KRONIKA
GOSPODARSTVO
Roj čebel napadel kosca str. 14 Mosa letos ne bo str. 4
TV SPORED
no ■o
-m It-
ter, ■in im
lo
-r-So
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 30/ Leto 75 / 23. julij 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
V domovih za starejše pričakujejo sistemske rešitve
Ta teden so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, znova opozorili, da smo ponovno širitev koronavirusa v domovih za starejše pričakali brez sistemskih rešitev, ki bi upoštevale izkušnje iz prvega vala epidemije. Skupnost je ministrstvo za zdravje pozvala, da naj v prizadetih domovih nemudoma zagotovi zadostno število zdravstvenih delavk in delavcev, ne pa da reševanje kadrovske stiske stihijsko prelaga na domove za starejše, nevladne organizacije, lokalne skupnosti ter prostovoljke in prostovoljce. Kako so pripravljeni v nekaj domovih za starejše v naši regiji, smo preverili v Naši temi. str. 12-13
INTERVJU
GOSPODARSTVO
Tomaž Benčina: »Cinkarna še vedno v srcu in glavi«
Posodobljena Hiša vin Emino str. 5

1 -f
str. 48
Simonov zaliv
njItmiSteäk M* S
str. 26-27
Več v notranjosti časopisa in na www.novitednik.com
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če bi država začela sanirati celjsko kotlino, bi morala okoljske težave rešiti še marsikje drugje. Za vse pa denarja ni, država si tega trenutno ne more privoščiti. Je prerevna.«
Tomaž Benčina, novi direktor regionalne gospodarske zbornice
»V času epidemije in nevarnosti pred njo smo še posebej na udaru. Kot da smo posebna nevarnost, ki se je je treba izrazito izogibati. Okužbe ne pridejo iz domov za starejše, temveč jih vanje nekdo prinese, zaposleni, obiskovalci...«
Jože Planinšek, direktor Doma sv. Jožefa v Celju
»Nekaj samotnih jezdecev nas je, ki vemo, da je tisto, kar delamo, pravilno. Zato pričakujemo, da bo prišlo v slovenski kulturni dediščinski politiki do streznitve, to je bistveno izboljšanega odnosa do lastnih korenin.«
Franci Zidar, lastnik gradu Lemberg
»Ko ta zagrabi drožoma-nija, ni več poti nazaj. Droži te prizemljijo, upočasnijo, so kot terapija, protiutež vsemu hitremu življenju.«
Anita Šumer, avtorica knjig o peki z drožmi
»Ko se je za igranje v Dobovcu odločil moj soigralec in zelo dober prijatelj Tihomir Novak, je bila zame odločitev o izbiri kluba precej lažja. Upam, da se bomo uvrstili na zaključni turnir futsal lige prvakov.«
Luka Perić, novinec pri FC Dobovec Pivovarna Kozel
ČETRTEK 1	1 PETEK
\l/ 28	A^,25 16
KO	(M* • • •
SOBOTA I	1 NEDELJA
\ 1 / 26	\l/ 28
	
O
CO
d;
<
Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenije
Dobrodelnost Slovencev ne usiha
Epidemija koronavirusa in kot posledica dolgotrajna karantena sta vplivala tudi na izvajanje projektov Unicefa, saj na terenu v državah v razvoju, kamor ta humanitarna organizacija usmerja večino zbranih sredstev, ni bilo mogoče izvajati cepljenj. V organizaciji se najbolj bojijo, da bi zaradi izostanka nekaterih programov cepljenja prišlo do obujanja bolezni, ki so bile že izkoreninjene.
ROBERT GORJANC
Korona pečat, v pozitivnem smislu, je Unicefov projekt Punčke iz cunj dobil v Osrednji knjižnici Celje, kjer so zanje pred časom, v iskanju posvojiteljev, pripravili drugo dobrodelno dražbo. V skladu z duhom trenutnega časa so Punčke iz cunj v tem letu postale Punčke (za) upanja iz karantene. Ob izpolnjevanju svojega osnovnega poslanstva so ustvarjalkam in bodo tudi tudi posvojiteljem lajšale tegobe koronadobe. O pomenu tega projekta za Unicef Slovenije, ostalih projektih te organizacije in predanosti
rah lotili projekta. Šlo je za popolnoma samoiniciativno akcijo v Celju, kar nas še posebej veseli. Seveda ima vsak takšen projekt z naše strani popolno podporo, ampak narediti korak več, osnovati Facebook skupino, projekt razširiti tudi med tiste, ki niso bili člani skupine univerze za tretje življenjsko obdobje, ter jih pozvati, naj nekaj naredi-
prebivalcev naše države dobrodelnosti smo se ob robu omenjenega zaključnega dogodka v Osrednji knjižnici Celje pogovarjali s Tomažem Bergočem, izvršnim direktorjem Unicefa Slovenije
Ste si lahko predstavljali, da bo Unicefov projekt Punčke iz cunj v Osrednji knjižnici Celje dobil takšno razsežnost v letu, ko se soočamo s pandemijo?
Po pravici povedano, ne. Smo pa bili v naši organizaciji izredno prijetno presenečeni, ko smo izvedeli, kako so se v knjižnici v teh razme-
Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenije
UREDNIŠTVO
Marinka Kotnik: »Vem, da bo 1. septembra marsikateri otrok šel v šolo brez ustreznih šolskih potrebščin.«
jo v teh korona časih, je bila prekrasna ideja, ki je dala odličen rezultat.
Celjska skupina je torej bila nekaj posebnega v okviru številnih skupin po Sloveniji, ki se ukvarjajo z Unicefovim projektom Punčke iz cunj?
Absolutno, čeprav je res, da je vsaka skupina nekaj posebnega. Po Sloveniji imamo trinajst skupin, ki so bolj aktivne. Pred prihodom v Celje smo bili v Velenju, kjer so albansko govoreče ženske naredile punčke v albanskih narodnih nošah. Ta različnost nas bogati.
Kako ste zadovoljni z uveljavitvijo tega dobrodelnega projekta v minulem desetletju, kako je prepoznaven v slovenskem merilu?
Ta projekt je pomemben z več vidikov, glavni je zagotovo zbiranje denarja, s katerim omogočamo cepljenje otrok v državah v razvoju. Drugi pomemben vidik je medgenera-cijsko sodelovanje. Velikokrat
Pomagajmo šolarjem in njihovim staršem
Napolnimo šolske torbice skupaj
Zaradi posledic epidemije, ki jih še posebej čutijo nekatere gospodarske panoge, ko so mnogi ostali brez služb, na čakanju ali so jim plače znižali, so junija članice društva Generator že prejemale klice, ali bodo tudi letos zbirale šolske potrebščine. Stiske staršev so velike, zato smo se v Novem tedniku in Radiu Celje odločili, da bomo pri tej akciji pomagali.
»Potrebujemo vse, kar šolar potrebuje, vsaka malenkost šteje. V poštev pridejo rabljene šolske torbe, zvezki, radirke, svinčniki, barvice ...« našteva Marinka Kotnik, članica društva, ki prosi, naj bodo so šolske torbe cele in čiste - takšne, kot bi jih dali tudi svojemu otroku. »Tisti, ki bodo te potrebščine dobili, prihajajo iz socialno ogroženih družin in so že tako stigmatizirani v svoji okolici. Zato jim želi-
i
AKTUALNO
3
so zgodi, da gospe, izdeloval-ke punčk, ki delujejo v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, društvu upokojencev ..., pridejo v vrtec in tam pokažejo, kako izdelujejo punčke. Že druženje, izdelovanje punčk jim pomenita neko veselje, da delajo nekaj koristnega. Ob tem projekt tudi veliko prispeva k prepoznavnosti pomena cepljenja, kar postaja vedno pomembneje tudi v razvitem svetu. Tam je mogoče zaznati, da obstajajo nekatere države,
obstajajo drugi projekti, pri katerih zberemo mnogo več denarja. Ampak ta je namenjen tematsko, za program cepljenja. V približno desetletju smo uspeli dati v posvojitev skoraj dvajset tisoč punčk, kar pomeni, da je tudi toliko otrokom bilo omogočeno cepljenje. To je ena generacija slovenskih otrok. Torej ni zanemarljiva številka, še posebej če vemo, da gre za majhno, dvomilijonsko državo. Štirideset punčk, ki so letos šle v posvojitev v Celju,
da bodo do preklica mesečno namenjali določen znesek za pomoč otrokom v državah v razvoju. V Unicefu Slovenija imamo približno deset tisoč staršev otrok sveta.
Kaj bi na podlagi tega rekli o dobrodelni zavzetosti prebivalcev naše države?
Pri Unicefu ne opažamo, da bi se solidarnost Slovencev zmanjšala, nikakor ne. Mogoče se zadeva malo bolj polarizira. Obstajajo ljudje, ki so temu izrazito bolj naklonjeni. Dobivamo tudi
»Vsaka punčka pomaga rešiti eno otroško življenje, ker 20 evrov, kolikor damo za posvojitev punčke, pokrije stroške nabave šestih cepiv, njihovo distribucijo na terenu in izvedbo cepljenja. Zaradi prizadevnih gospa, ki so v Celju naredile približno sto punčk, to pomeni, da bodo štirje osnovnošolski razredi otrok zaščiteni pred hudimi nalezljivimi boleznimi.«
kjer precepljenost pada pod 95 odstotkov, kar zagotavlja kolektivno imunost in omogoča, da ne zbolijo tudi tisti otroci, ki ne smejo biti cepljeni zaradi oslabljenega imunskega sistema ali drugih bolezni. Pomembno je, da v Sloveniji to vemo in da se zavedamo pomena cepljenja.
Kako pomemben je za dosego ciljev cepljenja, ki ste jih omenili, zbran denar iz projekta Punčke iz cunj?
Zelo pomemben. Sredstva, ki jih v slovenski fundaciji Unicef zberemo v okviru tega projekta, niso večinska,
pomeni dva manjša razreda otrok, ki bodo deležni cepljenja, ki ga drugače ne bi bilo.
Koliko sredstev, tudi iz drugih projektov, letno zbe-rete v Unicefu Slovenija?
Lani smo za program pomoči otrokom v državah v razvoju namenili več kot 1,2 milijona evrov. V tem znesku so zajeta tudi sredstva iz programa Punčke iz cunj.
Kateri projekt prinese največ denarja?
Največ denarja prinese program Starši otrok sveta, ki je program rednih mesečnih do-nacij. Podporniki se zavežejo,
pripombe, zakaj pomagamo drugim, zakaj ne pomagamo našim otrokom. Ampak ne gre za to, da bi morali izbirati, komu bomo pomagali. Treba je pomagati našim in drugim. Imamo srečo, da živimo v državi, kjer deluje zdravstveni in šolski sistem, po vseh kazalcih živimo v državi, ki je dobra za življenje otrok. Seveda je še veliko stvari za postoriti. Razmere drugje po svetu so neprimerljive z našimi in obstajajo ljudje, ki se tega zavedajo in so pripravljeni pomagati.
Foto: SHERPA
Za odpravljanje energetske revščine brezplačni ukrepi
V začetku tega meseca je Eko sklad -Slovenski okoljski javni sklad objavil javni poziv, ki bo lahko veliko pomagal socialno šibkim občanom. Gre za reševanje njihove energetske revščine ter možnost brezplačne energetske obnove njihovih nepremičnin. Posameznik lahko prejme za naložbo sto odstotkov njenih upravičenih stroškov in to v višini do 9.620 evrov (z DDV).
Javni pilotni poziv je odprt vse do 31. decembra letos oziroma vse do takrat, dokler sredstva ne bodo porabljena. Socialno šibki občani lahko toplotno izolirajo streho in strop, prav tako lahko toplotno izolirajo fasado, vgradijo energetsko učinkovita okna ali vhodna vrata, zamenjajo sistem priprave tople vode z grelnikom vode s sprejemniki sončne energije, zamenjajo neučinkovit sistem priprave tople vode z grelnikom vode s toplotno črpalko ali poskrbijo za lokalno prezračevanje, ki omogoča vračanje toplote odpadnega zraka. Poziv omogoča tudi boljše bivalne pogoje socialno šibkih občanov, ki jim grenita življenje na primer vlaga in plesen. Po izvedbi različnih ukrepov bodo imeli občani nižje stroške, kar omogoča manjša poraba energentov in elektrike.
Omenjene nepovratne finančne spodbude je mogoče uporabiti v eno- ali dvo-stanovanjskih stavbah ali stanovanjih v dvostanovanjski stavbi, zgrajenih pred 31. decembrom 1967. Pogojev je še več, med drugim to, da mora biti socialno šibka oseba v nepremičnini stalno prijavljena. Tam mora dejansko živeti. Fizična oseba mora biti zadnjih devet mesecev ali na dan vložitve vloge prejemnica denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Uporaba javnega denarja za prenovo je med drugim mogoča tudi v primeru, če je oseba zgolj solastnica nepremičnine, vendar vsaj do ene polovice.
BJ
Pilotni poziv za odpravljanje energetske revščine je v okviru programa Subvencioniranje ukrepov URE v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki za reševanje energetske revščine - Program Zero500. Financira ga evropski kohezijski sklad, izvajan bo do leta 2023. V programu sodelujejo energetski svetovalci iz javne mreže Ensvet.
O javnem pozivu za odpravljanje energetske revščine lahko dobijo občani podrobnejše informacije na telefonski številki 01/ 241 48 44 (ob delavnikih med 9. in 14. uro). Po elektronski pošti lahko pridobijo informacije na naslovu zero500@ekosklad.si
mo podariti lepe in ohranjene stvari.«
Zbiralni mesti sta na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje ter v Celjskem mladinskem centru. Če bi kdo potrebščine želel darovati, a nima možnosti, da bi jih prinesel na zbiralna mesta, lahko pokliče na številko 070 234 733 in bodo članice društva, ki pomaga starejšim in ranljivim skupinam, prišle podarjene stvari same iskat. Potrebščine bo društvo zbiralo do 23. avgusta in jih že sproti predajali družinam.
Na predstavnice društva Generator se lahko obrnejo tudi tisti, ki potrebščine potrebuje-
jo. »Povezale se bomo s centri za socialno delo, da bodo potrebščine dobili tisti otroci, ki pomoč resnično potrebujejo,« še dodaja Marinka Kotnik.
Podprimo dober namen
Vsako leto med zbiralno akcijo v društvu zabeležijo kakšno posebej ganljivo zgodbo. »Nekoč smo naletele na deklico, ki si je zelo želela torbico znamke Ledeno kraljestvo. Neka gospa nam je podarila prav takšno torbico in smo jo predale tej deklici. Nihče si ne more predstavljati, kakšen žar je zasijal v njenih očeh, ko je dobila
natančno takšno torbico, ki si jo je od srca želela, a ji je starši niso zmogli kupiti.«
Včasih so angeli med nami tudi tisti, ki so zgolj »posredniki«. »V trgovini Državne založbe Slovenije je starejša gospa kupila šolsko torbico, ki je zaradi gibalne ovirano-sti ni mogla sama prinesti na zbirno mesto. Prosila je prodajalko, ali jo lahko odnese na oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje. Prodajalka je to brez omahovanja storila.«
Tudi mi podprimo dober namen članic društva Generator.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Knjiga o Almi M. Karlin med 30 najboljših
Prva nemška biografija o Almi M. Karlin Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt (S pažem in pisalnim strojem okoli sveta, Založba Drava, 2020), avtorice Jerneje Jezernik je bila uvrščena na vsakoletni seznam Hotlist 2020.
»Gre za seznam desetih knjig, ki ga vsako leto pripravi žirija neodvisnih strokovnjakov izmed naslovov 170 neodvisnih založb iz nemškega govornega področja. Biografija se je uvrstila med 30 finalistov. Ali se bo uvrstila med deset najboljših, pa bo znano po koncu spletnega glasovanja, ki bo trajalo do 20. avgusta,« so sporočili z Javne agencije za knjigo RS.
»Uvrstitev knjige v izbor najboljših, za katerega so se odločili strokovnjaki iz nemških, avstrijskih in švicarskih neodvisnih založb je pomembno mednarodno priznanje,« je povedala avtorica knjige, Jerneja Jezernik, po rodu iz Celja, prevajalka, pisateljica in urednica, ki že dvajset let preučuje življenje in delo znamenite celjske popotnice. Prvo biografijo o Almi M. Karlin je napisala leta 2009, prevedla je že 12 njenih del.
RG. foto: Založba Drava
Naslovnica biografije o Almi M. Karlin v nemščini, ki je izšla pri avstrijski
7alri7hi Пгаиа
novi tednik I radio celie
4
GOSPODARSTVO
Družba Celjski sejem je dokončno odpovedala svojo največjo sejemsko prireditev
Mosa ne bo, število zaposlenih prepolovljeno
Celjsko sejmišče še nikoli ni bilo tako opustelo kot zadnjih nekaj mesecev in tako bo najverjetneje tudi do konca leta. V tem času bi morale biti priprave na Mednarodni sejem obrti in podjetnosti na vrhuncu, a je družba Celjski sejem konec prejšnjega tedna to svojo največjo prireditev dokončno odpovedala. Sejma Mos ne bo prvič v njegovi 52-letni zgodovini. Ker je morala zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa odpovedati še ostale sejme in tudi druge načrtovane prireditve in dogodke, bodo letos prihodki celjske sejemske hiše nižji za nekaj več kot 80 odstotkov. Ena od posledic takšnega stanja je občutno zmanjšanje števila zaposlenih.
JANJA INTIHAR
V	družbi Celjski sejem so za letos načrtovali trinajst sejmov, izpeljati jim je uspelo le enega. Za zaposlene je največji šok odpoved jesenskega sejma. »Mislim, da v podjetju še nismo čisto dojeli, da Mosa letos ne bo,« pravi izvršni direktor Robert Otorepec.
Pomurski sejem je svojo Agro odpovedal konec junija, družba Celjski sejem je Mos odpovedala konec prejšnjega tedna. Ste še upali, da boste sejem vendarle lahko izvedli?
Res smo upali. Potem ko je bila večina naših zaposlenih dva meseca in pol na čakanju, smo jih junija poklicali na delo in začeli pripravljati Mos. Upali smo, da nam bo uspelo nadoknaditi zamujeno, saj Mos običajno pripravljamo eno leto. Potem pa sta nam vlada in NIJZ odsvetovala izvedbo sejma, saj naj bi bila velika verjetnost, da se bodo do takrat razmere zaradi koronavirusa še poslabšale. Odločili smo, da sejma ne bomo pripravili, saj bi bilo tveganje preveliko. Ne samo, da bi v primeru, da bi sejem začeli postavljati in oglaševati, pa ga potem ne bi bilo, na račun stroškov izgubili najmanj pol milijona evrov. Tudi če bi Mos bil, bi bili ukrepi, ki bi se jih morali držati, takšni, da ne razstavljavci ne obiskovalci od sejma ne bi imeli nič oziroma ne bi dobili tisto, kar od njega pričakujejo. Razstavljavci se sejmov udeležujejo zato, da jih obišče čim več ljudi, ne pa da zaradi omejitev sprejemajo enega po enega.
V	času, ko ste mislili, da Mos vendarle bo, vam je uspelo zbrati kar veliko prijav razstavljavcev.
Glede na razmere odziv sploh ni bil slab, saj je bilo prijav za približno polovico lanskih. V veliko podjetjih so rekli, da bodo počakali do sredine avgusta in se bodo o udeležbi na sejmu odločili glede na takratne razmere. Med prijavljenimi razstavljavci je bila večina iz Slovenije, od tujih razstavljavcev so prihod v Celje napovedali Avstrijci, Italijani, Čehi, Slovaki, Poljaki in Madžari. Madžarska bi bila letos država partnerica sejma. Če bi sejem pripravili, na njem zagotovo
ne bi bilo razstavljavcev iz oddaljenih držav, na primer iz Kitajske.
Letos vam je uspelo pripraviti le sejem kmetijske mehanizacije Agritech, ki je bil konec januarja. Koliko sejmov, kongresov in drugih prireditev ste morali odpovedati?
Samo dva tedna pred izvedbo smo morali odpovedati sedem spomladanskih sejmov. Razstavljavcem, ki so za te sejme že plačali svoje razstavne prostore, smo denar že vrnili. Nekateri so denar pustili pri nas, češ da se bodo udeležili Mosa. Tem bomo denar vrnili v prihodnjih dneh. Odpovedali smo tudi sejme Energetika, Lestech in Terotech ter zdaj še Mos, zagotovo ne bomo pripravili sejma Eroticland, ki bi moral biti proti koncu leta. Ker gre bolj za dogodek kot za sejem, je njegov finančni uspeh odvisen od števila obiskovalcev. Glede na vse, kar se dogaja, bi bilo nerealno pričakovati, da bi lahko ponovili lanski obisk. Za začetek oktobra smo imeli na programu tudi evropsko pasjo razstavo, ki bi bila tako velika kot Mos, a so jo organizatorji prejšnji teden dokončno odpovedali. Ogromno prireditev bi moralo biti tudi v našem kongresnem centru.
Kolikšen upad prihodkov so povzročile vse te odpovedi?
V primerjavi z lani, ko smo poslovali zelo dobro, saj smo ustvarili nekaj več kot 4 milijone evrov čistih prihodkov, je letošnji izpad nekaj več kot 80-odstotni.
Kaj takšno zmanjšanje prihodkov pomeni za poslovanje podjetja? Kako se boste rešili?
Stroške poskušamo čim bolj znižati, a jih je kljub temu kar nekaj. Sejmišče je veliko. Treba ga je vzdrževati, tudi če je prazno. Žal smo morali zmanjšati število zaposlenih. Upamo, da samo začasno in bomo tiste, ki si ne bodo našli službe drugje, lahko decembra ali januarja poklicali nazaj. Seveda, če bodo takrat razmere normalne. Petim smo dali odpovedi iz poslovnih razlogov, eden od sodelavcev se bo septembra upokojil, ena
sodelavka je odpoved dala sama. Število zaposlenih pri nas se je torej prepolovilo. V povezanih družbah, s katerimi ves čas sodelujemo, nas je tako od devetnajstih ostalo le dvanajst.
Najbrž so zaradi odpovedi sejmov v težavah tudi zunanji sodelavci, ki vam pomagajo pri pripravah.
Na žalost je res tako. V času priprav in izvedbe Mosa dela na sejmišču približno 400 ljudi, od postavljavcev razstavnih prostorov in montažnih hal, do varnostnikov in študentov, ki želijo z delom na sejmu zaslužiti kakšen evro. Zaradi odpovedi sejmov imajo in bodo imeli manj prihodka tudi oglaševalci, tiskarji, prevajalci, prevozniki, pa tudi celjski in okoliški hoteli ter gostinci.
»Stroške poskušamo čim bolj znižati, a jih je kljub temu kar nekaj. Sejmišče je veliko. Treba ga je vzdrževati, tudi če je prazno. Žal smo morali zmanjšati število zaposlenih.«
Kakšne so številke, za koliko denarja gre?
Pri sejemski dejavnosti je multiplikator običajno petkratni. Če bo Celjski sejem letos izgubil približno tri milijone evrov, pomeni to 15 milijonov evrov izpada za vse, ki so vezani na naše sejme.
Kako boste preživeli leto 2020?
Kot sem že dejal, smo bili prisiljeni v največji možni meri racionalizirati poslovanje, zmanjšali smo število zaposlenih. Likvidnost rešujemo z sredstvi za amorti-
zacijo, kar pomeni, da bodo naše naložbe v prihodnjih letih okrnjene. K sreči nam je občina odpisala polovico letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar pomeni, 33 tisoč evrov manj stroškov. Upamo, da nam bo prisluhnila tudi država in naredila kaj za našo dejavnost, ki je res zelo prizadeta. Država bi morala tiste, ki so se jim zaradi ukrepov za zajezitev pandemije prihodki znižali za več kot 50 odstotkov, obravnavati drugače kot tiste, ki imajo 10-odstotni
»Država bi morala tiste, ki so jim zaradi ukrepov za zajezitev pandemije prihodki znižali za več kot 50 odstotkov, obravnavati drugače kot tiste, ki imajo 10-odstotni upad prometa. Ne more vse trpati v isti koš.«
Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem
upad prometa. Ne more vse trpati v isti koš.
Kaj pričakujete?
Da nam bo država pomagala vsaj s kakšnimi nepovratnimi sredstvi pri pokrivanju fiksnih stroškov. Komunalni prispevek, vodarino, ogrevanje plačujemo tudi, če ničesar ne porabimo. Stavbe je treba vzdrževati, jih varovati in zavarovati, tudi okolico je treba urejati. Ne moremo pustiti, da vse skupaj zaraste trava. Naši mesečni stroški, tudi če smo zaprti, znašajo do 15 tisoč evrov. Brez stroškov dela, seveda.
To bo za letos, za gašenje požara. Kakšne ukrepe pa pričakujete za naprej?
Vladi smo že predlagali, naj v prihodnjih letih začne spodbujati podjetja tudi za udeležbo na domačih sejmih. Zdaj spodbuja samo tiste, ki odhajajo na sejme v tujino. Že dlje časa tudi opozarjamo, da sejemska dejavnost sodi k turizmu, zlasti k poslovnemu turizmu. Mi smo tisti, ki v času sejmov in kongresov hotelom pripeljemo goste, za katere je znano, da trošijo petkrat več kot običajni turisti. Država je imela za takšna naša opozorila zelo malo posluha. Zdaj nas je vsaj začela poslušati, čeprav ukrepov še ni. V Ljubljani pravijo, da naše predloge proučujejo, upam, da bodo kmalu tudi kaj naredili.
Letos bo družba Celjski sejem, kot pravite, preživela, čeprav s precejšnjo izgubo. Kaj pa, če se razmere ne bodo spremenile?
Če bo stanje, kot je zdaj, trajalo samo do konca leta, bomo preživeli, vendar nekaj let ne bomo mogli investirati, ker bomo letos porabili ves denar, ki ga hranimo za naložbe. Če pa se bodo ukrepi nadaljevali še v naslednjem letu, ne vemo, kako bo. Rezerve, da bi preživeli še kakšno leto, nimamo.
Kako se na težave, v katerih se je znašla družba Celjski sejem, odzivata njena večinska lastnika, poslovnež Boštjan Marovt in družina Pangerl?
Odločena sta, da družba nadaljuje sejemsko dejavnost, torej ostaja njuna strategija nespremenjena. Takoj ko bo možno, bomo torej nadaljevali izvajanje sejemskih projektov in kongresne dejavnosti. Tako zaposleni kot lastniki upamo, da bo leto 2021 vsaj kolikor toliko normalno.
Kaj pa se bo na sejmišču in v vašem podjetju dogajalo do konca lega leta?
Sejemske hale bomo še naprej ponujali podjetjem za skladiščenje, predvidoma še dva meseca bomo pripravljali tako imenovane drive-in dogodke. Z njimi sicer nimamo kakšnega omembe vrednega zaslužka, so le naše opozorilo javnosti, da Celjski sejem vendarle še živi. Poleg tega želimo omogočiti kulturnikom, ki so v enakem ali še hujšem položaju kot mi, da vsaj nekaj zaslužijo. Septembra pa bomo začeli resne priprave na sejme v naslednjem letu. V upanju, da nam jih bo uspelo izvesti.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
KZ Šmarje končala največjo naložbo zadnjih desetletij
Klet posodobili za naslednjih 30 let
»Odločitev za obnovo Hiše vin Emino je bila pogumna in potrebna za ohranitev vinogradniških kmetij v Obsotelju in na Kozjanskem. Vinogradi brez prave kleti nimajo svojega pomena,« je dejal predsednik KZ Šmarje Janez Erjavec.
Nova podoba edine zadružne kleti v štajerski vinorodni deželi.
Širitev degustacijskih in proizvodnih prostorov, sodobna kletarska oprema in nova podoba stavbe so rezultati 1,8 milijona evrov vredne naložbe v Hiši vin Emino, s katero upravlja Kmetijska zadruga (KZ) Šmarje. Direktor zadruge je poudaril, da gre za dolgoročno naložbo, s katero so predelavo grozdja v vino zagotovili za naslednjih 20 do 30 let. Modernizacija kleti bo med drugim še naprej spodbujala vinarstvo in vinogradništvo v šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolju.
zadruga nima svojih vinogradov, grozdje odkupujemo od naših članov oz. zadružnikov. Z modernizacijo kleti spodbujamo vinarstvo in vinogradništvo v šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolju. To vpliva tudi na krajino, saj smo nasploh po državi priča izrazitemu krčenju vinogradov, kar
opažamo tudi v našem vinorodnem okolišu.«
V kleti povprečno vsako leto odkupijo 300 ton grozdja,
iz česar proizvedejo približno 220 tisoč litrov vina. Leta 2018 so odkupili rekordnih 460 ton. Poslovni načrt predvideva, da bodo vsako leto za nekaj odstotkov povečevali odkupljene količine. Čez nekaj let želijo na leto odkupiti 500 ton grozdja.
Pri odkupnih cenah so po besedah direktorja KZ Šmarje nekje v slovenskem povprečju, brez občutnejših nihanj navzgor ali navzdol. »Pomembno je, da je odkup stabilen. Vsako leto grozdje odkupujemo glede na sklenjene pogodbe. Vinogradniki točno vedo, koliko količin bodo lahko prodali v zadrugo. Pridelujemo predvsem kakovostna in vrhunska vina, kjer lahko na trgu dosežemo boljše cene.« Klet se zadnjih nekaj let ukvarja tudi s pridelavo penin. Pravkar so na trg ponudili novo med njimi, imenovano Viljem.
Več pozornosti
turistični dejavnosti
V Hiši vin Emino so v zadnjem času beležili vedno večje povpraševanja po vin-sko-kulinaričnem programu. Epidemija koronaviusa je tovrstno ponudbo nekoliko
TINA STRMCNIK
Klet Imeno oz. Hiša vin Emino je bila zgrajena leta 1988. Po 30 letih je tehnološka oprema zastarala, klicala je po obnovi. Večje prostore so potrebovali tako v proizvodnji kot v skladišču, je pojasnil direktor mag. Marko Jurak. V sklopu naložbe so kupili dve novi stiskalnici za grozdje. Prva ima prostornino 8 tisoč litrov, druga 2.800 litrov. Kupili so tudi novo polnilno linijo, nove vinifikatorje in toplotne izmenjevalce. Za nakup nove kletarske opreme so namenili 382 tisoč evrov.
Drug del naložbe so predstavljala gradbeno-obrtniška dela, vredna 1,3 milijona evrov, s pomočjo katerih so klet razširili. Pridobil so 1.100 kvadratnih metrov dodatnih uporabnih površin. Večina novih površin
je namenjena proizvodnji, del je namenjen degustacijam oz. vinsko-kulinaričnemu programu. Dodatnih sto tisoč evrov je KZ Šmarje namenila za pripravo projektne dokumentacije in za nadzor nad izvedbo del.
In kako so zagotovili denar za naložbo? 325 tisoč evrov je KZ Šmarje pridobila na razpisu pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pridobila je še ugodno dolgoročno posojilo v vrednosti približno 960 tisoč evrov, razliko je poplačala iz lastnih sredstev.
Za ohranitev
vinogradništva
Jurak je poudaril, da je naložba v klet dolgoročnega pomena. Z njo so predelavo grozdja v vino zagotovili za naslednjih 20 do 30 let. »Naša
Kmetijska zadruga Šmarje je razširila Hišo vin Emino v Imenem. Ena večjih 1,8 milijona evrov. Z dograditvijo so pridobili več prostora za pridelavo ter za opremo kleti.
naložb v zgodovini zadruge je vredna trženje vin, posodobili so tehnološko
onemogočila, je pojasnil Jurak. »Od 13. marca so bili dogodki okrnjeni ali jih sploh ni bilo. V bližnji prihodnosti jih želimo vseeno izvesti ob upoštevanju vseh priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje.« Dodal je, da hiša vin dejavno sodeluje z različnimi turističnimi ponudniki Obsotelja in Kozjanskega, med drugim s Kozjanskim parkom, Termami Olimia, z različnimi gostinci in s turističnoinformacijski-mi centri. Povezuje se tudi s turističnimi ponudniki izven omenjenega območja.
Odprtja Hiše vin Emino so se med drugim udeležili župan Občine Podčetrtek Peter Misja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Slednja je dejala, da se ministrstvo zavzema za spremembo zadružnega sistema na različnih ravneh. Ključno je povezovanje zadružnih trgovin v moderen trgovinski sistem. Med cilji prenove sistema sta še vzpostavitev centrov za skladiščenje, pripravo za trg in predelavo ter ureditev sodobnih logističnih centrov. Zadruge bi morale po besedah kmetijske ministrice še bolj skrbeti za razširjanje in razprševanje trgov, razvijanje lastnih blagovnih znamk, uvajanje sodobnih poslovnih modelov, razvijanje inova-tivnih izdelkov iz lokalnih sestavin ter si prizadevati za prenos znanja na mlajše generacije.
Vse delovne procese, od negovanja vin do stekleničenja ter trženja in prodaje, tam trenutno opravljajo trije zaposleni in pol. En zaposleni namreč dela polovični delovni čas. KZ Šmarje, ki ima skupaj sicer 76 zaposlenih, bo dodatne vire denarja po besedah direktorja v prihodnje namenila za krepitev degustacijsko-kulina-ričnega oz. turističnega dela dejavnosti.
Foto: SHERPA
Upniki so v stečaju Straška prijavili za 6 milijonov evrov terjatev, upravitelj jih je priznal za 5,4 milijona evrov. Največji upnik je sklad Alfi, ki ima 2,4 milijona evrov svojih terjatev zavarovanih z nepremičninami podjetja.
Mesarija Strašek kmalu na dražbi
Stečajni upravitelj Gregor Podreberšek bo na prvi dražbi, za katero še ni določil datuma, nepremičnine in opremo mesno-predelovalnega podjetja Strašek iz Slovenskih Konjic prodajal za 3,2 milijona evrov.
Te dni je postal pravnomočen sklep celjskega sodišča o prodaji mesno-predelovalnega podjetja Strašek iz Slovenskih Konjic. Izklicna cena za obrat, ki ima nekaj več kot 5.600 kvadratnih metrov poslovnih in proizvodnih prostorov, ter za opremo, ki je v njem, bo 3,2 milijona evrov. Stečajni upravitelj Gregor Podreberšek dražbe še ni razpisal.
Stečaj mesarije Strašek, ki je po večletnih finančnih težavah bankrotirala marca lani, ves čas spremljajo mnoge težave. Stečajni upravitelj je med drugim moral po sodni poti urediti lastništvo podjetja oziroma nepremičnin. Družba F. G. R., ki je v lasti šentjurskega podjetnika Boštjana Mačka, je namreč trdila, da je lastnica obrata, saj je s podjetjem Strašek še pred stečajem podpisala pogodbo o nakupu. Podjetji sta kmalu pogodbo razveljavili, vendar v F. G. R. razveljavitve niso priznavali. Vprašanje lastništva, čeprav ni bilo sporno, kar potrjuje tudi zapis v zemljiški knjigi, je potem moralo rešiti sodišče. Zaradi tega zapleta je stečajni upravitelj moral čakati kar nekaj časa, da je lahko poiskal
novega najemnika obrata. Prostore je namreč imela v najemu družba Mesnine zlate doline, s katero je podjetje Strašek podpisalo pogodbo o najemu še pred stečajem.
Od septembra lani je najemnik konjiškega mesno-predelovalnega obrata družba Zlata dolina. Njen lastnik je sklad Alfi, ki je največji Straškov upnik in je tudi predlagal njegov stečaj. Družba Zlata dolina za najem proizvodnih in poslovnih prostorov ter opreme plačuje 6 tisoč evrov na mesec. V pogodbi, ki jo je podpisala s stečajnim upraviteljem, se je morala tudi zavezati, da bo poskrbela za priklop obrata na javno komunalno omrežje. V stečaju se je namreč izkazalo, da mesarija sploh nima uporabnega dovoljenja, ker ni priključena na javno komunalno omrežje oziroma nima urejene čistilne naprave za svoje komunalne, industrijske in meteorne odpadne vode. Najemnik in stečajni upravitelj sta greh nekdanjega lastnika uredila, kar je vsakega od njiju stalo nekaj več kot 30 tisoč evrov.
JI
Foto: arhiv NT (SHERPA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
LAŠKO - Zapleti pri gradnji prizidka zdravstvenega doma
Nova vroča zdravstvena zgodba
Po burnem dogajanju v zvezi z Zdravstveno postajo v Rimskih Toplicah, kjer epiloga po dveh letih razhajanj in nasprotovanj še kmalu ne bo, Občina Laško dobiva še eno vročo in zapleteno zdravstveno zgodbo, ki se utegne vleči podobno dolgo kot prva. Gre za prizidek k Zdravstvenemu domu (ZD) Laško ki ga ustanova več kot očitno potrebuje, saj se sooča z veliko prostorsko stisko, ki onemogoča izvajanje programov po sodobnih standardih. Pogledi na to, kako do prizidka in na že opravljene postopke za uresničitev tega projekta se pri občini, domači zdravstveni ustanovi in članih občinskega sveta precej razhajajo in v zadnjem obdobju v Laškem povzročajo precej hude krvi.
Razprava o prizidku k Zdravstvenemu domu Laško na zadnji seji občinskega sveta v Rimskih Toplicah
ROBERT GORJANC
Preglejmo najprej nekaj dejstev, ki jih je za pregled stanja mogoče strniti iz kronologije zapletenega dogajanja snovanja prizidka in opravljenih postopkov zanj.
V ZD Laško so se sprva, da bi vsaj začasno in deloma olajšali stisko s prostorsko stisko, ogrevali za nadzidek oziroma še eno nadstropje v obstoječi stavbi, a ta rešitev ni bila pogodu zavodu za varstvo kulturne dediščine, zato je zanjo izdal negativno mnenje.
Po daljšem usklajevanju sta se občina in ZD uskladila o gradnji prizidka k zdravstveni ustanovi, pri čemer je bil dogovor, da bo občina namenila denar za gradnjo, zdravstveni dom pa za opremo v prizidku, za kar v ZD že nekaj let namensko varčujejo. Gradnja prizidka naj bi sicer stala med 1,5 in 1,8 milijoni evrov.
Projektant je pripravil idejno zasnovo za projekt prizidka, z upravne enote pa so občino obvestili, da zanj ne morejo izdati gradbenega dovoljenja, saj da projekt ni v skladu z obstoječim prostorskim aktom. Občina je zato umaknila vlogo za gradbeno dovoljenje in za prostorsko umestitev
prizidka ZD Laško izbrala postopek lokacijske preveritve, ki je običajno hitrejši postopek spremembe prostorskega akta od spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Občina je podala vlogo na ministrstvo za okolje in prostor za izvedbo lokacijske preveritve, a je z ministrstva prišel negativni odgovor, saj da »spremembe presegajo okvir individualnega odstopanja od posameznega elaborata prostorsko izvedbenih pogojev«. Tako se je naposled Občina Laško za gradnjo prizidka morala odločiti za spremembo OPPN, ki je zdaj v postopku.
Iskanje odgovornosti
Enej Kirn, svetnik Mlade moči občine Laško (MMOL) in županski kandidat na zadnjih volitvah, je na prejšnji seji občinskega sveta zahteval odgovor na vprašanje, kako je prišlo do tega, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidek k ZD zavrnjena, ker investicija ni bila usklajena s prostorskimi akti, kdo je naredil napako, kakšni stroški so nastali zaradi tega, in zahteval, da je treba ugotoviti odškodninsko
in disciplinsko odgovornost. »Najbolj bode v oči negativni odgovor ministrstva, da gradivo glede na vsebino in aktualno zakonodajo ni ustrezno. Je šlo za nestrokovno ali pomanjkljivo izdelavo elaborata ali kaj drugega,« se je po zadnji seji občinskega sveta v Rimskih Toplicah spraševal Enej Kirn, ko je komentiral odgovore občine na vprašanja s prejšnje seje. Ob tem je izrazil začudenje, da je bilo preverjanje skladnosti projekta s prostorskimi akti narejeno šele lani, čeprav začetki projekta segajo v leto 2016.
Odprto pismo županu
Glede na razpravo na prejšnji seji občinskega sveta, o vlogi ZD pri tej investiciji, je direktorica ZD Laško, mag. Janja Knapič napisala odprto pismo županu Francu Zdolšku. V njem je med drugim popisala svoje videnje kronologije dogajanja: »V ZD Laško nismo nikoli zahtevali, da sodeluje-
mo pri gradnji, naša zahteva je bila, da so prostori primerni za uporabo,« je zapisala. Ob tem je navedla, da so po dogovoru z občino najeli projektanta za pripravo idejne zasnove prizidka zdravstvenemu domu, za kar so plačali nekaj več kot 18 tisoč evrov, vendar pa z izvedbo projekta niso bili zadovoljni, zato od projektanta želijo vračilo denarja. V pismu je znova izpostavila prostorsko stisko ZD in navedla, da bodo uprava ZD in še nekatere zdravstvene storitve morali še naprej izvajati v kontejnerjih, saj ni pričakovati, da bi se gradnja prizidka, če bi odslej šlo po načrtih, končala prej kot v štirih letih. K pismu županu je direktorica priložila tudi pismo s podpisi zdravnikov in zobozdravnikov ZD Laško, v katerem so ti opozorili, da za izvajanje svoje dejavnosti nujno potrebujejo prostore, ki bi ustrezali predpisanim standardom.
Franc Zdolšek je v odzivu na vso to dogajanje povedal,
da bi vodstvo ZD Laško lahko na stvari pogledalo tudi s kakšnega drugega vidika, ne samo, da se proti njemu zo-perstavljajo z odprtimi pismi. »Problem prizidka je bolj politične narave. Kot župan sem že leta 2013 dajal pobudo, da bi se nadaljevala izgradnja dodatnih prostorov za ZD Laško in če bi takrat začeli projekt, bi že bil končan. Potem je prišlo tudi do menjave direktorice in trajalo je tri leta, da so se v ZD odločili za prizidek. Vmes so se spremenili predpisi, občina je sprejela tudi občinski prostorski načrt (OPN). Dejstva so zdaj takšna kot so, v naših strokovnih službah bomo storili vse, da čim prej pridemo do prostorske rešitve za zdravnike in paciente,« je povedal Franc Zdolšek.
Nujna strategija zdravja v občini
Za poskus izhoda iz slepe ulice vročih zdravstvenih
tem v Občini Laško se zdi primerna pobuda svetnice SLS, Nuše Konec Juričič. Ob koncu zadnje seje občinskega sveta, po predstavitvi stališč Civilne iniciative za razvoj Rimskih Toplic in na podlagi razprave o prizidku k ZD Laško, je predlagala, da občina z vsemi vpletenimi udeleženci čim prej pripravi strategijo, ne zdravstva, ampak zdravja: »Tako problematika zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah, kot gradnja prizidka k ZD v Laškem, tudi nove situacije, ki jih predstavlja epidemija in kar bi se v prihodnosti še lahko zgodilo, so tiste točke, ki nas morajo zavezati k temu, da pripravimo strategijo. Pri nekaterih svetnikih, s katerimi sem pogovarjala, obstajajo pomisleki, češ spet ena strategija več. Vendar je to mogoče napisati dovolj realistično, s akcijskim načrtom in dobrimi cilji,« je še poudarila Nuša Konec Juričič.
Poletnih kolonij letos v Baški ne bo
Zaradi koronovirusa v javnem podjetju Celeia, ki izvaja zdravstvene in socialne kolonije ter šole v naravi v Celjskem domu, ki je v lasti Mestne občine Celje, teh v tej poletni sezoni še niso začeli izvajati. Zaradi slabše epidemiološke slike na Hrvaškem v zadnjih dneh, bistveno manjšega števila prijav ter tudi nekaterih odpovedi so se v družbi Celeia odločili, da tudi okrnjenega programa kolonij, predvidenega za avgust, ne bodo izvedli.
Na podlagi sklepa z zadnje seje celjskega mestnega sveta je bila izvedba zdravstvenih in socialnih kolonij predvidena samo v avgustu, šol v naravi pa septembra. V družbi Celeia so pred dnevi zaključili zbiranje prijav, ob tem pa ugotovili,
da jih je manj kot v minulih letih, kar je glede na negotove razmere tudi razumljivo in pričakovano.
»Zelo smo si prizadevali, da bi kolonije izvedli. Natančno smo spremljali razmere na Hrvaškem, ki se dnevno spre-
minjajo, se usklajevali s tamkajšnjim zavodom za javno zdravje in drugimi ustanovami, preučevali vse okoliščine, varnostne protokole. Seveda je naša prva skrb zdravje otrok, vzgojiteljev, vseh ki sodelujejo pri izvedbi kolonij. Prav tako pa moramo upoštevati tudi ekonomski in kadrovski vidik izvedbe poletnih kolonij v takšnih razmerah. Po tehtnem
premisleku in preučitvi vse okoliščin smo se odločili, da kolonij letos ne izvedemo,« je pred zaključkom redakcije časopisa povedal Mijo Zorko, direktor podjetja Celeia. Usoda septembrskih šol v naravi v Celjskem domu v Baški je še negotova, sicer pa bodo v družbi Celeia v prihodnjih dneh podrobneje pojasnili okoliščine za takšno odločitev. RG
Pediatrična urgenca z novim ultrazvokom
Splošna bolnišnica je s pomočjo javnosti zbrala sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki bo zdravnikom v Pediatričnem urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje v pomoč pri odkrivanju stanj, ki ogrožajo življenje, in pri diagnostiki najbolj ranljive populacije. Bolnišnica je akcijo začela lani, od takrat so lahko ljudje darovali denar tudi s pomočjo SMS-sporočil, odzvala so se tudi številna podjetja. Organizirano je bilo tudi dobrodelno tekmovanje v športnem plezanju za otroke v Celju, v korist akcije je šla tudi vstopnina dobrodelne glasbene prireditve v Šentjurju. Skupaj so zbrali 25.342 evrov. Ultrazvočni aparat že uporabljajo v pediatričnem centru. Načrtovano javno predajo aparata je bolnišnici preprečila epidemija novega koronavirusa.
SŠol, foto: SBC
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Prenova cest Šmarjeta-Škofja vas in Bukovžlak-Teharje za večjo varnost
Ena obnova končana, druga se je začela
Obnova približno kilometer dolgega odseka državne ceste med Šmarjeto in Škofjo vasjo, ki se je začela v drugi polovici avgusta lani, je že skoraj končana. Na obnovljeni cesti je bilo v minulih dneh mogoče videti zadnja ureditvena dela. V teh dneh pa se je začela obnova še enega cestnega odseka, od Bukovžlaka do Teharij.
ROBERT GORJANC
Podjetje Kit-ak gradnje, ki ga je ministrstvo za infra-
strukturo izbralo za izvajalca del, je v slabem letu dni
obnovilo približno kilometer dolg cestni odsek od Šmar-jete do Škofje vasi, zgradilo krožišče in uredilo pločnik na obeh straneh ceste ter kolesarsko stezo.
Obnovljena cestna infrastruktura, na katero so tamkajšnji krajani dolgo čakali in zaradi nje pred leti tudi organizirali proteste, bo pomembno prispevala k večji varnosti vseh udeležencev v
cestnem prometu, še posebej pa najbolj ranljivih, pešcev in kolesarjev.
Javno podjetje Vodovod -kanalizacija je ob tem obnovilo kanalizacijo in vodovod, urejena je bila tudi telekomunikacijska infrastruktura, postavljeni so drogovi cestne razsvetljave.
Mestna občina Celje je za obnovo ceste, ki bo stala okoli 2,2 milijona evrov, iz
občinskega proračuna prispevala 30 odstotkov denarja. Financirala je izgradnjo pločnika, kolesarske steze in postavitev javne razsvetljave. Za odkup zemljišč za izgradnjo pločnika je celjska občina že pred leti prispevala polovico denarja.
Še ena težko pričakovana obnova
Podjetje Voc Celje, ki je bilo izbrano za izvajalca gradbenih del, je pred dnevi s po-dizvajalci začelo projekt ureditve državne ceste na 1.445 metrov dolgem odseku Bukovžlak-Teharje.
Dela, ki poleg obnove dotrajanega cestišča vključujejo ureditev površin za pešce,
cestno razsvetljavo, plinovod, obnovo komunalnih vodov ter postavitev avtobusnih postajališč, so ocenjena na 1,8 milijona evrov. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je investitor, bo prispevalo skoraj 760 tisoč evrov, ostalo bo sofinancirala celjska občina. Rok za dokončanje del je šest mesecev.
Mestna občina se z Direkcijo RS za infrastrukturo tudi dogovarja, da bi se še letos pričela postavitev začasnega montažnega krožišča na Kidričevi cesti pri odcepu za Slance, ki bi na tej kritični prometni točki zagotovilo večjo pretočnost prometa in večjo prometno varnost.
Foto: SHERPA
Pločniki, ceste, parkirišča in kolopark
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Za gradbene delavce poleti ni počitka. Številne občine skušajo v poletnih mesecih izpeljati začrtane gradbene projekte, ki jih je to pomlad nekoliko upočasnila nastala zdravstvena situacija. V občinah Spodnje Savinjske doline je tako živahno na številnih deloviščih, kjer občine, tudi s pomočjo državnega denarja, urejajo cestno in komunalno infrastrukturo.
Že kar nekaj časa so delavci dejavni na državni cesti v Šempetru, od bencinskega servisa do krožišča v Ločici. Do konca oktobra bo tam zgrajena kolesarska steza, avtobusno postajališče, cestna razsvetljava, delno pa bosta obnovljena tudi vodovod in kanalizacija. Večji poseg je gotovo izgradnja novega mostu pri vstopu v Šempeter z zahodne strani. Investitor projekta je Direkcija RS za investicije, žalska občina pa pri projektu sodeluje kot sofinancer. Vrednost celotnega projekta, ki ga izvaja podjetje Voc Celje, znaša 1,8 milijona evrov.
Žalska občina te dni v Zabu-kovici ureja dotrajan most pri tamkajšnjem vrtcu. Izvajalec gradbenih del, podjetje Nivo eko, bo do konca avgusta most razširil s hodnikom za pešce in dogradil tudi pločnik do vrtca. Vrednost investicije je ocenjena na približno 20 tisoč evrov in jo bo v celoti pokrila žalska
občina. Približno 60 tisoč evrov bo občina namenila tudi za ureditev okolice zdravstvenega doma, kjer so v začetku meseca začeli urejati parkirišča. Pri projektiranju so dali poseben poudarek varnosti pešcev oziroma obiskovalcev zdravstvenega doma, saj bo več površin namenjenih prav njim. Dela naj bi bila končana predvidoma do konca avgusta. K dodatni varnosti pešcev v občini Žalec bo gotovo veliko pripomogel tudi
novozgrajen pločnik, ki naselje Podvin povezuje z mestom. Za 200 metrov dolg pločnik je občina namenila 29 tisoč evrov.
Tudi športni poligon
Tudi v Občini Braslovče so se posvetili investicijam v obnovo in dograditev cestne infrastrukture. Pred dnevi so gradbinci podjetja Voc Celje končali dela na javni poti v Braslovčah, kjer so zamenja-
li spodnji ustroj poti, uredili odvodnjavanje, obrobe in pot asfaltirali. Občina je za to namenila slabih 10 tisoč evrov.
Podjetje Tegar bo v Letušu do konca meseca dogradilo pločnik in uredilo javno razsvetljavo ter oporni zid v dolžini 55 metrov. Vrednost investicije, ki jo bo prav tako iz proračuna krila občina, je ocenjena na dobrih 40 tisoč evrov. Na območju Letuša je občina že začela obnavljati 700 metrov javne poti
med Spodnjim Hrašanom in Slatino. V okviru investicije bo v celoti obnovljeno in razširjeno cestišče s spodnjim ustrojem in odvodnjavanjem meteornih voda. Izvajalec del je gradbeno podjetje NG Kladnik, ocenjena vrednost del pa znaša 127 tisoč evrov. Dela bodo končana predvidoma v mesecu oktobru.
Med pomembnejše investicije letošnjega poletja lahko uvrstimo tudi izgradnjo Kolopar-ka pri braslovški osnovni šoli.
Športni poligon bo imel 997 kvadratnih metrov površine in bo obsegal asfaltno krožno stezo z ritmično povezanimi grbinami ter zavoji in zatra-vljeno okolico. Namenjen bo vožnji s kolesi, rolkami, skiroji in ostalimi športnimi rekviziti na kolesih. Dela izvaja Zavod za ekstremne športe, ocenjena vrednost del pa znaša dobrih 73 tisoč evrov. Park naj bi predvidoma odprli v začetku avgusta.
Parkirišča in
ozelenitev
Na Polzeli so se že pred časom soočili s pomanjkanjem parkirnih mest. Občina je zato že pred časom pristopila k izgradnji novega parkirišča na območju Glavnega trga. Novozgrajena parkirna mesta so namenjena tako stanovalcem kot tudi obiskovalcem zdravstvenega doma. Hkrati z izgradnjo parkirišča je izvajalec delna omenjenem območju razširil cesto ter prestavil bližnji ekološki otok na primernejšo lokacijo. Skupaj z ureditvijo parkirnih mest je predvidena tudi zasaditev novih dreves, za kar bodo poskrbeli delavci režijskega obrata Občine Polzela in Vrtnarstva Marolt. Skupna vrednost investicije znaša 30 tisoč evrov.
LKK
Foto: T. T. - Utrip
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Do sosežiga po nezakoniti poti?
ŠOŠTANJ - »Odpadki niso obnovljivi vir energije«
V Šaleškem eko gibanju so zaskrbljeni, češ da želi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v primeru nameravanega sosežiga odpadkov v šestem bloku zaobiti veljavno zakonodajo in s tem iz postopkov odločanja izločiti lokalno skupnost. Zaradi tega so na Agencijo RS za okolje (Arso), ministrstvo za okolje in ministrstvo za infrastrukturo že poslali protestno pismo. Znova so pisali tudi šoštanjskemu županu Darku Menihu, ki ga sprašujejo ali bo dopustil rekonstrukcijo kotlovnice za potrebe sosežiga, čeprav naj bi bilo to v nasprotju z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti. V Tešu so sicer prepričani, da za ta poseg spremembe OPN in OPPN niso potrebne.
Šaleško eko gibanje opozarja, da bi se ob sosežigu močno povečala vsebnost težkih kovin ter drugih strupenih in rakotvornih snovi v stabilizatu, ki ga med drugim uporabljajo za utrjevanje nasipa med Velenjskim jezerom in Šoštanjskim jezerom.
Spremembe vnašajo še več kaosa
V	začetku meseca se je končala javna obravnava spremembe uredbe o odpadkih. Okoljevarstvene organizacije - Društvo Eko krog, Šaleško eko gibanje ter Ljudska iniciativa Moravče - so do predlaganih sprememb zelo kritične, saj te ukinjajo nadzor nad mejnimi vrednostmi snovi pri tistih odpadkih, ki se vgrajujejo v gradbene materiale.
V	Šaleškem eko gibanju so zaskrbljeni, kaj spremembe uredbe pomenijo, če bodo v Termoelektrarni Šoštanj sosežigali odpadke. V Tešu namreč trdne ostanke predelujejo v stabilizat, ki se uporablja za sanacijo rudarskih ugreznin. Hkrati se uporablja tudi za utrjevanje nasipa, ki preprečuje preliv Velenjskega jezera v Šoštanjsko. »S sosežigom odpadkov bi se povečala vsebnost težkih kovin ter drugih strupenih in rakotvornih snovi v stabilizatu. Te snovi se bodo stekale v obe jezeri ter naprej v Pako in Savinjo. Vpliv bo tako še veliko širši,« je opozorila Katja Flis iz omenjenega gibanja. Kot je še povedala, je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da se odpadki, ki nastajajo pri sežigu, vgrajujejo tudi v gradbene izdelke. Iz sadre, ki nastane pri čiščenju dimnih plinov, izdelujejo cement, ki se uporablja pri gradbeništvu. »Dodatna onesnaževala, ki bi nastala s sosežigom, bi tako lahko vplivala na varnost naših bivališč. Ker se sadra uporablja tudi v poljedelstvu, bi to lahko vplivalo tudi na varnost naše hrane.«
Uredba je plod do okolja prijaznih ciljev
Na ministrstvu za okolje in prostor so v odzivu na očitke zapisali, da je predlagana uredba »plod različnih strokovnih znanj, mednarodno primerljivih praks in predvsem zavez do EU in do okolju prijaznih ciljev, ki sledijo poslanstvu ponovne uporabe odpadkov oziroma tako imenovanemu krožnemu gospodarstvu.«
Mednarodne primerjave in že samo dejstvo, da se odpadki iz Slovenije odvažajo v tujino, kažejo, da krožno gospodarstvo v tujini dejansko deluje, navajajo na ministrstvu in dodajajo, da je predelava odpadkov v proizvode ena najpomembnejših oblik krožnega gospodarstva.
Ker dosedanja ureditev ni omogočala uresničevanja omenjenih ciljev v zadostni meri, je bila sprememba uredbe nujna, pravijo na ministrstvu. Nova uredba omogoča predelavo odpadkov v ponovno uporabljive proizvode, in sicer tudi v primeru, ko za posamezne odpadke niso vnaprej predpisana merila na ravni EU ali v Sloveniji. »V nekaterih primerih namreč ni mogoče vnaprej določiti teh meril in je zato odločanje v vsakem primeru posebej edini način presoje, ali je takšna predelava odpadkov v proizvode dopustna,« pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. Je pa minister Andrej Vizjak v izjavi za javno televizijo zatrdil: »Odloženi odpadki ali odloženi kompoziti v nobenem primeru ne smejo obremenjevati okolja.« Okoljevarstveniki ga bodo držali za besedo, pravijo.
LKK, foto: Andraž Purg - GrupA
LEA KOMERIČKI KOTNIK
V Šaleškem eko gibanju so temeljito proučili izdano poročilo o vplivih na okolje zaradi nameravanega sosežiga nenevarnih odpadkov v šestem bloku šoštanjske termoelektrarne. Kot poudarjajo, posamezne navedbe v poročilu vzbujajo utemeljeni sum, da namerava Teš samovoljno rekonstruirati obstoječo kotlovnico bloka 6, čeprav za kaj takega nima podlage v obstoječih občinskih prostorskih načrtih. »Upravičeno nas skrbi, da gre v primeru nameravanega sosežiga odpadkov v Tešu za poskus zaobiti veljavno zakonodajo in s tem tudi za izločitev lokalne skupnosti, različnih soglaso-dajalcev in prebivalcev Občine Šoštanj iz postopkov, ki so predpisani za tak poseg, to pa je sprememba prostorskih aktov, pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja,« je pojasnila Uršula Menih Dokl iz omenjenega gibanja.
Kot pojasnjuje, jih je v poročilu najbolj zmotila navedba, da za poseg ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, saj da uvedba sosežiga ne pomeni gradnje nove naprave za sosežig, temveč uporabo obstoječe velike kurilne naprave. V Šaleškem eko gibanju so
prepričani, da Teš ne more sam odločati o tem, ali je za nameravani sosežig potrebna celovita presoja vplivov na okolje ali ne: »Stališče Teša očitno temelji na tem, da bo za potrebe sosežiga izvedel le spremembe na obstoječi kotlovnici z vgradnjo nove tehnologije. Vendar pa to ni razlog, da bi se izognil pridobitvi gradbenega in tudi uporabnega dovoljenja. Dejstvo je, da vseh navedenih načrtovanih in opisanih del nikakor ni mogoče šteti med vzdrževalna dela, temveč gre za rekonstrukcije obstoječih objektov, saj gre za poseg v nosilno konstrukcijo in povečanje gabarita objekta,« pojasnjujejo v gibanju. Prepričani so, da je za navedene posege potrebno pridobiti novo gradbeno in nato tudi uporabno dovoljenje. »Leta 2015, ko je bil OPN sprejet, sosežig odpadkov ni bil predmet obravnave, zato takratna celovita presoja sploh ni obravnavala te možnosti, ampak je omenjena le možnost obnovljivih in okolju prijaznih virov energije, kar pa sosežig ni.«
Poziv k spoštovanju zakonodaje
Da bi preprečili morebitne nepravilnosti, so člani gibanja
pristojnim državnim institucijam - Agenciji za okolje, ministrstvu za okolje in ministrstvu za infrastrukturo - poslali protestno pismo. Arso so pozvali, naj investitorja nemudoma obvesti, da brez ustrezne pravne podlage v prostorskem aktu ne bo mogoče pridobiti okoljevar-stvenega soglasja oziroma gradbenega dovoljenja za predviden poseg. Okoljsko ministrstvo pozivajo, naj šoštanjsko občino opozori na pravočasen začetek sprememb in dopolnitev veljavnih prostorskih aktov. Župana Darka Meniha člani gibanja sprašujejo, ali bo dopustil posege, ki so v nasprotju s sprejetimi občinskimi akti, ki jih je občinskemu svetu predlagal sam.
V Šaleškem eko gibanju opozarjajo, da leta 2015, ko je bil OPN sprejet, sosežig odpadkov ni bil predmet obravnave, zato takratna celovita presoja te možnosti tudi ni obravnavala. Omenjena je bila zgolj možnost obnovljivih in okolju prijaznih virov energije, v povezavi z blokom 7 pa sta se kot možni gorivi omenjali le zemeljski plin in biomasa.
V gibanju poudarjajo, da so se za ta korak odločili, ker se resnično bojijo, da se ponavlja zgodba izgradnje šestega bloka: »Ta je bila polna zavajanj, morda tudi laži in prevar. Pozivamo vse pristojne državne institucije, da storijo vse potrebno, da se prepreči morebitni nezakonit postopek za nameravani sosežig odpadkov v Tešu.«
Vse, kot mora biti
Na drugi strani so prepričani, da je celoten postopek voden pravno pravilno in tran-sparentno. Kot so pojasnili v
Tešu, so že začeli postopek za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja za blok 6, in sicer za vpeljavo sosežiga nadomestnega trdnega goriva. Pojasnjujejo, da je lokacija predvidenega posega v industrijski coni termoelektrarne, kjer so že postavljeni potrebni objekti za pridobivanje električne in toplotne energije
z vso tehnologijo čiščenja dimnih plinov, pripravo surove vode in predelavo odpadkov. Dodatna tehnološka oprema bi se vgradila znotraj glavnega tehnološkega objekta, na način, ki ne spreminja zunanjih gabaritov oziroma obstoječe opreme. »Predviden poseg je torej v industrijskem območju, ki je namenjeno industrijski in po-
slovni dejavnosti. Prostorsko je območje opredeljeno z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 s spremljajočimi objekti. Ker ne gre za gradbeni poseg, ampak samo za nadgradnjo tehnološke opreme, sprememba OPN in OPPN ni potrebna,« trdijo v Tešu.
Razstava fotografij plakatov o Tehnoparku Celje
CELJE - V pričakovanju odprtja poljudnoznanstvenega zabavnega središča Tehno-park Celje, ki bi naj vrata odprl še to poletje, so pred imenitno obnovljeno stavbo v Gub-čevi ulici na ogled fotografije 25 plakatov na temo znanosti. Otroci, učenci in dijaki
so jih ustvarjali za tradicionalno Galerijo na prostem ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje, a je njihovo delo žal prekinila epidemije koronovirusa.
Pa zrahljanju vladnih ukrepov so otroci iz celjskih vrtcev ter učenci osnovnih in sre-
dnjih šol poslikave dokončali in bodo v Galeriji na prostem predstavljene v drugi polovici avgusta. Poslikava plakatnih panojev z naslovom Znanost: sanjamo sanje - odkrivamo znanje, ki je posvečena odprtju Tehnoparka, bo odlična napoved za veliko pridobitev v
knežjem mestu, ki se je veselijo predvsem mladi, sicer pa bo namenjena družinskim obiskom.
Več o prihajajočem Tehnoparku Celje kmalu tudi v reportaži v Novem tedniku.
RG

