Leto VIII, številka 82, September 2004, naklada 15.000 izvodov, cena 1 SIT 15.000 izvodov Mihaela KPnočar voui^i^ Qnsw NIVO, d.d. Lava 11, Celje 8 03/4224 100 www.nivo.si ¦moavoje mvdyo j CÖ 2h.~ inXa*nlrlri9 Brežice: Boršt 12b, 8263 Cerklje ob Krki Kriko: MDB 2a, I 8273 Le,skovec pri Krškem I Tel.: 07/490 22 60 Fax.: 07/490 22 63 maihsl- inzeniring@siol.net I Im&d^^Piler 07/490 56 78 ^J| borzno posrednistvo^^r 1 I vzajemni skladi ^ßs ^7 Varčujte drugače: ^^ InvBstlrajte v vzaj&mne sklade Y Mit v raxlfcne vrednostne papirjef EFEKT RrtNt. «.O.B. Cesta 4. lulua 25. B270 Ki'SKo Tli.: 07/4802 880. IZUEDBA USEN URST ELEHTRO- IHSTALACU ELEKTRIČHE MERITUE TRQOVIHA Z ELEKTROmATERIA- LOM IN SUETILI Holding Slovcnske elektrame d.o o. Mob energije oglasi Sodelujte v veliki nagradni igri računalniške trgovine 1AHZhi=l;l?sWi R AČUNALNIKI poslovnem centru TABU Krško Z obiskom v trgovini do skuterja #yamaha in ostalih bogatih nagrad brezplačno darilo ob nakupu računalnika .... :.jo.jjm igri na: www.lainternet.net/trgovina/ večnamenski nahrbtnik moznost nakupa na obroke • gotovinski popusti ugodha izdelava intemetnih strani kupon za 5% gotovinski popust 1AQHHIEI1] RAČUNALNIKI - weishaupt - gorilniki in ogrevalni sistemi Ml USTVARJAMO TOPLOTO Weishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih ali večdružinskih objektov. Infomobil v četrtek, 30. septembra 2004, med 9.00 in 18.00 uro, na parkirišču Prodajnega centra TA-BU v Krskem TOPLO VABUENI! www.weishaupt.si ¦(MAULT. WVTVAftJAMO AVTOMMIlt 51 tmiDOLGOČASENAVTO? ^^" MSWCAJNOlll ¦ Zato prldite ^^^^H ¦I 7. do 11. oktobra ^ na dneve odprtlh vrat, ˇ kjer vas Laka dvojno presenefenje: razposajeni novl Modus % in pet dni izjemnih pogojev nakupl^B za vse modele Renault! ^B TPV AVTO, BREŽICE TPV AVTO Brežice C*at« bratov C*rf«kov 11, 82SO Br*ilc* Tel.: 07 49 91 903, 49 91 904 Brf~7 f PfT^I^VSEH MERCATORJEVIH t "¦I'M pWESNICAH pk (^^1 I pk oil 1 10 (Id 3 10 .'004. lid B 10 il" 10 10 2004 »* ^^'"J^* ~M1i .10. do 1710 2004. oil 22.10 clc 24 If) .200.1 V- ^k * ' 'tnud 29 10 do 31 10 2004 pokintmi. ctm za Itg razlitni debavtulji 1.419? 2 September 2004 ObžorniK tpotja Na naslovnici: Mihaela Komočar Foto: Robert Sajovec Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk: Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Glasovi, sedeži,... Zdaj večina čaka le na to, kako se bo raz- pletla nedelja, 3. oktobra, in kako bo raz- plet vplival na življenje vseh nas za na- slednja štiri leta. Stranke in kandidati po svoje, volivke in volivci po svoje. Šteli bodo seveda glasovi, ki jih bomo oddajali po proporcional- nem volitnem sistemu, katerega bistvo je, da omogoči čim več- jemu številu strank, da si pridobijo glasove volivcev, vendar je sam sistem nekoliko popravljen, saj zahteva tako imenovani volilni prag, kar pomeni, da mora določena stranka doseči dolo- čen odstotek glasov (4 odstotke), da se lahko pridruži strankam v parlamentu. Poslanski mandati ali sedeži se razdelijo najprej v posameznih volilnih enotah (okrog dve tretjini sedežev), nato pa še na ravni države. V vsaki volilni enoti je izvoljenih enajst poslancev, kar pa ne pomeni, da je nujno izvoljen tudi poslanec v posameznem volilnem okraju. Torej, Posavje je del ene volil- ne enote, ki se razteza tudi na Dolenjsko, proti Zasavju in še ne- koliko na Štajersko. Volilni okraji Krško, Brežice in Sevnica lah- ko torej dobijo kakšnega poslanca ali pa tudi nobenega. Glede na zakon o volitvah v driavni zbor vsaka od osmih volilnih komisij volilnih enot ugotovi, koliko glasov so dobili posamez- ni kandidati po volilnih okrajih (absolutno število) in delež gla- sov posameznih kandidatov v skupnem številu glasov, oddanih v volilnem okraju (odstotek). Za kandidate, ki so se potegovali za poslanski sedež v dveh okrajih, se ugotovi povprečni odstotek doseženih glasov v obeh okrajih. Zakon določa: Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s šte- vilom poslancev, ki se volijo v volilni enoti. S tern količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, koliko- krat je količnik vsebovan v številu glasov za listo. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor man- datov je dobila lista. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volil- nih okrajih. Če sta dva kandidata dobila enak delež glasov, o iz- volitvi med njima odloča žreb. Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države na podlagi ostankov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razde- litev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko od vseh 88 manda- tov bi pripadlo istoimenskim listam sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi za- poredja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštev- ki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih eno- tah, delijo z vsemi števili od 1 do 88. Sistem določanja poslanskih sedežev je določen z zakonom in drži brez izjem, 43. člen ustave pa nam vsem polnoletnim dr- žavljanom zagotavlja volilno pravico, ki nam omogoča, da za- stavimo izhodišča za določanje poslanskih sedežev. Ne glede na stran ali barvo upam, da nam bo uspelo izglasovati vsaj enega posavskega poslanca. Lidija Petrišič IZ VSEBINE 4 Trideset dni 8 Predvolilno dogajanje v Posavju 8 Intervju: Mihaela Komočar 17 Kultura: Tri leta Kalerije Lekos 18 Sport: Oamjan Pavlin 4. na para 81 21 Volrtve 2004 38 Kamniti vrtovi Posavja: Pokopališče PišBCB 31 Vsaka pesem se v soncu lesketa: Shyam 32 Družabna kronika posuvjeSkinfo ObzorniK September 2OO4 3 tPidesBt dni Tisoc novih kvadratov na Kapelskem placif 10. septembra so v Kapelah odprli novozgrajeno šolsko poslopje z vrtcem. Izgradnjo so omogočili Občina Brežice, Krajevna skupnost Kapele in Ministrstvo za šolstvo, znanost sport. Prva sola v Kapelah je odprla svoja vrata že davnega leta 1824, nasled- nja učilna zidana štiri desetletja kasneje, tretje šolsko poslopje, ki je, služilo svojemu namenu vse do lanskega šolskega leta, pa je bilo zgra- jeno in predano svojemu namenu na prelomu stoletja v letu 1900. Ker po dobrih stotih letih objekt ni več mogel kljubovati ne času ne pred- pisanim standardom osnovnošolskega izobraževanja, je v lanskem letu v središču vasi, na tako imenovanem Kapelskem placu, stekla izgradnja četrtega šolskega poslopja, v katerega je vključen tudi oddelek pred- šolskega varstva in igrišče z večnamen- skim vadbenim pros- torom, ki bo služil tu- di za obšolske dejav- nosti in druženje kra- janov. V novi kapelski soli, ki je podružnična sola Osnovne sole Do- bova, bo potekal pouk za prvih pet oddelkov devetletke. Razprosti- ra se na 1000 kvadrat- nih metrih, 300 milijo- nov tolarjev težko in- vesticijo pa so omogočili v višini 177 milijonov tolarjev Občina Breži- ce, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v višini 78 milijonov ter Kra- jevna skupnost Kapele, ki je v novogradnjo vložila 45 milijonov tolarjev. Šolsko poslopje so ob kultumem programu, ki so ga prispevali kapel- ski učenci, malčki iz tamkajšnjega vrtca, godba in MPZ iz Kapel, preda- li svojemu namenu predsednik častnega odbora pri otvoritvi in rojak iz Kapel Jože Stanič, predsednik Sveta KS Kapele Anton Cerjak, Silvester Lopatič v imenu izvajalca gradbenih del, ravnateljica Biserka Čančar, brežiški župan Andrej Vizjak in poslanec v DZ RS Jože Avšič.B.M. Kapelski otroci pred novo solo Dvjgalo za brežiške licence s posabnimi potrebami V začetku meseca septembra so na brežiški osnovni šoli predali v uporabo dve pomembni pridobitvi, ki sta namenjeni šolajočim otro- kom s posebnimi potrebami, in sicer dvigalo ter urejen dostop do so- le s parkirnimi površinami. Do sedaj so morali na brežiški osnovni šoli osem šolajočih otrok s poseb- nimi potrebami, od tega pet na invalidskih vozičkih in tri otroke z gibal- nimi ovirami, prenašati po stopnicah in hodnikih, da so lahko ti, kot jim to omogoča zakon, obiskovali redni program osnovnošolskega izobraže- vanja v svojem kraju in občini. Investicijo v višini 26 milijonov tolarjev za nakup in vgradnjo dvigala, pa tudi do- stopa do sole in ure- ditev parkirnih povr- šin na šolskem dvoriš- ču in za šolo je omo- gočila Občina Breži- ce. Omogočiti mobil- nost otrokom s poseb- nimi potrebami pa je bila pravzaprav prva v nizu investicij, ki ča- ka to osnovno šolo, v kateri pouk poteka že več kot tri desetletja. Zaradi dotrajanosti materialov se soočajo namreč z vse večjimi proble- mi, denimo z električno instalacijo, ogrevanjem, pereči so tudi leseni deli in telovadnica, ki je premajhna, da bi lahko v dopoldanskem času izvajali pouk športne vzgoje tudi oddelki razredne stopnje. Sicer pa v letošnjem letu centralno in največjo osnovno šolo v občini Brežice ob- iskuje 787 otrok. B.M. Prva vožnja z novo pridobitvijo rxi posAvsKi %-jrjr ObzorniK »ufr k/U*LZio SrsGanjagamracije tatnik1827 V mesecu septembru so se na svojem tradicionalnem, sicer pa že 27.sreča- nju v gostišču Pečnik na Guntah sesta- li nekdanji sošotci, sošolke, pa sosed- je, prijatetji, sokrajani iz Brestanice in Senovega (na fotografiji). Prvo sreča- nje je generacija letnik 1927 organizi- rala, ko so slavili "abrahama", nasted- nje srečanje čez deset let in se nato sestali ponovno čez pet, sedaj pa že nekaj let organizirajo srečanje vsako leto. Letošnjega se je udetežilo 25 77-letnic in 77-letnikov. Nekaterim je udeležbo preprečila bolezen, nekate- rih, s katerimi so še lani sedeti za skup- no mizo, ni več, zato pa so se drug drugega toliko bolj razveselili tisti, ki so se po letu dni ponovno srečali ter ob veliko smeha, klepetu, obujanju spo- minov tudi zapeli in zaplesati. Uradno odprü turisticnocono Občini Krško Jn Brežice sta z občinami iz sosednje Hrvaške pripraviti projekt Turistične cone "Po Sotli in Gorjancih", katere namen je omogočiti ljudem, ki živijo v obmejnem pasu, izkoristiti na- ravne danosti ter znanje v smislu raz- voja turizma in podeželja z namenom ustvariti prihodek iz turistične dejav- nosti. Hkrati pa tudi omogoäti hojo, kolesarjenje, planinarjenje, zimske in vodne športe, športni ribolov in druge aktivnosti na obmejnem območju, tu- di v smislu lažjega prehajanja držav- ne meje turistom. Turistično cono so uradno odprli 18. in 19. septembra. PO Kapele za Onkološki Institut Pihalni orkester Kapele je je 12. sep- tembra v Kapelah pripravil dobrodel- ni koncert, na katerem so zapeli tu- di sestri Mateja in Jerneja Žarn, Bri- gita Šuler in Dušan Topolovec. Zbra- na sredstva na koncertu ter s pomoč- jo sponzorjev in donatorjev, nekaj več kot 1.600.000 tolarjev, za nakup opre- me Onkološkega inštituta v Ljubljani, so na prireditvi predali direktorju in- štituta prof, dr. Zvonimirju Rudolfu. ÖBöolapjiv novih ppostoiih Kot so sporočili z Občine Sevnica, so Čebelarskemu društvu Sevnica dali v najem prostore v stavbi nad Lutrovsko kletjo na sevniškem gradu, kjer so bi- li včasih prostori centra za obveščanje. Čebelarji so obnovili 72 m2 prostorov in vanje vložili preko 2 mio SIT sredstev, ob pomoči Občine pa naredili tudi novo fasado. Predstavniki čebelarskega dru- štva so se z županom Kristijanom Jan- cem pogovarjali o načrtovani otvorit- vi čebelarskega doma, ki s svojo ure- jenostjo prispeva k lepši podobi okolja gradu, pomembnega kulturnega spo-' menika sevniške občine. Akcija "Prvi šolskl dnevT Občinski svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri občini Kr- ško je tudi v šolskem letu 2004/2005 4 September 2004 ObžorniK tridesat dni V spombi na planinsko grozoto Kot vsako drugo septembrsko soboto je tudi letos na Planini nad Podboč- jem potekalo tradicionalno srečanje v spomin na ustaški poboj 34 mo- ških iz Planine in okoliških vasi ter na požig te najvišje ležeče vasi v KS Podbočje pred 62 leti. Srečanja se je udele- žila množica vašča- nov Planine in bližnjih krajev, predvsem pa članov borčevskih in veteranskih združenj. Slavnostni govornik je bil predsednik zve- ze borcev Janez Sta- novnik, ki je spomnil na trpljenje Planin- cev med drugo sve- tovno vojno, razmiš- Ijal pa jctudi o raz- deljenosti slovenske- ga naroda glede po- gleda na preteklost. Kulturni program so na prireditvi prispevali moški pevski zbor Planina iz Cerkelj ob Krki, harmonikarji in recitatorji iz Pod- bočja ter kostanjeviški pihalni orkester. P.P. Srečanja se je udeležila množica vaščanov Planine in bliinjih krajev, predvsem pa čla- nov borčevskih in veteranskih zdruienj. Čretež in Trška Gora povezana Po več kot desetletju etapne izgradnje so krajani krajevne skupnosti Gora 17.septembra dočakali otvoritev dva kilometra dolgega odseka, ki povezuje naselji Čretež in Trška Goro nad Krškim. Pred desetimi leti so krajani KS Gora s samoprispevkom v višini okoli tri milijone tolarjev zgradili 400-metrski odsek ceste med Čretežem in Tr- ško Goro nad Krškim, zatem pa so bila dela zaradi pogajanj in dogovo- rov z lastniki zemljišč pa tudi zaradi višine potrebnih sredstev zaustav- Ijena. Teren, po katerem poteka cesta, je bil namreč izredno zahteven, saj so morali, da je dvokilometrski cestni odsek dobil današnjo podo- bo, zgraditi kar 350 metrov škarpe in skoraj celotno traso razširiti in več odsekov utrditi proti plazenju terena. Na pobudo krajanov so ob rekon- strukciji ceste na kri- žišču krajevnih cest uredili v naselju Čre- tež tudi otok, sicer pa so okoli 56 milijonov težko investicijo pre- dali v uporabo krški kanonik Janez Zor- ko, ki je novo prido- bitev tudi blagoslovil, v imenu občine Krško in večinskega investi- torja župan Franc Bogovič, in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Go- ra Lojze Kerin. B.M. 1 /eve: kanonik Janez Zorko, iupan Franc Bo$ovic ter predsednik KS Gora Lojze Kerin. "SončkT v VMjh prostorih Društvo za cerebralno paralizo Posavje - Center Sonček, ki od leta 2001 domuje na Valvasorjevem nabrežju v Krškem, je s 140 m2 povr- šine, ki so jih predali v uporabo 23. septembra (na fotografiji), prido- bilo še dodatne prostore za društvene in terapevtske aktivnosti. V na novo urejenih prostorih Centra Sonček bo hkrati vključenih pet odra- slih oseb z invalidnostjo, za- radi katere se sicer ne more- jo zaposliti ne na trgu delo- vne sile ne v podjetjih za za- poslovanje invalidov. Nakup in opremo prostorov v višini 25 milijonov tolarjev je omo- gočila Zveza društev za cere- bralno paralizo Slovenije, ki bo postopoma odkupila tu- di 80 m2 površine v obstoje- čem objektu. V njem posav- sko društvo Sonček z 270 čla- ni deluje že tretje leto. Po kulturnem programu, ki so ga prispevali učenci Glasbene sole Krško, so novo pridobitev predali v uporabo Nataša Urbane in Jože Ribič iz Društva za cerebralno paralizo Posavje, predsednik Zveze Sonček Franc Prosnik in podžupanja občine Krško Ana Somrak. B.M. med 1.9. in 8.9. organiziral akcijo va- rovanja šoloobveznih otrok pri priho- du v solo in domov, v kateri so sodeto- vali tudi uniformirani člani ZŠAM Krško (na fotografiji) skupaj s policisti Poli- cijske pöstaje Krško, mentorji promet- ne vzgoje v solah in učenci višjih razre- dov osnovnih sol ter s tremi člani PGD Videm Krško. Otroke so varovali na ne- varnih mestih, prehodih za pešce na cestah, ki so obremenjene z motornim prometom in jih uporabljajo učenci pri prihodu v solo in domov. Na devetnaj- stih kontrolnih točkah je sodelovalo 21 uniformiranih članov ZŠAM Krško. Kot je dejal predsednik ZŠAM Krško Jer- nej Vintar, so v to akcijo vtožili 378 ur ter tako prispevali k večji varnosti naj- mlajših učencev v občini Krško. Šmarješke kot dopust Vodstvo Društva invalidov Krško si vsa- ko leto v svojem programu zada nalo- go, da svojim članom omogoči tak na- čin zdravljenja, ki spominja na pravi dopust. Tudi letos se je približno 46 njihovih članov ter bližnjih sorodnikov z različnih koncev občine, tako s Seno- vega, Krškega, Leskovca, Velike vasi in Drnovega, vozilo v zdravilišče Šmarje- ške Toplice, kjer so lahko uživali in se sproščali ter poživili duha z vodno ae- robiko. Gregor z bronasto plaketo Član PGC Lukec Gregor Grame je 28. avgusta dosegel svoj do sedaj največ- ji uspeh, saj je v Ljubečni za svoje od- lično igranje na diatonično harmoniko prejel bronasto plaketo strokovne ko- misije. Tekmovanja za 24. zlato har- moniko Ljubečne se je letos udeleži- lo 417 harmonikarjev iz vse Slovenije v šti- rih starostnih katego- rijah. Komaj 11-letni Gregor je pravzaprav samouk, saj mu pri glasbeni poti pomaga le njegov oče Vlado. Da je družina Gramc res glasbena, pa do- kazuje tudi dveletna Martina, ki že vleče harmoniko (skupaj z Gregorjem na foto- grafiji). ObzofniK September 2OO4 5 trideset dni Spidvejski veteran! za muzej spidveja Na pobudo nekdanjih spidvejistov Ivana Molana iz Krškega in Francija Tomažiča iz Ljubljane so se 11. septembra v Kostanjevici na Krki sre- čali nekdanji spidvejski prijatelji iz več slovenskih krajev in tudi iz Hr- vaške. Več kot 30 ude- ležencev srečanja je obujalo spomine na "vonj po zažganem ri- cinusu oziroma meta- nolu"iz60.,70. in 80. let prejšnjega stotet- ja. Da pa ne bi osta- lo le pri neoprijem- Ijivi nostalgiji, jim je Silvo Mavsar iz krške- ga Zavoda Neviodu- num predstavil zami- sel o muzeju oziroma hiši spidveja, ki bi ga uredili v Krškem. Kot meni pobudnik, je spidvej namreč vsaj v Krškem že zdavnaj prerasel okvire športne zvrsti in postal nepogrešljivi del tehnične in kultume de- diščine. Zato bi tovrsten muzej, ki bi prikazoval ne le krški, ampak tudi slovenski ali celo spidvej z območja nekdanje Jugoslavije, imel kaj po- kazati in povedati. Nekdanji spidvejisti so idejo podprli in obljubili svo- jo pomoč pri pripravah na njeno izvedbo. P.P. Pobudnika srečanja spidvejskih veteranov Ivan Molan in Franci Tomažič Mestni avtobus ostaja Zadnjega avgusta se je izteklo enoletno poskusno obratovanje mestne- ga avtobusa v Krškem. V tern času se je z Izletnikovim minibusom pelja- lo v povprečju približno 4 tisoč potnikov na mesec, kar kaže, da se je tovrstni prevoz v Krškem in v Leskovcu dobro prijel. Do 1. decembra bo zato vozil z nespremenjenim voznim redom in cenami (100 SITza vožnjo in 2.000 SIT za mesečno vozovnico), od decembra dalje pa naj bi Obči- na Krško, ki je za pokrivanje razlike med obratovalnimi stroški avtobu- sa in prodajo vozovnic letos namenila 10 milijonov tolarjev, na podlagi javnega razpisa sklenila najmanj petletno pogodbo z najugodnejšim po- nudnikom mestnega prevoza. P.P. V VrUid tekmovali oraci Na posestvih brežiškega podjetja Hortikultura, plantaže in gradnje v Vrbini je med 16. in 18. septembrom potekalo 48. državno tekmova- nje oračev. Kljub vse hitrejši ekološki pridelavi ostaja temeljna obdela- va tal, ki vključuje oranje kot osndvno opravilo, eno najpomembnejših opravil v tehnologiji pridelovanja poljščin in krmnih rastlin. In ravno po- dariti pomen kvalitetne obdelave tal, je tudi namen vsakoletnega tek- movanja oračev Slovenije, ki je letos potekalo v organizaciji Zveze za tehnično kulturno Slovenije na obdelovalnih površinah v Vrbini. Tekmo- vanja se je udeležilo 30 najboljših slovenskih oračev, ki so se pomerili v ekipnem in posameznem tekmovanju v oranju na strnišču in ledini, med njimi tudi posavska ekipa Martin in Gregor Baznik iz Posavja, ki sta v ekipnem telkmovanju osvojila 7.mesto, ekipno prvo mesto pa sta priora- la Jože Zver in Stefan Cigut iz Prekmurja. B.M. INFORMACUSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJC Baloni in ovicek Na Brodu pri Podbočju je 11. septembra potekal prvi mednarodni cvič- kov balonarski festival, ki ga je organizirala vinska klet Jarkovič Stane. Kdor je imel srečo (ali pa veze), se je že navsezgodaj zjutraj lahko od- pravil na prvi polet s katerim od 15 balonar- jev iz različnih sloven- skih in tudi hrvaških krajev, saj je bilo in- teresentov za letenje več kot dovolj, ostali pa so upali, da bo za- nje prostor v drugem pozno popoldanskem poletu. Še več adrena- lina željni pa so se lah- ko poskusili tudi v sko- ku s padalom v tande- mu. Da je druženje ob- iskovalcev festivala, ki jih je bilo v teku dneva čedalje več, tudi na trd- nih tleh potekalo v dobrem vzdušju, je organizator poskrbel z neomeje- nimi količinami cvička in dobre hrane, želi pa, da bi festival postal tra- dicija, saj "se dober cviček pije tako na zemlji kot v zraku". P.P. Baloni pred jutranjim vzletom RADIO , K R Š K O www.volkswagen.si Dizelsko varčevanje. Do 500.000 SIT ugodnejSi nalcup dizelskih motorjev. Pri nakupu modelov Polo, Golf, Passat in Sharan z dizelskim motorjem vam sedaj omogočamo kar trojni prihranek: prihranek zaradi nižje cene avtomobila, prihranek pri nizki porabi in prihranek zaradi nižje cene dizelskega goriva. Volkswagen financiranje družbe Porsche Kredit in Leasing pa v prvem letu vključuje tudi obvezno zavarovanje vašega vozila. Ne zamudite izredne priložnosti, saj ponudba traja le do odprodaje zalog. PORSCHE KREDIT IN LEASING Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva 5, Brežice, tel.: 07/49 92 150 Porsche .Slnvcmj» dn.n. Hravnitarjcva •>. KXHI Ljubljana: Skupna pnraha: 4.4 H,f> I/KK) km: cmisija CO.: I ft 212 g/km 6 September 2004 ObzoTniK trideset dni Predvolilno dogajanje v Posavju Na Zajčji gori nad Sevnico se je že prvi dan predvolilne kampanje, 3. septembra, predstavila kandi- datka ZLSD v sevniškem volilnem okraju, 57-letna magistra farma- cije in samostojna podjetnica Bre- da Drenek Sotošek. V Dvorcu Impoljca je nastopit sevniški kandidat LDS Marjan Kur- nik, sicer že deset let direktor Kopitarne Sevnica, ki je na pogovor o go- spodarstvu povabil ministra za evropske zadeve Marjana Cvikla. Pogovo- ra se je udeležil tudi kandidat LDS iz brežiškega okraja Jože Avšič. V Sevnici je 5. septembra pote- kal 13. tabor SLS, na katerem se je zbralo preko 6000 ljudi. Ude- ležence je nagovoril predsednik stranke Janez Podobnik, na slav- nostni konvenciji pa so se pred- stavile tudi vse kandidatke in kan- didati SLS za državnozborske vo- litve, med njimi kandidati iz vseh treh posavskih občin: sevniški žu- pan Kristijan Jane, podžupanja občine Krško Ana Somrak in kandidat SLS v občini Brežice Roman Baškovč. V Brežicah in okoliških krajih, v Kostanjevici na Krki, v Krškem, na Senovem in v Sevnici se je 8. septembra ustavil volilni avtobus NSi. V Krškem se je v spremstvu predsednika stranke dr. Andre- ja Bajuka predstavil kandidat za poslanca v krškem volilnem okra- ju Janez Požar. Na konvenciji NSi za Posavje in Zasavje v Sevnici sta se poleg njega predstavila še Milan Germovšek in Matjaž Traven, ki kan- didirata v brežiškem oziroma v sevniškem okraju. V Krškem so 10. septembra ime- li prvo redno skupščino člani ne- davno ustanovljenega krškega ob- činskega odbora DeSUS. Ob tern je udeleženkam in udeležencem skupščine svojo kandidaturo za poslanca obrazložil Anton Planinc, ki kandidira v volilnem okraju Kr- ško. V Sevnici za DeSUS kandidira Alojz Rupar, v brežiškem volilnem okraju pa Rok Kržan. Posavje je 13. septembra obiskal avtobus LDS. Z njim je predsednik vlade mag. Anton Rop s še nekaj člani ministrskega kabineta obis- kal najprej Kopitarno Sevnica in OŠ Boštanj, nato pa se je skupaj s krško kandidatko za poslanko An- tonijo Glas Smodič ustavil v tovar- ni Vipap Videm v Krškem. Rop je nato nagovoril udeležence volilne- ga shoda LDS, predstavila pa se je tudi Glas Smodičeva. Po večjih krajih občine Krško se je popeljal tudi avtobus SDS s kr- škim kandidatom Stanetom Paj- kom. Vodstvo SDS z Janezom Jan- So na čelu pa se je potencialnim volilcem predstavilo še naslednji dan v Krškem ter v Brežicah, kjer se je predstavil še brežiški kandi- dat za poslanca v državnem zboru mag. Andrej Vizjak. V sevniškem okraju je kandidat SDS za poslanca Bojan Rugelj, ki je predvolilno sre- čanje pripravil v Sevnici. V Krskem je krški občinski odbor ZLSD 16. septembra sklical posvet s člani in simpatizerji stranke, na katerem se je predstavil kandi- dat za poslanca v volilnem okra- ju Krško Jožef Ribič. Poleg Ribi- ča sta posavska poslanska kan- didata ZLSD še Breda Drenek So- tošek v Sevnici in Jožica Stajič v Brežicah. V Krškem so se posavski kandida- ti na listi stranke SJN predstavi- li 20. septembra v Krskem. Davor Račič bo kandidiral v občini Breži- ce, v občini Krško Robert Ostrelič in v občini Sevnica Boris Županec. Kandidatom se je pridružil tudi predsednik stranke Boris Popovič. V Brežicah so se 23. septembra v prisotnosti predsednika stran- ke Zmaga Jelinčiča predstavili vsi posavski kandidati za poslan- ce Slovenske nacionalne stranke. Krški občinski svetnik Dušan Šiško bo kandidiral v krškem in v sevni- škem volilnem okraju, član občin- skega sveta Brežice Stane Rada- novič v tamkajšnjem okraju, Va- nja Veselič, prav tako brežiška svetnica, pa bo kandidirala v Radečah. Spoštovane öpalke in braid! Za nami je mesec September, ki so ga tudi v Posavju poleg me- glenih in hladnih juter ter prvih šolskih dni obeležili številni pla- kati in vabila na predvolilne prireditve. V uredništvu Posavske- ga obzornika in zlasti Televizije Krško smo se tokrat potrudili in kljub maloštevilni ekipi poskušali spremljati vedno predvolil- nih dogodkov, o katerih smo na televiziji poročali čim bolj urav- noteženo, za Posavski obzornik pa smo pripravili le kratek pre- gled dogodkov vseh tistih, ki so nas pravočasno povabili nanje. Zal se neparlamentarne in manj znane stranke, razen redkih iz- jem, niso potrudile predstaviti svojih kandidatov v Posavju, za- to jih v tern pregledu ne boste našli. Ur. ObžorhiK September 2OO4 7 intervju Mihaela Komočar, vzhajajoča operna zvezda s Krškega poija Svot no potrebuje še ene Marije Callas Kot dekletce je nabirala kamenčke in črepinje po Krškem polju. Pred slabima dvema mesecema se je z osvojenim drugim mestom na mednarodnem pevskem tekmovanju Hans Gabor Belvedere na Dunaju bliskovito povzpela med vzhajajoče operne zvezde. Kdo je 25-letna Mihaela Komočar iz Mrtvic, ki se je petju in glasbi posvetila šele pred šestimi leti? Kako se spominjate zgodnje mla- dosti? 