju z gnojem na gnojišču ali gnojniku mora biti ta, da gnoj čim bolj ako že ne popolnoma obvarujete, da ne izgubi na svoji količini in kakovosti. Gnoj torej ne sme izgubiti na svoji teži in pa tudi ne na rastlinskih hranilnih snoveh. Takšne izgube v gnoju lahko povzročijo zrak. solnčna vročina, voda in bakterije. Zrak in poletna vročina lahko izsušita in povzročila, da izhlapeva iz gnoja v zrak dragocena dušičnata snov — aimoniak. Če pride preveč vode v gnoj, izlužuje in izpira voda iz gnoja raztopne hranilne snovi (solitrov dušik in kali) ter jih odnaša iz gnoja ali pa spravlja v gnojnikova tla, če so prepustna Pri dostopu zraka v gnoj razkrajajo in zmanjšujejo bakterije organske snovi v gnoju in pretvarjajo amoniakov dušik v soliter. Vsako tako škodljivo delovanje zraka, vročine, vode in bakterij pa morate kolikor mogoče preprečiti s pravilnim ravnanjem z gnojem, kar pa se da doseči zopet 1°, ee sta gnojnik in gnojnična jama prav zgrajena in v redu. Ravnati pa morate z gnojem na gnojniku takole: 1. Ko spravile gnoj iz hleva n agnojnik, ga ne smete tamkaj pustiti v rahlih neenakomernih kupih, temveč ga morate sproti poravnati, da ostane enakomerno vlažen in da bo s svojo površino čim manj izpostavljen vplivu zraka. 2. Kmalu na to morate enakomerno poravnani gnoj temeljilo stlačiti, da spravite iz gnoja zrak. Za tlačen je gnoja uporabite voli, mlado govedo, Lahko uporabite za lo delo tudi bika. Na ta način se bik vsak dan tudi sprehodi. 3. Slednjič morate paziti strogo na to, da ostane gnoj na gnojniku vedno dovolj vlažen, ker tudi primerna vlaga v gnoju zabrani zraku pot v gnoj. Presuh gnoj plesni v svoji notranjosti, prevla-žen pa zašoti. Le dobro stlačen in obenem primerno vlažen gnoj v plasteh, ki so do 1.5 m visoke, se pravilno razkraja, prhni in zori. škropiti je treba gnoj na gnojniku navadno le |>oleti, k oje vroče. Za škropljenje gnoja pa ne uporabljajte nikdar gnojnice, ker so s tem izgubi iz gnojnice veliko dragocenega amoniaka. Pač pa škropite gnoj, kadar je to potrebno, vedno le z vodo, ker z njo dosežete isto toda brez vsake izgube. — Ing. A. P. Vprašanje: Imam kozo. ki je izbirčna in ne žre rada. Tudi mi raztresa krmo. Ali jo je mogoče odvaditi, da ne bo izbirala in raztresala krme? J S. v K. Odgovor: Vaša koza je res razvajena. Najbrže ste mnenja, da mora koza ves dan žreli in ne smejo biti radi tega jasli in gare nikdar prazne. Če je tako, potem ravnate napačno. Kozo krmite trikrat na dan. Pokladajle .j' hrano vsakikrat le v majhnih odmerkih ali porcijah ter vedno le toliko krme, kolikor jo rada in s tekom žre Ko začne koza krmo nemarno in leno zreti ter izbirati ali celo raztresali. lakrat odstranite ostanek krme takoj iz meru bi torej davčna olajšava trajala pet let. — Načrte vaui je dolžan stavbenik napraviti, ako ste se zanje pogodili; drugače ue pa razume, da is treba vsako naročeno delo plačati. Za škodo odgovarja tisti, ki jo je zakrivil. Izgubljeno spričevalo. H. V. Na inserat v nekem listu ste poslali prošnjo in priložili prepis spričevala. Odgovora niste dobili in tudi prepisa spričevala vam ne pošljejo nazaj. Kaj storili. — Poizvedite pri inserutnem oddelku dotičnega lista, komu so poslali prepis spričevala in ga zahtevajte od dotične osebe. Zakaj se vam na pisma ne odgovori, vprašajte tarnj, kamor ste leta poslali. Nagrada za orgauista. R. J, če je zadeva glede organistove nagrade v teku pred upravnim sodiščem, počakajte na odločbo tegu sodi:ča. Tedaj se bo dalo tudi presoditi na podlagi predmetnih spisov, v koliko je občina dolžna izplačali nagrado za oni čas, ko sklepi konkurenčne obravnave Se niso bili razveljavljeni. Brezobrestno posojilo. F. A. A. Da bi mogli dobiti kje brezobrestno posojilo, ne verjamemo. Obrnite se na kakšno domačih posojilnic, kjer boste gotovo dosegli še najbolj ugodne pogoje. O gospodarskih in političnih razmerah na tem mestu ne moremo pisati. Čilajte pazljivo naš list, pa boste našli odgovor nn marsikakšno vprašanje, ki Vam je drugače nerazumljivo. Odvajanje vode na sosedov svet. I. V. B Na svoji hiši ste napravili žlebove in po njih vodo speljali v jarek, po katerem je nekaj zaide na sosedov vrt. Sosed pa pravi, da tega ne bo trpel. Vprašujete, če res ne smele na svojem svetu imeti jarka. — Sosed vam ne brani Ime i jarka na vaJem svetu, ampak se le brani vode z. varega sveta. Te se bo pa lahko ubranil, ev<;ntuelno tudi s tožbo, ako voda prej n' tekla m njegov vrt Napravite na svojem svetu primeruo jamo, v katero napeljite vodo, ako je ne morete spraviti drugam. Učenje krojaške obrti. S. L. Meščanska šola in trgovski tečaj vam ue more nadomestiti dobe za krojaško obrt in po našem mnenju tudi ne skrajšati. Drugače je pa to pri trgovinskih obr-tih, pri katerih dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok (dve leti) in eno leto zaposlitve. Kazen radi klanja živine. M. D. Okrajno načelstvo je kaznovalo brezposelnega mesarskega pomočnika, ki je kmetom pomagal pri klanju živine in pri sekanju mesa za prodnjo, čeprav ni nič računal za svoje delo. Kaj storiti? Kaznovan je bil gotovo radi lega, ker smatra obrtno oblaatvo, da je svoje delo opravljal obrtoma in to brez dovolitve. Če je kaznovani drugačnega mnenja, naj bi se bil proti kazni pritožil na bansko upravo. Vsekakor bo pa s pritožbo težko uspel, ako se je njegovo pomaganje redno ponavljalo. Izbris vknjiienega dolga. J. C. Dolg v posojilnici ste vrnili, vendar vam niso vrnili zadolžnice in je dolg še vedno vknjižen. Kako je postopati, da se dolg izknjiži? — Zglasite se pri posojilnici in prosite, da vam izroče zadolžnico in pobotnico z izjavo, da se vam dovoljuje izbris dolga. Nato morete predlog za izbris dati na zapisnik pri zemljiškoknjižnem oddelku sodišča, kjer boste plačali le kolokovino. ki ni velika. Lahko pa vam to napravi odvetnik ali notar, seveda na vaše stroške. Prošnja za oprostitev bolniških stroškov. R. K. K. Prošnjo za oprostitev ali znižanje bolniških stroškov pošljite upravi bolnice. Županstvo naj vam potrdi, da ne morete plačati stroškov, seveda ako res živite v tako težkih razmerah. ijnv Sporno zemljišče. V. Š. D. Pred par leti ste kupili zemljišče, a v zemljiški knjigi ste opazili, da je več zemljišča prepisano na vas, kakor ga vam je bilo v naravi odmerjenega. Čigava je ta »sporna zemlja« in kako naj bi se stvar uredila? — Pravico imate do tiste zemlje, ki ste jo kupili. Ako del zemljišča, ki ste ga tudi kupili in je v zemljiški knjigi vpisan na vas, kdo drugi uživa, zahtevajte, da ga prepusti vam. Po tridesetletnem nemotenem uživanju ga bo namreč priposestvoval in tedaj vas bo lahko s tožbo prisilil, da dovolile zemljiškoknjižni odpis. jasli i ngar. Kmalu Vam tega slednjega ne bo treba več delati. Pokladajle krmo vedno le v znažne jasli in gare. Važno je tudi, da krmite vedno točno ob določeni uri. Ne zabite nn napajanje pol ure pred ali po krmljenju. Ali se vino ob mrazu kvari? S. K J. — Imate nakupljenega nekaj vina, ki bi ga radi prepeljali iz viničarije na dom. Bojite se pa prevožnje ob mrazu, ker se vam je ob taki priliki že pripetilo, da je prej čisto vino postalo motno. — Vino prevažati ob hudem mrazu — izpod 5 stopinj pod ničlo — ni priporočljivo, ker se skali. Toisto se dogaja večkrat tudi v zidanicah, če jih ob hudem mrazu preveč zračimo. Če pade temperatura v vinu pod ničlo, aH če celo zmrzne, se izločijo iz njega beljakovine in vinski kamen, in to napravi vino motno. Tako vino ! je najbolje postaviti v primerno toplo klet (10 do 15 stopinj C) in ga pustiti tam na miru; sčasoma se sa moučisti, ne da bi se pokvarilo Če bi ga pa radi takoj začeli uporabljati, tedaj ga morate očistiti z : zelatino ali pa filtrirati. — Ing. R. L j Kako izboljšam svoje kislo vino? P. I B _ : Vaš vinograd vam daje redno bolj kisla vina. Želeli ! bi vedeti, kako bi ga napravili bolj milega, ker se j danes kisla vina vedno težje spravijo v promet — i Kisla vina se lahko razkisajo v čistim, obarjenira ogljikovokisl!m apnom, s katerim pa maramo pra-, v lino ravnati, da vinu ne odvzamemo njegovega | pravega okusa. Iz Vašega vprašanja pa sledi, da I imate v svojem vinogradu na Dolenjskem bolj slabo lego zasajeno z domačimi trtami, ki Vam vzlic , P°znl trgatvi redno dajo bolj kiseljkasto vino. Tu ne pomaga razkisanje vina. ampak temeljita poprova vinograda. Najbolje bi storili, če bi že itak star vinograd nanovo zasadili s trtami, ki dajo razmeroma mila vina. Take trte, za vaš kraj primerno so traminec, silvanec in portugalka. Oglejte si tudi bližnje vinograde, iz katerih dobijo boljša vina in poizvejte od vinogradnikov, katere trle so po nj;h mnenju najbolj priporočljive. Za novi vinograd izberite pa samo najboljše lege. — Ing. R. L. j „K(laj nai pognojim travnik s pepelom? — | P. R. K. — Imate večje«količine lesnega pepela, pa ! ne veste, v koliko jo poraben kot gnojilo za travnik i ln kdaj ga je trositi? — Lesni pepel, posebno bu-1 kov, je izvrstno gnojilo za travnike, ker vzbuja ; precej rediinih snovi. Pepel različnega drevi? ima ; 3—10 odstotkov fosforne kisline, do 20 oddelkov kalija in do 30 odstotkov apna. Ta vsebina rnsllin-j ske hrane mu določa njegovo vrednost. Ij^iuck gnojenja s pepelom po travnikih je očividen: škod-| ljivj mah zgine, pojavijo se detelje in s]ad!,c trave bujnejse rastejo. Seveda ga je treba raztrositi blizu j deset centov na oral, da dobro zaleže. Tudi ne sme , biti pepel prekuhan v lug. kajti tedaj izgubi večino ! rediinih snovi. Trositi je pepel najbolje pozimi po j snegu, ker pride ž njim polagoma do korenin Tudi jesensko gnojenje ?. njim koristi, meti leni ko ' spomladi raztrosen prepozno učinkuje. Najbolje bo, da ga takoj sedaj raztrosite, ker bo že spomladi deloval na razvoj travne ruše, — Ing R. L. ZENA IN DOM ali zdravnik Slavko je bil po svoji zunanjosti prelju-beznivo, lepo dete, ki je naniak osvojilo vsako srce. Kazal je tudi neko posebno zrelo modrost in tudi bistroumnost, tako da so si njegovi obetali zanj lepo bodočnost. Toda — nekaj pa z njim ni moglo biti v redu, kajti za praktično, resnično življenje je kazal čudno malo umevanja in zanimanja, že velik deček se ni znal sam prav umiti in obleči, prišedši iz šole ni nikoli vedel povedati, kaj se mora naučiti do prihodnjič; v šoli snovi je marsikdaj kaj rekel ali storil, kar je vzbujalo sineh ali začudenje, mnogokrat ni znal, dasi se je bil doma naučil; pri telovadbi se je obnašal tako neokretno in boječe, da mu je dal učitelj strahovito zaušnico, drugače pa je utegnil biti živ in razposajen, lx>lj kakor vsi drugi. Profesorji bo dali klicati starše in jim zabičali: Tepite ga, tepite ga! Je nadarjen, a noče. Doma bi bilo z njim čisto lahko izhajati, če bi ga bili pustili, da se mu ne bi bilo treba ne umivati ne pošteno obleči ne učiti, ampak da bi se le igral in risal. Za risanje mu nikoli ni zmanjkalo ne veselja ne domislekov, vsak kos papirja je takoj pokril z vsemi mogočimi liki in podobami. Šole ni ljubil, bal se je je, celo mrz.il jo je. Zaradi nje je bil pač neprestano vznemirjali in oviran, da bi se vdajal svojemu najljubšemu opravilu: igri in risanju in pohajkovanju, ki mu je tudi izredno pnjalo. Zaradi šole pa zaradi raznih ne]>ojmljiv)h nerodnosti in nezmiselnosti, pa tudi zvijačnosti, ki so bile v vedni opreki z resnico, a jih vendarle miši mogel točno označiti za laž, je bil fant, ki je imel zelo skrbne vzgojitelje, od naj-ranejše mladosti neštetokrat kruto tepen, ko je doraščal, celo nečloveško topen. Bilo je nekaj v njem, kar je izzvalo na telesno kaznovanje tudi vzgojitelja, ki je pri stotinah drugih fantov izhajal brez tega sredstva. Pod neprestanim bičem je dovršil nižjo gimnazijo, a no-vouvedena mala matura ga je vrgla. V tem se je že močno uveljavljala puberteta, fantu je manjkalo umevajočega vzgojitelja, iz nekdaj tako milega deteta je postal izgubljen človek, potepuh — dobesedno do krvi bičana, na križ razpeta mladost. Zdaj pa je poslalo že tudi za slepca očito, kar bi bili morali vzgojitelji že davno sumili in si pri zdravniku poiskati gotovosti: fant je bil duševno bolan, psihopat. A moral je prehodti vso dolgo križevo pot do vojaške dobe, da je prišel v prave roke: zdravnika psihiatra, šele vojaška oblast ga je poslala v bolnišnico na oddelek za duševno bolne. Koliko je bilo na njem zamujenega in pregrešenega zaradi nevednosti vzgojiteljev, ki so s silo zahtevali od njega, kar je mogoče zahtevati samo od zdravega, normalnega člo-V&ka, ne pa od bolnika? Profesor dr. Bergmann piše v nekem članku v berlinski »Germaniji«: »Na splošno moremo reči, da zdravi otroci silno življenjsko krizo spolnega dozorevanja gladko prestanejo, čeprav ne brez vseh motenj duševnega ravnotežja. Vse drugače pa učinkuje ta kriza na tiste nature, ki jih imenujemo p s i h o p a t i č n e , ki sicer v svoji miselnosti ne kažejo molenj, pač pa se v čuvstvenem življenju in hotenju ne drže normalne linije, marveč se v tej ali oni smeri izprevržejo. Najlažje bomo razumeli, v čem je bolest-nost psihopatičnega otroka, če si predočimo, da vsebuje naš duševni ustroj dva različna delovna kroga. En krog, ki mu služijo možgani kot nosilec in orodje, obsega naše zavestno mišljenje, zaznavanje, čutenje, hotenje in stremljenje; drugi pa je istoveten z globinami naše podzavesti in posebno z našim nagonskim življenjem, ki ima svoj sedež v tako imenovanem simpatičnem živčnem sestavu. Klinik Friderik Kraus zalo po pravici razlikuje na človeku možgansko osebnost in globinsko osebo. Poslednja dobiva v psihopatu bolestno premoč in odtod potem neutemeljen -troh. bojazen, da bi prekoračil most, nagne-nje ali pa nir/.kosrt do živali in ljudi, slast do igranja z ognjeni, strasti, muhavost, razpolože-nja. z eno besedo vse najrazličnejše misli in hotenja, ki zavzemajo nagonski značaj in se z neodoljivo silo izpreminjajo v dejanja in ne-hanjn. Psihopatična nagnjenost utegne v otroku dolgo časa prikrilo tleti in se često pokaže šole takrat, ko začasa učenčeve pubertete dozori in se odločno okrene v bolestnost. Ti otroci redkokdaj uidejo usodi, da jih starši in y-,Ia napačno sodijo, da ne spoznajo njihovuga pravega stanja. Pogosto najdemo med učenci božjast epilepsijo, ki ie pa nihče ne opazi. Ta bolezen namreč ne nastopa vedno z oči vid ni mi krči. marveč zavzamejo napadi — posebno v pu-bertetni dobi — komaj opazno obliko: bolnik strmi predse kakor v snu in je nesposoben za vsako zavestno zaznavo. Ti napadi trajajo navadno samo eno minuto ali celo samo eno sekundo. vendar imajo navadno za posledico nekako zaspano utrujenost, kar se šteje učencu potem za kaznjivo nepazljivost. Tem notranjim oviram šolske mladine se posveča vse premalo pozornosti. In vendar bi jih mogel zdravnik, če bi ga pravočasno vprašali za svet, spoznati iu če treba s pomočjo zdravstvenega vzgojitelja odstraniti. Tako bi olajšali in pospešili trnjevo šolsko pot takih otrok.« — Nauk? Pametni starši naj otroka, ki jim prizadeva izredne preglavice, odvedejo k psihiatru in se z njim posvetujejo, preden začno zdraviti — s1 palico in jermenom. Pa tudi učitelji bi morali biti bolj pozorni na morebitne boiestne duševne ovire pri učencih. Mica Kepa: Denar v smeteh Pred hišnimi vrati sta stala dva mlada turista in sta ogledovala zabojeke za smeti. Mimogrede sem ujela besede: »... V Jugoslaviji pa res pretiravajo s krizo. Le poglej tu sem!« Zanimalo me je, po čem sodita fanta, da pri nas ni krize; in nagovorila sem ju. Povedala sta, da sta študenta iz Nemčije, da jih je več in da 90 na študijskem potovanju. »Pa, kako, da se zanimate za naše zabojčke za smeti? Ali imate te zadeve pri vas v Nemčiji drugače urejene?« Smejali smo se. »Ne zanimava se za zabojčke, nego za vsebino. Koliko je tu še dobrih stvari: papirja, krp, kurjega perja, stari čevlji so tudi vmes. Nekje sva videla v smeteh celo trske in premogov drobiž. — To bi vse zgorelo v štedilniku! Naša mama vse takšne stvari sežge v štedilniku. Papir zmoči in stisne v kepice in vrže v premog. Kepice se posušijo in prav lepo gorijo. Tudi odpadke zelenjave vrže v štedilnik, ko neha kuhati. Do večera se to posuši; zvečer že gori. Tako ne kisa ta reč v stanovanju — in ni treba prenašati po stopnicah težkih zabojev. Midva se na takšne stvari dobro razumeva. Kaj, kolega! Doma treba našim mamicam pridno pomagati.« In sta pripovedovala, da sta videla v smeteh celo svilene krpice, ki odpadejo pri krojenju. In da je teh še prav posebno škoda. Pri njih doma da svilene krpice razrežejo v rezine, ali pa jih »scufajo« — in so trgovine, ki to pokupijo in porabijo za blazine. In so takšne blazine mehke, kot da so natlačene s pravim gosjim perjem ... In še o marsičem smo se pogovorili: Ka-L > tu? Kako tam? Poslovila sem se od »gospodinjskih« študentov — in spotoma razmišljala o naši krizi in njenih vzrokih. Spomnila sem se »Slovenčevega« članka, kjer je bilo pisano, koliko frizerskih salonov, oziroma salonov za kozmetiko .je nastalo v zadnjem času v Ljubljani. In da posečajo te salone le premožnejši sloji. Tu 6e je člankar nekoliko zmotil. V te po-lepševalne salone ne zahajajo le premožnejši sloji, nego baš sloji, ki si prav ležko služijo denar. So to: kontoristinje, prodajalke, šivilje, modistinje in njihove pomočnice in vajenke, natakarice in služkinje. Zahajajo tja na striženje in kodranje las. nego rok in masažo. Poznam vdovo. Živi revno in strada. Pokojnine nima niti celih 500 Din. Pa ima po-lirane nohte, se Šminka. Darfumira in si da kodrati lase. Stara je »komaj« nekaj čez petdeset let — Postrežnica, srednjih let — dva otroka ima — brez moža. Dan za dnem se peha za zaslužkom — toda vsake sobote zvečer se vrača domov z maniki ranimi rokami in nakodranimi lasmi. — Trgovska uslužbenka s plačico, ki ji komaj zadosituje za »malice«, si privošči trajno ondulacijo za 180 Din in hodi na manikiranje. — Doma pa je beda. Saj je res, da zaposlujejo saloni nekaj osebja, ki ni ravno slabo plačano (napitnine), in živi od te obrti nekaj obrtnikov! Vendar je to le drobec, ki ostane nam. Ves glavni in največji izdatek pa gre iz države: stroji in razno drago orodje, in pa kosmetična sredstva — vse to je tujega izvora. Toda proti vsem tem pojavom, bi bil vsakršen boj brez uspeha. Neki ljubljanski izvošček je zadnjič ;>pri-bil« s svojega visokega trona: »Kriza je moda! Dokler bo trajala ta moda, krize ne bo konec. Dokler mi ne odnehamo vsak pri sebi — tudi kriza ne bo odnehala.