Leto V.	TRST, v soboto dne 31. marca 1900.	štev. 9.
--v*
BriJ e trikrat na mesec, sn
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po Številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. I>aszaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nahrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. "»6
Okoličani, volite poslance svoje krvi!
Okoličani so starodavna slovenska straža pred ozidjeni Trsta. Njili po praočetih podedovana posest sega do morja, slovenski okoličanskl svet moči svoje krasne bregove ob jadranskem zalivu. — Ves slovanski svet je ponosen na nje ker vč, da daleč tam na skrajni meji, kjer se Avstrija v morju koplje, da tam je slovanski svet. — Čast okoličamskim očetom, kateri so znali, do današnjega dne ohraniti čisto slovensko zemljo. •—
Vsaka tri leta pride povelje okoličanom da dokažejo ali so še žive njih slovenske straže na Adriji — ali je še njih svet —- ali so še oni gospodarji na svojem domu. —
Volitve so ono kresilno jeklo, katero dokazuje, je li slovenski kremen še živ. — Ali se je skrhal ali je zgubil nekdanjo moč, ali hrani še kaj narodnega ognja v sebi. —
In ker smo prepričani, da naša oko-ličanska straža čuva v vseh šestih okrajih, bo tudi pri teh volitvah storila svojo dolžnost. —
Okoličan varuje vrata Trsta. Slovenci v mestu gledajo na nje ter jim zaupajo, ker vedo da zvesti okoličan ne izda svoje zemlje. Vedo pa tudi da naš politični nasprotnik — neprenehoma preži na okolico, če*, kaj čemo z mestom brez zemlje. — Ako so bili kedaj resni časi za Slovane v Avstriji so danes: mi ne vemo kaj nam
jutro prinese, vemo pa sigurno, da tako ne more dolgo ostati. Avstrijski narodi ne bodo mogli več dolgo časa streljati eden na drugega, zavidati eden drugemu, sovražiti in uničevati so med seboj. — Ze se vidijo znaki — vže se čujejo resni glasovi po spravi, po sporazumljenju, kateremu bode sledil — narodni mir. — Kar velja danes za Nemce in Cehe, za Hrvate v Istri, za Slovence ua Štajerskem in Koroškem, to velja i za nas Tržaške Slovence.
—	Tudi mi pridemo na vrsto, tudi z nami so bodo morali pogajati Italijani, ki še danes od vladne milosti žive.— Zato je silne važnosti, da pošlje okolica — prave možake
—	poslance v mestni in deželni zbor. — Politično društvo Edinost, postavilo je cvet slovenskega razumništva v Trstu na razpolago okoličanskim okrajem. — Boljše može, primerniših poslancev za naše interese ne bi bili mogli najti. Zatorej kliče Brivec vsem okoličanskim volilcem: volite vsi kakor en mož V I. okraju: Dr. Abrama v II. Dr. O. Ribafa v III. I. M. Vatovca. v IV. E. Dolenca v V. Iv. Goriupa v VI. dr. Ct. Gregorina.
Slepa je sreča.
(Godi se v Celju).
»Srček zlati moj, Angela! Ce bo£ časa kaj imela, za Savinjo pridi tja; tam so klopi dobro skrite, vse z groraovjem so prikrite; kraja ni varnejšega.«
PODLISTEK.
Tombola pred činkvino
Kdo izmed Vas se še spominja na notico v lanskem »Brivcu« »Kdo ve — k j e j e b i 1 a t o m b o 1 a pred č i n-k v i 11 o ?« Oglasil se ni noben še do danes. Da ne ostane »Brivec« na dolgu, oglasim se pa jaz, da podam čitateljem resnični odgovor. —
Meseca avgusta raznesla se je bila govorica po celej soški dolini, da bodo imeli »tolminski veterani« javno tombolo.
Marsikdo v naših goratih krajih ni še videl tega špasa, zato je prihrumelo na dan tombole v prijazni Tolmin vse, kar je le lezlo.
Ko so naš fajmošter nehali svojo »an-doht«, zbirati seje začelo radovedno ljudstvo, staro in mlado, kmetsko in gospodsko tako, da so bile zastopane vse »šarže« tega sveta.
Tam pa tam si videl prevzetnega ve-
terana, ko se je narašal kot pičlot (puran), tam se je kmet prepiral in ghhal za kar-telo, tu si zopet videl naše t'lminske frajle pevke, katere je bil ujiš dekan skoro za-pokal; videl si godce, brjarje (plesiščni pod). Opazoval si lahko naš'ga Drejčka kako je nesel ponosno svoj papirnat balon spuščat v oblake; — sploh bilo je vse navdušeno in veselo. Naši veterani so hodili kakor po jajcih, češ: »kduo je pa dans naša gliha, — primajdušde !«
Nasproti občinskega vodnjaka na glavnem trgu kjer prodajajo po zimi cveke, cokle, po letu pa črešnje in fige bil je postavljen metre nad zemljo lesen oder s »kartelonom« z vsemi 1)0 lumari. Ker pa znajo naši Tolminci napraviti marsikatero stvar na filelajne« — (površno) bil je tudi oder za tombolo popolnoma sfušan.