0 svojem otroštvu lahko rečem, da je bilo srečno, veselo. Osnovno solo sem obiskovala v Leskovcu pri Krškem, nadaljevala šolanje na brežiški gimnaziji in se nato vpisa- la na Filozofsko fakulteto v Ljub- Ijani, smer arheologija. Vendar pa je ta študij zdaj postavljen na stranski tir, ker je nad zgodovino, ki je bila moja prva ljubezen, pre- vladalo petje. Sedaj se vpisujem v tretji letnik petja na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Prva ljubezen je bila zgodovina, pravite. Nemara zaradi bližine Drnovega, Neviodunuma? Menda res... (smeh) Že kot deklet- ce sem po Krškem polju nabirala kamenčke in črepinje. Četudi so bile te mlajšega izvora, sem bi- la vzhičena in prepričana, da sem našla rimski lonec. In še danes najraje prebiram zgodovinske ro- mane, pravzaprav me pritegnejo že knjige, ki so po videzu starejše, če imajo količkaj orumenele plat- nice ali liste, pravzaprav imam ra- da vse, kar diši po starem. Od kod torej ljubezen do petja? V primerjavi z drugimi ste pev- sko kariero začeli nekoliko po- zno? Resda sem kot otrok prepevala s staro mamo, vendar je do vpi- ' sa v brežiško glasbeno šolo, k so- lo petju pri prof. Marjetki Podgor- šek Horžen, minilo več kot dese- tletje. Obiskovati sem jo začela namreč šele pri osemnajstih letih. Po treh letih sem obiskovala še eno leto glasbeno šolo v Ljublja- ni in se zatem vpisala na Akademi- jo v Zagreb k profesorici Snježani Bujanovič - Stanislav. V glasbeno solo sem začela hoditi pozno gle- de predmetov, ki sodijo poleg, kar se pa tiče zretosti glasu, menim, da je bil pravi čas. Sedaj je sicer trend, da začnejo peti vse mlaj- ši, ambiciozni pevci, ki se pojavi- jo na odru že pri dvajsetih letih, a potem poniknejo, ker še nima- jo zrelosti, ker so »preforsirani«. Petje je proces, v katerem moraš nekaj doživeti, preživeti. Nekate- re ženske, denimo, pravijo, da so začele peti po rojstvu otroka, ko so začutile svoje telo kot instru- ment. Jaz sem temu začela slediti pri osemnajstih. Če vendarle preideva k vašemu doslej največjemu uspehu, osvo- jenemu drugemu mestu na med- narodnem tekmovanju pevcev na Dunaju... Tekmovanje Hans Gabor Belvede- re je organizirano tako, da celo leto pred tern potekajo kvalifika- cije, avdicije, in ena izmed njih je tudi v Zagrebu, kjer je kontak- tna oseba z organizatorji prav mo- ja profesorica. Ona me je pravza- prav prijavila in rekla: »Ti lepo pojdi in odpoj svoje.« Moram po- vedati, da nisem pričakovala nič- esar, že zaradi tega, ker vem, ka- ko zahtevno in odmevno je to tek- movanje. No, in pet izmed tistih, ki smo bili sprejeti na kvalifikaci- jah, nas je šlo na Dunaj, kamor se je uvrstilo skupno 160 pevk in pev- cev. Sama ušesa so me bila, ko so peli drugi, vsak me je na svoj na- čin fasciniral in niti najmanjšega občutka nisem imela, da bi se lah- ko uvrstila v finale - med najbolj- ših trinajst. Ob osvojenem drugem mestu mi je največje priznanje pravzaprav dala komisija z izjavo: "Končno ena redkih, pri kateri je bilo čutiti, da je bila iskrena". Iskrena? Iskrena v smislu, da sem dala v petje samo sebe ali da sem pela iz sebe. Pomembno je namreč, da ne improviziraš, da ne skušaš po- snemati nekega drugega solista, ker nimaš zato danosti oziroma barve glasu, temveč da odpoješ v svoji izvedbi, kot čutiš. To je po- gosta napaka mnogih mladih pev- cev, ki skušajo posnemati prizna- ne pevce, toda svet ne potrebuje še ene Marije Callas, ta je že bila, ali pa denimo Pavarottija. Vendarle pa, kateri skladatelji so vam najljubši ali jih najpogoste- je uvrščate v svoj repertoar? Ne bi ravno mogla red, da imam posebno favoriziranega skladate- Ija ali vrsto glasbe. Rada imam pravzaprav vse, čeprav grem se- daj k temnejšim barvam soprana, se pravi, naj bi bila verdijanski so- pran, in s tern v skladu naj bi bil nekako moj najljubši skladatelj Verdi. Verdijanski sopran je malo temnejši, globok sopran z velikim volumnom in je namenjen pred- vsem italijanskemu belkantu, to je za Verdijeve vloge in opere. Je bil uspeh na Dunaju vstopni- ca za koncert v Operi in Bale- tu v Ljubljani, kjer ste nastopili kot gostja solistka v začetku te- ga meseca? Nedvomno, ker me je direktor Opere in Baleta gospod Borut Smrekar spoznal prav na Duna- ju. Nekako ni mogel doumeti, ka- ko to, da zame do tedaj še ni sli- šal, kar konec koncev ni čudno, saj sem bila na študiju v Ljubljani le eno leto. Vsekakor sta bila po- vabilo in koncert v Operi in Bale- tu rezultat njegovega navdušenja nad mojim petjem. Vaši začetki prepevanja so bili v brežiškem zboru Viva, kakšni pa so občutki nastopiti pred "glas- beno smetano" v Operi in ba- letu? Moram reči, da ima vse svoj car, tudi zborovsko petje. Petje v bre-. žiški Vivi mi je tedaj ustrezalo, ker sem se med drugim naučila tu- di nekega sodelovanja s pevci, po- slušanja, sledenja dirigentu. Soli- stično petje je vendarle nekoliko drugačno, mogoče z nekoliko več svobode, preko katere lahko iz- 8 September 2004 ObzofniK intervju Mihaela KOMOČAR iz Mrtvic pri Leskovcu je absolventka ar- heologije in študentka 3. letnika Akademije za glasbo v Zagre- bu. Prvi samostojni koncert je imela pri Sv. Ani v Leskovcu pri Kr- škem, oziroma pred tern neke vrste generalko na Razborju pod Lisco. Kljub temu, da je v šestletni pevski karieri imela nasto- pe povprečno na štirinajst dni in osvojila več nagrad na držav- nih in mednarodnih tekmovanjih, je na opemem odru debitira- la v mesecu maju 2004, ko je v Hrvaškem narodnem gledališču v študentski predstavi - Ravelovi operni igri Otrok in Čarovnija - odpela vlogo matere. Najvecji uspeh je dosegla v mesecu juliju letos, ko je na mednarodnem pevskem tekmovanju Hans Gabor Belveder za miade operne pevce osvojila drugo mesto, ki ji je odprlo vrata v operne hiše, med drugim tudi v ljubljansko Ope- ro in Balet, kjer se je s koncertom predstavila občinstvu v začet- ku meseca septembra. Petega oktobra bo imela koncert v Sa- moboru na Samoborski glasbeni jeseni. razim več sebe, pa čeprav je pri solo petju tudi razlika v petju ob spremljavi orkestra ali klavirja. Kaj imate raje? Poskusila sem že oboje. Raje imam klavir, ker do sedaj, reci- mo, ko sem pela z orkestri, ni- koli ni bilo toliko ali zadosti skup- nih vaj, kot bi si jaz želela, da bi se posvetovala z dirigentom, kdo kaj želi. Vse je sicer delovalo vza- jemno, a orkester je za teboj kot zbor, petdeset, šestdeset ljudi, ki te spremlja. Potrebno je iti v skupnem toku, ko nikakor ne smeš "štrleti ven" ali preveč izstopati. Jaz pa sem poznana po zelo oseb- ni interpretaciji in zato mi bolj ustreza klavirska spremljava ozi- roma dober pianist kot repetitor, ki mi sledi. Če tudi namreč deset- krat ali večkrat pojem neko sklad- bo, nikoli je ne zapojem enako. In kako je s tremo? Nekoliko je imam, morda tik pred tern, ko grem na oder, a ko zasli- šim prve akorde, sem že v svojem svetu. Glasba je res univerzalen jezik, ki ne pozna meja. In v katerem jeziku najraje pre- pevate in kako v primerih, ko je- zika ne poznate? Na akademiji imamo tudi itali- janščino in angleščino, vendar premalo. Enostavno se znajdeš sam oziroma ti pomaga profesor. Skladbo, besedilo, ki ga poješ, moraš tudi razumeti, da ga lahko začutiš. Pravijo, da naj bi bila naj- bolj spevna italijanščina, a jaz tu- di z nemščino nimam težav. Si kot umetnica želite nastopi- ti na kakšnem posebnem mestu oziroma odru? Obstajajo seveda velika svetovna prizorišča, na ka- terih želi nastopiti vsak pe- vec, vendar pa meni mesto samo po sebi ali določen oder ne pomenita ničesar. Poseben car nastopa ti da namreč šele publika in lah- ko se zgodi, da bom pela v milanski Scali, a ne bo ču- titi toliko vzdušja in ener- gije, kot, na primer, pri Sv. Ani v Leskovcu. Poučujete tudi solo petje na glasbeni soli. V letošnjem letu poučujem oziroma nadomeščam pri pouku solo petja na novo- meški glasbeni soli. Moram povedati, da sem bila v za- četku zelo skeptična pred- vsem do tega, kako poda- ti mladim snov ali tisto, kar sam znaš. Pa vendarle vedno bolj ugotavljam, da je to zanimiv poklic, preko kate- re se ne učijo le učenci od mene, temveč se tudi jaz od njih. Pred- vsem je potrebno učencem vzga- jati ljubezen do glasbe in v pri- merjavi z instrumentalnim pou- kom je v našem primeru glasbilo glas. Prvo pravilo je, da je potreb- no z glasom varčevati, ker je edi- ni in če se enkrat pokvari, če temu tako rečeva, se ne da več popra- viti. Pouk solo petja je predvsem počasno, postopno in vztrajno de- lo. Petje se ne zgodi čez noč, pre- den odpreš usta in spustiš glas, je eel proces. Kakšno glasbo sicer radi poslu- šate? Poslušam pravzaprav vso glasbo. Nedeljskih kosil (se nasmeje) si ne morem niti predstavljati brez do- mace narodnozabavne glasbe, si- cer pa sem trenutno navdušena nad jazzom. Koliko vam ob vseh aktivnostih sploh še ostane prostega časa? Res zelo malo, ampak bi vendar- le rekla, da je petje moje živ- Ijenje. In tudi študija ne pojmu- jem kot delo oziroma obveznost, temveč je to moj prosti in delovni čas, ki sta prepletena. Jaz pač ne morem reči: danes je nedelja in zato ne bom pela, temveč odpo- jem povprečno tistih štiri do pet ur. Ko imam malo več časa, se lo- tim urejanja albumov, zlaganja slik z nastopov, če pa teh ni, pa priložim spored ali pa kakršnoko- li malenkost. Kako pa vaše uspehe sprejemajo v družinskem krogu in prijatelji? Oče in mama sta me vselej pod- pirala in vzpodbujala. Najbolj s tern, ker me nista skušala niti od- vrniti s poti, za katero sem se od- ločila potem, ko sem že študira- la arheologijo. Pa čeprav se zave- data, da je umetnikova pot tež- ka in tudi ni nujno, da ti zagotovi kruh. Prav tako imam veliko pod- pore med prijatelji. Sicer pa sem zelo navezana na družino in doma- či kraj. Vedno več potujem in vi- dim, da se vse bolj rada vračam in da je v bistvu res, kakor pravi pre- govor - najlepše je doma. Dejali ste, da ni nujno, da se da od petja živeti. Pa vendar- le, kakšni so vaši načrti za pri- hodnost? Vseeno sem prepričana, da se od dobrega petja da preživeti, resda pa pri nas zelo težko, ker smo pre- majhni in je malo občinstva. Kar se tiče načrtov, želja, hm, nada- Ijevati v tej smeri, ki sem si jo se- daj odprla, predvsem pa končati študij. Vem pa, da bom pela ved- no in povsod, kjerkoli pač bom. Bojana Mavsar Foto: Robert Sajovec ObzorfiiK September 2004 9 gospodarstvo Zaenkrat našli le mine, ne pa tudi arheoloških najdisč Gradnja akumulacijskega bazena boštanjske hidroeiektrarne je že v polnem teku. Pred začetkom gradnje so morali izvajalci zaklju- čiti pripravljalna dela, denimo meritve vplivov na okolje ter pregled infrastrukture in objektov v vplivnem območju reke Save (pred- vsem hiše in ceste). Do delnega zastoja pri delu pa je prišlo zaradi najdb eksplozivnih teles v Savi, ki jih je seveda potrebno pred nadaljevalnem del odstraniti. Na levem bregu Save so v glavnem že posekali drevje, zdaj pa urejajo dovozne poti predvsem za tovornja- ke, ki bodo odvažali izkopani materi- al in navažali novega za utrditev bre- žin. Naleteli pa so na težave z eks- plozivnimi sredstvi na brežini reke. Med drugo svetovno vojno je namreč blizu Brega iztiril nemški vlak z eks- plozivom in tako je tarn ostalo pre- cej te nevarne pirotehnike. Kot pra- vi vodja projekta izgradnje HE Bo- štanj Miran Žgajner, so bill na takš- no možnost opozorjeni že lani, ko je v času nizkega vodostaja Save precej teh sredstev, predvsem min, prišlo na površje. Zato so pravočasno poiska- li ustrezno inštitucijo, ki bo zadevo na ustrezen način uredila, to je Ci- vilna zašči^a. V začetku septembra so tako v bli- žini Brega na enokilometrskem od- seku pripadniki Civilne zaščite, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in odstranit- vijo min, začeli z iskanjem min na le- vi brežini Save. Do sedaj so našli oko- li 120 eksplozivnih teles, za katere se sproti - glede na njihovo stanje - od- ločijo, ali jih bodo uničili na mestu najdbe (kar se sicer redko zgodi) ali pa jih bodo začasno skladiščili in nato s čolnom odpeljali na desni breg Save ter od tarn na uničenje. Ker. iskanje poteka v varovalnem pasu železniške proge, ki je povsem blizu, so se s Hol- dingom slovenske železnice dogovo- rili za takšen prevoz najdenih min. Kot so izvajalce del na akumulacij- skem bazenu poučili strokovnjaki Ci- vilne zaščite, bi morali mino s stro- jem zadeti ravno na vžigalno mesto, da bi eksplodirala, pa še to ne nuj- no, saj gre za stare in dostikrat po- škodovane mine. A previdnost vsee- no ni odveč, pravi Miran Žgajner, iz- vajald pa imajo tudi navodila, kako ustrezno ravnati pri zemeljskih de- lih. V izkopanem materialu eksplo- zivnih sredstev zaenkrat še niso našli. "Seveda nas iskanje min delno ovira, vendar menim, da to ne bo vplivalo na podaljšanje končnega roka izved- be bazena in da bo zaostanek možno nadoknaditi. To je sicer odvisno tudi od vremena, predvsem od padavin in posledično od vodostaja Save. Breži- na je očiščena drevja in bolj ranljiva na spodjedanje oziroma erozijo, zato želimo, da se čim prej obloži in po- novno zasadi z zelenjem", še doda- ja Žgajner. Pri Orehovem so v začetku septem- bra dela spremljali tudi arheologi, saj so na podlagi predhodnih raziskav skiepali, da so tukaj možna arheolo- ška najdišča. Na določenem mestu so naleteli na možno najdišče, zato so gradbena dela na tem delu zaustavi- li in pričeli z intenzivnimi raziskava- mi. Vendar njihove raziskave te do- mneve niso potrdile, saj je šlo le za konglomerat v zemlji, zato so izvajal- ci po petdnevnem zastoju lahko na- daljevali z deli. Arheologi menijo, da bi na najdišče oziroma na kaj zanje zanimivega lahko naleteli tudi pri iz- livu Črnega potoka v Savo, zato bo- do tudi tarn budno spremljali grad- bena dela. Na desnem bregu Save potekajo še začetna dela, predvsem posek drev- ja in prestavitev 20-kilovoltnega dalj- novoda, ki je potekal med cesto G1- 5 in Savo na odseku ceste med Kom- poljem in Boštanjsko graščino. Dalj- novod bi oviral izvajanje del na ure- janju brežin in rekunstrukcijo ceste, zato so ga morali začasno prestavi- ti nad cesto v gozd. Predvideno pa je, da bo omenjeni daljnovod v ka- belski obliki skupaj z vodovodom Bo- štanj - Kompolje vgrajen v telo te ce- ste. Vodno črpališče v Kompolju bo- do namreč opustili, ker bo v vpliv- nem območju reke Save, vodo pa bo- do v Kompolje napeljali iz Boštanja. Ob tem Žgajner poudarja: "Z gradnjo akumulacijskega bazena nismo poza- bili na gradnjo ostale infrastruktu- re. Objavljeni so že razpisi za izvar- jalce del za ceste R3-679 med Ore- hovim in Sevnico ter omenjene G1-5 med Kompoljem in Boštanjem, pa tu- di razpis za izvajalca ureditve Kom- polja poteka, kjer je potrebno nare- diti tesnilno zaveso, drenažni sistem, vodovod in kanalizacijo". V bliiini Brega je med drugo svetovno vojno iztiril vlak z eksplozi- vom. V Savi je še zdaj precej teh nevarnih ostankov, ki jih bodo na suho spravili in uničili pripadnikj Civilne zaščite. Pri Orehovem, kjer so gradbeni stroji ie polteno zagrebli v zemljo, arheologi niso našli ničesar zanimivega zanje... ... se pa nadejajo arheološkega najdišča ob izlivu Črnega poto- ka v Savo. 10 September 2004 Ob'zorniK gospodarstvo Uradnih ponudb za odlagališče šo ni Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) namerava do konca leta pripraviti osnove za nacionalni program za ravnanje z radioaktivni- mi odpadki, sicer pa mora do leta 2008 izbrati lokacijo za odlagališ- če nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, do leta 2013 pa to odla- gališče tudi zgraditi, je na prvem letnem srečanju z novinarji pove- dal direktor Agencije Miran Veselič. Glede konkretnih možnih lokacij za odlagališče je Veselič povedal le, da uradnih ponudb lokalnih skupnosti še niso prejeli, pojavlja se le povpra- ševanje fizičnih in pravnih oseb, ki jih zanimajo predvsem finančni po- goji. Lokalna skupnost, ki se bo odločila na svojem območju imeti to- vrstno odlagališče, bo dobila 2,311 mio evrov letnega nadomestila, de- setino tega zneska pa tudi za terenske raziskave primernosti območja. V Agenciji RAO so terenske raziskave načrtovali že za letos, a brez soglas- ja lokalne skupnosti tega ne morejo začeti. Čim prej pa želijo pripraviti prostorsko konferenco, na kateri bo predstavljena metodologija pripra- ve prostorske dokumentacije za odlagališče. Nanjo bodo pozvali vse slo- venske občine, kot pravi Veselič, pa že zdaj vedo, "da mnoge občine ne bodo želele niti slišati o tern". Kot je sicer znano, je sprejemljivost za morebitno umestitev odlagališča radioaktivnih odpadkov nekoliko večja v lokalnih skupnostih, ki že gostijo jedrske objekte, te skupnosti pa so tudi bolj zainteresirane za rešitev tega problema. P.P. RRA razpisala štipendije Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA) je v okviru projekta Posavska štipendijska shema za šolsko leto 2004/2005 objavila razpis za 55 kadrov- skih štipendij ter razpis za štipendije za nadarjene s področja kulture, ki se izobražujejo v tujini. RRA je že drugo leto zapored objavila javni po- ziv za vključitev podjetij v sistem subvencioniranega kadrovskega štipen- diranja, na katerega se je prijavilo 19 podjetij iz vseh treh posavskih občin in se zavezalo, da bodo šti- pendista zaposlili za najmanj ena- ko obdobje, kot ga bodo štipendira- li s pomočjo Posavske štipendijske sheme. Podjetja, ki so se prijavila na javni poziv, so v prijavi opredeli- la izobraževalno strukturo prejem- nikov stipendij, ki jih nameravajo štipendirati. V shemo prispeva tret- jino sredstev za štipendijo podjet- je, tretjino zagotovijo občine, pre- ostalo tretjino zagotavlja RRA Po- savje iz naslova neposrednih regi- onalnih spodbud. Po tern principu bo začelo v letošnjem letu delova- ti več regijskih shem po Sloveniji. Razpis je objavljen na spletni stra- ni RRA Posavje www.rpcp.net, zain- teresirani pa se lahko nanj prijavijo do 6. oktobra. P.P. Mallofllasl Prodamo hrastov dvojno vezani kozo- lec toplar, mere 18 m x 7 m x 9 m. Ko- zolec se nahaja v Brestanici. Informa- cije na tel. 070 650 650. Na atraktivnem turistično vinograd- niškem območju nad Krškim prodamo stanovanjsko gospodarski objekt. In- formacije na telefon 070 650 650. V dvoti septambrskih dneh tri otvoritve Poleg pestrega političnega dogajanja v mesecu septembru je bilo v Kr- škem živahno tudi na področju podjetništva, saj so se zgodile kar tri ot- voritve poslovnih objektov. In sicer so 15. septembra v jutranjih urah v družini Tuma v starem mestnem jedru Krškega odprli prodajalno z me- šanim blagom Pletenine Ros. Ne le zato, kakor pravi lastnica lokala Ber- nardka Tuma, da bi se trgovska tradicija prenašala iz roda v rod, v trgo- vini je namreč dobila svojo prvo zaposlitev vnukinja, temveč tudi zato, ker so prepričani, da je potrebno dati staremu mestnemu jedru ponud- bo, s tem pa tudi življenje. istega dne v popoldanskih urah je sodoben Poslovni dimnikarski center na Cesti krških žrtev odprlo Dimnikarstvo Jelančič iz Sevnice, v kate- rem na podlagi pridobljenih koncesij izvajajo dimnikarsko javno službo v vseh treh posavskih občinah. Dva dni kasneje, v petek, 17. septembra, pa so v Avtoline Krško odprli avtosalon za vozila znamke Škoda. Po lanski otvoritvi avtosalona za vozila znamke Citroen so uspeli pridobiti od druž- be Porche Slovenija, ki je generalni uvoznik za vozila Škoda, kot edini v Posavju in eden izmed trinajstih v Sloveniji, prodajo in servisiranje vozil znamke Škoda. V ta namen so nabavili vse potrebno manjka- joče specialno opremo in orodje ter vložili preko 20 milijonov to- larjev v ureditev pro- dajnih in skladiščnih prostorov, ki se raz- prostirajo na 250 m2 površine, uredili pa so tudi prostor pred avtosalonom z novo nadstrešnico, ki zaradi specifične konstrukcije omogoča enostavno parkiranje novih vozil. B.M. Otvoritev novesa salona TERMOEUEKTRARNA BRESTANI C Ad.. PROIZVODNJA-AVGUST 2004 hse Holding Slovenske elektnme tf off VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK 1 4.967 kWh 1 1 PLINSKI BLOK 2 2.890 kWh 1 1 PLINSKI BLOK 3 4.510 KWh 1 1 PLINSKI BLOK 4 1.185.331 kWh 14 3 PLINSKI BLOK 5 35.520 kWh 1 1 PARNATURBINA1 0 kWh 0 0 PARNATURBINA2 0 kWh 0 • 0 MERITVE EMISIJ - AVGUST 2004 Proizv. Gorivo S( mq /m3 NO, mq/m3 C mq O /m3 Dimno število Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 100 4-5 6 PB2 ZP 0 35 241 350 12 100 4 6 PB3 ZP 0 35 241 350 12 100 4 6 PB4 ZP 0 35 78,1 100 1,7 100 0 2 PB5 KOEL 4 1700 104 150 4 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje MIX -zemeljski plin + kurilno olje ObzorhiK September 2004 11 gospodarstvo NEK prehaja na 18-meseoni gorivni ciklus Po zaključenem rednem letnem remontu, ki naj bi ga v Nuklearni elektrarni Krško po dinamiki del zaključili prvi dan v mesecu okto- bru, bodo v NEK prvič prešli iz 15 na 18-mesečni gorivni ciklus. Z rednim letnim remontom, s katerim so v NEK pričeli 4. septembra, se je zaključil 20. gorivni ciklus, v katerem je bilo proizvedene 6,7 mili- jard kilovatnih ur električne energije. V letošnjem remontu, ki ga bodo zaključili v teh dneh, se je na različnih delih izmenjalo 500 ljudi, sicer pa je bil remont namenjen zamenjavi goriva, ko so v sredico reaktor- ja vstavili višji potencial ali kar 56 gorivnih elementov, ki bodo zado- stovali za obratovanje nuklearke na polni moči naslednjih 18 mesecev. To pomeni, da v 21.gorivnem ciklusu ali kar leto in pol v Nuklearni elek- trarni Krško ne predvidevajo zaustavitve objekta zaradi remonta, so pa zato poleg rednih vzdrževalnih del toliko več aktivnosti med izvajanjem del usmerili v testiranje opreme in nadgradnji elektrarne z uvedbo oko- li 30 tehnoloških novosti. B.M. Vladimir Jelavič in Stane Rožman Mercator bo obnovil blagovnico v Brežicah Mercatorjevo vodstvo se je odločilo, da nadaljujejo s poslovanjem bre- žiške blagovnice, v kateri bodo kupcem ponudili zaokroženo ponudbo različnih Mercatorjevih programov v prijetnem in prenovljenem naku- povalnem okolju. Kot so sporočili, trine analize dokazujejo, da je lo- kacija v Brežicah najboljša lokacija na tern delu mesta, zato bodo še v tern letu začeli s popolno prenovo blagovnice. L.P. VRTNARSTVO IN UREJANJE Prodajamo razne ciprese za živo mejo, okrasno drevje in grmičevje. Po dogovoru uredimo vaš vrt Marija Žigič s.p. Mrtvice 3, 8273 Leskovec pri Krškem Tel.: 07/ 49 20 391, Gsm: 041/564 621 Prvič po razpadu Jugoslavije zbrana ragionalne gospodarska zbornice Gospodarska zbornica Slovenije je 17. in 18. septembra v Čatežu organizirala konferenco z naslovom Slovenske izkušnje pri vključe- vanju v Evropske integracije, ki je del širših zbomičnih aktivnosti pri prenosu znanj v regijo zahodnega Balkana. Srečanje se je ude- ležilo približno petdeset regionalnih gospodarskih zbornic Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore ter Makedönije. Namen srečanje je bilo predvsem to, da so se prvič po razpadu Jugoslavije zbrali predstavniki regionalnih gospodarskih zbornic, kar naj bi pri- spevalo k razvoju in prilagajanju gospodarskih zbornic zahodnega Balkana na spremembe, ki jih prinaša proces vključevanja v Evrop- sko unijo. Med drugim so spregovorili o združeni Evropi ter o poga- jalskem procesu ter izkušnjah slovenskega pogajalskega procesa z vidika gospodarstva in javne uprave. V sodelovanju z notranjim mi- nistrstvom in carinsko upravo so si gostje ogledali tudi schengen- sko mejo. L.P. Potential podjetniških povezav Razvojni center Breiice in Pospeševalni center za malo gospodarstvo sta 15. septembra v Termah Čatež organizirala branžno srečanje podjetni- ških povezav mikro in malih podjetij v gostinsko - turistični dejavnosti. Med drugim so na srečanju spregovorili o lokalnih turističnih grozdih, o primerih podjetniških povezav, o potencialih podjetniške povezave ter o vzpodbujanju razvoja čezmejnih turističnih povezav, pri čemer so so- delovali tudi gostje iz Hrvaške. L.P. 4l'tf)tM6 K/>Lt&t7 4v/ctiae ßsf>s4r PRODAJA, SERVIS IN TEHNIČNI PREGLEDI Bohoričeva 10, 8270 krško telefon: 07/49 02 120 Bohoričeva 10, 8270 krško telefon: 07/49 02 120 NOVA SKODA OCTAVIA CITROEN XSARA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL, FINANCIRANJE STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, SERVIS, KLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, PRALNICA, TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI, KOMISIJSKA PRODAJA PREPISI VOZIL 12 September 2004 ObzbTriiK gospodarstvo Ugodna oktobrska ponudba pri Kerinovih Z oktobrom smo že dodobra zakorakali v jesen. Tudi v tern času so v Vrtnem centru Kerin v Krškem in v njihovi poslovalnici na Se- novem za svoje stranke pripravili posebno jesensko ponudbo. S tern še vedno obeležujejo 40-letnico svoje dejavnosti, ki so jo praz- novali aprila letos. Pri Kerinovih se po ugodnih cenah dobijo substrati za podtaknjence in grobove, kisla zemlja ter so- ta, vse vrste gomoljev tulipanov in narcis, rese, iglavci ter različne trajnice, lončene sklede ter na- grobne vaze, zelo pestra pa je tu- di izbira aranžmajev iz svilenega in suhonaravnega cvetja. Sicer pa bodo na njihovih policah po ugodnih cenah tudi veli- kocvetne in pink-ponk krizanteme, pajki ter različne marje- tice, vzgojene v lastnih plastenjakih. Zaradi vsega naštetega vas vabijo, da jih v mesecu oktobru obiščete in se prepričate o njihovi zares bogati ponudbi. V posebni akciji pa bodo v oktobru v Cvetličarni Kerin vreče belega, rdečega, črnega in zelenega nagrobnega peska, sadike mačic, gobe za aranžmaje, lončne krizan- teme in nagrobne sveče. V tednu pred 1. novembrom pa bo pester tudi izbor aranžmajev iz sveiega cvetja, ki jih boste lahko tudi predhodno naročili. Izbira mačic je prav tako zelo pestra in pisana. V Cvetličarni Kerin nudijo pestro izbiro aranžmajev iz suhonaravnega... ... in iz svilenega cvetja. OUOfqO DU9D0JDU Mesec oktober bo v Posavju minil tudi v znamenju trgatev in pobiranja letine