« Predlanskim sent bila na počitnicah v ...ski okolici. Pa sem ob neki priliki stopila za kmetsko gospodinjo v shrambo. Gospodinj" je nekdo poklical — in jaz sem ostala sama v shrambi. Seveda sem se ozirala po prostoru in gledala, česa vsega imajo pri hiši! Ko sem se prestopila, sem začutila pod nogami nekaj mehkega. Sklonila sem se iu pogledala: velik kup neke sivo-rjavkaste tvarine, ki je dišala po kvargeljnih, je ležal pred menoj. Zagrabila sem in dvignila k luči. Bile so same — ženske nogavice. Ko sem jih natančneje ogledala, sem videla, da se niti eni ne pozna, da bi bila kdaj zašita ... Ko se je gospodnja vrnila, sem ji to omenila. In je žena priznala, da je to kriza; da je blago za nič. In da potrebuje njena hčerka skoro vsak teden par nogavic. Saj jih raztrga, ko hodi tako daleč na delo. In da ni časa za šivanje. Zvečer je dekle trudno; časih pa gre tudi v društvo. In sem računala: 50 parov po 20 Din je že lep znesek. In se pozna tistemu, ki ga izda. pa tudi tistemu, ki ga »kasira«. — In s čevlji je ravnotako. Cel kup čevljev in snežk se je gromadil v kotu. Dragi so bili, pa niso za popravilo — ne izplača se! In z vsako stvarjo je tako: vse je za nič — in hitro iz mode. Na pragu mi je zašepetala stara mati: »Svet se je na glavo postavil: sedaj imajo veljavo samo noge, nič več glava! Kamorkoli pogledate: same — noge! In ves denar gre za Lepota in zdravje Vedro razpoloženje in lepota S tridesetim letom moramo začeti paziti na marsikaj, da se izognemo gubam in staranju, pred vsem na svoje duhovno razpoloženje. Veselo, zadovoljno razpoloženje je najboljše sredstvo proti gubam in črtani, ki večinoma nastanejo vsled neprestane nervoznosti in vsled skrbi. Bodi zadovoljna in mirna in obvladuj se, pa naj pride karkoli in veruj, da bo tako šlo Imlj gladko. Odvadi se, beliti si glavo in begati se zaradi vsake malenkosti. To bi ti le zdravje izpod kopalo, pred vsem pa živce, ki niso zadnji, kadar gre za to, da si ohraniš zdravje in s tem lej>oto. Kadar si razdražena, nervozna, lepo lezi, če moreš, dokler se popolnoma ne umiriš. Vprašaj se, če se izplača, da se vznemirjaš in žal ost i 5, in kam to vodi. Zapomni si, da porabiš več živčne energije v razdraženem razpoloženju. kakor bi jo porabila, če bi trikrat toliko delala doma ali v pisarni v mirnem razpoloženju. Vež' aj svojo potrpežljivost v vsaki okoliščini, doma ali kjerkoli. Izplačalo se ti bo. Da svoje razpoloženje obvladuješ, nisi dolžna samo sebi, ampak, če si poročena, tudi svojemu možu in svojim otrokom. Primerjaj obraz dveh žen. ki sta enako stari in v enakih gmotnih ranner.ih, a različnega razpoloženja. Prva je vedno vedrega, sončnega razpoloženja. Njen obraz je mlad, oči se ji kar svetijo od zadovoljno«!i. Druga je večinoma nervozna in razdražljiva. Njene poteze so povešene, oči mrke. Žena prav lahko ohrani mladost v pozna leta, če pazi na svoje duhovno razpoloženje, posebno, če je njena postava še vedno mladostna in če ima dober okus za obleko. Sploh je taka žena s tridesetim lelotn na svojem višku. Nekatere žene ohranijo cvet mladosti noter do štiridesetega leta. Te so seveda redke, vsekako pa inteligentne žene, ki ne posvečajo pozorno.-ti samo svojim fizičnim konturam, ampak pred vsem zvesto pazijo na pravilno duhovno razpoloženje, ker vedo, da jih 1 zadovoljnost in mir pomlaja, čmernost pa stara. Sadovi te santovzgoje se ti bodo poznali še v poznih letih. Zadovoljno, veselo razpoloženje je platnen, ki ogreva in oživlja lejvoto. Brez tega je tudi mlada, lepa žena, lahko bi rekli, cvetlica brez duha. Kafeo si pomagam Likalnik, ki ga hranimo običajno v kuhinji, zaradi sopare zelo rad zarjavi. Da to preprečimo, nakvačkajmo za likalnik varovalni ovoj, kakor kaže naša slika. Ob sebi se razume, da moremo napraviti ovoj tudi iz kakršnegakoli mehkega biaga. Elehtrsčni lihalec Likanje perila spada — poleg pranja — najnapornejša dela y gospodinjstvu, po-i. kjer je velika družina. Električni l.ikal-... „ • to delo pat: precej olajšal, a ne bistveno. Pač pa se je tehniki to posrečilo z električnim likaleem, ki ga kaže naša slika. Likalec opravi delo 8—10 likalnikov, in to sam; ravna z njim ena oseba sede. Pri vlaganju in pobiranju perila .-o dviga likalo z nogo. Lika prav vse — tudi za.-tore. debelo perilo, posteljnino, obleko itd. Seveda odpade tudi vsako nvonganje. »i 'b?! Modne novosti Čajna obleka (od leve na desno) iz sred-njemodre lahke volnenine; krilo zvon rast o, na ramah v okras po dva zvončasta rokavca nad dolgimi ozkimi rokavi. Čajna obleka iz črne, fine volnenine. Zvon-často krilo je ukrojeno izcela in ega do polovice bluze. Plesna obleka iz svile pastelne barve; v krilo so spodaj všiti zvončasti deli, rokavi so okrašeni z volani. noge! Le poglejte v Ljubljani po izložbah: same nogavice, sami čevlji! Čevlji pa nogavice!« Kaj hočemo? Ko smo pa tako vklenjeni v tek časa. In imamo loliko nepotrebnih potreb. In se igramo z denarjem kot otroci. In je denar tak, da se kar staja v roki in nič ne zaleže ... V 10 minutah pripravljena cenena jedila (Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani) 1. Češpljcva mezga z ocvrtim kruhom. V sredo steklene sklede denemo pretlači'no če-Spljevo meygo z vodo ali vinom nekoliko razredčeno, okrog položimo naglo ocvrte krulitve trikotnike (ocvrte šnite). Ta jed je pripravna za večerjo. 2. Sirovo zelje s hronovkami. Na krožnik de-iifiiiio z oljem narejeno sirovo kislo zelje, zraven položimo kuhane hrenovke in košček črnega kruha. 3. Ocvrti možgani z jajci in salato. Skuhamo trdo kuhana jajca, ohlajena razrežemo na 4 dele in polijemo z vinegrettno omako, ki jo imamo v ta namen pripravljeno zanaprej. Jajca naložimo na sredino krožnika, na eno stran denemo nekoliko radii a. na drugo pa ocvrte možgane. Za okrasek vzamemo malo zelenega peteršilja. 4. Pomarančna pena. Naredimo trd sneg iz sladke smetane, tej pridenemo soka dveh ali treh ožetih pomaranč in sladkorja po |iotrebi. Ko vse dobro premešamo, napolnimo kozarce. Dodamo že pripravljeno pecivo. 5. Jajčne kope, črn kruh in lipo- čaj. Celo jajce nbijemo v okroglo codilce, katereg vtaknemo v ! malo slano in malo okisano vrelo vodo. Beljak za-krkne, rumenjak pa ostane mehak. Kadar sc gospodinji mudi, pripravi za kosilo: 1. Sadje. — Pšeniftno polento in telečja jetra. — Bndivijo z vinegrettno omako. 2. Sadje. — V kisli smetani zakrknjena jajca. — Motovileč in črn kruh. — Ocvrta jabolka (10 minut). 3. Sadje. — Pražen grah. — Zakrknjena jajca v školjkah. — Črn kruh, salata. 4. Sadje. — Prazen močnik, fižol v otpačju. gnjat in trdo kuhana jajca. — Jabolčna |x»na. 5. Sadje. — Prežgana julia s kruhom. — Ocvrte žabe in salata. — fvpan^ke ženrtje. 6. Ajdovi žgane i in mleko. — Salata in angleški zrezek. 7. Masleni vložki na maggijevi juhi. — Telofija obara z zelenim grahom in zabeljenc jajnine. — Limono v narastek. INSERIRAJTE V »SLOVENCUcI IZ TEHNIKE Tehnika v preteklem letu Vedno in vedno se še najdejo ljudje, ki zabav-fjajo na tehniko, češ poglejte si povzročitelja svetovne krize. »Tehnični napredek je vzrok brezposelnosti, stroj zasužnjuje človeka, uničuje kulturo itd.,« slišimo iz ust teh pesimistov. In vendar se ta: ki oznanjevalci ob vsaki priliki kaj radi, hote ali nehote poslužujejo tehničnih pripomočkov. Kakšno bi bilo življenje v tej dolini solza, če bi gosredno že v principu rešen problem prenosa električne energije z enosmernim tokom! Vsekakor je to ena možnih rešitev, je li pa to najboljša, je danes težko reči. Povsod iščejo novih poli. Tako usmerja prof. Marx v Braunschweigu električne toke v posebnih električnih lokih, s katerimi se mu je posrečilo obratovali s 100.000 volti enakomerne napetosti. Kakor čujeino, skušajo tudi v elektrotehniškem institutu naše univerze najti nova pota za ustvarjanje enosmerne napetosti iu nje transformacije. DNJEPROSTROJ. Splošno viden pa je čin otvoritve največje ev-ropske vodne centrale Dnjeprostroj. Reko Dnjepr, ki je imela velike vodne brzice med Dnjepro-petrovskom in Zaporožjem. so zajezili in s tem ustvarili vodni padec okrog 37 metrov. S tem so napravili reko tudi na leni mestu plovno, obenem pa so pridobili vel ko vodne sile, ki je predvsem važna za ukrajinsko težko industrijo. Strojnica ob ogromnem jezu ima prostora za devet turbinskih velikanov. Vsak tak orjak požira od 175 do 195 kubičnih metrov vode v sekundi in razvija pri tem 80.000 do 103.000 konjskih sil! Premeri električnih generatorjev merijo celih 12.6 metrov! Jako zanimivo bi seveda bilo, če bi iineli zadosti prostora na razpolago, opisati cel polek zidanja in montaže. Potom bi sj šeje prav lahko predstavljali gigantnost dela, ki je bilo ustvarjeno v kratki dobi štirih let. Delo so deloma vodili ameriški inženjerji, ki so izgradili tudi prve stroje za to centralo. Zadnje stroje in generatorje, ki tehtajo po 800 ton. so pa že izgotovili v Rusiji sami. Elektrarna je bila tako rekoč postavljena v samoto — a danes se že dviaa okrog nje umetno mesto, ki šteje že 160.000 prebivalcev. HOOVERJEV JEZ. Tudi v Ameriki grade velike vodne zgradbe. Tako je v delu Itooverjev jez v Arizoni, ki bo po svoji gigantičnosti še prekašal Dnjeprostroj. Toda tudi v Rusiji so že pričeli z uresničenjem nadaljnjih projektov, tako posebno na reki Volgi, kjer mislijo v več elektrarnah pridobili kar par milijonov konjskih sil. V drugih državah pa so vsled gospodarske megle zaenkrat manj delavni in mora cela kojiica načrtov, lako n. pr. oni o elektrifikaciji celotne Evrope čakati na boliše čase. MADRIDSKA RADIOKONFERENCA V. področju elektrotehnike šibkega toka pa se je marljivo raziskovalo in delalo v danili smereh. Velika letošnja radiokonferenca v Madridu je zdru-ž la vse poklic:.ne zastopnike telefonije in telegrafa Evrope, da se že vendar enkrat zpdinijo o pametni razdelitvi valovnih dolžin na vse brezžične postaje. To težko vprašanje se je že večkrat načelo, vendar je iz razumljivih vzrokov zadovoljiva rešitev silo teška. Radiooddajnih postaj je pač preveč. Nemogoče je zaenkrat izvršiti podelitev valov lako, da se ne bi postaje medsebojno molile. Dolgo časa je trajala konferenca — nadaljevala se bo v novem letu najbrž v Curihu. Do prave rešitve bi pa moglo priti le, če bi se posrečil kak nov način moduliranja električnih valov, ali pa morda tudi nov način prejemnikov. Ko govorimo ravno o prejemnikih, lahko spomnimo, dn je gotovo vsakdo opazil, kako so v preteklem letu preplavili Evropo sistemi radio-aparatov, ki so bili že svojčas v modi, posebno v Ameriki. Zagospodarili so tako zvani superhele-rodin-aparati, ki preko vala. katerega sprejemajo, poveznejo, superponirajo še nov svoj val in s tem olajšajo ojačevanje. Evropa — zaradi gospodarskih interesov gotovih karlelov — pač v fabrikaciji ra-rioaparatov šepa vedno za eno ali dve leti za Ameriko. Izgovarjajo se pa pri tem na razne pravne, patentne težkoče... Od današnjih aparatov pa faklicno zahtevamo mnogo več kakor svojčas. Tako posebno zastran selektivnosti. Postaje so po valovnih dolžinah tako blizu druga drugi, da jih je mogoče le s prav ostro odrezajočimi in dragimi aparati ločiti. Mislilo se je, da bo mnogo bolje, ako povečajo oddajno energijo postaj. To sredstvo je res nekaj časa pomagalo — dokler so ojačili sanio par oddajalcev. V preteklem letu so pa pričele rasti orjaške postaje kakor gobe po dežju, šestdeset, sto in več kilovvattov oddajne energije ni danes več redkost. Saj se jim je posrečilo izdelati radiožarnice za 300 kilovat tov! Seveda je jasno, da je danes zopet težko ločiti dva taka orjaška oddajalca, če sta na skali našega aparata tik drug drugega. Vsak sodobni aparat ima zalo predvsem priprave, ki omogočajo čim ostreiše ločenje postaj. Pa tudi na kakovost glasu se polaga vedno večja in večja paznost. Razvajeni smo in želimo, da je vsaka tehnična novost takoj že tudi popolna. Pa vse pride s časom. Poslušajmo samo današnje in stare gramofonske plošče, kakšen razloček! GRAMOFONSKA TEHNIKA. Ravno preteklo leto izgleda, da je tudi v gramofonski tehniki prineslo novost, oziroma prenovljeno staro idejo. Edison, izumitelj registriranja glasov, je na voščenih valjih urezal z rezilom zvočne krivulje. Vsaka sled rezila po valju je bila ravna, le globina razora je bila različna. Rezilo je rezalo znake v globino. Pozneje pa se je udomačilo rezanje v stran. Vsak razor na gramofonski plošči je enako globok, vije pa se v vijugasti poti, kakor pač odgovarja tresenju zvoka. Pri ameriški tvrdki Bell so v laboratoriju napravili poizkuse s starim načinom Edisonovega rezanja, seveda v spopol-njeni obliki. Rezultati so presenetljivo dobri. Zvok je čistejši, razlika piana in forte mnogo večja, ker sedaj ni omejeno nihanje igle s sosednim razorom. Igla ja niha po tem sistemu le v navpični smeri in ne kakor danes v vodoravni. Iz toga vzroka ima nova plošča tudi registrirane dvakrat več godbe, kakor enako velika stara. ZVOČNI KINO. Prav lako se je tudi zvočni kino znatno izpopolnil, vsaj v tehničnem oziru. V preteklem letu so pridno študirali delovanje folocelice, prostorsko akustiko, fotokemične procese itd. Vse to je seveda moralo obogatili kakovost zvoka. Še ena naša želja, daljnovidni kino pa se zaenkrat noče prav uresničiti. Vzlic trudapohiemu iskanju iznajdljivih pionirjev stvar se ni toliko dozorela, dn bi mogl zadovoljiti tudi širše kroge. Tu na žalost ne manjka samo denarja, temveč jc zadava sama š -pretiran jena, tehnični pripomočki so še prešibki. ELEKTRONSKI ŽARKI. Zašli smo že kar v območja tehnične fizike, ki je dandanes nerazdružljiva s pojmom tehnike. Od njene strani je z dneva v dan pričakovati novih odkritij, ki nam naš svet kažejo v vedno novi luči. V prošlem letu so zopet poizkušali razbijati atome. V Berlinu so z 2,7 milijoni voltov ustvarjali elektronske žarke, ki posredno s svojimi vplivi mnogokrat prekašajo ves danes zbrani element radij. Kakor za znanost samo, tako si tudi za zdravniško stroko obetajo mnogo odkritij. Mogoče se bo vendar že enkrat posrečilo najti uspešni lek zoper raka — morda nam bodo pomagali, kakor v nebroj drugih bolezenskih primerih, slični žarki. Sploh je tehnika v zadnjih desetletjih postala vedno večja pomočnica zdravniku. In se še najde kdo, ki trdi, da je tehnika šiba človeštva? Z elektroni so ustvarili mikroskope, ki gledajo na površino žarečih kovin. Preizkušajo fotografiranje v ultrardeči luči. Gledajo s pomočjo teh nevidnih žarkov skozi megle. Iščejo z uspehom luč, ki potroši manj energije kakor dosedanje žarnice in ki bolj odgovarja naravnosti dnevne svetlobe. Lahko bi tako naštevali cele strani, s čim so nas vse obogatili v preteklem letu. DIESELMOTOR VLAKI. Vendar moramo končati. Omenimo naj le še par prav vidnih znakov napredka. V železniškem prometu opazujemo preobrat, ki ga narekuje avtomobilska konkurenca. Železnice uvajajo hitre in kratke vlake, ki so po večini gnani z Diesolovimi motorji. Hamburg se je na ta način približal Berlinu na 150 minut! Francozi so poizkusili z avtomobili voziti na tračnicah in to s pomočjo gumijev h koles. Praksa pa bo šele s časom dokazala, kateri sistem ima največ izgledov, da se uveljavi. ORJAŠKI PARNIKI. V preteklem letu so Francozi spustili v morje največjo ladjo sveta, parnik »Normandie«. Orjak dolžine 314 metrov, se pomika s svojimi 75.000 tonami s pomočjo 120.000 konjskih sil z brzino 85'A kilometrov na uro! Parne turbine mu ženejo ladijske vijake posredno' potom električnih generatorjev iu motorjev. V ostalem ladjedelstvu se je zopet močno opazilo napredovanje pogona z Diese-lovimi motorji. Tudi v gradnji parnih kotlov je zaznamovati napredek. Brovvn Boveri tvornica je izdelala »Velox« kotle, kj predstavljajo že nekakšen stroj. Pod visokimi pritiski in brzinami izgorevajo plini, ki kurijo te parne kotle. O tej zanimivi parni pripravi bomo pozneje enkrat obširneje poročali. LETALSKA TEHNIKA. Razvoj letalske tehnike se je nekoliko ustavil. Prevladovati je začel kakor izgleda končnoveljavno enokrovnik za potniška letala. Grade vedno večje orjake — tu pa seveda zavira razvoj zgolj svetovna gospodarska kriza. V Kaliforniji grade veliko zra-koplovno lopo, dolgo 366 metrov, visoko 69 in široko 94 metrov! To je danes največja stavba na lako ogromnem tlorisu brez kakih notranjih stebrov. Zeppelini postajajo vedno večji in večji in jim je zato treba urediti domovanja. Ob Boden-skem jezeru že grade zopet novega zračnega orjaka, ki ga bodo gnali Dieselski motorji s 4400 konjskimi silami. . Cel kup panog smo izpustili. Veliko zamolčali, veliko spregledali. Pa saj tudi ni mogoče pregledati vso to mogočno goro tehničnih pridobitev preteklega leta. In vendar živimo šele v po-četku, prav ozkem početku tehnične dobe. ELAVSKI VESTNI K Pravica delavcev do zivlien*a in zdravfa Brez dvoma je pravica do življenja najosnovnejša človeška pravica, ki jo je priznal Bog že v svojih zapovedih s tem, da je prepovedal ubijati. Današnja miderna doba pa se žalostno odlikuje