Vse je upilo, vse skakalo, muzika je začela gosti v znamenje, da se prične igra
Veteranska komisija se je začela zbi-
»Prišla bom; v mestnem vrti tam na klopi, veš, četrti v spodnjem delu, čakaj me. Kakor hitro mati bodo tja k studencu šli po vodo, všla jim bom in prišla tje.
»Vidiš, ti moj Ivan zlati! Ravno zdaj odšli so mati po vodo in jaz pa sem.« »Pridi, biser dragoceni, prsij mojih se okleni !... Oh, kako zdaj srečen sem !»
»Me resnično, Ivan, ljubiš? Li gotovo mi obljubiš da me v zakon hočeš vzet? Al še dvomiš to, Angela? Zdaj mi, mislim, boš verjela, ker obljubim to ti spet.«
»Ni srečnejšega dekleta v polovici cel'ga sveta, kakor v tem trenotku jaz; to so moje srečne želje, da bi vživala veselje k malu, b;ti tvoja last.
Srček ljubljeni, moj Ivan, tvoja prsa so mi divan ! Ko bi mi paš dano bilo vedno tu na njih sloneti, neprestano tvoje zreti milo, čarobno oko!«
Glej ga, vraga! tain-le v kotu naš profesor gre po potu, ki nas veronauk uči !
rati na dotičnem o metre od zemlje postavljenem sfušanem odru, ter se vsedla okoli mize, kjer jo bila vsa priprava kar »prtiče« k komisiji n. pr. črnilo, peresa, papir itd.
Trebušni veterani so spravili na oder vse nerazprodane kartele, horuist je pa na komando zaplozal s svojo trompeto, da se tombola prične, — in še prodno je trompeto od svojih kosmatih ust odtegnil — začelo je pokati : Tr-tr-tr-trsk-trsk-buni-bum-bum ! Vmes si pa tje pa sem slišal »O hudiče! velikanski »o jej« in smeh! vse je ležalo na tleli ! — Hornist s trompeto, veteranska komisija: vsi eden vrh drugega kakor snopje. Slišati je bilo le: »hudič sapramenščk, kišen špat«. Brez komando lazili so junaki izpod razvalin, desk, miz, stolov, smečja, bandir, cvekov, tinte, papirja, veteranskih klobuhov in »feder-pušov« Noben ni ušel brez šuala (znamenja) ; marsikdo bi se bil kar zjokal od jeze in bolečin, a potipaje se po glavi, nogi in
BRIVEC
Str. 3
Glej, kak urno sem korači ! In če naju skup zasači, mi kar kareer zasoli !«
»Skrij se brž poti moje krilo in kakor bi te ne bilo, molči, drži mirno se!» »Dobro!« Se pod krilo splazi, pa profosor ga zapazi! »Kaj pa to že zopet je?
Straha, groze kar trepeče zdaj Angela ter boječe gleda, kaj zdaj storil bo. On gre bliže iu. pogleda nji pod krilo, ter zagleda revčka Ivana pod njo!
Kaj si hoče siromače, ki trepeeejo mu hlače, da 1/ jih jih skoro izgubil?! Mara vdati se usodi! Naj profesor le razsodi, kakšno kazen bo dobil!
Kocelj.
K
Troperesna detelja.
(Zvršetek) Ne bi škodovalo da spoznamo tudi obe. odbor. Plahuto.
Ta mož je še jako mlad, nima še niti ;i0 let. Njegovo posestvo je eno največjih v Marezigah. Vendar, tako veliko nikakor ni, da bi mogel pri istem »gospod« igrati. — Ali kaj velja, ko je bil mož pri vojakih — in kar je še važneje — pri dra-
roki se ni upal — ni ga bolelo? Nekatere si videl strgane, druge zopet prašne, tretje od črnila umazane posebno veteranski klobuki so bili tako pohabljeni, da jih ni bilo več spoznati. Ko je špas oziroma nevarni potres končal, so stare babe zaorile tak vik in krik, da je bilo kar groza. Posebno tolminske »čečje« (dekleta) so bile v groznih skrbeh da se niso njih ljubčki pobili — ; vse je bilo radovedno — vse je povpraševalo — »O jej, o jej — Buoli pomagi« —! Kanalei iu Kobaridci — kateri so bili prišli več zjale prodajat, kakor drugo so pa stikali glavo skupaj rekoč : »E sej smo vedli, da Tolmince so Tol-mince«. — Kabi, kabi prau 'maš — je odgovoril Kobaridec. Tam bi bil videl kmeta kako se je sladko »režal« (smejal), da se mu je vidlo v dno duše, a zopet si slišal druzega, kako se je hudoval: »Kaj za ta hee in špas sem špendu 40 eoudov, pri-majdušde ! jest grjem tje, pa buom vse vetaransko kla[io zmatu — prmajsuhde !
