Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 90 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 100.
Časopis za	trgovino.	industriio
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
fzhaia TBak p«®®*«1***
izncfjd sre,i0 m petek
Liubliana. petek 3. septembra 1937
Cena p®8"«*®* lm50
VtSncf številki din ■
Veleseimske misli
V živem spominu ,je še lanska lesna razstava. Vsi obiskovalci te razstave so bili soglasnega mnenja, da je večna škoda, če bi se na tej razstavi zbrani material porazgubil, namesto da bi se v celoti shranil za bodoči slovenski muzej. Tako globoko je bilo to prepričanje, da se je tudi ustanovil poseben odbor, ki naj začne s pripravami za ustanovitev takšnega muzeja. Akcija se je še potem na-nadaljevala ter je bilo nato tu-di sklenjeno,, da se začno priprave za ustanovitev obrtno - tehnološkega muzeja.
Letos morajo obiskovalci razstave slovenskega novinarstva zopet konstatirati, da bi bila večna škoda, če bi se tu zbrani material porazgubil. Zopet postoja glasen klic po ustanovitvi obrtno-tehnolo-škega muzeja in njegova upravičenost je evidentna. Še bolj bo postala ta evidentna prihodnje leto, ko pripravlja Društvo za ceste posebno cestno razstavo na jesenskem velesejmu. In ker vse kaže, da hoče velesčjmska uprava posvetiti vsak jesenski velesejem posebni panogi našega gospodarstva, bo sčasoma že sam velesejem zbral ves material za bodoči obrtno-tehnološki muzej. Brez težave bi tako imeli muzej, ki ga nujno potrebujemo in ki bi bil za razvoj vsega našega gospodarstva velikanske koristi. Kajti v tem muzeju bi videl obrtnik, bo videl industrialec in bo spoznal delavec, kako je treba izpopolniti svoje delo, da bodo vsi doma narejeni izdelki konkurenčni tudi z najboljšimi tujimi.
Ne smemo več dopuščati, da se s takšnim trudom zbrani material izgublja, temveč to storjeno delo mora ostati ohranjeno za vedno. Razstava slovenskega novinarstva to glasno govori.
Pri tej priliki pa treba omeniti še drugo, tudi že večkrat od nas poudarjeno zahtevo. Naš velesejem inora dobiti veliko dvorano, v kateri bi bili mogoči veliki ljudski koncerti, velike filmske predstave in tudi razne velike prireditve. Te velike dvorane ni mogoče več pogrešati, tem manj, ker je danes Ljubljana sploh brez velike dvorane.
Upoštevati pa je še naslednje. Zagrebški zbor se je popolnoma moderniziral in silno povečal, za beograjski velesejem se baš sedaj izdajajo milijoni, da bi prekosil ta velesejem ne le vse domače, temveč vse na Balkanu. Tudi za ljubljanski velesejem je treba nekaj storiti in nikakor ne gre, da bi ostal ljubljanski velesejem vedno enak. Naš slovenski velesejem ker je ljubljanski — mora napredovati kakor vsi drugi velesejmi v državi. Na noben način ne smemo za njimi zaostajati, ker bi to pomenilo težko gospodarsko nazadovanje.
Pa tudi treba ni, da bi zaosta jali. Ljubljanski velesejem je bas sedaj z novinarsko razstavo pokazal tako veliko življenjsko silo, da so kar utihnili vsi glasovi, kakor da se je velesejem preživel in podobno. Nasprotno so morali tudi stari skeptiki priznati, da naloge velesejma še dolgo niso izpolnjene in da bi ga morali ustanoviti, če ga ne bi imeli. Ta življenjska sila ki jo je sedaj pokazal velesejem Pa je tudi jamstvo, da moremo od našega ljubljanskega velesejema
pričakovati še mnogo in da sta bili veliki posebni razstavi kakor lani lesna in letos novinarska šele začetek cele serije enakih in še večjih posebnih razstav. Pri vseh teh bodočih razstavah se bo še bolj jasno pokazalo, da je zgraditev velike dvorane lia velesejmu nujnost, ki se mora izvesti in čim preje.
Posebna prednost Ljubljanskega velesejma je, da tu sodelujejo v koristni slogi prav vsi slovenski
Slavnoftna otvoritev veleteima
Izreden uspeh novinarske razstave
ljudje. Pred velesejmskimi vrati se je naše strankarstvo ustavilo, kakor posebno lepo izpričuje sedanja novinarska razstava. V interesu vseh nas je, da krepimo one naše ustanove, pri katerih sodeluje ves narod. Itak imamo takšnih ustanov malo. Ena teh redkih, a pomembnih je ljubljanski velesejem. Bila bi velika napaka, če ne bi te prednosti velesejma izkoristili in z velesejmom dosegli
polagoma složno delo tudi v drugih gospodarskih institucijah. Naše gospodarstvo more resnično napredovati samo s složnim delom vseh in kadar do tega složnega dela pride, takrat je tudi uspeh zajamčen. Vsi dosedanji ljubljanski velesejmi to živo dokazujejo, najbolj pa veliki in nenavadni uspeh novinarske razstave.
Čeprav brez onih velikih podpor, kakor jih dobivajo drugi velesejmi, je vendar mogel ljubljanski
velesejem z novinarsko razstavo presenetiti vso Jugoslavijo. Zopet je pokazal Ljubljanski velesejem nekaj novega ter dal podnet vsem drugim pokrajinam, da slede njegovemu vzoru. Zato pa bi bilo tudi neoprostljivo, če bi dopuščali, da bi zaostajal naš ljubljanski za drugimi, ko pa podaja vsako leto nov dokaz svoje življenjske sile. Ljubljanski velesejem moramo še izpopolniti in to je naloga nas vseh, vsega našega naroda.
Ob krasnem vremenu je bila v sredo točno ob 10. dopoldne slovesna otvoritev velesejma. Zanimanje za letošnji velesejem je bilo zaradi novinarske razstave iz-edno veliko in se je letos zbralo k slovesni otvoritvi mnogo več občinstva kakor pa druga leta, da je bilo takoj po otvoritvi že živahno vrvenje v vseh paviljonih.
Med odličnimi gosti, ki so prisostvovali svečani otvoritvi, smo med drugimi opazili: zastopnika Nj. Vel. kralja, pokrovitelja razstave, bri-gadnega generala Dodiča, častna predsednika razstave notranjega ministra ter zastopnika kr. vlade dr. Antona Korošca, in ministra v p. dr. Kramerja, bana dr.Marka Natlačena, ljubljanskega župana doktorja Adlešiča, mariborskega župana dr. Juvana, beograjskega nadškofa dr. Ujčiča, zastopnika zadržanega ljubljanskega škofa, stolnega kanonika dr. Klinarja, zastopnika železniškega ministrstva, direktorja dr. Faturja, zastopnika prosvetnega ministrstva, načelnika dr. Lovra Sušnika, zastopnika poštnega ministrstva, direktorja
dr. Vagajo, zastopnika finančnega ministrstva, direktorja dr. Sedlarja, zastopnika vojnega ministra polkovnika Miliajloviča, predsednika Zbornice za TOl Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa, predsednika Združenja trgovcev Medena, zastopnika Zveze trg. združenj Stanka Florjančiča, predsednika apelacijskega sodišča dr. Goljo, rektorja ljubljanske univerze doktorja Kušeja, profesorja monakov-ske univerze IVEsterja, ki je mnogo pripomogel k sedanji sijajni novinarski razstavi, nadalje Odlične predstavnike gospodarskih, kulturnih in nacionalnih organizacij, zlasti pa tudi številne predstavnike novinarstva iz naše države in iz inozemstva.
Malo pred 10. uro sla prispela v spremstvu bana dr. Natlačena zastopnik Nj. Vel. kralja general Dodič in notranji minister'gospod dr. Korošec. Godba je zaigrala uvodno koračnico, nakar je povzel besedo predsednik ljubljanskega velesejma g. Ivan Bonač, ki je pozdravil vse odlične predstavnike iter izvajal:	*
gi gostje, da zakličemo našemu ljubljenemu kralju trikratni »Živijo«!
