Slav. 16 v Trstu, v nedeljo 18. Januarla 1920 letnik XIV I/hsJt vsak dan, ud! ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — UredntRvo: uDca sv. Franoma Asllkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi na] se pofiljajo ured-cUtvu- — Nefrankirana pisnu se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaj«. — Izdajatelj In odgovorni nrtdnik Štefan Oodin«. - Lastnik konsoccij lista Edinosti. — Tisk ttekame Ediaest — Naročnina anala na mesec L 3'—. pol teta L 18 — in celo letu L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Stav. 11-57. Posamezne Številke v Trsta in okolici po 10 stoiink. — Oglasi se računajo 9 firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zarod crv mm po 80 stot Mali c^lasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I-—. Oglase sprejema inseralni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se poSijajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2(1» Jadransko vprašanie pred vrhovnim svetom Dr. TrtmSič in Pulit o Klanjata nove predloge kot nesprejemljive Pariz 14. januarja. Vrhovni svet (Clemenceau, Lloyd George in Nitti) sc je včeraj v pi-edpcldanski in v popoldanski seji bavil z jadranskim vprašanjem. Popoldne sta bila poklicana Pašič in Trumbič. 0 poteku razprav molčijo udeleženci, vendar sc zna toliko, da skušata Clemenceau in Lloyd George doseči rešitev, ki bi v precejšnji meri zadovoljila laške aspiracije glede Reke. Kar se lice Nittija, zavzema on precej nespravljivo stsiišče in lioče menda res nacijonaliste še nad-ki-l-ićt:. Glede Reke stoji na stališču Tittonije-\c^a predloga a povrhu tega zahteva še izrecno laško suvereni!eto nad tem mestom. Italija naij bi torej dobila Reko in teritorijalno zvezo ob obali z Istro, ki bi imela skoraj vsa — torej -ludi Volosko-Opatija — pripasti Italiji. Tudi v nekih drugih točkah gre Nitti dalje nego Tittoni. Ta taktika vz.bu.ja začudenje, ker je vendar znano, da sta radi vprašanja laške Reke padla Orlarado in Sonnino in da je enaka usoda doletela Tiitcaija; ki pravzaprav ni zahteval suverenitete, temveč le teritorijalno zvezo z Italijo. Odpihnil ga je Lansingov odklonilni odgovor. Ali upa Ni iti, da se njemu pc-sreči, kar se ri posrečilo onim trem, ali pa hoče on laškemu naroda še enkrat, v zadnji uri, pokazati, da je ta rešitev nedosegljiva? Stvar stoji namreč takole: Iz' ljučenje laške suverenitete nad Reko je za V.isona neizpremenljiv dogma. W^lson bi v tuko rešitev privolil le, ako bi nanjo pristali Ju^r.l oveni. Tudi Francija in Anglija sta dali večkrat razumeti, da se nečeta ločiti od \Vil-sc:ia. Sedanja pogajanja imajo menda namen orna; ali odpor Jugoslovenov. Vsa upanja v tem c,ziru pa so prazna. Jugoslovani so pripre v i^em dovoditi Reki vse mogoče svoboščine, ali po izgpbi tržaške luke je nemogoče žrtvovali še edino resnično luko, Reko. Istotako je nemoguće žrtvc-vali •čisto slovanski vedoščanski 1 '.:ra.j, kar naglasa celo londonska spomenica. S\ - pa ni niti Tittoni. niti Soialoja, niti sam N i v parlamentu zahteval aneksije Reke in je v k! ib temu dosegel, da mu je belo izrečeno zaupanje. V laških krofih se žuga zopet z aplikacijo londonske pogodbe iz leta 1915.; za-čeria se terej lam, kjer smo bili pred enim letom. Nitti 'je prerazumen, da ne bi znal, da je •to nemogoče in da bi to nalagalo Italiji o-£roa" ne stroške. Že seda,j zahteva vzdrževanje okupacijske vojske nad eno milijardo lir na mesec. To, kakor tudi nezadovoljstvo, ki je mora povzročiti s tem zvezano odlaganje demobilizacije, ustvarja struje, kateremu tudi Nitti nc bo kos. K temu pride še, da v Ameriki creJ rešitvijo jadralskega vprašanja ni drb:ti posojila in da bi Jugoslavija v slučaju pre trganja pogajanj in pooštrenja ednošajev prav gotovo zaprla zopet svoje meje laškemu uvozni. Politično obzorje je torej precej oblačno; t-Ja Jugoslovenom se ni treba razburjati, će ohranijo, kakor dosedaj hladno kri, pride goto "O tudi v Italiji do streznjenja, in potem je dana možnost za mirno rešitev našega vprašanja. Adriaticus. » • • Pariz, 14. januarja. Danes ie dr. Trumbič pred vrhovnim svetom nadaljeval svoj ekspoze o jadranskem vnrašaznu. Bavil se je posebno z Albanijo in pobilo! laške zahteve. Do kake odločitve seveda ni prišlo; vendar se more po splošnih vtisih že danes reči, da so vsi, tudi Lahi, prepričani o absurdnosti ideje reške vmesne države. U-stvarjalo bi sc med Italijo in Jugoslavijo pravo ognjišče za vsakovrstno propagando, ki bi tiia menda Italiji z njenimi anarhistiškimi življi bolj nevarna nego Jugoslaviji, a bi vsekakor n> veliko več stala. S tem pa ni še rečeno, da bi detično ozem"e pripadlo Jugoslaviji, pač pa se kaže, da hoče Itaiija razširiti sv cjc meje preko Wilsonove črte, Tudi o nevarnosti, ki preti miru, če se kaki otoki ali Zader prepusti Italiji, ni menda več razlike-v mišljenju udeleženih in odScčiiaih krogov. \ kljub temu vztrajajo Lalii na svojih zahtevah. Vprašanje Reke in Albanije dela Še velike težave, Glede zaSčiie tistih Jugoslovenov, ki bi orjtaii pod laškim gospostvom, je dal Nitti ope- tOTana zagotovila. Tu Barošo, in kolodvor bi se izročila Zvezi narodov. V ostalem se ni na predzadnjem načrtu nič izpremeni-lo. Tudi teritorijalna zveza z Italijo fci ostala. Clemenceau je zopet apeliral na jugcelovenska delegata, naj sprejmeta 'ta načrt, češ, da se je storilo vse, da se kolikor mogoče ugodi jugo-slovenskim zahtevam. Omenil je tudi, da ve, da sta med Jugosloveni dve strugi, ena ne-spravljiva in ena spravljiva. Trumbič in Pašić sta to odločno zanikala in zatrjevala, da v tem vprašanju ni razlike v mišljenja. Izjavila sta, da tudi te rešitve ne moreta sprejeti, da pa hočeta na vsak način vlado obvestiti. S tem se je seja končala. Vladni odgovor se pričakuje za soboto. O predzadnjem načrtu, (ki je še določal laško suverenitet© nad Reko, sc je celo italofil->ski =Tem,p3« izrazil, da gre da.je nego sveje-časni Tittonijev načrt, ki ni zahteval suverenitete, in dalje nego Scialojeva formula o »ita-| Liani ta di Fiume«, ker daje besedi »italionita« j na^dalekcseŽnejše tolmačenje. Zadnji predlog I imenujejo današnji francoski listi spravljiv in 1 izražajo upanje, da se doseže sporazum. Fo dosedanjem razpoloženja belgntjske vlade pa je izključeno, da bi se privolilo v tako prekoračenje Wilsonove črte (celi vološčasski in seaožcški in del postojnskega okraja), ▼ od-stopitev otokov ter neodvisnost Zadra. Tudi intemacijcnalizacija reškega pristanišča, posebno pa Baroševega, ki spada k Sušaku, je Adriaticus. Usoda otoka Visa. SPLIT, 16. Prebivalstvo oitoka Visa je naslovilo naši mirovni delegaciji nastopno brzojavko v trenutku, ko se ima končno odločiti usoda našega lepega Visa: Podpisani prosimo v imenu vsega viškega prebivalstva kraljevsko vlado in našo mirovno delegacijo, naj delata na to, da bo ta čisto jugoslovenski otok, neprecenljivi ibiser Jugoslavije, pripojen kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Slede podpisi. Vrnitev ministrov iz Pariza. BELGRAD, 16. Ministra Miiorad Draškovič in Kosta Stojanovič, ki sta se udeleževala pariških pogajanj glede odškodnine Srbiji, se vrneta ta Heden v Belgrad. Preobrat o valutnem vprašanju. Krono se zamenja ai rnrl z novim bankovcem! BELGRAD, 12. Današnja ministrska seja je zgodovinskega pomena. R. zpravijalo in rešilo se je valutno vprašanje. Začela ,je ob 10 zjutraj, ob 13 se je prekinila, popoidne se je nadaljevala ter končala pozno v noč. Že v dopoldanskem posvetovanju se je pokazalo, da si .je res ministrski svet na jasnem, da se mora valutno vprašanje rešiti edina le na podlagi, da ie zamenja krona za krono, torej al pari. Popoldne in zvečer so se določevale posamezne točke te izvedbe. Ministrski svet se je po jako temeljitem in stvarnem razpravljanju zedinil v vseh glavnih točkah in jutri bo sledila stilizacija sklepa ministrskega sveta. BELGRAD, 12. Kakor smo izvedeli, je bil predložen današnjemu ministrskemu svetu prvotni načrt za ureditev valutnega vprašanja, ki je dz bedigrajskih novin dobro znan. Proti temu načrtu je zastopal minister dr. Albert Kramer drugi predlog, ki zahteva zamenjavo krone al pari. Kakor se trdi je bil nastop ministra dr. Kramerja v iej historični seji ministrskega sveta tako prepričevalen "in njegovi razlogi tako močni, da so prepričali ves ministrski svet, tudi one člane ministrskega sveta, ki so bili v početku posvetovanja drugačnega mnenja glede rešitve valutnega vprašanja, BELGRAD, 12. Današnja se^a ministrskega sveta se je vršila ped predsedstvom ministrskega predsednika Davidovića. Kakor vedno je tudi tokrat vodil razpra Pravu,Lidu<; je potovanje dr. Rennerja v Prago svečana manifestacija obojestranske želje po prijateljskih odno€aj:h -obeh držav. Tega ne smemo pozabiti, pripominja list, da vodi naša pot na jug preko Avstrije, da torej ivori ta dežela koridor z našo bratsko državo, s katero moramo v interesu ljudske prehrane in vsejfa narodnega gospodarstva, pa tudi v interesu naše države, daleč cd nepreračunljivih tendenc politike krvoločnih in roparskih Madžarskih reakcijonarjev živeti v najožjih stikih. — >• Narodna Politika« piše: Državni kancelar dr. Renner prihaja v Prago, pa ne iz ljubezni do nas, marveč, da bi kar največ dobil, ne da bi nam imel zato kaj ponuditi. Mi moramo z oziroro na pogajanja takoj početkoma zavzeti popolnoma suvereno stališče. Biti moramo uljudni, toda stvarno ledeno mrzli, hladno preračunljivi. Pogajanja se morajo vršiti tako, da se bo dr. Renner navadil, večkrat priti v Pra-go. — »Tribuna« izvaja: Ni vseeno, ali pride na Dunaju zopet monarhija aH boljševizem na krmilo. Kar bomo glede na lastne politične in gospodarske razmere mogli storiti, to moramo tudi izvesti na korist mirnega razvaja naše države. Več ne more nihče od nas zahtevati. — Katoliško glasilo »Čeh« piše: Čehi morajo postopanje avstrijskega državnega kance-^ larja zasledovati jako pozorno in z največjim nezaupanjem. Prav v teh dneh so največje va-r žnosti besode češkega pesnika Svaiopluka Čeha: ^Ne verjemimo nikomur! « Baltiška obala in slovanski grobovi ob Labi naj nas svare. Ez Avs£?2Je. Ustavno vprašanje v Avstriji. DUNAJ, 16. V ospredju politike republike Avstrije stoje spričo njenega težkega gospodarskega položaja gospodarska vprašanja. Izmed političnih vprašanj v ožjem zmislu se razpravlja zlasti vprašanje ustave. Tu si stojita nasproti dve naziranji v vladi k o al i ranih strank. Krščanski socijalci zahtevajo razen ljudske zbornice še zvezno zbornico, v katero bi odposlale vse zvezne deleže in zvezno »glavno mesto Dunaj po pet poslancev. Teh pet poslancev bi imelo skupaj po en glas ip bi jih volile • deže7ne zbornice, oziroma mestni svet zveznega glavnega mesta. Socijalni demokrati so proti sistemu dveh zbornic, poudarjajoč, da nasprotuje demokratičnemu mišljenju, če kdo skuša utesniti moč cd ljudstva naravnost izvoljene zbcmice z zvezno zbornico, v kateri bi bil na pr. Vcrariberg zastopan po i-tem številu odposlancev kakor Dunaj, !ki šteje 14krat toliko prebivalstva. Proti temu naglašajo krščanski socijalci, da mora biti v zvezni zbornici popolna številna enakopravnost, ker je le na tej podlagi možna eveza, ki jo sklepajor enakopravni deli, nakar odgovarja vodilno so-cijalncdcmokratično glasilo, da v zvezi ni več dežel, ki se kot deli uveljavljajo v svojem lastnem upravnem in zakonodajalnem delokrogu deželnih zborov, in da stopa na mesto aritmetične svete dežel nov pojem in nova tvorba: zveza. Medtem ko se v javnosti živahno razpravlja vprašanje, kateri ustavni srsteni bi bil boljši, sc tudi priznava, da je to nasprotje v prvi vrstistrankarsko-politično. To je nasprot- je med deželami, ki imajo vse krščansko-so-cijalno večino, in med Dunajem, ki je po večini socijalist i čen in predstavlja tretjino vsega prebivalstva republike: nasprotje kandidiral za predsednika republike. PARIZ, 16. Pripravljalna skupščina ,?c danes glasovala o kandidaturi za predsečnit,Ivo republike. Descbanel je debil 4CS glasov, Clemenceau 389. Clemenceau je unickn l svojo kandidaturo. SZ iti&EijG* Slavka postnih nsIuSbcnccv. RIM, 17. Slavka poštnih uslužbencev je stopila »v odločilno fazo. Vse delovne zbornice so se postavile na razpolago organizacijam poštnih uslužbencev. — Železničarsko gibanje postaja vedno resnejše. Ni izključeno, da stopijo tudi železničarji v stavko. Prihaja kulturno stališče. To stališče je težko Obrazložiti v dnevniku, zato bi bilo treba flffio-■go prostora v kaki znanstveni reviji in se bora Omejel na par karakteristik. Če govorimo danes o francoski, angleški, italijanski ali nemški kulturi, je to samo sumaričen pojem, ki je namen-en splošni uporabi. Kajti tudi če ne drži Tainejeva teorija o miljeju, qe vendar gotovo, Ida si ni mogoče predstavljati, da a rumun-skim zemljama Transilvanije, Bukovine i Banata, i 8. Potpuna sloboda Nemci ma i Madžarima, da sa narodom svojim upravljaju kako hoće. 9. Sloboda svima narodnostima Rusije oslo-bodjezob od uticaja Nemaeke, koje će se ujediniti u jednu veliku, federativna, nezavisnu državu. Vojnici! Za koji mir vi želite da ratujete? Za onaj tirana ili za ovaj oslobodioca (osvoboditeljev)? Za ovaj koji vam daje fnesto do**ojno čo-veka ili za onaj 'koji vas ponižava ti v skota (pseta)? U svakom slučaju sećajle (opominjajte) se, da dok vi punite — kao šio kažu vaši listovi — jedan ponor (brezdno) bez dna sa vašim Iješinama (trupli), Sporazum je odlučno, sve- čano zakleo se, da neće položiti oružja dotle, dek ne oslivari svci program svetskoga mira. Engleska je stavila u ovu borbu 6ve ljude i sva bogastva svoja in svojih kolonija. Francuska, divljački napadnuta, izjavljuje, da će ne samo boriti se do poslednjeg čovjeka, ma takodjer pokazuje takovu moralnu čvrstinu, koja i pored nasilja n-emačkog i životinj-stva austrijskog ne postoji ni u Nernačkoj ni u Austriji. Italija na usta svoga prvoga Ministra izjavljuje, da je spremna, pre povući (uznekniti) se do Sicilije, što znači do krajnje točke države, nego popustiti. Amerika, koja već ima u Francuskoj milijon i pol ljudi i šalje svakoga meseca na francuski i talijanski front preko 300.000 ljudi, zatim životnih namirnica (živil) i ratnoga materijala, izjavljuje, da dok se ovi uslovi mira me prihvate, boriće se do strašnoga suda (sodnega dne). Rad (delo) svih ovih velikih država potpomognut je demokratskim prestavnicima i opunomoćenicima (pooblaščenci) vašeg naroda i ovi su u otvorenom neprijateljstvu sa vašim vladama. Vojnici! Sa kojem svrhom vi pokrivate zemlje naše sa vašim Iješinama? Zar ne osjećate (čutile), da se borite za vaše tlačitelje proitiv slobode i prava vaše osobe, vaše porodice i vašeg naroda! Otvorite oči, budite ljudi i imaćete onda mir i slobodu.