gonarjib in k tej časti, mu je menda pripomogla njegova — bolj majhna postava. — Nekdanjemu dragonerju ni moglo več v glavo, ko se je vrnil na dom, da bi on moral še kedaj h raj de kopati. — On ! dra-gonar pa »šapa«, to ne gre — in ne. Zato je pa tudi odločno izjavil : »Jaz ne bom kopal! jaz sem gospod, naj kopa kdor hoče!« — (Takih dragonerjev imamo žali-bog danes po vsem Slovenskem). Naš gospod Plahuta so svoje izjave krčevito drži. Fikon ne dela nič, Plahuta nič. Obema je dolgčas in samo ob sebi je umevno, da sta se našla, da bi v skupnih pametnih posvetovanjih tudi kaj pametnega sklenila. In razpravljala sta v raznih važnih vprašanjih našega časa. Vršile so se dolge debate v katerih se je pa omcjaval Plahuta na to da je z glavo kimal. Kaka samostojno misel se namreč v njegovi glavi ne
Obema je služil Plahuta izvrstno po svoji brezprimerni nevednosti. —
Ti trije to raj, so začeli delati politiko na svojo pest. Naj prvo so hoteli spraviti tajnika iz Marezig. Ko pojde on, potem pridejo počasi še drugi na vrsto. No, morda bi se jim bilo vse posrečilo, ako bi se bili lotili dela počasi in previdno. Fikon jo tudi nastopal kot dober politik in izvrsten diplomat. Treba bi bilo samo da bi bil Gross nastopal tako previdno kot strateg, pa bi bilo šlo. Ta Gross je bil liki angleški general Buller. Mesto da bi šel po ovinkih, jo je mahnil kar naravnost in povedal, da mu je tajnik na poti. Pametni Marezgani pa so mu ravno tako naravnost povedali, da ne pojde tajnik iz Marezig, ampak — on !
Videl je toraj marezgarski tri um vira t, da je borba zgubljena. Zato so poslali v
more roditi. Izvzemši idejo, da je gospod ogenj še zadnje reserve i i dosegli so res, ker je bil dragonar. Njernu so Slovenci I da se je tajnik zahvalil na svojej službi.
menda najslabši ljudje, — zato je. treba zagovarjati dvojezičnost krajevnih tabel.
On in Fikon sta nameravala s pomočjo zvijače osnovati v Marezigah italijansko s t r a n k o.
Toda to je bila trnjeva pot! Menila sta toraj da dobita obč. tajnika na svojo stran, a isti ima je pokazal zobe in fige ! Kakor nalašč jima je prišel učitelj H. Gross.
Gliha vkup štriha. Fikon-Gross-Pla-huta! To vam je prava troperesna detelja.
Jednake srajce se najdejo. — To velja osobito glede Fikona in Grossa. Dveh so-rodnejših ni mogoče mijti.
To je bilo veselja'. Temu svojemu veselju so dali duška na način, da sta si nakopala Gross in Fihon baje celo kazensko preiskavo na vrat!
Bilo je res silno veselje v Izraelu!
Zupan je izjavil da, če gre iz Marezig sedanji tajnik, se odpove tudi on. Tedaj bi trebalo voliti druzega župana nastala bi taka zmešnjava, da bi bil občinski zastop razpuščen. In za ta slučaj je že bilo dogovorjeno kakor si bodo razdelili vloge. Fihon bi namreč postal vladin komisar, Plahuta eden člen upravitcljstva, a učitelj Gross, tajnik. To bi bila res krasna družba,
Tominske žene so vprašale: »S' vidu, oči proti nebu, da bi bil on tisti srečen naš'ga al' se je ki potuku, je še ki j človek. In res zagledal je prikazen na živ«. Samo žena od hornista ni nič ma-1 nebu, — že je mislel, da se mu je Mat' I rala za svojega moža, njo jc skrbelo edino j le njegova trompeta. To jo jasno — ker,

ko se je štrbunk vršil, vpila je na ves glas: »O jej, o jej —- trompeta, trompeta« — na moža pa ni nič marala če tudi jo i revež ležal v groblji bolj živ ko mrtev. Ko se je nekoliko ta šinderšunder polegel
1 začela je tombola, a ne na visokem, ampak na nizkem — to je na brjarjti (podu.)
Ko so numare klicali — seje še marsikateri igralec smejal, jezil ali kako debelo zinil. Tolmincem ni šlo po glavi druzega kot: kaj bodo forešti (tujci) rekli? — Le naš kuščer exžnidar, trobentač pri tedaj ni godbi, le on je bil hladnokrven ne meneč se zato kaj se jo zgodilo. Nataknivši na svoj ljubeznivi nos očala je poslušal trezno izvločene lumare, bil je skoraj gotov7 da druga tombola bo njegova. Molil je nati
žja prikazala ter je še bolj in bolj go-roče 'molil, med tem je seveda tudi kakšno lurnero pozabil zbrisati
Ljudstvo je pa gledalo Drejčkov luft-balon, kateri se je ponosno vzdigoval nad Tolminom. Otroci so upili balon, balon — in naš trombetaš se je šele sedaj zavedel kaj da je. Vse je zijalo ter gledalo, samo on je skoraj od žalosti jokal, ter se greval kako mora biti človek tako neumen, da se tako zgreši. Cinkvina in tombola je bila vdobljena, kdo je vdobil nisem videl, a zvedel sem pozneje, da sta jo odnesla dva pijančka. -— Bog j m žegnaj rekel sem v svojem srcu.
