Entered at the Post Office of Cliic o, III. as Second Class Matter. 1. Stev. Omoeigo, 111., 3. septembra 1391. Tečaj I. Čestiti Slovenci in rojaki ! Vedno raste število Slovencev v naših združenih državah in še zmiraj prihajajo celi oddeljki naših rojakov obojega spola v najbogatejšo in vsim mlrodom odprto deželo. Malo Slovencev pride čez široko morje zato, da bi si poiskal druj,e domovine, marveč da bi si kaj prislužili in po tem povrnili se nazaj v pokrajine slovenske. S časoma se tudi Slovenec, kakor drugi mirodi tukaj v združenih državah udomači, in le malo število se jih vrne nazaj. Kakor nas uči zgodovina do sedaj, jo tukaj vsim narodom osoda skorom gotova ta, da se izgubljajo in spvlavajo s časoma v neizmernem morju Amerikanstva. A mi, ki smo hodili po goricah in livadah ljube domovine Kranjske, popovali mično.pesmico slovenske, pri vsem navdušenju do novo domovino Amerikanske, pri vsej'zvestobi do najmogočnejše države na svetu, nikar nepozabimo nam dragega jezika naše matere in nam dragih sobratov v stari deželi, kajti naše krvi so in njih čutje je vedno z nami, čeravno nas loči široko morje. Daljoč tam v slovenski deželi so živeli naši predniki sicer priprosto, a častno in pošteno življenje, tam v starim kraju počivajo zdaj v hladni domači zemlji. Odgojili •so nas v kerŠcanskein duhu, bodimo jim hvaležni zato in vcepimo našim otrokom ljubezen do naše katoliške vp.ro i m •'■""'štovanje do /••»<. -•••-j •, K.jei /»i v o . naši bratje, kjer jo tekla tud zibelka naša. I)a se pa to v domačem to jo v slovenskem jeziku da najbolj v spešHO izveršiti, se razume samo ob sobi. Ker Slovenci žive raztreseni po vsih državah severno Amerike, se je bati da upeša in se zgubi vera in slovenski jezik, čeravno ne že pri naseljencih, a vendar skorom gotovo pri njih naslednikih, je neobhodno potrebno in amerikanskim razmeram primerno, da imamo časopis v svojem jeziku. S zaupanjem da bodo naši rojaki prvi slovensko - amerikanski list z veseljem sprejeli, podamo prvo številko Časopisa "AMERIKANSKI SLOVENEC" vsem Slovencem severne Ameriko z ser-čno žoljo, da bi so razširil po vseh hišah, seliščih in mestih kjer žive Slovenci, kakor tudi da bi so list zboljšal v vsakem oziru. Namen "Amorikanskega Slovenca" je, v prvi vrsti združenje vseli amerikanskih Slovencev, ker le s združenimi močni se moremo ponašati kot narod in braniti se potujSenja. List bode .slovenskemu ljudstvu ne samo v zabavo in kratek čas, ampak tudi v korist v oziru dela in zaslužka in tako v zboljšanje materielnega stanja naših rojakov. "Amerikanski Slovenc" bo objavljal ne samo dnevno dogodke, novosti in izvirne dopise iz vseh združenih držav, posebno iz krajev kjer prebivajo Slovenci, ampak tudi novosti' iz naše stare domovine in sploh iz Evropo. Nasprotnike naše katoliške vore bodo zavrače-val, kadar koli nas bodo napadali ali naša podvzetja overali; sicer pa jih bomo pustili v miru, kajti: "Svoji k svojim" naj bodo naše geslo. Potegoval se bode "Amerikanski Slovenec" za pravico naše kot amerikanski državljani; razja-sneval bode našo politično razmere in pravice, posebno ob času volitev itd. Od slovonsko-amorikan- skih društev in spolkov bo razglašal o njih stanju, ravnanju in razvitku, podbujal bode pri loženosti naše rojake v pisati se k svojim n&rodnim društvam in steni podpirati domača poduzetja in ne tujčevega žepa. PVinašal bode jako koristne opombe za tiste ki še le stopijo na naša obrežja, kakor tudi za take, ki so že dalj časa v naši deželi. Čitatelji "Amerikanskoga Slovenca" se bodo sčasoma lahko in hitreje soznanili s razmerami onih krajev in držav, kjer živi večina naših rojakov. Slovenskim obrtnikom in trgovcem bo naš časopis dober pripomoček k boljemu razvitku obrtni] in kupčij, kajti naznanila in oglasi v "Amerikanskom Slovencu" se bodo brala po vseh državah severne Ameriko in naše sosedne Canade, toraj ni dvomiti, da bi dober nasledek ne imela. "Amerikanski Slovenec" bo pisan v priprosti lahko razumljivi Slovenščini s znanimi med tukaj-šnimi rojaki navadnimi izrazi. Izhajal bode vsak če-trtek v navadni obliki amerikanskih listov, in sicer od začetka na oni poli, a upamo da bo list k malo obširnejše, ko dobimo bolj izdatne pripomočke ko jih imamo do sedaj. Cena mu bode na leto $2-50 za združene državo in Canado in -00 s pošiljanjem v Evropo; in opominjamo, da bi nam naročnino naprej pošiljali. Ker bi se pa morebiti nekaj naših rojakov spodtikalo nad ceno, naj tu omenimo, da v oejjjr velikih Woškov, nam ni moč za sedaj ceno bolj znižati. Upamo da nas bodete amerikanski Slovenci podpirali s tem, da si naročite "Amorikanskega Slovenca" in nam naznanjate razntf novice in dogotke iz Vaših krajev in držav. Prva številka sicer ne dopolnujo nalogo ki si jo stavi "Amerikanski Slovenec" pri prvi izdaji, ali to pri takem listu, ki jo namenjen za toliko mod saboj različnih držav, ni mogoče; prva številka je le vabilo na naročbo. V drugi številki prinesa naš list že več novic in prične mično pripo-vest. Če bomo amerikanski Slovenci delali s druženimi močmi upamo da bo imel list dosta podpore za mnogovrstne troške kate-ili angleško-amorikanski časopisi nimajo, kakor n. pr. tisk itd., da mu bo mogoče redno izhajati in vsem naročnikom zadostiti. V oziru velike oddaljenosti držav in slabih pripomočkov, ki jih imamo na razpolaganje so moramo ravnati dostikrat po ne ravno zanesljivih poročilih in tako se lahko vplete kaka pomota; zato prosimo uljudno opomnite nas na nje. Dobro nam je znano, da nam bo potreba boriti se, posebno od začetka s raznovrstnimi zaprekami, ali to nas nikakor ne straši in no zmanjšuje nam poguma, kajti korenina našega miroda v ljubi deželi Kranjski, nam tudi sem v daljno Ameriko dajala bo sok dušnega življenja, čeprav smo pribežali pod peruti amorikanskega orla in zamenjali trobojnico s zvezdoproga-sto zastavo, srce naše bo vendar le bilo do zadnjega trenutka za narod naš. Pokažimo "Uncle Sam" - ovim naslednikom, da smo udje nilroda, ki po vsej pravici so sme postaviti v prvo vrsto omikanih narodov. Ponosni na našo rojake, ki tudi med ptujimi niirodi no pozabijo jezika matere slave