France Kresal V l o g a in p o m e n t ek st il n e in d u st r ije v INDUSTRIALIZACIJI SLOVENIJE Tekstilna industrija v Sloveniji se je začela razvijati sredi 19. stoletja, največji razvoj in pomen je dosegla med dvema vojnama, ko je postala najpomembnejša industrijska panoga tako po vrednosti proizvodnje, vloženem kapitalu in po številu zaposlenih delavcev. Pokrivala je skoraj vse potrebe domačega tržišča in velik del proizvodnje tudi izvažala. Kako pomembno je bilo to, kažejo podatki, da je prvo leto stare Jugoslavije uvoz tekstila in tekstilnega blaga pomenil 80% vsega jugo­ slovanskega uvoza, potem 40% in od leta 1930 je pomenil ta uvoz samo še po­ pestritev izbire na tržišču. Po drugi svetovni vojni se je tekstilna industrija sicer povečala, zgrajenih je bilo tudi veliko novih tovarn in razvile so se nove tehno­ logije, nove panoge tekstilne industrije, predvsem se je razvila industrija tekstilne konfekcije in pletilstva, ni pa imela več osrednje vloge v industrijskem razvoju Slovenije. Začetki tekstilne industrije so bili suknarstvo in platnarstvo na Gorenjskem in Koroškem ter svilarstvo na Primorskem, predvsem pa prve bombažne predilnice in tkalnice v Ajdovščini, Trstu in Gorici, v Ljubljani, Preboldu, Tržiču in Litiji. Bom­ bažna tekstilna industrija se je začela najpozneje razvijati, je pa dosegla največji razvoj. Tekstilna industrija v pravem pomenu besede je bila pri nas samo bom­ bažna industrija. To so bile tovarne na vodni in parni pogon, pozneje tudi na električnega, Id po velikosti in strojni opremi niso nič zaostajale za sodobnimi tovarnami na Češkem, v Sleziji in okrog Dunaja, kjer je bila nakopičena tekstilna industrija. Zaposlovale so po več sto delavcev. Razlika je bila samo v tem, da je bilo v omenjenih središčih veliko takih tovarn, na slovenskem ozemlju pa samo posamezne. Tekstilne tovarne so pri nas gradili tržaški trgovci z bombažem in večje podjetniške družbe iz Trsta in z Dunaja, povezane tudi z bančnim kapitalom, ki so imele že veliko svojih tovarn na Češkem in v Spodnji Avstriji. Tkalstvo in predilstvo je bilo kot domača obrt zelo razvito na Gorenjskem in Koroškem (suknarstvo, platnarstvo), na Primorskem (svilarstvo) in v Beli krajini (platnarstvo), kjer so iz domačih surovin tkali blago za lastne potrebe in za prodajo. V mestih in trgih se je razvila tkalska obrt. V konkurenci industrijsko izdelanega blaga je sredi 19. stoletja propadla večina te obrti. Le nekaj obratov je razvilo tovarniški način proizvodnje. Platnarstvo se ni razvilo v industrijsko proizvodnjo in deloma se je ohranilo tkanje lanenega platna na obrtniški ravni ali kot domača obrt do konca stoletja. Po prvi svetovni vojni se je razvilo samo nekaj manjših tovarn platnenih izdelkov: Motvoz in platno v Grosupljem, Industrija platnenih izdelkov v Jaršah, Industrija platnenega in bombažnega blaga Ernest Siegel in Lana v Ljubljani. Te tovarne so zaposlovale po 50 do 150 delavcev in stkale po 200.000 do 350.000 metrov platna letno, razen največje tovarne Induplati v Jaršah, kjer je 600 delavcev stkalo po 2,8 milijonov metrov platna letno. Tkanje sukna se je v nekaj primerih razvilo v industrijo. Suknarstvo, ki je bilo razširjeno tudi kot domača obrt, je v konkurenci industrijsko izdelanega blaga iz čeških dežel sredi 19. stoletja večinoma propadlo, tudi tisti obrati, ki so razvili tovarniški način proizvodnje. Največja suknama je bila na Selu pri Ljubljani, ki so jo leta 1726 zgradili kranjski deželni stanovi. Bila je ena najstarejših in sodobnih tkalnic sukna v tedanji Avstriji, opremljena je bila z modernimi tkalskimi stroji. Proizvodnja je znašala od 11.527 m sukna leta 1729 do 60.264 m leta 1792 in na­ raščalo je tudi število delavcev od 106 do 1.600. V začetku 19. stoletja je propadla. Prav tako so druge nekoliko manjše tkalnice sukna, ki so nastale bodisi še v 18. stoletju bodisi v prvi polovici 19. stoletja, skoraj vse propadle v drugi polovici 19. stoletja. Tkalnici kocev Karla Florijana in Valentina Pleivveissa, ki sta bili v Kranju ustanovljeni v letih 1825 in 1834 in zaposlovali po 100 delavcev, sta prenehali delati leta 1865. in 1877. Tudi