Meti tem pa je padel balon niže in niže — ter padel eno uro od Tolmina med kmete pod kriborn »Kobilnik" — kjer še dandanašnji pravijo, da je se Mat' Božja
katera bi Marczige kmalo pripravila v nebesa, pardon — na kant!
Marezgarski triumvirat je računal, a računal je brez krčmarja!
Tajnika so »potolažili« s povišanjem plače in ostalo je vse pri starem. Pardon ! Ne vso ni ostalo pri starem! V oni seji, v kateri so povišali plačo tajniku, so pokazali vrata tudi »Fikonu«. Ker je namreč napravil več sleparij, so ga izključili iz obč. zastopa.
Vražja noga ! To je res smola ! Gross je raznašal tisti dan svojo jezo nad otroki, v soli, Fikon je mlatil, parden hladil svojo jezo, na hrbtu svoje Juce, a Plahuta je hodil okoli, hodil in tuhtal, tuhtal....
In tako je prišlo srečno do pustne nedelje, potem ponedeljek, torek in pepel-niea. Ta dan so hodili marezganski zglo-danei vsi potrti okoli. Kako tudi ne! Gross je odhajal iz Marezig !!
Pridanci v Marezigah so kričali pijani: »Evviva la bella Istria !« Kričali so : »Anda via il maestro, ma anda ancora un altro«. Kdo je ta »altro« ali župnik, ali tajnik, tega niso povedali: oba sta marezganskim zglodancem trn v peti!
»Evviva la bella Istria«, so kričali. Potem pa se prikaže narodna trobojnica; zastava pevsko-bralnega društva. Pod zastavo se je zbralo nekaj članov pevcev, deloma prodanih, deloma zapeljanih. Iz Fikonove hiše pride — Gross v parade-uniformi, z glaye-rokavicami, katere je nosila baje že njegova stara mati.
Odkorakali so proti Kopru. Pod zastavo, pod narodno t r o b o j 11 i c o pa so se razlegali kriki: »Evviva la bella Istria!« Uboga pamet! Uboga logika! Tako se je poslovljal Gross od Marezig.
Ko zvem kako mu se godi v Borštu, že sporočim ! Če zvem kaj druzega novega sporočim »Brivcu«.
Koprski Akasver.
Dante Allighieri u Puli.
Kako se je čitalo u talijanskih novi-
nah misle njeki potomci..... rimske krvi
sa imeni, koja svršavaju večinoma na i 6 — podignuti spomenik največemu pjesniku Italije i to buš uz onaj štoga jc več Aus-trija podigla slavnomu Tegethoffu na car-skom briegu. Pokretači te namisli nimaju na umu, da pokažu svietu kako Italija stiže do Pulc i kako se do tamo govori u jeziku lvalabrije, nego hoče da pomire duše Danteja i Tegetboffa, od kojih je prvi nap is a o veliku laž, da Kvarner zatvara I taliju, dočim je d 11 u g i sa t o-
i p o v i dokazao da Italija ne ima što tra-žiti okolo Kvarnera.
Njekoji Talijani su mnienja, da se spomenik postavi tamo gdje na jugu Dalmacije jer i ona j oš spada pod I talij 11, a drugi su opet svjetovali neka se pusti i Dalmaciju i Pulu te nek se zahvali Bogu, ako medja talijanstva ostane oko Cervinjana. To zadnje, da je njekomu svjetovao u snu i sam Dante.
Sto ce se izleči, pokazati ce buduc-nost i_____ dobra volja naše vlade.
Šlo je veselje rakom žvižgat.
Oj stoletje devetnajsto, spremenilo si so v dvajsto. Kako hitro čas beži! Ali mi bo kdaj prineslo tu d njegovga toka veslo tolko srečnih ur kot ti ? —
Tako sem naprej se rival, dokler sem doma še bival v ljudski šoli. — in potem ko sem ljudsko šolo zdelal, sem v Celje tja odpeljal ter v gimnazijo šel sem.
Oj ti srečno mesto Celje ! Bilo moje si veselje štiri leta, a sedaj pa odklenkal mi je zvonec, moje sreče zdaj je konec. Ali se še vrne kdaj?...
Kocelj.
&
Pomenki za ognjiščem.
(v štajerskem narečji.)
Konec.
K ii h a r c a : To bi tudi najbojše bilo; pa beži, beži liibi moj, misliš da se ti bo kama pobra, to samo švindla ; Pa veš moj liibi Janes kaj sen novega čiila ; ker jaz tako ta prva vse zven, kaj se v celi fori godi.
Janes: Kaj takega ?
K ii h a r c a : Ivda sen v nedelo po roni meši na ploci stola, sen čula, da so si formam rojtali, kda de toti vrok odisa, te pre midva tiidi moreva iti, da do pre forof bomboderali, zato pa liibi moj Janes, le zlepega žnjim okoli idi, tak kak strtin jojoon.
