Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Irhala v Celovcu — Ertehelnungtorf Klagenfurt Potameinl Izvod 1.30 511., merečna naročnina 5 lillngov i -• » J Ji« / t, V p _ P. b. b. Po desetkratni preložitvi starta: Prvi ameriški astronavt John Glenn je po trikratnem obkroženju Zemlje varno pristal Končno Je tudi ameriškem znanstvenikom trpelo prodreti v vesolje in prvi ameriški astronavt John Glenn se je, ko je trikrat obkrožil Zemljo, spet varno vrnil s svojega vesoljskega potovanja. Desetkrat tekom zadnjih mesecev je bil start rakete preložen, ker so na njenem zapletenem mehanizmu ugotovili kakšno napako ali pa vreme ni bilo ugodno za izvedbo poskusa. Šele ta torek popoldne (po srednjeevropskem času ob 15.47 uri), ko so tako rekoč v zadnji minuti odstranili še okvaro na napravi za dovajanje goriva, se je raketa .Atlas" dvignila v nebo in ponesla okoli Zemlje kabino »Prijateljstvo 7", v kateri je našel prostor John Glenn. Ameriški astronavt John Glenn je s hitrostjo dobrih 28.000 kilometrov na uro letel okoli Zemlje in jo v višini od 160 do 260 km obkrožil v pičlih 89 minutah, med trikratno krožno vožnjo pa je preletel razdaljo kakih 129.600 km. Njegov polet je stalno spremljalo 20 opazovalnih in kontrolnih postaj širom sveta, ki so bile tudi v stalni zvezi z astronavtom, kateri je vsake pol ure poročal o svojih vtisih in o razmerah, ki so vladale v kabini. Po tretjem poletu okoli Zemlje je Glenn sprožil zaviralne naprave in kabina je pristala sredi Atlantika, kjer je bilo pripravljenih 15.000 vojakov, 60 letal in 24 ladij, da dvignejo kabino z astronavtom iz morja. Polet prvega ameriškega astronavta je v Ameriki in v vseh zahodnih državah spremljal oglušujoči spektakel tipično ameriške propagande, ki je nekatere gorečneže — tudi pri nas v Avstriji — spravil celo do ugotovitve, da je trikratni polet Glenna okoli Zemlje mnogo več vreden kot lanski polet sovjetskega astronavta Titova, ki je ..samo’' 17-krat poletel okoli Zemlje! Avstrijsko-jugoslovansko sindikalno srečanje v Beljaku: Delavski razred in sindikati imajo veliko odgovornost tudi v mednarodnih merilih Alžirski spor pred razpletom Vse okolnosti kažejo, da bo v najbližji bodočnosti prišlo do razpleta v francosko-alžir-skem sporu, kateri se je več kot sedem let odigraval na krvavi pozornici v Alžiru m je na obeh straneh terjal ogromne človeške in materialne žrtve. Po zelo skromnih vesteh, ki so kljub največji diskretnosti prodrle tesno zaprta vrata konferenčnih dvoran v Švici, so bila med predstavniki Francije in začasne alžirske vlade dosežena bistvena soglasja, ki upravičujejo upanje, da bo v kratkem prišlo do ustavitve sovražnosti v Alžiriji in pozneje do konkretne ureditve bodočih odnosov med Francijo in Alžirijo. Trenutno seveda o kakem premirju še ne more biti govora, nasprotno, na alžirskem ozemlju se nadaljujejo oborožene akcije. Vendar pri le-teh ne gre več toliko za obračunavanja med francosko vojsko in alžirskim osvobodilnim gibanjem, marveč mnogo bolj za boj proti fašističnim teroristom iz OAS, ki bi še v zadnji minuti hoteli preprečiti sporazumno rešitev alžirskega problema. T o so evropski priseljenci v Alžiriji, ki imajo še vedno v rokah gospodarska sredstva, da lah-' ko izvajajo pritisk na francosko vojsko in upravo• ter ju imajo pod nadzorstvom. To so krogi, ki se postavljajo proti alžirskemu narodu in proti neodvisnosti dežele. Ob takih razmerah bo pomiritev v Alžiriji seveda v veliki meri odvisna od francoske vlade in od njenega odnosa do teh nepomirljivih elementov, kajti pariško geslo integracije med Francijo in Alžirijo ne more zakriti rasističnega sovraštva in celo verskega fanatizma evropejskih ultrašev. Tukaj bodo potrebni zelo odločni ukrepi vlade v Parizu, tembolj, ker divjanje OAS ni omejeno le na Alžirijo, marveč se je močno razširilo tudi na Francijo samo. Medtem pa se alžirsko ljudstvo sredi osvobodilnega boja že resno pripravlja na trenutek, ko bo usodo svoje domovine vzelo v lastne roke. V tem boju, ki naj podre kolonialistično ureditev, si je alžirsko ljudstvo postavilo cilj, da upostavi resnično demokracijo, v kateri bo ljudstvo gospodar svoje usode in bo samo uravnavalo svoje zadeve. Vsem Alžircem, vsem državljanom svobodne in neodvisne Alžirije bo zagotovljeno, da bodo uživali vse osebne in javne svobode vesti, misli in izražanja. Zagotovljeno bo svobodno delovanje vseh ver. Odpravljeno bo zapostavljanje zaradi rase, vere ali spola. Likvidaciji kolonialističnega reda bo avtomatično sledila likvidacija preostankov iz srednjeveških časov, in to bo omogočilo alžirskemu narodu, da se bo razvil, kakor to terja novodobni svet in dejstva, ki so značilna za civilizacijo in narodno kulturo. Alžirsko ljudstvo je žejno družbene pravičnosti. Narodno bogastvo se bo izkoriščalo predvsem v korist alžirskega ljudstva. Izkoriščanje bogastva dežele v okviru resnično narodnega gospodarstva bo hkrati tudi človeška obogatitev tamkajšnjih ljudi s popolno zaposlitvijo in z enakostjo pri delu. Agrarna reforma, ki je bila zmerom eden izmed osnovnih ciljev alžirske revolucije, bo uresničena in bo pomenila dejanje za napredek in družbeno pravičnost za alžirske kmete, ki so najbolj trpeli zaradi kolonialističnega izrabljanja in vojskovanja. Razvoj šol, zvišana življenjska raven naroda in kulturni preporod bodo dali ljudstvu pripomočke, da se bo moglo resnično in učinkovito udeleževati ob usmerjanju in obnavljanju dežele. Resnična demokracija, gospodarska blaginja in kulturni preporod, vse to bodo naloge, ki se jih bodo morali odločno lotiti vsi Alžirci. Neodvisna Alžirija ne bo dovolila, da bi se v deželi spet upostavile neokolonialistič-ne strukture, ki vedno nosijo s seboj omejitev suverenosti in svobodnega gospodarskega razvoja naroda. Pač pa bo odprta svobodnemu sodelovanju z drugimi narodi in posebno s francoskim, kolikor bodo pri takem sodelovanju upoštevane koristi narodov in spoštovana njihova pravica do dostojanstva in Enakopravnosti v mednarodnih odnosih. Če se desničarski ultraši okoli OAS danes borijo proti pravični rešitvi alžirskega vpra-tanja, potem se sami izključujejo iz ljudstva, bajti — kakor Alžirci pravilno ugotavljajo: Tisti, ki nastavljajo plastične bombe, so izraz Zadnjih trzajev umirajočega kolonializma in francoskega fašizma. Ogražajo edinole fran-cosko ljudstvo in Evropejce v Alžiriji. Na nedavnem plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu je bila poudarjena vse večja mednarodna odgovornost delavskega razreda in sindikatov ter je predsednik CS ZSJ Svetozar Vukmanovič v uvodnem referatu naglasil, da se morajo vsa sindikalna gibanja v svetu v interesu progresivnega reševanja obstoječih problemov boriti za krepitev vpliva delavskega razreda v nacionalnih in mednarodnih merilih. To načelo je prevladovalo tudi v torek na razgovorih predsednika Avstrijske sindikalne zveze Franza Olaha in predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozara Vukmanoviča, ki sta se sestala v Beljaku. V razgovoru sta oba predstavnika ugotovila, da morajo sindikalna zastopstva raznih držav kot interesne Pred enim tednom je morje, ki je bilo zelo razburkano zaradi močnega viharja, porušilo mnogo nasipov in voda je preplavila obsežna obalna področja. Najhujše je bilo prizadeto področje Hamburga v Zahodni Nemčiji, kjer so že doslej ugotovili blizu 300 mrtvih, enako število oseb pa še vedno pogrešajo. Do poplav pa je prišlo tudi na obalah Anglije, Nizozemske in Francije. Poplave so prebivalstvo presenetile v spanju. Mnogo ljudi je takoj utonilo, na stot'ne pa jih je zbežalo v spalnih oblekah. Vojska in druge skupine reševalcev so se takoj lotile težavnega dela in jim je uspelo rešiti veliko ševilo oseb iz poplavljenih krajev. Pri reševalni akcijah je tudi zahodnonemška vojska utrpela velike izgube; 17 vojakov je zgubilo življenje, večje število pa jih je bilo ranjenih. Brez prestanita so bili v akciji tudi helikopterji nemške in amerške vojske, da odvažajo rešene ljudi in dovažajo -hrano, zdravila ter druge potrebščine v kraje, ki jih je voda popolnoma odrezala od ostalega sveta. Celotna škoda, ki so jo povzročile poplave, še zdavnaj ni ugotovljena, vendar že zdaj ugotavljajo, da je velikanska. Samo v Hamburgu je več tisoč hiš, ki jih sploh ne bodo mogli več popraviti. V mestu Buxte-hude blizu Hamburga je še zdaj okoli 1000 hiš pod vodo. Njive in travniki, ki jih je preplavila morska voda, bodo šele čez šest ali sedem let spet obrodili. V mestih so bile uničene neprecenljive umetnine, v Bremenu je morje preplavilo tudi znani živalski vrt in je mnogo živali utonilo. Hkrati so silni viharji zajeli tudi Anglijo in Skandinavijo, kjer se je gladina morja dvignila 4 metre nad povprečje. Sploh v Angliji in Skandinaviji že sto let ne pomnijo tako silovitih viharjev. Vendar se je narava najhujše izdivjala na zahodnonemški organizacije delojemalcev ne glede na razlike v ideoloških osnovah gojiti koristno izmenjavo mnenj in informacij ter diskusije o različnih aspektih sindikalnega dela. Ob tej priložnosti sta se predstavnika sindikatov Avstrije in Jugoslavije sporazumela o izmenjavi delegacij, ki bodo imele priložnost, da proučijo socialne in gospodarske ureditve obeh držav. Med svojim obiskom na Koroškem si je predsednik jugoslovanskih sindikatov Vuk-manovič ogledal tudi mladinska domova avstrijskih sindikatov ob Vrbskem jezeru in pri Beljaku, med razgovori pa se je podrobno zanimal za razmere na področju cen in mezd v Avstriji. V torek zvečer se je s svojim spremstvom spet vrnil v Jugoslavijo. obali, kjer je kakih 70.000 ljudi ostalo brez strehe. Po vsej Zahodni Nemčiji in v raznih drugih državah so uvedli obširne zbiralne akcije za pomoč prebivalstvu na preplavljenih področjih. V Hamburgu so ob strašni katastrofi razglasili tridnevno splošno žalovanje. Med državami, ki pomagajo žrtvam neurja v Zahodni Nemčiji, je tudi Avstrija in so razne ustanove povabile v Avstrijo večje število otrok iz prizadetih krajev in zlasti iz Hamburga, ki je bil najbolj prizadet. Sumljive sence okoli „Bergisel-Bund a” Leta 1954 ustanovljeni »Bergisel-Bund«, ki ima svoje podružnice po vseh zveznih deželah Avstrije, si je ob svoji ustanovitvi zastavil nalogo, da bo kot obrambno društvo za južne Tirolce s kulturn mi in socialnimi akcijami skrbel za njihov obstoj in poleg tega v tu- in inozemstvu vršil vlogo pojasnjevanja o problemu Južne Tirolske. Toda te svoje naloge je strogo po pravilih izpolnjeval le kratek čas, kajti kmalu so se v tem društvu začeli uveljavljati nac onali-stični elementi, ki vsaj deloma — kakor je odkril tudi nedavni proces v Grazu proti dinamitskim atentatorjem — prihajajo iz vrst neonae stičnih krogov. Ob taki očitno ekstremistični usmeritvi seveda ne preseneča, da je Italija obtožila »Bergisel-Bund« sodelovanja pri terorističnih akcijah na Južnem Tirolskem, kar je imelo za posled co, da je v zadnjem času prišlo do važnih sprememb v tem društvu: Iz zveznega vodstva »Bergisel-Bunda« so izstopili predsednik prof. dr. Gschnitzer. prof. dr. Thurner, dr. Senn in glavni urednik Posch. Kaj je bil neposredni povod za ta vsekakor presenetljivi izstop? Pojasnili so ga imenovani štirje sami, ko so javnosti sporočili naslednje: Da bi od »Bergisel-Bunda« odstranili vsak sum neonacizma in sodelovanja pri protizakonitih akcijah, so imenovani štirje od društvenega vodstva zahtevali nedvoumno izjavo, da 1. kakršna koli oblika neonacističnega udejstvovanja s cilji in nalogami »Bergisel-Bunda« ni združljiva 'n morejo biti funkcionarji društva le osebe, ki nacizem odklanjajo in se iz poštenega prepričanja. nriznavajo- k a—sf^jsk’ do^ovii/. 7 funkcionarji društva se v svojem delu za Južno Tirolsko smejo izključno posluževati le zakonitih sredstev in sodelovanje pri protizakonitih akcijah ni dovoljeno. Ta zahteva na seji razširjenega vodstva »Bergisel-Bunda« ni našla potrebne večine in so zato imenovani štirje funkcionarji izstopili iz vodstva. Ne gre zdaj za vprašanje, ali so bili to izključni vzroki, ki so privedli do odstopa prominentn'h predstavnikov »Bergisel-Bunda«. Bolj važno je dejstvo, da je ta dogodek precej jasno posvetil za kulise tega društva in pred vso javnostjo razkril, da okoli »Bergisel-Bunda« v resnici obstojajo sumljive sence. Če se društvo, ki igra važno vlogo v avstrijski južnotirolski politiki, noče nedvoumno distancirati od neonacizma in terorističnih akcij, potem se seveda ne smemo čuditi, da se Italija kot nasprotnik Avstrije v vprašanju Južne Tirolske poslužuje prav tega dejstva. Primer dr. Gschnitzerja in njegovih treh tovarišev pa ni ostal omejen le na zvezno vodstvo »Bergisel-Bunda«. Že več deželnih podružnic je jasno izpovedalo solidarnost z imenovanimi bivšimi funkcionarji in so se izrekle proti sedanji politiki društva pod vodstvom dr. Widmoserja. Vsekakor pa je značilno, da se za tak korak prav na Koroškem še niso odločili! /------------------------------------------------------------- Lep uspeh naše akcije: »BRATSKA SOLIDARNOST" v pomoč prizadetim po potresih v Dalmaciji Kakor smo objavili že v zadnji številki, je bila naša akcija pod naslovom .Bratska solidarnost' v pomoč prizadetim po potresih v Dalmaciji zaključena prejšnji teden. Danes lahko ugotovimo, da je poziv našega lista naletel na veliko razumevanje med vsemi sloji našega ljudstva. Skozi tri tedne smo dnevno sprejemali prispevke po pošti, pa tudi osebno se je veliko število darovalcev zglasilo pri nos, da vplačojo svoj prispevek. Več kot pet sto imen Je bilo zabeleženih, med njimi družine Irt posamezniki, kmetje, delavci, nameščenci, uradniki, samostojni podjetniki, obrtniki, trgovci, gostilničarji hi razni drugi poklici. Vsak je prispeval po svojih zmožnostih, eden več, drugi manj, toda vsi iz globokega čuta solidarnosti s soljudmi, ki jim je naravna katastroia prizadela ogromno škodo In jih oropala vsega Imetja. Po zaključni zbiralni akciji sporočamo, da znaša skupna vsota prispevkov 24.517.50 šilingov ki jo bomo Izročili uradnemu predstavniku Jugoslavije v Avstriji s prošnjo, da jo posreduje težko prizadetemu prebivalstvu Dalmacije. Vsem darovalcem se Iskreno zahvaljujemo za Izkazano solidarnost, s katero smo tudi koroški Slovenci po svojih skromnih močeh pomagali lajšati bridko usodo prebivalstva tistih krajev v Jugoslaviji, ki jih je zajel strašni val potresov. V______________________________________________________________J Ob obalah Severnega morja: Razburkano morje povzročilo strašne poplave a a s is m is a 5 m v-exvc/nx^? Od 1. marca naprej: Zaostreni pogoji prodaje blaga na obroke Dosedanjim oblikam ponujanja in prodaje blaga na obroke po agentih, ki so takorekoč hodili od hiše do hiše, je napravil konec novi zakon o obrokih, ki stopi v veljavo 1. marca t. I. Od tega dne naprej so vse kupčije, ki ne presegajo vrednosti 50.000 šilingov in ki bodo sklenjene z odplačevanjem na obroke z vsaj 3 obroki, podvržene zaostrenim zakonitim pogojem. Po novem zakonu o obrokih mora biti kupna pogodba na obroke sklenjena v trgovskem lokalu prodajalca. Od kupne pogodbe, ki je bila sklenjena izven prodajalčevega trgovskega lokala, kupec lahko odstopi. Bistveno je tudi določilo zakona, ki pravi, da mora biti vsaka pogodba o odplačilu na obroke sklenjena pismeno in da mora vsebovati tako ime, poklic in bivališče partnerjev pogodbe kakor tudi čas, kraj in predmet sklenjenega odplačilnega posla. Nadalje mora biti iz pogodbe razvidna kupna vsota, ki bi veljala v primeru takojšnjega plačila, in celotna kupna vsota, ki velja pri plačevanju na obroke. Poleg tega mora biti v pogodbi jasno napisana višina naplačila (pri kupnih vsotah do 3.000 šilingov vsaj 10°/o, pri višjih vsotah vsaj 20 %) ter število, višina in zapadlost obrokov. Pogodba pa mora vsebovati tudi določilo, da kupec od pogodbe lahko odstopi v teku 5 dni in da mora svoj odstop od pogodbe javiti pismeno. V primeru sodnijskih sporov je po tem zakonu pristojno sodišče bivališča kupca. Za prestopke proti določilom tega zakona so predvidene kazni do 15.000 šilingov. Vsak dogovor ali pogodba o nakupu na obroke, ki ne odgovarja določilom tega zakona (BGBL 279/61 od 15. 11. 61), sta že v naprej pravno neveljavna. Bolniško zavarovanje kmečkih družin drugod »Blamabel schlecht« Naslednji dan, v nedeljo, je bila predstava izvirne opere sodobnega slovenskega komponista Marijana Kozine »Ekvinokcij«. Žal o umetniško pomembnem delu ne moremo poročati, ker Slovenska prosvetna zveza, ki je za to predstavo vzela v izključni zakup razpečavanje kart med Slovenci, kljub opozorilu ni poslala uredništvu ne materiala za predhodno objavo, niti običajnih recenzijskih kart. Kot beremo v »Neue Zeit« je bil obisk »blamabel schlecht«. To je vse, dobesedno in popolno, brez vsakega izpuščanja ali dodajanja, pač skratka vse, kar je vedel »slovenski« urednik slovenskega lista Naš tednik-Kronika poročati o uprizoritvi slovenske opere »Ekvinokcij« v celovškem Mestnem gledališču, o kateri je celo koroški nemški tisk poročal zelo obširno in izčrpno ter izključno le pohvalno. Ne da bi kakor koli čutili potrebo po kakšnem zagovarjanju, hočemo resnici na ljubo pribiti naslednja dejstva: Kakor pri »Nabuccu« v soboto je bil tudi pri »Ekvinokciju« v nedeljo oficielni prireditelj celovško Mestno gledališče v sodelovanju s kulturnim referatom koroške deželne vlade. Slovenska prosvetna zveza je samo smatrala za svojo dolžnost, da čim širšemu krogu našega ljudstva omogoči obisk te kulturno-umetniško edinstvene prireditve. Zato je s posebnimi plakati opozorila na obe predstavi v okviru gostovanja (nasprotno pa se na drugi strani niso potrudili, da bi vzbudili zanimanje za te prireditve) in je od celovškega gledališča odkupila določeno število vstopnic (tega tudi komu drugemu nihče ni branil), ki jih je po razmeroma zelo nizkih cenah, zmogljivih tudi za manj premožnega človeka, razpečala med koroškimi Slovenci, ki so potem tudi dejansko obiskali predstavo. (Če je, kot s škodoželjnim užitkom, ugotavlja urednik Tednika »Neue Zeit« zapisala, da je bil obisk »blamabel schlecht«, potem ta ugotovitev nikakor ne velja za slovensko prebivalstvo, marveč je namenjena tistim krogom, za katere omenjeni list piše — to je nemško govorečim ljudem; in te smo na nedeljski predstavi res pogrešali. Sicer pa je »Kleine Zeitung«, ki očitno dobro pozna celovško gledališko publiko, tudi o nedeljski prireditvi ugotovila, da je bil obisk dober kljub zgodnjemu času!) Vse preostale vstopnice si je pridržalo gledališče in jih je samo prodajalo po svojih običajnih ct'nah'. Predvsem pa si je gledališče pridržalo vse recenzijske in službene vstopnice — na kar je bil urednik Tednika izrecno opozorjen — in Slovenska prosvetna zveza zato tudi nikomur ni mogla dati kakšne brezplačne vstopnice. Taka je torej resnica in zdaj bralci Tednika lahko sami sodijo in presodijo. Mi moremo ugotoviti le toliko, da stališče urednika Tednika ni samo značilno, marveč je naravnost škandalozno, če urednik slovenskega lista samo zato noče poročati o uprizoritvi slovenske opere (katero celo nemški tisk imenuje višek kulture in umetnosti!), ker baje ni dobil brezplačne vstopnice. Ali ni to skrajno porazno za človeka, ki se sicer zelo rad ponaša s svojo kulturnostjo; ali se ne odraža ravno v tem resnični odnos do kulture, če pomislimo, da si je na drugi strani na stotine koroških Slovencev ne samo kupilo vstopnice, marveč so morali poleg tega plačati še precej visoke vozne stroške, da so lahko prišli v Celovec. Toda ta primer kaže še več. Izgleda namreč, kot bi bil Tednik list enega samega človeka, kajti na nedeljski prireditvi smo videli vse najvišje predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev, katerega glasilo je omenjeni list: tako predsednika, tajnika, predsednika njihove Pevske zveze in tudi odgovornega urednika Tednika ter mnoge druge, o katerih ne moremo verjeti, da bi soglašali s takim poročanjem o prireditvi, ki je bila res edinstven užitek za vse, ki so se je udeležili, ne glede na svetovnonazorno usmerjenost, ne glede na narodnost in jezik. Le enega ni bilo videti na nedeljski prireditvi, gospoda »a. L«, ker baje ni dobil brezplačne vstopnice in je zato zdaj v listu