suknama Janeza Rösmana v Zgoši, ki je bila usta­ novljena 1795 in zaposlovala 80 delavcev, se proti koncu 19. stoletja ne omenja več. Tkalnica volnenega blaga Alojza Krennerja v Škofji Loki, ki je bila ustanovljena leta 1838 je prenehala delati konec stoletja. V Ljubljani sta leta 1867 ustanovila tkalnico sukna in kocev ljubljanska trgovca in podjetnika Fidelis Terpinc in Valen­ tin Zeschko, a je podjetje že 1890 propadlo. Na Koroškem je bila tkalnica sukna v Vetrinju, ki je v začetku 19. stoletja zgradila tak obrat še v Celovcu. Izdelovala je blago za častniške uniforme in leta 1838 zaposlovala po 300 delavcev. Po prvi svetovni vojni so sukno, volneno blago in odeje izdelovali v Tekstilani v Kočevju, v Tekstilni industriji Laško, v Vunatekstu v Majšperku, v Industriji volnenih izdelkov Škofja vas pri Celju in v Tovarni sukna v Zapužah. Te tovarne so zaposlovale po 50 do 150 delavcev in stkale po 60.000 do 240.000 metrov sukna in volnenega blaga letno. Po drugi svetovni vojni se je povečala industrija volnenih izdelkov po izgradnji novih tekstilnih tovarn Novoteks v Novem mestu in Bače v Podbrdu; povečali so tudi tkalnico v Zapužah. Svilarstvo je bilo na Goriškem še ob koncu 18. stoletja zelo razvito, nato je za­ radi italijanske konkurence in bolezni sviloprejk nazadovalo. V drugi polovici 19. stoletja se je na Primorskem razvilo nekaj obratov industrijskega tkanja svile, ki so do konca stoletja vsi prenehali; bili so to manjši obrati s po 50 do 100 zaposlenimi delavci. Med vojnama se je razvila tkalska industrija svile in umetne svile v pove­ zavi s tkalnicami bombažnega blaga. Največ takih tovarn je bilo v mariborskem tekstilnem centru. Največja je bila Mariborska industrija svile iz okvira avstrijskega in češkega koncema za svilo Bujatti in Thoma; tudi Jugosvila in Mariborska tek­ stilna tvomica sta bili povezani s češkim koncernom, čeprav sta bila lastnika tovarn mariborska trgovca Bedrich Schonsky in Marko Rosner. Svileno blago sta izdelovali tudi manjši mariborski tovarni Tekstilna dmžba Atama in Mariborska tovarna svile. Te tovarne so zaposlovale po 100 do 500 delavcev in stkale po 100.000 m do 2 milijona metrov blaga letno iz naravne in umetne svile. Tkalstvo kot industrijska proizvodnja bombažnega blaga se je razvilo v drugi polovici 19. stoletja. V okviru habsburške monarhije se je tkalska industrija v Sloveniji slabo razvijala v senci predilske proizvodnje in pod močnim pritiskom konkurence tkalske industrije na Češkem. Po prvi svetovni vojni v okviru Jugo­ slavije ni bilo več teh ovir, potrebe po tekstilnem blagu pa velike in v Sloveniji so se razvile številne tkalnice predvsem bombažnega blaga. Tkalstvo je postalo najpo­ membnejša industrijska panoga. Ob koncu prve svetovne vojne sta bili v Sloveniji samo 2 tkalnici bombažnega blaga, leta 1938 jih je bilo 35 s 13.000 zaposlenimi delavci in stkanega je bilo okrog 100 milijonov metrov blaga. Bombažne tkanine so predstavljale 96% tkalske proizvodnje; blago iz volne, svile in iz umetne svile je bilo predvsem uvoženo od drugod. Vrednost v Sloveniji stkanega blaga je znašala nekaj čez eno milijardo dinarjev. Tkalstvo je bilo najbolj razvito v Mariboru in Kranju. Velikost tkalske proizvodnje kaže tudi število delujočih statev, ki jih je bilo v Sloveniji leta 1918 samo 850, leta 1928 že 5.918 in leta 1938 jih je bilo 9.222, v vsej državi pa 16.648. Med vojno in takoj po njej se je v Beli krajini zopet oživilo tkalsvo kot domača obrt. Tkalska industrija se je po drugi svetovni vojni še naprej razvijala tako po količini kot po kakovosti. Tkalstvo je razvilo nove tehnologije in vrhunske kvalitete tkanja vseh vrst tkanin in surovinskih sestavov; vedno večji ob­ seg pa je dobivalo tudi netkano blago. Leta 1978 je tkalska industrija v Sloveniji zaposlovala okrog 20.000 delavcev in vrednost proizvodnje je znašala okrog 8 milijard dinarjev, kar je pomenilo 3,5% vrednosti družbenega proizvoda sloven­ skega gospodarstva. Tkalstvo je bilo in je še vedno zelo pomembna gospodarska dejavnost Slovenije. Prva bombažna tekstilna tovarna je bila zgrajena v Ajdovščini leta 1828. Delati je začela z 12.480 