in se pri vsaki priložnosti potegujejo za našo staro domovino, vabimo uljudno na- ročiti si brzo, prvi slovenski časopis v severni Ameriki, in navdušeno zakličemo vsem amerikanskim Slovencem "Živijo!" in prijatolski pozdrav. Naročnina in dopisi blagovolijo naj se pošiljati na: 4 'Amerikanski Slovenec,'' Chicago, 111., 65 Cor. W. 19th & Johnson £tr. zvunanje DEŽELE. AVSTRIJA. Dunaj, 26. avg. Mladočohi zahtevajo, da bi se sodajšna ogrska zveza odstranila, in se Avstro-Ogrsko dežele zvezalo po amerikanskom običaju. Namreč, da bi imela vsaka dežela, sama za se vse finančne, verske in Šolske zadevo, kakor tudi svojo vlado. Nadalje da bi bila armada združena in parlament po aineri-kanskem sistemu sestavljen. Tako bi postale vso sodajšne dežele vsaka sama za se država; a vendar vse bi bile združeno. — Predlog je sestavil Dr. Greg. Dunaj, 27. avg. Višji vojaški krogi so v velikih skrbeli, ker car mejo pri Avstro-Ogrski vtrjuje. Posebno pa zato ker jim je dobro znano, da ima Ruska več kojnikov, kakor dve Avstroogorske. Ruska ima 782 švadronov kojnikov, Avstrija samo 341 švadronov. — Ta strah so posebno vidi pri Polcih v •(ielif^c: -1*.'"1 vji* u««r avstrijskih Slovanov najmanj simpatije za Rusko. Botzen, 27. avg. Na Tirolskem se je prigodila pred kratkem velika nesreča. Nad vasjo Kollmarm se je pretrgal oblak, velika množina vodo je spremenila vaški potok v deročo reko, ktera je preplavila celo vas, podrla mnogo hiš in vzela sploh vso s saboj, kar jo bilo premakljivega. 40 oseb in mnogo živine je potonilo. Zoložnica je več mil daleč pod vodo. Celovec, 27. avg. V Goratanu je napravila povo den veliko škodo in podrla mnogo mostov in hiš. Drava je pri Trbižu za 9 črevljov narasla in preplavila Podklošter. Tudi iz Dalmacije se javlja o velike j moči. Jezero Lesina je stopilo čez obrežje in železnico pri Oolitno preplavilo. Trst, 27. avg. Kakor se javlja od tam, je včeraj huda nevihta razsajala po tržaški okolici. Strola je vdarila v eekveni zvonik v Tu-aliji ravno mej službo božjo in napravila veliko zmešnjavo mej pobožnim ljudstvom v cerkvi. Ženske in otroci so vzdignili velik krik, padali na kolena in goreče molili k Bogu, da bi jih rešil nesreče. Mnogo žensk je omedlelo. Jedini mašnik obdržal je hladnokrvost in tako preplašeno ljudstvo pomiril. Pozneje še le se je razvidilo, da so tri ženške mrtve, o kterili bo je mislilo da so samo omodele. Nevihta vjola je tudi več lovcev v gozdu pri Pian. Jednoga je strela ubila, vše druge pa pometala po tleh in jih zolo poškodovala. Danaj, 29. avg. Chicagska ,,Abp" hoče vedeti, da je cesar-cka komisija ostavila Uzoliča stot. nika hrvastkega polka v Reki. Dolže ga da je mestjane nagovor-jal, tla so ti potom radikalno mišljene podkupili, ktori so na Fran Josipa pri poslednem obisku v Reki žvižgali in psovali. Tudi ga dolže, da jo tudi svojo vojake ipora navduševal. Če je to res, y še le natančna preiskava dog-jula, mogoče je samo pretirana ijies nemške opravljivosti. Pariz, 1. sopt. Kakor poroča "jEštafeta" se kažejo pri avstrijski cesarici zopet znamenja blaznosti. • Cesar je pozval posebne-g: zdravnika za blazne, kteri jo bolezen nevarno spoznal. Iz nje-i!< n jo včeraj dospel v Petrograd i? o dolgo posvetoval s predsed-n ministrom pl. Gir-jom. Na-t o odpotoval v Kopenhagen do ( , da mu osebno poroči o poli-( li zadevali. utrograd, 1. sopt,. Včeraj je ' '"-ijski komisar pri Kiow i* a*ii. Morilca še niso vjeli. Si i se, da ga je kak nihilist spravil pota. FRANCOSKO. i ariz, 30. avg. Iioustan bivši popred francoski poslanec v Wa-shiagton-u se bo kmalo povrnil nazaj v Pariš. N jegovim naslednikom je imenovan Patenotre, kateri; je bil dalj časa francoski pos-lainic v Tangir-u. Popred je bil s sodinjem mini strom notrajnih zadev1 Constans v diplomatiški službi t Kini; sumi se, da mu je Cons-taiit- pripomogel k sedajni službi. ivELKA BRITANIJA. London, 27. avg. Mrs. Leono-ra Mitchell, amerikanska igralka, k ter.' so dobili pred kakimi 14 dnevi v. železniškem vozu ranjeno, jo umrfa. Mrs. Leonora Mitchell je obstre-lil S; avgusta neznan človek z stopnici; [osebnega kupeja mej Bed-fordom in Lancastor-jem, kakor je s:aiia pripovedovala. Policija jo st/ar sicer preiskala ali brez vs-peha. Misli se da se je gospodična fama vsmrtila. — London, 1. Sep. Angležom ni kaj po volji, da jo sultan ruskim zahtevam vstregol, namreč dovoiil ruskim ladjam prosto pot pa Dardanelah, vsem drugim pa ne. Sultan se je pri ruski vladi opravičil, ker je bila poslednjič neka ruska ladija v Dardanelih zadržana. Vse oficirje ki so bili temu krivi, jo ostavil in Ruski odškodnino obljubil. Iiuska vlada jo precej takrat dokazala, da ni bila omenjena ladja „vojna ladija," če tudi jo bilo1 nakaj pojakov na njej. Na-menjuia je bila z vojaki le na ono stran Sibirije na delo železne ceste. Tedaj tudi ni prav nič omadozo-vala zvezo, ktora se je napravila leta .1841 in pozndje še dvakrat pono\ ila. Ni vrjetno, da bi bila Turčija tako ravnala, ne da bi se prejo s ktero drugo vlado posvetovala,, i; vendar stvar ni brez po- mena. Tudi jo mogoče, da jo sultan to nalašč Angležom na klub napravil, ker ni Angležka poslednjo radi Egipta sultanu vstregla. Kakor ni Angležka s tem zadovoljna ravno tako tudi Nemčija. Nemški listi jako obiraja tako samostojno postopanje sultanovo. ,,Voss. Ztg." predlaga, da naj bi vlade Turčijo isklučilievropejskim samostojnim državam; ,,Nat. Ztg" pa obžalejo Angležko, ktora je ravno predratkim v prijatolsko zvezo stopila z Francosko in bi se moglo prijateljsvo že razdreti, ker je Francoska zvezana z Rusko, ako bi zahtevala tudi ona svoje pravico. NEMČIJA. Berolin, 29. avg. V Befolinu se je odpravil sodnik Holst na pot v Juliske Alpe. Nameraval se jć podati tudi na Triglav. Ker se še ni povernil in tudi od sebe nič vedeti dal, se sumi, da se jo mogoče ponesrečil. Berolin, 31. avg. Samomor preje zelo bogatega trgovca gosp. Nachmann-a pozročuje tu mnogo govorice moj ljudstvom. Imel je jako lepo1 Španjolko iz Barcelono za ženo, ktera je prav peklensko upljivala nanj, ga do čista v svojo korist porabila in naposled še grdo prevarila. Biljej je tako vdan, da jej jo vso premoženje na razpolaganje ponudil, ktero je tudi skorom do malega zapravila. Ali-to jej šc ni bilo d ost. Naposled ga - v -c t «>'/«.'