izbruhal ves strup svojega moralnega in kulturnega kretenstva. Edino tistega zakulisnega pisuna ni bilo, ki vedno spet išče možnost, da bi v smislu svojega »posebnega poslanstva« delal razdor med koroškimi Slovenci in preprečeval kakršno koli pozitivno pisanje o Jugoslaviji. Pa nič zato, saj ga tudi nihče ni pogrešal m se tudi v bodoče nihče ne bo jokal za »Slovencem«, za katerega so Slovenci le »bratje v Kristusu«, ne pa bratje po jeziku in krvi! Ob vsem tem pa smo mnenja, da to njegovo početje — pa naj dobiva direktive visoko nad Železno Kaplo ah v prekomorstvu ali celo v »večnem mestu«, od koder je bil poslan — ne škoduje le koroškim Slovencem v celoti, marveč v prvi vrsti Tedniku samemu, kajti slovensko ljudstvo na Koroškem je dovolj zrelo, da bo znalo pravilno Obvezno bolniško zavarovanje kmečkih družin ni le že večletna zahteva socialno naprednih krogov v naši državi, temveč postaja iz leta v leto večja nujnost. Pri obveznem bolniškem zavarovanju kot zahtevi ne gre le za rešitev vprašanja dosege dejanske enakopravnosti državljanov, ki jo jamči avstrijska ustava, tu gre zlasti za vprašanje zdravstvene zaščite več stotisočev kmečkih mater in njihovih otrok, skratka za vprašanje skrbi skupnosti za zdravje bodoče generacije kmečkega stanu. Ugodni in ustavi zadoščujoči ureditvi tega vprašanja pri nas že več let eni in isti krogi postavljajo ovire nasproti. S tem seveda postaja reševanje vedno bolj pereče. Če vprašanje bolniškega zavarovanja kmečkih družin ne bo v kratkem rešeno, se prav lahko zgodi, da bo naša država, o kateri večkrat govorijo, da je najbolj socialna, ostala na tem področju najbolj zaostala. Bolniško zavarovanje kmečkega prebivalstva že delj časa prakticirajo v Italiji. Leta 1960 ga je že uvedla tudi Jugoslavija. Nikjer sicer bolniško zavarovanje kmečkega prebivalstva še ni popolno, toda kmečka družina je razbremenjena skrbi za zdravje Določila o prostovoljnem nadaljnjem zavarovanju v pokojninskem zavarovanju so dobila po 9. noveli k splošnemu zakonu o socialnem zavarovanju novo besedilo. Po novih določilih ugasne pravica do nadaljnjega prostovoljnega zavarovanja, če prispevki za 6 sledeč h si mesecev niso plačani, dočim je doslej veljala ta določba za 24 mesecev. Nadalje zavarovanim, ki so zaostali s plačili prispevkov do 24 mesecev, se priporoča, da ta v januarju plačljivi prispevek poravnajo najkasneje do 30. junija 1962, da ne zgubijo pravice na prostovoljno nadaljnje zavarovanje. Zavarovanci, ki so dosegli 120 prispevnih Koroška elektritikacijska akcijska družba — KELAG — je v minulem letu proizvedla 652 milijonov kilovatnih ur električnega toka, to je 11,3 odstotka več kakor v letu poprej. V lastnih elektrarnoh je zaradi poslabšanja vodnega dotoka nazadovala proizvodnja električnega toka od 31,5 na 22,1 odstotka. Računajo pa, da se bo to izboljšalo, ko bo začela obratovati nova elektrarna v Kazazah, kjer je KELAG udeležena z odgovoriti na neslane izlive vsestransko degeneriranih zvodnikov. Gospod »a. L«, o katerem je neki nemško govoreči Celovčan pravilno ugotovil, da bi zanj bil mnogo bolj primeren znani Gotzov citat »L. A.«, si je vsekakor sam izstavil najboljše spričevalo, da je namreč on sam — blamabel žleht! svoje matere in za zdravje svojih otrok. Tako n. pr. v Jugoslaviji plačajo zavarovanci za porodniško pomoč, za zdravljenje v bolnišnici v zvezi z nosečnostjo ali porodom in za oskrbo doječe matere, ki je z bolnim otrokom v bolnišnici, le 10 % bolnišniških stroškov. Le eno desetino stroškov je treba plačati tudi za zdravljenje predšolskih otrok, šolarjev in dijakov vseh šol v bolnišnici. Samo desetino stroškov znaša tudi zdravljenje raka in levkomije ter podobnih obolenj v bolnišnici. Zdravljenje na domu pa kmečkega zavarovanca in njegovo družino nič ne stane. Prav tako je brezplačno ambulantno zdravljenje otrok v zdravstvenih domovih. Taka zavarovalniška pomoč v primeru obolenj kmečke matere in otrok že veliko pomen:. Ona razbremeni kmečko družino glavnih skrbi. Če k temu še povemo, da v Jugoslaviji tudi v primeru epidemij kmečke družine nosijo le desetino stroškov zdravljenja, pri drugih redkejših boleznih pa eno četrtino, spoznamo, da je to že taka zdravstvena zaščita kmečkih ljudi, ki bi je bil tudi pri nas vsak človek enako vesel, kakor se veseli kmečke starostne rente. Potrebna pa je taka zaščita kmečke družine najmanj tako, kot je bila potrebna starostna renta. mesecev v pokojninskem zavarovanju, lahko vsak čas uveljavijo predlog za prostovoljno nadaljnje zavarovanje. — Nadalje sporoča tiskovni urad, da prejmejo zavarovani delavci pred izpolnitvijo 21. leta starosti invalidsko penzijo, če je invalidnost dokazana, odslej le tedaj, če so bili najmanj 6 mesecev zavarovani. Izpolnitev splošnih pogojev, kakor čakalna doba in tretjinsko kritje, za mladince pod 21 letom ni več zahtevano, kar pomeni nasproti prejšnjim določilom, ko se je zahtevalo 60 vračunljivih zavarovalnih mesecev, bistveno zboljšanje za prizadete osebe. 20 odstotki. Družba razpolaga na Koroškem s tremi srednje velikimi elektrarnami, namreč v Schuttu, Kameringu in Freibachu. V tehniških uradih KELAG-a so v delu priprave za izgraditev četrte lastne elektrarne ter bodo z gradnjo začeli morda že letos, če bo uspelo rešiti potrebna finančna vprašanja. Število odjemalcev električnega toka pri KELAG-u je naraslo nad 104.000. Na Koroškem še okoli 3,3 odstotka prebivalstva nima električne luči in energije. Ročunajo, da bo uspelo kraje, kjer še ni električnega toka, vključili v štirih letih na električno omrežje. Vsekakor bi po današnjih cenah stala uresničitev tega načrta okoli 84 milijonov šilingov. V proračunu KELAG-a za leto 1962 je v ta namen predvidena vsota 4,3 milijona šilingov. DUNAJ. — Dunaski nadSkof, kardinal Konig, |e v nedeljo odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil sej centralne komisije za pripravo vesoljnega cerkvenega zbora pod naslovom „11. vatikanski koncil”, ki se bo začel 11. oktobra letos. Prvi koncil je bil pred skoraj sto leti v vatikanskem mestu, na katerem je bila proglaSena papeževa nezmotljivost v zadevah verskega nauka za dogmo. MOSKVA. — Hruščeva žena Nina je v govoru po moskovskem radiu apelirala na vse žene sveta, na) se prizadevajo, da bodo vse orožje potopili na dnu oceana. Nina HruSčeva je govorila v angleškem jeziku. BERLIN. — Vodja zahodnonemške svobodne demokratske stranke Mende je izjavil v intervjuju za časopis „Der Abend", da bi lahko medsebojni odnosi med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo pokazali, kakSen odnos bi bila pripravljena sprejeti Sovjetska zveza med Zahodno Nemčijo in Zahod- posiROKecDsveru nim Berlinom. Mende je svoj čas predlagal, naj bi Zahodna Nemčija z neposrednimi razgovori s SZ reSevala ta problem. DUNAJ. — Avstrijski minister za notranje zadeve Afritsch je opozoril na nevarnost, ker se podcenjuje dejavnost neonacističnih elementov. Povedal je, da so doslej 130 oseb, predvsem mladih ljudi, morali obsoditi zaradi terorističnih akcij in neonacističnih provokacij. LJUBLJANA. — Filozofska fakulteta, ki je bila do pred kratkim utesnjena in razmelčena po raznih zgradbah, je dobila na ASkerčevi cesti v Ljubljani novo poslopje. Poslopje so slovesno odprli v prisotnosti Številnih predstavnikov republiških institucij. Dekan filozofske fakultete profesor Emil Štampar in drugi visokoSolski profesorji pa so poudarili kulturno in družbeno vlogo filozofske fakultete ter izrekli priznanje oblastem, ki so omogočile izgradnjo novega poslopja za fakulteto. RIM. — V Rimu je bil 26. kongres italijanske zadružne zveze, ki se ga je udeležilo 1500 predstavnikov iz vse Italije. Kongresu je prisostvovala med drugimi tudi delegacija zadružne zveze Jugoslavije. LONDON. — Laburistični voditelj Hugh Gailskell je izjavil, da nihče v laburističnih vrstah ne želi obnavljati jedrskih poskusov, toda če bi prepričljivo pokazali, da je nujno potrebno, da na Zahodu nadaljujejo s poskusi, tedaj temu ne bi bilo treba ugovarjati. KANKANKEE. — V mestu Kankankee v ameriSki državi Illinois je pri požaru zgorelo sedem otrok. Mati otrok je odila na obisk k prijateljem, medtem pa je v stanovanju izbruhnil požar, v katerem Je izgubilo življenje njenih Sest in kot sedmi sosedov otrok. Druga nesreča, ki je terjala dve otroSki življenji, se je pripetila v italijanski pokrajini Paviji. Medtem ko sta bila mati in oče odsotna, so se trije otroci Sli igrat na skedenj. Igrali so se z vžigalicami in slama se je nenadoma vnela. STOCKHOLM. — Švedska vlada je v odgovoru na anketo začasnega glavnega tajnika OZN U Tanta uradno sporočila, da je pripravljena priključiti se .brezatomskemu območju” severne Evrope, ki nima lastnega atomskega orožja. Sporazum o takSnem .brezatomskem območju” naj bi zainteresirane vlade sklenile do konca letoSnjega leta. RIM. — Skupina komunističnih in socialističnih poslancev je v parlamentu predložila interpelacijo, v kateri zahteva, naj predsednik vlade in zunanji minister pojasnita, kakfne ukrepe bosta storila proti predstavnikom francoske faSistične organizacije OAS v Italiji. Italijanski tisk je nedavno pisal, da ima OAS svojo mrežo tudi v Italiji. LONDON. — Dobro poučeni londonski krogi pravijo, da bo britanska kolonija v ciprskem morju Jamaica postala konec leta neodvisna država. Kot se je zvedelo, sta britanska vlada in predsednik vlade Jamaice Norman Manley o tem že dosegla sporazum. Datum razglasitve Jamaice za neodvisno državo Se ni znan. WASHINGTON. — Ameriiki znanstveniki se pripravljajo, da bi Se letos poslali v vesolje dva umetna satelita s človeSko posadko, ki bi 18-krat obkrožila Zemljo v viSini 200 do 600 kilometrov. NDOLA. — Pet članov komisije OZN je prispelo v Ndolo v Severni Rodeziji, da bi raziskali okoliščine, v katerih je naSel smrt generalni sekretar OZN Hammarskjttld. COLOMBO. — Cejlonska državna petrolejska korporacija je sklenila z romunsko družbo .Petrolezport” sporazum o nakupu petrolejskih proizvodov v vrednosti 700.000 dolarjev. V zameno za nafto bo Romunija kupila od Cejlona čaj, surovo maslo, kokosovo olje in