vreteni, do leta 1912 so jo povečali na 36.000 vreten in zapo­ slovala je okrog 450 delavcev. V Ljubljani je bila leta 1837 ustanovljena mehanična predilnica in tkalnica. Predilnica je začela delati 1838 z 9.852 vreteni, tkalnica pa 1898 s 150 mehaničnimi statvami, zaposlovala je okrog 350 delavcev. Tekstilna tovarna je stala pred ljubljansko železniško postajo do prve svetovne vojne, ko so jo podrli. V Preboldu so leta 1838 ustanovili bombažno predilnico, ki je začela delati 1842 z 8.106 vreteni; leta 1870 so jo po požaru obnovili in povečali na 17.000 vreten, med prvo svetovno vojno pa preuredili v tkalnico s 490 tkalskimi stroji in obdržali le 5600 vreten; zaposlenih je bilo okrog 400 delavcev. V osem­ desetih letih je bilo zgrajenih 5 novih tekstilnih tovarn v Tržiču pri Trstu, Ronkah, Gorici, Tržiču na Gorenjskem in v Litiji. Do 1884 so začele delati bombažne predilnice v Tržiču (Monfalcone), Ronkah in v Gorici; največja je bila prva z 29.000 vreteni in 400 zaposlenimi delavci, ostali dve sta imeli po 350 delavcev. V Litiji je bila 1886 ustanovljena predilnica in tkalnica s 3250 vreteni in 96 tkalskimi stroji. Predilnico so do leta 1912 povečali na 34.000 vreten, tkalnico pa preselili v Gorico; zaposlenih je bilo okrog 450 delavcev. V Tržiču na Gorenjskem je bila 1885 zgra­ jena bombažna predilnica in tkalnica s 14.852 vreteni in 240 statvami; zaposlovala je 450 delavcev. Do prve svetovne vojne so tovarno povečali na 20.000 vreten in 330 statev, število delavcev se je povečalo na 550. Vse tekstilne tovarne na slovenskem ozemlju, razen tovarne v Tržiču na Gorenjskem, je leta 1912 združil tekstilni koncem Mautner v sodelovanju z dunaj­ sko banko Creditanstalt. Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču je bila sestavni del manjšega družinskega koncema s sedežem v Bludenzu. Pred prvo svetovno vojno je bilo na Slovenskem 8 pomembnejših tekstilnih tovarn s 3.300 delavci. V osnovne glavnice teh podjetij je bilo vloženih 8,270 milijonov K kapitala. Vse so bile delniške dmžbe. Tekstilni delavci so predstavljali 12% vsega industrijskega delavstva na Slovenskem. Vrednost na Slovenskem izdelanega blaga je bila 15 milijonov K, za 42,6 milijonov K tekstilnega blaga je bilo uvoženega iz Avstrije in Češke. V državnem okviru je bila njena vloga zane­ marljiva, obsegala je 3,7% vseh predilskih kapacitet in samo 0,66% tkalskih. Število tekstilnih delavcev na Slovenskem je predstavljalo 2,18% avstrijskih. Primerljiva je bila njena vloga samo z ogrsko polovico države, ki je bila tudi nerazvita. V tem primeru je imela naša triinpolkrat večje predilniške kapacitete, pa samo za tretjino manjše tkalske. Tekstilna industrija je zaposlovala predvsem žensko delovno silo; delavk je bilo 60%. Njihova kvalifikacijska struktura je bila slaba; skoraj vse so bile nekvali­ ficirane ali priučene delavke in plačane so bile na akord. Veliko je bilo zaposlenih tudi mladoletnih delavcev in otrok; leta 1846 je v prvih treh predilnicah na Slo­ venskem delalo 257 otrok do 14. leta starosti ali 28% vseh zaposlenih, čeprav je bilo z dvomim dekretom že leta 1842 tako zaposlovanje prepovedano. Leta 1892 je bilo v tekstilnih tovarnah v Ljubljani, Tržiču in Litiji zaposlenih 118 mladoletnih delavcev starih do 16 let (26% vseh zaposlenih). Mojstri in preddelavci ter profe- sionisti in tehnični strokovnjaki so bili večinoma tujci. Vodilni delavci, uradniki, strokovnjaki in mojstri so prejemali mesečne plače, imeli tovarniško stanovanje in dmge ugodnosti. Delavci so prejemali tedenske mezde, ki so se merile na akord in po času; prevladovalo je delo na akord. Med prvo svetovno vojno so tekstilne tovarne prenehale obratovati konec leta 1915, ko jim je zmanjkalo surovin, na Primorskem pa z začetkom vojnih operacij. Odpuščeni delavci, ki so ostali brezposelni, so dobivali podpore od podjetij. Ob nastanku stare Jugoslavije je bilo na njenem ozemlju 18 tekstilnih tovarn s 109.300 vreteni, 7.170 statvami in 5.250 zaposlenimi delavci. Izdelovale so pred­ vsem bombažno blago, v Srbiji tudi grobo volneno blago. Zahodna državna meja je od Slovenije odrezala dve tretjini tekstilne