« Pelliiio tušira „Edinost" Odbor vabi na izredni situ! zoor ki se bo vrš;l dancs, ▼ nedeljo, 18. jan. 1920, ob 10 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu z naslednjim dnevnim redom: 1. Naše selske razmere in zahteve. 2. Izpremcmba pravil glede članarine, 3. Slučsjnosii. ODBOR. ]2 ijia bojim neie L Razkritja, ki jih objavlja v zaporednih zvezkih avstrijski državni urad za vnanje stvari, ne dopuščajo več nobenega dvoma na tem, da so na Dunaju neizprosno hoteli vojno s Srbijo, da so vse snovali tako, da je bila mirna poravnava spora radi umorstva v Sarajevem absolutno izključena. Stotine dokazov je podanih sedaj, da je bil ultimatum Srbiji prera-čunjeno sestavljen tako, da je moralo priti do krvavega plesa. Nemški poslanik na Dunaju je poročal 10. julija 1. 1914., kaj mu je pripovedoval prejšnjega dne avstrijski minister za vnanje stvari Berehtoid po avdijenci pri cesarju: »Ako bi Srbi sprejeli vse stavljene jim zahteve, bi bila to rešitev, ki bi mu bila zelo nesimpatična, in razmišlja o tem, kake zahteve naj bi stavil Srbiji, da bi jih ta poslednja nikakor ne mo£la sprejeti! 4. avgusta L 1914. je poročal avstro-ogrski veleposlanik grof Mennadorf Berehtoid u o svojih razgovorih z Greyem, angleškim državnim tajnikom za vnanje stvari, iki 'ga je vse vojevito časopisje hotelo ozaačati kot pravega in resničnega povzročitelja vojne. S to bajko so posebno podpihavali strasti in sovraštvo proti Angliji. Avstro-ogrski veleposlanik pa je poročal: >-Grey mi je, globoko ganjen, rekel, da ne vidi za sedaj nikakega razloga, da bi prišel v spor z nami. Grey, ki je odločno miroljuben in mrzi vojno, je bil kar siri!« Za Nemčijo so zasnovali bajko, da je Anglija naganjala na vojno ter da je ta izbruhnila vkljub temu, da se je Nemčija hotela izogniti. Za Avstro-Ogrsko pa so zasnovali drugačno bajko: da je Rusija že davno pripravljala napad na Avstro-Ogrsko ter da je tedaj smatrala, da je prišel primerni trenutek za ta napad. V že objavljenih listinah o poročilih avstro-ogrskega poslanika, torej nesumfjive priče, ki gotovo ni lagala Rusiji v prilog — pa je dokazano neoporečno, da so tedaj v Petrogradu mislili poprej na vse drugo, nego na vojno. ; Sedaj je priobčil avstrijski Jriavn: ur.id z-i: vnanje stvari nadaljne lii.. ne — p:,ro.'-'-i i avstro-ogrskega poslanika v 1 — !> • dokazujejo neovržno, da je c. politika do zadnjega trenutka ra. ui. /Ji - u. nos t;'o mirne poravnava spora! 29. julija — torej po avstro-ogrski vojni napovedi Srbiji — je poročal veleposlanik grof Szapary Berch-toldu o svojem razgovoru s Sazonovim. Ta poslednji je menil, da je srbski odgovor tako spravljiv, da se on kar čudi, -kako da se ta odgovor more smatrati za nezadostnega. Sa-zonov je menil, da je v resnici vzrok nesoglasja edino le v vprašanju sodelovanja na preiskavi radi umorstva v Sarajevem. Grof Szapary je odgovoril, da bi odklonitev ravno te točke morala napraviti najslabši vtis. Na to je gosp. Sazonov nujno prosil, naj se že enkrat dostavi vlastim obljubljeni in tudi že napovedani »dos-sie« (zbirka listin). To ebirko da .je treba vendar videti, preden se začne vojna s Srbijo. Ako bi to zbirko proučevali po izbruhu vojne, bi bilo — prekasno. O vsem tem je govoril ruski minister mirno in v prijateljskem tonu in avstro-ogrski veleposlanik je imel — kakor izrecno pravi — vtisk, da se ruski minister še vedno nadeja, da najde v zbirki, kar bi mu omogočilo, da se odmakne od Srbije, da se obeša še na vsako slamico v nadi, da se reši iz tega položaja ter da ne pride do spora z Avstro-Ogrsko! Ruski minister ni nič govoril ne o Slcvanstvu, ne o pravoslavju, marveč je razpravljal politično-sivamo, ko je naglašal, da ima Rusija interes na tem, da se Srbija ne potisne v vazalstvo. 30. julija je grof Szapary zatrjal vnovič, da se toliko min. kolikor car sam plašita vojne! 31. julija pa so na Dunaju odredili splošno mobilizacijo, ki je bila naperjena izključno proti Rusija!!! Istega dne pa je poročal grof Szapary iz Petrograda, da so prenehale vse demonstracije pred pcslaniškim. poslopjem, da je prišla izprememba v razpoloženje, ker se zlasti industrijski in finančni krogi boje gospodarski h posledic vojne. V posebni brzojavki je sporočil avstro-ogrski poslanik, da je car cd^o-voril nemškemu cesarju, da sicer ne more zaustaviti mobilizacije "iz tehniških razlogov, da pa zastavlja svejo besedo, da vojska ne stori ničesar, čim bi bila Avstro-Ogrska pripravljena za pogajanja z Rusijo!! Avstro-Ogrski poslanik je poročal o svojem tozadevnem razgovoru s Sazonovim: Minister je izjavil odločno, da ruska mobilizacija nič ne pomenja. Car Nikolaj je zastavil cesarji, Viljemu svojo besedo, da se vojska ne raaknc, dokler se bodo vršili razgovori, ki naj bi to-vedli do sporazuma. Ruska vojska se bo pokorila povelju carjevemu, ki jo more z eno bese J odtegniti od meje. Sazonov je rekel, da se vedno nadeja, da se na ta način stvar spravi na tisti tir, kakor si ga je mislil on cJ začsLka. Po odreditvi mobilizacije na Dunaju je prišel ruski veleposlanik na Dunaju k ministru Berchtoldu, in ta poslednji sam je sporočil grofu Szaparyju o tem razgovoru. Tudi rr-s-.i veleposlanik je izjavil, da se še vedco nadeja, da se spor poravna potom neposrednih podajanj. V ta namen naj ibi se pedali na nevtralio polje — najbolje v London. Ruski veleposlanik je obžaloval, da v Nemčiji —-kakor se dozdeva — silijo k vojni. Rusija da je podala v Bero-linu izrecna zagotovila, da ruske vojaške odredbe nimajo nikakega sovražnega značaja proti monarhiji ali proti Nemčiji. Seveda da morajo v Petrogradu vztrajati pri -tem. da se spor s Srbijo ne reši, ne da bi se poprej posvetovali z Rusijo, ker so tu koristi te po.slcdni^ v igri. Grof Berehtoid pa je dostavil izrecno, da se ni daljo spuščal v to obrazlaganje gospoda Šebeka. Pač pa mu je rekel v prijateljskem in ne oficijelne m razgovoru, da bi imeli veliko širšo podlago za dogovor z Rusijo, če ne bi ji bila usoda balkanskih držav v izhodišče za njeno vedenje napram Avstro-Ogrski! Na to je odgovoril gospod Šebeko istotako prijateljski, da ima Rusija raznolike obveznosti kot pravoslavna in slovanska država. Opozarjal je na čustveno razpoloženje ruskega naroda ter se je poslovil s pripombo, da med Rusijo in Avstro-Ogrsko gre pravzaprav le za veliko nesporazumi] enje. Neposredno nato Je imel grel Herchtold — kakor pripoveduje v istem sporočilu — razgovor s francoskim veleposlanikom Dumainom, ki je tudi juko miroljubno govoril, globoko obžaloval vojevito postopanje cejarj:i Viljema. D mil a in je izrazil svoje uverjenje, mo takrat, da je msgr. Bartolcmasi nekak vojaški škof v il.i-lijar.ski vojski; tedaj mož, ki i i je v izvrševanju svojih pastirskih dolžnosti med vojno stekel gotovo obilne zasluge za I tal-jo, oziroma bolje rečeno, za vojaške kroge, ki so fcili takrat edina moč v deželi. Jasno je, da se je priljubil ne samo tem krogom, ampek tudi r.a-šim vročekrvnim irrcdentovcem. l i so videli v njem škcfa-vojaka; v prvi vrsti sete eksponenta vojaško-nacljonalistionih teienj Ita- t-*: e. To '-i bilo tetro orisano ozadje, iz katerega j s;-:' dubili mi, Slovenci, nepričakovani d**, v i icnovanja novega škofa. Msgr. Bartolon ^ i | :-: r.:*s, kakor tudi za Italijane, ikof-vc;ak, ; hi p ia v naše kr:.je i V 'tem tiči poli ti šk a r.t ! cele zadeve, ki ;e zaradi razmer in okoliŠLi i. ! v katerih živimo, za nas merda ravno tnk« | vrednosti, kaker vsaktero šckko, ali gospodarsko vprašanje. Po prvih znakih, ki so se | pojavili še pred oficijelnim nastopom n-^vo-■ imenovanega škofa, sodeč, moramo pri^ako- PODLISTEK Za staro prt»&. (52) Avgu't Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Ko je služba božja minila, naj se — tako je za-povedal gospod Tahi — zberejo vsi hišni gospodarji in naj izroče ključe svojih vinskih kleti. Sused in Brdovac sta oplenjena, sedaj je vrsta na Slubici. Upravitelj Grdak pravi, naj ne dajo ključev, Tahi pa veli, kdor ne da, izgubi glavo. Stubičan pa je trd, povzdiga glavo ir odgovarja: ne dam! Tudi Tahi je trd, sedi na svojem gradu, povzdiga glavo in ukazuje: Moraš! Zbralo se je veliko ljudstva, moški gleda mračno predse, ženska pa prosi, vzdiha, ;jočc. V kotu kleči poleg starke matere tudi iMatija Gubec. Lahkotno se je izzvenel zadnji »Aleluja« — duhovnik je blagoslovil ljudstvo, orgije so obmolknile. Služba božja je bila pri kraju, toda judstvo je ostalo klečeč, ne da bi se gcnHo iz cerkve. Pred cerkvijo je sedel na kon^u Tahi in si je, nestrpno pričakovaje, na-iezal brado. Konj je nemirno premetaval noge, iseminio je utripalo Tahu srce. Na trgu se je razvistila četa štajerskih mušketirjev iz Stet-lenberga. »No, ali ne bo konca popovskih litanij?« se je zadri Tahi, a Peter Bošnjak mu je rekel, da ljudstvo ne gre iz cerkve. »Pa dobro, mušketirji naprej! Izženite pse iz te svete jame! .Mušketirji so navalili na cerkvena vrata. Težki koraki orožnikov so odmevali .po cerkvi, jadikovanje je odzvanjalo ob velikem oboku. »Bog pomagaj! Jezus, reši nas!« so vzklikale ženske in otroci, moški pa so škripali z zobmi. Bled je stal pred oltarjem svečenik, dvigaje sklenjeni roki k nebu. ZaoriJo je hrupno: s kopitom, pestjo, psovko in kletvijo so gonili mušketirji moško ljudstvo — neoboroženo, kol žival — iz božjega hrama ven; za moškim so se potiskale jokajoč in tarnajoč blede, prestrašene ženske, župnik pa se je vr^gel pred cltar božji m solze so mu rostile na hladni kamen. Pred cerkvijo so prekrižali stražarji kopje, na trgu je stala cela četa vojakov, a pred njimi se je mešalo obupno prestrašeno ljudstvo. Visoko je privzdignil baron stetten-berški glavo in zaklical: «Ej, psi! Ne poznate li zapovedi? Izročite ključe! Ti Lolić, piši, čigav je kdo.« Tedaj je stopil pred Taha visok, beloglav starec, širokega obraza, živih oči — starešina M i jo iz sela Golubovca ter rekel mirno, položivši roko na srce: »Kralju dajemo, kar |e kraljevega, gospodu, kar je gospodovega &li, kar jc našega, damo!« *Vi no daste ključev?« je zaškripal Tahi. »Ne damo, pri Bogu ne!« je zaklical Gubec vzuignivM roko, dollm se mu je mali oprijemala rame. »Ne damo! Ne dame!« je zaliričalo vse ljudstvo v en sam obupen krik. »Oj!« je zagrmel Tahi, pognavši konja za svojo četo, »požigajle, 'ljudje, pobijajte pseN Gruča ljudstva je zadrhtela, puške so se iz-prožile. Dim, plamen, strel. »Gorje! Jezusi« Strašen glas je grmel proti nebu. Tu je padel mladenič, tam je omahovala ženska, prijemajoč se za srce, tu je strmoglavil starec, tam se je vsled smrtne rane zvijalo dete. Kri je tekla, nedolžna kri, po črni zemlji, kri pred licem božjim na sveti dan Vstajenja. Vojak je pobesnel, lomastil, tolkel, pustošil: Kopito je zmrviio glavo starcu Mihajlu, ranjen je klonil Gubec v naročje matere. Tahi pa se je dvignil v stremenih, od radosti so mu drhtele' goste obrvi, ustnice so se mu širile v zloben smeh, a oči so mu igrale kot strupeni kači. Veselo je gledal na to razbojišče, kjer je žena objemala mrtvega moža, mati zbirala ostanke zaklanega deteta, kjer so si ljudje trgali lase in prsi udarjale — ali, on ni mč čul — nič ni čul. In poletel je med gručo, poletel k cerkvenim ' .t t um, kamor je bila Gubčevka obvlekla n .t, ter je zamahnil s sabljo; ali, kot levinja se ie postavila starka pred niim ter je rekla, izpirajoč vanj veliko solzno oko: »Udari!« iV stran, baba?« je zahreščal Tahi in zamahnil zopet — ali v tem trenutku je stopil •;red cerkev duhovnik ter zavpil držeč sveto razpelo: *Na to skalo postavim svojo ccrkev in vrata peklenska je ne premagajo!