v sa- dovnjakih. Za vse, ki si boste ob delu lahko vzeli čas, da pokažete ob obisku svo- jim sorodnikom, prijateljem in znancem tudi del Posavja in okolice, bo zani- miv obisk prireditve v Pod- sredi, kjer se pripravljajo na 5. tradicionalno priredi- tev kozjanskega jabolka, ki bo med 8. in 10. oktobrom v Podsredi. Z bogato izbiro darilnega programa se bo- sta na tej prireditvi predstavili tudi Ste- klarna Rogaška d.d. in Rogaška Dekor Kozje d.o.o.. Podobno kot pred mese- cem dni na tradicionalnem Kozjanskem sejmu bodo podsreško prireditev pope- strili s svojim prodajnim prostorom, na katerem bo moč izbirati med bogato po- nudbo raznovrstnih kristalnih in kristalin- skih izdelkov po zelo ugodnih cenah; in se hkrati predati razkošju unikatnih gravur v kristalu, ki nastajajo nedaleč od Podsre- de, v kozjanskem podjetju Rogaška De- kor d.o.o., ki v letošnjem letu praznuje 30-letnico svojega dela. ObžorhiK September 2004 13 gospodarstvo Za varnost naših domov, podjetij in ustanov Ob 25 letnici Dimnikarskega podjetja Jelančic odprli nov poslovni center v Krškem Ob 25-letnici uspešnega delovanja so v Dimnikarstvu Ana Jelančič s.p. v sredo, 15.septembra, v Krškem odprli poslovni dimnikarski center. Gre za zasebno družinsko podjetje s sedežem v Sevnici, v katerem na podlagi pridobljenih koncesij izvajajo dimnikarsko jav- no službo v sedmih občinah. Za delo, to je zagotavljanje pogojev za nemoteno in racionalno obratovanje kurilnih naprav, dimnih vo- dov in zračnikov, je 16-članski kotektiv strokovno usposobljen, podjetje pa tehnično-tehnološko opremljeno, kar potrjuje tudi cer- tifikat kakovosti SQ, ki so ga pridobili kot prvi v dimnikarski stroki v Sloveniji. Ob začetku poslovanja Dim- nikarstva Jelandč se je veli- ko kurilo v pečeh na trda ku- riva. Danes je premog zaradi okolju neprijaznih strupenih primesi prepovedano uporab- Ijati in od trdih kuriv so osta- la drva, ki pa jih vedno bolj izpodrivajo tekoča in plinasta kuriva. Kakor imamo s preho- dom na uporabo drugih sodo- bnejših kuriv dnevno manj opravka s postopkom kurje- nja, toliko bolj pozabljamo na vse nujne opravke, ki jih moramo letno postoriti, da bodo naše kurilne in dimo- vodne naprave delale brez težav, da ne bodo onesnaže- valci okolja in da se bomo v zavetju svojih domov počuti- li varne pred požari, ki lahko grozijo zaradi uporabe nev- zdrževanih kurilnih peči in napeljav. Tako je nujno in ob- vezno pri pečeh na trda kuri- va v gospodinjstvih do 50 KW mod vsak drugi mesec v ku- rilni sezoni opraviti čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav in enkrat letno opraviti letni pregled. Prav tako je enkrat letno potrebno opraviti čiš- čenje in pregled kurilnih in dimovodnih naprav ter merit- ve dimnih emisij pri uporabi tekočih kuriv. Plinasta kuriva, ki so vedno bolj na pohodu, so ekološko najbolj sprejem- Ijiva, toda le ob vzdrževanih kurilnih napravah, kar pome- ni , da moramo glede na vr- sto ped (ventilatorske ali dimniške izvedbe) ravno tako letno opravljati meritve emi- sij dimnih plinov in pregle- de, servise in čiščenje kuril- nih in dimovodnih naprav. Vse to velja ne glede na kolidno kurilnih dni in pogostost upo- rabljanja kurilnih teles. V teh jesenskih dneh nas vse pogosteje moti gost, dušeč zrak, z vonjem po kuriščih. Ni dovolj, da pozornost usmeri- mo le na velike dimnike, saj deset nenegovanih gospodinj- skih peči in kurišč veliko bolj obremenjuje okolje in eko- logijo kot en velik tovarni- ški dimnik, proti kateremu se ponavadi zaskrbljeno in neje- voljno oziramo. Ob tern velja tudi opozorilo, da nenegova- ne in nepravilno oskrbljene greine peči in kurilna telesa ter dimniki niso le okolju ne- prijazni, temveč nemalokrat povzročitelji požarov, zastru- pitev, ki se lahko sprevržejo v posamezne tragedije. Zato so obvezni strokovni pregledi in mehansko čiščenje kuril- nih, dimovodnih in prezrače- valnih naprav ter opravljene meritve emisij dimnih plinov, ki odražajo tudi našo skrb za lastno varnost, varnost okoli- ce in ekološko osveščenost, ki bo zagotovila dobrino, kot sta svež zrak in voda, tudi našim zanamcem. V Posavju je veliko tudi ob- jektov, ki niso stalno nase- Ijeni. To so vikendi, zidanice in drugi objekti, ki jih upo- rabljamo le občasno. Zanje je posebej potrebno poskr- beti in prepredti nevarnosti, ki prežijo zaradi nestrokov- no, malomarno ali sploh ne- očiščenih kurilnih, prezrače- valnih in dimovodnih naprav, ne glede na vrsto uporablje- nih kuriv, saj do požara lah- ko pride nemalokrat, ko za,- pustimo objekt, ki ga ob- časno uporabljamo. V ta na- men so v Dimnikarstvu Jelan- čič pripravljeni z vsemi upo- rabniki sodelovati tako, da se jim po svojih najboljših močeh približajo. Svoje sto- Ana Jelančič že skoraj 30 let ži- vi z dimnikarskim delom in po- klicem. Sprva je to spremljala in spoznavala ob svojem možu Iva- nu, sinonimu za dimnikarstvo v Posavju, nato pa se je tudi sama prekvalificirala in sedaj od leta 2002 vodi podjetje Dimnikarstvo Jelančič s.p. Sevnica. Prvo malo obratovalnico s sedežem v Sevnici je od samega začetka vodil njen mož, dimnikarski mojster Ivan Je- lančič. Podjetje je nato raslo in sedaj zaposluje že 16 delavcev, ki izvajajo dimnikarsko dejavnost v treh posavskih občinah in v občinah Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Šentjernej. Z novo zakonodajo bo dimnikarstvo kot ob- veznä državna javna gospodarska družba in Jelančičevi so že danes strokovno in tehnično-tehnološko opremljeni, kot zahtevajo obsto- ječi evropski normativi. Njihovo usposobljenost, strokovnost in od- ličnost izkazuje tudi prejeti certifikat kakovosti SQ, ki so ga prejeli v letošnjem letu, jubilejnem letu, saj praznujejo tudi 25 let uspeš- nega delovanja. Vse to so nadgradili tudi z na novo odprto poslovno enoto v Krškem, z otvoritvijo poslovnega centra dimnikarske službe na Cesti krških žrtev 86. Strokovno usposobljen kolektiv Dimnikarstva Ana Jelančič s.p. vam bo z veseljem svetoval tudi pri gradnji, ko se boste odločali za ku- rilne naprave, tudi pri rekonstrukciji, morda jih boste na pomocpo- klicali ze pri postavljanju zunanjega kamina, za katerega si želite, da bi vam dobro sluzil. Kot zanimivost naj povemo, da vam bo eki- pa na sliki priskočila na pomoc tudi, če se boste borili s panjem os ali srsenov, ki so svoje domovanje nasli v vašem dimniku. 14 September 2004 ObzorniK gospodarstvo ritve v takih objektih nudi- jo tudi v uporabnikom pri- jaznih urah (popoldne, so- bote...), skratka po dogovoru na njihovi dežurni telefonski številki 070-653-122 ali (07) 49 20 590. V Poslovnem dimnikarskem centru Dimnikarstva Jelan- čič nudijo tudi strokovno svetovanje pri gradnji in re- konstrukcijo vseh vrst kuril- nih, dimovodnih in prezrače- valnih naprav. Zato ni odveč pred še tako majhnim pose- gom na ten napravah zapro- siti za strokovni nasvet pokli- cane v dimnikarskem centru, saj strokovno izdelane na- prave zagotavljajo požarno varnost, zdravstveno in sa- nitarno varnost, racionalno rabo goriv in funkcionalnost in trajnost naprav. Spoštova- nje nalog dimnikarske stro- ke zato postaja vse bolj me- rilo splošne družbene zave- sti, kot eden pomembnih od- nosov do okolja in kakovosti življenja. Z novim Poslovnim dimnikar- skim centrom smo v Krškem pridobili deset dimnikarjev, ki bodo s svojim strokov- nim znanjem dobro skrbeli za varnost naših domov, ku- rilnic in podjetij. Naša oza- veščenost in skrb za kurilne naprave in napeljave, s ka- terimi bomo zavarovali sebe in okolje, katere je potrebno redno pregledovati in nadzo- rovati, jim bo na široko od- prla vrata. Ker so se tudi dimnikarji s časom modernizirali, ker uporabljajo vse več sodobnih tehničnih pripomočkov, jih več ne srečujemo, ko peš, na motorjih ali na kolesih trkajo na naša vrata, temveč se z avtomobili vozijo med uporabniki. Avtomobili pa jim vseeno niso vzeli ča- robne mod. Če jih opazite, se le ozrite za njimi in si na oblačilu zavrtite gumb... Kako že? Desetkrat v smeri urinega kazalca in desetkrat v narobni smeri urinega kazalca, nato pa stopite in ujemite svojo srečo! M.D. Lepa prenovljena stavba, ki bi bila v ponos vsakemu mestu, od zunaj nič ne dili po tisti stari dimnikar- ski stroki, saj imamo mnogi v spominu dimnikarje po rokah in obrazu erne od saj, kako so saje za njimi ostajale tudi po vsakem čiščenju kurilnih in dimovodnih naprav in so pel ali na kolesih zbujali pozor- nost, mi pa smo gledajoč za njimi vrteli gumbe na oblačilih za srečo. Sedež poslovne enote v Krškem odraia sodobno dimnikarsko podjetje, kateremu slogan je »Ekologija je nala prihodnost« in skrb za ekologijo srečujemo v Poslovnem dimnikarskem centru v Krlkem na vsakem koraku. V Poslovnem dim- nikarskem centru pokažejo tudi grafikon, kako se je zniial izpust nedovoljenih snovi v zrak do 60 od- stotkov pri strokovno s strani pooblaščenih dimnikarjev negovanih kurilnih napravah. ^^ Ni statusa? Ni panike. Immlaa^ dopolnilno zdravstveno '---------zavarovanje ¦ K darilo čaka W www.vMjamna.si/rnladi si {((LsssjšM) « VZAJEMNA ^ iaz late, ti zame Obveščamo vas, da ima Vzajemna PE Krško v mesecu oktobru podaljšan delovni čas v ponedeljek in petek od 8.00 do 16.00 ure in v soboto 30. oktobra od 8.00 do 12.00 ure. Delovni čas je objavljen tudi na splet- nih straneh www, vzaiemna.si. ObzörhiK September 2004 15 kultura NOVICE ob robu Razstava Rajka Čubra V Galeriji Krško so 18. septembra odprli razstavo slikarja Rajka Čubra iz Brestanice, ki tokrat v nestvarnih in neosnovnih oblikah podaja gledal- cu tisto, česar ni mogoče vidno prikazati in logično pojasniti in kar po- navadi imenujemo at- mosfera ali razpolože- nje, je poudaril Jožef Matijevič. Svojo raz- ličico likovne ekspre- sije je gradil in nad- grajeval na temeljih spoštljivega odno- sa do dobrega izroči- la mojstrov in doma- čega -modemega sli- karstva. Rajko Čuber se je v Ljubljani izob- raževal na šoli za obli- kovanje, študij pa nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost, po di- plomi pa se je izpopolnjeval na specialki iz grafike. Za leto 1981 je pre- jel študentsko Prešernovo nagrado za grafiko. Danes živi in ustvarja v Bfestanici. L.P. Artičani gostovali na Poljskem Folkloma skupina KUD Oton Župančič Artiče je gostovala na 21. med- narodnem festivalu folklore v Zieloni gori na Poljskem, ki spada pod okrilje CIOFF in na katerem so poleg Artičanov sodelovale zelo močne in ugledne skupine iz Portugalske, Španije, Italije, Srbije in Črne gore, Moldavije, Ukrajine in Poljske. Vsaka skupina je imela deset nastopov, od tega je bilo kar sedem samostojnih koncertov. Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče je prejela pohvale strokovne žirije za izvirne pri- kaze običajev, še posebej pa za dovršenost godčevske skupine in igranje na citrah. Artičani so navdušili obiskovalce nastopa v Kargowi in prejeli vabilo za gostovanje na njihovih ptazničnih dneh v juniju leta 2005. Di- rektor festivala pa je povabil artiško otroško skupino na otroški festival v Zielonoi gori v avgustu leta 2005. Artičani pa so naslednje leto v Slove- nijo povabili gostitelje Folklorno (pevsko-plesno) skupino LUBUSKI. L.P. Tri razstavo v Jakčevi gatariji Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki je septembra pripravila tri raz- stave. Že 3. v mesecu so v sklopu že tradicionalnih izmenjav razstav med kostanjeviško in zagrebškimi galerijami v lapidariju odprli razstavo hrva- škega kiparja Petra Doliča z naslovom Skulpture, ki bodo na ogled do kon- ca oktobra. Teden dni kasneje so v Lamutovem Itkovnem salonu v sodelo- vanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec odprli razstavo slik in grafik Luke Popica, ki bo odprta do 10. oktobra. 24. septembra pa so v nekdanji samostanski cerkvi odprli razstavo del akademskega slikarja Tu- ga Sušnika, ki bo na ogled vse do 27. marca naslednjega leta. P.P. "Ptičf v Dvorani v parku V Dvorani v parku v Krškem je Val- vasorjev raziskovalni center Kr- ško 2. septembra odprl razstavo slovensko-avstralske slikarke Na- taše Škof z naslovom "Zakaj pti- či?". Avtorica, sicer Primorka, ki je odraščala na najmlajši celini, sedaj pa ponovno živi v Sloveni- ji, je raztavila 12 del, večinoma narejenih v posebni in za današ- nji čas nenavadni tehniki enkav- stiki. To je antični način slikanja z barvami, raztopljenimi v vosku, ki "omogoča učinke zemeljskega re- alizma in nebesne lepote", kot je na otvoritvi dejala organizatorka razstave Alenka Černelič Krošelj. Razstava je sicer del ideje pred- stavljanja umetnikov - Slovencev iz sveta v okviru projekta zapol- nitve danes praznega gradu Raka z domom Slovencev po svetu. P.P. FHmski festival na Trškifiorl V lovskem domu na Trški Gori je 10. in 11. septembra v organiza- ciji Društva zaveznikov mehkega pristanka potekal t.i. Luksuz fe- stival poceni filma. Na festivalu so prikazali 70 kratkih igranih, doku- mentamih, animiranih in eksperi- mentalnih filmov predvsem mla- dih in še neuveljavljenih avtorjev. Tovrstni filmi nastajajo v tradicio- nalnih ali "garažnih" produkcijah, v klubih... Pomenijo alternativno medijsko podobo sicer dominant- ni uradni distributerski ponudbi, ki jo povečini obvladuje tradicio- nalni holivudski program. P.P. PackoveZvezdB nadCirnikom Jože Pacek, že 30 let župnik na Čate- žu ob Savi, je 4. septembra v tamkajš- nji župnijski cerkvi predstavil svoj knjiž- ni prvenec Zvezde nad Cirnikom. V knjigi je avtor, sicer znani publicist in pisec pi- sem bralcev v številnih slovenskih časo- pisih in revijah, poleg zgodovinskega de- la zbral nekaj svojih že objavljenih pole- mik, razne poučne, božične in avtobio- grafske zgodbe, posebej s spomini na iz- gnanstvo, pa tudi zgodbe za smeh. Anini vaöeri se iztekajo Leskovški kulturniki in župnija sta 8. septembra pripravila že tretji letošnji Anin glasbeni večer, na katerem sta ob moderiranju Mirjane Marinčič na violon- čelo zaigrala Tilen Artač in Luka Čulič. Na četrtem in hkrati zadnjem tovrstnem večeru bo v nedeljo, 3. oktobra ob 18. uri, nastopil Leskovški oktet. Razstava Aste Lazar V čakalnicah krškega zdravstvenega do- ma od 14. septembra svoja likovna de- la razstavlja ljubiteljska slikarka iz Kr- škega Asta Lazar. Na ogled bodo do 25. oktobra. Koncarta Darje Švajger in Big banda Sevnica V okviru sevniškega grajskega poletja je 3. septembra na gradu Sevnica zapela Darja Švajger, 17. septembra pa je do- mači Big band Sevnica zaigral v sodelo- vanju z gostom Otom Pestnerjem. Ljubljanski madrigalisti v Krškem Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško in Občina Kr- ško sta 25. septembra v Dvorani v parku organizirala koncert, na katerem se je predstavil mešani pevski zbor Ljubljan- ski madrigalisti. / ¦ studios 16 September 2004 ObzorniK kultura Od kraškega Ruja do krilatoga Pagaza Pod gornjim naslovom so v sevniški galeriji Lekos pripravili pregledno razstavo ob triletnici delovanja. Skozi številne likovne, kiparske in fo- tografske razstave, glasbene recitale, literame večere in predstavitve knjig ter drugih dogodkov se je zvrstilo veliko manj in bolj znanih av- torjev in izvajalcev ter gostov, predvsem pa obiskovalcev. Med njimi so mnogi v teh letih postali zvesti prijatelji razmeroma mladega in drugač- nega kulturnega prizorišča, ki ga vodi Breda Drenek Sotošek kot ogle- dalo Sevnici, vsem sadov kulture in umetnosti željnim pa kot jablano, ki rodi skozi vse leto. LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za življenje Ob finančni podpori MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE - Področje družine Ob obeležitvi lO.obletnice mednarodnega leta družine 2004 VABI na brezplačne delavnice/predavanja za starše: »SPREMENJENE VLOGE SODOBNEGA STARŠEVSTVA« pod skupnim naslovom: DRUŽINA NA RAZPOTJU - PRED NOVIMI IZZIVI Krško, dvorana Območne obrtne zbornice Krško, CKŽ 64 ob 17.uri: 29.9. Samopodoba in vrednotenje sebe v odnosu z drugimi... Vodi: Mateja Petric, prof.ped. 5.10. Družina kot podjetje...Vodi: Anton Bajec 6.10. Nadomestilo za starše - TV, Računatnik, druge osebe... 12.10. Država in družina - podpome mreže ... Vodi: Andreja Križnik Novšak, dipl.psih 20.10. Družina in vzgoja / nekoč in danes.... Vodi: dr.Zdenka Zalokar Divjak 27.10. Komunikacija v družini, medosebni odnosi, reševanje konfliktov... Vodi: dr.Zdenka Zalokar Divjak Spletna razpravljalnica: www.lu-k.net Prijave: 48 81 160 / 48 81 170 - do zasedbe prostih mest VABLJENI včim večjem številu. KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, I m ¦ Izposojevališče VI DEM, B M J älVäSOrj CV2L C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, kJM knUŽniC3. Izposojevališče KOSTANJEVICA, „ l . Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 JVTSKO ¦ Zapuščma profesorja Alfonza Gspana Valvasorjevi knjižntei V sredini meseca oktobra se bomo slovesno spomnili uglednega Krčana, profesor- ja Alfonza Gspana. Njegovo ime in zapuščina sta v zadnjem času tudi močno pove- zana z našo knjižnico. Profesor Gspan se je pred stotimi leti rodil v Krškem. Če- prav je mesto že zgodaj zapustil, ga ni nikoli pozabit. Verjetno je tudi to vzrok, da se je njegova soproga odločila zapustiti njegovo osebno knjižnico naši knjižni- ci. Zaradi tega in tudi, ker menimo, da je prav, da kraj s ponosom poudari pove- zavo s tako velikim človekom, smo se v Valvasorjevi knjižnici odločili predlagati občinskemu svetu, da se v spomin na našega rojaka postavi spominsko obeležje. Tega velikega slovenskega kulturnika marsikdo v našem okolju niti ne pozna prav dobro, zato je prav, da kratko predstavimo njegovo življenje in delo. Literami zgodovinar, bibliotekar, profesor slavistike, romanistike in primerjalne književnosti, urednik, pisec številnih strokovnih člankov in knjig, pesnik, prevaja- lec in kritik Alfonz Gspan je bil rojen v Krškem 16. oktobra 1904. Letos tako praz- nujemo stoletnico rojstva tega uglednega slovenskega intelektualca, sourednika. Lepe Vide (1922), Mladine (1926 1928), Svobodne mladine (1928), Novega ča- sa in Ljubljanskega zvona (1932 - 1933). Bil je vodja rokopisnega oddelka Narod- ne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, v letih 1962 - 1975 pa je delal v inštitu- tu za slovensko književnost in literarne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je vodil sekcijo za biografiko in dokumentacijo. Krona njegove- ga ustvarjalnega opusa je bil Slovenski biografski leksikon, ki ga je urejal od leta 1953 do smrti (umrl je 25.9.1977 v Ljubljani) in souredništvo pri zbirki faksimili- ranih izdaj najdragocenejših slovenskih starejših del Monumenta litterarum slo- venicarum, ki jih je sprva v Münchnu izdajal dr. Rudolf Trofenik, pozneje pa Mla- dinska knjiga v Ljubljanf. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starej- šo slovensko književnost, največ se je ukvarjal z dobo razsvetljenstva (Valentin Vodnik, Žiga Zois), Antonom Tomažem Linhartom (uredil je njegovo Zbrano de- lo in napisal vrsto študij) in prešernoslovjem ( v študiji Prešernov prevod Grüno- ve Benečanske trojke obdela tudi poezijo leskovškega graščaka, pesnika Anastasi- usa Grüna). Bil je sošolec Srečka Kosovela in urednik njegove prve pesniške zbir- ke leta 1927, študije o njegovem inovativnem pesnjenju pa je izdal še večkrat v knjigah in revijah. Znanstveno in predstavitveno zasnovana je bila antologija Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja (1978 - 1979), kjer je obdelal tudi naj- starejša pesniška dela avtorjev naše občine: Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina, Matevža Kračmana, Andreja Kančnika. Delo je zaradi Gspanove smrti dokončal A. Slodnjak. Jugoslovansko socialno poezijo je zbral v Knjigi drugova (1929). Vse pr- votiske na Stovenskem je popisal v Inkunabulah v Sloveniji, med njimi inkunabu- le kapucinskega krškega in cisterijanskega kostanjeviškega samostana. Vsa leta je predaval bibliotekarski predmet restavriranje in konserviranje bibliotečnega gra- diva in za svoje študente napisal več skript. Pri Zavodu za spomeniško varstvo je bil sredi 20. stoletja referent za starejše knjižnice. Alfonz Gspan je opravit tudi pomembno muzealsko delo: uredil je spominske sobe Louisa Adamiča, Antona Aškerca, Franceta Bevka, Ivana Cankarja, Simona Gregor- čiča, Josipa Jurčiča, Prešernov muzej v Kranju, Otona Župančiča in nekatere tu- di predstavil v svojih zbirkah vodnikov. Prevajal je iz francoščine. Za zbornik Kr- ško skozi čas je prevedel svojo (prvič v nemščini objavljeno) študijo o letaku Pes- mi iz leta 1515 zoper slovenske kmečke upornike, v katerem je vdelano šestkrat po šest slovenskih besed - to je prvo natisnjeno slovensko besedilo. Njegovo strokovno delo je segalo tudi preko slovenskih meja, ob že omenjenem sodelovanju z nemškimi kulturniki in literarnimi zgodovinarji, je njegovo delo po- vezano še z italijanskim, srbohrvaškim in lužiškosrbskim območjem. Za prispevke k slovenski kulturni zgodovini je prejel več odlikovanj: Čopovo di- ptomo in priznanje Jugoslovanske zveze bibliotekarskih društev, nagrado iz sklada Borisa Kidriča, na državnem nivoju pa Red dela z rdečo zvezdo (1964) in Red re- publike s srebmim vencem (1975). Soproga profesorja Alfonza Gspana, gospa Nada Prašelj Gspan se je odločila, da Valvasorjevi knjižnici podari celotno privatno knjižnico svojega moža s pohištvom in opremo vred, ki se ponaša z bogatim opusom slovenskih in tujih del od 17. do 20. stoletja, s posebnim razdelkom Gspaniana (avtorska dela). Ta dar bo velika in pomembna pridobitev za Valvasorjevo knjiinico in za Krško. Spominsko obeležje profesorju Alfonzu Gspanu bo postavljeno blizu mesta kjer je stala njegova rojstna hiša, na prostoru med trgovinama Mercator in Hardi. Njego- vo rojstno hišo so v prvem desetletju 20. stoletja podrli in na njenem mestu je bi- la zgrajena znana secesijska zgradba z maskami Merkurja, boga trgovine. Prav je, da mesto in občina s ponosom pokažeta, kar nam je podarila zgodovina v podobi znamenitih Krčanov. ObzorniK September 2004 17 sport in rokreacija Rožle izgubil sole v finalu V Pardubicah na Češkem se je Rožle Jazbinšek, član TBK Scorpion, 23. septembra pomeril v konkurenci osmih profesionalnih Muay Thai gladiatorjev iz Češke, Izraela, Kazahstana, Slovaške in Slovenije. S1 je trša oblika znanega japonskega K1, pri katerem so dovoljeni udar- ci s komolci in daljše zadrževanje v "klinču", boji v četrt in polfinalu trajajo 3x3 minute, finalni pa 5 x 3 minute. Rožle se je v četrtfina- lu spopadel z domaänom iz Pardubic in Čeha zlahka premagal. V pol- finalu se je pomeril s Slovakom Merlinom, ki je vse stavil na "klinč" borbo in zapiranje Jazbinška. Kmalu po začetku je Jazbinšek mnogo višjemu nasprotniku s komolcem prebil ar- kado, vendar mu Slo- vak ni ostal dolžan in mu vmil enako. Sod- niki so na koncu zma- go dodelili Jazbinšku, katerega pa je v fina- lu čakal favorit tur- nirja Čeh Hansgut. Rožle je finale začel dobro, vendar se je Čehu uspelo pretiho- tapiti mimo Jazbin- škove obrambe in Krčan se je znašel na tleh. Dvakrat se je pobral, na- kar je trener Vorkapič vrgel belo brisačo, kar je bilo tudi sklepni del tumirja. Z nastopom je Jazbinšek kljub porazu v finalu pokazal izje- men nastop in šov. Roile po finalu Državni rokord v Brežicah Atletski klub FIT Brežice je 8.9. organiziral že 19. mednarodni atletski miting, ki s"e ga je udeležilo preko 260 atletov iz Hrvaške, Italije, Avstri- je in Slovenije, med njimi tudi sedem udeležencev nedavno končanih Ol v Atenah. Prepričljivo sta zmagala tudi oba posavska olimpijca Primož Kozmus v metu kladiva in Jure Rovan v skoku s palico. Najodmevnej- ši rezultat mitinga pa je dosegel Damjan Zlatnar, ki je za štiri stotin- ke popravil driavni rekord na 110 m z ovirami. Visoke uvrstitve so osvo- jili tudi številni atleti domačega AK FIT Bre- žice. Pri mladinkah je Maruša Deržanič v skoku v daljino osvo- jila tretje, v troskoku pa drugo mesto. Prav tako v troskoku je Da- vid Smukovič osvojil tretje mesto. Breži- ški pionirji Tomaž Bo- govič, Marko Špiler in Mitja Žalac so v metu kladiva dosegli trojno zmago, Špiler pa je zmagal še v metu kopja. Pri dekletih je v kladivu suvereno zmagala Lucija Križnik, v skoku s palico pa je tretje mesto osvojila Mateja Drobnič. Na mitinsu se je predstavila tudi brežiška atletska šola. Končan ihz porazov Po dobrem začetku novega drugoligaškega prvenstva (7 točk v treh tek- mah) so nogometaši ekipe Krško Posavje nanizali kar štiri poraze, med njimi dva tudi na domačem igrišču, s skupno gol razliko 1:7. Med tern je po odhodu trenerja Vlada Klinčarovskega trenersko piščalko ponov- no prevzel nogometaš Iztok Kapušin, Krčani pa so izpadli še v 2. krogu pokala, ko jih je kar s 5:1 premagal Aluminij iz Kidričevega. V 8. krogu 2. SNlTpa so serijo porazov le zaustavili in s 3:2 doma premagali favori- zirano lendavsko Nafto, v naslednjem krogu pa v gosteh še z 1:0 ekipo Šmartnega. Z osvojenimi 13 točkami so se vrnili v sredino lestvice. Pakovci končali balvansko sezono Posavski alpinistični klub je 19.9. nastopil s tremi tekmovalci v Slovenj Gradcu na zadnji letošnji tekmi za državno prvenstvo v balvanskem ple- zanju. Ambrož Novak je bil v kategoriji cicibanov tretji najmočnejši in tako osvojil bronasto medaljo, v končni razvrstitvi pa je to pomenilo skupno četrto mesto. Pri mlajših deklicah je Katja Krejan zasedla če- trto mesto, v skupni razvrstitvi pa je zaradi malo slabših rezultatov na prejšnjih tekmah zasedla šesto mesto. Starejši deček Izak Kelek je bil peti, prav tako pa je bil peti tudi v skupni razvrstitvi. fWJW^BSffiHi Muttisport odDcno Tekmovalci Multisport ktuba Krško so se 11. 