industrije; ostale so samo tovarne v Tržiču, Litiji in Preboldu. Na jugoslovanskem tržišču je bilo v prvih letih po vojni izredno pomanjkanje vsega tekstilnega blaga. Do razpada habsburške monarhije so bile njene južnoslovanske dežele tržišče močno razvite češke in avstrijske tekstilne industrije, srbsko tržišče pa je bilo izredno slabo preskrbljeno. Nove državne meje so ustvarile tudi nov gospodarski prostor. Prej normalni trgovinski odnosi na prejšnjem enotnem tržišču so postali zunanjetrgovinski odnosi z deviz­ nim ali klirinškim poslovanjem, ki so ga ovirale še carinske tarife in zapleteni med­ državni odnosi. Uvoz tekstilnega blaga je bil velik problem nove države in hiter razvoj tekstilne industrije je bil zelo pomemben v industrijskem razvoju Jugoslavije med dvema vojnama. Država ga je pospeševala z visoko carinsko zaščito, s krediti, z zunanjetrgovinsko in devizno politiko ter z raznimi olajšavami, ki jih je dajala tujim in domačim podjetnikom. Omogočala je ustanavljanje podjetij z udeležbo tujega ali pretežno tujega kapitala. Industrialce je oproščala carin na uvoz tekstilnih strojev, tujim podjetnikom pa omogočala prenos celotnih tovarniških naprav. Tako gospodarsko politiko je omogočala tudi predimenzioniranost tekstilne industrije na Češkem in v Avstriji, ki je z razbitjem prejšnje monarhije izgubila širše tržišče za svoje tekstilne izdelke. Jugoslavija je postala za to industrijo izredno pomembno tržišče. Zaradi visoke carinske zaščite ga ni osvajala samo s svojimi izdelki, ampak je vlagala tudi svoj kapital, stroje ter nameščala tekstilne in finančne strokovnjake. Mnoga podjetja so preselila svoje tovarne v Jugoslavijo, investirala kapital, nekateri veliki tuji koncerni so ustanavljali svoje podmžnice. Slovenija se je v novih gospodarskih in političnih razmerah zelo dobro znašla. Takoj po vojni je bil v vseh tujih podjetjih uveden poseben državni nadzor in sekvester do izvedbe nacionalizacije tujega kapitala; izvedli so jo tako, da je prišel večinski kapital v domače denarne zavode. Nadaljnji razvoj tekstilne industrije je največ finansiral tuj kapital. Domačega je bilo malo, komaj ena tretjina, in bil je razdrobljen v več manjših tekstilnih podjetjih. V starih podjetjih je ostal prevla­ dujoč kapital avstrijski še tudi po "nacionalizaciji". Za izgradnjo nove tekstilne industrije je bil od tujega kapitala najpomembnejši češkoslovaški; opazen je bil v njem kapital sudetskih Nemcev. Ta kapital je v Sloveniji sam ustanovil tri največja tekstilna podjetja (Doctor in drug v Mariboru ter Jugočeško in Jugobruna v Kra­ nju), v sodelovanju z jugoslovanskim in deloma avstrijskim pa še 18 večjih podjetij in nekaj manjših. Avstrijski kapital je bil po velikosti in pomenu takoj za češkim. Mariborska tovarna svile je bila do leta 1930 podružnica avstrijskega koncerna Bujatti, tudi nekaj manjših podjetnikov je preselilo svoje tovarne iz Avstrije, pred­ vsem pa je avstrijski kapital nastopal v sodelovanju s češkim in jugoslovanskim; najpomembneše so bile mariborske tekstilne tovarne Avgust Ehrlich, Karl Thoma, Hugo Stem, Mariborska tekstilna tovarna, Zelenka, Hutter in drug. Predvsem se je avstrijski kapital angažiral v raznih oblikah z bančnim kapitalom dunajskega Cre- ditanstalta. Poljski kapital je bil majhen, investiran je bil samo v Intexu v Kranju. Švicarski kapital je bil prvotno investiran samo v Tržiču, leta 1938 pa je prišel v švicarske roke kapital podjetij Doctor in drug ter Zelenka iz Maribora. Angleški kapital je bil do leta 1938 samo v Tržiču, tega leta pa je prevzel večinski paket delnic Jugočeške v Kranju. Sprememba lastništva kapitala leta 1938 je bila samo posledica političnih razmer. Od večjih tovarn so bile samo z domačim kapitalom zgrajene le Motvoz in platno v Grosupljem, Štora v Ljubljani in tekstilna tovarna Franja Sirca v Kranju. Pri razvoju tekstilne industrije so se zelo močno angažirali trgovci; zlasti velja to za Maribor. Najpomembnejši so bili: Hutter, Schonsky, Ze­ lenka, Rosner, Urbanc, Sire, Medic, Miklavc in drugi. Od domačih bank, ki so sodelovale v kapitalu so bile najpomembnejše: Ljubljanska kreditna banka, Sla- venska