štev. 47.
P*štain* plftfana r gotovini.
Ljubljana, dne 28. oktobra 1925.

Leto Vil-
^ mrtrim iriTiiiiiiBauiiMii
Sati, Š8;5¥SC ES ObrtsUl
laiiaja vsako sredo. Ssrečnina: as celo leto Din 5$'— sa pol ieta , iS'— »a inozemstvo ■a celo leto Din lR«erafi po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priioJi ansmko za odgovor. — Neirankireaa pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadove svojega dela in marljivosti!
Glasilo »Zveze slovenskega
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in tožt se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem sa-vodu št. 11.368.
Resolucija
Zveze slovenskega kmetskega ljudstva.
Razširjena seja > Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« dne 26. oktobra 1©2§ izjavlja po zaslišanju poročil vodstva in zaupnikov ZSKL o politič-mem položaju ier o stanju organizacij •ledeče:
1. Z zadoščenjem konstatiramo stalni napredek naših skupnih političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij ter nepretrgano naraščanje njihovega članstva.
Zadnje skupščinske volitve dne 8. februarja 1825 so prinesle v »Zvezi« zastopanima strankama preko 83.000 glasov, tako da je ona že na rezultatu tek volitev vobče druga najmočnejša organizacija v Sloveniji, ki temelji tako po svojem programu kakor po članstvu v širokih narodnih plasteh. Ugotavljamo, da so se vrste »Zveze« od zadnjih skupščinskih volitev znat-ao okrepile. Zlasti pozdravljamo z veseljem, da se tudi slovensko razum-aistro pridružuje temu socijalno -gospodarskemu pokretu ter stavlja »voje moči na razpolago narodu, iz katerega je izšlo.
Slovensko ljudstvo uvideva, da je potrebno popraviti napake politike, ki sta jo vodili SDS in SLS, katere po-»ledica je bila popolna osamljenost
meniti tekmi z njimi, uveljaviti svoje sposobnosti pri konstruktivnem delu za državo.
3. Polagamo posebno važnost na pravilno pojmovanje pri reševanju gospodarskega problema Slovenije. Po mirovnih pogodbah okrnjena in odsekana od morja, nujno potrebuje direktne železniške zveze z jugoslo-venskim morjem in najožjega prometnega- spoja z ostalo državo. Zahtevamo nadalje popravo in obnovo cest, ki so zaradi sedemletnega zanemarjanja skoro propadle.
Nujno je Sloveniji potrebna nadalje intenzivna podpora poljedelske in obrtne produkcije, zlasti še s pomočjo takšne carinske in železniško - tarifne politike, ki bo v skladu — s splošnimi gospodarskimi koristmi našega kmetsko-delavskega naroda.
Odločno protestiramo proti dosedanji davčni praksi v Sloveniji, ki upropašča vse naše narodno gospodarstvo, in zahtevamo, da se davčna administrativna služba postavi na zdrav gospodarski temelj resničnih
tem povedal dobesedno ono, kar sem jaz rekel v svojem predavanju v Ženevi dne 22. septembra. Na to se obrača proti zastarelim in brezmejnim pravicam angleških veleposestnikov, ki imajo v svojih rokah vso zemljo izven mest ter so plodne njivv. spremenili v lovišča in igrališča. V državi, ki je tako gosto naseljena, izkoreniniti kmeta in uničiti njive zato, da bi bilo dosti divjačine, je taka strahota, ki je dovedla Anglijo tako daleč, da tam ni več vasi, niti ni več dosti kruha, kar rodi sedaj vedno hujše posledice. Prva posledica je v tem, da je Anglija, ki je poprej bila upnik celega sveta, sedaj postala dolžnik Amerike. Druga posledica je v tem, da Anglija ne prevaža več polovice svetovne trgovine, kakor do svetovne vojne, nego samo še nekaj manje nego jedno
nsše carinske politike mora biti zaščita domače industrije. To bi v praksi pomenilo, da se mora 10 milijonov kmetskega ljudstva dražje oblačiti in obuvati, a vse ono, kar kmetski narod pridela in prihrani, mora še nadalje cesto dati tudi zastonj, samo da bi baje domača industrija napredovala in procvitala. Ali drugi primer: Za železnice, ki so potrebne v prvi vrsti fabrikantom, se še vzbudi zanimanje in se more za njih gradnjo najti denar, zato pa naj ceste in pota ostanejo še nadalje taka, kakor so jih pri nas zapustili Rimljani in Turki.
Tretji primer: V kmetijskem ministrstvu izdelajo načrt za najpotrebnejša in najkoristnejša izsušenja nekih močvirnatih zemelj in blatnih jezer, i Minister za te načrte zahteva denar j iz državnega preračuna. Toda pride !
tretjino. Tretja posledica pa je ia, da finančni minister ter jednostavno vse ima Anglija danes več, kakor eden in ' te kredite zmanjša, a časopisi to javijo g
četrt milijona nezaposlenih delavcev, ki dobivajo letno blizu poldruge milijarde dinarjev podpore iz državne blagajne.
Popolnoma naravno je, da radi tega Lojd Džordž vzklikne takole: »Kakor otrok v nezgodi kliče svojo mater, ta
ko tudi vsi narodi, kadar pridejo v ta- j kjer mala kopica bogatašev brez-ke neprilike, zahtevajo pomoč od po- vestne zanemarja državno korist in
v dveh ali treh vrstah brez vsake I opazke kot najnavadnejšo dnevno 1 vest.	|
Četrti primer: Sedanji železniški § minister je k sreči inženir. Zato ne tr- | 7. november: Št. Vid pri Zatični, Popi v prometu nereda in korupcije. Po- g nikva ob juž. železnici, segnil je tudi v »brodarski sindikat«, "
Tedenski koledar,
Dnevi;
1.	november: nedelja: Vsi sveti.
2.	november: pondeljek: Verne duše.
3.	november: torek: Hubert.
4.	november: sreda: Karol Bor.
5.	november: četrtek: Emerik.
6.	november: petek: Lenari.
7.	november: sobota: Eengelbert.
Sejmi:
2.	november: Jesenice na Dolenjskem, Mirna, Cirknica, Vitanje, Le-siče pri Pilštajnu, Višnja gora.
3.	novembra: Zagorje ob S., Pišece.
4.	november: Preska pri Medvodah, Konjice.
5.	november: Krško.
6.	november: Vel. Lašče, Kropa, Mengeš, Vrhnika, Brežice, Rečica, Sv. Lenart v Slov. goricah. Nova Cerkev, Selnica na Dravi, Sv. Vid pri Ptuju, Peklo pri Poljčanah, Ši. Pavel pri Preboldu, Š't. Lenart - Za-bukovje.
Takratna slovgnska inteligenca ža-
državnifi potreb7n socialne pravično- j dežeTj^ ki je mati nas vsehVSeloJe j ostane d7ža"vi"dolžnalo mdijonov" di-	Zf d°ra
sti. Izjednačenje davčnih bremen za ; rešilo Francijo po Napoleonovem ! narjev. In glej, sedaj se vzdigne proti i J® v s™ ' p° naPr®°™> ™la vse državljane brez razlike po njih \ porazu 1. 1815. Ono je rešilo Fran- j žel. minister Radojeviču prejšnji pro- j f° ovo	Samo na beSoda^h »na'
Ravenskega ljudstva v državi. K sre, dejanski gospodarski sposobnosti se j cijo tudi po nemški zmagi v nemško- j metni minister Andra Stanič, eden od j J »naprednjaštvoni pa »o s.- „„!,„;„ o^o __ ____,_______ mnra i™r£it; iatn*non« th«.	francoski vo n 1. 1871. Selo rešnie naiusrledne ših rad kaln h nrvakov n 1	111 'napieunjdbivo , m pa p«
•i *e nahaja SDS na poti popolnega razkroja, kar je naravno, ker se je ajetia organizacija vzdrževala samo z nasiljem in drugimi politično nepoštenimi metodami, ki jih je uvajala v slovensko politično življenje, zlorabljajoč tudi državni aparat v svoje strankarske namene, kar se ji sedaj onemogečuje.
Istotako vzdržema izgublja tudi SLS zaupanje kmetskega ljudstva zaradi svoje brezplodne in nesmotre-»e politike ter vseskozi pogrešene politične taktike. Slovensko ljudstvo, ki je to stranko poverilo s svojim političnim zastopstvom, uvideva, da leži glavna odgovornost za gospodarsko propadanje in politično brezpomemb-nost Slovencev na vodstvu te stranke, od katere se sedaj odvrača.
8. »Zveza slov. kmetskega ljudstva« vnovič povdarja, da je Slovencem nuj-mo potrebno z vsemi močmi podpreti tieto politično smer, ki jo je v naši drfavi uvedel politični sporazum med Srbi in Hrvati. Ob varovanju naših posebnih slovenskih gospodarskih, •ocijalnih in kulturnih potreb moramo Slovenci doseči slogo in sporazum • Hrvati in Srbi, da moremo, v ple-
mora izvršiti istočasno z uvedbo enot- francoski vojni 1. 1871. Selo rešuje najuglednejših radikalnih prvakov in ne davčne administrativne službe. S Francijo tudi danes po opustošenjih iz človek naravnost zlatega poštenja, ka-4. V političnem pogledu zahtevamo 1 svetovne vojne. Narodi srednje Evrc- kor pripovedujejo vsi', ki ga poznajo, predvsem, da se uvede nepristranska i pe se obračajo kot neizčrpnem izviru Od kod vse te strahote in, recimo javna uprava po zakonih. Zato naj se ! Prehrane in blagostanja. Zato je po- takoj, tudi sramote za nas, ki smo popravijo vse pod prejšnjimi SDS in ■ trebno, da tudi Anglija pozove vse kmetski narod in kmetska država? SLS režimi storjene krivice in naj se , s^p^e^peslenc dc^vjj,; i vsaj sto- Od tod, ker sedanja narodna in se-iz vseh vodilnih služb državne upra- ' tl80ce nezaposlenih mladeničev, naj j ljačka vlada še niti ni začela delati, ve odstranijo tisti funkcijonarji, ki so ! se Posvetijo najvzvišenejšemu poklicu, ; ker je bil njen predsednik odsoten, a kot pripadniki političnih strank kršili ; a to ie obdelovanje zemlje. Naše na- j predsednik seljačke stranke je izven zakone. V Sloveniji naj se ustvari i rodno bogatstvo se sedaj ruši in raz- j vlade. Tcda najbolji, najsposobnejši
stanje, ki bo v skladu "z državnim	pada' a od te£a razpadanja more ga
interesom, ki je podan z narodnim	I resitl edmo obnovljeno selo.«
sporazumom	? Tako sedaj modruje ta angleški li
5. Pozivamo končno vse politično	5 beralec- piše^pametno,todanje- j sporazuma, to je politiko seljačke de-
r	omv in ™mh mokracije in tako bodo polagoma iz-
in sporazumu najbolj vdani prvaki obeh združenih strank začnejo sedaj na vseh področjih izvajati politiko
neopredeljene, poštene Slovence, ki i fov nauk je zelo težko izvršiti. Vkljub soglaša jo i id^ narodnega apor^-	WceK
naši današnji vladi na vsakem kora-strank, da se pridružijo našen,u n. j Me InlfS^Š, Št
ma, kakor tudi one, ki so morda da nes še formalno pristaši drugih
vemu in svežemu kmetsko-delavske- j mu pokretu, ki naj izbojuje v bratski slogi in solidarnosti s tistimi politio-nimi skupinami, ki so s svojim dosedanjim udejstvovanjem zakrivile današnje stanje slovenskega ljudstva in tistimi, ki niso imele pred očmi splošne koristi ne države ne ljudstva, ampak zgolj stranke, ki je dostikrat služila le špekulacijam posameznikov.
pravlja se na primer o carinah, a od naših (t. j. hrvatskih seljačkih) ministrov se zahteva, naj brez obotavljanja in pomišljanja priznajo, da temelj
gledala stvari do dna in ni razumela pravega pomena »naprednjaštva«, kakor so ga oznanjali z Dunaja pod židovsko patronanco. Tedanja slovenska inteligenca je videla samo svetlo in bleščečo zunanjo obleko »naprednjaštva«, ni pa videla gnilobe in razkroja, ki se je širil pod blestečo zunanjo krinko in ni razumela ogromne škodljivosti židovsko-liberalnega z Dunaja prihajajočega »naprednjaštvac (ki nima s pravim napredkom niti najmanj skupnega) za odporno moč slovanskih narodov proti nemškemu Dunaju! Če bi bila tedanja slovenska
ginile vse te pojave, kakor izgine siva i' j^eligenca to razumela, bi si bila go-
megla pred svetlim solncem. Hvala
Begu, da imamo sporazum in da so njegovi vstvaritelji soglasni v tem, da moramo kot kmetska država in kmetski nared v vsem voditi v prvi vrsti kmetsko politiko, kajti s tem so zavarovani tudi vsi ostali opravičeni interesi.« -
Razpad.
Predsedstvo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva".
Selo bo spasiio svet.
iJod tem naslovom je napisal g. Stjepan Radič v zadnjem »Domu«, glasilu Hrvatske Seljačke Stranke, sledeči članek:
»Našim ljudem je dobro znano ime Lojd Džordž. To je Anglež, ki je še pred tremi leti bil predsednik vlade. Sedaj je vodja angleške liberalne stranke, ki ima v angleškem parlamentu sicer samo 56 zastopnikov, toda §'e pri volitvah dobila blizu tri milijone glasov ter je njen politični vpliv
zuje, da se ne zavzema več z nekdanjo svojo vojno politiko.
Pisec nadalje mnogo in dobro primerja nekdanja fevdalna (t. j. grofov-ska ali grajščinska) veleposestva ve-
. Iz predvojnih razmer sta se rodili J v Sloveniji dve stranki, liberalna ali [ takozvana »napredna« in klerikalna
j stranka. Obe stranki sta bili plod one ! politike, ki se je razvijala na Duna-; ju in z Dunaja ven po celi Avstriji, j Ko so narodi bivše Avstrije v dru-! gi polovici devetnajstega stoletja do-; bili nekaj ustavnih pravic, se je na-
i rodnostno gibanje v celi Avstriji znatno okrepilo. Tudi med Slovenci se je jela probujati narodna zavest, namreč
v i
se je nudila dunajskim vladam, ko se je začelo tudi v Avstriji širiti svobo-domiselstvo ali liberalizem. To gibanje je bilo gospodarskega izvora in je šlo za tem, da se male ljudi prepusti brez vsake javne zaščite izkoriščanju
velekapitala.	^ _______ _______________
Zato vidimo na strani liberalizma j mev kakor ga je, je to samo dokaz, predvsem Žide, ker ti so bili že takrat I da je vsaj tedanja slovenska duhov najbolj izraziti velekapitalisti, ki so ! ščina mnogo globlje razumela duh in imeli vse banke in velepodjetja in tu- ! mišljenje svojega rodu, kakor pa te-
v svoji preprosti poštenosti stokrat premislila, da zanese tisti čifut-sko-naprednjaški zaplodek tudi med nas! To bodi njeno edino opravičilo!