Ob zaključku njegovega govora je godba zaigrala državno himno,
zbrana množica pa je navdušeno vzklikala kralju in Jugoslaviji.
Sledil je govor predsednika ljubljanske sekcije JNU g. Stanka Viranta.
Govor zastopnika novinarjev
Pozdrav predsednika Bonača
Spoštovana gospoda! Ko se poletno solnce poslavlja od nas ter se po naših vinskih goricah razlega vesela pesem kot znanilka bližnje trgatve, so že končane priprave za našo jesensko velesejin-sko prireditev, ki se kot slovenska kulturna razstava harmonično priključi na naš pomladanski velesejem. . Stotero pridnih rok je bilo skozi tedne in mesece na delu, da so pripravile to pestro in zanimivo razstavo, katero bomo danes otvorili.
Spoštovana gospoda! Letošnja razstava slovenskega novinarstva, ki jo prirejajo naši novinarji ob 1401etnici prve izdaje Vodnikovih »Novic«, zavzema po svoji pestrosti in zanimivosti ter po zgodovinski vrednosti prikazanega gradiva med našimi kulturnimi prireditvami prav odlično mesto. Njen namen je, nazorno prikazati prve začetke ter razvoj in razmah slovenskega novinarstva od najstarejših časov do današnje dobe. Razstava naj nam nazorno predoči velike, širokim plastem našega naroda še neznane zasluge slovenskega novinarstva za našo kulturo in za naše gospodarstvo. Pokaže naj nam, da smemo biti na naše slovensko novinarstvo upravičeno ponosni.
Naj mi gospodje prireditelji ne zamerijo, če se ne zahvalim vsakomur posebej. Posebej se pa moram na tem mestu spomniti izrednih zaslug, ki jih imata za prireditev letošnje razstave predsednik ljubljanske sekcije novinarskega
udruženja g. Stanko Virant in predsednik razstavnega odbora g. Aleksander Železnikar. V posebno zadoščenje nam je, da so se tesne vezi, ki so že dosedaj obstojale med ljubljanskim velesejmom in slovenskim novinarstvom, s to razstavo še poglobile in učvrstile. Iskrena hvala vsem požrtvovalnim sodelavcem iz vrst naših novinarjev.
Poleg novinarske razstave je z veliko ljubeznijo in 7. izrednim strokovnim znanjem prirejena etnografska in misijonska razstava Indije, ki podaja zaokroženo sliko te daljne dežele, njeno kulturo, njene tajne in njene čare. V vrsti razstavnih prireditev jesenskega velesejma naj omenim, še umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, razstavo »Materi za otroka« Zveze gospodinj v Ljubljani, vrtnarsko razstavo, ki jo priredi Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani, razstavo društva »Živalce«, živalski vrt zoološkega društva v Ljubljani in razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, ki je v glavnem omejena na pohištveno in živilsko industrijo. Prisrčno zahvalo izrekam vsem požrtvovalnim gospem in gospodom sodelavcem. Prijetna dolžnost mi je nadalje, da izrekam svojo iskreno zahvalo za pomoč, ki smo jo bili, kot vsako leto tako tudi letos deležni od oblasti in korporacij.
Tudi tej naši prireditvi je pokrovitelj naš mladi vladar, Nj. Vel. kralj Peter II. Pozivam VaSj dra-
Gospod zastopnik Nj. Vel. Vr«--1 j a! Gospodje ministri! Cenjene dame in spoštovani gospodje!
Kot predsednik ljubljanske sekcije slovenskega novinarskega udruženja se v imenu slovenskih novinarjev toplo pridružujem pozdravom, ki jih je ravnokar izrekel predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač. Že on je v svojem govoru poudaril, da je letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma predvsem v znamenju novinarske razstave? ki stoji v njenem ospredju tako po svoji razsežnosti, kakor po svojem pomenu. Zato smemo slovenski novinarji s polno pravico smatrati spoštovane goste, ki so se zbrali k današnji otvoritvi jesenske ve-lesejske prireditve, tudi za svoje goste.
Slovenski novinarji smo priredili to prvo razstavo slovenskega novinarstva iz dveh povodov. Letos spomladi je preteklo 140 let odkar je naš veliki Valentin Vodnik dal Slovencem prvi časnik in z njim orožje v boju za narodni obstoj in razvoj, orožje, ki je bilo takrat še najmodernejše, ki pa ga že par desetletij kasneje ni mogel in ga seveda tudi danes ne more pogrešati noben civilizirani narod. Vodnik si pač ni mogel misliti, v kako mogočno drevo bo zraslo njegovo skromno seme. Doseglo je obliko in moč, da smo Slovenci na nju upravičeno ponosni, saj je le malo narodov, na svetu, tudi malo v Evropi sami, kjer bi bilo časopisje tako močno in vsestransko razširjeno, kakor je pri nas. Posebno mogočen razmah je zavzelo po osvobojenju in zedinjenju ter s tem vnovič izpričalo dragoceni pomen narodne svobode. Da dostojno proslavimo 140letnico začetka modernega novinarstva med Slovenci, smo se odločili za prireditev te razstave. Oddolžili bi se radi z njo spominu vseli onih znanih in neznanih prednikov, ki so z graditvijo slovenskega časopisja polagali temelje za našo civilizacijsko in kulturno stopnjo, temelje za ohranitev in za svobodo našega naroda. Sodobnike pa bi radi opozorili na veliko delo teh prednikov, a tudi na pomen in vlogo časopisja v naši narodni zgodovini in našem današnjem življenju. Naša iskrena želja je, da bi razstava ta cilj dosegla.
Drugi zunanji povod za prireditev razstave je naš stanovski jubi-
lej. Dobrih trideset let je poteklo, odkar se ji časopisje med Slovenci tako razvijo, da je ustvarilo stan poklicnih novinarjev in so se slo-vcnski novinarji prvič združili v posebno organizacijo. Ako velja za kak stan, da se mora za njegove življenjske in delovne razmere zanimati ves narod, potem velja to prav gotovo predvsem za novinarje. Zato smatramo, da ni neskromno, ako stopamo pred javnost tudi s tem svojim stanovskim jubilejem. Lastne moči nas novinarjev in naše organizacije ne bi zadostovale za prireditev te razstave. Zato smo hvaležni vsem onim, ki so nas v pravilnem spoznanju njenega narodnega in kulturnega pomena bodrili v naši zamisli ter nas moralno in gmotno |M>dprli. Omenim naj predvsem naše odlične člane gg. ministre dr. Korošca, dr. Kramerja in dr. Kulovca, ki so prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora in mu dali s tem neprecenljivo oi>oro. Ljubljanski velesejem nam je odprl svoje prostore in nas tudi drugače na vso moč podprl. Izpričal je s tem, kako tesno je povezan z vsemi panogami našega narodnega življenja. Krepko so nam segle pod roko organizacije sorodnih poklicev, tiskarnar-jev, tiskarniških voditeljev in ti-skarniških nameščencev. Z njimi vred pa naši upodabljajoči umetniki, mnogo naši znanstveniki, fo-tografi-amaterji in vsa podjetja, ki so v kakršnikoli vezi s časopisjem in novinarstvom.
Na polno razumevanje in podporo smo naleteli pri članih kraljevske vlade, pri oblastih in korporacijah, ki smo se na nje obrnili, na čelu jim banska uprava ter
Od 1.-12. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
50°/o popusta na železnici inparobrodih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimaoijo za 2 din
RAZSTAVA SLOV. NOVIliaRSTVa
Razstava Indija. — Malerl za otroka. — Umetnost. — Vrtnarstvo. — Eksotične ribice. —
Zoo. — Male domače živali. — Industrija, obrt. — Tekmovanje harmonikarjev 12. ix. — Krasno zabavišče. — Velikomestni variete, popoldan eke predstave zastonj. Vabimo Vas I
[Občini ljubljanska in mariborska. Od osrednjih novinarskih institu-
[cij sta nam zlasti šla na roko centralni Presbiro in agencija Avala.