kakao. BONN. — V NOrnbergu se je končal sejem Igrač, ki je največji komercialni sejem te vrste na svetu. Prvič je na tem sejmu letos sodelovala tudi Jugoslavija. KAIRO. — Drugo konferenco afriSko-azijskih pisateljev so zaključili in sprejeli nekatere resolucije ter poziv .vsem pisateljem sveta”, v katerem se zahteva, naj .zavzamejo staliiče proti sužnosti človeka in se bore z vsemi močmi proti kolonializmu in imperializmu”. V eni od resolucij se izjavlja, da je .edini vir vojne imperializem, ki ga vodijo ZDA*, posebna resolucija o Alžiriji pa zahteva .takojlnji začetek uradnih pogajanj med začasno alžirsko in francosko vlado” in da se alžirskemu narodu za- gotovi, da bo gospodar svoje zemlje. BERLIN. — Predstavnik sovjetskega poslaništva j« izjavil, da bo Sovjetska zveza le dalje uporabljala del letolskih hodnikov, ki vežejo Berlin, zo polete svojih letal, ne da bi predložila kakrfen koli individualni načrt letanja Stirlstranskemu centru zo zračno varnost, in to, .dokler so JI bo zdelo potrebno”. Predstavnik je pripomnil, da ne bodo izvršili nobene akci e, da ustavijo polete zahodnih letal po teh hodnikih, toda imeli jih bodo za odgovorne za morebitne incidente. Sov|etska vlada je namreč opozorila zahodne vlade, da si rezervira v teh hodnikih v določenih urah za nekaj dni prostor do viSine 2100 metrov. Obvestilo pokojninske zavarovalnice za delavce Načrti koroške elektrifikacijske družbe V celovški »Galeriji 61”: Mladi slovenski umetnik Janez Bernik »Pisatelji in pesniki so zavedni ali nezavedni glasniki svoje dobe, njene kulturne višine, njenih grehov in zmot, njenih idej in c>ljev.” Tako je zapisal naš veliki Ivan Cankar o literaturi in literatih, in te njegove be-.cde v polni meri veljajo za umetnost v celoti in za umetnike sploh, kajti „umetnik je čut svoje dežele, svojega razreda, njegovo uho in njegovo srce; je glas svoje dobe," kakor pravi Maksim Gorki. Besed teh dveh velikanov kulture in umetnosti se spomni človek, ko gleda slike in grafike mladega slovenskega umetnika Janeza Bernika, kateri frenutno razstavijo v celovški „Galeriji 61". Janez Bern k spada med mlado generacijo, toda mlad je le po letih — rojen 1933 blizu Ljubljane — toliko »starejši’ pa po svoji umetniški karieri, na katero se je pripravil na akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in se pozneje izpopolnjeval v ateljeju Johnny Fried-laender v Parizu. Kajti mladi umetnik se je uspešno predstavil že na neštetih razstavah (da omenimo le nekaj postaj njegove poti: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Skoplje, Sarajevo, Dubrovnik, Reka, Benetke Milano, Turin, Bologna, Rim, Lugano, Pariz, Antibes, Moskva, Kiev, Leningrad, Tokio, Cincinnati, Mexiko, Johannesburg, New York, V/ashing- Sredi neumornega dela je v 59. letu starosti umrl znani slovenski etnograf dr. Boris Orel. Poznali smo ga tudi pri nas na Koroškem. Poznali smo ga kot skromnega, vedno prijaznega človeka — pravega znanstvenika, ki se ni ustrašil dolgih pešačenj, ne slabega vremena; vedno je bil med ljudmi, posebno rad med kmečkim prebivalstvom, pri delu in med počitkom, le da bi lahko opazoval in ujel celotni ritem dela kmečkega človeka. Prehodil je našo Žilo, Rož in Podjuno in povsod iskal ter odkrival manj znane podobe nekdanjega življenja slovenskega delovnega ljudstva. In tako je v svoji obširni razpravi »Ralo na Slovenskem*, katere drugi del je le kratko pred njegovo smrtjo bil objavljen v Slovenskem etnografu, posvetil velik del tudi našim krajem in našim ljudem. Pokojni Boris Orel je bil vsa povojna leta ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani ter 14 let urednik znanstvene revije »Slovenski etnograf«. Napisal je dolgo vrsto razprav tudi za druge publikacije ter vzgojil lepo število mladih etnografov. Velikega pomena je tudi njegovo sodelovanje pri izdaji »Narodopisja Slovencev«. S svojim delom, ki mu ga je mnogo prezgodaj prekinila smrt kot posledica bolezni, katera ga je spremljala že iz časov trpljenja v nacističnem taborišču Dachau, si je dr. Boris Orel postavil trajen spomenik in bo njegovo ime častno zapisano v zgodovini slovenske etnografije in slovenske kulture. ton, Dunaj, Celovec, V/iesbaden, London itd.) in je b'l deležen vrste priznanj ter nagrad, tako leta 1959 na razstavi »Salon 59” na Reki, leta 1960 na mednarodni razstavi »Bianco e nero" v Luganu in istega leta še na razstavi jugoslovanske grafike v Zagrebu. Razstava oljnatih slik in barvnih grafk Janeza Bernika, ki je bilo včeraj odprta v »Galeriji 61" in bo trajala do 10. marca, nam prepričljivo dokazuje, da je sodobna slovenska umetnost moderna, vendar kljub svojemu svetovljanstvu tesno povezana z narodom in izraz slovenske samobitnosti. Tudi za Janeza Bernika veljajo besede, da resni- Med novimi slovenskimi knjigam', ki so prišle te dni na trg, sta tudi dve publikaciji založbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prva je obširna študija znanega slovenskega strokovnjaka na področju elektrotehnike dr. Milana Vidmarja pod naslovom »Električno ožilje 'Jugoslavije«. Avtor v uvodni besedi sam pravi, da študija opozarja na zelo važne momente v prav sedaj tekočem delu elektrificirala v Jugoslaviji, kjer prehajajo pri elektrifikaciji iz prve, osnovne, faze v drugo, »tako rekoč iz pritličja v prvo nadstropje«. 112 strani obsegajoča knjiga je razdeljena na tri čen umetnik poje, piše, slika, modelira čisto nezavedno iz duše svojega naroda in svojega časa in — da spet govorimo s Cankarjem — mahoma te prešine sladki, veseli občutek: ta umetnost je resn dno slovenska, nikjer drugje ni mogla vzkliti, nego iz naših tal; tvoj jezik govori, tvojo pesem poje, na obrazu se ji poznajo tvoje radosti in tvoje bolesti ... Tako bo tudi sedanja razdava lahko uspešno prispevala k medsebojnemu spoznavanju med dvema sosedn ma naroda. Pritegnila bo zanimanje in vzbudila občudovanje najrazličnejših plasti prebivalstva, saj jezik umetnikov — če je iskren — je dojemljiv za vse, ki so dobre volje, kajti: Srce željno lepote, oko nepokvarjeno ter za lepoto sprejemljivo — to je vse, česar je treba človeku, da spozna umetnost ter jo uživa. dele in obravnava energjski potencial Jugoslavije, državno električno žilo ter posebnosti električnega ožilja Jugoslavije. Zelo kritično avtor svari pred nekritičnim obešanjem na tuja gesla in na tuje rešitve zelo važn h problemov in pri tem ugotavlja, da Evropa že dolgo mnogo preveč posnema ameriške navade, in konstrukcije, »pa bi lahko v okviru električnega gospodarstva začela odrivati robate prijeme ameriške elektrotehnike,« ki se po mnenju avtorja knjge ne bodo jnogli udomačiti v Evropi, kjer so številne evropske rešitve že od nekdaj finejše in zato boljše. Druga knjiga, »Razprave« oddelka za pri- ! Nemški glasovi J o gostovanju j ljubljanske Opere v Celovcu J Nedavno gostovanje ljubljanske i Opere v celovškem Mestnem gledali-f šču je bilo tudi v nemškem koroškem f tisku deležno največjega priznanja. Iz večinoma zelo obširnih poročil povze-j mamo tukaj le najvažnejše misli: f Z obemi gostovanji ljubljanske Opere v dobra f obiskanem celovikem Mesnem gledališču z Verdi-v jevim »Nabuccom" in glasbeno dramo »Ekvinokcij* f sodobnega slovenskega komponista Marijana Kozi- f ne je koroško-slovenska kulturna izmenjava doil- f vela nov višek. Enako odlično dirigiranje Rada f Simoniti a in Demetrija Žebreta je obema predsta- f vama zagotovilo visoko glasbeno raven, v primeru f »Ekvinokcija" pa smo poleg tega videli dovršeno f uprizoritev, kot jo je v nemškem jezikovnem pro-f štoru mogoče videti le v izrecno velemestnih gle- f dališčih. Režiser »Nabucca* se je odločil za kon- ▼ vencionalno inscenacijo. Dobrih 50 članov močni f zbor — katerega discipliniranega, redko homogenega pevskega nastopa ni mogoče dovolj pohvaliti —• je agiral v naturalističnem slogu velike opere. V nedeljo popoldne v navzočnosti komponista uprizorjeno opero »Ekvinokcij" Marijana Kozine lahko mirne duše imenujemo, če že ne ravno genialno, pa vsa1 v največji meri uporabno glasbeno odrsko delo. Višek te v sebi zaključene uprizoritve so bili Izravnani nastopi solistov. »Karntner Landeszeitung* Gostje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki jih pri nas radi vidimo zaradi njihovih ume‘niških uspehov, so tokrat prišli z opero, ki je zanimiva v toliko, ker je z njo začela vzhajati zvezda Verdija. Uprizoritev s strani Slovenske narodne opere je bila tako solistično kot še posebno zborovsko na visoki ravni. Na odru so stali pevci, na katere tudi najmočnejši orkestrski valovi niso mogli vplivati. Pozornost je vzbu ala velika besedna razločnost vseh solistov in celo zbora. Zasluženi aplavz je bil obilen. Druga opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, »Ekvinokcij” Marijana Kozine, je v vsakem oziru presegala sobotnega »Nabucca” in je posebno v orkestralnem in scenskem delu pokazala zmogljivost gostov. Oder je bil kljub sončni dalmatinski obali potopljen v bledo sivo meglo, kot da bi v naslednjem trenutku kot orkan zatulila bora. Optično je bil vtis pristanišča prepričljiv z razpetimi mrežami in živl enjski v svojem neprisiljenem dejanju In revnih vsakdanjih oblekah so bili posamezni ljudski značaji na obrežju. Mojstrsko je bilo predvsem gibanje razburjenih množic ob naraščajočem viharju. V podrobnosti segaoča naturalistična režija je presegala vsako pohvalo in velik mojster je tudi scenograf. Ta nam neznani Marijan Kozina, ki mojstrsko zna instrumentirati, je prav velik znalec, govori svoj samonikli jezik in ta je izredno zdrav. On in njegova opera bi morala Iz ožine in svet bi bil jima odprt. Glasbene drame, označba opera je preveč krotka, ni lahko zasesti, ker ne zah*eva samo glasovno krepke pevce, marveč tudi dobre neprisiljene igralce. Slovenska narodna opera Je bila tako (Nadaljevanje na 4. strani) rodoslovne vede, je posebno obširna, saj obsega kar 500 strani. Vsebuje razprave iz botanike, zoologije in geologije ter so kot avtorji zastopani M. Wraber, J. Hadž:, I. Rakovec, R. Pavlovec. A. Šercelj in F. Osole. Vsaki razpravi je dodan še povzetek v