9. udeležili triatlona na Blej- skem jezeru in med 250 sodelujočimi znova posegli po najvišjih mestih. Nina Mandt je zmagata v super sprint tria- tlonu med kadetinjami, Dolores Žičkar je bila med mlajšimi mladinkami dru- ga, Rok Vegelj pa je med člani v moč- ni mednarodni konkurenci kljub padcu s kolesom osvojil 18. mesto. Na sklep- nem dejanju triatlonske sezone v Škof- ji Loki pa je Nina Mandl zmagala v su- per sprintsduatlonu med kadetinjami in bila absolutno druga. V slovenskem pokalu v duatlonu je med kadetinjami ostala neporažena. Usp8M savniškib atletov Državnega atletskega prvenstva za pionirje in pionirke v Ljubljani se je 10. in 11.9. udeležilo tudi 10 atletov in atletinj iz AK Sevnica, ki so osvo- jili dve zlati in dve srebrni medatji. Dvojno zmago sta si v teku na 1000 m pritekli Barbara Resnik in Maja Te- raž, Maja pa je za nameček stavila še na 600m. Se eno srebrno medaljo je dodal metalec kopja Marko Šoba. Na ekipnem državnem prvenstvu za Cla- ne pa je ekipo Ktadivarja iz Celja okrepit atlet AK Sevnica Borut Ve- ber in dosegel dve zmagi na 3000 in 5000 m. Veber si je na državnem pr- venstvu za mlajše člane in članice do 23 let v Celju na oben razdaljah prite- kel še peti in šesti letošnji držav- ni naslov, saj je pred tern zmagal na 10000, 5000 in 3000m pri članih v dvo- rani in v krosu. NapP8d8kLukBlnAmad8]B Prvega driavnega kvalifikacijskega plesnega turnirja v standardnih in la- tinsko-ameriških plesih v novi tekmo- valni sezoni sta se 19.9. udeležila tu- di mladinca PGC Lukec Luka Vodtan in Amadeja Plevel. Ob vidnem napredku sta osvojila tretje mesto v standard- nih in četrto mesto v latinsko-ameri- ških plesih. ÖotPtazmaoaKBrina Krčan Rok Kerin (na fotografiji z Igor- jem Majcnom), sicer clan koprskega plavalnega kluba, je 4. septembra z rekordom 1050 m dolge proge zmagal med 304 tekmovalci na plavalnem mi- ni maratonu v Kopru. To je bila zanj že četrta zmaga v plavalnih maratonih v enem mesecu. 18 September 2004 ObzofniK sport in rokmcija Leskovčan Pavlin za las ob olimpijski bpon Strelec leskovškega Strelskega dru- štva Damjan Pavlin je 22. septembra na paraolimpijskih igrah v Atenah le za las zgrešil bronasto medaljo. V ka- tegoriji SH2 je v disciplini zračna pu- ška stoje namreč osvojil četrto me- sto, v igri za bron, do katerega mu je zmanjkalo le 0,6 kroga, pa je bil vse do zadnjega strela, ko ga je prehite- la švedska tekmovalka. Zlato je sicer osvojil Novozelandec, srebro pa še en Šved. 31-letni Pavlin je že dva dni pred tern osvojil šesto mesto v stre- Ijanju z zračno puško leže, v pred- tekmovanju pa je skupaj s še štiri- mi tekmovalci celo izenačil sveto- vni rekord. Damjan Pavlin, četrti na pa- raolimpijadi Medalje posavskih karateistov V Šempetru pri Novi Gorici se je 18.9. odvijalo odprto prvenstvo Slove- nije v karateju. Na tekmovanju so nastopila štiri dekleta iz KBŠ Rajhen- burg in se vse domov vrnile z medaljami. Sara Jeler je bila bronasta v katah in srebrna v športnih borbah nad 45 kg. V ekipnih dvobojih repre- zentanc so slovenske barve zastopale Jasmina in Danijela Grilc ter Ma- rija Jeler. Z mladinsko ekipo sta Marija Jeler in Jasmina Grilc osvojili tretje mesto Danijela Grilc pa je s člansko ekipo celo zmagala, potem ko je prispevala odločilno zmago proti Italiji. Barve sevniškega Karate kluba Hypo pa so v mlajših kategorijah zasto- pali Miha Cvelbar, Jasmin Dautbegovič, Gaber Dernač, Žiga Žveglič, Domen Vavtar, Aljoša Orač in Lino Šalamon. V kategoriji mlajših ka- detov do 65 kg je zlato medaljo uspelo osvojiti Jasminu Dautbegovi- ču, blizu medalje pa sta bila tudi Aljoša Orač v katah in Miha Cvelbar v borbah, oba s 5. mestom. Radioamatarji na SP V slovenski reprezentanci, ki se je v začetku septembra na Češkem ude- ležila svetovnega prvenstva v amaterski radiogoniometriji, je sodelova- lo tudi šest tekmovalcev iz posavskih radioklubov, po trije iz radiokluba Krško in sevniškega Amaterja. Med ženskami do 19. leta sta Krčanki Ma- ja Marušič in Adrijana Moškon osvojili 12. oziroma 21. mesto, z ekipo pa 8. mesto. V enaki kategoriji pri moški so bili Sevničani Danilo Kun- šek 12., Luka Ločičnik 14. ter Tomaž Kunšek 22., ekipa pa je zasedla 5. mesto. Med veterani nad 60 let je bil krški tekmovalec Janez Kuselj 11., z ekipo pa je osvojil 8. mesto. Številčen sprajem za olimpijca Brežičani so se 2. septembra v kar velikem številu udeležili spreje- ma za tamkajšnja olimpijca Primoža Kozmusa in Jureta Rovana ter njuna trenerja Vla- da Keva in Polde- ta Rovana. Sprejem. sta pripravila breži- ška Občina in Atlet- ski klub Fit Brežice, oba brežiška atleta pa sta izrazila zado- voljstvo s svojim na- stopom na olimpij- skih igrah, razmiš- Ijata pa tudi že o no- vem olimpijskem ci- klusu in igrah v Pe- kingu leta 2008. Primoi Kozmus in Jure Rovan sta doživela navdušen sprejem Brežičanov Prvakinji Krčanki, ütuqI SaviricanM Na ekipnem šahovskem državnem pr- venstvu za dekleta sta naslov držav- nih prvakinj osvojili mladinki Šahov- skega kluba Triglav Krško Karmen Mar in Mirela Ahmatovič, za njima pa sta se uvrstili mladinki Šahovskega kluba Mi- lan Majcen Sevnica Jelena Topic in Su- zana Pavlič. Državnf naslovl Katarina Zorko Katarina Zorko iz Brestanice, sicer članica Atletskega kluba Kladivar Ce- Ije, je na letošnjih atletskih driavnih prvenstvih dosegla naziva državne pr- vakinje v metu kopja za starejše mla- - dinke in v metu krogle za mlajše čla- nice. Poleg tega je osvojila 2. mesto v metu kopja in 3. mesto v metu di- ska med mlajšimi članicami, druga pa je bila še v metu krogle med članica- mi. S člansko žensko ekipo AK Ktadi- var Celje je tekmovala v metu kop- ja in krogle ter post a la klubska držav- na prvakinja. Vodlanvdvanajstfliurafi prsvozl326km Rekreativni kolesar Dušan Vodtan se je 16. septembra na Mobikro- gu v Cerkljah ob Krki lotil 12-urne vztrajnostne vožnje. Kljub hladne- mu vremenu je v tern času prevozil 326 km s povprečjem 29,70 km/uro. Kot pravi, je bila to njegova letoš- nja zadnja ekstremna preizkušnja in se bo sedaj se posvetil počitku in re- generaciji. J-PJT% CGflTGR ^*/2%k^ Obrtna cona Leskovec .. ^ßrltl* nad vulkanjzerstvom Unetič ^^f/jOh Inf. 041 -762 001, www.bfit-glaser.si Vf DRUSTVO ZA REKREACIJO pod vodstvom Staneta Iskre obvešča, da se bo oktobra začela VADBA ZA VITALNEJŠI JUTRI vsak PON in ČET ob 19. in 20. uri od 4. oktobra dalje VADBA ZA OBVLADOVANJE HRBTENICE vsako SRE ob 18. uri od 6. oktobra dalje Vadbe bodo ob navedenih terminih v vadbenem prostoru ¦ na stadionu Matije Gubca(zgradba AMD Krško) ObzofniK September 2004 19 šport In reKraacija Krški GP Švedu Riokardssonu Približno 9000 gledalcev si je 4. septembra na štadionu Matije Gubca v Krškem ogledalo spidvejsko dirko za Grand Prix Slovenije, sedmo od deve- tih v seriji dirk, ki bo na koncu sezone dala svetovnega prvaka. Po dveh zmagah avstralskih dirkačev na prejšnjih dveh GP dirkah v Krškem je bil tudi letos favorit Avstralec Jason Crump, vodilni v prvenstvu, ki pa je tokrat zmogel le 6. mesto. Svojo 13. GP zmago je na koncu slavil 34-letni Šved Tony Rickardsson, ki je suvereno zmagal v vseh petih vožnjah. Za Švedom so se uvrstili njegov sovrstnik American Greg Hancock in dva pred- stavnika mlajše ge'neracije voznikov Danec Hans Andersen in Šved Andreas Jonsson. Domače navijače je nekajkrat dvignil na noge slovenski prvak Matej Žagar, ki je v eni vožnjo celo zmagal, na koncu pa z 9. mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na dirkah za GP. Nastopil je tudi do- mačin Izak Šantej in zasedel 23. mesto med 24 vozniki. Dirka je odlično uspela, saj je prišlo le do enega padca in to v zadnjem zavoju finalne vož- nje, a na srečo brez posledic. Najboljši v Krškem: Greg Hancock, Tony Rickardsson in Hans Andersen iiUin:«w/iVtv^i Na speedwa^dirko za državno prlenstvo ^Jdtffepv -finale Razlnn med vodilnimcXluboma je IA točke, zato boÄrka še posebej afrakthJra —^djrka bo v $<|boto, ^<2fi0.20«rob^15uri P^dspeg^qy stadionu J^ ArKrškem Otroci do 14.1 eta imajo vstop prost 20 September 2004 ObzofriiK VOLITVE V DRŽAVNIZBOR R SLOVENIJE 2004 3. oktobra bodo potekale volitve v Državni zbor, na katerih bomo volili 90 po- slancev oziroma poslank. Slovenija je razdelje- na na osem volilnih enot, vsaka od teh pa na vo- lilne okraje, ki jim v primeru Posavja ustrezajo sedanje občine Brežice, Krško in Sevnica (volilni okraji St. 5, 6 in 7 v 6. volilni enoti s sedežem v Novem mestu). Iz vsake volilne enote je izvolje- nih po enajst poslancev, dva pa izvolita narodni skupnosti. Na listah petnajstih strank kandidira enainštirideset Posavk in Posavcev. BREZ DLAKE NA JEZIKU I Stanko Radanovič, kandidat SNS za poslanca v DZ RS Brežice Dušan Šiško, kandidat SNS za poslanca v DZ RS Krško in Sevnica ® DeSUS Spoštovane volivke in volivci! Pred nami so volitve v Državni zbor. V cast mi je, da v našem okraju kandidiram za poslan- ca v DZ. Kot poslancc bom sodeloval pri programu strankc DeSUS. Zavzemal se bom za vse, kar bo izboljšalo naše življcnje v občini, Posavju in Republiki Sloveniji. • Najprej bi se zavzemal, da bi bila občina Krško, predvsem pa samo mcsto Krško, nam bolj prijazna. Želim, da bi oživelo staro mestno jedro. • Okolica naj bi bila zdrava, zato bi se zavzemal za ekologijo. Saj imamo v občini dve veliki tovarni, ki nas redno opominjata, da je Krško vclik ckološki problem. Tovama Vipap je v lasti tujcev, za katerc mislim, da premalo skrbijo za ekologijo in za tehno- loSko posodobitev. • DrugatovarnajeNEK. Obratuježcod leta 1981 in še dancs nima rešenega vprašanja, kam z radioaktivnimi odpadki. Ti ostajajo v Krškcm. • Prisotnost nuklearnc elektrarne in pri njej kopičeni radioaktivni odpadki so razvred- notili ncprcmičnine neposrednc in širše okolice elektrarne. To vprašanje ni bilo nikoli docela odškodninsko rešeno za prizadete občane. • Zavzemal se bom, da se odprta vprašanja vpliva NEK na ncposredno okolje strpno in z razumom obdelajo in najdejo rešitve za oškodovance. NEK z oskrbo z elcktrično energijo scga v celotni slovenski in hrvaški prostor. Koristniki tcga pa morajo razume- ti, da je treba škodo, ki je storjena okolici, povmiti. • Vpliv NEK na okolje zaradi obratovanja in prisotnosti radioaktivnih odpadkov ima širše razsežnosti, ki so dolgoročnega značaja in so vezane tudi na razgradnjo NEK. • Večina ostalih gospodarstev občine je v rokah privatnikov. Njihov odnos do delavcev Anton Planinc Krško (18) pa ponekod zahaja v anomal ije spošto- vanja dela v zdravem in varnem okolju. Tudi pri izplačilih oscbnih dohodkov že skromna izplačila zamujajo in s tem do skrajnosti zaostrujejo življenjske pogo- je delavcev. Zavzemal se bom, da bodo delavci zdravo in varno delali, da bi ta- ko zdravi dočakali starostno pokojnino s polno delovno dobo in ne predčasno. • Posebcj izpostavljam prizadevanja za izpolnjevanje in modernizacijo zdravstvenih ustanov v Posavju. Izpostavljam opremo za interventne zdravstvene posege pri srcnih bolnikih. Občina Krško je moj kraj, kjer sem se rodil 15.12.1942 kot otrok 14-čIanske družine. Tu sva si z ženo ustvarila družino in topel dom. V Krškem sem preko 41 let delal v gospodar- stvu. V Kovinarski sem se izučil za kovinostrugarja in ključavničarja. Od leta 1972 sem de- lal na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Zadnja leta sem bil direktor KZ Krško - Vin- ska klet, ki jc znana po dolenjskem posebnežu cvičku. V tem obdobju sem spoznal, kakšno je življenje kmečkih in dclavskih družin v našem kraju. So poštene in dobre, živijo skrom- no. Imam veliko življenjskih izkušenj, če bom izvoljen, se bom zavzemal za lepše življe- nje vsch občanov in državljanov. Zaupam vam, da bom s svojim delom in izkušnjami pri- dobil vaše zaupanje. Spoštovane volivke in volivci, volite človeka, ne glede kateri stranki pripada. Kandidat DeSUS-a za vse generacije Anton Planinc ObzoTriiK September 2004 21 volitve 2004 volitve 2004 mM.d IJ.ßZ—1_ 0,Z3l——lcanHirfaf.M-5>i-ya.Hryavni-yhni NOVA SVETLOBA ZA JASEN IN SVETEL JUTRI Us Cs Nova Slovenija IW ^9m Krščanska Ißudska stranka n SPOSTOVANE VOLIVKE, SPOŠTOVANI VOLIVCI Prepričan sem, da ste me v tem predvolil- nem obdobju že spoznali, z mnogimi od Vas sem se srečal tudi osebno. Obiskali ste me tudi na moji spletni strani www.nsi-kr- sko.org in mi zastavili vprašanja. Vseeno se Vam želim uvodoma še enkrat predstaviti. Sem Janez Požar, uni. dipl. ing, zaposlen v Nuklearni elektrarni Krško. Sem poročen in z ženo Natašo, zdravnico anesteziologi- je, imava dva sinova. Z družino živim v Kr- škem, natančneje na Vidmu. Kot Krčan do- bro poznam problematiko mesta Krško in tudi celotne občine, tudi državna problema- tika mi ni tuja. Za kandidaturo za poslan- ca v državnem zboru sem se odločil zato, ker sem prepričan, da si Slovenci zasluži- mo več in boljše. Dvanajstjetna vladavi- na sedanje politične opcije nam ni prines- la tistih sadov, katere smo Slovenci upra- vičeno pričakovali ob osamosvojitvi drža- ve. Moj namen ni le kritizirati sedanje ob- lasti, a vseeno bi Vas rad opozoril na samo nekatere izstopajoče probleme v naši druž- bi, na katere opozarjajo sedanjo vlado tu- di šteVilni razumniki in ugledni Slovenci. Priča smo zelo ražbohoteni korupciji in kli- entelizmu, velike afere ostanejo neraziska- ne in brez sodnega epiloga, veliko postop- kov zastara in to vse s točno določenim na- menom, veliki sodni zaostanki še zlasti na področju pravic naših državljanov, neena- kost pred zakonom, slabo gospodarjenje z državnim premoženjem, predrag držav- ni aparat,v nadzornih svetih sedijo le pri- padniki vladajoče opcije, nepreglednost javnih financ, neenakost pri razpisih, neu- strezna davčna politika, slabo stanje v go- spodarstvu in še zlasti v kmetijstvu, velike socialne razlike, nerazumno razmerje v pla- čah naših državljanov, ki je sedaj že večje od 1:50, zmanjševanje pokojnin, velika ne- zaposlenost, več kot 11 % oziroma 220000 Slovencev živi v revščini, sorazmerno ve- liko število kapitalistov, katerih izvor pre- moženja je vprašljiv, tujci in etnične sku- pine imajo bistveno več pravic kot pa na- ši državljani, premalo pozornosti se posve- ča mladini, ostarelim in invalidom, predra- ga stanovanja, dolgi upravni postopki, na- pačna družinska politika, sola, ki še zdaleč ni po meri človeka, je bistveno predraga, popustljiva zunanja politika zlasti pri dolo- čitvi meje s sosednjo Hrvaško in še bi lah- ko našteval. O vsem tem in številnih dru- gih nepravilnostih sedanje oblasti nas v za- dnjem času obveščajo tudi mediji. Temu je potrebno narediti konec za vselej. Čudi me, da o tem govorijo tudi nekateri kandidati tistih političnih strank, ki so že več kot de- setletje na oblasti in so imeli vse možnosti za odpravo navedenih nepravilnosti, vendar tega niso storili, še več, probleme skrivajo pod preprogo. Sam se bom z vsemi močmi zavzemal za odpravo navedenih nepravilnosti in še zla- sti za oblikovanje države, v kateri bo mo- goč razcvet slovenskega gospodarstva - to je države, ki zna ustvarjati ugodno delovno okolje, ki nagrajuje ustvarjalnost in pod- jetnost državljanov, ki krepi kapitalski trg ter omogoča smotrno porabo javnih sred- stev in njihovo preglednost. Zavzemal se bom za izobraževalni sistem, v katerem bo- do mladi deležni kakovostnega izobraževa- nja, ki bo cenilo predvsem kvaliteto zna- nja in ne le kvantitete in jih bo funkcional- no pripravljalo na življenjske izzive. Zave- dam se pomena oblikovanja skupne prihod- nosti, ki mora vključevati tako skrb za dru- žine kot tudi za šibkejše člene naše družbe ter razvijati aktivne programe za vključitev v delovni proces za vse, ki so vanj sposobni prispevati. Predvsem se bom zavzemal za pravno državo, ki bo tudi v praksi pomeni- la enakost pred zakonom za vse in bo med ljudmi povrnila zaupanje v državne institu- cije vključno s sodstvom. V kolikor bom izvoljen za poslanca, se bom zavzemal tudi za realizacijo čim več- jega števila projektov, ki se nanašajo na ob- čino Krško. Že samo mesto KrŠko mora do- biti drugačno, seveda lepšo podobo. Seda- nja vlada se je odločila, da se leta 2006 za- ustavi obrat celuloze v Krškem. Tudi sam menim, da takšna tovarna, ki s prisotnost- jo klora ogroža celotno regijo, ne sodi v sa- mo mestno jedro. Sam se bom zavzemal, da država skupaj z občino končno pristo- pi k reševanju pereče problematike in sku- paj najde ustrezna delovna mesta za vse za- poslene v sedanjem obratu celuloze. Zav- zemal se bom za ponovno oživitev krške- ga gospodarstva in odpiranje novih delo- vnih mest. Zavzemal se bom tudi za do- sledno izvajanje sporazuma sklenjenega med R Slovenijo in R Hrvaško, vezanega na Nuklearno elektrarno. Sporazum je slab in ga v N.Si nismo podprli, če pa je že spre- jet, naj se vsaj takšen izvaja. Zavzemal se bom tudi za pravičnejšo delitev rente iz na- slova Nuklearne elektrarne in radioaktivnih odpadkov in sicer takšno, da bodo tudi go- spodinjstva v neposredni bližini Nuklearne elektrarne deležna določenega nadomestila. Veliko naporov nameravam vložiti v oživi- tev starega mestnega jedra. Krško mora do- biti tudi most čez Savo in novo cestno po- vezavo med Krškim in Brežicami. Pri iz- gradnji verige Savskih elektrarn morajo do- biti poslovno priložnost domači podjetniki. Senovo mora dobiti tisto, kar mu pripada iz naslova rudnika v zapiranju. Potrebno je rešiti problematiko pitne vode. Zgraditi bo potrebno kostanjeviško obvoznico. Poseb- no skrb bo potrebno nameniti demografsko ogroženim področjem v občini, še zlasti po- dročju Bohorja in Gorjancev. Državne ceste po vsej občini so v izjemno slabem stanju, zato se bom zavzemal za njihovo preplasti- tev. Kmetijska politika bo morala biti takš- na, da bodo kmetje zainteresirani odelovati kmetijska zemljišča. Spoštovane volivke in volivci. Veliko za- htevnih nalog nas čaka v naslednjem štiri- letnem obdobju, zato je smiselno dati pri- ložnost novim obrazom, novim pogledom in Novi Sloveniji. Prepričan sem, da bo- ste 3. oktobra odšli na volišče in obkro- žili zaporedno številko 4 Janeza Požarja. Vaša podpora na volitvah in moje zavze- to ter pošteno delo so ključ do novih skup- nih zmag. Janez Požar NOVA SVETLOBA NOVA PRILOŽNOST NOVA SLOVENIJA 22 September 2004 ObzoifftiK volitve 2004 ET fjIEu^ Krško SDS l)r:i<;i' \oli\ kc in voliu-i. n;i hsii Slinenske dcmokralske slrankc k;nuliilir;ini. kcr SDS /dru/uje Ijudi. ki ikiiii in \sceno. kaksna bo ii;iš;i pi ihoiltlost in prihodnosl našili olrok. Sposobni siiui holje in holj pošieno upra\ Ijaii / dr/a\o lcr po- \c/ali Ijudi im slrankc s ciljeni hiiivjscjia ra/\o|a hi ivmiičhc solidarnosli. Naš cilj |c sinlni po/iii\ 111 ra/\o| na well podio čjili. ki cdini laliki) pripcljo do blauinje vscb dr/av- Ijanov lc dr/avc. Kol poslanee so hum /alo /a\/c- mal. da \ SK»\ciiiji ^pct /a/nijo \ rcdnole. na kale- rih je naslala. 1'ri/adesal si bom /a Slovenijo. k|ei hmiui \si cnaki pred /akonoin. kjer bosla delo in /nanjc nauiajcna. kjer homo intcli vsi enakc mo/ nosli ra/\o|a lako na pode/clju kol \ mcstih. (io- spodarski in drti/beiu ia/\o| na| ho enakoineien po \m.'| Sl(i\cni|i. Koi poslaikv si boin pri/adi/\al. da nc bo \a/no. ko i:a pn/naš. ampak kaj /naš. \'si inoranio iiniii i.'na- kc ino/nosli /a i/iibia/cvaiijo in /aposlilc\. ciiakc iiui/iiosii /a /dra\sl\ciio oskrbn in t'liakc pra\ii\- do MicialncLM skrhsl\a. /a\ /(.'inal sc bom /a \ /pod bii|an|i' usl\ai lalinisli n.i \ sell področ|ih. Sc posebei lnuii pnslulinil pobiidain inhnlih \a"' smdenlskili sub in slanosanj /a inladc drii/inc. l:sl\arili jc pn livbno poi;o|(.' /a \iv|o nulnosi. I'oilprl bom piciiloyc ki bodo prispcv;ih k /inanjša- n|U rasli |;i\iiL'Uil ilolija. k'i se /a\/cmal /a šolslvo. ki bo clajalo pondaivk ra/\iljaiii. /a nas 11,1 obrob|u. kjci sf Irudmio. da s posk-niin ilfloni piv/ivinui. sijc \ciliu» niani. Culiin, ila bi kol hiuloOi scMiiški poslaiu'i' uspol ra/bili oblakc kri/L1. ki \aln<> holj piv/ijo na / loxorikaiiii. l/koiislili moianio s\o|o polonci.do in so /a\ odali s\ o|o inooiA'aso moo laliko s s\o|11ni '.'.laso\ i pieneselo itaiuo in \:\/ |o horn posrodov ill napro|. da bo Indi \ Si'\ni- i'i "we soiH'ii" /:i \si- oliiiinr. |)i"i-(l\ sc-lli /:i nasc olrokc. /clini muh lipo in siiiuiKi jisin! \as kandidal /a poslanoa. Ul (.1 I .1 IUMAN F ^^tjfj^gr^^ ._. m ŠDŠI Sposloxani! ()boina Hro/ioo 10 naso skupno doniaoo ok(»l|o in pioslor. k|or so bodo ra/vijiili Hull nasi otrooi, /alo inoraino poskrbeli. da naši obomi onuxjoOmio i'im hilivjsi ra/\o| in /a;.'(ilo\mi() enake mo/nosli /a k\aliloli)o /i\l|oii|o slohoinora i/niod nas lomoljni poudaiki i/ nasoua prourania so: • / /ni/anjem da\ko\ in sliiiiut;ili\no da\Ono poliliko lor /dni/o\an|oni dr/a\nili in lokalnili siodslo\ /olimo nsharili boljso pogojo /a ra/\o| piedwin malili in sivilnjili podjolij tor pourali ŠIomIo (IoIomiiIi niosl. • /lasli dr/a\no ooslo \ nasi oboini in rotii|i polio bujojo nnjiio posodobiHo in plooniko. • \ Kro/ioali moranio polou skrbi /a kakoxoslno in poslro ponndbo piodšolsko \ /i.ro|o. osiunno šttlskili. sro(lii|os(ilskili in \ is|osolskih i/obia/o \alnili proi;iaino\ \/posla\ili in ra/\i|ali Indi \ isoko slroko\ no solsh o. • l'osa\jo nioia poslali bodooa slo\onska pokra|i na, k|er so bodo /drn/o\alo in po\e/o\ale upra \ 110 IllllkoilO. i.'ospodaislvo. solsUo. /di,i\sl\o. knllnia in spoil. • Hiri/oin. kinoli|sl\ii in /n.iinonilosli n.isih kr.i|o\ |o polrobno po\o/ali \ oololo loi s loin poposlnli luiislkiio ponndbo loi oiiiol'ooiIi iiadal|ii|i ra/\o| slo\ilmli pi'opada|(K'ih kniolij. • bolnisnico \ Kio/ioali |o polivbno bol|o opioniili in okiepili loi |o ra/\ i|ali /a polrobo posa\ sko io!.'i|o KI|uoih> |o. da nil.inio \ I inbljani in \ sl(i\onskom p.irlanionln siiokoMio in odloone Ijndi. ki so /na|o posla\ Hi /a s\o| kra| m s\o|o l|ndi loi \ naso obomo pnpoljali oini \oo iir/;i\ noiNi donarja /a skupno ra/ \o|iio pro|oklo I'roprioaii soni. da mi jc lo \ /adniih slirih lolih uspclo in da sem bil dejansko \'aš po slanec./alo \as pmstin. da mi \ netlol|o. ' oklobi.i .]()ll I. ko bodo poiuniie \olilv o. /aupalo s\o| L'.las. \,is kandidal /a poslanea. inn». Andii'j \ i/jiik SLOVENIJA nanovinoti To bo VAŠA ZMAGA SDS ObžorhiK September 2004 23 volitve 2004 Ohranimo Slovenijo! Izberimo SLS. Ana Somrak, kandidatka za poslanko v Dižavnem zboru RS © Spoštovane volivke, cenjeni volivci! V tem tednu bomo na volitvah izvolili poslanke in poslance v državncm zboru, odločili se bomo za slovensko prihodnost v naslednjih štirih le- tih. V preteklih tednih je bilo izrečenih mnogo obljub, predstavljenih je bilo veliko različnih programov. Svoje poslanstvo v državnem parlamentu razumem kot odgovorno de- lo za Slovenijo in domače okolje. Nadaljevati želim delo na projek- tih, ki so zastavljeni v občini Krško in Posavju na področju gospodar- stva, energetike, kmetijstva in razvoja podeželja, izobraževanja, kultu- re, športa, prometa, komunalne infrastrukture, urejanja romskega vpra- šanja. V prihodnjih letih bodo potekali za Posavje zelo pomembni projek- ti, kot so investicija v hidroelektrame na Savi z izgradnjo prometne in ostale infrastrukture ter proces regionalizacije, ki bo odločilno vplival na enakomernejši razvoj in enake možnosti vseh delov Slovenije. Z ak- tivnimdelomvdržavnemzboruželimobčini Krškozagotoviti možnost soodločanja pri najpomembnejših vprašanjih. Verjamem, da mi boste v nedeljo zaupali svoj glas in obkrožili številko trinajst. "y Ana Somrak, kandidatka za poslanko Zaključna prireditev volilne kampanje Ane Somrak bo v petek, 1. 10. 2004, ob 19.00 uri v Kulturnem domu Krško. V programu sodelujejo: godalni orkester Glasbene šole Krško, harmonikarji iz Podbočja, plesna skupina Unique 1, Leskovški oktet, Nuša Derenda. Poleg kandidatke za poslanko bosta zbrane nagovorila Franc Bogovič. župan občine Krško in predsedmk občmskega odbora SLS Krško ter Bojan Šrot. žuoan Mestne občine Celie m podpredsedmk Slovenske liudske stranke. 