Ugledni novinoznanski institut univerze v Miinchenu s svojim direktorjem prof. IVEsterjem, da-uašnjim našim dragim gostom, nam je ljubeznivo pomagal z nasveti in priporočili, pa tudi z dragocenim materialom. Z njegovo pomočjo smo mogli obogatiti razstavo z marsikatero pomembno zanimivostjo.
Vsem imenovanim in vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem z moralno ali gmotno podporo omogočili prvo razstavo slovenske-
ga novinarstva, bodi izrečena iskrena zahvala. Vas pa, gospod minister, prosim, da otvorite tudi novinarsko razstavo, ko boste otvarjali letošnjo jesensko prireditev ljubljanskega velesejma. In golobi-pis-monoši, ki nam jih je ljubeznivo za to priliko dalo na razpolago ministrstvo vojske in mornarice, naj poneso po državi sporočilo o naši skromni, a lepi kulturni manifestaciji, o kateri iskreno želimo, da bi bila v čast in korist Slovencem, v čast in korist vse Jugoslavije.
Notranji minister dr. Korošec je z naslednjim govorom otvoril razstavo:
Otvoritveni govor ministra dr. Korošta
Spoštovana gospoda! Rad sem ustregel prošnji novinarskega društva, da otvoriin današnjo razstavo. Sam sem bil dolgo let aktiven novinar. Od časa, ko sem prevzel uredništvo »Slovenskega gospodarja«, je preteklo že skoraj polnih 40 let. Pa tudi pozneje, ko nisem bil več aktiven novinar, ali vsaj ne v pretež.ni meri novinar, ker me je življenjska pot peljala drugam, me je vendar ravno ta pot držala vedno v stalnem stiku z novinarstvom.
O tistega časa, ko sem se posvetil novinarstvu, pa do danes — v tem razdobju leži ogromna razvojna pot slovenskega novinarstva. Ali ne bom govoril o tem jaz, razstava vam bo pokazala pot našega novinarstva od prvih graditeljev pa do današnjih dni.
A ne samo to. Pokazala vam bo mnogo več. Odkrila vam bo — prepričan sem — mnoge nove poglede. Velik kos naše zgodovine, predvsem kulturne, bo romal pred vašimi očmi in cela vrsta sodobnih problemov, ki se globoko zajedajo v naše narodne interese, se vam bo odprla.
Primerjava z razmerami drugod vam bo pokazala tvorno silo naše ga naroda. Ali k tej vidni sliki je prišteti vse ono nevidno, veliko in brez meje požrtvovalno delo, ki so ga izvršili in izvršujejo naši novinarji in naši časopisi vse od prvih početkov naprej. Pri nas, v naših razmerah ni bil ne poklic novinarja, ne izdajanje časopisa lukrativen posel, ki bi nosil ugodje in blagostanje, ampak k temu udejstvovanju je gnala le — in morda nikjer drugod v toliki meri — predanost narodnostnim ln drugim ideološkim ciljem.
Izredna izčrpnost in vsestranost razstave vam bo ustvarila dojem, kako veliko funkcijo opravlja časopis v javnem življenju.
Postal je v današnji človeški družbi najjačji faktor javnega življenja, lahko rečemo — usodni faktor za razvojno pot človeštva. Vse javno življenje se oblikuje v zna menju časopisa. Prebrzo živimo, preveč zahteva življenjska borba od nas, da bi mogli še sami k viru dogodkov, k studencu spoznanja. Vse to nam posreduje časopis in
pri tem, za nas skoraj čisto nezavestno, oblikuje mišljenje, ustvarja prepričanje, usmerja naše hotenje, našo pozornost in naša dejanja.
Tolika je moč časopisa in mnogokrat tudi tako usodna, da se mi zdi, da njegov pogum še premalo upoštevamo, premalo važnosti polagamo nanj.
In delo novinarja! Iz razstave boste mogli spoznati, kako trdo je njegovo delo, kako težaven, odgovoren in naporen je njegov poklic, kako jemlje in izčrpa vsega človeka za se. In pri tem ogromnem naporu stoji novinar, ta stvarni oblikovalec, ta arhitekt javnega
življenja, takorekoč anonimen ob strani. Ta razstava naših novinarjev bo nov dokaz organizatorične sposobnosti in resne volje do dela in do napredka.
Ko otvarjam to eminentno kul-urno razstavo, me preveva ena želja: nihče ne more oporekati našemu novinarstvu velike požrtvovalnosti, velikih "nesebičnih naporov in velike predanosti poklicu.
Majhnost našega ozemlja in majhnost naših razmer pa je udarila tudi novinarstvu svoj pečat. Da bi se iz te majhnosti in pogosto osebnosti dvignilo v bodoče naše novinarstvo in bilo prepojeno vedno z iskreno voljo služiti samo Resnici in Pravici, Kralju, narodu in državi! Živel kralj, živela Jugoslavija!
S tem proglašam razstavo za otvorjeno.
Golobi ponesli prvo vest v svet
Ko je minister dr. Korošec proglasil razstavo za otvorjeno, se je dvignila v zrak jata poštnih golobov, ki jih je dalo na razpolago vojno ministrstvo ter ponesla vest o otvoritvi novinarske razstave širom vse države. Že opoldan so prispela iz najrazličnejših krajev poročila, da so golobi v redu doleteli na določena mesta. Zanimiv je bil prizor, ko so se v širokih krogih dvigali vedno višje in naposled odleteli na vse strani.
Kako nastane dnevnik
tilno zanimiv Tobit-tonfilm na veieteimu
V paviljonu »K« se predvaja silno zanimiv tonfilm »Zrcalo iz papirja« (Spiegel aus Papier), ki ga je izdelala po naročilu Zveze nemških časopisnih izdajateljev filmska družba Ton-Iilm. Da je prišel film pravočasno k otvoritvi novinarske razstave, je bil poslan flim po letalu iz Berlina v Beograd, kjer ga je sprejel zastopnik filmske izposo. jevalnice »Tesla-filni« in ga prinesel v Ljubljano.
Film nazorno kaže, kako nastaja velik dnevnik, kako se tiska in razpošilja in kakšno veliko delo je potrebno, da nastane ena številka velikega dnevnika. Vse faze tega dela so v filmu natančno prikazane. Tako vidimo takoj v začetku sejo konzorcija, to je lastnikov lista, ki se konča z zmago glavnega urednika, da more ta izdati za dve strani večjo številko. Nato vidimo, kako vsi uredniki in dopisniki zahtevajo več prostora in kako glavni urednik vendarle premaga vse težave. Film nas nato vodi v veliko tiskarno, kjer se stavi in tiska list. Vidimo, kako diktira glavni urednik vesti kar strojnemu stavcu, da se ne izgubi na času. Vidimo potem, kako se sestavljajo posamezne strani, kako se stereotipirajo in vlivajo, kako se vlagajo v rotacijski stroj in kako ogromen rotacijski stroj list tiska, komaj pa je list
natisnjen, že segajo po njem roke, da ga pošljejo naročnikom in kupcem. Po letalu, železnici, avtomobilih in kolesarjih prihaja list med ljudi.
Film je izvrstno izdelan in nad vse zanimiv in poučen. Da je film res prvovrsten, dokazuje tudi to, da se istočasno ko v Ljubljani
predvaja tudi na pariški svetovni razstavi in pa v Benetkah na veliki razstavi.
Film je družba Tobis brezplačno odstopila slovenskim novinarjem za njih razstavo, prav tako pa tudi družba »Tosla-film«, ki je zastopnica vseh filmov družbe Tobis za Jugoslavijo. Tobis družba je poleg tega poslala v Ljubljano svojega direktorja dr. Simona, Tesla film pa svojega ravnatelja g. Jirka. Oba gospoda sta takoj stopila v stik z našimi novinarji in se podrobno informirala o naših razmerah. Pozdravljamo oba gospoda čim najbolj prisrčno, zlasti še, ker smo se v prijateljskem razgovoru z njima prepričali, da bo sodelovanje z družbama Tobis in Tesla rodila tudi za naše kulturno življenje pozitivne uspehe. Družba Tobis namerava namreč Jugoslaviji posvetiti posebno pozornost ter izdelati tu tudi več filmov.
Naj nihče ne zamudi filma »Zrcalo iz papirja«!