prav v tem, da jih je mnogo, ki z bednim proletarskim stanom tako postopajo, kot da bi te pravice delavec ne imel več. Danes mora delati delavec toliko časa, da je njegovo življenje bolj podobno umiranju kot življenju. Že Leon XIII. je povzdignil svoj glas za to največjo človeško pravico in mod drugim rekel: Uboge delavce je treba iztrgati iz besnenja onih pohlepnih ljudi, ki brezmejno izkorišfaj i osebe kot blago radi dobička. No pravičnost, ne človekoljubnost ne trpita, da bi se zahtevalo toliko dela. da bi oslabel duh radi prevelikega dela in obenem s telesom podlegel Mednarodna zaščita ženskega deSa Računati moramo z dejstvom, da dela danes ogromna množica žena v pridobitnem poslu. Zato je danes bolj kot kdaj prej zaščita ženskega dela potrebna in nujna. Nekaterim državam gre radi tega vsa čast, ker so pravočasno uvidele, da splošna socialna zaščita ni dovolj za žensko delo, ampak da potrebuje žena delavka še posebno zaščito. To pa zato, ker je ženski organizem drugačen od moškega in ker slabi pogoji dela ne škodujejo samo ženi, ampak celim ljudskim rodovom. Posebno pohvalo pa zasluži mednarodni urad dela, ki je izdal že več odredb (konvencij), ki imajo namen zaščitili žensko delo. Najvažnejše konvencije so sledeče: Zaposlitev ženo pred porodom in po porodu. Žena, ki dela v trgovini ali industriji, ne sme delati 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu in mora dobili za to dobo zadostno podporo, j Nočno delo žena. Ponoči se žensk ne sme zaposlovati. Noč je med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Zaposlitev žena v nehigijenskih podjetjih je prepovedana, posebno kjer se predeluje svinec in kositer. Posebno se žensk ne sme zaposlovati pri delu s svinčevim belilom. Zaščita ženske plače. L. 1929 je bila ta konvencija sprejeta in je bilo z njo priporočeno državam, naj se določijo za žene minimalne plače, posebno za žene, ki delajo v gospodinslvu (služki-• nje). Te konvencije naša država še ni sprejela. Ni to veliko in je še daleč čas. da bo ženi dana ona čast in ono dostojanstvo, ki ga ji daje krščanstvo. Da, moderni kapitalizem je znal najti pota, da zasužnji tudi ženo in mater in se ne ozira na to. da ima žena višje naloge. Toda prepričani smo. da se bomo z dobro mednarodno zaščito ženskega dela vsaj nekoliko zooet približali krščanskemu idealu in nekoč ta ideal tudi oživotvorili. Radarsko pokojninsko zavarovance Kakor vse socialne naprave, tako se tudi pokoj-ninsko zavarovanje rudarjev s težavami zoperstav-1 ja vedno bolj zaostreni gospodarski krizi. Poleg Okrožnega urada za zavarovanje delavcev obstoja v Sloveniji za rudarsko delavstvo v okviru Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Bratovska sklad niča, katera je bila ustanovljena z rudarskim ! zakonom leta 1854. Zts kovinarje KID na Jesenicah in oslalo rudarsko delavstvo je Bratovska ekiladnica važna socialna institucija — posebno, ker je v BS izvedeno poleg zavarovanja za bolezen in zoper ne-„ zgode in smrt še zavarovanje za starost in onemoglost. Pokojninsko zavarovanje rudarjev preživlja danes posebno težko krizo. Pred letom 1913 je imela ta pokojninska blagajna 10,000.000 zlatih kron, po vojni je pa to ogromno premoženje izgubilo skoraj vso 6vojo vrednost. Kljub denarnim težavam, s katerimi se bori pokojninsko zavarovanje rudarjev, je pravilnik bratovskih skladnic v slučaju redukcij rudarjev skrajno nesocialeu in krivičen. Namreč člena 48 in 49 tega pravilnika določata, da izgubi rudar, ki je prekinil delo za šest mesecev, odnosno le za šest tednov (v slučaju svojevoljnega izstopa iz dela ali »kazenskega" odpusta), vse pravice do vplačanih prispevkov za starostno zavarovanje. Ako računamo, da vsak zavarovani član pri BS povprečno plača po 400 Din prispevkov za starostno zavarovanje ' na leto, in bi ta znesek nalagali po 6%, bi vsak rudar prištcdil po desetih letih 5300 Din, po 20 letih 17.600 Din, po 30 letih 36000 Din in po 35 letih 19.000 Din. Enake vsote se pa zbirajo za vsakega rudarja tudi od delodajalca. Iz teh številk je torej lovolj razvidno, da se mora pravilnik izboljšati, iziroma popraviti. Ker so danes rudarji večinoma zaposleni samo polovico dni v tednu in jim ni radi lega možen ludi skromen življenjski obstoj, je več kot vnebovpijoče. da se jim odbitki (še vedno mnogo previsoki) i-nnsiavno vzamejo, tako da rudar nima ničesar od tega V radi utrujenosti. V človeku je uamreč tudi delovna sila obdana z gotovimi mejami, preko katerih ni mogoče iti.« Zato pa pravimo, da še zdaleka ni dovolj, če nas država ščiti pred umorom, ropom, tatvino iu drugim, ampak imamo od človeštva iu države pravico zahtevati, da tirani našo pravico do življenja in zdravja, kjerkoli bi nastopila taka možnost oškodovanja. Predvsem pa v gospodarskem življenju nas mora država ščititi pred izrabljanjem. Ali je prav, da umira delavski stan še enkrat hitreje od drugih n. pr. samostojnih stanov? Ali je to pravično in krščansko? Zato pa znova poudarjamo: naše življenje mora biti zavarovano z brezobzirno socialno zakonodajo. Kakor je pri nas, tako je tudi v drugih državah rudarsko zavarovanje pasivno, češkoslovaška rudarska zveza v Pragi je na svoji zadnji konferenci sprejela več resolucij: da se rente rudarjev ne zmanjšajo in da vlada prisili podjetnike, da se uvede 40 urni tednik. Članstvo BS v češkoslovaški je od leta 1931 padlo za 20.000, povečalo pa se je število renitnikov in invalidov za 5000 oseb. Prispevki že zdavnaj ne zadoščajo v pokritje izdatkov za rente. sakoletni primanjkljaj češkoslovaških BS znaša 65 milijonov Kč ali približno sto milijonov Din. Primanjkljaj je mogoče kriti le z najetimi posojili ob garanciji dTŽave. in?io Individualna in kolektivna pogodba Individualna ali posebna pogodba je tista, ki jo sklene delodajalec s posameznim delavcem, kolektivna pa tista, ki jo sklene delodajalec z delavsko strokovno organizacijo. Da je kolektivna pogodba za delavca vedno bolj ugodna kot posebna pogodba, ni treba ]>osebej omenjali. Važno pa je vprašanje, če se smejo v podjetju, kjer velja kolektivna pogodba, sklepati z delavci tudi posebne pogodbe in če te pogodbe veljajo. Na to vprašanje daje obrtni zakon točen odgovor in sicer pravi: Kolektivna pogodba velja za vse pomožno osebje stroke, za katero je sklenjena in ki je zaposleno v podjetju. Ako je s poedinimi uslužbenci (delavci) sklenjen poseben dogovor, velja ta poseben dogovor za te uslužbence le, v kolikor je zanje ugodnejši od kolektivne pogodbe. Neveljavna pa bi bila posebna pogodba, če bi za delavca določala slabše pogoje od onih v kolektivni pogodbi, na pr. glede plače, dopustov, odpovedne dobe itd. Revita „Mednarodni pregled dela" »Mednarodni pregled dela«, glasilo Med narodnega urada za delo, prinaša v decemberski številki več važnih sestavkov o današnjih socialnih problemih. Referent Johanson piše o brezposelnosti na Švedskem. Kot vzroke brezposelnosti navaja med drugimi neurejenost produkcije, previsoke plače, racionalizacijo itd. F. Sitzler govori o mednarodnem skrajšanju delovnega časa ter pravi, da se da to vprašanje rešili le s sporazumom vseh držav in je prepričan, da bi se dala brezposelnost vsaj začasno zelo omiliti. Priporoča uvedbo 40 urnega lednika. Znani profesor Cassel govori o obnovi gospodarstva, ne priporoča pa v to svrho javnih del. Pravi, da so . javna dela zadnje sredstvo v boju zoper brezposelnost in za obnovo svetovnega gospodarstva, s čemer se pa ne moremo strinjati. Nasprotno smatramo javna dela, organizirana po državi, kot prvo in najboljše sredstvo za odpravo brezposelnosti in pomoč brezposelnim. Drobne vesti - v dveh, treh vrstah 2 in pol milijona je bila v letu 1931 izplačanih podpor v Sloveniji brezposelnim delavcem. Občinski svet v Budimpešti je sklenil, da naprosi madjarsko vlado, da se uvede povsod 40-i urni tednik, ker bi se na ta način moglo zaposliti 123.000 delavcev. Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo v Ženevi se je število brezposelnih konec leta 1932 znižalo na vsem svetu za 2 milijona oseb. Tovarna cementa Split, ki je imela zaposlenih 180 delavcev, je radi krize popolnoma ustavila delo. Največji rudnik v Jugoslaviji v Kalmju en mesec ni izplačal rudarjem zaslužka In so radi tega rudarji protestirali s stavko. Brezposolnih delavcev je bila sredi decembra v Avstriji 346.443 in se je od zadnjega štetja lie-i vilo brezposelnih povečalo za 16.000 oseb. 3000 drtavnih nameščencev je radi gospodnr-! ske krize odpustilo finančno ministrstvo v Turčiji. J Angleška banko je dovolilo velikemu želez-! neniu koncernu Stevvart & Lloyd za zgradbo i ogromnega novega jeklenega zavoda R milijone | angleških funtov kredita, vsled tega bo pri gradbi dobilo delo 6000 delavcev MLADI SLOVENEC Pesem revnega dečka Krojaček biti si želim, potem bi vedel, kaj: sešil prelepo suknjico takoj bi si, holaj. Čevljarček biti si želim, potem bi storil to: naredil bi si čeveljčke, kot nima jih nikdo. Kovaček biti s želim: iz zlatih zvezd skoval bi krono dragoceno si, da lepše nima kralj. Ko vse končano bi bilo — kot kraljevič bi zal odromal v svet, kraljično si za ženko poiskal... Mož z zelenimi naočniki V neki veliki predmestni hiši je stanovalo mnogo otrok. Poznali so se dobro med seboj in bili so zmerom skupaj. Hodili so v isto šolo, igrali so se na istem prostoru in vsi so imeli i di debelo, dobrosrčno trgovko Marjeto, ki je imela majhno trgovino in ki jim je večkrat podarila kakšno jabolko ali hruško. Prav tako pa je stanoval v hiši tudi človek, ki se je zdel otrokom strašno zoprn in oduren, 'o je bil mož z zelenimi naočniki iz petega nadstropja. Zakaj ta mož otrok oni ni bil všeč, je bilo čudno. Saj nikomur ni skrivil niti lasu, celo govoril še ni z nikomur. Kljub temu ga otroci niso mogli trpeti. In zakaj ne? Nobenega drugega vzroka pač ni bilo: zeleni naočniki so bli krivi! Tako tesno so bili prtrjeni k njegovim očem, da so otroci dvomili, če ima mož sploh oči. To je bilo ono, kar je moža napravilo otrokom tako mračnega, skrivnostnega ... Pa naj so se še tako veselo podili po igrišču in se smejali — če je prišel mož z zelenimi naočniki mimo, so v hipu utihnili vsi. Imeli so pred njim čuden strah. Neprijazno, skorajda sovražno so zrli za njim. Šele potem, ko je izginil za oglom, so nadaljevali igro. Že nekajkrat so sklenili, da bodo možu kakšno pošteno zagodli. Pa se kar niso mogli odločiti k temu ... Nekega dne se je zgodilo, da je Skrivnostnemu možu padla pipa iz žepa, ne da bi bil to zapazil. Eden od dečkov, Janko mu je bilo ime, je to zapazil in povedal svojim tovarišem. Ampak nihče ni upal steči za možem in mu vrnit! izgubljeno pipo .Po dolgem posvetova-r.ju so sklenili: pipo izročijo trgovki Marjeti, da jo vrne lastniku. Nekaj dni na to se je možu z zelenima naočniki spet nekaj neprijetnega zgodilo. V hipu, ko se je Stanko s svojimi tovariši igral ob hišnem oglu, je stopil skrivnostni mož iz hiše. Tedaj je zapihal močan veter in mu iztrgal iz rok šop pisem, ki jih je hotel ncsti na pošto. Pio-eče se je ozrl okoli sebe in se z veliko težavo sklonil, da bi ujel prvo najbližje pismo, ki je frfotalo v vetru. Pri tem se je obnašal tako nerodno, da so se mu otroci škodoželjno zasmejali. Niti na misel jim ni prišlo, da bi mu pomagali. Stanku pa se moževa nezgoda i i zdela prav nič smešna. Saj ne more nič zato, če dobro ne vidi! si je dejal in zasmilil se inu je ubogi mož v dno srca. Zaklical je: »Počakajte, vam bom jaz pisma pobral!« Stekel je za pismi in posrečilo se mu je Lajt: vse. Mož z zelenimi naočniki ga je hvaležno pogledal in z mehkim, prijetno zvenečim glasom dejal: »Hvala, fantek! To je bilo res lepo od tebe. Če hočeš, ti v zameno za to prijaznost nekaj prav lepega pokažem pri sebi na domu. Počakaj, da se vrnem s pošte.« Stanko je bil na moč presenečen. Povedal je tovarišem, kako ga je mož povabil k sebi na dom. »Jaz na tvojem mestu ne bi šel,« je resno dejal njegov prijatelj Janezek. »Jaz tudi ne,« je dejal Tonček in tudi dru-di dečki so mu kar po vrsti odsvetovali. Saj se nazadnje tudi Stanku ni zdelo varno kar takole tebi nič meni nič iti na dom tujega človeka. Ampak radovednost je bila večja od strahu. Bogve, kakšno stanovanje ima in kaj mu hoče pokazati? Kaj pa se mu more zgoditi, če gre z njim? Saj mož ni videti tako grozen. Kako prijazen in ljubezniv glas ima! Ne, mož s takimle glasom mu pač ne more hudega storiti... Odločil se je, da pojde z njim. Še prej pa »e je do dobra zmenil s tovariši, kako bi se zavaroval proti nevarnosti, v katero bi kljub vsemu utegnit zaiti. In so sklenili: stopil bo v stanovanje skrivnostnega moža edinole v slučaju, če se mu bo posrečilo pustit' vrata za seboj odprta. Zunaj pred vrata se bodo postavili njegovi tovariši in mu takoj priskočili na pomoč, če mu bo grozila nevarnost... Rečeno — storjeno. Mož z zelenimi naočniki in Stanko sta odšla po stopnicah navzgor. V kratkem presledku so jima sledili drugi dečki. Ko je mož z zelenimi naočniki zaprl vrata za seboj, jih je Slanko neopaženo spet odprl Njegov tovariši — varnostna straža — so pritisnili ušesa na les in pozorno prisluhnili, da bi slišali vsako besedico ,vsak šum iz stanovanja... V stanovanju moža z zelenimi naočniki se ni zgodilo nič takega, da bi morala hra- ra varnostna straža priskočiti Stanku na pomoč. Kljub temu pa je bil Stanko zel j presenečen nad tem, kar je tam videl in doživel. Mož je snel zelene nnočnike z obraza, da K: lil, T.. ; ir. c.t„.,i-„ ,^llr..il .1 o 1« .M jm in.19111, J t, it^uMji jv i Miitniu mn.i il, vi,. ,vj- žijo za zelenimi naočniki velike, blage oči, na katerih se Š6 v edin o poznajo sledovi doigotnij~ ne bolezni. In je mahoma občutil veliko zaupanje v tega dobrega, molčečega moža, katerega so vsi smatrali za hudobnega. Mož s takimi očmi niti muhi ne bi mogel storiti žalega, kamoli človeku! Stankovo začudenje je postalo še večje, ko mož z zelenimi očmi ni storil drugega, kakor da ga je prijel za roko in ga povedel pred veliko stekleno omaro, v kateri je ležalo vse polno knjig, »Veš,« je prijazno dejal, »veš, dečko, jaz zbiram pravljični knjige z vsega sveta. Izberi si katero nud njimi in jo nesi domov. Ko jo prečrtaš, mi jo prinesi nazaj. Potem dobiš drugo. Ampak obljubiti mi moraš, da boš skrbno pazil nanjo!« Stanko je obljubil. Poiskal si je knjigo s čudovitimi prigodami in lepimi barvnatimi slikami ter se ves srečen vrnil k svojim tovarišem, ki so ga že nestrpno čakali pred vrati... Odsihdob so otroci s povsem drugačnimi očmi motrili moža z zelenimi naočniki. Spoznali so, da so mu delali krivico. Postali so mu najboljši prijatelji in njegove knjige, v katerih so bile najčudovitejše pravljice iz Azije, Afrike in Amerike, so kaj kmalu krožile iz rok v roke... Striček z dobrim srcem Dva kužka — en muc. To za ubogega muca ne more imeti dobrega konca! 2. A že je na mestu zaščitnik vseh bednih in t^vptanih — striček Matiček. S palico se zakadi v psa, da bi rešil ubogega muca iz strašne stiske. 3. Kužka milo zajavkata iu se hočeta spustiti v divji beg. Trdi so udarci stričkove palice ... 4. Takrat pa muc, namesto da bi se stričku zahvalil za rešitev, skoči na njegovo glavo in ga nemilo opraska. Striček je ves zmeden. To p.iliko izrabita kužka. Tudi onadva se zapra-šita vanj — in ubogi stric Matic Je kruto, pre-kruto kaznovan za svoj plemeniti namen! Kamela in prešiček Kamela se je bahala, kako je velika in se norčevala iz drobnega prešička. Prešiček jo je modro zavrnil: »Včasih je boljše biti majhen!« »Dokazi mi to,« je odgovorila kamela, »pa ti odstopim svojo grbo.« »In jaz ti podarim svoj rilec, če mi dokažeš, da je boljše biti velik,« je zakrulil prešiček. »Stava velja!« je prikimala kamela in se grdo za režala. Prišla sta do nekega vrta, ki je bil obdan z visokim zidom. Kamela, ki je lahko vide,a čez zid, je zagledala na vrtu visoka drevesa. Iztegnila je vrat in se najedla sočnega sadja, ki je zorelo na drevesih. »Vidiš, sem že dobila stavo!« je zma^o--lavlio dejala. »Če bi bila maihn« ko< ti ne bi mogla doseči dreves. Daj mi rilec!« »Počakaj, počakaj,« je zabrunda1 prešiček, »lx>mo še videli, kako b-*.< Prišla sta do drugega vrta k! je bil i>bdan s še višjim zidom, tako da se tudi kamela s svojim dolgim vratom 111 mogla skleniti čezenj. Spodaj v zidu pa je bila majhna odprtin::. Skozi to odprtino se je splazil prešiček na vrt in začel z velikim tekom hrustati sladko sadje, '"i je ležalo na tleh. »Ali zdaj vidiš,« je zadovoljno zakrulil, »ali zdaj vidiš, da je boljše biti majhen? Daj mi grbok Kaj še K ga je zavrnila kamela. Nihče pi stavo dobil, nihče je ni izgubil. Kakor vidim, trna vsaka stvar na svetu dve strani. Včasih je boljše bit; velik, včasih je boljše biti inaj-hsn ...« Tako se je zgodilo, da je kamela obdržala svojo grbo, prešiček pa svoj rilec, in jaz še do danes nisem vide] kamele brez grbe in prešička brez rilca. Ali ste ju morda videli vi? « Nasred-n in njegov orljaleli Nasredin gre i>o cesti in sreča prijatelja. »Pojdi /. menoj,« mu reče, »na svatbo grem.« Prijatelj se brani: »Jaz vendar nisem povabljen!« »Nič ne de.< odgovori Nasredin. »Ženin me dobro pozna. Sprejet boš prav tako kakor jaz.< Stopila sta v hišo. Ko ženin zagleda Nasredin«, ga zgrabi za vrat in zakriči: »Kaj iščeš tu, predrznež? Marš ven!