CORREO ARGENTINO TAREFA REDUCIDA Concesión 1551 Wrección y Administración: GBA.U. OESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 12 DE ENERO ((JANUARJA) DE 1940 Núm. (štev.) 152 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; t,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. BREZUSPEŠNO PRIZADEVANJE ITALIJE Te dni sta se bila sestala v Benetkah madžarski zunanji minister Csa-ky in italijanski zunanji minister Ciano. Razgovarjala sta se o potrebi Medsebojne vojaške pomoči, oziroma koliko in kako bi Italija pomagala Madžarski v slučaju, če bi bila ista ogrožena od Rusije. ' Čeprav bi hoteli temu razgovoru Pritisniti pečat velike važnosti, ni Praktično prišlo do nobenega zaključka, čeprav je Italija obljubila vso pomoč. Treba je vpoštevati, da je med Madžarsko in Italijo tudi Jugoslavija, ki ima glede takih pogodb uteme-jjene pomisleke in zato tudi svojo besedo zraven. Jugoslavija danes ni vec na stališču, da bi se mogla bati talije, marveč je obratno zadnji Mnogo na tem, da bi živela v čim-t}°ljših odnošajih s svojo sosedo. Poleg Jugoslavije pa je tudi Ro-{BOuja, ki ima z Madžarsko svoje Ze znane račune glede Transilvanija» ki jo noče odstopiti Madžarski. M * Pa na-l potem Italija pomaga Madžarski, če vsled te manjšine ne ?0re istočasno tudi Romuniji: to je, Ce se Madžarska in Romunija skup-z ostalimi balkanskimi državami e organizii-ajo v skupen blok proti ovjetom. Takega sporazuma pa še i?1 videti na obzorju. Zato tudi itali-<-ansko-madžarski dogovor nima pr»ktičnega pomena, j "uji imperialistični vplivi so pred ^torn zlomili Malo antanto; požrli j eskoslovaško, ki ji je kmalu sledi-a se Poljska. In zgleda, da se bo Proces le še nadaljeval, ^talija predvideva, kaj jo čaka, j,j.3e bo vpliv Nemčije, oziroma Ru-jJe raztegnil na Balkan. Mussolini-tr Je Pridružil tudi papež, ki srna-v a }z verskega stališča obe imeno-; ni državi ateističnim in nevarnim gresom katoliške cerkve, ^rečeno enotnega sporazuma cli-v Podonavskimi in Balkanskimi ^avami ni in tudi še ni izgledov za , jega. Bolgarija je pr Podpisali! rav pred krat-sko t'""ilJ,HUia 2 Kusijo tesno trgov-So P°godbo in s tega sklepamo, da p1 tudi v diplomaciji precej blizu. štev°,t 7ffii Strani pa & tre,)a VP°" rna 1 Jugoslavijo; četudi ni- vkiiTakih vezi s swvJeti> se navd ..t.emu n'koli narod ne dal kake f1' proti Rusiji. temmanj za Pote», r^® koristi- Jugoslavija je ka 8 , ud! Danica balkanskega blo- poíTvk m V0Cl' sPorazumno zuna- °dl(Hv! f l-(íVoma '¡e Jugoslavija naj-Balka e'1\fakt»x >»z< xmcxm sam «k x«< >3b< :k«< x«< Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in CAMPEE dobite v zalogi v krojačnici m t? 11 "PRI ZVEZDI" t-H « li s s e j H P . Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bode te sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom n STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59 -1232 <*Cr <4l- K3»<.>3IEOW»3>«l POIZVEDBE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires lir. jugoslovansko poslaništvo išče in poziva, da se pri njem zglase naslednji izseljenci: Kriletic-Čovic Juan. Pavlic Ivan iz Banjvrha. Javil se je pred nekaj leti iz Buenos Airosa. Guštin Lovro iz Vrskovca. . .Zolic Petar iz Odžaei. Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov zgoraj imenovanih, je napro-šen, da javi poslaništvu. RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 podajale najboljše igre in najkras-nejša petje. Razen užitka, ki so ga bili deležni obiskovalci naših veselic, so ohranili v sebi lepe vtise iz igre in se od tega učili v življenju. Pri nabiranju za fašistične žrtve ali kaj podobnega in pri vseh manifestacijah za naš trpeči narod ali delavsko zavest, smo bili vedno pri prvih. Torej lahko z mirno vestjo trdimo, da smo se udejstvovali povsod, kjer nas je klicala dolžnost. Tega pa danes, čeprav je velikega pomena in bo gotovo posameznikom in društvom koristilo, mi ne moremo pokazati. Zato zlobni jeziki uporabljajo to nesrečo, da bi nas poKa-zali, kot nazadnjake in nedelavce v naši koloniji. Prav jim pride vsaka beseda, samo da očrnijo posameznike in društvo ter so tako povzročili pretresljaj v našem društvu. Sedaj pa je popolnoma od nas odvisno, v koliko jim bo uspelo njih!» ro varjen je proti našemu, sicer ne preveč hvaležnemu delu. Kot se reši iz povodnji dober pla-vač, tako moramo tudi mi rešiti našo društveno čast in se postaviti društvu na razpolago in delati in garati še nadalje, da se naši nasprotniki ne bodo smejali. Najprej treba preudariti, kateri vzroki so bili, da so društvo tako daleč pripeljali in jih odstraniti. Tu se ne sme gledati na sramoto posameznika ali skupine. Pred očmi nam mora biti čast društva, za katero se moramo vsi boriti in se ji ukloniti. Morebitna korist posameznika se mo.a opust ti v korist društva. Besedo, ki imamo vsi enako v društva, moramo blagohotno odstopiti tistemu, ki jo zna boljše rabiti. Vsak na,j se zaveda, da bo le tisto vlogo prav in koristno vršil, za katero je najbolj sposoben. Nobeden naj ne prevzame več kot eno funkcijo ker se na ta način preveč obremeni in ne more potem nobene dobro vršiti. Narobe bi bilo, če bi moški igral žensko vlogo ali pa narobe. Vsak bi nam zameril in ugotovil napake. Zato še enkrat trdim in prosim, vsak na svoje mesto. Iz zanimanja se vidi, da je društvo marsikomu več pri srcu, kot je prej izgledalo. Vendar je potrebno pre-novljenje iz katerega mora zrasti tako društvo kot si ga vsi želimo. Starejši člani, ki smo postali že moramo pustiti mladini naša mesta nekam "po starem" konservativni, in jih od daleč opazovati ter jim svetovati po najboljših iskušnjah. V mladini polje mlada kri, kot je nam pred 11 leti, ko smo ustanovili društvo, za katero danes tako skrbimo, kar pomeni, da ga ljubimo in da se bomo še nadalje zanje žrtvovali. Presojati pa m o í amo vse z mirno pametjo in tako urediti kot se nam j» mladini najbolje zdi. Viharni sestanki in preživahne debate, navadno ne rodijo dobrega sadu. Zato je treba v prvi vrsti, pustiti svoj "jaz" doma in mirno motriti, kaj je bilo do sedaj nepopolnega ter to nadomesti; ti z najboljim, katerega bomo tudi dovolj našli. Nobene član se ne sme prostovolj* no društvu odstraniti, nasprotno pa mora za dobro sprejeti, če bi društvene koristi zahtevale, da se odstrani. Z eno besedo: biti moram® člani skupnosti, kateri moramo bit1 pokorni kot sužnji, ker drugače lab" ko postane iz pretresljaja, razvalina. To bi nas pa bolj bolelo, kot prostovoljna disciplina, kateri se moram0 ukloniti. Namesto malih prepirčkoV» ki nas dostikrat razkrajajo, začnim0 delati načrte za bodočnost in skle»1' mo, da moramo začeti tudi na gosp0" darskem polju, kjer nam bo mogoč0 v krajšem času dokazati našo skup' nost in društveno spoosbnost. A. S- ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA ROČNIKA ? KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernic DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Vesti iz organizacij 1 g,—,-muh , -^-.-;-^----|r"--|-1il7g1mlmbw7ritfl-t|tw|||w|^|j,,||||| ftl l|tj Cilj in barva "Slovenskega doma" Vsako katerokoli delo ima in mora imeti svoj cilj. Brez cilja ni mogoče v nobenem pogledu nikakršnega uspeha in napredka. Politične stranke si določijo program in cilj. Katerekoli gospodarske ustanove si istotako določijo pravila in cilj. In isto velja tudi za druga društva in organizacije. Delovanje se vrši v okviru kate-rihsibodi ideologij, oziroma za katere se odločijo. Ideologije samo niso cilj, marveč samo miselni, idejni družabni sestav. Ideologije bi lahko primerjali z načrti stavb, ki postanejo dejstvo, cilj, ko je stavba dovršena. V območju ene ideologije se navadno in se tudi lahko giblje več strank ter organizacij, bodisi kulturnega ali gospodarskega značaja. Kakor pa ni nobeden arhitekt nepreko-sljiv, tako tudi ni nobena ideologija do konca dovršena in po pravilih naravnega človeškega napredka tudi ne more nikoli biti. Imamo več ideologij: verske in socialne. Med najbolj poznanimi verskimi ideologijami so krščanstvo, musli-manstvo, mohamedanstvo in beduin-stvo. V krščanski ideologiji se giblje več sekt, ki so nam najbolj poznane: rimo-katolištvo, pravoslavje, an-glikanstvo, luteranstvo, husitstvo in še nekaj drugih. Prav tako tudi v drugih verskih ideologijah ni dalizem v starem veku. Vsaka stranka in organizacija se torej giblje v okviru neke ideologije. In tako tudi organizacija "Slovenski dom". Vpravilnejše razumevanje pa se nam je zdelo potrebno nekoliko predrazlage. V,pravilih Slovenskega doma stoji: Združiti vse Slovence, ki čutijo potrebo kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka. Poleg tega je v pravilih' še več odstavkov, ki razkladajo podrobneje načela pravil. Dalje stoji v pravilih: Društvo ima v načrtu zgraditi si lasten dom. Imamo pa čestokrat vtis, da vsi člani Slovenskega doma svojih pravil niti ne poznajo, sicer bi nekateri ne trdili, da društvo nima cilja. Društvo ima cilj, le vsi člani ga po našem mnenju nimajo. Društvo torej ima cilj, samo če bi se ga članstvo potrudilo razumeti in polagoma pričelo izvajati. Kar se tiče kulture, smo se še nekaj gibali, a pravega razmaha ni nikoli bilo; prvič ker ni bilo zato dovolj razumevanja in požrtvovalnosti pri članstvu in drugič, ker nam je vedno manjkalo za to potrebnih voditeljev, to je takih, ki bi se nesebično žrtvovali za stvar. Društvo je pozneje raztegnilo svoje delovanje tudi na socialno polje ter je v ta namen ustanovilo podporni fond. Nerazumljivo pa je, če morda nekateri člani pričakujejo iz tega fonda pomoč v potrebi, brez da plačevati enote. Izmed družabnih, socialnih ideolo-1 bi čutili potrebo točno gij so nam najbolj znane: demokra-j predpisano članarino, cija, socializem, komunizem in faši- Pred leti smo pričeli zbirati fond zem. Z načalnega in praktičnega sta-| za zidanje lastnega doma. S to akci-lišča je edino demokracija dovzetna jo je treba iti dalje ter zbirati pri-za vse plasti ljudstva. In praktično spevke todko časa, da je mogoče tudi nobena ideologija ne more dru- j nekaj primernega kupiti. S prazni-gam voditi nego v demokracijo, to mi rokami ali s premalo kapitala se je v mirno sožitje vseh ljudi, plemen, j lotiti nekega podjetja, je vendar ve-narodov in poklicev. Seveda tako - lika