Za poduk in kratek čas. Pijančevanja žalosten konec. ŽiTel je t Zrečki fari posestnik, Grega Pod grejsek, ki je gospodaretvo preTzel, se oženil in  začel dobro gospodariti. V kratkem je imel zunaj posojenega denarja na tisoče, lepo obdelano zemljišče, t gojzdu obilo lesa. Začeli so pa na njegoTem gruntu preinog kopati, in z Tiajimi uvadniki se zacne goapodar pajdašiti, in zdajci postane pijanec, začne kmetijo in delo zapuačati, se z drugim spolom grešno pečali, vedno od krčme do krčme pohajkTa, dragi čas, 8T. Tero in  denar zapraTlja. Hitro kot senca so zginuli posojeni denarji; proda tudi Tinograd, in ae več druzega zemljišča, gojzdi so do golega posekani, sadno drevje, poslopje je oropano in pokvarjeno. Kolikorkrat je pijan domu prišel, je po hiši vse potolkel; ženo in otroke budo pretepal. Po krčmah je na dan po 2 vedii Tiiia plačal, da je vse pilo krog njega, miza in tla od Tina Tselej mokra bila, da so le prevzetnega zapravljiTca hTaliaali. Letos je že Tečkrat rekel v krčmi: Jaz sem mislil, da že bom gospodarstvo  zapil, da ga bo akoraj konec; pa nikdar ga ne morem dokončati. Prodal je še pšenico in kraTO, in po stari naTadi hudo pijančeTal. V nedeljo  19. vinotoka t. 1. se zopet poda v bližno krčmo pri Z., žena in otroci so zraven; tam se snide tudi Te5 slabih toTaršeT; Tino se njim po žilab razgreje, začne se prepir in potem pa boj. Na prTO so krčmarja hudo oklestili; potem eden ugasne luč, Podgrajšeka vržejo t neki kot, eden mu čepino na glavi z nožem prebije, — dva brata Martiu in France Verdnik sta to storila, — mlajši brat je pa njima drva v hišo nosil. Po hiši so Tse pobili: mize, okna, peč, glaže, posodo in kar je divjakom pod roke prialo. Možu P. so glavo stili in še žena je dobila nekaj udaiceT; nesli so zdaj moža domu, ki pa ni Teč govoril, ne videl, ne slišal, pa tudi ne s truplom gibal; in tako je bil t nezavednosti do petka o poldne; raTno ob 12. uri t petek je svojo duso izdihnil. Zapustil je ženo in četvero ubozih otrok. Oj gospodarji! prosim vas, varujte se krčem in zapravljivosti, ki v sedanjem času tako budo med nami gospodari. Z apr avljivost je kriva, da pride toliko kmetij na boben , vi pa na beraško palico alj pa v strašno smrt. nGospodar" Vas je pred tem že enkrat hudo svaril • naj bi ta glas zastonj ue bil! Brezvernika nagla smrt. Ant. Pozernič, kancelist pri c. k. sodniji t Šmarjem, ki je našim bralcem že znan kot zagrizen nasprotnik ondaanjega č. g. dekana, je dnč 23. vinot. nagle smrti v Rogatci umrl. Peljal se je tje zdrav in dobre volje k volitvi državnega poslanca za mesta in trge, je oddal svoj c. k. glas, med obedom ga pa naenkrat začne viti, da se mu sline iz ust cede. Zdravnik spozna, da je največa nevarnost, začue se govoriti o preskrbljenjem sč sv. zakramenti; alj to ni mogoče, ker je bolnik 7. maja 1870 očitno zatajil sv. katolško vero inizkat. cerkve stopil. Živel je kot brezvernik in brez vse duševne tolažbe, brez blažilnih svetih pomočkov končal. Njemu, kakor že pred njim marsikteremu bogatajcu se je zgodilo, da je poslednjo uro zopet Boga spoznal, katerega je v življenji zatajeval in grozno žalil. Kakor se nam poroča, klical je P. sveta imena Jezus in Marija ua pomoc, zdiboval v strasnih notranjih mukab: Moj Bog, ako te nisem dosibmal prav spoznal, zanaprej te bom bolj spoznaval in bolj zvesto tebi služil! Pomagaj mi! . . . Vse to je le malo trenutkov trpelo, umrl je nagle smrti, in brž prenesen bil v kostenjačo alj mrtvašnico. — Bodi Bog zaslepljencu milostljiv sodnik! Ljudje, ki so moža bolj poznali, trdijo, da je nja brezverstvo bolj pripisati hrupu liberalnega veka in brezverskih časopisov, kakor pa njegovemu lastnemu prepričanju. Se ve da; prepričanja nijeden brezvernež nema; le strast in hudobna volja omami duha, ter telebi človeka v brezverno življenje, ki je seveda ložje in mebkeje kakor pa krščansko življenje, ki zabteva premagovanja samega sebe. — Pravijo tudi, da je Pozerniča luna trkala. Bodisi kar koli — sveti Duh govori: ,,Neuinnež misli sam pri sebi: Boga ni!" V saboto bil je žalosten pogreb brez duhovnika, brez vsega krsčanskega znamenja. Strabom gledali so ljudje nekrščanski sprevod. — Čudežno je tudi, da je Božja previdnost peljala tega gosposkega brezverneža in ga nagloma iz sveta poklieala tam doli — v Rogatcu, prav pred očmi drugega gospoda brezvernika, edinega v Rogatcu, kteri se jc tndi očitno vsakej veri odpovedal in h konfesijonslozljerjem vsedel. — Nekaj temu podobnega. Na Nemškem v mestu Ahen je bila neko jutro na mestnib voglih posebna slika prilepljena: cerkev in okoli cerkve močna verv (štrik), za ktero je Bismark vlekel. Za njim stoji hudič, ki smehljaje Bismarka gleda in vpiaša: nKaj delaš?" nCeikev bi rad premaknil" — reče Bism. — ,,V kolikib letih misliš svoj namen izvršiti ?" vpraša hudi dub. Bism. odgovori: ,,V treh alj štirih letih!" Pa hudič mu reče: „ Jaz skušam že 18 sto let to doseči, pa ni bilo mogoče; ako tedaj ti v treh alj Četirih letib svoj namen dosežeš, ti prepustim po vsej pravici svoje mesto, ter zaslnžiš biti to, kar sem jaz!"