Z" Iriatic 0yalna družba d.d. S C ISSN 1318-3656 j Ilirska Bistrica - Letnik VIII - št. 11. - 1. december 1999 - cena 250 SIT V i< Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica Zupan občine Ilirska Bistrica Franc Lipolt: RVO LETO ŽUPANOVANJA Spoštovane občanke in občani. j'leva leto dni, odkar ste mi na volitvah zaupali odgovorno nalogo: vodenje naše občine. ID, °volite mi, da Vam na kratko predstavim najpomembnejše ki smo jih naredili v občini v tem relativno kratkem obdobju. 0račun za letošnje leto smo sprejeli že v prvih dneh aprila. na to, da sem svoje dolžnosti župana prevzel šele 19. 'kra lani, pomeni, da smo imeli za njegovo pripravo na voljo Meseca. L naše razmere je bilo izvedenih veliko infrastrukturnih cktov, ki so se financirali delno ali v celoti iz občinskega fina: Citirane so ceste Sušak- Fabci, Mereče- Podstenjšek, (j!a Bitnja- Pristavca, Podtabor- Podstenje. V teh dneh bomo . ^Zemeljskimi deli na cesti Zarečje- Posrtev. Podgrajah je bilo urejeno pokopališče, v Hrušici vodovodno jJe (za del vasi bo dokončano v začetku naslednjega leta), '•'j j in športno l^nscc, v Jablanici pa vodovod, kanalizacija, il(i ^,rane vaške ulice in razširjeno športno igrišče. 1 letos bomo začeli z urejanjem in asfaltiranjem dostopne i 4° športnega kompleksa v Trnovem, z izgradnjo > lrama v S13 in Mali Bukovici, povezavo vodovodnega t Va prvotno načrtovala le 1 milijon tolaijev. Po več urgencah. ^a OIC- regionalna cesta in kanalizacija Jasen- Jasenska Pila. a Popravilo državnih cest na območju občine II. Bistrica in zahtevah nam je uspelo izboriti pri DIREKCIJI ZA ,,6 Sredstva za rekonstrukcijo in asfaltiranje 1 km ceste Zabiče-r' Bela so bila opravljena v avgustu. 1,3 km dolg odsek ceste ,$lrica- Podgrad so rekonstruirali oktobra. Vrednost del na J >tah so znašala cca 85 milijonov tolarjev. slednje leto bo izdelan projekt obvoznice za mesto II. 'a *n povezava kneške ceste z glavno po tankovski cesti. Ln'ca bo potekala po ulici Nikole Tesle mimo Lesonita do 2 gradnjo bi po zagotovilih Direkcije pričeli leta 2001. L Vcčletnem zastoju bomo znova gradili nova stanovanja. Lac,ja oziroma izgradja 14 novih stanovanj v bivši SOČI se ; C'a v naslednjih dneh in bo končana spomladi leta 2000. . esticija telovadnice v Kuteževcmje bila letos zaključena, kj0 Priprave za širitev šole v Jelšanah. V zvezi s to investicijo ,j Opravljenih več razgovorov na ministrstvu. Prijava na razpis L a,va za šolstvo je oddana. Začela seje izgradnja druge |,ajižnice Makse Samsa. °blematika Doma na Vidmu se po številnih razgovorih z L Kom za obrambo in ministrstvom za kulturo še ni razrešila L Sotovilom, da se bo to zgodilo že februarja. Problem so x °bčine do Ministrstva za obrambo, nastali zaradi neplačane k J116 na eni ter terjatve občine do podjetja Kastel na drugi L. Jub problemom obstaja realna možnost, da bomo ta zaplet K a° konca letošnjega leta. ^'Nravstvenem domu v II. Bistrici bomo začeli z izvajanjem r 'Je v reševalni postaji že v naslednjih dneh. Unalna čistilna naprava, kije za našo občino izjemnega a z ekološkega in gospodarskega vidika, se bo pričela graditi J leto. Najprej bo izdelan sifon pod reko Reko in dostopna i % c,stilne naprave. Ta bo končana predvidoma leta 2001. ) jJ6 treba poudariti, da bo občinski proračun obremenjen le davka na dodano vrednost, saj je občina pridobila sredstva iz programa Phare Evropske unije v višini 2.087.000 evrov, kar je približno 400 milijonov tolarjev. Ostalo bo prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Vrednost celotne investicije znaša približno 500 milijonov SIT. Oktobra so se začela dela na regulaciji reke Reke pri Topolcu nizvodno od bodoče komunalne čistilne naprave. Regulacija reke Reke je eden od pogojev, da s pričetkom obratovanja komunalne čistilne naprave ne bo prihajalo do poplav. Projektantska vrednost del, ki bodo končana predvidoma letos, je 57 milijonov SIT. Največji problem naše občine je gotovo velika brezposelnost. Z zamikom 6 mesecev se bo pričela izgradnja tovarne okovja. Investitorje pismeno obvestil, da gre samo za zamik. Občinska uprava je v najkrajšem možnem roku pripravila zazidalni načrt, Občinski svet ga je sprejel, za kar je investitor dal vse priznanje. Občina je v aranžmaju z zavarovalnico Triglav in banko Vipa uspela pridobiti ugoden kredit v višini 40 milijonov SIT za drobno gospodarstvo z obrestno mero TOM + 2%, pri čemer občina subvencionira realno obrestno mero 2 odstotkov. Tudi za kmetijstvo, ki je v naši občini, med drugim tudi zaradi izgube hrvaškega trga, v izredno težkem položaju, smo uspeli z istima partnerjema pridobiti 30 milijonov kredita pod enako ugodnimi pogoji kot za drobno gospodarstvo. S predstavniki občine Matulji, ki bodo gradili veliko zeleno tržnico (eno od šestih takih na Hrvaškem), smo se pogovarjali o vključitvi naših kmetijskh proizvajalcev v ta projekt. Upam, da bo slovenski parlament na tej seji ratificiral sporazum o maloobmejnem sodelovanju s Hrvaško in tako omogočil bistveno boljše gospodarsko in dmgo sodelovanje ter tako pripomogel k boljšemu življenju naših občank in občanov. Na koncu moram poudariti, da gre Občinski upravi in Občinskemu svetu zahvala za vse doseženo. Člani občinskega sveta (razen nekaj izjem) angažirano in tvorno sodelujejo. Pohvalno je, daje veliki večini svetnikov prioritetna dobrobit občine in ne strankarska pripadnost in zdraharstvo. Iskrena hvala tudi vsem občankam in občanom, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji katerega koli projekta. Ne želim biti predolg, zato ne bom navajal še ostalih projektov in nalog, ki jih že rešujemo ali pa jih bomo začeli reševati v bližnji prihodnosti. Še naprej se bom po svojih najboljših močeh tmdil, da bo občina v okviru svojih pristojnosti in nalog ustvarjala pogoje za čim boljšo kvaliteto življenja občank in občanov naše občine. UVODNIK Tokrat so vremenoslovci s svojo vremensko napovedjo zadeli v črno. Snežilo je točno po planu, buija je pihala takrat, ko so rekli, da bo, in temperature zraka so si sledile s pikolovsko (seveda napovedano) natančnostjo. Lahko bi se reklo, daje vreme za spremembo sledilo napovedim vremenoslovcev. Snega so se razveselili otroci, “ta stari” pa smo našli sto in en razlog, zakaj bi bilo lepše živeti v južnih krajih. Poleg otrok so se snega (in uradno zapovedanega zimskega časa) razveselili tudi vsi, ki si na takšen ali drugačen način služijo vsakdanji kmh z izdelavo, prodajo ali preprodajo avtoplaščev ter ostale zimske kozmetike za jeklene konjičke. Medijsko majhna Slovenija je dobila novo kost za glodanje. Tako so nas z vseh koncev in krajev bombardirali, kako so plužili ceste v Zgornjem Dupleku in Spodnjih Erjavčah, kako je ta in ta Janez skušal prelisičiti snežne razmere z letnimi gumami in za eno dopoldne popolnoma ohromil promet na eni od mestnih ulic enega od slovenskih mest, kako so tovornjakarji križ in težava v takšnih.razmerah in kako smo na koncu vsi veseli ugotavljali, da odstranjevanje snežnih ovir poteka bolj ali manj uspešno. V prestolnici ilirskobistriškega konca smo se s snežnimi razmerami uspešno spopadli. Celo pločniki so bili izredno hitro očiščeni in normalno prehodni. Roko na srce, saj tudi snega ni bilo veliko - lahko bi rekli: dovolj za zimsko veselje otrok in preveč za “kidanje” dvorišč. Vremenoslovcem pa kapo dol. Če bodo s svojimi napovedmi vedno tako točni, se jim lahko še zgodi, da jih bodo začeli še politiki citirati v svojih predvolilnih govorancah. Pa saj ne vem, če bi jim to privoščila - vremenoslovcem namreč! K. M. Župan Franc Lipolt univ. dipl. inž. v efaua \ Qtla dejavnost d.o.o. 2. Ilirska Bistrica V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: - NAGOVOR ŽUPANA - O KNJIŽNICI - O OBČINSKIH INVESTICIJAH - O KMETIJSTVU Adriatic zavarovalna družba d.d. Obvešča cenjene zavarovance in poslovne partnerje, da Vas s celovito in kakovostno ponudbo pričakuje v Postojni na novem naslovu: 6 Novi trg Teli 067/700 30 10, 700 30 20 Novi trg 6? Da. V Poslovnem trgovskem centru Primorka. Dobrodošli! Občinske investicije KAJ GRADIMO POZIMI Občinska investicijska dejavnost ne počiva. Naša občina je investitor vrste pomembnih objektov. Rekonstrukcija prizidka hotela Turist, v katerem so bila včasih stanovanja, bo po projektantski oceni stala 140 milijonov SIT. Pridobili bomo 15 stanovanj. V teh dneh občina podpisuje pogodbo z najugodnejšim izvajalcem del. Za dograditev reševalne postaje pri zdravstvenem domu je predvideno 25 milijonov SIT. Ponudbe izvajalcev bodo znane te dni. Podjetje Hidro iz Kopra zaključuje vodohram v soseski S 13. Investicija vrednosti 25 milijonov SIT bo omogočala normalno močan pritisk vode. Istočasno končujejo hidroforno postajo na Mali Bukovici v vrednosti 7,4 milijona SIT. Podpisana je pogodba za pripravo dokumentacije za občinsko čistilno napravo. Vrednost pripravljalnih del je 97,4 milijona SIT. Pri investiciji sodeluje Ministrstvo za okolje in prostor, ki financira pripravljalna dela in del izgradnje. Preko programov Phare bo čistilno napravo sofinancirala tudi Evropska Unija. Investicija bo stala na preko 450 milijonov SIT. Gradbena dela bodo pričela v drugi polovici leta 2000. Zanimivo je, da občina pri investiciji zagotavlja pokrivanje dela stranskih stroškov in DDV. Gradnja primarne kanalizacije od Jasenske pile do Žabovice bo stala 80 milijonov SIT. Občina prispeva 55, iz Phare programov dobimo 25 milijonov. Pripravlja se razpisna dokumentacija za rekonstrukcijo lokalne ceste Zarečje-Bubec v predračunski vrednosti 47 milijonov SIT. Na Premskem gradu zaključujejo dela na obnovi Kettejeve sobe in delno sanacijo gradu. Vrednost del je (kulturi primerno skromnih) 22 milijonov SIT. Intenzivno poteka tudi rekonstrukcija knjižnice Makse Samsa, končana bo pred poletjem 2000. Investicija je ocenjena na 82 milijonov SIT. Bogdan Jugovič Rekonstrukcija knjižnice Makse Samsa je v zadnjem času pritegnila veliko pozornost občanov. Zgradba stoji na Plaču, v starem delu mestnega jedra, ki mnogim Bistričanom pomeni srce mesta. V njem se vse prenove in rekonstrukcije hiš obvezno podrejajo formi zgodovinskega mestnega jedra. Rekonstrukcija knjižnice se je načrtovala že nekaj let, saj stara stavba ne bi dolgo zdržala brez sanacije in ne bi nudila ustreznih pogojev in standardov za delovanje knjižnice. Pred nekaj leti je bil zgrajen nov prizidek, ki je precej odstopal od tedanjega videza trga in zgradb na njem. V vmesnem času so se rekonstruirale tudi druge hiše in Plač dobiva počasi podobo mestnega trga. Rekonstrukcija knjižnice je bila na Upravni enoti priglašena in dovoljena s posegom, kije predvidel rušenje prednje fasade, sanacijo notranjih sten in temeljev, predelavo nosilne konstrukcije zaradi statične nosilnosti stavbe, betonske plošče v nadstropjih in rekonstrukcijo ostrešja. Cilj rekonstrukcije je pridobiti funkcionalno in po vseh normativih varno in ustrezno stavbo. Rekonstrukcija se bo zaključila z novo fasadno steno, celotna stavba, skupaj s prizidkom bo postala osrednje poslopje na trgu. Izvajalec del je med posegom ugotovil, da so notranje in zunanje stene v takem stanju, da ne bi nosile teže varne konstrukcije. Investitor mora torej izvajati rekonstrukcijo tako, kot sta rekonstruirani že dve obnovljeni stavbi na Plaču, z rušenjem in ponovno pozidavo. PREJELI SMO TROJNA KULTURNA DEGRADACIJA Edini kulturni objekt v sklopu občinskega oddelka za kulturo je bila Knjižnica Makse Samsa. Ta ustanova seje nahajala na Plaču ali Titovem trgu v srcu starega mestnega jedra, kjer je od nekdaj središče družabnega življenja v mestu. Od leta 1978 do leta 1982 sem kot arhitekt projektiral in vodil gradnjo knjižnice s pomočjo tedanjega tajnika kulturne skupnosti in sedanjega državnega poslanca Vladimirja Čeligoja in z nasveti tedanje vnete knjižničarke Darinke Žbogar. Z malimi sredstvi smo uspeli ustvariti unikatno knjižnico s čitalnico v pritličju stare Sketove hiše - bivše trgovine. Mojstri so se skoraj pol volontersko z vsemi nami vred lotili tega za kraj pomembnega objekta. Na novo seje prekrila tudi streha. Z nadomestno gradnjo se je pred leti ta knjižnica povečala z dodatno prepotrebno površino. Potrebno je bilo še urediti -adaptirati prvo nadstropje stare Sketove hiše, ki bi služilo verjetno za multimedialni prostor z dodatkom študijske knjižnice. Tisto, kar seje zgodilo, ni presenetilo malo nas občanov. Staro Sketovo hišo so porušili do tal, izgleda brez konsenza javnosti in merodajnih institucij. Priljubljena poetična knjižnica je izginila, trg je izgubil ambientalno markantnejšo stavbo, tradicijo in prijetnost dvorane na prostem. Staro mestno jedro Bistrice je izgubilo svoje središče med Guranjim in Dulanjim krajem. Kot arhitekt poznam vsaj tri načine, kako bi se stara hiša očuvala in sanirala brez rušenja tudi brez dotikanja pritličja z knjižnico. Mislim daje ta poseg, ki je bil storjen, grobo necivilizacijsko in nekulturno dejanje. Ker je to že drugi tak primer na istem trgu, smatram da bi odgovorne institucije v bodoče morale preprečiti take posege. Pavel Žnidaršič, univ. dipl. ing. arh. PORUŠENA STARA KNJIŽNICA “MAKSA SAMSA” Ilirska Bistrica - S Titovega trga v Ilirski Bistrici je izginila stavba dosedanje knjižnice Makse Samsa, ki seje nahajala v nekdanji Šketovi hiši. Stavba j e bila sestavni del starega mestnega jedra in zato tudi kulturni spomenik. S rušenjem stavbe (na sliki) seje odprl popolnoma nov problem. Kajti, ne gre več za rekonstrukcijo, kot je bilo prvotno načrtovano, pravi Vladimir Čeligoj, poslanec DZ Republike Slovenije in član gradbenega odbora, ampak za nadomestno gradnjo, zanjo je potrebno lokacijsko dovoljenje, ter vsa soglasja. Gradbeni odbor za izgradnjo nove knjižnice ni bil niti obveščen o rušenju stare knjižnice, kaj šele, da bi o tem odločal. Ko so se njegovi člani sestali v ponedeljek, 8. novembra 1999, pet dni po rušenju, so lahko ugotovili le, da stavbe ni več. Odbor zahteva, da se ugotovi krivca za takšno početje, za novo nastalo situacijo pa naj se pripravi vsa potrebna dokumentacija v skladu z Zakonom o gradnji objektov. Kaj to pomeni, se bodo morali vprašati tisti, ki so rušenje dovolili. Koliko bo še vse to stalo, pa je že druga zgodba. Tekst-foto:Petar Nikolič OBVESTILO Notar Aleksander Ternovec se je preselil v nove prostore 1. nadstropja nad Triglav Pubom v Cankarjevi ulici 26. Vhod je z zadnje strani. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajia, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani, Ivko Spetič /predsedniki Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: “GA Commerce" d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Občina Ilirska Bistrica Občinski svet POPRAVEK V Pravilniku b spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem, objavljenem v Snežniku, v Uradnih objavah št. 5 z dne 01. 11. 1999, se v 9. členu besede »ki stopi v veljavo 01. 12.2001« pravilno glasijo »ki stopi v veljavo 01. 02. 2001«. Podžupan Občine Ilirska Bistrica Vitomir DEKLEVA, ekon. l.r. Stavba knjižnice med rušenjem. Vse, kot se da ponovno uporabiti, je že odmontirano b’ spravljeno. OBČINA ILIRSKA BISTRICA ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Datum: POROČILO O IZGRADNJI II. FA^ KNJIŽNICE MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA # 'Hit Izvajalec del Primorje Ajdovščina je po projektni dokumentaciji izvedel k uv. . innuijv . ijuu. owuiu jv po projvrvun uutvumvmauji in strešne konstrukcije ter prednje stene zaradi nujnih vertikalnih in h°rlZ konstrukcijskih ojačitev stavbe. To rušenje je bilo predvideno v skladu s proje', m v J \\.w' 's rekonstrukcijo knjižnice in gradbenim dovoljenjem Na poziv izvajalca del so bili uz- po ^ sklicani odgovorni projektant in statik, predstavnik investitorja in nadzorni 0^ol isti dan od izvajalca zahteval, da le ta pripravi primerjalni izračun med pr°J dejanskim načinom temeljenja in zidarskih del. A Isti dan, 05.11.1999, je podžupan Občine Ilirska Bistrica pozval projekta1"1f ^ Belušiča in načelnika za družbene dejavnosti Občine Ilirska Bistrica Zdravka ^ in ugotovil, daje smiselno stavbo skrajšati za 40 cm (razlika med debelino zida - 70 cm in novega zida - 30 cm). s#' > 1999 iP L Podžupanje glede na deljena mnenja v skladu s poslovnikom dne 18.H- ^eS1’ j korespondenčno sejo Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, na kateri so S pfiP' izrekali glede obsega krčenja objekta in se odločili, da se objekt skrajša za 1,- 11 proti, 2 vzdržana oz. nista odgovorila). - cij3* V*0 Izgradnja knjižnice poteka v skladu s terminskim planom. Projektna dokm® le je že uskladila z navodili strokovne skupine (novi armaturni načrti-statika), os(a ^ projektna dokumentacija pa se bo uskladila v skladu z dinamiko del. a j ■VV'-1 Zdravko Kirn iin1'’- Okrogla miza STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA V ILIRSKI BISTRICI Kakšne so možnosti razvoja in kaj velja upoštevati Občina Ilirska Bistricaje pri Kmetijsko ll°valni službi Kmetijskega dinarskega zavoda Nova Gorica ■?dla študijo o strategiji razvoja pjstva v občini. Na okrogli mizi dne 16. ..^bra, organiziral jo je Urad župana |Ilei občinska podružnica Slovenske be stranke in Kmetijsko svetovalna y,°a> je bila študija predstavljena našim . 0rn. Gosta okrogle mize sta bila Vr,i podsekretar na Ministrstvu za 'ijstvo, gozdarstvo in prehrano Igor 'Vatič in Boris Jež, direktor Uprave RS Reševanje kmetijstva, študija zajema pregled stanja v ■Iv r$tvu, živinoreji, poljedelstvu in rarstvu, dopolnilnih dejavnostih na riiah v občini. Analizirane so naravne P Posameznih pridelovalnih območij l c'I'i in priporočene usmeritve v . °vanju. Izbor kultur pogojuje hsče. V Brkinih so primerni intenzivni t avniški nasadi sadnega drevja ter reja in drobnice za prirejo. V dolini reke v ie možno gojiti tudi prašiče. Dolina L Sebej primerna za pridelavo vrtnin na | en integriran način in na pokritih 'nah. Na področju zgornje Pivke, l " >n Podgrada se priporočajo reja a in drobnice za prirejo ter travniški 1 Pereče je zaraščanje parcel. Naki tir no! ePovezanost pridelovalcev . Soča ekonomičen nastop na trgu. ; 0 Jeno je tradicionalno tržišče v j _ rju. Cene kmetijskih proizvodov LSe Padale, uvoza ne bo možno ustaviti. ly ,|j g°vina uspešno znižuje cene vsem ,1'1 dobaviteljem. Posamezni s aJalci ne morejo več prodajati načrtno LPešn°. Zato se morajo med seboj j, _1 in povečati proizvodnjo. ^ :'(telavo je mogoče posodobiti z jj|iL 011 investicijami v kmetije in A L °valne obrate. Vendar je najemanje $ > za obnove in posodabljanja kmetij po i,„ terega gospodarja že pripeljalo do iJ L bo ne more najemati novih kreditov. 110 L 'ba Slovenija sicer predvideva pred j1 it,..rri v Evropsko unijo vrsto reform v S6 politiki - nepovratna sredstva, Za EU ne bo možno v dosedanjem poslovanju. k v in subvencije bo vlagala le v s' j ^ko opravičljive projekte. f L sedaj nas pristojni uradniki i1' v.^Jo, da bo vsak, ki hoče pridobiti kaj ■J(] virov, moral menjati marsikatero ,( lz sredstev j poslovanje kmetije ne bo j L*10; finance bodo morale biti ^ V JIVe in transparentne, najemna in ,, zemljiška razmerja urejena tl, ^ Ctlo in podobno. Dokumentacija, •v (jj V°dstvo in administriranje, ki so bili ^ Dolj značilni za podjetja, bodo nujni [), dvnih kmečkih gospodarstvih, ji V. va bo finančno podprla reformo jo =jsJtSJVa v letu 2000 z 46 mrd SIT. f V a bodo namenjena ohranjanju \ 3 kmeta na ravni iz leta 1997 in V rtletij skega sektorj a pred vstopom ;l* 0 unijo. Moč kmetijstva ob vstopu 1' °Vala njegovo bodočnost v Uniji. * \ j.110 stanje bo podlaga za odobrene iN^j^ijskih proizvodenj in strukture \ .'Z struktumih skladov. V interesu 'l %nje’ da pristopi v Unijo s čim bolj 'fio h 111 kmetijskim sektorjem in čim , St^0lZv°dnjo. \Cer' kmetijske politike v državi so: " VT* P°**t*ka s stabilnim trgom 1 Proizvodov; tržno nevezana ekološka plačila in subvencije (vezana na hektar obdelanega zemljišča), ki jih bodo dobili obdelovalci zemljišč; razpisi različnih namenov in virov za prestrukturiranje, za usmerjene projekte in programe ter druge podobne namene. Sredstva bodo nepovratna. Država bo podprla vse izboljšave in povečanja obdelovalnih površin. Zadnji steber je usposobitev živilsko predelovalne industrije za konkurenčen vstop v Unijo. Za ekonomičnost proizvodnje je nujna koncentracija obdelovalnih površin. Država sicer posodablja zemljiško knjigo in poenostavlja postopke, vendar ne bomo dočakali zadovoljivih učinkov še nekaj let. V razpravi so kmetje opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo vsak dan. Ti so: razdrobljenost zemljišč in neurejena lastninska razmerja ; divjad, ki dela vedno večjo škodo na pridelovalnih zemljiščih; obdelovalna zemlja se zarašča. Urejanje komasacij v Vrbovem še vedno ni rešeno, ker ni zbranih vseh soglasij. Prizadeti so kmetje, ki ne morejo normalno poslovati. DELEGACIJA SLOVENSKEGA PARLAMENTA NA URADNEM OBISKU V KANADI Od 31. oktobra do 4. novembra 1999 je parlamentarna delegacija slovenskega parlamenta, pod vodstvom predsednika Državnega zbora RS dr. Janeza Podobnika, v Kanadi uradno obiskala slovenske izseljence in kanadski parlament. Dr. Janez Podobnik, dr. Helena Hren Vencelj, Roman Jakič, Vladimir Čeligoj in Janez Kramberger, člani delegacije, so se 4 dni mudili na uradnem obisku v Torontu in Ottawi na povabilo kanadskega parlamenta. Zelo dobri dosedanji odnosi med državama so tokrat potrjeni z uradnim obiskom delegacije Državnega zbora RS. Z obiskom so bili posebej zadovoljni slovenski izseljenci v Hamiltonu in v Mississaugi, na sedežu slovenskega častnega konzulata, ki ga vodi in upravlja častni konzul Jože Slobodnik. Naši izseljenci dnevno spremljajo dogajanje v matični domovini, so o vsem pomembnim na tekočem, nekateri preko interneta spremljajo poročila prvega slovenskega radijskega programa. Zanimala so jih predvsem vprašanja denacionalizacije, udeležba na volitvah, državljanstvo, Zakon o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva, vračanje izseljencev, sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Kanado in podobno. Perspektiva v kmetijstvu KMETIJSKA ZADRUGA BRKINI Možnosti so večje kot zmogljivosti Kmetijska zadruga Brkini je bila ustanovljena leta 1993. Ustanovilo jo je 62 zadružnikov, sedaj ima 88 članov. Njeni glavni dejavnosti sta odkup in predelava vrtnin. Proizvodi so kislo zelje in kockane vrtnine v slanici (korenje, kumarice, repa in zelena). Ob ustanovitvi so zadružniki z združenimi sredstvi odkupili zeljarno (iz stečajne mase bivše Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica). Zadruga je za nakup najela tudi kredite, za katere so garantirali zadružniki z omejeno odgovornostjo. Bilančno posluje z obremenitvami, tekoče poslovanje pa je pozitivno. O perspektivah zadružnega kmetijstva smo se pogovarjali z direktorjem Emilom Vugo. -Gospod Vuga, kakšni so odkupni in proizvodni rezultati v tej sezoni? - Odkupili smo preko 880 ton zelja in pričakujemo, da bomo dobili 640 ton kislega zelja. Predelali smo 150 ton korenja, poskusno smo delali tudi z drugimi vrtninami. Najbolj zadovoljni smo bili s odkupom in predelavo kumaric. Odkup plačujemo obročno, strogo se držimo dogovorjenih rokov. Če dosežemo višje cene od pričakovanih, to kmetom tudi poračunamo. -Kakšne so največje možnosti za razvoj organiziranega kmetovanja na Bistriškem? -Razviti in povečati bi treba pridelavo korenja in solatnih kumaric in to predvsem tam, kjer je možno namakanje. Kajti, kar je zraslo v naših krajih je zelo kvalitetno. Živilsko predelovalna industrija v Sloveniji potrebuje dosti več teh vrtnin, kot jih sicer pridelamo. Zato bi lahko doma odkupili do 200 ton kumar in repe, 300 ton korenja itd. Pogoji za prodajo zelja so težji, kajti veliki trgovci nas izsiljujejo in nižajo cene; zaščite pred uvozom praktično ni. Ocenjujemo, da je letošnja količina predelanega zelja nekako maksimalna. Glavne kupce imamo v Ljubljani in na Gorenjskem. -Kaj vam preprečuje hitro rast proizvodnje in predelave? Kmetovalni pogoji za pridobivanje kvalitetnih vrtnin v naših krajih so dobri. Tudi trg imamo. Manjka pa ozadje- podpora države, načrtna kmetijska politika in kolikor toliko urejene tržne razmere. Urediti moramo sistem predelave in trženja. Naši kmetje so bili dolgo prepuščeni sami sebi. Izgubili smo Kvamer, ni bilo organiziranega odkupa in organizirane prodaje. Zelo bi potrebovali tudi gospodarski maloobmejni sporazum s Hrvaško, da bi se nam zopet odprl reški bazen. Najbolj nam manjka investicijski denar. Startali smo z izgubo in vse potrebe pokrivamo iz tekoče proizvodnje. Odplačujemo kredit. Sedaj gre polovico zaslužka za stroške vzdrževanja, polovico pa namenjamo za vlaganja. V zadrugi je zaposleno 8 ljudi, za optimalno delo bi nas moralo biti 16 do 18. Manjkajo nam visoko strokovni kadri. Zadruga brez finančne pomoči in organiziranih naložb ne more uspeti. Kmetijske pridelave in predelave ne moremo razvijati samo iz lastnega dohodka. -Kakšno usmeritev torej nakazujete? Zadruga je namenjena proizvodnji vrtnin. Zagotavljati mora profitno proizvodnjo. Z organiziranim odkupom in distribucijo vrtnin (zelja, korenja, repe, kumaric itd). Kasneje se bomo usmerili tudi na odkup čebule in solate, pridelavo naravnega sadnega kisa in sušenje sadja. Vemo, da se da proizvajati več in bolj donosno. Vendar se bodo morali kmetje hitreje in usklajeno povezovati med seboj, združevati proizvodnjo, s skupnim delom in nastopom zniževati stroške, večati profit. Za vrtnine moramo že upoštevati evropske standarde in zahteve. Vsak čas bodo obvezne analize za organizirano prodajo vrtnin. Že to je tak strošek, da ga posameznik nikakor ne more pokriti. - S kom sedaj najbolj sodelujete? -Na strokovnem področju nam najbolj pomaga Kmetijsko svetovalna služba. Z njo zelo dobro sodelujemo. B. Jugovič Obisk med izseljenci v Kanadi: Janez Podobnik in Vladimir Čeligoj v družbi Lojzke Štefančič z Bača in njene hčere. Delegacija se je v Torontu srečala tudi s kardinalom Alojzem Ambrožičem. Osrednji del obiska so bili uradni razgovori s predsednikom spodnjega doma kanadskega parlamenta Gilbertom Parentom, s predsednikom senata Gildasom L. Molgatom, podpredsednikom vlade Kanade Herbom Grayem, z generalno guvernerko Kanade Adrienne Clarkson ter srečanje s Parlamentarno skupino slovensko-kanadskega prijateljstva. Namen in cilj uradnega obiska je bil utrjevati politične vezi in iskati nadaljnjo podporo Sloveniji za vstop v NATO ter v OECD, na gospodarskem področju so se pogovarjali o medsebojnem ekonomskem sodelovanju. Delegacija jepovabila ministra za zunanjo trgovino Kanade, naj prihodnje leto skupno s kanadskimi poslovneži obišče Slovenijo. ŽIVIMO ZDRAVO -JEJMO SADJE Grad Prem je bil konec minulega tedna gostitelj druge razstave o sadju. Razstava in spremljajoči dogodki so pritegnili več kot 2000 obiskovalcev. Sobotne otvoritve razstave seje udeležil tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Več o tem preberite v naslednji številki. A. Penko Jr % % TURISTIČNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV Smučarska sezona se že začenja. Mnogi boste odšli na krajše ali daljše počitnice ali pa si omislili prijeten dopust v zimskih mesecih. Varnost in brezskrbnost pa sta predpogoj za sproščen oddih. Dovolite zanesljivi zavarovalnici, da bo vaš sopotnik na slehernem potovanju. Morebitnih nevšečnosti sicer ne bomo mogli preprečiti, zanesljivo pa jih bomo ublažili ter preprečili njihove posledice za vašo prihodnost. Turistično zavarovanje krije: * stroške reševanja in prevoz vozila, potnikov in prtljage zaradi prometne nesreče, okvare ali tatvine vozila; * posledice nezgode; * škodo na prtljagi in osebnih stvareh; * odgovornost zavarovanca; * stroške prekinitve potovanja oz. kasnejše vrnitve z njega; * stroške odpovedi turističnega potovanja. S sklenitvijo turističnega zavarovanja pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV vam bo oddih resnično v veselje, saj pri nas Varnost in Brezskrbnost pišemo z veliko začetnico. triglav premoženje Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Postojna V katero smer razvijati kmetijstvo in kaj upoštevati pri