*<.'• «s-let ločeno živola od njega, da je še poslednje novce vložil v tovarno njenih stričnikov. To se je zgodilo prej kakimi šestimi meseci. Nato se je podal sam na Špansko, odkoder se je povrnil prej enim tednom brez okroglega. Mej tem pošel je še posledni ostanek njegovega imetja in ko je vprašal po svoji ženi, povedali so mu da jo lehko najde "Unter den Lindon" kjer se po navadi vozi z nekim oficirjem v elegantni kočiji. Hodil je večkrat tje, iskaje svoje žene; kjer jo je tudi našel, kakor so mu drugi povedali. Nekoč sledil jej jo tako dolgo, da je iznašel kje stanuje. Ko sta so potem nekega dne sama sošla, zavrnila ga je nU njegove prošnje hladnokrvno in mu odštela 5000 mark, češ da sta s to malo svoto bot. Ves obupan splazil se jo na večer v njeno stanovanje in se pri njonej postelji obesil. Ko so ga našli, držal je še vodno pismo v roki na nezvesto ženo naslovljeno. ITALIJA. Palermo, 26. avg. Privatni kapelan grofinje Mazzarine č. g-Guiseppe La Reka, je pred včeraj-nem po navadi bral so mašo v domači kapelici, po sv.opravilu so je zgrudil na tla in kmalo potem v grozovitih mukah umrl. Preiskava je toliko dognala da je kaki zločinec primešal strup v vino. Policija se mnogo prizadeva morilcu priti na sled. ZAPADNA INDIJA. Pariz, 28. avg. Kakor so javlja iz otoka Martiniquo je napravila zadnja nevihta strašansko škodo. Čez 350 oseb jo usmrtenih in več ko 100 poranjenih. Povodonj podrla je cele vasi, pokončala skorom do čista vse poljske pridolke, vslod česar je večinoma prebivalcev brez streho in hrane. Kolo-nijski uradi si mnogo prizadevajo nesrečnim pomagati, ali zaman. Governer sam prosi vlado nužne podpore. AVSTRALIJA. Melbourne, 29. avg. V čeraj ob oni zjuiraj sta pri luki Philip Heads trčila parobroda „Gani-bier" in ,,Easby" skupaj. Gam-bier bil je na potu od Sidney v Melbourne, ko je srečal ravno od-plujoči ,,Easby". Parobrodom ni bilo več mogoče se umakiti drug drugemu ,,Easby" jeterčil v sredo „Gambirja" in použročil veliko votlino skozi katero se je hipoma vdrla voda. Strašna zmešnjava je nastala na pokvarjeni ladiji. Večina potnikov jo spala, ko se je pripetila nesreča. Vso je bežalo na krov k rešilnim čolnarn, ali ni tijili bilo časa spustiti v vodo, kaj prehitro je tonil parobrod. Častniki ladije poskušali so vmiriti prestrašene potovalce, toda brez vspeha. ' ~ ,,Easby" ostal je na strani utapljajoče se ladije in rešil mnogo ljudi. Pri vsem prizadevanju ni bilo moč rešiti vseli, kajti v sedmih minutah se je Gambier potopil in saboj potegnil dvajset potnikov in šest mornarjev v neizmerno glo-boČino. V čolnih ostalega parobroda so mornarji še dolgo iskali po utopljencih a nobenega več ni bilo moč' najti. Noč jo bila svetla in morje mirno; sumi se da straže na obeh parobrodih niso opravljali svoje dolžnosti. Parobrod ,,Easby" je tudi močno poškodovan. DEŽEi^K Chattanooga, Tenn. 26. avg. Veliko prekucijo je naprvila nova iznajdba jeklene in železne obrtni-je. Posrečilo sa je namreč včeraj "Southern Iron Company" iz navadnega sirovega železa brez kake zmesi napraviti najbolje jeklo. Grodelj topili sov ta namen pripravljenem plavžu. Mislilo se je do sedaj, da se jeklo le da s mešanjem škotskega železa napraviti, a včerajšne poskušnje so dokazalo, da sd to tudi na drugi bolj priprosti način da doseči. Marquetto, Mich.,1. sept. Včeraj se je vršila v našem mestu [epa slavnost. Visokočastiti Mar-(juetski škof gos. John Vertin obhajal je pet in dvajsetletnico dušnega pastirovanja. Navzoči so bili: nadškof Katzer iz Miwau-kee; škofje: Richter iz Grand Ra-pids-a, Foley iz Detroit-a, Rade-macher iz Nashville in mnogo drugih prelatov in mašnikov. Duhovščina je podarila jubilantu dragoceno mašno obleko; farafli pa svojemu dušnemu pastirju $4.000 Od vseh strani se mu je doposlalo še mnogo družili lepih daril. Danes zjutraj je bral škof Vertin slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Petra. Za nekoliko dni^nisli odpotovati v Rim in ostati 6 mesecev v Evropi. Aurora, 27. avg. Vlak je povozil včeraj zvečer ob 6 uri šestletno hčer 0'Malleya, na oglu Mon-tain in Obio ulic. Deklica je za pol ure umrla. Philadelphiia, 27. avg. Včeraj napravil so je, kolikor do sedaj znano, najhitrejši poskus železniške vožnje. Mej Nasliaming Falls in Langhornom prišel je vlak obstoječ z lokonjotive, dveh navadnih vozov in privatnega voza prc8identovega za 39 sekund milo daloč, ali po proporciji 90 mil za jedno. uro. ,,Amerikanski Slovenec." Prvi in edini slovenski časopis v združenih državah severne Amerike, izhaja vsak četrtek in velja za celo leto s poštnino vred za vse združene države in Canado $2-50, s pošiljanjem v Evropu $3-00. CENA NAZNANIL. INOGLASOV za 12 vrstic "Brevler" (square li palca); Eden teden «0'75 Tri mesece $0 00 Dva tedn« 125 Šest mesecev 11'00 Eden mesec 2 00 Devet " 15-00 Dva meseca 3*50 Eno leto 18'00 Pri večjih oznanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. "Amerikanski Slovenec" No. 65 Gor. W. 19. & Johnson Str. Chicago, 111. Anton Murnik, Izdajatelj in urednik. „Amerikanski Slovenec." The only Slavonic Nevvspaper published in the United States. ADVERTISING-RATES. One "8quare" (12 lines "Brevler" or lnchles): One week $0-75 Three monihs$6'0(> Two weeks 125 8ix months 11'00 One month 2-00 Nine months 15-00 Two months 8 50 One Year 18 00 Considerable rebate oii large advertise-ments. AH advertisements inust be paid strietly in advance. Office No. 05 Corn- W. 19. it Johnson St. Chicago, 111. Anton Murnik, Editor & Proprietor. Chicago, 3.sep. 1891. Indijani. Udje "Indian Riths Associa-tion" si predstavljajo Indijane v zgled pravega, naravnega in ne popačenega ljudstva. Yse drugače je mislil o njih pokojni general Sher-man, ki ni budil mnogo simpatije za ta rod. Učil se jih je poznavati kakor so v resnici in trdi, da ni prav, da vlada te lene rudeče-kožce pase in podpira, ker bi se dali če ne drugače s stradanjem prav lahko civilizirati in delu pri-, t Talija« se: upiw delu, kajti