Židovsko - nemško »naprednjaštvo« in njegova načela pa so bila popolnoma nasprotna slovenskemu razumevanju socialne pravičnosti, nasprotovala so slovenskim gospodarskim načelom in nasprotovala so slovenskemu verskemu čutu. To ostro nasprotje je moralo roditi med Slovenci od-jior proti škodljivemu dunajskemu evangeliju in če se je na čelo gibanja proti dunajskemu čifutskemu laži-na-prednjaštvu postavila ravno slovenska duhovščina in našla med ogromno maso slovenskega naroda tako širok od-
.... ... , . -	■ zavest, da smo tudi Slovenci narod in
likim skrinjam, ki so zaprte z sedme- j v boju za narodne pravice so si bili rimi ključavnicami, a so polne blaga. : pri nas spočetka vsi Slovenci edini in te skrinje so mladi kmečki narodi v i složni, posvetna gospoda ravno tako Kumuniji, na Češkem, na Poljskem in ; kakor duhovščina in starejši del na-v baltiških državah odprli in razde- 5 ge današnje generacije se še prav dolih med kmete, ki naj iz njih jem- i bro spominja duhovnikov, ki so javno r, An(rIpv, m . - . - k™' Pravico in svobodo. Zani- ) nastopali s sokolskim klobukom na na Angleškem in v svetu mnogo večji, mivo e, pa tudi čudno, da Lojd < glavi Takrat smo imeli prvič edin-neeo ie razmeroma ma n žtpvifn, niA.	1__• • 1 &ldV1- 1rIdl	J"1«11	45(1111
nego je razmeroma malo število njenih poslancev.
Lojd Džordž zelo pogosto javno govori, kakor je to navada pri večini angleških in sploh zapadnih državnikov, istotako mnogo piše, tudi v inozemske
Dzordz med mladimi kmetskimi na- j stveno slovensko narodno" fronto, rodi, ki so razbili grofovsko velepo- ( Slovenska edinost pa žalibog ni sestva m jih izročili kmetom, ne na- i dolgo trajala. Vlada na Dunaju je fci-vaja tudi nase države. Gotovo ni po- j ia namreč nemška in vsi tedanji du-
di ves tisk v svojih rokah. Židovsko liberalstvo je strastno pobijalo vse, kar se je protivilo njegovim namenom in je z veliko spretnostjo znalo izrabiti vse razkrajajoče sile v javnem življenju v svojo korist.
Takozvani »mali ljudje«, namreč kmetje, obrtniki in delavci, so se gospodarstvu velekapitala naravno upirali. Ti ljudje pa so bili v Avstriji večinoma kristjani, ki so črpali ravno iz svoje vere in svoje verske morale
danja posvetna inteligenca.
Lasanje in ravsanje med »liberalci« in »klerikalci« v Sloveniji pod Avstrijo je nam vsem še v predobrem spominu. Ker smo bili Slovenci že takrat majhni in slabotni, ni čudo, da so iskali liberalci in klerikalci na Dunaju in doma opore v svojih somišljenikih: »Klerikalci« so se v gotovih zadevah opirali na katoliški dvor, na
ogromno odporno moč proti zasužnje- katoliško v Avstriji še zelo mogočno
tiai-o nono,™^	„ •• 1 • -------' "— •>---—i —""" " i vred so se na vso moč trudili, naj bi
som S' J l^rr* Pm P1~	rff0rm°- M°rda da <ie do" ^ Avstrija za večno ostala nemška. Že-
som. Cesto pise v dunajski list »Neue ; slej bila le neumno brezsrčno stran- ! lje po ohr
7alnim nakanam židovskega veleka
zabil to storiti, nego morda sodi po \ najski mogotci s habsburškim dvorom S pitala. To so judje tudi kmalu razume-onem, kar se je doslej delalo z našo ! '	-........! -
I ^o VeVs^zT p^Jnfrv* I Avstrije taT bUoTb^f števS
teTe članke E k^ P ? ' pIt	a ne velika in blagodejna spre- ! v Avstriji živečih narodov zlasti slo-
ka? H nftpm n beograjska »Politi- i memba zemljiških posestnih odnoša- j vanskih, za lastne narodne pravice sil-
Džordž naS ?illtV1: a F L°]d j ]e.V te!r pravično in P°šteno Poznava- ? no na potu. Zato so skušali izrabiti
I	kmetske^a ' P™ S vsako priložnost, da zanetijo med
tudi pod naslovom: »Poljedelski fev-
plemstvo in na razne katoliške stranke, »liberalci pa so iskali zveze pri dunajskem »Fortschritt-u«. Nemška dunajska vlada pa se je vsem skupaj smejala in jih ščuvala po potrebi drugega na drugega!
li in so takoj organizirali takozvano »naprednjaštvo« ne samo za boj pro- j ti katoliški verli, ampak zoper vse : vere sploh, izvzemši seveda židovsko. | Tako se je razdelila vsa Avstrija brez i razlike na narodnost svojih prebivalcev na dva tabora, na »liberalni tabor in na »klerikalni« tabor. Tega	___________ . __________
j r- • t -j t\~	i strijskimi narodi samimi razdore in i razdora ni bil nihče bolj vesel, kakor ložili dovolj jasno. Kdor ima trolio pa-
dalizem na Angleškem« V temSan ' m^dJt ^ILItZLi ° poJvald |ako »slabe njihovo odporno moč pro- ; - nemška vlada na Dunaju! Ipolni- meti, mora razumeti, da je liberalstvo
ku Diser Itm™ !!,^'- + •	; 1 .m zd^ave kmetske narode, je ; ti vsemogočnemu nemštvu.	, la se ji je njena najbolj vroča želja, vi- ....... "
ie rfoton I I vojno cesto imenu- j ostro in neizprosno razkrinkal po- ; Najlepša priložnost za sejanie raz- " " " " " '	J '
je poiop m s tem dovolj jasno doka- sestne razmere na Angleškem in je o dora med tedanje avstrijske narode
na zemljo.
Mislimo, da smo postanek liberal-stva in klerikalstva v Sloveniji raz-
deti pred seboj nesložne narode.
in klerikalstvo plod nekdanjih avstrijskih razmer, in da sta obe skupini v polni meri »avstrijakantski«.

2
JSj^ Razširjajte vseisj isi povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
Kako pa je danes? Ali sta te dve skupini že danes opravičljivi in razumljivi, ko živimo v popolnoma drugačnih razmerah kakor v Avstriji?
V Avstriji je vladala katoliška dinastija — v naši državi vlada monarh pravoslavne vere. V Avstriji je imelo veliko besedo katoliško plemstvo — pri nas plemstva sploh ni več. V Avstriji je bila ogromna večina prebivalstva katoliška — danes so pri nas-katoliki v manjšini. V Avstriji je imel židovski velekapital silno moč — Srhi pa se v tem oziru Židov prav malo boje. V narodnostnem oziru smo biti prej teptani — danes pa smo (vsaj na papirju) sestaven del gospodarskega življa v državi.
Že naštete razlike med nekdaj in sedaj nam dokazujejo, da določajo naše današnje državno in sploh vse javno življenje čisto drugačne sile, kakor v Avstriji! Logična posledica tega spoznanja mora biti, da se mora tudi naša politika prilagoditi novim razmeram, da je staro versko »liberal-stvo« in »klerikalstvo« za današnje
razmero odveč in da moramo iskati novih potov, če hočemo kaj doseči!
Novih potov v slovenski politiki ne išče ne staro liberalstvo, ki se danes pokriva s plaščem »jugoslavenske demokracije«; oziroma z zamazano krpo samostojnega demokratstva, ne išče pa jih niti Slovenska ljudska stranka. Slovenska samostojna demokracija goni farje in mežnarje, klerikalci pa polagajo vse svoje upe v zlorabo vere za svoje politične namene. Ljudstvo pa čuti, da se je farška gonja preživela, a ravno tako se je začelo ustanavljati tudi zlorabam vere na drugi strani in zato zapušča stare, preperele ladje iz avstrijske dobe. Ljudstvo se bo oklenilo onih, ki bodo dali Bogu, kar je božjega, duhovščini, kar je njenega in ljudstvu, ker je njegovega. Ta načela skuša in bo skušala uveljaviti v našem javnem življenju »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva«. Mi se moramo otresti starega blata in obleči novo, današnjim razmeram primerno prikrojeno politično obleko.
K. L.
in če se jih je še toliko obrekovalo, a spoznalo je vedno tudi sebičneže, pa če so se zavili še v tako lepo pa-vovo perje in so se toliko hlinili, češ da delujejo kajpada zgolj iz ljubezni do ubogega ljudstva.
Vzgajajmo ljudi k nesebičnosti! Vzgajajmo ljudi, a ne špekulante! Špekulanti naj gredo drugam! So stranke v Sloveniji, kjer tudi špekulante radi sprejmejo — vsled pomanjkanja boljše robe!
Na naslov l duhovščine*
(Piše kmet iz ijubljanske okolice.)
MnMattaMDni
Bol političnemu koristolovstvu!
Članek pod tem naslov v št. 44 »Kmet. Lista« smo vsi pravi kmetje in ostali podeželani sprejeli v velikim navdušenjem. Saj je ta članek odpiral pogled v ono strugo, po kameri teče mogočna reka — volja in mnenje širokih mas podeželja, ona reka, katera izvira v preprostih, a poštenih kmetskih srcih, ona reka, katere tok zamanj skušajo motiti. Ako bi kedo proti naši želji izzval iz naših src tok hudournika, potem ta reka ne bo prizanesla niti umetnemu desnemu, niti levemu bregu!
Našemu podeželju so gotove skupine vsilile boj, ki smo ga prisiljeni vojevati, da očuvamo svoj obstanek. Ne vsiljujte nam v tem resnem ča-
kmetu ni prirojena, nego je posledica neštetokratne prevare od strani brezsrčnih koristolovcev. Uprav vsled tega je mnogim preprostim ljudem vsak inteligent »škric« in vse je »sama lumparija in goljufija« in »vsakemu je samo za njegov žep«. Tako iz nezaupanja končno postane sovraštvo.
Ne bojte se zato čč. g. duhovniki stopiti v naše vrste in delati nesebično z nami na korist kmečkega ljudstva ali pa vsaj v nestrankarski organizaciji ljudstvo poučevati in uspo-sobljati za politično udejstvovanje. Morebitno trpljenje radi takega dela Vam bo lajšala zavest, da ste se žrtvovali za izboljšanje položaja onega stanu, na katerem sloni vse in ki Vam ne bo nehvaležen. Najmanje se Vam
(Dopis iz Prlekije.)
su igro slepe miši, da ne izzovete . b ti pomanjkanja. Ce kmet preživ-
O r\\ r T* o c rt ro noni»om oohi in nn n Irz-vH-i-i	1	«i	o
Niti najmanje se nisem začudil, ko sem zvedel, da je nek Haložan, ki je poprej agitiral za Zvezo slov. kmet- j skega ljudstva, svoje tovariše napadel v protikmetskem in protislovenskem »Jutru«. Nisem se začudil, ker poznam ljudi in torej vem, koliko in kaj se sme od nekaterih poedincev pričakovati.
Tudi sam nisem bil popolnoma za- i dovoljen s proglasom, ki so ga pod- j pisali mariborski naši pristaši in ra- j dikali. Toda toliko sem že politično izšolan, da radi stvari, s katerimi v svoji stranki nisem popolnoma zadovoljen, ne bom hodil v nasprotno ča- j sopisje. Tudi značaj mi takega pošto- i panja nikakor ne dopušča! O stvareh, s katerimi se ne strinjam, se bom po- j govoril v lastni stranki, v strankinem j vodstvu, na strankinih sejah. In če j bo večina moje stališče odbila, se bom pokoril večini, ako zadeva ni bistve nega programatičnega značaja. Zani-molo bi me zvedeti, ali se je Ilaložan v dotični zadevi obrnil na strankino vodstvo. (Op. uredništva: Izjavljamo, da se Haložan ni obrnil na načelstvo ZSKL.)
V- glavnem najdemo v političnih strankah dve vrsti ljudi: Eni so v stranki iz ljubezni do stvari. Vseeno jim je, kako mesto v stranki zavzemajo, nego vedno delajo v stranki in za stranko, ker spoznavajo, da je strankin program dober in da je delo v duhu istega programa za ljudstvo, za narod koristno. A korist splošnosti je takim nesebičnim pristašem prvo in glavno. Drugi zopet slede stran-, kam zgolj iz osebnih sebičnih razlogov. Svojo osebo hočejo vedno videti v ospredju in kjerkoli se nudi kaka korist, hočejo prvi in najbolj globoko zajemati. Gorje, če se jim te želje ne izpolnijo! Ako so poprej še tako navdušeno zagovarjali svojo stranko, jo zapuste pri prvi priliki, če vidijo, da
so ena ali draga njihova sebična želja ni upoštevala.
So stranke, v katerih imajo glavno besedo prvi tu opisani nesebični pristaši, a zopet v drugih strankah imajo glavno besedo sebičneži, koristolovci. Naša mlada stranka se mora koristolovcev varovati do skrajnosti. Kolikor ta leta opazujem življenje naše stranke, vidim, da se ona utrjuje in širi med ljudstvom v prvi vrsti radi velike nesebičnosti, ki se kaže v delovanju vseh njenih vodilnih pristašev Tako mora ostati tudi v bodoče. V tem duhu treba člane vzgajati, a je istočasno treba tudi z vso odločnostjo odbiti vsakogar, ki bi skušal nastopati iz osebnih sebičnih namenov.
Opozarjam na zadnji volilni boj. Kako ostudno je bilo tisto podkupovanje volilcev od strani gotovih samo-stcjnodemokratskih politikov. Dajejo poedincem denar, obljubujejo razne gospodarske ugodnosti poedincem in društvom, kupujejo celo študente s štipendijami in podporami, vse to samo z računom, da bi ta ali oni postal .	F poslanec in minister. Verujte nu, da ; stvar! Ako pt)_ s,; nekateri iz sicer raz
sovraštva napram sebi in ne škodujete vzvišeni stvari, kateri služite; da ne zasejete nezaupanja na polju, na katerem sejete vzvišeno seme — nauke Onega, ki je učil Resnico in obsodil laž, sovraštvo in pretirano sebičnost.
. *
Radi verjamemo, da je Vaša bojazen, odkrito stopiti v naše vrste, nekoliko razumljiva. Saj nam povedo Vaši stanovski tovariši, ki so to že storili, koliko je marsikak tak »grešnik« moral vsled tega prestati prezi-ranja in zapostavljanja predvsem od strani višjih cerkvenih mest. Toda za pravično stvar je lahko marsikaj potrpeti. Tudi mi, odkriti borci za zdravo kmetsko misel, smo bili deležni najrazličnejših šikan; tudi nam se na poti, ki nas vodi k cilju, mečejo polena pod noge; tudi na nas vale debele oblake laži ter nas skušajo obdati z umetno nočjo obrekovanj, toda: naša ideja je tako močna in zdrava, da njeni žarki prej ali slej prodro vse te slabosti gotovih človeških plasti.
Zato pozivamo vse čč. gg. duhovni-k: ne bojte se stopiti v naše vrste, da izbojujemo pošten boj za pravično
lja one, ki tega niti najmanje ne zaslužijo, tedaj tudi svojih dobrotnikov ne bo pozabil, ako mu pomagajo na pot človeka primernega življenja.
V----ar.
ie to kupovanje volilcev vse poštene, nesebične ljudi enkrat za vselej odbilo od samostojnih demokratov. Mi zahtevamo, da politične stranke pomagajo pospeševati kulturo Slovencev. Se mar kultura pospešuje s takimi ogabnimi sredstvi? Se pospešuje, če se radi lastne sebičnosti i?oji tudi sebičnost drugih?
Toliko sem moral povedati spričo slučaja iz Haloz. Hvala Bogu, v naših vrstah smo se doslej še vsakega sebič-neža hitro iznebili. Upam, da bomo v tem pogledu tudi v bodoče ostali talci, kakor smo bili v preteklosti. Sebičneže proč! Žive pa naj vsi, ki naši kmetski stvari služijo nesebične! Četudi ima gospoda kmete za neumne, enega jim ne more odreči, namreč: Da je kmetsko ljudstvo nesebične javne delavce še vedno spoznalo
umljivega, toda ne popolnoma uteme-meljenega razloga ne upate sodelovati, tedaj delajte vsaj na to, da se osnuje Vaša stanovska nestrankarska arganizacija. Kako velikega pomena bi bilo to v današnjem razburkanem političnem življenju! Posebno še, če bi taka Vaša nestrankarska organizacija hotela dati zavetišča in biti šola onim, ki še niso dozoreli za politično udejstvovanje. Saj vidimo, da velika večina pristašev nekaterih političnih strank ne ume pojmovati cilj'političnega nastopa. Istotako vidimo, kako mnogi ljudsko nevednost izrabljajo v svoje sebične namene. Prevarano ljudstvo prevaro sicer prej ali slej spozna, a posledica je, da
Hala industrija in carinska politika.