odločitvah? STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA m c tki Povzetek študije, ki jo je po naročilu Občine pripravila Kmetijsko svetovalna služba Izvajalec študije: KMETIJSKO VETERINARSKI ZAVOD Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica-KSS Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Ilirska Bistrica. Naročnik: Občina Ilirska Bistrica. Avtorji: Darja Zadnik, dipl. ing. kmet., Rafaela Žejn, ing. kmet., Dragica Markovič, ing. kmet., Tadeja Vičič - Lilič, dipl. ing. kmet., odgovorna oseba: g. Stojan Ščuka dipl. ing. kmet. STANJE KMETIJSTVA V prvem delu naloge smo obdelali naravne danosti na navedenem območju, stanje kmetijstva v letu 1998 in ga primerjali po panogah v preteklih letih. Območje občine smo razdelili na pet naravnih enot. Ta razdelitev je služila tudi kot osnova za pripravo Agrokarte občine Ilirska Bistrica. Naravne enote na tem območju so naslednje: dolina reke Reke, Brkini, zgornja Pivka, Jelšansko in Podgrajsko podolje in Snežniška planota. Kmetijstvo je zastopano na vseh naravnih enotah razen na slednji. Zgornja Pivka, Ješansko in Podgrajsko podolje sta izrazito kraški območji in kot taki primerni za živinorejo. Brkini so z naravnimi pogoji omogočili usmeritev v živinorejo in sadjarstvo, dolina reke Reke pa s pedosekvenco na ilovicah in glinah usmeritev v živinorejo in vrtnarstvo. Stanje kmetijstva lahko povzamemo z naslednjimi podatki: Število kmetij- Leta 1991 je bilo v občini 1867 kmetij, od tega jih je 420 neaktivnih. V letu 1998 je vseh kmetij na območju približno enako, razlika pa se kaže v razmerju med aktivnimi in neaktivnimi kmetijami, saj ostaja le še 493 aktivnih kmetij, vse ostale so neaktivne. Delovno aktivno prebivalstvo - Po podatkih za leto 1998 imamo v občini 4848 zaposlenih oseb. Od vseh zaposlenih se s kmetijstvom ukvarjajo le 104 (tisti, ki redno delajo smo na kmetiji ) osebe. Ostale kmetije so dopolnilne, glavni vir dohodka je ustvarjen v drugih dejavnostih. Kmetije razporejene po površini obdelovalne zemlje -Večina naših kmetij je premajhnih za tržno pridelavo; približno tri četrtine vseh kmetij ima v posesti manj kot 4 ha obdelovalne zemlje. Povprečna velikost kmetije glede na obdelovalno zemljo je 2,57 ha. Zemljišča razporejena po kategorijah -Po podatkih Geodetske uprave je v občini 45.580 ha kmetijskih zemljišč, od tega 2.442 ha njiv, 266 ha sadovnjakov, 9987 ha travnikov, 8932 ha pašnikov in 23.953 ha gozdnih zemljišč. Po podatkih Agrokarte občine Ilirska Bistrica ( aero posnetki so bili narejeni okoli 1980. leta) vidimo, da je velik del zemljišč, kar 8.025, ha v zaraščanju. Živinoreja Znane politične in gospodarske razmere (stečaj KZ in vzpostavitev državne meje) so botrovale padcu živinorejske pridelave na obravnavanem območju. Število krav se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo od 1661 na 1015 krav, vzporedno s tem je padala tudi količina odkupljenega mleka in sicer za 53 %. Del kmetij, ki so prenehale oddajati mleko seje preusmerilo na rejo krav dojilj. Pozitivne trende zasledimo pri reji drobnice. V primerjavi z letom 1993 se je stalež povečal za 106%, oziroma od 1030 na 2415 glav. V zadnjih letih seje povečala tudi reja kobil za prirejo mesa.Koncentracijo zasledimo na zgornji Pivki in v Gabrjah. Sadjarstvo Površine intenzivnih nasadov, obnovljenih v zadnjih desetih letih, obsegajo 34,4 ha. Na 27,9 ha so nasajene jablane (z letno pridelavo 500 ton jabolk) 6,5 ha pa predstavljajo češpljevi nasadi, ki večinoma še niso rodni. Del površin (266 ha) v občini pokrivajo travniški nasadi, kjer najdemo tudi ostalo sadno drevje: hruške, češnje, orehe...Večina travniških nasadov je danes zapuščena. Sadje je namenjeno predelavi, to je sušenju sadja oziroma kuhanju žganja. Poljedelstvo in vrtnarstvo Poljedelstvo je namenjeno pridelavi osnovne krme za živino in pridelavi krompirja. Padec števila živali je vzrokoval tudi zmanjšanje poljedelske proizvodnje. Pridelava krompirja se je od 482 ha v letu 1991 zmanjšala na 120 ha v letu 1998. V vrtnarstvu so pozitivni trendi predvsem po letu 1998. KZ Brkini je odkupila objekt Zeljarna in pričela z organiziranim odkupom vrtnin ( zelje in ostale vrtnine). Širi se tudi pridelava vrtnin v zaščitenih prostorih, sem sodita vzgoja okrasnih rastlin in pridelovanje sadik. Dopolnilne dejavnosti V občini deluje ena turistična kmetija, 2 sušilnici sadja, 4 sirarne, 30 manjših kisam za kisanje zelja in repe in en obrat, ki predeluje ostale vrtnine. MOŽNOSTI RAZVOJA Cilji razvoja so povečanje kmetijske pridelave in izboljšanje kakovosti, ohranjanje kmetijske zemlje in poseljenosti podeželja najmanj na sedanji ravni, vzpodbujanje ekološke osveščenosti pridelovalcev, zagotavljanje enakovrednega zaslužka kmetov in zaposlenih v kmetijstvu v primerjavi z ostalimi zaposlenimi izven kmetijstva. Ovire v razvoju kmetijstva Problemi , ki pestijo naše kmetijstvo, so naslednji: -neorganiziranost kmetov, -neugodna starostna struktura prevzemnikov oziroma lastnikov kmetij, -razdrobljenost kmetijskih zemljišč in majhnost kmetij, -omejitev naravnih danosti, še posebej na kraških območjih, -zaraščanje kmetijskih zemljišč, ki zmanjšuje naravne možnosti bodočemu razvoju kmetijstva, -nizka akumulativnost kmetij; zaradi majhnosti kmetij je manjša sposobnost investicij, -pomanjkanje strokovnega znanja, saj se mladi ne odločajo za kmetijske poklice. Možnosti kmetijske proizvodnje Možnosti kmetijske proizvodnje smo obdelali v vsaki naravni enoti posebej. Tako vidimo, da so na območju občine za živinorejsko proizvodnjo primerne štiri enote, razen Snežniške planote, kar smo že uvodoma omenili. Dopolnilo živinoreji so vse ostale kmetijske dejavnosti, kot so sadjarstvo in vrtnarstvo. Nekaj kmetijam bi bilo sadjarstvo oziroma vrtnarstvo lahko glavna dejavnost. Sadjarstvo (intenzivno) bi se razvijalo na območju Brkinov in deloma v dolini reke Reke, travniški nasadi pa tudi v zgornji Pivki in Jelšanskem ter Podgrajskem podolju. Glede naravnih danosti bi bila intenzivna vrtnarska proizvodnja možna predvsem v dolini reke Reke in na delu Brkinov. Za obstoj in razvoj brkinskega sadjarstva je nujno potrebna izgradnja hladilnice. Živinoreja Povečanje staleža živali Vrsta živali krave molznice krave dojilje drobnica plemenske svinje Sedanji stalež 858 429 2415 20 Primeren stalež 1358 1929 5415 120 Za povečanje staleža živali bi bilo potrebno urediti stojišča in zemljišča. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno urediti skupno 3000 ha pašnikov za krave dojilje, drobnico in za konje. Sadjarstvo Predvidena je obnova 20 ha intenzivnih nasadov jablan in češpelj in 244 ha travniških nasadov. Možnosti se kažejo tudi pri ureditvi nasadov češenj, višenj in jagod. Stare brkinske češplje bi zaradi svojih kvalitet uporabljali za predelavo v tradicionalno slivovko in suhe slive. V intenzivnih nasadih bi bilo za dober pridelek potrebno urediti namakanje. Poljedelstvo in vrtnarstvo Poljedelstvo bo tako kot do sedaj namenjeno pridelavi kvalitetne osnovne krme za rejo živine. Za ekonomično pridelavo smo predvideli agromelioracije in komasacije na cca 500 ha kmetijskih zemljišč. Intenzivna vrtnarska proizvodnja bi obsegala 150 ha njivskih površin, ki bi bile namakane. Predvidevamo, da bo glede na trenutno stanje tudi v bodoče za odkup vrtnin skrbela KZ Brkini. Predvidevamo postavitev 20.000 m2 zaščitenih prostorov za pridelavo zelenjave in vzgojo okrasnih rastlin. Dopolnilne dejavnosti qO$ Osnovna kmetijska dejavnost omV^ ^ razvoj raznovrstnim dejavnostim. Na območju je zanimanje možno urediti 11 ,ur P primerne za posamezna pridel°v Hi območja, .■ Z te iv k -izbira ustreznih vključevanjem integriranega načina kmetovanja. JAVN A DELA NOVI KRITERIJI ZA PRIJAVO PROGRAMOV »e "it k h! k Za vsako javno delo je treba oblikovati določen program javnih del. Da bi se program pripravil in potem poslal na izbor v Ljubljano, kjer ga potrdijo ali zavmrjo člani Odbora za izbor javnih del, se je potrebno predhodno dogovoriti z ustanovo, ki želi izvajati javno delo. V začetku novembra j e bil v Uradnem listu RS, št. 90/99 objavljen javni razpis za izbor javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2000. Predmet javnega razpisa je izbira programov in izvajalcev javnih del za obdobje 1.1. 2000 do 31. 12. 2000. Namen programov javnih del je vzpodbujanje razvoja novih delovnih mest, ravno tako pa tudi ohranitev in razvoj delovnih sposobnosti brezposelnih oseb. Ustanove, društva, zveze, javni zavodi in druge neprofitne organizacije ali državne institucije lahko sodelujejo na razpisu kot naročniki ali kot izvajalci javnih del občine. Ravno tako lahko sodelujejo na omenjenem razpisu tudi druge organizacije ali delodajalci. Program javnih del se lahko organizira samo za dejavnosti brez dobička brez nelojalne konkurence. Seveda veljajo še dodatni kriteriji, nekoliko specifični za posamezno področje. Za prenekateri program javnih del prepustijo odločitev v presojo ustreznemu ministrstvu. Rok za prijavo programov, ki se bodo začeli izvajati že v januarju mesecu 2000, je bil do 26. 11.1999. Za vse ostale programe javnih del, ki se bodo začeli izvajati kasneje, pa je treba oddati celotno dokumentacijo do 5. v mesecu. Še v istem mesecu bo Odbor za izbor javnih del na svojem zasedanju sklepal o primernosti programa. Kriteriji za izbor in izvajanje programov javnih del se med letom in iz leta v leto nekoliko spreminjajo. Nekatere spremembe bodo nastopile v veljavo že januarja. Ena važnejših sprememb je, da bodo osebe, ki so vključene v programe javnih del, delale le trideset ur dela tedensko, kar pomeni tudi nekoliko manjšo izhodiščno plačo. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje dopušča, da delodajalec zaposli in plača udeleženca javnih del samostojno, do polnega delovnega časa. Marsikdo se bo vprašal zakaj tako. Da bodo javna dela cenejša, in da Ministrstvo za delo s tem izvaja varčevalne ukrepe. Pri izboru imajo prednost zaposlitve osebe, ki spadajo v tako imenovane ciljne skupine- brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali pomoč, invalidi, starejše osebe, težje zaposljivi in še nekateri drugi. V letu 2000 bodo vsi udeleženci javnih del morali biti še aktivnejši pri iskanju zaposlitve, morali se bodo redno udeleževati organiziranih izobraženi, [ '«ž m Čas, ko ne bodo delali v program11 L del, je namenjen ravno iskanju zap ,• sodi 1 'h, ter udeležbi na izobraževanju, K* ,:e p okvir Zavoda Republike Slove111 iŠij»< ** zaposlovanje. Sedaj je pravi čas za razim-,'v-j# svetovanje, skupne odločitve in ob ^ novih programov. Možnosti, ki naT^g^tfl' država so tu, mi pa jih moramo m ^ Vsi, ki še niso vključeni v >> ^jti izvajalcev javnih del« in bi žele ^$0 dodatne informacije, se lahk°^ ^ a|i oglasijo v »provizoriju«, soba St telefonirajo na Občino Ilirska B'st tel.:41 - 361, int. 116. fr/ifi Zapisal: Marij«1' k \ \ PRVA DIPLOMANTA MANAGEMENTA IZ BISTRIŠKE OBČINE 20. novembra so svečano podelili 39 diplom prvi generaciji diplomantov na Visoki šoli za ma-nagement v Kopru. Med diplomanti sta tudi Damijana Logar in Zlatko Jenko iz Ilirske Bistrice. Naša diplomanta sta za diplomski nalogi “Vloga in pomen marketinga pri razvoju dejavnosti v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici” in “Primer reševanja akutne krize s prisilno poravnav0 dosegla najvišjo oceno med vsemi diplomanti. Bistriška občina je tako pridobila dva diplomanta na področju managem1 enta> kib0i st® N s svojim znanjem pripomogla k razvoju bistriške občine. Tekst-foto: pet«r X S KARITAS naši dekaniji obstaja Karitas že 10 11 dve leti župnijska Karitas v Ilirski *'ci- Ob tej priliki želimo predstaviti p delo. mesečnih srečanjih se vzgajamo in iti' n» )J' Karitas in za pomoč prosili škofijsko Karitas. POMOČ OSTARELIM, BOLNIM IN DRUGAČE PRIZADETIM je morda naše najbolj razpoznavno delo. Ob velikonočnih in božičnih praznikih smo obiskali okoli 500 starejših, bolnih in invalidov na domovih in v Domu starejših občanov V maju smo sodelavci Karitas in invalidi romali na Sveto goro. Od junija do oktobra je sedem sodelavk Karitas vodilo varovance Doma starejših občanov na sprehode. V oktobru smo pripravili mašo in srečanjev cerkvi sv. Petra za starejše in bolne, v novembru pa pripravljamo mašo in srečanje za mlajše invalide. Tudi pozimi individualno obiskujemo varovance Doma. Vsak popoldan se varovanci Doma starejših občanov dobijo s sodelavko Karitas pri molitvi v domski kapeli, torkove popoldanske urice pa si polepšajo s petjem ob harmoniki. Naše delo ni izolirano. Povezujemo se z vsemi, ki se profesionalno ukvarjajo s socialno in zdravstveno problematiko v občini. Zato bi se radi zahvalili v imenu sodelavcev župnijske Karitas in ljudi, ki prejemajo pomoč Karitas, vsem, ki nas pri našem delu podpirate z molitvijo, lepo mislijo, besedo ali z denarjem. Vabimo vas na naša srečanja in vam želimo božjih darov za božične praznike in v novem tisočletju. Zapisala Neva Macarol 20 let aktivnega in uspešnega dela DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC »SNEŽNIK« ILIRSKA BISTRICA Društvo za varstvo in vzgojo ptic »SNEŽNIK« Ilirska Bistrica je bilo ustanovljeno 18.3.1979. V Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije je bilo vključeno kot dvajseto društvo. Na ustanovni skupščini je bilo prisotnih 24 članov, leta 1983 je štelo že 35 članov. Res pa je, da smo bili nekateri člani pred tem vključeni v Primorsko društvo Izola (od njegove ustanovitve leta 1972), kjer smo si nabirali izkušnje z organiziranjem razstav. Bili smo tako zagnani, da nam je leta 1983 Zveza DVV ptic Slovenije zaupala organizacijo VIII. Republiškega ornitološkega šampionata v Ilirski Bistrici. Potrudili smo se, da smo izdelali piramidne panoje, ki jih še danes uporabljamo na državnih tekmovanjih. Takrat smo, prvič v zgodovini ptičarstva v Sloveniji, izdelali lično Adresar gojiteljev in društev ptic v Sloveniji. Po splošni oceni je bilo to tekmovanje eno najuspešnejših v Sloveniji, in smo tudi zaradi šampionata prejeli POSEBNO PRIZNANJE za najprizadevnejše društvo v Sloveniji. Društvo je organiziralo prvo državno prvenstvo po osamosvojitvi Slovenije, leta 1992. Sodelovali so tekmovalci iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Za to tekmovanje smo izdelali NASLOVNIK društev, ki ga v Sloveniji še danes uporabljamo. Leta 1992 NOVOLETNO DARILO PODSTENJCEM Krajani Podstenj so v družbi številnih gostov praznovali še eno pomembno zmago. Po lanskoletni rekonstrukciji ceste, zanjo so veliko prispevali sami krajani z prostovoljnim delom, so svečano odprli lokalno cesto Podstenje-Podtabor v dolžini 850 metrov. Novo asfaltno cesto je investirala (9.000.000 tolarjev) občina Ilirska Bistrica, zgradilo pa jo je cestno podjetje Koper. Odprli so jo podžupan Vitomir Dekleva, krajan Podstenj Ivan Tomšič in poslanec DZ republike Slovenije Vladimir Čeligoj. 