Mozirski gaj v zadnjih dneh ... Letošnje poletje je v parku več obiskovalcev, kot jih je bilo prejšnja leta.

V gaju je živahno
MOZIRJE - V Mozirskem gaju letos vsakoletne poletne razstave cvetja in eksotičnih živali ne bo. Vzrok odpovedi so omejitve, ki so povezane s preprečevanjem širjenja koronavirusa. Kljub temu je mozirski park, ki je poln poletnega cvetja, odprt vsak dan.
Hortikulturno društvo Mozirski gaj pripravlja ob poletnih koncih tedna ter tudi ob nekaterih drugih dneh dodatne popestritve. Ob večini koncev tedna so v Kmečki hiši kulinarični dogodki, postavljene so različne stojnice, kjer se na primer predstavljajo čebelarji ali izdelovalec piščalk, na ogled so
eksotične ptice ... Po parku se je tudi mogoče popeljati s kolesom Pony. »To poletje je obisk Mozirskega gaja večji, kot je bil prejšnja leta. Pozna se, da ljudje ostajajo doma ter si več ogledujejo Slovenijo,« je povedala Maja Horvat iz društva Mozirski gaj. Gaj je odprt od 9. do 19. ure.
Poleg poletne razstave, je bila odpovedana tudi že spomladanska razstava tulipanov. Kljub temu društvo še vedno načrtuje jesensko razstavo ter tekmovanje za najtežjo bučo.
BJ
Foto: Mozirski gaj
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŠENTJUR - Prvi obrisi programa že nastajajo
Kako bodo unovčili leto Josipa Ipavca?
Vlada je leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca, zato smo preverili, kako nameravajo to unovčiti vidnejše ustanove, ki delujejo tudi na lokalnem kulturnem področju. Občina bo avgusta imenovala delovno skupino za pripravo programa v Ipavčevem letu, nekateri obrisi so jasni že zdaj.
TINA STRMCNIK
Kot so pojasnili na oddelku za družbene dejavnosti, se občina trudi za večjo prepoznavnost celotne rodbine Ipavcev, zdravnikov in skladateljev. Njihovo domovanje v Zgornjem trgu je urejeno v muzej in protokolarni objekt občine. V Zgornjem trgu so tudi glasbena šola, ki nosi ime po skladateljih Ipavcih, urejen paviljon, vrt in letno pokrito prizorišče. V povezavi z Ipavčevo dediščino vsako leto oktobra organizirajo Ipav-čeve dneve.
Leta 2011 so tako na primer obeležili 90-letnico smrti Josipa Ipavca, ko so začeli priprave za uprizoritev prvega slovenskega baleta z naslovom Možiček. Premiera je bila 3. februarja 2012. Idejni vodja uprizoritve je bil Boštjan Korošec, glasbo je priredil Gašper Piano, koreorežija je bila v rokah Anke Rener. S to multimedijsko preobrazbo prvega slovenskega baleta so želeli glasbo Josipa Ipavca s pomočjo sodobnih plesnih tehnik, glasbenih prijemov in vizualne podobe približati mlajšim generacijam.
Od Ipavčeve palete
do Ipavčevega vina
V občini gostijo srečanja ljubiteljskih slikarjev z imenom Ipavčeva paleta. To prirejajo v spomin na zadnjega živečega Ipavca v Šentjurju - slikarja Jožija Ipavca, ki je bil sin Josipa Ipavca. Na oddelku za družbene dejavnosti ocenjujejo, da v občini dobro deluje tudi prenovljen Ipav-čev kulturni center s pestro ponudbo kulturnih in drugih dogodkov. Najbolj žlahtna kapljica lokalnih vinarjev si vsako leto prisluži naziv Ipav-čevih vin.
Razglasitev leta Josipa Ipavca v občini razumejo kot enkratno priložnost za promocijo Ipavcev, Šentjurja ter celotne občine. »Tokrat bomo bolj izpostavili Josipa Ipavca, ki predstavlja naslednji rod od sicer bolj znanih očeta Gustava in strica Benjamina ter se od njiju razlikuje tudi po slogu, modernistični usmeritvi. Kljub rani smrti je ustvaril izjemen opus in temu se želimo pokloniti v njegovem letu.« Prepričani so, da bodo tej obletnici ogromno pozornosti posvetili lokalni kulturni ustvarjalci. Obetajo si tudi sodelovanje z uglednimi kulturnimi ustanovami na državni ravni.
»Promovirati želimo slogan Šentjur, zibelka slovenske glasbe, ki naj bi ga poznal vsak Slovenec,« so sporočili iz občine. Pripravili bodo posebne tematske turistične programe z dodano vrednostjo interpretacije in kreativne spominke. K obisku Ipavčeve hiše in zbirk želijo še bolj intenzivno povabiti šole in druge ciljne skupine ter jim v letu Josipa Ipavca pripraviti celostno doživetje.
Ponos in hkrati
odgovornost
»Ko sem izvedela, da je vlada razglasila leto 2021 za leto Josipa Ipavca, sem začutila ponos, da bo Šentjur v naslednjem letu pomembno mesto, rojstni kraj glasbenika, čigar velik pomen spoznavamo šele zdaj, toliko let po njegovi smrti. Ob tem se zavedam odgovornosti, da bomo izobraževali Slovence, ne samo Šentjurčane, o pomenu in veličini šentjurskega velikana tudi za današnji sodobni, moderni čas.« Tako razmišlja Simona Zdolšek,
Utrinek iz koncerta z naslovom Musica Academica, ki so ga v sklopu Ipavčevih kulturnih dni v Šentjurju pripravili lani. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, kjer skozi svoje vzgojno-izo-braževalno delo poudarjajo in izpostavljajo pomen in delo skladateljev Ipavcev, po katerih ima šola tudi ime. V preteklosti so bili dogodki, ki so obeleževali veličino teh ustvarjalcev, vezani na Ipav-čeve dneve. Tako so oktobra prirejali koncerte, na katerih so nastopali pevci iz slovenskih glasbenih šol in izvajali Ipavčeve samospeve. Glasbeno zapuščino Ipavcev so na enem od dogodkov predstavili tudi v inštrumentalni zasedbi godalnega kvarteta. »Vse do zdaj smo posegali po glasbenih delih vseh treh Ipavcev: Benjamina, Gustava in Josipa. V letu 2021, ki je razglašeno za leto Josipa Ipavca, bomo vsekakor posegali po njegovih delih,« je dejala Zdolškova.
Dodala je, da ideje šele nastajajo. »Začetni predlog je, da bi znamenito leto začeli 8. februarja 2021, ko bo minilo sto let od smrti Josipa Ipavca. Želimo si, da bi takrat solistka Urška Arlič
Gololičič izvajala samospeve Josipa Ipavca. Ipavčevo leto bi sklenili 21. decembra (na njegov rojstni dan), ko bi na odru Ipavčevega kulturnega centra oživili njegovo Princeso Vrtoglavko.« Ob tem med drugim razmišljajo še o znanstvenem simpoziju o pomenu in delu Josipa Ipavca ter festivalu oz. tekmovanju Ipavčevih samospevov.
Kulturo želijo
povezati s
promocijo mesta
Dediščino skladateljev Ipavcev v svoj program vključuje tudi območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Vodja izpostave Anita Koleša je dejala, da je sklad na primer že leta 2002 oživil Josipovo baletno pantomimo Možiček, ki so jo ob spremljavi skupine Pro medico na šentjurskem odru izvedli dijaki Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Koreografijo je pripravil dr. Henrik Neubauer.
Leta 2011 je izpostava javnega sklada sodelovala z Glasbeno šolo skladateljev
Ipavcev in s Knjižnico Šentjur pri pripravi in izvedbi 90-le-tnice rojstva Josipa Ipavca. Takrat je nastala že omenjena plesna predstava Možiček v moderni izvedbi. Z razstavo Srčne pozdrave iz Št. Jurja ob Južni železnici so obudili čas življenja Josipa na starih razglednicah in fotografijah, za filateliste so izdali omejeno serijo posebne znamke in žig. Leta 2011 so pripravili tudi večer samospevov z Urško Arlič Gololičič in Marco-som Finkom.
Lani je izpostava pripravila likovni projekt Možiček in Princesa Vrtoglavka, s katerim je želela opozoriti na neizkoriščene možnosti pri promociji Šentjurja kot glasbenega mesta. »Ne smemo namreč pozabiti, da velja glasba Josipa Ipavca za prvi slovenski balet in da je Princesa Vrtoglavka prva slovenska komična opera,« je dejala Anita Koleša. Prepričana je, da so Ipavci velika priložnost za povezanost kulture s turistično promocijo mesta. »Zgornji trg, arhitekturni biser naše občine,
ima velike možnosti kot kraj srečevanj kulture, tradicije in zgodovinskih danosti. Veseli me, da bo glasbena šola končno dobila vse prostore v Zgornjem trgu, upam, da tudi prostor za poučevanja baleta oz. plesa, ki ima domovinsko pravico v Šentjurju. Ipavčeva hiša bi morala dobiti bistveno bolj privlačno vsebino. Danes muzeji brez interaktivnih predstavitev in brez rednega programa dogodkov nimajo prihodnosti.«
Sklad za jeseni načrtuje program likovnih kolonij zgodovinskih mest Slovenije z začetnim srečanjem v Šentjurju. Pripravlja še baletno gostovanje in spoznavanje s to lepo umetnostjo v osnovnih šolah. Med načrti je še notni zapis arije iz opere Princesa Vrtoglavka, ki je tako kot celotno delo še vedno v rokopisu. Anita Koleša si želi še, da bi oba glasbena lika najbolj znanih del Josipa Ipavca zaživela kot osrednji promocijski podobi mesta. Je pa dodala, da nekaj idej še čaka na jesensko odpiranje kulturnega življenja.
Nad vožnjo s Kolescem je navdušen tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci.
Kolesce tudi v Šentjurju
ŠENTJUR - Občani Šentjurja in obiskovalci se po občini že lahko zapeljejo s kolesi, ki si jih lahko izposodijo v sistemu izposoje javnih koles. 22 koles je na voljo na petih izposojevalnih točkah.
Izposojevalnice koles so na Mestnem trgu pri občinski upravni stavbi, na parkirišču pri Zdravstvenem domu Šentjur, na parkirišču pri Osnovni šoli Hru-ševec Šentjur, na avtobusnem postajališču Miloša Zidanška (v neposredni bližini trgovine Kea) ter v Športnem parku Nova vas - Rifnik. Skupno je na voljo za uporabo 22 koles, 10 je električnih, 12 klasičnih. Vsa so skladna s kolesi, ki so na voljo v občinah Celje, Laško, Štore, Žalec, Zreče, Slovenske Konjice in Polzela. Uporabniki, ki si morajo za uporabo naložiti posebno aplikacijo, imajo tako možnost, da lahko s kolesi potujejo med različnimi mesti oz. občinami.
Kakšna je cena uporabe koles? Za vsakih 30 minut najema navadnega kolesa bo uporabnik odštel pol evra, en evro pa za 30-minutni najem električnega kolesa. Kdor plača letno naročnino (za najem navadnih koles znaša 10 evrov, za najem navadnih in električnih koles pa 20 evrov), ima prvih 30 minut
izposoje brezplačnih. Vsakih nadaljnjih 30 minut plača po rednem ceniku.
Prijava za uporabo kolesa je možna s pomočjo terminala, spletne strani, na fizičnem prodajnem mestu Kolesce ali z mobilno aplikacijo Nextbike, ki je brezplačno na voljo v trgovini Google Play in iStore. Uporabnik se prijavi s svojo telefonsko številko z mednarodno predpono. Po registraciji prejme uporabnik svojo PIN-kodo v SMS-sporočilu.
Registracija s pomočjo mobilne aplikacije je brezplačna. Bo pa sistem zaračunal dodaten znesek en evro in ga vrnil uporabniku na uporabniški račun. Uporabnik ga lahko porabi za prihodnje stroške najema na vseh postajah sistema Kolesce. Strošek registracije s pomočjo klicnega centra znaša tri evre.
Občina Šentjur je za naložbo v sistem izposoje javnih koles pridobila približno 80 tisoč evrov nepovratnega evropskega denarja. Za projektne dejavnosti je poskrbel Simbio, ki je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Nomago.
TS
Foto: SHERPA
10
KULTURA
Knjiga o dogajanju, ki je na Celjskem močno odmevalo
Ob 100-letnici koroškega plebiscita
V Celju je bila pred nekaj dnevi predstavitev znanstvene monografije prof. dr. Andreja Rahtena, ki ima naslov Po razpadu skupne države. V svojem delu obravnava celjski rojak »Sloven-sko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita«. To je tudi podnaslov knjige. Knjiga vseh treh Mohorjevih družb - celjske, celovške in goriške - je izšla ob 100-letnici tega plebiscita. V njej so uporabljeni tudi novi viri in zapisana nova spoznanja.
Od nekdanjih sovražnikov do prijateljev. Znanstvena monografija o usodnih dogajanjih pred stotimi leti je delo celjskega rojaka prof. dr. Andreja Rahtena.
BRANEJERANKO
»V knjigi sem uporabil predvsem diplomatske vire. Želel sem osvetliti diplomatske vidike dogajanj vse od mariborskega prevrata - z znamenito Maistrovo akcijo - do številnih drugih preizkušenj. Med njimi je zlom tako imenovanega trdnja-vskega trikotnika. V tega je sodilo tudi Celje,« je povedal Rahten, ki je znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Rahten osvetljuje prav tako dogajanja, ki so povezana z razmejitvijo novih držav na Koroškem.
Posebej zanimivi so slovensko--avstrijski odnosi v tistem obdobju. Po eni strani so se pojavljali vojaški spopadi tako na Štajerskem kot na Koroškem, po drugi strani so prav tako delovali diplomati. Tako je delovalo na Dunaju predstavništvo narodne vlade SHS ter pozneje Kraljevine SHS, v Celovcu je bil komi-sariat SHS. Novonastala avstrijska republika, ki je nadomestila habsburško monarhijo, je poslala svojega prvega diplomatskega predstavnika nasploh prav v Ljubljano. To je
bil Josef Fasching, ki je bil pred tem uradnik okrajnega glavarstva v Celju. V knjigi je omenjenih še precej drugih osebnosti, ki so povezane s knežjim mestom tako na slovenski kot na avstrijski strani. Že med Maistrovimi borci so bili številni vojaki s Celjskega, ki so branili slovensko severno mejo. Za slovensko stran je neprecenljiva vloga Franja Malgaja iz Šentjurja.
Žalost na obeh straneh
Za slovensko stran je bil izid koroškega plebiscita hud poraz, ki ga nekateri niso mogli preboleti. Zanimivo je, da so glasovali za Avstrijo - namesto za novo jugoslovansko državo - celo nekateri zavedni Slovenci. Po plebiscitnem porazu je moralo s Koroškega oditi 61 slovenskih učiteljev, avstrijski strani so bili najbolj napoti zavedni slovenski duhovniki. Ti so bili za kazen prestavljeni v nemške župnije. Pri nas je manj znano, da je zelo žalovala tudi avstrijska stran. Med drugim je izgubila »svoj« tako imenovani tr-dnjavski trikotnik, ki so ga sestavlja-
li Maribor, Ptuj in Celje. V teh mestih je takrat živelo veliko nemško govorečih občanov. Po drugi strani
so se Slovenci lahko veselili Maribora, ki se je za las izognil plebiscitu. Jugoslovanska država je prav tako
dobila Mežiško dolino in Jezersko. Manj znano je, da je grozila Slovencem - zaradi pomembne železniške povezave proti Trstu - celo izguba jeseniškega oziroma blejskega kota, za kar se je zavzemala italijanska diplomacija. Ta naj bi pripadel Italiji ali Avstriji, kar se na slovensko srečo ni zgodilo.
To so bili nasploh burni časi. Razmejitev med Avstrijo in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev je ponekod razdelila celo družine. Dr. Rahten omenja primer pravnikov bratov Švegl iz okolice Bleda. Ivan Švegl (ki je bil v avstro-ogrski konzularni službi) se je zavzemal za jugoslovanske interese, njegov brat Viktor Schwegel (ki je delal v predsedstvu ministrskega sveta) za avstrijske. »Tudi ko pride so razhajanj v mnenjih, je na koncu vendarle treba najti rešitev, ki jo predstavlja diplomatski kompromis,« meni o zaostritvi slovenskih in avstrijskih odnosov v usodnem obdobju dr. Andrej Rahten. Nekdanji sovražniki se morajo vedno naučiti dobrega sosedstva. Zadnje poglavje Rahtenove knjige ima tako naslov Sovražno sosedstvo. »Takšni so bili odnosi pred približno sto leti. Lahko rečemo, da so se skozi desetletja razvili v stanje konstruktivnega partnerstva,« poudarja Rahten. »To je razvidno ravno iz dogajanj ob osamosvojitvi Slovenije. Ni naključje, da je bila ravno avstrijska diplomacija tista, ki je slovensko državno osamosvojitev podprla najbolj vehementno,« dodaja avtor knjige.
Razmejitve, skupni projekt Celja in Slovenj Gradca
Center sodobnih umetnosti Celje (CSU) in Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec (KGLU) ob letošnji stoti obletnici koroškega plebiscita pripravljata mednarodni razstavi projekt Razmejitve. Zaradi koronavirusa bosta ti kulturni ustanovi projekt izpeljali v nekoliko drugačni obliki. Mednarodno razstavo bosta izvedli prihodnje leto, prolog v ta odmeven umetniški projekt pa že letos prinaša vrsto dogodkov.
Eden je že bil, nekaj jih je na ogled v tem času. Pred dnevi je bil v Mestnem kinu Metropol večer kratkih filmov Razmejitve, v Koroški galeriji likovne umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Borisa Beje, Na meji:@srcozlom.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo Mark Požlep 20. avgusta pripravil dokumentarni performans Southwind, septembra pa bo v KGLU razstava Lane Cmajčanin, 551,35 - Geometrija časa. V tej isti galeriji bo Maja Hodošček ko-
nec oktobra pripravila razstavo Preenostavno in prelahko, še prej, v začetku oktobra pa bo v Galeriji sodobne umetnosti v Celju pripravila dvodnevno eksperimentalno delavnico za srednješolce z naslovom Solidarnost. Decembra bo v KGLU Slovenj Gradec še razstava Jureta Markote Sosedova trava je vedno bolj zelena, v sklopu
projekta pa si je na različnih mestih v Celju in Slovenj Gradcu mogoče ogledati jumbo plakat IRWIN: Država v času.
»S pričujočim projektom, zasnovanim ob stoti obletnici koroškega plebiscita, se izvirajoč iz premisleka o mejah, ki zaznamujejo geopolitično območje med Slovenijo in Avstrijo, ukvarjamo s širšim
konceptom in pojavom meja na splošno. Izbrane umetnice in umetniki z različnih stališč postavljajo v fokus umetniške raziskave in interpretacije geopolitičnih krajin; ob razkrivanju osebnih zgodb ali družinskih tragedij odpirajo teme razmejitev z jasnim družbeno--kritičnim poudarkom. Z razstavo želimo vzpostaviti alter-
nativni premislek o obmejnih prostorih, kjer nastajajo in se razvijajo hibridne identitete. V preteklosti so bili ti prostori večinoma opredeljeni kot manjvredni, na tem mestu jih želimo izpostaviti kot prostore potencialnosti, če ne celo prihodnosti,« sta o mednarodni razstavi Razmejitve zapisala organizatorja.
IRWIN, Država v času, 2010, jumbo plakat (Foto: Tomaž Črnej)
Zgodovina človeštva se bere kot zgodovina postavljanj in prestavljanj ozemeljskih meja. Skozi stoletja sta se spreminjala tako način določanja razmejitev kot njihova vloga. Meje so bile od konca fevdalnih družbenih ureditev vedno bolj povezane z nacionalno pripadnostjo in narodno identiteto, danes so predvsem sredstvo za nadzor pretoka ljudi in tako predstavljajo kompleksen družbeno-politični pojav ter odločilno vplivajo na življenja posameznikov. Nepričakovano se danes znova gradijo fizične razmejitve in zidovi, čemur smo priča tako v Evropi kot v drugih delih sveta. Že na primeru Evropske unije lahko sledimo trendu, ki ga je zastavil Schengenski sporazum leta 1985: v zameno za manj nadzora nad notranjimi mejami je EU poostrila nadzor nad zunanjimi mejami Evrope. Znova se pojavljajo posamezni avtoritarni mehanizmi, ki ne upoštevajo dejstva, da se je podoba sveta spremenila prav na račun bojev iz preteklosti in da je treba znotraj državnih ureditev najti nove formule socialnih politik, ki ne bodo razmejevale, ločevale in diskri-minirale. Tako sta CSU in KGLU prihajajočo mednarodno razstavo z letošnjimi spremljajočimi dogodki postavila v širši kontekst aktualnih političnih in družbenih razmer.
KULTURA
11
Arheološka izkopavanja v Herkulovem svetišču
Raziskave za prenovo predstavitve najdb
Pokrajinski muzej Celje je v sodelovanju z oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v minulih poletnih dneh že drugo leto zapored opravljal arheološka izkopavanja v Herkulovem svetišču v Celju. Gre za eno od teras na Miklavškem hribu, kjer so ohranjeni ostanki nekdanjega rimskega svetišča. Namen raziskav je pridobiti čim več podatkov o arheoloških najdbah na prvem prostoru v Celju, kjer so v petdesetih, šestdesetih letih prejšnjega stoletja po izkopavanjih najdbe bile predstavljene javnosti.
ROBERT GORJANC
Kot je povedal dr. Jure Krajšek, arheolog v Pokrajinskem muzeju Celje, je stanje predstavljenih najdb, predvsem zidov, že v precej slabem stanju in tudi stanje predstavljenih zidov je drugačno, kot je razvidno iz dokumentacije, ki je na
voljo, to pa je nekaj objav in fotografij. »Raziskav v tistih časih sicer nismo opravljali v našem pokrajinskem muzeju. Z aktualnimi izkopavanji nas je predvsem zanimalo, kaj se je na tem mestu dogajalo, kaj originalnega je še ohranjenega
»Nastajanje novega arheološkega razstavišča na Muzejskem trgu, ki je povezano s Staro grofijo, je v času >korone< mirovalo. V muzeju smo približno dva meseca samo skrbeli, da je vlaga ostala v mejah normale, da je bila temperatura stabilna in da ni prihajalo do poškodb na freskah. Sicer je pri koncu projektiranje razstavišča in upam, da bo Mestna občina Celje lahko kmalu z razpisom poiskala izvajalca del. Verjamem, da je rok, ki smo si ga zadali za odprtje razstavišča, pomlad prihodnje leto, še uresničljiv. Vsekakor razstavišče mora biti postavljeno do druge polovice leta 2021, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, ki ji bo ta projekt predstavljen kot eden vzorčnih primerov skrbi za kulturno dediščino v Sloveniji,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje.
Raziskave na območju Herkulovega svetišča
in kakšne domneve bi bilo še treba potrditi. Pred leti je kolegica naredila odlično doktorsko disertacijo na temo Herkulovega svetišča in na podlagi ohranjenih kamnitih elementov ugotovila, da gre za dve ločeni fazi svetišča, ki sta bili precej različni. Tudi ta vidik smo preverjali v teh izkopavanjih, namenjenih prenovi
predstavitve Herkulovega svetišča, ki jo načrtujemo z Mestno občino Celje,« je še povedal Jure Krajšek.
Z lanskimi raziskavami so ugotavljali, kaj je na tem prostoru še ohranjenega, letos so poleg geofizikalnih meritev na celotnem območju Herkulovega svetišča opravljali izkopavanja še v delu pred svetiščem, kjer
doslej tega še niso počeli. S tem so želeli dobiti podatke o starosti zidov na tem mestu in izvedeti, ali obstaja še kakšen starejši prednik tega svetišča.
Raziskave na vzhodnem delu svetišča so razkrile temelj svetiščnega stopnišča ter oltarja pred svetiščem. V skrajnem zahodnem delu raziskanega območja so bili
razkriti ostanki lesenega vodovoda. Analize bodo pokazale, ali so antičnega ali kasnejšega nastanka.
V Pokrajinskem muzeju Celje v prihodnjih letih načrtujejo še več podobnih raziskav, s pomočjo katerih bomo lažje na novo rekonstruirali svetišče.
Foto: FB Pokrajinski muzej Celje
Ustvarjalen in bogat Festival Pranger
Pred dnevi se je z zaključno slovesnostjo v Rogaški Slatini končal že 17. Festival Pranger, tradicionalno srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev. Nekaj dogodkov festivala je tako kot prejšnja leta bilo izvedenih v Ljubljani.
Na letošnjem srečanju je bilo predstavljenih in kritiško osvetljenih devet pesniških zbirk, ki so jih ustvarili Nina Dragičević, Blaž Iršič, Nina Kremžar, Matej Krajnc, Zalka Drglin, Monika Vrečar, Brane Se-negačnik, Iztok Osojnik in Lucija Stupica. Izbor zbirk, ki so bile postavljene »na pranger dobro utemeljene in vljudne kritike«, so opravili Peter Semolič, Diana Pungeršič in Veronika Šoster. Trojica kritikov, ki je tudi letos skupaj s pisci zbirk in udeleženci uresničevala usmeritev festivala, dostojanstvo in recepcijo umetnosti: povedati mnenje dobronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki.
Rdeča nit Festivala Pranger so zanimiva strokovna srečanja. Letos je postregel s konceptualno razpravo Poezija in množice, na kateri so sodelovali Sergej Harla-mov, Saša Pavček in Nataša
Velikonja, ter s prevodno razpravo o slovenski poeziji v nemščini, z naslovom Kdo naj gre v Frankfurt in kako. Festival se je namreč že oziral proti letu 2022, ko bo Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma.
Stritarjeva nagrada
Veroniki Šoster
Poleg drugega od prvotno načrtovanega časa izvedbe festivala zaradi epidemije koronavirusa, je bila letošnja novost festivala tudi drugačna oblika razglasitve Stritarjeve nagrade za najboljšega mladega kritika, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Letošnja prejemnica, Veronika Šoster, torej ena od letošnjih treh kritikov festivala, je bila znana šele ob koncu dogodka, na zaključni slovesnosti v Rogaški Slatini, kar je festivalu dalo še dodaten čar.
Koronavirus je vplival tudi na Elo - Mali pranger, literarni natečaj za najboljše pesmi osnovnošolcev. Letos je prispelo manj pesmi kot prejšnja leta, 174, komisija je med njimi izbrala 30 mladih ustvarjalcev.
RG
Foto: Nina Medved/ FB Festival Pranger
Veronika Šoster (1992), nekdanja dijakinja I. Gimnazije v Celju, je literarna kritičarka, pesnica, komparativistka. Leta 2017 je magistrirala na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno je doktorska študentka literarnih ved.
12
NAŠA TEMA
Okužbe z novim koronavirusom v domovih za starejše
Bi bilo redno testiranje
zaposlenih v domovih smiselno?
Prvi val epidemije je pokazal vso širino (nepripravljenosti družbe na izredne razmere. Najbolj na udaru in najbolj izpostavljeni so bili starejši v domovih. Domovi imajo svoje protokole, krizne načrte, kako ravnati v takšni situaciji. Vodstva domov pravijo, da so ves čas v stiku z ministrstvom za zdravje in delo ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Da so pravila včasih neživljenjska ali da manjka dialog med domovi in odločevalci o ukrepih na ravni države, si javno upajo povedati le redkokje. Največ okužb v domovih je bilo zaradi vnosa okužb od zunaj. Težko in neprimerno je iskati kakršnekoli krivce, to je razumljivo, saj je okužba nepredvidljiva in smo vsi samo ljudje. Toda ali bi lahko vnos okužb v domove omejili z rednim testiranjem zaposlenih?
SIMONA SOLINIC
Rednega testiranja zaposlenih namreč ni. Telesno temperaturo jim ob prihodu v službo merijo v večini domov, torej ne v vseh. So v domovih dobro pripravljeni na vrhunec drugega vala epidemije? Ali se bo zgodba letošnje pomladi ponovila? Treba se je zavedati - kar izpostavljajo v enem od domov - da so domovi, ki skrbijo za oskrbovance, najbolj na udaru. Tudi glede kritik. Na drugi strani je neprimerno več starejših v svojem okolju. Bo potrebna še večja razprava o zaščiti tistih starejših, ki niso v domovih? Ne razprava o su-
hoparnih zaščitnih ukrepih, ampak o konkretni pomoči, da jih okužba ne bo zajela?
Za vse domove velja, da morajo zaposleni nositi zaščitne maske, si razkuževati roke in predmete. Tudi malice niso več enake kot pred epidemijo. Domovi morajo vse zaposlene tudi redno seznanjati z navodili države in NIJZ. Poudarjajo tudi dobro sodelovanje s celjsko bolnišnico. Skupno mnenje domov je, da zaposleni upoštevajo navodila in se zavedajo svojega poslanstva, predvsem dela z najranljivejšo populacijo.
Foto: splet
»Okužbe ne pridejo iz domov za ostarele, temveč jih vanje nekdo prinese.«
»Kot da smo posebna nevarnost«
Starostnikov nikakor ne smemo obravnavati kot obrobno skupino, pravi direktor Doma sv. Jožefa v Celju Jože Planinšek. »V času epidemije in nevarnosti pred njo smo še posebej na udaru. Kot da smo posebna nevarnost, ki se je je treba izrazito izogibati. Okužbe ne pridejo iz domov, temveč jih vanje nekdo prinese, zaposleni, obiskovalci ... Še vedno je večina starejših v svojem domačem okolju in ne v domovih, zato me čudi, da je tolikšna pozornost namenjena le domovom, ki smo postali zaznamovani in seveda stanovalci in zaposleni v njih skoraj stigma-tizirani.« Planinšek dodaja, da ni zaznal javne skrbi za starejše, ki živijo v svojem domačem okolju in so ogroženi zaradi svojih domačih in stikov z njimi - čeprav je takšnih največ.
V domu imajo poseben brisov so le v primerih sumov rečem, saj testi niso povsem
okužbe med zaposlenimi. »Koliko bi izboljšali varnost, če bi bilo testiranje obvezno pri vseh zaposlenih, težko
krizni načrt, ki ga ves čas dopolnjujejo. Testiranje kot preventivni ukrep zaenkrat v tem domu ni predvideno, odvzemi
zanesljivi in velikokrat kažejo na obolelost šele takrat, ko so prisotni tudi zunanji znaki okužbe, prenos okužbe pa je
možen že prej,« dodaja Planinšek. Pri tem je ves čas nujno merjenje temperature tako za zaposlene kot morebitne vzdrževalce ali obiskovalce v primeru paliativne oskrbe stanovalcev in njihovega po-slavljanja.
Ob tem Planinšek pravi, da je na vprašanje, ali so bili domovi v prvem valu epidemije morda preveč prepuščeni sami sebi, težko dati jasen odgovor. »Po eni strani nikakor ne, saj dnevno dobivamo nova navodila. Včasih so ta navodila povsem neživljenjska, drugič spet zelo široka in ničemur ne služijo. Glede na navodila je videti veliko skrbi za nas s strani različnih pristojnih institucij, včasih so si tudi povsem nasprotna. A vsa so takšna, da mora nazadnje o vsem odločiti vodstvo doma, ki je vedno med kladivom in nakovalom. Eno so v pisarnah napisani protokoli, drugo so dejstva v javnem življenju, tretje so svojci, nam pa so najpomembnejši naši stanovalci, za katere ne želimo, da so v bolnišnici, temveč v domu,« zaključuje Planinšek.
»Več testiranj bi
dalo jasnejšo sliko«
»V Domu ob Savinji zaposlene obveščamo o pomenu upoštevanja preventivnih ukrepov tudi po interni televi-
ziji najmanj enkrat tedensko,« pravi direktorica Bojana Mazil Šolinc. Tudi v tem domu zaposlene testirajo ob najmanjšem zdravstvenem odklonu po navodilih NIJZ, torej ne gre za redna testiranja. Kot je to že ustaljeno, ob vsakem prihodu na delo zaposlenim merijo telesno temperaturo. »Ob tem si zaposleni ob prihodu v dom razkuži obuvalo, gre skozi osebni dezinfekcijski prehod, si razkuži roke, izmeri telesno temperaturo, nadane kirurško obrazno masko in izpolni epidemiološki status,« dodaja Mazil Šolinčeva.
V Domu starejših Polzela pravijo, da testiranje brez morebitnega suma pri zaposlenih ni praksa ali priporočilo nadzornih služb. »Na to, ali bi moralo biti za zaposlene v domu testiranje obvezno, bo odgovorila stroka, a se strinjamo, da bi več testiranj dalo jasnejšo sliko o razsežnosti okužbe. Na področju zaposlenih v domovih in vseh tistih, ki delajo z ranljivimi skupinami ljudi, bi moralo biti testiranje in pridobivanje rezultatov opravljeno hitreje,« dodajajo v domu. V domu na Polzeli, zanimivo, po preklicu epidemije zaposlenim ob vstopu v dom ne merijo več temperature. »Zaposleni so seznanjeni, da v primeru povišane temperature pokličejo
svojega osebnega zdravnika. Uporabljajo tudi vso zaščitno opremo, ki je nujna za varno delo,« še pojasnjujejo v domu.
»Preventivni negativen bris ne bi pomenil stoodstotne varnosti, ampak bi nam dal le informacijo o trenutnem stanju zaposlenega, pri čemer je lahko pri osebi z negativnim brisom okužba prisotna že čez nekaj dni. Nujno je natančno vsakodnevno spremljanje epidemiološkega stanja zaposlenega in vsakodnevno merjenje telesne temperature ob prihodu na delovno mesto, kar dosledno izvajamo,« pravi Janja Podko-ritnik Kamenšek, vodja Doma starejših Laško. Testiranje obvezno izvedejo pri vsakem zaposlenem ob pojavu prvih simptomov, ki so značilni za covid-19 ali če je bil zaposleni v stiku s kom, ki ima bolezen že potrjeno. »Zaposlenim ne prepovedujemo ali odsvetujemo letovanja v tujih državah. A jih pozivamo, naj letujejo odgovorno in v skladu z vsemi priporočili NIJZ,« še omenja.
Redno testiranje bi
bilo smiselno
Direktorica Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah Irena Vozlič pravi, da bi bilo preventivno testiranje smiselno: »Neposredno oskrbujemo starejše in bi s testom okuže-
NAŠA TEMA
13
Zapiranja domov za starejše še ne načrtujejo
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da dogajanje v domovih spremljajo ves čas in da so dnevno v stiku z vodstvi. »Na njihove potrebe se trudimo po najboljših močeh odzivati hitro. V vsem tem času vsi skupaj ves čas iščemo ravnovesje med ukrepi, ki bodo zmanjšali možnost vnosa in širjenja okužbe v domovih za starejše, ter pravico tako stanovalcev kot svojcev do osebnega stika,« pravijo na ministrstvu.
Na vprašanje, ali bi bilo preventivno testiranje zaposlenih smiselno, na ministrstvu sicer ne odgovarjajo, a pravijo, da so situacije različne tako v domovih kot z vidika lokalnih epidemioloških slik. »Osnovno vodilo v boju proti koronavirusu ostaja to, da dosledno vsi sledimo navodilom zdravstvene stroke. Ta so ključna pri premago-
vanju koronavirusa. Ukrepi ostajajo podobni kot iz časa prvega vala, s to razliko, da imamo zdaj izkušnje, zaščitno opremo, uveljavljen protokol preventive in odziva v primeru vdora virusa v dom. Domovi za starejše občane morajo vsa strokovna navodila pristojnih služb, to je ministrstva za zdravje in NIJZ, izpolnjevati. Odstopanj
od teh pravil ne sme biti,« so nam odgovorili z ministrstva. Poudarjajo, da je ključno družbeno zavedanje in da samo vladni ukrepi ne zadostujejo.
Samozaščitno
ravnanje
»V prvi vrsti se moramo vsi obnašati samozaščitno. Nujno je, da se vsi držimo predpisanih ukrepov, če želimo, da virus ne vdira v domove. Vsi moramo ravnati odgovorno do starejših. Vedno poudarjamo, tudi v javni komunikaciji, da so starejši najranljivejša skupina. Zato tudi večkrat pozivamo, naj
ne oziroma kužne izločili iz procesa dela. Vendar tudi to ne bi bila idealna rešitev, saj tudi testi niso zanesljivi in bi jih morali opraviti večkrat.« V domu sicer testirajo zaposlene ob najmanjšem sumu, da gre za okužbo.
»Vsakemu, ki vstopa v dom, izmerimo telesno temperaturo. Ta ukrep izvajamo pri zaposlenih že od prvega dne razglasitve epidemije in še traja. Menim, da se večina zaposlenih zaveda svoje odgovornosti in da se držijo navodil. Smo pa zaposleni v domovih samo ljudje, ki imamo pravico do lastnega razmišljanja in načina življenja. Vsak lahko le zase trdi, da je odgovoren, za nikogar drugega tega ne moremo,« pravi Vozličeva. Omenja tudi, da so bili na začetku epidemije v domu resnično prepuščeni sami sebi.
»Na začetku, ko na trgu ni bilo zaščitnih sredstev, smo bili preveč prepuščeni sami sebi. Zatem smo bili opreme deležni iz blagovnih rezerv. Ministrstva so nas redno obveščala o novostih in nam pošiljala priporočila. Izredno iznajdljivi pa bi morali biti pri kadru, ki ga nimamo >vzeti od nikoder<. To pomeni, da četudi imamo možnost arhitekturnih izolacij v sklopu doma, nimamo dovolj kadra, ki bi istočasno deloval z zdravimi, z osebami s sumom okužbe in obolelimi. Kot vemo, slednji, ki ne kažejo hujše klinične slike, ostajajo v domskem okolju. Pomeni, da bi potre-
bovali vsaj še tretjino dodatnega zdravstvenega kadra,« dodaja Vozličeva.
Pričakujejo
ustrezne sistemske
rešitve
»Ob prvem valu okužbe je bila družba na splošno zelo dobro pripravljena, saj se že sicer srečujemo z najrazličnejšimi okužbami. Prav tako smo se zelo hitro odzvali in sprejeli stroge preventivne ukrepe. Vendar smo se soočali s težavami zaradi nejasnih protokolov, ki so nam jih narekovale pristojne ustanove, covid-19 je bil neznan, prav tako je primanjkovalo zaščitne opreme. Domovi smo zaradi zastarelih kadrovskih normativov prvi val okužb pričakali še kadrovsko pod-hranjeni in polno zasedeni. Vzpostavljanje zasilnih prostorskih rešitev glede zagotavljanja osamitve stanovalcev z okužbo se je v domovih, kjer so bile okužbe prisotne, pokazalo kot neustrezno. Na to pristojne preko Skupnosti socialnih zavodov in Združenja koncesionarjev opozarjamo že ves čas pojava epidemije in pričakujemo ustrezne sistemske rešitve,« še dodaja Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja Doma starejših Laško.
Tudi v Domu Nine Pokorn Grmovje imajo načrt zagotavljanja dela v času kriznih razmer, ki ga je pripravil strokovni tim in potrdil kolegij direktorja. »Zdravstveni
delavci in sodelavci v našem domu smo se testirali samo v primeru, ko je zaposleni imel znake okužbe. Glede na doslej znano o tem, kako se virus obnaša, preventivno testiranje ni smiselno, saj je lahko negativen izvid že naslednji dan pozitiven in bi lahko zaposleni imel lažni občutek varnosti,« pravi Nada Majger, namestnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe.
»Ni pravega
dialoga«
V SeneCura domovih za starejše (v Vojniku, Mariboru in v Radencih) imajo prav tako oblikovan notranji protokol za različne stopnje verjetnosti oziroma nevarnosti okužb glede na dogajanje v državi. Testiranje zaposlenih je le ob morebitnih znakih okužbe. »Zaposleni so dobili dopis, kjer smo navedli tudi njihove pravice in odgovornosti, pravil se držijo. Večjo težavo predstavljajo določeni svojci, ki navodil ne želijo upoštevati. Za drugi val bi morali biti zaradi izkušenj bolj pripravljeni in pristojna ministrstva bi morala hitreje obravnavati predloge Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Zbornice zdravstvene nege Slovenije ter predloge domskih zdravnikov. Mislimo, da smo pri sprejemanju in obravnavanju tega prepočasni in ni pravega dialoga med odločevalci,« dodajajo v SeneCuri.
SŠol
obiskovalci ne hodijo na obiske v primeru povišane telesne temperature, pekočega grla, slabega počutja, ali drugih znakov okužbe ... V takšnem primeru tudi javno spodbujamo, naj se svojci in ostali poslužujejo telefonov in drugih sodobnih tehnologij, ki so na voljo,« še dodajajo.
Vse zavode, ki izvajajo institucionalno varstvo, je minister z dopisom naslovil, in sicer naj dosledno spoštujejo in izvajajo vse preventivne ukrepe. Tiste, ki se nanašajo na stanovalce,
»Vsi moramo ravnati odgovorno do starejših.«
zaposlene in obiskovalce. »Zapiranja domov zaenkrat še ne načrtujemo, odločitev je v pristojnosti vodstva, ki se za omejitve odloči v sodelovanju z epidemiologom in domskim zdravnikom. Vsem izvajalcem institucionalnega varstva je bil poslan dopis, kjer je ministrstvo vsem izvajalcem podalo priporočilo rednega merjenja temperature zaposlenih ob prihodu na delu ter posebej poostren nadzor nad izvajanjem vseh preventivnih zaščitnih ukrepov. Pozvali smo tudi k okrepljeni komunikaciji v primerih zaznanih okužb,« dodajajo na ministrstvu.
SŠol
SIMONA ŠOLINIČ
OB ROBU
Vsi smo samo ljudje