« Nasilnik se je zdrznil, roka mu ie klonila, j'izno je zasukal konja in potekel na grad. Tedaj se je pojavil podžupan Gjuro Raškaj, pri-hitevši iz Zagreba vsled prijave Stepana Gr-daka, ter je zapovedal v banovem imenu, da se ni ena roka ne sme dotekniti kmetov. (Dalic.) Igor Gjfivrćlović: t Usti u vetru. I. Pred poslikanim platnom mi je ondan rekel človek: ; Glej, to jc umetnost!« A v mojem srcu je zavpilo od izpoznanja: »Ne, to je anarhija... kajti umetnost more biti le harmonija Črte, sence in luči; misli, ritma in zvoka ...« ia škofova »zmota« ! ;e mo^dn le potrebni uvod k celi vrsti sledečih rrrnot". Vsekakor .je za nas klic. ki nas mora navesti k razmišljanju in pretresanju vseh od-r.ošajev, predvidljivih in nepredvidljivih, ki bi se fr.figli razviti med nami in 'bodočim našim duinitn pastirjev. Pritisk nanj od italijansko-nacijonalistične strani ibo hud, in vprašanje je, v koliko se ga bo mogel novi škof ubraniti. Stvar je odvisna precej od njegovih informatorjev, ki mu bodo stali ob strani, ko bo začel izvrševati tudi dejanski svoje pastirske dolžnosti. Dolžnost naših dušnih pastirjev je, da o tem razmišljajo in ukrenejo vse potrebno, da se zabrani škoda, ki bi nam mogla nastati cd te strani. Samo golo protestiranje ne koristi mnogo, ampak treba jc tudi pozitivnega dela! Naši duhovniki, ki so bili vedno v življenju naroda pravi pljonirji kulture in omike, ki so bili narodu vedno Ij-ubeči učitelji in vztrajni vodniki, naši duhovniki pravimo, najdejo gotovo pot, 1 i bo n?m, kot članom velikega jugoelovenskega naroda, v korist in odrešenje. Načelo nacTonalno-verskega zapostavljanja v korist močnejšega, pa naj si bo ta tudi san i državna avtoriteta, more raz vneti tlačene manjšine -tako, da lahko krene svojemu cilju nasproti tudi preko svojih riajglobjili, srčnih potreb. V tej misli nas utrjuje zgodovina, ko nam poroča o velikih dušnih revolucijah prejšnjih stoletij, ki so potegnile za seboj i najširše ljudske mase. In takrat je človek spravil užaljeno svoi^ platno v trdni veri, da je genij, ki ga svet i.e more ume ti. 2. Nekoč me je nekdo vprašal: -Kaj je lepoia? < Peljal eem ga mdče na trato in pokazal na belo rožo, ki je žarela v čistem, jutranjem solncu. * Pij, človek, od večnega studenca in ne vprašaj: kako in odkod Pa je on zmajal z glavo in menil bojeZe: iNe razumem te, brate!« Tedaj je švignilo kakor jasen žarek rai:n mene: »Kako naj objamemo z razumom, česur ni živelo naše srce, bratje moji?« In od takrat hodim najrajši sam po svetu ... 3. Ondan mi jc pravil znanec, ki je prepotoval mnogo sveta, da je, stoječ pred aktom slavnega kiparja, občutil moč njegovega umetvorn tako, da je vstala v njem zla misel, ki S2 jc končno prelila v živalski instinkt. V meni jc takrat vstalo vprašanje, ali more lepoia rediti v človeku take posledice. In uverjen sem še danes, da je bilo v tistem primeru mogoče le dvoje: Ali ni bil akt umotvor, vreden tega imena, ali pa je bil moj znanec v resnici le slafb človek? — Aretacije radi tat v me. T \jrr C,*steTH. Jrkob C;:-T :vt !n S ver!*:: g sa hr!l ;;re':rsnl. :i- j JU na j:>p-:. kem panr*ku !Iasn*:y Mam « fei je zasidran v ne-v' prr.-.t' Inki, v skt .'o čehoslovar > \i komisiji d\ v j-Vek!, vredni- 1*00 lir. Blago ~a j»ni zaplenil:. — Na 11:ti : poUlsB zfc$ac$i crož-uiki F.vge-i»"'a C rbr.ttn, Ivana Roso i:i Kar?j Ghetza ravno fe -c pripravka!: odne-ti zabnj mi! a iz «eJcega vagtr.i; tr.tov; so hote!! zbe .iti. to dr. orožT»*Iki so j;Is dohiteli. V -reken v.;srov.tt nrveg.1 razreda je bH are-vrir. A'ired Bernarda, ker si J« Izrez;'! z nekega sevk-ža fces baršuna, vrt .'en Neznani tatovi s:> razbili včeraj po dnevu sipe na nekem cteut stanovanja Josipa Fnrfaniji v Škrinja H 7 ter ukradli iz spalne -sebe 2 obleki '■i cio ?lato uro s srebrno verižico, v skupni vređnr stl 1100 Hr. -- V uKci Monteechi 2 sn odprli neznani lopovi vr.it:: sranovanln Marije Marate in ji odnesli vek " verla Iii sreb-tro verižico; Čkcda znaša 320 Umrl vsled pasiega ugriza. V tukajšnji mestni fcalrjšvc: se je nakafct! deček Viktor ■šfnji U DoVuc. Tre i mesecem dr.i .ga -je ugriznti -efcel pv ^ v desno rolvo: deček -dobi; je .pcircbno arvme-č. diez;niea*ralr in obvez?!; so um roko. in Van a Sc =c '.t'e Jki v 14 -dneh. Pred par dnevi pa " rrel detel: itenavadne, m-očne živčne -napade. H*r»pe*yi so v tr"a -stre tu z:- •pa.-Jo ste klor t. Sncči je »itteJ Izredno »u H;.;« napad H je hote! grlzt-:. kar sc je pribttžaJo i-«e&avim ust-cm; nesrečni deček pa je potltegei u:r-r !s: rut j? zaustavil redno dihanje, »n okoli ?? ponoči jc t*mrl. i ^5tII2svti©s6 *m umetnost. •Sp: »uha« je .privabila v četrtek obilo ob-!;ii"i.-?sv ki .se jc — p-: veseli.ifei- iit aplavzu sodeč — >m€sn'fcio -::.cfcavalo. španska maha je birrka •:«I-.f;r ustvarjena za- prcdpusfc 1» za letošnji rća sc posc^j DeJc. jc to, ki sro/.i izkfj::jno fL;.:avi; :,na vse pulno izapVet'jajev hij vzbuja cd - O:r;J" orizora ; eejo radovednost. Z raznuui in '^tmimi dt>vlipi in opazkami se cd za- ko»e# :kv robu med do^cjncsiio in :icdo-^n jnos^jo, da b! se nagni!o na kako sir. n. Medl«m '-ko ste prvi dve -deiaarJ vsaj duhovi:! v 'SiT?etv*uKIi, 'e zad.'lc precej iab^onsko ::i .bana!-To burkv, jc prcvc;iel iti lokaiiin;.' J. dr. K. n:;!; — reci e treba, da je preveč -lokalizirat! - Izvajanje je b*Io zadovoHivo. Vsi igrale?, brez - \-.nc, - bili ui-br;. (Ako bi se tudi- resne drame tfobr > naštudirale, bi bvfi lalijco ponoain na '-voj c le-r.) Le: Honrik je hI! morda -prehudo kari-i >i s CcVmcvmi lreprestaniin obraean'jeni k .")-< čustvu sc ni m c koč e sprijaznitr, 'ker se ;Ja opravičiti Jc s km, d:- ;"e!ajo. druge d tudi ,t ko. — R. d.-' s? bodo iz nas norčevati in delatf. kar amo izraziti da M nam pr^tn! gesped učitelj tuči kot u-i.tc!j nasilt otrok ta^co ljub, kakor nam je kot cs eha. To smo mcr'al! zavedati, da bi kdo ne mislil, da smo se Šli jiai«ič k italijanskemu občinskemu komisarju pritoževal toper našega slovenskega učitelja, ne zavedi:ječ se sv. jc narodne dolžnosti, ker vemo, da bi nam v tem primeru — o tem •boJiir preuriči.n. dopisnik — cela vas, od prvega do zadnjega t noža, -- pljiunia v obraz! — Prizadeti. Št. Peter p.a Krasu. Na sv. Treh kraljev dan nas je doletela posebna ča.->t. Pri-šl: so k nam -pravcati sv. trije kralji, a ue na kamelah, ampak v moderni kam s-!; — avtu. Civilni kwmsar Cavalli je pt+Ajo do!II zlato; viiji zajJovednik s.v. lier-maud.^i je delil mir m spravo, a okrajni -gozdar K-aioI jtj ^pr^ino viiitel kadiJi&cc. Upul? stno, d-a bedo deiili ves d?n svoje biagotvore, a smo sc brkHco varai;. Oddrdrali so na lov na našo najnevariieiso crjac, na divje jelene. Kar raTo-Oaraui s:no bili, >.> snio Izvedeli to novico. Vsaj jc vsakemu T^urtrc. jna pri nas v.-aita žival m ži\«t?'!ea svci mir i:: pokoj: konji po noči, a jeleni T'/ zimo Neumevuo je, du c;elo i>rvaki. ki so v prvi vrsti pok-licatrr. du spoštujejo ij« čuvajo zakone. te zakone kršijo, prezirajo. In če bi orvo-ijiK-Ji vr.na tuui ne bila dovolj poučena, ker sta pr-iro itala iz duljnlh zapainHi deže'. bi moral to vedeti njun trabant okrarni gcffcar Kaiol. Vsem skupaj in tudi lastniku lova pa kličemo ; lovski blagor . Iz postojnskega okraja. Po krajniii naporih smo vendaric nekateri lovci dosegli svoje pravice, a !e za trr ar.esece. 'Ker smo svoječasuo morali oddat: naše 'lovske puške, ic nastaia zopet nova kafcmiteta. Ptrsck ni n'kjcr. Glavarstvo pravi, kcniur . *> oddal puško, tam jo išči. Čudno! Oddali srno naše puške vojaški opravi ki ta j!h jc baje po sla'a % ItaBjo. In vertdr.r pri lajajo sedaj druga za drjgo svetlo. N-ck:»j se jih je na*?o pri voja-•kih. ne-ka-i rakrženih med spisi pri glavarstvu, a ■največ jih je od-Ja'o glavarstvo sanro gozdnim in lovskim Čmajem. Zakaj? Menda !e za to, -da ima gr--pod glavar vadno tih razpolago dovolj lovcev! Puške so naše. če smo jMi mora!: oddati, smo jih oddali v shrom'bo. a ne v rabo. !z Ajdovščine. -Dramatičnemu krožku v Ajdov-šcin!-' so darovali: v getov hi i Fr. Repič 250 L, An t Križaj 10^ L, Neimenovan, Si. Logar, Št. Stok ar po 50 L. dr. Lckar 10 L. "orala Dolenc, P. Lutman. A. Bianciii po .30 iL. M. MalMc, Jos. Jurca, I . .teras ipo 25 L, J. M>arc, Fr. Poni/, Ant. Lokar. liirt -po 2U 1,. Ant. Fajgclj. Vek. Lokar po 15 L, Id. Kna-us. A:;t. Vadnial I>om. Pilon, Jak. Pivk ,po 10 L. Julijana Kalin 5 L. Al. Vahc 2 L, J^-il/ Hmeiak j 3 L; v blagu: gg.: Fr. Hmeblc ponovno les, Pav. •KuaisLe-k 47 stokov, Ant. Križaj barve in ponovno ra^iie prediiietc, Iv. KerteJj 1 preprogo, Bianchi mizico, Ig. Kcw~č l&t?, Dolenc sukanec, Bralnik p:-.r zaves jn 2 žarnici. V-setu tem darovalcem, kakor tu J! TuioJjHbom, tki podpirajo krožek z jzpo-sojev„niem raznih predmetov, posebno f.tc-Hc, ter g. Brat,ni. kateri jc v prvi vrsti omogočil po starte v oJra, bodi tem potom izrečena iskrena zahvala! Prepričani naj bedo, da so s 4em krepko pripomogli k Širjenj« p ros vete v našem narodu. S tem .si bo zr-niDge! krožek skoraj nabaviti ra-zno potrebno opravo in izpopolniti oier. Zive-Ii darovalci hi (posnemovalci! — ;Dram. Kr.« I z R o dika. Ta je umrl 12. t. m. na .pljučnici naš občesoštovar otglednega moža. ki jc vedrno po svojih naj^olših močeh deloval v korist -občine. Posebno pa >mu jc bHo na srcu ubožnejše ljudstvo, za katero se je veidao potegoval na pristojnih jitcsuh. Pogojnik je bih di-si precej nesrečen, vendar .pa zelo marljiv gospodar »u družinski oče, ki jc še na smrtni postelji skrbel kako bi zagotovil bodočnost svojim otrokom. kako uaj bi se zapet pozidala gospodarska •poslopja, k: iio nedavno pogorela itd. Zapustil je čovo s tremi neicrastHml otroki. KaCco je bd (pokojnik iskreno spoštovan ne samo v svoji domači občin«, temveč ludi daleč naokcM-i. jc deka-zal niegov pogreb, k» sc je vršrl 14. t. m. iit je bil I naravnost velikanska ns*;i«esta^a »splošne £u-I bazni do pefcojnika. Od blizu in liaieč so prihiteli na !Sa:r.o ume src številni pokojnikovi sorodniki, da ga spremno k večnemu počitku, temveč sc je zbralo pred hišo žalosti tciiko njenih prijateljev in znasTcev od- blizu hi daleč, da mu izkažejo zadajo čas*, da takega veličastnega pogreba šc rJ videl ikiš kraj. Naj bi bil ta izraz t-piCŠuesa spošto-V£?t-a vSl-.. koHkortolIko v tc'užbo tako težko prizadeti rodbini! Ob odprtem grobu se jc z gaolji-v+Tii govorom po^lovii od g. r.adučiteli Al-b4n Strckelj »z S4ociaua, iicrpeijski pevci pa so •hu v zashiii pozdrav. Marsikomu se .je soK z>!o oko, ko se je tapirafa zemfia za tein možem vei^ton, po! težakom, vrlim rodoljubom, je •or^, Šc prcJ kraj^^oi časom jak m krepafc. ko nr.š irra§kr hrast, v grob v natepšdi «uoški.li letih, ne da bi trni tmc <&:*>, da br kcsec dnMšttiili vetepoo^mkaSi katerega je v -svojem *s4frcr%eni rodoijubjtt želel »doJcoHčat*. Danes «a krite rod»a fraria, i.* jo j« Ajubll z vso svojo tlifšo. z v^ein svojim srcem, z vsem swjiflt jipgo^ovenakim poSt«pjem in odfronostia Boii nui tshka ta zemHica domača, trvi \->i pa ga oitraaimo v iftitbl^jeni spominu! . > »Zveza sh»vewskHi žeMsstev« v Or.rici nanta-»*a, da ee bo vriM njen reiiu 'letni cbuui abor v Mitek, S. febraaria ob 1« pni»BM«e v dvomi pri >Treh kioiwh>. Dnevni red se naznani pravo^.soo. Is4ofcasno «o naaroien; člani, naj odgovore čimpreie »a dopolni jim -poziv od de-cemfora 1919. Kdor 5e »i vrpH izp«fci*e«ne pri^top-rrlce. naj to Junaki stori. Pri »Goriškem kmettefceti društvu« v Gorici je T3 2g>is«va s^uSha tajnika. Plača po dogovoru. Zahteva sc strokovna izobrasfea in pozTtanjc ttežeU mh jezikov. Tajjrlkova dolžnost -bo -morebiti tudi irrejevfimie droštvcoe«« gl««»?fa. Priglasit? se je do L februarja t. 1. Ne\«tje ucttctja a Istri. Pišu itom: Prestao je ostale su »cvoHe. Dvadeset i pet (25) učL- DGPSS!. Stavka v Pii!« t rala še vedno. Prcdvčcranjim je jpri^c- \ Vodnjanu do spopada med delavstvom in Kt/^štvom. Vojaki k: so prišli preiskovat Delavski V'v'Ui. so HH sprL-:»ti s streli iz pnšok in samokrc-sM'. Na obfch straneii jc bila re-koliko ranjenHi. Iz Ob rova se nam poroča, da jc v šolskem po--^•apju še vediio gov.:!ua (kjer sc pije, razgraja in fuieve) '-.i da ni tij«tnja, da hf na;rrct srečala tistega, Hsi jc v šoto nastani!. Naš gospod tvčiteH -i i-e 7.h-.' mo-r;! jiorska-t* stanovanje drugnd — v ni zoni prostora. Za božjo v o3o. povejte, ali so še kje drugje trke -razmere!! To jc gotovo samo pri nas mogoče, v tlavni občini podgrajski, d županovanjem ma4orja-pesn'ka Friderika Sam-«rwrtma... V Podgtadu je — s;ry;i!:7 -icer samo gospoda " vega ; Tpan;1. Na občinskem poslopju je v sel jp dgra^k' zrh: i rad s slovenskim napisom: i?;:pasitd:\ še Iroij p., slovenskega napisa v — Pcd-gradii gospoda ko m*.-.it" a strah, — zato je morala jča^tit-iiva starina v kot. Ljudje so pa govori'*, imdebni jeziki se veča. da liiso zastavili za oni skivncenani avtomobil. V Gradišča a:barska pačv.ija nsvsega jezika. iz Hrušice v Istri. Pred steko-.rko cbicvi smo či-šttfi \ : RdiiK'iti. pod nas levom »Iz Podgrada«, da r- pri*?« tc-kom učiteljske stavke dejMitaciju k •opč-:t:vjKuiu komiS*j.rjir, inajerjti Prid-erlku Sam- l arti . i. in mu i^javi'a naslednje: »Naš šemaster pa.