4,5 metra široka in na novo asfaltirana cesta je odlična povezava (bližnjica) med Pivko in Brkini. Petar Nikolič, Foto: Vičič M. mimo/ PfMnsivo PTIC SLOVENJE lUBSKfl blSTBICfl 30. 11. -5. 12. 1999 ZA OBISKOVALCE 00 3.12. • 5. 12. 1999 ILIRSKA BISTRICA V ŠPORTNI DVORANI ZABIČE -M je bilo v Zvezo vključenih 27 društev, ki so štela skupaj 492 članov. Ilirska Bistrica je po številu članov takoj za Novo Gorico. Letno naročamo do 1.600 obročkov, kar je največ v Sloveniji. Vsako leto organiziramo društveno razstavo in ocenjevanje ptic ter sodelujemo na vseh državnih razstavah. Večkrat smo imeli tudi prvake in dobili prehodne pokale. Zadnja leta smo vodilni v Sloveniji pri kanarčkih pevcih (harški vrvivci in malinois). Redno sodelujemo tudi na svetovnih šampionatih ter na drugih mednarodnih razstavah. Da bi bilo praznovanje 20-letnice društva čim bolj delovno, smo se odločili kandidirati za organizatorja IX. Državnega prvenstva ptic Republike Slovenije od 30.11. do 5.12.1999 v Ilirski Bistrici; Zveza društev Slovenije nam je brez pomislekov zaupala to nalogo. 200 najboljših ptic prvenstva bo februarja leta 2000 tekmovalo na svetovnem šampionatu v Španiji. Ivan Šuštar ČRNA KRONIKA Policisti so v novembru obravnavali 22 prometnih nesreč, od tega dve s hudimi telesnimi poškodbami. Obravnavali so tudi 18 kršitev javnega reda in miru , povoženo divjad, pokol ovac, onesnaženje okolja in en samomor. Kriminalisti so obravnavali 28 kaznivih dejanj, od tega 6 vlomov, 11 tatvin in 11 poškodovanj tuje lastnine. Poleg tega so še nekajkrat zasegli mamila, opravili eno hišno preiskavo v zvezi z mamili in enkrat intervenirali zaradi prevelikega zaužitega odmerka. Nekaj zastoj ev v prometu j e povzročilo tudi prvo sneženje. Voznike opozarjamo na obvezno zimsko opremo. Policisti bodo vestno kontrolirali opremljenost vozil! Obvezna zimska oprema je: ali M+S pnevmatike na pogonskih kolesih; ali (dobre) radialne pnevmatike na vseh kolesih; ali pnevmatike s poletnim profilom in verige za pogonska kolesa. ( Najbolje pa je imeti vsa kolesa obuta v zimske pnevmatike.) Zimska oprema avtobusov in tovornih vozil je tudi lopata. Bližajo se prazniki. Občane, predvsem starše otrok in mladoletnikov, opozarjamo na predpisano hrambo in varno uporabo pirotehničnih izdelkov! Š« Borzni komentar: ŽIVAHNOST Tr, , ‘govanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minuli teden fl 'tj-a*° v nekoliko živahnejšem ozračju. Delnice so nihale nekoliko bolj kot lt Caino, kar je pripomoglo k večji negotovosti ter zanimivemu meddnevnemu jMnju. Indeks SBI je do ponedeljka prišel na 1.848 indeksnih točk, PIK pa 484 točk. Lj 0 se je že zdelo, da je pri Luki in Intereuropi vse jasno, je vmes zopet »iv ®‘a država. Z birokratskim nastopom je povzročila škodo mnogim ^'Morjem, hkrati pa dokazala pomanjkanje posluha za potrebe gospodarstva. , družitvijo zopet visi velik vprašaj. Kaj to v luči približevanja Evropi 4J(j. j za obe podjetji, bo kmalu razvidno. Dejstvo je, da bi se lahko združeni itM' Uspešneje kosali na globalnem trgu. Torej so pri nas politični interesi uno močnejši od gospodarskih. i]r auimivoje bilo tudi dogajanje pri drugih delnicah. Veliko prometa j e bilo kš ^e'n'cara*> kjer je povpraševanje še vedno zelo močno. Nekoliko Se Piše Petrolu, kjer poslovni rezultati niso ravno blesteči. Lek še vedno ltl>je nivo 36.000 tolarjev, nadaljnji razvoj pa je težko napovedovati. Kar 0 je bilo povpraševanja po BTC-ju. \ amrznjene delnice pidov so bile dejansko sproščene šele minuli vikend, L Q.aje bil ponedeljek prvi dan, ko seje zopet trgovalo z vsemi delnicami. itive 'l6 takoj poznalo na tečajih, med prvimi prodajalci pa so bili kratkoročni fij0 ltorji- Slednji torej pričakujejo nadaljnji padec praznih ter polpraznih V’ bo omogočilo cenejši nakup v naslednjih dneh. Verjetno bo čas v naslednjem mesecu ali dveh tudi ena izmed zadnjih priložnosti za ugoden nakup pidovskih delnic. Dolgoročno so namreč te delnice še vedno poceni, v primeru preoblikovanja v vzajemne sklade pa bo njihova vrednost hitro narasla. Daniel Viljevac Ljubljana, 2-Dec-99 Ilirika Borzno Posredniška Hiša d.d. ML IZKORISTITE NIZKE CENE IN SE ODLOČITE ZA NAKUP PCX® RAČUNALNIKA! PC EXACT3 • osnovna plošča QDI Winnex1 z vgrajeno grafično kartico 2D/3D in 16 - bitno zvočno kartico • INTEL® Celeron'™ procesor 433 MHz • spomin 32 MB PC1OO • disketni pogon 3.5" 1.44 MB t*_ • trdi disk 6.4 GB • CD - ROM 40 x hitrost • zvočniki 120 W • ohišje ATX midi tower • tipkovnica MITSUMI, PS/2 , , ,,, , . _, ... • Microsoft* Internet Erplorer 5.0 - miska LOGITECH Pilot, PS/2 . protivirusni program PC - cillin • podloga za miško PCX . Košarka '99 • slovenski Microsoft® Windows '98 « AMIS - NET registracija knjiga Moj prvi PC * SiOL registracija • revija Moj mikro 1 zgoščenka revije SoftvvarePovver • 3 - mesečna brezplačna naročnina na revijo Računalniške novice PC EXTREME40 132.900 SIT «5* doplačila: r * 32 MB PC 100 spomina 11.900 SIT * 64 MB PC 100 spomina 23.800 SIT * interni faks/modem QDI audio V.90 4-900 SIT * grafični pospeševalec 3Dfx Voodoo3 2000 Vse cene vključujejo DDV! Vsi računalniki imajo 2-letno garancijo! • osnovna plošča QDI Advance 5 Via • INTEL® Pentium® III procesor 450 MHz • spomin 64 MB PC100 • disketni pogon 3.5" 1.44 MB • trdi disk 8.4 GB • CD - ROM 54 x hitrost • grafična kartica 8 MB AGP . 1 , • zvočna kartica GENIUS Sound-maker 64 3D • zvočniki 120 W \3jjg8F • ohišje ATX midi tovver • tipkovnica MITSUMI. PS/2 • miška LOGITECH Pilot. PS/2 • podloga za miško PCX • slovenski Microsoft® Windows '98 • knjiga Moj prvi PC 199.900 SIT + trdi disk 13.0 GB 17.000 SIT 1 O Classic Računalnike izdeluje in servisira: vcpc computers tel.: 061 18 19 800 • faks: 061 15 12 687 e - mail: pcx@pcx.si * www.pcx.si • 15" monitor s TCO'95 (barvni, 1280x1024, OSD) 34.900 SIT • 17" monitor s TCO'95 (barvni, 1280x1024, OSD) 53.900 SIT • 19" monitor s TCO'95 (barvni, 1600x1200, OSD) 102.900 SIT TCO'95: standard, ki določa količino dovoljenega sevanja in ergonomijo! Vsi monitorji ustrezajo zahtevam za zaščito oči! PRODAJA: KAKEŽ d.o.o. Trubarjeva 3 6250 Ilirska Bistrica tel.&faks: 067 42 368 MARTINOVO “ON GA BO KRSTIL, JAZ GA BOM PIL...” Martinovo (11. november ) je priljubljen praznik na Slovenskem. Temu svetniku je posvečena tudi cerkev v Sabonjah. V starih časih je bila martinova gos zadnja pečenka pred adventnim postom, kije trajal do božiča. Letos smo martinovali od 6. do 14. novembra. Ob mladem vinu smo se gostili z izbranimi jedmi in Martinovo gosjo, polnjeno z jabolki ( Potok Dolenje), palačinkami s kostanji (Pri Davorju Mereče), pijano nevesto ( Pri Korajžniku Rečica), ocvirki s pečenim krompirjem ( Pod gradom Gornja Bitnja in Delizija Jelšane), gosko z roštilja (Kudra Vrbovo), pečenimi kostanji ( Knafelc Knežak), kmečko pojedino ( Grili Danilo Ilirska Bistrica) in kračami (Zala Knežak). Manjkala nista niti živa glasba in ples. Še posebej veselo je bilo “Pri Špehu”, kjer že vrsto let na ta dan točijo mlado vino brezplačno. Letos so v duhu novega zakona, ki alkoholu ni najbolj naklonjen, običaj spremenili in namesto z vinom, postregli s hrano. Alenka Penko NOČ ČAROVNIC sladicami: kostanjevimi štruklji (Škorpion Rečica), HALLOWEN Nekateri pravijo, da običaj izvira iz indijanskih časov, drugi trdijo, daje to poganska zadeva. Običaj seje iz Amerike razširil v Evropo, zadnja leta tudi k nam. In kako je bilo letos ? Na množico strašljivih buč smo naleteli že ob prihodu v Ilirsko Bistrico. Dodobra je bila z njimi okrašena okrepčevalnica Grili Danilo. V Triglav pubu na Plaču so nam skozi pajčevino postregle prikupne čarovnice. V baru Pink Floyd pajčevine sicer ni bilo, zato pa je bilo toliko več različno dekoriranih buč. S pijačo je stregla simpatična čarovnica, kije nosila na pladnju grozljivo mrtvaško glavo. Diskoteka Labirint na Topolcu pa je pripravila pravcati “Hallowen party” z nagradami za najlepšo čarovnico in navztrajnejši plesni par. Alenka Penko LEPOTILNI SALON VITA Konec meseca smo dobili v Ilirski Bistrici še en lepotilni salon. V prostorih nekdanje restavracije Triglav gaje odprla obrtnica Mateja Šenkinc. Vsak dan, razen ponedeljka in nedelje, nudi strankam celovito ponudbo kozmetičnih storitev: pedikuro, nego obraza in telesa, manikuro, aromaterapijo, ultrazvok, limfno in klasično masažo ter depilacijo. Za bolj zagorelo polt ima na voljo solarij. Alenka Penko TRIGLAV PUB Plač postaja vse lepši. Modemi knjižnici in lepo urejeni Pucovi mesnici se je pred kratkim pridružil še prvi pub na Ilirskobistriškem. V Triglav pubu strežejo brhka dekleta v značilnih nošah, nudijo pa domače in uvoženo pivo: Bassovo tradicionalno angleško svetlo pivo, Caffreyevo svetlo in temno irsko pivo, Tennentov navaden in močen ležak in Tennentovo svetlo škotsko pivo ter nešteto mešanic. Tennentovo pivo vsebuje do 9% alkohola. Ne bodite v skrbeh zaradi prevoza, če vam prija,, kajti za “utrujene” goste imajo na razpolago pravi angleški taksi. Alenka Penko K v LEPA PESEM POVEZUJE LJUDI Čez en teden po zahvalni nedelji so se pevci cerkvenega pevskega zbora iz Harij odpravili na obisk k bivšemu župniku Alojzu Subanu, kije prevzel nove službene dolžnosti v župniji Koštabona v Slovenski Istri. Prinesli so mu tudi košaro harijskih dobrot, naloženo s krhlji in kisi, pripravljenimi pri Sanaborjevih, čebelarske izdelke Veronike in Alojza Boštjančiča, Banovim šnopcem, Dolinarjevim jabolčnim moštom, ogromnim hlebcem kruha strine Poštarjeve in še večjo potico upokojene harijske učiteljice Karoline Gombač. Za prisrčen sprejem ob prihodu v Koštabono so poskrbele prizadevne članice Kulturnega društva Alojz Kocjančič kar v domači župni cerkvi sv. Kozma in Damjana. Pozneje so harijski pevci polepšali mašno daritev v cerkvi z ubranim petjem. Po obilnem Martinovem kosilu so z župnikom Subanom ogledali tamkajšnje znamenitosti, poskušali mlado vino in olivno olje v bližnji krkavški oljarni Patrizio Ternov. Potepanje so končali v Pučah, kjer so člani domačega kulturnega društva pripravili krajši kulturni program. Na prireditvi, ki si jo je ogledala tudi koprska županja Irena Fister, so zapeli harijski pevci in Kvartet bratov Boštjančič iz Harij. Ob zaključku srečanja je zborovodja Saša Boštjančič spregovoril o pomenu takšnih srečanj in člane kulturnega društva iz Koštabone povabil v Harije. Alenka Penko CESTA OD DOLNJE BITNJE DO PRISTAVCE ODCEP ZA KILOVČE JE ASFALTIRAN Od Dolnje Bitnje vodi krajev°a cesta do Pristavce in naprej "a železniško postajo in v Kilovče. PA'. o& 400 metrov ceste, ki se odcep' magistralke, ni bilo asfaltira"1' Urejanje odcepa je bilo pred let' začeto, do asfaltiranja pa ni prl išlo- Voda je z odcepa ob vsakem veti6111 nalivu naplavila pesek in kamenje" magistralno cesto. Pred novembrom so bila zaključena zemeljska in pripravljalna dela, as ^ so delavci položili v za1 novembra. Vsa dela je fmam ciral" občina Ilirska Bistrica, izvajalo J cestno podjetje. jih J6 'ri Išl POROKA V hiši na Vojkovem drevoredu v Ilirski Bistrici je bilo 30. oktobra 1999 zelo veselo. Tega dne sta praznovala 50-letnico skupnega življenja zakonca Vera in Zoro Poljšak, po domače “Figove”. Svoj “da” sta dahnila 30. 10. 1949 v trnovski cerkvi sv. Petra. Zlato poroko sta praznovala v krogu svojih najbližjih in prijateljev. Tekst-foto: P. Nikolič SMRDELJI IcTW PO Zakonca Tončka in Franc Smrdelj sta pred kratkim praznovala zlato poroko v^(rg, k svoje družine. Natančno pred petdesetimi leti sta si rekla “da” v cerkvi sV- •$ Osemdesetletni Franc je delal kot šofer, dve leti mlajša Tončka pa je doma gospo vzgajala dva sina, ki sta poročena. Podarila sta jima dva vnuka in dve vnukinji, s ^ so skupno proslavili ta lepi jubilej. Tekst-foto^ ZGODNJA ZIMA PRESENETILA V letošnjem novembru sta nas presenetila zgodnja zima, ki sojo spremljali burja, sneg in led, in nov zakon o obvezni zimski opremi vozil. Snežna odeja je spremenila podobo Ilirske Bistrice in njene okolice. Ko so učenci prvih in drugih razredov iz OŠ Antona Žnidaršiča delali snežake, se neusmiljeno kepali in se veselili, so nekateri vozniki izgubljali dragocen čas za montiranje verig. Največ dela pa so imeli “gumflik” mojstri, kot pravijo vulkanizerjem v Bistrici. Pri Grkovih seje delalo s polno paro, za delovni čas pa delavci še vprašali niso. Včasih je bila šefica Zorka Grk prav izčrpana od težkega dela, a vedno zadovoljna. “Delali smo tudi po dvanajst ur. Ni nam bilo lahko, vendar smo zadovoljni, saj smo večino naših someščanov rešili neprijetnosti na zasneženeih cestah.” Tekst-foto: Petar Nikolič PODGRAJE: OSREDNJA KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Odprtje obnovljenega spomenika padlih borcev Osrednja občinska komemoracija ob dnevu mrtvih za padle v NOV, umrle v taboriščih in žrtve fašističnega terorja je bila 31. oktobra v Podgrajah, pri obnov-ljenem spomeniku padlih borcev NOV. Prvo obeležje v Podgori je bila kostnica, ki jo je ZZB NOV postavila leta 1954. V njej počivajo ostanki 86 borcev iz 13. in 16. divizije 4. armade NOVJ, padlih v Podgori v zaključnih bojih za osvoboditev Ilirske Bistrice leta 1945. Krajevni odbor ZZB NOV Podgoraje v sodelovanju z občinskim odborom leta 1982 na istem kraju postavil spomenik padlim borcem, ki počivajo v kostnici in 47,-tim padlim borcem, domačinom iz Trpčan, Podgraj, Kuteževega in Zabič. Zob časa je načel spominsko obeležje tako močno, da je bilo že pred tremi leti i ,6toS nujno potrebno obnove. Lani 1 ^Sl i/ Občinski svet namenil skupno 80 ■ ^ za popravilo spomenika. Delaje vo ^ ^ ZZB NOV Podgore ob pomoči o c . odbora. Kamnoseška dela j6 kamnosek Avsec iz Kala. S Pr°si° delo in različnimi prispevki so P11^ KS Podgora, posamezni član'^^1 ^ krajani. Še posebno so se izkaza-1-Podgorski rod, med njimi naj*50 J -e i" p„i;h Zb'r ,.