brezmiselnost. Vendar se dobi-demokracijo kakor jo naprimer poj- j jo, ki menijo, da bi se moral čudež mujejo ali bolje rečeno izvajajo " —A- ui — u____________________v Prancsiji, Angliji, Združenih državah in vssh takozvanih demokratičnih državah, ni niti senca demokracije, marveč je zgolj lep plašč pod katerega se skrivajo razni lopovi in izkoriščevalci vseh vrst. Potom raz-aih strank pa skuša ljudstvo najti Pot v demokracijo, ki pa jo še ni doseglo. Po našem mnenju bi bil do danes največji poznavatelj in ustva-ritelj demokracije Masaryk. Največ Prizadevanja za doseči demokracijo Pa bi prisodili socializmu in komu-®12mu, medtem ko so recimo liberalizem, radikalizem in še nešteto podobnih strank čisto navadna otroča-11 ja in potvornice d2mokracije. De goditi, namreč, da bi se moralo nekaj narediti brez njegovega sodelovanja, kar pa bi ga seveda ne bilo potem sram smatrati za svojo lastnine. Drugo vprašanje je barva, to je politična barva društva, če društvo ni klerikalno, ne liberalno, socialistično ali komunistično in niti fašistično, kakšno za božjo voljo pa je potem. Res težko vprašanje za one, ki morda iščejo v društvu strankarstvo. Po pravilih Slovenski dom ne pripada in tudi ne more pripadati nobeni stranki ali politični struji. In teško da bi člani čutili potrebo kdaj pravila v tam. smislu spremeniti. Brez ^okracije pa doslej tudi socializem, dvema pa se, kakor smo v začetku komunizem ni še nikjer ustvaril,: omenili, tudi Slovenski dom giblje ^ tam ne, kjer je na oblasti. fašizem pa po svoji ideologiji in I stremljenju sploh demokracije1 Ustvariti ne more. Kajti iz vsakega naroda napraviti eno stranko, in to Je y bistvu fašizem in njegov brat nacizem, vodi v gotov konflikt z ^rugimi narodi. Nemški nacizem in pijanski fašizem sta nam zato do-«J jasna poroka. Sicer pa ju bo K casa sam ubil, kakor je ubil feu- i v območju neke ideologije. In ta ideologija je demokratizem: Enakopravnost za vse. Pot v demokracijo pa drži od različnih strani in se lahko pride vanjo z različnimi mislimi. Zato sme na to pot vsak, ki pošteno čuti in misli. In ravno vsled tega je Slovenski dom odprt vsem Slovencem in Slovenkam, brez ozira njegovega verskega ali političnega nazi-ranja. Morda smo ravno vsled tega prijateljsko opozorilo j tečaj ZA DENARNA NAKAZILA VAŠI DRUŽINI V DOMOVINO Največja sigurnost ZA DENAR VLOŽEN V NAŠI HRANILNICI Najnižje cene ZA LADIJSKE PREVOZNE KARTE POKLICNE ALI ZA V DOMOVINO To so ugodnosti katere Vam nudi edino Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Centrala: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. deležni kritike od vseh strani, češ, društvo brez barve, a smo trdno prepričani, da je tako edino pravilno, če nočemo biti strankarski seveda. Razumljivo je, da članstvo Slovenskega doma, ki je sestavljeno iz različnih ljudi, bodisi v poklicu, izo-brazzbi, gmotnem stanju in mišljenju, naše stremljenje* ne pojmuje povsem enotno. Vendar to ne sme biti podlaga medsebojnega mrzenja, marveč odpita šola za ustvarjanje čimbolj šc,ga družabnega reda, v našem slučaju društvenega reda, ki nam bo prinašal čimveč kulturnih, socialnih' in gospodarskih koristi. In ne samo poedincu, marveč celoti. Slovenski dom ima torej cilj in barvo. Cilj smo si pač morali ustvariti prikladnega našim izseljenskim potrebam. Te potrebe pa se v marsičem zelo razlikujejo od morda navidez sličnih društev v domovini. Vendar se je treba temu, kakor klimi in drugim okoliščinam, kratkomalo prilagoditi, če hočemo resnično napredovati. Isto velja gleda političnega stran-karstva. Naj bo recimo v domovini ali kje drugje nam se tako simpatična stranka na vladi, izseljenci ne moremo biti smatrani za nje aktivne člane. In to iz čisto enostavnega razloga, ker bi nam država v kateri živimo, tega ne bi dovolila, kakor ni dovolila na primer nemškemu nacizmu in ne bo recimo komunizmu, svoje politične aktivnosti, dokler ljudstvo, ter argentinsko ljudstvo, ne bo za to samo čutilo potrebo. To je navsezadnje čisto razumljivo, kajti tudi obratno nemoremo izseljenci ničesar uplivati na politiko doma in v državah, ki morda z njimi simpa-tiziramo. S tem pa ni še rečeno, da izseljenci z našimi doma nismo eno telo in ena kri in da ne smemo pokazati pri katerih so naše ismpatije, kar se samo od sebe razume, da pri onih, ki delajo v okviru naše ideologije. Vsaka res demokratična država tudi ne bo gledala ali iskala pri izseljenc.h svojih režimskih privržencev, marveč izseljencev, ki bodo po svoji lastni uvidevnosti kar mogoče visoko držali svoj lastni ugled in s tem ugled domovine. V tem pravcu se je na obeh straneh že zelo mnego grešilo, a se vedno manj in je mnogo izgledov, da se bodo razmere le še izboljšale. S tem smo na kratko obrazložili cilj in barvo Slovenskega doma. Če pa kdo kljub temu ni na jasnem, ali se mu zdi, da bi znal smisel pravil Slovenskega doma bolje raztolmači-ti, ima to pravico in tudi dolžnost. Saj ravno poglobitev, bodisi v katerikoli zadevi, more prinesti razjasnitev, ki jih morda samo površno ali prav nič ne poznamo. H koncu bi pripomnili samo še to: Če se tudi druga slovenska društva gibljejo v prej navedenem okviru, bi ne bilo nobenega protirazloga misliti na združitev slovenskih društev. če pa temu ni tako ali če za skupno delovanje nismo še zreli, je česar. Biti zrel za neko stranko, to treba seveda počakati na ugodnejši čas. Pridobili pa s tem ne bomo niše pravi, drveti slepo nekam, brez da bi sam vedel kam, je lahko in je malo pameti treba, a je treba vedeti tudi konec. Sodelovati za resnično izboljšanje samega sebe in s tem človeške Naši v Bahiji Blanki Že v predzadnji številki našega H-sta smo prinesli sliko nekaterih naših rojakov iz Bahije Blanke, obenem smo tudi javili, da bodo naši tamošnji izseljenci pripravili na Sil-vestrovo nekak sestanek, na katerem bodo ob pečenju preživeli ta večer in pričakovali novega leta. Res se je ta večer zbralo veliko naših rojakov iz Bahije Blanke in'o bili od goriškega tribunala obsojeni zaradi žganjekulie: Zorko Ličen, star 27 let, iz Rihemberka, na 11 i mesece, 20-1 etni Marko- Batagelj in «»oséeme; <« mm ms. x«ose< >»x>:«< >»x momoam m< v G AKO HOČ1TE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zateoite se k Dr. A. GODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE Pt FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se oi 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 I BLETNICA DEKANA NOVAKA črniče. — V nedeljo, 3. decembra je poteklo 25 let, kar pastiruje med nami naš dekan msgr. Lojze Novak. V temnih časih je prišel, razgibana leta je doživel in v razburljivih dneh obhaja svojo 25 letnico. Vedno pa je bil naš dobri duhovni oče, naš modri svetovalec in naš požrtvovalni vzgojitelj. Zato ga vsi spoštujemo in ljubimo. Veseli nas, da je njegovo neumorno delovanje našlo priznanje v vsej deželi in tudi na najvišji cerkveni pristojnosti. Želimo prav iskreno, da, bi nas še dolgo vrsto let v zdravju vodil in da bi ga zdravje spremljalo pri vsem njegovem vsestranskem in pogumnem delu! OSEBNA VEST G. Ludvik Nanut, naš rojak iz Kanala, je bil na vseučilišču v Padovi promoviran za doktorja prava. Čestitamo ! SMRT SLOVENSKEGA STAVCA V Gorici je umrl g. Jakob Jamšek, najstarejši slovenski stavec v Julijski krajini. Delati je pričel že pred svetovno vojno v znani "Goriški tiskarni" v Gorici. Ko je dobila ta tiskarna prvi linotip v deželi, je postal Jamšek prvi naš linotipist. Med vojno jedelal v tiskarni "Edinost" v Trstu. Pozneje se je zopet vrnil v Gorico in je bil najprej zaposlen v Narodni tiskarni, nato pa v Katoliški tiskarni. Ko je morala slednja leta 1932 ustaviti svoje obratovanje, ker ni dobila obrtnega dovoljenja, je bil tudi Jamšek na cesti. V svojo še večjo nesrečo je začel pa še bolehati. Bil je priznan in izvežban linotipist, po značaju pošten in skromen mož. Življenje mu kljub temu ni bilo posejano s cvetkami. Naj se po vseh bridkostih odpočije v Bogu! Ohranili ga bomo v lepem spominu! DVA NOVA OBČINSKA KOMISARJA \ Občini Čepovan in Sv. Križ na Vipavskem sta dobili nova občinska načelnika. Goriški prefekt je imenoval za prefekturnega občinskega komisarja v Čepovanu fašista Ferdinanda Bordignona, v Sv. Križu pa fašista Štefana Petrisa. SMRTNA NEZGODA IPAVCA Levpa. — Pred kratkim smo poročali o hudi smrtni nesreči, ki se je pripetila v Soški dolini,pri Dolgi njivi nad Solkanom in katere žrtev je postal 25 letni Stanko Ipavec od Škodnikov v naši fari. Naj popravimo par netočnosti, ki so bile v dopi- su in naj dodamo še par zanimivosti Ponesrečeni Stanko se ni peljal na dopust, temveč se je vračal iz Kanala, kjer se je mudil po nujnih o-pravkih , v Gradiško, kjer je služboval kot rezervist pri bersaljerjih. !.z Kanala se je odpeljal okrog 9 zvečer, ker je moral biti do polnoči v Gradiški. Kako se je prav zgodila nesreča, še ni ugotovljeno. Žalostna resnica je samo, da so ga drugo, jutro našli mrtvega na cesti. Pokojni je bil vzoren fant, cerkveni pevec, priden in varčen delavec, pa vedno vesel. Njegova smrt je pretresla vso župnijo, ki sošustvuje z ubogo družino, ki je v zadnjih štirih letih izgubila po nesreči dva sinova in dva nečaka. Pre.d tremi leti se je smrtno ponesrečil z granato en sin, ki je bil cerkveni organist, in en nečak, ki je bil tudi ubit, Stanko pa je bil takrat ranjen. Nekaj prej se je pa ponesrečil drugi nečak z vrelo vodo in za posledicami umrl. OLOJŠEVALNO POTOVANJE V NEMČIJI Za obisk vojakov-ranjencev je od 15. novembra dalje dovoljena svojcem polovična vožnja, ako je pot daljša kot 50 km. Revnejšim se lahko povrne 'tudi druga polovica vožnje. Isto velja tudi za vožnjo svojcev k pogrebu padlega vojaka. TUDI SRBSKE ŽENE BI RADE VOLILE Srbske žene kar nočejo odnehati s svojo propagando za žensko voliv-no pravico. V Vojvodini in Srbiji je bilo zadnje dni večje število ženskih zborovanj, na katerih so govornice zahtevale odločno volivno pravico za žene. Iz drugih krajev o tej borbi ni slišati. Le hrvatske žene so se oglasile in dejale, da one ne bodo stopile v borbo, ker popolnoma zaupajo vodstvu hrvatskega naroda, da bo ono sprožilo ta predlog o pravem času in primernem trenutku, da bo dobro za hrvatske žene in za ves hrvatski narod. Ta neenotnost pa dokazuje, da