^e samo Itnojo: tstčina naj ga sped-i iz šoJc». ObstršHC-.i snro. ko -nw ćittdi to si. Mi da čpmc. naj nam spadc "tetja iz Šoie in še ce!f» lega, ker poučuje tekom n^irelfskc »^avke?! Nismo sicer ->pismo4iJci;. kaitur mas je vri I a. dc»]>i-s:uk iiiteoovftta, toda toliko smo pač raz-auteif, da nas g. užsKeii ni mogel io mi mmI •>,K;čevaii tikom stavke, in niti oddalec tsasn sii ■ :r:šša !Ti4shi ata občfni. temveč naknj dre^ega, kar morda g. dopisnik ne ve, a »a, o-; čet je. bridko občutimo. Že pet Ui čak-am©. da bi ■k raz nerc Izboljšate, toda, žaK zastori. Človek 1 wc mora raz|ok«ti jv&d svoiflni otroci, ko vidi. da jijc doko.ič:V;ii šoli se »nažo pošteno •— citati! 1 o '-e. kar -kis bolh — Tako vzgoaeua mladim ne ho Aos žrvijeT u. k t zahteva od -rsas vedno več. Niš mo sk toic> /!4kto iui občilo, da nam >>pcde >->n*aštra iz ker Jjo 'krvavo potrebujemo, ievnveć ««lo. t- a nam pusto v šob i uoite^iu. kttere-t^i fc-'#v4)a bo, d« poučuje otroke, da l«r se je od izbruha vojve sem zanama-rno, 'itt bo učkeij ii» ne cbčrnski tajnik, uradnik :-»r; aprovjeaerji itd. Ce občuia aH kdo drugi po-frebu^s trradnikov, naj j^i namesti, in iTa« «e jcnute na^ir« *ičitel«a, ker če gre tako »torej. f>c povi4i«er,»o v star« čase, teo M bi* morda v vasi e-icn. ki le Citati m pisati, doživ'«no sranioto, p telja kotama pazinskog nistr dobili do danas (15. sečnja) plače. Neki nanovo itameštenl. neki - moderno:: premešteni službuju od L oktobra 1919., ali r'aće nistt videli. Pomislite si čoveka. koji nema četiri meseca plače, 'a živeti mora. u više slučajeva ne sam. več sa obitelju, pak stvorile si su J. kak:: v im mora biti život u sadašnjim prilikama. 1 to sn Berenim'leve tabele. Da jc Dante živ, ii!cr:o bi -tvorit: pc-jbni p:.*;ao za prokletu birokraciju. Razglasile sa (eb'asii) po novinama, da je učiteljima -uredjena plaća več od 1. maja 1910. Nema dekreta, a bes me niti plača nije uredjena. KaŽu. t - ti nevine veoma strpljive, da se koješta pisati dr.de; ali laž, -dok bude ljudi, ne če biti nikad istina, pak makar je i učeni čovek napisao. Javili su u novinama, du da vajo učiteljima au-ticipaciiu 100 L na ir.esec od maja 1919. Istina je, da su je (dobili od septembra. To je ua račun Bc-renhiijcva zakona, koji ča valjda nekad i doći. Od početka ove gcdfcie ne davanu -vojničke isusisteuce n-čiict'ima hr?Jie, kako su pre davale. Biće valjda, da »su učitelji pazinskog kotara »ne-Idma« simpatičniji (lapsus) nego u 'Jntgim koteri-mi a i u Trstu. -Svaka slava svoju pamet. Boljševizam c-zro ' ozdo. Ne znaš. tko je 'kriv. a svaki je činovnik oblast. Javili «u. da će dobiti učirrf."'- legitimacije w«a putovanje po želftzTKcama (snižena ccirs). Učitelji čekaju i danas legitimacije, ali njih nema i trema. Napokon su neki dan jsvili, da nemaju; tfekanih legitimacija, nego da će ih poslati, kad ih budu u Rimu iratssknft -Aspetia..... fmchfi l'erba cresce«. Ja?ca pri Ilirski Bistrici. Prejeli smo: V št. 11. Vašega cenjenega 'ista seru pri čitanju zapazil dopis iz Vrbovega pri II. Bistrici, v katerem sem jaz tarča nekega dopisnika. Vcnr, da sem veliko napetje nekaterim častiZe!>iim Iju-dcm, toda brez nteje krivde. Da sem posta! gerent, je kriv edino slučaj, ne pa volja bivšega okrajnega glavaru*, kateri me je ee!o tsovražrl dolgo časa. Da sem gerent, je kriva edino neka oseba, katera bi mora!.! hiti namestnik župana, a jo jc postojnski glavar krat koma! o zavrnil, Tekoč, da smo vsi srbcfHr. Jaz kot prijatelj detičnika pa sem bi! od gotove srrani prušen. naj prevzamem, ker drugače bi vrevzcl županstvo mogoče kak tujec, in na prigovarjanje mož sem prevzel to službo. Plače pa imam za celo poslovno dobo, to >e za tri .ali' -pa še več lei, K 1000*—, t. i. tisoč kron. Kar se tiče sprovizacije. nimam jaz /njo nič opraviti, ker sem le -član odbora, vodi pa račune v-a\tokratnr taj:ok, kateri je obenem predsednice i:i tudi razdeljuje živila. Bil je ob mejenr nastopu tstrenKtva izvoljen g. Miha Presen iz Vrbice, in ko se je ta- odpovedal aprovzačnhn poslom, ijc hll pri ponovnih volitvah, dasiravno so vsi hote! mene, na moj predlog izvoljen g. Anton Logar is Vrbovoga. Edino v tistem času, ko je b*la volitev, «ent kot gerent ukaza!, naj se živila razdelijo, ker jc prejšnji voditelj izroči! posle in so bila živilu na -postaji. Drugače pa ne preje ne pozneje nisem imel nič -z aprovij&acijo opraviti, Izvzemši da je ttadkor delila, kakor dru^I trgovci na Jislke moja soproga v prcdaja'nlcl. katero ima že r,d T. 1911., i:i ne šele sed-<.\ k.kor piše dopisnik. Kar se tiče slabe vage in druge neumnosti, je gotovo to. tda pri nas ni tako neumnega človeka, ki bi vze! namesto 20 kg pše:il:e le 14 kg. Tega ne smete verjeti, da so občani, katerim jaz zač^-no žnpauujcm, tako neumni. Dt-pisuik ali kaj drug naj dokače In jaz mu dam. kar zahteva. Kar gosped dopisnik piše, d:a st;n bil pred vojno bolj: ponižen, jc pač res, kajti iio 1. 1914. sem obiskoval obrtno stavbno šolo in šele ieta 1914. sem napravi! potrebne izpite ter dobil meseca majnika istega, leta za stavbno podjetje potrebno koncesijo. Odtedaj izvršujem vedno svojo obrt v kclikor morem velikem cb-cgu. Sedaj sem privrel v družbo že nekega svojega scšc-lca in delavca v družbi. Dopisnik pravi, da sem grajščak. Povem mu, da si takšnega imena ne ža&m, ker sc:u preveč demokrat. Res sem k;'.pil cil grofice Schribaui v Dol. Zemonu ucko m^ako za košnjo, in 10 rabim za konje pri svojem podjetju, a zaio šc nisem grajščak, £ko kupim kaj od srciice. Da sem trgovec, ni res, ker ima trgovino moja /ena in v tako velikem obsegu, du ima blaga v prodajalni morda za L 500'— z vso opravo vred. Dela ima v prodajalni toliko, da ilaako opravlja vse meja V-sjenka, ki ie stara 12 let In proda povprečno ua dan za celih- 10 lir. Res sem se začel sedaj bavili z mislijo, da bi iza-čćl napredovati, teda ali bo šlo, ne vem. Morda bi mi gospod dopisnik povedal, kako bo. Dopisnik tudi pravi o nekem bivšem -ruskem častniku, da me je razkrinka! ob nekem razdeljevanju. Bilo je ob enkratnem prvem in zadnjem razdeljevanju. Ko sem prišei slučaj.io k njemu, jc bil- zraven -neki čtevek iz Kuteževega, ki sc piše F. Celin, a ta je častnik Ic pri polnem Inru vina hi pclrajač, tako •da je revna mati doma skoraj gladu umrla, ko ni hotel siii , drugo pa je vse po-ravstano pa ?noje- kukait se-n pač, kajt* voc-k podietrvk špdfcdira, dru^^Če podjdtJt>k. :l>sri, ki >e sterpnp&i dopis, ne niti vedeti, kaj je tisoć. Atfr govotf o st>cr-theHib ai mtj-jonih. Ksr tiče-ksijig Je P* stvar' taka, da so vsakemu nu rezpetogv, todi fespodu tiopisoitai. Moja \«est je č»s*a nft te aeumitosu nc bi ntt-1 {Mteovarjal. ako ^ mi m bilo za iK>vousta»ovijcne družbe. Ffrčfcm sa«w: Biagor ubo^nt iw duhu, -ker je »abeik^ tearljestvo! Dobro ime * čkivektt tebko vizitk a mit ga je težko. Si'cer pa bo l^udetvo sod*). V Tjašem o-krujij me vsi jw»iajo hi ti se smojeijo dopisa; za drnfe pa vdta fa Ugovor. da OM*»osti ne v i»st, in osebnefa sovroifva ne fcažc, kdor ie jjJefueoir. Dopisnik. kai a» ti trapra- aa ^iudotvo; s«r ja^, vedo ki me po-— Leopat^ OH.tk »erenr občine. 1 Vabilo na naroibo. Z novim letom je »E d i n o s t« stopita v 45. j leto svojega, gotovo našemu naroda koristnega, j plodonosnega delovanje. Obračamo se torej na | vse tiste, ki jim je pri srcu naša narodna stvar. ■ ! da tudi v novem letu podpirajo »Edinost« v nje- ' : nem delovanju in sicer z rednim plačevanjem 1 naročnine in pridobivanjem Aovih naročnikov in čitatelje v ter prav tako tudi s sporočanjem vseh količkaj važnih dogodkov. »Edinost« bo izhajala odslej vsak" dan zjutraj, izvzemši ponedeljke, ko zaradi nedeljskega poStka list ne more iziti, in sicer ob torkih in četrtkih na štirih straneh, ob nedeljah po možnosti na šestih, ostale tri dni v tednu pa na dveh straneh. Kakor hitro bo mogoče prične list izhajati vsak dan na štirih straneh, izvzemši seveda ponedeljke. Naročnina ostane neizpremenjena, kakor jc bila doslej, In sicer: za celo leto • , • . , , L 36'—, z« pol leta L 18'—, za četrt let« .....L 9'—, za en mesec.....L 3'—, posamezna številka stane 16 stot. Naročnina se plačuje naprej in se naročila brez soposlaae naročnine ne izvršujejo. Naročnike, ki so morda zaostali z naročnino, prosimo, da ▼ najkrajšem Času poravnajo svoj dolg, ker se jim drugače z 10. t. m. ustavi do-pošiljanje lista. Iz krajev, kjer bi sc obnesla razprodaja lista, prosimo tozadevnih ponudeb. Naj stori tako vsak čitatelj Edinosti« svojo dolžnost napram listu, pa bo tudi list mogel čim dalje v tem popolnejši meri vršiti svojo napram čitateljem, napram vsej naši skupnosti, napram našemu narodu! UREDNIŠVTO IN UPRAVA. Plemstvo in meščani so Nemci (8 ) in Rusi [2%), ki so večinoma uradniki. Nekoliko je tudi Poljakov in Litvincev (1 %). Živinoreja lepo napreduje in tudi vrtnarstvo sc v zadnjem času razvija. Severni deli zemlie so polni črnih, a južni listnih gozdov. I olovictf vseh gozdov jc bila doslej kronska last. Večja industrija je razvita samo v Libani* in Milanu. Glasno trgovsko mesto je Liban. Gubernija Kurland sc deli v 10 okrajev . Večji mesti sta Mitauu (glavno mesto guberni-jc) in Libauu, vojna luka med morjem in Iibojskim jezerom. (Konec prih.) Razne vsstl. Pred smrtna izjava komunista Czernyja. Kakor smo že poročali, jc bu-dimpeštansko sodišče bivšega komunističnega terorista Czcr-nvja, desno roko Bela Kuna, obsodilo na smrt. Poleg drugih okoliščin je zlasti zanimivo dejstvo, -da je bil Czerny obsojen na smrt v isti dvorani, "v kateri jc pred nekaj časom še sam kot glava teroristov in predsednik revolucijo-narnega prekega soda obsojal na smrt svoje sovražnike. — Ko so Czemyja po obsodbi prepeljali zopet v celico, je sodni dvor dovolil neki dami iz Švedske, da obsojenca poseti. Dama, članica švedske misije na Madžarskem, je Czernyja vprašala, kakšno politično bodočnost si predstavlja na Madžarskem, nakar je odvrnil Czerny s trpkim nasmehom: Gctovo je. da proletarske diktature ne bo nikoli več. Pravzaprav pa proletarijat sploh ne obstoja. Sedaj prihajam tudi sam do prepričanja, da jaz nisem proletarec in da to tudi nikoli nisem bil. Kdor ljubi sebe v taki meri kot ,jaz, ne more nikdar Jbiti proletarec. -Najljubše v življenju mi jc bila jed in pijača. In sedaj, ko jc tega konec, je zame konec vsega. — Na drugo vprašanje Švedi nje, kaj ;la Czerny misli o smttni obsodbi, je obtoženec dejal: Jaz sem si to predstavljal drugače, vsaj tako milo, da mi pri-zanesejo s smrtjo. Sedaj pa vidim, da so drugi tudi prav tako bestijalni kakor sem bil jaz. Največji brod v posesti Anglije. Po končanem razpravljanju s strani Zodinjcnilt držav glede nemških brodov, jc določeno, da dobi Anglija nemški parobrod > Imperator , ki ima 52.000 .ton i;i je največji brod: na svetu. Samci:ubju Anglije se to močno laska. Baltiške pokrajine. Letiši. Letiš?, ki tvore z Litvinci, starimi Prusi in Smuedi posebno skupino, so sorodni slovanskim plemenom. iNjehov jezrk -je mnogo mlajši od jezika njihovih *bralov. Ruski jezik je pri njih že popolnoma izginil. Dele se na pristne Leliše v južni Letiški, kuronske Letiše v južni Kuronski in Sem-gale v kneževini Semgaliji. V Rusiji jih je bilo 1. 1897. okoli 1,600.000. Letiši so majhne postave, imajo večinoma plave Jase in plave oči, majhne brke in precej dolge in velike igla ve. Po o dpravi ra-berte so naredno zelo napredovali. Letiški narod je zelo priden, gostoljuben, potrpežljiv in odkritosrčen, toda iRu3e in Nemce mrzi iz dna duše. Na gospodarskem polju so lepo napredovali. Skupno življenje po velikih vaseh ni pri njih v navadi. Pod vpliv om t nemškega reda-., ki jih je stoietja tiščal, so postali po večini protestanti, dočim so Litvinci, ki so živeli pod poljskim -vplivom po večini katoliki. V zadnjih letih je pa vendar prešlo kakih 50.000 Le tiše v k pravoslavni veri. Najstarejši spomeniki letiške književnosti sla prevod deset božijih zapovedi in Lutherov katekizem iz šestnajstega stoletja. Prvi njihov pesnik je Stender (1714—96), ki jc dal Letišem — takorekoč književni jezik. Narodne pesmi so ibolj lh-ično-idilske vsebsne. Zelo se goji ples in glasba. Leiiška narodna glasbHa so - rags-< iro*}, »stabule {klarinet), »swi!pe (piščalke) Hd. Časnikov imajo Letiši precej veliko število. Malo pred vojno so začeli izdajati cek> svoj leksikon. Knroaska. Najjužnejša baltiška pokrajina je Kuronska, ki sestoji iz vojvo«fene Semgalije, škofije Pil-tena 4n okraja Pol a n gena. Na severu meji z Lettekiin m rogaškim zalivom, na vzhodu z vi-11 i i gufcermjo, na jugu s kovnsko gubernijo m Prusko, a na zapadu z baltiškim morjem. Njeno površje j« nekoliko manjše nego Belgija (27.000 km3). Četrtino zemlje obsegajo žitna polja, Aora-j tretjino travniki, dočim -obsegajo ostali del gozdovi. Med mnogimi jezeri (največja Libavsko ki Uamajtensko) se dvigajo majhni hribčki. Morska ofoal je slabo razvita. Edine kjer lahko pristanejo ladje so Li- bau (ki se sedaj vetkrait omenja), Wimhm in Pehtngen. Leta 1897. jc imela Kuronska 670.000 prebivalcev, torej nekoliko več nego Dalmacija Po veroizpovedi je 76% protestantov, 16% pra-v o slami h in katolikov in %% Židov. Po narodnosti so večinoma Letiši, ki se Jbavijo po-. veČini s poljedelstvom. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA. Amerikanske cepljenke. Veh-\ križ imajo lt.i-i kiuetovalei po vojni vsled nedostatka ceplleir^ ainerikajli'kfh trt v -vrho obnovitve oziroma Izpopolnitve trtnlh nasadov. -NaJili doniačih prillublje-nih -!