„vf Podgorski rod, med njimi naju - je ^ Uljan in Iztok Rolih. Zb't cvJa L prisp6 1 koordinacijo Pr’^I:evac! vodila Marija N*a (li f»r= ‘"' jU / Zabič, ki je vod'acijč; wj; pripravo kotne* 0 p V M o otrvt-M 11 SO T »lifS . t Nastopili so f upokojencev Bistrica K v -j O5 recita*0 st» Podgora, g0'. pek|l\ L podžupan Vitom k in član občinskeg ZZB NOV Joze V t3 nM v Proslava je PoS ^ % na kaseti. KoP^V |\ na kasen- ^ dobite pri Antonu OBČNI ZBOR ! Turističnega društva ILIRSKA BISTRICA ^ četrtek, 18. 11. 99, je bil v gostilni 1 Dani lotu” občni zbor Turističnega "'Na Ilirska Bistrica. Zbor ni bil ^°časen in strogo uraden, saj so za lr° razpoloženje in boljšo korajžo med , avo poskrbeli pevska skupina '10valec, Dimitrij Grlj s harmoniko in "'lov sin s trobento. Z novoletnimi Ranicami društva, ki so jih razdelile /a Prisotnim, so nas presenetile učenke "Vnc šole Dragotina Ketteja. Vse to je ^tilo potek zbora. -P dveletnem delu in aktivnostih Jjva je poročal član Upravnega odbora i Seleš. Z ustanovitvijo TlC-a ""'stično informativni center) so se n°sti društva usmerile predvsem na jgll H l v kratkem času možno restavrirati in preti ................ '"''Posti in na kraje, s katerimi dobro "jemo in nimajo svojih društev. Goste Planil o samostojno organiziranih ^vnih prireditvah. L Najpomembnejši dogodek je vsekakor L°°dev društvenih prostorov, ki smo jih L "'ožjo sponzorjev in svojim delom ^"cdili v primerno pisarno. Urejamo Laikov mlin in galerijo, v katerih smo Lrat Pripravili priložnostne razstave, ki fj, o§lcdslo kcir precejšnje število |Šolska mladina in skupine I °Valcev prihajajo na ogled mlina in t. ter etnografsko urejene “črne Mnje” v letošnjem letu je bil s I "'kovimi sklenjen dogovor o ročnem naJemu žage venecijanke, ki L av tako dobro ohranjena kot mlin, in T% i» iif' k. 1 za obiskovalce. |lJP letu 1998 smo prejeli najvišje ,jic !eSe Turistične zveze Slovenije, in I °b 100-letnici prvega znanega zapisa ‘ij an°vitvi Društva za olepšanje Bistrice, v, kilometrin ali dnevnic. \ n° bi bilo, da bi občina iz svojega vlUna zagotovila sredstva tjj ^ranje društev, prireditev in drugih )tij tern> ko prihaja do financiranja s j skupinskega proračuna na eni strani an' ZKD na drugi strani, se ustvari M V a *evica ne ve, kaj dela desnica.” ^''a P°buda, da se iz občinskega Pa zagotovi financiranje za vse tiste °st>, za katere obstaja javni interes. i \b ^S'ec*njem letu bo Društvo posebej 1 “Vj^° Za dve prireditvi, “Pust je pršu” 3 ' b’nančno najbolj zahtevna .i p Urejanje žage in nabava vodnega ' Zn [e(jračunska vrednost predvidenih ' a$a Približno 3.500.000 SIT. Pričakujemo, da bomo del sredstev pridobili iz občinskega proračuna, del pa iz državnega Dogovorjeni smo s sponzorji, ki nam bodo tudi tokrat pomagali. Nameravamo urediti pešpot od Plača do izvira Sušca, spodbujali bomo aktivnosti v zvezi z varstvom in urejanjem okolja, sodelovali bomo z obema šolama in drugimi društvi. Izvedli bomo tekmovanja za najbolj urejeno sosesko. Lastnikom stanovanjskih ali poslovnih stavb, ki pri obnovi poslopij upoštevajo stanovanjsko tipiko v starem delu Bistrice, bomo podelili priznanja. Vključevali se bomo v vse akcije, kijih bodo organizirale razne organizacije in društva, če bomo seveda povabljeni in če bo vsebina akcije v skladu z našimi usmeritvami. Podžupan občine Vitomir Dekleva je v imenu župana pozdravil zbor in prinesel kar nekaj vzpodbudnih novic, in sicer: občina bo društvu dala v upravljanje zemljišče ob reki Bistrici, na katerem bo lahko urejen dostop do žage; pripravlja se odlok o ureditvi statusa botaničnega parka in poimenovanje po Kindlerju, predlagajo, da bi za park v bodoče skrbelo društvo; obljubil je vso pomoč pri zagotavljanju sredstev iz občinskega in državnega proračuna za obnovo žage.. Kar nekaj razpravljalcev je bilo kritičnih do odnosov med TIC in društvom, ki nista pod isto streho. Ga. Nevenka Tomšič je povedala, da takšna organiziranost ni slaba, saj društvena dejavnost temelji na prostovoljnem delu in je nepogrešljiva na marsikaterem področju, medtem ko je naloga TlC-a koordinacija med vsemi, ki skrbijo za turistično ponudbo in promocijo občine. Ocenila je pereč problem financiranja, saj v proračunu ni zagotovljene postavke za turizem, prihodki od turistične takse pa so minimalni. Kljub problemom je Občinski svet vedno imel razumevanje za pomembne akcije v Bistrici in jih je finančno podprl. Razumevanje je čutiti tudi pri županu, ki del sredstev, s katerimi razpolaga, nameni določenim akcijam. Kritična ocena je padla na račun dela organov, ki so zadolženi za red v mestu: nekatere stavbe in njihova neurejena okolica kvarijo podobo kraja. Voda, na katero še vedno prisegamo, da je ponos mesta, je tako polna smeti in bolj podobna kanalu in ne “bistri vodi”. Kdo lahko ustavi huligane, ki se izživljajo nad smetjnaki, prometnimi znaki, stoli in klopmi; kdo lahko prepreči razbijanje in kraje na pokopališču; in nenazadnje, kako se je dovolilo, da na najbolj izpostavljenem mestu Bistrice, na Plaču, stoji najmodernejša knjižnica, medtem ko so zahtevali, da se Triglav in Ivetova hiša obnovita po stavbni tipiki jedra. Enake zahteve bi morale veljati tudi za knjižnico, saj s takimi posegi mestno središče izgublja svojo identiteto. Oblikovana je bila pobuda o ustanovitvi redarske službe, ki bi skrbela za odpravo navedenih ugotovitev, ali zaposliti človeka, ki bi bil brezkompromisen in bi služboval tedaj, ko kršitve nastajajo. Zbor predlaga, da se najprej poišče ustrezno osebo, šele nato se razpiše to delovno mesto. Dana je bila tudi pobuda za ureditev trim steze od Žabo vice do Vrbovega, druga pa preko Gradinc mimo izvira Sušca na Drago. Na končuje predsednica društva Heda Vidmar povabila vse članice in člane ter goste, da nazdravijo letu, ki prihaja, in da se ob “krompirju v zevnici” in turističnemu zavitku še malo zadržijo v družabnem krogu. Primc Milojka DOM STAREJŠIH OBČANOV V MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH LJUDI MOJA ZGODBA SE ZAČENJA VČERAJ... V kroniko našega Doma smo po odmevni okrogli mizi na temo »SOŽITJE GENERACIJ« zapisali še en pomemben dogodek- otvoritev razstave, ki nosi pomenljiv naslov - MOJA ZGODBA SE ZAČENJA VEČRAJ..... Razstava, ki obsega štiri sklope, je poskušala ujeti utrip življenja in dela domskih stanovalcev, varovancev Varstveno-delovnega centra in delavcev, zaposlenih v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Prvi sklop razstave je obsegal fotografije, ki oživljajo spomine na pomembne dogodke naših stanovalcev in segajo v čas ob koncu 19. inv prvo polovico ŽO.stoletja. Njihove življenjske zgodbe se na fotografski razstavi pričenjajo s poroko, nadaljujejo z rojstvom otrok in zaključijo z dogodki iz obdobja pred začetkom druge svetovne vojne. S fotografij izstopajo podobe ljudi resnih obrazov, ki velikokrat izražajo plahost in zaskrbljeno zazrtost, kot podoba dekletca v beli obleki ob botrici na dan svete birme ali pa skupina šolarjev ob učitelju in veroučitelju, oblečenih v temne haljice. Čas odraščanja je na fotografiji ujet v ateljejskem okolju: mladenka ali mladenič v prelepem nedeljskem oblačilu, nikoli na skupnem posnetku, običajno stojita ob mizi pred zastrtim oknom. Obdobje pred drugo svetovno vojno je bil čas nasilnih mobilizacij slovenskih fantov v italijansko vojsko. Vse do konca druge svetovne vojne je fotografska tematika izrazito vojaška. Posnetki pričajo o dogodkih, povezanih z vojaškim naborom, pozneje pa še z vojaškim življenjem slovenskih fantov v različnih krajih južne Italije in Afrike. Motivi iz družinskega življenja v tem obdobju izginjajo iz fotografskega gradiva, kar posredno govori o tem, kako globoko so ti prelomni dogodki posegali v življenje preprostega slovenskega človeka. V drugem sklopu razstave so se predstavili stanovalci Doma z različnimi ročnimi izdelki, ki so nastajali na delovni terapiji. To so čudovite vezenine, pletenje, igrivi »možici«, izdelani iz ostankov volne in krp, risbe in zapisane misli v domskem glasilu. Premnogi stanovalci naše hiše z vso eruptivnostjo izražajo svojo silno moč po ustvarjanju in nadaljevanju tistega, kar so nekoč že počeli, ali pa v tem bivanjskem okolju na novo odkrivajo. Tretji sklop razstave je obsegal predstavitev izdelkov mladih ustvarjalcev iz Varstveno-delovnega centra. Božično-novoletni program izdelkov, s katerimi bodo prazniki lahko še lepše doživeti, so prava paša za oči. V zadnjem sklopu razstave so se predstavili ustvarjalci-umetniki, zaposleni v našem Domu ki delajo na različnih področjih. Tako lahko občudujemo razstavljene plastike Metke Vergan, vezenine Darinke Barbiš, poslikane svilene rute in kvačkane prtičke razstavljalke Mirjane Muha, ilustracije v delovnem zvezku za prvošolce avtorice Sonje Munih in olja na platnu Marka Renka. Naj k MOJI ZGODBI......dodam misel enega izmed mnogih obiskovalcev razstave, ki je v knjigo vtisov zapisal: »Hvala za prelepo doživetje ob gledanju vsega, kar je predstavljeno, in za plemenito sožitje v različnosti«. Mira Lenarčič DECEMBRSKA AKCIJA Dragi bralci! V tej številki časopisa smo Vam skupaj z našimi partnerji - oglaševalci pripravili posebno darilo: kupone z nagradami, darili in popusti. Vse, kar morate storiti je, da jih izrežete in uveljavite ob obisku ali ob nakupu. Vsi kuponi veljajo samo v mesecu decembru, s pogoji, ki so na njih navedeni. POZOR ! - IZREŽI IN UPORABI. ..............................>g \ BERNI TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN KOZMETIČNE STORITVE JOŽICA KAVČIČ s p Pod Stražico 6, 6250 Ilirska Bistrica tel. +386 (0)67/81-382, fax. +386 (0)67/42-075 V MESECU DECEMBRU S TEM KUPONOM 1 X ČOKOLADA 100 gr DARILO ..*■ PRI NAKUPU NAD 5.000 SIT. ->š X pekarna ' SLAVA P PEKA KRUHA IN PECIVA s p. Zorka in Ivan Iskra Vilharjeva 4a, 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)67/444-436 V MESECU DECEMBRU POPUST 10% NA NAROČILO TORT ALI NAKUP DROBNEGA PECIVA NAD 2.000 SIT OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel: 067/400-511, 067/400-510 S TEM KUPONOM VDECEMBRU 5% POPUSTA PRI NAKUPU KOREKCIJSKIH OKVIRJEV ...................>g POZOR ! - IZREŽI IN UPORABI. ČASOPIS JE VREDEN VEČ Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746 S TEM KUPONOM V MESECU DECEMBRU 5%POPUSTA PRI NAKUPU NAD 2.000 SIT. ..................>g TRGOVINA IN PAPIRNICA Tomšičeva 6, 6250 Ilirska Bistrica _______tel.: 067/42-215__ .. VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE, ... VSE ZA PISARNO IN ŠOLO S TEM KUPONOM V MESECU DECEMBRU DARILO PRI NAKUPU NAD 3.000 SIT ••>§ ->g OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK SPREJEM PRVOŠOLCEV V ŠOLSKO SKUPNOST Prvošolce iz OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku sprejmemo vsako leto v tednu otroka v šolsko skupnost. Razredničarka Morena Hostinger je tudi letos poskrbela za trenutke, ki jih ne bodo nikoli pozabili niti prvošolci niti njihovi starši. Mame so s svojimi prvošolci že zjutraj prišle v razred. Naši prvošolci, Sabina, Eva in Anže so z mamami in razredničarko ustvarjali in izdelali čudovite plakate, kape in priponke. Potem so se udeležili šolske proslave, ki so jo pripravili učenci ostalih razredov. Na njej so se zelo prisrčno predstavili tudi prvošolci, osmošolci sojih svečano sprejeli medse in jih obdarili. Po proslavi so jih v razredu pogostili. Sedmošolci so lepo so uredili razred, aranžirali šopke na mizah in jih postregli. SLKD - območna izpostava II. Bistrica in MO PD Snežnik II. Bistrica sta že enajstič organizirala srečanje mladih likovnikov, Ex - tempore Snežnik 99; tokrat na Premskem gradu. Udeležili so se ga učenci in mentorji iz OŠ Antona Žnideršiča, OŠ Dragotina Ketteja, OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak , OŠ Pregarje, OŠ Pivka, OŠ Košana in OŠ Belvedere z Reke. Po kratkem uvodu in pozdravu obeh organizatorjev (za SLKD Dimitrij Bonano, za MO Mirjam Čeligoj) so si likovniki ogledali vaške zanimivosti in se lotih dela. Po zaključku delavnice je bila na grajskem dvorišču razstava, ki sojo skupno pripravili vsi udeleženci. Likovna dela, ki so nastala na srečanju, pa bodo razstavljena na vseh sodelujočih šolah, najprej v Knežaku, nato v Pivki, Košani... Tako si bo izdelke ogledalo res veliko število mladih. V okviru Kongresa RO, programa računalniškega opismenjevanja, smo na OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku organizirali predstavitev programa in odprti dan RO. Veselili smo se opremljene računalniške učilnice in povabili starše in krajane, da bi jim predstavili - dosežke šestletnega programa računalniškega opismenjevanja v Sloveniji, - računalniško opremo, - uporabo didaktičnih programov pri pouku, - uporabo informacijske tehnologije in Interneta - delavnico : delo s programsko opremo in uporabo storitev medomrežja (Internet). Obiskovalce smo povabili, da tudi sami praktično preizkusijo uporabo računalnika. O delu sta staršem spregovorila ravnatelj, gospod Andrej Žužek in Tašo Hrvatin, učitelj računalništva, kije pripravil in vodil projekt. Po kratkem uvodu so se s svojim delom predstavili še učenci pod vodstvom svojih učiteljic (Anice Prosen, Marje Iskra in Mirke Valenčič). Starši so se lahko prepričali da osvajajo nova znanja ah poglabljajo že osvojena prav vsi naši učenci, od prvega do osmega razreda. Osmošolci so seveda že veliko spretnejši in uporabljajo tudi medomrežja. Besedilo: Mirjam Čeligoj. Fotografije: Sandi Bobek in Mirjam Čeligoj. POMEMBNO : CEPLJENJE PROTI HEMOPHILUS INFLUENZAE TIPA B V zvezi s pojavi povečanih obolenj, ki jih povzroča bakterija Hemophilus influenzae tipa