misli da ga vlada neve-doma podpira ali, da ga celo mora. Belaj ali pa pogini je bila gene-neralova politika, s ktero je mislil pri Indijanih kaj doseči. Vendar temu v resnici ni tako in skorom ni vrjetno, da bi bil Shennan tako daleč stvar pretiral, če tudi bi bil imel prosto oblast ž njimi postopati po svoji lastni volji, ako bi se mu bili na vse kriplje upirali. Pač pa je resnica, ki trdi, da jih ni moč preje olikati, dokler se neprivadijo malo delati, kajti ne le jedenkrat so jih brezvestni, umazani agentje, za živež, ki ga jim je vlada odločila, osleparili. A tudi v takem položaji si niso delali mnogo skrbi. Indijan že po naravi spreten lovec, vrgel je puško na ramo in hajd na rop. če druzega ni bilo ropal in streljal je čredo belokožcem, kajti Indijan je takega mnjenja, da je Bog stvaril čredo vsem ljudem na razpolanganje vsakemu po svoji lastni volji; je li njegova ali no. Stradanje bi jih mogoče le potem pokorilo, ako bi jim orož je pobrali ali odstranili, da bi se ne mogli bojevati; do sedej so se Indijani vedno raje bojevali, kakor pa delali, zato so pa tudi Indijani. Razoružanje Indijanov bi bilo pač običajno, kajti, zakaj bi smeli ravno ti oboroženi hoditi vu drugi narodi pa ne; a vendar je dvomljivo, da bi se-to dalo brez velikega prelivanja krvi izvršiti. In če bi se sploh to kedaj zgodilo, imamo tu v združenih državah dovolj brezvestnih trgovcev, ki bi .jih za leto dni za majhen dobiček zoopet oborožili. Popolno razorženje in za vselej, pa bi bil Indijanom gotovi pogin. Po teh razlogih se lehko sprevidi, da se Shermanovo mnenje ne more nikdar oresničiti. Odrašeni Indijan bi se nedal siliti na noben način k delu, rajši bi gladem končal. Baš bi se dali ulikati današ-ni Indijani na tak način, da bi še mlade otroke daleč roditeljem odstranili in bi jih še v nežni mladosti olike in dela privadili; in to ne v angleškem jeziku, kakor po navadi, marveč njihovem maternem. Poslednje je največja napaka; naša vlada jim pošilja mnogokrat ta-košnje učitelje, ki nerazumejo skorom nič indijanskemu jeziku. Na takošen način se nemore doseči žetve, če še tako dobro gnojijo in sesejo, ker jih rudečokožec ne razume, in se potem takem ne more mnogo brigati za takošen nauk. Indijanec se uči Angleščine le iz osebnega dobička in le redko radi omikožebnosti. Skušna nas uči, da imajo naši katoliški misijonarji veliko boljši uspeh, kakor učitelji od vlade nastavljeni, zato ker občujejo znjimi v -njihovem maternem jeziku. Vsa politika, tekočega stoletja, ki jo goji naša vlada, kako bi se dal ta rod civilizirati je napačna. Število rodu v teku tega časa se je zelo zmanjšalo in tudi ni poznati, da bi bila vlada vsaj deloma svoj cil dosegla. Ako bi se vlada pri občevanji s tem narodom posluževala ne lo takih mož ki poznajo, samo njih navade in običaje, temveč tacih, ki bi bili tudi popolnoma njihovem jeziku vešči. Taki bi zamogli mlademu indijanskemu ljudstvu narodno čustvo in ukaželj-nost vzbuditi. Treba bi jim bilo podajati spise o ribštvu in lovu, ker le to more divjaka zanimati. Na tak način bi se dalo preje kaj doseči. DOPISI. Milwaukee, 21. avg. (Izv. dop.) Velika cerkvena slavnost, ka-koršne še ni bilo v našem mestu, vršila se včeraj dopoludne v stolni cerkvi sv. Janeza na Jackson ulici mej Bidde in Oneida ulicama. Iz raznih krajev bilo je mnogo duhovščine navzočne, ko je kardinal Gibbons sam, kakor je papež želel, nadškofu Katzer-ju pallium podal \ ... . Til.'um jt> anauienie .nontifikal-ne oblasti, ^toro podal :ije papež le nadškofom, ktero z a'J obi j o oblast ga nadomestovau po določenih deželah. Ta šega je bi.a že v starodavnih časih v navadi. Tako je n. pr. Elisa prejel plašč (pallium) po Eliju svojem mojstru v znamenje, da je njegovega duha in njegove moči. Kakor trdi cerkvena zgodovina podelil je tudi sv. Peter svoj plašč, tako zvani "Pallium de corpore sancti Christi" svojemu nasledniku Linu. Ce tudi se je slovesnost še le ob |11 uri pričela; zbrala se je že ob osmih velika množica ljudi pred cerkvijo. Vsakdo je hitel si oskrbeti vstopni listek, iii ob 9 uri bila je božja hiša že tako navolnjena, da ni bilo nikomur več moč vstopiti. Pred škofijsko palačo pa se je zbralo nad 450 duhovnikov, kteri so točno ob £11 uri v dolgi procesiji vstopili v hram božji; v kterem so se že glasile orgije z dobro vbra-nimi glasovi mečanega kora. Na to so je pričela slovesnost pri kteri so bili tudi vsi mestni višji uradniki pričujoči: mestni župan Somer, registrator W. Junker, mestna blagajnika B. F. Cook in Baasem, mestni zagovornik Austin, policijski komisar Janssen in drugi. Izmed duhovščine, bila sta nadškofa : Elder iz Oincinati in Ire-1 and iz St. Paula; škofje: Zardetti iz St.Clouda, Rademacher iz Nash-"ville, Cotter iz Vinone, Vertin iz Marquette, Henesy iz Dubucjue, McGolrick iz Dulutha, opata Edel-brock in Bernard Lončnikar iz St. John-a in mnogo drugih prelatov. Ko je bila slavnost po izvrstnem spevu gospo O. R. Rieper in Wm. Drobegg z latinsko pesmiju "Veni Creator" končana pričela se je slovesna sv. maša, ktero je bral škof Bonacum iz Nebraske. Posebno je omenjati izvrstni govor kardina-laGibbons-a, ki je mej drugim prav živo opisal, kako trdno je zvezana katoliška cerkev v Ameriki, kljub toliko raznovrstnih iulrodov, koncem obrnil se je proti nadškofu Katzor-ji, kteremu je goreče česti- stal k veliki časti, v ktero ga je povzdignil sv. oče papež, in aja opominjal naj ostane trden in zv ' t katolški veri in sv. očetu. Vrl t> so se tudi dve predige. Prvo je imel škof Witterson iz Columbije, drugu pak škof Ricliter iz Graiid Rapids-a. Po dokonšanili dvfli prodigah, govoril je nadškof Kn-tzer slovečo prisego v latinskom jeziku, papežu in cerkvi vedtio zvest in vdan ostati. Po prisegi podal mu je kardinal pallium, orgije so zaigrali in doneči "Te dvjjjm laudamus" končal je slavnost. Popdludne ob 2J podala se je duhovščina s posebnim vlakonj v St. Fraiieisc k obedu; po, kterem: se je še več nagovorov vršilo. Koncem nagovoril je kardinal Gib-boiiB še jedno slovesno nadškofa, kteri je tudi s primirnimi besedami odgovoril in se zahvalil za yso čast. "| Ivan Mol di