«kini povprnševanjem. Vsled -tega -so cepljenke t2.ko drage. Naši vi-ncrejci zahtevajo večinon.;i domače vrste, cepljene na- veliko listno rlperljo, na rupe-tris montrkc!o aH na križanko riparljo ru-pestrls. — Pri nas se jafoo hvali veiHkoHctna :.'--parija (Poriaiis), ki Iir.a gladko nezrežija:1.o li?>'«.'e in rdeč les url-tfčno močne rasti, ki se pa v?!ed ncugcJnih ta! včasih f/-preniorii in dr^br.u razrez'jane 'Iste in slabe irde poganjke, !' začenjajo pleccti pct!eh in niso več sposobni za ccp-Ircrrjj. Prt tak-Ui cflec-hrostih In posebno v tj ."'i tleh M bI!o .potem boljo upotrebi t i križanko rlpa-rijo supestris, a v jako vtažđrlli tleh so3cn:>. Pokv: ve^ikoHstne r>"parije je pri nas jako raz^ir'etia iT;;;« rupetris mcitf4:ola, skr pa v močni zemlji raste preveč v les, ki zeri z grozdjem vred pri cee'ie i-kah nekaj pozneje. V sTe-dnJIh. ne preveč sali i tleh pa v:peva dobro. Ce je pa zemlja prcv!;, začno korenine jnl:i i;i trta pi>lacoma usahne. 1 vrstna podlaga pa je monttkola za lahke, suha, peščena a): sondanas-ta tla. Za jako apnenu t!a : .i je jako pripravna beulandieri. ki se pa- težko r:\o-renrn: »n ccj>!y?n}e jiabo sprejema. Zato sc p.u nno?j bolje njene kr»ža?Ac z T?parijo. k! se l.rjjvj o korenit rjo in kižje cepijo, rastejo močneje tudi ilci: prej 'iozori. — Ker bili ve-likc-Ustiie rl? -rije du tekli cepHeii«k na n;e> iti dobiti, bt bi' > p .c najbolje, da si naši vlnorejci sam vzs< pota-iknlence iz veliiko^shvc rtparije i:i da jnh prrtem ce-pijo v zete-no. Potaknjenci so 1(>—I5 cm dvlgo kolči z dvema očesoma in se sadc v vrsti 5- 12 cm nsrazen. Vrste uaj bedo udaljene ena < i d-ruse 40 cm, a vsaka tretja vrsta tfe tzipusti z .t hoduik ali štraden. Pred sad-njo je dobro:pot:i'"n'..!-ceanočiti 1—2 dni v voJi, Ja- sc napijejo. Potakn ti je trebr. iako gfcbodio, da se more zakriti grrujc oko 2 eni z zemljo, da se ne posnsi. Ker mor.-biti -za sajenje «em4ja ^lohoko prekopana ;i e •rahla, ter - so kol-čki -kratke, prihaja do .koreni t mnogo več srčka, Korkole in vIukc, česar, -se korenine prav dobro razvijajo in .gomle o^c napravi močen poganjek. TVIeti naj sc trtnlea pa;-krat G^leve, a po dežju poH-je z raz vod njeno gimj-nlco ali straniščnico. V jeseni se močnejše razvile okorer.rčenkc lako po potrebi ?z.kopljejo, pri čemer jim je pustiti iHadiko. Ostale pa se obrečeo na eno oko, iz katerega .-požene prihodnje pomladi mladika. Če požene več poganjkov jih jc treba odstraniti- in pustiti -sečno mladiko, ki rasle navpično -gor«, katero lnc petem, ko postane /a to zgodita. cep: v zeleno. — *N>v.a družba dobi ic d i :z goriških državnih ira-sadov nekaj bi!r Tlpw;-I'u Tortrlis, riparije bcriandleri in rtrpesiris mci:tr-ccla, a kiior jih je naročil, naj se čint preje javi v AKtšf srsarni. KdnT j.'h ne dobi, nai s-r pet pomag.i s pot akni on jem. Sc bolje bi bito, da vzamejo gospodarski sveti v raztečnih okrajih (koščvk zeiti-ijišča na '-kupen račun v rajem in da -si zaJružnn vzgajajo potaknjence, ko-lncor iih potrebuje njihov okraj. Oospodarske potrebščine ki ^>e dobijo pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via fab>o Fiizt 1«': Sirperfostat lb% L 25—, -čilski solile r 15 'A% I. 150"—, žveplo ventilirano čistosti CH>/I00, .fhiostl 80/90 ChaticeJ, žveplo 3?o oba)kreno L Hts'—, modra galica 96/99?« L 187'—. v?e Ha žeJe«iIji ..li Jaiiji v Trstu. — Gralt, visc-k, 'zgodnji L 3'—, cc-bulček L 3'50, krmna .pesa (Lckcndorfcr, Ma-muth, Oberndcrier) L 8—, sladkorna .pesa L 5' , luoerna L 6'5U, š-pirtača L 9—, motovil-ec L 15'—, redkvica' rdeča L 20'—, tko r en ček rdeči L 50' . Ccirc spodarsko-drt:šiveiia m zadružna crgau :a-cija na Goriškem in Kranjskem, govoTt k r. potovalni učrfdj kmetijstva Klavžar. 4. Gosp&dar.sJco-društvena in zadrućna organizacija v Istri, govori fcr. potovalni učitelj -kirc-t'pjstva Trampu ž. 5. Gospodarsko-društvena in izadruž-na cija na TrZašitem z ozsTom na nje Jurždično »U-ttšče, govori iK>d predsednik dr. Sla vik. 6. Posve tov a-rje o združenju kmetijskih in gc dar»k»h društev «a zadrug na pog«>dbe,n p.J-ia«i v s vrh o skupne nabave gospodarskih potrebščin in regulaci?c cen, ustanovitve skupnega gospodarskega skustia tn sHcupuega varova-irja kmetskrii koristi. 7. PreiHogi in nasveti. 8. O pceolih vzgajanja tobaka, govori kr. ptto val:y učitelj Muršič. ODBOR. UesH iz JD$oslaoije. Člani Ju£pozicijona!nega bloka se naj udeleže posvetovanja o vclilnem redu za ustavotvorno skupščino samo v odseku, izvoljenem že od začasnega Narodnega predstavništva za posvetovanje volilnega reda za ustavotvorno skupštino. Ln to ped pogojem, da se v odboru skle- j ni eni zakonski načrt predloži takoj začasnemu > Narodnemu predstavništvu v pctrjerrje. — Na-j dalje se je sklenilo, da bodo člani J. K. v Bel-gi-adu posredovali zaradi vseučilišča, ujetnikov, prebrane, sladkorja, soli in petroleja, obleke in obutve itd. Za begunce. Mno^i begunci bi sc radi povrnili v domovino in bi bili že zdavna na svojem domu. če bi bali imeli v rokah listine, ki jih oblasti zahtevajo od njih, da nemoteno odpeljejo svoje stvari in potujejo v zasedeno ozemlje. Kdor se želi povrniti v domovino, naj se zglasi pri županstvu v čigar okolišu sedaj biva. 2upenstvo naj mu izda potrdilo, da je pripeljal pohištvo in živino v begunstvo, da je živež pridelal na zemlji, ki jo je imel v najemu ali zaslužil z delom. V potrdilu mora biti navedeno število druž;nskih članov, količina in vrsta živil in živine. Županstvo naj pošlje okr. glavarstvu: 1- navedeno potrdilo, 2. imenik Jrnžktskni članov, 3. potrdilo glede stanovanja. • talijanski delegat zahteva od beguncev potr-d lo. da heajo v domovini pripravljeno stanovanje. To poh'dilo izda županstvo v zasede-ocni ozemlju. Kdor ne bi imel takega potrdila, mora »nve-t: kak drug dokaz, n. pr. pismo, ki je je prejel cd domačih iz zasedenega ozemlja, iz katerega je razvidno, da ima pripravljeno sta-roviE-c v svojem kraju. Okrajno glavarstvo napravi: 1. piopustnico za celo družino (slik ni treba), 2. priporočilo za prosto vožnjo, in pv>š ,-e eboje, s potrdilom županstva glede živine , živil in stanovanja, -Posredovalnemu ur adu za begunce v Ljubljano , ki preskrbi potrebne izvoznice in vrne vse listine županstvu, da jih vroči zglasilcem, 'kateri si naročijo železniški voz na bližnji postaji. Vse listine so ki*ika proste jih begunci dobijo brezplačno. Posredovani urad za begunce v Ljubljani-, 10. januarja 1920. Učiteljem beguncem na znanje! Z o žiro m na poziv, naj se povrnemo v zasedeno ozemlje in zopet nastopimo tam svoje službe, smo opozorili kompetentna mesta na razna važna vprašanja, ki jih je treba poprej rešiti, predno se prične z izvrševanjem te akcije, kajti v nasprotnem slučaju ter s prenagljenimi in nepremišljenimi koraki -bi utegnili nele nam samim, rr.arveč tudi splošnemu narodnemu Magru bolj škodovati nego koristiti. Ta vprašanja pa se ne dajo rešiti brez direktnega sporazuma in posvetovanja z nami. zato je klub opozoril vlado in višji šolski svet tudi na te okolnosti. Intervencija se je izvršila polom Zaveze. Toliko za erfkrat na znanje vsem prizadetim s ;>r»poročflom. naj se, predno store kak odločilen korak, posvetujejo poprej pismeno ali usluieno z našim odborom. — Klub primorskih »jčiteljev-beguncev v Ljubljani, Gosposvetska ulkra 13'55. 67 časopisov je 1. 1919 izhajalo v območju deželnega sodišča v Ljubljani, 10 jih je prenehalo, 21 novih je pričelo izhajati. Tistim, ki potujejo iz Trsta. »Slovenec piš<£ 10. t. m. je izšla naredba vlade, ki določuje stroge kasni tistim, ki sc pripeljejo iz zasedenega ozemlja v S-lovenHo, če ni delegat naše države v Trstu podpisal potnega lista. Ta na-i euiba se je #pre?ela z ze".o mešanimi čustvi. Na :?ni strani je potrebna natančna evidenca tistih, ki potujejo iz zasedenega ozemlja v našo državo, glede na preprečitev tihotapstva in vc-' riieđja ter voluuietva, na drugi strani se pa s 4aki«ai poostritvami upravičeno razburjajo in se dela ikrirvica našim rojakom, kateri imajo lodbioske iti prijateljske stike v naši državi. Vsekakor se nam pa zdi, da ka?r se liče izda-janja p»»tn«!i listov v zasedeno ozemlje, se pri naših oblastih prerigo'-czr.o postopa in bi kazalo cftajčati izdajanje potnih listov, ker si moramo pridobiti ljubezen naših * bratov in seslra, katere pa odbijarno s prenatančnimi potnimi sitnostmi, Sedba francoskega častnika o Ljubljani. Neki visoki francoski častnik je izrazil o Ljubljani v razgovorni sledeče: Kfcj delale v Ljubljani? Kar 16 veselic eno nedeljo, ne vem, na katero hi Šel. Pri nas v Franciji veselic ni, zato pa delamo, delamo ... Velike tatvine v ljubljanski tobačni tvornici. l\*licija je aretirala elektromonterja Ivana Slugo v tobačni tvornici, ker je pokradel velikanske množine najfinejšega tobaka v ljubljanski tobačni tvornici. Mož je kradel tobak od lani meseca februarja. Postopal je zelo zvito. V raznih oddelkih je kmel dolžnost, da je mazal stroje. Posluževal se je v ta namen bencinske ročke, iz katere je izlil olje; ročko si je pa liko prikrojil, da je odstranil dno in nabasal v njo tobak: do 10 kg ga je šlo v njo. Ukradeni tcbakije zbiral v svoji delavnici, sam s tovariši ga je spravljal iz tvornice. Sluga je v preiskov alnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. — Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so pa preorečili nadaljevanje tatvine še nekemu drugemu tatu tobaka v tobačni tvornici. Zaplenili so na kolodvoru tobak in z . trudwoinimi poizvedbami dognali, da je bil tobak: kateri 4« šel spozi več rok, ukraden v JjU&fjanski tobačni tvornici. Vozil ga je iz nje T'.sne Jožef, ko je vozil listje iz tvornice, ia sja skrii pod listjem. Ukradeni tobak mu je potnagal nositi kurjač Valentin Ju van. Tome m Juv&o sla se izročila sodišču. — Detektivi kolodvorske ooliciiike ekspoziture so zaoicnili več tobaka Ivana Serčniku, ki ga je nameraval iztihotapiti v zasedeno ozemlje. Vesti iz Koroške. Shod v Medgorju. V prijaznem kraju Medgorje priGrabštajnu se je vršil 26. decembra 1919 ljudski shod, katerega se je udeležilo veliko število ljudstva cd blizu in daleč, čeprav je na sam Božič sneg precej debelo zapadel. Shcd je otvoril župnik iz Žrelca g. dr. Arnejo in takoj podal besedo došlemu govorniku g. Tonetu Vahtarju, ki je v obširnem govoru v prav prikladnih besedah obrazložil ljudstvu pomen časa. v katerem živimo, dotek-nil s*e predzgodovine Koroške in nje prebivalstva, prešel na agrarno vprašanje in končno pozval navzoče, naj nikdar ne pozabijo, da so potomci onega junaškega avtohtonega prebivalstva, ki je sto in sto let branilo z mečem in z umom to svojo last: Koroško deželo. Izročil je navzočem pozdrav generala Maistra in čestitke k božičnim praznikom in novemu letu, kar je ljudstvo z burnimi živio-ldici sprejelo na znanje. Govorili so še dr. Arnejc, župnik iz Žrelca, župnik rz Radiš in vojni kurat peš-pclka v.Nanos <. Ta shod na samih vratih Celovca je zopet dokazal, da je ves trud Nemcev, delati zgago v pasti A< brezuspešen, ker ljudstvo se v polni meri zaveda, da je slovenskega pokoljenja in da mu je spas le v lastni hiši, to je, v Jugoslaviji. — Nemška propaganda v pasu - A- na Koroškem. Letaki, brošure in novine je postalo že tako vsakdanje orožje Nemcev v pasu »A«, da se nam že kar čudno zdi, če kak dan ne dobimo pod oknom kaj takega. pisanega seveda v slovenskem jeziku, ker bi drugače nobeden ne razumel, s čemur sami dokazujejo, da v tem pasu prebivajo sami Slovenci. Vsebina teh novih, letakov in brošur prikazuje nemško dušo v pravi njeni uma-zanost', katero mi koroški Slovenci tako že preveč dobro poznamo. Že sami člani ententne komisije se smejejo ti neumni nemški agitaciji, katera gre seveda na račun davkoplačevalcev v Avstriji, kateri so seveda po večini ubogi kmetje, ki bi bili sami danes rajši pod Jugoslavijo, kakor pa jutri. — Kotmaraves. Naša občina leži dober streljaj pred Celovcem. Nihče se torej ne sme čuditi, če se je nemškutarija kaj močno razpasla; sicer pa še niti toliko, kakor v mnogih, mnogih krajih po Štajerskem. Od kraja si nihče ni mogel življenja brez Nemcev in Celovca predstavljati. A ljudstvo se sčasoma pomirja. Uradi namreč dela;o na vse kriplje, da nam oskrbe vse potrebno. Zdaj še le je bilo mogoče izobraževalno delo. Ustanovili smo društvo ^Gorjanci«. Udje so pridni in vestni. Na sv. Treh kraljev dan so priredili prvo igro »V Ljubljano jo dajmde. Nastopil je moški in mešani zbor. Pomankanje gotovine v Jugoslaviji je zadnje čase zelo veliko. Skoro neverjetno je to spričo velikega števila bankovcev, ki so v prometu pri nas, in vendar je britko resnično dejstvo, ki dela zlasti denarnim zavodom, pa tudi kup-čijskim krogom prav sitne preglavice in oVire. Vzroki so različni. Prebivalstva vseh slojev, zlasti kmetsko, drži velike svote gotovine pri sebi. Vslcd visokih cen vseh potrebščin je trgovini in obrtu treba izredno velikih denarnih sredstev. Nakazovalni promet, žiro, igra danes le neznatno vlogo. Menice so v trgovini do malega izginile. Menično pravo je danes zelo teoretična vednost. In če bi bilo veliko menic, bi bili veoji denarni zavodi v zadregi, ker bi