Vprašanja, ali bi bilo preventivno oziroma redno testiranje zaposlenih na tveganih delovnih mestih smiselno, si nismo izmislili mi. Postavili so si ga tudi novinarji že pred časom v tujini. Gre namreč za to, da so zaposleni v domovih za starejše vsakodnevno v neposrednem stiku z najranljivejšo skupino. Za vsakega zaposlenega vodstva domov ne morejo zagotavljati, da se drži pravil. Ostane samo zaupanje. Je to dovolj glede na to, da so starejši najranljivejši?
V analizo tega, ali bi bilo nujno redno oziroma preventivno testiranje zaposlenih v domovih za starejše, so se ponekod vključevali tudi strokovnjaki z univerz. Najbolj dejavno v Veliki Britaniji, kjer naj bi prav zdaj ponekod potekalo poskusno tovrstno testiranje enkrat tedensko. Argumenti »za« in »proti« pri takšnem naključnem testiranju so različni. Odpirajo nadaljnja vprašanja, kot je to, ki se odpira tudi v Sloveniji: koliko so zanesljiva, saj se je bolje opreti na rezultate ponovnih testiranj. Vprašanje je tudi, koliko testov bi morali sploh opraviti in natančno pri katerem poklicnem profilu. Nasprotniki trdijo, da osebje tudi sicer pri različnih okužbah, ki grozijo oskrbovancem, ne testira. Vendar je treba vedeti, da je virus, s katerim se srečuje ves svet, nov in še neznan. To ni gripa. Bi torej morala država o takšnem naključnem testiranju vsaj v obdobju porasta okužb vendarle razmisliti?
Vedeti je treba, da smo vsi samo ljudje. Upam si trditi, da so zaposleni v domovih bolj kot zaposleni v bolnišnicah tisti, ki jim je ta trenutek najteže in ki si morda zaslužijo več pohval. Verjamem, da jih tudi razprava v javnosti ali kritika morda boli. Brez razloga. Ne pišemo in ne govorimo osebno o delavcih. So pa ključni del sistema, ta pa je ključni del države, ki mora za svoje državljane poskrbeti na sistemski ravni. Ne samo z besedami ali včasih z neži-vljenjskimi pravili. Udarec po najstarejših, kot se je zgodil v prvem valu epidemije, se ne sme več ponoviti.
»Posebnih navodil glede drugega vala ni«
V Skupnosti socialnih zavodov pojasnjujejo, da preventivnega testiranja zaposlenih v domovih za starejše ni. »Ob tem se neizogibno odpre vprašanje o tem, kdo bi te stroške kril, prav tako izvidi niso zanesljivi. Žal so najbolj zanesljivi znaki okužbe in zatem ponovitve testiranja. Če ni utemeljenega suma okužbe, zaposleni niso upravičeni do testiranja oziroma zanje velja kot za vse ostale državljane, torej je preventivno testiranje samoplačniško. Zaradi nezanesljivosti preventivno testiranje ni smiselno, v praksi pa je tudi težko izvedljivo, saj se na izvid čaka nekaj ur, zaposleni je torej umaknjen iz delovnega procesa, ob že obstoječi kadrovski podhranjenosti pa delo ne more počakati in nimamo dovolj zaposlenih, da bi delavca nadomestili.«
Poudarjajo, da v domovih zaposlenim vsakodnevno merijo telesno temperaturo, prav tako spremljajo vse ostale znake, ki napovedujejo možnost okužbe. V primeru suma stika z okuženo osebo delavca začasno umaknejo iz delovnega procesa in ga napotijo k osebnemu zdravniku. Poseben ukrep za zaposlene je tudi ukinitev sestankov, da se čim bolj zmanjša stik med zaposlenimi in s tem možnost prenosa virusa.
»Posebnih navodil glede drugega vala, za katerega vsi upamo, da se ne realizira kot prvi, domovi niso prejeli. Izvajalci prejemajo kar nekaj navodil NIJZ, ministrstva za delo in zdravje ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Želimo si enotnih in jasnih navodil, vsekakor pa so domovi v tem času postali pravi eksperti iz iz-
kušenj ter so ob soočanju z nevidnim sovražnikom sami razvili strategije, ki delujejo,« pravijo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Namesto pomoči le
kritike
Zaposleni v domovih čutijo veliko mero samoodgovorno-sti, zato v skupnosti trdijo, da se vseh navodil držijo z najvišjo skrbnostjo. »Na drugi strani drži, da so bili domovi v prvem valu prepuščeni sami sebi, nepripravljeni, prezrti ter namesto pomoči pogosto deležni le kritike javnosti. Ves čas smo opozarjali, da želimo enotna navodila, ki temeljijo na preverjenih izkušnjah, prav tako smo se domovi soočali s pomanjkanjem osebne varovalne opreme, z netestiranimi zdravniki, ki so prihajali na delo v dom, z odhodi stanovalcev v bolnišnico
in izpostavitvami tveganju v bolnišnici ali pri prevozu in podobnem. Ne gre za pre-puščenost, ki bi pomenila odsotnost nadzora, temveč prepuščenost v smislu poti-snjenosti na stranski tir brez razumevanja razsežnosti situacije in brez zagotovitve kadrovskih, materialnih in finančnih sredstev s pridruženo odsotnostjo enotnih, jasnih navodil,« dodajajo v skupnosti.
Pravijo, da so njihove zahteve jasne. »Potrebujemo jasna navodila, v katerih je določeno, da so okuženi stanovalci nameščeni izven doma v ustrezni zdravstveni ustanovi, kot zapoveduje zakon. Večina domov za starejše v Sloveniji nima osnovnih zmožnosti za izvajanje popolne in učinkovite osamitve okuženih. Temeljni problem je pomanjkanje osnovnih pogojev za zagotavljanje osamitve. Prav tako sta nujni zagotovitev razpoložljivosti osebne varovalne opreme in njena dobava. Nadejamo se izboljšanja kadrovske slike, ki trenutno osvetljuje podhranjenost, vendar želimo še, da je poskrbljeno tudi za sredstva za izplačilo dodatkov zaposlenim, pokritje povečanih stroškov za dobavo osebne varovalne opreme pred in med razglasitvijo epidemije ter po njej ter povrnitev izpada dohodka zaradi nezase-denosti zmogljivosti v času epidemije.«
SŠol
V primeru znakov okužbe ali tesnega stika z osebo z okužbo zaposleni pokliče osebnega zdravnika, ki ga nato napoti na testiranje. Zaposleni, ki delajo v domovih, so pri testiranju prednostno obravnavani.
14
KRONIKA
Redarstvo in policija naj bi poostrila nadzor
Objestni mladi kolesarji v središču Celja nad pešce?
Na družbenem omrežju Facebook je pred dnevi zaokrožil zapis Celjana o objestnih mladih kolesarjih v mestnem središču, ki z nevarno vožnjo ogrožajo pešce. Mladeniči naj bi prakticirali vožnjo po zadnjem kolesu in pri tem zapeljali neposredno do pešcev. Na ta način naj bi celo tekmovali, kdo se pešcu najbolj približa in kdo se mu nato v zadnjem trenutku izogne. Eden od kolesarjev naj bi na ta način celo trčil v starejšo žensko, ki je padla in se pri tem poškodovala.
SIMONA SOLINIC
Kot je razvidno iz zapisa, ženska naj ne bi klicala policije, saj naj bi se bala maščevanja vročekrvnih mladcev. Da zapisano skoraj zagotovo drži, kaže to, da so nekateri s svojimi komentarji zapis potrdili. »Pripeljejo se čisto do sprehajalca in tik za njegovim hrbtom začnejo glasno vpiti, da se sprehajalec zares ustraši,« je eden od komentarjev uporabnikov. Tudi druga uporabnica Fa-cebooka je primer potrdila: »Da, res so predrzni. Tudi jaz sem imela srečanje s to skupino. So nesramni, vozijo se s kolesi po centru mesta in po pločnikih ter parku. Eden je skoraj zbil mlajše dekle, ko je kupovalo sladoled. Nato se smejijo in zabavajo. Prav tako
je eden skoraj zbil starejšega moškega na vozičku ...« Takšna brezglava in nesramna praksa mladih kolesarjev naj bi se dogajala tudi na Savinjskem nabrežju.
Prijav ni, nadzor bo
Nadzor v mestu naj bi zdaj poostrila tudi policija in mestno redarstvo, kjer doslej prijav o kakršnemkoli tovrstnem početju še niso prejeli. »Za polnoletnega kolesarja je zaradi objestne vožnje, s katero ogroža druge udeležence v prometu, predvidena kazen 80 evrov. Če je kolesar mladoleten, gre za uvedbo obdolžil-nega predloga pri pristojnem sodišču. Mladoletna oseba do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme vo-
ziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki je tudi odgovorna za njena dejanja. Samostojno smeta voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. V primeru, da mladoletna oseba vozi kolo brez spremstva polnoletne osebe ali nima kolesarske izkaznice, se vloži obdolžilni predlog na
pristojno sodišče,« v Mestni občini Celje odgovarjajo na vprašanje, kakšna kazen jim grozi.
Ker naj bi mimoidoči opazili kršitve tudi na Savinjskem nabrežju, v občini še dodajajo: »Od mostu, kjer se začne cesta za Laško, do Špice so na Savinjskem nabrežju postavljeni prometni znaki >cona za pešce<, v nasprotni smeri pa prometni
znaki >konec cone za pešce<. V >coni za pešce< je dovoljen promet uporabnikom posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev. Električni skiroji niso prepovedani, ker zakonodaja tega področja še ni posebej uredila, za kolesa z motorji pa je promet prepovedan,« še dodajajo. In omenjajo, da bodo v mestu in Savinjskem
nabrežju poostrili nadzor, v večernih urah pa nadzor opravlja policija.
Možno, da gre tudi
za kaznivo dejanje
Uroš Golob, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje, prav tako pravi, da bodo policisti te dni opravljali poostren nadzor v Celju. V početju kolesarjev vidi tudi kršenje javnega reda in miru in ne le prekrškov, ki so povezani s prometom. V primeru, da so polnoletni in če pride do poškodbe oškodovancev, bi lahko prišlo tudi do kaznivega dejanja. »Zagotovo se je treba pogovoriti tudi s starši,« še dodaja Golob. Kako bodo ukrepali v primeru, če bodo kršitve zaznali, bodo vedeli oziroma presojali od primera do primera. Bodo pa nadzor opravili najverjetneje v civilu, saj so policijske »marice« na obhodu po mestu vidne že na daleč in so le signal kršiteljem, da v času policijskega obhoda pač ne kršijo pravil. Ko policija odide, kršitve nadaljujejo. Ali bosta policija in občinsko redarstvo ukrepala in kako, bomo preverili čez nekaj dni.
Foto: SHERPA
Roj čebel napadel kosca
V soboto dopoldan je v Vrhu nad Laškim 61-letni moški ob košnji trave doživel zelo travmatično izkušnjo, saj ga je pri delu napadel roj čebel iz bližnjega čebelnjaka. Za kosca, ki je tudi alergik, ko gre za pik čebele, se je ob hitrem posredovanju reševalcev Nujne medicinske pomoči ZD Laško in ob pomoči laških gasilcev, dramatični dogodek srečno iztekel. Za nujno intervencijo je sicer tudi že bil pripravljen helikopter nujne medicinske pomoči Slovenske vojske (SV).
»Okrog 11. ure smo v ZD Laško prejeli klic, da so moškega pri košnji trave napika-le čebele in da neodziven leži na tleh. Takoj smo se odzvali, po dobrih petih minutah vožnje prispeli na prizorišče dogodka in videli moškega, ki je ležal približno sto metrov proč od kosilnice. Moški je kazal bore malo znakov življenja, oteženo je dihal, imel je nizek pritisk in bil odsoten. Takoj smo ukrepali z ustrezno terapijo,« je položaj na terenu opisoval Anže Zaver-šnik, reševalec v ZD Laško.
Ker reševalci poškodovanega moškega zaradi težje dostopnega terena sami niso mogli prenesti do reševalnega vozila, so jim na pomoč priskočili gasilci PGD Laško in PGD Vrh nad Laškim. Med
Reševalci ZD Laško z reševalnim vozilom in dežurna posadka helikopterja za nujno medicinsko pomoč Slovenske vojske na travniku pred Thermano Laško.
oskrbo bolnika v reševalnem vozilu so reševalci aktivirali tudi dežurno helikoptersko enoto SV za nujno medicinsko pomoč v Mariboru. Kot pristajalno mesto za helikopter so določili travnik pri Thermani Laško, pri čemer so gasilci PGD Laško zavarovali mesto pristanka.
»Med vožnjo proti Laškemu se je ob delovanju terapije stanje poškodovanca izboljšalo in ob prihodu helikopterja je bilo stanje obolelega že stabilno. Potem smo se
odločili, da sami zaključimo intervencijo in smo z našim reševalnim vozilom poškodovanca pripeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na opazovanju.« Kot je še povedal naš sogovornik, je moški, ki ga je doletela ta skrajno neprijetna izkušnja, alergičen na pik čebele in ima doma za take primere tudi ustrezna zdravila. »Ker pa je šlo za napad večjega števila čebel, naštel sem približno 16 pikov, je bila reakcija tako huda, da tudi domača zdravi-
la ne bi pomagala, zato bi v vsakem primeru potreboval našo pomoč,« je še pojasnil Anže Zaveršnik, ki predvideva, da so hlapi od bencina in hrup kosilnice vznemirili čebele v bližnjem čebelnjaku, da je prišlo do tega neljubega primera.
Kot je še dodal reševalec, so alergične reakcije na pike žuželk v zadnjem času precej v porastu, vendar takšnega težkega primera že dolgo ni bilo.
ROBERT GORJANC Foto: MATEJ ŠPILER
Tatovi ne počivajo
Minuli konec tedna so policisti v Kompolah obravnavali vlom v novogradnjo stanovanjske hiše. Storilec je ukradel rezalnik stiropora in več elektro materiala.
Na Otoku v Celju so nepridipravi vlomili v stanovanje stanovanjskega bloka. Storilec je splezal na balkon in skozi balkonska vrata vlomil v stanovanje. Prostore je preiskal, ukradel ni ničesar.
V	Prelski na območju Velenja so neznanci skušali vlomiti v stanovanjsko hišo, pri čemer so poškodovali vrata. V Celju so policisti obravnavali poskus vloma v osebno vozilo. Tudi v tem primeru je storilec poškodoval sprednja desna vrata.
Neznanci so skozi pritlično okno vlomili v stanovanjsko hišo v Zibiki in ukradli več kosov nakita. V Velenju so obravnavali vlom v prostore gasilskega doma, od koder je storilec ukradel kosilnico.
V	Tomažu nad Vojnikom je v nedeljo neznani storilec ukradel električni skiro znamke Xiaomi Muja črne barve in sivo modro kolesarsko čelado. Lastnik je skiro parkiral ob robu gozda.
NT
Zaradi droge v pripor
Velenjski policisti so konec prejšnjega tedna k preiskovalnemu sodniku privedli 33-letnega Velenjčana, osumljenega preprodaje prepovedanih drog.
33-letnika so imeli policisti v postopku 3. julija zvečer. Pri sebi je imel manjši zaklenjen sef, ki so mu ga zasegli in ga v nadaljevanju na podlagi odredbe sodišča pregledali. V sefu je imel nekaj manj kot dva grama prepovedane droge MDMA, nekaj čez 8 gramov konoplje in 43 gramov amfetaminov. Po preiskavi sefa so policisti pri osumljenemu opravili še hišno preiskavo ter našli in zasegli več pripomočkov za uživanje in preprodajo prepovedanih drog.
V	preiskavi so ugotovili še, da je 33-letni Velenjčan v zadnjem letu storil vsaj sedem kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Lani in v začetku letošnjega leta so mu zasegli več prepovedane droge. Osumljeni je drogo med drugim naročal tudi s pomočjo spleta iz tujine. V Belgiji so policisti odkrili večjo količino prepovedane droge LSD, ki je bila naslovljena nanj.
Za vseh sedem kaznivih dejanj mu je je preiskovalni sodnik odredil pripor.
NT
KRONIKA / INFORMACIJE
15
V spomin
Preveč alkohola in prekratka varnostna razdalja
Minuli petek se je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo v prometni nesreči v Laškem lažje poškodoval 45-letni voznik osebnega vozila. V njegovo vozilo je trčila voznica osebnega vozila.
Policisti so prav tako v petek v Juvanju obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je lažje poškodoval 54-letni voznik osebnega vozila, ki je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča trčil v varnostno ograjo. To je zaradi silovitega trčenja odtrgalo. Vozilo je odneslo čez škarpo dobre tri metre globoko na travnik. Voznik je vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal, da je imel 1.10 mili-gramov alkohola v litru izdihanega zraka. Pod vplivom alkohola je vozil tudi voznik osebnega vozila na Proseniškem. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 1,12 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo.
V	Celju so policisti zasegli osebna vozila voznikom, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja.
V	Florjanu pri Šoštanju, se je v soboto nekaj pred 18. uro, v prometni nesreči hudo poškodoval 52-letni voznik štirikolesnika. Voznik je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v skalo, od koder ga je odbilo na drugo stran ceste v ograjo.
V	soboto popoldne se je na pločniku ob parkirišču na Mladinski ulici v Celju lažje poškodovala kolesarka. Vanjo je pri vzvratni vožnji trčila voznica osebnega vozila. Za obe sledita hitra postopka. Voznici zaradi nepravilnega premika, kolesarki zaradi vožnje na površini, ki ni namenjena kolesarjem. Še ena kolesarska nesreča se je zgodila v Gajih pri Celju. Tam se je v bližini krožišča lažje poškodovala kolesarka, ki naj bi se umikala neznanemu vozniku manjšega črnega vozila, pri čemer je padla.
V	Drenskem Rebru so policisti v noči iz sobote na nedeljo obravnavali voznika oseb-
nega vozila, ki na znake policistov ni ustavil. Voznika so uspeli ustaviti v Lesičnem. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola.
V	nedeljo so policisti obravnavali nesrečo v Trnovljah. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je padel 44-letni voznik kolesa z motorjem in se hudo poškodoval. Prav tako se ni dobro končala vožnja v Laškem, kjer se je lažje poškodoval voznik osebnega vozila, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal s ceste. Vozilo se je pri tem prevrnilo na bok.
Nesreča s pobegom
V	nedeljo okoli 15.30 ure so policisti izven naselja Lokovica, ob lokoviškem potoku, obravnavali prometno nesrečo s pobegom. 31-letna voznica motornega kolesa je v koloni vozila iz smeri Lokovice proti Velenju. Voznik prvega vozila v koloni je nenadno zavil v desno, zaradi česar je voznica, ki je vozila za njim, silovito zavrla, da je preprečila trčenje. Motoristka je v tistem trenutku začela prehitevati vozili pred sabo. Ko je že prehitevala, jo je spregledal voznik, ki je vozil pred njo in prav tako začel prehitevati. Motoristka se je, da bi preprečila trčenje, umaknila skrajno desno, pri čemer je zapeljala na asfaltni kanal, namenjen odtoku meteornih vod in padla na travnik ob vozišču. Njeno motorno kolo je zdrselo po desnem smernem vozišču, kjer je trčilo v zadnje kolo osebnega vozila, s katerim je nasproti pravilno pripeljal voznik. Neznani voznik osebnega vozila, lahko bi šlo za vozilo znamke Škoda Kodiaq, ki se mu je moto-ristka umikala, je odpeljal, ne da bi ustavil, v smeri Gorenja. Do stika med vozili ni prišlo.
Neznanega voznika policisti pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče oglasi na Policijsko postajo Velenje ali pokliče na telefonsko številko 03 898 61 00 oziroma na 113. Za informacije prosijo tudi očividce.
NT
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).	UREDNIŠTVO
Modri telefon
Nov znak jo moti
Poklicala je občanka, ki jo moti postavitev novega prometnega znaka v vasi Spodnja Brezova (v celjski občini). Gre za odcep ceste Vojnik-Šmartno v Rožni dolini in to proti Ribiškemu domu ob Šmartinskem jezeru. Znak, ki je bil postavljen pred kratkim, omejuje promet vozil, ki imajo več kot 3,5 tone teže. Občanka je zaskrbljena, kako bodo vaščani ob takšni omejitvi spravljali kmetijske pridelke ter obnavljali svoje hiše.
Odgovarja Mojca Grušov-nik iz službe za odnose z javnostmi v Mestni občini Celje: »Ta odsek ceste je bil v zelo slabem stanju, zato ga je podjetje Vo-ka Celje pred kratkim zasilno saniralo, nekoliko razširilo in uredilo odvodnja-vanje. Omenjeni prometni znak je bil postavljen, ker ce-
sta kljub sanaciji ne prenese težkih obremenitev. Kmetje lahko torej za spravilo kmetijskih pridelkov uporabljajo kmetijsko mehanizacijo, ki je lažja od treh ton in pol.«
BJ
Cesta k Ribiškemu
domu
Občanka opozarja, da je občinska cesta proti Ribiškemu domu ob Šmartin-skem jezeru v slabem stanju. Kot opaža, je razkopana že od lanskega leta. Gre za odcep ceste Šmartno v Rožni dolini-Vojnik. Omenja, da takšno stanje ceste moti tako domačine kot obiskovalce jezera.
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Celje odgovarja: »Mestna občina Celje je naročila popravilo in asfaltiranje ceste. Izbran izvajalec je nekatera dela že izvedel. Pričakujemo, da bo kmalu zaključil tudi asfaltiranje in da bodo lahko domačini kot
tudi obiskovalci jezera kmalu vozili po obnovljeni in varnejši cesti.«
BJ
Svetilke manjkajo
Občanka sprašuje, zakaj ni pri Vodnem stolpu v Razlagovi ulici svetilke. Več uličnih svetilk manjka tudi na Glavnem trgu v Celju.
»V Razlagovi ulici pri Vodnem stolpu ni bilo svetilke, ker je bilo treba popraviti poškodovano, saj ni več rezervnih delov za >celjsko svetilko< tipa Hartman. Svetilka je zdaj že sanirana in nameščena.
Na Glavnem trgu manjka pet uličnih svetilk. Ker nadomestnih svetilk enakega videza ali njihovih rezervnih delov ni več mogoče nikjer kupiti (proizvajalec jih ne izdeluje več), je bila naročena izdelava in dobava druge svetilke. Prizadevamo si, da bi bile nove svetilke na Glavnem trgu nameščene v 14 dneh.«
BJ
Drago Šeško
(1935-2020)
Družina Šeško izhaja iz številčne družine, iz vasi Leskovec, v Sv. Lenartu nad Laškim. Drago Šeško se je kot najstarejši prvorojeni sin rodil leta 1935. Pridno je sledil očetu, sposobnemu peku.
Doma v Celju je kot najstarejši otrok velikokrat skrbno pazil na mlajšo sestro Milenco in brata Borisa. Sedenje ob knjigah pa je velikokrat nadomestil z druženjem s pravimi prijatelji. Po končani srednji strojni tehniški šoli se je kot vajenec zaposlil pri celjskem obrtniku Rozmanu in se izučil za ključavničarja.
Pot ga je vodila v podjetje Finomehanika - IFA Celje, kjer je delal kot planer dela, nato pa v Kovinotehno Celje, kjer je s srcem in dušo opravljal komercialo na področju prodaje opreme. Predvsem je delal na področju bivše Jugoslavije, kjer je oskrboval takratne velike tovarne po vseh republikah. Službeno je veliko potoval po Srbiji, kjer je imela Kovinotehna predstavništvo v Beogradu. Delovno pot je zaključil v Inposu Celje, kjer je znanje in izkušnje srčno delil do upokojitve.
Drago je v mladosti treniral in igral rokomet. Igral je velik rokomet na travnatih
igriščih. Začel je trenirati na takratni Glaziji in Skalni kleti. Leta 1950 so postali igralci Kladivarja republiški prvaki in so se tudi uvrstili v 1. jugoslovansko ligo velikega rokometa. Leta 1951 je igral pred železniško postajo na prvi tekmi malega rokometa v Celju, kjer so premagali Ljubljano s 43:4. Odigral je tudi zadnjo uradno tekmo velikega rokometa, leta 1964 na Glaziji v Celju. Dolga leta je z ekipo nastopal po različnih ligah v bivši Jugoslaviji s soigralci Kuzmo, Uršičem, M. Je-zernikom, Dobovičnikom, Polutnikom, Poznikom, Fi-javžem, A. Jezernikom, Šmi-dom, Vebrom, Hermanom, Ramskuglerjem, Pahičem, Bukovcem, Šalekarjem itd.
V sedemdesetih in osemdesetih letih se je pridružil strokovnemu štabu celjskega
rokometnega kluba in deloval v vseh selekcijah Železni-čarskega rokometnega kluba Celje ter nato Rokometnega kluba Aero Celje. Deloval je kot tehnični vodja ekipe, pod vodstvom trenerja Toneta Goršiča in sodelavcev Naceta Krumpaka, Staneta Bizjaka, Franca Ramskuglerja, Petra Hribernika in dr. Miloša Ko-sanoviča.. V največji ponos mu je bila uvrstitev kluba v 1. zvezno jugoslovansko ligo leta 1976, ko je Celje po napeti tekmi premagalo Velež iz Mostarja. Neprecenljiv pa je bil zanj trenutek, ko je v Flensburgu, s celjskim rokometnim klubom po tekmi ponosno vkorakal na parket dvorane ter odprl šampanjec v slavje evropskih prvakov.
V mladosti si je izbral življenjsko sopotnico Silvo, s katero sta se poročila leta 1964, ob rojstvu sina Mirana leto kasneje pa je družina postala popolna. Njegovo in ženino srečo sta dopolnila vnukinja Nana in vnuk Tomi. Žal je bolezen leta 2011 prizadela ženo Silvo, ki ji je vseskozi stal ob strani. Več let je s skrbjo in ljubeznijo poleg sina skrbel zanjo tako, da je pozabil nase. V začetku letošnjega leta se je zaradi zdravstvenih težav preselil v Dom Lipa Štore, ki je bil njegov zadnji dom.
Družina Šeško
Zvezdnate poti skrivajo tisoče lepih spominov. Vedno boš v naših srcih in z nami. Dragi oče, dedi, prijatelj... počivaj v miru.
V spomin
Viktor Kovač
(1929-2020)
Viktor Kovač se je rodil 20. aprila 1929. Otroštvo je preživel v Lembergu s starši in z bratom Srečkom, na katerega je bil, kot se po pripovedovanjih spominjajo njegovi domači, močno navezan. Šolal se je za tesarja, a se je potem raje odločil za delo poklicnega voznika. Avtoprevoznik je bil do upokojitve. Dom si je ustvaril v Novi Cerkvi, kjer je živel s sinom in z njegovo družino do konca življenja.
Viktorjevo življenje je prežemala tudi ljubezen do glasbe. Še mladoleten je pri godbi začel igrati EF-bas, česar ni opustil do pozne starosti.
Še bolj goreče je oboževal lovski rog. Bil je soustanovitelj in član Celjskih rogistov. Nad igranjem rogov v izvedbi ES se je navdušil pred skoraj 30 leti na gostovanju v Nemčiji. V domačem kraju je nato kmalu ustanovil Kulturno-umetniško društvo Štajerski rogisti, ki je v letih uspešnega delovanja glas o rogistih iz Nove Cerkve zaneslo po Sloveniji in Evropi, predvsem Avstriji in Nemčiji.
Dve desetletji je bil gonilna sila Štajerskih rogistov. Življenjske poti med člani so še zdaj neizbrisno prepletene in vsakemu med njimi je Viki zasedel delček srca. Še zlasti, ko se spominjajo mnogih dogodkov in anekdot, ki so jih doživeli. Viki je bil tudi tisti, ki je pred 15 leti dal odločilno pobudo za 1. mednarodno tekmovanje rogistov na Slovenskem.
V zadnjih letih mu je uspelo med rogiste pritegniti nekaj mladih nadarjenih glasbenikov in svojo ljubezen do glasbe je nesebično delil z njimi.
Od leta 2004 je bil tudi član Godbe na pihala Nova Cerkev, in sicer vse do konca ustvarjalne poti pri 86 letih.
Od malih nog je imel rad naravo in živali. Leta 1971 se je zato pridružil Lovski družini Dobrna, kjer je bil do svoje bolezni dejaven član. Za to so se mu po štiridesetih letih članstva poklonili s plaketo. Viktor-jevo dejavno udejstvovanje v lovsko-glasbeni karieri ni ostalo neopaženo niti
na ravni države. Njegov zanos mu je prinesel ogromno priznanj različnih sekcij Lovske zveze Slovenije in Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Viki je bil izredno delaven, z neomajno voljo in močnim značajem. Cilje, ki si jih je zastavil, je vedno tudi uresničil. Njegov smisel za humor je odlikoval tudi njegov značaj, še bolj je slovel po poštenosti, zato je vedno težko prenašal krivice.
Prve zdravstvene težave pred nekaj leti je premagoval z neverjetno mero optimizma in voljo do življenja. A bolezen ga je čisto potiho in počasi upehala. Vedno redkeje je v roke vzel glasbilo ali nam še dan osmislil s kakšno šalo.
Dragi Viki! S svojim delom in z bogatimi življenjskimi izkušnjami si vsem nam, ne le svojim žalujočim potomcem, dal bogato iztočnico za življenje. Vedi, da niti, ki si jih spletel z vsemi, ki so se danes poslavljajo od tebe, ne more pretrgati nič in nihče, tudi smrt ne. Čeprav vse, kar živi, nekega dne tudi odide, v naših dušah ostajajo tiha ljubezen in večni spomini.
KUD Štajerski rogisti, Nova Cerkev
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo aJiodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Hotel PARK PUNAT - last minute
Lokacija: mesto Punat, 100 m do centra mesta, 8 km do mesta Krk.
Plaža: 300 m do prodnate betonirane in skalnate plaže, ležalniki in senčniki ob doplačilu
Bazen: zunanji bazen, otroški bazen z gusarsko ladjo in toboganom, ležalniki in senčniki do zasedbe mest.
Storitev: ALL INCLUSIVE
Klimatizirano: restavracija in recepcija.
Internet: WiFi brezplačno
Parkirišče: brezplačno
2 TWC B T SAT TV SEF KL comfort 7xALL INCLUSIVE + (bus gratis)
All inclusive vključuje: «samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežno večerjo s solatnim bifejem, show cooking postajo «domače alkoholne in brezalkoholne pijače v restavraciji pri kosilu in večerji (domače rdeče in belo vino, sokovi, fanta in cola) « pijača na baru bazena od 10 do 22 ure (pivo, vino, voda, domače žgane pijače, brezalkoholne pijače, kava, čaj) « športne aktivnosti: vodna aerobika, namizni tenis, balinanje, mini golf... « otroška animacija - Falky Land (do 30. 9.) « večerna animacija
Počitnice v vrhunskem hotelu Falkensteiner
na Krku namesto le -439 evrov
Sobe v hotelu Falkensteiner Park Punat
Kjerkoli že ste in karkoli že združite v svoje počitnice, na Krku imate priložnost, da ustvarite njihovo vsebino. Pohodi, plavanje, jadranje, hoja - karkoli si želite, narava Kvarnerja vam ponuja priložnost, da v tem resnično uživate!
Med 1.185 hrvaškimi otoki, nil pred pirati, sedmi v vrsti
je samo en zlati otok ali Insula Aurea, to je otok Krk. Nahaja se v središču Kvarnerskega zaliva v severnem Jadranu, priznan pa je kot ena od najbolj privlačnih turističnih destinacij. Blaga mediteranska klima, dober geografski položaj in raznolikost naravnih in kulturnih lepot so bili razlogi, da so otok že v antiki poimenovali zlati otok. Ima nenavadno raznolik relief, vzpenjajoč se od severozahoda proti jugovzhodu, od slikovitih nežnih zalivov in lagun preko rodovitnih polj in gostih gozdov s submedite-ransko vegetacijo, do predelov golega drobirja in prave gorske pokrajine.
Od davnih časov verjamejo, da je otok Krk usodno povezan s številko sedem. V sedmem stoletju je bil naseljen s Hrvati, sedemkrat se je uspešno ubra-
Frankopanov je bil zadnji knez na Krku. Danes ima otok Krk sedem središč. Odkrijte čare in bogastvo Krka v vseh letnih časih. Pohajkujte po njegovih prelepih pokrajinah, spoznavajte zgodovinsko in kulturno dediščino ter obiščite stoletne spomenike, muzeje in galerije. Vdihnite zdravje ob sprehodih po romantičnih promenadah ob plaži ali po divjih pastirskih skalnih stezah. Uživajte v številnih peščenih, prodnatih in kamnitih plažah in seveda nepogrešljivih okusih kulinarike in vina otoka Krka. Izkoristite čas za užitke, ki vam jih ponuja otok v polnosti svojih bogatih in raznolikih namestitvenih, turističnih in gostinskih storitev.
V turistični agenciji Relax vam svetujejo, da preživite počitnice v ugledni in priznani hotelski verigi Falkensteinter,
kjer pravijo »»Welcome horn«?« (dobrodošli doma). Gre za 4 zvezdični hotel v katerem se boste počutili, kot da ste nastanjeni prav na morju. Zg or-nji stropi v hotelu so izdelan i iz materiala, ki spominja na ladijsko opremo. Barvna paleta je v
^»LIZIRAJTE POSLOVANJE
www.birobit.si
Braslovče 23,3314 Braslovče E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
Hmezad
Kmetijska zadmga S^aslovče z,o,o
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev Brez skritih stroškov
Velja za vse nakupe (razen živila) do vrednosti 3.000 eur
ZAKINTOS, vsak torek Papillon 3* 7x nočitev z zajtrkom že od 499 € KRETA,vsak petek Harma Boutique 4* 7x polpenzion že od 499 € SAMOS, vsako nedeljo Samian Mare 4* 7x vse vključeno že od 699 €
MAKARSKA RIVIERA Morenia Resort 4 7x vse vključeno	od 474 €
2 otroka do 8 let BREZPLAČNO
Do 24 obrokov		
L	T: 03 703 12 40	J
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
17
frgotur
Serviser/monter m/ž
(Petrovče)
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri, izkušnje na področju servisiranja -zaželeno garažnih vrat (izkušnje niso pogoj), izpit B kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske, sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Prijave zbiramo do 26. 7. 2020. Matjaž d. o. o., Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Grafični oblikovalec m/ž
(Celje)
Od kandidata pričakujemo: kreativno razmišljanje, izobrazbo ustrezne smeri, poznavanje oblikovanja v računalniških programih: Photoshop, Illustrator in drugih programih za obdelavo slik, osnove poznavanja oblikovanja, osnove poznavanja fotografiranja, osnove poznavanja video snemanja, zaželeno poznavanje solventnega tiska, zaželeno poznavanje lepljenja (brendiranja) avtomobilov. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas, poskusno obdobje 3 mesece. Prijave zbiramo do 1. 8. 2020. Biro Ogis d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec na terenu m/ž (Žalec)
Glavne naloge in odgovornosti: pospeševanje prodaje na terenu, obiskovanje obstoječih in novih strank, priprava ponudb. Pogoji: zaželena izobrazba trgovske, ekonomske ali tehnične smeri, prednost imajo kandidati z znanjem avtoličarske oz. avtokleparske stroke, izpit B kategorije, odlične komunikacijske in prodajne veščine. Prijave zbiramo do 1. 8. 2020. Spekter d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit
B kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 5. 8. 2020. FBS elektronik d. o. o., Prešernova 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje m/ž
(Šoštanj)
Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije, osebne lastnosti: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inovativnost, inventivnost,
zmožnost presoje in dela v timu, vestnost, tolerantnost, doslednost, poštenje, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 13. 8. 2020. Jaken d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (Delavec v
proizvodnji) m/ž
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 8. 2020. Biro Ogis d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
[3 MojeDelo.com
Kontrolor m/ž (Zreče)
Na področju financ in računovodstva iščemo novega sodelavca/ sodelavko na delovnem mestu kontrolor. Delo obsega: analizo izkazov poslovnega izida, bilance stanja, denarnega toka, pripravo planov in spremljanje doseganja zastavljenih ciljev ... GKN Driveline Slovenija, d. o. o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 7. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Brand manager za
prodajni program m/ž
(Celje)
Splošni pogoji: najmanj V. stopnja izobrazbe tehnične ali komercialne smeri, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje tehničnih izdelkov, odlično poznavanje orodij MS Office, izpit B kategorije. Ema d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Specialist za tehnični
marketing m/ž (Celje)
Splošni pogoji: odlično znanje angleškega jezika, tehnično predznanje nadgrajeno z oblikovalskim ali novinarskim delom, izkušnje na podobnem delovnem mestu vsaj 3 leta, vozniški izpit B kategorije. Ema d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec m/ž (Šentjur)
K sodelovanju vabimo nove sodelavce za delo na delovnem mestu prodajalec. Kea, d. o. o., Lokarje 1/a, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 8. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik m/ž (Vojnik)
Vam je izziv delo skladiščnika in skladiščnega manipulanta v kakovosti določeni za strokovno vodenje vseh vrst evidenc, priprava predlogov za nabavo in dostavo osnovnih materialov, priprava in odpisovanje točno naročenega materiala v skladišču ter nakladanje in razkladanje? Mik d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 26. 7. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Telefonist m/ž (Celje)
Iščemo telefoniste za delo v telefonskem studiu v Celju. Telefonisti dogovarjajo termine za zastopnike/ terapevte na terenu (ni prodaja). Možnost redne zaposlitve za 4 ali 8 ur. Fantom international d. o. o., Ulica mesta Grevenbroich 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja razvoja elektronike m/ž (Nazarje)
Pričakujemo VII. ali višjo stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, strokovno, dinamično, optimistično, analitično, inovativno, radovedno, samodisciplinirano, samostojno, komunikativno, vztrajno in odločno osebo, ki ima dobro znanje angleškega jezika, znanje nemščine predstavlja prednost. BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 31. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
1945
Operater proizvodnih linij - predelovalec/ obdelovalec kovin m/ž (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa: tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami. KLS Ljubno d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 31. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec/specialist za kolesarski Sortiment m/ž (Velenje Trebuša)
Vaše naloge: prodaja in doseganje prodajnih ciljev, svetovanje strankam. Hervis šport in moda d. o. o., Šmartinska cesta 152 g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji inženir specialist v kakovosti m/ž (Nazarje)
V svojo ekipo vabimo specialista - inženirja kakovosti, ki bo sodeloval v razvojnih projektih. Nudimo odlične delovne pogoje v uspešnem
in stabilnem mednarodnem podjetju. BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 14. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja/delovodja
grobega brušenja m/ž
(Štore)
Opis del: vodenje kompletnega oddelka grobega brušenja valjev, vključno z UZ napravo, organiziranje in vodenje dela skladno s plani proizvodnje, razporejanje delavcev v oddelku. Oseba je odgovorna za kakovost izvedbe del oddelka. Valji d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 27. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Slaščičar m/ž (Rogla)
Pričakujemo IV. stopnjo gostinske ali gastronomske smeri oziroma delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, pripravljenost na timsko delo, motiviranost in ustvarjalnost, odgovornost in prilagodljivost, urejenost in zanesljivost. Unitur d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 7. 2020. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Sobarica-čistilka m/ž (Dobrna)
Pričakujemo marljivo, zanesljivo in redoljubno osebo. Terme Dobrna d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 5. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Programer namenskih strojev in opreme m/ž (Zreče)
Pričakujemo VI. stopnjo izobrazbe (smer mehatronika, elektro ali strojništvo), izkušnje na področju programiranja namenskih strojev ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 11. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec tehničnega blaga m/ž (Šmarje pri Jelšah)
Vaše delo bo obsegalo prodajo in svetovanje kupcem, polnjenje in urejanje polic, prevzem blaga ... Jagros d. o. o., Podplat - Laše 1 b, 3241 Podplat. Prijave zbiramo do 2. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
tVV V
fb Novi tednik www.novitednik,
Inik.si V (J
2020
1*4

Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji
18
ŠPORT
Nogometaši Celja so se v Velenju povzpeli na vrh lestvice
Zaradi remija s Triglavom niso bili prvaki že v predzadnjem krogu
O slovenskem nogometnem prvaku je včeraj odločal zadnji krog oziroma medsebojna tekma kandidatov za naslov, Celja in Olimpije. Zdaj že veste, ali so se prvič veselili Celjani ali tretjič Ljubljančani. Vodstvo celjskega kluba ni prodajalo vstopnic. Na Opekarniški cesti 15a so se odločili, da vstop na štadion dovolijo samo dolgoletnim podpornikom kluba, lastnikom sezonskih vstopnic in navijaški skupini Celjski grofje.
DEAN SUSTER
Celjski nogometaši so se tudi z zgolj eno osvojeno točko proti Triglavu pripeljali v položaj, ko so sami odločali o usodi glede naslova državnega prvaka. Je pa boj s Kranjčani (2:2) dvignil nemalo prahu. Dobro obveščeni so trdili, da so bili Gorenjci za trud nagrajeni iz Ljubljane.
Vizinger,
enajstmetrovka ...
Predsednik Nogometne zveze Radenko Mijatović in
selektor Matjaž Kek sta se sestala pred tekmo Celja in Triglava in skoraj pompo-zno obelodanila, da bosta še naprej sodelovala ter da je Kek dal košarico Dinamu. Gostitelji so pred petsto gledalci dvakrat zaostajali proti Triglavu; najprej je izenačil 19-letni Gašper Koritnik v enajsti sekundi drugega polčasa, v 63. minuti pa je končnih 2:2 postavil Advan Kadušić. Med dežjem je tudi bliskalo, kot blisk pa je proti

V Velenju je predsednik NK Celje Miloš Ro-všnik v kotu tribune mirno spremljal tekmo, ki so jo z obiskom (bili so na ogradi in za njo) popestrili glasni navijači Celjski grofje.
gorenjskim vratom v 86. minuti stekel najboljši strelec Celja Dario Vizinger in ko so vsi pričakovali zmagoviti gol, je poslal žogo čez vrata. Ljubljanski sodnik Balažič bi v zadnjih sekundah lahko dosodil enajstmetrovko, saj se je žoga odbila v Milano-vićevo roko. Končal je srečanje, sledili so žgoči protesti, domači kapetan Mitja Lotrič je prejel rdeči karton. Kaznovan je bil le z eno tekmo prepovedi igranja. Povsem je nadzor nad lastnim vedenjem izgubil direktor Zoran Podkoritnik, ki je bil besen na Balažiča. Na srečo ga je zadržal prisebni Robert Koren. »Zoki« je bil kaznovan
s tremi tekmami, v obrazložitvi je bilo zapisano: neš-portno in neetično vedenje, žaljenje sodnikov in grožnje. Tisti, ki so ohranili hladne glave, so Lotriča napotili k sodniku. Opravičilo je zaleglo. Spretno se je znašel pomočnik trenerja Triglava Boštjan Miklič: »Enajstmetrovke ni bilo. Ker je sodnik ni dosodil.« Trener Celja Dušan Kosič je pametno odvrnil: »Strinjam se s trenerjem gostov ...« Ni vedel, da so s točko ohranili vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Še manj pa si ni mislil, da bi njegovi fantje z zmago proti Triglavu že v nedeljo slavili naslov prvaka v Velenju!
0 razpletu tekme med NK Olimpija in NK Celje preberite na spletni strani www.novitednik.si.	
LESTVICA PRED ZADNJIM	
	KROGOM
Lestvica 1. SN L	
CEDE	35 19 11 5 72:34 68
OLIMPIJA	35 20 6 9 71:42 66
MARIBOR	35 19 7 9 62:38 64
ALUMINIJ	35 16 7 12 57:44 55
MURA	35 13 14 8 52:41 53
BRAV0	35 13 9 13 49:52 48
TABOR	35 13 7 15 44:49 46
DOMŽALE	35 11 7 17 50:63 40
TRIGLAV	35 9 5 21 43:85 32
RUDAR	35 0 11 24 27:79 11
Celje (v Velenju, 4-2-3-1): Rozman - Marandici, Ćalu-šić, Zaletel, Kadušić - Štra-vs, Pungaršek - Kerin, Novak, Božić - Vizinger, igrali so še R. Štraus, Antanaviči-us, Plantak, Koritnik, Brecl.
Škoda za rekord
Na štadionu Ob jezeru je bilo podobno kot v Stožicah; gol je padel po nedovoljenem položaju, ki ga sodniki niso opazili. Toda že prej bi moral Nejc Kajtazović pokazati na beli krogec, saj je vratar Matej Radan zrušil Luko Kerina. Uvod je bil krasen - Celjski grofje so na krožišču pred Velenjem (Velenjka) z baklami
pričakali avtobus NK Celje. Za 0:2 sta zadela Ivan Božić ter Luka Kerin po imenitni »malonogometni« akciji Daria Vizingerja in Jakoba Novaka. Ze v 33. minuti je napadalec Rudarja Jovanović dobil drugi rumeni karton in nato so Celjani eno uro »počivali« pred zgodovinsko bitko, Olimpija pa je trpela, ko je lovila zaostanek za Taborom. »Triglav je v Celju igral zelo motivirano, kar nas je presenetilo. V Velenju so naši fantje odigrali bolj zrelo. Naslov državnega prvaka bi bil za Celje neverjeten uspeh, krona ob stoletnici celjskega nogometa. Dokazali smo, da je Celje tudi nogometno mesto. Škoda, da zaradi epidemije v sredo ni padel rekord obiska štadiona na klubski tekmi,« je razmišljal predsednik NK Celje Miloš Rovšnik.
Guček rekordno v teku na 400 metrov z ovirami
V	Celju bo konec tedna dvodnevno državno prvenstvo v atletiki za člane in članice. Pred dnevi pa so se izkazali mlajši tekmovalci Atletskega društva Kladivar Celje.
V	Novi Gorici so na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke osvojili dvanajst medalj, eno odličje manj pa so prinesli z državnega prvenstva za mlajše člane in članice. Sledilo je državno prvenstvo za starejše mladince in mladinke v Novem mestu. Prvaki so postali Matic Ian Guček v teku na 400 metrov z ovirami, Domen Orož v teku na 400 metrov, Vid Botolin v teku na 1.500 metrov, Hana Urankar v metu diska in Lea Haler v teku na 3.000 metrov. Druga mesta so osvojili Matija Rizmal, Lea Haler (oba 1.500 m), Domen Orož (200 m) in ženska štafeta (4x400 m); Karin Suhovršnik, Hana Jost, Ana Šegota in Lara Bezgovšek so za zmagovalkami zaostale le za štiri stotinke sekunde. Tretji so bili Ana Grajžl (skok v višino), Tim Podergajs Siussi (skok s palico) in Hana Jost (400 m).
Matic Ian Guček
Med vsemi dosežki je izstopal izid zmagovalca v teku na 400 metrov z ovirami. Matic Ian Guček je progo pretekel v času 52,72 sekunde in izboljšal slovenski rekord za mlajše mladince na
Denis Pratnekar je bil odličen na uvodni dirki italijanskega prvenstva.
Pratnekar nadal zmagami po Ita
uje z
članskih ovirah. Nedvomno je odlično pripravljen, s tem rezultatom se je uvrstil med najboljše tekače prek nizkih ovir v Evropi v svoji starostni kategoriji.
DŠ, foto: AD KLADIVAR
Italijansko prvenstvo v motociklizmu v kategoriji pitbike se je začelo v nedeljo, 12. julija. Znova v njem tekmuje Celjan Denis Pratnekar, ki je v zadnjih dveh letih beležil opazne dosežke.
Vedno se je uvrščal med najboljšo šesterico. Prva dirka letošnje sezone je bila na dirkališču Adria pri Rovigu, kjer je Pratnekar dobesedno pometel s konkurenco. Ze v kvalifikacijah je bil najboljši in prepričljivo osvojil »pole position«, najboljši položaj pred štartom med devetindvajsetimi tekmovalci. Svojo kakovost je potrdil tudi med vožnjo na obeh dirkah. Tovrstna tekmovanja so pri naših zahodnih sosedih zelo priljubljena. Z velikim zanimanjem bomo spremljali nadaljevanje tekmovanj. Naslednja dirka bo že 2. avgusta v Bressani.
DŠ, foto: ROBERTO SEMPREINTEMPO
ŠPORT
19
Slovenski prvaki v futsalu krepijo svoje vrste, trener ostaja Morina
Tiho je prišel v Dobovec
Tradicionalni Dan slovenskega futsala bo Nogometna zveza Slovenije (NZS) predvidoma izpeljala 29. avgusta. Po izobraževanju trenerjev, sodnikov, delegatov in kontrolorjev bo sledila tekma superpokala med Dobovcem in Litijo.
DEAN SUSTER
Za organizacijo Dneva slovenskega futsala se lahko prijavijo vsi futsal klubi in medobčinske nogometne zveze. NZS si pridržuje pravico, da prireditev izvede sama.
Dvojec Morina -
Mordej nadaljuje
Najprej je iz tabora FC Dobovec Pivovarna Kozel prišla novica, da bo trener članskega moštva še naprej Hrvat Kujtim Morina. Njegov pomočnik ostaja Zvone Mordej. Morina je bil izvrsten igralec, ki se je odlično znašel kot trener. V Dobovec ga je po skupnem delu v zagrebškem Nacionalu povabil odlični slovenski reprezentant Rok Mordej. Morina je združil moči z Zvonetom Mordejem. Ta je eden izmed gonilnih sil
kluba, ki je praznoval 40 let delovanja. Z Morino odlično sodelujeta in se dopolnjujeta, kar potrjujejo izjemni tekmovalni dosežki moštva. Dobovec bo tudi letos zastopal Slovenijo v ligi prvakov, Morina in Mordej pa vstopata v četrto leto sodelovanja, ki je izjemno, pravijo v klubu.
Četrti na
evropskem
prvenstvu
Vodstvo Dobovca v zadnjem obdobju ni sedelo križem rok, kajti tekmica Litija se je v začetku leta zelo okrepila, načrt osvojitve vrha lestvice pa ji je preprečila epidemija. Njena zadnja okrepitev je izvrstni slovenski reprezentant Matej Fideršek. Pogodbi z Do-
Dres Dobovca bo še naprej nosil velemojster futsala Kristjan Čujec.
bovcem pa sta podpisala dva hrvaška nogometaša. Dres kozlov bo nosil tudi 33-letni hrvaški reprezentant Tihomir Novak, ki velja za najboljšega hrvaškega igralca. Tiho je nazadnje igral v praški Sparti,
Nogometašem Dobovca se obetajo nova zmagoslavja.
s katero je osvojil prvenstvo in pokalno tekmovanje. V češko prestolnico se je preselil leta 2018 in v njej ostal dve sezoni. Pred tem je bil član Splita, s katerim je osvojil naslov hrvaškega pokalnega prvaka. Kariero je začel v MNK Petrinjača, potem pa nosil dres Gospića, Nacionala in vnovič Petrinjače. Igral je tudi v Italiji za klub Asti Calcio. Za hrvaško reprezentanco je Novak zbral 91 nastopov in dosegel 33 zadetkov. Z njo je leta 2012 na evropskem prvenstvu osvojil četrto mesto.
»Na zaključni turnir
lige prvakov!«
»Ko se je za igranje v Do-bovcu odločil moj soigralec in zelo dober prijatelj Tihomir Novak, je bila zame odločitev o izbiri kluba precej lažja. Poleg tega želim, kot vsak športnik, napredovati, dosegati dobre rezultate, osvajati lovorike, igrati v ligi prvakov ... Moj cilj in cilj celotne ekipe je osvojiti vse lovorike v Slove-
V vodi ni (koronskih) ovir
V soboto so se mlajši tekmovalci Plavalnega kluba Neptun Celje udeležili 6. razvojnega pokala v Brestanici, ki je potekalo v okviru že 49. plavalnega mitinga Krško.
Za mlade plavalce je bila to druga tekma po epidemiji, ki pa je tudi tokrat potekala brez gledalcev. Drugo ekipo so zastopali Filip Bratina, Jakob Brodej, Arne Kovačič, Jakob Lesjak, Julijan Pevec, Luka Štrukelj, Domen Vihernik, Tian Zupanič, Nika
Alagič, Hanna Naya Hušić, Pia Krajinović, Tia Perc in Gaja Ivanuša Plevnik, tretjo, še mlajšo, pa Ažbe Blatnik, Martin Fošnarič, Nik Perc, Aljoša Vihernik, Nejc Šetina, Jon Kočevar, Teo Jezovšek Špiljar, Vid Čujež, Lea Marzidovšek, Iza Kalšnik, Elina Bratina, Taya Čanžek, Taja Pecelj, Zala Valek in Lui Uplaznik Sunarić.
Julijan Pevec je zmagal na 50 metrov prsno, drugi je bil na 200 hrbtno in tretji na 100 prosto. Lui Uplaznik Sunarić je
zmagala na 200 hrbtno, na 50 prsno je bila druga. Zbirko odličij je s tretjim mestom na 50 prsno dopolnil Vid Čujež. Državno prvenstvo za dečke in deklice bi moralo biti konec tega tedna na Ravnah na Koroškem, a so vsa plavalna državna prvenstva v 50-metrskih bazenih prestavljena na jesenski čas. Celjski plavalci vsak dan prizadevno trenirajo na celjskem bazenu od 19.00 do 20.30.
DŠ, foto: PK NEPTUN
Mladi plavalci Neptuna so v Brestanici osvojili šest odličij.
Zvone Mordej (levo) in Kujtim Morina.
niji in se prebiti na zaključni	V Podčetrtku marca turnir lige prvakov. Vsekakor
se veselim novih izzivov,« je v	Treba je dodati, da je Do-
uvodu povedal še en novinec	bovec izgubil dva odlična
pri Dobovcu, 23-letni Luka	igralca, Alena Fetića in De-
Perić. Zagrebčan igra na po-	nisa Totoškovića. Za začetek
ložaju »sidraša«. Leta 2016 je	letošnje sezone je v koledarju
bil razglašen za najboljšega	predviden petek, 11. septem-
mladega hrvaškega igralca	bra. Lahko se zgodi, da se bo
futsala. Že pet let je hrvaški	državno prvenstvo začelo že
reprezentant. S selekcijo U19	teden dni prej. Nov termin je
je osvojil srebrno medaljo na	dobil finalni turnir sloven-
evropskem prvenstvu. Karie-	skega pokala. Ta bo 19. in 20.
ro je začel v Alumnusu, kjer	marca v Podčetrtku. Bistvo
je takoj pokazal svoj izjemni	letošnjega koledarja je, da je
talent. Nato je z Nacionalom	zelo vezan na aktivnosti član-
osvojil po dva naslova držav-	ske futsal reprezentance, saj
nega in pokalnega prvaka.	se bo začel nov ciklus kvali-
Kariero je nadaljeval v Splitu.	fikacij za evropsko prvenstvo
V eni sezoni je igral v dveh ita-	2022, s prvimi tekmami že
lijanskih klubih, v prvi ligi za	meseca decembra.
Napoli, v drugi pa za Tombesi	Foto: DRAGO PERKO,
Ortono, nato se je vrnil v Split.	HNTV, SHERPA
Tihomir Novak v dresu hrvaške reprezentance.
NA KRATKO
Srabotnik bo napadal v Pragi
Ljubljana: Evropska kajakaška zveza je potrdila datum evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah. Med 18. in 20. septembrom ga bo gostila Praga. Nazadnje je češka prestolnica gostila evropsko prvenstvo leta 2018, ko je slovensko moštvo osvojilo tretje mesto v ekipni vožnji. Dobitnik bronastega odličja je bil Celjan Martin Srabotnik. V ekipi sta bila še Niko Testen in Peter Kauzer, ki je postal evropski prvak med posamezniki.
Solze so bile, na srečo, odveč
Dunaj: Slovenska ženska kadetska rokometna reprezentanca bo vendarle nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki ga bo gostila Hrvaška. Mednarodna rokometna zveza ji je namreč dodelila eno izmed posebnih vabil. Naša generacija deklet rojenih leta 2002 in kasneje si je vabilo na SP prislužila na lanskoletnem EP v Celju. Tekmovanje je zaključila kot deseta in se uvrstila tik za mesti, ki so prinašala neposredno uvrstitev na SP. Naša dekleta so po dramatičnem razpletu in porazu z Makedonkami točile solze, poznavalci pa so jim že tedaj napovedovali lepe možnosti za izredno vabilo. Tekmovanje za dekleta do 18 let bo v Splitu, Zagrebu in Varaždinu predvidoma med 1. in 13. decembrom. Ena izmed pomočnic selektorja Gašperja Kovača bo Celjanka Miša Marinček Ribežl. (DŠ)
sport@nt-rc.si
20
MA LI OGLASI / INFORMACIJE
Poroke
VOZILA
Žalec
Poročili so se: Katja ŠPEC iz Loke pri Zidanem mostu in Tilen ZUPAN iz Celja, Špela VIDMAR in Marko PLUT, oba iz Ljubljane.
Velenje
Poročila sta se: Anja MI-HELAK in Robert SEDELJ-ŠAK, oba iz Velenja.
PRODAM
VOLKSWAGEN polo 1,0, letnik 2000, zelo ohranjen, prvi lastnik, registriran do februarja, prodam. Telefon 041 209-135.
665
KUPIM
OSEBNO vozilo in motorno kolo Tomos kupim. Telefon 031 783-047.	641
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Scenarij globoki
e dr*ave: padec Janševe vlade jeseni, Predčasne volitve naslednjo pomlad
GOLOBIC IŠČE
NOVEGA DRNOVŠKA
JO MAMIC
'„I.*,"""*«,. .,
tako dober pohtik
DOSJE	i
MOŽ IZ OZADJA SDSS /
Spomini in anekdote Andreja /	r,LC
www.reporter.si
-S85
POLiTiKA - Scenarij »globoke države«: padec Janševe vlade, volitve naslednjo pomlad iNTERVJU - Robert Ilc, glavni tajnik NSI: Ta vlada ima možnosti, da dokonča mandat DOSJE - Mož iz ozadja SDSS: Spomini in anekdote Andreja Žorža na Jožeta Pučnika iNTERVJU - Tino Mamić, izdelovalec rodovnikov: Še tako dober politik ni Bog. Je zmotljiv.
STROJI
PRODAM
POSEST
PRODAM
ROTACIJSKO kosilnico 135, 165 dvovretenski pajek, nakladalko 19, mlin za grozdje, sadje, prešo, prodam. Telefon 041 812961.	656
GROFJE CELJSKI	M		
	1	g	11-tif F ,ЈЦ I
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Nedelje, 26.julij 2020, ob 11.00
WWW.POKMUZ-CE.SI 03I4280962
jpa
MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 031 612 618
ZAMENJAM
HIŠO, 35 a zemlje, na lepi lokaciji v Šmarju pri Jelšah, ob asfaltirani cesti, prodam. Samo resni kupci naj pokličejo telefonsko številko 041 994-463.	664
NOVEJŠO hišo, primerno tudi za vikend, na relaciji Štore-Svetina, menjam za stanovanje v Celju. Zaželeno pritličje. Telefon 031 265-855.
655
PRODAM
BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, težkega približno 300 kg, prodam. Telefon 070 445-858.	643
PRAŠIČE in odojke, do 80 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 632
www.cinkarna.si
Ш CINKARNA

Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot akarfcid in рТ^ле ri ti vrti - ko n ta ktn i fungicid na vinski trti, pečkarjih ktfšč i č a Fj i h, o z i m n i h in jarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.