So pa še druge stvari. Kako pridemo mi trgovci, ki smo se učili raktično in teoretično trgovine, servirali pri boljših, uglednih tvrdkah dolga leta ter si tako s težkim bojem priborili svojo eksistenco, do tega, da dobi vsak neizobražen obrtnik dovoljenje za trgovino. Sedaj, ko je promet padel na minimum, dajatve pa so se dvignile na višek, tako da nam gre za obstoj eksistence. Istotako gledajo oblastva mirno, da ima podeželski obrtnik po dve, tri ali celo več obrti. Vzemimo za primer: izučeni mesar ima poleg te obrti še trgovino in gostilno. Prav tako pek ali čevljar. Bodisi eden ali drugi teh ljudi pa nima nikakega pojma o trgovini. Ne pozna kalkulacije, ne blaga, niti vodstva ne prodajne tehnike. Radi tega se mnogokrat zgodi, da nastavi eden ali drugi teh »trgovcev« vsled napačne kalkulacije prenizko ceno, vsled česar moramo vsi ostali slediti in prodajati dotični artikel v izgubo. Vsak izmed teh obrtnikov je pa organiziran v vseh združenjih. Primer: mesar, ki ima poleg mesnice še trgovino in gostilno je včlanjen v mesarski in gostilniški zadrugi ter združenju trgovcev. Udeležuje se vseh občnih zborov ter tako položaje samo izrablja. Sem tudi mnenja, da obrtnik, ki se je učil le svoje stroke ne bo nikdar dober trgovec. Prav tako tudi izučen trgovec ne bo mogel slediti izučenemu gostilničarju, mesarju, peku ali drugim obrtnikom. Zato pa vsakemu svoje.
Dnevo pritiskajo na kljuke brezr poselni trgovski sotrudniki. Mnogo njih je družinskih očetov, sočustvujemo z njimi, podpiramo jih po svojih močeh, pa kaj, ko še celo svoje družine težko živimo. Ali ne bi našla obrtna oblast primernega izhoda ter bi brez nadaljnjega odvzela obrtnikom nepotrebne koncesije za trgovino, s tem bi se drugi trgovec prosteje gibal in malo povečal svoj obrat ter brezdvomno zaposlil kakega sotrudnika. Na sprotno naj bi se pa trgovcu odvzela obrt, ki jo ima poleg trgovine in bi tako tudi nezaposleni od drugih strok prišli do kruha, obstanek pa bi bil vsem mogoč. V mestih so trgovci uvrščeni že po strokah, tudi po večjih krajih na de želi se že to opaža. Po deželi pa naj bi pustili vsaj samo pravim trgovcem trgovino, obrtnikom obrt. S tem bi se uspešneje pobijalo šušmarstvo, nelojalna konkurenca, pomagalo pa bi se najbolj brezpo selnim trgovskim sotrudnikom.
Podeželski trgovec.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyriiv« tula It. «7
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Glas podeželskega trgovca*
Že odkar izhaja Vaš cenjeni list, sem njegov redni naročnik. Stalno zasledujem Vaše članke v katerih se zavzemate za malega trgovca, osobito v stvareh, ki se tičejo krošnjarstva, nelojalne konkurence itd., kar je res vse hvale vredno. Dovolite mi pa prosim, gospod urednik, da dodam tudi jaz k temu nekaj pripomb o težnjah podeželskega trgovca.
V minulem mesecu je obrtna oblast pričela z vso paro in celim orožniškim aparatom strogo nadzirati trgovske obrate pri odpiranju in zapiranju trgovin. Vsi podeželski trgovci smo po napornem celodnevnem delu, osobito tisti, ki delajo brez nameščencev, brez-dvomno prvi za to, da se striktno izvajajo le naredbe. S tem bi nam bilo olajšano vsaj v toliko, da bi
našli kake bore četrt ure odmora za morebitni izprehod, za eventualne družinske pomenke ali da bi se žrtvovali bolj vneto za kako društveno ali nacionalno delo. Na deželi je to posebno v poletnem času seveda skoro neizvedljivo, vendar pa bi obrtna oblast to lahko uredila v prid trgovcem in prav tako tudi konsumentom. A ko pomislimo, da mora danes trgovec na deželi, ko ljudstvo dela do osmih, včasih celo do devetih zve čer na polju in travnikih, zapreti svoje lokale že ob 7. do 548. ure ali ob nedeljah in praznikih že ob desetih dopoldan, tedaj vidimo, da ne gre drugače, kakor da prodaja še za zaprtimi vrati, ako noče izgubiti svojih stalnih odjemalcev Vse to bi še nekako bilo, ker orož-ništvo to upošteva do gotove meje
* Naprošeiii objavljamo ta članek uglednega podeželskega ligovca, lie da bi se v vseh podrobnostih z njim strinjali. Vsekakor pa je lreba priznali, da je v članku mnogo resnice in da bi se morali grajani nedostatki odpraviti*.
Indija in Slovenci
Silno se je pri nas dvignilo za nimanje za Indijo, odkar delujejo tamkaj naši jugoslovanski misijo narji, ki so ustanovili leta 1930. samostojno misijonsko pokrajino Bengalijo. Kakšna je dežela, razmere in ljudje, kaj delajo, trpijo in doživljajo naši misijonarji, nam bo nazorno pokazala etnografsko-misijonska razstava »Indija« v paviljonu »G« na letošnjem jesenskem velesejmu. Vsak obiskovalec bo dobil nepozabne vtise in bo spoznal velikansko versko, kulturno in socialno delo, ki ga opravljajo naši blagovestniki v daljn Indiji. Z obiskom razstave jim bo mo pokazali svoje zanimanje in moralno zaslombo, ki jo potrebu jejo in v svoji veliki požrtvovalnosti tudi zaslužijo.
Pisalne in knjigovodstvene stroje
strokovno popravlja
BORIS V.SIMANDL
Dvorakova 3, tel. 24-07
Politične vesti
Predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič je prispel včeraj na Bled, odkoder se je odpeljal na Brdo, kjer je bil sprejet v avdienci pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Poročal mu je o zasedanju Male antante v Sinaji.
Francoski poslanik v Beogradu grot Dampierre je premeščen v Ottawo (Kanada), za novega francoskega poslanika v Beogradu pa 'e imenovan dosedanji poslanik v Ottawi de Bruquierre.
Modus vivendi med ČSR in Vatikanom bo te dni podpisan in ob-. avljen. S tem preneha dolgoletno brezpogodbeno stanje, ki je oviralo razvoj odnošajev med češkoslovaško in Vatikanom.
Francijo bodo zastopali v Ženevi na jesenskem zasedanju:	Chau-
temps, Delbos, Boncour in Her-riot.
Načelnik francoskega generalnega štaba je odpotoval v London,
ker namerava prisostvovati velikim jesenskim manevrom angleške vojske v zapadni Angliji.
Ameriški veleposlanik v Londonu Bingham je imel dolg razgovor s predsednikom Rooseveltom, kateremu je tudi poročal o želji min. predsednika Chamberleina, da pride med USA in Vel. Britanijo zaradi kitajsko-japonske vojne do najožjega sodelovanja. Predsednik Roosevelt je imel nato s poveljnikom ameriške mornarice daljši sestanek ter se z njim dogovoril o okrepitvi ameriške mornarice na Daljnem vzhodu.
Na seji medparlamentarne konference v Parizu je španski delegat Coromynas ljuto napadel Nemčijo in Italijo, ki se mešata v špansko državljansko vojno.
Predsednik valencijske vlade Ne-grm namerava odpotovati v London, kjer ga bo sprejel angleški ministrski predsednik Chamberlain.
Napadi neznanih podmornic na razne trgovske in vojne ladje se nadaljujejo. Angleška vlada je imela zaradi teh napadov posebno sejo in sklenila, da se mora z vsemi sredstvi zatreti to moderno piratstvo na morju. Angleške bojne ladje so dobile ukaz, da streljajo na vsako sumljivo ladjo.