jih ne mogli pred zapadom vnovčevati. Manka velikega zavoda, ki bi uspešno mogel zravnavati potrebo po gotovini. V tem pogledu se vrše priprave. Želeti bi brlo nujno, da vodijo do uspeha. Slovenci kakor Hrvatje smo kot posestniki kronskega novca prav posebno interesiram na tem, da se ustanovi nov zavod, ki bo služil zravnavi, pa tudi skrbel, da se potem nakazovanja zmanjša .potreba za plačevanje v gotovini. Ustanovitev ljubljanskega vseučilišča pozdravljajo razne inozemske visoke šole. Vse pozdravne listine imajo obliko dopisov, le atensko vseučilišče je poslalo listino v obliki diplome, pisane v starogrščini na pergament-nem papirju. Razun listin slovanskih in nemških visokih šol so vse pisane v francoščini, celo ona londonkega vseučilišča. Nekatere listine so značilne za poznavanje jugoslovenskih razmer: romunska univerza Cluj n. pr. pozdravlja v ljubljanskem vseučilišču prvo univerzo v Jugoslaviji; nemško-avstrijske visoke šole nas presojajo še vedno s starega avstrijskega stališča, ko se je zanašal tudi na visoke šole narodnostni boj in se je hotela Slovanom pri raznih prilrkah odrekati pravica do višje izobrazbe: izražajo namreč upanje, da bo naše najvišje učilišče pripomoglo do sporazumljenja po-samnih narodnosti in varovalo kulturni pomen Nemcev in nemštva v Jugoslaviji. Graška univerza pa odklanja, da bi slepila v kak znanstveni stik, »dokler traja preganjanje nemških šol na slovenskem ozemlju^. Kako poznajo Čehi Slovenijo? Te dni je prišel na Dolenjsko neki deček, ki je obiskoval do začetka meseca decembra 1919 ljudsko šolo v Pragi. Povedal je marsikaj o šolskih stvareh ter pokazal učne knjige, ki sc rabijo v njegovem razredu, med drugimi tudi Pražsky narodni atlas«, ki ga je iadal prof. K. Bečka. Ko smo pogledali šesti zemljevid tega atlasa, smo kar ostrmeli, videč, kako spoznavajo mladi občani češkoslovaške države našo Slovenijo. Tam stoji črno na belem natisnjeno (enojezično seveda); Seisenberk, Landstrass, Laz (to je ubogi Lož!), Castelnuovo (to je Pcdgrad), Kamen Most (Zidani most). Brezče (to naj bi bile Brežice!), tam, kjer leži Gosposvetsko polje! K. Bečka je očividno prestavil nemško ime Zollfeld samovoljno, ker sc ni potrudil, da bi izvedel domače, slovensko ime. In ta učna knjiga je odobrena! Žalostno! Manka še »Laibach«! Po smrti oproščena žrtev. Te dni se je vršila pred ljubljanskim višjim deželnim sodiščem ponovna razprava proti Ivanu Brencetu, gostilničarju na Dovjem, ki je bil obsojen cd zloglasnih avstrijskih vojaških sodišč na smrt in 24. avgusta 1915 ustreljen. Postopanje se je obnovilo na predlog umorjenčevih hčerk Ane, Cecilije in Antonije Brencetove. — Razpravo je vodil predsednik višjega dežojnega sodišča dr. Kavčnik, prisednika sta bila dvorni svetnik Skumović in višjesodmi svetnik dr. Dolenec; državni pravdnik dr. Čeme, pritožbo«pa je zastopal dr. Adlešič. — O zadevi je referiral višiesedni svetnik dr. Dolenec: Brence ie bil obsojen po prekem sodu v Ljubljani rsdi raz-žaljenja Veličanstva in motenja javnega miru na smrt, ker je bil ovaden, da je na Dovjem sledeče govoril proti takratnemu avstrijskemu cesarju: »Prokleti sivi starec hudičev. Zvezal se je z Nemci, sedaj pa imaš pravično vojsko.« Pozneje je zopet rekel proti takrat 14lelnemu Francetu Rabiču: Ce bi mi bilo tako ime, kakor tebi in tvojemu očetu, bi se dal takoj prekrstiti, ker vidva nista vredna nositi tako ime kakor cesar; tvoj oče misli, da je poštenjak, pa je tak kakor cesar ali pa župan. Cesar je tak norec, da ne more biti večji!* Tudi je baje rekel, da rajši kot bi dal vozove za vojsko, jih raje sežge. Razsodba se je izvršila dne 24. majnika, ko jo je potrdil takratni poveljnik 5. armadnega etapnega poveljstva polkovnik Landwehr. — Priče, ki so bile zaslišane v takratnem postopanju, so izpovedale približno tele in sicer je bil zaslišan najprej orož-niški stražmojster Škarja. Njemu je o neki priliki pripovedovala Marjeta Šifrer iz Dovjega, da ji je Brence rekel, ko sta prišla do njenega posestva, kjer so se bili izkopali strelski jarki, da bodo tudi njeno hiša obstreljevali. Marjeta Šifrer pa mu je odvrnila, da to nič ne de, ker gre za pravično vojsko in da nič ne mara, če ji tudi hišo porušijo ali pa moža ustrelijo. Brence pa da je takrat odgovoril: »Prokleti sivi starec hudičev, zvezal se je z Nemci, sedaj pa imaš pravičm vojsko. Bolje bi bilo, če t)i se bil zvezal z Rusi, kakor pa z Nemci.« Za nekaj dni potem pa je poslal občinski predstojnik Jakelj 14letnega Franceta Babiča k Brencetu, da morčb priti z vozom k župni cerkvi. Brence je udaril fanta v obraz in mu rekel besede, ki jih navaja obtožba. — Marjeta Šifrer je potrdila te navedbe. — Brence je bil aretiran 14. avgusta 1915, na kar so se vršile poizvedbe, ki so trajale do 23. avgusta. Poizvedbe je vodil stotnik-avditor Julus, ki je tudi zaslišaval obtoženca. Brence je dosledno trdil, da se ne priznava krivim. Po preteku nekaj dni po aretaciji, t. j. dne 20. avgusta je bilo na povelje polkovnika Landvvehrja uvedeno naglo postopanje, vsled česar se je podal naslednjega dne Julus v Dovje, da zasliši tam priče Marjeto Šifrer, Franceta Babiča in tud-dvanajstletnega dečka Janeza Guselja, ki je izpovedal, da je slišal, ko je Brence rekel besede: »Hudičev starec, hudičev Pcpček, mora vse vzeti.« Zaslišan je bil tudi Japelj, ki je slikal Brence ta kot človeka, ki rad pije in zabavlja. Občinski tajnik Zupan je izpove dal, da je bil Brence dobrega ponašanja, da pa je rad pil in da je zelo oblasten. — Preki sod je nato izrekel 24. avgusta ped predsedstvom podpolkovnika Homberta in pod vodstvom stotnika-avditorja Julusa smrtno obsodbo, ki se je, kakor rečeno, še isti dan izvršila. — Proti razsodbi se je prijavil priziv, ki se opira na dejstvo, da so priče bile pod vtisom takratnega preganjanja po avstrijskih vojnih oblastih in da so zato njih izpovedbe neresnične. Navaja se tudi, da je stražinojster Škarja pri poizvedovanju grozil ljudem z aretacijami in da sc izpovedbe bile vsled tega več ali manj pod vtisom teh groženj. To se vidi tudi iz tega, da je Marjeto Šifrer pričela peči vest, ko je videla, kaj je povzročila in da Je večkrat izjavila proti svojemu možu, da jo bo bolelo do konca njenega življenja. O Šifrerjevi je izdal župnik Aljaž spričevalo, v katerem jo slika kot histerično žensko, ki je tudi njega in kaplana že denuncirala. Zastopnik Brencetovih dr. Adlešič prikazuje v svojem govoru Brenceta kot žrtev avstrijske vojaške justice. Že v naprej je bilo odločeno, da se ima izreči smrtna obsodba. Takratni razpravi je prisostvoval tudi pol-kovnik-avditor Boublik, ki je bil ob pričevanju Rabiča in Šifrerjeve zelo zadovoljen in je pred koncem razprave odšel, češ, da se itak izvrši po njegovih intencijab in da vsled lega njegova navzočnost ni več potrebna. Znano je namreč, da je bil Boublik največji avstrijski rabelj, ki ima mnogo umorov na svoji vesti. Postopanje prekega soda se mora po zakonu končati tekom treh dni, proti Brencetu pa je trajalo od 16. do 24. avgusta. Ako je takratni višji armadni poveljnik nadvojvoda Friderik hotel te določbe izpremeniH, nasprotuje to zakonu in ni bil on v to upravičen. Vsled tega stavi predlog, da se obsodba razveljavi, 'fenui predlogu se pridruži tudi višji državni pravdnik dr. Čeme. — Po dolgotrajnem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo, s katero se razveljavlja razsodba vojaškega sodišča in Ivan Brence oprošča. Pravorek se opira na dejstvo, da je vojaško sodišče \eč nego za dvakrat prekoračilo v zakonu določeni rok posteparja, da sc dvomi o verodostojnosti priče Marjete Šifrerjeve in da ste bili priči Ra-bič in Guseli še šoloobvezna otroka. zabela *Torregiani« po L 6 kg; hranilna moka za otrdke po 60 stot. zavoj; mešano maslo po L 10'40 kg; paradižnikova konserva po L 3'50 kg, v posodah po 1 kg po L 3'40, v posodah po Vi kg po L 1'75 posoda; biškoti (London Facto-ry A. Gatti, Trieste) > Metropolitani« po 8 lir kg, druge vrste biškotov, kakor »Albert*, Petit Beurrc , >Seccession < itd. po L 9'60 kg,- biškoti v zavojih po 100 g po 1 liro zavoj; gren-čni biškoti po 16 lir kg; angleško milo »Wat-sonr: po L 2'60 komad; belo ameriško toaletno milo marka »Ivory < po L 1*20 komad; kanela v prahu po L 15'— kg; dišave po L 10'— kg; vino Chianti vRuffino- v steklenicah po 2 litra po L 6'40 steklenica; škrob po L 8'50 kg; vino Chianti ( bratje Dal Canto ) v steklenicah po 2 litra po L 6'—; zelen suh grah (zdrobljen) po L 3'80 kg; fižol po L 2'25 kg; fižol koks po L 2'80 kg; suhe smokve po L 3'20 kg; zeleno milo marka »Trieste v komadih po \\ kg po L 1*—, v komadih po ' j kg po L 2'— komad; marelična marmelada po L 7 50 kg. Mazilo za čevlje (marka Lift ) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po L 1'65 škatla; tekočina ( Lift ) za kovine \ škatlah št. 1 po 80 stoiink. št. 2 po L 1'45, št. 3 po L 2'30 škatla; mazilo (»Litt ) za kovine v škatlah št. 1 po 40, št. 2 po 55, št. 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketirane pode ( >Lift <) v škatlah po % kg po L 2'10, v škatlah po % kg po L 4'SO škatla. Samo na odmerek kondenzirano sladko mleko marka »Mere uri o;; do petih odmerkov 1 posodica; od 6 odmerkov dnlje 2 posodici po I, i'10 posodica; 10 d>k;4 kave po L 12'— kg. Živila, ki se »azdele posetnikom ubožni-skih izkaznic: sladkor in vsa živila, ki se morejo dnevno in poljubno 'kupovati. Na ribji tržnici: namočena polenovka po L 4*80 kg. Razdeljevanje petroleja. Ta teden sc bodo razdeljevale lastnikom sivov;jclčastih petrolejskih izkaznic izkaznice 5t. 60 za nakup enega litra petroleja. Petrolej se bo razdeljeval na izkaznice št. 60 od 19. do 26. januarja 1920; prodajalci petroleja morajo prinesti izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka, 27. t. ni. — Cene: za mesto lir 120 liter; za predmestje in okolico lir 1'25 liter. Vpisovanje odjemalcev ▼ novo prodajalno aprov. komisije. Od jutri, 19. t. Uscda: te^r mesta bo zopet ista kakor v rimskih časih: ?.&z> latinske civilizacije rta vztočni meji Italije. Ali tedaj so biki alpska vrata naša; pariški dogovor pa prepušča Postojno in Logatec tujcem! Usodi Trsta Je že taka, da ne ir.cre priti nikdar do nriru: pod .Riuiom ie bil oroći'e vojne, v - srednjem veku neprestano -pod orožjem; tudi v minulem stoletju vedno v bojih ravno proti tistemu ijud tvti, ki bo živelo na ctr tStrani (nekoliko pa tudi na tej) nove -neje. — ifolla aprooizacijske Komisije za teden od 19. do 24. januarja 1920. (Prcščipne sc številka 30 živilske izkaznice.) Testenine: 1 kg po 1"45 lir kjj. Riž; 25 d kg po 1*40 lir kg. Kristalni sladkor: 15 dicg po 5 lir k^. Prvovrstno olje: 15 cl po 7 20 lir liter. Losos: v posodah p) okoli pol kg 275 lir 1 posoda na izkaznico. Okajena ameriška gnjat po 5'60 lir kg. Kupovalcem. ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo proti predložitvi živilske izkaznice lahko tazdcljevala dnevno in poljubno tudi naslednja živila: Cikorija po L 220 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat S. Giusto , v zavojih po 200 g, po L 1'50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8'40 kg; trebušmna po I- 8'40 k:s P° L 1'40 1; kondenzirano nesfadko mleko marka »Colombo; v posodah po 1 kg po L 3 75, sveče po 30 stot. komad; milo.v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; kakao v prahu po L 14'— kg; Scverno-ameriška mast po L 1150 kg; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsiglia« v komadih po 50 dkg L 2'15 komad; kristalna soda po L 1— 1 kilogram; sardine v oljčnem olju Arrigom* v škatlah po K kg po L l'35t L 1"85 in »Excelsior^ po >A kg po L 2 70 škatla; fileti v olju > Excelsior; po '/» kg po L 1*30 škatla; jabolčna marmelada po L 5 50 kg; kitajski čaj po L 20 kj; poper po L 10 kg; pimenta 2>o L 9'— kif; kumin po L 8 —- kg; »Nazioue« v svoji deviški nedolžnosti. Nuben tržaški list si ne privošča seda:- tciiko -zanimivih nšormacij o poteku pogajanj med Italijo. Francijo, Anuli}o in Jugoslovani, kolikor si jih privoioa naša srčka na .-Nazicne«. Ta je res srčkana v svoji — kako bi rekli? — naivne- ti in uesvestnost«. ki i! greste na reko, tla jnorc v enem hi istem spisu trdfti sedaj to, potum pa — nasprotno! V svojem včerajšnjem izdani« pricbčtije poročilo z Reke — vesti cd tam so, kakor znano, posebno zanesljive, z'asti, če j»h priobonjte ravno »Nazione — ki pripoveduje, iTva'ko da are italijanska delegacija do skrajne mej»e popustljivosti. »Prčpoveluie, kaj ima ostati ItalUi v I^trr in v D^nracij? ter vzklika: »Magro ibottinc : »pičel plen!« Malo vrstic niže pa pravi v isten* poročilu: -Ce bi Jugoslovetii sprejdi te predloge, bo io velik uspeh iza gotpc-ia Nittiia, ki bo zahteval odškodnino za lial'io v Albaniji, v Mali Asrr hi v Afriki.« Pa (da ni srč-kana ta rl^azione« v svoji deviški preprostosti in nedolžnosti! Nočemo reči — ker bi bKo ziobno — starodcviški! Re>, le nedolžna dušica moje videti v .pičlem plenu« velik uspeh ! Ah, da, .Nrtzio-ne* govori tudi o tem, kaj vse bo gospod Nitti ic zahteval! Seveda bi kiu, ki ni već tako >nedolžen«, marveč preiriganee po izkustvih, menil, da velik uspeh ni v tzobtevaitju, marveJ v tem, kar je kdo — dosegel! >Nazioiie* pa te še ■devi-ško-ncdclžna s svojo logiko v poročanj... Bog nam io ohrani v tem cvetju! TikH če govore neskladnosti, so nam vendar vodno Jjubki — otroci! In Trst inta v!