« In ga vrže skozi vrata na cesto. Hip nato prifrči čez prag tudi njegov prijatelj. »No,« vzklikne Nasredin,« ali nisem govoril resnice? Sam si videl: ženin me dobro pozna. in sprejel te je prav tako kakor mene.. ZAB J SIR JE GL A VE Rešitev »Novoletne« Tinka, tonka .. Staro leto se od nas je poslovilo, mnogo lepih sanj in upov v hladen grob nam položilo. Tinka, tonka ... Novo leto naj bo plodno kakor njiva, sanje, nade pokopane naj semena bodo živa: naj vzkalijo. naj rodijo kakor klasje zrna zlata, da ob letu — tinka tonka — naša žetev bo bogata! Pravilnih rešitev je bilo lopot 113. Za nagrado je bila izžrebana: Majda Torka r, učenka II. razr. real. gimnazije v Kranju. Dobi knjigo: Mukeredži D. G.: Mladost v džungli. Zlo&ovaica Ja — zi — ti — je — no— to — vo — kra — nn — sve — tri — ma — ar sreč — Iji — no — le. Sestavite iz teh zlogov štiri besede, ki pomenijo: 1. Letni čas. 2. Praznik v letu. 8. Mesec. 4. Voščilo. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 12. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. STRJČKOV KOTIČEK 440. Dragi Kotičkov striček! — Vendar sem enkrat prijela za pero. Kaj praviš, ali je ^dravo. če vedno letam zunaj? Pošiljam Ti mnogo po-zdravčkov iz Vevč. Voščim Ti tudi srečno in veselo novo leto. Ali si zdrav? Te lepo pozdravlja — Anica Oman, učenka IV. razr. v Vevčah. Draga Anica! — Ja, je bil res skrajen čas, (la si prijela za pero. Tri leta, tri dolga leta in četrtega pol sem čakal na ta slovesni trenutek. Zdaj se je zgodilo — gromozansko sem Tvojega pisma vesel! Ce je zdravo, da vedno letaš zunaj? Tako težkega vprašanja mi doslej še nihče ni zastavil, če bi vsaj to, vsaj to vedel, kdo si prav za prav — ali punčka ali ptička? Letati znajo samo ptičke. Torej si ptička? Pa mi spet ne gre v glavo, da bi ptička krstno ime in priimek imela. Torej si vendarle punčka? Če pa si punčka, kje si pa poroti dobila, da lahko letaš po zraku, kajti druge punčke znajo samo skakati... Pojasni mi najprej, kako je s to rečjo, potem bova dalje govorila! Pa nikar ne vihaj noska in se ne huduj, češ: »Oh. tale Kotičkov striček. kako je hudoben!« Saj nisem. Nekaj ti moram vendar odgovoriti na tako dolgo in zanimivo pismo, in če drugega ne morem in ne znani — se zadovolji s tem. Prav lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček. 441. Proljubi stričok v kotičku! — Ve«n, da se boš na moč začudil, ko prejmeš moje pismo in tudi počaščen boš, ko boš videl, da je glas o Tvoji slavi prišel celo v Skoplje. Tvoje stare kosti seveda ne bi prenesle dolgega potovanja iz Ljubljane v Skoplje ... Sprejemni izpit za I. gimnazijo sem napravila v Ljubljani, šolo pa obiskujem v Skoplju. Veš, striček. Skoplje je veliko mesto, pa vse iiodi v hlačah. Prav res. Še ženske hlačajo okrog, .llače imajo ciganke in Arnavtke, moderne gospe in gospodične jih seveda ne nosijo, pač pa so lepo našminkane in ponialane. Tudi Turkinje ne nosijo hlač, pač pa imajo obraze zakrite s črnimi pajčolani. V nedeljo teden smo Slovenci napravili izlet iz Skoplja v Morane. kjer je nekaj kolonistov Hrvatov in Sloveneev-beguncev iz Primorja. Če me daš v kotiček. Ti bom še pisal«, pa tudi kakšno razglednico Ti bom poslala. i e pozdravi ja Francka š t u k e i j. učenka I. gimn. v Skoplju. Draga Francka! — O da, če. bi bilo to prvo | pismo, ki sem ga iz takšne daljave prejel, bi se j bil morda res na moč čudil in se čutil počašče-i nega. Tako pa... Ali misliš, da smo mi kar tako, a? Sem celo že iz Amerike. Avstralije, Francije. Nemčije in Holandije od slovenskih otrok več pisem prejel (objavil jih bom ob priliki vse hkra-I tu), pa naj zdaj sklepam roke iu v ljutom presenečenju zavijam oči, ker sem prejel pismo — iz Jugoslavijo!? Vesel sem že Tvojega ljubkega pozdrava j iz Skoplja, saj nič ne rečem, ampak začuden -niti malo ne! Ni izključeno, da nekega lepega dne celo kakšno pismo z lune dobim ... a s teto krizo : sva si pa celo v sorodu. Kadar umre, mi sladko obljublja, kadar umre, mi zapusti vse svoje premoženje — jo j, ali bom takrat bogat! »Skoplje je veliko mesto, pa vse hodi v Ma i čah , pišeš. Te-le, sem tlesknil z jezikom, te-te, je to čuden kraj! Če vse hodi v hlačah, je jasno kot beli dan. da hodijo v hlačah tudi — mački in petelini in putke in race in gosi in podgane —in četo : gospodične stenice morda? Imenitno! Ko sem Tvo-1 je pismo dalje čital. sem spoznal svojo zimoto In zdaj som kar malo razočaran, da ni tako. Kajti bi Skoplje kaj lahko zaslovelo po vsem svetu kot pravljično mesto, če bi v resnici vse hodilo v hlačah. Z vseh vetrov bi si hodili ljudje ogledovat to j čudo... Škoda zares! Le piši mi še in tudi kakšno razglednico mi i pošlji, me boš zelo razveselila z njo. Rog Te živi! — Kotičkov striček. 142. Dragi striček! — Zadnjič Ti je moja sestra pisala z Barja. Danes Tj pišem še jaz nekaj zanimivega. Poslušaj! — Zna in govoriti latovščino. Ali'jo Ti znaš? P« še nekaj; moj bratec Francek je zelo navihan. Če ga podražiš. Te srdito natolče s pestjo po glavi. Lahko se prepričaš sam. Pridi k nam! Zvrhan koš pozdravov Ti pošilja Marjan Janin i k. učenec IV. razr. na Barju. Dragi Marjan! — Toliko zanimivosti mi pa že zlepa ni kdo pisal. Saj pravim. Ti »naš! Kar za časnikarja bi bil dober. Saj veš. kakšen je časnikarski poklic, ne? Vse, kar se po svetu zanimivega zgodi, mora časnikar izvohati, napisati in v časopis dati. Recimo, da bi Tvoj srditi bratec Francek koga tako močno po glavi kresnil. da bi mu glavo od-česnil. — kdo mora biti prvi na mestu nesreče V Časnikar! S papirjem in ljuto ošpičeiiim svinčnikom v roki si mora ogledati Franekovo žrtev brez glave in jo pobarati, kako se je to groze polno dejanje zgodilo — ter si vse vestno in točno zabeležiti. Potem mora iz teh beležk bliskovito sestaviti in napisati ginljivo poročilo, ki že naslednjega dne izide v listu — takšno delo ima časnikar, vidiš! Bog se usmili čitateljev. če bi vsi časnikarji tako »dolga« in »zanimiva« poročila pisali, kakor jili znaš pisati Ti... No. ker pa zaenkrat še nisi noben Časnikar in to najbrž tudi nikoli ne boš. Ti nič ne zamerim in Te celo povabim, da mi še kaj tako zanimivega napišeš. Pozdravljen! — Kotičkov striček. 4-13. Dragi Kotičkov striček! — Prvič se oglašam v Tvojem kotičku. Poslej Ti bom še večkrat pisala. Upam. da moja pisemca ne bodo romala v koš. Oh, ta koš! Kakor krvoločen zmaj čaka, kdaj pismonoša prinese nova pisma, da se bo spet z njimi mastil. . Pošiljam IM pesemeo in Te prosim, da jo objaviš. Srečno no.vo leto! —- Štefka Zupančič, učenka (?) razr. na »Mladiki«. S«, trite kratji Prišli trije malčki so oblečeni v kralje; kakor plahi palčki so zapeli in šli dalje — v haljah iz papirja, sajasti v obraz, s kronami na glavah. Stresal jih je mraz... Ko vse; pokadili so s kadi lom nam dišečim, so za dar prosili z glasom tihim in drhtečim. Dali smo jim dinar. Očke hrepeneče so jim zasijale od velike sreče ... Draga Štefka! — Kljub temu. da tako nemilo zabavljaš čez moj koš, ki prav za prav samo svojo dolžnost vrši. če odvečna pisemca v kraj spravlja — Te takoj dam v kotiček. Pa ne morda zato, ker se Te bojim ali ker uživaš kakšno posebno prednost pred drugimi. Ne! Samo zato, ker Tvoje pe-semce o sv. Treh kraljih poč ne moreni objaviti za veliko noč ali že pust... In ker smo že ravno pri pesmici: povedati Ti moram, da mi nekaj nikakor ne gre v glavo. V prvi kitici namreč praviš, da so sv; Trije kralji prišli — in šli dalje. Potem pa lebi nič meni nič mirno pripoveduješ, kako so vse lepo pokadili itd. Le kako. Te. vprašam, le kako, če jih ni bilo več? — Takšnih in podobnih nerodnosti v pesmih nikakor ne smeš delati, draga moja, če hočeš kdaj slavna pesnica postati I Pozdravljena! — Kotičkov striček. 444. Dragi Količkov stričok! — Oprosti mi. da Ti šele zdaj voščim prav veselo ovo leto. Sem pač med zamudniki; Bog pomagaj! Zelo sem radovedna, kaj je Tebi prinesel božič. Morda no. koš za naša uboga pisemca? Ali pa takšnega konjička, ki odzadaj piska? Saj se strički še vedno radi malo poigrajčkajo.. . Kaj je meni prinesel božič. Ti pa ne povem, ker bi potem od same nevoščljivost i najbrž vso noč ne mogel spati. V upanju, da mojo pisemce ne bo prvo v novem košu. Te najlepše pozdravlja — J e 1 i c a Kram-berger. učenka L razr. m. š., Št. Lenart i>n Slov. goricah. Draga Jeliea! — Kaj in koliko je meni božič prinesel — to veva samo dva: jaz in Bog. Toliko Ti lahko povem, da mi novega koda ni prinesel m tudi takšnega :onjička, ki odzadaj piska, ne ... Samo to rečeni: tako »lep« in »vesel« božič od srca privoščim vsem onim dobrim ljudem, ki so poskrbeli. da sem se tako imenitno imel! Nasmejal sem e do Ijtitih solz, navriskal do hripave bolečine. najedo] potic in vsega dobrega tako. da sem se moral potem tri dni postiti. .. Zdaj pa ugani, koliko mi je božič prinesel! Težka nganka — posebno za otroke . .. Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček. Smcsnice Mačko i. motorjem v trebuhu Mala Micka vidi mačko, ki leži na peči in glasno |/rede. Mama, mama! zakriči. |M>gNe-e, ne to.« »Kar sam ga prišij, pa ho. Tako sem jaz več kakor enkrat storil,« mu je svetoval George. Herb je pa zopet odkimal, r Pogledal bom čez nekaj dni, če bo pris.lt,« je pripomnil, kakor da bi govoril sam s seboj. Čakal .je do četrtega jutra, potem je pa pogledal suknjo. Čelo se mu je nagubančilo, ko jo je držal v roki in jo pregledoval. Gumb je še vedno manjkal. Skomignil je z rameni in se polagoma začel smehljati. ».Ti bom že pokazal,« si je mislil. Pri zajtrku ui zinil besede o gumbu, ko je pa v pisarni sedel pri svoji pisalni mizi, ie porinil na stran kup korespondence in s svinčnikom začel pisali kar na poslovni papir. Potem si je z nekako zadovoljn ostjo prečital, kar je napisal: bila je »pesem« o gumbu. George, ki je prvi videl te kitice, je rekel: »Ha, če bi bil časnikar in bi pisal take duhovitosti, bi te kmalu poslali po gobe.« Nancy pa je priznala: »Smejati sem se morala tvoji pesmici. Srčka na je! Nisem vedela, da znaš pesniti.« »Ali je to pesem?« je skromno vprašal Herb. »Seveda je! Spravila jo bom.« Herb se je obotavljal, potem Da neodločeno rapregovoril: »Kako je pa z gumbom?« »Z gunvbom? Ti misliš s tistim, na tvoji suknji? Oh, pozabila sem. Prisila ga boim jutri, če bom utegnila. T: bi se res moral vaditi v pesništvu! Veseli me, da si odkril svoj talent!« Herb ji je samo pomežiknil, korakal tja k radiu in ga navil. Med tem, ko je žvižgajoč spremljal godbo, se je sardonično smehljal. To je res čudno, kako žene pozabijo na nekatere reči! »Dobro, da se ne debelim, no, saj redno telovadim, saj igram golf!« se je tolažil. Zaradi gumba je zopet čakal en teden. Hotel Je Nancy pustiti dosti časa in priložnosti. »Če bo pa gumb še vedno manjkal, bom — bom — ne vem, kaj bom napravil,« je mrmral in bil je prepričan, da je čas, da nastopi odločno. Ko je prišel domov, je čakala Nancy nanj, | vsa dehteča i- ljubka kakor vedno v lepi ble-: steči se popoldanski obleki iz mehkega oblač-; no modrega blaga. Njeno načelo je bilo, da mora biti lepo oblečena, kadar pride Herb domov, in prav to je bilo, zaradi česar jo je Herb oboževal. »Moj Bog, nekaj moram storiti, da ti izbrišem spomin na vse tiste lepe stenografinje tam v tvoji pisarni,« ga je smehljaje se dražila. V resnici pa ni tako mislila. Rada se je lepo in dobro oblačila in Herb je bil tega vesel. Edino, kar ga je zdaj bolelo, je bilo spoznanje, da če bi se za njegovo zunanjost četrtino toliko brigala kakor za svojo, mu ne bi pozabila prišiti gumba. Herb je poljubil Nancy in nekaj časa sta klepetala. Drug drugemu sta pripovedovala vsakdanje malenkosti. Kmalu nato je Herb šel gor po stopnicah, pol v upu, pol v strahu. Odprl je omaro, segel noter in vzel ven tisto suknjo. Srednji gumb je žal še vedno manjkal. Zopet je šel doli in njegov obraz je bil brez izraza, ko je v roki nesel suknjo na obešalniku visoko kakor kakšno zastavo. -■ Rad bi — rad bi jo oblekel jutri,« je zelo obzirno in previdno izpregovoril. Nancy je ošinila suknjo, potem pa rekla: s Oh, da, tisti gumb!« »Kaj, če bi ga prisila kar zdaj?« Oh, Herb, večerja bo zdaj zdaj gotova.« »Če ga ne prišiješ zdaj, boš zopet pozabila, « jo je opozoril. In že se je začutila neka napetost v ozračju. »Nisem pozabila,« je hitro"odgovorila. »Vidi se pa vendar, da si,« je odvrnil Herb in se delal, kakor da pregleduje stili njo. »Če bi bila pozabila, bi priznala, da sem, ali ne?« »Mislim, da, beby.« »Ti ne misliš, ti veš. Nisem pozabila, samo, oh, ne vem — odlašala sem.« »Prav to sem hotel reči,« se .je Herb skušal šaliti. Nancy ga je izzivajoče pogledala. Jezno je dejala: »Mar se hočeš prepirati zaradi starega gu mba?« Ne, nočem se prepirati.« »Da, hočeš se.? Tudi Herbove oči so se stemnile. Stopil je korak naprej. Suknjo je še vedno držal na obešalniku. Ves srdit je izustil: »Glej, Nancy, nikar! Če hočem videti prizor, grem lahko v kino. Nimaš vzroka, da bi se pričkala samo zato, ker zahtevam od tebe, da storiš svojo dolžnost.« -Svojo dolžnost?« Njen irlas je bil oster. »Kaj imenuješ mojo dolžnost, mar šivati gumbe?« »Tako mislim, je mirno odgovoril. »Tako misliš! Tako misliš! Kni nn in* mi. slim, je vseeno? • >0h, draga, rekla si, da ga boš prisila.« ■Sem rekla, da ga bom prisila? Ali sem res rekla? Sem se pač zmotila. Zdaj ti tega ne bom storila za milijon dolarjev. Morda sem rekla, da ti bom storila uslugo, če se pa postaviš predme in začneš govoriti o moji dolžnost. . .1« Sapa ji je pošla. Stala je zasopla, oči so se ji iskrile. >Naj bo, kakor ti hočeš, beba. Obleko dam rajši smetarju, kakor da bi se zaradi nje pre-oiral!« A ona je dejala: »Tisočkrat sem ti že rekla, da me ne kliči z ,bebo'k On pa: »Tisočkrat sem ti že rekel, da prišij tisti pre . gumb!« »Herbert Ashbrook, ne drzni se. preklinjati me!« Iti nastal je molk. ★ r- Imela sta klavrn obed in ne rečen večer. Herb se je delal, kakor da čita, Namcy se je pa delala, kakor da se kuja. Preden sta šla spat, sta se spravila in bila Irenutao zadovoljna. Resnična sprava pa to ni bila. ker se prav za prav nič ni odločilo. Suknja je bila zopet v omari, gumb je pa še vedno — manjkal. Nancy ga je sice,r hotela prišiti, a tega ji ni dopuščal njen ponos. In tudi Herb bi ga rad prisil, in še kako rad, a bil je prav tako trmast kakor ona. Drugo jutro pri zajtrku je Herb nekoliko nervozno omenil, da bo suknjo poslal h krojaču. Tega sicer ni nameraval, a hotel je svojo ženko izkušati. Nancy je pa odvrnila ravnodušno: Kar pošlji jo!« Tudi ona ni tako mislila, a rekla je samo zato, da bi se pokazalo, kaj misli on. In pokaralo se je. »Naj me ... vzame, če razumem, zakaj toliko prerekanja zaradi enega gumba, ko bi ti ne vzelo niti dveh minut, pa bi ga prisila,« je bruhnil on. »Torej je ne boš poslal h krojaču? Je mrzlo vprašala. Nato pa on: s A, tako misliš? No, če tako misliš, je pa prav gotovo ne bom poslal h krojaču.« »Ti misliš, da ga bom prišila jaz! mu je zalučala v obraz. On se je pa samo smehljal tako, kakor je vedel, da ona ne mara. »Ne, niti najmanj ne mislim, da ga boš,« ji je priznal. Gledala ga je izzivajoče. »Gotovo imam bolj važne reči, da z njimi izgubljam čas, kakor da bi šivala tiste tvoje neumne gumbe.« Vrnil ji je pogled in zadeklamiral: ■Mali gumbič, ni le več na suknji, ti si kriv, če rastejo rožički. O joj, rekel je preveč, izzval jo je, zakaj p lam teče ga je pogledala in mu zabrusila: »Če nisi zadovoljen z menoj, poizkusi in si najdi ženo, ki ti bo šivala gumbek Tisto jutro je George na poti v pisarno opazil, da je Herb nedostopen. Kar sedel je v avtomobilu, ni ne govoril, ni se ne smehljal kakor ponavadi, ampak nepremično je zrl pred se skozi šipo. »Nevihta?« je poizvedoval George. »Da — to se pravi, ne. Povedal ti bom drugikrat.« »Ali sta se prepirala?« »To ni tvoja zadeva, fant. Pa, čakaj, imam idejo.« Naenkrat se je Herbert široko zasmejal. »Če ne zameriš, počakaj trenutek, prosim, da stečem v ,Oglase'.« »Kaj prideš kmalu?« Herb je pokimal: »Samo oglas oddam.- George je bil zelo radoveden, za kaj gre. »Mali gospodinjski nedostatki,« mu je zaklical Herb, ko je skočil iz avtomobila. V oglasnem uradu je Herb načečkal besedilo z vidnim zadovoljstvom. Bilo je kratko in preprosto: »Išče se žena za šivanje gumbov —■ telefon H 15-31.« »Koliko oglasov?« je vprašala uradnica. »Samo nocoj. Rad bi videl, kako bo vleklo.« Popoldan je kupil list in presunilo ga je, ko je videl svoj oglas, objavljen črno na belem. »Gotovo se bo kakšna oglasila, si je rele 1. Ves popoldan je čakal z rastočo nervoz-u ostjo. Začel je spoznavati, da bo to, kar je hotel pokazati svoji ženi, dobilo čisto drugo obliko in zato mu je bilo žal, da je oglas oddal. Spomnil se je namreč, da bo popoldan imela Nancy bridge družbo nekaj sosednjih žena. Slabo bi bilo, če bi se ženske za šivanje gumbov oglasile prav takrat. Nancy bi bila besna, in po pravici. Oh četrt na pet je za brnel Herbov telefon. Bila je Nancy. Izredno mrzla. »Ali si tii inseri-ral tisti oglas,« je mirno vprašala, »ali ga je George?« »Ka-fkakšen oglas?« je Herb požiral in skušal lagati. »Prav dobro veš, kakšen, Herbert Ash-br>ok. Ali si ga ti ali ne?« »Kaj da sem? Rekla si mi, naj najdem ženo, da bo šivala gumbe, ali ne? »O, tako je lo!« je vzkliknila Nancy. In misliš, da si napravil kaj sijajnega?« je ironično pristavila. »Kaj? Kako misliš?« Njegova samozavest se je kar zrušila ob njenem pretečem glasu. »Najbolje je, da na mestu vzaineš taksi in prideš naravnost domov!« »Ampak Nance. Nance draga, kaj misliš? Kaj boš storila?« — »Dobri Bog, ona je vsega zmožna!« si je mislil. Smejala se je in kar sunkoma govorila: ■ »Tu je sedem, ne prelepih žensk, ki čakajo na ! trornnrl! n.tn — I.UI—, , , , . i ,,„,0. , reicumraie. in auKor ni- i tro mi je postalo jasno, za kaj gre, sem vsem rekla, da naj pridejo. Tu jih čaka sedem, ena prihaja po vrtni stezi, jih je osem in še okoli osemnajst se jih je oglasilo, ki so na poti sem.« »Kako je to, saj nisem dal naslova,« je zaklical obupan, »ampak samo telefonsko številko!