no vi,; Dunaj, 9. avg. (Izv. dop.; Po tukajšnih krajih še nis,uo imeli razun malo toplih dni, d-u-zega kakor deževje in nevihte. Sploh kaže slaba letina po vjteh deželah, le redko kje je kaka izjema. Pred kratkem napravila je moča in toča po Zgorno-avstriji mnogo škode, vse kar ni bilo pred nevihto požeto in spravljeno vj«a-vetje, je skorom do Čistega vniče-no. Navadno pak so prihajale nevihte tako nenadoma, da ni (lilo ljudem moč samo žito reševati, temveč tudi svoje življenje ne. Ob takih prilikah iskali so si 1 jid-je le pod drevjem zavetja pted ploho. Od tod tudi toliko nesM, kajti mnogo takih nevednih ood visokim drevjem stoječih je st ;-vati in ž njo tudi dragina, ia&Sta in revščina. Malo bolje je z Rusko. Tam so se tudi bol j slabii letine nadejali, kakor je v resnici. Zadnje dni se jo vreme zbo?jšalo in tako se upa da bo letina ^olje izpala. Iz (leskega se pa vedno 6 U jej o prepiri mej Mladočehi in zagrizena nemško stranko. Nemcem je jako žal da se niso udeležili raztave v Pragi in se tolažijo in lepo dfelajo s tem, češ da so narodni mučjeniki ker so tako ohranili mir. Nemški listi jako obrekujejo češko simpatijo do Ruske, le svojo do Nejnčije nevidijo. Zavidajo jih radi Splošne zmage in le boječe se ogledujejo slovanske goste, ki vedno prihajajo si ogledat raztavo v zlate j Pragi. V velikem številu prispeli so tudi Jugoslovani: Slovenci in Hrvati, svojim bratom čestitat, kteri so bili z veliko slovesnostjo vsprejeti: Ravno tako navdufteno so bili sprejeti tudi Rusi in mnogo telegramov se je poslolo sevrnim bratom s čestitanjem na Mfcskn splošna podozetja. Janez Plevel. PREKANIL JIH JE! Angleški časopisi poj6 veliko glorijo finančnemu tajniku Oharley Foster-ji in ne ravno zaman, kajti učinil je v resnici "practical joke" ko je prekanil New-Yorške bankirje (banke), katerem mora vsakdo priznati, da so v finančnih zadevah zvite glave. To se je takole prigodilo; M07 seca junija bilo je v državni hranilnici (blagajnici) samo 117 milijonov zlata in čeravno je to dosta malo, bahal je Foster po amerikanski navadi očitno, kar se je le dalo, čeravno ga je zelo skrbelo kako bi plačal i j procentna dolžna pisma, ki bi se mu znala prezentirati v zlatu. V tej silnij stiski šinila mu je dobra misel v neravno slamnattj) buti-co, namreč da bi mu utegnile New^ Yorške banke pomagati iz zadrege. Da bi vso to dovršil uradnem potoni, in tudi še svojem bližnjim kaj pomagal,kakor se finančnemu tajniku tudi spodobi, razposlal, je uradna pisanja zahodnim nacjonalnim bankam, da jim hoče pomagati z denarjem ob času žetve, okaterem rabijo banke navadno več "Cash" kakor vse druge čase. Ponudil je po šiljati denar na vse zahodne strani samo za 15 Cts od ti-suč, koekspres-kompanije računijo za to svoto 75 Cts. S tem pogojem naj bi zahodne banke pošiljale za prejeti denar nakaznice na njihove trgovske prijatelje v New-York-u kateri bi izplačevali prejete svote v New-Yorško državno hranilnico. Da so severne banke prijazno ponudbo finančnega tajnika z veseljem sprejele si lahko mislimo, kajti ob času žetve je velkini bankam tr»ba dostikrat za J milijona drobiža šteti in pri tej priložnosti ni treba druzega kot dosedajni princip nkoliko predrugačiti in zraven na mah 300 dolarčkov zaslužiti. Ko so tedaj New-Yorške banke prejele nakaznice od zahodnjih prijateljev in hitele plačevat v državno podhranilnico naročeno svoto, naznanili so jim tamošnji že od Fosterja popred podučeni uradniki, da se oplačila sprejomajo samo v zlatu ali za zlato izplačujočih bankovcih. Da so New-Yorški bankirji pri tem poročilu debelo glodali razume se samo ob sebi. Ali kaj so hoteli storiti druzega, kakor udati se v osodo. Tako dolgo so točno donašali zlato, da so ga sčasoma že za 12 milijonev uložili, Omeniti je daje zviti tajnik poslal sevrnim bankirjem denar v bankovcih, poverneno zlato pa je spravil v državno hranilnico. Sedaj mu serce veselja poskakuje, ker se mu je posrečilo New-YorŠke, prebrisane in vsili zvijač polne bankirje cela dva meseca tako za nos voditi. Gotovo bi bil še uoigo ugarijrti "bi»W 1 nJU-m, . bi se jim ne bile oči v pravem času odprle, da so se v zanjke po zvitega Fosterja nastavljene ujeli. Ta zvijača Foster-jeva ni še rav 110 napravila velike škode, ko bi bil mož le tiho in se ne bahal toliko' kako je zvite denarne barantače prekanil, lahko bi se prištevalo njegovo dejanje zviti politiki; ker je pa sam največ kriv, da so jo to izvedelo, je razvidno da ni noben finančni "Genie" kot ga povzdigujejo njegovi rojaki marveč nič druzega nego navadni Yankee-trgovec. Taka početja ne ostanejo brez opljiva na ljudstvo, temveč močno podjedajo zaupanje do našega denarja, kajti če se že mora vladna hranilnica posluževati zvijače, da pomnoži svojo rezervo v zlatu je to gotovo znamenje, da se bliža konec zlatih časov in da imamo pričakovati v kratkem le še srebrnih. Ne moremo se tedaj čuditi če v teh kritičnih časih vsakateri kdor ima pravico tir jati plačo v zlatu ne mara za srebro. Če bi pa ta kriza še dolgo trajala, se .bo tudi zdajšni precej velik kup zlata v Washing-ton-ski hranilnici hitreje manjšal nego kdaj poprej. Razne vesti. New York 25. avg. Pristoni ,urad v New York-u bodo dva Slovenca Martin Šustarič-a in Ježef Zel ko-to v smislu zakona proti opeljanji delaocev po pogodbi najbrže vernil nazaj v Evropo. Štfstarič jo delal že popred več let v San Francisce, si prihranil nekolike denarja in se povrnil v svojo staro domovino. Tam dobi nekega dne poročilo od svojega iirejšnega gospodarja iz Amerike, la ga rad vzame nazaj vdelo s pla-•o $2.50 11a dan in če bi še kakega dobrega delavca saboj pripeljali, hotel bi mu dati $15.00 plače 11a teden. Šuštarič je razodel to svojemu prijatlu Želko-tu, ki je bil precej- pripravljen žujim odriniti v Ameriko. Ni jima bila znana postava ki strogo prepoveduje opel-janje delavcev pod pogodbo, sicer bi bila morda držala jezik za zobmi. Memphis, Tenn., 25. avgusta. Peklenski načrt napravili so včeraj tolovaji, osebni vlak Illinois Central železnice izpraviti iz tira, in pri priložnosti potnike oropati. Ni veliko mankalo in nesreča bi se bila ravno po na črtu tolovajev izpolnila. 