Republikanska ofenziva na ara-gonski fronti se je ponesrečila. Izgube republikancev so bile baje silno velike. Nacionalisti poročajo nadalje, da se je začel razkol ljudske fronte v Španiji in da se skušajo tudi Katalonci sporazumeti z gen. Francom.
Pogajanja o predaji Gijona je pričel poveljnik navarske brigade, ki operira v Asturiji.
»Daily Telegraph« poroča iz Tokia, da so se pričeli veliki manevri ruske kopne, zračne in pomorske vojske na Daljnem vzhodu.
Boji za Šanghaj se nadaljujejo. Kljub silni tehnični premoči Japoncev ti vendarle še niso mogli doseči nobenega večjega uspeha. Kitajci se bore z največjo požrtvovalnostjo in se z uspehom upirajo japonskemu prodiranju.
V Mandžuriji se je začel upor Kitajcev proti Japoncem. V bližini Mukdena sta se uprla dva bataljona. Japonci skušajo sicer z naj-ostrejšimi ukrepi zatreti upor, toda upori se še vedno nadaljujejo, Nenapadalni pakt, ki je bil sklenjen med Kitajsko in Rusijo, povzroča Japoncem .velike skrbi, ker se boje, da ima ta pakt tudi tajno določbo, po kateri je Rusija zave-, zana, da priskoči Kitajski na pomoč.
O uporih med japonskim vojaštvom poroča »Manchester Guardian«. Po teh poročilih so se uprli japonski oddelki v provinci Džehol in v okolici Mukdena.
Ameriški senator Borah je ostro kritiziral v neki izjavi zadržanje Združenih držav v kitajsko-jaoon-skem konfliktu in zahteva spremembo zakona o nevtralnosti.
Spor med poljsko vlado in Vatikanom, ki je izbruhnil zaradi tega. ker je dal varšavski kardinal knez Sapieha prenesti krsto pokoinega maršala Pilsudskega iz grobnice potiskih kraljev, je poravnan.
Obsodba proti članom ileeralne »Organizacije ukrajinskih nacionalistov« v Vobniii je bila izrečena v Lucku. Od 42 članov te organizacije jih ie bilo obsojenih 34 na robilo 'od 1 do 10 let.
Pet voditeljev noliske kmečke stranke so aretirali v Krakovu, med niimi tudi vseučiliškega profesorja Kota.
Tajnika socialistične internacionale Fritza Adlerja je aretirala
holandska policija, ker je prišel v Holandijo s ponarejenim potnim listom.
Perzijski zunanji minister se je mudil te dni v Moskvi, kier je imel s sovjetskimi politiki važne razgovore.
Maršal Graziani je obiskal Ako-mu, sveto mesto Abesincev.
Razna važna gospodarska vprašanja
Jz okrožnice Zveze imlustrijcer
Zveza industrijcev je izdala pred dnevi okrožnico, v kateri navaja razna važna gospodarska vprašanja. Iz okrožnice posnemamo:
Pravilnik o nadzorstvu nad odpadnimi vodami naselij ter industrijskih in obrtnih podjetij.
V »Službenih nov in ah« z dne 9. avgusta je bil objavljen pravilnik o nadzorstvu nad odpadnimi vodami naselij ter industrijskih in obrtnih podjetij, ki je stopil istega dne v veljavo. Pravilnik je izdan na podlagi zakona o ustroj-stvu socialne in zdravstvene uprave in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. V dravski banovini opravlja higiensko nadzorstvo nad odpadnimi vodami Higienski zavod v Ljubljani, ki je upravičen po svojem preudarku vsak čas izvršiti terenski in laboratorijski pregled odpadnih voda. O rezultatu pregleda mora zavod obvestiti pristojno občinsko upravo, prvostopno oblast obče uprave (sresko načelstvo oziroma mestno poglavarstvo) ter lastnika podjetja.
Ta pravilnik je bil izdan brez predhodnega zaslišanja gospodarskih korporacij. Poedine njegove določbe so po našem mnenju v protislovju / zakonskimi določbami, ki se s pravilnikom ne morejo niti ukinjati niti spreminjati. V mislih mamo predvsem one do ločbe pravilnika, ki predvidevajo izdajanje odločb po higienskem zavodu. Higienski zavod ni obla-stvo v smislu določb ustave in torej ne more izdajati v svojem delokrogu obveznih odločb. Nadalje nasprotujejo veljavnim zakonom določbe čl. 10. pravilnika, ki predvidevajo povrnitev stroškov za pregled odpadnih vod s strani podjetij. V tem pogledu veljajo izključno le ustrezni predpisi za kona o občnem upravnem postopku. Za uradne preglede po službeni dolžnosti se po našem mnenju v smislu veljavnih zakonskih določb strankam ne more nalagati povrnitev stroškov.
Zlasti nevarne so določbe členov 4. in 9. pravilnika, ki pred videvajo možnost prepovedi obra tavanja /bog škodljivosti odpadnih vod. V tem pogledu veljajo predvsem predpisi zakona o obrt ih (§1) 119. in 120.), rudarskega za kona in vodopravnih zakonov, ka terih veljavnosti pravilnik ne more tangirati. Dotične določbe pravilnika morejo imeti le značaj internih navodil, vendar se more vršiti morebitni uiadui postopek samo v okviru veljavnih zakonskih določb.
Zavzeli se bomo za to, da se pravilnik v prednjem smislu re-vidita.	(Dalje prih.)
Naše organizacije
Na razstavi slovenskega novinarstva je razstavljena cela vrsta zelo zanimivih in nazorno izdelanih diagramov. Za gospodarske ljudi pa je posebno zanimiv diagram, ki ga razstavlja uredništvo »Službenega lista«.
Diagram navaja, koliko je bito
l e ra	1918 1919	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	192/	1928	1929	1930	1331	1932	1933	1934	1935	1936	|do 30.VI. , 1937 Z P
t. Dražbe		26	17	47	53	93	244	486	787	857	780	620	562	851	960	896	1014	1229	1481	638 0 11
2. Vpisi*trgovinski register . . .	130	278	468	372	401	203	148	140	216	189	228	589	181	125	100	86	56	58	36 v
3. Vpisi t zadružni register....	43	122	77	58	57	55	52	79	47	67	75	77	195	74	62	49	5(	51	P 34 p
4. (Oiikurzi in poravnave		10	1	6	9	50	117	138	76	88	61	49	75	181	292	101	131	95	84	d °4 P
Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani
T*o odredbi Kr. banske uprave velja v Ljubljani od 1. septembr naslednji čas za odpiranje in za piranje trgovin. Trgovine z. meša nim, špec. in kol. blagom, trgovine z delikatesami iti ostale trgovine z živili smejo biti odprte od 7. do 12,'/s in od 14. do 19»?/* ure. Za vse ostale trg. stroke izvzemš prodajalcev presnega sadja, zel njave, mlekarn ter slaščičarn pa velja delovni čas od ‘/28. Ho 12'/ in od 14.'U do I8.V2 ure. Čl. 27 do loča, da mora počivati delo v tr vinskih obratovalnicah na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. ihit d. septembra in dne 1. decembr Čl. ‘28 določa, da morajo bili trgo vinske in obrtne-obratovalnice z Pite v Ljubljani na vse verske Praznike katoliške veroizpovedi
Združenje trgovcev v Ljubljani
Razvoj	gospoda
življenja Slovenije
v »Uradnem: oz. »Službenem listu« od preobrata pa do danes objavljenih dražb, vpisov v trgovinski in zadružni register ter konkurzov in prisilnih poravnav. Izbrisi iz trgovinskega in zadružnega registra niso navedeni, kar je tudi pravilno, ker se zelo ne-
redno in nepopolno izvršujejo ter so v registru še danes navedene firme, ki so prenehale že pred 10 in več leti.
Tabela »Službenega lista« navaja te podatke-
Uredba starostnega zavarovanja
Okrožnica Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Vse delodajalce in delavce obveščamo, da se prične s 1. septembrom 1937 zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti.
Delodajalce pozivamo, da vse zaposleno delavstvo prijavljajo pravočasno in s pravilnim zaslužkom.
Če te podatke podrobneje pregledamo, potem vidimo, da daje tabela v resnici popolno sliko o našem gospodarskem življenju od preobrata pa do danes.