banka, Trgovska banka, Zadmžna gospodarska banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Jugoslovanska banka, Jugoslovanska združena banka in Jadransko-podunavska banka. Slovenija, ki se je prej razvijala v senci močno razvitega gospodarstva v avstrijskih in čeških deželah, se je osvobodila konkurence močno razvite tekstilne industrije zunaj svojega ozemlja. V dvajsetletnem razvoju med dvema vojnama sta postala Maribor in Kranj najpomembnejša tekstilna centra ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. V Maribora se je tekstilna industrija razvila najprej in je bila tudi pozneje najbolj razvita. V Kranju se je tekstilna industrija razvila nekaj let pozneje, dala pa mu je popolnoma svoj značaj. Druga mesta so pritegnila tekstilne podjetnike šele pozneje. Nobena lokacija starih treh tovarn (Tržič, Litija, Prebold) pa ni pritegnila podjetnikov, da bi v njeni bližini postavljali nove tekstilne tovarne. Do leta 1941 je bilo v Mariboru zgrajenih 11 večjih tekstilnih tovarn, v Kranju pa 8. Drugod tekstilna industrija ni bila tako osredotočena, tudi tovarne so bile nekoliko manjše. V Ljubljani z okolico so bile 4 tovarne, v Celju 3, v Škofji Loki, Kočevju in Laškem po 2, v Tržiču, Grosupljem, Litiji, Preboldu in Majšperku je bila po ena večja tekstilna tovarna. Manjša tekstilna podjetja in pletilstvo so se razvijala v Ljubljani z okolico (10), okrog Domžal in Kamnika (5), Radovljice (4), Kočevja (3), okrog Maribora (12), Celja (6) in v Novem mestu (5); v Zireh in na Bledu se je razvilo industrijsko izdelovanje čipk in vezenin. V Celju, Maribora, Murski Soboti in v Novem mestu je bilo 5 tovarn perila. V Škofji Loki, Radovljici in Domžalah so bile tovarne klobukov. V Ljubljani, Mariboru, Kranju in v Polzeli je bilo 7 večjih tovarn pletenin in nogavic. Za Slovenijo je bila značilna predvsem bombažna tekstilna industrija. Le nekaj tovarn je predelovalo tudi celulozno vlakno, sintetično svilo, volno in lan. Do­ mačih surovin ni bilo. Najprej se je razvila samo tkalska industrija; v tridesetih letih se je močneje razvila predilska industrija, vendar nikoli toliko, da bi lahko pokri­ vala vse potrebe domačih tkalnic. Zato so poleg surovega bombaža uvažali še ve­ like količine bombažne preje. Tekstilne tovarne v Sloveniji so predelale 75% vsega surovega bombaža in 56% vse bombažne preje v državi. Več kot polovico vse jugoslovanske tekstilne industrije bombaža je bilo v Sloveniji. Vrednost tekstilne proizvodnje je bila največja v Sloveniji in je znašala 37% vse tekstilne industrije v državi, na Hrvatsko je prišlo 30% in na vse ostalo ozemlje 33%. Na enega zapo­ slenega delavca je prišlo v Sloveniji 67.000 din vrednosti tekstilne proizvodnje, na Hrvatskem 54.000, v ostalih predelih pa 28.000 din. Tekstilna industrija je bila najpomembnejša industrijska veja v slovenskem gospodarstvu med vojnama. Na prvem mestu je bila po vloženem kapitalu, po vrednosti proizvodnje in po številu zaposlenih delavcev. Nanjo je odpadlo 23% vsega osnovnega kapitala, ki je bil investiran v industrijo na Slovenskem do leta 1939, imela je 37% vseh delovnih mest v industriji in dajala je 25,5% vrednosti vse industrijske proizvodnje. Med drugo svetovno vojno je skoraj vsa tekstilna industrija prišla pod nemško okupacijsko območje in bila vključena v nemški gospodarski sistem. Proizvodnja je bila takoj obnovljena in ponekod celo povečana. Nekatere tekstilne obrate so reorganizirali in preuredili. V zadnjih letih vojne je začela proizvodnja upadati zaradi pomankanja surovin in zaradi poškodovanj ali uničenja številnih tovarniških obratov. Večino podjetij so Nemci zaplenili, predvsem vsa podjetja tujega kapitala (razen avstrijskega in nemškega), podjetja v lasti jugoslovanskih bank in Slovencev, ki so bili izseljeni, pregnani ali obtoženi sodelovanja z narodnoosvobodilnim bojem. Med vojno so bile uničene ali zelo poškodovane številne tovarne (Doctor in drug, Karl Thoma, Zelenka, Texta. Vlach in Pintar v Mariboru, Tekstilana in Slavoteks v Kočevju, Motvoz in platno v Grosupljem, Štora v Gameljnah), nekatera podjetja so ukinili (Jugočeška, F. Sire v Kranju) in