7 mil daleč proti severu od Hilly-ja zapazili so ravno v trenutku, ko se je bližal vlak iz nasprotne strani, da je koloja (železna šina) 11a kvišku zapognjena. Zavirali so kar se je dalo in ravno par ped nov pred pastjo vstavil se je vlak. Kos železa je bilo tako spretno pod kolojo položeno, da bi bil moral vsak vlak iz tira priti. Hitro se je zbralo nekaj mož, kteri so se odpravili na pot, pod pod-stvom M. L. Beaver-ja iz Hilly Springs-a iskat zločincev. Za nekaj ur vjeli so dva sumljiva za-murca, Witt McDonald-a in Witt Forat-a, ktera sta se kmalo udala in priznala svojo pregreho. Sedaj čakata hudelca dolge ječe ali pa smrt na vislicah. — Italijani se še vedno v velikem številu izselujejo. Samo v Rovigi se je oddalo mej 1. janovarjem in 31. julijem 5046 posov za 16,564 izseljencev. Posrednji so se večinoma v Brazilijo podali. — Na prav redki načini se je izvedelo, kje je Charles Whalley, iz North Lyme Konnecticut, kterega že 2 leti pogrešajo. V bližnjem potoku so vjeli 5—6 črevljev dolgo ščuko. Ko jo je kuharca pripravljala za obed našla je v njenem želodci Whalley-ovo uro z veričico. Na uri je bilo njegovo ime vrezano. 3. julija 1889 se je podal Whal-ley v Hartfort po opravilih, kakor je rekel svojemu dalavškemu vodji Od tiste dobe se ni več povrnil in vse skrbno is kanjo je bilo zaman, WhalTey bil je ffeflferijeft" 111 zapustil okolu $150.000 premožtmja. Mogoče da se je nalašč utopil. — San Francisco, 31. avg. Včeraj zvečer je umrla tukaj gospa Julija Fillmore Ilarris, sestra trinajstega prezidenta združenih držav. Rojena je bila 1. 1812 in prišla iz Minnesote 1. 1872 v Cali-fornijo, Vsi njeni bratje so šli že pred njo k večnem pokoju. Zadnje leta je preživela tu pri svojem sinu Charles Harris-u. Razun njega zapustila še jedno hčer omo-ženo Follis v Toledo, Oliio. — To dni se je moral zagovarjati pridigar zamurske-babtistiške cerkve Rev. Georg Moor pred sodnikom radi tatvine. Iz cerkve iz-manjkalo jo srebrnega svečnik, ure in knjige starega zakona. Ko je to drugi dan dijakon Hezekiali Daviš zapazil, preiskal je njegovo stanovanje, našel vse ukradene stvari pri njem in ga naznanil sod-niji. Moore je sicer obstal krajo, toda le dveh stvari, tretjo namreč knjigo pa jo vzel trdeč da je njegova last. Ka ga je sodnik karal, opravičil se je stem, da mu ni moč živeti, ker mu cekvena občina samo 47 centov 11a mesec plačuje. — Chicagi so našli pretečeni teden delavci zidarskega mojstra Angus-a pri kopanji v Bridgeport 7 črevljev globoko v zemlji, še precej dobro ohranjen, velik zob. Gospod Angus pokazal je zob pozneje naravoslovcem. Profesorji: B. C. Alderson, II. H. Hinshaw in Charles Babcopk trde da je ta zob tako zvane živali Mostodon-a in meri 14 palcev po obširji, po dolžini pa bi meril 7 palcev, ako bi bil cel. Le škoda, da mu man-ka korenin. Žival, ki je imela takošen zob morafa je biti najmanj 12 črevljev visoka in 17 črevljev dolga. Mastodon je bila velikanska slonu podolna žival, ki je pa že izmrla. Pred več ticoč leti se je pasla po ameririkanskih planinah. Od nje ZE s\ imajo v Boston-u najpopolininše okostje (Skelet) kar so jih našli do sedaj. — Amerikanski konzul iz Bei-rut v Siriji poroča zvunajnem mi-nisterstvo v Washington-u o pripomočku zoper pežrešne kobilice in pripovdnje takole: Dveletna praksa in opazovanja v Striji je pokazalo da kobilice s strastjo žrejo Delphinium Consolida neko zelišče od vrste Ranunculaceje, in le malenkost tega zelišča zadostuje da jeli takoj usmerti. Potem so tudi poskušnje dokazale da je perje grmovja ,,Ricinus" katero kobilice slastno žrejo strup za nje, Ker oboje zelišče raste v zadruženih državah priporoča konzul da bi jeh obsadili ob cestah in potih posebno ob krajih kjer se nahaja obilo kobilic — Državni urad je začel pred, nekoliko časom oplenjevati take zvunajnc časopiso ki imajo naznanila od kake loterije; ker se je pri tem neoziroma postopalo, bilo je? zaplenjenih tudi mnogo časopisov namenjenih za javne biblioteke. — V mestu Gyomo pri Budim-i Pešti 11a Ogrskem živi več Naza-renov, toko se namreč zovejo, ker imajo svojo novo vero. Nekdo izmed njih rekel je, da je prišel Mesija, kterega naj križajo 11a povelje nebeškega očeta. Ker se pa tega miso upali brez dovoljenja deželne gosposke učiniti, podali so se k sodniku vprašat za dovoljenje. Dragi prijatelji, jaz nočem staviti nobenih zaprek vašej veri, odgovori jim sodnik, kajti vera je vsakemu prosta. Vsadko sme po svojej veri živeti in umreti. Do-voljim vam, da smete vašega Mesija križati, če se vam prostovoljno t dil, ali to vam povem, če v treh dneh od smrti nevstaue, obsodim vas vse' na vislice. — Nazareni so si stvar dobro premislili in najbr-žeje tudi zaupanje do svojega od-rešenika izgubili. Chicago, 31. avg. Še le danes se je raznesla novica o uporu v ok- ; ]<•*"' iii ' ; V petek popoldan ob 4 uri je nastopil nočni straža John Danno-van službo kakor ponavadi. Gospod Morris nadzornik jetnišnice ni zapazil na pijanem straži ničposeb- ; nega. Okolu 8 mili zvečer pričel je Dannovan jetnikom zabavljati, jih suvati in pretepati. Kdor se pa je opiral sirovemu dejanji priprl gaje v temnico. To je trpelo že nekaj časa, in več jih je sedelo že v temnici, dokler ne zadeue 11a pravega. Zaukazal je namreč zamurcu Rice naj pomije tla v ječi. Toda Rice se jo upeyl bedastemu povelju. Stražnik se razserda in že hoče pasti po.zamurcu, ko ga hipoma obstopi 24 mož. Strašen krik nastal je v ječi: ,,Pobijmo pijanca, daj mu jedno poglavi, vdari ga po butici, spraznimo ječo i. t. d." Koso uporniki še bolj pričeli klicati slavo svojemu kolegu Rice: ,,Živel junak Rice! živela prostost!" pridružilo se jim je še družili 275 jetnikov, in pričeli so neusmiljeno pretepat; stažnika. Slaba bi 11111 bila šla gotovo, ako ne bi mu prišla v istem trenutku policija 11a pomoč, ktero je neki drugi stražnik še o pravem čatu po telefonu pozval iz centralne postaje. A tudi tem bV-se ne bilo posrečilo upornike hitro ukrotili, da ni prišel stražnik Geo. Reicli, kteri je pri jetnikih jako priljubljen. Pričel je navdušeno govoriti in jim 11a srce polagati, kake nasledke utegnejo imeti. Koj so odložili jetniki stole in druge stvari s kterimi so se oborožili, in se pomirili s pogojem, dase ne zgodi j Rice ju nič žalega in mu nenalože nobene druge kazni.'