Že takoj prva rubrika o številu objavljenih dražb dokazuje to. Leta 1920. je bilo objavljeno v vsem samo 17 dražb. Ljudje so imeli takrat denar, kmetje so mogli poravnati vse svoje dolgove, a tud’ rgovina je bila živahna, da ni bi-o nobene stiske za denarjem. V poznejših letih je sicer število dražb precej naraslo, toda ne v irevelikem obsegu in še I. 1923. je bilo samo 93 dražb. Naslednje telo pa je število dražb silno naraslo, še bolj pa v naslednjih le-h, da je bilo L 1927. že 857 dražb. Zaradi deflacije nastala gospodarica kriza je vzrok dviga števila dražb. Potem so se razmere zopet zboljšale in t. 1930. je bilo le še 562 dražb. Takoj prihodnje leto pa se število dražb množi in nastala gospodarska kriza ima vedno težje posledice. L. 1936. je objavil »Službeni list« že 1481 dražb. A tudi letos je slika gospodarskega stanja Slovenije le neznatno boljša, saj je do konca junija bilo objavljenih že 638 dražb ali 1276 za vse leto, če bi se dražbe nadaljevale v istem obsegu.
Prav podobno sliko nudijo tud: podatki o objavljenih konknrzih in prisilnih poravnavah. L. 1920. en sam konkurz, 1. 1923. že 50, leta 1925. celo 138 konkurzov in prisilnih poravnav. Deflacija in z njo združen padec cen je silno mnogo trgovin izbrisal. Število konkurzov in prisilnih poravnav nato pada in znaša v konjunkturnem letu 1929. samo še 49. Nova gospodarska kriza pa je to število v dveh letih zvišala na 181, in leta 1932., najtežjem gospodarskem letu, celo na 292. Leta 1935. in 1936. se je položaj nekoliko zbolj šal, toda v prvi polovici letošnjega leta je bilo že 54 konkurzov in prisilnih poravnav, torej znatno več ko 1. 1935. in 1936. Gospodarsko stanje Slovenije se torej ni zboljšalo, kakor kažejo ti podatki.
Pozitivno stran gospodarskega življenja pa kažeta naslednji rubriki z vpisi v trgovinski in zadružni register. Tudi ti rubriki popolnoma potrjujeta sliko, ki je bila podana v prejšnjih rubrikah. (Omeniti je treba le še, da je bi silen porast vpisov v zadružni re-
gister v 1. 1931. od 77 na 195 le slučajen in posledica izvajanja agrarne reforme, ko so se ustanovile številne pašniške in gozdne zadruge, od katerih pa je večina tudi že prenehala.) V prvi povojni dobi je število vpisov v trgovinski register stalno naraščalo ia doseglo I. 1922. svoj višek, ko je bilo vseh vpisov 468. Nato začenja število padati, silno ostra v veliki deflacijski krizi l. 1925. in 1926. Po krizi se je stanje zopet nekoliko zboljšalo in v konjunkturnem letu 1930. naraslo na 589. Od takrat pa se začenja katastrofalno padanje in 1. 1935. je bilo le še 56 vpisov. Letos se je položaj ne-
znatno zboljšal in v prvih šestih mesecih je bilo že 36 vpisov v trgovinski register, kar pa je še zmerom silno majhno število.
Tudi vpisi v zadružni register so se gibali podobno, le da je tu nihanje mnogo manjše. Zlasti je naraslo število zadrug po vojni, najmanj zadrug pa je nastalo v letih 1926—1928 ter nato v dobi svetovne gospodarske krize.
Tako tabela jasno in neutajljivo dokazuje, da so gospodarske razmere v Sloveniji nad vse težavne in da je napačno vsako govorjenje, kakor da bi se gospodarsko stanje Slovenije popravilo. Številke dokazujejo žalibog baš obratno.,
Občni zbor Zveze iugotlovantkih hranilnic
V sredo 1. septembra je bil v Mestni hranilnici ljubljanski občni zbor Zveze jugoslovanskih hranilnic, ki združuje vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnic. Po otvoritvi zbora so bili odposlani vdanostni in pozdravni telegrami odločujočim faktorjem, nakar je predsednik ravnatelj F. Pretnar podal poročilo o položaju naših hranilnic.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da so patile vloge v letu 1936 le za 39 milijonov na 1.038 milijonov, od česar odpade 20 milijonov na znano transakcijo pri Mestni hranilnici ljubljanski. Sicer so prejele v preteklem letu 3 največje mestne hranilnice iz posojil Državne hipotekarne banke od svojih občin 53 milijonov dinarjev. Zlasti se razvija precej ugodno novo poslovanje ter znašajo nove vedno razpoložljive vloge samo pri zaščitenih hranilnicah okrog 150 milijonov dinarjev. Iz poročila se je tudi videlo, katerim številnim vprašanjem je Zveza posve čala v zadnjem razdobju svojo pozornost.
Glavne želje slovenskih hranilnic, ki pa imajo izredno važnost tudi za druge denarne zavode, so izražene v naslednji resoluciji:
Resolucija
Hranilnice v dravski banovini, zbrane na VIII. rednem občnem zboru Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani dne 1. septembra 1937, ugotavljajo, da je treba
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. — Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slastieami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. — želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam naznanja, da nekaj ni v redu. Tu morate napraviti zopet red! Dobro sredstvo za dosego tega je naravna Rogaška slatina. — Rijte pred in po kosilu po en kozarec, in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko boste zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne. — Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina.
v interesu obnovitve njihovega normalnega poslovanja v korist napredka našega gospodarstva sto riti naslednje korake, in prosijo merodajne faktorje, da poskrbijo za uresničenje teti upravičenih zahtev in želj:
1. Hranilnicam naj se vrne pravica sprejemati ptipilni denar in denar bratovskih skladni«-.
2. Država naj prevzame oziroma izplača predvojne avstro-ogr-ske državne obveznice, deželna posojila in deželna železniška posojila, kakor je to dolžna v smislu mirovne pogodbe.
3. Narodna banka naj nudi hranilnicam po čim nižji obrestni meri posojila, ki bi omogočila mohiliza cijo hranilnic; obenem apeliramo na Narodno banko, da ublaži nekatere prestroge določbe glede kreditiranja denarnih zavodov Zlasti naj služijo za kritje boni in obveznice, ki se bodo izdali denar nim zavodom v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov od PAB-e.
4. Predpisi glede nalaganja no vili vlog pri zaščitenih denarnih zavodih naj se ublažijo.
5. Zagotovi naj se, da se bodo dali državni blagajniški zapisi vedno lombardirati pri državnih odnosno privilegiranih denarnih zavodih.
6. Če odplača kmečki dolžnik Privilegirani agrarni banki ves
svoj dolg pred dospetkom, naj bi tudi PAB izplačata upniški usta novi, ki ji je odstopila dotičnega dolžnika, celo njeno terjatev.
Na občnem zboru izvoljeni odbor se je nato konstituiral takole predsednik ravnatelj F. Pretnar podpredsednik ravnatelj doktor M. Božič, tajnik ravnatelj doktor F. Černe, blagajnik ravnatelj I. Valenčič, člani M. Korošec D. Kocmut, F. Resman, V. Barle C. Vidic.
Priporočamo cenj. g. trgovcem tvrdko »Commerce« d. d. v Ljub ljani, ki proizvaja, radi dobrega okusa in vonja povsod zaželjeno aromatično žitno kavo »Slast: Tam dobite tudi pravkar došlc nove skodelice in lončke v kras nili barvali in oblikah.
ni ali pa v onemoglosti znatno na
a delavcem ne smemo zniževati že itak skromnih starostnih in onemoglostmi!! rent.
Dalje pozivamo vse delodajalce, da točno in zanesljivo izpolnjujejo prijavnice za člana. Točni podatki bodo za novo zavarovanje izredno važni, kajti sanlo po teh podatkih se bo ugotavljala in priznavala pravica do r«-nt in podpor zavaro-ancem oz. svojcem. In ker se bodo priznavale take rente in podpore šele čez pet. deset ali še več let, bodo imeli delavci radi netočnih 11 nepravilnih prijav in podatkov rasneje nepopravljivo škodo. Delavci sami naj se zanimajo, če in sako so prijavljeni v zavarovanje.