« »Naslov sem jim dala jaz,« je Nancy zelo jasno poudarila, >in ga še dajem. Skoraj vsako minuto se oglašajo po telefonu, in ko prideš sem ...« Herb je samo še vzel klobuk in skočil k vratom. Rilo je, kakor mu je Nancy telefonirala. Veranda je bila kar črna tujih žensk. Herb je iz taksija kar buljil vanje. Mislil je na to, da bi zbežal, potem se je pa spomnil na Nan-eijin glas. Čakajoče ženske so se vse ozrle vanj. Če bi odšel, bi brez dvoma vse šle za njim. Bilo bi kakor gonja na platnu v kinu, kakor hude sanje. On bi šel naprej, one pa za njim. Čez nekaj časa bi začel od strahu teči, žene iz vsega mesta bi pa tekle za njim kakor veletok. Stresel se je in hitro krenil proti hiši. Velika, zajetna ženska mu je zastavila pot in se široko postavila predenj, z rokami oprtimi v hoke. Voglat obraz je porinila naprej in ga prav od blizu izzivajoče merila. Ali ste vi gospodar, na katerega čakamo?« ga je z debelim glasom vprašala. ■Samo — samo pustite me mimo, gospa.« ■Gospa, kaj gospa,« je siknila razdražena ženska. S težkim, debelim palcem je kazala nazaj: »Gospa tu notri je dejala, da pridete prav kmalu s taksijem. Vprašani vas. ali ste vi gospodar, ki ste dali tole tukaj v časnik?< in molela mu je list pod nos. Herb je videl še druge ženske postave, ki so se s komolci gnetli »krog njega. Od zadaj je neka roka segala po njem, kakor da ga hoče opraskati. Oster sunek ga je zadel v rebra. Naenkrat je nastalo razburjeno klepetanje, ki je bolj in bolj naraščalo, in ki ni nič dobrega obetalo. »Molči,-: je svoji sosedi zapovedala močna ženska, ki se je kar vrtela in vihtela laket, herbu pa je ostro in kratko dejala: »Jaz sem bila tukaj prva, gospa vam Iki povedala. Delo dobim jaz, ali pa moram izvedeti za vzrok, zakaj da ga ne! Herb se je v zadregi oziral okoli sebe in slednjič v okviru okna zagledal Nancijin obraz. Smejala se je in za njo so bili še drugi obrazi, ki so se tudi smejali. Nancy in njene prijateljice so se smejale, vse so'se smejale obupanemu Herbu. Herb je naglo pomislil, potem pa je glasno dejal veliki, divji ženski: »Dobro, pojdite z menoj noter.« Roka, ki se je prej iztegovala, da l>i ga opraskala, ga je zdaj res dosegla. Zasukal se je in zrl v skreni žen obraz. Blede ustnice so mrmrale: »Gospod, najela me je dama. Naročila mi je, naj pridem. Za telefon sem plačala pet centov, za tramvaj deset in zdaj čakam že dve uri.« Tudi mene je najela,« je zapel tenek glas. In zopet druga: Tako je, tudi mene je! • Herb je pomislil in se odločil: - Pojdite vse z menoj noter. Vse ste najete za to popoldne , in vse boste plačane.« Zopet so se gnetle okoli njega, ko je korakal k vežnirn vratom in jih odprl. Sem noter,« je dejal in pokazal vrata v sprejemno sobo, kjer so se Namcy in njene prijateljice stisnile v najbolj oddaljeni kot. Zdaj se je oddahnil, toplo zasmejal in rekel: »Vse skupaj je pomota, a plačal vas bom vseeno, in sicer za ves popoldan. To se pravi, plačal vas bom za štiri ure, po petdeset centov na uro: pet centov pa dobite za telefon in deset centov za tramvaj. Vsaka dobi torej dva dolarja in petnajst centov. A počakajte malo, koliko vas je prav za prav?: In štel je s prstom: ...šestnajst, sedemnajst, osemnajst, to je prav. osemnajst. Sedel je k mizi in vzel »voje nalivno pero te malega žepa in napravil ček. Tedaj se je obrnil k Naucy: Pojdi doli k trgovcu, prosim, naj ga ztue-nja. Naj ti da šestintrideset bankovcev po f-n dolar, ostalo pa v drobižu.- Nancy ga je pogledala, odprla usta. kakor da bi hotela nekaj odvrniti, pa jih je zopet zaprla, vzela ček iz njegove iztegnjene roke in izginila iz sobe. ★ Uro pozneje sta bila Nancy in Herb sama. Sedela st;a vsak v svojem kotu. Od časa do časa sta se kradoma ozrla drug po drugem. Nenadoma sta pa oba hkratu bušnila v smeli in Nancy je prva izpregovorila: »Polovico tistih štirideset dolarjev ti bom vrnila iz svojega gospodinjskega denarja. Jaz sem vsega tega prav toliko kriva kakor ti.« »Saj ni bilo štirideset dolarjev,« je dejal Herb, »bilo je osem in trideset dolarjev in sedemdeset centov. Vendar pa to ni bila tvoja krivda, temveč moja.« »Ne, ni bila tvoja, moja je bila.« Ti si nora,« je odvrnil Herb, ves srečen. Tudi ti si nor!« mu je Nancy vrnila in zopet bušila v smen. In zdaj se je moral smejati še Herb: >T5no stvar pa smo le pozabili,« je pripomnil; »ves ta denar sva potrošila za en gumb, pozabila pa sva, da bi ga dala prišiti...« »Ti norček!« je dejala Nancy. »Pojdi gori in poglej svojo suknjo. Sinoči nisem mogla spati, ko sva se toliko prepirala in žalila drug drugega. Zato sem se izmuznila iz postelje takoj, ko si zaspal in ga prišila, in zato sem ti davi rekla, da poglej suknjo in jo nesi h krojaču.« Herb jo je poslušal z odprtimi usti. Poleg njega jo zabrnel telefon. Nestrpno je snel slušalko in kmalu se mu je razlil čez obraz širok smehljaj. »Zelo žal ni i je,« je odgovarjal vljudno, »a nase! sem ženo, ki bo šivala gumbe.« Slušalko je položil nazaj in se obrnil k Nancv: »Ali sem jo našel?« je mehko vprašaj svojo ženko in jo pogledal s toplimi očmi. »Si, ti moj zlati fant...« T. K. Sierosaevski: Sprava (Japonska povest) Zgodilo se je, da je neki samuraj, Hanaki Baisu iz Kiota, obubožal radi poloma svojega dajmiosa, moral je oditi iz hiše svojega gospodarja iu sprejeti službo oskrbnika v gluhi provinci. Preden je zapustil prestolnico, se je ločil od svoje žene, lepe in dobre O-Toje, in se oženil s hčerko visokega uradnika, meneč, da mu pripomore to do sijajne kariere. Občutno pomanjkanje in mladeniška zaupljivost je premamila samuraju srce, ni umel ceniti svoje ljubeče družice, ki jo je tako lahkomiselno zavrgel. Nova ženitev pa ga vendarle ni osrečila. Druga žena je bila trdokornega vedenja, imela je trpek glas ter kamanito in trdo, sebično srce. Kmalu se je Baisu z bolestjo spominjal dnevov, ki jih je bil preživel v Kiotu. Kmalu se je prepričal, da še zmerom ljubi svojo prvo ženo in da jo ima raje ko sedanjo. Bilo mu je jasno, da je nehvaležno in krivično ravnal z O-Top, da je ranil ljubeče srce. Bolest se je polagoma spremenila v očitke vesti, Iti ga je neprenehoma pekla. Spomin na zavrženo ženo, na njeno milobno govorico, na njen ljubki nasmeh, na njeno očarljivo vedenje in na neizčrpno potrpežljivost ga je neprestano preganjal. Včasih jo je videl v sanjah, kako dela kakor v letih pomanjkanja noč in dan v tkalnici, da bi omilila njuno skupno bedo. A še pogosteje se mu je sanjalo, da moli, kleče v majceni sobici, kjer jo je zapustil, da si otira solze z rokavi oguljenega, siromašnega kimona. Celo v uradnih urah so mu misli begale k njej. Trudil se je, da bi v domišljiji uzrl, kakšno je njeno stanovanje in kaj dela. Nekaj mu je na dnu duše govorilo, da se ni v drugič omožila in da bi mu morebiti odpustila, ko bi... V srčni tišini je sklenil, da jo bo poiskal, če nanese prilika, da se vrne v Kioto, da jo bo skušal preprositi, da jo bo vzel s seboj in da bo storil vse, da bi opral svojo krivdo... Toda minevala so leta. Slednjič je službena doba potekla in samuraj je dobil dopust. »Da, povrnil se bom k njej! Na vsak način!« je veselo ponavljal sam pri sebi po tisočkrat. »Kako neumno in okrutno sem ravnal, da sem jo tedaj zavrgel!« Sedanja njegova žena je bila brez otrok; poslal jo je torej k staršem, sam pa je urno odšel v Kioto. Ko je dospel tjakaj, je neute-goma pričel iskati O-Tojo, celo popolne obleke ni premenil. Ko je stopil na ulico, kjer sta stanovala pred ločitvijo, se je že znočilo, bila je že pozna noč desetega dne desetega meseca v letu. Mesto je spalo tiho kot pokopališče. Mesec pa je svetil jasno in samura1' je z lahkoto našel zna-ite mu hišo. Zelo žalosten je bil pogled na zapuščeno stavbico s streho, ki je bila porasla z visoko travo, in z raztrganim papirjem v oknih. Samuraj je potrkal na vrata, toda nikdo se ni oglasil. Tedaj je opazil, da vrata niso zaklenjena; zato jih je odrinil in stopil noter. Prva soba je bila docela prazna in celo brez vsakršnih rogoznic. Mrzel veter je veseljačil po njej, silil je skozi številne razpoke v oknicah, mesečina pa je lila skozi odprtine s hodnika. Druge sobe so bile prav tako zapuščene in nerabne. Očividno v hiši ni nihče stanoval. Kljub temu je samuraj sklenil, da se prerije v najoddaljenejši del, v majhno sobico, v kateri je nekdaj rada bivala O-Tojo. Ves zavzet in giuien je uzrl, kako je nenadoma zamigljala luč za pregrado. Radostno je krifcn.il in pogledal skozi odmaknjena vrata. Torej je res: tamkaj je sedela in šivala pri medli iuči and ona (japonska svetiljka). Prav tedaj je dvignila glavo in njene oči so se srečale ž žareoim pogledom Baisujovim. Pozdravila ga je z nasmehom, ki je zažarel od sreče. »Kdaj si se vrnil v Kioto? Kako si našel pot do mene po teh temnih straapofcih?...« ga je vprašala s tihim, krhkim glasom. Čas je ni prav nič spremenil. Dozdevala se mu je prav tako lepa, mlada in ljubka, kot je sanjal o njej. Podolgasto ovalni, bledi obraz, dolgi ravni nos s trepetajočimi nozdrvmi, karminova usteca, črne, mandljaste, vlažne oči v obšivu gibkih trepalnic in na licih in pod-bradku ljubki doki v nasmevu ... Toda nad vse slajši je bil za njegova ušesa njen glas, ki je zvonko donel v radostnem začudenju. Sedel je nasproti njej na običajno mesto ob hibači. »Ljuba, ne verjameš, kako strašno sem koprnel po tebi! Kako neumen in zloben sem bil, da sem te takrat zavrgel! Toda kako bridko, kako strahotno sem bil za to kaznovan!...« je pričel s tiliim, priglušenim glasom. Pazno ga je poslušala, ni odmaknila z njegovega razbolelega obraza oči, ki so milobno in dobrotno sevale kot dve medli svetiljfci, dočim je na njenih prsih zmeraj živalineje valovil kimono, na ustnah pa se je borila bohotna razikoš z nekdanjimi bolestmi. »Napak je bilo, če si trpel radi mene. Cesto sem slišala, da nisem bila poprej zados'i razumna in mirna.« Boječe je prijel njeno roko in jo pritisnil ~a prsi. »Očital sem si lela in leta svojo krivdo in sem razmišljal, kako bi jo popra\il! Toda nisem se mogel izmotati iz zanjk, ki sem si jih bil sam nastavil...« »Ne ti sam, marveč najina skupna hsoda, najina beda!... Morala sva se ločiti, mar ne veš več? Glad je silnejši ko vse drugo ... Vendar se še dobro spominjam, kako si mi takrat, ko sva si delila ubožno jed, pustil zmerom boljši in večji dei, a veuiuai moški sllneje čuti glad!.. .< »Odšel sem od tebe, ali moja duša je ostala pri tebi. Povspdi j© hodila za mano pušča in življenje se mi je zdelo nično, ker ni bilo tebe... Odpusti mi; vem, da si tudi ti trpela, gotovo stokrat več, toda... odpusti mil Prosim te, čeprav ne vem, kako bi to mogla!? A vendar sem vedno sanjal o tem trenutku, ko se bom ponižal pred teboj, ti vse priznal in slišal iz tvojih ust odpuščanje... Odpusti mi v svoji dobrotljivosti, odpusti mi radi najine ljubezni, dovoli mi, da operem in popravim to svojo pregreho, ki me teži kot svinčena gora.« »Ne govori tako! Tvoje besede me navdajajo z bolestjo. Ko bi res bila kaka krivica, ki o njej govoriš, ko bi me bil zavrgel ne v sili, marveč samovoljno, mar bi je ta tvoj sedanji povratek ne zbrisal popolnoma? Nikoli nisem sanjala o tem, da se vrneš, da ml boš zopet govoril o tako sladkih rečeh, da te bom videla le za kratek trenutek... Zdelo se mi je, da so naju za vedno razklenili, da je naju ločil debel, neprediren zid . .« »Za kratek trenutek!?...« jo je nestrpno prekinil. »Zakaj govoriš, da za kratek trenutek? Reei raje, za dobo sedmih življenj, za devet vekov, draga!« Veselo se je nasmejal in se primaknil tako blizu, da se je je že dotikal. »Nikoli nisem nehala moliti k bogovom za tvojo srečo. In glej, poplačali so mi, zakaj tvoja sreča je zopet moja sreča!« »Ce me boš pahnila od sebe, najslajša, tedaj vedi, da sem prišel, da ostanem pri tebi za zmerom, prav za zmerom — za zimerom — nikakršne sile naju več ne razdruždjok Imam imetje, imam prijatelje! Jutri bodo pripeljali tu-sem moje stvari in moji služabniki ti bodo služili... 0, midva bova naredila iz tega bivališča srečno in lepo bivališče... Čedno ga bova obnovila itn poslikala in cvetice bova la-sadila naokrog... Danes pa,« je dodal v nekaki zmedenosti, »sem prišel tako pozno in nisem premenil svoje popotne obleke samo radi tega, ker sem te želel čim prej videti in čuti od tebe svojo sodbo.« »Sodbo?!« je šepnila z žalostnim nasmehom. »M i ne izrekamo sodibe!« Povesila je lepo glavo na njegovo ramo, in med tem, ko je on božal njen kot lotosov list nežen vrat, je pripovedovala potiho, kaj se je bilo zgodilo v Kiotu po njegovem odhodu. »0 sebi mi pripoveduj, draga, o sebi! Kje si stanovala? Ali si morda tudi ti koprnela?« »Stanovala sem tukaj. Ali je vredno, dragi, govoriti o razmerah, ki jih ni več, in o skrbeh, ki se ne ponove? Rajši ti bom pripovedovala zgodbo o rodbini Takakuri Dajnago-na, saj si jih poznal?« »Seveda, poznal sem jih. Torej ste se videli? So se le spomnili? Na veke jim bom prijatelj!« »Ta zadeva je bila zelo znana v Kiotu.:.« Kramljala sta pozno v noč. O-Tojo je govorila o vsem, razen o lastni žalosti in prestani bedi. Toda, ko je prišel čas, je odvedla moža v tihotnejšo sobico na južni strani, ki je bila nekdaj njuna spalnica. »Nimaš nikogar v pomoč?« jo je vprašal, ko je začela lastnoročno postiljati postelj. »Nimam!« je odgovorila z veselim smen-ljajem. »Nisem najemala služabnice, zakaj lahko sem si sama dala dela ... Veš, da imam močne roke!« »Jutri boš imela mnogo slug!« ji je zagotavljal. »Dobrih, spretnih slug, katerim boš edina gospodarica. Vse bo, kakor boš hotela!« Čakal je trenutka, ko jo bo prižel nase in bo vsa pri njem kot nekdaj... Spati se jima ni hotelo — nista mogla; srce jima je bilo tako polno, duša tako vzburjena ... Govorila sta prav potihoma, šepetala sta o svoji ljubezni, o svoji na novo pridobljeni sreči, o prošlosti, sedanjosti in bodočnosti. Minila je »ura bikova« (japonska delitev dneva), minila je »ura tigrova«. Baisuju se je zdelo, da mu žena bledi v objemu, da je zmerom žalostnejša, da ji je glas vedno tišji in kakor že nekje v dalji.. »Spi, draga, utrujena si! ... Zapri oči, jaz pa bom zrl nate!« je nadaljeval. »0, ne, ne! Govori dalje... Govori... govori...« ga je milo prosila. »Naj te neprestano poslušam!« Govoril je torej in zamaknjeno in ljubeče zrl v poleže, ki so bile zmerom bolj meglene. Rožnati svit je začel pronicati skozi odprtini v oknih in topiti jantarjev mrak bežeče noči. Samuraj se je odmaknil od žene, ki je že skoraj zaspala, in nehote zaprl oči. Zaspal je. Ko se je predramil, je dan svetlo prose-val skozi vse razpoke oknic. Čudoma je opazil, da leži na gnilih deskah poda. »Kaj naj to pomeni? Ali je to, kar se je dogodilo ponoči, le sanja? Toda ne — ona spi tu!...« Pripognil se je, pogledal bliže n se p strašanskim krikom umaknil nazaj: speča ;ena ni imela obraza. Pred njim je ležalo edkiole truplo žene, ki je bilo zavito v mrtvaški prt. Telo je bilo tako zelo shujšano, da ni od njega ostalo ničesar drugega kot kosti, pokrite s temno kožo, in pa dolg, teman šop las! Trepetajoči samuraj je kako1 okamenel stal v žarkih julranjega sonca, ki je malomarno osvetljevalo notranjost sobe. Ledena prepa-lost se je v njegovem srcu spremenila polagoma v brezidanji, brezbrižen, a lako bolesten brezup, da je ubežal pred njo in se oprijemal le sence nade. Pobegnil je na ulico in nagovoril prvega, ki je šel mimo. »Gospod, spoštovani gospod, ali je to ulica »Naka naori«? Ali ne veste, kje je tukaj hiša samuraja Hanaki Baisuja?« »Aha, je nekaka taka hiša, a je prazna. Tam že davno nihče ne stanuje. Bila je last samurajeve žene, ki je pred mnogo leti zapu- Kurenčhuva Neška ma tud beseda Tu je pa res, de nasreča nlcol na pu-čiva, zatu pa sreča tulk bi rada faulenca. Z mojmu možam sva se ie en mesc pred Bužičam veselila na putice. Jest sm mela že ceu plan nar-jen, kulk putic in pa kašne um spekla. — Mlekarc sm tud naru-čila, de nej m enga purmana prnese. Jest hruvaške purmane, ke jh tam pu plač po-jajo, nč kej na ubraj-tam, dumače mam raji. Sej veste, de s usak člouk tkula za praznke rad kej bulšga prvoš. Sej je dost hedu, ke morva ceu let sam fržou pa krumpir natepavat. Ce mava za kusiu krumpir, mava za večerja fržou. Druh dan pa narobe, prou kokr maja ajnijengari u Marpurge. Sam de ajnjergari me j navaja pasu! a pa gen&Ha. Veste, dobra kuharca zmeri gleda, de je kašna sprememba, ke drgač se rad želodec pufrderba. Ta peruga sm ceu dan budila gledat k vokne, kdaj u pršou moj mož iz gnarjam dam. Prec, ke je ultul vogla zaviu, sm ga že zamerkala. Ampak tku nekam klavern m je naprej pršou, de me je kar mraz stresu. »Za božja vola, kua t pa je, de 6 tku putef-tan?« sm ga usa prestrašena prašala, ke je stopu u čimer. jGvišn maš želodec kej pufrderban. Le mal putrp, sej jutr m bo mlekarca prnesla purmana, ke sm 6a za praznke naročila, pa ga um prec zaklala, de se I bo želudec pucajtu. Sej men tud ni nč kej dobr pu tem večnem fržole in krompirje.« »Eh, kaj želodec. Veš, Neška, na želodec jest še na mislem več. Nej bo kakršen če, sej ga tku nubeden na vid. Ampak ob ...« ' »Obcug čš rečt? Kašn obcug? Za kua obcug? Sej vnder ni blu pr nas take puvodn, de b vam mogl spet za puplaulence obcugat. Suše pa tudi ni blu tku hude, de b vam mogl zavle suše obcugat. Za kua pol obcug?