>e*! Pristojbine za uporabo javnih prostorov. Tržaški magistrat naznanja, da se uvedejo cd 2<). nuarja dalje pristojbine iza irpcrabo knkega kosa ulico, trga, ceste aH drugega Javnega prostora, hi sicer a) za vsak nr prostega oli ograjenega javnega prostora iul t'ako van i ul'ji mcNeĆJUi pr^^to}-bina 0*90 lir, a na nctL kovani u";d 0'75; b) za vs.ik m- javnega prostora, uporabljen za masivno o-greJjc mesečno 0"-15 j'r na tlakovani, 0'35 na ue-plakovani ulici; c) za v^Mk ur samega prosi ra. kjer se nahaia gradbeni ali Jn;„ materijal \ eljajo iste pristojbino kaJvpr pod črko b); d) toj.bine se ne bodo zahtevale za uporabo občinskih prostorov. 7-a katere pridržuje magistrat določitev najemninskili .iolcevb. OleJi časa in načMra plačevan a ostanejo v veljavi določbe naredbe od li). februarja 1SS5. št. b^J - IV. Zahvala. Ženska p^dru/uiea CVU> -e zuhv.»l'..:^" vsent, ki so mi katerikoli nucin pomagali k s«j.;;-nernu uspehu, ki ga k ev.sl CM ple-, kat.-tv^.i je priredila- goriomenii.ua pndrt: nie... l^r naj juti bo sladka zavest, da s svojim sodelovanjem pomagati naši deci. Imen no ibodemo navaiinli, posebej pa najt oineruuio samo ple -nega t-čUe!'.a Bizjaka, k! je ne samo naši udiral balet in vedi! ples brezplačno, temveč tudi na Jruge načhie v veliki meri pripomogel k dobremu uspehu. Srčna, hvala tedui vsem, vsem sodelovalnem, vsc-m darovalcem, katerih imena se objav jo posebej kakor tuuj ; lase mu rodoljubnemu občinstvu, ki ie >> tem, da se le outvalo našemu vabila v L"ko < -Kromnem števili', saj'-o Inlr vsi prostori Na rodnega ćrma prenapoinieni, pokaralo, da mire v a svoje dolžnosti, io ;e, du si hoče ohraniti -vo' > deco. ""Slovensko gledališče. I>a4ics sta v n.ikm gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15 -e na splošno željo občinstva zadnjic ponovi narodna »gia v ix-;'Ii dejanjih in dveh iizpremerrbah »Deseti brat«. Naslovno u!ogo igra g. i eroič. Krj-a\l;a pa g. Sila. To ie nepreklicno zadnia p novžtev te rat-rodne igre. zato vabimo naše občinstvo da se "e udeleži v velikem številu, /večer točno ob Ji> se nrvio ponovi vefezabavmi burka v trJi dt a-njih »Španska muha«, ki je na četrtkovi premijeri dosegla i>:reden uspeh. V glavnih ulegah nastopijo gg. Sila, Požar, MikoMč ter ga. &ilova, g Je. Gradišarjein Mezseeevu. K tej preJsia . i »e dovoljen vstop samo odraslim, ker je /a i roki-neprimerna. Vstopnice in sedeži so v predprodu' pri bliigajmičarki v ve/.i Narodnega douia ob navadnih urah. m Prošnje zu podpore «z ustanove bar. na t -ipa Morpurga za ubožne delavske vdove / • troci, pristojne v Trstu, sc morajo predložiti naikaiviieje do 25. t. tu. Vzorci a jiroš.ile se cl. be m magistratu v oifd. VtII.a. Šentjakobski pevski ^[jor. D.;nc " p 'da -r 1 0i> 15 se no vršr! oboni zbt r \ prt >torih etri - ke^a vrtca Kiarbda Zg. 11. Vabljeni so v.i pevei in gosplee pevke, da se cb.ncga zb-na gotovo »'deleže. ker se bo vršila po ob i. nem zboru domača zabava v dvorani >D-j1. «ko:is. društva pri Sv. Jakobu . Odbor šentjakobske mladine P novun prosi društva Trsta in okolice, da na pustno soboto, 11. iebruaria. ne prirede ovojih vesilie. l.ur vrii v tržaškem Narodnem domu šentjr.kobski ples v korist Narodne šole pri Sv. Jakobu. Soja skupnega odbora se bo vršila jutri ob 2»>\?0 v > Del. kons. društvu . Zveza »Marijin Dom« v Trs u p :i 1 d ne-. 18. t. m., ob 17 svojo glasbeno produkcijo, ki jo ob prvi prireditvi tako lepo uspela. Izvaja M se bodo i:li tro- in če t ver ogla sni /cuskl ^b se so vsi mu. »ki imajo še doma i/pošojene knjige, Ja jih prinesejo še danes od 9 12 v Narodni Jom. — A. M. Kdo ve kaj? Josip lilečie iz Zameta v k-tav k občipi. rojen 5. marca k 1S76., ie bil kot avstri tki vojak ujet pri Przemvski in -.e ic nahajal kot vojni ujetnik v Taškentu. o koder je za.Jnllkrat pisa' rnescca marca k 1915. Kdor 1j» kai vedel o nični, naj sporoči, kar ve. na naslov: Josip Leiu J, Zamet št. 30. občin Krsta v. Hra. Padec. Marija Branišek, stara 75 let. stanujoča v ulici Torre bianea 11. je padla po stopnieah. ki vodijo nad predorom v ulic* dei Giganti ter si pr' padcu zlomila desno piščal; prvo pomoč je dobila na Tesiln« posiaji, odkojer m<> jo prepeljali v mestno bolnišnico. Maščevanje. Marija Puruui, ^tara 34 let, stanujoča v niici A. Caeoi.< -4. je srečata veeraj /jutra-ob 7'30 v isliei Parini svojega bivšega ljubimcu Josipa Grossa, starega 32 let. ki ii e pred nedav-n'm časom obljubljal zvestoba in se pred par dnevi vrnil v Trst iz !t«i4ije -. svojo ženo in otroci, zu katere ni vedela prej Furnm inaesar; Gross ii :e Wt tudi obHubi'. da bosta skupaj 'živela. Ker jc videla žena. d* so vsi ivHmi upi ^plavali po voji se je odločba, da ^e nmščtije nad Oosacsn, katerega je vaerai ran^a na t^iei sVja, in da mu naklonjena mu peresa in jeziki pišejo in govore izpričevalo, da je vreden naslednik tistih oglejskih patrijarhov, ki so s čelado na glavi in mečem ob boku opravljali pontifikalno službo božjo —--! Presvetli naj mi veruje, da taki spomin: ne vzbujajo prijetnih čustev v našem ljudstvu, ki ljubi svojo veio, svojo yrudo, svoje rojstvo in svoj — plug! Ljubezen našega človeka se giblje v drugačnih smereh tn bati se je, da bodo te smeri ene novega presvetlega — križale! Ali nismo krivi na tem — rni si peremo roke! Pa še nekaj bi rad povedal oovemu viš emu pastirju na uho. Ribničan je iskal izgubljenega konja v tej dolini, dasi je vedel, da je v oni 'rugi ...! Presvetli naj pazi, da ne bo tudi on — Ribničan! Slutim nekako v njem pastirja, Ki bo v tej doJini iskal — sicer ne izgubljenih, pač pa nepoznanih mu še vernih ovac... Verne ovce pa bodo v — drugi dclkii!! Monsi^aor Karlin pa je dobro poznal obe dolini...! C—č. KROJAĆMCA Avgust Štutar ul. S. Francesco d'A sisi štev. 34, III. ie edina dobroznaaa kro-__ jačnica v Trstu. 3367 BB&4 Od nedelje de nedelje. Prijatelj mi je pripovedoval te dni: Naj tudi jaz osvežim spomin na Mateja Ternovca s slučajem, ki kaj izrazito cznača tega blagega moža kc.t človeka, /pravnika in sodnika: kot sovražnika vsake šablone, tistega suženjskega klanjanja pred mrtvo črko, pa naj je tudi začrtana v paragrafih kazenskega zakona. Nekdo me je hudo razžalil. Prosil sem Ternovca za svet: ali naj tožim? Nikar! — je odgovoril odločno. Kdor išče časti na sodniji, ni nikdar na dobičkul Tudi, če je zmagovalec, nahajajo nasprotniki vendar sredstev —- četudi lažnjiviii — da mečejo nanj kako senco. Kaj naj storim torej? Veste kaj —,je odgovoril Ter-novec (prostodušno —: ko ga zalotite na štiri oči, prilepite mu pošteno zaušnico, pa bo poplačan najizdatneje! Ubogal sem. Zaušnice sicer nisem prilepil, ali tožbe tudi nisem vložil. Pozneje sem se uveril, da mi je pokojni dvorni svetnik pametno svetoval. S tužnim srcem naznanjamo vserrf sorodnikom, prijateljem ia znancem, fJa je naša ljubljena liči in sestra Mila SSdihdvK zasebna uradnica po dola: in mučni bolezni v starosti 25 let, danes izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob Io iz mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST, 17. januarja 1920. Josip in Josipina Stojkovič, starši. Karmen, Zora* sestri. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. 47. Sfcraino potrti vsled nenadoTestijive izgube našega predragega soproga, očeta, brata, svaka, strica in bratranca, go poda -Aiitima Itaceta Župana, gostilničarja in posestnika v Rodiku izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo g. dr. Verčonu in g. dr. De'esu za veliko prizadevanje da bi povrnila pokojniku ljubo zdravje, g. župnikn Elmicu in g. kapelanu Sčeku za obiske in tolažbo tekom bolezn-, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so tolažili pokojnika in nas v dn.h največje p trtosti in duševne boli. dalje vsem onim, ki so, pustivši svoja opravila, prih teli od daleč in blizu ter spiemili biagega pokojnika k večnemu počitku, zlasti pa kozinskemu in herpeljsk mu pevskemu zboru za gmljive žalostinke in g. učitelju štreklju, ki se je poslovil ob odprtem grobu z dušo preiresujočrim govorom od ljubljenega pokojnika. RODIK, 14. januarja 1920. MASJ OGLASI se računalo po 10 stot. beseda Najmanjša pr?st»>j-biua L T—. Debele trke 20 stol beseda. Najmanjša pristojbina L . NAGELJNE, več tisoč, pcžlaifrtnjene trte, vsoke, figova drevesa proda Nardtn, Bar kov J-je. 117! NA FRCDAJ ;mam več orehovih in mandoljevih i sadmh drevesce po 1XA cm visokih v Pli- j -kovici št. 21, pri Komnu. 116 j Žalujoči ostali. *fi TIT b v dobi 35 let ;e danes po kratki in mučni ■hoftezr.-i v naročju svojih dragih izdihnil svojo blago dušo. Soproga Marija, sina Andrej in Anton, starši i Barbara in Anton, -sestre Ivanka. JosipJna por. i Luksa, Ana eu Alojzija, svak, nečaki m os-taii tso-: roikvikj naznanjajo to prežalostno vest prijateljem j in znancem. I^ogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, v nedeljo, IS. t. m., ob 16 iz lastne hiše m Preseku št. 106. PROŠEK, 17. januarja 1P20. Novo pogrebno podjetje, Ccreo V. E. III. 47. PRODA se nova cbkka in -zimska suknja ul. Leo št. 4, II. desno. Fonda. 1 IS PRODA sc kočija, še prav v dobrem stanu. Kdor jo žeH kupiti, naj se oglasi pri Alojziju Nusckrr-icr v Vipavi. 3355 GOSPODIČNA k 3'etnemu otroku se išče za popoldanske ure cd 15-20. Okretič, ul. Cociiia št. 14, I. 119 IŠČE se kmetska služkinja za majhno družino. Predstaviti se v gostilni ul. Ca pitoni. 121 - ^1SA» dvorišče in hlev za 12 ikoni, vise ograjeno, skupaj 200 sežnjev je na prodaj pri Sv. Ivanu ■ -Pojasnila u;. S. Criico 541, pritličje, desno. 120 , POSESTVO v Jugoslaviji z velikimi 'kletmi in posodo, ki je bilo že vinarsko oskrbništvo, se zamenja iza posest v Tre t u ali drugod, v Italij4. Naslov pove ins. cdd. Edinost'. 123 Nasprotniki trde sicer, da imajo oni prav In da krivičniki smo le mi! In dokazujejo to z vso lastno jim gostobesednostjo. Dokazujejo, ali dokazati ne morejo ničesar za — pametne in razsodne ljudi! Tudi prisegajo. Pri tem pa so podobni tistemu jpravdarju, ki je hotel poveriti odvetniku stvar, ki je precej čudno dišala! Na vprašanje odvetnika, ali bi mogel tudi s prisego potrditi, kar trdi, je odgovoril stari prav-dar samozavestno: ^Gospod doktor! Hotel ibi videti prisego, ki bi je jaz ne položil!« Mož je fotografiral sebe in svoje poštenje. Sicer pa je imel prav: vse se da trditi In dokazovati! Poznal sem moža, ki je vedno za-trjal, kako neznansko rad ima svojo ženo. Vendar ji je zagrenjal življenje od dne do dne s tem, da je bil vsak dan p jan cd jutra do večera. Nekega dne sem ga srečal cb 8. uri zjutraj. Bil je že pošteno »nadelan«. Oho, prijatelj, že tako zarano tako zidane volje — sem se pošalil. Ja, veste, to je ie zato, ker imam svojo ženo rad...! Pogledal sem ga po štreni in začudeno; radoveden sem bil, kako, po »kaki logiki, mi utemelji tak čuden dokaz svoje ljubezni do žene? Vidite _ mi je začel .pojasnjevati — moja žena trd; vedno, da sem .pijanec. Ker pa imam svojo ženo tako neznansko rad, da ne bi hotel, da bi bi?a ena v luči lažnjivke, sem res vsak dan pijan! Hočem, da — ima ona prav! Čudna logika, čudno dokazovanje ljubezni! No, vidite sedaj, da se da vse dokazovati — "tudi najbolj kričeče neverjetnosti in neskladnosti! Ali, trditev in dokazovanje sta eno — resničen dokaz ,pa dru- 4nl Poglejte n. pr. Gabrijela D'Annnnzija in poslušajte ga! Moreli kdo lepše, gestobesedneje, fcvočncje in poetioneje dokazovati svojo resnico in pravico?! Kako veljavo pa ima danes njegovo dokazovanje? Danes ga nekako zatajujejo celo tisti, ki so njegovo »podjetje« s početka prav dobro — razumeli in je morda tudi blagoslavljali z besedo in — zvočno! Seveda na skrivnem, da ne bi videl s\el — . Saj gredo danes cc!o Nittijeva pota precej narazen od D Annunzrjevih----! Na strani tega poslednjega pa so še vedno listi, ki bi položili — vsako prisego! Četudi je prisega kriva —io jih ne ženrra! Nekako tako, kakor s trditvijo in pr:scgo, je tudi z cijliubo. Kaj vse se r.e obljublja in se — ne izvršuje!! Novi škof tržaško-keprski, presvetli Bartc-lomasi, obljublja n. pr. v svojem »prvem pozdravu« vernikom škofije svojo vročo ljubezen *n skupno delo. Dvomim zelo, da bi se ta obljuba tudi izpolnila. Monsignor pozablja namreč, da ljubezen sc more razvijati le na načelu vzajemnosti; to je: za ljubezen treba vedno — dveh! To ve pri nas vsak fant in vsako dekle! če cc — ni ljubezni! Ampak le žgoče Hrepenenje na eni sirani! Pa da ni morda tudi tnems. Barfomasjgu usojeno tako hrepenenje — brez nade? Seveda je pa tu še Ie vprašanje, al: je pri naveir školu sploh želja po ljubezni od — naše sirani? Morda je. Ali — ponavljam — ljubezen sc more razvijati le po pravilu vzajemnosti: liabiti mora sam, kdor hoče, da ga bodo ljubili! Prva beseda novega škofa ne kaže...! Govori sicer o ljubezni, zveni pa ČEVLJAR sprejema vsakovrstno delo na com. Ul Torre fciajica št. 14, V. nadstr._vr. 7. 124 KROJAČ Jernej Caharija stanuje v uL Gaiatti 20, vrata 30, ter se prporoča isla-v. občinstvu iz mesta in okolice. B 117 RESEN uradnik 24 let star, v stalni siužbi že!i znanja- v svrlrc ženi t ve z gospodično ali mlado vdo-\o brez otrok sposobna za gspodirejstvo. Le ■reme ponudbe na ins. cdd. Edinosti pod »Uradnik.