Delodajalce in delavce prosimo, da se v lastnem interesu zanimajo za novo zavarovanje, da čitajo članke o tem zavarovanju, ki jih objavlja Okrožni urad v svojem glasilu ( Delavsko zavarovanje«) in v ostalih časopisih in da si zlasti vsakdo nabavi brošuro z naslovom »Zavarovanje za onemoglost, starost iu smrt«, ki jo je izdal Okrožni urad in stane 2 din.
Na zavarovanju za onemoglost, starost in smrt morajo imeti prav' poseben interes občine, podeželske' in mestne, ker bo nosilec zavarovanja v bodoče nosil bremena sla-rostne preskrbe delavcev. Dolžnost • občin je, da s svojim vplivom in svojem delokrogu podpirajo Okrožni urad pri praktičnem izvajanju zavarovanja.
Urad opozarja delodajalce, da Ih» od 1. septembra 1937 dalje vsak« opustitev prijave v zavarovanje ali vsako nepravilno prijavo (nepravilen zaslužek, napačen dan nastopa dela etc), prijavil politični oblasti v kaznovanje, česar do sedaj ni prakticiral.
Dolžnost kulturne Slovenije je, da vse stori, (la niti en delavec na svojih plačah iz naslova zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ne bo niti tnalo prikrajšan.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
dne 25. avgusta 1937.
Predsednik:
Franc Kremžar s. r.
Ravnatelj: dr. .loža Bohinjec s r.
U- I"
KRUPP
Svetovni Krupp Diesel Krupp Jun-kers-Diesel in Krupp bencinski tovorni avtomobili od 2 do 10 ton, ter avtobusi. — Ime Krupp je garancija — 1811-1936 — 125 letnica obstoja
GLAVNO ZASTOPSTVO
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA II
Denarstvo
Uradni tečaji za mesec september 1937
Minister za finance je odredil za September te uradne tečaje:
1 napoleondor . .	.	din 298 50
1 zlata turška lira	.	„	339 70
1 angleški funt .	.	„	238'—
1 ameriški dolar .	.	„	43'25
1 kanadski dolar .	.	„	43'—
1 nemška marka .	.	„	13 50
1 zlot ....................................  817
1 avstrijski šiling .	„	8'40
1 belg....................................  7'28
1 pengo...................................  8'60
1 brazilski milreis	.	„	2'80
1 egiptovski funt .	.	„	240'—
1 urugvajski pezos	.	„	23—
1 argentinski pezos .	„	13'—
1 čilski pezos ...	„	1'35
1 turška papirnata lira „	34'75
100 albanskih frankov	„	1420'—
100 francoskih frankov	„	180'—
100 švicarskih frankov	„	1000'—
100 italijanskih lir . .	„	227'—
100 niz. goldinarjev	.	„	2386'—
100 bolgarskih levov	.	„	45'—
100 romunskih lejev	.	„	32'—
100 danskih kron	.	.	„	962'—
100 švedskih kron	.	.	„	1112'—
100 norveških kron	.	.	„	1083 —
100 pezet .................... 280'—
100 drahem......................  39	20
100 češkoslov. kron . .	„	151'—
100 finskih mark ...	„	95'30
100 letonskih lat .	.	.	„	812—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
Povečanje hranilnih vlog v juniju
Hranilne vloge v naših hranilnicah so se po podatkih Narodne banke povečale od 1. junija do
1.	julija za 242 milijonov dinarjev in so znašale 11.632 (11.390) milijonov din. Lani so se hranilne vloge v tem času povečale samo za 152 milijonov. Najbolj so se relativno povečale vloge pri privilegiranih državnih zavodih, in sicer za 105, pri samoupravnih hranilnicah za 12, pri privatnih bankah pa za 125 milijonov dinarjev.
Novi italijanski bančni zakon
Pred približno enim letom izdani italijanski bančni zakon je dobil novo besedilo, ki je v bistvu oslalo nespremenjeno. Vendar pa ima nekaj važnih novih določil. Inozemci n. pr. smejo bili zope! delničarji pri velikih bankah, ven dar se morajo glasili delnice na ime in inozemci nimajo glasovalne pravice. Zakonu o bankah so odslej podvržene tudi zadružne banke, ki so bile doslej pod neposrednim nadzorstvom ministrstva. Važna je Uidi določba, ki razširja določila glede tiska. Do sedaj je bilo kaznovano razširjanje vesti, ki bi utegnilo razburjati borze, sedaj pa se bo kaznovalo tudi razširjanje lakih vesli, ki bi mogle vzbuditi paniko med vlagatelji, ozirom i sploh zmanjšali zaupanje publike.
Na Zagrebškem zboru je bila otvorjena zanimiva hranilniška razstava, ki upravičeno vzbuja veliko zanimanje obiskovalcev. Danes bo ludi VI. redna glavna skupščina Zveze hranilnic, v soboto pa bo zboroval 11. kongres samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije in obenem V. glavna skupščina Zveze slovanskih hranil-nilnic. Ob tej priliki je izšel v Vestniku« Zveze hranilnic kr. Jugoslavije izčrpan članek o položaju naših hranilnic v I. 1936., ki ga v glavnih potezah v naslednjem objavljamo.
Položaj naših hranilnic je tesno zvezan s položajem privatnih denarnih ustanov v naši državi, do-čim pa je jmložaj naših državnih denarnih zavodov izjemen in so bili od vsega početka favorizirani s pomembnimi privilegiji, je bil položaj naših samoupravnih hranilnic izenačen s položajem privatnih zavodov. Samoupravne hranilnice so bile proti privilegiranim državnim denarnim zavodom stal-
Izreden uspeh novinarske razstave
Vsi, ki so dosedaj obiskali novinarsko razstavo, govore edinole o izrednem uspehu te razstave. Zlasti hvalijo vsi, da je razstava lepo zaokrožena celota in da nudi ogromno materiala, da ga Človek naenkrat sploh ne more pregledati. Število obiskovalcev zato tudi stalno narašča, vsak obiskovalec pa je tako zadovoljen z razstavo, da je navdušen agitator za razstavo.
Novinarska razstava je prava senzacija in z njo smo zopet enkrat dokazali Slovenci, da moremo vsej Jugoslaviji nekaj nuditi. Novinarska razstava je v resnici Slo vencem v ponos.
Za novinarsko razstavo vzbuja «ajvečje zanimanje misionska razstava, a ludi druge razstave zaslu žijo vso pozornost obiskovalcev.
Mnogo je zamudil, kdor ni obi skal letošnjega jesenskega velesejma.
Širite »Trgovski list«J
Položaj naših hrani/nič
Preveliko favoriziranje drž. denarnih zavodov
skoduie varčevanju
bodilo ogromno število upnikov t. j. kmetovalcev obvez proti denarnim zavodom. S tem se je položaj že itak izčrpanih denarnih zavodov še poslabšal in je postalo še večje število zavodov nelikvidnih, vedno večje množice vlagateljev pa razočarane. Zadovoljni pa so bili lahko edinole zaščiteni kmečki dolžniki.
Od 19. aprila 1932 pa do danes se je podaljševalo to stanje z vedno novimi uredbami o vprašanju kmečkih dolgov, pa niti ena izmed teh uredb ni mogla preprečiti, da ne bi bilo vedno večje število hranilnic prisiljeno zahtevati moratorij za terjatve vlagateljev. Od 620 denarnih zavodov v državi je moralo do začetka 1. 1937. prositi za odlog plačil 282 denarnih zavodov, kreditni obseg pa se je zmanjšal od 1. 1930. do konca 1. 1936. za skoraj polovico. Hranilne vloge so se zmanjšale v naši državi v tem času za tri in pol milijarde din, t. j. od 14.133 milijonov din na 10.671 milijonov, čeprav so se v
A|\NE
izvršuje lično, hitro in najceneje
Ul
JdsUacna lUtcUuc d. d.