Država, kakor je Jugoslavija, ki je bogata na zemeljskih plodovih in na rudi, je naravno, da si mora ustvariti lastno industrijo. Industrija pa se mora ustvarjati takšna, da je konkurenca z industrijo sosednih držav mogoča. Pri nas tega ni ter se je hotelo vzdrževati našo industrijo samo z visoko zaščitno carino.
Visoka zaščitna carina postaja pogubna za državljane same, ki so z zakonom vezani služiti se produktov lastne industrije. To stanje, ki g<? ustvarja naša carinska politika v zaščito domače industrije, je nevzdržno. Cena industrijskih izdelkov, ki jih kupuje kmet, niso v nikaki primeri s ceno produktov, ki jih prodaja. Temu stanju je treba iskati in najti odpo-moči, ako hočemo in moremo biti urejena, življenja zmožna država.
Pri nas obstoja napačno mnenje, da je kmet nasproten domači industriji ali neinteresiran na isti. To ni
tako! Kmet je oni stan, ki je najves interesirail na uredbi in ustvarjanju domače industrije, ker drugače mora on kriti deficit uvoza in izvoza. Kmet je tudi glavni odjemalec industrijskih izdelkov, zatorej je prizadet na tem, kakšna je in kako obstoja industrija v državi.
Večkrat smo že poudarili, da industrija, katero je treba ščititi in vzdrževati z zaščitno carino, ni zdrava. Dovoljna zaščita bi morala biti samo v tolike, kar stane prevoz uvoza tujih industrijskih izdelkov. V »Trgovskem listu« z dne 16. julija t. 1. opravičuje centrala industrijskih korporacij po-višek uvoznih carin, da je to le začasno kot postavka za podlago trgovskih pogajanj z zunanjimi državami. Ta argument ne drži, ker naše carinske politike.ne more smatrati nikaka država več za resno kot kompenzacijo za trgovske pogodbe, ker ni ne ena država več odvisna od naših kmetskih pridelkov, ki jih mi izvažamo. Časi ugodnih kompenzacijskih trgovinskih pogodb so minuli. Države, ki so bile od nas odvisne (posebno Avstrija), so se drugod oskrbele, kakor aa uvoz kmetskih pridelkov, tako za ia-voz industrijskih izdelkov. Povišek avtonomnih carinskih tarifov v naši državi ni nič drugega kakor ugoditev domačim industrialcem. To je malemu številu mogotcev na škodo vseh milijonov državljanov.
Ponavljamo: Smo za domačo industrijo, ali ta mora vendar enkrat postati konkurence zmožna. Večno ne more držati izgovor o prevratnih neurejenih razmerah. Takšna strpliivosi naših državnikov mora postati za naše celokupno gospodarstvo pogubna. Kdo je kriv, da se naša industrija ne more postaviti na višino tujezemske? Je li to podjetnik ali delavec? Če je podjetnik kriv, ni vredno, da cela država za njega trpi, če pa delavec, se more in mora temu odpomoči, saj je naš delavec najboljši v Ameriki in v Nemčiji, kako da ne bi bil doma dober?
Z drugo besedo: ako domači indu-strialci ne morejo vzdržati tuje konkurence, naj jo pustijo. Zaradi malega števila državljanov - industrialcev ne moremo trpeti pogube celokupnega kmetijskega gospodarstva. Industrializacijo države pa naj prevzamejo tuji državljani. Izgovori o naciona-i lizaciji so ničevi, če mora narod na | korist nekaternikov gospodarsko propadati. Tudi ugovor, da tujec odnese dobiček v druge države, ne drži. Ako industrije ne ščiti carina, ne bo masi-nih dobičkov za odnos kapitala, nasprotno, tuji kapital se dovede v našo j korist.
i	Ivan Mrmolja.
»Kjer stoji malik, trava ne raste "
(Dopis.)

m.i i ii i ■■—m n-wir~rrwrrni-»—mm—--


LISTEK.
Joško Sottler:
V Podsredi in na ..stranskem" gradu,
»Kot srne« lahkih nog smo ga prevalili menda v 2 urah.
Iz Plešivice, čije severozapadni obronki so baje polni velikih plasti rjavega premoga, smo se spustili po strmi, skoraj navpični steiy v divje-
V mestu K., industrijskem in trgovskem središču nemškega otoka, je šestrazredna osnovna šola s 15 razredi in paralelkami. Silno važna je
vi UH Uiv^ j ^Jf	" —--——	j - 7	S	v	.	-j
postane neizpeljivo do vsega ! ta šola z ozirom na nase slovenske in s tem postane pogosto tudi nedo- j nacijonalne razmere. Pred vojno je stopno za napredek. Konservativnost bil tu samo nemški pouk. Mislili smo,
-am -ww-riirim'a«xTiJUiur:	—8—WmemPWHWBMWW— ^»aETrs*1^**«*^^	w
•
Cerkveno opravilo z redko lepo pridigo ter molitve za lepo vreme in ver-
cerkvica, so baje odbijali naši predniki prav uspešno kolone Turkov, ki so prodirali semkaj iz Sotelske doline preko Št. Petra pod sv. Gorami in od drugod. V duhu nam se poraja slika iz tistih časov: goreče grmade,
niki so se razhajali. V vseh smereh j svetna slava ...
da nam postane šola sedaj »buncica v
očesu«. Toda nekdo je dobil preveliko oblast nad njo in nad našim občinskim denarjem. Zelo znana je ta roka, ožigosana že javno v tisku! Kakor v trgu R., tako tudi tu ne dela dobro! Okolišole je dala postaviti še eno
si, odnosno takratnimi tukajšnjimi gospodarji. Ni pomoči; tako mine po-
romantično globelj: v Močnik. Skozi i bojni krik in ropot, grozote. Tu križ,
Moj letošnji dopust se je nagibal h kraju; še par dni in konec bo prijetnemu oddihu, prostosti in brezdelju.
Razmišljal sem, kako izkoristiti baš zadnje dni dopusta kar najbolje. To se pravi: prijetno, koristno, pa vendar brez denarnih žrtev; ;kajti teh državni uradnik ne moue doprinašati. Dandanes namreč. Včasih, pravijo, je bilo vsaj nekoliko drugače ...
Razmišljal sem, toda pametne misli ni bilo od nikoder. Preneumno: od . - ...	... _ zamišljenega prijetno ne bi bilo tudi mislil sem se one znane kitice.
temni gozd, last brežiškega velepo-sestva, nas je vodila pot; drevesa -listovci z že orumenelim listjem — kinčem jeseni — so tajinstveuo šumela; tu in tam je odpadel kak že odumrli list in solnčece, naš spremljevalec, je nekam otožno prodiralo skozi krone dreves, ki so bila še nedavno v bujni vegetaciji, a se sedaj nagibajo k uspavanju, k počitku preko zime. Večni circulus vitiosus!
* Skozi Močnik kake pol ure. Pol nas pelje mimo dveh malih mlinov. Do-
koristno in obratno, nič brez stroškov itd. In jaz sem hotel, odnosno tudi moral kombinirati.
Brezplodnega ugibanja me reši sestrica. »Uberimo jo jutri v Podsredo,« pravi; »obiščemo Stare Gore, kjer bo žegnanje, in nazajgrede si ogledamo »stranski« grad nad Podsredo; gotovo je, da Ti zleta ne bo žal!«
Pristal sem; ideja je bila lepa.
Bil je krasen dan, dan sv. Evstahija in tovarišev v mesecu septembru, ko smo jo mahnili nekako ob 7. uri zjutraj iz Gornje Pohance preko Plešivice v severozapadni smeri: sestri, brat in jaz. Kaj nam je bilo 3 ure normalnega, mestoma prav napornega hoda!
»Klipe klope, klipe klop, Mlin pod goro gre v kalop ...«
Zares idilično! Pasiramo še siromašno bajtico v dolini in potem navkreber. Od daleč nas pozdravlja cerkvica sv. Ožbalta. Zre ponosno na nižje ležeče vasice in posamezne naselbine naših tu takoimenovanih Gorenjcev. Za malo časa in smo tudi že pri njej. Je podružnica župne cerkve v Podsredi, kraj, kamor spada, pa imenujemo Pečice. Takoj za Pečica-
____'	^ v> nr,	i\«l	/ fr-
tam polumesec in šele po dolgih, tež kih preizkušnjah za naš ubogi narod je zmagal križ.
Se 150 do 200 m navzgor in na Golem vrhu, zapadni predstraži Orlice, smo. Nudi nam se razgled, da je kaj: proti jugu del Posavja z Gorjanci v ozadju, proti zapadu Veternik in Bo-horsko gorovje z Bohorjem (1024 m), proti severu Donati (883 m), Boč (980 m) in še dalje konture našega Pohorja. Pa tudi proti vzhodu razgled ni zaprt; preko Št. Petra zremo v prijazno Sotelsko dolino in še naprej tja v zagorska brda sosedne Hrvatske. V posavsko-sotelski kot zastirajo pogled orjaški Špiček in Pre-skagora (698 m) nad Pišecami, Silo-vec nad Sromljami ter Pleševica nad Gornjo Pohanco. In od južnega vznož
ja
posebna procesija pojoč po cesti proti Koprivnici. Malo okrepčila v Podsredi, z dopisnicami par spominov dragim in ob nedolžno-zvedavem spremstvu pogledov nekaj črnookih Pod-sredčank smo nastopili pot proti domu — tokrat mimo Podsredčkega gradu.
Podsredčki, po domače »stranski« grad! Odkod oznaka »stranski«, "ne vem. Za prebivalce južnega pobočja Orliških gora je grad sicer res nekoliko ob strani, toda to menda še ni vzrok oznaki.
Grad, čuvar nad Podsredo, je sezidan na mogočni skali, ki moli drzno iz strmega gorskega pobočja. Krog in krog njega prostrani gozdovi. Lega gradu je od treh strani zavarovana, skrita; razgled je mogoč le preko Podsrede tja v Sotelsko ravan, a je toliko lepši.
V spremstvu neke dame iz uprave veleposestva smo si ogledali notra-
Veleposestvo Podsreda meri okoli 2000 kat. oralov površine. Gozdne kulture prevladujejo. Sedanji posestnik je knez Windischgraetz. V kolikor sem informiran, so bili njegovi predniki: baron pl. Lazarini, grof Ap-falterer, grof pl. Barbo, grof Erazem pl. Tattenbach, baron Herberstein, Allanus de Serna, Martin Gilling, Jo-erg Schnitzenbaumer, Pongrac pl. Auersperg, grof Friderik Celjanski, škofija krška, baron pl. Sonneck, Henrik pl. Schaerfenberg in Menhard pl. Herberg. Menhard pl. Herberg je, če se ne motim, prvi znani lastnik ali posestnik te grajsčine; živel je v 13. stoletju. Kdo je grad sezidal in kdaj, ni znano. Gotovo je, da priča danes komaj za silo vzdrževana, a še vedno solidna stavba tega gradu nemo o davni prošlosti.
Zatopljeni v nekdaj in sedaj, v to, kar je bilo in danes ni več, smQ končali obisk, oziroma gostovanje. Zadnji
Orlice naprej proti Pohanci ozka njost gradu. 18 sob, visok stolp, ka- d raz vrhunca in grad je izginil
dolinica, po kateri se vije mirno zu boreč potoček Močnik.
Nekako ob severnem vznožju Orli-leži Podsreda. Lep, simpatičen
ce
mi
trg, razprostirajoč se ob cesti Št. Pe-
_______ _____, __________ ter, Koprivnica, Kozje. Na drugi stra-
—TvcTnašeToriice (633 m), ki ob- I ni doline z vijugasto Bistrico v sredi
vladuje po njej imenovano Orliško gorovje. Pečice imajo svojo zgodovino; s planote, na kateri stoji sedaj
se dvigajo Stare Gore z znano romarsko cerkvico. Še po serpentinasti cesti kvišku in evo nas na cilju.
pelica, posvečena sv. Filipu in Jako bu, 3 kleti in razne pritikline, to je glavno. Posebnosti ni. Prostori, razen onih uprave in gospodarstva, so prazni, ali ne služijo prvotnemu namenu. Skozi prazne, pomanjkljivo zaprte, ali
v gozdu tam za goro.
Ni nam bilo žal tega* dne. Okrepili smo duha in telo z izletom skozi del lepega in zato po zletnikih neupravičeno zanemarjenega najjužnejšega
OKUŽI pidz.no, ^umuiij^ijiv^	~~	• • „pm
sploh samo še priprte prostore vleče	Alpskega gorovja m - vsa az sem
močan prepih in njega odjek, čudni	prišel sicer popolnoma na svoj račun
glasovi in škripanje, se mi je zdel kot	In to je bilo - pri vsej nesebičnost!
žalovanje za nekdanjimi boljšimi ča-	— takrat glavno.
TU "" riT----'•-

Razšlrjajmo vedno in povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! r^ac
8
drago ograjo, napravila si je vrt in velik čebelnjak — to se pravi, žrtvovala je zelo veliko občinskega denarja — tudi — v svojo korist. Privoščimo, prav! Prav pa ni, če šola radi tega propada!
Silno revni delavski otroci so še sedaj brez knjig. Učitelj boječe prosi za nje, a odgovor se glasi: »Čebelnjak je predrag, knjig letos nikakor ni kupiti na račun krajnega šolskega sveta.«
Manjka učil, vojaki in leta so končala marsikaj. Učiteljstvo toži, da ne more poučevati. Kupilo se tekom več let ni ničesar (Pač — dva zemljevida. Letos celo Slovenijo!) Učni uspehi — moj Bog! Splošna pozabljivost! Na pritožbe stereotipen odgovor: »Čebelnjak je predrag, ograja predraga!« — Uboga šola v begati občini! Kam gre denar, vsako leto določen za učila v proračunu? Za ograjo?
Učitelj, oče mnegobrojne družine, si kupi svinčnik, radirko, preparaci-jo za uradno uporabo na račun krajnega šolskega sveta. Strašna jeza, grmi, treska! Mnogi stiskajo zobe in so si kupili letos tudi ročne kataloge s svojim denarjem. Dva ne moreta — gorje! .'»Pasivna resistencak Radi tega in ker revni otroci nimajo denarja za »Kalender«, grozi adlatus s pohodom v Ljubljano in z g. dr. Pestotni-kom!
Knjižničar: »Nemci so dobro preskrbljeni, a slovenskih pride le po 6 knjig na razred in paralelko. Razredniki prosijo, otroci bi radi čitali, kupimo kaj in skrbimo za slovenski je-zikk — »Ni denarja!?
Šola, ki je polna otrok cel dan in pozimi tudi zvečer, je mnogo trpela od vojaštva, stene umazane, ponekod smrde. Še enkrat niso bile prebeljene. Na table je mogoče pisati, s težavo. >Bo že!«
Za šolo: »Ni, ni? ni,« a za gospoda, ki vrlo dobro zna: »Je; je, je!«
Eh, samo da so kumare, paradižniki pa med za gospoda upravitelja in nadzornika po milosti stranke. Kaj slovenski jezik, kaj naša deca, kaj vzgoja! Na bolj eklatanten način ni dokazal še noben — kot ta steber »demokratizma« — da mu je vse to liekuba — tudi demokratizem!
Prav ima gospod minister, ko hoče depolitizirati šolo: politični eksponenti so se pokazali tudi drugje za nepravo zlato!