Toti vrok ti negi vse okoli p rovi, kak mu ti dol trgaš, toga ne delaj, in boge me, kakor do zdaj vseli, ker čiila sen da so formoni, in perdiilja-kova Mima provili, da boš ti njemi moga od tolih ponez dober inte-reš dati.
Janes: Veš Neža, saj bi se mi sicer še dopadel v službi, to samo radi tebe storim, ker mi ne ugaja za to ne; ker tebe ne spoštuje, in rok ne kušuje.
K ii h a r c a : Znož ti Jones: kaj je moja misel ?
Janes: Kaj si pa že znajšla Neža ?
K ii h a r c a : Nojni Droš že tak zno sveče vujžgoti, orglonja pa se tak en tjeden navči, jaz pa cirkev zmeten, te pa je služba vredi, in dno'r ostone v forofi.
Janes: Kaj pa hočeva storiti s go-podom ?
K ii h a r c a : Dragi Janes, tako mo veš moreš dela do vati, da bo zlo napeti v službi, te pa de se son rad proč prosa le na toki način va te samo ostala forofi. Jaz noč in den roja i delan, da sva le samo.
Ko sem »kiklo» še oblačil, mačkice po rokah vlačil, to je bil otroški raj ! Zlo še ni mi bilo znano ; sama sreča bila je z mano, ktere več lie bo nazaj.
Ko sem malo že odrasel ter doma sem svinje pasel, tudi je prijetno bld. Sicer je večkrat šiba pela te so drva v me letela ; pač zaslužil sem to!
Ko so v šolo me poslali, so mi vsikdar kruha dali za kosilo v torbico, in opoldne sem se vsedel na kak kamen ter pojedel, kruh, ter pil zraven vodico.
Ce kedaj pa se zgodilo
je, da ni se mi ljubilo
iti v šolo, na polje
ali v gozd sem se obrnil,
tamkaj sem se v travo zvrnil,
dobro odpočil som se.
Ko sem v šolo prikorakal, že me učitelj čakal, v roki z oljem leskovim. To vam bil je sejem v šoli! Tekla v sobi sva okoli; on za mano, jaz pred njim.
Kadar pa me je dotekel, to vam bil je celi pekel: dobro napnite uho! Prošnja nič ni pomagala: šiba strašno j' mašo brala. To prijetno pač ni blo!
BRIVEC
J Str- 5
J a 11 e h : Joj Neža dolgo sva se pogo- j varjala, in kako so bile urice kratko, ■ vidlose mi je, kakor bi se le en treno-tek razgovarjala. Pardon — gospod pride vsaki čas, iz šole, treba bode obed delati in pripravljati. Neža? kaj si bova kuhala, sicer zlo lačna nesva, ker si že popred postreževa. lv ii h a r c a : Tu imaš 30 delt govedine za žiipo, malo koruzi ne mele za žgonjke, in neke pšenove repe, in potem se gospod lehko redi, sej ne ve ker je še mlodi, kaj dobro ali ne. J a n e s : Dobro je tak Neža, veseli me, in bolje dopada mi to, da si se tako gospodarstva naučila v B ..... Ti veš dobro vse, ob katerem času se repincln, zimska šelata, mlečec, debela repa, črna runa in babje pape sejajo, in gda se kinezarske prašičke biičejo: To ti vse veš, kdaj je mladi mesec, ali polna luna, to še pri nas namreč osmošolci nevedo. To sebno dobro veš kdaj kokoš jajce znese. K ii h a r c a ; Zdaj pa le dragi Janes pasko v kuhinji; da se ti kaj ne posmodi, jas pa gren moj talor snožit. na nojnega fidlna pa ne pozobi klo-bose mu skuhati. To je stvor da je malo tokih.
* * *
Kuharica je čez nekaj dnij pisala: »Dragi Brivec prosim Te lepo, piisti prostor za noj v listu, ker midva se bova še večkrat pogovarjala. Nabriisi prosim zlo britvo, ker jas sem zlo kosmata in tudi našem-Janeži že broda zlo viin bode; in se toži da rad trdo obrošenje. Zato Te še enkrat prosim da si boš ja zlo nažlojfa britve. —
V Sv. Prkuljii, dne .'i2 tebruvarja 1900.
Izak Prepričkovič.
Resna ženitbena ponudba!
Gospodična z enim milijonom stotink premoženja, visoko-nizke postave, mlado-stara, debelo-suha, velikega koraka, kratkega komžota, biksa željnimi čevlji resna — na smeh se držeča, 70 klg. težnje in jicili, želi se poročiti z ubogim gospodom, udovcem, neoženjenim ali mladeničem brez otrok, s prismojenim premoženjem ali tri-tisoč suhimi žepi denarja; na grbi nosečih 25 do 84 let, z dobrim zobmi in globokim želodcem. Ne resne ponudbe naj se pošilja pod „Pepa konj« št. 000 pošt rest. Skedenj.
Modus vivendi.
Janje: Za nevolju brate vuče ! Livada je široka, uz livadu je velika šuma, preko šume teče dug potok : ima, hvala Bogu za nas oba; daj, pusti me živeti!
V	u k : Što želiš!