жттт*
-4	-j.! s-V i^^iSvjB^A,4	- - ■



Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis)
Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli)
Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Unclnula necator)	(Podosphaera leucotricha)
AGR0 NASVETI 051 367 0081
031 504 512 (Nande Gsojnik)
Ж
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh z nami živi.
V SPOMIN
Minili sta dve leti žalosti, kar te ni več med nami, dragi mož, ati in dedi
IVAN NOVAK
iz Vodruža (21. 8. 1943 - 24. 7. 2018)
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi, ki te zelo pogrešamo.
PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 783100.	647 BREJO telico prodam. Telefon 070 439-474.
L 64
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	d
DVA bikca, črno bele pasme, stara 21 dni, prodam. Telefon (03) 5702-562. 657 BIKA limuzin, starega tri mesece in pol, težkega približno 230 kg, prodam. Telefon 070 452-705.	658
BURSKO kozo in kozla, vajena električnega pastirja, mirne narave, nista v sorodu, prodam. Telefon 041 860-066. 660
KJER ZNANI POKAŽEJO
SVOJ PRAVI OBRAZ
Omagalo je tvoje srce, zastal je tvoj dih, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 91.letu se je od nas poslovil ljubljeni mož, oče, brat, dedi in stric
FRANC BOŠNJAK
iz Kozakove ulice 6 v Celju (21. 4. 1930 - 13. 7. 2020)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja
in podpore ter darovano cvetje in sveče. Hvala zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana in SB Celje za dolgoletno zdravljenje in lajšanje trpljenja v zadnjih trenutkih, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču za Ave Marijo in pevcem za
občuteno petje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinova Roman in Igor, sestra Milena, vnuki Irenej Vid, Matic, Verena Klara, Martin, Savin Svit in ostalo sorodstvo
MEDTEDNOM
Ш
SRČNA KRALJICA
18.00
ARSNA
VOMDF71IJ VAŠEGA ОРЕВАТЕРЗА-T-2 22 TELEMACH 129 EON 700 TELEKOM 688 Al 311 TOTAL TV 25
VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA
Ш
090 42 24
2.19 €/min. iz omrežia A1. cena iz druaih omrežil določaio drum ooeraterii
TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408.	l 65
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.p POLIESTRSKI cisterni, 160 x 150 x 65 cm, 2 x 1.500 l, primerni za vodo ali kurilno olje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 625-384.	659
KRAVO simentalko, samonakladalko Sip 19 in traktor Imt 539 prodam. Telefon 041 596-475.	662
RABLJEN, kombiniran 120-litrski bojler na elektriko in 14 m2 tlakovcev, prodam. Telefon 031 689-918	663
PRODAM
KUPIM
BELO in rdeče vino z analizo prodamo. Možna dostava Telefon 041 425-672	p
HLODOVINO iglavcev, lubadarke, bor, jelko kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681374
653
V mojem srcu še naprej živita, zato pot me vodi tja, kjer v tišini spita.
V SPOMIN
23. julija mineva žalostno leto od smrti moje ljube mame
JOŽEFE ČIBEJ
24. avgusta bo minilo 51 let od smrti mojega dragega očeta
VIKTORJA ČIBEJA
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, solza lije iz oči, ker te med nami več ni.
Žalujoča hčerka Zlatka in sorodniki

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je
MATIJA KLANČNIK
iz Celja (24. 2. 1932 - 11. 7. 2020)
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, dedija, tasta in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše ter tolažilne besede in dejanja. Hvala gospodu župniku Hrenu za lepo opravljen obred, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Veking. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja.
Žalujoči: vsi njegovi
Sklenjen je krog ... Ne prošnja, ne jok te več ne predrami. V mislih, spominih z nami ostajaš, ljubljena mami.
Z A H VA L A
Ob boleči izgubi drage žene, matere, babice, prababice, sestre, tete in botre
IVANKE VODUŠEK
iz Jarmovca 9 pri Dramljah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili ustno, telefonsko ali pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodoma župnikoma Niku in Alojzu za lepo opravljen obred. Hvala cerkvenim pevcem za zapete žalostinke ter Zali in Urški za Ave Marijo. Hvala vnuku Ivu za lepe besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka za njene usluge. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo pogrešamo.
OPRAVIČILO. Stanki Pintar, Prijateljeva ulica 16a, Celje se za povzročene bolečine, strah in nevšečnosti, ki sem jih povzročila s svojim ravnanjem, iskreno in javno opravičujem. Katja Čuješ, Milčinskega 11, Celje.
649
OSTALO
PRODAM
MLIN za sadje in grozdje, s 3-faznim elektro motorjem in 500-litrsko plastično kadjo prodam. Telefon 031 733-965. 623 SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
NEONSKE svetilke, dve 150 cm in ena 60 cm, z rezervnimi žarnicami, prodam po sim-
hnlirni rani Tolofnn П31 A95.384 rm
novi tednik III radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00)
SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA
(Prešernova ulica 19, Celje).
ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
p

22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
ČETRTEK
19.30 Zlata rokavica - kriminalna drama PETEK
18.00 To morajo biti nebesa -
komična drama
20.00 Čas deklištva - romantična drama
SOBOTA in NEDELJA
18.00 To morajo biti nebesa -
komična drama
20.00 Zlata rokavica - kriminalna drama SREDA
20.00 Čarobne noči - komična drama
Celjski sejem: »Drive-in« kino
PETEK
19.00 Mali veliki panda - animirani, družinski, sinh. 21.00 Pariz lahko počaka - komedija, romantični 23.00 Prebadanje - grozljivka, triler
KINO VELENJE
NEDELJA
16.00 Bacek Jon film: Farmage-
don - animirani brez teksta 20.00 Bog obstaja, ime ji je Pe-
trunija - drama
ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOŠČADI OB DOMU KULTURE VELENJE
PONEDELJEK
21.30 Modrček - romantična drama, v primeru slabega vremena v veliki dvorani kina
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 23. 7.
18.00 Mestna plaža Celje
Princeska na zrnu graha
lutkovno-igrana predstava; v primeru dežja odpade
20.30 Špital za prjatle Celje Špil za prijatle funkovsko-jazzovski žur
20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje
Mozzajik Summer festival: Blaž Švagan Trio
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena v Max klubu Velenje ob 21.30
PETEK, 24. 7.
20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje
Miha Debevec in Dejan Kušer: Spopad harmonik
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol
Rockcustic iz okolice Nove Gorice
akustični dvojec, s hiti 80-tih pa vse do dandanes zabava mlado in malo manj mlado občinstvo; v primeru dežja koncert odpade
21.00 Šlandrov trg Žalec
Tomi Purich balkanjazz
koncert
SOBOTA, 25. 7.
10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Čudežni pralni stroj
lutkovna predstava Miškinega gledališča; vstop prost; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje
11.00 Stari grad Celje_
Živa zgodovina na Starem gradu
21.000 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol
Glasbeni duo JJ & Vid_
spekter rock in pop glasbe; v primeru dežja koncert odpade
NEDELJA, 26. 7.
11.00 Stari grad Celje_
Živa zgodovina na Starem gradu
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
TOREK, 28. 7.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje
vstop prost; v primeru slabega vremena bodo igrarije odpadle
18.00 Mestna plaža Celje_
Šivilja in škarjice
lutkovna predstava; v primeru dežja dogodek odpade
Ostale prireditve
ČETRTEK, 23. 7.
21.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje
Perzijska skrivnost - Iran
potopisno predavanje Tomaža Krušiča
PETEK, 24. 7.
9.00 Večgeneracijski center Socio Celje
Skozi pogovor se učim slovensko
tedenske delavnice za vse stopnje znanja namenjene tujcem
15.00 Večgeneracijski center Socio Celje Socialne igre in ustvarjalne delavnice z otroki in mladostniki
SOBOTA, 25. 7.
10.00 Mestno središče
Celje - moja likovna ustvarjalnica
na ulicah Celja bo postavljenih več likovnih stojal, kjer se bodo mimoidoči lahko preizkusili v slikanju različnih motivov pod vodstvom izkušenih likovnih mentorjev; v primeru dežja dogodek odpade
8.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Pravljična urica z mavrično čarovnico
pravljična urica z animacijo za otroke od 4 leta dalje; v primeru slabega vremena odpade
PONEDELJEK, 27. 7.
8.00 Zbirno mesto pri gostišču Medved v Novi vasi
Pohod do Šmartinskega jezera
TOREK, 28. 7.
20.00 Vrt kavarne Celjskega mladinskega centra
Medtem, ko vas ni bilo (Sorry we missed you)
brezplačen ogled filma v okviru Filmskega tedna Evrope - pod zvezdami
radio celie
TOYOTA RAV4
HYBRID
TOYOTA
ALUJAVS A BETTER UL/AY
*dodatni popust za vozila iz zaloge
č *
9 9
ZMAGOVALNA PONUDBA
10 LET JAMSTVA za hibridno baterijo NOVI 2.5 HIBRIDNI POGON HIBRIDNI BONUS do 1.900 EUR
+ zavarovanje za 1. Leto Lastništva
Povprečna poraba goriva za modele RAV4 Hybrid je 4,4 do 4,6 l/100km in emisije CO2100 do 105 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota RAV4 Hybrid: EURO 6d-temp. Emisija NOx je od 0,0028 do 0,003 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje, Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Za več informacij o ponudbi in višini hibridnega bonusa, ki se razlikuje odvisno od modela in opreme, se obrnite na pooblaščeno prodajno-servisno Toyotino trgovsko mrežo. Slika je simbolična.
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-MOBIL
Dečkova 43, Celje
TEL: 03 425 60 80 TOYOTA-FRIMOBIL.SI
SREDA, 29. 7.
9.00 do 11.00 Zgornji vrt Savinje Laško
Domači kotiček
predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov lokalnih ponudnikov
10.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje
Velenjske glinene ploščice
izdelava herbarija na glinenih ploščicah, vodi:
Kata Laštro, kreativna zeliščarica
11.00 Galerija Velenje
Pravljično pogovorna ura o zdravju
Arpad Šalamon bo pripovedoval pravljico in se z otroki pogovarjal o zdravju; vstop prost
20.00 Celjski mladinski center Plesni večeri swinga
novi tednik
Občasne razstave
Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, me-
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 23. julij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 24. julij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 25. julij
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 26. julij
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 27. julij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 28. julij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 29. julij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
dalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020
Galerija Račka: razstava Telo, avtorica Olja Grubić, do 31. 7. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje; do 30. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Janka Me-lanška, Moja obarvana pot; do 29. 8.
Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava Pre-stopanja/Crossings, avtorica Tina Mohorović; do 2. 8.
Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Javna vodstva se bodo ponovno začela z mesecem junijem.
Stari grad Celje
Stari grad Celje je v juniju, juliju in avgustu odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure
www.novitednik.si
pred zaprtjem gradu. VR doživetja se na gradu do nadaljnjega ne izvajajo zaradi trenutnih ukrepov in situacije.
Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 50, bodo morali naslednji na obisk počakati. Na gradu bosta do nadaljnjega dva informatorja v odpiralnem času, saj je potreben tudi nadzor gibanja obiskovalcev in upoštevanje ukrepov.
Drevesna hiška v Mestnem gozdu
in Spominska hiša Alme Karlin
Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti.
Galerija Zgornji trg Šentjur
(stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17
Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke:
Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami
novi tednik
Vndm i илтс?ј/
iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik),
Spominska soba New Swing Quarteta,
Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev),
Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074
rad	io cel	ie
Vedm i 1алшс?		j/
Muzej novejše zgodovine Celje
Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje.
V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen.
Pokrajinski muzej Celje
Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
1945
novi tednik
fb Novi tednik www.novitednik.si w {/
2020 -»CO
Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Vavčer ima svojo moč
Foto: SHERPA
Žongler
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 30/ Leto 75 / Celje, 23. julij 2020
Anita Šumer o peki z drožmi
str. 36-37
Nadaljevanje prenove Majhni poniji, veliko Ponosna na biser pod
gradu Lemberg str. 28 veselja str. 30-31	Bočem str. 34-35
26
INTERVJU
Tomaž Benčina, nekdanji predsednik uprave cinkarne in novi direktor regionalne gospodarske zbornice
Cinkarna še vedno
v srcu in v glavi
Tomaž Benčina je 1. julija prekinil več kot polstoletno družinsko tradicijo. Namesto v Cinkarno Celje, kjer sta večino svojega poklicnega življenja preživela njegova mati in oče in kjer je trideset let delal tudi sam, se je v službo odpeljal na sedež Regionalne gospodarske zbornice Celje. Sprememba je ogromna, priznava. Prve dni nove službe ga zjutraj nekajkrat celo zaneslo proti cinkarni in šele na obvoznici se je zavedel, da vozi v napačno smer. »Ne moreš preklopiti kar čez noč,« pravi. »Tri desetletja sem preživel v podjetju, ki je bilo na nek način moje življenje. Cinkarna ostaja v mojem srcu in tudi v glavi.«
JANJA INTIHAR
Vendar Tomaž Benčina poslovnih vezi s cinkarno še ni popolnoma prekinil. V podjetju bo nekaj časa pomagal svojemu nasledniku Alešu Skoku, ki je v Celje prišel iz ljubljanskega območja in ga je nadzorni svet cinkarne za predsednika uprave imenoval samo za obdobje enega leta oziroma do imenovanja nove uprave.
Koliko časa boste v cinkarni ostali kot svetovalec?
Težko napovedujem za naprej. Zaenkrat smo se dogovorili, da bom ostal do konca leta. Ne pomagam veliko, samo malo. Upravi sem v pomoč predvsem pri spoznavanju trga in poslovnih partnerjev.
Novi predsednik uprave cinkarne je človek, ki je bil prej v njenem nadzornem svetu. Ali to pomeni, da ima podjetje težave pri iskanju vašega naslednika?
To je bolj vprašanje za lastnike oziroma za nadzorni svet. Rešitev je trenutno pač taka kot je, morda pa se bo razvila v kaj bolj dolgoročnega.
Kar težko je verjeti, da ne bi bilo zanimanja za zasedbo najpomembnejšega mesta v cinkarni. Je vodenje takšnega podjetja kot je cinkarna preveč težko in naporno?
Bilo je precej zanimanja. Bilo je nekaj kar dobrih kandidatov, ampak nadzorni svet se pač ni odločil za nobenega od njih. Kako bo naprej, ne vem. Kot je znano, so lastniki spremenili določilo v statutu družbe, v katerem so opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati predsednik uprave. Črtali so znanje slovenskega jezika, kar pomeni, da lahko podjetje po novem zaposli tudi tujca. Moji nasledniki torej ne bodo nujno slovenski državljani.
»Časi so se res spremenili. Na poslovni vizitki, ki sem jo imel v cinkarni, ni bila zapisana tudi številka mojega mobilnega telefona. Pač nisem želel, da bi me ljudje kar naprej klicali. Na novi vizitki je številka zapisana, ker mora biti tako. Rabim ljudi. Prej so drugi rabili mene, zdaj jaz rabim njih.«
Ali to morda nakazuje prihodnost cinkarne?
Ne, ne nakazuje, samo možnosti se širijo. Sam sicer menim, da imamo v Sloveniji dovolj ljudi, ki bi bili sposobni voditi cinkarno, in to zelo dobro. Zato verjamem, da bo lastnikom sčasoma uspelo najti pametno rešitev.
Vaš predhodnik Marjan Prelec je ob upokojitvi pred petnajstimi leti v pogovoru za naš časopis dejal, da bo še naprej bdel nad cinkarno in bo zarobantil, če bo kaj narobe. Takšna izjava vas je takrat kar malce razjezila. Ga zdaj, ko ste odšli tudi sami, kaj bolje razumete?
Ne vem. Mislim, da je ljudem, ki pridejo za tabo v podjetje, treba dati priložnost, da se izkažejo. Ni moja naloga, da zdaj karkoli govorim. Če me bo kdo vprašal za mnenje, ga bom povedal, da bi imel kakšno varovalno vlogo ali kakorkoli bi že temu rekel, to pa ne. Seveda podjetja po tako dolgem času ne moreš izbrisati ne iz srca ne iz glave. Do delovanja cinkarne zagotovo ne bom nikoli brezbrižen. Nikoli mi zanjo ne bo vseeno.
V tem istem pogovoru, v katerem je o vas kot svojem nasledniku govoril v samih pre-sežnikih, je Marjan Prelec tudi dejal, da bi
bilo za cinkarno zelo slabo, če bi za vodjo dobila nekoga od zunaj.
Res je bila velikanska prednost, da sem imel možnost delati v upravi, v kateri smo bili sami dolgoletni cinkarnarji. Vsi trije člani uprave smo svojo poklicno pot začeli v cinkarni, vsak na drugem področju. Nikolaja Podgoršek Selič je prišla iz oddelka za proizvodnjo titanovega dioksida, Jurij Vengust iz plansko-analitskega dela, jaz sem prišel iz metalurgije. Poznavanje procesov dela in ljudi je bil naš velik kapital. Vsi trije smo uživali podporo in spoštovanje svojih sodelavcev, kar sta si oba moja kolega, o sebi pač ne morem presojati, tudi zaslužila.
Kaj menite, da se bo s cinkarno zgodilo v prihodnjih letih? Se ji obetajo velike spremembe, bo dobila novega lastnika?
To je vprašanje, na katerega v tem trenutku težko odgovorim. Mislim, da bo podjetje postalo še bolj vitko, še bolj odzivno kot je, verjetno bo treba kaj narediti s produktivnostjo in zmanjšati število zaposlenih. To bo naloga mojih naslednikov, ki bodo to lažje naredili kot jaz, ki sem izhajal iz te sredine. Vprašanje zmanjšanja števila zaposlenih je bil tudi pomemben razlog, da sem odšel. Sicer pa mislim, da bo cinkarna še naprej izdelovala titanov dioksid, da bo še naprej družbeno odgovorna in da bo še naprej neločljivi del Celja. Če
tega ne bo, tudi cinkarne ne bo, pa kdorkoli bo njen lastnik. Ne znam si predstavljati, da bi nekdo to podjetje lahko vodil popolnoma drugače ali bil brezbrižen do mesta in okolja, v katerem deluje. Tovarna je sredi mesta, to je dejstvo. Je pa tudi res, da tudi Celje potrebuje cinkarno. Treba je skrbeti za deponije in za odlagališče nenevarnih odpadkov, jih redno vzdrževati, kar lahko počne le uspešno podjetje. V nasprotnem bi vse to postalo breme davkoplačevalcev.
Prepričanje, da je cinkarna največji onesnaževalec celjske kotline, je bilo ves čas tudi vaše breme. Deležni ste bili mnogih obtožb.
bil enostaven - to si je lahko finančno privoščila. Država pa je v precepu. Če bi začela sanirati celjsko kotlino, bi morala okoljske težave rešiti še marsikje drugje. Za vse pa denarja ni, država si tega trenutno ne more privoščiti. Je prerevna. Zato je logična posledica tega postopno reševanje posameznih problemov.
Kaj je bil pravzaprav razlog, da ste se odločili za odhod iz cinkarne?
Po tridesetih letih dela v podjetju, od tega petnajst let na mestu predsednika uprave, je pač dozorela odločitev, da grem. V podjetju se bo treba lotiti določenih stvari, tu ne mislim samo na odpuščanje, ki jih bo nekdo drug z drugačnim pogledom in z drugačnim pristopom lažje reševal. Ne morem reči, da je moja ekipa slabo delala. Večina naših odločitev je bila dobrih. Podjetje sem vodil konzervativno in menim, da je bila to glede na čas in okoliščine, v katerih smo bili, pravilna politika. Morda bo zdaj nastala neka nova era, bolj pogumna, in je zato treba dati priložnost nekomu drugemu.
Niste povsem odgovorili na vprašanje o razlogih za odhod. Je bila morda na prvem mestu skrb za zdravje, o čemer se je lani, ko je v javnost pricurljala novica, da zapuščate cinkarno, veliko govorilo?
»Cinkarnarji so bili šokirani, ko so izvedeli, da bom odšel. Ustrašili so se, da se bo po mojem odhodu zanje marsikaj spremenilo. Mislim, da se ne bo, če bo le podjetje še naprej uspešno. Moj nasvet naslednikom je predvsem takšen: samo zadovoljni ljudje lahko dobro delajo.«
Res je bilo breme, a je bilo tudi izziv. Dejstvo je, da ima cinkarna dolgo, v določenem obdobju tudi neprijetno zgodovino, saj vse stvari v preteklosti niso bile najboljše in odnos podjetja do okolja morda vedno ni bil takšen, kot bi moral biti. Smo se pa v zadnjih 20, 25 letih zelo trudili, da smo zadeve začeli spreminjati na bolje. Zaupanje Celjanov do cinkarne je raslo počasi in verjamem, da danes bistveno bolj zaupajo podjetju kot so mu pred 30 leti, ko sem se v njem zaposlil.
Ampak očitno je, da država še dolgo ne bo sprejela zakona o sanaciji celjske kotline. Kaj menite, zakaj?
To je politično vprašanje in veliko finančno breme. Cinkarna je že sama rešila marsikaj in bila korak ali dva pred zakonodajo. Razlog je
Veliko okoliščin je bilo, zaradi katerih sem se odločil oditi. Ko sem tehtal razloge, je bilo tistih, ki so govorili, naj ostanem, zelo malo. Proti jih je bilo mnogo. Mnogo. Lastnike sem pravočasno obvestil, da ne mislim več kandidirati in s kolegi v upravi sem pošteno oddelal svoj mandat do konca. Svojemu nasledniku sem predal podjetje v vrhunski kondiciji, pripravljeno na težave, ki ga nedvomno čakajo. Časi, ki prihajajo, bodo negotovi, pa ne zato, ker sem odšel. Tako bi bilo, tudi če bi ostal. Razmere na trgu so namreč v tem trenutku zelo zahtevne. Ne samo zaradi pandemije koronavirusa, ampak tudi zaradi dejstva, da je poslovanje cinkarne zelo ciklično. Skratka, ne morem reči, da so razlog za moj odhod samo zdravje ali ljudje ali lastniki. Gre za skupek
INTERVJU
27
različnih okoliščin, ki so pripeljale do takšne odločitve. Da bom odšel, se nisem odločil lani, ampak že konec leta 2018. Sem si pač zaželel v življenju poiskati nekaj novega, drugačnega. Ne more biti ves čas samo cinkarna.
Vas je že kdaj prej zamikalo, da bi šli iz cinkarne?
Ne. Imel sem dokaj strmo poklicno pot. Ko sem se zaposlil v cinkarni in sem bil še mlad in neučakan, sem res bil na pogovoru za neko službo. Nato sem se lotil študija ekonomije (Tomaž Benčina je najprej diplomiral iz metalurgije, op. a.), o čemer nihče v podjetju ni nič vedel. Zaradi spleta okoliščin sem hitro napredoval, dobival sem vse bolj odgovorne naloge. Že leta 1997, takrat se bil star 32 let, sem vedel, da bom direktor. Marjan Prelec me je nekega dne poklical k sebi in rekel: »Ti boš moj naslednik.« Potem je sicer trajalo kar osem let, da sem to res postal, pot pa sem vendarle imel nakazano. Še zelo mlad sem torej bil v vodstvu podjetja. Bil sem pač pravi človek, na pravem mestu, ob pravem času. Če bi bil Marjan Prelec samo pet let starejši od mene, jaz nikoli ne bi bil generalni direktor cinkarne, najbrž bi bil to še vedno on (smeh). V življenju in poklicu moraš imeti tudi srečo. Ni vse v znanju in sposobnostih, ki so sicer potrebne, niso pa zadostni pogoj. Poleg hrabrosti, znanja in dobrih odločitev vseeno rabiš tudi kanček sreče.
Kako ste se poslovili od zaposlenih? Je bilo težko?
Malce lažje je bilo, ker s podjetjem nisem povsem pretrgal vezi. Nisem šel v jezi, vsaj jaz je ne čutim. Cinkarno imam neizmerno rad in jo imam bolj rad kot pa mi v njej niso všeč določene stvari. Pozitivnih čustev je več kot negativnih. Dobil sem ogromno pisem poslovnih partnerjev. Večino sem presenetil s svojim odhodom in čeprav so bila nekatera pisma zelo ganljiva, mi je to godilo. Letos sem kot predsednik uprave cinkarne dobil tudi celjski grb. Prav je, da se je končalo neko obdobje v mojem življenju, in mislim, da se je končalo primerno.
Na zadnji seji skupščine so vam lastniki cinkarne zaploskali, predstavnik delavcev vam je dal roko.
»Ves čas sem se ukvarjal samo s cinkarno, zato, povedano pošteno, regijskega gospodarstva ne poznam prav dobro. Zato se bom moral še ogromno naučiti. Moral bom hoditi okrog, spoznavati težave
podjetij ter jim potem poskušati pomagati. To je po mojem tudi bistvena naloga
direktorja regionalne gospodarske zbornice. Ne da sedi v pisarni, ampak da je čim več med gospodarstveniki.«
To mi je pomenilo zelo veliko, saj pomeni priznanje, da sem dobro delal. Nisem še slišal, da bi kje delničarji ploskali predsedniku uprave. Eden od starejših delničarjev je na seji celo predlagal, naj mi dajo izredno nagrado v obliki delnic, kar seveda pravno-formalno ni mogoče, mi je pa takšen predlog godil.
Imate kaj delnic cinkarne?
Ja, imam jih 383, kar v primerjavi z vsemi 814 tisoč delnicami ni niti omembe vredno.
Boste ostali delničar?
Seveda, delnic, vsaj zaenkrat, nimam namena prodati. Nenazadnje smo delničarji pred kratkim dobili vrhunske dividende.
Pred časom ste mi v enem od pogovorov dejali, da se na politiko ne spoznate oziroma, da se nočete spoznati nanjo ...
Ostajam pri tem ...
Ampak kot direktor regionalne gospodarske zbornice boste bolj blizu politiki kot ste ji bili v času vodenja cinkarne.
Po pravici povedano, ne vem, ali bom zdaj kaj bližje politiki. Moja naloga bo, da z informacijami, ki jih zbornica ima, ter storitvami, ki jih lahko nudi, čim bolj pomagam podjetjem ter delujem povezovalno med gospodarskimi subjekti v regiji. Politika bo nedvomno pomembna, saj se gospodarska zbornica financira tudi iz različnih slovenskih in evropskih projektov, pri katerih imajo odločilno vlogo ministrstva in s tem tudi politika. Ampak politično se ne mislim izpostavljati, politika, tako lokalna kot državna, me res ne zanima. Včasih sem večkrat rekel, da če bi bili moji punci lačni, potem bi mogoče šel tudi v politiko. Zdaj o tem res ne razmišljam. Bom pa z vsemi, tako kot do zdaj, snrlplnvpl
Razlika med delom v cinkarni in delom v gospodarski zbornici je zelo velika. Se boste lahko s tem sprijaznili?
Zdaj sem tu, vendar sem predsedniku in upravnemu odboru zbornice, ko smo se dogovarjali za službo, pošteno povedal, da bom v primeru, če bom ugotovil, da to delo ni zame, odstopil in jih o tem pravočasno obvestil. Sprememba pa je res ogromna. V cinkarni sem vodil 850 ljudi, tukaj imam samo dve sodelavki. Prihodki cinkarne so več kot tisočkrat višji od prihodkov celjske zbornice. Pravzaprav so vsi letni prihodki zbornice pol manjši kot je bila v cinkarni moja bruto plača. Vendar, če imaš v proračunu manj, moraš še bolj paziti, kaj počneš. S tem nisem imel nikoli težav. Še naprej bom pazil na denar, te svoje filozofije ne bom spremenil. Nekoč sem vam že dejal, da če bi vedno, ko sem se loteval česa novega, vedel, kaj vse me bo potem doletelo, verjetno ustrašil. Življenje te pač pahne v nekaj novega in potem se znajdeš kakor veš in znaš.
Kako to, da ste se sploh odločili za službo v zbornici? Se je spet zgodil splet naključij, ker je dosedanji direktor Drago Polak odšel v pokoj?
Tako je, bilo je naključje. Ampak ne glede na to, ali bi dobil v zbornici službo ali ne, bi odšel iz cinkarne. Kot samostojni podjetnik bi se ukvarjal s poslovnimi storitvami. Pri tem moram povedati, da je bil gospod Polak zelo prijazen in je z upokojitvijo počakal še nekaj mesecev, da sem lahko končal mandat v cinkarni.
Tudi vaša predhodnika sta na direktorsko mesto v zbornico prišla iz gospodarstva. Jože Pušnik je bil direktor laškega Tima, Drago Polak je vodil Cetis.
Dobro je, da prideš na to delovno mesto iz gospodarstva, da veš, kaj se dogaja. Mislim, da si v tem lokalnem okolju nisem nakopal veliko sovražnikov, zato upam, da bom s člani zbornice dobro sodeloval.
Pričakovanja članov, kaj se bo z vami na čelu dogajalo v celjski zbornici, so najbrž velika, čeprav bo vaše delo omejeno s statutom zbornice in odločitvami upravnega odbora.
zbornica postane povezovalni člen med posameznimi gospodarskimi subjekti in da začno podjetja bolj kot zdaj sodelovati med sabo in si pomagati. Ko sem vodil cinkarno, sem vedno dajal prednost lokalnim izvajalcem, da bi denar ostal v regiji. Med dvema enakima ponudnikoma sem raje vzel Celjana kot Ljubljančana. Podjetja je treba povezati, to je bistvo vsega. Upam, da bom s svojima sodelavkama uspel vzbuditi zaupanje pri gospodarskih subjektih, da bodo radi člani gospodarske zbornice. Saj ne gre za veliko denarja, zbornica ne živi od članarin. Živi od projektov in na tem področju bomo morali vsekakor biti zelo aktivni. Trenutno že pripravljamo prijavo na dokaj velik evropski projekt, v katerem bo sodelovalo več partnerjev. Ali nam bo uspelo, je še prezgodaj govoriti, je pa dejstvo, da bo moje delo še naprej odvisno od trga.
Kako ocenjujete gospodarsko sliko v regiji?
Lansko leto je bilo dobro in spodbudno, letos bodo težave. Velik del regijskega gospodarstva je povezan s turizmom in mnoge naše člane je pandemija hudo prizadela. Terme Olimia, Thermana, Unitur in druga turistična podjetja bijejo težko bitko in samo upamo lahko, da se bo vse odvilo v pozitivno smer, čeprav trenutno nič ne kaže na izboljšanje. Tudi tistim, ki so na začetku korone delali dobro - cinkarna, na primer, je najprej zaradi povečanega povpraševanja od pandemije imela celo plus - se zdaj že kažejo zobje. Ne vem, kako bo v prihodnjih mesecih. Upam, da ne bo preveč hudo in se bo podjetjem uspelo izviti iz težav. Če pa bo udaril še en, še močnejši val, bo hudo.
Si podjetja v zadnjih letih rasti niso naredila dovolj finančne zaloge za hude čase?
Vsa ne. Mene na primer so lastniki večkrat kritizirali, da sem preveč konzervativen, da sem premalo zapravljiv, da preveč dajem na stran, da sem premalo optimističen. A sem vztrajal pri svojem in cinkarna ima trenutno na svojem računu 30 milijonov evrov rezerve.
Poleg trenutnih težav zaradi koronavirusa je velik problem gospodarstva celjske regije tudi nizka produktivnost, da o velikem zaostajanju plač za državnim povprečjem niti ne govorimo. Kje vidite priložnost, da bi se te številke končno spremenile, da bi se začele večati?
Paradne konje, ki jih imamo, je treba čim bolj spodbujati in jim dati čim več
podpore, da bodo lahko še naprej uspešni. Samo dobra podjetja bodo voz vlekla naprej in nanje se bo lahko priključilo tudi malo gospodarstvo. Podjetjem je treba omogočiti tudi čim manj administriranja ter podpreti njihove ideje.
Kot predsednik uprave cinkarne ste dobili veliko nagrad in priznanj. Katero vam pomeni največ?
Vsekakor je letošnji zlati celjski grb. Vendar te nagrade ne dojemam kot nekaj, kar je bilo dano samo meni osebno. Grb je bil dan celotnemu podjetju, pomeni pa predvsem to, da se je odnos Celja do cinkarne spremenil, da je lokalno okolje prepoznalo pozitivne korake, ki jih je cinkarna že naredila za boljše varovanje narave.
T7r.tr.- QHPRPA
28
SKRB ZA DEDIŠČINO
Pogled na grad Lemberg iz ptičje perspektive	Nekdanja podoba gradu Lemberg
Nadaljevanje obsežne prenove gradu Lemberg
»Grad je za marsikoga stvar, ki je nima smisla obnavljati«
Mogočni grad Lemberg, ki se pne nad glavno cesto med Vojnikom in Dobrno, je pomemben spomenik kulturne dediščine. Zapuščen grad, ki se je že delno porušil, je pred trinajstimi leti kupil Franci Zidar. Takrat je začel obnovo Lemberga, ki vedno bolj kaže svojo nekdanjo lepoto. V Zidarjevi lasti je postal grad nikoli dokončano gradbišče, kjer se veliko dogaja. Od zadnje jeseni se lastnik ukvarja s prenovo renesančnega stolpa, ki korenini v 16. stoletju.
Vhodna stran gradu Lemberg. Njegov lastnik opravlja obsežna obnovitvena dela.
BRANEJERANKO
Po hudem neurju pred tremi leti je ministrstvo za okolje pripomoglo k lanski obnovi strešne konstrukcije tudi na tako imenovanem kitajskem stolpiču ter nad sodno dvorano. Letos je na vrsti še obnova fasade. Zidar se postopoma pripravlja še na obnovo vhodnega povezovalnega hodnika ter hodnika med severnim in južnim delom grajskega območja.
Delaven graščak
Franci Zidar je kupil grad od potomcev nekdanje grajske družine Galle, ki ji je bil vrnjen v postopku denacionalizacije. Povojna lastnica, celjska občina, je grad uporabila kot stanovanjsko stavbo, v kateri so bivale družine. Nazadnje je grad začel propadati in razpadati.
»Po nakupu sem se odločil, da bom grad ohranil v celoti. Zato sem moral najprej poskrbeti za zaščitne ukrepe, s katerimi smo propadanje zaustavili,« se spominja Zidar. Tako je bilo treba obnoviti ali na novo pozidati približno dva tisoč kubičnih metrov obzidja in podpornih kamnitih zidov, kar je predstavljalo velik zalogaj. Sledili sta obnova in prezentacija renesančnega arkadnega hodnika, ki mu je grozilo porušenje. Prav tako je bila delno zaščitena grajska žitnica, delno je bil obnovljen povezovalni hodnik, pred koncem je urejanje štirih prostorov severnega palacija, namenjenih priložnostnim razstavam. Vloženega je bilo veliko truda in znanja. Okoličani opažajo, da veliko dela opravi Zidar. »Predvsem imam veliko dobre volje, pozitivne energije. To je
najpomembnejše, saj je grad za marsikoga stvar, ki je nima smisla obnavljati, kar ne vodi nikamor,« je povedal delaven graščak.
Ugotavlja, da se mu zapira življenjski krog. »V gimnazijskih letih sem razmišljal, da bi študiral arhitekturo ali gradbeništvo, nato sem se našel v geografiji ter profesuri. V sedanjem življenjskem obdobju sem se posvetil gradbenim in sanacijskim delom, kar predstavlja zame veliko osebno zadovoljstvo,« je razmišljal sogovornik.
O dediščini premalo
Za resno grajsko obnovo je treba veliko znanja in izkušenj. Zidar je oboje pridobil med vodenjem obnove gradu Podsreda, ko je sodeloval z vrhunskimi strokovnjaki, kot je bil na primer pokojni dr. Ivan Stopar. »Vse to mi veliko pomaga in doprinese k temu, da lahko Lemberg obnavljam tako, kot je prav. Spomeniku ne smemo narediti škode, ampak je treba
razumeti njegovo vrednost ter ga usposobiti za rabo na sodoben način,« je povedal današnji lemberški graščak. Gradbišče na gradu Lemberg je danes Zidarjev drugi dom.
Med obnovo vsakega gradu je treba sodelovati z državnimi ustanovami, občino ter zavodom za varstvo kulturne dediščine. »Mislim, da je s kulturno oziroma z dediščinsko politiko oziroma z odnosom do lastne dediščine v Sloveniji nekaj hudo narobe,« meni Zidar. Ugotavlja, da se v najširši javnosti teme o dediščini premalo pojavljajo. Tudi do tistih, ki odločajo, je neprizanesljiv. Opozarja, da je 1,7 milijona evrov, ki jih je država za dve leti namenila za vse slovenske kulturne spomenike, veliko premalo. »Nekaj samotnih jezdecev nas je, ki vemo, da je tisto, kar delamo, pravilno. Zato pričakujemo, da bo prišlo v slovenski kulturni dediščinski politiki do streznitve, to je bistveno izboljšanega odnosa do lastnih korenin,« je dejal
Zidar. Meni, da je bil odnos do pred nekaj leti boljši, in to tako na strokovni kot na finančni ravni. Opaža, da se kulturni spomeniki zaradi malomarnega odnosa kar podirajo. Po drugi strani opozarja na dobre primere, kot so obnova Žičke kartuzije, celjskega Starega gradu ali celjskega dvorca Lanovž.
In kakšno je sodelovanje obnovitelja gradu Lemberg ter domače, vojniške občine? »Ta se z njim vedno bolj identificira. Skupaj pripravljamo nekatere programske zadeve, deležen sem bil tudi nekaj drobcev sofinanciranja, kar je glede na zahtevnost te obnove veliko premalo,« odgovarja Zidar. Njegov odnos z lokalnim okoljem je zelo dober, dodaja. Turistično društvo je sodelovalo pri izvedbi turistične prireditve Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg, med drugim je podprlo tudi grajsko koncertno dejavnost. Na gradu so se pretekla leta zvrstili tudi
različni glasbeni in razstavni dogodki. Zvrstilo se jih je že več kot trideset. Letos zaradi sedanjega gradbišča, a tudi zaradi pojava koronavirusa prireditev ni. »Tudi ljudje, ki živijo v okolici gradu, so ponosni, da dobiva grad lepšo podobo,« opaža Zidar.
Brez sodelovanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine pri gradovih seveda ne gre. »Na splošno ga lahko ocenim kot zelo dobro. Občasno imamo kakšen zahtevnejši pogovor, vendar je zavod kooperativen ter pripravljen na pogovor,« je povedal sogovornik. Pri obnovi gradu Lemberg pomaga kot zunanji sodelavec kastelolog dr. Igor Sapač, ki ga ima javnost za naslednika dr. Ivana Stoparja.
Turistični grad
Zidarjev cilj je, da bi bili na gradu do leta 2022 urejeni njegova sprednja stran ter sanitarije za obiskovalce. In kako naj bi bil videti Lemberg po obnovi? »Moja odločitev je, da bi uredil sprednji del na kar najboljši mogoč način. Preostale dele gradu želim toliko zaščititi, da ne bodo propadali,« načrtuje sogovornik. Pripominja, da so njegov grad pred petsto leti prenavljale kar tri zaporedne generacije družine Welzer. In Zidarjeva vizija? Grad Lemberg naj bi bil prizorišče kulturnega, poslovnega in izobraževalnega turizma ter tako odprt javnosti. Tudi prizorišče poročnih slovesnosti. V programski shemi je postavljenih pet delov obnove in revitalizacije gradu. Zadnji del predstavlja grajski hotel, vendar računa, da bo do takrat preteklo še kar nekaj vode. Zanimivo je, da je Lemberg v daljni preteklosti že služil kot prvi hotel nastajajočega zdravilišča Dobrna. »Po odkritju njene zdravilne vode ni bilo nočitvenih zmogljivosti in tako je na začetku temu služil grad Lemberg,« je povedal odličen poznavalec veličastne lemberške zgodovine. Franci Zidar v gradu ne živi niti tega ne namerava, pripominja.
Tako naj bi bil videti grad Lemberg po zaključeni obnovi. Na fotografiji lastnik gradu Franci Zidar.
Župan Franc Leskovšek kritičen do počasnega birokratskega kolesja
Urejanje obrtne cone bo velik zalogaj
Občina Dobje, ki se je od sosednje Občine Šentjur odcepila leta 1999, je zadnjih nekaj let na vrhu statistike glede na podatek o višini povprečne bruto plače v savinjski regiji. Župan Franc Leskovšek meni, da bo k dodatnemu gospodarskemu razcvetu pripomogla obrtna cona, za katero na občini že beležijo zanimanje. D odaja,da bo treba odločitevkmalu sprejeti tudi glede načina, kako bi v občini poskrbeli za starejšv. Leta 20)10 so za enoto Zoma starejših že imeli idejni načrt, a je zamisel takrat splavala po vodi.
TINA STRMCNIK
Občina je za ureditev obrtne cone; Zgornje Brezje, velike približno tri hektare, že pridobila projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem. Na območju, kjer želi urediti sed em komun alno opremljenih gradbenih parcel, že beluje ono podj etje, veliko zanimanja je tudi med drugimi gospodarstveniki , ki bi tam žeieli zgraditi svoje posloealnice. »>Zelim si, da bi obrtno cono labko urediličim prej, zaradi birokratskih ovir pa gre vse počasneje. Če bo vse po sreči, bomo območje začeli urejati prihodnje leto. Po projektantskem proračunu bo naložba ocenjena na približno 450 tisoč evrov. Projekt žeiimo prijaviti na evropeki razpis za regionalne spodbude, kjer pričrkujemr 250 tisoč ovrov sofinanriranjar« je pojasnil župan Frenr Leskovbek.
Kakšen je sicer tbenutno gospodarski utrip v občini?
Z gospodarskimi razmerami v občini smo lahko zadovoljni. Podatki, ki jih o povprečni višini osebnih dohodkov zbira Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, kažejo, da smo med občinami z najvišjimi plačami v savinjski regiji. Podjetništvo je pri nas dobro razvito, ljudje imajo delo, ustvarjaj o dodano vrednost, velikega odstotka brezpo-selnihni. Nojvečje podjetje
v občini je Hrib, gre za trgovsko in proizvodno podjetje, ki zaposluje približno 70 ljudi, svoje izposteve ima tudi v čentjurju in Ljubljani. Med večjimi podjrtji je tudi Grales, lei se ukvarja n izdelavo pohišrvp. Omenjenopodjetje je na primer želelo svojo proizvodnjo bnočano postaviti v dobjanski obrtni eoni, ker pa je postopek sprejemanja ob-činskkga pr ostorskega načrta trajaO osem let, je podjetnik dei proizvodnje prerelil v sosebnjo občino Šentjuc. Del ostaja v naši občini. V Dobju se veliko ljudi ukvarja tudi z gradbeništvom in s strojnimi deli.
Republiško direkcijo za ceste žk več let opozarjate na potrebo po gradnji pločnika s prehodom za pešee na regionaini pesti pri Kmetijski zadrugi.
Upal stm, da bo do gradnje p ločnika in prehoda za pešce prišlo že lani, vendar so postopki za pridobivanje potrebne dokumentacije trajali vse doslej. Z Direkcije za ceste RS so sporočili, da je sedaj pripravljeno skoraj vse. Manjka le še ureditev služnostne pravice za eno zemljišče, kar bodo uredili v naslednjih dneh. Upam, da bomo varnejši prehod tako dobili do konca letošnjega leta.
To pa ni edini nevaren odsek državne ceste v občini, kajne?
Župan Občine Dobje Franc Leskovšek. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Nn Jezerskem klancu, ki je umeščen na odseku Črno-lima-Planina, so se v zadnji poloviti leta zgodile tri hude prometne ne sreie, od tega dve s smrtnim izidom. Kadar dežuje, je cesta spolzka, zato bi jo bilo treba prepla-stiti. Poleg tega se je, odkar je bila obnovljena cesta med Planino pri Sevnici in Sevnico, prrmet izdatno povečal tudi od Planine dn Dolnja. Veliko promota iz Pobavja gre sedaj skozi našo občino, oce-njujrm, da se dnevno tukaj vozi približno tri tisoč vozil. Direkcija za ceste problematiko še preučuje. Upam, da bo ugotovila, da zgolj postavitev prometnega znaka ne bo dovolj in da je treba poskrbeti za bolj konkretne rešitve. Na občinski upravi smo zadovoljni, dabodo vletošnjem letu na omenjeni cesti zgradili dva nadomestna mostova. Gradnja v kraju Loke se bo začela kmalu. Promet bo morda nekoliko oviran, vendar bo urejen obvoz.
Precejšen poudarek namenjate obnovi občinskih
üHJnkam in občanom čestitam ob prazniku z željo, da ostanejo zdravi in da se prihodnje leto ((zopet snidemo na praznovanju, tako kot pretekla leta.
ŽUPAN OBČINE DOBJE
cest. Kje vse bo promet bolj varen?
Po lanskem občinskem prazniku smo zaključili dela na cesti Škarnice in pa Laži-še-Dežno, kjer smo v celoti obnovili 2,2 kilometra javnih poti. Letos smo v masi Ravno presoavili del crrlt, ki je prej vodila čez dvorišče ene od domačij. Na cesti Dobje-Brrzje samo sanirali zemeljsVi plaz. Preplastitve oozišča načrtuj omo še na odseku ceste Repuš-Presečno.
Obnovili ste oudi pos.ovil-no vežfco na .okopališču.
Obnovili smo tasado, stavbe smo energeesko obnovili, uredili smo odvodnjavanje, naslednji mesec bomo zamenjali še del pokopališke ograje. Za izboljšave smo skupaj namenili približno 30 tisoč evrov, dela je izvajalo podjetje Bini iz Dobja.
Drugačno podobo dobiva kulturni dom. Kaj vse ste postorili?
Kulturni dom, ki je bil zgrajen leta 1975, je že precej dotrajan, zato smo se letos odločili za celovito obnovo. Doslej smo streho prekrili z novo kritino, sedaj bo sledila zamenjava stavbnega pohištva, uredili bomo tudi izolacijsko fasado. Predvidevam, da bo obnova stala od 130 do 150 tisoč evrov. Kulturni dom je večnamenski. V njem imajo svoje prostore občinska uprava, rdeči križ in civilna zaščita, v domu sta urejeni dve občinski stanovanji, tam je še dvorana za različne pri-
reditve. Po posodobitvi kliče tudi notranjost omenjene stavbe, za kar bomo poskrbeli v naslednjih letih.
Kako ocenjujete obdobje od zadnjega občinskega prannika?
Od zadnje^o ob črnsko^ praznika rmo precej postorili. Pozna se, da je vlado prepoznala, do je potrrečni-na, ki jo prejemamo občise, prenizka. 15 spremembo zakona sme prišli do nekaj tl-seč eorov doOatnih sredstev, kar je pohvalno. Pomembne se) mi zd ijo tudi nekktere manjše izbkijšave. V olkčini sme posodobili javno recsvr-tljavo.Kjer slednja š e ni bila v skladu s pravilnikom, smo namestili energetsko varčne svetilke. Na športnem igrišču pri osnovni šoli bomo do novega šolskega leta zamenjali ograjo. V Vrtcu Dobje so imeli težave z ogrevanjem, ki ni bilo zadostno, zato bo občina kupila novo peč. Veliko dela je z rednim vzdrževanjem približno 45 kilometrov občinskih cest. Občina s pomočjo režijskega obrata skrbi za redno vzdrževanje občinskega vodovoda. Vsako leto zamenjamo del glavnega cevovoda in odpravljamo okvare.
V občini imate številna društva. Kot pravite, je nji-hovodelovanjemočnookr-nil koronavirus. Tudi prireditve Pokaži kaj znaš, kije eden od bolj prepoznavnih dogodkov v občini, letos ne bo.
Kulturno društvo Dobje je sprva že razpisalo vabilo sodelujočim, glede na zadnje ukrepe vlade o omejevanju števila ljudi za preprečevanje širjenja koronavirusa, je izvedba seveda nemogoča. Tudi gasilci niso mogli izvesti svoje tradicionalne prireditve, imenovane Gasilska noč in drugih dogodkov, ki so jih načrtovali. Občina skuša pomagati vsem društvom, da bodo dovolj denarja imela vsaj za delovanje. Upam, da se bo dejavnost v društvih v ustaljene tirnice vrnila prihodnje leto. Na sploh moram reči, da smo imeli v prvem valu epidemije v Dobju precejšnjo srečo, saj v naši občini ni bilo okuženih. Uradno smo sicer imeli en primer okužbe, vendar oseba dejansko ne prebiva v naši občini. Upam, da bo tudi naprej tako.
Kateri so največji načrti za prihodnost?
Veliko pozornosti bomo v občinski upravi namenjali ureditvi obrtne cone, kar bo v naslednjih dveh letih velik zalogaj za občinski proračun. V občini bi radi zagotovili tudi pogoje za nastanitev in oskrbo starejših občanev. Idej i eo več, vrpdar najbolj primerne še ntsmo izbrali. Morfa bi lahko takšne prostore uredüi v staoM stare šole, ki propada v sradiütöu kraja. Menim, oTa bomo morali nujno sprejeti od ločitav, ali bomo stcvbo poru&H ali jo bomo obnovili. To t)o zajetna naložda, zato upcm. da bi sofi nanci-ranje pričobili na kakšnem od evropski!, razpisov. V Dobju si želimo snojo podružnico doma v sodelovanju z Domom starejših Šentjur.
Je zanimanje za tovrstno oskrbo veliko?
Naši občani bivajo po številnih domovih po Sloveniji. Vsak človek si želi, da bi jesen življenja lahko preživel v bližini svojcev in domačega kraja. Leta 2010 smo že pripravili idejni projekt za enoto doma, naročili smo geološke raziskave, vložili denar v ureditev čistilne naprave in se dogovarjali z investitorjem. Gradnji podružnice doma v Dobju je takrat odločno nasprotoval tedanji šentjurski župan. Ker je bil sam doma s Planine, si je želel enoto doma tam. Nato ni bilo doma nenaPlanini, ne v Dobju, kar je velika škoda. Vlak je takrat odpeljal, zato upam, da biomo priložnost ujeli tokrat.
Kdo so občinski nagrajenci?
Občina Dobje je ob občinskem prazniku občane navadno povabila na veselico, kjer se je zbralo veliko ljudi. Letos bo praznovanju posvetila le slavnostno sejo občinskega sveta.
Zlato plaketo občine prejme učiteljski zbor OŠ Dobje za dobro prakso poučevanja z IKT in inovativen ter uspešen način izobraževanja na daljavo, priznanje občine bo prejel Utban Uduč za aktivnasti in prizadevanja v društvih. Priznanje župana pa prejmejo Lenart Gubcnšek, Sara Ropič. Taja Leskovšek, Tjaša Zalokar in Zala Koprivc, vsi za izjemne dosepke na učnem podro čju.
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Pri Bezgovškovih vzrejajo najmanjšo pasmo ponijev na svetu
Majhni poniji, veliko veselja
»Marsikdo, ki si vse življenje želi konja, pa nima pogojev za tako veliko žival, se odloči za ponija. Pred časom je po enega konjička prišla 90 letna gospa. Vsak teden me pokliče, saj njeno navdušenje kar ne pojenja.« Tako pravi Branko Bezgovšek, ki skupaj z družino v kraju Brezje pri Dobjem skrbi za kopico prijaznih in izjemno »cartljivih« kopitarjev. Kadar ima polno glavo skrbi, jih prežene tako, da sede sredi travnika in se prepusti druženju s čredo kosmatincev, ki izvirajo iz Šetlandskih otokov.
TINA STRMCNIK
Ponije si je Branko Bezgovšek pred 20 leti omislil zaradi dveh razlogov. Najprej zato, ker živali prinašajo mir njegovi duši in ker so se mu zdele še posebej primerna družba za njegova, takrat še majhna, otroka. Ni pa zanemarljivo, da so mali konjički odličen nadomestek kosilnici. Pasejo se po travniku, si postrežejo s kakšnim jabolkom, a ob tem ne uničujejo nobenega sadnega drevja in ne povzročajo škode. Čreda, ki trenutno šteje 19 ponijev, tako pomaga tudi pri vzdrževanju krajine, medtem ko se površine marsikatere kmetije počasi zaraščajo.
Bezgovšek se je odločil za rodovniške mini ponije, ki izvirajo iz Šetlandskih otokov na Škotskem. Nekoč so
te majhne in čokate, a močne živali tam uporabljali za delo v rudnikih, iz katerih so vlekli vozove premoga. Sčasoma so se razširile po vsej Evropi. Njihova vzreja je nezahtevna, tudi skrb zanje ni nikakršna znanost. »Tako poleti kot pozimi se lahko gibajo na prostem. Pri nas smo zanje uredili pokrito zavetrje. Sami se odločajo, ali bodo na pašniku ali v hlevu. Nič nenavadnega ni, da na prostem ostajajo tudi, ko zemljo pobeli bela odeja. Na prostem najbolj uživajo prav pozimi, včasih jih prekriva nekaj centimetrov snega.« Sogovornik je dodal, da dobijo poniji pozimi gostejšo dlako in nekaj centimetrov debelejši kožuh. Ob pomladni otoplitvi jim zimska dlaka odpade.
Čreda trenutno šteje 19 ponijev, v njej je sedaj sedem mladičkov. Velikost črede je takšna, da ustreza količini hrane, ki jo za živali lahko pridelajo na domačiji.
»Cartljanja« ni nikoli dovolj
Je z nego takšnih živali veliko dela? Branko Bezgovšek je priznal, da njegova druži-
Branko Bezgovšek v družbi enega od šetlandskih ponijev. Gre za najmanjše konje na svetu.
Marsikdo se za ponija odloči za to, da ta mali konj dela družbo velikemu. Kot je pojasnil gospodar domačije, je konj socialno bitje, ki ima tako kot človek rad družbo. Poni je primeren družabnik, saj nasploh živi v sožitju z živalmi, na primer z ovcami, kozami, kravami in s psi.
na največ časa porabi za to, da konjičke »cartlja«. Seveda vsem prija tudi krtačenje dlake in čiščenje kopit. Ker imajo poniji kadarkoli omogočen izhod na prosto, za svojo »kozmetiko« poskrbijo kar sami, ko se valjajo po tleh ali ko po njih pada dež. Njihov kožuh ni kaj posebno zahteven. Ko jih družina odpelje na razstavo ali na blagoslov, jih seveda tudi malo bolj očedi.
Bezgovšek je tudi član Združenja rejcev ponijev Slovenije. Združenje je za ponije vzpostavilo rodovno knjigo, ki prej pri nas še ni obstajala. Ker so podatki o živalih sedaj bolje urejeni, se njihovi lastniki z njimi lažje udeležujejo mednarodnih razstav, bolj urejeno je tudi področje prodaje mladičkov, za katere se zanimajo kupci tako pri nas, kot v tujini. Člani združenja si med seboj pomagajo, udeležujejo se izobraževanj, konjeniških sejmov v tujini in izletov.
V vseh teh letih poniji niso imeli nobenih večjih zdravstvenih težav. Njihov lastnik to pripisuje temu, da živijo v naravnem okolju in da se lahko gibajo, kjer jim ustreza. Kot opaža, so zelo trdoživi in niso prav nič zahtevni. Ko se mladički skotijo, tehtajo približno pet kilogramov. Zato jih marsikdo rad dvigne v naročje. Odrasli poniji imajo približno 100 kilogramov in so visoki od 70 do 80 centimetrov. Njihova življenjska doba je od 35 do 40 let.
Prejeli več
odlikovanj
Čeprav so majhni, nekateri z njimi tekmujejo. Predvsem otroci na njihovem hrbtu razvijajo jahalni šport, dresur-no jahanje in preskakovanje ovir. Kot zanesljiv partner so se izkazali tudi pri klasični vožnji in pri maratonu. Po be-
Branko Bezgovšek: »Od vseh možnih živali, se mi zdi šetlandski poni najmanj zahteven. Kot lastnik takega konja lahko greš mirno na dopust, poni se bo pasel na pašniku. Tudi če bo preskočil ograjo, ne bo naredil nobene škode, saj ne poje niti rože. Prav tako pri ljudeh kot pri ostalih živalih ne vzbuja strahu.«
sedah sogovornika je priporočljivo, da se otroci najprej spoznajo s ponijem in skupaj z njim rastejo. Ko vzpostavijo zaupanje do te živali in se ji približajo, bo lažji tudi prehod do ježe večjega konja.
Družina Bezgovšek svoje ljubljenčke, ki so poznani kot zelo pametne živali, večkrat odpelje na mednarodne razstave in na mednarodna tekmovanja. Doslej so poniji iz domačije v Dobju prejeli