. Mej tem se je Domiovan tudi streznil in vma- * lo urah bil je v jetnišnice mir in red kakor po navadi. Ko je drugo jutro prišel nadzornik Morris in čul kar se je zgodilo Čez noč, je debelo gledal. Koj pričel je strogo preiskavo. — Stražnik Domiovan pač nezasluži druzega, da ga iz jetnišnice zapode, ali pa, kar bi bilo še bolje, nekaj Čaša v jetnišnici kot jetnika pridrže. i ninse šli do! 'Nemesis." Kako je z ladijo "Nemesis?" . zaklical je bogati trgovec Werner prak->oka-žrejo ilišče oka-ftci- rejo išče ; Bei-n mi iripo ce in svojebiu knjigovodji. ^ "Pripravljena je, da odplovi. Tu je pismo zavarovalne družbe!" Werner pregleda hitro polico ter mrmra zadovoljno smehljaje se ma-j Pred se: 150.000 mark,—dobro, o da I)rav dobro! "Recite kapitanu, da bode danes zvečer odplovil." "Kapitan je v komtorji in nujno želi govoriti z vami,gospod VVerner'' "Nujno govoriti? To pač ne bodo toli važno! No, ljubi Herman, recite mu, naj ustopi." Nekoliko trenotkov pozneje stala je starega mornarja zagorela pored. 8tav!I Prod trgovcem. "Kaj mi prinašate, kapitan?" "Nič dobrega, gospodine Wer-ner. Moštvo neče odploviti, misli j0J namreč, da ladija ni več za morje." "Ali vi ne morete spametovati te druliali?" Widim, vi kapitan, se starate, stari ste, previdni, bojazljivi ... "Jaz mornar lpo-i ob »jih ake na-pri tov m-za-cer do šel lopa J" SO e. a-1- ie 'O )- iv?" vskliknil je ter obledel, "za Boga kdo drugi bi ne smel kaj tacega reči." "Ves svet poreče tako, ako no morete strahovati moštva." "No tako, gospod VVerner! Jaz bi jih Se strahova], a jazsampmis-linfdabodo to staro podganje gnezdo zrušilo se v prvem viharji." "Bi li bilo zavarovalno društvo tvegalo toliko vsoto za ladijo? Tu je pismo. Poglejte sami, gospod kapitan!" "Zavarovalno društvo stori, kar mu drago, a življenje človeško, življenje ljudij se vendar ne meče tako lahkomišljeno v nevarnost! Da vam dokažem, da strahu ne poznam, bodem odplovil. Odgo-vornst pa z vračam na vas! — Zdrav-stvujte!" "Že dobro!" klical je "VVerner odh »;-uWin. <■ i^4t>bryP' ijj mojidk smehljaj zaigral je ob njegovih volili ustnicah. * * V" starem pomorskem mestu zmatrali so "VVernerja za previdnega in spretnega trgovca, ki umeje z neizprosno brezozirnostjo zasledovati svoj smoter: obogateti hipoma. On se ni plašil nobenega, še tako predrznega podjeta, kadar se mu je kazal dobiček in" sreča mu je bila doslej vedno zvesta. Ladijo njegove bogato nakrcane plovile so po morji in so vračalo navadno velikim dobičkom domov; kadar se je pa katera potopila, bila je gotovo zavarovana za znatno vsoto, k mu je več nego nadomestila škodo, Tako si je Werner v razmerno kratkem času pridobil veliko premoženje. Raz ven bogastva svojega, poznal je samo še jedno veselje: svojo hčer Lujizo, lopo cvetečo deklico. Za njo snoval je velike načrte, srečo njeno hotel je ustanoviti s sijajno ženitvijo in si je mej mnogimi trgovskimi snubači že izbral najsposo-bnejoga. A srca neso blago, o katerem so lahko razpolaga, in tako so se proti načrtu njegovemu pojavile nepričakovane oviro. Ko je "VVerner hitel za kapitanom, prišla je Lujiza v pisarno poupraševat po očetu svojem. Namesto njega našla je v pisarni le Hermana, mladega knjigovodjo, ki je bil ob jednem gospoda Wernerja oddaljen sorodnik. Samo jeden pogled je zadoščeval, da je deklica zapazila mladega moža otožnost. "Kaj vam je, ljubi Herman?" upraša ga sočutno. "O nič, prav nič, draga Lujiza!" "Vi hočete žalost svojo meni prikrivati? Neseni li vašega zaupanja najnem znanji obvestiva vašega očeta. Vi umejete,da se s tem po-dajem v nevarnost, da se bodem ža večno ločil od vas, in to jo, kar..." "Nikarte se prehiteti, ljubi Herman !•" "Kako bi jaz, ubožni sorodnik, katerega je vaš oče le iz usmiljenja vzel v svojo hišo, katerega je počastil z zaupanjem svojim, svoje oči povzdignil do vas? Kaj bi rekel 011 na to, kaj ošabni vaš brat? Koliko imam upnja, da sem vam glede bogastva jednak?" "Vi ste si mojega očeta zaupanje pošteno prislužili, mojemu bratu pa ste zaradi njegove lahkoživ-nosti skrajno potrebni. Podvojite gorečnost svojo, vse drugo pa donese bodočnost." "Kakor so te besede,draga Luj i-za, za me osrečeval ne, se vender bojim najhujšega, kajti jaz moram jaz hočem, očetu vašemu povedati vse." "On je že vse čul, gospodine mladi!" začul se je za njima gospoda "VVernerja glas." "Idi, Lujiza, govoriti mi je z gospodom Hermanom par besed." Z ljubezni polnim, bojazljivim pogledom na osuplega Hermana ostavila je deklica pisarno. "No sedaj, gospodine mladi, kaj mi poveste?" pričel je starec s strogim naglasom- "Ako ste, gospod Wornor, kakor ste rek 11 i,čul vse, tedaj ste tudi preverjeni, da nikakor nesem mislil vaše dobrote vračati z nehvaležno-stjo in da sem baš nameraval....'' "Poznamo taka zagotavljanja in umejemo ceniti je po pravi vrednosti.. . Toda, ker se stvar ne dri, predrugačiti, -razpravljajva o njej vsaj mirno. Taka je moja kupčij-ska praksa." Dasi se je mej tem govorom na starega skopuha obrazu pokazalo neprijetno, skoro peklensko smehljanje, bil je Herman vsled zašli, šanih besed zelo presenečen. Od kod ta hitra prememba? Od kod ta skoro očetovska blagohotnostž i hi vas; ljubi Herman, "nadaljeval je starec svoj govor, "saj sem bil nekdaj sam mlad in vem, kaj je ljubezen; jaz imam tudi srce za otroka svojega in vidim, da vam je Lujiza naklonjena. Tudi ste vi pošten mlad mož, sproten in marljiv in utegnete naposled srečo napraviti. Zatorej odgovorite mi odkritosrčno na moje vprašanje: Kaj bi tvegali, da dobite moje hčerke roko?" "Svoje življenje, gospod "VVerner!" vskliknil je Herman strastno. "Le polagoma; tako hudo ne bode z vami. Jaz predlagam vam kaj druzega: "Nemesis" je pripravljena, da odpluje. Odpeljite se ž njo, napravite na mestu, kamor je namenjena podružnico moje trgovine in ako se vam to podjetje posreči, vam je mojo hčere roka gotova." Her man bil je samega veselja skoro iz sebe. Glas starega "VVernerja