« sm mu jest u beseda skučila. »Kua jest vem, za kua spet ta obcug. Kar petstu dinarčku sm dubu mu, kokr m gre---< »Petstu dinarju prauš? Ja, za božja vola, kam uma pa pršli? Kua u pa iz purmanam? A ga um iz figa plačala? Pa putice sa šle tud rakam žvižgat, ke sm se jh tku veselila. A usi skp nurete? Pu-glej, usak druh antverhar dubi za Božič topit plača, vi pa obcug —--t »Pust me no izguvort I Ta obcug je zavle penzjona — — —« »Moj Buh! Zdej pa že videm, de nasreča res nkol na pučiva. Za kua pa penzjon? Sij fe na veš, če uš dučaku penzjon. Sej te lihka preh zadene noži žlak, redukcija al pa kašnti drgačna smrt. Oh, zakaj nimdma na Krajnskem tacga ur-moharja. de b delu take vekarce, de b r ni m lohka zbudi tud sreča iz nene faulencarije, k?lr ij jo nucal.t »Fajn bo že, ampak mene purman pa putice skrbeja.c »Nč nej te nkar na skrbi. Ti kar pec in pohi kulker se t lušta. Veš, plačat t pa ni treba nu-bene reči. Ce te uja tli rubet, pa rec, de je use moje, al pa ud kerga tojga žlahtnka. Ce u ton kdu mene rubet, se um pa nate zguvoru. Na plača se m pa tku na more nubedn usest, ke mam kumi še žiulejnsk minimum. Scer pa lohka uardema nazadne tud ausglajh pu zakone: 40% na ubroke, pa še tisteh t ni treba nč plačat. Sam, de ublubeS, pa drži za tri leta. Ce u treh leteh na plačaš, pa nis ač več doužna Astn, Neška, kurajža pa šnajt.« K. N Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo, zato smo nastavili nedosegljivo nizke cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hišo flnt. Krisper, Mu^ana Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 Anton Fuchs kleparska delavnica, Gosposvel- s&a cesta S6, „Pri Levu44 izvršuje vsa kleparska in lesocement-na dela pri novih zgradbah, kakoT tudi pri starih, najsolidneje, po zmernih cenah. Sah Gospodarska stiska je v preteklem letu dala tudi šahovskemu življenju čutiti svojo moč. Leto 1932 nam ni prineslo niti enega turnirja, ki bi ga mogli primerjati s turnirjem v Karlovih Varih leta 1929, ali s turnirjem na Bledu 1. 1931. Kljub temu pa moremo reči, da se je v 1. 1932 v šahu zgodilo več novega, kot prejšnja leta. V tem letu so stopili v ospredje novi ljudje. To je predvsem praški mojster Flohr, ki se je nepričakovano hitro preril v vrsto najboljših igralcev sveta in mu nekateri že celo obetajo šahovski prestol. Flohr je v preteklem letu prekosil vse velemojstre, razen Aljehina in Vidmarja, ki pa je igral le v Sliaču, kjer sta si delila prvo in drugo mesto. Nekoliko slabše uspehe je v preteklem letu dosegel ameriški mojster Kashdan, ki pa je svoj slabši uspeh v Evropi popravil zadnji čas v Ameriki, kjer je v Pa-sadeni dosegel drugo mesto za Aljehinom in na turnirju v Mehiki delil z njim prvo in drugo mesto. Nesrečnejši je bil v preteklem letu švedski mojster Stoltž, ki je v zadnjem času doživel v matehu s Spielmannom hud poraz. Stoltz je štiri partije zgubil, eno remiziral in eno dobil s kraljevini gambitom. s katerim je v preteklem letu sploh imel zadovoljive uspehe. — V zadnjem letu je zelo napredoval naš mojster Pire, ki je na turnirju v Sliaču dosegel krasen uspeh in od katerega pričakujemo, ela bo seelaj v llastingsu dosegel še več. saj je začel s tremi efektnimi zmagami nad Tylorjem, Sultan Khanom in Michellom. Omeniti moramo še mafnpuz a Bjulojsun tis pj 'n.ii?foiu npujur ojaz cap letu na površje, Eliskasesa, o katerem smo že govorili in Aleksandra, mladega angleškega študenta, ki je na turnirju za prvenstvo Anglije zaostal le pol točke za prvakom Sultan Khanom in se sedaj tudi udeležuje turnirja v llastingsu. To «o najvažnejši dogodki iz inozemskega šahovskega življenja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je v 1. 1932 tudi pri nas dogodilo nekaj zelo važnega. Prof. dr. M. Vidmar nam je napisal prvo slovensko knjigo o šahu, o kateri bomo še govorili in oživil se je ljubljanski šahovski klub, od katerega pričakujemo, da bo še bolj organiziral slovenske šahiste in jim tako omogočil nadal.ini razvoj. Gospodarska stiska v 1. 1932 šahu ni mogla zadržati velikih korakov naprej in upamo, da ga tudi v tem letu ne bo ovirala v napredku. Danes prinašamo kratko partijo Eliskasesa iz korespon d en čn egn turnirja »Wiener Schachzeituug«. Teh turnirjev je bilo že več in se jih je Eliskases z uspehom udeleževal. Partija >e bila igrana leta 1928 in leta 1929. Igra s kraljevim skakačem. F. Kozelek (Brno) : E. Eliskases (Inomost). 1. 0.2—pA, o7-e5. 2. Sgl—f3, d7—d5. 3. e4X d5, e5-e4, 4. Ddl—e2, Sg8—ffi! — (Ta gambit je bil v korospondenčnih partijah večkrat igran in nudi zelo napeto igro. Beli se mora previdno branili, če hoče pridobiti prednost.) — 5. De2—b5+? (Ta način je slab, ker dovoljuje črnemu prehiter razvoj. Bolje je Sc3.) — 5. —, c7—c6. fi. d5XcO, b7Xc6. 7. Db5-e5+, Lf8-e7. 8. Sf3-go, Sb8-d7. 9. De5-f4, 0-0. 10. Sg5Xe4, Sf6-d5. 11. Df4-f3, Tf8—e8. 12. d2-d3, Sd7—e5. 13. Df3—g3. (Huda napaka! Igrati bi moral Df3—dl, čeprav bi tudi tedaj imel črni zelo lepo igro.) 13. —, Le7—h4! 14. 1x1—g5 (Edino!) Lh4Xg5. 15. Dg3Xg5 (Beli mora zgubiti damo, ali se pa dati matirati.) 15. ---Dd8Xg5! 16. Se4Xgo, Se5—f3+ + . 17. Kel—dl, Te8—el mat. — Lep zaključek. Problem št. 1. M. Havel. Beli: Kg3, Df7, Sg2. P : g4, h4 (5 figur). Črni: Kh6, Sdl, Sh3, P : eo (4 figure). Beli vleče in matira v treh potezah, (Rešitev bomo prinesli prihodnjo nedeljo.) ali petero napak na sliki, ki smo jo priobčili v novoletni številki. Napake ali nemožnosti so naslednje: 1. Goslači drže gosli v desni in lok v levi roki; 2. dirigent ima na levi roki šest prstov; 3. po zakonu ležišča bi se moral natakarjev pladenj prevagniti in kebLica z ledom in vinom prevrniti; 4. frakov i škrici možakarja, ki stoji na glavi, bi morali viseti nizdol; zama-še-k šampanjske steklenice leti v napačno smer. stil mesto, ko se je ločil od tiste ženske in se poročil z drugo. To je žalostna storija! Žena je od zapuščenosti in koprnenja zbolela. Ni imela v Kiotu ne sorodnikov ne znancev, sploh nikogar, ki bi poskrbel zanjo. Zdi se mi, da je umrla v osamelosti letos ... desetega dne, desetega meseca, če se ne motim ...« Samuraj se je tako grozno zasmejal, da je popotnik naglo nategnil klobuk na obraz in se oddaljil, ne da bi se ozrl nazaj... Puh od 120—250 Din 1 kg. Perje prima 85. I. vrste 70, II, vrste 60, III. vrste 50 Din, polsivo L 45, polsivo II. 35, pisano 25 Din za 1 kg. Pošiljam blazine iz dobrega angina, širina in dolžina 80/75, teža 2 kg, prima vrste 200 Din, I. vrste 170 Din, II. vrste 140 Din, III. vrste 120 Din, polsivo 1 vrste 110 Din, II. vrste 'X) Din, pisano perje, teža 3 kg, 95 Din. Pernice 180'110, teža 5 kg, prima vrste 500 Din, I. vrste 470 Din, I', vrste 380 Din, III vrste 320 Din, polsivo 1. vrste 290 Din, pisano perje 6 kg teže, 220 Din — franko Vaša pošta po povzetju. Zahtevajte vzorce! — Adoll Wolkenstein, Čonoplja (Dunavska banovina). Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte. prtiče itd. krasno vezene in do nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEš. LJUBLJANA (poleti hotela Štrukelj! Vezenje oprem za neveste monogrami. gumbnice, entlanje ažuriranje in predtiskanie Velika izbira predtiskanih ženskih ročuih dcL Insotvence v !• 1932 DruStvo industrijcev In velotrgovcev v Ljub-fjani je sestavilo statistiko insolveuc sa celo leto 1982. Iz te statistike je razvidno, da je lani število konkuraov v vsej državi v primeri i letom 1931. naraslo od 481 na 0ko pojenjavanje gospodarske krize. Enoletni padec celokupne dnevne zavarovane mezde je znašal v tisočih dinarjev: junija 575 julija 620 avgusta 681 septembra 662 oktobra 564 novembra 424 decembra 317 tk>I s porpvnalnn postopanje je razglašeno o imovini * fVFdke Ročak & Conip., gradbenega podjetja v Trbovljah, rfarok za sklepanje poravnave 14. febru-' arja, terjatve je prijaviti do 9. februarja, nudi 45 odstotkov. Vpisa v trgovinski register. Union kino, d. z o. z. v Celju (30.000 Din, poslovodji: Mernatovič Mirko in Horvat Jože); J. Bizjak, d. z o. z., Ljubljana, Vilharjeva ulica, trgovina z mešanim blagom, delikatesami in vinoloč (5500 Din, poslovodji: Bizjak Jožica, Bizjak Valentin). Zadružništvo državnih uslužbencev. V 1. 1931. se je število članov nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev povečalo od 57.612 na 60 366. V dravski banovini se je šievilo članov pri 13 zadrugah povečalo od 10.801 na 12 027. To velja samo za nabavljalne zadruge. V 27 kreditnih zadrugah v vsej državi je včlanjeno 10.610 članov (konec leta 1930. je bilo članov 16.793). V naši banovini so 4 kreditne zadruge, katerih člansvto je narastlo od 2587 na 3344. Končno ima Zveza nabavljalnih zadrug včlanjenih še 17 stavbnih zadrug s 519 člani konec leta 1931 V Sloveniji imamo tri stavbne zadruge s 42 člani. Obrtniško zborovanje v Trbovljah. Obrtno dru-itvo v Trbovljah sklicuje za nedeljo 8. t. in. veliko tborovanje obrtnikov, ki se vrši ob 3 popoldne v dvorani g. A. Forle na Vodah. Na dnevnem redu so aktualna obrtniška vprašanja. Svotovna produkcija železa in jekla. Po nemških podatkih je lani svetovna produkcija železa v primeri z letom 1931. padla od 55.0 milij. ton na 89 milij. ton Izmed vseh važnejših držav je edino Rusija zabeležila naraščanje produkcije in sicer od 4.9 na 6.2 milij. ton. S tem je postala Rusija drugi najvažnejši producent sveta, ki pride koj za Unijo, fee leta 1031. je bila na 4. mestu: za Nemčijo, Francijo in Unijo. Nadalje se je svetovna produkcija jekla zmanjšala lani od 70 na 50 milij. ton. Padla je produkcija jekla v vseh državah, le v Rusiji se je držala kolilkortoliko na preje doseženi višini. Zaradi velikega padca produkcije v evropskih državah je ruska produkcija približno enaka angleški in francoski ter je le malo manjša kot nemška lanska produkcija. Zimski kmetijski tečaj se vrši v Dobu pri Domžalah v času od 15. do 21. januarja 1933 vsak dan od 8 do 11 in od 14 do Na tečaju bodo predavali kmetijski strokovnjaki iz vseh panog kmetijstva, prikrojeno lokalnim razmeram primerno. Na predavanje so vabljeni vsi posestniki in kmečki 'antje, kakor tudi gospodinje in dekleta Borza Dne 7. januarja 1933. Denar Td teden so se vršili radi praznika samo trije borzni sestanki. Zato je anašal promet na ljubljanski borzi le 0.65 milij. Din v primeri s 1.84, 1.6, 2.0 in 1.8 milij. Din v prejšnjih tednih. Curih. Pariz 20.2775, London 17.36, Newyork 519.62, Bruselj 71.025, Milan 26.58, Madrid 42.425, Amsterdam 208.75, Berlin 123.40, Dunaj 61.45, Stockholm 91.50, Oslo 89.50, Kopenhagen 00, Sofija 3.76, Prnga 15.88, Varšava 58.15, Atene 2.77, Carigrad 2.405, Bukarešta 3.085. Žitni trg Chicago. Pšenica marec 48.50, maj 48, julij 49, koruza marec 27.50, maj 28.875, julij 80, oves marec 17.625, maj 18, rž nmj 26.125. Wiunipcg. Pšenica jan. 48, maj 49, julij 50.75. Hmelj Pri nas Je položaj nespremenjen. Na Češkoslovaškem traja razmeroma še vedno živahno nakupovanje žateškega pridelka 1932 dalja po neizpro- menjenih cenah 32—56 Din za kg. Zaloge pa so že zelo pičle. V Nemčiji je povpraševanje slabo, vendar se cene držijo, ker je pridelek 1932 že zelo razprodan in je zato tudi malo ponudbe, Hallertau-ski hmelj 1032 notira 55—78 Din, Hersbrurk 40 do 65 Din, S]>altski do 82 Din in Tetlnanaki do 80 Din za k,g. Prometa je prav malo. V Franciji je tendenca še vedno neizpremenjeno mirna. V Angliji pa je tržna tendenca nadalje čvrsta in se zaloge boljšega hmelja hitro krčijo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene in se za letnik 1932 plača po 35 do 50 Din za kg. Tudi za starejše letnike je nekaj več zanimanja in letnik 1931 notira 7—12 Diu, starejši pa 4—9 Din za kg. V Ameriki se je položaj poslabšal. Prometa je prav malo, ker je povpraševanje ponehalo. Sicer notira letnik 1932 še vedno 45—52 Din. starejši pa 14—40 Din za kg. vendar več ali manj le nominelno. — SploSno je med prazniki bilo na vsoh tržiščih prav mirno, le za žiteško in angleško blago je b'la kupčija nekoliko živahnejša. — Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihu. Nova knjiga Pierre Benoit: Atlantida. Prevedel Ivan To-minec, Ljubljana 1933. Založba »Pri a.elj« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10. Tiskala Blaznikova tiskarna. Vezala Jugoslovanska knjigoveznica. — Nova knjižna zbirka •Prijatelj« se je iavnosti predstavila z Benoilovim fantastičnim romanom »Atlantide«, ki spada poleg »Kca. Nismo prišli, da bi vas malo pomolzli (napraviti »cinch«, to je, zahtevati odkupnino), temveč imamo važnejšo zadevo. Ker bo prej ali slej izgubilo naše tihotapstvo vsak pomen, kakor hitro bo dovoljena prosta prodaja alkohola, smo sklensT: pričeti s sanioprodajo mleka na vsem področju Združenih držav. Ce so pripravljeni vaši odborniki, jim bomo takoj izplačali po 100-000 dolarjev vsakemu. Pri ugodnem zaključku kupčije bodo seveda prejeli še mnogo več. V nasprotnem slučaju pa že sami veste, kaj vas čaka. Cez teden dni pridemo po odgovor. Na svidenjel« A čedni posredniki niso prišli teden kesneje po odgovor. Združene mlekarne so namreč spremenile poslopje svojega osrednjega vodstva v pravo trdnjavo. Povsod stojijo strojnice. Policija je zasedla vso hišo nasproti Združenih mlekarn. Samner sam prihaja v pisarno z oklopnim avtomobilom... Dogodek je zelo razburil ameriške trgovske kroge- Sklenili so napeti vse moči, da bi preprečili nasilno sanioprodajo kateregakoli blaga. Smatrajo, da bi pomenila izzivanje vsega ameriškega javnega 1 reda in državnega aparata. A kljub temu bodo tihotapci brez dvoma napeli vse moči, ker bi 1 sicer ostali brez zaslužka. Nedvomno imajo v tem boju izvrstno pripravljeni razbojniki veliko več 'izgledov za zmago kakor njih nasprotniki. »Mokra doba« bo naklonila Združenim državam strašno ogorčeno borbo. Široka množica odjemalcev pa bo pohlevno čakala na izid vojne kakor ovca, ki jo striže močnejši zmagovalec. Radio Programi Hadio-LtubUana i Nedelja, 8. januarja: 7.30 Gozdarstvo (ing. Novak) — 8.00 Nasveti za kmetovalce — H.15 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 Versko predavanje — 9.30 Cerkvena glasim iz frančiškanske cerkve — 10.00 Elektrotehnika (rlr. M. Vidmar) — 10.30 Ali l>o kaj kmalu bolje v našem gospodarstvu (ravn. Lrce) — 11.00 Salonski kvintet: Operetna ura: Kaltnanove operete — 12.00 Poročila; plošče po želji poslušalcev — 15.00 Živinorejn( ing. Wenko, ing. Je-lačin) — 15.30 Pevski kvintet — 16.15 Plošče — 16.30 Vomberger: Votla (igrajo igralci trnovskega prosvetnega društva) — 20.00 Kompozicijski klavirski koncert g. Mih. Logara, prof. muz. škole iz Belgrada — 20.30 Wagner: lann-hiiuser na ploščah — 22.30 Cas, poročila lahka glasba. Ponedeljek, 0. jan.: 1245 Plošče — 1*2.45 Dnevne vesti — 18.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Wagnerjeva ura — 18.30 Esperanto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura: Pijanec pred sodiščem po zapiskih Frana Milčinskega (P. Pu' er) — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Cas, poročila, plo:če. Torek, 10. januarja: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti _ 13.00 Cas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet: Valčkov.i ura — 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.00 Človeška bivališča (Dr. V. Bohinec) drejka) — 20.00 F koncert — 22.00 Cas kvintet. Ce avta povozi psa ... Pot me je zanesla v Ribnico. Po blatni in raz, orani »cajsti« sera molče stopal prohi Glavnemu trgu, da izvršim tam potrebna opravila. Toda, kaj je to? Ljudje nemirno begajo po cesti, šepetajo ... tarnajo ... kriče ... iu z živahnimi gibi' rok izražjo drug drugemu neko težko, pravkar doživeto bol. Posiojim. »Slabo sem naletel I« si mislim. »Tako nekako je moralo biti na Dunaju za Brdavsovih časov, ko ie pršel Iji naš Krpan in je vse uipsIo našel v črn«m, ljudi pa žalostne, kakor mravlje, ko jim hudobni paglavci požgo in uničijo mravljišča. — >Kaj neki doživljajo danes Ribničani, drugače razigrani?« "Okorajžin se. stoji i m vprašam priletno ženico: »Za božjo voljo, kaj pa imate danes, vsi tako nekam potrti in žalostni?« »Najste ntatfude iz našh kraju doma?« zainrmra ženica. Nujlkaj liudga so je zgudlu. Psička je povo-zilu ...« »Psička? Čigavega?« »Od ane gospodične tu v Ribncil Jej, kaj bo počela, ku bo zvajdla. Vajste, še uč ne vaj. Kpila ga je. Par stu dinarju j« dala zajn. Jej, jeh, kaj bo, kaj bo?l« — — Pa pristopi k meni sivolas možak in še dalje pojasnuje: »Mejdunaj, lajp ps je biv. Vajsle, popovuanta bajv kukr suajg. Pa saj še leži tam doli; če vas je i»t, pa ga pajte gledati« Molče stopim za možem iu kmalu zapazim be- talko silno živahni in bliže množice iu po-da sle ihinec) — 19.30 Sorica (An- ^'lega psička, ki leži na sredi ceste. Iz gobčka se 'renos iz Dunaja: Simfonični mu še cedi kri, siva cesla okoli njega je rdeče po-'as, poročila — 2.15 Salonski barvana, nožice pa moli kvišku, kakor bi Se v Drudi propramt i Nedelja, 8. januarja. Zagreb: 20.00 operetni večer radio orkestra. Hilano: 20.30 Operni prenos. — Barcelona: 17.30 Operni prenos. — Bukarešt: 20.00 Operni prenos. Borlin:: 15.00 Orkestralni koncert — Princesa iz Trapecunta, koncertna opereta, glasba J. Offenb<>ch, — Belgrad: 19.00 Koncert radio orkestra. — Rim: 20.15 Kapitan Fraeassa — komedija. — Langen-berg: 20.30 W. Busch, k 25-lelliici njegove smrti. Praga: 210 Simfonični koncert. — Varšava: 20.00 Poljudni koncert — 21.30 Pesmi in arije. Ponedeljek, 9. januarja. Zagreb: 20.00 Jugoslovanski večer — 20.45 Sonate za klavir _ 21.25 Pesmi in operetne arije. Breslau: 2C.C0 Zgubljeni sin«, balada. Milano: 22.00 Orkestralni koncert — Poznanj: 2000 »Moderna Eva«, opereta. — Brno: 20.15 Produkcija gojencev konservatoristov. — Stuttcart: 20.05 J. Brali ras: koncert. — Totilouse: 21.00 Mozartov koncert — Bukarešt: 20.45 Radio kvartet. — Berlin: 19.15 Zabavna glasba — 20. »Izgubljeni sin«, balada. — Rim: 20.45 Lahka glasba — Lamren-lierg 20 00 Collegium musicum — Praga: 20 30 MelodijeRicharda Strausa. — Dunaj: 20.00 Zvoki iz starega Dunaja. — Miinrhen: Trio koncert — 2005 »Prodana nevesta«, opera. — Dudimepešta: 19 40 Koncert — Varšava: 20.00 »Moderna Eva«, opereta. Torek. 