domačija
Kozjanska domačija živi in se razvija.
Vrhunska domača hrana in pijača za napovedane skupine.
Nočitve z zajtrkom, tudi za turistične bone.
Iskreno vabljeni!
Ravno 13, Dobje pri Planini info@kozjanska-domacija.si tel.: 041 340619
KOZJANSKO IN OBSOTELJE UNESCO MAB program
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Ker imajo poniji kadarkoli omogočen izhod na prosto, za svojo »kozmetiko« poskrbijo kar sami, ko se valjajo po tleh ali ko po njih pada Prehrana ponijev je zelo preprosta, radi se pasejo, uživajo seno, odžejajo se z vodo. Za posla-dež. Nasploh so znani po svoji dobrodušnosti in nezapletenem značaju.	dek jim lastniki privoščijo korenček ali kos suhega kruha. Z jabolki si postrežejo kar sami.
Od malih nog je s poniji rasel tudi Brankov sin Anej Bezgovšek, dijak I. gimnazije v Celju. tavljajo tudi električno energijo.
nekaj odlikovanj. Sodniki ocenjujejo značilnosti, ki jih povprečen človek pri poniju morda sploh ne opazi. Pozorni so na telesno zgradbo konja, ogledajo si vse od njegovih zob do repa. Ocenjujejo gibanje, njegov tek. Opazujejo še izogibanje preprekam in obnašanje štirinožca.
V sožitju z naravo
Branko Bezgovšek, ki je zaposlen na I. gimnaziji v Celju, je sicer tudi tehnološki navdušenec. Ko se z družino odpravi na dopust, čredo ponijev s pomočjo kamere in aplikacije spremlja kar na svojem telefonu. O navdušenju nad tehnologijo pričata tudi sončni elektrarni, ki ju je uredil na strehi domačije, kjer živi njegova mama, in na strehi gospodarskega
Branko Bezgovšek: »Marsikdo me vpraša, kako se mi poleg službe ljubi ukvarjati še s čredo ponijev. A kadar imam polno glavo, komaj čakam, da sedem sredi pašnika. Obkrožijo me mladički, ki se radi igrajo in >cartljajo<. To je prava milina.«
poslopja. Po zaslugi dobre lege sonce ustvari mnogo več energije, kot jo Bezgovškovi porabijo za lastno gospodinjstvo in za svoj električni avtomobil. Z mislijo na okolje so izbrali tudi način ogrevanja svojega doma, saj uporabljajo lesne sekance.
Naravnih načel se držijo še pri pridelavi hrane, saj vzamejo le tisto, kar narava sama da. Naravne zakonitosti jih nenazadnje vodijo tudi pri vzreji mladičkov,
ki jih kljub temu, da so po nekaj mesecih življenja že samostojni, doma zadržijo vsaj pol leta. Če lahko mladiči nekoliko dlje pijejo materino mleko, so namreč bolj zdravi in odporni. Ko se družina poslovi od kakšnega člana črede, je sploh Branku in otrokoma težko pri srcu. »Poniji so res prijazni, radi so v naši bližini. Zato pred slovesom brez objema na gre.«
Foto: SHERPA
	■		- - '	_ џ
				Igfc " T-
			\ 0 ■ ЈЈЖ	|Г Ш
		У		K - ^ц
				ч;„
				
				
				K ji
				W A Vi
				
^^^ ■ -si ifRi?g		mjjk		
				
Poziranje fotografu
Mladički so samostojni že po nekaj mesecih življenja, a jih Bezgovškovi doma zadržijo vsaj pol leta. Če lahko mladiči nekoliko dlje pijejo materino mleko, so namreč bolj zdravi in odporni.
Ko se mladički skotijo, tehtajo približno pet kilogramov. Odrasel poni ima približno 100 kilogramov in je visok od 70 do 80 centimetrov.
32
ZA ZDRAVJE
Rak črevesja
To je ena najhujših bolezni
Tokrat je na vrsti tretji prispevek v sklopu osvešča-nja o vrstah raka na prebavilih. Pisali smo že o raku požiralnika, ki je dokaj redka bolezen, nato o raku želodca, zaradi katerega letno zboli približno 500 ljudi v Sloveniji in za katerega je ključno, da je odkrit pravočasno in v zgodnjem obdobju, saj so takrat napovedi za bolnika boljše. Tudi ni nujno, da sledi ope-
SIMONA ŠOLINIČ
rativni poseg oziroma kemoterapija ali obsevanje. Tokrat bomo nanizali osnovne podatke o raku debelega črevesa, ki je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih letih v stalnem porastu in je v Sloveniji že presegla 1.300 obolelih letno. Najpogosteje se pojavlja po 50. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.
Pred rakom črevesja ni varen nihče
Nevarnostni dejavniki za nastanek raka debelega črevesa so starost, alkohol, kajenje, mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani, premalo gibanja, kronična vnetna črevesna bolezen in polipi. Pojavlja se v dednih oblikah v sklopu družinske adenomatozne polipoze in dednega nelipoznega raka, poleg tega je tudi povečano tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke ob pojavljanju v ožjem sorodstvu. »Vemo, da je debelo črevo ga ali dela debelega črevesa in
dolgo en meter. Kadar rak vznikne v začetku debelega črevesa, kjer je blato bolj tekoče, ga težje diagnosticira-mo, kot če vznikne v levem delu črevesja, torej tam, kjer je blato bolj trdo. Pri raku v desnem delu nas na to opozori slabo počutje, laboratorijske preiskave lahko pokažejo slabokrvnost, saj z rakastim tkivom človek izgublja nekaj krvi. Kadar je rak v končnem delu, na primer na danki, nas na to opozarjajo motnje pri odvajanju blata,« pravi prim. Zdenko Kikec, dr. med., specialist internist iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Kri ni vedno simptom, a je alarm
Ob tem Kikec dodaja, da vsaka kri v blatu še ne pomeni, da gre za rakavo obolenje, vendar moramo biti pozorni in opraviti kolonoskopijo čim prej, saj s to preiskavo zdravniki natančno pregledajo črevesje in raka diagnosticirajo zelo hitro.
Osnovne diagnostične preiskave so digitorektalni pregled (to je pregled danke s prstom), endoskopske preiskave celotne-
danke, ki tudi omogočijo odvzem vzorcev za patohistološki pregled, ter slikovne preiskave, kot so UZ, CT in magnetna resonanca. S slednjimi opredelijo področno razširjenost bolezni. Z rentgenom prsnih organov preverijo razširjenost bolezni v pljučih. Ves čas je treba nadzorovati krvno sliko, opraviti biokemične preiskave ter določiti tumorske označevalce.
več. Izredno pomembno je, da smo pozorni na še mlajše, kjer so v njihovi družini svojci že zboleli zaradi tega obolenja. Pri teh so preventivni pregledi priporočljivi takoj po 30. letu,« pravi Kikec.
V Sloveniji je program Svit namenjen moškim in ženskam, starim od 50 do 74 let. To je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če dobite vabilo za preventivni pregled, se odzovite in vključite v program. Odzivnost vabljenih je bila v letu 2018 najvišja doslej. Najvišja odzivnost je bila v regijah Nova Gorica in Kranj, najnižja v regiji Koper. Naše območje je v
Ko bolniku diagnosticirajo raka črevesja, je pogosto nujen tudi operativni poseg. Pri blažjih operacijah lahko odstranijo le del črevesja. Težje operacije so tiste, kjer morajo bolnikom vstaviti stomo.
S Svitom nad raka
Kljub določenim značilnostim obolelih z rakom črevesja je med njimi vedno več mlajših. »Sicer se rak črevesja pojavlja pri ljudeh po 50. letu, zato je temu prilagojen tudi preventivni program Svit. V svetu, kjer imajo prav tako razvite tovrstne preventivne programe, že opažajo, da se nevarnost za nastanek raka črevesja pojavi že pri 45 letih, saj je teh bolnikov vedno
zgornjem povprečju, še vedno pa si zdravniki želijo, da bi bila odzivnost še večja. Z leti se izboljšuje tudi sodelovanje oseb, ki imajo nižjo doseženo stopnjo izobrazbe, tako da se je neenakost pri vključevanju populacije v program Svit zmanjšala. Kljub temu nespremenjeno ostaja razmerje med vključevanjem moških in žensk, saj se moški ves čas približno 10 odstotkov redkeje odzovejo.
Foto: splet