J a nje: Želim slobodnog zraka, želim prirodjenog mi pustopašnog skakutanja po miloj mi volji, želim, da mi se pusti moje blejanjt, moja vuna, moja: ljubav za mater i za braču svoju.
V	u k : Sve to ti prosto, kad si po noči
u dvoru s tvojimi jednaki; ali pred svietom moraš se pokazati drugčiji, moraš mienjati čud i narav, moraš plesati kako ja sviram. Janje: A nije li mene Bog dao kano i tebe, s jednakimi pravi na zrak, na travu na skakutanje i blejanje?
V u k: Što Bog, što pravo? Ja sam gazda, ti šuti: ili mi se ukloni, ili ču te prožderati.
Šfo je civilizacija?
(Talijanski napisao Salata.) Ako Talijani u Istri, dok su po vladinoj milosti u večini u saboru, nedaju da se puk uči i napreduje; A k o Talijani u Istri neskrbe za drugo nego za svoju gospodarski! udobnost te nedaju pultu ni dobre ceste ni pitke vode; Ako Talijani u Istri napadaju poput Zu-lukafra svakog vidjenijeg Hrvata čim se prikaže u njihovih gniezdih ; • A k o Talijani u Istri postupaju razboj-nielti proti zastupnikom naroda; Ako Talijani u Istri ubijaju nevinog momlta hrvatske narodnosti, jer pjeva u svojem jeziku;
— to je civilizacija, to je cvet »avite kulture«, doče tisučgodišnje prosvjete.
4
Lepa garda.
In zopet volitve — sedaj občinske. Čemu pač razpisujejo v Trstu vsaka tri-leta volitve ? Laški »progreso« se je tako utaboril, da ga nihče ne prežene ? Vsaka tri leta pridejo na zrak, da se malo spra-šijo stare obleke. Neumnim volilcem kažejo — da bodo padali pečeni purani v sklede vsem onim kateri jih »zopet« volijo. Kandidatje so sami »Angeljci« --čisti irendetaši - po jeziku in patriotizmu ; gospodarji najbolji — za lastni žep. —
Ker oni nam še vedno obljubujejo - vodo 1 (vino pijo sami) železnico in kaj vem še česa bi nam radi obljubili. — Tako teče voda v morje i tako se polnijo žepi »dei galantoumini« — pri polni jaslih -- E che la vada — finche permetera il popoln zucon. —
Očak Dompieri je letos mestnim očetom zmešal štreno in pametn. (A je sam ostal v trombi) Na »kurniku« so bili v groznem strahu, da ne bi posijalo solnce v spraznjene kase pri »gašu«. — V prepiru nastal je razpor iz razpora se je rodila nova stranka, ki se po italijanski zove »demokratika« — a po naše bi rekli: »bomokradliga«. — Takoj se je posrečilo avangardi — progresistov vstanoviti za časa volitev novo stranko — Zadnji čas je bil — Progresovci bi bili menda nekatere kaporionc pustili na cedilu, tako so si pomagali sami in prišli pod streho. — Demokrati so možje, kako ne, saj so kafetirji, mesarji, agenti in celo advokati v isti družbi — kar pri Italijanih ni sploh navada. Namen demokra-tilte je blag: sovražiti Slovane, polniti si prazne žepe in konkurirati z Venecijanom za avstr. potrijotizem.
Dopisi,
Iz Dvorskevasi pri Vel. Laščah. Čeravno imamo sami precej dobro britev in škarje, zatečemo se vendarle k tebi znanemu izborno zvežbancmu brivcu z nado, da ostrižes in obriješ naše plemenske gospode.
To je res, da pri št. 1 in 2 pri sv. Gregorju ne boš dobil posla, ker je št. 1 po domače Krumpec neprostovoljno sam obrit št. 2 alias Štangec pa ima že od narave tako neplodonosno kožo, da na isti ne rase niti mah niti puh. Ima sicer Štangec imenitno sušilnico (dero) mesto lepo zaokroženih ustnic, a kljub velikem obsegu ne raste na njih ničesar.
Ce bodeš ravnal, dragi mi Brivček po slemenih zatrjujem Ti, da ne boš brez posla. »Frence« se res brije sam a je navadno hudo kosmat. Pri »Prencetu« ne bode posebnega »ltšefu« ali par sto korakov naprej naletel boš na kosmatina, bi-vajočega v svojem zakajenem »salonu«, moža nelastnega prepričanja. Ne ustraši se ga, namaži ga z »žajfo« in obrij ga, oziroma izpuli mu njegove gosto nerodno zasajene kocine, čeravno bode morebiti cvilil.
Ker vem, dragi mi Brivec, da Ti ne bode zadostovala sama britev, usojam Te prositi, da vzameš s saboj tudi tisto pri-
pravo, s katero se puklastim škerleviškim štefurjem hrbet zravna, cekmoštrom sle-menskim pa brite glave.
Tudi gotovo že veš, da farovški dinst-man »Stanger« neče nobenega konkurenta v Slemenih in da bi bil strasten pretepač v družbi brinovških gimpelnov, ter da ima vedno nabasan revolver na 1 '2 ognjev za »Oferijo viderom pompom». Prosim Te da ne obupaš na poti v Slemene, ker so Ti kot pomočniki na razpolago mesarski pisatelji, laški pisarčki, telegrafštange, hoparji, ekse-kutorji in llaškonšnofarji.