Kulturna škoda po njih je že ogromna. Zato vre v učiteljstvu! V Ljubljani je celo zagrmelo! — Trava zeleni, konvikt uspeva.
Mi starši pa pazimo na šolstvo bolje, mi hočemo napredka!
Starši.
Ra^ne polItlCne vesti.
Narodna skupščina. Kakor je po sestavi predvideno, se je v torek dne 20. oktobra otvorilo jesensko zasedanje narodne skupščine. Začasno predsedstvo je vodil najstarejši poslanec Asta Lazič (Davidovičev demokrat) iz Južne Srbije Srbije. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov. Izvoljeni so z ogromno večino glasov: Marko Trifkovic (radikal), predsednik; Nikola Subotič (radikal, I. podpredsednik; Stanko Ši-benik (radičevec), II. podpredsednik; tajniki so: Rude Bačinič in Jo9ip Za gorac, radičevec ter Kobasica in Pav-lovič, radikala. Dne 22. oktobra se je vršila seja za volitev finančnega odbora. Ta odbor šteje vsega 31 članov. Volitev se vrši po proporcu in so dobili radikali 13, radičevci pa 6 članov, med tem ko imajo vse ostale stranke skupaj samo 12 članov. Vlada ima potemtakem 19 članov v finančnem odboru ali skoraj dvetretjinsko veČino. V finančni odbor je izvoljen tudi tov. Pucelj. V ostalem je te dneve narodna skupščina razpravljala o invalidskem zakonu. Razprava se vrši na podlagi načrta prejšnje vlade, ki pa je za invalide zelo neugoden. Sedanja vlada bo skušala spraviti v zakon čim največ za invalide ugodnih odredb.
Depolitizacija Kmetijske družbe. — Velespoštovnai g. urednik! Bral sem ta teden v »Jutru«, da zahteva dr. Žerjav, naj politika izgine iz Kmetijske družbe. Ta zahteva je gotovo pravilna, čeprav je po mojih mislih, kolikor se tiče Kmetijske družbe, čisto odveč, ker vsi vemo, da Kmetijska družba jako uspešno deluje na gospodarskem in ne na političnem polju. Jaz bi pa vprašal nekaj drugega. Zakaj pa se ni depolitiziralo uradništva in zlasti učiteljstva? Ali so uradniki tukaj, da podpirajo uradno kakšno politično stranko, ali so zato tukaj, da uradujejo po zakonu? Ali plačujemo učitelje za njihovo agitacijo za samostojne demokrate, ali za poučevanje v šoli? Pred tem pragom naj pometa SDS, Kmetijsko družbo pa naj pusti v miru.	& ^
Da se ne pozabi. AJj se še spominjate onega članka v našem listu, kjer sino zapisali, da smo Slovenci majhen narod (po številu) in da nam zategadelj ni mogoče drugače nič doseči, kakor da se borimo za drobtine, ker ne moremo mi sami odločevati o vsem? Ali se še spominjate, kako so takrat padli po nas eselesarji in samostojni demokrati in se v svojih časopisih norčevali iz našega odkritega in poštenega priznanja dejanskega stanja? Na bahavo kričanje koroščevcev in samostojnih demokratov se mi takrat nismo bogvekaj ozirali, ampak smo rekli, da je treba le nekoliko počakati, pa bomo videli, kdo ima prav. In kakor že mnogokrat, je razvoj dogodkov dal nam popolnoma prav. Mi smo že parkrat omenili razne »intervencije« bahavih in kričavih esel-esarskih gospodov v raznih ministrstvih, o katerih dotični gospodje sami tako radi poročajo v svojih glasilih in smo vselej vprašali: Kaj pa je zaničevana »drobtina«? Ce n. pr. posl. Brodar poroča v »Slovencu«, da je izposloval pri ministru za kmetijstvo brezplačen prevoz krompirja iz Štajerskega za Gorenjce, ki so imeli slabo krompirjevo letino — ali ni to na
las podobno »drobtini«, ki jo je ujel ' Brodar z vladne mize (če jo je namreč j res on ujel)? Pa tudi samostojnim de- i* mokratom se nekoliko svita. V »Ju- | tru« so te dni zapisali, da v Sloveniji i pač ne gre drugače, kakor da se vsa- j ka slovenska stranka poskuša »našlo- | niti« na eno ali drugo veliko stranko j v Beogradu! Zakaj pa se mora vsaka slovenska stranka »nasloniti« na kakšno veliko stranko v Beogradu? Mar mislite, da zato, da bo kakšna velika stranka svojemu malemu pomočniku izročila gospodstvo? Ne, ne! Tako bedasta ni nobena velika stranka! »Nasloniti« se je treba zato, da se ujame za Slovenijo par skromnih drobtin! Tako prihajajo počasi V9i do istega spoznanja kakor mi, samo da smo bili mi že od vsega početka tako odkritosrčni in pogumni, da smo to takoj brez baharije javno povedali.
»Napredna ironta«. Samostojni demokratje (žerjavovci) vedno temelji-tejse uvidevajo, da jim zlasti na deželi bije zadnja ura. Zato so privlekli na dan svoje zadnje sredstvo, s katerim se mislijo še rešiti vsaj za silo in so zagodli v »Jutru« žopet staro obrabljeno himno o potrebi »napredne fronte« v Sloveniji. Slovenski kmetje pa se za »naprednost«, ka-korsno oznanjajo in zlasti prakticirajo »Jutrovi« pristaši, nikdar ne bodo ogreli, ker slovanski človek sovraži in odklanja neumestno preganjanje uradnikov iz političnih razlogov, slovanski človek sovraži in odklanja konfiskacije časopisja (pri zadnjih volitvah!), in sovraži in odklanja umetno inscenirano poulično pretepanje. To ni svoboda in ni naprednost, ampak je teror in nasilje! Z »naprednjaki« te vrste se pravi na-prednjak in svobodnjak, kakor je slovenski kmet, ne more družiti in se tudi družil ne bo! Slovenski ljudje se bodo združili v vrstah pravih na-prednjakov, ki svobodno spoštujejo, ne pa tlačijo in zatirajo. Takozvana »farška gonja«, ki je glavna melodija »Jutrovega« naprednjaštva, za prave svobodnjake in znak naprednosti, ampak dokaz, da gotovi ljudje še danes žive v starih avstrijskih časih, ki jih nikdar več ne bo, Zato pri nas najlepši »Jutrov«. »Napredna-fronta-marš« nikakor več ne vleče,
Predrznost prve vrste si je dovolilo pretekli teden napisati »Jutro« in sicer v uvodniku dne 24. t. m. Tam piše: »Danes tudi v Sloveniji vedno bolj in bolj prodira prepričanje, da smejo (Smejo! Kakšna milost in gnadljivost!) ljudsko zaupanje iskati in dobiti le politične skupine, katerih obstoj je upravičen tako s programatičnega, kakor z organizatorskega stališča. Politični fičfiriči (s tem misli »Jutro na vse druge stranke, samo na svojo ne), ki se pojavljajo le pred volitvami, da napravijo med volilci spo re in zmede, (da ne ubogajo ne na besedo g. dr. Žerjava, kajne?), so obsojeni in zavrženi (ampak samo od tajništva SDS, kar pa nikomu ne ško duje), in le politične organizacije, ki sistematično in neprestano posvečajo svoje sile brigi za ljudske interese (s preganjanjem uradništva itd., kaj?), lahko računajo na boljšo bodočnost. — Slišali in brali smo že precej baharije, ampak tako ošabne nadutosti še ne, odkar smo klali! V svobodni in parlamentarni državi zahtevati, da sme (!) svoboden državljan iskati in
dobiti ljudsko zaupanje le z milostnim dovoljenjem brezpomembne klike, to je že nekoliko predebela! Kdo vraga se dandanes meni za samostojne demokrate, ki sami ne vedo, kam bi se vsedli? Ali gospodje okoli »Jutra« ne vedo, da je doba takozvanih »narodnih pervakov že minula in da si naš kmet sam po svoji volji izbira in voli može svojega zaupanja?
Brezuspešna intriga. Kot nekak odgovor na razne za samostojne demokrate zelo neprijetne notice v zadnji številki »Kmet. lista<;, je objavilo »Jutro« uvodnik, v katerem pripoveduje, kako se posl. Puclju »slabo godi?, kako so se mu vsi računi ponesrečili, da zastonj čaka na ministrsko mesto itd. Naj nam »Jutro« oprosti, da na take brbljarije sploh ne odgo-varjamo. Tisti, ki se mu v Sloveniji »slabo godi«, je kvečjemu SDS. Odgovoriti pa hočemo na nekaj drugega, kar piše »Jutro« v istem uvodniku, >da so samostojni kmetje poskušali izriniti iz organizacije Prepeluha in njegove republikance in da so se v to svrho zvezali celo z radikali v Mariboru« itd. — To je predrzna izmišljotina, preračunana na sejanje razdora in razkola v vrstah naše »Zveze«. Namen tega podlega podtikanja je, napraviti v naših vrstah zgago in zdraho in zanetiti medsebojno nezaupanje! Mi pa politična sredstva te vrste že predobro poznamo in zato na tako traparijo ne bomo nasedli, ampak bomo še čvrstejši skupaj držali kot jeklo! G. dr. Žerjava pa prosimo, naj svoje ljudi opozori, naj se s takimi budalostmi raje več ne blamirajo!
Kdor rešuje utopljenca, navadno sam utone. Odkar so naši policajde-mokrati zleteli iz vlade in nimajo prav nobenega izgleda več, da bi zopet kdaj mogli odločevati pri usodi našega kmetslco-delavskega ljudstva, so silno obupani. Kakor pa se utopljenec lovi za vsako bilko, tako tudi oni v svojem smrtnem boju uporabljajo vsa mogoča sredstva. Skušajo zatajiti svoje meščansko - kapitalistično poreklo in se prilizujejo kmečko-delav-skemu ljudstvu. Na drugi strani pa love posamezne naše pristaše na vseh koncih in krajih, izvabljajo iz njih razne nepremišljene izjave, ki jih potem v svojem kapitalističnem časopisju natiskujejo pod velikimi in kričečimi naslovi, S tem hočejo v vrste naših pristašev prinesti zmedo. Doslej sicer niso imeli večjih uspehov, toda nekateri, ki so še popolnoma liberalno navdahnjeni in ki se niso mogli vživeti v našo kmečko-delavsko ideologijo, so vendarle nasedli. Tako je objavil v »Jutru« g. Stoklas nek članek, v katerem grdi naše mariborske somišljenike in tudi takšne, ki so za-raai dela v stranki bili obsojeni na večletno ječo, med tem ko 9e je on sam družil z demokratskim poslancem dr. Pivkom. Haložani so se na tega moža že dolgo pritoževali, toda sedaj se je obsodil tudi sam. Vsak naš somišljenik, kadar ga kaj boli, v6, kam se mora obrniti po pojasnila in kje se mora pritožili, ako mu kaj ne ugaja. Zato so tu strankina načelstva, tajništva in uredništvo našega glasila. Kdor pa išče pojasnil pri naših najhujših nasprotnikih, naj kar pri njih ostane. Mi ne bomo jamrali za njim.
Veleblagorodno »Jutro« od zadnjega četrtka posvetilo je »Kmetskemu listu« cel uvodnik. Pod vsako besedo trepeče najmanje pet kilokramov žolča. Tolika je jeza radi zafurane SDS politike! Naj »Jutrovci« vprašajo zdravnike in bodo zvedeli, da ni pomoči bolniku, kateremu se je raz-lil žolč! Tudi g. Macafizelj so na nas obrnili svoje oko. Ponatisnili so v svoji »Jutrovski« rubriki celo vrsto naših beležk. Prav tako, je njihova rubrika — četudi brez njihove zasluge, a z njihovimi sodelovanjem le v toliko, v kolikor so pristavili svoje ma cafizeljsko ime — bila enkrat vsaj — vredna čitanja!
Je pomagalo in zaleglo. V zadnji številki našega lista smo si dovolili povedati par krepkih in odločnih res nic samostojnim demokratom v bok. To je bil naš odgovor na grdo pisanje »Domovine« o samostojnih kmetih oziroma o naši »Zvezi«. Nas ni nič ženiralo, da je en tak lep samostojno-demokratski izliv v »Domovini^. podpisal sam dr. Žerjav, ampak smo udarili z betom nazaj. Kakor vidimo iz zadnje »Domovine«, je naš udarec zalegel. Dr. Žerjav je namreč tudi v zadnji »Domovini objavil uvodnik s svojim podpisom, a v celem uvodniku ne omenja ne samostojnih kmetov in ne Zveze niti z besedico! Tako je prav. Če se bo on s svojimi tovariši vred dostojno obnašal napram nam, se bomo tudi mi držali pravil dostojnosti, če bo pa on po nas zamahnil enkrat, bomo mi po njem dvakrat in to temeljito, Sedaj naj izbira!
Poslancu Puclju za god je poklonil neki gospod MAO od »Jutra« sledečo pesmico, ki je izšla v nekem zagrebškem listu kot dopolnilo v »Slovencu« objavljene šale, da so ljubljanski mestni gerenti zbežali iz samostojno-demokratskega tabora vsak v kakšno drugo stranko: »Po kucaju na vrata - na radikalska sva — na klerikal-ska i na — još radičevska ta«. — Poslanec Pucelj nam sporoča, da se gospodu MAC-u najtoplejše zahvaljuje za poklon in obljublja, da mu bo poslal za njegov god natlačen koš najlepšega — osata.
Neprijetno je poščegetala samostojne demokrate odločna beseda glavnega glasila »Samouprave«, ki se zavzema za zedinjenje vseh SLS nasprotnih strank v Sloveniji, ki odobravajo današnjo politiko sporazuma. To je za samostojne demokrate migljaj s kolom, da še dolgo ne bodo razpolagali v Sloveniji z vso državno močjo, kakor pri zadnjih volitvah. To gospode peče in boli.
Beg iz samostojno - demokratske stranke se nadaljuje na vsi črti. Odkar so po priznanju samega Pašiča samostojni demokratje morali zapustiti ministrske stolčke na zahtevo radičevcev, so ostali brez moči in brez vpliva in kakor vse kaže, se še dolgo ne bodo dokopali do vladne moči ali pa nikdar več. Onemoglost samostojnih demokratov so prvi spoznali uradniki, ki so prej iz golega strahu za svoj in svojih rodbin kruh morali delati tlako samostojnim demokratom. Danes uradniki vedo, da se jim samostojnih demokratov ni treba več bati in zato zapuščajo trumoma samostojno - demokratske vrste in se politično opredeljujejo popolnoma svobodno, kamor koga vleče srce. A tudi oni ljudje na deželi, ki so prej iz različnih vzrokov podpirali samostojne demokrate, se danes odvračajo od njih, ker vidijo, da so danes brez vsake moči. Polom samostojno-demokratske stranke so predvideli vsi, ki vedo, da se da vsaka stranka držati samo iz njene notranje moči, ne pa z vladno pomočjo in milostjo. Samostojni demokrati so nekaj pomenili, dokler so preganjali neke vrste orožniki radi-čevce, komuniste itd. Danes pa so izgubili vsak pomen, ker so radičevci v vladi, komunistov pa nič več ni. V deželi, kjer ni »razbojnikov«, so tudi orožniki nepotrebni.
G. Žerjava še enkrat vabimo, da javnosti pojasni, kako se je dvignil sekvester (državna uprava) na veleposestvu Lamezan-Salins v Kokri. Pod kakimi pogoji se je to zgodilo? Kedo je dobil posestvo v izkoriščanje? Ali so oni, ki so od stvari imeli koristi, demokratarji ali niso? Sploh vse povejte, kar veste o tej stvari, ki zanima vso javnost.