B, vas obveščamo, da je možno tudi pri nas preventivno cepiti otroke. Cepljenje je priporočljivo predvsem za otroke od dveh mesecev do petih let. Cepljenje proti Hemophilus influenzae tipa B v Sloveniji redno poteka že nekaj let za otroke, pri katerih obstaja tveganje za okužbo zaradi kroničnih bolezni, kongenitalne anomalije in malignoma. Indikacijo za cepljenje postavi zdravnik specialist, cepljenje pa plača ZZZS. Hemophilus influenzae tip B povzroča gnojni meningitis, predvsem pri dojenčkih in otrocih do petega leta starosti. Klinični znaki obolenja so: vročina, mrzlica, glavobol, fotofobija, slabost, bruhanje, odklanjanje hrane, razdražljivost, nemir, pojavijo se lahko krči in znaki žariščne prizadetosti osrednjega živčevja. Ker trenutno v naši državi ni cepiva, vas obveščamo ,da higiensko epidemiološka služba v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica zbira interesente za cepljenje. Cepivo bomo predvidoma dobili okrog desetega decembra, takrat pa bomo tudi osebno poklicali k cepljenju vse, ki boste cepivo naročili. Ena doza cepiva stane okrog 1.300 SIT. Čeprav pri nas trenutno cepiva ni, vas prosimo, da ga ne nabavljate v drugih državah, oziroma da ne odpeljete otrok na cepljenje v druge države. Zdravniki, ki so v Sloveniji pooblaščeni za cepljenje otrok, namreč lahko cepijo samo s cepivi, kijih prejmejo od Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije! Andreja Rebec,v.s.t. ž-- l VESELI DECEMBER V ENOTI VRTEC December je mesec veselja, zato se bomo potrudili, da bo našim malčkom nadvse prijetno tudi v tem mesecu. Že 1. decembra si bodo ogledali lutkovno igrico Petelinček z zlatim kljunom, rožo in peresom. V drugem tednu bomo povabili medse starše, ki bodo skupaj z otroki v novoletnih delavnicah izdelovali okraske za novoletne jelke, ikebane... Lepih bodo, risah, gnetli, oblikovali in se predvsem dobro zabavah. V tretjem tednu bomo z Zavodom za zdravstveno varstvo Koper za starše organizirali predavanje o zdravi prehrani. V četrtem tednu bomo obiskali skupine otrok in skupaj z njimi zapeli, zaplesali in tudi zaigrali kakšno lutkovno igrico. 22.12.1999 nas bo ob 9. uri obiskal DEDEK MRAZ, če bomo pridni. Vas zanima, kako se bomo imeli? O tem vam bomo kaj več napisali prihodnjič. Vsem skupaj zimski pozdrav. BRALNA ZNAČKA TUDI V VRTCU ____________________________________________________________________________________________________________________________________' Ah veste, zakaj so nas slikali? Rekli so, daje to velik dan za vrtec. Vprašali nas boste, kaj pa se je zgodilo? Tudi mi tekmujemo za bralno značko. Se čudite, da znamo že brati? Ne,ne, pri nas ne gre tako. Knjigo preberemo skupaj s starši, potem P3 otrokom v skupini obnovimo. m Lepo vas pozdravljamo in upa1®0’ J tudi vi hodite v Knjižico Makse Sa1®5 . Ilirski Bistrici, s katero prav ^ sodelujemo. V njej imajo veliko knjig, knjižničarke pa so zelo prijaZ®e KLICNA POMOČ Vandali na otroškem igrišču Teden otroka je mimo. Tako bomo mirno spah do prihodnjega leta, ko se bomo oktobra spet zbudili in se spomnili, da imajo »naši« otroci tudi svoje pravice. Ena izmed primarnih otrokovih pravic je seveda pravica do igre. Otroci imajo torej tudi pravico igrati se na igrišču. Vrtec obsega tudi zunanje igralne površine, na njih se lahko normalno igrajo vsi otroci. Na žalost imamo ljudje zelo različno predstavo, kaj je za koga normalno. Mogoče bo kdo rekel, da na njem ni dovolj igral. Resje. Res paje tudi, da imamo od jesenskih počitnic dalje še 3 gugalnice manj. ZAKAJ? Ker j e nekaj močnih »otrok« preprosto zvilo železne drogove gugalnic, kot bi bili iz gume. V vrtcu smo planirali, da bi se igrišče res lahko imenovalo igrišče, ureditev zunanjih igral. Dobro se zavedamo, da je v Trnovem in Ilir.Bistrici premalo prostorov za mlade. Ker nimajo kam, jim postane dolgčas. Svojo energijo potem usmerijo na uničevanje igral okrog vrtca. Vrtec žal ne more rešiti problema prostorov za mlade, Za to morajo poskrbeti tisti, ki to zmorejo. S pomočjo vseh pa lahko rešimo vsaj naše igrišče. Ja kako pa, boste rekli. Tako da: -se vsi zavemo, daje igrišče last vsakega posameznika (na svojo lastnino pa že znamo paziti!) -da tega odnosa naučimo vse naše otroke -da zavrtimo tel. št. 112 in pokličemo pomoč. Če vidimo, da se kdo izživlja nad igrah. Če bomo v bodoče lahko denar uporabili za nakup novih igral in ne za popravilo uničenih, se bo “naše” igrišče res lahko imenovalo IGRIŠČE. OŠ DRAGOTINA KETTEJA . OBISK KOŠARKARSKE TEK# Marico Širca in ravnateljico Ester Juriševič odšli na že dolgo pričakovano košari®1 j, tekmo. Pomerila sta se naš najboljši košarkarski klub Union Olimpija ter najmočneje v Evropi, grški Panathinaikos. Polni energije in pričakovanja smo se navijaško razpoloženi odpeljali v Ljubljan . Tekma je bila sprva dokaj izenačena in napeta. Kljub močnemu spodbujanju dot® jj občinstva je v drugem delu tekme na igrišču prevladovala igra Grkov, ki so prern 0 ekipo Union Olimpije. U<> Bili smo seveda malce razočarani, ampak naše veselje ni popolnoma ugasnilo- L . nam ie n a m mr. žrli a srrrAti qp. v nAŠimi lmšnrVarii A/fpH ntn/iinni cmn )fp se nam je namreč želja srečati se z našimi košarkarji. Med navijači smo zag- p0r obraz, našega ilirskobistriškega košarkarja MITJO MUHA. Taje tri učenke S-a' Tjašo in Marijano popeljal v "nebesa”. Predstavil jim je celoten košarkarski kD*’ Olimpija. Dekleta se mu iskreno zahvaljujejo za to fantastično priložnost. L/v/iviviu JV mu 101x1 vn v z-ciii v Ulj VIJ VJ v z,tl iv itiUiaailVllU pi llUZ-llUdl. Tekma in srečanje sta bila nekaj nepozabnega. Večno se bomo spominjali te j,j} || vendar lepih trenutkov. Na koncu bi se radi iskreno zahvalili tudi SKB BAH sponzorirala avtobusni prevoz in nam tako omogočila čudovit športni večer. Učenci HAf" SREČANJE Z LOVCT '1 :d»V Učenci prvih smopreživeh dan v narav • Pavlici nas je P ^iH lovec Miran nam povedalv ,j|i. zanimivega 0 Opazovali sm° gozdn, nabirali pl°d° - id smo tudi kosta^i0 nam je tekn nam je zel lo leP' io! J Učenci "I.V KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC DECEMBER AIDS RDEČA PENTLJA Prvega decembra si mnogi ljudje pripnemo RDEČO PENTLJO. Čemu? Rdeča pentlja pednarodni simbol osveščenosti glede AIDS-a. Z rdečo pentljo želimo izraziti ‘*ljenost v zvezi z okužbo z virusom HIV in AIDS-om - boleznijo pridobljene imunske lanjkljivosti. danes seje okužilo že več kot 30 milijonov ljudi, umrlo pajihje okoli 12 milijonov. Pudi naša država ni izjema, število okuženih in obolelih v njej nenehno narašča, ^pesnega zdravila ali cepiva še ne poznamo, upamo pa, da bodo mladi ljudje s svojo kostjo, energijo in idealizmom ustavili kugo 20. stoletja. To bodo lahko storili le, če 0 Pravilno informirani o prenosu okužbe in o zaščiti, o varnem obnašanju in če si bodo erijavali znanje. Citiram še besede papeža Janeza Pavla ILČistost je duhovna moč, ki zna braniti ljubezen nevarnostmi sebičnosti in nasilnosti ter privesti ljubezen do njenega uresničenja. H Iliadi,razmišljajte tudi o daru čistosti kot načinu preprečevanja okužbe. Ali ni čudovito ■V1 človeka, za katerega si prepričan, daje samo tvoj in da ljubezen poklanja samo in z enako čistostjo se podarjaš tudi ti NJEMU?” (Povzeto po zloženki Mladi lahko ustavimo AIDS in Čistost kot podaritev sebe.) Andreja Rebec,višji sanitarni tehnik OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA Naravoslovni dan v GOZDU AKTIVNI ZAČETEK TABORNIŠKEGA LETA PODGORSKEGA RODU Odzvali smo se vabilu skavtov na otvoritev jurčka v Zarečju, kjer smo se pomerili v zabavnih igrah. S skavti že nekaj časa zelo dobro sodelujemo in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Izkoristili smo jesenske počitnice delavno in v planiški koči na Kozleku organizirali posvet načelnikov družin in vodnikov, kjer smo uskladili letni program aktivnosti in reševali tekočo problematiko. Ena večjih akcij letošnjega leta je bila prav gotovo aktivna udeležba pri obnovi spomenika padlim borcem v Podgrajah. Zaključek akcije smo zaokrožili s slovesno komemoracijo, na kateri so poleg članov našega rodu sodelovali učenci OŠ. Podgora, predstavniki Zveze borcev in krajevnih skupnosti, predstavniki Občine II. Bistrica, pevski zbor upokojencev iz Ilirske Bistrice in gospod Franc Gombač. Taborniški pozdrav Podgorski rod S prvim septembrom se ne odprejo samo šolska vrata, pač pa se začnejo obveznosti in akcije za marsikatero društvo. Taborniki Podgorskega rodu smo z aktivnostmi začeli že v mesecu septembru in sicer z udeležbo ob otvoritvi novih šolskih prostorov in telovadnice v OŠ Podgora. Sledilo je tekmovanje v odbojki na mivki "TOTEM 99", na katerem je naš rod zastopala ekipa popotnic in popotnikov. Letošnje tekmovanje v orientacijskem pohodu ‘ 'ROT 99” je potekalo v II. Bistrici, kjer nas je dokaj uspešno zastopala ekipa iz družine PP-ejev. V začetku oktobra smo izvedli občni zbor, na katerem smo analizirali delo preteklega leta, izvolili nove člane rodove uprave in na kratko predstavili program aktivnosti za naslednje leto. Za vsako družino posebej smo organizirali praznovanje jeseni, ki je vključevalo bivanje v naravi, nabiranje gozdnih plodov in sadežev in prepoznavanje le-teh. V veselem vzdušju smo se posladkali s pečenim kostanjem in ostalimi dobrotami, ki nam jih ponuja jesen. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo LD Kozlek, ki nam j e tudi tokrat dala v najem kočo na Paki. ^ rugošolarji OŠ Antona Žnideršiča Se oktobra srečali z lovskim čuvajem 1 ne ^anom v Lupovi dragi. Popeljal j ifj P° lovišču in nam predstavil različne j L e krmljenja divjadi. S seboj smo j divji kostanj in ga raztrosili po jasi. k pozornosti nam je vzbudila ^atska krmilnica, napolnjena s koruzo. Miro je rad odgovarjal na naša Ij^oja. Svoje pripovedovanje je I s,r*l s pripovedovanjem o srečanjih z Športna zveza Ilirska Bistrica ,informacije tel. 067/444-177,444-250 ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 1999/2000 Kategorije :absolutno. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča V soboto 4., 11.,In 18.12.1999 od 13.00 ure dalje. TURNIR EURO MB __ Kategorije:absolutno. Športna dvorana Antona Žnideršiča Informacije: Franci Pugelj tel. 41-732 ali 0609 652 769.V nedeljo 26.12.1999 od 10. Ure dalje. ZIMSKA KOŠARKAŠKA LIGA 1999/ 2000 Kategorije: absolutno, rekreativci.Športna dvorana Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. V nedeljo 5.,12.,in 19.12.1999 od 13 ure dalje. ODBOJKARSKI TURNIR Kategorije: ženske-rekreativke. Telovadnica OŠ Košana. V soboto 18.12.1999 od 15.ure dalje. KOŠARKA ČLANI 2.SKL.ZAHOD KK PLAMA-PUR:KK TOLMIN V soboto 4.12 ob 19.uri. KK PLAMA-PUR:KK JEŽICA v soboto 18.12.1999 ob 19.00 uri. V OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. KONJENIŠKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA inf. 41-782 ŠTEFANOVO V HARIJAH- ŽEGNANJE KONJ 26.12.1999 od 10.00 ure dalje ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA, TEL.067/444-250 OTVORITEV RAZSTAVE g. Marjana Miklavec, 3.12.1999, V DOMU NA VIDMU ob 18.00 uri. Razstava bo na ogled do 19.12 in sicer vsak dan od 16.-18.ure BOŽIČNI KONCERT V KNEŽAKU V CERKVI 26.12.19990B 17.00 URI Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica, informacije: g.Žibert Ivan tel. 067/42-147 POHOD NA TIŠJE nedelja, 12.12.1999 ob 6.uri izpred društva ZIMSKI POHOD JAVORNIK,nedelj a 19.12.1999 ob 6. Uri izpred društva SILVESTERSKO SREČANJE V DRUŠTVU,torek 28.12.1999 v prostorih društva ob 19.00 uri. PLANINSKI VEČER, dne 17.12.ob 18.00 v prostorih Doma na Vidmu 32. NOVOLETNO SREČANJE NA SNEŽNIKU S POZDRAVOM LETU 2000, 1. januar 2000 Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ilirska Bistrica, informacije: 067/81-234 9.DRŽAVNO PRVENSTVO PTIC SLOVENIJE, IL. BISTRICA TER PRAZNOVANJE 20.LETNICE DRUŠTVA, 3.12-5.12.99. V ŠPORTNI DVORANI V ZABIČAH OD 9.00-18.00 URE Hotel Turist, informacije tel. 067/860-131 Razstava cel mesec november na temo “KONJIČKI". Vsak dan od 7.00- 23.00 ure RAJKO KRANJEC - domači slikar LIKOVNA RAZSTAVA NANOVEJŠIH DEL V GOSTILNI PRI DAVORJU. Ogled od 11.00-22.00 ure od 10- 31.12.1999 Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica, informacije: tel. 067/42-639 Redno srečanje numizmatikov 26.11.1999 v hotelu Turist od 9- 12 ure. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA, tel. 067/42-245 POTOPISNO PREDAVANJE TEMA: KANADA. Dne 10.12.1999 ob 20.00 uri v avtošoli Breza. GLASBENA AGENCIJA M.U.V., informacije Marjan Uljan tel. 87-369 ali 041/740-550 POPEVKA dne 5.12.1999 ob 17.00 uri v Športni dvorani Antina Žnidršiča v Ilirski Bistrici BALINARSKI KLUB ZABIČE, informacije: 87-121 in župnišče Podgraje BOŽIČNICA 26.12.1999 ob 17.00 uri v Športni dvorani v Zabičah Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica, tel. 81-541 VESELI DECEMBER 21.