24 September 2004 ObzorriiK volitve 2004 Spoštovane volivke, spoštovani volivci! Skupaj uresničujemo različne projekte v občini in regiji, zato me je veliko Ijudi, ki mi zaupa- jo, vzpodbudilo h kandidaturi. Kandidiram na listi Slovcnske Ijudske stranke, stranke slovenskih tradicionalnih vrednot, zmernosti in napredka, ki je aktivno in uspešno sodelovala v procesu vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Mož- nosti in priložnosti moramo izkoristiti tudi v bodočc. V Evropi moramo še močneje ohranjati Slove- nijo in utrjevati njcno prepoznavnost. Evropa je scstavljcna iz rcgij, ker pa je regija Posavje še vedno v iTstanavljanju in regionalizem v Sloveniji ni izpostavljen, se bom zavzemal za vzpostavitev regij v slovenskem prostoru in za skla- den regionalen razvoj. Po vstopu Slovenije v EU je prišel čas, da Posavje zmanjša razkorak z razvitim delom Slovenije in tudi z Evropo in menim, da bom s svojim delom pripomogel k uspešnemu sodelovanju z državo in evropskimi skladi zarazvoj pri koriščenju evropskih spodbud, pri katerem mi bodopomagale izkuš- nje, ki sem si jih pridobil mcd županovanjem. Vse svoje aktivnosti moramo usmeriti v prihodnost in se na zamujenih priložnostih iz preteklosti tudi kaj naučiti. Izbrati moramo najboljše kandidate z znanjem, izkušnjami in pogumom. Želim si še hitrejši razvoj naše občine ter večji vpliv na reševanje lokalnih in regionalnih problemov v Ljubljani. Sevnica potrebuje poslanca, ki bo v dobro prostora deloval povezovalno, nekonfliktno in bo z jasnimi stališči zastopal interese širokega kroga ljudi. Znam sodelovati tudi z drugače mislečimi in na tak način delujem in bom deloval tudi v bodoče. Zato občani, simpatizerji, kolegice in kolegi, združimo vse svoje znanje in potenciale. Na volitvah ocenite vsaj del mojih dosedanjih izkušenj in realiziranih projektov iz okolja moje občine, dodajte še svoje in zdru/.imo vse to v pozitivno prihodnost in odpeljimo Sevnico s hitrejšimi koraki v prihodnost. MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI MORAMO IZKORISTITI, ZATO VAS VLJUDNO VABIM, DA SE UDELEŽITE VOLITEV IN MI 3. OKTOBRA ZAUPATE SVOJ GLAS NA LISTI SLS, POD ŠTEVILKO 13. S spoštovanjem, Kristijan JANC, kandidat za poslanca DZ RS na listi SLS KRISTIJAN JANC (13/ SLS. S town «Km tHJdwH« stritr*» Tabor Slovenske ljudske stranke v Sevnici ObzoniiK September 2004 25 volitve 2004 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE JOŽE AVŠIČ /#\\ Odgovoren poslanec in zavzet Brežičan I %1 1 Na letošnjih državnozborskih volitvah kandidiram že tretjič zapored. Prepri- ^^*i^^^ can sem, da mi bodo volivci na volitvah naklonili veliko glasov in s tem ponovno izkazali zau- panje za opravljanje tc pomembne funkcije. Doslej so me volili mladi, zaposleni in upokojeni. Volili so me izgnanci, gasilci, kulturniki, športniki in intelektualci, prijatelji in politični zavezniki. Volili so me moji sokrajani. Prepričan sem, da ni razlogov, da se to ne bi ponovilo. Zakaj? Kar veliko razlogovje! Sem izkušen politik! Sem dober poznavalec gospodarstva, komunalnih ter drugih infrastrukturnih problemov in socialne problematike v občini Brežice in Posavju. Ostal sem odprt za vse ljudi, jim rad prisluhnem in pomagam! Pošteno in odgovorno opravljam zaupane naloge. Zavzemal se bom za decentralizacijo Slovenije, ustanovitev posavske regije, finančne spod- bude iz državnih in evropskih skladov za oživitev in razvoj gospodarstva. Zavzemal se bom za razvoj občine Brežice tako, da bo le ta postala pomembna slovenska občina, Brežice pa pravo evropsko mesto. Zavzemal se bom, da bo postala Slovenija ena najrazvitejših evropskih držav z urejenimi sosedskimi odnosi, da bomo Slovenci prepoznavni kot uspešen, delaven in kulturen, ponosen evropski narod. Vse to in program Liberalne demokracije Slovenije so razlogi, zaradi katerih pričakujem, da bom v mandatu 2004/2008 ponovno zastopal Brežice in Posavje v slovenskem parlamentu. Zaupajte mi! Delovni obisk predsednika vlade mag. Antona ROPA v Kopitarni Velikokrat poudarjam, da bi se v primeru, da bom izvoljen v parlament, ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Tudi ob zadnjem obisku predsednika slovenske vlade Antona Ropa v sevniški Kopitarni, je tekla beseda predvsem o položaju predelovalnih dejavnosti, ki v naši občini prevladujejo in predstavljajo približno 1.500 delovnih mest. Predsednik Rop je poudaril, da bo vlada podprla nadaljnje razbremenjevanje stroškov neto plač in v naslednjih dveh letih ukinila davek na plačno listo. Ta ukrep pomeni občutno razbremenitev in povečanje konkurenčnosti naših podjetij. Poleg tega pa seveda LDS zagovarja tudi druge ukrepe spodbujanja gospodarstva. Predvsem so to proračunska sredstva za krepitev znanja v podjetjih, vlaganja v razvoj blagovnih znamk, ureditev ekologije v proizvodnih procesih in usposobitev za črpanja evropskih sredstev. Da bomo vse te možnosti znali izkoristiti, pa se moramo dobro organizirati tudi sami. V Sevnici moramo zagotoviti strokovno-svetovalno organizacijo ali podjetje, ki bo sledilo vsem razpisom iz EU in znalo skupaj z nosilci idej pravočasno in strokovno pripraviti ustrezne projekte. Predsednik ROP nas je v Kopitarni pri teh usmeritvah že podpiral in na takšno sodelovanje lahko računamo tudi v prihodnje. kandidat LDS Marjan Kurnik 26 September 2004 ObzörniK LIBERALNA DEAAOKRACIJA SLOVENIJE Antonija Glas Smodič, kandidatka LDS za poslanko v DZ RS 9 V življenju ženske, ki opravlja vodstvena dela in je hkrati še mati in žena, so obdobja, ko za kaj drugega zmanjkuje časa. Tu in tarn se odpraviš še v bližnje hribe, sedeš na kolo ali si ogledaš gledališko prcdstavo, koncert. Dnevna politična dogajanja spremljaš, jih komentiraš, a vanje aktivno ne posežeš. In pred vsakimi volitvami, bodisi lokalnimi, bodisi dr/.avnimi, se sprašuješ, kaj bodo prinesla. Uresničeni sen o samostojni Sloveniji, preboj v skupnost evropskih držav in uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj, kljub začetnim težavam mlade državc, človeku vliva ponos in srečo, da je del tega časa. In ko prebiraš programe političnih strank pred bližajočimi državnozborskimi volitvami, se odločiš za aktivno sodelovanje. Čeprav ne pripadam nobeni politični stranki in so se mi nekateri predstavniki stranke LDS vedno zdeli malce vzvišeni, od- maknjeni od ljudi, je program stranke dober. Zagotavlja prihodnost, ki je naša skupna prihodnost in jo bomo zato skupaj spreminjali za nas, naše očete in matere, dede in babice, naše otroke in vnuke. Mojo, tvojo, našo Slovenijo! O nastanku države smo se v devetdesetih odločili skupaj na plebiscitu. Politične stranke, ki so bile takrat vladne stranke in danes nastopajo s sloganom kot so: Slovenija na novi poti; Nova smer, nova priložnost, nova Slovenija; Ohranimo Slovenijo; so sprejele odločitvc v zvezi z denacionalizacijo, last- ninjenjem podjetij in še druge ukrepe na nepravičen način. Posledice čutimo še danes, zato je potrebno nekaterc napačne odločitve iz tistih časov popra- viti. Odločili smo se za slogan »Skupaj spreminjamo Slovenijo«, ker so ne- katere spremembe nujne. Kot poslanka v Državnem zboru se born zavzela za zakonodajne postop- ke, ki bodo omogočili delitev dobička tudi med zaposlene, kar bo odpravi- lo strah pred tujimi lastniki in tujimi vlaganji in odlivom celotnega dobič- ka v tujino. Želim vzpostaviti tekoče sodelovanje z managementom Občine Krško na ta način, da ustanovimo poslanski gospodarski forum in tako zagotovimo uve- ljavljanje potreb gospodarstva Občine Krško v Državnem zboru. V prihajajočem mandatnem obdobju bo sprejet Zakon o regijah. Vsi, ki so do danes močno kritizirali centralizacijo Slovenije, niso bili sposobni spre- jeti zakona o regijah v prejšnjem mandatu. Z vzpostavitvijo regije Posav- je, za katero se bom v Državnem zboru resno zavzela, s centrom v Krškem, bodo dane boljše možnosti za razvoj zdravstva, kulture, šolstva, socialnega skrbstva in športa. Z razvojem gospodarstva, z vzpostavitvijo regije Posavje in še boljšim sta- njem v družbenih dejavnostih, bodo dani optimalni pogoji za delovanje raz- ličnih društev, v katerih danes sodelujejo upokojenci, izgnanci, lovci, ribi- či, vinogradniki, planinci, Sportniki, gasilei, veterani vseh vojn, kulturniki, ljudje z drugačnimi potrebami in še kdo. Za lažje in boljše delovanje, vas pozivam, da se oglasite, me vprašate, mi predlagate, me dopolnite že sedaj in tudi po volitvah. Verjemite, da imam rada Slovenijo, Posavje, predvsem pa mojo občino, Ob- čino Krško, zato pridite na volitve in za vse nas obkrožite številko devet. LDS za najodgovornejše funkeije v državi stavi na sposobne in razumne ljudi. Antonija ülas Smodič, ki jo poznamo kot Nina, je z dosedanjim delom dokazala, da sodi med zaupanja vredne ljudi. Kot ravnateljica krške osnovne šole že vrsto let dokazuje, da so ji pomembnejši skupni uspehi otrok in staršev kot lastna hvala in slava. V Ninini skromnosli in zadržanosti pu se skriva iskriv duh, velika želja po uspehu vseh ljudi, želja po odgovornem delu. Verjamcm, da bo Nina odgovorno opravljala funkeijo poslanke v Državnem zboru, da bo odločno z.asto- pala naše interese in, da bo v slovensko prihodnost vtisnila pečat lastnih znanj in izkusenj. Na volitvah bom obkrožil ZA Nino. Upam, da boste tako storili tudi Vi. Branko Jane, poslanec LDS-a v Drzavnem zboru Mislim, da je za moje razumevanje izbira Antonije Glas Smodič zelo pozitivno preseneče- nje. Gre za novo osebo, ki jo naš politični prostor potrebuje. Izkazujc se tudi s polno mero profesionalnosti, pri svojem dolgoletnem delu pa si je pridobila tudi potreben ugled v lokal- ni skupnosti, v kateri kandidira. Starte Roiman, direktor Nuklearne elektrarne KrSko Mislim, da je gospa Smodič resna, odgovorna, premišljena in izobražena. Kolikor sem jo poslušala, sem ugotovila, da bo največ naredila na področju šolstva, ki ga najbolje pozna. Mislim, da je njen nastop primeren in umirjen za fiinkcijo, za katero kandidira. Je kandidat- ka vredna zaupanja. Meliia Planinc, doktor medicine Marsikdo je primeren za kandidata, pa si ne upa kandidirati. Antonija Glas Smodič si je upa- la. Kot dolgoletna učiteljica in ravnateljica osnovne šole Krško veže nase starše in nekdanje učence, ki bodo že volili na teh volitvah. in pri tem se odraža njeno delo. Poznam jo kol pro- fesorico zgodovine, s katero sva veliko sodelovala. Zmeraj sem bil zadovoljen z najinim so- delovanjem, opazil pa sem tudi, da je sposobna prisluhniti različnim mnenjem. Da je stran- ka izbrala žensko, je zelo pohvalno, saj s tem kaže na enakopraven odnos do voliveev. Pre- pričan sem, da je bila Smodičeva izbrana zaradi svoje kvalitete, in ne zato. ker bi v stran- ki rabili žensko. Slavko Šribar, upokojenec Zdi se mi, da je prav in pozitivno, da prihaja v politiko ženska. Predvidevam. da ima Antoni- ja Glas Smodie izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, kar pa je na nek način poveza- no tudi s kulturo. Menim, da je vpetost kandidatke v pedagoški proces velika prednost. Želel bi, da bi Antonija Glas Smodič kot nov in neobremenjen obraz v politiki pripomogla k bolj- šemu razvoju kulturne javnosti na širšem področju regije. Pričakujem pa tudi, da bo kandi- datka videla druge probleme, kot jih vidijo moški in tako pripomogla k uspešnemu delova- nju našega zavoda. Bojan Boiič, direktor Galerije Boüdar Jakac ObzofniK September 2004 27 volitve 2004 fjTjjl Zavihajmo rokave! Za Krško slovenija je naša www.ostrelic.com Uu) Za Brežice slovenija je naša www.sjn.com PI Boris Županec Za Sevnico slovenija je naša www.sjn.com t?00I OA^I|OA Stranka za prihodnost JO^/lLr r\.lt)l(_. $ Senovega, zavarovalni zasatopnik »Adriatica«, ob tern pa izredni student na visoki upravni šoli, sodi kljub 46 letom med mlajše kandnidate, ki se bodo tokrat potegovali za vstop v slovenski parlament. Da bi ga volivkam in volivcem bolje predstavili, smo mu zastavili nekaj vprašanj. »Ali menite, da so vaša leta prednost, ali bi vamjih lahko kot kandidatu kdo kakorkoli očital ?« »Zdi se mi, da sem si s svojimi leti nabral že obilo življenjskih in delovnih izkušenj. Že kar četrt stoletja je namreč od tega, ko sem se začel vključevati v družbeno-politična doganja in društveno življenje, v začetku predvsem na Senovem. Za to sem imel veliko voljo in vse, za kar sem poprijel, sem poskušal izpeljati odgovorno. Tudi zato se ne čutim premladega za poslanca in hkrati menim, da bi morali naš parlament ob tokratnih volitvah vsaj malo pomladiti«. »Povedali ste, da imate za sabo ie 25 let neprekinjenega, če lahko tako recent, »aktivističnega dela«. AH so bili na tejpoti kaki mejniki?« »Niti ne, a zadolžitve so iz leto v leto postajale bolj odgovorne, pot do njih pa je bila značilna za našo generacijo. Najprej delovne brigade, služenje vojaškega roka, predsedniško mesto v mladinski organizaciji senovske Metalne, tajništvo njenega sindikata, v letu 2002 izvolitev v Svet Krajevne skupnosti Senovo in od letošnjega maja predsedniško mesto. V posebno cast pa si štejem, da sem bil leta 1995 ustanovni clan posavskega drušrva »Sonček«, ki združuje prizadete s cerebralno paralizo in katerega predsednik sem še danes. Iz mladih let imam najlepše spomine na začetek gradnje prizidka k planinski koči na Bohorju, ko sem vodjl mladinsko brigado, in na čas, ko smo na enak način na Senovem urejali kegljišče, šolsko igrišče in smučišče na Bohorju. Take zagnanosti danes ni več in kot član ter predsednik Sveta Krajevne skupnosti si ves čas prizadevam, da bi bilo znova tako, da bi delo za napredek ponovno združilo čim širši krog krajanov. Na ta način bi se dalo tudi v občini in državi marsikdaj in marsikje narediti veliko več.« »Pravzaprav vas vse dotlej v »visoki politiki« ni bilo. Ce bosteizvoljeni za poslanca, bo to vašprvi vstop vanjo. Zakaj ste se sploh odločili za ta korak, kot kandidat Zdruiene liste socialnih demokratov«? »Povabila, da kandidiram sc nisem ustrašil in je zame nov izziv. In zakaj prav na listi ZLSD? Vzroki nikakor niso »ideološki«. Ko sem spremljal parlementarno delo njenih poslancev, so se prizadevali za vse tisto, kar je po mojem prepričanju v prid Sloveniji in predvsem večini njenih prebivalcev, je tisto, za kar bi dal »roko v ogenj« tudi jaz. Tudi z letošnjim volilnim programom so me prepričali in pripravljen sem se boriti za njegovo uveljavitev«. »Kot zavarovalniski zastopnik in predsednik posavskega društva »Sonček« prihajate vsak dan v neposredni stik z ljudmipo vsej občini in širše. Tako najlaie spoznavate probleme, kijih bo treba čim prej rešiti in so podobni, če ie ne enaki, po vsej Sloveniji. Katere postavljate v ospredje?« »Kaj bo treba izboljšati, zaznava tudi Združena lista socialnih demokratov. V njenih predvolilnih programih lahko najdem vse tisto, kar žuli tudi naše ljudi. In čemu naj bi veljali moji posebni poudarki ? Kot oče s tremi otroki bi se posebej zavzemal za vse, kar naj izboljša gmotni položaj prenekatere družine; kot predsednik društva »Sonče« vidim, da v našem zdravstvu ne bi smeli ukinjati razvojnih ambulant in z njimi povezanih pediatričnih služb, saj ravno v krški občini in Posavju ugotavljamo vse več obolelosti naših otrok. Ko kot zavarovalniski zastopnik obiskujem odročne kmetijske predele, spoznavam tamkajšnje težko življenje in bojazen, da bo po vstopu v Evropsko unijo za višinskega kmeta še slabše in da se bo poseljenost našega podeželja še zmanjšala. Pravtako se nam nič dobrega ne obeta, če v občini ne bomo čim prej poskrbeli za več novih delovnih mest, pri čemer še najbolje poznam primer Senovega. Eno izmed rešitev vidim v pospeševanju turizma; dobre pogoje zanj žal doslej nismo podprli s programi, ki bi privabili zanje potreben denar. Pri tem postavljam v ospredje Kostanjevico, ki bi lahko v sožitju kulture in turizma hitreje ekonomsko napredovala. Iz lastnih izkušenj vem, da je znanje danes in bo še bolj v prihodnje glavni pospeševalec našega razvoja in se zato ob delu še naprej izobražujem. In prav zato si bom še posebej prizadeval, da bo sedanjim mladim to omogočeno po redni poti, v čim večjem številu; z boljšo in pravičnejšo štipendijsko politiko ter večjo družbeno skrbjo za dijaške in študentske domove. Ob prizadevanjih poslancev ZLSD v parlamentu bi marsikaj od naštetega hitreje postavili na »pravo mesto«, tudi z usklajenimi prizadevanji za pokrajino Posavje. »Vpredvolilnih nastopih so se stranke s svojimi kandidatipredstavljale v glavnem s takoimenovanimi »velikimi temami«. Ali ob tem morda niso pozabili na tiste »male«, ki večino volilcev verndarle bolj zanimajo?« »Velike teme predstavljajo smeri nadaljnjega razvoja Slovenije v združeni Evropi in jih zatorej stranke ne morejo kar odpisati. Znotraj njih pa moramo znati pokazati vse tisto, kar se da hitro rešiti in kar na koncu zagotavlja za večino sprejemljivo. Pri tem je še kako potrebna vsaka pobuda s terena, potreben je poslanec, ki zna in zmore male probleme prenesti v parlament in kjer jih s podporo celotne poslanske skupine svoje stranke lahko uveljavi. Morda velja to tudi za »večno« veliko temo v naši občini; za njeno povezanost z jedrsko elektrarno oziroma za denar, ki ga prejema na račun njenega delovanja. Tega bo treba čim prej usmeriti tudi v kaj drugega kot doslej, predvsem v pomoč tehnološko sodobnih gospodarskih združb in dejansko izboljšanje kakovosti našega življenja, v čim širšem smislu te besede«. ObzofniK September 2004 29 volitve 2004 KAMNITI VRTOVI POSAVJA piše: Polona Brenčič Pokopališče v Pišecah »Člcvek se rod/, trpi in umrje. To so tri stvari, katerim ni mogoče ubežati!« (Maks Pleteršnik) Tokrat nas je naša nenavadna pot po »kamni- tih vrtovih Posavja« vodila v slikoviti kraj Piše- ce. Središčna vas je naslonjena na južno poboč- je Orlice (698) in gručasto strnjena okoli cerkve sv. Mihaela, vpeta med vinograde, sadovnja- ke, gozdove. Zaznamovana je s kovaško obrt- jo, vrtenjem mlinskih koles, znana po delu jezi- koslovca Maksa Pleteršnika, pesmih okteta Or- lica, Unescovi šoli Maksa Pleteršnika in zaščite- na z visoko ležečim grajskim poslopjem, ki po- časi pridobiva svojo nekdanjo podobo in ugled iz časov plemiške družine Moscon. Vasica, ki se dviguje nad ostalo dolino, je brez osrednjega trga, poslopja s svojo lego pa tvori- jo podobo križa. Vse to daje podobo Pišecam, okoliškim zaselkom in njenim ljudem, ki tu vso- zvočju in boju z naravo živijo že dolga stolet- ja. Začetki naselja segajo v leto 1339, ko je bil kraj prvič omenjen v pisnih virih. Razlage o iz- voru imena so zelo različne: od piša vetra, ki veje po poboqih Orlice, do peš, pešice, pešec ali pšeno. Pišečko pokopališče je namenjeno pokopavanju umrlih za dve krajevni skupnosti - Globoko in Pišece. Predstavljata ga dve pokopališči; staro, ki ga le še vzdržujejo, in novo, ki se širi ob mrli- ški vežici in je še dokaj nezapolnjeno. Po breži- škem občinskem odloku ima obe pokopališči v upravljanju Krajevna skupnost Pišece. Upravlja- lec skrbi predvsem za urejenost in osnovno in- frastrukturo na pokopališču (razsvetljava, voda, zelenice, poti...). Pogrebno službo po pogodbi opravlja zasebno podjetje. Letno opravijo v Pi- šecah od trideset do štirideset pogrebov. Staro pokopališče Prvotno pokopališče je bilo kot tipično vaško po- kopališče stisnjeno ob cerkvi sv. Katarine, ki je stala na mestu današnjega župnišča in je bila v župnišče predelana leta 1837. Opuščeno je bilo verjetno nekoliko pred izgradnjo nove cerkve sv. Mihaela (zavetnik pokopaliških kapel) leta 1798 in so ga preselili nekoliko višje od cerkve, kjer so s pokopi začeli leta 1787, leta 1791 pa je dekan z Vidma, kamor je tedaj spadala pišečka župni- ja (ustanovljena okoli le- ta 1657), blagoslovil po- kopališče v Pišecah. To- da to pokopališče je bilo majhno, zato so ga že le- ta 1845 z odkupom zem- Ijišča povečali in ga obzi- dali z zidom. Na starem delu pokopališča je pros- tora za okoli petsto grob- nih mest, vendor je po- kopališče že zapolnjeno. Grobovi so večinoma urejeni, le manjši del je zapuščenih, zarašče- nih s šavjem, s polomljenimi križi, zabrisanimi napisi. Po tem bi lahko sklepali, da so najem- niki grobov že davno pozabili, da tu leži nekdo od njihovih bližnjih, a vendor še vedno plačuje- jo prispevek za vzdrževanje pokopališča. Poko- pališče ima tipično zasnovo z markantnim sre- diščnim križem, proti kateremu so obrnjeni gro- bovi, večino dopolnjujejo kamniti ali marmorni nagrobni spomeniki, le na redkih so fotografije, izstopajo tudi še redki železni križi, ki so na ne- katerih grobovih prenovljeni. Med sprehodom po starem pišečkem pokopa- lišču je na nagrobnih spomenikih najpogoste- je opaziti priimke Preskar, Kranjčič, Sušin, Škof, Kežman in drugi. Čeprav je na pokopališču še nekaj drugih zanimivih grobov, se posebej velja ustaviti pred grobom - Maksa Pleteršnika in grobnico plemiške družine Moscon. Maks Pleteršnik (1840-1923) je prav goto- vo najbolj znan Pišečan, ki je tudi svoje iivlje- nje zaključil v domačem kraju in počiva na pi- šečkem pokopališču. Njegov grob se nahaja tik ob vhodu na staro pokopališče in je ohranjen v svoji prvotni podobi, vendar nedavno prenov- Ijen. Naj spomnim, da je bil Pleteršnik slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, pisec Slo- vensko-nemškega slovarja, ki je izšel v dveh de- belih zvezkih v letih 1894 in 1895. Po končani gimnaziji je študiral na Dunaju in nato službo- val v raznih krajih, leta v pokoju pa je preživel v Pišecah. Pišečani skušajo ohranjati kulturno de- diščino svojega velikega krajana, zato so rojst- no hišo preuredili v spominsko. Grobnica, v kateri je pokopanih več pripadni- kov plemiške družine Moscon, je v dokaj slabem stanju. Izdelana je v obliki kamnitega bloka, v katerega so vgrajene spominske plošče članom družine, štiri plošče pa se nahajajo v cerkvi sv. Mihaela. Že leta si v Krajevni skupnosti Pišece prizadevajo za njeno obnovo. Zavod za varstvo kulturne dediščine, enota Novo mesto, je izde- lal tudi načrt prenove, vendar so na spomeniku potrebni temeljiti posegi, ki zahtevajo večja de- nama sredstva, tako se iz kamnitega bloka raz- rašča le cipresa, ki s svojimi koreninami tudi do- dobra načenja podobo grobnice. Mosconi so bili fevdni gospodje in lastniki gradu Pišece skozi več stoletij. Leta 1595 je graščino kupil Inocenc pi. Mos- con. Huda usoda je doletela barona Joha- na Jakoba Moscona, ki so ga uporni kmetje le- ta 1661 ubili, njegovo ženo pa vrgli iz prvega nadstropja gradu. Za kraj je bil v 19. st. po- memben baron Alfred Julius Moscon, ki je po- magal revnim in usta- novil prvo šolo v Piše- cah. Znotraj gradu pa so mleli tudi sodni mli- ni, saj je bil tu dalj časa sedež deželnega sodiš- čq. Zadnji lastnik iz družine Moscon je bil Alfred Moscon, ki je deloval v korist brežiškega okraja kot driavni in deželni poslanec. Novo pokopališče Novi del pokopališča je spretno skrit v zavetju cipres. Zaradi premajhnih prostorskih možnosti širitve so leta 1983 začeli pripravljalna dela za gradnjo novega pokopališča in mrliške vežice. Urejanje pokopališča se je začelo na zemljišču nekdanjega sejmišča. Sprva je potekal odkup cerkvenega zemljišča in nekoliko kasneje še za- sebnega zemljišča, ki je bilo namenjeno za ure- ditev parkirišč in dovozne poti do pokopališča. Pripravljalna dela so potekala do leta 1987, ve- žica pa je bila v grobem zgrajena v letih 1988 - 1989, v uporabo je bila predana šele leta 1993. Vežico so zgradili iz samoprispevka, prostovolj- nega in obveznega denarnega prispevka ter ve- liko vloženega dela krajanov krajevnih skupno- sti Globoko in Pišece. Podobo pokopališča so dopolnili z ureditvijo zelenice, dovozne poti in razsvetljave. Grobovi so nanizani v vrstah, med seboj ločeni s prehodi in lepo vzdrževani. Obisk v Pišecah nas je prepričal, da se krajani zavedajo pomena urejenosti kraja in pokopalii- ča kot sestavnega dela njegove podobe. Ni bo- jazni, da ne bi dobro skrbeli za novi del svojega »kamnitega vrta«, pri nekaterih posegih na sta- rejšem, v pogledu ohranjanja bogate preteklosti mnogo bo/j dragocenem delu pokopališča pa jim bo prov gotovo potrebno zagotoviti širšo finanč- no in strokovno pomoč. Osrednji del starega pisečkega poko- pališča Grobnica Mosconovih /e potrebna obnove. 30 September 2004 ObžorniK VSAKA NOVA PESEM SE V SONCU LESKETA pise: Maruša Mavsar SHYAM: ŽELJO DALEČ STRAN - SONCE V SENCI Skupina Shyam, ki preigravajoč note melodičnega rocka ostaja še vedno predaleč od "posavskega občinstva", a na račun zadnje plošče Sonce v senci toliko bliže širši slovenski sceni, preseneča. Preseneča tudi zaradi zelo različnih mnenj. Medtem, ko jih eni plju- vajo, jih drugi kujejo v zvezde, nekateri jim še vedno očitajo imitira- nje tujih in domačih bendov in kot posledico predvidljivost, drugi pa hvalijo svežino novih zvokov, jih razglašajo za najobetavnejše avtorje na slovenski sceni in jim namenjajo nagrade. Osebno pa me ne preseneča njihova "multimedijska" usmerjenost (o vsem se prepričajte tudi na njihovi internetni strani), za kar je po mo- jem mnenju največji krivec Miloš Radosavljevič, soavtor glasbe, pe- vec, kitarist in, kar nas še najbolj zanima, avtor besedii. Tudi če bi se zdelo, da so »samo še en bend« - nas njihova besedila prepričuje- jo drugače. Album Željo daleč stran (Multimedia records, december 2000) z besedili res ostaja za kar nekaj želj daleč st ran. Vsak avtor seveda točno ve in čuti to, kar je ustvaril, pa vendar se mora kljub neoukvirjenosti umetnosti dobro zave- dati, da so besedila namenjena široki populaciji. Verzi v prvem albumu ne go- vorijo prepričljivih zgodb, zdi se, da dr- žijo neko izraznost za zaveso, a je ne pustijo skozi, tako da večkrat obstane- mo pri nekakšnem odsekanem nizanju besed, ki jih ne poveže niti naslov. Pri- mer za to je pesem Kocka. Ena šibkej- ših točk pa je tudi Rjavi spomin: Rjavi spomin Vse karje dobro, ni zmeraj sladko. Vse karje slabo, ni nujno zlo. Ko se postavim, na tvojo slran. Takrat se zbudim, vei nisem zaspan. Če sem iskren, kajnaj zgubim? Slava je podia! Nje ne ielim! Slika postane, rjavi spomin, le lebe v srcu, ne izgubim. Ne izgubim! Tebe v srcu, ne izgubim! Besedila pesmi Kocka, Križišče, Gre- va na luno, Stojala za prah, Željo da- leč stran, Rjavi spomin, Radhe Shy- am, Ocean, Tak navaden svet nas si- cer ne presenetijo s kakovostjo, ne- kaj verzov pa je prav zanimivih: Na križišču se obrneva drugam. Pokrijzrcalo, naj ne zmoti sanj... (zadnja verza pesmi Križišče) Besede so kot kruh, kot list papirja. Prebavišjih in z njimi režešzrak. Od daleč so kot madei na rjuhi, in vse karpošlješ vrne se nazaj! (zadnji verzi pesmi Kocka) Strastzapira vrala, kadar pamet govori. Ponos v nama trga dobre želje. Zbeži iz ust in kakor ptica, išče horizons. Pozabi svojo kletko zadaj, prazno. (iz pesmi Tak navaden svet) Zanimiv je tudi sam naslov albuma, ki ga razberemo v pesmi Željo daleč stran: češ, da je vsaka stvar "željo" da- leč stran, želja kot nekakšna merska enota. Midva sva na primer eno željo stran. Prijetna ideja, ni kaj. To je bilo leta 2000. Potem pa se zgodi velik preobrat! Letos, aprila 2004, z no- vim albumom Sonce v senci (Nika re- cords) sami prinesejo pravo »sonce v senco«, ki so si jo štiri leta poprej zgne- tli. Kot bi avtor besedii doživel en kup transformacij in se res posvetil razkri- vanju svojih močnejših točk ter hkratni zameglitvi manjših kiksov. To so Shya- mi, ki presenetijo! Presenetijo na kon- certih, ki jih obiskovalci jemljejo za ne- kakšen duhovni počitek, presenetijo z besedili, ki jih marsikdo poimenuje po- ezija.Upravičeno? Poglejmo: Album Sonce v senci nam ponudi na- slednje pesmi: Sunshine, Oko, Ekran, Dvigni, zdrami; Berem svojo dlan, Dan se mi smeje, Ko me pelje, Trenje, Jese- ni, jeseni, Svet brez spomina, Na robu dneva. Niti eno besedilo na albumu ne "štrli" stran. Shyami dejansko poseže- jo daleč naprej, celo preko želja, očit- no je, da avtor ne ostaja samo pri po- menih, ampak išče tudi najboljše obli- ke za izražanje svoje misli. Začetek pesmi Sunshine: Sem sredi nereda in iščem svoj mir. Niga nikjer. Ne, niga nikjer. Vetru se menjam - pridem in grem. Selim se z besedo iz telesa v telo... z mislijo. Kot angel, ki nosi krila pod roko, v življenje obmjeno z glavo navzdol. Pesem v nadaljevanju sicer izgubi ne- kaj prepričljivosti. Sledi Oko, tisto Oko, ki nas opazuje, Oko, ki "ljubi naše ko- rake", Oko, ki ostaja tukaj tudi v sla- bih dnevih, Oko, ki ga prosimo za po- moč, Oko, ki se preseli na ovitek albu- ma Sonce v senci in v njegovo vsebino. Besedilo pesmi Ekran utrdi predvsem nekaj efektov, ki jih v napisanih bese- dilih ni, gotovo pa jih poznate. Posnet- ki političnega nagovora tako še dodajo aktualnost besedilu, ki govori o vojni, brezsmiselnem nasilju, ki je daleč stran (med njimi in nami je ekran). Besedilo ima močno točko v neposrednosti: Začetek pesmi Ekran: Zakajse vojne začnejo ob nedeljah? Morda zato, da ne opazimo letal? Sila polna same sebe, se ranjena zvali na drugo stran. Dvigni, zdrami nas poskuša zdramiti predvsem z vzkličnimi stavki, ne zdra- mi nas z vsebino.Morda verza: Daj, daj, daj! Obrni svojo masko danes! Prebarvaj si besede, jutri bo nov dan. Berem svojo dlan je nekako bolj mlač- na, všeč pa mi je druga kitica: Zaspano spuščam misli, skozi vista. In kot da niso moje, ireščijo drugam. Jim rccem ne! Ne, ne, ne! Za vraga ne želi- jo stran... Dan se mi smeje predvsem opisuje. Kot domačinka sem ob verzu, ki govori o di- mu nad tovarno, ki len o pleše s senca- mi seveda takoj pomislila na Krško. Ju- tro je pri nas res tako, kajne? Se kdaj zgodi, da grem zbujat nov dan. Čepravje zgodaj, več nisem zaspan, s prstom vlečem meglo stran. Pogledam strehe in prve ljudi. Dim, ki se nad tovarno kadi, leno pleše s sencami. Pesem, ki sledi, Ko me pelje, ne do- sega kvalitete prej spesnjenih verzov. Kar pa je ob taki količini dobrega gra- diva povsem normalno. Zato pa pome- ni Trenje spet obrat. V tej pesmi je tisti verz "vsak ima svojo smet v glavi", ki ga nekateri moji znanci nikakor ne mo- rejo prebaviti. Ne ocenjujte prehitro. Kaj pravite na to?: Zdaj smo se zbrali; mi, pleme cirkusantov. Namemo bosi, da nas slučajno kdo ne sliši. Jeseni, jeseni ima ljubezensko temati- ko. Zanimivo je vabilo: Daj mi roko, pridi k meni, greva z luno se pokrit. In zadnja verza pesmi: Pomladi sva polna vseh zimskih napevov. Poleti si z ustnic izpijava sok. Svet brez spomina seen« ohladi, zato pa je Na robu dneva odličen zaključek albuma. In če bi hotela "izrezati" naj- boljše verze, bi vam podarila kar celo pesem. Po tej pesmi ni več dvoma: be- sedila novega albuma skupine Shyam se uvrščajo v sam vrh slovenske scene po kakovosti, po prepričljivosti in moči. Poleg tega je pomembno poudariti, da se Shyami izražajo v slovenščini, karje gotovo velik plus. Kljub prednostim tu- jih besednih zvez iščejo nove prostore prav v materinem jeziku. Besedila sem vzela kot svet zase, jih sodila v njiho- vem okviru, ne zanikam pa superiorno- sti, ki jo Shyam na tern področju dose- gajo. Prepričajte se sami! Ostane naj. Ostane naj. Vonj kadila in odprte duri. Ko bodo prisli angelt. Da mi podarijo krila. Za sanje. Ostane naj. Ostane naj. Nasmeh in dobra misel zame. Da bom lahko, da bom morda, spet videla, kje sonce luno zamenja. Na robu dneva. Na robu vsakega dneva. Kdo so Shyam? Miloš Radosavljevičjpevec, kitarist, avtor besedii), Frenk Les (bobnar), Matic Lapuh (kitarist) ter Špela Avsenak (klaviature+spremljevalni vokali) in Jurij Avsenak (bas kitara+spremljevalni vokali). Korenine benda sicer segajo že v leto 1998, prvenec pa kot skupina Shyam posnamejo leta 2000 - Željo daleč stran ( Multimedia records). 