Mi sieer nimamo kosmatih in debelih glav, pač pa vemo ! da so slemenski »Štan-gee« močne - - postave, lepih seveda suhih in kot vojaški »elfar« ravnili nog, imenitnih zob — da so isti res mož na svojem pravem mestu — namreč v družbi Fronca Krumpca ter da znajo kovati dopise duhovite! pa še le po »fiikanji« urednikovem.
Obljubujoč Ti vedno naklonjenost ter eel koš slemenske žajfe o priliki Tvojega obiska ostajamo udani Tvoji
Težkokruhneži.
Pri Sempeterskem mostu na Pivki.
Brivče, ako prideš k nain ti ne dam preveč dela, samo eno dečvo ti zročim v perilo in mazilo. — Najprej ji malo skrajšaj lepe laske na čelu, potem pomaži nje oči z dišečim milom, da bode revica bolje videla. Na uho ji pa pošepni, da jej nikar ni treba iz Reke v Trst nositi madjarskiii razglednic ; povej ji, da jih imate v Trstu slovenskih na izbiro. Niti Adam ni svoji Evi pošiljal druge kakor narodne, če tudi trdijo Madjari, da se je prvi mož rodil v Budapešti. — Jaz upam da bode naša Frančiška, zapomnila seMn v prihodnje same slovenske razglednice pošiljala na svoj dom.
Ljubljana: Kako se upa Brivec kritizirati naše »eksbaronovke« in trditi, da so vse na švabsko plat. Ali ne veš dragi Brivče, da je v zavodu na Poljanski cesti strogo prepovedano govoriti gojenkam slovenski. — In ako bi se katera čez dan spozabila, da je slovenske matere hči, tam iz Rovt doma, morala bi za pogrešek proti pokorščini — na večer »švester-lererco« odpuščenja prositi. Ali ne veš, da je torej pod grehom pripovedana v sirotišnici slovenska beseda. Kaj bi po tem rekla stroga »Str o brin«. —
Še pred petimi leti so mlada dekletca smela vsaj »moliti« po domače, a zdaj ni več tega, ker so je menda gospod Bog pozabil slovenski. —
Brivec naj si zapomni, da nobena takih ki bi se zpozabila ne pride v »pobožno društvo«, kako še da bi dobila »plavi pandclc«.
Je li sploh mogoče zahtevati na Ljubljanskem zavodu, kjer je komaj 4 odstotke Nemk, da bi se slovenski govorilo. - To ni bilo ne pred in ne bode po potresu. — Ali čemu slovenščina, srečna tista katera si jo prej ko mogoče znebi in pogrne z nemško plahto. Kako bi sploh slovensko dekle prišlo drugače do kruha!? —
Kaj meniš, da jih je treba pripravljati za življenje, za dobre kuharice, šivilje ali kar ženska sploh v živenju potrebuje. Čemu?
Bolj »tumpaste« ko zapuste zavod bolje bo zanje, samo da so v nemško plahto zavite — pa postanejo gotovo srečne. Imamo dragi Brivec izgledov — na koše.
Za danes dovolj, pa drugi krat še kaj ; morda prideš sam v Ljubljano.
Tržiško-Kranjske žalosMe.
Matevž: Kakšen list si dobil Andrej,
ni bil menda mrtvaški ? Andrej: I)a bi ne, pisal mi je rajni komisar iz Vie. — M. : Iz Vic praviš, kako je pa vendar on tja prišel, saj tako dobri ljudje pridejo gorki v nebesa. — A.: Vidiš, da bi bil pred svojemu prijatelju posvetil, bi se bil gotovo nabral toliko več dobrot, da bi še nam kaj ostalo, tako pa je moral sam v Vice. A naš okraj je ostal v velikej žalosti. Mi se ne potolažimo dokler nas ne zapusti še njegov srčni prijatelj, — katerega želimo onkraj desetih gozdov. M.: Kaj je res, da namerava tudi oni černuh hejlogeneralisimus, nemški bog in svetovalec nemških neodrešencev v Tržiču zapustiti premogokop pri sv. Ani.
A.: Mož bo moral iti, ker se je preveč najedel iz tuje sklede. Gospodje so mu bili sicer hvaležni za »zvestobo«, a ker je bil preveč natančen so se ga vendar odkrižali. — Cuj še eno, kako pa, da ti imenuješ naš rudnik — premogokop, ko se vendar v njem koplje živo srebro. M.: Kako ne bi vedel to. Vsakikrat ko sem videl vozariti premog iz Tržiča
A.
M.
so sili.
v Kranj ošabnemu gospodu, sem gotovo mislil da ga kopljejo pri sv. Ani. Vidiš to je vse drugo. V Tržiču naprav ljajo iz premoga neko svitlo rudo, iz katere je svojedobno nekdo znal iztesati zlate vitežke križce. Šment, krasna ruda to, a tudi križci lahko ponosni na tako zasluženih pr-
LETI6EAMI.