se bodo morale bojevnice za žensko volivno pravico še dolgo časa boriti za to pravico, da bodo z moškimi 'izenačene". "JADRANSKA STRAŽA" V DUBROVNIKU IMA NOVO VODSTVO Duh novih razmer na Hrvaškem je zavel tudi v nekaterih takih društvih, kjer so vodilna mesta do sedaj smatrali za svoj- privilegij ljudje iz jugoslovanskih krogov. Eno takih društev je "Jadranska Straža", ki je imela nalogo buditi med mladino ljubezen do našega morja. Hrvatje so bili v tej organizaciji do nedavnega zapostavljeni, sedaj pa so sklenili prevzeti tudi v njej vodstvo. V Dubrovniku so na občnem zboru izvolili novo upravo, ker smatrajo, da je Jadransko morje hrvaško morje in naj zato 1'rvatje organizacijo vzamejo v svoje roke. Nova uprava je takoj nato povabila hrvaško javnost, naj pristopi v društvo. PROSLAVA MUZEJSKEGA IN ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V čitalnici Narodnega muzeja je bilo 10. decembra preteklega leta pod okriljem Muzejskega društva v Ljubljani ter Zgodovinskega društva v Mariboru slavnostno zborovanje slovenskih zgodovinarjev ob stoletnici Muzejskega društva. Zborovanje je predsednik Muzejskega dru štva za Slovenijo, univ. prof. dr. Milko Rus, ki je pozdravil zgodovinarje iz Ljubljane, iz Maribora ter iz drugih slovenskih krajev. Za podpredsednika sta bila izvoljena prof. F. Bas iz Maribora ter prof. dr. Blaznik iz Celja. Nato je sledil govor univ. prof. dr. Fr. Steleta, ki je prikazal stanje umetnostno-zgodo-vinskega študija pri nas ter razgrnil glavne smernice, ki bddo utegnile pospešiti razvoj te panoge pri nas. Za njim je govoril koreferent dr. Mesesnel, ki je izpopolnil misli o spomeniškem zakonu. Prof. Baš je prikazal stanje našega arhivalnega dela. Koreferiral je škofijski arhivar prof. M. Miklavčič. Univ. prof. dr. Turk je nato govoril o cisterci-janskih statutih, nato pa je kot zadnji doopldanski referent nastopil kustos dr. Ložar, ki je govoril o razvoju slovenske arheološke znanosti. Popoldne so govorili dr. Switter o koncepcijah slovenske zgodovine, inšpektor prof Silvo Kranjc o pouku zgodovine v naših srednjih šolali, dr. Melita Pivec-Stele pa je govorila o stanju zgodovinske bibliografije pri nas. Končno so bile sprejete še pommebne resolucije. VRNJENA SLIKA MATERE BOŽJE Po 24 letih je dobila vrnjeno sliko Matere božje pravoslavna cerkev v vasi Dragalju pri Boki Kotorski. Med vojno, ko so Avstrijci vdrli v te kraje, se je tolpa vojakov zagnala tudi v cerkev. Pobrali so iz nje razne stvari, med njimi tudi sliko Matere božje in nameravali vse se-žgati. Nekemu češkemu častniku pa se je posrečilo, da je sliko skril in jo nosil s seboj vso vojno. Zanimivo je, da se je ta častnik udeležil hudih bitk, pa nikoli ni bil ranjen. Po vojni je sliko prinesel v Prago in iskal priliko, kako bi jo vrnil. Nazadnje pa je dobil srbskega dijaka v Pragi in mu povedal zgodbo s sliko. Ta dijak, ki je danes zdravnik, se je te dni spomnil vasice Dragalja, ko ?o časopisi objavili, da bodo tam praznovali 70 letnico upora v Krivoši.ji-Poiskal je sliko, ki jo je dobil od Čeha in jo poslal župni cerkvi. Pravoslavni župljani bodo vstoličenje slike praznovali na slovesen način. ZAGREBKO RADIJSKO POSTAJO PREVZAME POŠTNO MINISTRSTVO Zagrebško radijsko postajo je kupilo te dni ministrstvo za pošte in brzojav za vsoto 1,700.000 dinarjev, kolikor so jo cenili strokovnjaki. O-krog te radijske postaje je bilo že dosti pogajanj, zlasti takoj potem, ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska. Lastniki oziroma, delničarji radijske postaje so brli ljudje, ki vodstvu hrvaškega gibanja niso bili prav nič po volji. Govorili so celo, da bo postajo prevzela katera iz* med hrvatskih društev dr. Mačkovega gibanja. Lastniki se tej splošni zahtevi nisi nič preveč upirali, še celo ne zaradi tega, ker jo bila vladi že julija izdala posebno uredbo, 8 Katero je dobila pooblastilo, da sm® «azlastiti obe radijski družbi v Beogradu in Zagrebu. Kakor vidimo daj, je radijsko postajo prevzelo ministrstvo pošte in brzojava, ni pa neverjetno, da jo bo ministrstvo oddalo v najem eni izmed hrvaških kul" turnih organizacij. KR0JAČNICA "GORICA" Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce iu kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal Delavska organizacija hoče zastopstvo v parlamentu Delavska organizacija Jugorasa je poslala kraljevskemu namestništvu, vsem ministrom in predsedniku senata dr. Korošcu spomenico, v kateri se zavzsma za to, da bi tudi delavski stan dobil odgovarjajoče število svojih ^predstavnikov v senatu in narodni skupščini. Spomenica pravi, da živi od ročnega dela približno milijon ljudi v naši državi, pa vendar so čisto delavski poslanci ali senatorji silno redki. Razmerje postane tem bolj očito, če se upošteva, da preživljajo vsi delavci okrog 4 milijone družinskih članov. Drugi razumski poklici so neprimerno boljše zastopani, zlasti pa odvetniki in zdravniki, katerih v vseh predstavništvih kar mrgoli. Brez ozira na to destvo zateva Jugoras za delavstvo toliko zastopnikov, kolikor mu jih na število gre. Tako na primer zahteva Jugoras pet senatorskih mest med imenovanimi senatorji. Tridesetletnica Fried-jungovega procesa 30 let je preteklo, odkar se je na Dunaju začel znani Friedjunkov proces, ki je trajal 14 dni in se je končal z velikansko blamažo avstrijskega zgodovinarja dr. Friedjunga in glavinega urednika "Reichspo-ste" dr. Funderja. Ko je bil namreč leto dni prej brezuspešno končan znameniti "veleizdajniški" proces v Zagrebu, sta Friedjung v dunajski "Neue Freie Presse" in za njim še dr. Funder v "Reichsposti" ponovila očitek veleizdajstva na naslov srb-sko-hrvatske koalicije. Zato je 52 poslancev koalicije vložilo tožbo proti dr. Friedjungu in dr. Funderju. Vsa javnost je z napetostjo pričakovala, kake dokumente bo predložil dr. Friedjung v podkrepitev svoje obdolžitve, zato je zavladala splošna veselost, ko se je izkazalo, da je u-glsdni zgodovinar dr. Friedjung nasedel potvoibam, ki jih je izdelal Policijski konfident Djrdje Nastič. Med drugimi potvorbami se je na Procesu prečital tudi neki zapisnik seje Narodne odbrane, na katerem je bil kot tajnik podpisan beograjski univ. prof. dr. Boža Markovic. Ta pa je dokazal, da se je ves tisti mesec, v katerem naj bi se bila vršila ta seja, mud.l v Berlinu in zato ni mogel niti prisostvovati taki seji, niti napraviti o njej zapisnika. Dunajsko sodišče ie dobilo od berlinske polije potrdilo o bivanju dr. Markova v Berlinu in s tem je bil glavni 111 najbolj obremenilni "dokument" ®]> svojo veljavo. Izkazalo se je tudi. da so bile potvorbe izdelane po ®alogu avstrijskega poslanika gro-ta Forgacha v Beogradu, nakar je zunanji minister grof Aehrenthal Podvezi potrebne korake, da sta obtoženca preklicala svoje trditve in Priznaj, da sta žrtvi mistifikacij. loziteljPm tudi ni bilo mnogo do te-8a> da bi se razprava nadaljevala, zato so po izjavi obtožencev umak-mii tožbo. Proces pa je vendar na-*°Pjal stari avstrijsko-ogrski diplo-"^'•ji velikansko sramoto, saj se je Pokazalo, kako nečastnih sredstev ® Poslužuje, da bi kompromitirala Jagoslovensko narodno gibanje. Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica J V illa Devoto Vam nuc1' ugodno priliko a Pomladanske in Poletne obleke. ODLAŠAJTE rv zalogi velika izbi-« Prvovrstnega bla-5' "delujem žen-re obleke po moš-kroju. Pripo-^ roča se »aniel kosič • Calderón 3098 día Devoto Pisatelj Vuk umrl Po težki in mučni bolezni (obolenje jeter) je 12. novembra v ljubljanski bolnišnici umrl pisatelj Ivan Vuk, ki je bil star šele nekaj nad petdeset let. Pokojnik je bil doma iz ljutomerske okolice ter je že v mladih letih kazal veliko nadarjenost za literaturo. Pozneje se je u-dejstvoval predvsem v delavskih kulturnih organizacijah. Bil pa je tudi izredno marljiv in požrtvovalen delavec v Združenju vojnih invalidov. Pisal je v prvi vrsti novele in črtice in objavljal svoje prispevke v vseh naših pomembnejših revijah (zlasti v "Mladiki"), po časopisju, v koledarjih itd. Zelo ozke stike je imel tudi s slovenskimi emigranti, z našo diasporo v Ameriki. V slovenskih časopisih, ki izhajajo v Ameriki, je bilo pogosto objavljeno njegovo ime. Njegove črtice in novele je odlikoval izredno lep in snažen jezik ter svežost izražanja. Motive, ki jih je za svoje literarno delo izbiral, so bili izvirni in so se občinstvu izredno priljubili. Pokojnik je bil mož blagega, vedrega značaja ter si je v letih pridobil mnogo prijateljev in spoštovaleev, ki so ga visoko cenili. Težka bolezen ga je zavrla v njegovem kulturnem udej-stvovanju. Spomenik Hartvigu v Beogradu Znamenitemu ruskemu diplomatu in nekdanjemu poslaniku v Beogradu Nikolaju Hartvigu so na novem beograjskem pokopališču odkrili spomenik. Postavila ga je v znak hvaležnosti do tega velikega prijatelja predvojne Srbije beograjska mestna občina. ZBOROVANJA NA HRVAŠKEM DOVOLJENA Ban hrvaške banovine dr. šubašič je 21. septembra izdal odlok, s katerim so bile prepovedane vse javne manifestacije in zborovanja v zaprtih prostorih ter na prostem. Tedaj so bile pač notranje politične razmere na Hrvaškem takšne, da je bil te vrste odlok nujno potreben. Zdaj pa so se že toliko uredile, da je postal odveč. Zato ga je hrvaški ban z 12. novembrom tudi ukinil, s čimer so od tedaj zborovanja v zaprtih prostorih in pod milim nebom spet dovoljena. PREUREDITEV SREDNJIH ŠOL NA KOROŠKEM Bivše gimnazije, realke, liceje i» realne gimnazije nadomeščata od slej osemrazredna višja ali gornja šola (Oberschule) in gimnazija. Na gornji šoli se od prvega leta dalje poučuje angleščina kot obvezen predmet, latinščina pa s tretjim ie-tom. Šolsko leto je razdeljeno v tro-mesečja, ki se zaključujejo s spričevali. Redov je odslej šest. Med predmeti se pripisuje posebna važnost umetnostni vzgoji, glasbi in telovadbi. Na gimnazijah se poleg latinščine in grščine poučuje tudi angleščina. Končno so spremenjeni tudi nazivi učiteljev. Profesorji se nazi-vajo sedaj "študijski svetniki" ravnatelj pa "nadštudijski direktor", mladi učitelji pa so asesorji. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal Bs. Aires Blago namenjeno za Nemčijo, zaplenjeno po francoskih vojnih ladjah POMANJKANJE SUROVIN Nekatere tovarne na Koroškem so morale zmanjšati svoj obrat zaradi pomanjkanja surovin, odnosno zaradi premajhne dodelitve istih. Tako je prejela ena največjih koroških tovarn za pohištvo in druge le^ne izdelke samo tretjino lesa za mesec november, kolikor ga je normalno rabila. Enako je prizadeta ena največjih koroških tovarn za usnjene izdelke. Dodelitev usnja je tako pomanjšana, da tovarna dela samo tri dni v tednu. Trgovci se morajo držati odredbe, po kateri sme njihov sedanji promet doseči največ 70% nekdanjega normalnega prometa. Odpuščanje uslužbencev zaradi manjšega prometa je prepovedano. V znamenju vojne Za mline, ki so v preteklem letu zmleli preko 400 ton žita, je izšla odredba, po kateri smejo v novembru zmleti dvanajstinko lanske količine rži, dočim smejo zmleti pšenice za 15% manj kakor lani v novembru. Za čas od 3. do 12. novembra sta določeni dve jajci na osebo. Uvoz divjih in domačih zajcev iz inozemstva je odslej dovoljen. Po najnovejši odredbi bo ostalo v prometu samo še 15% osebnih avtomobilov, vsi ostali ne bodo dopuščeni več prometu. Za mesec november se dobi na eno živilsko nakaznico 10 dkg čokolade ali čokoladnih slaščic. Doslej se čokolada ni smela prodajati. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v'tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIRES IT. T. 23 - Riien Orden 3389 R o j a Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAčNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOOASTA 5231 Villa Devoto Svečana otvoritev vojaške grobnice pri Sv. Križu v Ljubljani 10. decembra je bila na pokopali šču pri Sv. Križu svečana otvoritev vojaške kostnice. Ljubljana je žrtvam svetovne vojne in borcem za našo narodno svobodo postavila dostojen spomenik in zadnje počivališče. Koliko spoštovanja tem našim žrtvam izkazuje ljubljansko meščanstvo, pa je pokazala ogromna množica ljudi, ki so v trumah prihiteli na pokopališče in zavzeli vse dohode o krog poljane, ki obkroža novo kostnico. S svojo udeležbo pa so izkazali čast našim žrtvam tudi odlični predstavniki naše javnosti, med njimi so bili kot zastopnik ministra vojske in mornarice pomočnik komandanta za utrjevanje brigadni general Djordje Glišič, komandant dravske divizije general Dragoslav Šte-fanovic in njegov pomočnik brigadni general Ferdo Janeš, ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, škof dr. Rozman, zastopnik pravosodnega ministra načelnik ministrstva Do-broslav Pcpovič, francoski konzul Remmerand, nemški konzul dr. Brosch, belgijski dr. Milan Dular, v imenu italijanskega konzula pa tajnik konzulata in drugi. Pred mavzolejem so zasedli prostor ljubljanski aktivni in rezervni oficirji, skavti, vojni dobrovoljci, koroški borci, Narodna odbrana, četniki, streljačka družina, člani zveze bojevnikov, častna četa 40. pešpolka z godbo in močna zastopstva ženskih organizacij. HRVATJE HOČEJO SVETNIKA V Rim se je dopeljala 10. novembra preteklega leta večja skupina hrvaških katoličanov pod vodstvom zagrebškega nadoškofa dr. Alojzija Stepinca. V tej skupini je še šest hrvaških škofov in okoli 150 romarjev iz vseh krajev banovine Hrvatske. V Rimu so se poklonili svetemu očetu Piju XII., obenem pa so mu izročili prošnjo, naj proglasi za prvega hrvatskega svetnika v vseh rimsko-katoliških cerkvah Nikolaja Tavilica. za živino, otrobov, tropinj in podobnega. Tako določa sporazum, ki .je bil pred nedavnim dosežen v Beogradu med našim in lkmškim trgovinskim zastopstvom. O izvozu v Nemčije so te dni razpravljali v Beogradu na več krajih. Eno teh trgovinskih zastopstev se je bavilo z vprašanjem cene naši pšenici in drugim, zgoraj navedenim pridelkom. Na pristojnem ministrstvu pa so z zastopniki gospodarskih organizacij govorili o načinu, kako bi bil izveden ta izvoz iz naše države. Znano je, da je ves naš izvoz za Nemčijo centraliziran. Zato je bilo sklenjeno, da bo tudi izvoz moke in ostalih o-menjenih pridelkov šel preko Privilegirane izvozne družbe. Da je ta nakup Nemčiji zelo dobrodošel, brez dvoma dokazuje želja, ki so jo nemški zastopniki pri pogajanjih izrazili, namreč, naj Jugoslavija moko čimprej pošlje. USTANOVITEV BANOVIN Glede Bosne in Vojvodine zastopajo Hrvati stališče, da bo treba ozemlje banovine Hrvatske povečati, ako bi se ustvarile res le tri banovine, Slovenija, Hrvatscka in Srbija. Hrvati pravijo, da niso zoper avtonomno Bosno in Hercegovino, da pa zahtevajo od Bosne še nekaj hrvatskih krajev, če Bosna ne bo avtonomna. Kakor že povedano, pa so Srbi na vso moč zoper avtonomno Bosno, ker pravijo, da se je srbski narod boril za njo in noče več, da bi reka Drina bila meja med Srbijo in Bosno. Oglašajo pa se nekateri Srbi, ki pravijo, da bi bolo mogoče Bosno sicer priključiti Srbiji, vendar ji dati nekak samostajen gospodarski položaj, vendar bi ne imela zakonodajne pravice, kakršno bodo sicer imele banovine. Želeti je treba,'da se najde čim prej pameten izhod, da se razmere urede. JUGOSLOVANSKA MOKA ZA NEMČIJO V Nemčijo bo Jugoslavija poslala 2.500 vagonov moke, poleg tega pa še 2.000 vagonov moke slabše vrste BEGANJE NEMCEV V JUGOSLAVIJI Kakor pišejo nemški listi, ki izhajajo v naši državi, so neznani ljudje med Nemci v Vojvodini začeli razširjati neke letake, s katerimi bi radi zbegali nemško prebivalstvo. Ene vrste letak poživlja Nemce, naj bodo poslušni besedi Führerja ter naj se brž izselijo v pemško domovino. Drugi letak pa pozivlje Nemce naj poslušajo nekatere radijske postaje, da bodo-izvedeli resnico, kako je v Nemčiji. Uradno glasilo Nemcev v Jugoslaviji "Deutsches Volksblatt je napisal o tem članek, kjer obsoja tak način beganja, ki prihaja od Judov. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih nd 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Nemci v Jugoslaviji in preseljevanje Vprašanje vračanja nemških manjšin v iastno narodno državo je predmet največje pozornosti nemškega časopisja v Jugoslaviji. Službeno glasilo vodstva naše nemške narodne manjšine je spočetka zavzelo stališče, da nemška vlada gotovo ne namerava preseliti onih nemških manjšin, katerih obstoj niti številčno, niti gospodarsko ni ogro- j vanski listi, in skuša celo preselitev ženo. Medtem se je ne le pričelo prikazati kot tehnično nemogočo, preseljevanje gospodarsko silno mo- j češ, da bi Nemčija morala, ako bi čne in tudi številčno mnogoštevilne | hotela preseliti Nemce iz jugovzhod-nemške manjšine iz baltiških držav, nc Evrope, naseliti prebivalstvo Šta- goslaviji pa noče nazaj v Nemčijo. " Slavonischer Volkbote" smatra, da so vse vesti o preselitvi zelo sumljive, ker jih razširjajo ameriške, švicarske, angleške, francoske in turške agenture. Do sedaj ni objavljeno, katere nemške manjšine namerava nemška vlada preseliti nazaj v rajh. Zagrebški tednik "D ut-che Nachrichteir' si je stvar ii.a. " avil posebno komodno. Pravi, da m vnašanje preselitve Nemcev iz 'ago-vzhodne Evrope načeli — jugoslo- temveč je tudi preselitev južnotirol skih Nemcev, ki so živeli v neposredni teritorijalni zvezi z nemškim narodnim ozemljem in ki jih je okrog četrt milijona, končnoveljavno urejena. "Deutsches Volksblatt" se v nedeljo vrača na o vprašanje in se izreka proti temu, da se vedno znova beležijo napovedi tudi o preselitvi Nemcev iz Jugoslavije, češ da so to namerne govorice, ki ustvarjajo samo zmedo. Vendar pa "Deutsches Volksblatt" odklanja, da bi izrekel kakršno koli domnevo o tem, jerske, Tirolske in Predarlske, da bi jim dobila prostora. (Za naselitev nemških manjšin iz inozemstva seveda niso predvideni nemški kraji, temveč predvsem pokrajine novo-osvnjenega tako zvanega nemškega življenskega prostora na vzhodu Evrope. Tudi južnotirol ski Nemci kot tipični alpski prebivalci ne bodo naseljeni na Štajerskem in Tirolskem, temveč v pogorju Sudetov in Karpatov. Op. up.) "Deutsche Nachrieh-ter," pri tem pravilno smatrajo, da jo problem preseljevanja zelo kom- Nemška letala večkrat polete na francosko in angleško zemljo, kjer obsipajo mesta in pristanišča z bombami. Da bombardiranje kolikor mogoče preprečijo, imajo Angleži in Francozi postavljene protiletalske baterije. C. kaj bo nazaanje nemška vlada skle- pliciran in /vezan s težkimi pravni-nila, češ da bi na ta način mogel mi, gospodarskimi in prometno-teh-le škodovati stvari, ki jo zastopa, j ničnimi vprašanji, zato da ga je Novosadski nemški organ ne pove mogoče rešiti samo dolgoročno. List jasno svojega stališča o vprašanju pa ne računu s prislovično organiza-preselitve, zato pa s temvečjo vne-j cijsko tehniko nemških oblasti in z mo citira glasove raznih nemških odločnostjo izvedbe ukrepov, ki jih tednikov od "Gotscheer Zeitung"j nemška vlada enkrat stori. To vidi-do "Slavonischer Volksbote". mo sedaj pri preseljevanju baltiških Ta mišljenja navaja "Deutsches Ncmeev, da je zvezano morda še z Volksblatt" pod velikim naslovom, da vrnitev v nemško državo za nem- večjimi težavami, kakor so proble^ mi nemških manjšin na jugovzhodu ško manjšino v Jugoslaviji ne pride Evrope a je bile rešeno v 24 urah in v poštev, češ da je to soglasno mišljenje nemških tednikov v Jugosla- je preselitv že v polnem teku. "Deutsche NachrichLen" smatrajo konč- viji. Rešitev preselitvenega proble-ino, da so vse napovedi glede prešerna seveda ni odvisna od nemških l,;evanja preuranjene in da zato ne tednikov, temveč od sklepa in volje bode zmotile nobenega zavednega nemškega vodje,, vendar pa je vre-¡Nemca. V tem oziru imajo "Deu-ano zabeležiti nekatere misli in trdi- t sebe Nachrichten" prav. Tudi mi tve teh listov. smo poudarjali, da je treba počaka- Glasilo kočevske manjšine "Got-ti, ker se bo preselitev izvršila seve-scheer Zeitung" poudarja: "Za nas da šele po sporazumu nemške vlade povratek v rajh ni aktualen. Mi smo odločeni si urediti svoje življenje tu r.a t<.j zemíp, na kateri smo že 600 let in ki smo jo z našo krvjo krčili in z našim znojem napojili." "Vrbaser Zeitung" se poziva na izjavo zagrebškega nemškega generalnega konzula dr. Freunda (ki je demantiral vesti o nameri, da bi se Nernci iz Jugoslavije naselili na Češkem in Moiavskem) in poziva rojake, da naj očuvajo hladno kri in naj ne nasedajo govoricam, ki zasledujejo gotove cilje. "Belarckvaer Volksblatt" izjavlja, da so vse vesti o preseljevanju Ncmeev izmišljene, samo da bi se Nemci v Jugoslaviji vznemirili. Deutsche»* Volksfreund" iz Vršca se poziva na neko vest, da berlinski merodajni krogi za sedaj nimajo namena vračati Nemcev iz jugovzhodne Evrope. "Volksruf" iz Pančeva dokazuje, da nemška manjšina v Jugoslaviji sploh ne more biti predmet preseljevanj.