-24.12.1999. Obisk Dedka mraza po vseh osnovnih šolah in vrtcih ter vzgojno varstvenihustanovah.Cel dan od 10.00 ure dalje. SANKE DEDKA MRAZA 29.12.1999 v domu na Vidmu. Od 15.ure dalje - vstop prost- vabljeni! OSNOVNA ŠOLAPODGORA KUTEŽEVO, tel.067/87-162 7.12.1999 SREČANJE “SOŽITJE GENERACIJ” OB 16.30 URI VESELI DECEMBER 23.12.1999, ob 16.00 uri na šoli OSNOVNA ŠOLA Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, tel. 067/ 41-541 OTROŠKA OPERA Janko in Metka, 2.12.1999 za vse učence od 1-6 razreda ZA VSE OSNOVNE ŠOLE. Dom na Vidmu od 9-12 ure - 3 predstave OSNOVNA ŠOLA PODGRAD, informacije, tel. 067/85-014 PRIHOD DEDKA MRAZA,OBDARITEV,DELAVNICE ZA OTROKE 22.12.1999, OD 15.30-18.30 URE OSNOVNA ŠOLA KNEŽAK, tel. 067/ 84-613 NOVOLETNA PRIREDITEV, 23.12.1999 ob 17.00 uri OSNOVNA ŠOLA PREGARJE, tel. 067/89-160 SPREJEM DEDKA MRAZA Z OBDARITVIJO, dne 24.12.99. ob 11 uri OSNOVNA ŠOLA JELŠANE, tel. 88-001 OBISK DEDKA MRAZA, 23.12.1999 OB 16. URI Ples z ansamblom Ventilčki in TOMBOLA za obdaritev otrok OSNOVNA ŠOLA DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA , tel. 067/41.455 ZABAVNO GLASBENA PRIREDITEV Z GOSTOM IN ŠOLSKI PLES, 22.12.1999 OB 16.00 URI PISAN PREDNOVOLETNI POPOLDAN Z DEDKOM MRAZOM IN OBDARITVIJO 21.12.1999 OB 15.30 URI SILVESTROVANJE: NA PLAČU V ILIRSKI BISTRICI NA SILVESTERSKI VEČER VABLJENI ! JELŠANE MEGA SNEŽAK Krotenje snega v Jelšanah Jelšanci znajo ravnati s snegom, saj so iz njega oblikovali več kot štiri metre visokega snežaka. Do odjuge bo ta novi neuradni zavetnik vasi pazil na Jelšane in zaledje naše južne meje. Spomladi pa bo kapljica za kapljico vzela pot pod noge do morja. Tomo, Zdenko in Domen Saftič so snežaka naredili kar na domačem dvorišču. z nekaterimi gozdnimi živalmi. Najbolj nas je prevzela duhovita pripoved o nepričakovanem srečanju z medvedom. Odšli smo do spomenika, posvečenega letalcu Josipu Križaju, in v Padežnico, kjer smo opazovali jesenski gozd in rešili nekaj naravoslovnih nalog. Lovskemu čuvaju Miru Uljanu se zahvaljujemo za prijeten in poučen naravoslovni dan. Učenci 2.a in 2.b in učiteljice Dora Kalčič, Marjanca Rozman, Marta Rolih pripravlja: Alenka Penko PRVA REVIJA PRIČESK IN MAKE UPA V ILIRSKI BISTRICI ŠARM V LASEH V letošnjo zaključno prireditev “Moja dežela - lepa in gostoljubna” seje vključila še Sekcija frizerjev, kozmetičark in pedikerjev Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, ki skrbi za našo lepoto in dobro počutje. Prvič v zgodovini ilirskobistriškega frizerstva so članice sekcije pripravile revijo pričesk in make upa “Šarm v laseh”. Posebna priznanja obrtne zbornice Pred revijo je predsednik Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica Stanislav Skok podelil osmim članicam sekcije posebna priznanja: šarmantni in vedno lepo urejeni Brigiti Mikuletič, ki bo naslednje leto praznovala dvajsetletnico delovanja, Nedi Lazar z Bača, ki opravlja obrtno dejavnost že več kot triindvajset let, Aniti Šlosar, ki se sicer ne ponaša s tako dolgim obrtniškim stažem, a je kljub temu izšolala že nekaj učencev. Ena izmed njenih učenk, gospodična Ksenija Dodič, seje pozneje celo predstavila na reviji. Med dobitnicami priznanj je bila Majda Dolgan z Dolnjega Zemona, prejšnja predsednica Sekcije frizerjev, pedikerjev in kozmetičark Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, in Eleonora Zjačič, bolj poznana kot frizerka Lea, zdajšnja predsednica sekcije, ki se je vpisala v zgodovino ilirskobistriškega frizerstva z nedeljsko revijo pričesk in make upa. Najmlajša dobitnica priznanja Erika Novak opravlja obrtno dejavnost doma v Jablanici. Priznanje je prejela tudi Katarina Hrenovec, ki praznuje v letošnjem letu peto obletnico delovanja. Je stalna udeleženka priznanih londonskih šol, kjer se oborožuje z znanji, ki jih potem s pridom uporablja pri svojem delu. Naj starejša dobitnica priznanja, gospa Ana Križman, se je v letošnjem letu vpisala med Abrahamovce in Sare. Obrti se je zapisala leta 1973 in izšolala že več kot dvajset učencev. Ves čas aktivno sodeluje v organih upravljanja zbornice, letos so ji zaupali mandat predsednice skupščine Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. Podelitev priznanj so z nastopom popestrile simpatične pevke pevske skupine Bistriške škuorke. Revijo je naznanila Milka Kalc, po domače Milka Kočanova ali Čednikova, kakor želite, (foto: Brne) Fantovski punk ansambel Kvatroriti Po podelitvi je v nabito polnem večnamenskem prostoru Osnovne šole Antona Žnideršiča zaigral fantovski punk ansambel Kvatroriti, domačemu občinstvu skoraj nepoznan, saj večinoma nastopa v Ljubljani. Fantje prihajajo iz Kočanije. Ideja o ustanovitvi ansambla se je pred dvema letoma porodila bobnarju Šularju, ki je zaradi razposajene otroške igre v mladosti ostal za vedno slep. Kmalu se mu je pridružil še kitarist Franjo, bas kitarist Sparki ( tudi vokali) in vokalist Roni. Izvajajo lastne skladbe, tokrat so bile to: Na peronu in Dežne kaplje, ter se pospešeno pripravljajo na izdajo prvega CD-ja. menije frizerka Lea rekla, daje danes revija in da sem njen model!« Prislonila je kolo, si snela ruto, popravila obleko in pričesko,nato se je začela prava revija pričesk in make upa. Zvrstila se je množica modelov starih od štiri do petinšestdeset let, med njimi tudi nekaj znanih bistriških osebnosti: gospa Damjana Logar (Frizerski salon Lea), Sanja Udovič (Frizerski salon Estetica) , Mateja Maraž (Frizerski salon Biserka), Suzana Lovec (Frizerski salon Ana) in številni drugi, seveda le domačinke in domačini. Občinstvo je pričeske, make up in modele ves čas nagrajevalo z dolgimi Na nedeljski reviji je zaigral ansambel Kvatroriti. (foto: Brne) Revija pričesk in make up-a Po odpeti pesmi j e moderatorka Suzana Lovec napovedala revijo, a modelov ni bilo od nikoder. Na kolesu se je prepeljala starejša dama, ki je močno spominjala na nekdanjo prvo damo Jugoslavije, gospo Jovanko Broz. Nekdo izmed gledalcev iz prve vrste je začudeno vprašal: » Ja, teta Milka, kam pa kam s tem kolesom, pa še brez luči ?« »Čuj , Lene,« je odgovorila,« aplavzi. Dodobrajih je razvnel mladi pevec Matjaž Perenič s Prema. Za izbrano glasbo med revijo je skrbel solist ansambla Malibu, tokrat kot DJ Marjo. Kakšni so načrti Sekcije frizerjev, kozmetičark in pedikerjev Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica ni znano, a po pohvalah sodeč, bi veljalo vso stvar še kdaj ponoviti. Za pričeske in kozmetiko za ' priložnosti in starostne skupin6 poskrbeli: Frizerski salon Deni, EvgenlJ Kalčič s.p. Sušak, Frizerski saj01 Anita, Anita Šlosar s.p. Ilirska Bist^ Frizerski salon Biserka, Biserka Gr* s.p. Podgraje, Frizerski salon MaJ Majda Dolgan s.p., Dolnji Zetn00’ Frizerski salon Fani, Fram eis*» Demojzes s.p., Podgrad, Frizerski sa Ion Lea, Eleonora Zjačič s.p., .. , Bistrica, Studio Patricija, Patr'^ A Ilirska Butinar s.p., Pregarje, Laris d.o.o- . dio K, Ksenija Dodič Obrov, FrizerS salon Sandra, Sandra Žnidarič s_ Ilirska Bistrica, Frizerski salon E j Erika Novak s.p., Jablanica, FrizerS salon Brigita, Brigita Mikuletič ^ Ilirska Bistrica, Frizerski sa .■ ’ —m Estetica, Katarina Hrenovec s.p- VoW Ana Zemon, Frizerski salon Ana, ^ Križman s.p. Ilirska Bistrica, ^zet p salon Silva, Silva Grlj s.p. Bistrica, Kozmetični salon - ^ Kalčič s.p. Ilirska Bistrica Kozmetični salon Beauty Berni Kavčič s.p. Ilirska Bistrica, podruZfl Ljubljana. % kt, 'ja: j '»tla 2.99 k* Oči Sl; 'ja: j 2.99 A v" k k m k h k S. Sekretarka Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica Alenka Penko je izrazila željo, naj bi se v bodoče, po vzoru dobitnic priznanj, odločali za izobraževanje po dualnem sistemu tudi drugi ilirskobistriški obrtniki. Ilirskobistriški cvetličarji in vrtnarji so ob v imenu ilirskobistriških obrtnikov podelili skromen šopek gospe Nevenki Tomšič, načelnici za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, kateri gredo nedvomno največje zasluge za promocijo ilirskobistriškega obrtništva. KINO Informacije: 81-569 kMl V DECEMBRU 1999 Jl. DIVJI ZAHOD (Wild, wi!d '' 1999 amer. barv, vestern, trajanje lin. a' Barry Sonnenfild i' Will Smith, Kevin Kline, Keneth 'Sh, Salma Hayek )9 ob 18. in 20.30 r“Ko gledališče mknž ^(Flirt), 1995, ameriški barv., . ’ bajanje 85 min. Ja: Hal Hartley 99 ob 20.30 ^KT (Instinct),1999, amer. barv, |.a’ trajanje 123 min. la' Ion Turteltaub k' ^nthony Hopkins, Cuba Gooding u°nald Sutherland v99 ob 20.30,12.12.99 ob 18. in 20.30 ,l,l< kinotečnega filma: . ICA, 1966 angleški barv, 1'talka, ia' Alfred Hitchkock 99 ob 20.30 Razlogov zakaj te AŽIM (10 Things I Hate About airier. barv, romantična komedija, Z 97 min R' Hil Junger ' Matric Verona, Julija Stiles, Joseph-jln Levitt Z9 ob 20.30,19.12.99 ob 18. in 20.30 VSKO GLEDALIŠČE MKNŽ: 0 Rance (Hi-Lo Country)1998, kl barvni, vestern, trajanje 114 min t a: Zlati medved 98 Berlin Stephen Frears ,. 'A'oody Harrelson, Billy Crudup, |lj'a Arquette "99 ob 20.30 Ras (Rush Hour), amer. barv, , rnusri nourj, amer S a komedija, trajanje 98 min Rrett Ratner I,' lackie Chan, Cris Tucker V9 °b 18. in 20.30 j^KTOR GADGET (Instector l 1’ amer. barv, komedija, trajanje 80 k David Kellog, L ’ Alatthew Broderick, Rupert K j b, Ir 5’ J°ely Fisher '°b 18. uri ‘Rijemo si pravico ,EMBE PROGRAMA) LITERARNO DRUŠTVO NOVA ŠTEVILKA GLASILA “STOPINJE” Literarno društvo Ilirska Bistrica je 19. novembra v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici predstavilo novo številko glasila Stopinje. V letošnji dvojni številki, ki je vsebinsko bogata in na zavidljivi kvalitetni ravni, so objavili svoje prispevke: Boža Brecelj, Nejad Čičju, Aleksander Borenovič, Andraž Gombač, Danica Pardo, Monika Povšič, Ivko Spetič- Magajna, Dean Ujčič in mnogi drugi. V njej lahko preberemo še izbor prevodov pesnikov z Une in izbor literarnih poskusov mladih pesnikov in pisateljev iz Primorske, ki so se srečali aprila ’99 v II. Bistrici. Pogostost “rojevanja” glasila je odvisna predvsem od “plodnosti” avtorjev in od razpoložljivega denarja za objavo. Glasilo je sicer bolj znano in odmevno izven Bistrice kot pa doma. Na predstavitvi je gospod Jožko Stegu nakazal vitalnost literature, ko je o njenem položaju povedal: “ Umetnosti ne moremo vrednotiti zgolj po tržni učinkovitosti in medijski odzivnosti. Pravi namen literature je iskanje poti do bralcev, v takšnem ali drugačnem slogu, in služenje lepoti. Z zvestobo tem načelom, ki se jim ne sme odreči, pisec pač tvega, da ga preslišijo tisti, ki jih s svojo besedo nagovarja. Pa smo tam, kjer je naš ubogi Snežnik, a ne upam si in ne želim z njim deliti iste usode, ker mi nismo časopis. Še so prosta mesta GLEDALIŠKI ABONMA Kulturni center Srečka Kosovela še vpisuje v gledališki abonma II Predstave v abonmaju: Rene Clair: SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji Dušana Mlakarja Boštjan Tadel: POLICIJA D:D. v režiji Borisa Kobala Odon Von Horvat: ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA v režiji Maria Uršiča Tone Partljič: LAŽ IMA KRATKE NOGE, RESNICA ŠE KRAJŠE v režiji Željka Oreškoviča Bertold Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA v režiji Jaše Jamnika Marin Držič- dr. Vojmil Rabadan: LAZAR SPOD KLANCA v režiji Sergeja Verča Vpis abonmajev vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure na upravi KC Srečka Kosovela, telefon 067/ 32-533, fax 32-532. Celoten abonma stane 7000 sit, odigrane predstave pred vpisom vam odštejejo od cene. V ceno je vključen organiziran avtobusni prevoz Ilirska Bistrica (avtobusna postaja) -Sežana in nazaj. SREČANJE NA SV. KATARINI Za kraj letošnjega jesenskega srečanje so člani Primorskega numizmatičnega društva izbrali sv. Katarino s prazgodovinskim gradiščem v trikotniku med Novokračinami, Rupo in Jelšanami. Svoja tradicionalna jesenska srečanja namenjajo ogledu zgodovinskih področij, po katerih jih vodi g. Franc Poklai; odličen poznavalec obdobja, ko so si ljudstva v bronasti in železni dobi gradila domovanja na gričih nad našimi kraji in jih skozi stoletja obdajala z zaščitnimi kamnitimi zidovi. In tako je bilo tudi letošnjo nedeljo, 24. oktobra. Da so takšna srečanja priljubljena, priča dejstvo, da so na srečanje prišli tudi člani iz Kopra, Pirana, Kranja in Senožeč. Udeleženci so dan preživeli v tovariškem klepetu in izmenjavi zbirateljskih izkušenj. Vojko Čeligoj Lieratura je le zvrst, ki zmore kljubovati času in ga preživeti zaradi svoje nadčasovne sporočilnosti.” Predstavljena številka je natisnjena v 200 izvodih, sam tisk pa je stal 240.000 SIT (seveda tudi za literaturo obračunavamo DDV). Vsi avtorji so se odrekli honorarjem, prav tako urednika Ivko Spetič in Ismet Bekrič. Pri pripravi se je močno angažiral tudi predsednik Literarnega društva, Jožko Stegu, prav tako brezplačno. Bogdan Jugovič KNJIGA O SNEŽNIKU Iz pisarne Planinskega društva Snežnik so sporočili, da se je zaradi obsežnosti edicije, ki jo pripravljajo, zavleklo delo. Zahvaljujejo se vsem, ki so doslej podprli društvene napore pri izdaji knjige in hvaležno vabijo sponzorje, društveno članstvo in prijatelje Snežnika, naj se vključijo v zbiranje sredstev. Posamezniki, planinske družine in krajevna društva lahko z vplačilom vsaj 5.000. SIT prejmejo ob izdaji KNJIGO O SNEŽNIKU, s pisno zahvalo. Vplačilo je možno v društveni pisarni na Bazoviški 8/1, vsak torek med 17. in 19. uro ali na žiro račun društva št.: 52210-678-90756 s pripisom ”Za Knjigo o Snežniku”. Za vplačilo poslovnega oglasa svetujemo konzultacijo s predsednikom PD Janezom Žibertom, lahko ga pokličete na GSM 041-542-172. Društvo je podaljšalo rok za vplačilo do konca decembra 1999, oziroma do predaje gradiva tiskarni. Imena vseh, ki bodo izdajo KNJIGE O SNEŽNIKU podprli, bodo navedena v knjigi. Planinski pozdrav! (oj) ZIMA, ZIMA BELA VRH GORE SEDELA PA TAKO JE PELA... Hudo in težko je živeti v tem mrzlem hladnem svetu, ki prav nič ne upošteva naših potreb in želja. Potresi, burje, obilno sneženje in deževje so naši nezaželeni gostje. Povrh tega pa so od sile nesramni. Pridejo, pomešajo štrene, zasejejo zmedo in gredo. Dobesedno pokvarijo ugodje in nas prisiljio, da se zmigamo. Teman oblak, poln skrbi in težav, pa nam zamegli um, da več ne vem, kdo je za kaj odgovoren. Nekdo j e in mora biti odgovoren. Kdo? Jaz ne, jaz ne.Drugi so odgovorni. Najprej in najbolj je krivo nebo, ki nas je zasulo s tem “smotanim" snegom. Nebo pa ostaja tiho in se ne odziva na naše pritožbe. Še sreča, da imamo cestarje, zato nanje zmečemo vso nesnago, ki nas teži kot ravnokar zapadli sneg. Mogoče, mogoče pa je tudi v snegu kaj dobrega. Radost in domišljija obrnejo ta narobe svet sebi v prid. Otroci to znajo. Kar poglejte jih, kako malo potrebujejo za resnično veselje, sanke in majhen zasnežen hribček. Neta Vergan VELIKI LOV NA ŠKRATE V deseti številki Snežnika smo odprli Veliki lov na tiskarske škrate. Nekateri med vami, dragi bralci, ste nalovili polne koše te nadloge. Komisija za oceno in tehtanje ulova je imela težko delo. Nagrade dobijo: Vesna Tomc, Andeaševa 14, Ljubljana, prvo in tretjo nagrado (buteljkipenečega vina in vrhunskega vina iz Goriških Brd) za ulov najbolj butastega škrata in za absolutno največje število ujetih škratov; Dimitrij Grlj, Prešernova 40, Ilirska Bistrica, drugo nagrado (buteljko gold sekta ) za ulov najbolj duhovitega škrata. Dobitnike prosimo, da se čimprej oglasijo uredništvu zaradi prevzema nagrad. Kapitalne trofejne ulove bomo poskusili predstaviti v naslednji številki. Doživeli smo tudi škratovski protinapad. Udarili so po računalnikih in drugi tehniki. Škodo še saniramo. Kot vidite, smo tudi izšli z zamudo. V tej, 11. številki nadaljujemo lov - še bolj odločno in zagrizeno. Podelili bomo dve nagradi -za najbolj duhovitega škrata in za največ ujetih škratov: POSEBNA NAGRADA V VELIKEM LOVU NA ŠKRATE: VEČERJA ZA DVE OSEBI GOSTILNA s prenočišči Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648 GSM: 041/747-657 Ema Deželak s.p. Z \ Bazoviška 46, II. Bistrica 067/41-517 POSEBNA NAGRADA V VELIKEM LOVU NA ŠKRATE: VEČERJA ZA DVE OSEBI v_______________________J 'Za Bistrica-Da Z lirska Bistrica L*10’ govorijo tudi i jiZ Vredni rczulta-ra v. ^segajo pošalit- an* kluba. Med Z Je bila v tem IsifZaNada Rolih h1 V disciplini PiyJe Postala držav-5 L lnja v dvorani g0v), ter v tek-9 900 krogov- LOKOSTRELSTVO . &.k,o8ov>' K. i 4ub uspešne °'>hove ima lo- Z®- ki tekmu-ik. Se*1 Prvenstvih liji. Tekst-foto: Petar Nikolič ŠPORT Ilirska Bistrica- V teh jesenskih dnevih v ilirskobistriškem Sokolskem domu s polno paro trenirajo karateisti KK Samurai. Med njimi trenira tudi nekaj kadetskih in mladinskih prvakov in prvakinj. Na enem od treningov, kijih vodi Stojan Šestan-čmi pas, je kamera Petra Nikoliča posnela ‘'dvoboj” med državno prvakinjo Suzano Logar in klubskim kolegom Ivom Tijanom. Po nasmehu na njunih obrazih izgleda vse skupaj prijateljsko. Presodite sami, če je res tako. Tekst-foto: Petar Nikolič Snežnik - stran 1 2 OGLASI 1. december 199* '• ___________^ X Z 'oblačilni servis Metka Brežina Komen s.p. Jelšane 4/B, 6254 JELŠANE telefon: 067/88-631 CENE STORITEV DO 31.12.1999 20% CENEJE cpRlama-pur ProVITA' Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 yX FIZIOTERAPIJA : H TRGOVPiA Rozmanova ul. 1 •x y. 