nemščini, angleščini ali francoščini, opremljene pa so tudi s številnimi slikam', risbami in drugimi prilogami. f \ Pomembne besede o knjigah O V vsaki knjigi je nekaj resnice. O Knjige, posode misli in lepote, so kakor zvezde, ki nam hkrati kažejo našo ničevost in našo veličino. U Knjiga je vez s širokim svetom. U Knjige so moji prijatelji. Kadar mi je težko pri duši, stopim med nje in vselej imajo zam-e dobro voljo. Z njo mi vedno znova vračajo vero v življenje. U Knjiga posreduje stvaritve človeškega uma in srca. U Brez vas, knjige, bi bili v mnogih trenutkih našega življenja kakor ljudje brez ognja in sonca. • Knjige nas najuspešnejše vključujejo v kulturno občestvo sveta. • Duha in življenja, ki sta v knjigah, ne more uničiti nihče. Nepremagljiva sta. • Knjiga je tista, ki brani in varuje najdragocenejše vrednote človeštva. • Vsaka knjiga je lepa, samo razumeti jo je treba. • Poklonimo se knjigi, temu zlatemu ključu k vsem zakladom človeške kulture. • Knjiga je največji triumfator človeštva. • Ni si mogoče zamisliti kulture brez knjige. • Urejena knjižnica je ob vsakem času neizčrpen zaklad znanja In razvedrila. <_____________________________________________________________________________/ Med novimi knjigami Slovenske akademije znanosti in umetnosti Neraziskane strani človeške zgodovine: Pisana beseda starih Etruščanov je še vedno nerazvozlana uganka Dandanes, ko je človek že premagal toliko problemov in ko se človeška pamet z uspehom loteva še tako kompliciranih in na prvi pogled skoraj nerešljivih stvari, dandanes, ko je skoraj premagano vesolje, se skoraj smešno sliši, da obstaja nekaj, česar kljub vsem naporom ni bilo mogoče razvozlati: nekaj starih pisav in s tem zgodovino oziroma izvor nekaterih starih narodov. Eden od teh narodov je etruščan-ski. Zanimivo je, da imajo učenjaki, etnologi in arheologi, v rokah precej fragmentov njihovih tekstov, vendar je pisava zelo komplicirana in, kar je najbolj važno, nikjer ni ene same prevedene besede v kako že znano staro pisavo ali kakršnega koli znaka, ki bi s pomočjo že Znanega pomagal reševati neznano. In tako še vedno plavamo v negotovosti. Morali bi pravzaprav popraviti stari ljudski rek, ki pravi za vsako (nanj razločno pisavo: tvoja pisava Je slabša od hieroglifov. Bolj točno “i bilo: pišeš manj jasno od Etru-sžanov, kajti pisavo v hieroglifih, ki so se je posluževali stari Egipčani, so že zdavnaj razvozlali. Ko se j® Napoleon odpravljal v Egipt, za ^asa enega svojih bojnih pohodov proti koncu 18. stoletja, je vzel s seboj nekaj učenjakov, ki naj bi raziskali takrat še zelo nejasno zgodovino starega Egipta. In tako se je posrečilo, da so leta 1799 v Rozeti našli napis, ki je obsegal tri tekste, tri prevode — eden od teh je bil še v neznanih hieroglifih. S pomočjo te najdbe sta francoski učenjak F. Champollion in tudi Anglež Thomas ,Young leta 1822 razvozlala pisavo starih Egipčanov, ki so pisali v ideogramih, upodabljajoč s stiliziranimi figurami vse stvari. Danes poznamo pomen približno 3000 figur, od katerih se samo kakih 600 bolj pogosto uporablja. Tako smo zvedeli vse o Egipčanih, o njihovih navadah, veri, zgodovini in umetnosti. Vse je bilo napisano, treba je bilo samo prebrati, če lahko tako rečemo za razvozlavanje hieroglifov. Za Etruščane pa nam nihče ne more dosti povedati. Pove nam lahko edino to, kar je za njimi ostalo: grobovi, ostanki mest, nakit in posoda; toda zelo težko je ločiti to, kar je ostalo na mestu, od tega, kar je prinesla trgovina od vseh vetrov, ker je bila v njihovih časih izredno na višku. Vemo približno, kje so živeli: v zgornji polovici Italije, med rekama Padom in Tibero, ne vemo pa, od kod so prišli. To bi nam morda mogel razvozlati edino kak tekst, če bi poznali pisavo. Zdaj lahko samo ugibamo. Herodot omenja, da so najbrž prišli po morju iz Male Azije, ker arhitektura njihovih stavb spominja na maloazijsko. Toda- stiki med Malo Azijo, Srednjim vzhodom in takratno Etrurijo so bili s pomočjo trgovcev in mornarjev Feni-čanov takrat izredno živahni. Normalno je, da pridejo z vsakdanjimi stiki v deželo tudi navade bližnjih, tehnično bolj razvitih narodov. Ni verjetno, da se cel narod seli po morju, in bo pravilnejša misel, da so prišli s severa, približno v dobi brona, in' da so nasledili mostiščarje v Padski nižini, od koder so se širili počasi na jug. Od etruščanske arhitekture ni ostalo veliko, ker so preveč gradili v lesu in glini. Najstarejše najdbe so grobovi, ki so v obliki podzemeljskih celic (ene ali več, povezanih med seboj), kameniti, poslikani in ki v svojih zasnovah posnemajo njihova bivališča, s stebri ali lopo obokani in poslikani. Mrtve so shranjevali v sarkofage, na pokrove so upodabljali v glini njihove postave, po navadi ležeče. Ohranili so se tudi ostanki večjih del: mestnih zidov in vrat in vodovodov, na katerih so se pozneje učili Rimljani. Rimljani so od njih prevzeli tudi načine ureditve mest. Že Etruščani so vedno potegnili dve glavni ulici: »cardus« v smeri sever-jug in decu-manus« v smeri vzhod-zahod. Ravno tako so povzeli mestno kanalizacijo in način zidave sploh. V slikarstvu in kiparstvu se čuti vpliv Grčije, čeprav so bili Etruščani morda v svojih figurah bolj realistični. Tudi v keramiki so v glavnem posnemali Grke, še največ teh stvari šo neposredno uvozili, tako da so skoraj najlepše grške vaze, posebno antične, v etruščanskih muzejih v srednji Italiji. Toda če so veliko posnemali v nekaterih panogah, so bili v drugih izredno originalni in plodni, namreč v izdelovanju nakita in majhnih bronastih predmetov domače uporabe. Ta dekorativna in uporabna umetnost je bila pri Etruščanih tako razvita, da je produkcija dosegala kar industrijski način dela in jim pr našala s trgovino lepe vire dohodkov. Ravno velike množine bogatega pohištva, vse mogočega pribora in bogato vezanih oblač 1 kaže, da so Etruščani udobno živeli, kar potrjuje tudi impo-nentnost javnih del, posebno vodovodov, mostov in cest. Če so poznejše Rimljani dosegli tak višek v arhitekturi in sploh na vseh področjih in zanesli svojo izredno civilazacijo na vse vetrove, se morajo zahvaliti svojim učiteljem — Etruščanom. Rimljani so samo izpopolnjevali in nadaljevali, kar so Etruščani nakazali. In to prav v vseh panogah: od najvišjih arhitektonskih spomenikov do najmanjšega nakita. Zato so Etruščani tako važno poglavje človeške zgodovine, še vse polno skrivnosti in neraziskanih stvari. Danes se veliko ljudi bavi s tem vprašanjem: Še vedno prihajajo od časa do časa na dan nove izkopanine in morda se le bližamo dnevu, ko bo skrivnost tega naroda in njegovega izvora dokončno odkrita. Zato je vsaka najdba tem dragocenejša in s skrbjo pregledana in preštudirana, ker se z vsako novo najdbo poraja upanje, da bo mogoče kaj novega odkriti, posebno v zvezi z njihovo pisavo, ki je vsekakor ključ do vseh drugih stvari. Nemški glasovi . . . ^ (Nadaljevanje s 3. strani) srečna, da je za vsako vlogo našla primerno moč. Hiša je bila kljub zgodnjemu času dobro obiskana in publika ni itedila s krepkim aplavzom. >Kleine Zeitungaka nič. Tod bodo morali vključiti zaviralne rakete, ki k°do zmanjšale hitrost padanja proti Mesecu. Vsega tega v praksi še nihče ni preskusil. Razum-Jjivo je bilo torej, da je bil dr. Wieland nemara edini na krovu, ki se ni dosti zmenil za čudeže vesolja krog njih. Ostali pa tem bolj. Skozi številna, dva metra debela steklena okna, v katera so bile vlite prozorne rešetke, bilo mogoče sijajno opazovali zvezdni svet. Vranje črna bleščeča sončna obla, neverjetno velika zemeljska r°9la, deloma milo sinje barve, po drugi strani pa zavita v temno noč — vse je bilo tako čudovito in sijajno. ^ Profesorju Richterju, ki se je bil medtem že vrnil v , 6rhn, pa spet prispel v oazo, da bi se udeležil poleta, , “Ho tako, ko da bi letel v svetovni prostor prvič. Cudo-'•osti vesolja kar dojeti ni mogel. Dolgo je STrmei v če-i® manjšo Zemljo, potem pa je odšel v pilotsko ka-Jri0. kjer je Birger Mundus pravkar izmenjat mladega . °lterja. Luna za prednjim steklom je že lepo narasla in bila videti kakor skozi velik daljnogled. Richter je j strmel ko otrok. Poznal je vsako gorovje, vsako ognje-niško žrelo, vsako izmed velikih, širnih ravnin, ki jih imenujejo »maria' — morja. Poznal je vse podrobnosti, skrita mesta in kotičke, saj jih je tolikokrat opazoval, fotografiral, govoril o njih in jih razvozlaval, saj je tolikokrat ob tihih, romantičnih nočeh v duhu hodil po Mesecu, romal ob mogočnih previsih Apeninov in Alp, občudoval neznanske daljave luninih morij in sedaj — sedaj naj bo vse to resnično! Mundus je starega učenjaka le predobro razumel. Pa je bil prav Richter tisti, ki je še nedolgo tega odločno trdil, da ni mogoče poleteti v vesolje! Mundus si zato ni mogel kaj, da ne bi učenjaka dobrodušno zbodel. »No, profesor, se je splačalo?" Richter se je bežno nasmehnil in iskal primernih besedi, da bi se mu opravičil za tedanjo nejevernost, česar pa seveda Mundus ni ne pričakoval in ne zahteval. »Podcenjeval sem tehniko," je končno dejal. Kakor toliko drugih! Nekaterim slabičem — oboževalcem lepote in brezkrvnim filozofom se je celo posrečilo prepričati širok krog sicer pametnih ljudi, da je tehnika človeku v škodo. Zdi se jim brezdušna, pravijo, da zasužnjuje človeka. Seveda je to popoln nesmisel. Tehnika je samo orodje človekovih možganov, če se lahko tako izrazim, orodje, ki ga je moč neumljivo dobro uporabljati!" Tisti hip je na veliki stikalni plošči zasvetilo nekaj drobnih rdečih lučk in začula sta tiho brnenje zvonca. »Kaj pa je to?" je vprašal profesor. »Nič posebnega," ga je pomiril Mundus. »Ta plošča nadzira tudi Halvorsenovo delo. Sedaj je pokazala, da je nekaj varovalnih propelerjev razbil precej močan meteorski sunek. Halvorseo vidi to na svoji večji plošči precej natančneje in bo takoj avtomatično izmenjaj poško- dovane propelerje. Glejte, nekaj luči je že ugasnilo — one tam tudi!' »Kako pa nas te naprave varujejo pred večjimi meteorji? Recimo, pred trčenji z meter velikimi kosi?' Mundus je skremžil obraz ko da bi ga zabolel zob