-., že po svoji zgodovini ne. List poudarja, da imajo Nemci dovolj vzroka smatrati, da je mnogo bolje, da t stanejo, kjer so. Tednik "Donau" v Apatinu, ki se ne priznava k narodno-socialistie-nemv. nazoru, poziva "patentirane Nemce čisre nordijske rase", da se naj prostovoljno prijavijo za preselitev, ogromna večina Nemcev v Ju- U ■ >k< » •:♦>,. •;♦> <♦> FOTOGRAFIJA "la moderna" prizadetimi državami. Kakor je videti, se izraža celokupno nemško časopisje v naši državi proti načelu "Reim ins Reich". jNesporno je tako tudi mišljenje o-gromne večine naših Nemcev. To je historično potrdilo, kako dobro in varno se nemška manjšina počuti med našim narodom ko v času zbiranja nemškega naroda pod neposrednim vodstvom Hitlerjevim odklanja, da bi zapustila svoja ognjišča v Jugoslaviji. To je najsvečanej-ši demanti vseh onih, ki so tolikokrat poskušali slikat'" naše Nemce v inozemstvu kot uboge preganjance in so dokazovali, da jih naš narod ali naša država v njihovem obstoju ogrožata. Taktika i.emških listov pa se nam ne zdi povsem pravilna. Najbolj iskrena je ša ''Gotscheer Zeitung", ki prostodušno izjavlja: "Mi ne gremo. .." Drugi listi z "Deutsches Volksblattom " na čelu poskušajo celo stvar predstavljati tako, kakor bi b.da poročila o preseljevanju Nem cev iz jugovzhodne Evrope izdelek raznih Nemcem nenaklonjenih krogov, ali pa celo izmišljotina posameznih redakcij. Temu nasproti je še treba reči, da je problem povrat-ka nemških narodnih manjšin v Nemčijo in posebej še onih iz jugovzhodne Evrope postavljen iz najbolj merodajne nemške strani. Šef nemške preseljevalne komisije poslanik von 'I wardovsky je službeno :zjavil sledeče: 'V načelu je nemška vlada' sklenila, da sčasoma preseli vse nemške manjšine v meje raj-ha in tako odkloni vsa nesoglasja, ki bi mogla nastopati med Nemčijo in državami, kjer žive nemške manjšine. Na ta način želi Nemčija, da vprašanje svojiii manjšin postopno odstavi z dnevnega reda in s tem dokaže svojo iskreno željo za trajno pomirjen je v Evropi." Ta izjava je bila podana 17. oktobra v Berlinu pred zastopniki nemškega in inozemskega tiska. Čudno je, da je nismo mogli čitati v nobenem naših domačih nemških časopisov. Bilo bi iojainejše, ako bi "Deutsches Volksblatt" razpravljil in zavzel svoje stališče napram tej izjavi, kakor pa da dolži jugoslovansko časopisje, Oa kuje "govorice" in skuša delati zmedo. V ostalem ne razumemo, zakaj zmedo. Vedno so nam govorili, da se je naša nemška svetu in življenju, se je pri velikem narodu-sosedu uveljavil ne samo kot izrazito politično, marveč tudi kot poudarjeno kulturno gibanje nemškega naroda. Danes nam narodni socializem predočuje miselnost in pogled nemškega človeka. Da siloviti miselni preokret nemštva ne bo ostail brez vpliva na zunanji svet, za to nam je porok velika nemška dr žava s svojim vzornim aparatom in s svojo mojstersko organizacijo. Že danes se tudi v krogu drugih ljudstev živahno razmišlja in debatira o številnih velikih vprašanjih, ki jih je sprožil nemški narodni socializem s svojimi povsem novimi načeli o narodu, o narodnem življenju in narodnem ustroju. Še neprijatelj Nemčije bo moral pritrditi, da doživlja Evropa ne brez zasluge nemške revolucije, dobo, ko se čistijo in klešejo premnogi pojmi evropske miselnosti in se odpravlja marsikaj, kar je nekoč krasilo evropsko kulturno zakladnico, pa je prišlo z novim časom iz mode in je svojo vrednost izgubilo. Nam Slovencem v Nemčiji prihaja ob miselni revoluciji, ki jo doživlja nemški narod, dobro do zavesti, da smo vejica slovanskega debla. Obče znano dej stvo je, da se narod spozna najbolje ob pogledu na drug narod, na njegove misli in dejanja. Sedanje nemštvo je ostro zarisano kot še ni- Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas manjšina visosmerila in zato za njo j kdar poprej in sliči brušenemu zrcalu, v katerem drug narod lahko zre poedine svoje poteze in lastnosti. Mi doživljamo nemškega soseda vsako uro in vsak dan in nam zato naše slovenstvo prihaja tem bolj in tem jasneje do zavesti. Premnogi se moramo učiti od nemštva. Biti nam mora predvsem mojster v tem, kako naj delamo in za svoj narod žrtvujemo, kako naj sta nam v čislih narodna čast in naroda dobro ime. A še bolj v tem. "s koliko levjo hra- VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU \ Ne pozabite j FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 j Telefon: 59-0522 - Bs. Aires § <♦>• >:♦>• ';<♦:•: •:♦> •:♦> >»> jopfti 'ftriflt _____ft' i moderna krojačnica Peter Capuder izdeluje modeme obleke po zmernih cenah. ayacucho 975 _ bs. aires u. t. 41 - 9718 C3Q ion ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje Ins. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez ópera-fije i n bolečin. SPOLNA 8TBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. «IVČNE BOLEZNI: Nevrastenlja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost sica, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. GREVA; colitis, razširjenje, kronična za očka. OBLO, NOS, U8ESA. vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN NTaá zavod s svojimi modernimi naprava, mi tn z izvrstnimi SPEOIJAIJSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in neplačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 plaza once pač nc more biti večjega zadoščenja in veselja, kakor če bi bila poklicana k neposrednemu sodelovanju pri izgradnji no\e velikonemške države. Bodrilo "Koroškega Slovenca" Glasilo koroških Slovencev "Koroški Slovenec", od 15. novembra preteklega leta, prinaša zanimiv u- j brostjo moramo braniti in čuvat vodnik pod naslovom "Zakaj bi se j ]-ar je našega, slovenskega. Kdor- koli motri z odprtimi očmi dogajanje okoli $ebe, le predobro čuti, kako utripa vfeliki čas in kako segajo njegovi udarci do najbolj skritih kotičkov človeške duše in srca ter dramijo, kar je najbolj slovensko, najbolj naše. Če bi kdaj izgubili to, kar nam določa ceno življenja, bi poslali brezoblični in sebi samim odtujeni. Ker se naša slovenska zavest drami prav v globinah našega mišljenja in čusvovanja, raste z njo tudi naša dobra vera v nepremagljivost slovenske narodnosti. Po silnem vzponu nemškega naroda se čutimo še bolj Slovence in Slovane. V bali?". V tem uvodniku je postavljeno stališče koroškega slovenstva do svojega velikega soseda. Pisan pa je ta članek tako, da smo dolžni slovenski javnosti podati njegove glavne misli, ki so polne vedrega optimizma. "Ni nas mnogo. Komaj dobro t;-sočinko vsega prebivalstva Velike Nemčije predstavljamo. Ogromna večina HO milijonov sodržavljanov ¡ nas ne pozna, le redki zainteresiran-ci beležijo o nas. Temu primerno neznatna je naša politična pomembnost v sestavi velike države. Posledica naše številčne nemoči je, če smo se. kmalu privadili dejstvu, da so naše kulturne in zadružne organizacije ter ostale naše ustanove edino torišče narodnega izživljanja in da nam je postala glavna točka našega slovenskega programa: naša slovenska samopomoč. Da bi se v očigled številčni malenkostnosti bali za svojo bodočnost in bi obupava!i? Strah ali obup nikakor ni naša slovenska lastnost. Bojazljivi ali celo obupani bi ne bili vredni imena Slovencev. Nasprotno!! Neposredna bližina nemškega naroda in državne meje, ki družijo našo malo skupino z velikim nemškim sosedom v eni državi, vzbujajo v nas narodno zavest, ki temelji in korenini v globini človeške duše in se brati z najintimnejšimi čustvi kulturnosti in religioznosti. Narodni socializem s svojim do potankosti izdelanim nazorom o Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto 13. T. 50 - 0277 dno srca čutimo, da bo slovanstvo v bližji in najbližji dobi v še večji mej ri kot doslej prispevalo svoj delež k evropski kulturi in kulturnosti. Po svoji vsebini, zgodovini in usodi je naravnost poklicano, da iz svoje bogate duhovnosti in duševnosti so-gradi in soustvarja novo, vstajajočo Evropo. O čemer so nekoč sanjali veliki slovanski in drugorodni možje — med Nemci predvsem Herderr brata Grim, Goethe —, da bo namreč slovanstvo evropskim ljudstvom posredovalo mir in bratoljublje, to slovansko poslanstvo vidimo danes v obrisih, jutri že bo nemara neovrglji-va nujnost. — Za leto in dan so te besede seveda zelo drzne, drzne so za desetletje in morda celo še za živeči rod, a narode in njihova jutra merimo po stoletjih in kontinente p° tisočletjih. Nova Evropa vstaja! Za vsem hudim in zlim naših dni vidimo njeno veličastno borbo za boljšo vsebino in lepše oblike. Tako veli že preprosti zakon trpljenja, tako nam narekuje naša slovanska vera. Že danes posreduje narodni socializem ter novi, vstajajoči Evropi, da ne bo šla več preko inTnimo narodnosti, marveč jo bo čuvala in cenila kot dragoceno pridobitev modernega časa-Zato je potrebna vsa silovitost in dinamika nemškega gibanja, da bodo ljudje živeli in mislili iz naroda za narod. Slovanstvu, ki s svojo širo-kogrudnostjo z 'lahkoto zajame vso Evropo, pa pritiče naloga, da zajam-či tudi narodnost malih, številčno šibkih ljudstev. Mi koroški Slovenci smo vejica slovenske kulturne veje na južnoslovanskem deblu. Kjerkoli se na koroških tleh srečata Nemec in Slovenec, se torej že dane® poraja košček, četudi prav nežna' ten košček te nove Evrope. S svojo trdno vero v njo, s svojim narodnim delom in zadržanjem jo hočemo graditi tudi v bodoče." OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Ušaj Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postreženi. G ARMENDI A 4 9 47 Buenos Aires La Paternal i : Rojakom na jugu! Vsepovsod greste, gospod Janez. Zakaj vas pa k nam ni, tako me je prejel lani Šinigoj Anton, ko se je mudil v Buenos Airesu. Njegov dom je v Cinco Saltos v Rio Negro. Kolikokrat sem že imel misel željo, da g^em tja, ko sem videl slastne viljamovke — hruške ali jabolka. .,. Povsod bi moral človek. Saj smo mi Slovenci taki, da radi rajžamo. Toda za rajžo je treba denarja in časa. Meni pa kar z obojnim trda prede. Hvala Bogu da imam srečo, ker vedno najdem dobrih