Kozina. Za nagrado, ki je bila razpisana za veliki kanon - na naslov »ošterija ali' operaia« — se ni nikdo priglasil, ker se zahteva znanje treh jezikov. — Kmalu bode dražba za več kvintalov že prečitanih časnikov, na našem društvu. To priliko porabi kremar —• novega »hotel centrale« da bo ž njimi zavijal — nemško-laške plakate in napisa. — Društvo ne bo gledalo za par krajcarjev pri ceni. —
Pozneje — se se razpiše služba gozdarja, ki bo čistil veliki gozd pred hotelom, lehko bi žlet napravil veliko škodo.
Jf Izjava!
»Zloresno potrdim, da v predzadnji številki »Brivca« od 10 marca t. 1. »dopis iz Skednja« ni pisal nobeden ud »Čitalnice« iu »Tamburaškega zbora« kakor tudi ne da bi bil v kaki zvezi z dopisnikom, marveč da je »dopis« došel povsem od druge strani. To naj si zapomnita »fa-mozna čevljarja« posebno pa gčna Imma-colata, ki se predrzne dolžiti nodolžne ude »Čitalnice« in »Tam. zbora« z brezobraz-nim izrazom »epiei quattro seotadi di čitalnica me ga messo in »Brivec". To je tisto laška olika in izobraženost, 'h katorej se sama — šteje. Isto velja za gčno. Marijo C., katero blebeta po vasi svoje kvante, o nedolžnih narodnih domačinih. —
Brivec."
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU Lllkšil na Proseku.
Cene ugodne.
POZOR!
Trst — ulica CJiuIia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro iu točno postrežen /, svežini in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
Najceneja kupčija
dokler je r zalogi.
2.20 gld. stane niklova — remontoir — žepnica z verižico in škatljico. 4.65 gld. prava srebrna — remontoir ura s posrebr. amer. verižico in etiti. 4.90 gld. srebrna damen rem. ura z posr. verižico. 11.50 gld. prava z 14 kar. zlata rem. župnica z škat-I in eleg. verižico.
Ura je garant, na tri leta
1.50 gld. velja (i kar. zlat. prstan s kamnom. — Pošiljatev na povzetje ali po nakaznici. — Blago, ki ne konveuira se tekom 8 dneh spet sprejme in denar vrne
Bratje H u rviz
(Eksportna hiša.)
Krakovo, Stradon 17.
Bogato ilustr. katalog ur, zlatanin in srebrnin znižanimi cenami na razpolago. —
Agentje se iščejo.
Zavaruj si dom en življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam.
Imate družino? — Dve hčerki. Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — sNiem še. —Nepreviden je vsak gospodar, hi ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c.kr.priv. Assicurazioni (lenerali v Trstu; družba je ustanovljena že lota 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.
Krema
Trst ulica S. Marco štev. C. Trst,
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in lielcm vinom. — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
Ali t. Babic.
Pozor! -^i
Opozarjamo one čast. naročnike, ki so nam na dolgu lansko naročnino, da nam jo čim prej pošljejo, ker vendar ne bodo zahtevali, da se jim Brivec zastonj pošilja — Ako naročniki ustavijo plačevanje, zapre tudi Brivec svojo brivnioo To jej asno kakor solnce. — U p r a v n i š t v o.

pohištva vsake
od
Len Minzi v u
^ Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Miroflilnica (irierija) B. Poniž
v Gorici
Tržna ulica v p siopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Čemu v Ameriko
ko si rtoma lahko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih z napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante v
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najbolj šini nianifaltnrnini Mapm,
Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo-
derei najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri. Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.
Ljubljano.
X»Q©00©0&00£XKH
I. VICIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-vol.jnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
„Sliivisches Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan
v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani lra-kvarna Schwentner po 14 nvč.
DBS" Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikarne bi smel biti brez tega lista.
Bogat izbor v tapotarijali, zrcalili in . slikali. Ilustriran cenik gratis in franku f	vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na It rod ali žele znico brez (la bi se za to kaj zaraeunao
<
< <
A/
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, cissssH sadje, ribe, vina itd. ^mmam
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pušiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim. ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseljen cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERMEST PEGAM
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
nnnnxn**xnnK**H
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ircneo st. 1. - tust - ulica Ireneo št.l.
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Sleinfelsko
vedno z veže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
jFran Potočnik
gostilničar, ff v VVf VfVf Vf ff^V^fV
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljiblja^a - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. £«F" Ceniki na razpolago.
££ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne j) o d n č n e nasvete za m a t e r e in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravnišivo „Slovenke" Trst.
>0000000000000^
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalniee naznanjam, da se v moji zalogi dobo vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
oooooeooooooooo
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - iilioa S. Catarlna št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero no vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
ica m
Prva slovenska trnoma i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
resristrovaiia zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne ulo^e in obrestuje 4fl/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Kentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1802 gld. 17.(563.7«
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke —• domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
(
{
Pozor!
Pozor!
s a 1 © t o 1900 je izšel.
Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice.
Cena 30 nov. (60 h. po pošti 35 nč. 70 h.)
►