in roteče dejal: »Za božjo voljo, ne spominjajte me na to! To je edina nevarnost, ki nam lahko postane usodna. Veste sami, kako neznansko malo verjetno je, da bi se tak tmeteor križal s potjo ladje natanko tam,, kjer bi ravno leteli. Ne poznam nikogar, ki bi mu kdaj padla na glavo prislovična opeka s strehe!" Edino, kar ni tako gladko delovalo, je bila temperaturna naprava. Ker je eno stran vozila obsevalo sonce, druga je bila pa izpostavljena hudemu mrazu praznega prostora, se je ena plat silno segrela, druga pa neznansko ohladila. Domiselno konstruirane izravnavalne cevi so učinkovito uravnavale notranjo temperaturo, tako .da ni presegla 20 stopinj. Nenadoma pa je postalo topleje. Toplomer je naglo narasel na 28, potem na 30 in 33 stopinj. Zrak je postajal čedalje soparnejši. Tehniki so mrzlično pričeli iskati napako. Niso niti toliko utegnili, da bi si slekli usnjene pajace. Pot jim je v potokih lil z obraza. Temperatura se je dvignila na 40 in potem na 45 stopinj! Ni kazalo, da se bo unesla. Kaj če živi zgorijo sredi vesolja? Že je hotel Mundus veleti, naj bi se vrnili, ko je Halvorsen napako odkril in jo v hipu popravil. Temperatura je polagoma padla in se v četrt ure spustila na običajno višino. Vrnili so se vsak k svojemu opravilu — imeli so pač železne živce, da so lohko tako mimo in hladnokrvno gledali smrti v obraz —, toda primer je pokazal, kako usodna je lahko vsaka najmanjša napaka ali pomanjkljivost v aparaturah! Ure so tekle. Sem pa tja so vključili radijsko zvezo z oazo; za zdaj je delovala dobro. • - w8 "°32> 23. februar 1962 Svetnik kmetijske zbornice Mirko Kumer: Kmečka zastopstva čaka resno in pomembno delo Po novembrskih volitvah v Kmetijsko zbornico za Koroško so se po vrsti konstituirali njen občni zbor, okrajne kmečke zbornice in krajevni kmečki odbori. Sedaj, ko so povsod Izvoljeni predsedniki in tajniki, kmečka zastopstva lahko pričnejo s svojrn delom, ki je za marsikoga popolnoma novo. Na listi Skupnosti južnokoroških kmetov Izvoljeni svetnik kmetijske zbornice Mirko Kumer je na podlagi svojih dolgoletnih Izkušenj delo kmečkih zastopstev orisal takole: KRAJEVNI KMEČKI ODBORI: — Zakon o kmetijski zbornici predpisuje, da se morajo krajevni kmečki odbori sestati k seji vsaj štirikrat letno. Na teh sejah morajo obravnavati vsa važna kmetijska vprašanja v občini. Vedeti morajo, da zastopajo koristi vseh kmetov v občini. Zato je važno, da na sejah sodelujejo vsi člani odbora, ne glede na stranko, na katere listi so bili izvoljeni. Delokrog krajevnih kmečkih odborov na sejah je zelo obsežen. Ugotavljati morajo, kje še nimajo urejenih gnojišč in gnojničnih jam, kje so potrebni silosi, vodovodi, elektrika in podobno. Kakor morajo njihovo gradnjo pospeševati, tako morajo tudi razpravljati o skupni nabavi kmetijskih strojev in gospodinjskih naprav, zlasti škropilnic za zatiranje plevela in krompirjevega hrošča. Prav je tudi, da si člani krajevnega kmečkega odbora pridobijo potrebno zna- Filmi in predavanja o gnojenju in gnojilih ter o varstvu rastlin Na pobudo Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze bo imel strokovnjak Avstrijskih tvomic dušika v Linzu, g. dipl. ing. Knoll predavanja s filmi o gnojenju in gnojilih ter o varstvu rastlin v naslednjih krajih: Ziljska Bistrica, gostilna pri Kandolfu v petek, dne 23. 2. ob 19.30 uri, št. Jakob v Rožu, Narodni dom v nedeljo, dne 25. 2. ob 9.00 uri, Ledince, gostilna pri Ravšu v Sp. Borovljah v nedeljo, dne 25. 2. ob 14.00 uri, Kotmara vas, gostilna Picbler v ponedeljek, dne 26. 2. ob 19.30 uri, BUčovs, gostilna pri Miklavžu v torek, dne 27. 2. ob 19.30 uri, Šmihel nad Pliberkom, gostilna pri Šercerju v sredo, dne 28. 2. ob 19.30 uri, Globasnica, gostilna pri Šoštarju v četrtek, dne 1. 3. ob 19.30 uri, Škofiče, gostilna Burger v pretek, dne 2. 3. ob 19.30 uri, Železna Kapla, gostilna pri Bošteju v soboto, dne 3. 3. ob 13.00 uri. Poleg dobrega semena in skrbne obdelave so pravilno gnojenje in Izdatna oskrba rastlin s hranili ter varstvo rastlin pred škodljivci osnovni pogoji tako za uspeh v rastlinski proizvodnji, kakor tudi v živinoreji. Zato se udeležimo gornjih predavanj v obilnem številu! nje o izpolnjevanju davčnih prijav (Steuer-erklarung). To znanje s' bodo najhitreje pridobili, če bodo po navodilih strokovnjaka pričeli izpolnjevati svoje davčne prijave. Tako bodo kmalu lahko pomagali tudi svojim sosedom pri tem poslu. Obrtniki imajo večinoma svoje davčne svetovalce (Steuer-berater), pri kmetih p>a naj bi bili to naši izvoljeni mandatarji. Krajevni kmečki odbori se morajo zanimati za živinorejo in za nakup odgovarjajočega števila plemenjakov s strani občinske uprave. Njihova stvar so tudi lovska vprašanja, posebno pa se morajo brigati za promet s kmetijskimi zemljišči, se pravi za prodajo substance, na kateri in od katere živimo. Vse preveč opažamo, da kmetje prodajajo svojo zemljo zelo lahkomiselno, čim se je na vasi pojavil kupec iz „dežele gospodarskega čudeža". Če je že nekje kmetijska zemlja naprodaj, je dolžnost krajevnega kmečkega odbora, da posreduje vaščanom za nakup potrebno denarno pomoč in da skrbi, da bo kmečka zemlja ostala v domačih kmečkih rokah. Skrb za povečanje površine zemlje naših malih kmetij (Grundautsfockung) je sploh eno najvažnejših področij dela krajevnih kmečkih odborov. V ta namen so na razpolago agrarni investicijski krediti (AIK) po 3 °/o obresti za dobo 10 let. Ti krediti so važen pripomoček za povečanje obsega naših kmetij in za zboljšanje nj hove tehnične opreme. Najem kredita mora biti vendar premišljen in gospodarsko upravčen. Krajevni kmečki odbori naj vedno znova svarijo pred lahkomiselnim najemanjem kreditov, kajti krediti se ne samo dobijo, temveč jih je treba tudi vračati! OXRAJNE KMEČKE ZBORNICE: — Njihovi odbori se morajo po zakonu sestati najmanj trikrat na leto. Ožji odbori zbornice pa imajo svoje seje navadno mesečno enkrat. Okrajna kmečka zbornica obravnava okrajna kmečka vprašanja. Tako je njena stvar vnovčenje krompirja, garantiran odkup jedilnega krompirja, skrb za prodajo odvišnega sadja in za pravične cene za les, ki ga polom ta sneg in vihar. Okrajna kmečka zbornica mora imeti pregled nad ponudbo in povpraševanjem za klavno živino in prašiči ter dajati pobude za njihov izvoz iz okraja, kadar je ponudba prevel ka in zaradi tega cena v nevarnosti. 2e nekaj tovornih avtomobilov pitanih prašičev, ki gredo iz okraja, lahko pre- preči padanje cene. Mimo tega pa okrajne zbornice lahko mnogo napravijo za brezhibni potek oko j za pobijanje goveje tbc in bangove bolezni, kakor sploh za pospeševanje živinoreje v okraju. Okrajne kmečke zbornice morajo zastopati koristi vseh kmetov v okraju. To je posebej potrebno nasproti cestni upravi, elektrarnam in podobnim ustanovam, ki včasih brez vsake presoje brezobzirno uničujejo kmečko zemljo. Njihova stvar je tudi, da dajejo pobudo in strokovno pomoč pri ustanavljanju raznih kmečkih skupno ii za elektrifikacijo, za gradnjo tovornih poti, za osuševanje in namakanje zemljišč in po- Namig časa: Takoj pričnimo s pitanjem prašičev za poletno sezono. Poleti bo ponudba klavnih prašičev manjša od lanske. Cene bodo zelo ugodne. Sedaj za pitanje še lahko zelo ugodno izkoristimo krompir! dobno. Končno je tudi organiziranje kmetijskih poučnh potovanj in obisk kmetijskih razstav stvar okrajnih kmečkih zbornic. Posebno važne so pri okrajnih kmečkih zbornicah govorilne ure (Sprechtag), ki nudijo kmetom pomoč v neposrednih vprašanjih. Teh govorilnih ur naj se kmetovalci v večji meri udeležijo in se jih poslužujejo. Za kmeta najbolj pomembne so govorilne ure za gozdarstvo, za davčna vprašanja, za socialno zavarovanje in kmečko rento, za pravna vprašanja itd. Vsak izvoljen mandatar Skupnosti južno-koroških kmetov in njegov name:tnik se mora udeležiti vseh sej in sestankov, na katere bo vabljen. Tam ima pravico in dolžnost, da krepko zastopa koristi in težnje svojih poklicnih sotovarišev in svojih volivcev. Da bodo krave telile samo podnevi Nižjeavstrijski kmet J. Lehninger trdi, da telijo njegove krave vedno podnevi. Kakor pravi, je krave na to »navadil« z jutranjo molžo pred presušenjem, ko molzemo krave samo še enkrat dnevno. Pred presušenjem ne molze nobene krave zvečer, temveč samo zjutraj. Vse krave mu telijo čez dan ali kvečjemu v zgodnjih večernih urah. Slovenska kmečka zveza sporoča: V petek, dne 2. marca 1962 bo v Leobnu na Štajerskem plemenski sejem za sivorjavo govedo. Ponudba bo znašala okoli 80 bikov in 150 brejih krav in telic. Interesenti za skupni obhk sejma naj to sporočijo pisarni Slovenske kmečke zveze v Celovec, Gasometergasse 10 (Tel. 56-24) ali pa njenemu predsedniku Lojzu Trunku, p. d. Ovniču v Žužalčah, p. Mlinare —• Mullnern bei Villach. Katero sorto j ar ega žita? (LASTNOST, PRIKLADNOST, ODPORNOST, ZRELOST, RODOVITNOST) JARA PŠENICA: Kiimtner Friiher — zgodnjezrela rjava proti rji odporna sorta. Rodovitnost in kvaliteta dobra, odgovarja gorskim predelom in daje na dobri in pravilno gnojeni zemlji do 40 q/ha. Karntner Kolben II — beloklasasta srednjezgodnja proti rji in poleganju odporna kvalitetna sorta za vse pšenične zemlje; odgovarja tudi gorskim legam, donosi do 39 q/ha. Karntner Grannen — resasta srednjezgodnja proti rji in poleganju odporna sorta, ki odgovarja plitvim in srednjedobrim zemljam. Moka odlična za peko, donosi do 40 q/ha, JARI JEČMEN: Violetta II — zgodnjezrela zelo kratkoslamnata in proti poleganju odporna sorta, ki na dobri zemlji in pri intenzivnem gnojenju dobro obrodi. Odličen pivovarski ječmen, donosi do 43 q/ha. Heines Haisa II — srednjezgodnja kratkoslamnata in proti poleganju odporna sorta, ki uspeva povsod, kjer sejejo ječmen; donosi do 40 q/ha. Vollkorn — zgodnjezrela dolgoslamnata sorta, ki daje srednje donose. Odgovarja gorskim predelom, odlična pivovarska sorta, donosi do 33 q/ha. OVES: Petkuser Flamingstreue — srednjezgodnja donosna in v donosu stanovitna sorta, ki je proti rji razmeroma dobro odporna; donosi do 42 q/ha. Erno Gelb — zelo zgodnjezrela proti rji in snetljivosti odporna sorta, ki pa