ljudi, ki mi tudi kak peso dajo, ko naroče Duhovno Življenje ali plačajo stare dolgove, če ne bi iz potovanja niti domov ne mogel. Da, da! Na vse kraje bi bilo treba. Tudi v'Montevideo me je vabil gospod Figelj, ko sva se oni večer srečala na krstitkah pri Močniku in tudi v Čako me kličejo in še kam drugam bi rad šel. Toda na jug jo bom pa res mahnil, kjer je malo manj vročine, ker tukaj v Buenosu se zdi da bomo kmalu kuhani... Torej na jug. V nedeljo 14 januarja zvečer se bom odpeljal in držal naravnost v Bahijo Blanko. V Olavarriji bom le skozi okno pogledal. Ven bom pa stopil le, če bom imel s kom govoriti. Ce se komu ljubi iz Lome Negre, naj le pride. Ob 2.20 uri pride vlak in stoji 20 minut. Seveda je to ponoči. V Bahijo Blanko pridem zjutraj ob 8 uri. Prosim rojake v B. Blanki, če bi kdo prišel na postajo tisto uro (v Pondeljek zjutraj). Najprej bom imel mašo. v V Bahiji bom ostal do torka zvečer. y torek ob 19 uri odrine vlak v Rio Negro. Zjutraj ob 5.25 bom v Villa Regina, če Bog da. v Tamkaj pa že upam, da bom na-8el naših rojakov, ki jih doslej še nisem videl. Ob 8 uri bo maša v cerkvi, nato nameravam stopiti na °bisk k Fabčičem, popoldne pa na-v Villa Regina, koder živi menda še več drugih naših ljudi, ki bi Se malo zbrali in katero rekli. Naslednje jutro, to je v četrtek jan. bom že v Fortin Gral. Ro- 18 ca. V petek bom prišel v Cipoleti kjer že upam, da najdem koga iz Cinco Saltos. Malo neprijetno je, ker ne vem še kakšne prometne zveze bom imel tamkaj. Toda upam, da bo že kak rojak imel kakega konja bodisi na deteljo ali na bencin, ki mi bo okrajšal stopinje. V petek, 19 jan. bom imel mašo v Cipoleti. Vsoboto pa bom že v Cinco Sal-tosu. \ Ne vem zakaj se mi zdi, da je Cinco Saltos najbolj po naše, najbolj po slovensko. Saj nič ne vem od Cinco Saltos. Niti tega ne, če imajo kako cerkvico, niti tega ne, če je v kraju samem kaj hiš, ali pa je vse raznešeno daleč na okrog. Pa se mi zdi, da mora biti tako, kakor tam nekje na vipavskih brdih in vinogradih. Le nekaj imen poznam in komaj pet obrazov. Le Šinigojeve in Mislejeve, ki pa spadajo že v Centenario, ki leži, kot pravi zemljevid že onstran reke... Le te poznam po obrazu, po imenu pa še nekaj drugih. Tam žive družine treh bratov Šinigoj, dva Saksida, Bitežnik, Kralj, Čotar, Tomšič, Bre-šeak, Tršič. Le daleč v stran starosta Rener, menda najstarješi naš naseljenec v tistih krajih in gospa Mila Brugger, ki ima moža Švicarja. Naj mi nikar ne zamerijo tisti, katerih imen nisem navedel, ker jih pač od nikoder doslej še ne poznam. Pač pa upam, da boste vsi, pa prav vsi, radi prihiteli kaj blizu tiste dneve, jaz bom pa že tudi skušal obiskat domove naših rojakov, kolikor mi bo le mogoče. • | Zaprosil sem že v škofijo Viedma, kamor tisti kraji spadajo, za dovoljenja, katera potrebujem in bom tako lahko uredil kake poroke in druge stvari. V Cinco Saltos moramo napraviti cel misijon. Jaz sam sicer lahko delam načrte, toda ker kraja in okolnosti ne poznam, zato seveda ne morem ničesar samovoljno nespremenljivo odločiti. Približno, bo pa že lahko pri tem ostalo, kar sem zamislil. V soboto bo maša v Cinco Salto-su. Če se je mogoče na vlake kaj zanesti, da bo mogoče priti tudi odda- ljenim rojakom, bo maša po prihodu vlaka, ki pride malo pred deveto.. . Vsekako pričakujem o tem še pred mojim odhodom odgovora od znancev, katerim sem že pisal o mojem načrtu. V nedeljo bomo pa napravili dve maši. Ena bo za naše rojake bodisi Slovenci ali Hrvatje, druga pa bo za vse tamošnje stanovalce od blizu in daleč. Pisal sem že tudi gospej Ivanki in Mili, ki bosta gotovo našli še kakega človeka, ki bo rad malo doprinesel, da bi se tudi nekaj petja pripravilo za maše. Čudno bi bilo, če med stotino Slovencev ne bi bilo nekaj pevcev. Saj bi bilo zares nekaj nepopisno lepega, če bi se tam daleč, pač naj-dalje od doma, zapela naša lepa pesem. V nedeljo 21, januarja popoldne moramo pa tudi napraviti slovesnost. Tudi v Rio Negro bomo poskušali proslaviti svetogorsko 400 letnico. Tisto nedeljo naj pri ti te vsi rojaki od blizu in daleč, da se zberemo, da pošljemo domov skupne pozdrave, da pa tudi malo dvignemo naše misli j iz vsakdanjih zemeljskih skrbi v božje višave. Vse od Ville Regine in Gral. Roca, od Cipoleti in Neuquena, od Plaza Huincul in Zapale, vsi rojaki, dvignite se in pridite tisto nedeljo v Cinco Saltos, kjer imate že svoje znance in kjer boste veseli doživeli nekaj lepih trenutkov. V Buenos Airesu imamo romanja, slovesnosti prvega svetega obhajila, imamo Božič in veliko noč. Doli- na jugu nimate nič. Potrudite se to pot, zavzemite se vsi, prihitite skupaj, pa bomo imeli tudi nekaj duhovnega veselja, pa tudi kako sladko hruško bomo pojedli, če je še katera ostala, oziroma, če je že nova dozorela.... sem menda pozabil, da je doli že čas, ko grozdje zori... Iz Cinco Saltos bom potoval dalje v Neuquen in Huincul. Tudi tam je naših precej in upam, da se bodo tudi kaj zbrali. Tudi v Plotier, če se ne motim, so Slovenci. Morda najdem koga. Toda tudi v Cinco Saltos upam, da bodo prihiteli na skupni "misijon". Škoda, da mi je dano premalo časa. Kar hitro bom moral dalje. Namenjen sem tudi v Bariloche, kjer je menda lepo število rojakov. Danes pa še tega ne vem, kako bom iz Huincula prišel v Bariloche. Na zemljevidu pač vidim, da imajo nekako cesto, toda nič ne vidim, kako bi se po njej peljal. Upam pa, da se bo že kaj dobilo, da bom mogel tudi tja pod Ande, kjer je delavno polje našega rojaka misijonarja Perniška, ki ima svojo postojanko v Juninu de los Andes. Celo na to upam, da se bova sestala to pot in sicer v Cinco Saltos v petek ali soboto • (19. ali 20. januarja) . O San Carlosu v Bariloche se med našimi rojaki mnogo govori, ker je tudi tam naših ljudi precej. Mnogi pa so doli že delali, posebno v hotelu "žaužav" (Llao-Llao), ki je pogorel lani. Naš rojak Silvan Pečenko ve marsikatero povedat iz Bariloche. Sedaj mu bom pa jaz tekmoval, če mi bo sreča mila, da bom svoj zamišljeni program v celoti izvedel. Iz Bariloche bom odpotoval v četrtek popoldne z državno železnico na Patagones, nato pa kar ravno do Olavarrije in do Lome Negre. Zjutraj v soboto 27. januarja bom imel v Olavarriji mašo. Prosim rojake v Lomi Negri, da sami določite uro maše, kadar je najprimerneje, da bi lahko prišli Meni je vseeno če bo zelo zgodaj, toda ne pozneje kot ob 8 uri. V Lomi Negri ostanem v soboto do polnoči, ko odpotujem z vlakom, da bom zjutraj v nedeljo, 28. januarja na svojem mestu v Bueno Airesu, ker bo maša na Avellanedi. Doma v Buenos Airesu, bo med tem vse v navadnem redu in bo sveta maša in popoldanska pobožnost kakor vsa ko nedeljo po napovedanem redu. Opravil bo. vse gospod Jože Kastelic. Le pridite v lepem številu in molite zato, da bo prišlo čim več božje milosti in duhovnega veselja iz nebes na rojake, ki jih boru obiskal na potovanju. Vse rojake v Rio Negro in Neu-quenu prav toplo prosim, da se potrudite in se v teh dneh kaj približate slovesnostim, ki se bodo po on-dotnih krajih vršile. Posebno pa se potrudite, da se nas v Cinco Saltos kar največ zbere. Enako upam, da bo mvidel mnoge rojake tudi v Lomi Negri in Bahiji Blanki. Na svidenje! Janez Hladnik CERKVENI VESTNIK 14. jan. Maša na Avellanedi za Frane in Anton Ivančič. Molitve na Paternalu. 21. januarja. Maša na Paternalu za Marijo Sopčič. Molitve na Paternalu. V dneh od 15. do 28. januarja bom odsoten, ker grem na potovanje v Rio Negro. Upam, da bom doživel prav vesele in lepe ure med rojaki v tistih krajih, posebno v Cinco Saltos, kjer bomo imeli v dneh 20. in 21. januarja razne slovesnosti, na katere vabimo vse roja ke, vse Slovane, posebno Jugoslovane, ki tamkaj zelo številno žive. Vsem dobrim dušam doma priporočam v molitev, da bi prišlo čim več duhovnega veselja čez rojake, ki jih bom obiskal. Med mojo odsotnostjo se bo vsa redna služba božja vršila kot po navadi. V Vlučaju kake poroke, krsta ali pogreb^ ali bolnika se obrnite kar na čast. gospoda Kastelica, Con-darco 545 (telef. 63-2435). Janez Hladnik ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 170 ^ ^lanettino ni bil vreden odveze! t"edaj ga bodo ljudje prezirali, ne 0 niu odpustili, pa tudi Bog mu bo odpustil! laQettino si zakrije svoj obraz z ema rokama in zaječi kakor zver, Jo je zadela lovčeva krogla. v.reostajalo mu je samo še nekaj, bi si morda olajšal vest in pripravil vsaj deloma veliko krivi- co, ki Jo je storil. JJa b! osvobodil Klariso? a ta način bi se vsaj inalo skesal 2a foj zločin. *°da kako naj jo reši? sto S(;',>0'i .)e videl samo eno pro-Pri I"'' Toliko časa bi moral stati Katarini, da bi si pridobil nje-*0Popo]no zaupanje. »orli' i 0 komedija, — strašna in na ¿t me,dija' ~ t0 pa Je bila edi" risiC v.p,° kateri bi lahko rešil Kla-o življenje in njeno svobodo. Sed8" le tako Premišljeval. v*ata aj pa s0 se nenadoma odprla ' > v sobo pa stopi stari povelj- nilTpT?6 v redu, — reče povelj- jetnica ^aVl0VSke trdnjave> - ki ie ze nahaja v drugi celici,! nWic< ° 1)01 jša od strašne vod' Oh •" veseli/V" -bili morali videti njeno iz celice, f Vldelll> da se jo rešila da 11 e> v katero je že prodrla vo- p0^daíiT? P.ove]jnik, ali pa ste ji neRa Voi;' -lc Prinesel Pismo Nje-tino. canstva? — vpraša Gianet- v°l.inik°hfdal sem & — odvrne po-p0 me ie ®e "asmehne. — Tako le-tek PotoS a' na-' j' dovoli»i kra- !em moglrj, Tami: da i* teKa pH ali i, dkloniti. Povejte, go-*eberg? 