tekstilne stroje prenesli drugam, nekatere pa prenovili in povečali (Litija, Prebold). Po vojni je tekstilna industrija razmeroma hitro obnovila proizvodnjo. V okviru ministrstva za industrijo prve slovenske vlade je bila ustanovljena tudi Uprava tekstilne industrije. Ta uprava je prevzela funkcijo centraliziranega vodenja vseh tekstilnih podjetij, ki je obsegalo organizacijo proizvodnje, nabavo surovin, distri­ bucijo izdelkov, plan, statistiko, finance in kadrovsko politiko. Konec leta 1946 se je uprava preimenovala v Direkcijo tekstilne industrije, ki je prevzela vsa podržav­ ljena podjetja republiškega pomena; ustanovljena je bila še Zvezna direkcija, ki je prevzela samo največja podjetja (MTT Maribor, Tekstilindus-nekdanja Jugobruna in Inteks v Kranju). Leta 1951 so bile direkcije ukinjene in tudi vsa centralna skladišča. Podjetja so začela samostojno poslovati, iz poslovnih interesov pa so osnovala Združenje tekstilne industrije. Tekstilna industrija se je začela hitro razvijati v večja podjetja, se specializirati in razvijati nove proizvodne programe, predvsem tovarne konfekcije in trikotažnih izdelkov. Močno se je povečala tudi industrija volnenih izdelkov po izgradnji novih tekstilnih tovarn Novoteks v No­ vem mestu in Bače v Podbrdu; povečali so tkalnico v Zapužah in zgradili novo predilnico. Vsa tekstilna industrija je leta 1950 zaposlovala 32.000 delavcev (od tega je bilo 2.400 uslužbencev in 1.500 normircev v tehničnih službah); zaposlovanje je bilo zelo ekstenzivno. Proizvodnjo so povečevali samo z novimi zaposlitvami. Večina je bila zaposlena v bazični tekstilni industriji, ki ni bila bistveno večja kot pred vojno; povečali so se le obrati volne, sintetičnih vlaken in svile. Številna manjša tekstilna podjetja so poy podržavljenju prenehala obratovati, njihove stroje so preselili v večje tovarne. Število tekstilcev v Mariboru in Kranju se je zmanjšalo skoraj za polovico in tovarne so se združile v večja podjetja, podobno je bilo tudi v Celju in Ljubljani. Tekstilna industrija se je začela razvijati na novih lokacijah, širila se je na Dolenjsko, v Belo krajino, v Prekmurje in na Primorsko; v manjših mestih na podeželju in gospodarsko nerazvitih območjih je gradila nove tovarne, ali pa tam odpirala posamezne tekstilne obrate. Namesto prejšnjih tekstilnih centrov se je razvijala policentrično in razprostranjena je bila po vsej Sloveniji. Največja in naj­ pomembnejša tekstilna podjetja so bila naslednja. Tekstilne tovarne v Sloveniji leta 1977 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milij. din Proizvodni program MTT Maribor Obrati: Melje, Merinka, Tabor, Sukančama, Teksta 5.134 1.579,360 bombažna, stan., sint. in volnena preja, tkanine, sukanec, trakovi, tiskanje, barvanje Tekstilindus, Kranj Obrati: Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica 2.330 543,196 bombažna, stanična in sintetična preja, tkanine Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič Obrati: Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, Konfekcija 1.277 329,033 bombažne tkanine, posteljnina Tekstilna tovarna Prebold 979 384,719 tkanine, drobna konfekcija Metka Celje Obrati: tkanine Celje, konfekcija Kozje 902 247,527 modne tkanine, posteljnina Tekstina Ajdovščina Obrati: predilnica, tkalnica, konfekcija 753 275,863 bombažna, stan. in sint. preja in tkanine, drobna konfekcija Gorenjska predilnica Škofja Loka Obrati: predilnica, kodranka, kemija 860 470,000 bombažna, volnena in sintetična preja, nylon, poliester, jersey Predilnica Litija 551 194,769 bombažna, stanična in sintetična preja Podjetje Število Prihodek zaposlenih v milij. din Proizvodni program IBI Kranj, industrija bombažnih izdelkov 515 228,474 tkanine iz bombažne in sintetične preje Novoteks Novo mesto Obrati: Novo mesto, Metlika, Vinica 2.278 855,096 preja iz naravnih, sintetičnih in umetnih vlaken, tkanine, konfekcija Sukno Zapuže 423 136,781 volneno blago in odeje Tekstilna tovarna Majšperk 466 171,403 tkanine za plašče in obleke, volna za ročno pletenje TVI Bača Podbrdo 333 101,487 volnene tkanine Svila Maribor 755 289,745 tkanine iz naravne in umetne svile