10. januarja. Zagreb: 20 00 Prenos z Dunaja. — Milano: 20 30 »Stambulska roža«, opereta. — Brno: 20.00 Večer češke poezije. _ 20.30 Koncert Radio orkestra. — Bnr'e'nna: 21.10 Operni prenos. — Stutteart: 20 30 Tihi zakon«, opera v 2 dejanjih. Bukarešt: 20.00 Simfonični koncert. — Berlin: 19.10 Orkestralni koncert. — Bel"rad: 20.15 Koncert rndio orkestra. — Rim:: 20 45 Violinski koncert. Beethoven: laneonberg: 2130 Simfonična suita. Dunai: 20 0ri Dunajski orkestralni koncert. Budimpešta: 19.45 Večerni koncert. — Varšava: 20.00 Poljudni koncert. Po- Narnamla Smuški odsek Slov. p'aninskeea društva Trbovlje priredi v ponedeljek ob 8 zvečr predavanje pri ge. Ani Forte na Vodah. Predava g. 0. kaj pa ti tukaj delaš?« me veselo ogovori. »Prišel sem na obisk v vašo lepo deželo! Jn kaj novega pri vas?« »Novega? — Nič posebnega! — Toda, čakaj I Danes smo nekaj doživeli... Avto je povozil psa.« O Bo?, že s]>et zadeva o psu! Kar slabost me je obšla! »Toda, kaj ti je, prijatelj?« me sočutno vpraša znanec, videč spremembo na mojem obrazu. >0 nič, niči Dobro se počutim, le ta žalostna zgodba o psu, ki jo danes že milijonikral slišim, mi je talko pretresla srce in dušo, da sem kar nekam ves iz sebe.« »Razumem, razumem. Žalostna in pretresljiva reč zares, to. — Jaz sem bil zdrnven. Ce te zanima, lii lahko še enkrat vse podrobno opišem?!« — »Za Boga, nikar! vzkliknem in planem korak dalje. »Hvala ti za dobro voljo! Toda o vsem sem že tako dobro in podrobno poučen, da bi iz te stiovi lahko delal izpit!« »No, no, že dobro! Vidim, da se ti mudi*dalje. Pa drugič I« »Z llogom, prijatelj dragi!« »Z Bogom! Pa ne žaluj preveč za živaljo, saj veš, da je vse minbjivo na tem svetu 1« mj še za-kliče tovariš in oba naglo odbrziva vsak v svojo smer. — Hitim na kolodvor. Cesta je prazna. I^e tupa-tain »e Se paroma stikajo zvedave glave in si v zaupnem pogovoru šepelajo žalostno zgodbo o )«>-voženem psu. Ponesrečenca so odstranili. Samo rdeča lisa krvi še kaže na blatni cesti mesto, kjer se je zgodil zločin. Rdeča lisa mi nehote presune sroe. da so i-olj pospešim kornik in končno — sredi dneva — r, vlakom zapustim prelepo ribnišlko ili želo. ....................... »,*it, FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zdsv '' -tj. Rodku stecfc. VoistlSnds:. Ccrto tttf ima vedno t zalogi foloodd. Jugoslovanske »i'tgarne V L.ubi\ani Zabtevaito cenik) V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—\ ienltovanjski oglasi Din T—. Najmanj* aaesek n mali oglas Din 1*-—. Mali ogla* se plačujejo takoj pri narotih. — Pri oglasili reklamnega značaja se računa snokolonska, S mm visoka psfltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko Iščem službo sluge ali kaj sličnega. -Kavcija 2500 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten in pošten« št. 231 Samostojna kuharica Gorenjka, želi mesta go-podinje, najraje v župni-■;če ali kaj sličnega. Dolgoletna spričevala na razpolago. Naslov v upravi Slov.« pod št. 199. (a) Mesto hišnika iščeta zakonca brez otrok v sredini mesta. Imata veselje do vseh hišnih del Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Hišnik« št. 118. (a) Prodajalka mešane stroke, z dobrimi spričevali želi službe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 239. (a) Mlajša prodajalka sirota brez staršev, poštena in vestna, z dobrimi referencami, vešča trgovine z mešanim blagom ter deželnimi pridelki -želi nameščenja k dobrim krščanskim ljudem. Cenj. ponudbe pod »Hvaležna« H. 254 na upravo. »SI.« _(a) Prodajalka i 2 letno prakso, pridna, poštena, zanesljiva moč, vešča trgovine z manu-fakturo, špecerijo in dež. pridelki, zmožna tudi pisarniških del, išče službo na deželi. Cenj. ponudbe pod »Le v pošteno hišo« it. 255 na upr. »Slov.« (a) 1 Deklica stara 15 let, z 8 razredi ljodske šole, išče mesta učenke v trgovini z mešanim ali manufaktumim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe pod: Marija Poniž, Ljubljana, Ce-gnarjeva ul. 12. (v) Vajenca s primerno predizobraz-bo, sprejme v trgovino mešanega blaga - Logar, trgovec, Št. Vid n. Ljubljano. (v) Pekovski vajenec z dveletno učno dobo, išče mesta za nadaljno učenje. Naslov v upravi »Slov.« pod *t. 191. (r) llužbodobe Vezfljo ali šiviljo ki se razume na »Keten-»tich« stroj, išče tovarna rokavic v Zagrebu. Ponudbe na naslov: »Osma« O. Mareček, Zagreb, Ju-kičeva 14. (b) Deklico 12 let staro, revnih staršev sprejme v vso oskrbo poštena družina. Pisati na Fr. Jerko, Črnuče p. Ježica. (b) Hišna zdrava, močna, 25—40 let stara, z daljšimi spričevali se sprejme za kopališče ali za sobe. Potrebno nekoliko znanja nemščine. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Snažnost« št. 229 (b) IMovi poklici! Za ženske, moške — me sto, dežela. Sprejema novo S.ospuUarsko podjetje. Po-fctidbe pod »Vegetarija«, na Marstan« informacijski biro, Maribor, Slovenska 12. Vpisnina Din 10. Postranski zaslužek kot hišnik, dobi starejši zakonski par. Oferte pod »Hišnik« št. 241 na upr. »Slov.« (b) Iščem postrežnico Naslov pove uprava »SI.« pod štev. 287. (b) Postrežnico e znanjem nemščine — iščem Dvurakova »0/iV. Potnika za obisk privatnih strank za Ljubljano iščemo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Stalna plača« štev. 253. (b) Lesni manipulant ki obvlada popolnoma italijanščino in bi poleg vodstva lesnega obrata opravljal tudi pisarniške posle, sprejme takoj lesno podjetje. Ponudbe z opisom sedanjih služb in zahteve plače na upravo »Slov.« pod A. C. št. 259. Mehanikarja iščem. Naslov v upravi Slov.« pod »t. 260. (b) UTAji Učiteljica klavirja z diplomskim izpitom drž. konservatorija v Ljubljani, poučuje klavir po izvrstni metodi g. prof. A. Ravnika. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 137. Pripravlja učence za sprejem na drž. konservatorij. Šoferska šola E. Čeh (biviaCarmeiiikova ioterakaSoli) Ljabljana, Duniiika c, 36 Sola za poklione Šoferje in amaterje. Prospekti in po-iaunila zastonj in franko Vložne knjižice kupite ali prodaste nai-bolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul. 6/11. Telefon 30-52 |dl Posojilo 3—4000 Din iščem proti dobrim obrestim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 40. (d) v •• V« Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, prodamo z večjim popustom za gotovino ca. 60.000 Din. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 234. (d) 40.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto na posestvo in obrt iščem. Naslov v upr. »Slov.« pod št 95. d Družabnika za dobro idočo trgovino na deželi, z 250—300.000 Din gotovine iščem. Sigurnost zajamčena. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Tihi družabnik« št. 159. (d) 15.000 Din iščem v svrho dogoto-vitve nove zgradbe. Pojasnila: Gašper Traipičer, Slov. Bistrica. (d) Poravnave in posredovanja sodna in izvensodna, med dolžniki in upniki, izvršuje poceni in solidno: »Poravnalna pisarna«, Ljubljana, Mest-ni trg 25/1._(d) Inkaso trgovskih terjatev po preizkušeni metodi svetovnih inkaso podjetij, preskrbi proti zmerni proviziji brez nadaljnih stroškov. Informacijska in ko-mercijalna pisarna Mari-bor, Jurčičeva ul. 8/1. (d) Ureditev dolgov posredovanje pri poravnavah med dolžniki in upniki po predpisih novega zakona, izvede Informacijska pisarna, Maribor, Jurčičeva uL 8/1. (d) Ženitbe (Samo od 12—1.) M Gospod star 34 let, mirnega b treznega značaja, ima precej denarja, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, istih let, ki ima svojo lastno gostilno ali trgovino. Resne ponudbe na tpravo »Slovenca - nod »takojšnja žeoitev« št < 236. w Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje večje, pritlično ali v I. nadstropju iščem v sredini mesta. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Čimprej« »t 281. (c) Sobo z dvema posteljima in štedilnikom v Celju ali bližnji okolici iščem za 15. jan. Ponudbe na po-druž. »Slovenca« v Celju pod »150-200 Din« št. 71. ODDAJO: Stanovanje 4 ali 5 sobno s komfor-tom, v sredini mesta ali blizu Sv. Jožefa, išče mirna in trajna stranka za maj. Ponudbe pod »Zmerna cena«« na upr. »Slov.« štev. 100. (c) Lepo stanovanje Trisobno solnčno, v vili zla sv. Jožefom, oddam čisti stranki. Naslov pri upr. »Slovenca« pod št. 196 (č) Stanovanje sobo in kuhinjo oddam za 250 Din. Selo, Koroščeva št. 3. (č) v interesu Vaše eksistence boste gotovo vse storili, da jo zboljšate. Mislite posebno zdaj, kako vsestransko lahko služijo na$f mali in u,m ogtasi vsem Vašim željam in prizadevanjem! Stanovanje solnčno, visokopritličje, parketirana soba, kuhinja, predsoba, vrt, poleg cest. železnice, 300 Din mesečno. Kosovo polje, Ipav-čeva pot 192, Zg. Šiška. _(č) Stanovanje komfortno, 2 sobi, kuhinja, kopalnica, vse pritikline poceni oddam. Cesta I, št. 22, Podrožnik. (č) Prazno sobo v I. nadstropju oddam. Staretova 31. (s) Prazno sobo ter prazno sobico s štedilnikom ali enosobno stanovanje oddam. Kode-ljevo, Ob Ljubljanici 33. ___(s) Opremljeno sobico z elektriko in posebnim vhodom oddam. Naslov: Stari trg ll/II. (s) Opremjeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava • Slov.« pod »Soba«, (s) Lepo sobo opremljeno s posebnim vhodom, oddam takoj mirni osebi v Ciril-Meto-dovi ul. 19, vrata L (s) Jnserati U\ -Slovencu* imajo največji uspeh Lokal primeren za vsako obrt ali pisarno se takoj odda v Tavčarjevi ul. 4. (n) Trgovski lokal velik in lep, z sobo, na najprometnejši točki, zraven magistrata v Ljubljani, se takoj odda. Poizve , se v trgovini Strojanšek, | Pred Škofijo 21. (n) Droben oglas v •Slovencu« . posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem oai kupca ti s knjižico da. Malo posestvo se da v najem. Poizve se v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Komiortna vila v Ljubljani, najsolidnejši in najmodernejši izdelek, 9 sob, vse pritikline, centralna kurjava, vrt z vrtnim kopališčem itd. ugodno naprodaj. Plačilo polovico v gotovini, polovico s hranilnimi knjižicami. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 246. (p) 4 Veliko sreče in blagoslova v letu 1933 želi poslovnim prijateljem in znancem ter se priporoča Štebe Anton tesarstvo Moste, pošta Komenda Stanovanje lepo samsko, garzon z vsem komfortom v novi hiši, solnčna lega, se odda mirni osebi. Vprašati je Dvorakova ulica št 12, pritličje desno. (s) ODDAJO: Lokal in sobo v novi vogalni hiši na prometni ulici, pri- Stanovanje eno trisobno, drugo štiri-sobno se odda takoj. — Breg 20. (č) Stanovanje dveh sob s kabinetom in mercn za brivca ali mo-pritiklinami, se odda za distmjo oddam s 1. febr. 1. febr. ali marc. Naslov: j Vprašati Krezova 37, v Dunajska c. 98. (č) mesnici Krušič._(n) i Klet delavnico in opremljeno ' sobo, poseben vhod, elektrika, oddam. Celovška c. j St. 41. __________(n) Trgovina i dobro idoSa, v večjem kraju na Gorenjskem ob prometni cesti, se odda v najem. Pojasnila daje: Jožef Jagodic, Visoko 33, p. Šenčur pri Kranju, (n) Dvoriščno skladišče z malo kletjo r bližini glavnega kolodvora iščemo. Ponudbe pod »Mirna obrt« na upr. »Slov.« št. 303. (n) Stanovanje dvosobno i-n enosobno, 8 minut od remize poleg šole v Zg. Šiški št. 215, oddam s 1. febr. (č) Stanovanje lepo, v Stožicah, v skupini nasproti konzuma na Dunajski cesti, oddam takoj v najem. Stanovanje je dvosobno, parketi-rano, z vsemi pritiklinami in vrtom — v pritličju. Na željo se odda v najem tudi cela hiša z vrtom. Pojasnila daje iz prijaznosti Fr. Strah. Sto-žice 151. (č) Stanovanje trisobno, z vsemi priti-kttnami takoj oddam v Streliški ulici 29. (č) Stanovanje dvosobno, parket, center L|ubljane, oddam s 1. februarjem za 800 Din mesečno. Ogleda se lahko od 14—16. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 290. (č) Separirano sobo za 1 ali 2 osebi odd:f za 200 Din. Vprašali: Tr laška cesta 43/1. M Lokal primeren za trgovino in obtrnika - stanovanje dvo, tri in petsobno se odda.. Emilija Uršič, Sv. Jurij ob juž. žel. (n) tovar.objekt primeren za vsako industrijo, tik železniške postaje, parni pogon in ceneni električni tok, se daje v najem radi družin-■"'" razmer. Ceniefn dopisi na upravo »Sloven ca« pod štev. 182/89. Hiša dvostanovanjska z velikim vrtom r najbližji okolici Ljubljane, ceno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 112. (p) Hišo zraven 1000 m' zemlje, ' proda pri Viču. Naslov v upr. »Slov.« pod *t- 97.______(p) Posestvo 6% orala, naprodaj. Naslov pri gospodu Mateju Bregant, Orehova vas. (p Parcelo na severnem delu Ljubljane. do 50 Din m!, ku-j pim. Ponudbe na upravo I »SI.« pod >Plačam v go-I tovini« št. 99. (p) Hiše ali posestva | od 26.000 Din naprej pro-; daja Posredovalnica Ma-I ribor, Frančiškanska uli-ca 21. (p) Hišo ali stavbno parcelo kupim v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Lastni dom« št. 269. (p) Parcela ca 400 m3, na prijaznem prostoru naprodaj. Informacije Zg. Šiška 129, Jan-čigajeva pot. (p) Hiša nekoliko vrta in njivo, 1 uro od Bleda, ne takoj proda. Naslov pove upr. »Slov.« pod *t 285. (p) Trgovino prodam najrajši za slaščičarno ali cvetličarno na prometni uiici. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Ve-nus« U. 163. (o) Damske smučarske drese jopica selo gorka podložena, ovratnik siv kri mer Din 450— finejša kvaliteta a čepico, jopica tudi gorko podložena fazona ruska komb. s kri mer jem Din 590-—, posamezne damske hlače zelo trpežne Din 190-—. — Izvrsten kroj, najnovejše lazone F. I. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Stavbne parcele ob Dunajski cesti prodam po znižani ceni. Pojasnila pri J. Jerko, Dunajska c. št. 97. (p) Dve stavbni parceli ob Dunajski cesti pri Stadionu, Ljubljana prodam. Pojasnila da T. Jerko, Črnuče, p. Ježica. (p) Posestvo s stanovanjem oddam v najem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru, (p) Hišo enodružinsko z velikim vrtom prodam za 75.000 Din. Ježica št. 82. (p) Lepa vila enonadstropna, dvostanovanjska vila, lepo dvorišče, sobe s parketom, vodovodom in kopalnico s ca 350 m' veliko parcelo, se proda na prometni ulici v bližini cerkve. Poizve se: Černetova nI. 32/1. (p) Kupim posestvo z dobro ohranjeno hišo ali vilo v večjih centrih okrog Ljubljane, najrajše pa vinogradniško posestvo v Laškem, Celju, Ormožu ali slično. Pogoj največja bližina cerkve. Plačam deloma v gotovini, deloma s hran. knjižico Ljudske posojilnice v Lj. Interesenti naj se javijo upravništvu »Slovenca« pod št. 138. Prekupci izključeni (p) Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila v sredo, dne 11. januarja 1933 ob 9 dop., na glav. kolodvoru v Ljubljani. (o) Pomoč v sili Podpisani nudimo le še kratek čas brezplačno pomoč rsem članom bivše »Vzajemne samopomoči« iz Ljubljane, ki posedujejo že police bodisi za posmrtnine ali za dote. Pišite takoj na sledeče naslove: Ivan Weingerl, organist, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Joško Sam-sa, Dol. Retje, Vel. Lašče, Jakob Gregorec, Ptuj, Vošnjakova 4, Leon Sitar, Ljubljana, Baragova ul. 9, Alojz Leskošek, Celje, Razlagova 5. Svinčnik inza-'. »nelni narnški patent, ekonomičen, traja 20 krat dalje, neobhodno potreben za vsakega. Cena 3.60 Din, v barvah ali kopirni svinčnik 6.50 Din. Preprodajalcem popust. Iščemo zastopnike za vsa mesta. Taub I., Subotica. (r) Otrok fant 6 let star, sc odda za svojega dobri družini. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 195. (r) Knjigovodstva v trgovskih in industrijskih podjetjih upelje, ureja in vodi strokovnjaško proti zmernemu honorarju Informacijska pisarna, Maribor, Jurčičeva tilica št. 8/1. (,) icsasf 5 cevni radio se proda po zelo ugodni ceni. Ogleda in posluša se ga lahko na Ižanski c. 36. ___P) kitajte in širite »Slovenca«! IC3EH23I B-bas (Helikon) prodam po ugodni ceni 1 bodisi za denar ali ka-i kršnikoli živež! Naslov v upravi »Slov.« pod št. 192 _(g) Dva harmonija z močnimi glasovi poceni proda in vzame stare harmonije v račun. Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica. (g) Klavirji. pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi »Muzika« — Ljubljana. Sv. Petra ce-sta 40_(g) Prodam dvoje harmonik, trivrstne, skoraj nove, delo Franc Goloba. I. Golob, Cegnar-jeva ul. 10. (g) Redka prilika! Izvrsten Biedermayer-pia-nino s krasnim glasom, se zelo poceni proda. Glince, Cesta Vn, št. 21. (g) I Automotor i Dva avtomobila tovorna, in eden dvosede-žen v brezhibnem stanju, se prodasta ali zamenjata za blago. Ogleda se lahko pri Mihael Kavčič, Zg. Šiška. (f) Ford-avto poltovorni, v jako dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 101. (f) Tovorni avto (rabljen avtobus, ev. ša-sijo) kupim. Rant, Bistri-ca-Podbrezje. (f) Tovorni avto znamke »Praga«, dobro ohranjen, nosilne teže 1000 kilogramov, poceni naprodaj. Naslov pove upr. »Slov.« pod »Avto-Praga« št 282. (f) Pohištvo i Razprodaja Prodamo razno pohištvo, kuhinjsko opravo, posodo m šivalni stroj. Naslov: Ljubljana, Gradišče 14/1. _(š) Spalno opravo novo, prodam za 1000 dinarjev. Ogleda se pri Jugu, Cankarjevo nabr. 23. (š) Vse vrste pohištva masivnega in furniranega — izdeluje po najnižjih dnevnih cenah Grom Fr., mizar, Logatec. (i) Moderna spalnica z marmornatimi ploščami, brušenim zrcalom — poceni naprodaj, ali se zamenja za suha drva. -Oražnova 3/1. Mizarstvo Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din. izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni. (i) 1 iJffB ffl'I t" !| Ce avto svoj stari prodafaš at motorja bi znebil se rad. hri kupcev U mnogo prižene Slovencev najmanj? inserat Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini. dobavita no narn^itii in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodeljevo 10 -Ljubljana. Tcicion 2591, I Volna, svila, bombaž •talno v bogaU izbiri v vseh vrstah, ca strojno pletenje in ročna dela po najnižiib cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul in Stari trg. Konlekcija — moda! Najcenejši nakup Anton Presker, Sv Petra cesta *t 14. Liubliana. (1) Prodam ali zamenjam do 700 kg težko mlado brejo kravo za težak parizarski voz. Naslov v upr. »Sloven.