0cete videti Klariso Pi- — Rad bi* jo videl, — vzklikne Gianettino ves srečen. Da, pokleknil bo pred njo, rotil in prosil jo bo, naj mu odpusti in Kla-risa mu bo odpustila. — Gospod poveljnik, — vzklikne Gianettino razburjeno, — prosim vas odpeljite me čimprej h Klariši Pineberg in mi dovolite z njo kratek razgovor med štirimi očmi. — Če vam to dovolim, — odvrne visoki uradnik,1"— grešim prav za prav proti predpisom. Toda tudi jaz sem človek, pojdite, gospod, peljal vas bom h grofici Pineberg. Pa še nekaj! — reče poveljnik in se ustavi na pragu. — Ali boste prenesli ta prizor? Povedati vam moram, da je strašna ječa mlado ženo precej izpremenila. Ne pripovedujejo zastonj, da postane človek v vodni celici v eni sami noči starejši za pet let navadnega življenja, — grofica pa je preživela že mongo noči pod Nevo. Gianettino se strese. Oh Bog, kakšno bo našel svojo ljubljeno? Kakšno bo videl? —■ Gospod poveljnik, — reče Gianettino po kratkem molku, — trden in močan bom! — Zagotavljam vam, da vam nikdar ne bom pozabil te u-sluge. — O tem sem prepričan, — odvrne poveljnik Petropavlovske trdnjave in se čudno nasmehne. Poveljnik gre naprej. Gianettino pa za njim. Hodila sta po mnogih hodnikih in se spuščala vedno globlje. Gianettinu se je ta pot zdela neskončna. Čim bolj sta se bližala celici, v kateri je bila Klarisa, tem razločnejše sta slišala divjanje viharja in šume-nje valov. Sedaj sta prispela tja, kjer so se nahajale celice, — še vedno pa se nista nahajala v globini, kjer se je nahajala vodna celica. Pred nekimi železnimi vrati je sta- lo nekaj jetniških paznikov, vsi so bili zelo resnih obrazov. Naenkrat pa je iz gruče pred vrati stopil neki paznik k poveljniku m mu nekaj zašepetal v uho. Poveljnik je zadovoljno prikimal. Potem pa je ukazal nekemu pazniku, naj mu da svetiljsko, vzel je ključe iz žepa in odklenil vrata. — Vzemite to svetiljko in si posvetite sami v celico, — reče poveljnik Gianettinu. — Videli boste jetnico, ki sedi na stolu sredi celice. Toda ne govorite preglasno ,kajti to bi utegnilo razburiti njene živce, — pa se vam tudi ni treba prestrašiti, če bodo njene roke malo hladne. — Ne pozabite gospod, da se je nahajala grofica Klarisa Pineberg v vodni celici!! Gianettino ni več slišal poveljni-kovih besed. Sopil je s svetiljko v roki v celico: Za njim pa so se vrata takoj zaprla in nekdo je obrnil ključ. Gianettino so ni za o niti zmenil. Zdelo se mu je čisto razumljivo, da zaklepajo vrata med njegovim pogovorom s Klariso. Saj mu je poveljnik Petropavlovske trdnjave obljubil da se bo razgovarjal z jetnico med štirimi očmi. Veselil se je torej, da poveljnik ni stopil a njim v celico. Sredi celice je sedela njegova ljubljena. Njeni rdeči lasie so ji padali po telesu, obraz je bil miren in bled. Njena levica je počivala na nasla-njalu stola, desna roka pa je ležala na krilu. Klarisa ni vstala, da bi mu prišla naproti. Najbrž je tako oslabela ! _Klarisa! — vzklikne Gianettino in postavi svetil iko v neko vdolbino v s^eni. — Klarisa, — ljubljena — tako se morava zopet videti, takšna so pota usode! ! • Nihče mu ne odgovori! Klarisa je sedela z napol odprtimi očmi. Niti svojih trepalnic ni dvignila, da bi ga pozdravila. Gianettinu je šinilo v glavo, da Klarisa morda sluti veliko krivico, katero ji je storil, morda je slučajno zvedela za njegovo izdajo. Gianettino poklekne pred Klariso in vzklikne: — Oprosti mi, Klarisa! Oprosti mi, ljubljena! — Izdal sem te, — prevaral sem te, — postal sem ti nezvest, — toda odslej bom... Oh, dovoli, da ti poljubim roke, — naj se iz j očem pri tebi! Klarisa, ljubim samo tebe, — nikdar nisem nikogar drugega ljubil! S tem poljubom... Gianettino prinese njeno roko k svojim ustnicam. Vtem trenutku pa zavpije in skoraj omahne. Roka je bila mrzla, — mrzla kakor led. Gianettino počasi vstane. Z roko pogladi njene lase in dvigne njeno glavo, ko pa se je dotaknil n.ienih mrzlih ustnic, je strašno zavpil. 1 — Mrzle so, —--tudi tvoje ustnice so mrzle — kakor da bi bila mrtva! — Klarisa, Klarisa, — kaj se ti je zgodilo? Gianetino se opoteče. V tem trenutku pa se je streslo tudi Klarisino telo in se podrlo s stola. Sedaj je bilo Gianettinu vse jasno. Sedaj je vedel, zakaj se njegova ljubljena ni dvignila, da bi ga pozdravila, ko je stopil v celico, — sedaj je vedel, zakaj so bile njene roke in njene ustnice tako mrzle, — vedel je tudi, zakaj mu je poveljnik dejal, da se je Klarisa v ječi strašno izpremenila. Niso ga pripeljali k živi. temveč k mrtvi grofici Klarisi Pineberg. Gianettina je obšla groza, obenem pa udi strašna jeza. Objel je mrtvo truplo z obema rokama, — ga pritisnil k sebi, potem Jugoslovanska strokovna zveza Znana je organizacija Jugoslovanska strokovna zveza, ki jo je bil pred vojno ustanovil dr. Krek, da bi v njej organiziral vse slovensko krščansko delavstvo. Zadnja leta, pa je ta zveza, ki jo na kratko imenujemo JSZ krenila na stran pota, zaradi česar je potem morala nastati nova delavska organizacija, Zveza združenih delavcev. Vendar je bilo še precej delavcev, ki so ostali pri JSZ zato, ker jo je bil pač dr. Krek ustanovil in ker so upali, da bodo voditelji že uvideli svoje napake ter krenili na pravo pot. Te dni pa je ta strokovna organizacija izdala v svojih prostorih politični letak, kjer pravi, da bo ustanovila novo politično stranko, ki pa ne bo imela nobenega svetovnonazornega programa. S tem se je ta strokovna organizacija postavila na politično stališče ter je obenem preklicala krščanski in socialni program, ki ga ji je bil nekdaj sestavil dr. Krek. Zdaj tj i od dr. Krekove ustanove ostalo drugega, kakor le še golo ime. Zato bodo slovenski krščanski delavci to zvezo zapustili ter šli svojo pota. pa je začel poljubljati njena mrzla usta. Ko je zopet posadil truplo na stol, se je obrnil k vratom. Oh, sedaj se bo maščeval za to prevaro, sedaj bo planil na poveljnika Petropavlovske trdnjave, čeprav se nahajajo tukaj jetniški pazniki in vojaki! Naj ga ubijejo, pred tem pa se bo maščeval! Da bi se maščeval? Ah, mar ni ležala osveta v njege-vih rokah? Bodi miren, Gianettino ! Hudobija in pretkanost vodita k cilju! Ljudje so te prevarali, stori tudi ti isto! Ti hraniš dragoceno tajnost, ki bi lahko osramotila in ponižala carico Katarino pred njenim narodom in pred celim svetom! Samo usta ti je treba odpreti Gianettino in povedati, kar si doživel nocoj! Pojdi na petropavlovske trge in ulice in pripoveduj množici ob zvokih kitare, kaj se je zgodilo nocoj ! . Pripoveduj o strastnih m vročih objemih, pripoveduj o lepi carici Katarini, kako je znala ljubiti lepega in mladega gondolijerja; ta vest bo šla od ust do ust, od vasi do vasi in iz mesta v mesto! Povsod bodo pripovedovali! — — Katarina, mogočna ruska carica je bila ljubica lepega mladega bene-čanskega gondolierja Gianettina. Toda na to je mislil Gianettino samo nekaj trenutkov. Takoj je zavrgel to misel. Ne, Gianettino ne bo ravnal tako podlo! Čeprav mu je carica povzročila toliko krivico, ne bo izdal te sladke skrivnosti, ki bi morala biti obema svetinja. V tistih minutah, ko je carica ležala v njegovem naročju, ni bila carica, pa tudi Gianettino ni bil gon-dolier. Katarina ni bila takrat Kla-risina krvna sovražnica, bila je samo žena, ki ljubi. Tega pa Gianettino nikakor ni smel izdati in še celo obesiti na veliki zvon. SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Na očetovem grobu Tončkov oče je bil reven delavec. Zaslužil je s trdim delom v tovarni komaj toliko, da se je njegova družina mogla vsak dan do sitega najesti. Razen Tončka je imel še šest otrok: tri dečke in tri deklice. Koliko noči je uboga mati prebdela v skrbi za lačne želodčke!! Reva pač ni slutila, da jo čakajo še hujši časi. Nekega dne se je oče utrujen in poten od dela vračal domov. Na poti ga je ujela nevihta. Ves premočen je prihitel domov. Ponoči ga je začelo mraziti po vsem telesu. Prestrašena oena je poslala po zdravnika. Ta je bolnika pregledal in na kratko povedal: "Pljučnica!" Na vso moč se je žena trudila, da bi ohranila moža pri življenju. Pa je bil ves njen trud zastonj. Sedmega dne je mož umrl. Mati je z otroki ostala sama in brez vsega. V sosednji vasi je živel premožen kmet. Svojih otrok ni imel, pa je vzel Tončka za svojega. Tonček ¿e je poslovil od matere in se preselil k njemu. Pri kmetu se mu je tako dobro godilo, da je kmalu pozabil na dom, kjer so njegovi bratci in sestrice trpeli najhujše pomanjkanje. Ob nedeljah in praznikih ga je kmet silil, naj obišče svoje domače. Tonček pa se je raje potepal po vasi. Jabolka in štruklje, ki mu jih je kmet dal za bratce in sestrice, je raz-dal svojim tovarišem. Tako je minulo leto dni. Ves ta čas se Tonček ni spomnil rajnkega očeta. Na Vseh svetih dan pa mu je kmet rekel: "Pražnje se obleci. Opravek i-mam v tvoji rojstni vasi, pa greš z menoj in obiščeš svoje domače." S težkim srcem je Tonček ubogal. Pot ju je vodila mimo pokopališča, ki je ležalo zunaj vasi. Pred vhodom je branjevka prodajala sveče in vence. Kmet je obstal pred stojnico in rekel: "Spodobi se, da stopiš najprej na očetov grob in pomoliš očenaš za njegovo dušo. Jaz odidem naprej v vas.?' Kupil mu je pri branjevki dve le- Mladinski kotiček pi pisani sveči in še velik venec iz smrečja in krizantem. "Zvečer se oglasim pri vas in te vzamem s seboj ", je še zaklical kmet in odšel dalje. Tonček je počasi stopal mimo o-krašenih grobov in čudno tesno mu je bilo pri srcu. Črv vesti mu je o-stro zakljuval v prsih in mu očital: Leto dni se nisi spomnil očeta in še zdaj so te morali drugi prisiliti, da pomoliš na njegovem grobu! Ali te ni sram, nehvaležneš! Tiho je pokleknil k grobu. Položil je venec k lesenemu križu in zasadil v črno zemljo pisani sveči. Prižgal ju je z drhtečo roko. A veter, ki je žalostno jokal med cipresami, je drobna plamenčka pri priči ugasnil. Tonček se je ozrl po drugih grobovih. Videl je, da svečke povsod drugod gorijo. Še nekakrat je poskusil svojo srečo. A veter mu je svečke zmerom znova upihnil. Grenko ga je spreletelo: "Oče ne mara za moji svečki, ker sem pozabil nanj... " Ni si ju upal več prižgati. Ves bled in potrt je klečal ob grobu. Tako hudó mu je bilo pri srcu, da bi najraje zajokal na glas. A solze ni bilo v njegovih očeh. Nemo je strmel predse. Ni mogel jokati, ni mogel moliti. Za seboj je zaslišal rahle stopinje. Ozrl se je in zagledal pred seboj mater, sestrice in bratce. Mati ga ie radostno pozdravila in hvaležno rekla, ko je videla venec in svečki na grobu: "'Lepo je od tebe, da si prišel!" Pokleknila je k grobu in prižgala svečki. Plamenčka sta svetlo zapJa-polala. Tonček je skesano povesil glavo i» iz srca se mu je izvila goreča prošnja: "Oče, odpusti!" Še parkrat je ponovil gorečo prošnjo, potem pa je začel iskreno moliti očenaš za očenašem. Svečki na grobu sta že dogoreva- li, ko se je mati spomnila, da bo treba oditi domov. Spotoma se je Tonček privil k materi in ji polglasno rekel: "Mati, ali ste hudi name, ko me tako dolgo ni bilo domov ?'' Mati je vse grenke očitke s silo zadušila v sebi in ljubeče odgovorila: "Kaj bom huda! Vesela sem, da