Znamenita izjava. Nedeljski »Slovenec« priobčuje izjavo, »skoraj polno-številno« zbrane duhovščine šmarske dekanije, ki »enodušno pomiluje tiste
svoje tovariše, kateri morebiti iz nezadovoljnosti z vodstveno taktiko ali kakega drugega neutemeljenega razloga razdirajo s svojim nastopom Slovensko Ljudsko Stranko«. Isti »Slovenec par dni poprej ogorčeno trdi, da ni res, da bi bil v SLS razdor, a duhovniki šmarske dekanije govore ravno nasprotno. Kdo laže! »Slove-nec< kajpada ne, saj je dober krščanski list!	^
Pozabljivost. »Slovenec« se je spravil po kratkem odmoru zopet na Puc-lja in Prepeluha, češ, da sta onadva kriva centralizma, čegar posledica so današnji visoki davki. Pri tem spominjajo tudi Prepeluha na njegov boj proti centralizmu. Da se gospodom osveži spomin, jim bodi povedano, da se Prepeluh ni boril le proti centralizmu, ampak tudi proti onim, ki so centralizem pri nas zakrivili in zadnji ostanek slovenske avtonomije sramotno prodali in izdali, in to v času, ko vidovdanska ustava še ni bila sprejeta in bi se bilo dalo še marsikaj rešiti! To je Prepeluh v »x\vtononiistu« in kasneje v »Slov. Republikancu« nepobitno dokazal z zgodovinskimi dejstvi in zato eselesarskim mogotcem vse sklicevanje in zabavljanje na »centralizem« nič ne pomaga. Če bi bili eselesarji takrat, ko se niti Pri-bičevič sklicanju slovenskega pokrajinskega zbora ni upiral, pokrajinski zbor res sklicali, bi nam bili Srbi to ustanovo tudi v vidovdanski ustavi priznali. Ker pa so takrat mislili, da bodo večno na vladi, pokrajinskega zbora niso hoteli sklicati, ker so živeli v prijetnem upanju, da bodo večno vladali brez kontrole. Po avtonomiji so pa začeli kričati takrat, ko je bilo že vse zamujeno in zafurano. Taka je resnica in nič drugačna.
Popravljene krivice. »Slovenec« poroča, da sta na svoji stari službeni mesti zopet postavljena šolska voditelja gg. Štrukelj in Jevnikar. Zanimivo je, da »Slovenec« ne poroča, kdo je izposloval popravo storjene krivice. Če bi bil to storil eselesar, bi bil »Slovenec« to gotovo omenil.
»Domoljuba« in »Slovenca« opozarjamo, da se po celi deželi govori o velikanskih izgubah, ki so zadele neka eselesarska gospodarska podjetja. Zakaj brumna lista ne odgovorita, ali je to res ali ni res? Ljudstvo pričakuje točen odgovor!
»Goriška Straža«, glasilo v Italiji živečih pristašev SLS, piše naravnost ostudno o političnih razmerah v Ju-! goslaviji. Z vsako besedo kaže mržnjo proti vsem, kar ne stoji pod komando g. Korošca. Osobito zasmehuje g. Ra-diča. Smatramo, da dela slovenski list v Italiji tamošnjim našim rojakom zelo slabo uslugo s tako pisavo in upamo, da bodo naši v Italiji živeči bratje znali sami napraviti red s tako lažnjivo in škodljivo družbo, kakor so goriški eselesarski brezdomovinski petelini.
Shodi in razne prireditve.
Zbor ZSKL na Drenovem griču. Preteklo nedeljo je sklicala okrajna organizacija ZSKL veliko zborovanje kmetskega ljudstva na Drenov grič. Na zbor je prišlo preko 400 mož in fantov iz vse bližnje in daljne okolice. Svoje zastopnike so poslale prav vse kraj. org. vrhniškega okraja. Prišli so tudi pristaši nasprotnih strank od SLS in socijalistov. Predsednik tov. Martin Petkovšek je otvoril zborovanje in podal besedo prvemu govorniku tov. posl. Kelemini, ki je nazorno orisal zgodovino sporazuma med Srbi in Hrvati ter povdaril njegov veliki pomen za notranjo ureditev naših razmer, kakor tudi veliko važnost za ugled naše države na zunaj. S splošnim odobravanjem in pritrjevanjem je bil sprejet njegov govor. Za njim je stopil na govorniški oder bjvši posl. Kušar, ki je z učinkovitimi besedami povdarjal potrebo skupnega dela na političnem polju vsega podeželskega ljudstva tako kmetov, obrtnikov in delavcev. Njegov govor so poslušalci večkrat prekinili z oduševljenim ploskanjem. Kot tretji je nastopil naš posl. Pucelj, burno pozdravljen od vseh, ki je obširno opisal sedanji politični in gospodarski položaj ter delo v parlamentu in finančnem odboru. Nekatere medklice navzočih socijalistov je duhovito zavrnil. Povdarjal je v nadaljnem svojem govoru o najvažnejšem zakonu, ki mora biti sprejet za vsako ceno v parlamentu, to je zakon o izednaženju davkov, v finančnem odboru pa se mora doseči prost izvoz živine in zlasti prašičev. To je temeljna zahteva naše kmetske politike. Viharno ploskanje je trajalo par minut, ko je posl.
Pucelj stopil z govorniškega odra. Za njim je povzel besedo tov. Prepeluh, ki je temeljito orisal socijalni pomen našega kmetsko - delavskega gibanja. To je edino gibanje, ki odgovarja družabni zgradbi našega naroda. Splošno odobravanje je sledilo tudi njegovemu govoru. Nato je podelil besedo tov, predsednik še dvema socijalistoma g. Klemenčiču in Langofu, ki sta v bistvu tudi odobravala kmetsko-delavsko gibanje.
Proti davčni preobremenitvi se je vršil zadnji petek v Ljubljani v dvorani Kino Matice velik protestni shod vseh gospodarskih kcrporacij. Govorniki so govorili zelo ostro. Resolucije so bile sprejete soglasno in so že izročene vladi. G. Šavnik kajpada ni prišel blizu!
Žabnica pri Škofji Loki. V nedeljo dne 25. oktobra se je vršilo pri nas odkritje spominske plošče padlim vojakom v svetovni vojni. Ob 2. uri ! popoldne smo imeli litanije na to so i g dekan, g. župnik iz Šmartna in do-! mači g. župnik opravili libero za pa-; dle tovariše. Nadaljna slovesnost se je vršila zunaj cerkve, kjer je plošča vzidana. Godba Glas. društva je zaigrala žalostinko »Rodoljub«. Nato je imel čg. dekan iz Stare Loke govor. Lepe besede so marsikaterega ganile do solz. Med govorom so odkrili ploščo. Po govoru je zapel moški zbor »Oj Doberdob« in »Blagor« mu«. Nato je v imenu faranov imel govor g. inž. P. Oman in so njegove ganljive besede pretresle do srca. Nato je godba zaigrala »Bože pravde«. S tem je bila slovesnost končana. Prav prisrčna zahvala g. dekanu za tolažilne besede, g. župniku iz Šmartna in do-
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu lista«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja!
mačemu g. župniku, g. Omanu, dalje godbi, g. pevovodji, pevskemu zboru, Ulasb. društvu in sploh vsem, ki so darovali prispevke za ploščo in pripomogli k svečanosti. Spominjajmo se padlih tovarišev in ne pozabimo njih, ki so prestali toliko gorja! In tovariš, ko greš mimo plošče, poglej, preberi in dobro premisli besede, ki so tam zapisane: >Za domovino padli ste v tujini, odpočite se v nebeški domačiji!« — Fant.
Mala Nedelja. Dne 8. novembra t. 1. od pol 8. do 12. ure predpoldne in od 1. do 4. ure popoldne se vrši razstava dobitkov efektne loterije Narodne kulturnega društva v društvenem domu. Vsak si naj razstavo ogleda in si nakupi kar največ srečk. Dne 15. novembra vas čaka sreča! Naročite si srečke!
Izredno ugodna prilika za nakup čevljev.
Od danes naprej se prodajajo roiličnl
čevlji za moške in ženske
ilasll p« »e prodajo velika zaloga
otroških čeveljčkov
OKAZIJSKE VRSTE
tovarn in trgovin PEter KOzina
pod lastno ceno samo v trgovini na Bregu, nasproti Sv. Jakobu mostu v Ljubljani, dokler ta zaloga traja.
IZDATNOST, obilne pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »GAZELA«.
Dopisi.
KRANJSKO.
Hraše pri I^escah. 20. september bo ostal marsikateremu v prijetnem spominu. Ta dan se je slovesno otvo-ril novi sirarski dom. Takoj kmalu po kosilu se je začelo zbirati kmetsko ljudstvo v častnem številu. Zastopani so bili tudi delavci tovarne verig, kar je lepo znamenje, da delavski stan spoštuje gospodarsko slavnost v korist celokupne človeške družbe. Iz Radovljice je prihitela godba požarne brambe, na hribčku nad vasjo so pokali topiči. Točno ob 3. uri pozdravi čez 500 zbranih gostov podpredsednik zadruge Ažman, med njimi zastopnika velikega župana in preds. Kmet. družbe g. Sancina, kmetijskega referenta Trampuša in mlekarskega inštruktorja g. Pevca. Nato povzame besedo g. Sancin, omenjajoč važnost dneva, ko se otvarja novi dom ne sa mo za vas Hraše, ampak za celo okoli co in čestita vasi za novo zgradbo. Z obžalovanjem vzame na znanje, da se dom ta dan ne blagoslovi, dasiravno je na programu, ker je g. župnik odklonil radi malenkostnega vzroka ob tej uri blagoslovitev. Končno zakliče, naj Bog blagoslovi ta novi dom in vrata so se odprle. Nato govori še g. Pevc lep strokoven govor, na kar prebere g. Ažman došle pozdrave in sicer od zadružnega inšpektorja pri kmet. oddelku g. Miloša Štiblerja, komisarja agrarskih operacij g. dr. Špil-lerja in krasno pismo za planšarstvo vnetega g. župnika Pibra. Kar je treba zelo pohvalno omeniti je to, da so počastili slavnost tudi oni, ined katerimi se je pričelo sirarstvo, to so naši vrli Bohinjci. Skoraj vsaka večja zadruga je poslala svojega zastopnika. Navzoči so bili tudi zastopniki novo ustanovljene sirarske zadruge iz Rateč, nadalje župana iz Lesc Vidic in Kumrdej iz Ribnega. O ureditvi doma so se vsi pohvalno izrazili. Koj po otvoritvi se je pričela prava zadružna veselica, ki je trajala do ranega jutra. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Tudi Bog je bil naklonjen svečanosti, ker je bilo celi dan izredno toplo in krasno jesensko vreme.
Kočevje je za nas zelo važna točka. Zato že smemo z vso upravičenostjo vprašati: Kdaj bodo na tamošnji šoli pobeljene učne sobe, ki so omazane še od vojakov, kar bije v obraz higi-jeničnim načelom, posebno pri tako velikem številu otrok? Baje se bori učiteljstvo šestrazrednice za en sam zemljevid Jugoslavije i. dr. Zakaj se učencem vtepa jo prazne besede v glavo, ali je mar to višek pedagogike? Zakaj je ravno ta šola v tako mizer-nem stanju učil. — Kam gre denar in komu koristi propast važne šole.
Ne kupujte
preden si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri
10S. R0JINA • UUBL1ANA
Interesente vabimo na ogled!
STAJERSKO.
Jarenina. Dne 27. septembra je ja-reninski župan pri cerkvi oznanil, da so na razpolago dohodninski izkazi in da se naj vsak, ki bo imenovan cglasi, da ga sprejme. In res so se odzvali skoro vsi, ki so bili pozvani. K koncu pa je izjavil: »Tudi jaz moram plačat dohodnino, akoravno me napada osebno in v »Kmetskem listu« nek dobro znani dopisnik ter bi rad z lažmi in obrekovanjem dokazal, da jaz nič ne plačam dohodnine. Vse, kar govori in piše omenjeni, je sama grda laž in hudobija.« Ker nam je bilo znano, da je merilo vse to na U»ngta, zato se je tov. Gungl oglasil
ter zagovarjal »Kmetski list« tako-le: »Ker bi g. župan rad sebe olepšal ter osmešil onega, ki je pisal v »Kmetski list, zato sem prisiljen, da povem resnico, namreč, da g. župan za leto 1923 ni plačal nič dohodninskega dav ka in da je torej resnica, kar je pisal »Kmetski list«. Kdor pa tega ne verjame, naj pride osebno k meni, da mu pokažem prepis dohodninskega izkaza za leto 1923. Ako pa je g. župan za leto 1925 dobil to čast, da mora tudi on plačat dohodnino, je pa čisto pra vilno, kajti ako mora plačat bajtar, naj plača tudi premožni.« Ko so ese-lesarji videli, da se je g. župan spod taknil, so navalili na tov. Gungla, da bi izzvali iz njega kako žaljivo besedo in ga potem tožili. Takšni so na ši eselesarji! Kdor si upa povedati resnico, tistega kar obsodijo v kajho ali pa v pekel.
Ormož. Znani ptiči, ki so doslej skubili in gulili ubogo ljudstvo, se upravičeno bojijo za svoje perje. Razvili so ostro agitacijo proti Kmečki hranilnici in posojilnici v Ormožu. Kadi bi jo zadavili že ob njenem rojstvu in tako spravili iz sveta. Pa je ne bojo; nova zadruga že živi in bo živela ter delovala v dobrobit kmečkega ljudstva. Dva moža so res pregovorili, da sta preklicala članstvo. Nič zato! Prišli so drugi in vložili deleže. Res smo hvaležni všem proti-agitatorjem za njihov trud in naporno reklamo za novo zadrugo brez vsakih stroškov. — Vložniki in prošnjiki za kredit za krščansko obrestno mero se že oglašujejo. To kar čivkajo neki ptiči naokrog, da bodo članom nove zadruge grunti predani in Rojs bo kmete našmickal, je čisto navadna oslarija, katero lahko prebavlja kak nerazsoden bedak, — pameten človek tega ne veruje. Hočete znati, kdo pri nas kmetom in drugim grunte in hiše prodaja, potem si oglejte od časa do časa oglase ne sodnijski deski. Vprašajte še kmečke dolžnike, ki radi 14 in še več procentnih obresti pridejo na kant. Razložite ljudem, kako jo občinsko gospodarstvo v Ormožu in zakaj občani ne hvalijo zadružne elektrarne. Ko se je ustanovila, so jo res hvalili, danes jo pa ... Prodajali bodo — ne bo dolgo — grunte in hiše, pa ne članom nove zadruge, nekje drugod bo pel boben, po krivdi koga, se bo še slišalo.
Sv. Jakob v Slov. Goricah. »Slov. Gosp.« z dne 4. junija se je ustil, da je g. Županič ^Joril veliko dobrega za ubogo ljudstvo. V dokaz za to trditev služi »Slov. Gospodarju« menda Šraj, ki je služil pri Zupaniču za hlapca. Ako je »Gospodarju« znano, koliko plačo je Šraj prejel od »ljudskega dobrotnika« Zupaniča? Je baje še več takih milosrčnih eselesarskih dobrotnikov v jareninski občini, ki z svojimi služabniki in najemniki »dobrotni-ško« nastopajo, zraven pa se trkajo na prsa, češ mi smo pravi in pobožni mstjani!
Jarenina. Tudi naša podružnica Jugoslov. Matice je priredila »Koroški dan«. Zborovalci, zastopniki vseh strank so v posebni resoluciji, poslani vnanjemu ministrstvu, pozvali vlado, naj nakloni koroškemu vprašanju oziroma koroški Sloveniji vso potrebno pozornost, da bomo popolnoma pripravljeni, ko bo dozorel čas združitve »Gosposvetskega polja«, te zibelke Slovencev, ■/. našo državo. Našim koroškim bratom Slovencem pa pošiljamo prisrčne pozdrave in jim kličemo: Vztrajajte do ure osvoboditve!