« Maribor. (1) Prvovrstno rženo moko kupite najceneje I« pri Pavel Bertoncelj valjčni mlin — Domžale. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13 Pisarniška oprema ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 55. (1) Vino boljševrstno, sladko, proda 30 hI, 3 Din liter. — Alojz Labič, Ponikva. (1) Jabolk (štaj. mošancelj) namiznih, večjo količino poceni naprodaj od 2 Din naprej. Emil Cerar, Poga-čarjev trg (1) Usnjati izdelki ročne torbice, kovčke, listnice denarnice, gama-še, nahrbtnike itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. (1) Orehova jedrca domače in istrsko brinje ter fige za žganjekuho nudi najceneje Sever & Komp.. Ljubljana. (1| Saurer hladilnik nov, zadnja tipa, se proda ugodno. Garaža Draga Guštin, Kapiteljska ul. 3. Elektromotor 15 Ha 220—380 voltov -prodam. Kavčič Mihael, Zg. Šiška. (1) Skobelnik (Hobelbank) proda za 500 Din Mušič Franc, mizar, Mengeš. (1) Čevljarski stroj Singer (Flahšteparca) ceno naprodaj. Natančneje v trafiki Zg. Šiška 115. Lepa zimska jabolka po Din 2*50 pri zvezt Sir trapist samo 12 Din kg. Mlekarna, Mediatova hiša Dunajska cesta 17 |1) Seitz filter se ugodno proda. Dopise na upr. »Siov.« pod zn »Filter« št. 304. (1) Čevljarski stroj Jax (cilinder) se poceni proda. Ivana Dolčič, Straža pri Črnučah. (1) Štedilnik ns dve in pol plošče, še dobro ohranjen ugodno prodam. — Alojzij Avšič, Kosaae 8, Z* Šiška. (1) Usoeh zdraulienla zavisi v prvi vrsti od tega, da poznamo pravi vzrok bolezni, saj nas že narava sama s tem, da občutimo bolečine, hoče opozoriti, kje je zdravje v ne- varnosti. Za revmatične bolečine prehlad, zn masažo, trganje v členkih, bolečine v križu, obrazu in vsem telesu imejte pri hiši pravi Fellerjev Elsa-fluid, ki se uporabja že nad 35 let. Fellerjev Elsa-fluid se dobi v apotekah in tozadevnih trgovinah po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj 1 paket (9 po-izkusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki spec. steklenici) 58 Din, trije taki paketi samo 139 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsalrg 134. Havttka banovina. Odobreno oil Min- «oc. pol. In nar. nlravj« Sp. br. 509 od 14. III, 1982. EEBE33! EZSB Srebrne krone •taro zlato in irebro ku puie RAFINERIJA DRA- i G1H KOVIN • Ljubljana, j Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske cest* pri gostilni Možica Vsakovr ^■■iiirT Modroce posteljne mrež«, železne zložljive postelje, otoma De, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg U Ugodni aakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva Krušno moko in vse tnlevske izdelke vedno iveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg it 32 iiosteline mreže s peresi, podložene in na vadne elastične izdeluje najceneje od 65 Din naprej po velikosti A?«tz AndlovtSc Komcnskega ul. 34 in Mestni trg 9 Ipo.eg Skuberneta) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. Kupujte razglednice „Kolodvorskega misijona"l V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem iri znancem pre-žalostno vest, da je moj ljubljeni soprog, zlati atek, brat, stric in svak, >'■ ' FRANJO POTOČNIK trgovec dne 6. januarja 1933 po kratki, mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 29. letu nenadoma umrl. Pogreb dragega pokojnika bo danes 8. januarja ob tričetrt na 4 popoldne na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v larni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Kranj, dne 7. januarja 1933, Mara roj. Petelin, soproga, NataSa, hčerka in ostali sorodniki. Itoruio za Krmo oddata oatcenel« veletrgovina lita m nok* A VOLK. LJUBLJANA Re*l|eta cena i*. PlVOVURHil UNION MAHIB0I1 naznanja cenj. odjemalcem, da začne dne 7. T. m. zopet izdajati priznano izborno po monahovshem načinu varjeno B0CK PIVO ISlšsd irsMs i C t 350 rt a ^ »S -D •• M N " c S«oj " »"S Šfflg ^ = te a S - -iS* s* ZAHVALA Za mnogobrojne izraze iskrenega sožalja ob izgubi edinega sina oz. brata, gospoda GUSTAV VIDIC-A posestnika, gostilničarja in obč. odbornika se vsem najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. zdravnikom za njih požrtvovalni trud, čč. sestram splošne bolnišnice, tt. duhovščini in vsem, ki so mu v bolezni lajšali trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so v tako častnem številu spremili našega Gustija na njegovi zadnji poti, predvsem darovalcem prekrasnega cvetja, obč. odboru, gasilnemu društvu Brdo, godbi iz Moravč in pcvcem^za ganljive žalostinke. L u k o v i c a , 8. januarja 1933. Žalujoča rodbina: Vidic. tej m ' S Elza Ženko naznanja v neizmerni tugi, da jo je za vedno zapustila, danes 6. januarja 1933, njena zlata mama, gospa vdova po stavbnem nadoiicijalu i Pokopali smo jo v soboto popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v sredo 11. januarja 1933 ob 7 zjutraj. VATA za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vale Arbelter, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska e. 2 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJ121CB RISALNE BLOKE ITD. nudi ro izkellno uoodnib cen 4.h KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE pkkj K. T. D. V LJUBLJANI IOPITARJKVA ULIOA • IL NADSTROPJU Naznanilo! Vsem svojim cenj. znancem, prijateljem in ostalemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela stnro/.nano gostilno v hiši g. Perdana, Ljubljana, Krekov trg 11. katero je vodil do sedaj g. KoSak. Nudila bova prvovrstna, izbrana dolenjska in štajerska vina, kakor tudi topla in mrzla jedila, vedno sveža in vsak čaa na razpolagaj po najnižjih cenah. Se priporočava A. E. Klemenčič. ZAHVALA Vsem prijateljicam in znankam se za izražena sožalja, za poklonjene vence in cvetie teT za spremstvo na zadnji poti pokoine gospe El ženete W cbtitscli roj. 3a!en poštne adjunktinje v p. iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala preč. g. dr. p. Angeliku Tomincu za večkratne tolažilne obiske ter gospera druživa Žalostne Matere Božje za mno-gobrojno spremstvo. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 9. januarja ob četrt na 10 v stolnici. Ljubljana, dne 3. januarja 1933. Pavla Renzenberg. BEKfflES E-Sn-T BJ N — S ON" £ = O S «o S is M I S 1 O ® | a § Š ci 2 3 ca b -si« g in-= m j) .. — -f 2 »Ji K S « . « c « > ® c N ■i SN "1 > "Z ~ a S 2 fle l m , 8». S 2 a k! 5 aj - J« S "»^SS » a Js s 3 C l -« vi a - - 255 ' i P. C. Wren: tepi Mihael 6 Vse to mi je nekaj sekund rojilo po glavi, in ko mi je postalo očitno, kaj je storil ta mož pred menoj in kako je umrl ob uri zmage: umorjen po zločinski roki, sem bil silno užaloščen in bes me je popadel, ko sem se spomnil na njegovega morilca. Pretresen sem pokleknil k njemu in mu pripel na prsi svoj lastni zaslužni križec, tudi zaradi ginjenosti nisem skoraj ničesar videl. Moral sem misliti na to, kako bo zaslovelo po Franciji njegovo veliko junaštvo in njegova zadnja slavna bitka in kako bo vsak Francoz stremel za maščevanjem ... Samo ubogi podčastnik tujske legije, toda junak, ki ga je morala Francija častiti!... In jaz se zanj maščujem! Vstal sein, nabil samokres in šel k vratom. Preden sem odšel doli, sem pogledal vsakega mrtvih legijonar-jev. Nobenemu ni manjkal bajonet. Nisem resno mislil na to, da bi kdo usmrtil svojega predstojnika in se potem povrnil na svoje mesto, kjer bi bii ustreljen in obstal pokonci. Brez dvoma bi se bil zvrnil. Z naperjenim samokresom sem stopal po stopnicah in ne vem, česa sem pričakoval v skrivnostni tišini pod menoj, v kateri je izginil moj trobentač. Toda našel nisem nikogar in ničesar. Niti moža ne, ki je dvakrat ustrelil meni v pozdravi Vedno bolj sem bil prepričan, da noben Arabec ni prestopil trdnjavskega praga. Vsi prostori so bili snažni in v najlepšem redu, kakor bi bili pravkar pripravljeni na nadzorovanje. Ničesar ni manjkalo. Zaloge so bile nedotaknjene — riž, prepečenec, kruh, kava, vino, vse je bilo na svojem mestu. Ničesar ni manjkalo — razen ene puške1 Kje je bila puška, ki je spadala k bajonetu v srcu umorjenega? Nemara je kateri mrtvih zabodel podčastnika, se nato vrnil na svoje mesto in vrgel puško v nebo? Težko! Ali se je priplazil kak Arabec — spreten metalec nožev — ki je kdaj prej prišel do francoskega bajoneta, dovolj blizu, da ga je mogel zagnati poveljniku posadke v srce? Zavrgel sem to misel. Zakaj uaj bi Arabec, ki je oborožen z najboljšo puško, zakaj naj bi zapustil svoje skrivališče v pesku ali za palmo, da bi mogel vreči bajonet? To bi bilo nerazumljivo! Tako sem prišel do sklepa, da je moral biti podčastnik umorjen z bajonetom po katerem svojih vojakov, edinem, ki je moral ostati živ. Morilec je nato ločil puško od bajoneta in zbežal iz trnja-ve. Toda zakaj je to storil? Zakaj? Zakaj, za vraga, ga morilec ni ustrelil in potem mirno pričakoval prihoda rešilne čete? Naravno, da bi moral vsakdo misliti, da je bil, kakor vsi drugi, tudi hrabri poveljnik ustreljen od Arabcev. Namesto da bi ušel v gotovo smrt v puščavi, kjer bi od žeje onemogel ali kjer bi ga Arabci trpinčili, bi si lahko prislužil pjvilauje in razne časti. — Potem sem se spomnil, da je manjkal v samokresu umorjenca en naboj in vprašal sem se: kalen mož trati svoj dragoceni čas s tem, da brani trdnjavo proti premoči tako, da strelja s samokresom na dve- do tri sto metrov oddaljenega skritega sovražnika? Zakaj bi to storil, če je imel na razpolago obilo pušk in streliva? Strel iz samokresa je moral veljati komu v trdnjavi, morilcu, ki je bil eden njegovih lastnih ljudi in ki je moral zbežati iz trdnjave. Toda zopet sem vprašal: zakaj? zakaj? Zakaj ni ustrelil častnika? Nikoli bi mu ne bilo treba tajiti, kajti nihče ga ne bi niti v sanjah dolžil umora. Vzemimo pa, da je zabodel poveljnika kak lopov že pred pričetkom napada in potem sam uredil obrambo ier bil nato ustreljen z drugimi vred na svojem mestu? Mo- rebiti je bil vodja upora, na kar je prevzel poveljstvo, potem ga je mogoče kdo ustrelil in postavil k liui. Toda kdo je postavil zadnjega legijonarja tja? Tega vendar ta ni mogel storiti — kajti vsak mrtvec je bil postavljen k lini, še preden je otrpnil. Samo edeu izmed legijonarjev je ležal na tleh in s svojimi zaprtimi očmi in nad prsi sklenjenimi rokami je nudil skrivnosten pogled. Vendar se ni dalo nič sklepati iz tega mrtveca. Kdorkoli je razvrščal te strašne mrliče, je moral pozabiti na enega ali pa ga je pravkar hotel postaviti k lini, ko ga je kaj zadržalo, da tega ni storil. Mogoče je, da je pogumni podčastnik prav tega mrtveca spravljal k zidu, ko je bil napaden. Ali pa je bil podčastnik, kakor rečeno, že prej mrtev in je zadnjega še živečega vojaka zadela krogla, ko je hotel tega mrtveca posaditi k ozidjti. Toda kdo je bil zadnji mož in kje je bil sedaj?... Ali je bil mož, ki je ustrelil dvakrat v odgovor na moj strel, ko sem se bližal — in če je bil: kaj se je z njim zgodilo, zakaj je streljal, ako se je hotel skriti ali je nameraval pobegniti? V glavi se mi je vrtelo, bližal sem se blaznosti. Toda osvestil sem se in se potrudil, da bi vso reč še enkrat hladnokrvno premislil. Tedaj se bliskovito spomnim, da je manjkala vsaka sled o mojem odposlanem trobentaču. »Trobentači Trobentač!« sem zakričal in drvel skozi vse prostore. Klical sem in klical, toda nihče ni odgovoril. Silna groza se me je lotila, zgubil sem vso razsodnost, zdirjal preko dvorišča do glavnih vrat, odrinil zapah in jih odprl v času, ko je moj seržant zatrobil znak za napad ter je eskadron na mulah že napadel I »Duhovi! Strahovi! Vragi!« je zašepetal seržant, ko se je spoznal in si moral reči, da je umoril podčastnika, kakor je vse kazalo, Kak mrtvec in da je trobentač zginil brez sledu in z njim puška in trobcuta. bar-buffet NUDI: PRVOVRSTNA DOMAČA VINA, PIVO, VSE BARSKE PIJAČE KOT KAVO. ČAJ, PUNČ, AMER1CANO, APER1TIF, COBBLER, COCK-TAIL, LIKERJE, BOVVLE ITD., KOT TUDI NAJ VEČJO IZBIRO GORKIH IN MRZLIH JEDIL. — VSAK DAN DRUGE S P E C 1 A L I T E T E PRIGRIZKOV IN VEČERIJ! VSE PO NAJMŽJIH CENAH! NOŠAH PREŠERNOVA ULICA Sprejemajo se naročila najfinejših jedil, pijač, slaščic in sladoledov, kar se dostavlja na dom slaščičarna NUDI VSAK ČAS SVEŽE PUSTNE KROFE, NAJFINEJŠE ČAJNO IN DESERTNO PECIVO, MIGNON, SPECIALITETE S SMETANO, VSAKOVRSTNA PRILOŽNOSTNA PECIVA, ZMRZNJENE BOMBE IZ SMETANE, VSAKOVRSTNE SLADOLEDE, VSE V NAJMODERNEJŠI IZVEDBI IN NAJBOLJŠI KAKOVOSTI! VSE PO NAJNIŽJIH CENAH! Pozor! Troooci! IGNAC REBOLJ Prvovrstni koruzni in činkvantin zdrob, najboljšo pšenično, rženo, ajdovo, koruzno in krmilno koruzno moko ter vse mlevske izdelke nudim po najnižjih cenah. TRZIN - Trgovec z deželnimi in mlevskimi izdelki /Zpfaap speajhlna trpoznha modernega okovja zapohistoa Štl&ž.mul £jXJlxLj£LTXO Si. & 8. Skaberm Bjubljana U voz in prodaia angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile limfno V račun jemljemo (do preklica) ludi tir^niitici iir&sužce prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov! & 6. Skaberne ~ £jubljana Priporočamo Vam na boliše šivalne strole In kolena fldler - GKITZiNER Švicarski (»milni stroji DUBIED /»loga * Kranju: edino le pri tvrdki Trgovina t-eviinik Jos. Peteline, Ljubljana relat. tU 8913 ia rodu relef. it. 29 K- Brezplnoen pouk v vezenju Večletno lanistv« Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste inanufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačilnici „Ilirija" Mestni trg 17/1, Ljubljana Čisto volneno blago od 20"— Din naprej dobite v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15. 3abo2ka prav lepa, do najfinejših, od 2 Din naprej — se dobijo dnevno od 9—12 in od 14—16 — v skladišču >Ranzinger«, Masarykova cesta. IIIINIIIIIIIIHIIIHI Oddamo 5 sob (tudi posamezno), primernih za pisarno, trgovsko obrt, lahko industrijo ali skladišče. Telefonski priključek. Pojasnila daje Stavbna družba Tyrševa štev. 17, telefon 2046. Prodam hišo z mizarsko delavnico, z osmimi stroji in motorjem za pogon, s 16 konjskimi silami — za ceno — Poizve se: Viktor Faktor, Šoštanj. v Celju Lepo oblikovane in zttrave noge Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po čudežu I Zadošča, da se mala množina sv. Roka soli za noge raztopi v lavorju tople vode. S tem dobimo mehko, mleku podobno teko-) čino v kateri omehčavamo J ^ nogi ikoli 10 minut. Po £ tem rasu preneha utrujenost naših nog, in tekom par sekund zgine zgo.i občutek in nt?klina členkov kar nam omogoči nošnjo za ono številko manjših čevljev Dobrodejna l gorilno snovio nasičena voda prodre v staničje in pekoče izmučene noge postanejo kot prerojene. Čevlji ne tišče več, bolečine v členkih izginejo in kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko odstranimo / roko. Preutrujene in oslabljene noge dobe novo moč in postanejo sposobne za večji napor. iialjiita se v umarnah m droijeriiah. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-seslnikov z vsem svojim premoženjem. Uaum Ljubl-ana, Vošnjakova ulica 4 Šivalni stroii, kolesa, otroški vozički ljudsko Samopomoč v Maribora nn je jzplačala pripadajočo podporo po smrti g. Mlatile Bebar točno in kulantno. za kar ji izrekam najprisrčnejšo zahvalo in jo vsakomur priporočam. Sv Urh pri Zagorju, dne 3. januarja 1933. Ivan Bučovec. HUMAR FRANC splošno čevljarstvo, Moste, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama). — Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. Za vsa zavarovanja pride v noštev ie Vzafemna zaoaroualnica Lfublfana t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: I. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Belo platno za rjuhe široko 150 cm od 16 do 28 Din, rujava kontenina, 150 cm široka, od 16 do 20 Din, platno za kapne, 180 cm široko, od 28 do 34 Din, šifoni: najcenejši 6.50 Din, srednji 9 Din, najboljši 12 Din, macco in batist šifoni od 14 do 18 Din, kontenina, bela in rujava, najboljša 11 Din, berkali, barvasti, za damsko perilo od 10 Din naprej, inletL za pernice in blazine od 16 Din naprej, perje za blazine kg od 30 Din naprej, zelo dober puh 150 Din, najfinejši 300 Din kg, odeje, klotaste, z dobro vato, od 130 Din naprej, kakor tudi v vseh barvah brokat odeje, v satenu in svili, nudi ter se priporoča tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 ......................................... ljudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala po smrti mojega očeta g. Rudolfa Škrt točno in kulantno pripadajočo podporo, za kar ji izrekam prisrčno zahvalo in to važno socijalno ustanovo vsakomur priporočam. Bohinjska Bistrica, dne 5. januarja 1933. Ivan Skrt. ...........................................t.................. Opozarjamo na .Mali oglasnih' v našem 'irtevntku. - Poslužujte sc ga on vsaki pril ki! ►•♦♦♦♦♦♦♦♦M »»»»»»»»»»t*« Izdelujejo se uuinovejši modeli otroških >n igralnih vozičkov, triciklji. razno no-vejšn dvokolesa. bivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna Ivokoles in otroških vozičkov Ljubljana Knrlovskn cesta št. 4. 191 'v^/m****!)^,, -----I^i ---- -^T"-*" Poslovil se je za vedno od na« naš oče, gospod Maks Pirnat profesor v pokoju K večnemu počitku k Sv. Križu ga bomo spremili danes popoldne ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Vsi, ki ste ga poznali, mu ohranite prijazen spomin! Ljubljana, dne 6. januarja 1933. Otroci in ostalo sorodstvo. Za >Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefe. Izdajatelj: Ivan R&kovee. Urednik: Franc Kremiar.