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM • limfna drenaža • prešo terapija • tui-na masaža z akupresuro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža « aroma terapija HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA DOM NA VIDMU Gregorčičeva 2, II.Bistrica, 067/42-434 VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO V MESECU DECEMBRU PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT DOBITE CELODNEVNO SMUČARSKO VOZOVNICO ZA SMUČIŠČE KALIC Z_/z3o f=> E T /? L TRANSPORT ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 X X ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 y v Ml primorje ppl fiBajdovščinaiej ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. Magdalena Požar Bazoviška 19, 6250 Ilirska Bistrica, 067/41-916 VELIKA IN ŠIROKA IZBIRA MODNIH ŽENSKIH ZIMSKIH NOGAVIC NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PUR?v^TEX d.o.o. V— * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 lil. Suma inženiring d.o o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA'OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILO D CJ C OIC Trnovo\ Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica D J 0 j tel/fax: 067/»362^J^) m Xf7X ej L T TUVtlS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistri Najem in prodaja prostorov z0: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 BREZAd. 0,0. AVTO SOLA Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 VPISUJEMO TEČAJ CCP POPUST PRI URAH ZA DIJAKE, ŠTUDENTE IN AKTIVNE ŠPORTNIKE. NAJNIŽJE CENE ZA C IN E KATEGORIJE. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE S ČEKI. PRemA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE .<’• VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: + 5 86 (0)67/81-612, GSM: 041/7 50-641 lili 1 GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 10 ARTIKLOV TRAJNO NIZKE CENE! VABLJENI ' TRGOVINA IN PAPIRNICA ^ DOMEK Tomšičeva 6, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/42-215 . VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE,... VSE ZA PISARNO IN SOLO V VESELEM DECEMBRU PONUDBA ZA PRAZNIČNE DM: 6 POSLOVNA DARILA IN VOŠČILNICE * KOMPLET UNICEF PROGRAM: VOŠČILNICE IN POSLOVNA DARILA * BOŽIČNO-NOVOLETNA DEKORACIJA GIOCOPLAST * IGRAČKE * DARILNA EMBALAŽA IZ VALOVITE LEPENKE * ARANŽIRANA DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI TRGOVINA AN0 GREGORČIČEVA 2, y ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VlDMu TEL.: 067/42-239 MIKLAVŽEV POPUST 10% k NA VSA OTROŠKA OBLAČIŠ 29.11. - 4.12.1999 hem ^ii Sv 't trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com/e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... % h k h Sa Surovine in polproizvodi za kemično industrijo '• december 1999 OGLASI Snežnik - stran 1 3 tib terminal d.d. ilirska bistrica Sercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica PRODAJA IN RAZVOZ EXTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA NUDIMO: * KVALITETNO KURILNO OLJE * KONKURENČNE CENE * NAJBOLJŠE PLAČILNE POGOJE * ELEKTRONSKO MERJENJE IN RAČUNALNIŠKI IZPIS IZTOČENE KOLIČINE KURILNEGA OUA * HITRO DOSTAVO OB ČASU, KI VAM NAJBOLJ USTREZA POKLIČITE NAS NA TELEFON: 067141-343, ALI GSM: 041/758-728 VSAK DELOVNI DAN IN OB SOBOTAH OD 8. DO 17. URE. Železnina - barve Albert Udovič s.p. k- Titov trg 10 6250 ILIRSKA BISTRICA 067/41-580, fax: 067/41-822 r- A n RTV SERVIS IN TRGOVINA Miloš Valenčič s.p. Prešernova 4a Ilirska Bistrica tel&fax: 067/42-286 J BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel/Fax: 067/41-063 ^ bližajoče se praznike smo vam Opravili veliko ponudbo buteljčnih vin. I^Klavž, božiček in dedek mraz bodo lahko ^OJE KOŠARE NAPOLNILI Z RAZNOVRSTNIMI ARTIKLI * SLADKEGA PROGRAMA. UIDIMO vam Sliko različnih artiklov po akcijskih cenah. IjpVOST V MESECU DECEMBRU JE Mdni delikatesni bife. četrtkih, petkih in sobotah pakirano in v 5'NFUZI, druge dni pa izdelke dobite aMo PAKIRANE. OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 9. DO 20. URE, OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE. VABLJENI ! VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE !!! r A milka Pedikerski salon Milka Prosen Rozmanova 36, II. Bistrica, 067/41-269 VSEM SVOJIM STRANKAM IN BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIM LEPE PRAZNIKE! \_______________________/ NIZKE GRADNJE d.o.o. * STROJNO PLUŽENJE IN POSIPANJE CEST * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN Vsa medena in druga dela izvajamo balitetno z našimi ali vašimi materiali. Nudimo možnost plačila v več obrokih. Pokličite, dogovorili se bomo. telJfta: 067/41-732, mobitel: 0609/652-769, GSM: 041/632-549 OPTIK A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 067/400-511,067/400-510 Obiščite nas v novih prostorih. m IZBE * ŠPORTNIH OČAL ADiDAS * ure mo, ocean Pacific, smm M^ j PEKAMA S ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA CENIK OGLASOV 1. do velikosti 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT 2. do velikosti 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 3. do velikosti 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. do velikosti 28 x 17 cm 45.000 SIT 5. celostranski oglas 90.000 SIT Na navedene cene se obračunava še DDV. V______________________________________, Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 40%; za oglase fiksirane na določeno stran po zahtevi naročnika je cena višja za 20%. Sponzorstvo časopisa dogovarjamo s pogodbo. Pokličite: GRAFIČNI ATELJE Alma Zejnulovič s.p., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/400-320, 400-322, fax: 067/41-124 e-mail: ga-commerce@siol. net $ RENAULT avtohiSa Smrdelj Valter S.P. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 067/41-175, Fax: 067/81-297 * PRODAJA VOZIL * TRGOVINA Z REZERVNIMI DEU IN AVTO AKUSTIKO * SERVIS VOZU * OPTIČNA NASTAVITEV PREM (OPTIKA) ZA VSA VOZILA * TESTIRANJE ZAVOR IN AMORTIZERJEV * PRODAJA IN PREMONTAŽA AVTOPL AŠČEV VSEH ZNAMK * MONTAŽA VSEH AVTO STEKEL * AVTO VLEKA DECEMBRSKA AKCIJA PRI VOZILIH NA ZALOGI - CLIO, T1VINGO, LAGUNA- POSEBEN POPUST PRI VOZILIH DRUŽINE MEGANE POPUST120.000SIT o© ° iPa/ 400-710 Vrbovo 22 6250 Ilirska Bistrica SllCŽllik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NAROČILNICA ime priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: , dne esm Občina Ilirska Bistrica Na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS, št. 22/98), 6. člena Pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje programov športa ter najemu športnih objektov v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/99) objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2000 1. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo športna društva in njihova združenja, vzgojno-varstveni in vzgojno-izobraževalni zavodi in drugi subjekti, ustanovljeni na podlagi Zakona o društvih, Zakona o zavodih ter Zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih programov in izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ilirska Bistrica - da imajo urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakonodaja; - da imajo organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov; - da imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti; - da redno dostavljajo občini podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov, plan aktivnosti ter poročila o doseženih rezultatih. Za izgradnjo novih športnih objektov, investicijsko vzdrževanje objektov in naprav lahko kandidirajo tudi krajevne skupnosti Občine Ilirska Bistrica. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: I. Interesna športna dejavnost otrok in mladine II. Vrhunski in kakovostni šport III. Šport za vse - športna rekreacija IV. Športne prireditve V. Šolanje strokovnih kadrov VI. Športni objekti Orientacijska vrednost programov je 20.000.000,00 SIT, povečana za predvideno rast proračunskih odhodkov za leto 2000. Dokončna vrednost bo določena s Odlokom o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2000. 3. Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom. 4. Program mora biti sestavljen po zaporedju iz druge točke razpisa z oznako člena pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje programov športa, finančno ovrednoten ter dopolnjen z navedbo virov sofinanciranja. 5. Predlagatelji morajo programu obvezno priložiti izpolnjen vprašalnik. Razpisna dokumentacija je na voljo v tajništvu Občine Ilirska Bistrica, II. nadstropje, soba št. 3. 6. Rok za prijavo na razpis je 17.01.2000 do 12.00 ure. Upoštevani bodo tudi predlogi, ki bodo poslani po pošti z datumom oddaje do vključno 17.01.1999. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o merilih in kriterijih za sofinanciranje programov športa ter najemu športnih objektov v Občini Ilirska Bistrica. 8. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe po sprejemu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2000. 9. Prijave je potrebno v zaprtih kovertah poslati na naslov Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, s pripisom »Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa 2000 - ne odpiraj« ali oddati v tajništvu, II. nadstropje, soba št. 3. 10. Podrobnejše informacije so na voljo pri Zdravku Kirnu, tel. 41-361. Občina Ilirska Bistrica MODRA MISEL V MODREM ČASOPISU O dobrih stvareh: Večina dobrih stvari nastane nenačrtovano, mimogrede. Kot naprimer otroci. Takšni, nenačrtovani, so naj lepši. Načrtovanim pa vedno nekaj manjka. Peter U. O ekonomičnosti: Vedno lahko za še malo manj denarja dobimo še malo manj muzike. Bogo J. PREDSTAVLJAMO VAM Naš tehnični urednik, Raymond Fabijanič v trenutku, ko je izvedel za prispevke, ki so zamudili rok za oddajo. ----------------------- Uv ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM B, D, G; SAVA KRANJ G; PIVOVARNA UNION G; PIVOVARNA LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAR vse serije; LIV POSTOJNA B, C, D, G; PIVKA PERUTNINARSTVO B, C, G; KRAS SEŽANA B in C; EMONA MERKUR vse serije; GORENJE VELENJE B in D in druge. * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 LS ^ PAPIRNICA JZiftea, /Jsidt 061/M-On vas v mesecu decembru vabi k nakupu igrač, novoletne embalaže, čestitk, poslovnih daril, novoletnih okraskov, jelk... Pridite in se prepričajte o veliki ponudbi in ugodnih cenah! V - .. ' ' —*) ZDRAVSTVENI DOM OBVESTILO Zaradi gradbenih del na reševalni postaji Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica bo moten promet od 6. decembra 1999 do predvidoma konca aprila 2000. Cenjene obiskovalce in zaposlene prosimo za razumevanje. Osebna vozila pustite na bolj oddaljenih parkiriščih npr. izza Doma na Vidmu, v popoldanskem času pa tudi v okolici OŠ Dragotina Ketteja. Parkirni prostor pred zdravstvenim domom bo namenjen reševalnim in službenim vozilom ter za dostavo. Direktor Ivica Smajla, dr. med. spec. pediater /> Id No\ SfltEZMK OBVESTILO BRALCEM Naslednja (in pred letom 2000 zadnja) številka časopisa Snežnik izide 24. decembra' Gradivo in prispevke sprejemamo do decembra. (Pošljete jih lahko po elektronski poš° na ga-commerce@siol.net ali na disket*’ fotografije so lahko tudi klasične.) Vsi, ki bi radi sodelovali s prispevki (p0^’ mikami, kritikami,odprtimi pismi, žulji, pohvaj lami itd.) v rubliki “Pisma bralcev - prej6*1 smo”, ste od srca dobrodošli. Anonim*1**1 prispevkov ne bomo objavljali. Uredništvo- ko ILIRSKA BISTRICA hi Levstikova 14, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-220, 400-221 NOVOLETNA AKCIJA ENKRATNA PRILOŽNOST ZA DOBER NAKUP * unikatne slike do 50% ceneje * mizice za dnevno sobo do 30% ceneje * sedežne garniture do 10% ceneje * kuhinje do 10% ceneje ODPRTO Qf od ponedeljka do petka med 9. in 19* u ob sobotah in nedeljah med 9. in 15- u tZMEBNA PMILOŽN0 m mkup §tmpf$0'. Mi pmkfnik prmU^ Ilc hi j N Kii z K - P [S K ■v :nil X • N Nci NVe| S V starem centru Ilirske Bistrice gradimo poslovno-stanovanjski objekt. . Na voljo so poslovni prostori do 800 m2 in stanovanjski prostori do 600 Možnost izbire velikosti in oblike notranje ureditve! Možen sistem "ključ v roke " ali druge variante ! Možnost dolgoročnega kreditiranja. INFORMACIJE PO TELEFONU 041/6 t/oN1 V M