« 125 DEKLICA iz poštene družine želi vstopiti kot učenka pri šivilji za ženska dela. Plača-ta bi mesečno odškodnino. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 113 VISOKOSOLEC z odliko, vešč slovenskega, nemškega, italijanskega ter deloma francoskega jezika želi poučevati. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod št. 114. 114 POŠTENO POSTRE2NICO za čiščenje pisarne išče odvetnik dr. M. Pretner, ul. N. MacfriavelH št. 15, L 83 GOSPODARSKO DRUŠTVO na Frdeniču išče •krčmarja z vrednostjo ali kavcijo 1000 lir. Prošnje sc sprejemajo celi mesec. Naslov: Vrcela Earneto št. 1247, Ivan. Krpan. S5 DISKRETNA BABICA se -priporoča, največja tajnost, cene zmerne Settefontane št. 8, I. levo. MLADEKIČ, 23 let star, 2 dobro službo, želi znanja v svrho ženit ve z gospodično od 20 do 21 let. Le resne penuibe na ins. odd. Edinosti pod >D 222.c 99 ODDA sc v najem ozir. se proda gostilna, skladišče in bttiet. Kadič-Comisso, kavarna Moncc-nisio. 102 LEP KLAVIR, popolna jedilna soba ter EUB(|Blj R.BpOS oiauiamzAD^uiafusn ainfuisiiio ih 'oiizoui mm 1 ZobozdrcuRi^kl ambulafsrEI || prej dr. BODO. Zobozdravnik cSr.S-CSonfs^ - in — dentist Stank© Perha^ac Trst, Trg Gol doni is. 11, Ei. nadstr. sprejema od 9 de 12 in od 15 do 19. Izdiranje zeli brez WM% zsimuja, zlati mostovi ftez ntfifl» re§ullmn]e zob m zlate krone. Vsa delo se izvršujejo ps Jenu tehniki. 7TISKARNA EDINOSTV i VPISANA ZADRUGA Z NEOMEJENIM POROŠTVOM \ 1 V TRSTU, UL. SV. FRANČIŠKA ST. 20 I \ TELEFON ŠTEV- 11-57 * / preskrbljena z najmodernimi stroji in opreme izvršuje vsa tiskarska dela za pisarne, trgovce in urade kakor tudi liste, knjige točno in PO nizkih cenah Plesni venček priredi „Slastno SraW«Imm u pasegtfjgk, 13. jm&sna, na imun si\ Anionu v d i ii&teto „Tri Kron?" Začetek ob 15. ____ \ f ifg H li IU - u!. Mm 49 (ve»I al. S. Lojznroh Ea pohodijo sezono: bogata izber vcine-« nego blaga,barhenta moak^ga blag^, vol-« n*nih odej, zaves in * lastno iz&lsvsnig uaHicnIS m.1 mm&im j TRGOVINA JESTVTN \Ta Genova fCampanile) 13. Zaloga: kave, o!'a, «11 'a. sveč. surdln, kakava, čokolade, čaia i. t. d. Pristni Jarnalka rmn, konjak, vermouth, maršala, \:"nievcw ter raznovrstna vina, vse po zmernih cen ili. Ivan Bidovee. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovala Irvaraica Osvaldelta. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni._______ KNJIGOVEZNICA. Piv tro Piitoan. Trst »lica VaMirivo 19. Artistična \ ezava. Z t pni koledarji lastnega Izdelka. Vpisniki (.•ezistri) posebr?er.a sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. u!. S, Glovaani in 12. Najbolifo izJciovarva in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. _202 PAPIR. Velika zaloga papiria ovitke, papirnatih vrečic lasrne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastcna Dolllnar, Trst. Via dei Gtlsi 16. 256 DAMSKA KROJACNICA A. Pie*er. Trst, ulica Comnerciaie 3. Izdeluje vsakovrstne <>Weke po ant!eSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 fipsiiip vm nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za konje, v rnmrn siuitz - Trst ulica Giergio Galatti slav. B Naznanilo. Naznanjamo cenj. odjemalcem,: da smo prejeli veliko množino ■ • j litrskega črnogc in belega vS^a dalmatinskega epola poleg itali-1 jansicih vin. V zalogi imamo tudi vino chianti v originalnih steklenicah, asti, šampanjec, marsalo, vermouth, žganja in fina vina v steklenicah. ERSSt BoC89BT in MmlGi Trst, ulica XXX. oktobra štev. !4r Trst! (prej. Casrrma) i Vtontto, (nuno in istrfto vino se prodaja po znižanih cenah od L 2 do 2*50 11 m vai flatena Kažte m ggM. Rloiiloce MM\® (ii Sićana a Trstu. (Lastna palači;. Ustanovljena leta IS38. j Zaverov. proti škodi, povzročeni po ozniu, streli 12 eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Za-! varovanja pošiliatev na morju in po suhem. 2l-| vljenjska zavarovanja v najrazličnejših kombina-| cliah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. deceni-| bra 1915 K 199,G25.992'40. Stanje zavarovalne 1 glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849—. f Cdtkar obsroia družba, je- bilo v vseh branžah izplačano na škodah K S72.*53.443'85. Zastopstva v I vseh deželnih davnih *uestih In važnejših kraiih- 44 transportnih hrastovih sodov (600-700 1) oJ vina in špirita. — Cena je za vsski liter 30 stotfnk. Me bo ta. rti" rztmiM eteU^ MMU Trsi, Corao itev, 39. Razgledu'« v platinu. ?pecijalit».ta: v barvah, fotrschlzzi. Q;shi::et, vizit, povečanja. ■ i« produkcije vaakevrste. E!ektr. razsvetljava. Cenjeni Inserentl, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je og!as šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. mm SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd. K. [Ria, Tnt, [asa l i IIL štev. 24. Pozor! V ulici Udine (prej Bel vede re) štev. 49, sc nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in prešivanjc (štepanje) zgornjih . . delov najmodernejše fasone. Filipčić in drug. MIGUOR 3m eREpia ©BLSATaSe tfcijiioilse mazilo za tmui Italijanska tovarna j PROIZVODOV BKILL Podružnicu a Trsta, ul. đel Toro 10 Te let o/i 3172 I Pozor! [ £ _ Izdelujem vsa lasna dela iz [ Česanih (mešanih) in rezanih ! $ las po aajnlžjih cenah. — Ku-- pujem fzčesane in rezane lase. T JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasnfčar — Ajdovščina.-- Ml EE za širnje in vezanje pni i nrafti sziicj Hl f Seldel & Neumann in ,Singer* Gast & Gasser _ . . _ , . ,... Tvrdka astao3vljeq 1. 1373 tt^fk^r?^ frahcbsco bebnar __Trst. nI. Campmila 1J Meno podjetje L OBLAK in flrus v Ilirski Bistrici naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi ▼ Rubeših št. 8 pri Matoljah (zaloga j cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posredufe tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb. i Vsi oni, kateri n2in po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — ; od ktine, vidre,'' lisice, zajca itd ! v vsaki množini po najvišjih cenah. j \zMm žoMGfen tursa L lil. 37, gelu. 1— TtffZSKA — ; ilarico Dbehner j |w TpsS«, V!a Roma S8 (bifva u'. dclle Poste) vo^al ul. Giorgio Galatti. Zraven jjl velike pošte. — Telefon 198. j Dvouolesa, motorna kolesa, pri- l\ ^ tikilne, pnevmatični predmeti. | Popravila. — Delo solidno. Bsagrmiii '^z ono / \ iic žrsssaa^^:^ Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. iBrezatolaa \z&m\i zai. pleni^je in im ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER i • v tri. 30. sktsiirfl (prej Caserma) št. 13 ostane zaprt do 24. januerjo. HERHJimnLS Trnu, TRST m!. Birrlara vaccliia Cfiv. 8 ima veliko ztlotro mrtvaških predmetov. Ver.ci izporcalans in bi« M v, veeani z medino žiro, iz umetnih J cvetlic s trakovi in uafisi. Slike na onrceian.istfh ploščaft zi grottie spomenike ild. Najnižje konkurenčne cene. Ms-Ma Mim v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom ul. Cessre BatUstI (prej Stadion) šL 21 sprejema hranilne ulose od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hranilne puŠice na dom. — Kentni davek plačuje iz svojega. Bale posojila po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na i zastave vrednostnih listin. j Uradne ure vouu dan izvzemši ' nedelj in praznikov od S do 1. Išž8 se 3M0 » ožasiien UPRAVNIK popolnoma zmožen poljedelstva, trto-reje in sadjereje. — Žena bodi dobra kuharica. — Mesto je stalno, plača z naturalijami po dogovorit. -— Ponudbe na: Oskrbništvo velepos. grofa CORO-NINI-CRONBERGA v Št. Petru pri Gorici zmbbmiki mmf ulica Cliiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—11 in od 13—17. Izvršujejo sc umetni zobje v kakršnemsibadi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Br. F« M^iO MSr.5, tehnični vodja. j Jam*. OSIP STSUiHEL ??8l, vsjzi Vsi Nuava - S. Catcrina. Vel ka izbura vsakovrstnega b!aga zn moSko in ženske. — Blago za suknje, J.amet, ba liant, s? ile. etair.iu ter raznih j redmetov za oV:ras oblek. Vse po znižanrh konkurenčnih cenah. S^eiersi^ prodaja tvrdka | Trsf, al. Klceld HenfiiMi št 13 Izredna prilika! teratina prilika S V novi trgovini manifakturnega CSlusto S&ueSz, al. la m 11, na osfslu si. iMfno Rosslnl se dobi velika izber barhenta, blaga za gospe, svilenine, žameta, cefira, borget?, trliža, platnenega in bombaževega blaga, svilene ovratnice, pajčolani, auto-pajčo-lani itd. — Posebnost: moške srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, lzgotovljeno perilo za gospe, volnene, bombaževe in vatirane odeje lastnega izdelka., vse po zelo nizki ceni. — Postrežba točna. _^ ^^ ^ mmij _ _i_i_____ _ . m i. hm i i h iii..i ■ ■ i ■ ii ■ ii PELLEQRIRO CIMCELLI Trst • ulica Malcanton 9 • Trst (HISa ustanovljena leta 1828.) KOŽE in CJSMJE za ženske in moške. Boji in Chevreau^ lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. Bovo pogrebno podjetja — Trsf i Corso V. E. IH. štev« 47. Telefon 1492 (vogal Gol^ončiev !rg). j Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne I vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesen.h rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleie, pajčoiane, sveče itd. j Cene zmerne. - Postrežba točna. V primeru izrednih ur se sprejinajo naročila v lastnih prostorih poriietja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvask h potreb&ih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. Deležnik in upravitelj H. STIBIEL. I 0»ni2 In prihajanja vlakov. Centralna južna postaja. Odhodi. 0.15 D v Belil rad, BukaicSt Crcz Ljuljano, Zagreb.) 0*30 D. v Belgrnd, BukareSt, (ćrez LJubljano Zagreb). l'i5 D. na Dunaj Urez Videm. Trbiž, vsaki ponedeljek, siedo In oetek). 5*30 O. v Tržič Crez Bivio). 6*30 L>. v Reko, Crez St. Peter ii.i Krasu. 6'50 II. v Benetke (črez Bivio, Tržič. Videm). 7'30 K- v Pariz. Crez Benetke, M«Ian, London, Bordeau\). 8'30 H. v Losatec (zveza z Reko). 11*15 H. v Benetke (crez Bivio, Cervinjati). i4'30 D. v Benetke (Crez Tržič). * 1-1*50 D. v Logatec Urez ŠL Peter na Krasu^ ** 15'15 O. v Logatec. > ^ 17'33 D. v Rim (črez Červi;i'cu -Benetke) ' 17*55 O. v Videni (črsz Bivio), Tržič (,.\cza 9 Ccrvignanom, Gorica). IS'20 H. v Reko črez ^t. Peter na Krasu. 23*30 H. v Bc&etke (čre^ Cervinjan). Prih«>di: 2T0 D. z Duna:a (črez Trbiž-Videm). v?ak torek. četrtek in seboio. 5*30 D. iz Belsra:-a, Di.karcšia, Lc satca. 8'30 o. n Logatca. O. iz Vidmi (črez Tržič-Nabrcžino). 10*20 D. iz Bene tek (črez Ćervinjan). 13*50 D. Rima (črez Bc*os:io, Mi!;.!!, BeneHiC, Cervinian). 16*30 D. iz Logatca Crez S t. P. ter na Kras::). 16*50 D. Iz Benetck Crez Videm, Tržič). 18*45 O. iz Cervm:ana. Tr/iča. 2u*— II. iz Benetck (črez Ccrvinjan). 21*— H. iz Logc..tea zveza z Rek * 22*15 Ii. iz Bcnetek Crez Videm,' Tr/'e. Bivio). 23*20 D. i»z Reke Crez Št. P^ter). 23'45 R. iz Pariza, Lcndon-i, i>erJcati\a, Milana, Bcnetek Crez CervinjanK Postaja pri Sv. Andreja. Odhodi, 5*10 O. v Uerpelje K< /.ino, Kantanar, Pti'o. '> 5M6 M. V Koper, Bule, Poreč. 7*30 O. Na Opčine, Prvačiuo, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo. 8*30 M. V Bujc, Koper. 12*40 D. v Hespeije. Kanfenar, Pola 15*50 O. Na Opčine, PrvaČirc- Ajdovščino, Gorico. Podbrdo. 16*55 O. v Merpel.e, Kozino, Kanfanar, Palo, Rovinj. 17*16 M. v Koper, Buje,^PoreČ. Prihodi: 8*25 M. \r. Buj, Kopra. 10*20 O. Iz Pule. Rovinja, Kaafrnara, Divače, licrpeli, Kozinc. 11*20 O. iz Pod brda. Gorice, Ajdovščine. 16*30 M. Bu j. Kopra. 16"čo D. iz Pule. Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Kozine. 19*40 O. iz PodbrJa, Goric;?, Ajdovščine. 21*45 M. iz Poreča, Bui, Kopra. 22*20 O. Pule, Rovinja. Kanfanara-, flerpe!;, DI-vaee. JHI^^ HMfI?fl Fi«1 FiP R , MirJHSIui mM i Dela. fillx 30,080.0^^, KS32r^j l\S/3JMJ 0 Centrala: T?S*r i RaCun i - ?ii S. m\) 9 I PodruŽni*e: Dubrovnik, Dima], Kotor, I ju.v 1 Ijaisa, Meticovlč, Opatiji. Split, Šibenik, Zadar | Ekspozitura: Kranj. I Obavija vss v b\n2no strj'o spiiaji'a pji'.a a uS^a fj na hranilne knjižice proti Ictnlin oSri' stim. v baneogiro-prometu proti j Ictaim o" § brestlm. odpoved navezana zneskđ spra* I jema po najugodneje li pogojili, ki ss ijujj ^ pogoditi od slučaja do slučaja. Tojc v mjn nm\v* pnlilj di;i»{fu). | Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30-10 | i LluMlunKa Kreditim tanlia PedruSr.ica v Trs!u, Centrala v Ljubljani. Pod i n".nic«: Celje, Celovec, Uorca, Sarajevo, S[>lit. i oizln&ua glavnica: k 20.000.009.-. ^ Rezervni zakladi: k 3,900.000.—. | Obavlja vse v bančno stroko spadajoče j posle. — Sprejema vlo^e v lirah ni i hranilne knjižice proti 3',/1/- Rvrflr*.v,a;?I ! na žiro-račune proti 3#/# 9 Za na odpoved vezane vlo^e plača obre-1 sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. g Tel. tt. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. m i iim.i i m in i m m !■■!! i i m m i m ..... .. ■ ' i. 10. P1N0, zlatarsicii-urernlcg I Trst, Cofgo !tev. 15 : Kupujem srebrne krone in i po naivžžjSh conah. | \L?aa edina razprodajalna za Jul. Benečijo A^olfo Schlesluter—^rsi ulica San Sabasllano j^v. 4 r T T imimu M n n Skladišče vsakovrslniii ig drobnarij, galanterij, diSavb mila itd. i Uf. ^ — Razpošilja se na deželo. —P