2001 dobijo Zlatega petelina v kategoriji za najboljšega rock izvajalca, dvakrat so nominirani za Bumerang Studia city, dobijo nagrado radia Marš, najboljši videospot po izboru Videospotnic pa postane "Stojala za prah". Aprila 2004 izdajo nov album naslovljen Sonce v senci v sodelovanju z založbo Nika Records. ObzofniK September 2004 31 družabna kronika BALONARSKI MITING: Novi sode- lavec posavske televizije na za- časnem delu pri Jarkoviču. BREZICE - »Posavski obzornik, Po- savski...« (Primož Kozmus kot kol- porter Posavskega obzornika). KRSKO: »Petra je naša, ops, novomeška...« (Robert Ostrelič, kandidat SJN in občinska piarovka Petra). KRSKO - Bele majice hotelske reprezentan- ce na otvoritvi dimnikarskega centra. BALONARSKI MITING: »Mi ga pa režemo...« (Po- novno v slogi - Ivan Urbane KS Podbočje in Franc Glinšek, Občina Krško). BREŽICE: »Zdaj bom vsaj lahko zmagal... ko sem ostal živ!« (Andrej Vizjak po pa- dalskem skoku). KRSKO - Direktor Kozole ponov- no o jabolkah, minister Keber pa nič o cvičku! KAPELE: »Gospod župnik, kaj nisem prav napi- sal, da bi se desetih zapovedi morali držati ver- ni in neverni?« (Kandidat DESUS-a Rok Kržan brežiškemu župniku Kšeli o pomenu sporočila na svojih plakatih.) PLANINA: »Za isto mizo.« (V ospredju kandidat ZLSD Jože Ribič in kandidatka LDS Antonija Glas Smodič). KRSKO: Kdo jim plačuje parkirnino? BREZICE: »Vas pa tale avtocesta res močno zanima!« (Nataša Šterban Bizjak iz RRA Po- savje in direktor Kenexa Tomo Jur- man na Podjetniški avtocesti). 32 September 2004 ObzorniK nagradna križanka tu U « / 00 f------V-J k r/ rj~L J/Z }/~A P AVTOR: MATJAŽ HLAONIK GLAS PRI STRELU PECIVO, PIŠKOTI REKAV VELENJU SOVICA SVETUNE MAKAROVIC STRANICA PRAVO-KOTNEGA TRIKOTNIKA « o 3 Š V \J ŠAHOVSKI KONJ KULTURNA WKRMNA RA8TUNA 3 Cenc or Jfud« d i ure voinjt >ntskega st ? B kafego ?rvisa Pose rljes 15% F jvc. ter 5% >opusfom količimkir to člane n popustoi NAPRAVAZA ISKANJE LOKACUE VNETJE KOZE iw o Oh r-pc >sa vc. > NIZOZEMSKO MESTO S TOVARNO TOMOS NAOCNIKI ZVEZDO-SLOVEC 7. GRSKA Lrka RENU GLASBENI INTERVAL NAČRT 2ILA ¦eavojNicA PRVA PSICAV VESOUU EDEN OD CUTOV ANTIČNO RAČUNALO o PLESIZ JUŽNE AMERIKE AFERA QLASBENA SKUPINA, ZNANA PO LAMBADI: KAOMA DELAVEC V STEKLARNI NASLOV TANKAVEJA PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA RAZVEZAN MOSKI POMANJ-KANJE MORALNIH NACEL JAKOVA SAMICA OCE SEKRETÄR MAJHNA TACA, TAČKA EDGAR POE DOKTOR UHEK ITALUANSKI NAŠAIGRAL-KA(MIU) GLASBENA SKUPINA (LAMBADA) BRATRANEC DELOBLA-CILA, Kl POKRIVA ROKO PREDUJEM JANKO ROPRET IVO ZORMAN KOS DEBLA, PANJ KLUB INTE-LIGENTNIH UUDI MATEMA-TlCNIZNAK ENAKOSTI ZELO STAR AVTOMOBIL AVSTRÄLSKI PUVALEC THORPE RIMSKI hiSnibog PESEM SIMONA GREGOR-CICA AZUSKA ZITARICA PRIZORlSČE VCIRKUSU SKLADlSsiE OROŽJA TOLSTOJEV ROMAN ITALIJANSKA ZENSKA REVUA KRONIKA, LETOPIS PRUETEN VONJ HRVASKA HUMORISTKA ERZISNIK_. TROPSKA PAPIGA NIZOZEMSKO MESTOS TOVARNO TOMOS: EPE MAŠČOBA COPRANJE JADRAN-SKIOTOK AMERISKI MOTOäPORT vnaSanje MATEVŽ HACE KRAVICA, TELICA ERBU PREBIVALEC GRČUE IGRALKA KRALJEVA KOVICA EDVARD (KRAJŠE) ZMAGA PRI SAHU MMINUT ME8T0V FRANCUI PALEC, COLA NADA LAVRIČ VELIKA AVSTRAL-SKAPTICA UGOBETTI GLAVNO MESTO KAUFORNUE DELAVEC VRUDNIKU PODOLGO-VATKOS BLAGA KNJIGA ZEMUEVIOOV NESPAMET, NEUMNOST Geslo križanke pošljite do 20.oktobra 2004 na naslov: Po- savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja : Lbrezplačni tečaj CPP za voznika B kategorije 2.brezplačno usposabljanje iz varnosti pri delu 3.majica Avtošole Posavc Nagrajend 81. stevilke: 1. Anže Zupančič, Cankarjeva 75, 8281 Senovo 2. Maja Stopar, Pečje 6a, 8290 Sevnica 3. Ernest Kramaršič, C.4, julija 100, 8270Krško Geslo 81. številke: BODI FIT IN OBČUTI RAZLIKO ObzofriiK September 2004 33 okolje in prostor Insormacijo o radioaktivnih odpadkih za mladino ageanria V bližini Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani je tudi informacijski center, v katerem obiskovalci lah- ko zvejo marsikaj zanimivega o ravnanju s tovrstnimi odpadki, kako in in kje sploh nastanejo ter kakšni so. Agencija za radioaktivne odpadke obiskovalcem, predvsem mladini, ponuja tudi predavanje o teh temah. V eni šolski uri skupini mladih razložiti vse prej na- štete stvari seveda ni lahko, a z dobro pripravljenim predavanjem, ki zajema res le najbolj bistvene podatke, ter seveda z ustrez- no vizualno podporo, je mogoče mlade na zanimiv način poučiti o radioaktivni odpadkih (RAO). Kaj je torej osnovno, kar bi mladi o tern morali vedeti? Takšni ali drugačni odpadki so splošen problem naše civilizacije. Ve- Ija, da višji kot je naš življenjski standard, več odpadkov nastaja, tudi radioaktivnih. Bistveno je vedeti, da slednji nastajajo ob dejavnostih, ki so za družbo koristne, ter da je take odpadke mogoče varno odložiti, čeprav v Sloveniji trajnega odlagališča zanje še nimamo, poteka pa po- stopek pridobivanja lokacije zanj. Radioaktivnost v treh točkah Če želimo v strnjeni obliki povedati, kaj je radioaktivnost, lahko to na- redimo v nekaj stavkih. Prvič: radioaktivnost je naravni pojav in je od nekdaj prisotna v naravi. Pravzaprav je vse okoli nas radioaktivno, živa bitja pa so že od vsega začetka izpostavljena radioaktivnemu sevanju iz tal, iz vesolja, iz hrane, ..., obsevanje uporabljajo tudi različni medi- cinski posegi. Drugič: radioaktiv- nost določene snovi s časom upa- da, kar pomeni, da te snovi same po sebi s časom postajajo manj nevarne. In tretjič: radioaktivnost ima vpliv na živa bitja. Pri tern lo- čujemo takojšnje oziroma somat- ske učinke, ki jih utrpi prizadeta oseba, ter genetske učinke, ki se poznajo šele na potomcih. Kaj so radioaktivni odpadki? Radioaktivni odpadki so snovi, ka- terih uporaba ni več možna ali smiselna, njihova specifična ak- tivnost pa presega zakonsko dolo- čeno mejo. Glede na potrebno za- ščito pred njimi in potrebo po nji- hovem hlajenju jih delimo v več kategorij. Tako ločujemo nizko, srednje in visoko radioaktivne od- padke. Pred nizko radioaktivnimi snovmi potrebujemo le minimaino biološko zaščito, pred srednje ra- dioaktivnimi se je potrebno že precej skrbneje in močneje zavarovati, visoko radioaktivne pa je treba poleg vsega tega še hladiti. RAO nasta- jajo v medicini, v industriji in seveda v jedrskih elektramah. Prodolava RAO zaradi lažjega ravnanja z njimi predelujemo. Nizko in srednje radi- oaktivne odpadke v jeklenih sodih stiskamo, da imajo čim manjšo pros- tornino, nato pa take stisnjene sodčke spravljamo v betonske kocke in jih tako pripravljamo za končno odlaganje. Tekoče radioaktivne odpad- ke pretvarjamo v trdno obliko z izsuševanjem, cementiranjem ali seži- ganjem. Ostanke take obdelave pred končnim odlaganjem še zalijemo v cementno matriko. Bolj zahtevno je ravnanje z visoko radioaktivni od- padki. Izrabljeno jedrsko gorivo, ki predstavlja tovrstne odpadke, gre iz reaktorja jedrske elektrarne najprej v bazen, kjer se hladi, po nekaj le- tih pa so možne različne rešitve. Nekatere države izrabljeno jedrsko go- rivo predelujejo in iz njega izločijo še uporabne snovi za novo gorivo, drugod, tudi pri nas, kjer se za predelavo nismo odločili, se gorivo še na- prej skladišči in čaka na dokončno odložitev v odlagališče. Poznamo raz- lične načine skladiščenja, v grobem pa jih delimo na mokro skladiščenje (v bazenih) in suho skladiščenje (v posebnih masivnih zabojnikih). Odlaganje in odlagališča Najprej je treba poudariti razliko med skladiščenjem, ki pomeni shra- njevanje stvari za določeno - lahko tudi dolgo - obdobje, in odlaganjem, pri katerem odpadke shranimo za vedno in nam zanje ni treba skrbe- ti nikoli več. Odlagališča za RAO so lahko globoko pod zemljo ali pa kar na zemeljski površini. Pri nas odlagališča še nimamo, imamo pa dve skladišči. V že omenjenem le- tos obnovljenem Centralnem skla- dišču v Brinju shranjujemo pri- bližno 70 m3 RAO malih proizva- jalcev (medicina, industrija, raz- iskovalna dejavnost), v skladiš- ču nizko in srednje RAO v Jedr- ski elektrarni Krško pa jih je ne- kaj več kot 2250 m3 . Visoko RAO oziroma izrabljeno jedrsko gorivo iz krške nuklearke pa se skladišči v tamkajšnjem za to namenjenem bazenu. Konec lanskega leta je bi- lo v bazenu, ki po novem ponuja 1694 pozicij, 707 izrabljenih go- rivnih svežnjev. V Sloveniji poteka postopek izbo- ra lokacije za odlagališče nizko in srednje RAO. Pri tern je potrebno upoštevati dvoje: primemost ob- močja za tovrsten objekt ter pri- volitev okoliških prebivalcev oziroma lokalne skupnosti. V skladišču Nuklearne elektrarne Krško trenutno shranjujejo nekaj vel kot 2250 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Lokaci- jo za končno odlagališče zanje moramo v Sloveniji izbrati do leta 2008, zgraditi pa go moramo do leta 2013. Tri glavna sporočila Ob koncu moramo poudariti še tri kratka glavna sporočila: 1. Radioaktivne odpadke imamo in zanje moramo ustrezno poskrbeti. 2. Radioaktivne odpadke znamo odložiti na način, ki okolju in živim bit- jem, vključno ljudem, ne škoduje. 3. Odlagališče je varno - v njem se nič ne dogaja in se zato v njem ne more nič pokvariti. Vir: Dr. Andrej Stritar: Kako šolski mladini pojasniti radioaktivne od- padke. Raopis 11, december 2001. 34 September 2004 ObzöThiK okolje in prostor Atrazin na našem obmooju? Kostak d.d. mora v sistemih, ki jih upravlja, vršiti stalen nadzor ustreznosti in varnosti pitne vo- de, skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, St. 19/2004). Ponekod se soočamo s posledi- cami onesnaževanja okolja. Potencialno nevarnost predstavljajo pesticidi, prekomerno gnojenje z umetnimi gnojili ter z gnojevko ob neprimernem času, nekontrolirano odlaganje nevarnih odpad- kov, predvsem škropiv oziroma njihove embalaže na črnih odlagališčih, neustrezno odvajanje vode iz gospodinjstev in industrije itd. Uporaba omenjenih sredstev je bila več desetletij nenadzorova- na in je premalo nadzorovana tudi danes. S. 50 let kostak Jasno se zavedamo, da vodam po naravni poti ne bo uspelo ohrani- ti primerne kakovosti, zato je po- trebno ukrepe za zaščito poveča- ti. Eden od teh ukrepov so var- stveni pasovi okoli vodnih virov, o katerih smo vas podrobno že sez- nanjali. Lastnike zemljišč, obiek- tov in tiste, ki opravliaio kakrš- nokoli deiavnost na območiu var- stvenih pasov. redno obveščamo. preko različnih mediiev. z ieta- ki in preko informacii na zadnii strani položnic ter prosimo. da se podrobno seznaniio z določba- mi Odloka o zaščiti vodnih virov na območiu Občine Krško. Odlo- čitev, ali bomo še pili zdravstve- no ustrezno pitno vodo ali ne, je v veliki meri odvisna od okoljske ozaveščenosti nas vseh. Na splošno tahko ugotovimo, da območja, kjer se nahajajo viri pitne vode, nimajo urejene ka- nalizacije in ustreznega čiščenja odpadnih voda, zato bo potreb- no prednostno uvesti višji stan- dard varovanja okolja. Na območ- ju varstvenih pasov je veliko šte- vilo polj, vinogradov in sadovnja- kov. Z določenimi predpisi so po- dane omejitve uporabe fitofar- macevtskih sredstev. Prepoveda- no je uporabljati sredstva za za- ščito rastlin in gnojita, ki vsebuje- jo strupene snovi. Možna je upo- raba tistih sredstev, ki imajo krat- ko življenjsko dobo in ne ogrožajo pitne vode. Žal na območju var- stvenih pasov najdemo tudi črna odlagališča. V občini je poleg ure- jenega rednega odvoza odpadkov organiziran tudi občasen odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov. Območje, ki je v naši občini najbolj obremenjeno s poten- cialnimi onesnaževalci, je Krško polje, kjer se nahajata vodna vi- ra Drnovo in Brege, ki napajata vodovodni sistem Krško. Na tem območju je obdobno ugo- tovljen presežek mejne vrednosti atrazina oziroma desetilatrazina. Mejni dopustni vrednosti se v vodi približujejo tudi nitrati, ki pride- jo v vodo zlasti z gnojenjem kme- tijskih površin z gnojevko ob ne- primernem času in v prevelikih količinah, vendar že več let ne presegajo predpisane meje. Prvi presežek atrazina je bil zabe- ležen v letu 2003. Razlogi za to so bila zgoraj našteta dejstva, pred- vsem pa sprememba predpisa in posledično s tem precej strož- ja merila in kriteriji. Z januar- jem leta 2003 je namreč začela veljati sprememba Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vo- de, ki znižuje maksimalno dovo- Ijeno koncentracijo atrazina, iz 2ug/l na 0,1 ug/l, kar predstav- Ija 20 x manjšo mejno vrednost. Nov pravilnik upošteva vrednosti, ki so določene v EU, medtem ko Svetovna zdravstvena organizaci- ja (SZO) določa priporočene mej- ne vrednosti za pesticide v pit- ni vodi na podlagi rezultatov po- skusov na živalih. Te vrednosti, ki jih SZO ocenjuje kot vred- nosti, ki ne predstavljajo tve- ganja za zdravje ljudi, so v veči- ni primerov višje, kot tiste, dolo- čene v EU. Nadzor opravlja Zavod za zdrav- stveno varstvo Novo mesto. Na leto odvzame približno 300 vzor- cev za mikrobiološke preiskave in okoli 200 vzorcev za sanitar- no-kemične preiskave. Poleg tega se redno opravlja tudi analiza na parazite. Ob pojavu presežkov po izmerjenih koncentracijah za pe- sticid atrazin in njegov metabolit desetilatrazin v pitni vodi, Kostak d.d. skladno s predpisi obvesti in pošlje v pristojno reševanje vlo- go na Ministrstvo za zdravje, da le ta dovoli uporabo takšne pitne vo- de za določeno časovno obdobje. Vloga je bila poslana na omenjeno ministrstvo aprila 2003, na katero so odgovorili 2.9.2004, s prošnjo o dopolnitvi vloge za izdajo do- voljenja. Dopolnitev je potrebna zaradi spremenjenega Pravilnika o pitni vodi. V tem času smo izko- ristili možnost, da delno nadome- stimo s pesticidi kontaminirano vodo z zdravstveno ustrezno pitno vodo iz drugih zajetij. Uporabni- ke sproti obveščamo o rezultatih in vseh relevantnih zadevah. Atrazin je bil v preteklosti naj- pogosteje uporabljeni pesticid za zatiranje pleveli na kmetij- skih površinah in zato je njego- va vrednost ter vrednost njego- vih metabolitov, skoraj edini pre- seženi pesticid v pitni vodi v dr- žavi, glede na določila Pravilni- ka in Direktive EU. V prehram- beni verigi se ne akumulira, za- to ga v organizem vnašamo sko- raj izključno preko vode. Je pov- zročitelj endokrinih motenj, kar pomeni da moti in modulira delo- vanje hormonov. Ni še razjasnjen pomen, ki ga ima lahko ta mot- nja za človeka. Dovoljen dnevni vnos preko vode za odraslega člo- veka je 3,5 ug na dan. Izmerje- ne vrednosti atrazina v pitni vo- di (do 0,2 ug/l) povzročijo (ob za- užitju 2 I vode dnevno) vnos 0,4 ug/dan, kar predstavlja približ- no osmino dovoljenega vnosa pre- ko vode. Vrednosti v pitni vodi so pod to mejo in tako, po sedaj zna- nih podatkih, ne predstavljajo ne- varnosti za zdravje ljudi. V letu 2003 smo se na temo za- ščite podzemne vode Krškega pol- ja sestajali s predstavniki Občine Krško, Zavoda za zdravstveno var- stvo Novo mesto, Zdravstvenega inšpektorata Republike Sloveni- je, Območne enote Novo mesto, predstavniki Kmetijsko gozdarske zadruge Novo mesto in Svetoval- ne službe Krško. Med ostalim so bile sprejete tudi naloge in ak- tivnosti z namenom zmanjšanja atrazina v podzemni vodi, sprejet je bil sklep o povečanju nadzora z vidika varovanja podzemne vo- de, v skladu z Občinskim odlokom o varovanju vodnih virov. Kot na- daljevanje aktivnosti in realizaci- ja sklepov s tega sestanka je bil organiziran posvet z vodilnimi de- lavci trgovin, ki prodajajo fitofar- macevtska sredstva v občini Kr- ško. Ukrepi so bili učinkoviti, saj so vzorci atrazina le redkokdaj še preseženi. Vsi omenjeni, s pristojnimi minis- trstvi, iščemo poti za skupno re- ševanje problematike, ki zade- va tako varovanje podzemne vo- de in kmetovanje na vodovarstve- nih območjih, predvsem pa mora- mo z inšpekcijskimi službami do- seči popolno prepoved uporabe pesticidov na VSEH vodovarstve- nih območjih. Na uspešnost uporabe fitofarma- cevtskih sredstev in ukrepov nad- zora upravljavec vpliva le posred- no (z obveščanjem, opozarja- njem, pogostimi analizami,...) Strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo No- vo mesto je, da občasno povečane koncentradje dese- tilatrazina, ugotovljene v pitni vodi, v primeru oskrbe s pitno vodo v mestu Krško z okolico, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in s tem pomembnega javno - zdravstvenega problema in da prehrambena industri- ja ni prizadeta. Omejevanje uporabe pitne vode ni smi- selno, saj ugotovljene koncentracije in posledični vno- si ne ogrožajo zdravja ljudi. Kostak d.d. upravlja s sedmimi vodovodnimi sistemi v občini Krško in s tem oskrbuje preko 80% občanov s pitno vodo. Voda iz teh sistemov je kvalitetna in zdravstveno ustrezna. ObfofniK September 2OO4 35 kultura Tri dobra leta pod streho Zavoda Noviodunum Ko so poleti leta 2001 ustanovitelji novega zavoda v Krškem razmišljali o imenu »novorojenca«, so želeli, da bo moralo ustrezati šte- vilnim zahtevam. Med vsemi drugimi je bilo seveda najprej potrebno upoštevati osrednje področje dejavnosti, to je kulture v naj- širšem pomenu, hkrati pa naj bi že ime s svojo drugačnostjo, morda tudi pridihom skrivnostnosti, kazalo na posebnost nastajajoče organizacije. Ena temeljnih zahtev je bila tudi, da naj bi ime obetalo prihodnje možnosti vsebinskega in prostorskega razmaha, to- rej naj bi v začetku izrazito lokalno orientirani produkcijski organizem s svojimi dejanji sčasoma prerasel v regionalni in morda tu- di medregionalni prostor. Po prvih treh letih delovanja (od 1. 9. 2001) v Zavodu Neviodunum ocenjujejo, da so ime dobro iz- brali. Kot vemo, je Neviodunum kot najstarejše naselje Krške- ga polja pojem v slovenski arhe- ologiji, snovalce zavodovega po- slanstva pa je poleg bogastva ob- lik in gradiva, ki je bilo tarn izko- pano, posebej pritegnila ugotovi- tev strokovnjakov, da je »odkriva- nje grobnic z likovno spretno po- slikanimi stenami in številni ske- letni pokopi zbudilo čut tamkajš- njih krajanov do starodavnih lepot in umetnostne dediščine." Nasled- nja pomembna ugotovitev je bila, da se je antično mesto Neviodu- num (na območju današnjega Dr- novega) razvilo v razmeroma krat- kem času in, potem ko je v prvem stoletju n.št. dobilo mestne pravi- ce, postalo središče gospodarske- ga, političnega in kulturnega živ- Ijenja širšega prostora od današ- njih Gorjancev do Višnje gore. »Novo mesto« ali »nova utrdba«, kot bi lahko prevedli staro kelt- sko ime Neviodunum (ali krajše tudi Neviodun), je namreč posta- lo eno izmed petih največjih na- selij svojega časa na območju da- našnje Slovenije. Kot radi poudarjajo v Zavodu, jim je prevzem imena tako pomemb- nega zgodovinskega središča že od vsega začetka pomenil izziv in odgovornost, ki terja veliko mero ustvarjalnosti in dela. Ne bo od- več ponoviti, da je ZAVOD NEVI- ODUNUM neprofitna in nevladna organizacija, ki deluje na podrp- čju medijev, kulture, odnosov z javnostmi, založništva, razvoja, izobraževanja in še marsičesa, kar razumemo kot dvig kvalitete živ- Ijenja v neposrednem okolju, kjer deluje, in tudi širše. Zavod Neviodunum je danes naj- večja ppvsem posavska medijska hiša, ki izdaja mesečno revijo PO- SAVSKI OBZORNIK, s katerim je Za- vod začel svojo dejavnost, že ne- kaj mesecev zatem pa nadaljeval tudi z novim lokalnim televizijskim programom TV KRŠKO. Od letoš- njega poletja Neviodunum uprav- Ija tudi z informacijskim središ- čem pokrajine Posavje na sveto- vnem spletu - www.posavie.info. Od lanskega leta Zavod svoje po- slanstvo spodbujanja knjižno-za- ložniške kulture ter soustvarjanja kulturno-umetniske produkcije s slovensko in posavsko identiteto uspešno razvija v okviru organi- zacijske enote ZALOŽNIŠTVO NE- VIODUNUM. Med drugimi, občas- nimi projekti velja vsekakor ome- niti še nekajkrat uspešno organizi- rane in odmevne razprave o aktu- alnih vprašanjih pod imenom FO- RUM NEVIODUNUM ter organizira- nje nekaterih prireditev. 0 novih programih in dejavnostih, ki jih razvijajo ob svoji triletnici, pa ne- kaj več v nadaljevanju. Od oktobra Posavski obzornik s tematsko prilogo V Zavodu Neviodunum kot izdaja- telju revije Posavski obzornik, ki spremlja dogodke na gospodar- skem, političnem, kultumem in športnem področju v Posavju in kot brezplačni tiskani medij izha- ja enkrat mesečno (zdaj v izred- no visoki nakladi 15.000 izvodov), so se odločili, da bodo z mesecem oktobrom ob reviji pripravljali in izdajali še posebne tematske pri- loge pod skupnim naslovom ŽIVETI V POSAVJU. Uprava Zavoda Neviodunum in uredništvo njegovih medijev sta si namreč za eno poglavitnih poslan- stev, poleg obveščanja o dogodkih lokalnega pomena, izbrala posre- dovanje lokalne (beri: regionalne) identitete v nacionalni in evrop- ski prostor. Vsa našteta prizadeva- nja so seveda usmerjena k osred- njemu cilju - povečevati kvalite- to življenja prebivalcev lokalnih skupnosti oziroma regije v tern ju- govzhodnem delu države. Zato se bodo v naslednjih mesecih v te- matskih prilogah lotili zelo razno- likih, a izbranih vsebin iz širokega spektra potreb sodobnih ljudi, ne glede na njihovo starost, spol ali svetovni nazor. Domačo televizijo bi lahko gle- dali tudi v Sevnici Zavod Neviodunum je že skoraj tri leta izdajatelj lokalnega TV pro- grama TV Krško, ki ga v sodelova- nju s podjetjem ANSAT d.o.o. od- daja preko kabelsko distribucij- skega sistema Krško in tako omo- goča sprejem signala največjim naseljem v občini Krško. Novinar- ji in sodelavci Neviodunuma ob- likujejo tudi VIDEOSTRANI, s po- močjo katerih vsako jutro posre- dujejo novice, obvestila, kroniko in vremensko napoved ter oglasna sporočila. Najbolj zanimivo odda- jo z naslovom OD TORKA DO TOR- KA, ki ima visoko gledanost, s po- močjo presnemavanja na videoka- sete in fizičnim prenosom v sode- lovanju z ROPOT TV posreduje- jo tudi gledalkam in gledalcem v mesto Brežice. V vseh razvojnih in programskih dokumentih za prostor Posavja (občine Sevnica, Krško in Breži- ce) oziroma regije Posavje lahko zasledimo potrebo in obvezo po širjenju zavesti o pripadnosti re- giji, po povezovanju in združeva- nju razvojnih potencialov na tern območju. Žal doslej ni bilo veliko konkretne podpore lokalnih skup- nosti, da bi te cilje tudi realizira- li. Kljub temu so se v Zavodu Ne- viodunum odločili, da naredijo po- memben razvojni korak v tehnič- nem smislu, ta pa naj bi omogo- čil tudi programsko širitev. Sama po sebi se namreč ponuja, vse več ljudi v Posavju pa terja možnost, da bi »domačo« televizijo gleda- li tudi v drugih krajih, predvsem pa tarn, kjer je to tehnično že mo- goče. Težko je pričakovati, da bi v Posavju zmogli zagotoviti pogo- je za produkcijo in oddajanje pro- grama preko etra, lahko pa izkori- stimo razpoložljive kabelske siste- me v vseh treh občinah. Večmesečne priprave in raziska- ve različnih tehničnih možnosti so pokazale, da tako zaradi tre- nutnega stanja na področju ko- munikacij v tern prostoru kot za- radi lastniških razmer, še nekaj let povezav ne bo mogoče zagotovi- ti drugače kot s kvalitetnimi lin- kovskimi povezavami. Tak prenos TV signala v Posavju bi omogoči- li večjemu številu gledalcev mož- nost dostopa do lokalnih informa- cij o dogajanjih v neposrednem okolju, kjer živijo. Z vzpostavitvi- jo neposrednih povezav bi za več kot dvakrat povečali doseg pro- grama TV KRŠKO, in sicer s seda- njih 12.000 oziroma 16.000 na bli- zu 30.000 potencialnih gledalk in gledalcev. S spletnim informacijskim po- rtalom do boljšega komunicira- nja v regiji Spletni portal WWW.POSAVJE.INFO je plod prizadevanj maloštevilne, a vztrajne ekipe, ki se je odločila, da zažene nov informativni splet- NEVfQDVRVM ntijBftMtwii/uwafcuitwtBHtt»________________* n**# >***»****,_______——-—J*Ä?'