bil je tako srčen in ta preobrat v usodi njegovi bil je tako nenaden, da jo jedva našel besed za zahvalo. V malo hipih obvestil je Lujizo o tem dogodku in po srčnem slovesu odhitel je Herman pripravljat na potovanje. Stari Werner gledal je s svojim čudnim peklenskim smehljanjem za njim tiho pred se mrmral: 1, da nemam časa, da bi zavaroval življenje njegovo!" pred oči, izročil sodišču. Pomagajte ljubi Herman, pomagajte!" "Da, a kaj naj za vas storim, kaj zlasti sedaj, ko sem baš na tem, da se ukrcam na ladiijo?" "Ukrcati? Mene zapustiti? Sedaj? Ne, Herman, tega ne smete, tega ne morete storiti! Rotim vas, da iz ljubezni do moje sestre ostanete tukaj in me rešite! Nihče drugi, nego vi, more mi od mojega očeta dobiti odpuščanja, nihče dru- Stearns Co., Minn. St. Joseph. Naročnina blagovoli naj se pošiljati naprej in sicer je naj bolj naredno in naj cenejše s poštno nakaznico ("Post monej' ordor)." Pošiljatevs "Postal Note" je sicer ceno ali za večje zneske ni varno. Pošlje se tudi lahko v registriranem pismu ali na tak način pride dražje. Uljudna prošnja našim rojakom. Naše podvzetje in uspeh je odvisno od števila naročnikov. Da gi, nego vi,more me dati življenju j b; naž domači is tembo]j m družbi nazai." 1, v. . . ' hitro razširil, prosimo prvega iztisa p. n. čitatelje naj blagovolijo nam poslati kaj naslovov od svojih znancev in prijateljev ki žive rastrešeni po jaznili seliščih, da jim zamore mo poslati "Sample Copy" na ogled. Ker naše amerikanske razmere dopuščajo da celo vsak delavec čita ne samo eden ampak tudi še več časopisev, uljudno vabimo naše čitatelje pri svojih slovenskih sosedih in znancih razširjati prve naše slovonske novine in jih nagovarjati na naročbo. Iz tega namena po-šiljerno nekaterim našim znancem po več iztisov prve številke in prosimo jih blagovoljno razdeliti. nazaj "A pomislite, da sem vašemu očetu zastavil besedo, da še danees odpotujem na kidiji "Nemesis" in da bi mi nikdar ne odpustil, ko bi----." O ako sinu njegovego rešite pogina, ako otroka njegovega zopet spravite na pot časti, potem vam bode ne le odpustil, temveč hvaležen vam bode vse življenje svoje. Imejte usmiljenje, Herman, in us-lišite mojo prošnjo!" "Kaj mi je storiti?" jecljal je poln sočutja mladi mož. "Pustite, da jaz danes odplujem na ladiji "Nemesis". Po odhodu povejte vso zadevo očetu in strite vse, da mi pridobite njegovo spravo,zopet ljubezen njegovo." Herman dal se je pregovoriti in odpustil svoj sklep, da odpotuje. Saj je lahkomišljenec bil *Lujizin brat, in nobenega sredstva ni bilo za rešitev njegovo. V ubežnika plašč zavit, otavil je potem ladijo, ne da bi ga bil kdo spoznal, Luji. zin brat pa se je odpeljal v daljni del svota. Malo ur pozneie prišel je Herman k "VVernerju in hčeri njegovi. Ta dva sta skoro otrpnela začudenja. Herman povedal je v kratkih besedah, kaj se je zgodilo. ■ "Kaj? kaj? Moj sin na ladiji "Nemesis?" Moj jedini sin!" rohnel je v obupnosti star mož. Lujiza si tega groznega izbruha bolesti ni mogla tolmačiti; vdnši llermittiovrpu si- je.."no daniti. Stari "VVerner dobil je hudo groznico, da so dolgo časa ni nič zavedal. Herman sam stregel je bolniku in koliko možno skrbel, da Lujizo ni bilo v njegovi bližini. Bal se je, da bi bolnika izdajalske fantazije deklici ne pojasnilo grozne resnice. Ko je nekoga dno zopet pri njem čuval, misleč, da mirno spi, naznanili so mu strašno vest, da se je "Nemesis" potopila in vse kar jo bilo na njej. Vse možtvo našlo jo v valovih smrt. Dasi vender so so te besede le tiho izrekle, bolnik jih je čul. "Nemczis!" vskliknil je. "Da, da! Saj som vedel! "Nemesis" morala seje potopiti. Le glejte! Glejte, utaplja se! Čujte klice utapljajočih se ljudij! Moj sin! Moj ubogi sin!" Po teh besodah zgrudil se je mrtev v blazine, kap naredila je konec življenju! Pošiljanje "Amerikanskoga Slo- venca" v Evropo. Ni dvombe da bi naši rojaki v "stari deželi z veseljem ne čitali časopisa, ki bi jim v domačem jeziku živo predstavljal amerikansko življenje in početje; tem bolj, ker Živi veliko število Slovencev v naših deželah, kteri iinajo v starem V kraj u družine, sorodnike in znance. Kdor hoče. "Amerikanskoga Slovenca" pošiljati svojim na Kranjsko, lahko ga pošlje sam, ko ga prebere ali pa ga naroči tako i5 Cor. W. IO . «Sc Johnson St. Chicogo. Jll. Sprejema vsakovrstna tiskovna dela: pravila, karte in listke za spol-ke, liste in kaverte za trgovska pisma, vizitnice i.t. d. v slovenskem, hrvastkom in angleškem jeziku, ktere hitro in vestno dovršuje. ANTON MURNIK lastnjk. POZOR! POZOR! Naša zaloga ima mg večjo izbirko manufakturnoga blaga za najnovejše mode. Na slkadisči je vedno velika množina narejenih, prazničnih in delavnih oblek. l I. & Co. Obilo, vsake baže srajc, belili in pisanih, za ženske in možke in sploh vse druge vrste platnenega blaga. I Vidite in priprićajte se'đa Vam l>o najbolj uljudno in solidno postregel. Tower J. J. MURNIK & Co. Mirni. Glejte! Glejte f M. Spreitzer & 0. Johnson Co. Krojača v Tower Minn. Obleke se okusno po najnovejši modi izdelujejo, stare popravljajo, čistijo in barvijo po jake nizki ceni. Izvrstna postrežba ' s dobro pivo, vsakovrstnim, starim žganjem in vinom dobi so pri JOEŠTUKEL-JI 385 Indiana-Ssitr. Joliet IllirLOis. JOSIP BRACCO, Priporoča svojo trgovino z mešanim blagom, d o foro pivo, žgaujem vinom slovenskemu občinstvu zlastif pa vabi potnike skoz našo mestice potujoče, kteri smejo pričakovati boljo postrežbe kakor drugod. Tower St Louis Co. Minn. CITY IMIE^T MARKET največja zaloga mesa. TaH đi lito govejo in pšičie meso, Mor Mi solo ii Maso i zelenjavo io Hini deželnimi "i W. H. McQuade & co. Towcr ST. LOUIS Co. Mtnn. JOHN YORK m m n ?8i s. Hal« st. Velika zaloga obuval iz finega in solidnega usnja za obrašeno, dečke, deklicr in za otroke po jako nižki ceni. Za \ se blago v zalogi garantiram, in so oljudno priporočam JOHN YOBK 777, 779 in 781 S. ilalsted St. Chicago, Illinois. Papež & j i' Zupančič SLOVENSKA GOSTILNICA "V" JOL.IET-U, ŠT. 1107 SCOTT ULIGE. Izvrstno „Milwaukee - pivo'6 prodaja se na debelo, JACOB KOSEC Tower, Minn. v f o s f / / / t 0 A° V / / / / / ,