Kollnska ciRorija
Je izvrstna !
Novice in razno.
Bivši narodni poslanec tov. dr. Jan- > ko Rajar, veterinarski referent mari- j borske oblasti, je 25. t. m. v domačem krogu v Mariboru praznoval srebrno poroko. Istega dne se je njegova hčerka Stana poročila z rudniškim zdravnikom dr. med. Tonetom Cizelj v Trbovljah. Zvestemu tovarišu - jubilantu in njegovi rodbini prav od srca čestitamo!
»Kmetijski koledar«, žepni, za 1. 1926 je dotiskan. Stane 10 Din, po pošti 11 Din. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
»Gruda« št. 10 (za oktober) je izšla. Številka je zelo lepa! Naročajte! Dobe se še vse številke letošnjega leta. Celoletno stane 30 Din.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, r. z. z n. z. se imenuje nova posojilnica, ki so jo ustanovili naši pristaši v Ljubljani. Predsednik je tov. dr. Marušič. V načelstvu so naj-odličnejši možje iz Ljubljane in okolice.-Kot ravnatelj je nastavljen prvovrsten strokovnjak v osebi g. Malen-šeka, ki je pred vojno služboval v Tržaški posojilnici, a po vojni je vodil podružnico Trgovske banke v Slo-venjgradcu. Zadruga je pristopila kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Uraduje v ogelni hiši Sodna ulica v lokalu, /Mv,kat?Fem \ je doslej bil Urad za pospeševanje obrti. Kmetski hranilni in posojilni dom vsakomur najtopleje priporočamo!
gimnazijalca Ristlja je pa zadel z nožem v vrat tako močno, da je ranjeni po par minutah izdihnil. Cela vas je bila silno razburjena. Nesrečna mati umorjenega dijaka je posestnica na ' Lešnici.
Kačaki (macedonski roparji) so v v nedeljo napadli blizu Ohrida ob albanski meji avtomobil, v katerem je bil okrožni načelnik iz Ohrida z nekim duhovnikom, orožnik in šofer. Orožnika so kačaki ubili, načelnika in duhovnika pa odvedli, najbrže v Albanijo. Naša vlada je takoj ukrenila vse potrebno za zasledovanje roparjev. Ostro naročilo je poslala v tem pogledu tudi albanski vladi.
Smrtna obsodba je bila izvršena v Zagrebu na vojaku Sladoviču; bil je ustreljen. Sladovič je 1. 1923 ubil posestnika Harndta v Husanji na Hrvatskem in na to je z nožem v roki izsilil od žene umorjenega gotovino 4000 Din.
»Osebna dohodnina. Kako se napoveduje in kako se sestavljajo pritožbe.« Ta knjižica ne sme manjkati v hiši nobenega davkoplačevalca! Stane 10 Din, po pošti 11 Din. Naroča se pri: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8.
Smrtna kosa. V petek zvečer je nenadoma preminul v starosti 68 let naš zvesti pristaš vrli tov. Mihael Kosel iz Zadraga, obč. Križe, Gorenjsko. Bil je vpokOjen orožnik in posestnik. Dvajset let je načeloval Dup-ljanskemu gasilnemu društvu. Udeležba pri pogrebu je bila lepa. Med cli-ugim se je udeležilo 6 gasilnih društev pod vodstvom g. Depoiija iz Kranja. Takega pogreba naše Duplje še niso videle! Hvala vsem, ki so se udeležili, posebno tudi pevcem za ža-lostinke. Naj v miru počiva. Preostalim naše sožalje.
Radovljica. Včeraj je umrl Ivan Dernič, lesni industrijalec. Bil je incž zelo nadarjen, dasi sin priprostega tesarja, izredno sposoben in jako podjeten. Zadnje njegovo delo v Foj-nici v Bosni, kjer si je zgradil veliko žago, je moža utrudilo in mu zadalo bolezen, ki ga je prerano vrgla v grob. Vsem ostalim naše iskreno sožalje!
Današnji članek »Selo bo spasilo svet« si prečitajte trikrat in večkrat. Toliko zlatih resnic je v njem! Nudi nam globok vpogled v koristnost in pravilnost kmetske politike. Države, ki so jo zanemarjale, se morajo k isti zopet vračati, ako se hočejo rešiti propadanja!
Spor je nastal med Bolgarijo in Grčijo. Grčija je prenagljeno vpadla s četami v bolgarsko ozemlje in tam zasedla več krajev. Bolgarija se je ta-kaj obrnila na Zvezo narodov za posredovanje. Sumljivo je zadržanje Italije, ki misli, da utegne od nemirov na Balkanu imeti koristi. Ostale velesile se trudijo, da spor poravnajo.
Naši živinski sejmi so najlepši do-caz, kako so se razmere spremenile pod sedanjo vlado na bolje. Poprej so bile cene pogubno nizke in še ni bilo iupcev od nikoder. Sedaj so se cene nekaj popravile, razun tega se povsod pojavlja polno kupcev. Isto se poroča iz Slovenije in Hrvatske. Kmetsko judstvo to vidi in se pametni ljudje samo smejijo hujskačem iz nasprotnih strank, ki trde da je sedaj slabše, kakor je bilo takrat, ko sta ministro-vala Žerjav in Korošec.
Nove poštne znamke po 25 in 50 par ter po 1 dinar pridejo v promet začetkom decembra.
V Rajhenburgu so, kakor smo že poročali, roparji pri belem dnevu napadli inženerja Forgesa in uradnika Petersa ter njima odvzeli 350 tisoč dinarjev. Enega roparja v osebi Fabjana Gršica so sedaj prijeli v Varaždinu, v neki zloglasni hiši in ga vtaknili v zapor okrožnega sodišča v Celju.
Surovost in pijanost. Na Lešnici pri Novem mestu je predzadnjo nedeljo sin posestnika Janca začel v pijanosti mahati z nožem okoli sebe, ne da bi ga bil kedo izzval. Več oseb je ranil,
Ustrelili so zadnji petek v Valjevu v Srbiji na smrt obsojenega hajduka (roparja) Bojoviča, mnogokratnega morilca. Zadnjo noč je prebil veselo prepevaje pri vinu in pečenki. Predno je nastopil zadnjo pot, je izpil še nekoliko žganja,4n zopet zapel. Oči si ni dal zavezati, pač pa je orožnike prosil, da naj dobro pomerijo.
Volkovi so se silno razmnožili v Bosni in delajo ljudstvu veliko škodo. Baje so letos raztrgali že blizu sto glav goveje živine.
Najstarejši župan Jugoslavije. — Trifko Banič iz Popovega polja v Hercegovini je te dni umrl v starosti 111 let. Do zadnjega je bil zdrav in duševno čil.
Cigani so oropali trgovino Pintar v Slov. Bistrici. Odnesli so blaga za 60.000 Din. Izsleditelj ukradenega blaga dobi 4000 Din nagrade.
Vojna akademija v Beogradu, kjer se za našo vojsko vzgajajo oficirji, je obhajala te dni 751etnico svojega obstanka.
V Jugoslaviji smo imeli v preteklem šolskem letu 7368 osnovnih (ali ljudskih) šol. Učiteljev je bilo 9044, učiteljic pa 8172. Šole je obiskovalo 543.568 dečkov in 350.8b8 deklic.
Lažimiuister se je pojavil prejšnji teden v Osijeku. Izdajal se je za ministra Stojadinoviča in si je ogledal gospodarsko razstavo. Tudi listi v Osijeku so poročali o obisku g. »ministra«. Ko je policija zvedela iz Beograda, da g. atojadinovič tiste dneve sploh ni odšel iz Beograda, so začeli lažimini-stra iskati po Osijeku, toda je bil že pravočasno odfrčal.
Naši rojaki v Italiji žive v jako težkih gospodarskih prilikah. Izseljevanje narašča. Posebno se odpravljajo ljudje v Ameriko, dasiravno zadnje čase ne prihajajo ravno ugodne vesti o gmotnem stanju delavstva v Ameriki. Premnoge labrike so prenehale z delom in brezposelnost narašča.
Neka 68 let stara žena na Španskem je rodila svojega tridesetega otroka.
Kaznjenec zadel loterijo. Nek Ceh je zadel 100 tisoč dolarjev. To poročilo je prejel nekaj ur potem, ko ga je sodišče obsodilo v dosmrtno ječo, ker je umoril svojo ženo, s katero se je prepiral ravno radi nakupa žreba. Njegovi odvetniki zahtevajo, da se znesek plača obsojenčevemu 15-let-nemu sinu.
Štirikrat se je hotela v enem dnevu usmrtiti neka Parižanka. Najprej si je prerezala vrat, toda premalo. V bolnici so jo zavezali in poslali domu. Na potu je skočila pod nek vlak, toda vlak se je pravočasno ustavil pred njo. Na to je skočila v vodo, vendar so jo živo izvlekli. Doma je spila steklenico jodina, toda sosedje so jo takoj spravili v bolnico, kjer so jo rešili in jo odali v oddelek za umobolne.
Naročeni požigi. V nekem kraju na Češkem je bilo zadnja leta že 62 požarov. Še le sedaj so oblasti našle pravi vzrok. Obstojala je namreč družba, ki je zažigala po naročilu posestnikov samih. Posestniki so se dali visoko zavarovati in so požigalski družbi plačevali za požig primerno visoke »nagrade«, Požigalci in posestniki so že pod ključem.
Velika železniška nesreča se je zgodila v Kalabriji (južna Italija). Pod vlakom se je podrl most čez reko Ponso. 18 oseb je mrtvih.
Na Kitajskem je zadnje dneve bila zopet strahovita povodenj. 80 tisoč ljudi je bilo brez strehe.
Duhovnika je umoril v cerkvi v Karlsruhe na Nemškem neki JHger.
Med mašo je skočil k oltarju in mašu-jočega duhovnika z nožem ubil. Pri zasliševanju je morilec izjavil, da je zločin storil samo radi tega, ker bi rad bil obsojen na smrt radi bede, v kateri živi že več let.
V Rimu, v središču polentarske kulture, je nek vojak na ulici z bajonetom prebodel duhovnika, ki je mirno šel po mestu. Umorjeni duhovnik je bil profesor univerze v Rimu.
Svojo ženo je umoril v Berlinu neki doktor Šnajder. Pred preiskovalnim sodnikom je trdil, da je to storil radi tega, ker je hotela, da ji kupi kožuh, dasiravno je bil brez službe in brez denarja. Pri obravnavi je navedel spet drug razlog in priznal, da je ženo umoril v jezi. Morilec je bil med vojno oficir. Bil je opetovano ranjen ter si je enkrat pretresi! tudi možgane.
Pesnik Bernard Šav je poslal nekemu delavskemu listu naročnino 125 dolarjev, to je toliko, da je s tem plačana naročnina za 200 let. Upravnik lista je pesniku potrdil prejem denarja in pripomnil, da si bo dovolil pesnika pravočasno opomniti na novo naročnino, čim sedanja poteče.
Slovanov je na svetu 164 milijonov. Največ je Rusov, namreč 114 milijo-jonov. Slovani imajo pet držav (Rusija, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Bolgarija). V Nemčiji je še 2 milijona Slovanov, istotoliko jih je v Italiji in v Rumuniji skupaj. Mnego Slovanov je razun tega še v Turčiji, v Grčiji, na Madžarskem in v Ameriki, Slovani so najštevilnejši narod v Evropi.
Nekaj o našem trgovstvu. Ne mislim tu vsega trgovstva, ampak le del onega s kmetijskimi pridelki. O njem bi povedal najprej 2 primera, kako naj to trgovstvo ne ravna, ako noče, da bo oškodovano ono samo s kmetijstvom vred. — Neka gospa — soprog ji je eden najuglednejših meščanov v Sarajevu — se je iz kopališča preko Slovenije vračala domov in me naprosila, naj ji v nekem mestu Slovenije preskrbim nekaj gorenjskega surovega masla za čaj in par litrov starega vina ljutomerčana. Potrudil sem se, kolikor se je le dalo — za vino sem se celo obrnil na vinarsko šolo, da sem dobil pravi vir —, obema do-tičnima trgovcema sem se predstavil in njim dopovedal, da gre tu za reno-me slovenskega blaga v Bosni, če dobro pcjde, celo za kupčijske stike. Z vinskim trgovcem sem se zmenil za vino iz soda (ne buteljsko), z vodjo neke mlekarne tudi za bohinjski sir, ki sem ga sam hotel komisiji dodati, ker mi je bilo na tem, da ta izborni izdelek spoznajo tudi drugod v Jugoslaviji. Oba gospoda sta mi obljubila, da bo drugi dan ob določeni uri vse točno pripravljeno, Gorenjec mi je še posebej obljubil, da pride ta-čas sam v mlekarno. Toda kaj doživim! Drugi dan ob obljubljeni uri ni bilo v mlekarni — ne blaga, ne moža, dasi sem y4 ure čakal. V krčmi pa so bili tudi v zadregi, ker vino ni bilo pripravljeno. Šele steklenice so iskali, ko se je imelo vino že na kolodvor odnesti, in dasi smo se zmenili bili za vino iz soda, je stalo po 90 K liter, in še vesel sem moral biti, da ni vseskupaj meni ostalo, ker kmalu bi bil vlak zamudil. — Kaj naj na to rečem? Če bi možaka name groba bila, ne bi jima toliko v zlo štel, mislil bi si: sta pač nevedneža. Ali gospoda sta bila skrajno uljudna, torej sta me poleg vsega še na led speljala. Kaj naj na to porečem? Vprašam: Komu je tako ravnanje v korist!?
»Vdova Rošlinka«. Igra v treh dejanjih. Dobi se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. — Cena 25 Din. Kdor vzame pet izvodov, dobi šesti izvod brezplačno. Po pošti stane knjiga 26 Din.
Mednarodni dan vačnosti bo v soboto 31. oktobra. Tako je sklenil na zadnji seji mednarodni kongres hranilnic, ki se je vršil v Milanu. Dan se bo proslavil s predavanjem o važnosti varčevanja in na druge primerne načine, ki so v stanu pospeševati varčevanje. Neka dunajska hranilnica bo dala vsakemu leta 1925 rojenemu otroku knjižico z vlogo 2 šilingov (t. j. 16 Din), ako stariši priložijo 3 šilinge (24 Din). Na ta način upa hranilnica vsaj mnoge obdarova-nih otrok pridobiti za stalno varčenje, ko dorastejo. O varčevanju se bo govorilo tudi v vseh šolah in cerkvah.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. oktobra se je pripeljalo 270 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Prašički 4 do 6 tednov stari 100—150, 7 do 9 tednov stari 180—225, 3 do 4 mesece stari 280— 320, 5 do 7 mesecev 350—480, 8 do 10 mesecev 520—680, 1 leto stari 1000— 1100, ovca 200. Za 1 kg žive teže se je plačevalo 11—12.50, za kg mrtve teže pa 15—18 Din. Prodalo se je 187 svinj in 1 ovca.
Naročajte in. razširjajte »KMETIJSKO MATICO« I
'aaumBS^ani | .m ,|y 11. irTTrriT
registrovana zadruga sk neomejeno zaveso
s na knjižice in tekoči račun	I jiihJiani * Posojila na vknjižbo, proti poroštvu,
po najugodnejšem obrestovani^	" LJUSJIJCIi 11	zastavi premičnin ;n vrednostnih Papirjev
y tekočem računu	Igčariefi (Sodna) ulica št f, pr^tlic e Čekovni promet - Nakazila
Eskont meii!C - SukSSO Rac. poStn. hran. št. 14,257 Brzojavke: „Kmehk*domK Poslovne ure vsak deta nik od 8-12V. dop., in od 3-47* pop.
&

Resolucije zbora gospodarskih organizacij iz Slovenije,
ki se je vršil dne 28. oktobra 1925 v Ljubljani.