Tekstilana Kočevje 1.194 442,132 odeje in pregrinjala Induplati Jarše industrija platnenih izdelkov 1.153 392,701 impregnirane in tehnične tkanine, konfekcijski izdelki: šotori, cerade, prti, zavese ipd. Tekstil Ljubljana, proizvodno in trgovsko podjetje Obrati: Predilnica Medvode, Tekstilna Medvode, Tkalnica Vižmarje, File Megeš, Motvoz in platno Grosuplje, Angora Ljubljana, Tonosa Savlje, Moda Gornja Radgona, CIB Bovec, Kuk Kobarid, Galant Ljubljana, Tekstil Commerce, Maloprodaja 2668 1.636,000 proizvodnja preje, tkanin, vrvi in vrvarskih izdelkov, tehničnih tkanin, pletenin, konfekcije in drobne galanterije; trgovina na debelo in na drobno Do konca petdesetih let je tekstilna industrija pokrila večino domačih potreb in odpravila pomanjkanje tekstilnega blaga za široko potrošnjo. V šestdesetih letih domače tržišče še ni bilo zasičeno, v izvoz se je tekstilna industrija začela usmerjati predvsem zaradi zagotavljanja deviznih potreb pri uvozu surovin, pri uvozu repro­ dukcijskega materiala pa za potrebe oblačilne konfekcije, za potrebe številnih to­ varn perila, posteljnega perila, odej in druge konfekcije, vezenin, zaves, dekora­ tivnih in tehničnih tkanin, zaščitnih oblačil in sanitetnega materiala ter za potrebe tovarn pletenin, ki so se v tem času že močno razvile. Tovrstni tekstilni obrati so predstavljali 60% takratne tekstilne proizvodnje. Razen tega so tudi tekstilne to­ varne same začele izdelovati izdelke za široko potrošnjo. Tekstilana Kočevje se je v sedemdesetih letih popolnoma preusmerila na odeje in pregrinjala, Zapuže so povečale ta del proizvodnje, Novoteks, Ajdovščina in Prebold so izdelovali obla­ čilno konfekcijo, v Tržiču in celjski Metki so iz svojega blaga izdelovali posteljnino, v Induplatih so šotori, prti in drugi končni izdelki presegli nekdanjo proizvodnjo platna, v Tosami pa cigaretni filtri sanitetni material. Industrija oblačilne konfekcije v Sloveniji leta 1977 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milij.din Proizvodni program Mura Murska Sobota tovarna oblačil in perila 3.814 1.098,854 moške in ženske obleke, perilo, konfekcija Labod Novo mesto tovarna oblačil 1.950 541,914 moška, ženska, otroška konfekcija Toper Celje tovarna modne konfekcije Obrati: Celje, Šentjur, Mislinja, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Slovenj Gradec 2.036 609,618 damsko in moško perilo, športna konfekcija, jeans konfekcija, zaščitna delovna konfekcija Lisca Sevnica konfekcija Sevnica Obrati: Krmelj, Zagorje, Senovo 1.754 477,966 ženski nedrčki, stezniki in kopalke Jutranjka Sevnica industrija otroške konfekc. 1.259 305,000 otroška konfekcija PIK Maribor Obrati: Perilo, Vezenina, Lenart 1.634 278,859 moško in žensko perilo, ženska konfekcija, nogavice, posteljnina, vezenine, otroška konfekcija Univerzale Domžale industrija oblačil 568 155,332 moška, ženska in otroška oblačila, pokrivala Kors Rogaška Slatina konfekcija oblačil 502 105,999 hlače in plašči za odrasle in otroke Komet Metlika konfekcija 418 75,031 konfekcija Elkroj Mozirje modna konfekcija 387 164,939 moške, ženske in otroške hlače, krila Trikon Kočevje tovarna pletenin in konfekc 316 61,719 moške, ženske in otroške hlače, baby garniture Gorenjska oblačila Kranj 353 109,958 ženska konfekcija Konfekcija Triglav Kranj 239 82,949 ženska, otroška in zaščitna oblačila, posteljnina Kokra Kranj 190 30,000 ženska lahka konfekcija Kroj Škofja Loka 400 130,000 ženski, moški plašči, ženski kostumi, moški površniki Novost Ljubljana konfekcija 212 52,006 ženska modna konfekcija, večerne obleke Šešir Škofja Loka tovarna klobukov 295 63,649 klobuki, pokrivala, tulci Industrija pletenin v Sloveniji leta 1977 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milj.din Proizvodni program Rašica Ljubljana tovarna pletenin Obrati: Gameljne, Beltinci, Horjul, Moravče, Ambrus 1.360 273,258 pletenine, trikotaža Pletenina Ljubljana tovarna trikotažnega perila 960 233,000 bombažno perilo, pižame, kopalke, trikotaža, športni program ADIDAS Polzela tovarna nogavic 1.105 400,000 ženske in moške nogavice Almira Radovljica Obrati: Radovljica, Bohinj, Nova Gorica 792 202,870 