si tako lepo počastil očetov spomin. Boš pa poslej večkrat prišel domov, ali ne?" "Bom!" je Tonček hitro obljubil. Sestrice in bratci so se te obljube tako razveselili, da so kar zarajali okoli njega. Tončku se je odvalil kamen od srca. Črv vesti je nehal kljuvati. Ves olajšan je prestopil prag domače hiše in zdelo se mu je, da mu je oče s slike, ki je visela na steni, prijazno pokinial v pozdrav in mu tiho šepnil na uho: "Saj sem vedel, moj dobri fant, da nas ne boš za zmerom pozabil!!" Tonček je danes star že šestdeset let, a tega dne se tako živo spominja, kakor da bi ga bil preživel šele včeraj. Zmerom znova pripoveduje svojim vnukom ta žalostno-veseli dogodek iz mladih let. r "v" Bratec pravi sestrici: Glej kako prihaja "tujčeva civilizacija" k nam! Gianettino se bo Katarini drugače maščeval! Vrnil se bo k njej in ji bo zabodel v prsi bodalo, ki ga je še v Benetkah pripravil zanjo. Tako bo maščeval Klarisino smrt! Gianettino skoči k železnim vra-om in začne razbijati po njih. — Odprite! — zavpije Gianettino. — Odprite! — Namesto Klarise Pi-neberg ste mi dali mrliča! — Jaz hočem oditi od tukaj! — Oditi hočem iz te celice! — Vrnil se bom k carici! Ni mu bilo treba predolgo razbijati po vratih in kričati, kajti v naslednjem trenutku so se odprla vrata. Ko pa je gondolier hotel oditi, je dobil močan udarec v prsa, tako da se je opotekel. Sesedel se je na tla. Ko pa se je vzravnal in vstal, je opazil, da se v celici nahaja pet ljudi. Eden izmed njih je bil poveljnik, drugi je bil duhovnik, kateremu se je izpovedal ostali trije pa so bili oblečeni v rdeče obleke. Njihovi o-brazi so biti surovi in bedasti. Gianettino je takoj videl, da mu od teh ljudi ni pričakovati ničesar dobrega. Posebno eden, visok in močan mladenič se je zdel Gianettinu zelo sumljiv. Gianettino se vzravna in se jezno obrne k poveljniku. — Osleparili ste me, — vzklikne Gianettino, — prav dobro ste vedeli, da Klarisa Pineberg ni več živa. Ni bil vaš namen, da bi mi dovolili pogovor z njo, hoteli ste me privesti v obup in grozo! Ne vem, če ste to storili radi tega, ker vam je carica to ukazala, toda to bom že zvedel v Carskojem selu. Zato se bom vrnil k njej, če pa mi morda ne boste hoteli dati konja, ki bi me odnesel tja, se bom pač napotil v Carskoje selo peš. Gorje vam, poveljnik Petropav-lovske trdnjave, če se je ta misel porodila v vaših možganih kajti jaz — jaz imam... Nadaljevati ni mogel. Poveljnik zamahne z roko, veliki človek v rdeči obleki pa se vrše na Gianettina. Pa tudi ostala dva sta ga zgrabila in preden se je ubogi Gianettino sploh zavedel, kaj se z njim dogaja, so mu zvezali roke na hrbtu. — Krvnik Pfjtropavlovske trdnjave, — zavpije poveljnik, — izvrši svojo dolžnost! Stori, kar ti je za-povedalo Njeno Veličanstvo carica Katarina! Gianettina so vrgli na stol, na katerem je do sedaj sedela mrtva Klarisa. Ubogo truplo je sedaj ležalo na tleh, toda nihče izmed navzočih se ni spomnil, da bi mrtvo deklico dvignil. — Sveti Bog, kaj nameravate? — zavpije Gianettino. — Ali me hočete umoriti? — Ne bomo te umorili, dragi prijatelj, —mu reče poveljnik porogljivo, — preprečili bomo samo, da v prihodnje ne boš klevetal naše velike carice Katarine! Ne boš več ob-rekoval in lagal! — Obrekoval in lagal! — zavpije Gianettino. — Ha, kar bi povedal, bi bila samo resnica! Toda jaz ti prisegam, Katarina, da ne bom nikdar povedal tega, kar se skriva v mojih prsih, nikdr ne bom pripovedoval ljudem o svoji svetinji. Ne, ne, — povejte Katarini, da je lahko popolnoma mirna na svojem prestolu, siromašnega benečanskega gondolierja se ji ni treba bati, kajti on zna molčati! — Zato bomo že mi poskrbeli! — zakliče poveljnik. Krvnikova pomočnika pa sta med tem časom privezala Gianettinove noge k stolu. Krvnik sam pa zveže Gianettina okoli prsi in ga trdno priveže k stolu. tako da se ni mogel ganiti. Revež pa še vedno ni slutil, kaj nameravajo z njim. Poveljnik mu je pravkar dejal, da ga ne bodo umorili. — Gondolier, povej mi, ga vpraša poveljnik, — ali znaš toliko ruski, da bi lahko pisal? — Ne znam, — odvrne gondolier. — Prisegam vam! — To ti bo rešilo roke! — Toda povej mi, prijatelj, ti govoriš vendar precej dobro ruski, o tem sem se namreč prepričal, ker sem se s teboj pogovarjal. — Da, ruski znam! — odvrne Gianettino. — Ruščine sem se učil v Benetkah in sicer samo radi tega, da bi prišel v Rusijo in osvobodil Klariso Pineberg! — Zato bo tvoj jezik izgubljen! — zavpije poveljnik s strašnim glasom. Krvniki, na delo! Ko je Gianettino zaslišal te besede, so se mu naježili lasjev kri v žilah pa se mu je ustavila. Na njegovo čelo so stopile mrzle znojne kaplje in mu kapljale ]*> obrazu. Sedaj mu je postalo jasno, kaj nameravajo ti ljudje z njim, sedaj je vedel, da je bilo napisjtno v pismu, ki ga je prinesel od Katarine poveljniku Petro-pavlovske trdnjavo! Sedaj je vedel, zakaj ga je poslala carica semkaj. Ujel se je torej v past! Še takrat, ko je hodil po caričinih sobah, ko ga je carica božala in poljubljala, ko je še užival v njenem objemu, si je Katarina izmislila podli, strašni in krvavi načrt, po katerem je hotela doseči, da bo Gianettino vedno molčal. IToteli so ga napraviti za vedno neškodljivega, — da ne bo mogel ubogi Benečan nikdar ničesar izdati — zato mu bodo iztrgali jezik, da bo ostal za vedno nem! \ Ta misel je spravila Gianettina skoraj ob ■pamet. Gianettino se je začel braniti in se skušal rešiti vezi, toda vrvi so bile močne. Naposled pa se mu je le posrečilo, Koroški Slovenci in zamenjava manjšin Vse govorice o bližnji selitvi koroških Slovencev so prazne. V svojih izvajanjih glede preselitve nemških manjšin v Veliko Nemčijo pravi "Koroški Slovenec" med drugim: "Z ozirom na mnoge nejasnosti, ki so se v zvezi z vršečimi se preselitvami Nemcev pojavile tudi med nami, se nam zdi važno, da poudarimo dvoje. O preselitvi koroških Slovencev ni nikakega govora in so vse tovrstne vesti prazne izmišljotine. Prvič je Nemčija, ki kliče svoje nemške manjšine v svojo državo in izvzemši nemškoruske pogodbe ni nikjer govora o preselitvi nenemških narodnih skupin v države njihovih maternih narodov. Drugič: Preseljevanje nemških narodnih skupin se vrši pod vidikom kulturne strnjeno-sti in enotnosti. Baltski Nemci n. pr. so bili nekak nemški drobec, odtrgan od telesa maternega naroda. Med njimi in nemško državo so se nahajala še druga tuja ljudstva. V svoji novi domovini se baltski Nemci nahajajo v najožjem sožitju s svojim maternim narodom. Mi koroški Slovenci tvorimo s Slovenci v kraljevini Jugoslaviji slovensko kulturno ozemlje. Noben zgodovinar bi ne mogel točno označiti nekdanje slovenske pradomovine, razen ozemlja sarmatskih nižin, ki je bilo po pričevanju znanstvenikov pradomovina vseh slovenskih ljudstev. Govorice o bližnji preselitvi koroških Slovencev so torej povsem iz trte izvite in brez vsake podlage. Kdor bi jih razširjal v svrho morebitnih groženj ali vznemirjanja, ruši javni red in mir in spada pod kazenski zakon." UGANKE Za ograjo čepi, pa rado srbi — kaj je to? ("BAl.ldOA£) Na steni visi, metra nima, pa zmerom čas meri, na dve strani kima — kaj je to? (•Ban) Z močnim udarcem je podrl enega izmed krvnikov pomočnikov, potem pa je planil na poveljnika. Poveljnik"se umakne, v tem trenutku pa se je zganil duhovnik, ki je stal doslej popolnoma mirno in sunil Gianettina tako močno v želodec, da se je revež opotekel in o-mahnil na tla. Nekaj trenutkov pozneje so ga zvezali in zopet postavili na stol. Sedaj sta krvnikova pomočnika poskrbela, da se ubogi Benečan ni več ganil. Krvnik da znamenje, njegov pomočnik pa stopi za stol. Surovo je zgrabil Gianettina in pritisnil njegovo glavo na trdo naslanjalo stola. — Sedaj moramo na kakršenkoli način zgrabiti njegov jezik, — reče krvnik. To ne bo lahka stvar, kajti ta beenčanska živina se brani, kakor da bi jo hoteli zaklati. Saj bo še podivjal! !Kaj takega nisem še nikdar videl! —Ej, Ruščuk, — zapove krvnik ¡svojemu pomočniku, — zamaši mu nos, potem bo moral odpreti usta! Pomočnik stisne Gianettinov nos s palcem in s kazalcem tako močno, da Gianettino ni mogel več dihati skozi nos. Krvnik pa je potrpežljivo pričakoval trenutka, ko bo Benečan prisiljen odpreti usta. Gondolier pa je čakal, kolikor časa je pač mogel. Naposled pa vseeno ni mogel več vzdržati brez zraka, moral je odpreti usta. Prikazali so se njegovi beli zobje. V tem trenutku porine krvnik svoje prste v Gianettinova usta, zgrabi konico jezika in ga potegne iz ust, kolikor ga je mogel. — Primi ga! — zapove krvnik Ruščuku. Ruščuk uboga, v tem trenutku pa ga iGanettino globoko vgrizne v roda si je osvobodil desno roko. ko. Krvnikov pomočnik zavpije od bo- lečine, jel je tarnati in vpiti na ]x>-moč, — komaj so ga Gianettinu iztrgali. Dva prsta njegove roke sta visela samo še na kožici. Sedaj je nastala ogorčena borba. Krvnik je s silo p*oizkušal odpreti Gianettinova usta, to pa se mu ni nikakor posrečilo. Mladi Benečan je bil močan, branil se je o bupno. Njegovi zobje niso bili samo beli in lepi, ampak t,udi< močni in trdi. — Obupno je tiščal zobe, branil se je pred svojimi surovimi mučitelji, ld so mu hoteli iztrgati jezik. Naposled je moral krvnik vzeti kos železa in izbiti Gianettinu najprej zobe, — šele potem ga je lahko prijel za jezik' in mu ga potegnil iz ust. Sedaj pa ga ni več izpustil iz roke, sam ga je držal z levo roko tako trdno, da ga nesrečni gondolier ni mogel potegniti nazaj. Pripravljal se je na strašno dejanje. Nesrečni gondolier je samo še stokal, toda, čeprav ni njogel govoriti, so govorile njegove oči. Iz teh oči je sijalo sovraštvo, je-» zil se je na te ljudi, ki bodo izvršili strašno nalogo krute carice. Te oči so gledale jezno, kakor da bi iskale tisto, ki si je izmislila to nečloveško dejanje. Da, v očeh tega lepega in nesrečnega mladega Benečana, katerega sta prignala v daljno Rusijo ljubezen in hrepenenje, je plapolal plamen nepopisnega sovraštva napram Katarini. Carica vseh Rusov bi morda storila boljše, če bi ga bila dala takoj usmrtiti, namesto da ga je pustila živega, pokvarjenega in nesrečnega za vse življenje, kajti ni izključeno, da ne bo Gianettino nekoč njen krvni sovražnik, nevarnejši in strašnej-ši od vseh drugih, čeprav bo nem! (Dalje prihodnjič)