Dolgotrajno odlašanje uveljavljenja nove carinske tarife in železniške tarifne reforme, nagel porast vrednosti dinarja in neugodne trgovske pogodbe so povzročile, da se je poslovna stagnacija v celem gospodarstvu Slovenije perpetuirala. Medtem pa se je brez ozira na neugoden položaj, ki ga je še poostrila mrtva sezona poletnih mesecev, odredilo poostreno izterjavanje ne samo tekočih davkov, marveč tudi takojšnje likvidacije vseh davčnih zaostankov, ki so pretežno nastali vsled zakasnelih predpisov in zakasnelega izterjavanja. Ukinilo se je že preje dovoljene roke in odredilo izterjavanje zaostankov v višini preko 100 mi-lijijfiov dinarjev. Te odredbe dušijo gospodarsko podjetnost ravno ob nastopu izvozne sezone. Ako se gospodarsko oslabljenemu telesu sredi težke krize iztisne z vso silo horendne davke, zadaja se mu usoden udarec in mu jemlje živ-ljensko zmožnost.
Notorično je, da presegajo davki, ka-kcršni se predpisujejo in izterjujejo v Sloveniji na podlagi staroavstrijskih zakonov, poostrenih v vojni in povojni dobi z novimi davki, davščinami in pribit-ki, višino, kojo bi v krizi prehodne dobe konsolidacije narounega gospodarstvi 7,mogla naša gospodarska podjetja. V interesu ohranitve davčnih virov, kakor tudi v interesu konkurenčne zmožnosti domače produkcije in nadaljnjega razvoja našega gospodarstva je potrebno, da -e davčna bremena v Sloveniji omilijo, za kar je dana tudi proračunska zmožnost, ker predpisani in pobrani davki vsako leto izdatno prekoračujejo postavke v državnem proračunu. Posebno je potrebno, da se v prihodnjem zakonu o proračunskih dvanajstinah:
t. davčna lestvica za dohodnino zniža v toliko, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih,
2.	dohodnina z državnimi pribitki vred oprosti invalidskega davka in vojaške ko-morske doklade,
3.	zniža stopa hišno-najemnega davka enotno za vso Slovenijo najmanj na 10%, pri čemur se ne sme izvzeti mesta Ljubljane, ki plačuje sedaj najvišji hišno-najemni davek v vsej kraljevini,
4.	da se veljavnost Uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj (Službene Novi-ne br. 159), izdane dne 23. julija 1920, koja poteče koncem 1. 1925 podaljša za dobo nadaljnjih treh let,
5.	da se zniža davek na poslovni promet vsaj na polovico, ker je v prehodni dobi gospodarsko konsolidacije vsled padanja cen praktično največkrat nemogoče ta davek vkalkulirati v ceno, kakor je bil namen zakonodajalca,
G. da se za male obrtnike, ki so še oproščeni davka na poslovni promet smatrajo oni, koji ne zaposlujejo nad dva pomočnika (brez ozira na število vajencev) in se bavijo s popravili, blago pa izdelujejo in predelujejo samo po naročilu,
7.	da se v zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-november t. 1. uveljavljene ugodnosti glede pridobnine, kojo plačujejo javni računaodaji zavezana podjetja, uveljavijo z dne 1. januarja 1925,
8.	da se v podstavo za odmero invalidskega davka in vojaško komorske doklade ne všteva oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki r.;:daaiešča bivše deželne doklade na ozemlju bivše Kranjske, Štajerske in Koroške,
9.	da- se odmerja invalidski davek po načelu prehodnih stopenj tako, da ne sme od odmerne podstave višje stopnje po odbitku invalid, davka ostati davkoplačevalcu nikdar manj nego mu ostane od najvišje odmerne podstave po prvi nižji stopnji, po odbitku davka, ki na slednjo odpada, •
10.	da se znova uvede davčže plačilne naloge, odnosno razveljavi določilo čl. 204., lit. b) finančnega zakona za 1. 1924/25,
11.	da se zniža davčne zamudne obresti na eskontno obrestno mero Narodne banke.
12.	da se ukine pobiranje točarinske takse po tar. post. 62. zakona o taksah v vseh pokrajinah, v katerih se .pobira trošarina na vino in žganje.
Nadalje zahtevamo, da skrbi g. minister iinanc v svojem področju:
1. da bodo promet za davek na poslovni • promet ocenjevali plenumi davčnih komisij, ne pa samo odseki komisije, koje obstoje samo iz 2 članov,
2. da se znižajo stroški za prisilno izterjavanje nepperednih davkov vsaj na polovieo in maksimirajo navzgor tako,, da v nobenem slučaju ne bodo presegali 100 Din,
8. da se opuste v interesu kmetijstva vknjižbe za zaostale davke, dokler se ne izvedejo vse stopnje administrativne mobilarne eksekucije. Pri mobilarnih eksekucijah naj se preneso v shrambo samo predmeti malega obsega in večje vrednosti, kakor vrednostni papirji in dragocenosti,
i. da se zaostanki na davku na vojne dobičke v primeru, da bi njihovo prisilno izterjavanje uničilo eksistenčne pogoje davkoplačevalcev, odpišejo na podlagi čl. liO. zakona o davku na vojne dobičke, J 5. da_ .se bodo davki redno predpisovali, sproti ža vsako- leto,
(j. da se izvedejo poizvedbe za oceno pri dohodnini vsako leto individuelno za vsakega davkoplačevalca, za izvedence in pojasnilni-ke pa zaslišuje v prvi vrsti osebe, katere aa to določijo stanovske organizacije,
7.	da se razveljavi taksa po tarifni postavki 232. taksnega zakona, ki ga pobira vsako leto za davčne knjižice,
8.	da še ukine zahtevo, da se mora državljan izkazati da je plačal dospele davke, če hoče izvrševati svoje pravice. To izkazovanje je privilegium odiosum. za našo državo, ki je drugod nepoznano in je v normalnih prilikah, v katere smo prišli, neumestno, ker povzroča stroške ter se more posebno pri dobavah izigravati, nosi pa v sebi vrhu tega tudi poniževanje za gospodarske kroge.
Agrarna reforma v službi kmetijskega pouka.
Pred nekaj leti smo dobili v Slove--niji institucijo okrajnih ekonomov, kakor je obstojala že preje v Srbiji. Ta institucija bi zamogla mnogo storili za. Dovzuieo kmetijstva na deželi.
ako bi bilo za njo dovolj sredstev na razpolago, da zamorejo ekonomi pohiteti med narod, da mu na podlagi
poskusov in vzornih gospodarstev pokažejo in ga podučijo, kako je mogoče na podlagi najnovejših izkustev povzdigniti vsestransko kmetijsko produkcijo. Mislim, da je to glavni namen okrajnih ekonomov, v drugi vrsti pridejo v poštev pisarniški posli. Mi imamo premalo kmetijskih šol, kjer bi se izšolal naš kmetijski naraščaj, treba pa je forsirati kmetijski poduk s tečaji na deželi s pomočjo okr. ekonomov. Tu in tam se čita, da prireja ta ali oni kako predavanje, da sodeluje pri vinskih in drugih" razstavah, da pripravlja izlete v kmetijsko napredne kraje, a za maso, ki nima sredstev na razpolago za to, to ne zadostuje. Treba je poduka na vzror-nih gospodarstvih, ki stojijo več ali manj pod državno kontrolo. Država nima sredstev za nakup vzornih kmetij vsaj še za teh par šol, ki jih imamo, nema dovolj kredita, pa tudi ne za ekonome. Kako bi bilo temu od-pomoči?
Posameznih malih in večjih gospodarjev ni dobiti brez posebnih podpor in privilegij, treba bi bilo povabiti in pritegniti večja posestva, ve-leposestva, v službo kmetijskega poduka, ki bi brez podpor in privilegijev rada dala na razpolago svoja gospodarstva za prirejanje večdnevnih ali veptedenskih tečajev, samo da imajo moralno državno podporo. V tem oziru bi se bilo lahko dalo mnogo napraviti, posebno v zvezi z izvajanjem agrarne reforme. Mi imamo veleposestva, ki so bila že preje vzorno urejena in so še danes vzlic sedanjemu negotovemu položaju. Oblastni kmetijski referenti bi morali izdelati načrte, da se taka posestva obdrže kot učna sredstva za ekonome. Žali-bog so stiki med agrarnoreformnimi uradi in kmetijskimi referenti prav malenkostni. Prav mnogokrat bi bili potrebni porazgovori glede izvedbe agrarne reforme v okvirju postoječih naredb in zakonov. Razni incijativni predlogi bi morali priti ravno iz re-sora za kmetijstvo agrarnim uradom, ki ne poznavajoč momentanih teženj in načrtov merodajnih faktorjev, delajo hitro v smislu pisanih zakonov,, tako da se kasno predloženih predlogov na kmetijsko gospodarskem polju ne zamorejo pozneje upoštevati
brez večjih sprememb in razburjenja ljudstva. In vendar reže izvedba agrarne reforme globoko v kmetijsko gospodarstvo! Osobito sedaj, ko se bodo definitivno določevali objekti agrarne reforme, bi bilo treba intenzivnega in hitrega sodelovanja, da se s pomočjo agrarne reforme na lahek in hiter način pride do sredstev, s katerimi se da strokovno obzorje podeželja razširiti in poglobiti. V vsakem srezu bi moralo biti najmanje eno vzorno gospodarstvo, tam kjer je mogoče, tudi po več takih, katerih vzdrževanje ne bi obremenjavalo državnega proračuna, ker "bi marsikateri večji posestnik brez državnih podpor uredil in vodil svoje gospodarstvo po strokovnih navodilih ekonomov.
V konkretnih slučajih bi morali oblastni kmetijski referenti predložiti svoje želje in načrte glede pritegnitve vzornih veleposestev pod dr-'žavno uporabo v svrho kmetijskega poduka preko svojega resortnega ministrstva na Agrarno ministrstvo. Seveda bi morali omenjeni uradi hitreje poslovati, kakor je bilo to v enem slučaju, kjer je sedelo v Beogradu poljoprivredno ministrstvo nad eno leto na takih spisih in so agrarna oblastva sama morala z neprestanim dreganjem nekako izsiliti mnenje in odločitev poljedelskega ministrstva. Upajmo, da ta članek ne bode ostal brez odmeva pri merodajnih činite-ljih in da se bo ravno z agrarno reformo ustvarilo tudi V tem oziru kmetijskega poduka nekaj dobrega, da bodotega deležni tudi oni sloji, katerim je že ih še bode agrarna reforma pomagala do gospodarske okrepitve in osamosvojitve, da ne bodo potomci zamogli kasneje reči, da se je agrarna reforma izvedla brez strokovnjakov v škodo podeželja.
Ing. —k.
Kaj me gledate debelo? Ker mi delo gre veselo, . hitro naglo izpod rok?
Rabim pač »GAZELA« milo, ki se peni mi obilo in ni trdo kakor rog!
Vedno sem se prej trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil ves trud!
Končno si »GAZELA« milo sem kupila in perilo perem zdaj brez vseh zamud.
Zavarovalnice in požigi.
Letošnje leto je nenavadno leto tudi glede velike množine požarov. Vzrok so prav pogoste nevihte, strela udarja in zažiga. To pa ni edini vzrok. Izkustvo kaže, da so pri mnogih slučajih dani vsi znaki, da je lastnik zavarovane predmete sam zažgal. Žalostno dejstvo, da se v največ takih slučajih | vsled premajhne odločnosti poklica-i nih oblasti in vsled premalega sode-j lovanja prebivalstva samega storilcu j kazensko ne more priti blizu, vendar ustvarjajo vse okoliščine največjo sum-
nio, da je bil požar po lastniku samem ali dogovorno ž njim po kaki tretji osebi zaneten. Pri pregledovanju takih sumljivih požarov se da z vzo zanesljivostjo ugotoviti, da je bil zavarovanec lastnik večjega ali manjšega podjetja, ki vsled splošne gospodarske krize ni bilo več v obratu ali vsled pomanjkanja obratnega kapitala sploh v obrat ni moglo priti, da je bil zavarovanec prezadolžen, da svojih zavarovanih predmetov sploh ni mogel prodati, tem manj za tako kupnino, ki bi bila vsaj približna zavarovalni vsoti. Nagib požiga pri teh nepoštenih ljudeh je dobičkaželjnost. V trdnem prepričanju, da se bode s požigom naenkrat znebil neljubih mu predmetov, zavarovalnica pa bo plačala zavarovalnino s polno vsoto, za katero so bili gornji predmeti, seveda pretirano, zavarovani, ščimer bo napravil bleščečo kupčijo, tak nepoštenjakovič zažge. Toda temeljito se je zmotil vsled nepoznanja določb zavarovalnega zakona. Ob likvidaciji po požaru nastale škode je tak zlobnež ves iz sebe, viče in plaka, stoka in toži, ker se mu proti pričakovanju ni priznala kot odškodnina zavarovalna vsota, temveč le resnična vrednost, zavarovanega predmeta.
Naravno je, da morajo zavarovalnice vsled množečega se števila požigov ter vsled velike množine požarov sploh nastopati z največjo rigorozno-stjo in strogo se držati pri likvidaciji škode določb zavarovalnega zakona.
Pri sklepanju zavarovalne pogodbe navede zavarovanec glede zavarovalnih predmetov vsoto, za katero jih hoče zavarovati. Ta vsota se imenuje zavarovana vsota in tvori podlago za odmero premije. S tem pa še ni rečeno, da zavarovanec v slučaju popolne škode mora dobiti kot odškodnino polno zavarovalno vsoto. Podlago za določitev odškodninskega zneska tvori namreč vrednost zavarovanih predmetov ob času požara. Kot zavarovana vrednost velja pri stavbah znesek po običajnih cenah v kraju ob času požara za novo stavbo po odbitku starosti, obrabe in drugih vzrokov, ki povzročajo manjšo vrednost. Ako se pa stavba sploh ne zgradi na novo, k večjemu prometna vrednost. Zavarovalni zakon je namreč zgrajen na načelu, da zavarovanje ne sme privesti do obogatitve. Če tudi presega zavarovalna vsota vrednost zavarovanih stvari, ne poravna zavarovalnica več kakor dognano dejansko škodo. Če bi požigalec to določbo zavarovalnega zakona poznal, ne bi nikdar podnetil ognja. Po izkušnjah v preteklih letih so zavarovalnice svojedobno z hvalevrednim zanimanjem začele obravnavati vprašanje glede znižanja premij. Obilica požarov, zlasti pa razstoče število požigov je zavarovalnicam znižanje ne samo onemogočilo, temveč jih bo celo prisililo k zvišanju premije. Po tem takem bo vsled požigalcev trpela tudi ogromna večina poštenih zavarovancev, ki bodo morali plačevati višjo premijo. Vrhu tega požigalec s svojim požigom mnogokrat povzroči, da tudi njegovi pošteni sosedje pogore in tako pridejo ob svoje imetje ter so pahnjeni v pogostih slučajih v bedo in pomanjkanje. Isto tako trpi tudi narodno premoženje vsled požigov ogromno škodo, kajti vse kar se po požaru spremeni v pepel, je za narodno premoženje izgubljeno.
Nastaja torej nujna potreba, da se v svrho preprečenja požigov zastavijo vse sile, ker na tem niso interesirane samo zavarovalnice, temveč splošna javnost. Javne oblasti morajo z največjo rigoroznostjo postopati v vsakem slučaju, ki je količkaj sumljiv, prebivalstvo samo, ki je vsled požigov občutno prizadeto, mora pa sodelovati in javnim oblastim pri izsleditvi požigalcev vsestransko iti na roko. Poži-galci, škodljivci svojega bližnjega in splošni javnosti, morajo priti pravici v roke, potem bodo požigi ponehali.