.I^Ü»^!Ü4. ¦ KAM VPOSHVJU ¦ UPOR*BN(STRANI Vrwrtt r ifrkt ittatJuaAiau&a» litiiiM • POKRA1IN« POSAVJt ¦ E'*dtuut«iY-r*au s»l**. 1*. i*v**rr.t*t Wo*, wtnrfi irait.. <^U4V;H lupfi obJtna %r*llz* Andr4> Ui(|*kH padtvptn Obfli* ttrppfrttn ) '*« ty*"^ I ucjttJuun*nI*L ! -oc"»' > MHMtaUHttKKi THUS MtlAVIM MAU.OVI KArAMW UMUtl UiA 0t:ü:-. •¦• •¦:' -¦-*'¦¦•' ' TDtiC rtO^AX/MT "SB!1 KRONIKA 24. 15J* September PAOELV VODNJAK Utni ddn«. dfi.vll.^ liH. ¦¦ )• si«« -I . .o*n,.t. to ¦• natlonH na n|*gnv hun,t,t*. fflobma da nlwaf* v^d* rnaf« 14,9 m, ca ... rrf.avlwn,,, ( LAŽEN PREPLAH ' 11,1 . otcell «.10 ur. w ob(.» il »«lie it»*i>ll *a«ltfKi anft >a otmtlanM, 4* U , PK> "illHW' ts>< 'I.I $ ffwTfl f »pJttlft 1 i j a 9 i 1 t » »0 11 1* » n n S3 M a M & fnflw Q»oaft« t ' f*^ if*1*1 Mfflliht ¦ SumuocuAtu 36 September 2004 ObzörfiiK kultura ni portal, katerega namen in am- bicija je, da sčasoma postane naj- pomembnejše križišče informacij v pokrajini Posavje. Informacijski portal na svetovnem spletu all in- ternetu je po mnenju odgovornih v Zavodu Neviodunum trenutno najhitrejši in najboljši odgovor na poplavo medijev, ki vse bolj moč- no pljuska tudi na območje Posav- ja, v katerem pa se je očitno ze- lo težko dogovoriti, kaj šele zdru- žiti sredstva in kadre za skupne projekte, ki bi bili v interesu tega prostora in njegovih prebivalcev. S portalom www.posavje.info ima- jo torej velike načrte. Ker nima- jo na razpolago državnih, občin- skih ali drugih sredstev, strani gra- dijo postopoma, s podporo posa- meznikov in organizacij, ki so že ali še bodo spoznali širši pomen njihovega početja. Posavje.info prinaša nov način in novo mož- nost obravnavanja različnih aktu- alnih tern lokalnega, regionalnega in tudi nacionalnega pomena. Ta oblika pomeni nadgradnjo okro- glih miz, delovnih srečanj in dru- gih javnih pogovorov, ker se bodo preko nje v pogovor ali komentira- nje lahko vključevali posamezniki, ki se sicer ne morejo ali ne želijo vključevati v razpravo o aktualnih temah in problemih okolja, v ka- terem se šolajo, delajo in živijo. V Neviodunumu pravijo, da bi s portalom www.Posavje.info lahko veliko pripomogli k izboljšanju ko- municiranja znotraj prostora - re- gije, o kateri mnogo govorimo, s katero se veliko ukvarjajo politi- ki in razvojne institucije, v vsak- danji praksi pa se pokaže, da ve- liko premalo vemo, kaj se dogaja ljudem ob Savi, Krki in Mirni. Če- prav politiki trdijo drugače, so tu- di razdalje med tistimi, ki odloča- jo o pomembnih rečeh za našo pri- hodnost, še vse prevelike. V Založništvu Neviodunum tudi letos tri nove izdaje V program organizacijske eno- te ZALOŽNIŠTVO NEVIODUNUM so zapisali predvsem izdajanje izvir- nih literarnih del avtorjev iz Po- savja ter izjemoma avtorjev iz drugih okolij, ponatise, predela- ve, izbori in antologije sodobnih in starejših avtorjev, ki so iz Po- savja ali kako drugače povezani z njim, zgodovinska, domoznan- ska avtorska dela in zborniki raz- ličnih krajev ter izobraževalna, strokovna, znanstvena dela, ki so glede na tematiko povezana s Po- savjem in okolico. Izdajanje teko- če sodobne produkcije predstav- Ija tako rekoč edino organizira- no možnost domačih avtorjev. Za- ložba ima namreč urejeno lastno trženje, možnosti promocije, gra- di svoj literarni in uredniški servis ter vzpostavlja vse boljše sodelo- vanje z distribucijskimi podjetji v državi. Ne glede na pomen takih dejavnosti tudi za afirmacijo re- gije, njene podobe, ustvarjalno- sti in dediščine, posavske občine v dvajsetih letih niso pokazale po- sebne naklonjenosti, z izjemo en- kratnih podpor in pomoči, siste- matičnega odnosa do založništva pa (še) ni zaslediti. In kako jim v Založništvu Neviodu- num uspeva uresničevati zastav- Ijene cilje? Glede na to, da jih no- bena od posavskih lokalnih skup- nosti ne financira neposredno, na razpisu matične občine pa je mož- nost pridobivanja zelo omejena, ne glede na kvaliteto in širši po- men projektov, jim preostane le razumevanje podjetij in posamez- nikov, ki v obliki večjih odkupov, sponzorstev ali celo donacij naj- več pripomorejo k zagotovitvi fi- nančne plati založniških podvigov. Tržne možnosti takih lokalnih ozi- roma regionalnih izdaj so seveda zelo omejene, in to kljub razme- roma dobremu sprejemu le-teh med domačimi bralci. Po založniškem prvencu z naslo- vom FANFARE, ki je prinesel izbor novejših literarnih del avtorjev, je sledil doslej tehnično in strokovno najzahtevnejši založniški projekt KRŠKO - STOLETJE NA RAZGLED- NICAH, ki je zasnovan kot more- bitna monografska zbirka s pred- stavitvijo večjih posavskih krajev, predvsem pa občinskih središč s pomočjo starih razglednic in spre- mnega zgodovinskega pregleda. V Neviodunumu je nastala tudi ide- ja o ALMANAHU OBČINE KRŠKO, ki je periodična publikacija s pregle- dom dogodkov v obdobju enega leta in drugimi zanimivimi podatki ter fotografijami o največji posav- ski občini in njenih prebivalcev. V letošnjem letu so se prvič lotili tu- di ponatisa, in sicer so ob 110-let- nici izvirne izdaje ponovno v zelo vernem približku knjigo Ivana La- pajneta z naslovom KRŠKO IN KR- ČANI, ki jo je v poletju leta 1894 ob 200- letnici smrti Janeza Vaj- karda Valvasorja izdal »Odbor za olepšanje mesta Krško«. Knjiga je ponovno izšla pri Založništvu Ne- viodunum 3.junija 2004 in je na voljo tudi v lični darilni škatli. Za mesec november napoveduje- jo izid druge pesniške zbirke av- torice Marije Kalčič Mirtič z naslo- vom ZARJAVELA OD VSAKDANJO- STI, ki prinaša izbor pesmi iz av- toričinega ustvarjalnega opusa za- dnjih let. Pred koncem leta, na- tančneje v prvih dneh decembra lahko pričakujemo tudi izid AL- MANAHA OBČINE KRŠKO, ki bo za- jel dogodke v času od decembra 2003 do novembra 2004. Izdajanje kn'jig, ki tematsko zajemajo neko- liko širši posavski prostor, je ena od razvojnih teženj in program- ska usmeritev Založništva Nevi- odunum. S projektom POSAVSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON izpolnjuje- jo prav to nalogo. Namen projek- ta je bralca seznaniti z biografski- mi podatki o znanih osebnostih iz posavskega prostora, tako iz pre- teklosti kot tudi takih, ki še danes delujejo in ustvarjajo na različ- nih področjih (politika, znanost, umetnost, šolstvo). Ker so prvot- ni obseg z okoli osemsto osebnost- mi razširili na preko tisoč imen z izborom sodobnikov vse do današ- njega časa, bodo za december na- povedani izid preložili v februar, mesec kulture. Zakaj pa ne - slovenski muzej spidveja v Krškem? V Kostanjevici na Krki je 11. sep- tembra 2004 preko trideset zbra- nih veteranov dokaj nevarnega, a tudi atraktivnega moto športa podprlo idejo o ustanovitvi muze- ja spidveja v Krškem. Ta je bila si- cer že večkrat izrečena, objavlje- na pa julija 2002 v Posavskem ob- zorniku. Spidvej je v Krškem in tu- di Posavju že desetletja več kot šport, je nepogrešljivi del teh- nične in kultume dediščine. Za- radi dolge tradicije na eni stra- ni in mednarodnih razsežnosti na drugi bi moral pomeniti poseben izziv in priložnost tistim, ki skrbi- jo za promocijo kraja in načrtuje- jo razvoj turizma. 0 natančnejši vsebini takega mu- zeja je še prezgodaj govoriti, saj jo bo opredelil programski načrt, vendar je jasno, da bi morala za- jemati čimveč eksponatov in gra- diva od začetkov spidveja (pri nas) do danes. Novi projekti zahtevajo več profesionalnega dela in nove pristope. Zavod ima za tako majh- no organizacijo močno kadrovsko sestavo, v kateri so tako izkuše- ni kulturni delavci in organizatorji kot mladi strokovnjaki s področja komunikologije, novinarstva, zgo- dovine, sociologije kulture, krog sodelavcev pa se iz leta v leto ši- ri, pri tern pa si želijo tudi sodelo- vanja z drugimi javnimi in zaseb- nimi organizacijami. Pod streho in imenom Neviodunuma nastaja so- dobno informacijsko, komunika- cijsko in kulturno razvojno središ- če, katerega rezultati so konkret - ni in daljnosežni. Ali, kot so zapi- sali za svoj moto: »Hodite z nami in tudi za vami bodo ostajale sledi v pesku časa!« M.M. s^Zavod Neviodunum - Teater Neviodunum Krsko v ustanavljanjul P ^BLkvabina I g^^^ojüedj^dJBeprldstave Raymonda Qjjeneauja ¦ ^^m VAJE V SLOGU I WKKj^J v Izvedbi Pipija in Gusa iz Brefic. I P™1 /- m I ^^^gernajcvedba bo v sreS», 6. oktobra 2004, ob 20. uri | ^^^H nrmali dvorant Kulturnega doma Krško. ¦ ^^^^B [1 Vstopnina: 1.000 tolarjev. ¦ OblorniK September 2OO4 37 iz občine Krško Delovni sestanek o ustanovitvi Fakultete za logistiko Krško, 16. September - V prostorih Občine Krško so se na delovnem sestanku sestali sodelavci in partnerji projekta ustanovitve Fa- kultete za logistiko. Sestanek je sklical in vodil župan Franc Bogovič, udeležila pa sta se ga tudi rektor in prorektor mariborske uni- verze; prof. dr. Ivan Rozman ter prof. dr. Dušan Radonjič. Govorili so o opravljenem delu in uskladili program dejavnosti do prvega septembra 2005. Vodja projekta prof. dr. Martin Lipičnik je v začetku predstavil že izvedene aktivnosti v procesu ustanavljanja prve slovenske Fa- kultete za logistiko. Kot je spom- nil, so se že leta 2002 Univerza v Mariboru, Mestna Občina Celje in Občina Krško s podpisom pisma o dobri nameri za ustanovitev Fa- kultete za logistiko ter s Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delo- vanje Fakultete za logistiko in po- gojev za izvajanje njenih študij- skih raziskovalnih programov trd- no zavezale, da bodo s skupnim nastopom in vsaka v okviru svojih možnosti dosegle ustanovitev no- ve Fakultete za logistiko kot pol- nopravne članice Univerze v Ma- riboru, ki bo imela sedež v Celju in stalno dislocirano enoto Centra za univerzitetne in visoke strokov- ne študije in znanstvene raziskave s sedežem v Krškem. Izobraževal- ni program fakultete naj bi se iz- vajal na obeh lokacijah, v Celju in v Krškem. Iz dogovorjenih in sprejetih ob- veznosti vseh treh podpisnic izha- jajo tudi konkretne naloge, med katerimi je Univerza v Mariboru skupaj s pogodbenima partneri- cama uspešno izpeljala vlogo za ustanovitev nove članice Univerze v Mariboru. Svet za visoko šolstvo RS je namreč po preučitvi vložene vloge, na svoji redni 14. seji 28. maja 2004, podal pozitivno mne- nje o smotrnosti in utemeljenosti predlaganega projekta ustanovit- ve nove fakultete, s čimer je bit izpolnjen pogoj za nadaljevanje aktivnosti ustanavljanja. Sledila je sprememba Odioka o ustanovit- vi Univerze v Mariboru, ki jo je Dr- žavni zbor RS sprejel julija 2004 in Fakulteto za logistiko vkljuäl kot članico Univerze v Mariboru. Odločitvi državnega zbora sle- di sprememba statuta Univerze v Mariboru, kar bo osnova, da se začnejo postopki oblikovanja pro- gramov Fakultete za logistiko z zaključnim konstituiranjem in vpi- som Fakultete za logistiko v sod- ni register. Zato so partnerji pro- jekta na delovnem sestanku dolo- čili časovni načrt zadolžitev in se dogovorili za nadaljnje aktivnosti za pripravo poslovanja in finanč- nega načrta. Posebej pomemb- na naloga je uskladitev študijskih programov z novelo zakona o viso- kem šolstvu, ki temelji na Bolonj- ski deklaraciji, ki dolcča oblike vi- sokega izobraževanja za EU in po- meni precejšnjo spremembo gle- de na sedanji sistem visokošolske- ga izobraževanja v Sloveniji. Pred snovalci novega študijskega programa je tako resna naloga, saj mora vsebina ustrezati vsem predpisanim kriterijem, ki so se pred kratkim spremenili z uvedbo novele. zakona o visokem šolstvu. Tako pripravljen študijski program bo obravnaval Svet za visoko šol- stvo RS in od njegove potrditve je odvisno ali se bo študijski proces lahko začel z akademskim letom 2005/2006, torej 1.10.2005. Za tern se lahko fakulteta vklju- či v razpise za vpis novih študen- tov v omen jenem študijskem letu, Ministrstvu za šolstvo, znanost in sport pa predloži zahtevek za za- gotovitev financiranja nove fa- kultete in njenih programov. Obe občini sta že zagotovili prostor- ske pogoje za začetek izobraže- vanja, za pokritje stroškov usta- navljanja, ki še vedno nastajajo, pa sta namenili tudi visoko vso- to finančnih sredstev. Slednja bo- do prav tako zagotovili za nemo- ten potek izobraževalnega proce- sa vse dokler se v financiranje ne bo vključilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in sport in Univerzi v Mari- boru odobrilo dodatna sredstva za Fakulteto za logistiko. Kot je na delavnem sestanku opo- zoril prof. dr. Lipičnik ustanav- Ijanje prve slovenske Fakultete za logistiko predstavlja tržno ni- šo na visoko konkurenčnem viso- košolskem trgu, zato so že aktiv- no pristopili k poglavitnim nalo- gam s skupnim ciljem, da začne fakulteta na obeh lokacijah delo- vati 1.10.2005. Ob naštetih aktivnostih so se usta- novne partnerice zavzele tudi za motiviranje delodajalcev in njiho- vega vstopa v sistem štipendiranja bodočih študentov. Logistični pro- ces namreč predstavlja pomem- ben instrument konkurenčnosti, ki zmanjšuje stroške poslovanja, slednje pa dandanes predstavlja resen managerski poklic. Skupščina Evropskega združenja občin z jedrskim objBktom Paks, 13. September - Župan Franc Bogovič se je v madžarskem Paksu udeležil letne skupščine Evropskega združenja občin z jedrskim ob- jektom. Tridnevno delovno srečanje so udeleženci začeli z razpravo o prihodnosti in varnosti nuklearne energije na Madžarskem. Drugi dan srečanja je svetovalec za nuklearno energijo pri Evropski komisiji Derek Taylor predstavil evropsko strategijo oskrbe z energijo. Derek Taylor je poudaril je pomembnost jedrske energije pri oskrbi z energijo, saj jedrske elektrarne proizvedejo kar 32% električne energi- je v 25-tih državah Evropske unije". Po njegovih besedah je jedrska ener- gija je edini večji vir, ki proizvaja energijo konstantno, in sicer 24 ur na dan in 365 dni na leto, brez pospeševalnih klimatskih sprememb. Prav tako omogoča veliko gotovost oskrbe z gorivom, ki ga ni težko skladiš- čiti zaradi njegove intenzivne energetske vrednosti in nizkih stroškov. Možnost prekinitve zalog je skorajda nemogoča. Prav tako je EU samo- zadostna v zagotavljanju jedrskega goriva. Vendar študije kažejo, da se teh dejstev oziroma teh prednosti jedrske energije večina javnosti ne zavedä. Evropska komisija ob tem poudarja, da je potrebno zagoto- viti visoko stopnjo varnosti jedrskih instalacij v celotni Uniji, prav ta- ko je na dolgi rok potreben napredek v zmanjšanju radioaktivnosti. Po- leg tega je potrebno doseči tudi širšo družbeno sprejemljivost, ki iz- haja iz dobre informiranosti prebivalstva in njihove vključitve v pro- ces odločitev. Na zborovanju so se predstavite tudi posamezne države udeleženke: Belgija, Češka, Francija, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Slove- nija. Župan Franc Bogovič je podrobno predstavil krško nuklearno, nje- no zmogljivost, velikost in letno produkcijo. Govoril je tudi o njeni vpe- tosti v okolje, o odnosu s sosednjo Hrvaško, orisal sodelovanje med lo- kalno skupnostjo in državo ter predstavil problem odlaganja radioaktiv- nih odpadkov. Pozdravil je dejavnost združenja GMF (Group of europe- an municipalities with nuclear facilities), saj v njej vidi izmenjavo po- membnih izkušenj. Pravil po katerih bi se bilo mogoče ravnati namreč ni. Občina Krško v združenju, ki deluje tudi v povezavi s komisijo Evrop- ske unije, sodeluje z namenom, da bi se aktualni problemi okoli Jedrske elektrarne Krško reševali hitreje kot to omogoča domača vlada. Na tokratni skupščini združenja GMF so sodelujoči izvolili tudi novo vod- stvo in mesto podpredsednika zaupali županu občine Krško Francu Bo- goviču. 38 September 2OO4 Ob/örniK fz občins Krško Župan sprejel osnovnošolce ob Evropskem tednu mobilnosti Krško, 20. September - V prostorih Občine Krško je župan Franc Bo- govič danes sprejel osnovnošolce, ki so v Evropskem tednu mobilno- sti sodelovali na natečaju za alternativne prometne znake, ki spod- bujajo uporabo kolesa v mestnem prometu, in na natečaju za listo predlogov kako v prometu ustvariti kolesarjem naklonjeno okolje. Župan je v uvodu pozdravil sodelujoče sole in sicer Osnovno šolo Adama Bohoriča iz Brestanice, OŠ Podbočje, OŠ Koprivnica in Vrtec Krško. Pohvalil je njihovo prizadevanje in izviren prispevek k uporabi okolju prijaznih oblik mestne mobilnosti, saj motoriziran promet za mesta in njihove prebivalce predstavlja veliko obremenitev. Župan je povedal, da se Občina Krško v aktivnosti Evropskega tedna mobil- nosti vključuje prvič. Do dneva, ko se je ulica v starem mestnem je- dru spremenila v igrišče za ustvarjanje, so bile odpravljene tudi ne- katere arhitektonske ovire v občini Krško in s tem omogočen lažji se- stop invalidov iz pločnikov ter nasploh lažja mobilnost za vse, ki se soočajo z grajenimi ovirami na javnih prometnih površinah. Sprejem se je nadaljeval z razglasitvijo treh najboljših altemativ- nih prometnih znakov in najboljše ponazoritve ukrepa za ustvarjanje kolesarjem naklonjenega okolja v prometu. Avtorji najboljših alter- nativnih prometnih znakov so Žan Resnik in Lucija Capl iz brestani- ške Osnovne sole Adama Bohoriča ter Tamara Kadivnik iz Osnovne so- le Koprivnica. Kot najboljše med snovalci ukrepov pa je ocenjevalna komisija razglasila skupino učenk iz Osnovne šole Koprjvnica. Vsi so- delujoči so prejeli nagrade pokrovitelja akcije Elan Bikes, najboljši štirje pa so se poleg praktičnega darila razveselili še knjige. Sporočilu dneva brez avtomobi- la so sledili tudi nekateri usluž- benci občinske uprave, ki so se na delovno mesto odpravili peš ali pa pripeljali s kolesom - Met- ko in Tomaža (na foto$rafiji des- no) smo ujeli tudi pred obansko stavbo. Evropski teden mobilno- sti tako ni izzvenel v prazno saj so se nekateri odločili za deja- nja in dokazafi, da je sredstev kako priti do cilja več. Po po- slanstvu te skorajda ie tradici- onalne evropske pobudeje seve- da avtomobil zadnji med njimi. Dan brez avtomoMla v Krškem Krško, 22. September - Evropski teden mobilnosti je bil tudi v Krškem sklenjen s tradicionalnim dnevom brez avtomobila. Cesta, ki vodi skozi staro mestno jedro, se je iz vsakdanje prometnice spremenila v ustvar- jalno igrišče, na tleh katerega so nastajale številne poslikave, kot odraz otroškega dojemanja kako naj bi izgledalo mesto brez avtomobilov. Na poslikanem asfaltu je bilo moč najti predloge kako avtomobile, kot glavne onesnaževalce zraka, nadomestiti z ostalimi prometnimi sredstvi in vizije o tem kako naj bi naše življenjsko okolje izgledalo čez Jese- tletja. Otroška pričakovanja tako ne odstopajo veliko od snovalcev Ev- ropskega tedna mobilnosti, ki spodbujajo k uporabi okolju prijaznejših prevoznih sredstev in letos kot rdečo nit te evropske pobude v ospredje postavtjajo »varne ceste za otroke«. Občina Krško se je s svojimi aktivnostmi v Evropski teden mobilnosti le- tos vključila prvič ter ga zasnovala skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Predsedniku Sveta Ivanu Petrišiču in koordi- natorju projekta Zdravku Pilipoviču je tako uspelo pritegniti zanimanje vseh osnovnih šol v občini. Tako je na Cesti krških žrtev ustvarjalo okoli 100 otrok, med katere so se vključili tudi vrtičkarji Vrtca Krško ter Glas- bena sola Krško, ki je sodelovala z zanimivim glasbenim programom. Mladostnega ustvarjanja je bil v pozdravnem nagovoru vesel tudi župan občine Krško Franc Bogovič, ki je Evropski teden mobilnosti označil kot pomemben prispevek k trajnostnem upravljanju urbanega okolja, vse prisotne pa pozval k uporabi javnih prometnih sredstev. Njegova spod- buda se je potrdila tudi v praksi, saj je Občina Krško poskrbela, da so se občani ta dan z mestnim avtobusom lahko vozili brezplačno. ObzorniK September 2004 39 iz občine Krško OUsk uradne delegacije Občine Krško v Nemčiji V Nemčijo je 9. septembra na dvodnevni obisk odpotovala uradna de- legacija občine Krško, ki so jo sestavljali župan Franc Bogovič, direktor Kostaka Božidar Resnik, predstavnik Vipapa Daniel Oštir ter predstavni- ka Občine Krško Janja Špiler in Rafael Jurečič. V Buchnu so si ogleda- li Center za sortiranje in predelavo odpadkov, v Obrigheimu pa čistil- no napravo. Delovni obisk naše delegacije v omenjenih nemških mestih, kjer ima- jo že večletne izkušnje z delovanjem čistilnih naprav in sortiranjem od- padkov ter pridelavo t.i. zelene energije, je bil priložnost za izrnenjavo praktičnih dognanj v delovanju že obstoječih objektov. Izkušnje iz prak- se so namreč najboljše priporočilo za morebitno uvajanje podobnega si- stema oz. nekaterih njegovih delov v našem okolju. V Buchnu je poleg odlagališča ostankov odpadkov, locirana tudi mehan- sko biološka linija za ravnanje z odpadki, kompostimica in kotlarna na biomaso, ki letno porabi okoli 70 000 ton lesnih odpadkov različnih vrst. Tako proizvedena elektrika sodi med obnovljive vire energije, ki je po iz- voru primerljiva s solarno energijo in tisto pridobljeno s pomočjo vetra. Čistilna naprava v Obrigheimu je namenjena čiščenju komunalnih od- padnih vod štirih občin, in sicer Mosbach, Obrigheim, Neckarzimmern in Hasmersheim. Njena skupna obremenitev znaša 35.000 PE, z nadaljnji- mi izboljšavami pa predvidevajo priključitev še dodatnih naselij v bližnji okolici. Čistilna naprava deluje že vrsto let, vendar jo ves čas posodab- Ijajo. Ena takšnih posodobitev je tudi zadrževalni bazen visokih voda s prekotokom v rastlinsko čistilno napravo. Na tak način je matična čistil- na naprava ob deževju razbremenjena velikih količin razredčene odpad- ne vode. Zadnja posodobitev pa je kotel za sežig blata iz čistilne napra- ve, ki je trenutno še v poskusnem zagonu. i>oa3*neš*x PCMG rotriiioui aim» i« mu wraMitm INFORMACIJSKA TOCKA ZA STRUKTURNE SKLADE V Podjetniškem centru, CKŽ 46, 8270 Krško, lahko dobite podrobnejše informacije o strukturnih skladih EU in kohezijskem skladu, objavljenih razpisih, razpisnih pogojih in drugo. Na voljo je tudi promocijski material ter brezplačno svetovanje. Informacije so na voljo tudi na telefonski številki (07) 490 22 20 ali po elektronski poštl: info@pckrsko.si. Projekt delno financira Evropska unija Killianov sejem v Obrigheimu Obrigheim, 12. September - Članice Aktiva kmečkih žena so se kot pred- stavnice občine Krško že trinajstič udeležile tradicionalnega Kiltiano- vega sejma v pobrateni občini Obrigheim. Kot je že v navadi, so našo delegacijo dobrodošlo sprejeli tamkajšnji gostitelji z županom Rolan- dom Lauerjem na čelu. Prvi dan obiska so jih popeljali na ogled okoli- ških krajev, kjer so si v Nusslochu ogledali kmetijo na kateri pridelujejo kozji sir. Dan so sklenili ob druženju gostiteljev, članov občinskega sve- ta in predstavnikov Odbora za partnersko sodelovanje med občino Kr- ško in Obrigheim. Dan zatem je bil v znamenju Killianovega sejma, kjer so se na eni od stojnic predstavile tudi slovenske kmetice z značilnimi dobrotami naših krajev. Uradno sta sejem odprla tamkajšnji župan Roland Lauer in žu- pan Franc Bogovič, ki je upošteval običaj gostiteljev in v znak otvoritve odprl velik sod piva. Celodnevno dogajanje pri slovenski stojnici je po- pestril tudi harmonikar Zvone Baškovč in naši hrani ter pijači dodal še priokus naše domače glasbe. Tako se je iztekel tudi letošnji Killianov se- jem, ki vedno znova predstavlja priložnost za stik s tistimi, ki nas še ne poznajo in za utrjevanje vezi s tistimi, ki prijateljstvo med dvema po- bratenima občinama gradijo že 22 let. obfina kriko Po večletnih prizadevanjih vas Glasbena sola Krško in Občina Krško vljudno vabita na slovesni podpis pogodbe in začetek obnove novih prostorov Glasbene šole Krško na Vidmu. Podpis pogodbe bo v četrtek, 30. septembra 2004 ob 16.00 uri pred novo Glasbeno šolo na Kolodvorski ulici. Drago Gradišek, ravnatelj Glasbene šole Krško Franc Bogovič, župan občine Krško obänokrikD Po večletnih prizadevanjih in dogovorih med Krajevno skupnostjo mesta Krško in Občino Krško, vas vljudno vabimo na OTVORITEV PRIMARNEGA VODOVODA SREMIČ (napajalni vod Krško - Sremič), ki bo v četrtek, 30. septembra 2004 ob 17.30 uri na Grmadi. Vljudno vabljeni! Jože Habinc Franc Bogovič predsednik KS mesta Krško župan občine Krško 40 September 2004 ObžoniiK iz občine Krško Javni razpis za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško za leto 2004 Občina Krško je v Uradnem listu RS št. 101/04 dne 17. 9. 2004 objavila javni razpis za dodelitev sredstev iz obänskega prora- čuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kr- ško. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško, v skupni višini 10.000.000 SITza naslednje namene: 1. Naložbe v nakup opreme, dodatno komunalno opremljanje zemljišč in nakup nematerialnih investicij, v predvideni višini 7.000.000 SIT. Namen ukrepa je investiranje v nakup nove proizvajalne in storitvene opreme, dodatno komunalno opremljanje obsto- ječih zemljišč za proizvodno in storitveno dejavnost in na- kup nematerialnih pravic (patenti, licence), zaradi ustano- vitve novega podjetja, širitve obstoječe dejavnosti ali zara- di uvajanja novega proizvodnega oz. storitvenega programa (bolj produktivne, racionalnejše, energetsko varčne in ekolo- ško vamejše tehnologije; izboljševanje kakovosti proizvodov in storitev). 2. Promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah, v pred- videni višini 1.000.000 SIT. Namen ukrepa je sodelovanje malih podjetij in samostojnih podjetnikov na sejmih ter razstavah v Sloveniji in v tujini, ki na ta način promovirajo razvoj svojih proizvodov in storitev. Sofinancira se le prva udeležba na določenem sejmu ali raz- stavi. 3. Sofinanciranje posebnega usposabljanja ter izobraževa- nja podjetnikov in njihovih zaposlenih, v predvideni višini 1.000.000 SIT. Namen ukrepa je sofinanciranje posebnega usposabljanja, ki je namenjeno pridobitvi teoretičnega in praktičnega zna- nja uporabljivega na sedanjem oz. bodočem delovnem me- stu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči, ter spod- bujanje dodatnega izobraževanja podjetnikov in pri njih za- poslenih ter seznanjanje s sodobno tehnologijo. Upoštevajo se le posebna usposabljanja in dodatna izobraževanja (semi- narji, posveti, tečaji uporabe nove tehnologije, strojev, oro- dij, specialistična izobraževanja, določeni preizkusi znanj po sekcijah), izločena pa so osnovna izobraževanja, ki so sestav- ni del srednjih in poklicnih šol ter fakultet (pridobitev dolo- čene stopnje izobrazbe). 4. Spodbujanje delovanja strokovnih društev in združenj na po- dročju podjetništva, v predvideni višini 1.000.000 SIT. Namen ukrepa je spodbujanje delovanja strokovnih društev in združenj na področju podjetništva, ki so neprofitna in se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo ter organizirajo najraz- ličnejše aktivnosti za podjetnike ter se ukvarjajo s promocijo podjetniške kulture na območju občine Krško. Upravičenci za dodelitev sredstev 1. Majhna podjetja, ki morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja, kar pomeni, da imajo: - manj kot 50 zaposlenih, - letni promet manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto manj- šo od 5 mio EUR, - in so neodvisna podjetja. 2. Samostojni podjetniki posamezniki (pri podjetnikih posamez- nikih se vsi pogoji za majhna podjetja smiselno upoštevajo). 3. Interesna združenja, povezana s podjetništvom (strokovna društva, združenja). Navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na območju občine Krško. Do sredstev je upravičena tudi gospodarska druž- ba, ki ima sedež dejavnosti izven občine Krško, v kolikor ima po- slovno enoto v Krškem, v kateri zaposluje najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz občine Krško (stalno bivališče) in investira na območju občine Krško. Višina razpoložljivih sredstev Okvirna višina sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja ma- lega gospodarstva je 10.000.000 SIT, in sicer na proračunski po- stavki 5220 Sofinanciranje razvoja malega gospodarstva. Sred- stva se delijo na podlagi meril, ki so sestavni del tega razpisa. V kolikor bo za posamezne ukrepe prispelo premalo vlog, bodo prosta sredstva prenesena na ukrepe, kjer bo prispelo večje šte- vilo vlog od razpoložljivih sredstev. V kolikor bo glede na števi- lo vlog in odobreno višino upravičenih stroškov predvidenih sred- stev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencev sub- vencije sorazmerno. znižale. Rok za prijavo Vloge s predpisano dokumentacijo po tern razpisu morajo pri- speti najkasneje do torka 2.11.2004 na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško. Vloge se oddajo za vsak posamezen ukrep posebej. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošilja- telja in označene za vsak ukrep posebej. Podrobnejše informacije in razpisna dokumentadja Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Irena Mesinger, tel. 07/49-81-292, e-mail: irena.mesinger@krsko.si ali na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si). ObžorhiK September 2004 41 mladi S »Posipom« lažje in hitreje po cesti posavskoga podjetništva Čeprav sta otvoritvi dveh posavskih odsekov prave avtoceste predvideni šele za konec letošnjega leta, so v Brežicah pohiteli in v pet- ek, 24. septembra 2004, odprli svojo, »podjetniško avtocesto«. Tako so namreč poimenovali prireditev v Mladinskem centru Breži- ce in Regijski razvojni agenciji Posavja, ki sta nosilca tega zanimivega projekta vzpodbujanja podjetniškega razmišljanja med mla- dimi Posavci in Posavkami. Svečane otvoritve so se med gosti udeležili minister Milan M. Cvikl, župan Občine Brežice Andrej Viz- jak, podžupan Občine Sevnica in državni svetnik Štefan Teraž, po- slanec v DZ Jože Avšič in nekate- ri drugi. Po uvodnem nagovoru di- rektorice RRA Posavje Mateje Jaz- bec, ki je predstavila namen in pomen prireditve Podjetniška av- tocesta, je spregovoril minister za evropske zadeve Republike Slove- nije Milan M. Cvikl, ki je dejal, da mora Slovenija čimveč investira- ti v znanje svojih ljudi, še poseb- no mladih. »Brez tega da si boste pridobili znanje, si ne boste mogli ustvariti priložnosti, ki je odvis- na samo od vas,« je dejal Cvikl in dodal, kako z zadovoljstvom ugo- tavlja, da v tern koncu Slovenije očitno ti take pasivnosti, kakršne so se navzeli že marsikje drugje. »Po pravih in po podjetniških av- tocestah naj potuje čim več tovor- njakov znanja, ki bodo v bodoče ustvarili veliko priložnosti. Če bo- mo združili na eni strani zanje, iz- kušnje starejših in pa energijo vas mladih, bomo dobili neko zmes, ki bo omogočila napredek,« je sliko- vito zaključil minister. V avli mladinskega centra in v šo- toru ob njem so organizatorji Pod- jetniške avtoceste pripravili se- jemski prostor s svojevrstnimi od- cepi, na katerih so si obiskoval- ci od dopoldanskih ur do poznega popoldneva lahko ogledali ponud- bo razstavljavcev s pod ročj a pod- jetništva v regiji Posavje, aktivno pa sodelovali v kreativnih delavni- cah »Moj talent!«, pogovorih, pre- davanjih, delavnici »Motivacije« ter zbiranju podjetniških idej za projekt »Posavje - izziv in prilož- nost (PosIP). Slednjega je zbranim gostom v mladinskem klubu pred- stavila direktorica MC Brežice Pa- tricija Čular. Čularjeva je najprej povedala, da je za nastanek tega svojevrstne- ga podjetniškega projekta naj- bolj zaslužen brežiški podjetnik Tomo Jurman, sicer direktor za- sebnega podjetja Kenex d.o.o., ki je pred letom prišel k njej s po- nudbo, da želi investirati v razvoj podjetništva med mladimi. In tako se je rodil projekt Posip, v kate- rem danes sodelujejo poleg pod- jetja Kenex d.o.o. in MC Brežice še GZS OZ Posavje, RRA Posavje, Zavod za zaposlovanje OE Sevni- ca, vse srednje sole, s poudarkom na srednji šoli Brežice ter srednje sole, še posebno pa Srednja sola Brežice, ki se je vključila v aktiv- nosti že lani. Poglavitni namen Posipa je, da od- krije in aktivira zmožnosti mladih ter jih oblikuje v podjetniške ide- je, te pa skozi šolo podjetniške ustvarjalnosti pripelje do podjet- niških projektov. Za uspešno iz- vedbo takega procesa pa je po- trebno veliko strokovnega znanja in osebnega dela, pri čemer ude- ležencem Posipa pomagajo v pod- jetništvu izkušeni mentorji in pa mladi trenerji. Prireditev Podjet- niška avtocesta je bila prava pri- ložnost za podelitev certifikatov osmim, ki so pred kratkim uspeš- no dokončali Šolo podjetnosti in ustvarjalnosti PosIP v Brežicah: Marija Duktaj Fruk, Polona Häring, Gorazd Ferk, Slobodanka Slak, Ta- deja Sumrak, Melita Sumrak, Pa- tricija Molan in Boris Poček. Tre- nerji bodo v oktobru pričeli z izva- janjem Sole, in sicer v delavnicah Projektno delo, Trine raziskave in Finančni načrt. M.M. Za potovanje po avtocesti so skrbeli podjetniškimi vodniki. Dobitniki certifikatov z ministrom Cviklom, podjetnikom Tomom Jurmanom in Patricijo Čular Dijaki in učenci med otvoritveno svečanostjo 42 September 2004 Obzornik mladi Program ob todnuotroka Ponedeljek, 4.10.2004 OS J. Dalmatin Krško Delavnice, športne igre Torek, 5.10.2004 OS Koprivnica, ob 14.30 uri Delavnice (frizerska, likovna, lutkarska, plesna, ustvarjalna, gospo- dinjska), športne igre OS Kostanjevica, ob 16. uri Ustvarjalne delavnice in zabavne igre, sola jahanja, peka palačink, spust z balonom, nastop Romane Kranjčan, nogometna tekma Sreda, 6.10.2004 Gasilski dom Vihre, ob 16. uri Turnir v nogometu in namiznem tenisu Četrtek, 7.10.2004 OS Raka, ob 14. uri Nogometna tekma, pohod po okolici Rake, rolanje, likovno ustvar- janje, karaoke Petek, 8.10.2004 Gasilski dom Vihre, ob 17. uri Delavnica »prva peka kruha« in tekma hokeja na rolerjih Sobota, 9.10.2004 Gasilski dom Vihre, ob 17. uri Tekmovanje in preverjanje znanja na kvizu in ZAKUUČNI PLES ohranjanjc podeželja V Bernardka Zorko s.p. Brezovska Gora 19 8273 Leskovec pri Krškem V sklopu Tedna vseživljenjskega učenja 2004 pripravlja Vrbov Log iz Brezovske Gore vrsto prireditev pod skupnim naslovom Festival Življenja Samhain 2004. Vabi vas na naslednje prireditve: v soboto, 16. oktobra 2004 ob 14. uri na pohod po Podjamski drevesni poti; zbirno mesto: Hram Vrbovega Loga, Brezovska Gora 19; v soboto, 23. oktobra 2004 ob 18. uri na projekcijo Barv za dušo in razpravo o učinkih zvoka in barv na zdravje; kraj: Hram Vrbovega Loga; v soboto, 30. oktobra 2004 ob 18. uri na otvoritev treh razstav: •Kako postati čarovnica?« vizvedbi društva Borov.Log, -Čarobni pripomočki naših babic« v sodelovanju z OS Leskovec in -Čarobne rastline Podjame«-; v nedeljo, 31. oktobra 2004 bodo ves dan potekale delavnice na temo obreda - predstavljeni bodo obredi različnih tradicij (keltski, indijan- ski, wiccanski in rimokatoliški), v ponedeljek, 1. novembra 2004 med 10. in 14. urp pa bomo na gra- dišču Dunaj nad Krškim govorili o mestih moči, Keltih in vinu. Ker je število mest omejeno, so prijave obvezne! Dodatne informacije: www.vrbov-log.org/kampus in tel. 07 49 13 505. Novasezona Z začetkom septembra so v Mla- dinskem centru Krško odprli vrata v prenovljene prostore. V času po- letja so namreč v sklopu multime- dijskega centra uredili nov pros- tor, raziskovalno učilnico, ki je opremljena s štirimi visoko zmog- Ijivimi računalniki, hkrati pa so prenovili tudi klub Milka, ki po no- vem gosti tudi info točko. 15. sep- tembra so odprli še del kletnih prostorov, ki so opremljeni z vr- hunsko tehnologijo za ustvarjanje na avdio in video področju. Novo sezono v brežiškem Mladin- skem centru pa so obeležili z na- stopom domače glasbene skupine Big Surfing Elephanto, sicer ude- leženko letošnjega Rock Otočca, ter z odprtjem fotografske razsta- ve. V septembru so pripravili tu- di več podjetniških in motivacij- skih delavnic, predstavitve doma- čih obrti in ročnih del ter uspeš- nih posavskih podjetij in nagrad- no igro za najboljše podjetniške ideje. P.P. Zivljenje je lahko lepo... in varno. Odslej tudi ! zavarujemo. Poleg široke palete bančnih storitev Banka Koper ponuja tudi: a premoženjska zavarovanja avtomobilska zavarovanja Informacije: PE Novo mesto, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, tel.: (07) 391 71 80 Agenciji: Trebnje in Sevnica Banka Koper d.d., PristaniSka 14,6502 Koper wwwbanka-kopersi Banka Koper ObžorniK September 2004 43 mladi Gasjlske igre brez meja Na Senovem so 4. septembra potekale že tretje gasilske igre brez me- ja, ki so jih ponovno organizirali člani PGD Veliki Kamen ob pomoči do- mačinov PGD Senovo, Gasilske zveze Krško in še nekaterih. Iger so se udeležili pionirji in mladinci ga- silskih društev Veliki Kamen, Ma- li Kamen, Senovo, Stranje, Bresta- nica in Rožno, njihov namen pa je popestritev programov dela z mla- dino, druženje, meddruštveno in medsebojno spoznavanje, sodelo- vanje, sklepanje novih prijatelj- stev in seveda privabljanje novih obrazov v gasilske vrste. Letos so za otroke pripravili še posebno za- nimiv program z vajama, "zmiksa- nima" iz športnih disciplin, tekmo- valci pa so nastopili v meddruštve- no premešanih ekipah. V sprem- Ijevalnem programu so pripravili ustvarjalne delavnice za otroke, kino na prostem in glasbo, Poklic- na gasilska enota Krško pa je pred- stavila novo gasilsko vozilo. P.P. Žuram 8 priatBp -nezdrogo Mladinski center Brežice - Lo- kalna akcijska skupina organizi- ra preventivni projekt Žuram s prijatelji - ne z drogo, pri ka- terem sodelujejo Center za so- cialno delo Brežice, Zdravstveni dom Brežice - Center za prepre- čevanje in zdravljenje odvisno- sti od nedovoljenih drog, Policij- ska postaja Brežice in Mladinski center Brežice. Projekt poteka y osmih razredih vseh osnovnih šol v občini Brežice v obliki temat- skega dne, sestavljenega iz pre- davanj in delavnice. Na OS Glo- boko in OŠ Artiče so projekt iz- vedli 21. in 22. septembra, Na OŠ Pišece, OS Velika Dolina, OS Cerklje^ob Krki in OS Bizeljsko bodo projekt izvedli v novembru 2004, na OŠ Brežice pa v febru- arju 2005. L.P. Sejem šolskih knjig že tretjič Agencija za mlade Punkt in Mladinski center Krško sta 4. septembra že tret- je leto zapored pripravila sejem šolskih knjig. Tokrat so se odločili organizi- rati dva vzporedna sejma pred Agencijo za mlade Punkt v Krškem in v Bre- žicah. Vsi prodajalci, ki so se udeležili sejma, so imeli možnost pustiti svo- je knjige v Punktu, kjer so jih v naslednjem tednu prodajali njihovi infor- matorji. Kot pravijo organizatorji, se jim zdijo tovrstni projekti pomembni, saj jih v lokalnem okolju primanjkuje. To dejstvo dokazuje tudi zelo veliko povpraševanje, ki pa je - kot pravijo - žal večje od ponudbe. P.P. Rokerp na "zajir Ob reki Krki v Krški vasi je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo v sobo- to, 4.9., organiziralo t. i. Zajla fest, na katerem je nastopilo šest rokerskih skupin iz Posavja: Paradox, Snowblind, Whisper, Red Fuel, Nomen Enigma ter Endless Dreams. Rabljena vozila RENAULT St. Tip vozila Letnik Barva Kilometri Dodatno - oprema vozila 1 TWINGO 1.2 WIND 1998 kov. modra 70.000 1 .lastnik, dobro ohranjeno. platnena streha 2 CLIO 1.2 3V 1994 kov sivozelen 142,000 1. lastnik , lepo ohranjen, redno servisiran (zamenjan jermen) 3 CLIO II 1.2 3V 2000/9 bela 74.000 1. lastnik 2 x airbag. el. stekla, 4 CLIO II 1.4 1 3 V 2000 bela 45,000 1 lastnik, dynamiq. klima. abs. 4xairbag, el. paket. radioed,. 5 CLIO III 1.2 5 V _ 2002 rdeča 22,000 1. lastnik, daljinsko zaklepanje, el. stekla, 1. lastnik 6 CLIO III 1.2 16V 5 V 2002 kov.zelena 43.000 1. lastnik, dynamiq, klima,abs,4xairbag,el. paket, radio,.. 7 CLIO III 1.2 16V 3 V AIR 2001/02 srebrna 20.000 2. lastnik, , klima, 4 x airbag 8 CLIO III 1.5dci5V 65KM 2002 srebma 24,500 65km klima, abs, 4x airbag, el. paket, daljinsko zaklepanje 9 THALIA 1.5 dCi 2003 rdeča 28.500 1. lastnik, klima, radio cd, el. stekla, daljinsko centralno 10 SCENIC 1.6 16V RT 1998/8 kov. moder 153,000 abs, klima, el paket, servisna knjiga 11 SCENIC 1.6 16V RT 2000/10 oranž-rdeča 106.000 abs. klima. el paket, lita platišča, sv. servisna knjiga 12 SCENIC 1.9 DCI 2002 kov.rdeča 66,000 abs. klima. el. paket, 1 .lastnik, atermično steklo 13 SCENIC 1.9 DCI 2001 kov. siva 141.000 abs, klima, el. paket, esp, atermično steklo 14 ESPACE 1.9 DCI 2004 srebrna 2.000 novo vozilo, 900.000 sit cenejse od novega 15 ESPACE 2.2 DCI 2004 srebrna 2.000 novo vozilo, 700.000 cenejsi kot nov 16 LAGUNA 1.8 1996 kov.zelena 90,000 1. lastnik. el stekla, ogledala, airbag, servisna knjiga 17 LAGUNA 1.8 16V RXE 1998 bela 105,000 el. paket, servo, dcz. klima, airbagi. abs 18 LAGUNA 1.8 16V GT EXPRESS. 2001 kov. siva 39,000 avt.klima, 6xairbag, 4x stekla, pot. rač., avtoradio cd 19 LAGUNA 1.8 16V EXPRESSION 2001 kov. modra 62,500 avt.klima, 6xatrbag, 4x stekla, pot. rač., avtoradio cd 20 LAGUNA 1.8 16V EXPRESSION 2001 rdeča 32,000 avtomatska klima, abs, el. paket. pot. rač.. 21 LAGUNA II 1.9DCIGT120KM 2003 srebrna 43,000 odlična, kot nova, nekaramboliran 22 LAGUNA II 1.9DCI ICAR lim. 2004 srebrna 0 1 lastnik, avtomatska klima, nov avto!!! 23 LAGUNA II 1 9DCI ICAR GT 2004 kov. siva 10,000 1 .lastnik, veliko opreme, 600.000 sit cenejša od nove 24 MEGANE BERLINE 1.5 dCi 2003 kov. siva 41,000 Uastnik, klima, servo, el. paket, abs, servisna knjiga 25 MEGANE 1.6 16V FAIRWAY 2002 kov. zetena 39,000 1 .lastnik, klima, servo, el paket, abs, servisna knjiga 26 MEGANE 1.6 16V COUPE 2000/01 srebma 102,000 1 lastnik, klima, servo, el. paket, strešni nosilci, abs 27 MEGANE 1.6e 1996/07 srebma 141,000 1 .lastnik, klima, servo, el. paket, deljiva zadnja klop 28 MEGANE 1.6e 1997 bela 125,000 2.lastnik, servo volan, airbag 29 KANGOO 1.5 DCI 2003 bela 19,900 1. lastnik, servo volan, el. paket, abs, klima, odličen 30 KANGOO 1.5 DCI FURGON 2003/10 srebma 3,880 60km. kot nova!» 2.640.000 sit (250.000) 31 KANGOO 1.2 16V KOMBI BUS 2004 srebma 0 klima, kov. barva. el. stekla, polica, avtoradio cd. 2xairbag 32 OPEL ASTRA 1.6 SWING 1996 kov. zelena 124.000 tonirana stekla, 33 R19 1.4 ADAGIO 1996 rdeca 188.000 Uastnik, servisna knjiga. ... 34 VWVENTO 1.8 1994 bela 250,000 1 lastnik, servo volan. centralno zaklepanje 35 KIASEPHIA1.8GLX 1997 kov. zelena 90,000 Uastnik, električna stekla, servisna knjiga,... 36 SKODA FELICIA 1.3 Lxi 1996 redeca 82,000 2. lastnik, lepo ohranjena ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. AvtOCenter KraŠna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh 44 September 2004 ObžbrriiK mladi Strpnost do nestrpnosti Zakaj bi bil sploh kdo strpen? Za- kaj ne bi kar takoj verjeli govori- cam, ki letijo z vseh strani? Da, postanimo kar vsi največje "ter- cialke"! Hura! Zakaj kar naprej oživljamo stereotipe? Zakaj bi stigmatizirani sploh kdaj zažive- li brez svoje "štampitjke" (karak- terne, nacionalne, verske, tele- sne), dajmo, linčajmo jih ved- no znova! Ksenofobija, rasizem, seksizem, homofobija, verska nestrpnost, nestrpnost do družbenih sku- pin, npr. Romov - kdor ni pri se- bi odkril vsaj sled kakšne od teh fobij, najbrž laže. Ker se vsi ne- česa bojimo, predvsem pa samih sebe (da bi pri sebi odkrili pri- sotnost kake take "hibe") in ti- stih zlobnih, ki nas bodo stlači- li v nek okvir. Res je, sam vstop v voljno, pre- rojeno Evropo, še ne "zahteva" strpnosti do drugačnih, to pred- videva. Veliko izgovorov tahko prileti samo na pojem "drugač- nosti", zato vam kar lepo razlo- žim; da v predalček z drugačni- mi padete tudi vi in jaz, prav vsi, čeprav se ljudje tako radi izloča- jo iz teh predalčkov, češ, fuj, jaz pa že nisem tak. Pa imajo najbrž tudi oni v glavi posebne kalupe, v katerih se oblikuje celo pred- stava o tem, kakšni bi morali biti spolni odnosi med ljudmi oz. ka- tera vera jim lahko zviša kako- vost življenja, vrne duhovnost ¦ besedi zasebnost in intimnost sta očitno izginili iz našega vsakda- njega besednjaka, kdor želi imeti mir, zagotovo kaj skriva in je ta- ko, us, še bolj zanimiv in še bolj sočen za opravljanje. Kdor misli, da Posavje ni polno fobij, se moti. Ker smo tudi mi del te "stisnjene" Slovenije. Pre- mnogokrat se pokaže predvsem strah pred vsem novim, pred vsem, kar bi znalo prinesti ne- ko svežino, tako, da morajo tu- di snovalci, ki se kasneje izkaže- jo za graditelje naše prihodnosti, vedno najprej pognati stara ko- lesja, da bi nas pridobili na svo- jo stran. Kar je preizkušeno - je dobro, potem pa se kar zaprimo in kukajmo ven skozi luknjice, ki smo jih kljub strahu, v srbeči ra- dovednosti, izglodali sami. Radi imamo Slovence. Kdo pa sploh je pravi Slovenec? Najbrž ima dober avto (eno od težkih znamk, Slovenci obožujemo vid- ne oznake), to obsedenost s cest- nimi mrcinami opazijo tujci v ti- stem trenutku, ko pristanejo na Brniku; ima veliko hišo, v kateri bodo živeli tudi njegovi potomci, ima nekaj vrta, psa, če je ta pra- vi Slovenec moški, ima seveda že- no (če živita na koruzi nas že skr- bi), ima urejene spolne odnose, hodi v Cerkev (je katolik, seve- da), v nedeljo ne hodi v trgovine, takrat se posveča družini in se- bi, plača je vedno enaka, delovni čas je izmerjen v urah od sedme do tretje, potem pa hišna opra- vila itd. Zabavno bi bilo iti dalje in graditi stereotipe. Da, stereo- tipe, na podlagi odklonov pa se bi jezički vrteli in vrteli... Spoznala sem kar nekaj mladih, ki bodo rajši živeli v brezosebno- sti velikega mesta, kot pa osta- li pri nas. Ker nočejo sprejeti po- dobe, ki jim ga tukajšnji svet po- nuja, namreč, vsakič, ko razprav- Ijate o tej ali oni osebi, ko pre- žvekujete njihove uspehe ali neu- spehe, ko jim sestavljate družin- sko drevo kar na pamet, ko verja- mete ali ne verjamete v njihove sposobnosti, jih s tem tudi kreira- te. Prav vi, mi, vsi, ustvarjamo ne samo zunanjo podobo slehernega posameznika, temveč tudi njih same, njihovo bistvo. In to je za- skrbljujoče. Ker imamo tako veli- ko moč in posledično delamo ta- ko velike napake. Ne glede na to, da svojo nestrp- nost Slovenci kažemo zelo pogo- sto (če še ne veste, zločinci v ZDA so večinoma črnci, pri nas "če- furji", četudi jim tega nikdar ne dokažejo, pa saj, dm je nekdo oblaten, sploh ni važno, če se mu kaj dokaže, kajne?), zase trdimo, da smo strpni. Seveda smo strpni, a predvsem do nestrpnosti. Maruša Mavsar Sparkasse svetuje: Kakor si boste postlali, tako boste poslovali. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslov- nega partnerja. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se ved- no prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posamez- nega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča in iz- gradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev nji- hove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega za- varovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garan- cije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zaseb- nike so vam vedno na voljo. Jernej Kastelec Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Novo mesto Ljubljanska 26 (TPC Hedera) Telefon: 07/373 76 40 info@sparkasse. si SPARKASSEŠ Drugačna banka ObzorniK September 2004 45 oglasi LarXmarketinQ l-ar\marketlnq V PRIJETNEM, MLADEM^fe&M>ČNEM KOLEKTIVU, PQLNEpi^HEdfDIMO DELO V TEI!EF^p4MHJP^ ] p|«* wj^TjV Delo nudimo trejretudB^fem alijAudentflftr M| od dveh mesec^BapJ^^gg'MPlKpali diidjw oziroma vsi.ju^^ «ffij^^AT^ftHprafko svojeS^ studentske^HL^^^^Hk y/_^jk cam w&^^^^^^f ^^^HHiHJEaMi^^fe ^7i ffinlaffiirn LarXmarketinq Srudio Estet - kozmetika - aroma masaže - nega rok - francoska manikura - umetni nohti - parafinske obloge - medicinska pedikura - frizerstvo ' Lidjja Urbane s.p. Kafuhova 1, Brežice Tel.: Q749 62 466, GSM: 041 555 432 TPR RUNOVEC Kmetijsko vrtnarska trgovina - kmetijski material ffiM - gradbeni material M ¦ VSe Za VrtiČkarStVO [okrasnogrmičevj^^^^^^H ¦ gospodinjski plin raM!!BMBHa IVAN IN MARTA d no, Ob potoku 9,8270 Kršho, Tel.: 07 49 26 605 Tel./fax: 07 49 01 605, el. pošta: tprrunovec@carsi 'fafvutv* ANGEL99CA | Y PKOSTOROH CE3ONA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TUTO ml. in NATAŠA-TAŠA DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krško Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302____________ CTO DPTIKA Stdjan Bautin s.p. DKULISTIČNI PREGLEDI KDNTAKTNE LEČE SDNČNA DČALA KRSKD DALMATiNOVA 1 TEL.:O7 49 2ZB12 SEVNI„„ TRG SVOBDDE 14A TEL.: D7 B 1 62 62D ^ekin VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, BAR, RDČNAAVTOPRALNICA CKŽ 132 B, S27D KRSKD -[ZW. 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 ¦'^jmww . alenkin ^^R^^H FRIZERSTVO i*VwSÜ*9n! PODALJŠEVANJE LAS «SEfi^UOK I-. UTRJEVANJE NOHTOV M,'it--««jtigtjy W\ MODNOLIČENJE SHMp 1 | Ijjjjgl^B^Eicen, iiuIivkIii.iIim^JL nroT^rüwiipdIc:ii, iiat.inccn1 (fe^Mpf 1 >3M ¦ Ž- v ^ Www.AIBTitsinSSitlio.com e -mall: ajenua@atonkinstudio.com S1flP BREZIN€S Ml^B'Dirnbek sJP^ TOÄ7 49 66 334 | IZKORISTITE KUPON -10% prvi obisk VEl&ffidAMK ¦n-VIEOCD ^LMKIIS www.telsat.sl, e-mail: tBlsat@siol.net CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49 73 500 46 September 2004 ObzöriiiK ' l' OREAL $6iWARZK0PL FRIZERSKI Bojana Černoga s.p. CKŽ 135c, TC JOB Krško tel.:07/488 -1-614 GSM:041/950-529 dJMHHB* PET od 7.30 do 20. ure, SOBOTA od 7. do 14. ure STORITVE IN SVETOVANJE PODROČJE DELOVNIH RAZMERU pogodbe o zaposlitvi dokumenti za nastop na delo in prenehanje delovnega razmerja podjetniške pogodbe akt o sistematizaciji in ostali akti VOPENJE PO8LOVN8H KNJK^ PODJETN8ZWQ I Anka KoprtviUk «.p., Cesta krtWh zrtw 132/b 8270 KrffiM Tel.: 07/ 490 48 00, GSM: 041 481698 J Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodne cene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vase spomine Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica Uqodna ponudba sveč na poštah! Fotograf!je SO Simbolične. . POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., Slomškov trg IO, Maribor [ Kapela - I mala [ 130,00 sit) Termo sveča Buča[ 439,00sit) I Vložek za termo ^svečo Buča ( 229,00sit) Komplet devetlh sveč (1.200,00 sit) Mojca_______ [ 195,00 sit) iKocka [ 165,00 SIT) Dišeča ^^^, gveda [ 39o!oOsit1 Elektronska sveča f 549,00 sit ) 'pframJda______ fl30,00siT) Aranžiram kompiet dveh i sveč Tina in žtlrih i vložkov H -800,00 sit) Aranžiran komplet | pef ih sveč H-119,00 sit) Cane vključujejo DDV. KJ POŠTA SLOVENIJE www.posta.si ' "tP"*! Samobori [zkoristite možnost povračila davka! frl I i'L V. i i LU^J nizke cene III O vü. • • • banka, lekarna, cvetličarna, zlatarna, dstilnica, optika, frizerski salon ter bogata ponudba oblačil in obutve ... Vse skupaj na več kot 14.000 m prodajnih površin! Medtem ko boste ob pijači poklepetali s prijatelji, otroke čaka zabava v otroškem kotičku! ADUT specializirana prodajalna za dom in gospodinjstvo Hipermarket SPORT trgovina za sport in prosti čas E.R&, d.i, Ptelemo^a "VO, 3504 Velenie, wn«.«ra^i ERA. Center Samobor