vrhnje pletenine BETI Metlika Obrati: Metlika, Črnomelj, Mirna peč, Dobova 1.552 420,000 trikotažna konfekcija, metrsko blago, pletiva, preje in volne za ročno pletenje Industrija različne konfekcije in drugih končnih izdelkov v Sloveniji leta 1977 Podjetje Število delavcev Prihodek v milij.din Proizvodni program Dekorativna Ljubljana tovarna dekorativnih tkanin 1.460 616.929 dekorativne tkanine, prti, blazine, pregrinjala Vezenine Bled Obrati: Bled, Vipava, Kočevje, Ilirska Bistrica 752 170,477 strojno izdelovanje čipk, vezenin, zaves in pletenin, dekorativni izdelki, ženska in otroška konfekcija Velana Ljubljana tovarna zaves 387 221,394 pletene in tkane zavese Tosama Domžale tovarna sanitetnega materiala 970 497,429 sanitetni material, izdelki za žensko in otroško higieno, cigaretni filtri Odeja Škofja Loka tovarna prešitih odej 147 97,974 prešite odeje, posteljni vzglavniki, spalne vreče TVO Škofja vas tovarna volnenih odej 115 28,133 volnene odeje Svilanit Kamnik 774 270,746 brisače, kopalni plašči, svila, kravate, šali Juteks Žalec tekstilna tovarna 457 197,799 jutina preja, tkanine, vreče, file in PVC talne obloge Deloza Zagorje ob Savi 372 80,162 delovne in zaščitne obleke, zaščitne rokavice, čevlji Podjetje Število delavcev Prihodek v mili j.din Proizvodni program Tekstilna industrija Otiški vrh 788 76,213 konfekcioniranje in barvanje hlačnih nogavic, konfekcija oblačil Trak Megeš tovarna pozamenterije 201 49,374 pozamenterija, konfekcija, drobna konfekcija Totra Ljubljana 120 55,000 vrvice, elastike, vezalke Indip Lendava industrija dežnikov 467 84,001 dežniki, sončniki, gugalniki, taborniška oprema V sedemdesetih letih se je zelo povečal uvoz končnih tekstilnih izdelkov, ki je popestril izbiro pa tudi zapolnil tržišče. Tekstilna industrija se je med tem časom že povečala na prek 40.000 zaposlenih in je še naraščala; začele so se kopičiti tudi zaloge neprodanega blaga. Nujna je bila preusmeritev na izvoz, ki pa ni bil dovolj učinkovit. Uvoz tekstila v Slovenijo v letih 1955-1980 Leto 1955 1960 1965 1970 1975 1980 uvoz 100 104 318 884 1377 1736 izvoz 100 209 416 466 720 1007 Uvoz tekstila je bil večji od izvoza. Po strukturi je bilo 67% vsega uvoza surovin, 33% končnih izdelkov. Izvoz je obsegal predivo in sukanec, tkanine, konfekcijo in trikotažo; skoraj polovico vrednosti izvoza so od konca sedemdesetih let dalje predstavljali dodelavni posli. Do leta 1978 se je v Sloveniji razvilo 68 večjih tekstilnih podjetij s 155 in­ dustrijskimi obrati in zaposlovala so 49.600 delavcev.To število je predstavljalo 15,2% vseh industrijskih delavcev v Sloveniji. Vrednost proizvodnje je znašala 17,5 milijarde dinarjev, kar je predstavljalo 10% vrednosti vse industrijske proizvodnje v Sloveniji. Slovenska tekstilna industrija je pomenila 21,6 % vrednosti vse jugo­ slovanske tekstilne proizvodnje. Zmogljivost in obseg te proizvodnje sta presegala potrebe domačega trga. Izvažala je velik del proizvodnje in z izvozom je krila 70% stroškov svojega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Vlogo in pomen tekstilne industrije je opredeljevala stopnja splošnega gospodarskega razvoja Slo­ venije. V industrijsko nerazvitem obdobju pred drugo svetovno vojno je bila tekstilna industrija s 25,5% vrednosti vse industrijske proizvodnje na prvem mestu tako po številu zaposlenih kot po splošnem pomenu za nacionalno gospodarstvo. V razvitejšem obdobju je zdrknil njen pomen navzdol. Leta 1975 je imela še 13,4% vrednosti vse industrijske proizvodnje in 7% vrednosti družbenega proizvoda slo­ venskega gospodarstva, leta 1978 samo še 10%. Drugo mesto slovenske tekstilne industrije leta 1978 je bil realen odraz njene gospopdarske moči. Do konca se­ demdesetih let je tekstilna industrija v Sloveniji dosegla svoj največji razvoj, ki ga je še omogočalo domače tržišče. V osemdesetih letih tak razvoj ni bil več mogoč, zaradi ekonomske neučinkovitosti pa izvozna usmeritev ni bila dovolj uspešna. Razvoj tekstilne industrije se je prevesil v stagnacijo, številna podjetja niso bila sposobna vključevanja v tržno gospodarstvo in so začela konec osemdesetih let propadati.