žitna snet,
Kakor v živalstvu, tako imamo i pri naših kulturnih rastlinah opraviti z nebrej raznih glivičnih bolezni. Tem niso izvzeta takisto ne naša žita. Ena najopasnejših bolezni je snet ali snet-ljivost žita, ki razsaja po nekod leto : za letom, da se človek čudi, kako je i to mogoče — ob popolnoma zaneslji-i vih protisredstvih, ki jih dandanes že imamo. Krivo je temu pač kmetoval-čevo nepeznanje bolezni in vsled tega ' običajen, star postopek s semenom i ob priliki setve. Po nekod n. pr., za ' seme,namenjeno zrnje kar enostavno | opero z vodo, kar je sicer iz več vzro^ kov dobro. Vendar proti sneti, a posebno oni, — prašni — popolnoma ! brezuspešno, kajti trosi prašne sneti i nahajajo se direktno v zrnu samem in ne zunaj, kot je slučaj pri trdi sneti, f Drugje zopet mešajo seme samo z ži-žiin apnom, kar seveda tudi nima že-ljenega uspeha. Dobe se pa i taki, ki ; ne store po starem principu prav nič ter si predstavljajo kot vzrok bolezni i vremenske neprilfke, kakor meglo, ; roso itd.
| Znanost nam je pa odkrila tekom | časa že točno življenje te tajinstvene bolezni, tako, da imamo o njej dandanes popolnoma jasno sliko. Tako vemo, da je snet bolezen, katero povzročajo silno majhne, prostemu očesu nevidljive glivice, katere s svojim semenom ali trosem napadejo rastlino ter žive ob njej kot zajedalke (paraziti). — Razločujemo v glavnem dve vrste sneti: trdo in prašno snet.
Trda snet zanese se na polje po slami, gnoju, a navadno po semenu samem, če to ni bilo pred setvo razkuženo. Ob setvi prodre tros v kaleče zrno ter raste z mlado razstlinico vred naprej do zoritve. Rastlina je videti sicer zdrava, le klasi takih rastlin ostanejo dlje časa zeleni od zdravih ter stoje značilno po konci. Zrnje samo je pa mesto moke polno črnega prahu, ki pa ni nič drugega, kakor seme (trosi) te bolezni. Ob mlatvi se taka zrna razkade in trosi se primejo zopet zrnja, slame itd., da . jih prenesemo zopet na njivo. Tako gre belegen naprej. Od žit napada ta vrsta sneti najraje pšenico. — Izmed sredstev proti trdi sneti je najnavad-nejši način namakanja in sicer:
a)	V raztopini modre galice, katere damo na 100 1 vode pol do 1 kg; pustimo n. pr. čez noč v tej raztopini zrnje, ga nato malo obsušimo ter se-jemo. Posel si okrajšamo, če namakamo seme v nekoliko jači raztopini modre galice. Za to vzamemo 2—3 kg galice na 100 1 vode, a sedaj namakamo sedaj samo 5—10 minut. V obeh slučajih priporoča se učinek galice ublažiti (nevtralizirati) z raz-topnino apnenega beleža, da ne trpi kaljivost zrnja. Samoumevno je, da bomo pri tej priliki odstranili vsa plavajoča zrna, ker so ali snetljiva ali
; slaba.
b)	V Vi% raztopini formalina, ki ga je dobiti v vsaki dekarni. Seme namakamo v tej raztopini do pol ure.
c)	V raztopini »Uspuluna«, katerega se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani ali pri firmi Dr. Jenčič v Mariboru z navodilom uporabe vred. Novejša sredstva, kakor: Germison, Tascsine, Tilantin B., Segatan i. dr. se šele preiskušajo in jih nočemo ob-
; širneje sedaj opisovati.
č) Seme razkužimo lahko i v 56 do 62° C vroči vodi za 10 do 15 minut, vendar je potrebna tukaj velika pazljivost, da je temperatura vode pravilna, ker ob višji toploti vode trpi kaljivost, ob nižji pa ne pridemo sneti do živega.
Kjer so na razpolago primerne sušilnice, n. pr. za sadje, uporabijo se lahko s pridom za desinfekcijo snet-ljivega semena. Seme se pusti skozi sušilnico pri temperaturi 65 do 66° C za % do V2 ure. — V zadnjih dveh slučajih uporabi se seme zopet lahko
Kmet, vedno brani ugled In čast sv«je S. K. iS.!
er hrano, n. pr. v slučaju, da ga nam preostane.
Od trde sneti razlikuje se prašna snet že v načinu, kako se razmnožuje. Dočim vemo, da se pri trdi sneti okužijo z njo zdrava zrna šele ob priliki mlatve, se okuženje (infekcija) pri prašni sneti izvrši že ob času, ko žita cvete. V tem času namreč tvorijo »netljive rastline mesto cvetja in zrnja le črn prah, ki je v bistvu seme (troei) prašne sneti. Ta prah, ozir. trose prenaša veter, slično kot moški plod na zdrave rastline ter prodre a njim vred v plodnico, kjer ostane iropet v razvijajočem se zrnu. Ko pa začne ob setvi zrno kaliti, zbudi se i v njem se nahajajočem trosu življenje; začne kaliti takisto i on ter tvori zopet prašno snet. — Razkuženje semena te vrste sneti je dosti težavneje od trde, ker se, kot vemo, kal bo-lemi nahaja na varnem v zrnu samem. Priporoča se sledeči postopek: Za seme namenjeno znije namakamo par ur v mlačni vodi. S tem dosežemo, da načne tros sneti v zrnu kaliti. V tem stadiju je pa tros najbolj občutljiv ter se ga uniči sedaj najladlje. Da to dosežemo, namočimo sedaj tako zrnje t vodi z 56 do 62° C toplote za 3 do 4 ure. Pri tem paziti na pravo toploto!
Od velike važnosti v borbi proti sneti pa je razkuževanje i popolnoma zdravega semena, za katerega vemo, da ni snetivo, kajti bolezen se zanese v zemljo i drugače in ob žetvi pojavi se nam zopet snet. — Najboljša za-branilna sredstva proti snetem so pa: uporaba čistega semena iz čistih njiv, uničenje snetljivih rastlin na polju, pravilni red (kolobar), neuporaba svežega gnoja iz sneti j i ve slame za gnojenje žita ter proti snetem odpor-
nejše semensko blago. Postoji i miš-j ljenje, da so žita, ki klijejo hitreje, i manj podvržena snetem, kakor ona, | ki klijejo počasi. Dobro torej i iz tega vzroka sejati ob primerni toplini, posebno še zimina. dovolj rano.
i	Posavec.
* =» *
V vsako občino kmetsko hranilnico in posojilnico.
i Kmet je vsaki dan večji revež! ; Tako tarnamo vsi od kraja. Tudi se-[ »tavljamo recepte, kako mu iz te revščine pomagati, kako zaustaviti njegovo obuboževanje.
Dasi so ti recepti vsi več ali manj dobri in čeprav se jih kmet prilično poslužuje, vendar noče in noče iti na bolje.
' Zakaj ne? Zato, ker so na eni strani ti recepti pomanjkljivi in ker na drugi strani predpisuje večina zdravila, ki so predraga ali ki niso vsaj za enkrat še dostopna.
>Kmetska vlada,< to je najlepši in najboljši recept, ki ga najpogosteje ponujamo. A njega uresničenje je težko, kajti za zdravilo po tem receptu je treba složnega nastopa vseh kmetov v državi. In tega še ne bomo tako hitro dočakali, kakor so nam pokazale dosedanje skušnje.
Drugi recept, ki je tudi zelo dober in katerega bolj poredko omenjamo, je gospodarska samopomoč. Ta zadnji ima to dobruo, da si zdravila po njem brez večjih težav lahko pripravimo.
Poslužujemo se recepta »Samopo-moči« tudi že doslej, vendar večinoma le, v kolikor je to v moči posameznika.
Ne upoštevamo pa zlatega reka: »Kar ni mogoče storiti posamezniku, je mogoče večini« ali »v slogi je moc!<
Samopomoč je dvojna: Samopomoč poedinca in samopomoč večjega števila poedincev. Tej drugi se pravi zadružna samopomoč.
Zadružna samopomoč ali na kratko zadruga je ono čudotvorno zdravilo, katero vsi poznamo, katerega pa se tudi vse preveč ogibljemo, pa čeprav smo se že natančno prepričali ali bi se vsaj lahko prepričali, če bi hoteli opazovati njega učinke, da je nadvse koristno.
Na tisoče in tisoče je naših kmetov, ki so jih zadruge rešile bobna in onih, ki so jim pomagale do napredka. Skoraj nobenega pa ni, ki bi ne imel od zadrug nikakih koristi, če ne neposrednih pa vsaj posrednih. No, tudi škodo so jim že povzročile. Toda temu niso bile krive zadruge kot take, temveč so bili krivi tisti, ki so to dobro stvar zlorabili, pokvarili. Vsako stvar, pa naj bo še tako koristna in potrebna, se pokvari in napravi škodljivo, če se ne zna ali noče z njo prav ravnati.
Kmečka hranilnica in posojilnica je tudi taka čudotvorna zadruga. Ona uči kmeta varčevati, za stara leta, ona mu množi z obrestmi njegove prihranke, ona varuje njegov denar pred tatovi, ona mu da posojilo po nizkih obrestih, da ai more zboljšati gospodarstvo, ona ga druži s sosedi in ustvarja slogo in zaupanje itd.
Kmetske hranilnice in posojilnice bodo pa posebno v bodoče koristne, ko bo dala država nekaj milijonov, kakor se nam obeta, za nizkoobrest-na kmetska posojila. Ta posojila se bodo mogla dobiti samo potom take zadruge.
I Zato pozivamo vse tovariše, da de-| lujejo v lastnem interesu na to, da si v vsaki občini ali vsaj v večjem kraju ustanove kmetsko hranilnico in posojilnico.
Pomisleki, češ, se ne razumemo na | to, nimamo časa, pa bo vse skupaj propadlo in še plačevati bomo morali, ne drže.
Poslovanje take zadruge je zelo enostavno in se mu vsak lahko v kratkem priuči. To nam dokazujejo vzgledi drugod, ko vodijo preprosti na tisoče takih zadrug. Poleg tega imamo pa svojo Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, ki preskrbi vse potrebno, kakor pravila, knjige in tiskovine ter revizorja ali inštruktorja, ki Vam vse naredi in Vas priuči poslovanja.
Čas se tudi dobi. Saj ga ni treba veliko. Vsak teden eno ali dve uri. Saj gre za Vaše koristi in za te boste ja imeli nekoliko časa. Saj ga imate še za svojo škodo!
Propade ali falira pa taka zadruga tudi ne, če se jo nalašč ne zavozi. No in nalašč pa tudi skozi okno lahko pademo in si zlomimo vrat. Zato pa še ne bomo zazidali oken, temveč bomo le bolj pazili. In tako je tudi s tako zadrugo! Na delo torej;
Kmetijska tiskovna zadruga v Ljublani
je izdala doslej sledeče knjige:
Dia
»Obrasic, broširani ko-
Ciril Jeglič: mad . .
polplatno vezani.......
pli\tno vezani.........
Fr. Tovornik: »Stara pravda nekdaj«, kmečka povest iz kmečkih bojev za
svobodo ..........
Dr. Milan Hodža: Češki kmetijski minister: »Agrarnem in Slovanstvo« Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«, komedija v treh dejanjih, broširana
polplano vezana.......
Kuharske bukviee za kmečke žene in dekleta ali Sto jedi za kmečke ljudi Dohodninski davek. Kako se napoveduje in kako se sestavljajo pritožbe. Napisal davčni strokovnjak . . . Matija Gubec, kmetski kralj . . . .
Pri pošiljanju po pošti zaračuna tudi poštne stroške.
Knjigotržnicam in drugim prodajalcem daje 25% popusta. Poleg tega izhaja tudi »Grudo«, list za ljudsko prosveto, ki izhaja enkrat na mesec in stane letno . . . za dijake in vojake stane letno . . in letno Kmetijski koledar, žepne oblike, ki stane izvod za leto 1926
n -
3§.— 4«
i*
«8. S«
e.-
s»
eo
i»
Vse gornje knjige se dobe pri:
Kmetijski tiskovni zadrugi
v Ljubljani, Janez Trdinova ulica St. 8
in pri vseh knjigotržnicah.
Jugoslovanski kreditni mm
v
la
iiiniiimiiuiiiuiiit
Marijin trsj štev. S nuimi!miihhihii
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vesane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
EKSPOZITURA: PREVALJE
Brzojavke: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
Izvršuje vse bančne posle najfočneje in najkulanlneje
Najcenejše
strešno kritje!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in iidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
L
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Ift k tiMi ini p ftpn.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.

TISKARNA "
,,MERKUR"
llllllilllllllllltill!llllllllllll!llll!lllliliillillllllilliililll!l!ll!llllitllliilll!!l 1«e. - INDUSTR. DELNIŠKA DRUŽBA
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 13 telefon 8«. 332	Telefon H. 552
Se priporoča za izdelavo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
SVOJI K SVOJIMI
Kdor hoče imeti dobre, trpežne, trajne in lične
od preprostih do najfinejših kočij, naj naroči iste pri
FRANC PETKOVŠEK-u, kofarju,
DRENOV GRIČ PRI VRHNIKI
Sprejema tudi popravila in vsa v to stroko
spadajoča dela. Postrežba točna.	Cen« konkurenčne.
%Sf
BLASNiKOVA


sa navadno ieto
ki ima 365 dni.
„VE1IKA PRATI&.
je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bit najbolj vpoštevan
že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odi! kuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini.
„Panonija" j
,, ,,, ,-.-.	mm........iuriMniM *
■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■^Hli
osrednja gospodarska zadruga j
Maribor	j
«
Izvoz sadja, krompirja in drugih kmet- j skih pridelkov preskrba kmetijskih in : gospodarskih potrebščin.
Prostori v Meljski ulici 12 na dvorišču j
(prej „Orient").
KDOM KUPlIjE BLAGO
za
moške in ženske obleke najde dobro, trpežno in veliko izbiro po najnižji ceni v čez 50 let obstoječi manufahtumi v	trgrovini

„Pri Škofu". — Ljubljana.
sredstvo za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, gosenični lep, cepilno smolo in druga raz-kuževalna sredstva za dom, vrt in hlev izdeluje
tvrdka
CHEM0TECHN1 0. 2 0. Z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 10. • (Na dvorišču.)
KUPIM kmečki mlin
ali ga pa tudi po novem letu vzamem v najem ali za spolovino. — Kroielj Franc, mlinar v Šentjsrju pod Kumom.
Najboljše in zato najcenejše kupite edino le pri
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, kroječe, sedlarje, šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika.
Na veliko in malol
Krojači, šivilje in neSivilje!
S 1. novembrom priSetek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto potom učnih rizb.
Dipl. krojna šola, Židovska 5, Ljubljana.
UNGIT
€€
najboljše sredstvo za konzerviranje in zbolišavanje hlevskega gnoja izdeluje in priporoča ter vsakovrstna pojasnila daje
Prva jugoslovanska tvor niča za „DUNGIT" v Ljubljani
»Tvrdka ANTON KOBI" v Ljubljani, Ižanska cesta št. 22.
(Tovarna v Borovnici.)
zalogi pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani".
'"i! :, '
">* i, •*
Edino najboljši
Telefon 913
šivalni stroji in kolesa so «c
Josip Petelinc-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
F KRČME žile
;avarujte s pat. ANTIVARiX obvezo. CENA DIN 150—.
NaroČila :
M. BARTL, Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 2.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
V X\ I dr, z d. zav., Maribor.
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih <ii*ve» (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. - Zahtevajte cenike!
Odgovorni urednik:
MILAN MRATLJE. - Za Konsarrij »Kmetskega Hrt««: IVAN PUCELJ, orodni posla««,. - Z>	»M**ur<: ANDREJ SEVER.