i i
Ko oseba dobi na dom vabilo v program Svit, ga mora pozorno prebrati ter izpolniti in podpisati izjavo o prostovoljnem sodelovanju ter jo poslati po pošti na naslov, ki je naveden. Na dom oseba prejme tudi komplet za odvzem vzorcev blata. Oseba mora le slediti priloženim navodilom in vzorce oddati na pošti. Če je izvid negativen, je oseba v program Svit ponovno vabljena čez dve leti od poslanega vabila v prejšnjem presejalnem krogu. Če je izvid pozitiven, osebo napotijo na kolonoskopijo, kjer zdravnik specialist ugotovi, kaj je vzrok krvavitve. Kontaktne točke za program Svit in za pomoč pri vključevanju v program so v vseh zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah po Sloveniji. S kolonoskopijo oseba, ki je vabljena nanjo, nima stroškov. Stroške v okviru programa Svit pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pogoj je urejeno zavarovanje. Čakalna doba je odvisna od posameznega pooblaščenega centra, kjer izvajajo kolonoskopijo. V programu Svit si prizadevajo, da kolonoskopijo opravijo v enem mesecu.
Zdravja ne moremo kupiti, lahko pa poskrbimo za lažje okrevanje.
Ko se pojavi težka bolezen, kot so rak, srčni infarkt ali možganska kap, se marsikaj spremeni. Čas se za trenutek ustavi, spremenijo se potrebe človeka in pogled na svet. Pogosto je potreben dolgotrajen proces zdravljenja. A življenje najde pot tudi v najtežjih pogojih. Zavarovanje za težje bolezni vam v takih težkih življenjskih situacijah ponudi priložnost za premagovanje izzivov. Po morebitni diagnozi ne boste ostali brez upanja in optimizma, saj vam izplačilo zavarovalne vsote lahko omogoča boj in ohrani finančno varnost.
Kaj prinaša zavarovanje?
S sklenitvijo zavarovanja ste upravičeni do izplačila zavarovalne vsote v primeru diagnoze ene izmed 25 najpogostejših težjih bolezni, ki jih krije zavarovanje. Tako boste lahko kljub odsotnosti od dela normalno plačevali svoje finančne obveznosti. Še pomembnejše pa je, da si boste lahko omogočili kakovostnejše terapije in posege, alternativno zdravljenje in rehabilitacijo po bolezni.
Zavarovalne vsote so od 10 do 100 tisoč evrov. Zavarovalna vsota se lahko izplača večkrat, če gre za bolezni iz različnih skupin, kar pomeni, da lahko kljub izplačilu zavarovalnine ostanete še naprej zavarovani.
Brezplačna preventivna analiza Vzajemna NutriCheck
Ob sklenitvi zavarovanja za težje bolezni prejmete brezplačno preventivno analizo Vzajemna NutriCheck Analiza posamezniku razkrije, katera hranila so zanj glede
na njegov genetski zapis najprimernejša. Omogoča vzpostavitev optimalne prehrane in življenjskega sloga ter pomaga k boljšemu zdravju in počutju ter h kvalitetnejšemu življenju.
Kako do zavarovanja?
Naročite svetovalca na telefonsko številko 031 703 084 ali 031 698 169, ki bo odgovoril na vsa vaša vprašanja glede zavarovanja za težje bolezni in vam pomagal sestaviti ustrezen paket.
PE CELJE
Ljubljanska c. 18/d, tel.: 03/ 425 01 50
• Laško, Trg svobode 2
» Mozirje, Šmihelska c. 2
•	Šentjur, Drofenikova u. 15
•	Žalec, Ulica talcev 1
•	Rogaška Slatina, Celiska c. 7
VARUH ZDRAVJA
%/TA IC11 ki A
Ob prazniku občine z županom mag. Brankom Kidričem
»Rogaška potrebuje? nove privlačne zgodbe«
Gradnja neprofitnih stanovanj, ureditev dveh pediatričnih ambulant, dokončaoje Bobrovega centra in nova stavba v športnem centru so le nekatere naložbe;, ki bodo kmalu izboljšale kakovost življenja v Rogaški Slatini.Vtej izrazitoturistični občini, ki jo obiskujejo večinoma tuji gostje, so trenutno veliko naporov vl ožili v peomocijo na domačem trgu. Kot magnet, ki bi v prihodnje črivabljal dodatne obiskovalce, tamkajšnji župan Branko Kidrič л/idi načrtovan najvišji razgledni stejp v državi, nad katerim pa vsi niao navdušeni.
TINA STRMCNIK
Turizem v Rogaški Slatini se je že večkrat soočil s težkimi obdobji. Zaradi posledic ko-ronavirsisa se bo med posebna obdobja zagotovo vpisalo tudi letošnje leto, pravi župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Z nosilci tamkajšnjega turispičnega razsoja se je že sestal, z njimi preučil nastale razmpre in izmenja1 mnenja o ukrepih.. »Doslej je nastanitve e Rogaški Slatici v povprequ obiskalo več kot 85 odstotkov tujih gostov. Slednji tokrat ne prihajajo, zaradi česar imajo turistični ponudniki precejšen izpad. Odločili smo se, da bomo povečali promocijo na domačem trgu. Za jeseni načrtujemo skupno promocijo na tujih trgih, če bodo to dopuščale razmere v povezavi s koronavirusom. Na domačem parketu smo izvedli akcijo Moja Rogaška, ki je bila dobro sprejeta. Množično oglaševanje načrtujemo v nacionalnih medijih, s čimer želimo privabiti več dodatnih gostov,« je povedal.
Vas je strah, da bi se zaradi slabe zasedenosti nekaterih hotelov močno povečala brezposelnost domačinov, ki so zaposleni v hotelih, gostilna h, butikih, pri prevoznikih in v drugih dejavnostih, povezanih s turizmom?
Kolikor mi j e znano, so odpuščali le nekateri hotelirji, oendar s tihim dogovorom, da bodo lj udi po novno zapo-olili, ko se bo povečalo ptevilo gostov. V nekaterih hotelih so doitetno zaposlovali, po mojih mformacijah sta dva hotela povsem zasadece. Bojazen sicer ni edveč, vendar ocenjujem, da večjih pretcesov za zaposlene ne bo.
Zaradi manjšega števila gostov bo trpel tudi občinski proračun, poleg tega boste več izdatkov namenili promociji.
Ocenjujemo, da se bo od turistične takse v tem letu v proračunu nabralo za 300 tisoč evrov manj, kot smo načrtovali. S prerazporeditvami smo dodatnih 125 tisoč evrov namenili za dodatno promocijo. Vse to se odraža v rebalansu, ki smo ga sprejeli na eni zadnjih sej.
K večji prepoznavnosti občine bi po vašem mnenju lahko prispeval razgledni stolp Kristal. Nekateri te stavbe ne podpirajo in v njej v negotovih časih vidijo še dodatno breme.
V strategiji razvoja Rogaške Slatine smo ugotovili, da naša občina med drugim potrebuje nove privlačne zgodbe. Ena od
Mag. Branko Kidrič Občino Rogaška Slatina vodi že sedmi mandat. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
njih bo zagotovo Bobrov center, ki ga bomo namenu predali jeseni. Najvišji razgledni stolp v državi bi lahko bil po mojem mnenju nov magnet Rogaške Slatine. Izkušnje iz drugih mest in krajev, kjer so že poskrbeli zapodobne zanimive zgodbe, kažejo, da takšne vsebine privabljajo veliko obiskovalcev. Verjamem, da bi to z razglednim stolpom uspelo tudi nam. Osnutek finančne konstrukcije zanj se je sicer nekoliko spremenil. Zato bomo v občinski upravi s projektom počakali določeno obdobje in nato preučili, kako bi ga lahko uresničili.
BOBROV CENTER
www.rogaska-slatina.si
... kmalu v Rogaški Slatini
In če bo izražena želja, da bi občani o stolpu glasovali na referendumu, o čemer namigujejo nekateri?
Mislim, da ni smiselno, da odgovarjam na hipotetična vprašanja. Če bo do tega prišlo, sebomo v občiniustre-zno odzvali.
Kmalu bodo stroji začeli brneti v Spodnji Kostrivnici, kjer boste s stanovanjskim skladom gradili nova javna najemna stanovanja.
Gre za večstanovanjsko stavbo z desetimi stanovanji. Projekt je vreden 830 tisoč evrov. Približno polovico omenjenega zneska bo prispeval stanovanjski sklad, ki bo za to pridobil pet stanovanj. Z vsemi bo upravljala občina. Predvideno je, da bo stavba, ki jo bo gradilo podjetje Ges, zgrajena do sredine prihodnjega leta. Na starem razpisu za dodelitev neprofi-tnih stanovanj v najem je nerešenih ostalo le pet prošenj, medtem ko smo 20 prošenj rešili. Občina je že končala nov razpis za dodelitev nepro-fitnih stanovanj v najem. Nanj se je prijavilo 22 zainteresiranih in zdaj bomo preverili, ali so vloge upravičene. Občina bo v naslednjem obdobju lahko ponudila 18 najemnih stanovanj. Deset bo torej novih, osem jih bomo obnovili v obstoječih prostorih. Ocenjujem, da se dobro odzivamo na stanovanjsko problematiko.
Še en pomemben projekt, ki ga načrtujete, predstavlja-
jo oskrbovana stanovanja. Kako boste zanje zagotovili denar, glede na to, da nepremičninski sklad potrebe po takšni gradnji v Rogaški Slatini ne vidi?
Gradnjo oskrbovanih stanovanj v občini vidim kot izziv. Ena od obveznosti občine je zagotavljati neprofitna najemna stanovanja, oskrbovana stanovanja so še dodatna nadgradnja. Ko smo projekt načrtovali, smo se približno leto dogovarjali z nepremičninskim skladom, ki ne zaznava povečanih potreb po tovrstnih stanovanjih. Kljub temu smo se v občini odločili, da bomo nadaljevali pripravo projekta. Preučili bomo več drugih različic, da bi pridobili investitorje za gradnjo. Verjamem, da nam bo uspelo. 18 oskrbovanih stanovanj, velikih od 32 do 45 kvadratnih metrov, bi radi zgradili na območju stare glasbene šole. Gre za zemljišče v središču Rogaške Slatine, ob robu zdraviliškega jedra. V stavbi je predviden skupni prostor za druženje starejših, tako stanovalcev kot zunanjih obiskovalcev, kar bi bila po mojem prepričanju dodana vrednost.
V	občini boste prvič doslej imeli dve pediatrični ambulanti.
Skrb za primarno zdravstvo v naši občini je na visoki ravni. Letos želimo končati pol milijona vredno naložbo, denar smo v celoti zagotovili v občinskem proračunu. V preteklih dveh letih smo po-plačalinakup približno 200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov nad novo lekarno, tik ob zdravstveni postaji Rogaška Slatina. Za omenjene prostore smo odšteli več kot 300 tisoč evrov. Letos bo izbran izvajalec te prostore uredil, kar bo z opremo znašalo 200 tisočakov. Vesel sem, da je Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah že zaposlil novo pedia-trinjo, in verjamem, da bosta z obstoječim pediatrom dobro skrbela za zdravstveno oskrbo naših najmlajših občanov.
Precej boljše pogoje za delo bodo kmalu imeli tudi nogometaši.
V	športnem centru gradimo za potrebe nogometašev stavbo z novimi garderobami, spremljajočimi prostori, ob igrišču bodo urejeni tudi nove tribune in dodatna parkirišča. Projekt je vreden malo manj kot 600 tisoč evrov, denar zanj smo skoraj v celoti zagotovili iz občinskega proračuna. Del bo prispevala Fundacija za šport. Nova pridobitev bo omogočila precej boljše pogoje za delo nogometašev. V šolo, ki deluje pod okriljem domačega kluba, je vključenih skoraj 200 otrok v različnih selekcijah. Kljub temu da bomo v proračunu imeli manj prihodkov, smo se
odločili še za ureditev pomožnega nogometnega igrišča na umetni travi. Ocenjena vrednost projekta je 200 tisoč evrov. To naložbo so si želeli številni hotelirji in z njo torej podpiramo tudi turizem. Hotelirji ocenjujejo, da bi lahko s takšnim igriščem v poletnem času ustvarili več tisoč nočitev športnikov.
Bobrov center je že pod streho. Do jeseni bo dobil tudi primerne vsebine. Kaj se dogaja glede ponovne ojezeritve Vonarskega jezera, za kar si prizadevate že vrsto let?
Bobrov center lahko živi in preživi brez Vonarskega jezera, čeprav bo umeščen tik ob njem, če bo do ponovne ojezeritve prišlo. O tem odločata republiki Slovenija in Hrvaška. Po mojem vedenju izvajalci končujejo tri študije, ki jih je naročila naša država. Rezultati študij bodo pokazali, kakšni bi bili pogoji za ponovno ojezeri-tev, če bo sploh prišla v poštev. Prej bodo potrebna še dolgotrajna usklajevanja z glavnimi soglasodajalci, kot so Zavod RS za varstvo narave, vodarji in podobno. Naša občina je že leta 2003 izdelala idejno zasnovo turistično-rekreacij-skega centra, povezanega z jezerom. A menim, da smo zmagali že z Bobrovim centrom. Gre za novo zanimivost Rogaške Slatine, ki bo zanimiva tudi za goste iz Podčetrtka, v bližini je še kolesarska steza, ki povezuje obe občini.
Kateri so pomembnejši načrti, ki jih že snujete za prihodnost?
Rogaška Slatina se želi razvijati v smeri trajnostnega razvoja. Med načrti je gradnja parkirišča P+R oz. parkiraj in presedi. Parkirišče nameravamo z nadhodom Sonce nad cesto in železnico povezati s kolesarskimi stezami in sprehajalnimi površinami v ožjem zdraviliškem jedru. Še en korak k večji trajnostni mobilnosti je dograditev obstoječega sistema koles s štirimi novimi izposojevalnicami. Medtem ko v mestu že imamo urejene kolesarske steze, načrtujemo daljinske kolesarske povezave od krožišča v Tekačevem proti občinama Šmarje pri Jelšah in Poljčane ter iz Rjavice proti občini Rogatec. Zadnje leto si prizadevamo za pridobivanje služnostnih pogodb za zemljišča. Še en projekt je dograditev čistilne naprave. Postopki pridobivanja odločbe za sofinanciranje projekta iz evropskega sklada so zelo zapleteni. V naslednjih dveh letih želimo zgraditi še telovadnico v Sv. Florjanu. Za naložbo smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Del sofinanciranja bomo skušali pridobiti na razpisu Eko sklada, ki vlogo še obravnava.
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
i -»
Po besedah sogovornice je bila Kostrivnica omenjena že v 12. stoletju, tam mimo so hodili Rimljani, kasneje pripadniki oglejskega patriarhata.
Marija Čakš, predana kraju in ljudem
Ponosna na biser pod Bočem
»Sem izjemna lokalpatriotka. Moj cilj je, da v kraju ostane čim več življenja in da se pri nas čim več dogaja.« Tako pravi Marija Čakš, ena od prejemnic plakete Občine Rogaška Slatina ob letošnjem občinskem prazniku. Pred dvema letoma je bila ponovno izvoljena za predsednico Krajevne skupnosti Kostriv-nica, to nalogo je v preteklosti opravljala že dvanajst let. Je pobudnica obnove vodnih vrelcev in ureditve vodne učne poti ter poznavalka številnih lokalnih znamenitosti. Ljubiteljica živali, ki je znana tudi po organizaciji številnih dogodkov, je med drugim tudi predsednica Zveze društev upokojencev Obsotelja in Kozjanskega.
Letos bo ob občinskem prazniku eno od plaket prejela Marija Čakš, ki je tesno povezana s Kostrivnico, kjer je doma. V malem prstu ima zgodovino svojega kraja, posvetila mu je tudi knjigo. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je ob slovesu domačinov marsikomu pripravila tudi nagovor na mestu zadnjega počitka.
»Življenje me preizkuša po svoje. Za menoj je 21 operacij. A ko se znajdem na tleh, me vedno nekaj dvigne. Spet odkrijem novo zanimanje ali si nakopljem kakšno zanimivo delo, ki mi daje motivacijo. Spoštovanje, ki ga prejmem od ljudi, mi ogromno pomeni.«
TINA STRMČNIK
Marija Čakš je bila rojena v domači hiši v kraju Gabrovec, saj je bilo premalo časa, da bi njena mama prišla do porodnišnice. Dom si je ustvarila le nekaj kilometrov stran v Spodnji Kostrivnici. Kljub temu da so jo delo in njena zanimanja vodili po številnih koncih nekdanje skupne države in širše, si je vedno z veseljem vzela čas za svoj domači kraj.
Zdaj uživa zaslužen pokoj, prej je bila vrsto let učiteljica šivanja in krojenja. Za ljudske univerze doma in v tujini je pripravljala samoplačniške tečaje, ki so jih obiskovale različne generacije - od osnovnošolcev, srednješolcev do starejših. Veliko je sodelovala tudi z zavodom za zaposlovanje, kjer je ljudem pomagala, da so se lahko izobrazili za šiviljski poklic. V letu dni je učence naučila vsega - od osnov do samostojnega dela z gotovimi izdelki. Udeleženci so se lahko zaposlili v tekstilnih tovarnah, nekateri so postali samostojni podjetniki, ženske so znanje s pridom
uporabile tudi doma, za lastno uporabo. Zadnjih deset let pred upokojitvijo je imela svojo zasebno šolo v Celju. »Skupaj sem imela več kot tisoč učenk in učencev. Na to obdobje imam lepe spomine, zelo rada sem imela svojo službo, že od malih nog sem si namreč želela, da bi bila učiteljica ali odvetnica.«
Omrežila so jo
potovanja
Sogovornica je svoje delo učiteljice šivanja ves teden opravljala na terenu. Ob koncih tedna je 25 let delala kot turistična vodnica po vsej Evropi. Denar, ki ga je zaslužila pri vodenju, je imela za preživetje, s plačo je odplačevala posojila, s pomočjo katerih je gradila svoj dom.
Za vodenja se je navdušila na izletu v Rusijo, ko je skupino spremljal mlad vodnik, ki je med študijem v Ljubljani spoznal dekle iz Moskve. »Ko smo leteli v Leningrad, sva igrala šah in se pogovarjala o vodenju potovanj. V Leningradu sem prevzela njegovo skupino, da je on lahko šel
prej obiskat svojo srčno izbranko v Moskvo, mi pa smo mu sledili nekaj dni kasneje. Dal mi je navodila, kaj vse moram narediti, in skupino sem brez težav pripeljala do cilja. Še danes imam krasno ruto, ki mi jo je poklonil v zahvalo.«
Prvo potovanje je organizirala kmalu po Titovi smrti, ko je cel avtobus domačinov iz Rogaške Slatine odpeljala v Beograd. Spominja se, da je skoraj do minute natančno izračunala čas prihoda, izlet je izpeljala brez težav. Nato se je začel lov na knjige o drugih državah, iz katerih je črpala znanje za svoje delo. »Če česarkoli nisem vedela, sem ljudi pustila na kavi in se odpravila poizvedovat. Nasploh je vseh 25 let mojega dela v vlogi vodnice, ko sem
sodelovala s številnimi potovalnimi agencijami, minilo brez zapletov.« Pred leti, ko še ni imela zdravstvenih težav z nogami, je kot lokalna turistična vodnica turiste vodila po Rogaški Slatini. V zadnjem času goste vodi predvsem po svojem domačem kraju.
Rada dela z ljudmi
Kako je začela delovati v kraju in širše? V času nekda-
nje skupne države je prejela vabilo, naj prevzame vodenje tamkajšnje izpostave socialistične zveze. Delo z ljudmi ji je bilo v največje veselje. Razumela se je tako z otroki kot dijaki, a tudi s starejšimi. Znala je prisluhniti vsem. Tako je pred več kot 40 leti opazila tudi stisko ene od krajank, ki sicer med vaščani ni bila najbolj priljubljena. Ko so bili domačini skupaj na izletu v Begunjah,
je omenjena ženska padla v nezavest. Kasneje je pojasnila, da je bila v tamkajšnjem taborišču zaprta med nacistično okupacijo, medtem ko sta njena mama in njen brat življenje izgubila pri požigu domače hiše. »Moja prva skrb je bila, da smo na pročelje hiše te gospe postavili obeležje in da smo do njenega doma v Čača vasi, kamor je prej vodil le kolovoz, zgradili cesto.«
Poleg službe si je vedno vzela čas za skrb za sočloveka in za to, da bi domačini imeli takšne pogoje, da bi z veseljem ostali v domačem kraju. »Pomembno se mi je zdelo, da so imeli ljudje ceste urejene do svoje hiše, da so bile urejene poti proti njihovim službam, da je bila v kraju šola in da so otroci lahko varno prišli do avtobusa. Želela sem si, da bi imeli ljudje na vasi prav tako dobre pogoje za življenje kot v mestu. Le da so zaradi bližine narave imeli še boljšo kakovost bivanja.« Dodala je še, da se je vedno zavzemala, da bi bila vas urejena, da bi bila biser pod Bočem. Prizadevala si je, da bi se v bližini ohranili trgovina, pošta, frizerski salon in podobne storitve ter da bi lahko ljudje vse pomembne opravke opravili v bližini svojega doma. »Takratni direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije Štefan Zidanšek je imel posluh, da je na Podplatu zaživela pošta. To, da je bila kasneje prodana zasebniku, me najbolj boli,« je pojasnila.
Kjer so hodili že
Rimljani
Marija Čakš je tudi prava zakladnica znanja o svojem domačem kraju. Dejala je, da je bila Kostrivnica omenjena
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Marija Čakš je bila pred dvema letoma ponovno izvoljena za predsednio KS Kostrivnica. Kot eno prvih nalog si je zadala vzdrževanje Kraljevega vrelca. Dva mandata je bila tudi članica slatinskega občinskega sveta.
»Ko smo v kraju organizirali kakšen dogodek, so sodelovale vse generacije. Znali smo stopili skupaj.«
že v 12. stoletju, tam mimo so hodili Rimljani, kasneje pripadniki oglejskega patri-arhata. Leta 1160 je bila tam zgrajena cerkev sv. Lenarta, v kateri so med drugim ohranjeni simboli žovneških gospodov. V svojem potopisu je to cerkev omenil tudi Pavel Santonino, ki je opisal pot iz Lemberga v Studenice. Zapisal je, da je škof sredi poti posvetil pokopališče cerkve sv. Lenarta v Kostrivnici. Cerkev je poimenoval kot baziliko, saj je bila po njegovem opažanju lepša od drugih v savinjski regiji.
Popotniki so se takrat ustavili tudi v bližnji utrdbi, imenovani castrum, ki je bila zgrajena leta 1460. Arheologi so tam med izkopavanjem našli amfore, v katerih so nekoč shranjevali mast in žito, je pojasnila sogovornica. »Utrdba, ki je danes ni več, ni bila naseljena. Namenjena je bila temu, da so se plemiči tam najedli, spočili, preoble-kli, prespali in odšli naprej.« Po utrdbi si je ime nadela tudi igralska skupina, ki jo je oživila Marija Čakš, medtem
ko so bile po ljubiteljski gledališki dejavnosti znane že starejše generacije, ki so na domačem odru pripravljale igre številnih dramatikov. Po eni od teorij ime kraja Ko-strivnica izvira prav iz besedice castrum. Druga različica pravi, da je kraj dobil ime po travi ali kostrevi.
Ponosni na vodno
bogastvo
Ideja sogovornice je bila tudi, da bi v kraju, ki je pod površjem bogat z vodo, uredili vodno učno pot, pri čemer je izdatno pomagala Občina Rogaška Slatina. Na območju je bilo nekoč kar dvanajst vodnjakov kisle vode. Z njo je najbolj bogat predel, kjer je danes urejen Kraljevi vrelec. Da je bil ta znan že v času Keltov in Rimljanov, dokazujeta keltski in rimski denar, odkrita pri izkopavanju vodnjaka. Pomembne najdbe danes hrani muzej v Gradcu.
Lastništvo vrelcev se je skozi zgodovino spreminjalo. Leta 1843 je Ignac Novak obnovil Ignacijev vrelec, leta 1857 še Kraljevega. Ob obno-
vi sta bila vrelca v lasti družine Gotscher, ki je imela v Spodnji Kostrivnici polnilnico slatine. Zadnji lastnik vrelcev in polnilnice, v kateri je bilo zaposlenih veliko domačinov, je bila družina Kupnik. Marija Čakš je kot zanimivost omenila, da so s pomočjo te vode v časih, ko ni bilo kvasa, ženske pekle kruh. Številni domačini to vodo uživajo še danes, saj blagodejno vpliva na notranje organe.
Sogovornica je dala pobudo, da so v bližino Kraljevega vrelca postavili več kot dvesto let star kozolec toplar iz sosednje vasi Podturn. Od tam popotnike pot vodi proti Strniševem vodnem mlinu, Zgornjemu Gabrniku, kjer je eden od izvirov mineralne vode Donat Mg, proti Boču in nazaj.
Zgodovino zajela v
knjigi
»Sem blazno radovedna,« je o sebi še povedala sogovornica. Kot majhna deklica je vase z zanimanjem srkala zgodbe, ki jih je o starih časih pripovedoval njen stari oče. Številne njegove pripovedi si je zapisovala in jih shranjevala v posebno škatlo. »Očeta sem izgubila, ko sem bila stara štiri leta. Moj vzornik je zato postal stari oče. Vedel je številne zanimivosti, med
drugim je bil v Združenih državah Amerike, spoznal se je na politiko. Jaz sem bila njegova prva vnukinja in njegova ljubljenka,« je pojasnila.
Ko je sama postala babica, je številne zgodbe, ki jih je s pomočjo starega očeta in svoje mame zbirala trideset let, delila s svojima vnukoma. Med številnimi izleti na Boč ali pred spanjem jima je pripovedovala legende o cerkvah, mlinih, celo o zmaju, ki naj bi nekoč živel v teh krajih. Vnuka sta jo prosila, naj jima zanimivosti zapiše, da jih ne bi pozabila. Prvi zapisi izpod njenega peresa so izhajali v Rogaških novicah, nato jih je izdala v knjižni obliki v delu Kostrivnica skozi čas. Dodala je, da so številne zanimive stvari še neraziskane. Med drugim naj bi bilo nekoč v
Je lastnica dveh psičk pasme cavalier king charles. Svojo pozornost posveča še mački pasme maine coon in perzijskemu mačku. Izredno rada ima tudi rože.
»Zelo rada sem na Facebooku. To omrežje
• •	V	V V V H	•	v«
mi je še preveč všec. Z njegovo pomočjo se povezujem z znanci iz vsega sveta.«
Spodnji Kostrivnici leseno naselje, ki naj bi pogorelo okoli leta 1400. Zanimanje pri sogovornici zbujajo tudi številna domača imena, ki so še danes značilna za mnoga gospodinjstva. Če ji bo zdravje le služilo, bo zagotovo še raziskala kakšno podrobnost.
Letošnje leto jo pred izzive postavlja kot predsednico Zveze društev upokojencev
Obsotelja in Kozjanskega. Čeprav starejšim, v zvezo jih je včlanjenih približno 3.400, največ pomeni prav druženje, letos zaradi koronavirusa ne morejo organizirati občnih zborov, izletov in drugih dogodkov. A ko bodo razmere to spet dopuščale, bo znala upokojence spet povezati. »Veliko še imam za postoriti,« mi reče, ko si stisneva roko v pozdrav.
Ideja sogovornice je bila, da bi v kraju, ki je pod površjem bogat z vodo, uredili vodno učno pot, pri čemer je izdatno pomagala Občina Rogaška Slatina.
Poleg službe si je vedno vzela čas za skrb za sočloveka in za to, da bi domačini imeli takšne pogoje, da bi z veseljem ostali v domačem kraju.
Kdo so občinski nagrajenci?
Naziv častnega občana bo posthumno podeljen dolgoletnemu sodelavcu občinske uprave, tajniku občine Marjanu Čuješu. Ob občinskem prazniku bo župan mag. Branko Kidrič podelil še dve plaketi in tri priznanja.
Marjan Čuješ se je v Občini Rogaška Slatina zaposlil ob njeni ustanovitvi. V občinski upravi je prevzel nekatera pomembna področja, med drugim skrb za področje gasilstva in civilne zaščite. Poseben pomen je dajal skrbi za invalide in starejše občane, vključen je bil v družbeno in politično življenje. Njegova zasluga je bila med drugim, da se je kolesarska dirka po Sloveniji ustavila tudi v Rogaški Slatini in da je bila občina postavljena na športni zemljevid sveta.
Plaketi bosta prejela Josip Kovačič, ki je znan po svojem delovanju na družbenem in političnem področju, ter Marija Čakš, dolgoletna predsednica Krajevne skupnosti Kostriv-nica. Priznanja občine bodo prejeli Martin Metličar, Edvard Cvetko in Planinsko društvo Vrelec Rogaška Slatina, sekcija Polžki.
TS
36
DROŽOMANIJA
Peka z drožmi povezuje in »zdrožuje«
»Vse se je začelo iz ljubezni«
»Droži učijo potrpežljivosti in vztrajnosti, da ne obupamo takoj.«
Leta 2012 so pokojnemu možu Anite Šumer odstranili žolčnik. Ni mogel več jesti kruha, pečenega s pekovskim kvasom. Kot velika kruholjubca se Anita in Sašo kruhu nista nameravala odpovedati, zato sta preizkušala različne načine priprave kruha, s sodo bikarbono, z vinskim kamnom, s pecilnim praškom, a nobena različica ju ni prepričala.
MARJETKA R. LESJAK
»Ali si mlel kruh v ustih in se je naslednji dan drobil ali bil celo trd kot kamen. Nobena od teh vrst kruha ni imela mehke sredice in hrustljave skorjice, kot sva želela. Zato sem začela raziskovati, brskati za informacijami po spletu,« o začetnem iskanju pripoveduje Prlečka, ki je odraščala v Lovrencu na Pohorju. Med iskanjem pravega kruha za moža se je spomnila babice, ki je v Prlekiji pekla tako, da si je vsakič, ko je zamesila testo za kruh, del testa shranila, ga posušila in prihranila za naslednjo peko. »Ko se je testo sušilo, se je tudi >kislilo<. Zato je bil včasih kruh malenkost bolj kisel in dlje svež.« Po babičinem vzoru in po številnih knjigah, ki jih je naročala tudi iz Amerike, ter po brskanju po spletu je skušala sama narediti droži. »Bila sem navdušena. A niso uspele. Še zdaj ne vem, zakaj ne. Morda nisem bila dovolj vztrajna,
FB-skupini Perfect Sourdough. Njeni izdelki niso ostali neopa-ženi. Zaradi njih jo je belgijski mojster peke z drožmi Karl De Smed, ki je skrbnik prve knjižnice z drožmi na svetu, povabil v Belgijo. »Bila sem presenečena in sem pred potrditvijo, da pridem, raziskovala, kdo je in kaj počne. Tehtala sem, ali iti ali ne, vendar je pretehtala radovednost in sem povabilo sprejela.« Ni ji bilo žal. »Zbralo se nas je 13 različnih pekov iz vsega sveta, nekateri so bili že profesionalci, ki so imeli svoje šole peke, drugi smo bili popolni amaterji. Tiste tri dni smo pekli, jedli in se veliko pogovarjali. Bilo je neverjetno. Razkazali so mi knjižnico droži, kjer imajo zdaj shranjenih že 125 vzorcev, zdaj tudi mojega Rudla. V to knjižnico ne morejo priti kar vsake droži. Lahko pa vsak registrira svoje droži v spletni knjižnici www. QuestforSourdough.com, kjer
»Resnici na ljubo je na Koroškem znan rženi kruh, kjer je treba uporabiti droži in zakisati testo. Vendar jih zelo malo peče izključno z drožmi, ampak kombinirajo droži z navadnim kvasom. Upam, da bo vedno več tistih, ki bodo pekli izključno z drožmi.«
morda ni bila prava moka, morda ni bila v redu voda. A nisem obupala. Po ekološko moko, mleto na mlinske kamne, sem šla v bližnji mlin in poskusila še enkrat. Te druge droži so uspele in to je še danes moj Rudl,« o nastanku prvega nastavka pripoveduje svetovno znana mojstrica priprave pekovskih izdelkov na >drožasti< način. Takšen kruh je njenemu Sašu ustrezal, vzljubila ga je tudi sama. In takrat se je začela njena ljubezen do droži nezaustavljivo množiti.
Iz domače kuhinje
v svet
Leta 2016, ko je Anita Šumer, po poklicu prevajalka, »droži-la« že štiri leta, je v Sloveniji malo ljudi vedelo, kaj so droži in kako peči z njimi. Sama je v tistem obdobju aktivno objavljala fotografije svojih izdelkov na svojem FB-profilu in v
Pozabljeni recept
Na Youtubu si lahko ogledate kratek dokumentarni film o Anitini »drožasti« zgodbi z naslovom The forgotten recipe (Pozabljeni recept). Film, posnet v angleščini, ima slovenske podnapise. Nastanek tega filma je svojevrsten dokaz, kako droži povezujejo in združujejo. Anitinim objavam na Instragramu je sledil tudi Rene Strgar, Mariborčan, solastnik produkcijske hiše JR Visuals iz Londona. »Rene se je navdušil nad peko z drožmi in mi je začel slediti, pošiljal je tudi kakšna vprašanja in sem mu pomagala. Sčasoma mi je predlagal, da bi posneli film.« To je bila ponudba, ki je Anita pač ni mogla zavrniti. Film je bil posnet v Sorže-vem mlinu pri Novi Cerkvi, zaključni del pa po prezgodnji moževi smrti v Londonu, kjer je bila tudi uradna premiera.
»Na FB sem ustanovila skupino Drožomanija, kjer nas je več kot 22 tisoč. >Korona< je poskrbela za velik razmah peke z drožmi in drožomanije. V štirih mesecih se nam je >pridrožilo< več kot 10 tisoč novih članov. To je >drožastično<!«
Knjiga Drožomanija je prevedena v nemščino, hrvaščino, nizozemščino, francoščino.
napišeš, kdaj si jih naredil, iz česa, kaj pečeš z njimi, naložiš lahko tudi recepte.« Zdaj je registriranih že več kot dva tisoč vzorcev. Anita in ostalih 13 povabljenih so postali ambasadorji teh knjižnic.
»Iz Belgije sem se septembra 2016 vrnila tako navdušena, da sem potrebovala nekaj dni, da sem razumela in ozavestila, kaj se mi je pravzaprav zgodilo. Takrat sem se zavedela, da zdaj je pač treba peči in deliti znanje.« Oktobra 2016 je naredila profil še na Instagramu (sourdough_ mania) in začela objavljati fotografije ter videoposnetke svojih izdelkov tudi tam. In prav tam se je potem zgodil največji preboj. »Velike svetovne medijske hiše so te fotografije in videopo-snetke opazile, navezale stik z menoj in mojo zgodbo objavile. Moje posnetke je zaradi teh medijskih hiš videlo več kot 40 milijonov ljudi po vsem sve-
tu. Kasneje so me opazili tudi slovenski mediji,« se medijsko--poslovnega začetka spominja Anita Šumer.
Dlje časa sveži in
okusnejši izdelki
Običajno se droži uporabljajo za kruh, a jih lahko uporabljamo zelo raznoliko. Že v prvi knjigi Drožomanija je avtorica objavila recepte za potico, krofe, francoske rogljičke, buhtelj-ne, piškote, za zgoščevanje. »Droži so fermentirana zmes moke in vode. Zaradi fermen-tacije postanejo različne snovi v moki lažje prebavljive, tudi gluten. Večja je tudi razpoložljivost mineralov in vitaminov. Žita so zaščitena s fitinsko kislino, ki veže nase minerale in vitamine. Ko zaužijemo kruh, pripravljen na običajen način, po hitrem postopku, telo drugih koristi za zdravje, kot da dobi vlaknine, nima. S fermentacijo pa dobimo še minerale in vitamine.
so ljudje lahko začeli čim prej peči.« Lahko jih naredimo tudi sami. »Recept je izjemno preprost, potrebujete samo moko in vodo v razmerju 1:1. Najhitreje bo >zagnala< ržena moka, za začetek priporočam, da je iz ekološke pridelave, še bolje, če je mleta na kamen. Voda naj bo sobne temperature, malo postana, da klor izhlapi,« pravi avtorica slovenskega navdušenja nad drožmi, ki sicer celoten postopek podrobno opisuje na svoji spletni strani drozomani-ja.si.
Proces peke z
drožmi
»Pri peki z drožmi nikoli ne gledamo na uro. Namesto tega opazujte testo. Testo vzhaja, ko spimo, ko smo v službi, ko gremo na bližnji hrib. V eni, dveh ali treh urah pač ne bo prevzha-jalo,« so prvi splošni napotki. Najprej moramo seveda poskrbeti za droži. »Najprej pogleda-
Anito Šumer poleg Sorževega mlina, kjer je posnetega veliko njenega fotomateriala, povezuje s Celjskim kar nekaj oseb. Avtor večine fotografij v njeni drugi knjigi je Celjan Nik Jarh (nekaj fotografij je delo Primoža Lavreta), oblikovalka je Savinjčanka Manca Zupanc, stilistka Barbara Remec.
pustimo, da testo spet naraste za polovico, ga oblikujemo, položimo v košarico, lahko ga pustimo še uro ali dve in damo v hladilnik, če želimo daljšo fermentacijo in boljšo prebavljivost. Lahko ga tudi takoj speče-mo. Pravim, da se ne smemo držati recepta kot droži plota, ampak ko zamesimo, dodamo najprej manj vode, ker vsaka moka sprejema različno količi-
no vode. Najlažje je začeti peči z navadno pšenično moko, potem postopoma dodajati druge vrste moke.«
Jemo z očmi
Skrivnost Anitinega uspeha ni zgolj odlična vsebina, marveč tudi primerna predstavitev. »Priznam, da je na začetku na spletnih omrežjih pritegnil prav videz, ne toliko vsebina.
»Peka z drožmi ni nič novega, je pa pri nas skoraj utonila v pozabo. Ta način peke je star pet tisoč let, pekli so že stari Egipčani, potem se je to znanje preneslo do Grkov in v Rim. Zaradi izuma pekovskega kvasa je peka z drožmi pri nas skoraj potonila v pozabo.«
Zaradi mlečne in ocetne kisline so izdelki iz droži obstojnejši, se ne sušijo tako hitro in se ne drobijo. Okus je boljši. Zato res priporočam uporabo droži povsod tam, kjer potrebujemo moko.«
Kako priti do droži? »Najlažje je začeti, če ti jih nekdo podari. Starejše kot so droži in bolje kot je lastnik ravnal z njimi, boljše so, stabilnejše, predvidljivejše. Zato jih sama ob nakupu prve knjige na moji spletni strani podarim.« Med prvim valom epidemije je Anita droži pošiljala tudi brez naročila knjige. »Da
mo, v kakšnem stanju so. Če jih dlje časa nismo uporabljali, jih moramo najprej oživiti, namnožiti in okrepiti. Če je toplo, droži >delajo< hitreje, če je hladneje, počasneje.« Anita svetuje, naj počakamo, da se droži podvojijo, kar lahko traja nekaj ur. Tudi pri drožeh velja, da najboljše reči potrebujejo svoj čas.
Da so pripravljene, vemo po tem, ko se podvojijo in so prijetno mlečnokislega vonja, npr. po kakšnem jogurtu ali kefirju, nikakor pa ne smejo imeti vonja po kisu. »Moko, vodo, sol in droži zamešamo. Pregnetemo,
DROŽOMANIJA
37
Anita je svoje droži poimenovala Rudl. Odlično se obnese tako pri kruhu kot pri ostalih slanih in sladkih pekovskih dobrotah.
To je dokaz, da jemo z očmi. Zdaj prehaja pozornost na to, zakaj je ta kruh boljši.« K temu, da so njeni izdelki tudi lepi, ne samo zdravi in dobri, je pomembno pripomoglo to, da ima mojstrica »drožaste« peke bogato ustvarjalno žilico. »Že od nekdaj sem rada ustvarjala. Izdelovala sem vo ščilnice, pri srcu so mi doma izdelana darila, eno obdobje sem ustvarjala z ličenjem, nohte sem urejala in o tem pi sala blog.« Ko je pred osmimi leti pekla prve hlebce kruha, niso izgledali tako kot danes. »Ko so moji hlebčki postajali vedno lepši, sem se začela igrati in z britvico zarezovati različne motive, najpogostejši je žitno klasje. Zarežem, tik preden dam v pečico. Kasneje sem začela še risati z naravnimi barvami. Tega še prej nisem videla in tudi to je zbudilo veliko zanimanja pri nas in v svetu.« Za risanje po kolaču uporablja naravna barvila: spi-rulino, oglje, črni kakav, papriko, kurkumo. Anitin kruh sta zdaj umetnost in hrana, »zdrožena« v enem.
Drožomanija osvaja
Zanimanje za droži in peko z njimi je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih doživelo eksplozivno rast. Kar je zanimivo, glede na to, da droži od nas zahtevajo potrpežljivost in čas, današnji način življenja pa je ravno nasproten: vse mora biti čim hitreje, čim boljše, čim bolj »instant«. »Ko ta zagrabi drožomanija, ni več poti nazaj, potem bi samo še pekel in pekel. Dro-ži te prizemljijo, upočasnijo, so kot terapija, protiutež vsemu hitremu življenju. Ljudje tudi začutijo, ko nekdo nekaj počne s srcem, z ljubeznijo.«
Če so k njenemu začetnemu uspehu pripomogla družabna omrežja, zdaj svoje delo širi
tudi na spletni strani, z dvema knjigama in v Klubu drožoma-nija. Prva knjiga Drožomanija, ki čaka že na četrti ponatis, je lani dobila tudi naziv najboljše knjige o kruhu na svetu. Del dobička od prodaje te knjige namenja v dobrodelne namene za terapije deklice, ki ima cerebral-no paralizo. Drugo knjigo Slana in sladka drožomanija, ki je na voljo samo na drozomanija.si, je izdala pred kratkim in prav tako del izkupička namenja za dober namen, za projekt Vida za dostojno življenje starostnikov društva Humanitarček. »Tistih dveh evrov od knjige sama ne bom pogrešala, nekomu bodo pa zelo prav prišli. Veseli me, da lahko pomagam.«
Po izobrazbi je Anita prevajalka in ko se je srečala z drož-mi, je opravljala prevajalsko službo, pekla je za domače potrebe. Ko je rasla njena »dro-žasta« ljubezen, je vedno manj časa namenjala prevajalstvu. Zdaj je že približno pol leta povsem predana zgolj svojemu podjetju. »Peke z drožmi ne jemljem kot službo, zame je to poslanstvo. Preprosto uživam
v peki, deljenju znanja, navdu-ševanju drugih.«
Delavnice peke z drožmi izvaja po celi državi. Pri tem izbira mesta, ki so domača, pristna, topla. »Kot je na primer Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi. To so mesta, ki imajo dušo. Zame ni pomembno samo lepo mesto, ampak tudi srčnost ljudi, ki so tam.« Za celodnevno delavnico je še posebej dobrodošlo, če je na voljo krušna peč. »V njej pečemo pice, ržen kruh, pogačo, zamesimo bel kruh, ki ga udeleženci primerno vzhajanega v košarici odnesejo domov. Spečemo tudi pecivo. Cel dan se družimo in >drožimo<, izmenjujemo izkušnje.« Nekatere stvari Anita prinese že prej pripravljene, ker v času delavnice vsega ni mogoče izvesti. »Pripravo na delavnico začnem že dva ali tri dni prej.«
Ko v času epidemije delavnic ni bilo mogoče izvajati, je Anita pripravila tečaj na spletu, ki je bil podlaga za ustanovitev Kluba drožomanija. »Gre za prvi slovenski članski
program peke z drožmi. Posamezniki se lahko včlanijo in vsak mesec dobivajo nove recepte, deležni so svetovanja >v živo< po spletu, na voljo so različni intervjuji in druge videovsebine. Trenutno ima klub več kot sto članov, vrata kluba bodo ponovno odprta jeseni.«
O peki z drožmi je predavala že tudi v Lizboni, Moskvi, Singapurju, Bangkoku, Angliji, na Jamajki, Kitajskem, Hrvaškem in Nizozemskem.
Avtorico slovenske drožo-manije veseli, da se dober glas o izdelkih, pripravljenih z drožmi, vedno bolj širi. »Spar je bil prvo od večjih podjetij, ki so dala v prodajo kruh z drožmi. Na ta način je tudi več ljudi izvedelo za to peko. Ima sicer svojo re-cepturo in svoje ljudi, a je pomembno prispeval k širitvi namena in poslanstva droži. Podjetje Spar mi je ponudilo možnost, da tudi sama nagovorim več ljudi, da širim znanje in navdušenje ter več ljudi spodbudim k peki z drožmi.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Konkurence ni. Vsak je edinstven. Vsak dela na sebi lasten način, ima svoje znanje in pristop in na ta način smo vsi edinstveni. Nekdo bo šel k vam, nekdo k
•	I •	| •	• I	V • •	I • v	••
meni - ljudi privlačijo različne energije.«
38
REPORTAŽA
S fičkom po denar
90 let zdravstva v Rogatcu
za protezo
Razglednica iz Rogatca med obema vojnama.
(Gradivo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje)
Rogatec
V	Rogatcu letos obeležujejo 90 let, odkar so namenu predali zdravstveni dom, s katerim so želeli preprečiti širjenje nalezljivih bolezni in slabe higienske razmere. V obdobju, ko marsikatera hiša ni imela svoje kopalnice, so se mnogi lahko okopali le zahvaljujoč javnemu kopališču v tej zdravstveni ustanovi. Skozi desetletja se je zavest ljudi o skrbi za lastno zdravje sicer izboljšala. Vendar so starši še v 80. letih mnoge otroke skorajda na silo »privlekli« k zobarju. Nič nenavadnega ni bilo tudi, da sta se zdravnica in sestra s fičkom odpeljali v bližnjo vas, da bi izterjali denar za zobno protezo, ki jo je pacientka »pozabila« plačati.
TINA STRMČNIK
Ker se je gospodarska slika po vojni zelo poslabšala, so se posledično poslabšale tudi socialne in zdravstvene razmere v okrožju Rogatec, o čemer so poročali tamkajšnji sanitetni referenti in občinski zdravniki. V teh krajih so se okoli leta 1918 pojavljale težke epidemije otroških nalezljivih bolezni, med odraslimi pa griža in trebušni tifus.
Z željo pomagati je tedanji Higienski zavod v Ljubljani v letu 1927 v Rogatcu ustanovil društvo za narodno zdravje, ki je začelo priprave za gradnjo tamkajšnjega zdravstvenega doma. Največ denarja za naložbo je prispevala država. Občina je dala na voljo zemljišče, ki ga je kupila za takratnih sedem tisoč dinarjev. Za gradnjo so prispevali tudi nekateri donatorji, kot na primer okrajna hranilnica v Rogatcu. Viri pričajo, da je podjetje Plavčak iz Dobovca prispevalo šest vagonov kamenja, plačalo je tudi prevozne stroške. Krajani Sv. Florjana so poskrbeli za brezplačne vožnje gramoza. Prebivalci trga, ki so imeli živino in konje, so gradbeni material iz železniške postaje brezplačno vozili do gradbišča.
Delo je organiziral takratni župan trga Rogatec in tudi član Društva za narodno zdravje Ivan Geiser, ki je bil po poklicu kolarski mojster. »On ni poznal ovir, z veseljem je spretno premagal vse težave. Njegove zasluge za zdravstveni dom si zaslužijo javno priznanje,« je zapisano v delu Zdravje v Slovenji, ki ga je napisal dr. Ivo Pirc. V delu, ki ga je ob 700 letnici omembe trga Rogatec uredil Ivo Marinc, je omenjeno, da je imel pomembne zasluge za gradnjo doma še tedanji ljudski zdravnik Martin Ogorevc.
Okopali več tisoč ljudi
Zdravstveni dom, ki je skrbel za oskrbo prebivalcev Rogatca, Stoperc, Žetal in Huma na Sotli ter devetih tamkajšnjih šol, so slovesno odprli jeseni 1930. Ambulante in posvetovalnice so sprva delovale vsak dan. Zaradi velikih stroškov so nato delovanje skrčili na tri dni v tednu.
V	pritličju doma je bilo javno kopališče s kadmi in prhami. V tistih časih, ko so imela stanovanja le redko kopalnice, je bilo javno kopališče ob sobotah popolnoma zasedeno. Med letoma 1931 in 1936 se je tako v zimskem kot v letnem času tam okopalo skoraj 14 tisoč oseb, poročajo viri. Med tednom je bilo občasno tam tudi kopanje otrok. Leta 1931 so v zdravstvenem domu okopali 1.966 otrok. Število kopeli se je počasi zmanjševalo, saj so imeli za to na voljo premalo denarja.
Brez vode tudi mazilo ni
zaleglo
V	prvem nadstropju zdravstvenega doma so bile čakalnica, ambulante, soba za obsevanja in čakalnica za ljudi, ki so imeli nalezljive bolezni. Pod okriljem doma je deloval otroški dispanzer s polikliniko in posvetovalnico za matere. Medtem ko so matere tam velikokrat poiskale pomoč za bolne dojenčke in predšolske otroke,
so veliko redkeje obiskovale posvetovalnico za otroke. V virih lahko preberemo, da preprostejši ljudje, ki so se ukvarjali s kamenarstvom ali poljedelstvom, niso bili naklonjeni temu, da bi svoje otroke več ur nosili do zdravstvenega doma, da bi tam pridobili nasvete, kako skrbeti za zdravje svoje mladine. Zdravstveni delavci so bili sprva veseli, da so ljudje pomoč poiskali vsaj takrat, če so otroci zboleli.
Šolarji so pomoč največkrat iskali zaradi bolezni dihal, kožnih bolezni in obolenja zob. Zaradi slabe osebne higiene in pomanjkanja perila je bila med šolsko mladino zelo razširjena srbečica. Tudi mazilo, ki so ga lahko dobili pri zdravniku, zaradi slabih higienskih razmer ni najbolj pomagalo.
Leta 1935 je v tej zdravstveni ustanovi začel delovati protituberkulozni dispanzer z rentgenskim aparatom. Omenjeni dispanzer je tam deloval do leta 1970, ko so zdravstvo organizirali na novo in so rentgen premestili v Šmarje pri Jelšah.
Veliko veselja kljub motni vodi
Na vrtu, kjer je bilo veliko vrtnic in cvetja, so uredili letno kopališče. Zgradili so betonski bazen, dolg 12 metrov in širok 6 metrov. Ob njem je bilo še poslopje z dodatnimi kabinami s prhami in garderobami. V poletni vročini je bil to kraj, kjer so se hladili in zabavali stari in mladi. Ker zbiralnik, kjer so pridobivali vodo za kopališče, ni imel dovolj zmogljivosti za tako veliko porabo, so vodo v bazenu menjavali le na 10 do 14 dni. »Takrat ni bilo čistilnih naprav in voda je po nekaj dneh postala motna od alg in množice kopalcev. Starejši se v takšni vodi niso kopali, ampak so se samo prhali. Nas mlade pa tudi takšna gosta voda ni motila. Nasprotno, imeli smo več prostora za igre v vodi,« je zapisano v knjigi, ki jo je uredil Ivo Marinc. Črpanje vode iz vodnjaka ob zdravstvenem domu v bazen se je izkazalo kot zelo drago. Sploh poleti vode ni bilo dovolj. Zato so čez travnike in njive zgradili nov kilometer vodovoda iz bližnjega kraja.
Od vodovoda do mrtvašnice
Zaradi slabih zdravstvenih razmer so se tedanje oblasti lotile tudi drugih naložb. V eni od vasi pri Sv. Florjanu, kjer so krajani zaradi slabe pitne vode zboleli za tifusom, je država na primer plačala za ureditev novega vodovoda.
Pomembna novost je bila tudi nova mrtvašnica, ki so jo v bližini pokopališča zgradili leta 1933. V eni sobi je bil prostor za mrtvaški oder, v drugi prostor za obdukcije. »V higienskem pogledu je ta mrtvašnica za kraj velika pridobitev, da polagajo mrliča na mrliški oder, ker so stanovanjske razmere v kraju in okolici sila neugodne. Stanovanja so tesna zlasti pri revnejših slojih prebivalstva, pa tudi med bolje stoječimi,« je v svojem delu poročal Ivo Pirc.
Številne voznike rešili bolečin
Ko so javno kopališče zaprli, saj po njem ni bilo več potreb, so v pritličju uredili zobno ambulanto. Tja je leta 1979 prišla delat danes upokojena medicinska sestra Majda Kram-berger, ki je poudarila, da je bilo zdravstvo nekoč povsem drugačno kot danes. Čeprav je službovala v prostorih starega, dotrajanega zdravstvenega doma, ima na tedanje čase lepe spomine. »To je bilo obdobje socializma, ko smo vsi morali trdo delati, ob tem pa smo se znali zabavati, se družiti. Danes na žalost
Organizacijo priprav in gradnje Zdravstvenega doma Rogatec, ki so ga namenu predali leta 1930, je vodil nekdanji župan trga Rogatec Ivan Geiser.
Pomembne zasluge za gradnjo doma je imel še tedanji ljudski zdravnik Martin Ogorevc.
sosed skorajda ne pogleda svojega soseda,« je dejala.
Neštetokrat se je zgodilo, da je na vrata potrkal voznik kamiona, ki je bil na poti po Jugoslaviji in ga je bolel zob. Na stol je sedel, ne da bi se naročil, če je imel zdravstveno izkaznico ali ne. »Popravili smo mu zob. Človek je bil hvaležen in je šel naprej. Za storitev nismo zahtevali plačila, rešili smo ga bolečin. Če je danes s človekom kaj hudo narobe, se lahko zgodi, da ne bo prišel do zdravnika, ampak se bo moral naročiti za prost termin.«
Padel v bazen, da bi se rešil
zobarja
Sogovornica se še dobro spominja dogajanja nekega dne, ko je proti zdravstvenemu domu hodil kričeč otrok, ki ga je mama do vrat dobesedno prignala s šibo. »Drl se je kot >jesihar<. Mama ga je s šibo ošvrknila po nogah, da je spet naredil nekaj korakov naprej. Medtem ko se je želel izmuzniti, je padel v luknjo, kjer je bil nekoč bazen. Sreča je bila, da je bila jama že zaraščena z grmovjem, sicer bi padel na beton.«
REPORTAŽA
39
»Prostori niso odločilni za vzdušje in razmere v zdravstvu. Največ lahko naredijo ljudje. Tudi če so ambulante še tako moderne in lepo urejene, to ni dovolj, če ni složnih zaposlenih,« je dejala Majda Kramberger.
V Zdravstveni dom Rogatec je leta 1979 prišla delat danes upokojena medicinska sestra Majda Kramberger, ki je poudarila, da je bilo zdravstvo nekoč povsem drugačno kot danes. (Foto: Arhiv NT)
zob uspeli pozdraviti, drugič ni bilo druge rešitve, kot da smo ga izdrli.«
Na enem od sistematskih pregledov je opazila fanta, ki je imel povsem piškave zobe, ni pa dovolil, da bi mu jih popravili. Medicinska sestra ga je naročila takrat, ko je imel rojstni dan in mu v zameno za sodelovanje obljubila darilo. Deček je tisti dan res prišel, sestra pa je pozabila pripraviti darilo. Hitro se je odpravila v bližnjo trgovino in malemu pacientu kupila pozornost. »Z veliko muko je splezal na stol, a je bil pozornosti in čestitk izredno vesel. Od takrat naprej je redno hodil k zobozdravniku.«
Ambulanto je nekoč obiskal tudi mož, ki je prinesel zobe, ki jih je kupil v gostilni. Pričakoval je nemogoče - da bi zdravnica njegovim potrebam prilagodila protezo nekoga drugega. Medtem ko si je gospod, ki je bil sam svoj mojster, zobe izdelal kar iz lesa, se spominja Majda Kramberger.
Pujs kot plačilo za protezo
Razvoj je napredoval in v ambulanti so začeli za doplačilo izdelovati posebne proteze. Za take zobe se je odločila tudi gospa, ki je po namestitvi vstala iz stola in preprosto odšla. Ko jo je sestra pozvala k plačilu, se je izgovo-
rila, da pri sebi nima denarja, da ji ga bo dal mož in ga bo prinesla.
Ko pacientka denarja po nekaj mesecih še vedno ni prinesla, sta zobozdravnica in medicinska sestra po navodilu uprave sedli v »fička« in se odpravili na njen naslov. Srečali sta jo na poti. Ustavili sta se vozilo in pojasnili, da sta namenjeni k njej. »Odpravila naju je z besedami, da pri njih ni nikogar doma. Ko sva jo opomnili na denar, nama je svetovala, da greva kar v hlev in si tam izbereva pujsa.« Gospa je nato prejela izvršbo, je dejala Majda Kramberger, ki se še danes nasmeji ob misli na številne pretekle prigode, povezane z zdravstvom v Rogatcu.
Majda Kramberger: »Ko je bil zgrajen nov zdravstveni dom, smo bili seveda vsi zaposleni zelo veseli. V Rogatcu smo prvi v regiji na primer dobili preventivno sobo, kjer smo otroke učili pravilnega umivanja zob.«
Do upokojitve je za zobozdravstveno varstvo v rogaški ambulanti skrbela dr. Marija Horvat Cerovečki, ki je na delo vsak dan prihajala iz Krapine. Marija Kramberger je skupaj z omenjeno zdravnico delala 20 let in še danes je navdušena nad tem, da se zdravnica v takratnih razmerah ni ustrašila prav nobenega primera. »Pacienti so res morali malce počakati, vendar je znala poskrbeti za vse težave in za vsakega bolnika. Tega danes več ni. Zaradi obilice dela je nič kolikokrat zamudila avtobus, ki je iz hrvaške strani vozil proti njenemu domu.«
Posebnost tedanjega časa je bil tudi star zobozdravstveni stroj. Ko je zdravnica brusila zobe, jih je morala medicinska sestra zalivati s pomočjo posebne naprave. V nasprotnem primeru bi se zob ob brušenju preveč ogrel, kar bi ljudi močno bolelo. Šele kasneje so se uveljavili zobozdravstveni stroji, kjer je bila voda že del vrtalne turbine.
Zobje za mnoge zadnja skrb
Ko je začela delati v Rogatcu, je skrb zobni higieni posvečal le malokdo. Danes bi težko verjeli, s kakšnimi zobmi so ljudje nekoč prišli k zobozdravniku. Zdravnica je morala velikokrat najprej očistiti zobe, da je videla, kaj je treba popraviti. »Ljudje so prihajali le, ko jih je že močno bolelo. Takrat je za zob že prepozno. Včasih smo
Še ena podoba Rogatca iz starih časov.
(Gradivo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje)
Rogatec

živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
CELJSKA
IN0X DIMNIKI
merzelj
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
40
75 LET NOVEGA TEDNIKA
O čem smo pisali v vročem poletju na prelomu tisočletja
Cvetoči Mos, vroče turistične takse ...
V tokratnem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika, ki ga pripravljamo ob 75-letnici, se je časovni stroj ustavil na prelomu tisočletja. Pod drobnogled smo vzeli, kaj smo v NT pisal v julijskem poletnem času leta 2000 in 2001. Nekateri ljudje, ki so takrat pomembno krojili lokalno dogajanje, so v tej vlogi še danes, nekaterih ni več na sceni, pri čemer se je od takrat tudi marsikaj drugega spremenilo. Vmes smo na primer namesto tolarjev dobili nov denar, evre (takrat so še bili v veljavi znameniti čeki). Nekatera ikonična podjetja se danes soočajo z novimi izzivi, lokalne problematike imajo tudi druge poudarke in odtenke.
ROBERT GORJANC
Kljub poletnim dopustom je bil konec julija leta 2000 za
Celjski sejem čas intenzivnih priprav na Mednarodni obrtni
Revnim jemljejo, bogatim pustijo
Revnejše turistične občine so že drugo leto brez turistične takse, bogatim je ostala Med prizadetimi Dobrna, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Zreče - Tožba na ustavnem sodišču
sejem - Mos, ki je v tistem času doživljal razcvet tako po številu razstavljavcev kot obiskovalcev. Tisto leto je bil Mos velik izziv tudi za našo medijsko hišo, saj je novinarska in marketinška ekipa pripravljala tradicionalno posebno prilogo Sejemska Peti-ca, ki je izšla v nakladi kar 200 tisoč izvodov in je bila vložena tudi v druge časopise.
DOGO
Ogledalo uspešnosti za male in velike
Do začetka 33. MOS v Celju še dober mesec - Priložnost, da gospodarstveniki potegnejo za jezik politike - Glavni pokrovitelj letos Merkur
»Razstavišča Celjskega sejma so skoraj že pripravljena do te mere, da bi lahko jutri začeli poslavljati 33. Mednarodni obrtni sejem, ki se ho v Celju začel tradicionalno drugi petek v septembru. H. septembra,« je na torkovi novinarski konferenci, ki je bila namenjena prvi seznanitvi slovenske javnosti s pripravami na največjo poslovno-gospodarsko pri reditev v državi in tem delu
bo predstavila Se podjetja iz prav vseh celin sveta. Praksi avstrijskih, nemških in italijanskih podjetij, ki so se v Celju doslej predstavljala pod okriljem svojih držav, bodo letos sledili Se Kitajci, saj se bo na skupnem razstavišču predstavilo kar 14 kitajskih podjetij, ki želijo navezati stike s slovenskim gospodarstvom, obrtniki in trgovci.
Glavno pokroviteljstvo nad sejmom, ki je bilo zadnje leta
bomo. tako ki javnost vaiena; odprli neka i vi
>1 »e slover Mdn i j leta.: iraSani.
ki
33. MOS bodo za promocijo sodelovanja med velikimi gospodarskimi sistemi in malim gospodarstvom tudi letos izkoristili v velenjskem Gorenju. V sklopu svojega razstavnega prostora bodo IS. septembra imeli ves dan odprto Informacijsko pisarno Gorenja za sodelovanje z malim gospodarstvom, obrt
Eli'
iikih
atitnill oh. m v 14-11111111,1 u-viirjših и- /х ili ugo li-m brez visokih zneskov, ki iili /.be rejo s turisti? no t.ik Za razliko od bodlih

ki I
, lll/.l
i t.iksi
ni vzela. Гм vsem skupaj SO IV V 11VI šl' v /JCeCkll jlllli jd vložili' I o; h, i i iii N il.il IK' III SOlllšĆll Mill Г. 11Г1 so Onimi,! Podčetrtek, RogaA ka St,Hill.i in Zrete.
Crr* 7Л obline, ki s svojimi
7A urejanje komunalne inti-i strukturi- na Roelt m v Ter mah, za delovanje Turistično
treh turističnih druStev, označevanje kolesarskih in peSpo-
V rimenienih občinah luri
:elo i

Muriim Drvfenik
mite. Bruiika Kidrič
ri'prić.i
ni, da jim pripada. Ljubljanska odvetniška pisarna, ki zastopa gospodarsko SibkejSe turistične oht-iiie je zato od
[7 Brez dodatnih posojil
1Л ■
u
I
Potrjen investicijski program za izgradnjo I. faze Športnega parka pod Golovcem - Začetek gradnje konec
oktobra
Celjski mestni svetniki so z nekaj dopolnitvami potrdili investicijski program /л izgradnjo I. faze Šport nega parka pod Golovcem. Poletje bodo v Celju izkoristili a izdelavo in pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenj, oktobra pa naj bi začeli z gradnjo objektov, ki bi morali biti po termin skem planu dokončani do septembra leta 2003.
V prvo faza izgradnje Sport-■ nega parka pod Golovcem je тл ieta gradnja centralnega nogometnega stadiona s tribunami, sočasno pa bodo v Ope-karniSki jami gradili tudi poslovne objekte s parkirišči. V Celju so zadovoljni, ker so
zemljišče, namenjeno za gradnjo trgovsko poslovnega kompleksa, prodali precej bolj ugodno, kot so pričakovali. Mercator je namesto predvidenih 42 tisoč kvadratnih me trov odkupil le 1A lisoč dratnih metrov zemljišč. Ven dar pa je bila dosežena v i:1-j j cena za kvadratni meter zemljišč; sai bodo v Celju dobili tolarsko protivrednost 286 nemških mark za kvadratni meter. Ob dejstvu, da bodo v trgovskem centru v kletni etaži uredili parkirne prostore, bo ililII skupno Število parkirišč enako prej načrtovanim.
Mestna občina Celje, ki je nosilec naložbe, bo kol svo[ delež prispevala zemljišče ier
izkupiček od prodaje zem IjiSča za trgovski center, na voljo pa jim ostaja Se IS ti soč kvadratnih metrov zem IjtSč. Kot so ob potrjevanju investicijskega programa sklenili svetniki, p,i se ne Mestna občina Celje ne k.i tet okoli podjetje v njeni la sti. za potrebe gradnje Spon nega parne sme dodatno zadolževati ali dajati poroštev, prav tako pa tudi ne sme zaradi tega prodajati katere ga drugega svojega premoženja. Odprte terjatve za komunalno ureditev zemljišča mo-rjjo v ZPO poravnati tako, da s tem ne bodo obremenili občinskega proračuna.
1. STAMEIČIČ
75 LET NOVEGA TEDNIKA
41
Mednarodni
Obrtni
Sejem,
Celje
od 8. do 17. septembra 2000
IVI O SOVA PETICA
Mednarodni obrtni sejem, letos že triintrideseti, bo tudi tokrat privabil v Celje skoraj dva tisoč razstavljavcev in več sto tisoč obiskovalcev tega pri nas največjega in v Evropi drugega največjega sejma obrti.
Novi tednik
bo tudi letos, v sodelovanju z dnevnikom
Večer
in pokrajinskimi časopisi
Primorske novice. Gorenjski glas. Dolenjski list. Tednik Ptuj in Vestnik Murska Sobota, izdal tradicionalno
sejemsko prilogo M0S0V0 PETK0,
v nakladi 200.000 izvodov.
Vabimo razstavljavce, da v njej predstavijo svojo sejemsko ponudbo, sai bodo tako na/bolie opozorili na svoj t az stavni prostor največje število obiskovalcev MOS 2000.
Pokličite
Irin« službo Novego tednike in Radi« Celje
03 4225 105
in zahtevajte dodatne informacije
Letos je zelo uspešno podjetje Celjski sejem epidemija koronavirusa prizadela mnogo bolj kot druga podjetja, ki so se sicer prav tako znašla v težavah. Sejemske dejavnosti namreč zaradi vladnih zaščitnih ukrepov v Celjskem sejmu trenutno sploh ne morejo izvajati in izvedba Mosa jeseni je še v veliki negotovosti. Le kdo si je lahko kaj takšnega predstavljal pred dvajsetimi leti?
Veliko prahu je v tistem času dvignila tudi turistična taksa. Nekatere manjše občine, ki so tudi pomembna turistična središča, v naši regiji so to na primer Podčetrtek, Rogaška Slatina, Dobrna in Zreče, so zaradi turistične takse vložile ustavno tožbo proti državi. Ta je v okviru financiranja t. i. primerne porabe tem občinam za znesek prihodkov iz turistične takse namenila manj državnega denarja. Bogatejše turistične občine (kot so Bled, Piran, Kranjska Gora ...), ki niso bile prejemnice državnega sofinanciranja, so lahko same razpolagale s turistično takso.
Do tožbe na ustavnem sodišču je prišlo, potem ko državni zbor ni sprejel amandmaja, da naj se pri financiranju občin turistična taksa ne šteje v primerno porabo.
Različni dejavniki, ki vplivajo na razvoj občin in neskladen razvoj Slovenije, so večna tema tudi danes, le da se kažejo v drugih pojavnih oblikah.
novi tednik

radio celie
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Joseph Kuwasseg, Ojstrica, grad pri Taboru v Savinjski dolini, ok. 1845, litografija s kredo, Lamplova suita, napis: Ruine Osterwitz im Cillier Kreise gehörig dem Hern Anton Perko, (Pokrajinski muzej Celje).
Vedute, zvesti posnetki naših krajev v 19. stoletju (4)
V obdobju pospešenega razvoja zdraviliškega turizma se je Joseph Franz Kaiser v štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja med prvimi prilagodil novim željam odjemalcev. Začel je izdajati Novo Kaiserjevo suito, v kateri prevladujejo upodobitve štajerskih zdravilišč s poudarkom na kopaliških stavbah in okoliških krajih. Motivi so majhni, v polovični velikosti razglednice, dopolnjeni z žanrskimi prizorčki in praviloma nepodpisani. Ti posamezni listi so takrat dobili tudi drugačen pomen,
saj so jih zdraviliški gostje kupovali kot spominke, podobno kakor romarji božjepotne podobice.
Med letoma 1841 in 1850 je nastala Lamplova oziroma Velika Lamplova suita, kjer že ime pove, da gre za lito-grafije, ustvarjene v velikem formatu. V spodnjem levem robu je na nekaterih kot avtor podpisan Joseph Kuwasseg (1799-1859). Med razstavljenimi vedutami najbolj dramatična predstavlja grad Ojstrico v Savinjski dolini med nevihto. Na levi je zgradba z udrto streho,
na sredi stoji vidno zanemarjen, a še vedno mogočen, z okroglima stolpoma utrjen dvorec. Pred njim se vije pot, na kateri je divja nevihta zajela dva sprehajalca. Na nebu je ujet trenutek udara strele v manjšo stavbo na desni. Med njegovimi vedutami pa kar žari v nežnih rumenih in živo zelenih tonih upodobljeni Podgrad pri Vranskem.
Se nadaljuje
Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje
Neznani avtor, Dobrna, ok. 1840, litografija, Nova Kaiserjeva suita napis: Bad Neuhaus unweit Cilli, (Pokrajinski muzej Celje).
Bad S^eulans mxweit Cilli.
ALBUM S CELJSKEGA
180 let »male« cerkvice Sv. Križa nad Belimi Vodami
Na Oslovski gori, kot so nekoč poimenovali kraj med Štajersko in Koroško, na nadmorski višini 1054 metrov, stojita kar dve cerkvi, posvečeni sv. Križu. Kot pripoveduje zgodba o nastanku te božje poti, je konec 18. stoletja bližnji kmet Sovinek izgubil vola iz svoje črede, ko se je pasla. Pastirji so ga iskali več dni. Nazadnje so pogledali na Oslovsko goro. Našli so ga pod veliko smreko. Klečal je pred križem, ki je bil na njej obešen. Ta križ je Sovinekov gospodar vzel in obesil na svojo hišo. Toda v sanjah opomnjen je zgradil na gori leseno kapelico in vanjo vrnil najdeni križ. Od takrat je prihajalo na goro vse več ljudi molit. Sezidati so morali novo kapelico. Po vsej okolici se je začelo govoriti o čudežnem križu. Sem so prihajale matere z bolnimi otroki, ljudje z različnimi boleznimi. Nastala je božja pot. Zaradi množic, ki so se zgrinjale k čudežnemu križu, so se odločili postaviti cerkev.
Leta 1840 je bila zgrajena cerkvica z lepim baročnim zvonikom. Ko je osem let ka-
sneje, oktobra 1848, prvič prišel tja škof Slomšek, se je lahko prepričal, da je tudi nova cerkvica premajhna. Zato je škofija dala dovoljenje za gradnjo večje. Težka dela, pri katerih je bilo treba večino materiala pripeljati ali prinesti vrh gore, so trajala sedem let. Leta 1857 so bila končana. Osmega avgusta 1862, šest tednov pred svojo smrtjo, je škof Slomšek novo veliko cerkev sv. Križa posvetil. Takrat je bil že tako oslabel, da ni mogel več pridigati, pri obredu pa je potreboval pomoč. V spominsko knjigo je ob tej priložnosti zapisal svojo pesem Pohvala sv. Križu.
Romarski shodi: 1. maj, bin-košti, lepa nedelja, nedelja po godu sv. Ane (26. julij), praznik povišanja Sv. Križa (14. september, letos v nedeljo, 13.), rožno-venska nedelja in na božič.
Vir: Petrič, F. Duša le pojdi z nami, 1994, str. 86-89
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko. macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Razglednico, izdal jo Ateller Weiss v začetku 20. stol., hrani Osrednja knjižnica Celje.
novi tednik
VMiac? г штј!
radio celie
BRALCI POROČEVALCI
43
Novi doktor znanosti z mentorjem
Nov doktor znanosti
Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju poleg dodiplomskih in podiplomskih študijev poteka tudi doktorski študij Managemen-ta znanja, v okviru katerega so minuli teden dobili novega doktorja znanosti. Aplikativno usmerjen študij, ki spodbuja sinergijo in nadgradnjo strokovno-poklic-nega dela z znanstveno raziskovalnimi dosežki, je z uspešnim zagovorom doktorske dizertacije zaključil Andrej Novak, finančni direktor podjetja uspešnega mednarodnega podjetja Ledinek iz Hoč. Doktorsko dizertacijo z naslovom »Model vpliva stila vodenja in managemen-ta znanja na uspešnost podjetij« je novi doktor znanosti Andrej Novak pripravil pod mentorstvom prodekana, izr. prof. dr. Kristijana Breznika, ter somentorstvom doc. dr. Srečka Natka.
Kot je po zagovoru povedal Andrej Novak, mu je doktorski študij na MFDPŠ omogočil spoznavanje teoretičnih konceptov in raziskovalnega dela v okviru doktorske di-
sertacije, obenem pa tudi primerjavo pridobljenih teoretičnih spoznanj z obstoječimi praktičnimi izkušnjami. »Slednje je še posebej dobrodošlo, saj nam raziskovalno delo prinaša širši pogled na izzive v vsakodnevnem delovanju podjetij. Management znanja kot relativno nov koncept v slovenskem prostoru, ponuja še veliko možnosti nadaljnjega raziskovanja, vodjem podjetij pa priložnosti, da izkoristijo njegov potencial in posledično povečujejo svoj uspešnost,« je še dodal Novak.
Doktorski študij so na MFDPŠ začeli izvajati v študijskem letu 2013/2014. Študij trenutno obiskuje 11 študentov iz Slovenije in tujine, poteka pa tako v slovenskem kot tudi angleškem jeziku. Izvedba študijskega programa v angleškem jeziku pomeni prispevek k večji internacionalizaciji izobraževanja doma, kar prispeva k izboljšanju kakovosti mednarodne razsežnosti slovenskega visokega šolstva. Prijavni rok za vpis v 2020/21 je do 17. avgusta 2020.
MAJA GORJUP ZDOVC
Predavanje o slepoti
Ob skorajšnjem zaprtju razstave slik slikark z okvaro vida iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, smo skupaj z Sebastjanom Kamenikom in Mojco Breznikar (Združenje prijateljev slepih Slovenije) v Galeriji Niko Ignjatič pripravili predavanje o slepoti za otroke ki so v počitniškem varstvu JZ Socoio. Bilo je poučno, predvsem pa zabavno, sploh pa v družbi psa vodnika Sharka.
Nejc Štefanič, predsednik društva Otroci Otrokom
Donacija zdravstvenim delavcem
V Tušu se zavedajo velike izpostavljenosti zdravstvenih delavcev v času epidemije covid-19. V zahvalo za njihov trud, čas in požrtvovalnost v težkih pogojih dela so minuli petek Splošni bolnišnici Celje darovali pakete z dobrotami Tuš izdelkov za oddelke, ki so bili v času epidemije najbolj izpostavljeni: Urgentnemu centru, Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Oddelku za intenzivno interno medicino.
AM
novi tednik
Vedno? г mwy.
radio celie
44
NASVETI / BRALCI POROČEVALCI
IX ■	1 i 1	V ■	"V
Kaj sejati na površine, uničene od toče?
Površine, posejane s koruzo, ki jih je močno prizadela toča, je najbolje plitvo obdelati in posejati z enim od strniščnih dosevkov.
Strniščne dosevke lahko uporabljamo za prehrano ljudi ali živali ali jih sejemo za po-dor. Predvsem je pomembno, da s setvijo strniščnih dosevkov preprečimo kalitev in semenitev širokolistnih ter ozkolistnih plevelov. Tla zavarujejo pred sončno pripeko, vetrom in dežjem. V tleh pod dosevki se hranila ne izpirajo, korenine rahljajo podtalje in se spreminjajo v humus. Z dosevki preprečimo tudi izpiranje nitritov iz vrhnjega sloja v podtalnico. Nezaželene rastline (kot so na primer kostreba, metlika, ščir in druge), ki vzniknejo po neposejanem strnišču, nam delajo preglavice predvsem v naslednjem glavnem posevku.
Že nekoč so vedeli, da njiva ne sme ostati prazna po spravilu žit. Zato je tudi zelo znana ljudska pesem Po Koroškem, po Krajnskem že ajda zori. Ta strniščni dosevek so uporabljali namesto herbicida, saj vsi vemo, da ima hiter vznik in hitro prekrije njivsko površino ter zavre vznik neželenih rastlin.
Z dosevkom pridelamo na isti površini dva pridelka, zato priporočamo takoj po žetvi žit setev enega od strniščnih dosevkov, saj je v tleh še vedno dovolj vlage, da rastline lahko vzniknejo. S plugom površino plitvo preorjemo in jo dobro prebranamo, da dobimo drobno grudičasto strukturo tal, in takoj posejemo ter povaljamo. Zemljišče lahko tudi plitvo obdelamo s krožno brano ali opravimo setev s sejalnico za vsejavanje.
Dosevke delimo na prezimne in neprezi-mne, za prehrano ljudi in živali ter za večanje organske mase v tleh. Za kateri dosevek se bomo odločili, je odvisno od naše usmeritve oziroma od potreb po krmi za živali ali za nas ljudi na naši kmetiji.
V strnišče lahko sejemo želeno seme ročno počez ali s trosilcem mineralnih gnojil ali s sejalnico za vsejavanje ali pa strnišče pred setvijo plitvo obdelamo. Za čim hitrejšo in enakomernejšo rast je treba dosevke pognojiti z 10 kubičnih metrov gnojevke ali z 200 kg/ ha NPK-gnojila 15:15:15. Strniščni dosevki potrebujejo za čim hitrejšo in enakomernejšo rast rastlinska hranila, zato jih gnojimo s 40 kg dušika/ha (N), s 60 kg fosforja/ha (P2O5)
in 80 kg kalija/ha (K2O). Gnojimo glede na kemično analizo tal oziroma v odvisnosti od vrste dosevka in njegove rabe (ob setvi, dognojevanje jeseni ali spomladi).
Po setvi sledi obvezno valjanje posevkov. Z valjanjem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka, hkrati površino utrdimo in zravnamo.
Strnišča posejemo z različnimi rastlinami:
Prezimni posevki - setvena norma (čas setve)
inkarnatka, ki je sejemo - 25 kg/ha (do septembra)
mnogocvetna ljuljka - 45 kg/ha (do septembra)
grašljinka (že pripravljena mešanica mno-gocvetne ljuljke, grašice in inkarnatke) - 55 kg/ha (do 15. septembra)
navadna (krmna) ogrščica (akela, starška) - 12-18 kg/ha (do začetka septembra)
oljna (krmna) repica (perko) - 10-15 kg/ha (do konca avgusta)
ozimna grašica - 100-120 kg/ha (do konca septembra)
Neprezimni posevki
westerwoldska ljuljka - 40 kg/ha (do 1. avgusta)
aleksandrijska detelja - 25-30 kg/ha (do 1. avgusta), lahko tudi mešanico
perzijska detelja - 18-20 kg/ha (do 1. avgusta)
Našteti so dosevki, ki jih lahko uporabljamo za krmo, sejemo pa lahko dosevke tudi v primeru, da nam na kmetiji manjka organske mase - se pravi, da nimamo dovolj organskih gnojil in bi radi izboljšali bilanco humusa v tleh. Zato lahko še sejemo facelijo - 10-14 kg/ha, oljno redkev - 15-20 kg/ha ali belo gorjušico - 15-20 kg/ha.
Po setvi strniščnih dosevkov upamo, da nam bo vreme služilo in ne bo presuho in prevroče oziroma premokro.
Če nič ne posejemo, nič ne zraste, če posejemo, pa je dolgo časa brez dežja in je vroče, spet nič ne zraste, če posejemo in je normalno vreme z zadostno količino dežja, pa imamo normalen pridelek.
Mag. Tatjana PEVEC, KGZS - Zavod Celje
Foto: SHERPA
Praznovala je 90 let
12. julija je 90. rojstni dan v družbi svojih najbližjih praznovala mama, babica in super prababica Emilija Lonča-rič - Tama iz Celja. Vsi njeni so ji ob praznovanju zaželeli obilo zdravja in nepozabnih trenutkov, preživetih ob tistih, ki jih ima najraje.
Tina Riemer, Celje
novi tednik
BRALCI POROČEVALCI
45
Kmalu po startu v Andražu nad Polzelo
16. gorski tek na Goro Oljko za Zoranov pokal
Letošnji gorski tek na Goro Oljko drugo soboto v juliju, ki ga organizirata PD Polzela in ŠD Andraž, je bil že 16. po vrsti. Izveden je bil pod posebnimi pogoji, saj so ukrepi glede zajezitve koronavirusa vedno strožji. Teklo je 73 tekačev iz raznih krajev Slovenije, tek je veljal tudi za točke, ki štejejo za štajersko-koroški pokal 2020.
Proga, ki je dolga 7,4 km, se začne na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo in poteka nekaj časa po asfaltu, nato preide v makadam in gozd, kjer lahko tekači uživajo v senci. Cilj je bil pri domu na Gori Oljki (725 m), kjer so tekači prejeli toplo malico, okrepčilo, sadje in spominsko darilo. Tekmovanje je bilo v sedmih moških in ženskih kategorijah, v katerih so prvi trije prejeli medalje.
Absolutni zmagovalec je tudi letos postal Klemen Špa-nring, ki je član Atletskega kluba Slovenska Bistrica, s časom 31,50 (rekord proge je 30,35). Najhitrejša pri ženskah je bila Ula Kupec iz Hrastnika s časom 43,03. Polzelan Miroslav Jegrišnik je bil v kategoriji do 79 let prvi, Matija Jazbec, prav tako Polzelan, je bil v kategoriji od 40 do 49 let drugi.
Najmlajša udeleženka teka je bila devetletna Polzelanka Manca Jazbec, ki je zmagala v kategoriji žensk do 19 let, najstarejši tekač je bil dr. Branko Janez Rojc iz Ljubljane, star 79 let.
T. T.
Zlata Zabukovnika
Minilo je petdeset let, odkar sta sklenila zakonsko zvezo Ivana in Vincenc Zabukovnik iz Andraža nad Polzelo. Cerkveni obred zlate poroke, 50 let skupnega življenja, je v domači cerkvi daroval župnik Damjan Ratajc iz Prebolda, civilni obred je opravil polzelski župan Jože Kužnik. Slovesnost so polepšali domači cerkveni pevci.
Vincenc izhaja iz večje, po domače zgornje Jugove družine iz Dobriča, kjer je bilo treba poprijeti za vsako delo. Izučil se je za strojnega ključavničarja, se zaposlil v podjetju Sip Šempeter, kjer je delo opravljal vse do upokojitve. Ivana, po izobrazbi trgovka, izhaja iz Jakove domačije v Podsevčniku. Vse življenje je posvetila trgovini, kjer je delo opravljala s srcem in z veseljem.
Mladostna iskra med njima je preskočila in odločila sta se združiti poti in srci. Skupno življenje sta začela na Ivaninem domu in si počasi, a vztrajno gradila svoj topel dom.
Trdna volja, zaupanje vase in vera so jima pomagali, da sta se pogumno podala na skupno pot, vztrajala v dobrem in slabem ter ustvarila nova življenja. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Boštjan, Dušan in David. Otroke sta vzgojila v pridne in poštene. Osrečuje ju šest vnukov. Vincenc in Ivana sta tudi prijatelja. V njuni družbi je prijetno in sproščeno. Spoštujeta ljudi in njihove odločitve. Sta starša, ki jima je družina vedno na prvem mestu in sta za njo pripravljena narediti vse. Vincenc je že dlje časa skrben ključar v domači župnijski cerkvi. Skupaj zelo rada obdelujeta vinograd ter vrt, Ivana pa neizmerno uživa med svojimi rožami. Naj bo tako še naprej.
TT
Večer šansonov
11. julija se v Žalcu vsako leto spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, ki se je rodil pred 161 leti.
Zbrane v avli doma II. slovenskega tabora je uvodoma nagovoril v imenu ZKŠT Žalec Uroš Govek, ki je del nagovora namenil znamenitemu Žalčanu - skladatelju, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstroogr-ske monarhije in ga zaključil leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca.
Na koncertnem večeru je pevka Ani Frece z zasedbo Hotel za srečo za skladateljev rojstni dan pripravila zgodbo s poezijo in z glasbo. Izvedli so večne šansone Mojmirja Sepeta, ki letos praznuje 90-letnico. Slišali smo šansone, ki jih je ustvaril z znanimi pesniki, kot so Ivan Minatti, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Fran Milčinski - Ježek in drugi. Obiskovalci so slišali tudi melodije in verze tega stoletja, ki jih je soustvarila Ani Frece, ki je bila protagonistka tega večera.
Nastopili so Ani Frece, vokal, Marko Mozetič - Mozo, kitara, Marko Čepak - Maki, kitara, in Nikola Motošič - kontrabas.
T. T.
radio celje
46
RAZVEDRILO
Kako rešiti problem neželjene tetovaže!
Oven
Tehtni ca ISŽJ
Previdnost ni nikoli odveč
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Berem v časopisu, da so Japonci odprli sobo, v kateri se lahko razjočejo. Kako zaostajajo za nami! Mi imamo celo državo, ki je za razjokat.
V reklami je pisalo: V 4 korakih do ravnega trebuha. Jaz že 4 ure korakam, pa nič.
Zakaj ženske živijo dlje od moških? Sigurno za to ker nimajo žene.
Z zelo dolgotrajnim zadrževanjem vašega glavnega planeta Marsa v vašem znaku boste praktično nepremagljivi. Ne ustrašite se spremembe, kajti nežno trkajo na vaša vrata in vam prinašajo srečo in blagostanje. Ste na obrobju dogodkov, ki bodo zaznamovali vaše življenje. Na zasebnem področju velja nekaj previdnosti zlasti ob koncu tedna. Skušajte upoštevati tudi želje svoje okolice.
3\k

Lev

Devica
z*
Vikend bo minil v zelo prijetnem vzdušju, družabnost bo cvetela, kar vam bo zelo odgovarjalo. Možnosti kam iti in s kom bo več, mogoče se boste celo težko odločili, čemu boste dali prednost. Vsekakor se boste sprostili in poveselili. Premišljevaje o tem, kaj ste naredili narobe v partnerstvu, vas ne vodi nikamor. Potruditi se morate za bolj sproščeno, romantično komunikacijo in iz vsega skupaj potegniti nekaj več.
škorpijon
Imeli boste odličen načrt in vaša strategija se bo izkazala za pravilno. Niste nagnjeni k hitrim spremembam, raje se držite preverjenih in ustaljenih navad. In tudi tokrat boste ravnali v skladu s tem. Razmislite, kaj pričakujete v partnerstvu in začnite pri korenitih spremembah. Včasih so vaše želje nerealne, zato delujete zmedeno. Ne glede na vse boste zelo privlačni in zato vam oboževalcev ne bo zmanjkalo.
Dvojčka
Še vedno ste ljubljenec Venere, ki že dolgo potuje po vašem znaku. Prinaša vam veliko lepega in vas naredi tudi zanimive in privlačne brez posebnega truda. V brezskrbnost, kateri ste se prepustili, boste neizmerno uživali in se predajali lepšim stvarem, ki vam jih prinaša življenje. Na probleme se boste tokrat požvižgali. Nekdo bo potrkal na vaše srce. Lahko se celo zgodi, da se boste odzvali in nežno vrnili svoja čustva.
Rak
Pričetek novega delovnega tedna se bo odvijal z prvim luninim krajcem v vašem znaku. Bodite bolj prilagodljivi in se vključite v vse tokove dogajanja. Pretirano vztrajanje pri lastnem stališču bi pomenilo velik korak nazaj. Morebiti imate občutek, da nekaj pomembnega zamujate, ali pa, da niste na pravem mestu. Verjemite, da se bo vse odvijalo po skrbno načrtovanem načrtu vesolja. Za vse je poskrbljeno, tudi za ljubezen.
Strel ec
Bistveno več energije boste imeli v prihodnjih dneh, tudi počutje bo boljše. Načrt, ki je bil pred dnevi še ideja, postaja iz dneva v dan bolj realen. Malce bolj realno morate pogledati na celotno situacijo, saj je trenutni pogled zamegljen. Začnite delovati bolj konstruktivno in nikar ne pozabite na obljubo, ki ste jo dali pred nedavnim. To boste lahko s pridom izkoristili v sredo 29., ko boste gostili Luno v svojem znaku.
Dogajalo se bo, da se bodo stvari spreminjale v zadnjem trenutku in včasih ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Vaše razpoloženje bo precej nestanovitno, zato boste mnogim okoli sebe predstavljali težavo. Skušajte v kriznih trenutkih delovati mirno in preudarno, ne zmanjkuje vam časa. Prav obratno, časa imate dovolj, samo razporediti si ga morate drugače.
Kozorog
Ste v obdobju, ko vaša energija in borbenost naraščata, zato boste svoje kratkoročne cilje dosegali kar mimogrede. Veselili se boste nekega srečanja, do katerega bo prišlo čisto nepričakovano. Jupiter, planet sreče, vam še vedno prinaša veliko dobrega. Mogoče tega ne občutite sproti, s časovne distance pa vam bo vse bolj jasno. Določeni dogodki, ki se bodo še odvijali, vam bodo potrdili pravilnosti vaših preteklih odločitev.
Sonce, ki je že včeraj vstopilo v vaše znamenje, vam bo v prihodnjem mesecu dni prinašalo veliko pozitivne energije, elana in vitalnosti. Izkoristite dobre vplive zvezd sebi v prid in si dovolite nekaj več kot običajno! Notranji nemir bo tokrat povečan, vendar v pozitivni obliki. Adrenalin se vam bo dvignil ob misli na dogodivščino, ki je pred vami. Vedite, da boste vsemu kos.
Vodnar
Ste na začetku nekega novega obdobja, v katerem se bo postopno marsikaj spreminjalo. Če ste še pred dnevi menili, da vam nič ne gre od rok, bo v prihodnjih dneh to preteklost. Trenutek, ki ste se ga tako bali, bo končno za vami in končno boste zadihali s polnimi pljuči. Potrdilo se bo, da ste ponovno imeli prav. Včasih se iz sanj rodijo ideje, kako prestopiti v druge dimenzije, iz katerih se rojevajo nove sanje.
V četrtek in petek boste gostili Luno v svojem znaku, zato bosta oba dneva potekala v zelo delovnem vzdušju. Odločili se boste, da dokončate zadevo iz preteklosti, glede na to, da vas čas priganja in morate še veliko postoriti. Nekdo vam bo nesebično ponudil pomoč. Zavedali se boste, da je vse minljivo, zato zagrabite priložnost. Na čustvenem področju ste lahko razdvojeni in ne boste točno vedeli, kako in kaj. Nekdo po vaših merilih pričakuje bistveno preveč od vas!
Ribi
Tisto, o čemer ste razmišljali konec preteklega leta, sedaj dobiva prave obrise. Šele začenja se obdobje, v katerem si boste vse globoko vtisnili v spomin in iz katerega boste prišli čisto novi in prenovljeni. Neke uradne zadeve bodo sicer sitnost, vendar boste iz vsega skupaj potegnili najboljše. Oseba, ki vas podpira in vam vedno nudi razumevanje, bo morebiti želela vedeti nekaj več.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 423
Nagradna križanka
		1	4				7	6
		5	7		3			9
		6	9					5
				4	9			
4	1				6		2	
3							4	
	9			1	5	3		
	6	3			8	1		
	2					5		
SUDOKU 114
	5			3				
						2	8	
	7			6				
1	6				3			
				2	1			7
3					7			9
8	9	6					7	
		5	1				3	
		3	5			4	6	
REŠITEV SUDOKU 422
REŠITEV SUDOKU 113
9	8	1	5	7	2	6	3	4
3	4	5	6	9	1	7	8	2
6	7	2	4	3	8	1	5	9
4	2	7	8	5	6	9	1	3
5	6	9	7	1	3	2	4	8
8	1	3	2	4	9	5	6	7
2	9	4	3	6	5	8	7	1
1	3	6	9	8	7	4	2	5
7	5	8	1	2	4	3	9	6
9	3	4	2	7	1	6	5	8
5	1	7	6	3	8	2	9	4
6	8	2	9	5	4	7	1	3
4	9	8	3	1	6	5	2	7
1	7	5	8	9	2	3	4	6
2	6	3	5	4	7	9	8	1
3	2	1	4	6	9	8	7	5
8	4	6	7	2	5	1	3	9
7	5	9	1	8	3	4	6	2
novi tednik
vMhc? £ i/wmt?j /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cehe
VMiac? % штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 28. julija.
Geslo iz številke 29: Čas za poletno osvežitev. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&RC, prejmejo: Jožica Bordon iz Celja, Ivica Kolar iz Dramelj in Milena Krajnčan iz Gorice pri Slivnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Za vse ljubitelje italijanskih križank
1. številka že v prodaji
www.trik.si
3K
italijanske
"anke
48
INFORMACIJE