daje le srednje donose (do 33 q/ha). Cena semenskega žita: Pšenica 416 šil., ječmen 386 šil., oves 354 šil., vse razmnožitvena stopnja »original" za 100 kg razkuženega semena, napolnjenega v vrečah. Oddaj še danes naročilnico svojih potreb semenja pri svoji zadrugi! Živčnost se je bolj ati manj lotevala vseh. Dr. Martini je možem stalno meril delovanje srca, opazoval krvni obtok in druge telesne funkcije. Močna črna kava, ki jim jo je pripravil, je popotnike zelo osvežila in okrepila. Zunanja podoba prostora, skozi katerega so leteti, se je spremenila. Zemlja je visela na nebu kot dokaj velika krogla, toda umaknila se je precej v ozadje. Mesečeva jarko orjvefljena površina je pokrivala že večji del neba v letni smeri. Silno razločno so izstopala mogočna gorovja, ki so metala temne sence čez širna maria (morja). Profesor Richter je bil v elementu. Z mladostno vnemo je opazoval čedalje večjega Zemljinega trabanta. Zaželel je, naj bi prvotni načrt nekoliko spremenili in pristali blizu krožnega gorovja Tycho ob Mesečevem južnem tečaju. Njegovo znanstveno dušo so vzburjale poldnevnikom podobne proge, ki so od tečaja tekle preko polovice Mesečeve oble. Mundus pa se ni dal pregovoriti in menil je, da bo bolje pristati na prej določenem mestu — ob velikem Alpskem gorovju na severu Meseca. Kajti prav področje okoli kraterja Tycho je — in to bi moral ravno Richter najbolje vedeti — silno divje, skalnato in gorato, tako da bi tam pristali z največjimi težavami. Zdelo se je, ko da z velikansko brzlno padajo v orjaški kotel. Točko, v kateri sta si Zemljina in Mesečeva težnost v ravnovesju, so že zdavnaj preleteli. Rakete so povsem izključili. Začasno so se prepustili Mesečevi težnosti, ki pa je precej slabotnejša od Zemljine; to so opazili predvsem po manjšem pospešku. Vesoljska ladja se je kmalu avtomatično uravnala po magnetnih silnicah satelita in se iz navpičnega, strmoglavega leta polagoma usmerila proti južnemu tečaju. Končno je bil Mesec že tako velik, da njegove površine ni bilo mogoče objeti z enim sam:m pogledom. Vključili so zaviralne rakete. Kazalec brzinomera je naglo padal in Mundus, ki je prav tedaj izmenjal V/aiferja, je začel preskušati krmila. V širokem loku so končno zaplavali kakih 30 kilometrov visoko proti severu Mesečevega globusa. Douglas Norman je od vzleta dalje posnel že množico prizorov. Sedaj si je pribojeval kotiček ob prednjem oknu in snemalna kamera mu je neprenehoma brnela. Posnetki, kakršnih še ni videl svet! Bila je skoraj polna luna, to pomeni, da je sonce stalo sredi osvetljene Mesečeve površine navpično nad pokrajino. Tudi v globoke gorske prepade, navadno zavite v mračno temino, je prodirala jarka svetloba. Pogledu so se odkrivali številni kraterji in krožna gorovja okoli južnega tečaja. Zobčasti in koničasti gorski vrhovi so se dvigali proti njim. V nepopisno razbrazdani pokrajini so se posamezne gmote divje rinile in kopičile druga čez drugo. Nato se je pod njimi pokazala prva velika ravnina, Mare nubium, Oblačno morje. Bila je ravna ko miza razen nekaterih manjših vzpetin in redkih žrel. Spričo večje zaobljenosti Mesečeve površine so mogli objeti z očesom manjše ploskve, kakor bi jih na Zemlji iz enake višine. Obzorje je bilo sila majhno. To se je predvsem pokazalo, ko so deset kilometrov visoko plavali nad hitro bežečo pokrajino, ki se je nenavadno hitro odvijala pod njimi. Preleteli so stotine tistih »žrela" imenovanih okroglih tvorb, s katerimi je Mesec tako na gosto posejan. Potem so poleteli nad Mare vaporum, nad Morje par. Profesor Richter je navdušeno strmel na tako dobro XXXXXXXJUOI «XX»yXXCTXXX»X}QQUTOCmxjOOOCXXMC | znane pokrajine in oblike. Neprenehoma je pravil imena žrel, gorovij, gora, ravnin in razpok, saj so mu bila kot strokovnjaku-astronomu čisto domača. Vsi so približno vedeli, kaj je pričakovati. Zato jih ni presenečalo, a'a so bila imena posameznih oblik često kaj malo primerna. Na Mesecu ni ne zraka, niti vlage, megle, oblakov, rodovitnosti ali kakršnih koli pridevkov, s katerimi so, pač najbolj zavoljo orientacije, zemeljski učenjaki poimenovali posamezna Mesečeva področja. Izza obzorja se je dvignila mogočna gorska veriga, Apenini. Zložno so se dvigali v višno nekaj tisoč metrov, potem pa so se v strmem prepadu prevalili v Mare im-brium, v Deževno morje, ki se je nepregledno vleklo da obzorja. Bližali so se cilju. Leteli so naravnost nad velikim in lepim krožnim gorovjem Arhimedom. Ladjo so urmerili proti visokim mesečevim Alpam, ki so z druge strani omejevale Mare imbrium. „To je Mont Blanci" se je vzradostil učenjak in pokazal na 3000 metrov visokega gorskega velikana. Za njim se je odprla široka dolina, ki je poprek tekla čez vso širino Alp. Skoz daljnoglede jo je videti, ko da bi tod poševno udaril orjaški kozmični izstrelek in zapustil V gorovju veliko vrzel. Tod naj bi pristali. Po ladji so zabrneli električni zvonci. Možje so razšli po vnaprej določenih mestih. Po zvočnikih so razločno in glasno donela povelja. Hitrost je naglo poje-' mala. Ladjo je poševno zavila čez gorsko verigo, tla S° se jela bližati, še počasneje, še bliže. Se zadnje Mundu-sovo povelje — in pristali so. Prispeli so na Mesec! (Se nadaljuje) ZORAN H U D A L E S : Za oblaki svetij o zvezde Zeleno Senovo se je rahlo in počasi zavijalo v mrak. Tako skrbno se lepotica odeva pred spanjem. Vrh Armeza se je še svetil v soncu. Bil bi lahko lep in tih pomladni večer, toda skozi odprto okno žandarme-rijske postaje se je kot nesnaga zlivala nemška vojaška koračnica. Njen grmeči napev je grozil, se zaletaval v sive stene rudarskih hiš in odmeval od zelenih gozdov, kot bi slutil, da ga naša drevesa ne bodo nikdar spustila vanj. Na cesti, pred šolo in gostilno Jožeta Senice ni bilo nikogar, le na mostu pred Jeričkovo trgovino sta se naslanjala dva Nemca. Prvi je bil v rjavi, drugi v črni uniformi. Kot ljudje, ki se ne čutijo varne, sta se neprestano ozirala naokrog. Po stranskih poteh so šli rudarji proti Reštanju. Hodili so kot po navadi, drug *a drugim, navidez počasi, s težkimi dolgi-*ni koraki. Nekateri so upogibali glave. Zdelo se je, da nosijo na svojih plečih vso težo tuje okupacije. Bit bi lahko lep pomladni večer... Pred Šerbčevo mesnico je stopil Aleš na belo cesto. Zdaj se ni mogel več izogibati radovednim očem. Bil je spet doma. Vrnil Se je kot rezervni oficir poražene vojske. Sovražnik ga je že držal v krempljih, pa mu J® pobegnil in se izognil ujefništvu. Še nikdar ni sfal pred tako veliko negotovostjo. Raj storiti? Za tem vprašanjem je molčalo temno, strašno razpotje stoterih zlobnih možnosti. Vendar se je odločil ... Rad bi spet videl ženo in otroka. Odločno je odšel po Cesti. Že je mislil, da bo lahko nemoteno Smuknil mimo gostilne, ko se je primajal na prag pijani rudniški nadzornik Kselman 'n izbuljil oči kot vol. Za njim so se prikazali še trije domačini. .Ha-ha-ha! Poglejte, kdo prihaja! Učitelj-ček prihaja!" se je zakrohotal Kselman. •Zakaj pa se niste borili do kanca, rodoljubi porrani? Kdo vam bo dal sedaj lahke službice? Kamenje boste tolkli, takole pink-Parvk, pink-ponk, če boste hoteli jesti nemški kruh." Aleš je obstal in s pogledom premeril domačine. Z njihovih obrazov ni mogel raz-krafi ničesar. »Neodločni in bojazljivi so. Ne bodo me branili," je brž ugotovil. Ni se premaknil 'n mirno gledal pijancu v oči. „Nemci so nam prinesli red," je bruhal Kselman. »Vse hiše bodo prebelili in cesto na Veliki Kamen bomo dobili. Srbska vlada je ni mogla deset let... Tu bosta odslej gospodovala pravica in poštenost. Taki, kot si'ti, ne bodo več živeli na račun rudarjev .. .” »Rudarji so govorili, da niste rudar, ampak valpet," je jezno pribil Aleš in stopil korak naprej. Nadzornikov zaripli obraz je pordel, potem pa ves pomodrel. »Kaj?" se je zadrl. »Še predrznost boš uganjal? Jutri te naže-nemo. Naši otroci so že dobili nemške učitelje, take, ki imajo nekaj v glavi, tebe pa ne potrebujemo. Nič več cirilice, nič več srbščine, prokleti srbski hlapec!" »Nikdar nisem bil hlapec in ne bom, vi pa ste čedalje večji suženj," je mirno odvrnil Aleš. »Zapomnite si, kaj govori!" se je obrnil nadzornik k domačinom. »Kje pa je moj Franček? Kje si pankrt nemarni? Sem! Videl boš svojega junaškega učitelja. Sem, pravim!" Iz veže je plašno stopil dvanajstletni Ksel-manov sinček. Aleš ga je imel vedno rad, saj je bil med najpridnejšimi učenci. Oče ga je zgrabil za rame in potisnil naprej. »Vprašaj tega rodoljuba, če zna kaj nemški. Ali zna morda samo cirilico? Ha-ha-ha! Zdaj sem se spomnil. Čič je, saij je doma iz Primorske. Dol s Čiči! Pljuni vanj!" Deček se je zgrbil kot pritlikavec. V spačenem obrazu mu je trepetala sleherna mišica in oči so mu bliskale kot preplašenemu zajčku. Aleš je opazil, da se je zbralo pred gostilno še več ljudi, naposled se je od nekod primajal debel nemški orožnik in se razkoračil za Kselmanom. Iz skupine pri vratih se je ločil mlad rudar. Odhitel je mimo učitelja in mu šepnil: »Ne mudite se več! Pojdite! Danes so jih že več aretirali . .." Aleš je s pomilovalnim pogledom ošvrknil nadzornika in urno odšel. Spremljale so ga glasne grožnje pijanega nadzornika. Vse je vrelo v njem. Razočaranje nad domačini ga je skoraj privedlo do obupa. Sam ni vedel, kdaj so mu privrele solze na lica. Ko je stopil na prag svojega stanovanja, so sosedje že prižigali luči. Zasopljen in ves prepoten od duševnega napora je za DOMISLICE Prvi kozarec pijače te spremeni v lahkonogo gazelo, drugi v elegantno zebro, tretji v rjovečega leva — četrti v neumnega osla. (Turški pregovor) * Grob ljubezni se koplje z majhno lopato. (Turški pregovor) * Niso ljudje, ki povedo vse, kar vedo, tisti, ki povzročajo večino nevšečnosti, ampak oni, ki povedo več! (N. Č>‘Hara) * Branje pomeni za na! um to, kar vaja za telo. (Joseph Addison) * Kako je lepo nič delati in potem počivati. (Sponski pregovor) * Čim večji je mož, tem večja je njegova ljubezen. (L. da Vinci) * Žene ne muči moževa tiranija, ampak njegova ravnodušnost. (Michelet) * Zakon se mora venomer boriti zoper strašno pošast, ki vse pogoltne: zoper navado. (Balzac) * Če bi možje samo četrtino skrbnosti in premišljevanja, ki ga posvečajo svojim poslom, obračali v zakon, bi bila večina zakonov srečna. (Robert Haas) trenutek obstal pri vratih. Potem jih je rahlo in počasi odprl in tiho stopil v kuhinjo. V temnem kotu se je nekaj zganilo in zaropotalo. Nato je začutil dvoje nežnih rok, ki so ga toplo objele. Žena dolgo ni našla besede. Jokala je od presenečenja, od nenadne sreče, drgetala od strahu in groze, ki so jo prinesli Nemci. »Kako sem se že bala ... ! Mislila sem, da te ne bo več ... Ob Dravi je moralo biti hudo. Vsi drugi, ki so ostali živi, ki jih niso ujeti, so se že pred tednom vrnili," ga je potem obsula z vprašanji in pripovedovanjem. Sedla sta in se v temi dolgo šepetaje pogovarjala. Minila je ura, morda še več, ko sta zaslišala rahlo trkanje. »Kdo naj bi prišel?" »Nemci niso oni lomast jo," je rekla žena in odprla vrata. V kuhinjo so stopili trije mladi rudarji. Bili so fantje, ki so pred leti hod li k Alešu v šolo. »Pred Nemci se skrivamo. Radi bi nas stlačili v vojsko. Raje pojdemo pa gozdovih na ozemlje, ki so ga zasedli Italijani. Tam nas ne poznajo... Vojne še ni konec...,” so govorili in prosili za kompas in vojaške zemljevide. Aleš je stopil v sobo in jih prinesel. »Vzemite! Precej si lahko pomagate ... Sele pred uro sem se vrnil. Strašno so me razočarali naši ljudje ... No, nekateri... Plevel ne bo prerastel pšenice," je z olajšanjem govoril. Fantje so se zahvalili in odšli. Kmalu potem je spet nekdo potrkal na okno. Pod njim je stalo kmetica Neža in šepetala: »Prinesla sem vam nekaj hrane. Vem, da ste ob službo— Ne skrbite! Pomagali vam bomo." Kot senca je utonila v temo. Aleš je slišal, kako se je žena glasno oddohnila. Skozi odprto okno je dolgo gledala v črno nebo, potem pa rekla: »Za oblaki svetijo zvezde.* ZaPOBROVOUO V POSLOVNEM SVETU Upravnik londonske revijske hiše »Palla-dium* je telefoniral Parkerju, komercialnemu agentu znanega jazzovskega pevca Presleya: »Dajemo vam 120.000 dolarjev tedensko .. .* Parker: »Prav, koliko pa bo dobil Elvis?* NE BI MOGEL Pozno ponoči se je okajeni mož primajal v stanovanje. »Da te ni sram!* se je jezila žena. »Koliko kozarcev vina si spet zvrnil?* »Hm, mogoče petnajst.* »Petnajst! Jaz bi ne mogla popiti niti treh kozarcev vode!* »Verjemi, tudi jaz ne!* DOSLEDNO TRKANJE Gospodinja je naročala novi hišni pomočnici: »Še posebej vam polagam na srce: nobenih vrat ne smete odpreti, ne da bi prej potrkali! \ »Pa takrat, če hočem odpreti omaro v vaši spalnici?* NA RAČUN ŠKOTOV Na edinburški ulici sta se srečala Škota. »Moram po nov glavnik, na prejšnjem se mi je odlomil zob.* »Zaradi enega odlomljenega zoba vendar ne boš kupoval novega glavnika!* se je začudil prijatelj. »Bil je predzadnji!* »Že spet brki!« Vrgla sem revijo na tla, kakor da me je slika »moža z uspehom« skodla v roko. Kako sem sovražila te bebaste brke! To jutro sem sovražila prav vse. dekliško rožaste tapete so buljile vame. Je res samo leto dni min lo, odkar sem s takim jiavdušenjem prenavljala svojo sobo? No, takrat sem bila še otročja in neumna. Zdaj pa sem poročena žena z lastnim domom. (In še Ve ko mi je očital, da sem razvajena in neresna.« i. “Najbrž si se obnašala kot razvajen otrok, lubica. Zakaj bi ti sicer kaj takega rekel? j. “Dobro, jaz pa mislim, da sem imela prav.« a■ 8.55 Radijska šola — 9.25 Glasbeni izlet v minule čase — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Čajkovski in Sošlakovič — 12.05 Slovenske narodne poje Branka Strgar — 13.30 Voaška godba — 13.45 Orglice, kitera in citre — 14.00 .Nabucco' v Mariborski operi — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Noši stari mojstri — 15.40 Planinski oktet iz Maribora — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Domače polke in valčki — 20.00 Dunajski valčki — 20.20 Radijska igra — 20.50 Vesel konec tedna z melodijami in plesom. Nedelja, 2J. 2.: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Skladbe za otroke —- 9 05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomni et tovariši — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.5D Mandolino in godala — 12.05 Vošč la — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenske narodne —- 14.15 Voščila — 15 30 Nedeljsko popoldne ob zabavnih melodijah •— 16.03 Humoreska tedna — 16.20 Prizori iz velikih oper — 17.05 Orgle in orglice — 17.15 Radijska igra — 18 00 P anist Arthur Rubinstein — 18.30 Športno popoldne — 19.05 Nedeljska panorama — 20 00 Izberite melodijo :edna — 21.00 I* glasbene geografi e Evrope — 23.05 Plesna glasba. Ponedeljek, 26. 2 : 8.40 Godba na pihala — 8.55 Za mlade radovedneže — 11.00 Pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet — 11.15 Naš podlistek — 11.35 Popularne operne med gre — 12 05 Pozdrav iz Makedonije — 13.30 Črnske duhovne pesmi in Gershwin — 13.55 Klavir in hammond orgle — 14.10 Fran Lho ka: Vrag na vasi, baletna suita — 14.35 Voščila — 15 40 Literarni sprehod — 17.05 Za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Radijska univerza — 19.05 Od plesišča do plesišča — 20.00 Koncert zbora in orkestra RTV Zagreb — 23.05 Plesni orkester radia Ljubljana. Torek, 27. 2.: 8.05 Mladinski mešani zbor _____ 8.55 Ra- dijska šola — 10 15 Izberi e melodijo tedna — 11.00 I* I Smetanove opere »Dalibor' — 11.15 Napredujte v angleščini — 12 05 Vaški kv'nte’ z Reziko in Sonjo — 13.30 Partizanske pesmi — 14.05 Radijska šola ______ 14.35 !z ita- lijanskih oper — 18.10 Za mlade Ijubitel e glasbe — 18.45 S knjižnega trga —- 20.00 Poje zbor Donskih kozakov — 20.30 Radijska igra — 21.25 Slovenske popevke — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja: Sergej Prokofjev. Sreda, 28. 2.: 8.05 Srmonifi: Pesmi in priredbe obmorskih motivov — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Iz opere »Marta" — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Beograd-Zagreb-Ljubljana — 12.05 Avsenikov kvin'et — 13.30 Od polke do mamba — 13.50 Dalmatinske narodna pesmi — 14.05 Radijska šola — 15.20 Skladatelj Zvonimir Ciglič — 17.05 Šoferjem na pot — 18.45 L udski parlament — 20.00 Poljska, sovjetska in češka zabavna glasba — 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe. Četrtek, 1. 3.: 8.05 Lahek operni spored — 8.55 Radijska šola — 9.25 V ritmu cha cha — 11.15 Ruski tečaj z o zače nike — 11.30 Od AAorave do Vardarja — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.50 Od klavirja do velikega plesnega orkestra — 14.35 Voščila — 15.20 V valčkovei« ritmu —- 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Ko na zemljo pada mrak — 18.45 Kulturno kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 2. 3.: 8.05 S popevkami od Urala do Pirenejev — 8.40 Zborovske skladbe slovenskih av'orjev _______ 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlade ljubitelje glasbe — 11.15 Naš podlis'ek — 11.35 Orkester Beogra'ske filharmonije — 12.05 Pojo »Fantje na vasi' — 13.30 Poje Mo-rio Lanza — 14.05 Radijska šola — 14 35 Godala in zabavni zbori — 15.20 Hrvatska glasba — 15.45 Jezikovni pogovori 17.05 Portreti iz stare italijanske glasba — 17-48 Ansambel Slovenskih solistov — 18.35 Valček iz baleta »Labodje jezero" — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.35 Spoznavajmo svet in domovino — 21.35 Zabavne melodije za vse — 22.15 O morju in pomorščO' kh. RADIO TRST Slovenske oddaja na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 24. 2.: 15.30 »Učenec žlahtnosti', komedija 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija _______ 18.30 Jaz* panorama — 19.00 Pomenek s poslušalkami — 20.30 To-den v I aliji — 20.40 Zbor .Ljubljanski Zvon". Nedelja, 25. 2.: 9.00 Kmetijska oddala — 9.30 Slovenski zbori — 11.30 Za najmlajše — 12 30 Glasba po željah —’ 13.00 Odmevi tedna — 15.40 Portret v miniaturi _______ 17.00 Za smeh in dobro voljo — 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 26. 2.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 Sportn* tribuna — 20.30 »Ruslan in Ljudmila’, opera. Sreda, 23. 2.: 18.00 Slovenščina za Slovence ______ 18.30 Italijanski operni pevci — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Svetloba in senca’, radijska slika. četrtek, 1. 3.: 18.00 Radi'ska univerza ___ 18 30 Iz itO’ lijanskega glasbenega ustvarjanja — 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Simfonični koncert. rcLevizua Petek, 23. 2.: 20.10 Kratki film — 20.20 .Ljubezen v go-rah', prenos iz Lowingerjevega gledališča. Sobota, 24. 2.: 19.00 Kaj vidimo novega — 20.20 Kratk) film — 20.25 .Črni Peter'. Nedelja, 25. 2 : 12.00 Zakopane: Svetovno smučarsko prvenstvo: skoki — 17.00 Za o roke — 17.40 Svet mladin« — 18.10 ,Fury", pustolovščine konja — 18.40 Sedem dn* dogodkov — 20.15 Prenos iz nemške televizije. Ponedeljek, 26. 2.: 19.30 Za filateliste — 20.20 Kratk* film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Mesečna bilanca. Torek, 27. 2.: 19.35 Vezenje preprog — 20.15 Kratki lil* — 20.20 Mainz, kakor poje in se smeji (pustna prireditev). Sreda, 28. 2.: 17.00 Za ofroke — 17.30 ,Fury", pustolovščine konja — 19.35 Sliko iz Avstrije — 20.20 Kratki fili* — 20 25 Kaj mislite o tem? — 21.30 Evropsko prvenstvi v umetnostnem drsanju. Četrtek, 1. 3.: 19.30 Spori — 20.10 Kratki film — 20.2* »Zadnja 'očka dnevnega reda' — 21.30 Evropsko prven-s!vo v umetnostnem drsan u. Petek, 2. 3.: 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki lil* — 20.30 Očka je najboljši — 20.55 »Poletni večer ob Rivieri — 21.30 Evropsko prvonstvo v umetnostnem drsanj«- katzenjammer ist oft das Ende einer rauschenden Ballnacht* Gegen Benommenheit, Obelkeit und ver-dorbenen Magen erproben Sie den echtert ..KLOSTERFRAU MELISSENGEIST"! Nehmen Si* ihn nach GebrauchsanvKei1-sung und Ihr Allgemein* befinden wird sich rasen bessern. Nur echt in def - L blauen Packung '* mit den 3 Non-nen. 2/62 Erhaltlich in Apo-theken u. Drogerien Kloftcrfrau /V\eliffcnqeirt lidojotelj, lastnik in založnik: Or. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška »n tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.