- ^u^ouictua 23
Telefon štev. 25-52
no zapostavljene, njihov položaj pa je l>i I nejasen, negotov in neutrjen. Zato še sedaj traja zmeda glede tega, kaj je »hranilnica« in kaj je »banka«, in to ne samo med širšimi masami, marveč večkrat celo na odgovornih mestih. Obe vrsti denarnih zavodov veljata kot eno in isto in se po tem vidiku z njimi ludi postopa. Namesto da bi se v naši državi čimbolj pospeševala in zaščitila Slednja, veljajo še vedno prejšnji, nepopolni in zastareli zakonski predpisi, ki ne ustrezajo niti potrebam enotnosti niti potrebam zaščite iu pospeševanja varčevanja.
Kljub temu, da se je večkrat obljubovalo, da se bodo izdali zakonski predpisi za zaščito in pospeševanje varčevanja, kar bi bilo še posebno potrebno v naši, na lastnem kapitalu tako revni državi, se to še do lani ni zgodilo. Ko je potem nastopila kriza, se Je z našimi hranilnicami postopalo la-ko kol s privatnimi bankami. Namesto da bi se s pomočjo potrebnih kreditov vzdržala likvidnost hranilnic v najbolj kritičnem trenutku, ko se je pojavila med vlagatelji panika, ki so jo povzročili polomi velikih bank in padec valute, je Narodna banka prav tedaj (8. avgusta 1931) odpovedala že odobrene kredite', s čimer so bile hranilnice prepuščene samim sebi. Medtem ko sta drugod lako država kot tudi narodna banka v takih težkih razmerah brez odloga in energično priskočili na pomoč ogroženim denarnim zavodom, že zaradi splošnih interesov Slednje in pomagali prebroditi najkritičnejše trenutke, vsega lega pri nas niso storili, čeprav se dviganje vlog menda ni nikjer na svetu pojavilo v takem obsegu kot pri nas. če naše hranilnice same lega navala niso mogle vzdržati, ni njihova krivda, čeprav so jim jo hoteli na vsak način naprtiti in jo izkoriščati. Odločujočim pa je bilo pri-puščeno, da najdejo sredstva, tla ne bi bilo treba na stotine naših denarnih zavodov v konkurz. 'li ukrepi so se izvršili v obliki »zaščite denarnih zavodov in njihovih upnikov« obenem pa se je osvo-
tem času vloge Poštne hranilnice in Državne hipotekarne banke povečale za 738.5 milijona din na 2.182.5 milijonov din. Brez tega’ povečanja pa bi padle \ tem času vloge za skoraj 5 milijard din. Sicer pa je padec hranilnih vlog v naši državi tudi tako za dva in polk ral večji kot pa njihovo pove-, Čanje pri denarnih zavodih. Pri naših hranilnicah so padle vloge od konca 1931 do konca 1936 za okolo 2212 milijonov din, na približno 2030 milijonov, torej za skoraj 200 milijonov din, vendar pa se kljub vsem neprilikam od tedaj kaže naraščanje vlog. Padec vlog pri naših hranilnicah in njihov dvig pri državnih denarnih zavodih je brez dvoma zakrivilo tudi to. da se je odvzela regulativnim hranilnicam pravica do papilarnega denarja, ki se je prenesla izključno na Državno hipotekarno banko, ravno tako pa se jim je vzela v zadnjem času tudi pravica na denar bratovskih skladnie. Če bi se še nadalje na la način slabil položaj naših hranilnic na korist že tako zelo privilegiranih državnih denarnih zavodov kljub temu, da se obljublja zboljšanje z zakonom o hranilnicah, potem bi se moglo še zgoditi, da bi ljudje izgubili sploh vso vero v zasebne zavode. Skoraj mora dobiti človek vi is. da je lo tudi namera in da se nameravajo vse hranilne vloge prenesti izključno na državne de-darne zavode. Potem bi vloge pri teh še bolj naraslle, čeprav bi se nikoli ne zvišale tako, kot z dobro organizacijo samoupravnih hranilnic, ki bi imele liste ugodnosti, ki jih uživajo državni denarni zavodi.
Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov od 26. septembra 1936 je prinesla hranilnicam nova bremena. Namesto da bi dobile za terjatve, ki so jih odstopile Privilegirani -.grami banki popolno izplačilo v gotovini, so dobile 50 odstotkov knjižnih terjatev, ki so izplačljive šele v 14 letih za 25% državnih obveznic, izplačljivih v 20 letih, 25% pa naj odpišejo na breme svojih rezervnih fondov. Našim številnim hranilnicam se s tem nalaga ponoven odpis njiho-
vih rezervnih fondov, veliko število njihovih vlagateljev pa naj čaka na izplačilo svojih vlog 14 in 20 let, če se medtem ne bo napravilo tisto, kar bi bilo treba ukreniti že v začetku, namreč potrebno gotovino za izplačilo vlagateljev.
V »Vestniku« je objavil znani ruski ekonom prof. Vladimirovic posebno študijo o stanju in o pospeševanju Slednje v naši državi. V tej študiji prihaja do zaključka, da je Jugoslavija glede višine vlog, ki odpadejo na prebivalca, na enem zadnjih mest.
Statistika o hranilnih knjižicah, ki pridejo na 100 prebivalcev, nam kaže glede na posamezne države naslednjo sliko:
Jugoslavija . . .	3‘2
Španija.................14*3
Finska..................27
Nemčija.................38
Danska..................58'3
Belgija.................67'3
Norveška	.... 77'8
Švedska	.... 83
Hranilnih vlog pa odpade na enega prebivalca (v dinarjih): Jugoslavija . .	188' —
Poljska ....	311'—
Kanada ....	496'—
Španija ....	713'—
Japonska	. . .	748'—
Finska . . .	1340' —
Avstrija	. . . 2095'—
Češkoslovaška . 2557'— Nemčija	. . . 3278'—
Združene države 3833'— Francija	. . . 4332'—
Danska .... 6042'— Švedska	. . . 6726'—
Norveška	. . . 7695'—
Če upoštevamo le podatke in jih primerjamo z razsežnostjo naše države, moramo priznati, da je stednja pri nas zelo slabo razvita, kar je deloma posledica gospodarske krize, deloma pa tudi posledica lega, da se je odvzel samoupravnim hranilnicam značaj papilarne varnosti in s tem deloma tudi zaupanje naroda.
novi naslov:
Sv. Petra c. 4
1ELEFON 25-5 7
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je založil brošuro »Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt«, ki jo je spisal Kudolf Smersu, pravni referent OUZD. Brošura obsega 46 strani in velja samo 2 din. Brošura navaja vsa zakonita določila in na vodila za prakso gled novega zava rovanja za onemoglost, starost iu smrt, ki se je začelo izvajati 1. sep tembra t. 1. Priporočamo vsem, naj si nabavijo to brošuro, ki bo služila kot koristen pripomoček vsem delodajalcem, zlasti ob začetku izvajanja novega zavarovanja, ko podrobna zakonita določi la še vsem niso dobro znana.
Že v 24 urah
barva, plestra In kemično tnali obleke, klobnkv Ud. Skrobi to t veti olika srajce, ovrat ntke in manšete. Pere. tuli. monga to lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenbnrgova ni. 6 Telefon ii 22 72.
Zunanja trgovina
Naša trgovinska bilanca aktivna za 400 milijonov
V prvih 6 mesecih smo izvozili blaga za 1 milijardo din v devizah, uvozili pa smo blaga za 600 milijonov din, tako da je znašal dotok deviz v tem času za 400 milijonov din.
Lani smo dobili za prodano blago deviz za 414 milijonov din, uvozili pa smo blaga za 656 milijonov, lako da smo imeli lani pasivno devizno bilanco za 242 milijona din.
V prvem polletju t. 1. v primerjavi z 1. 1936. ije bila naša trgovina z-neklirinškimi državami, t. j. tistimi, s katerimi trgujemo na devizni bazi naslednja (v milijonih din):
1937
1936
izvoz
703,9
289,2
uvoz
578,0
637,8
razlika -f418,7	— 59,2
Neugoden razvoj trgovinskih odnošajev s češkoslovaško
Po uradnih podatkih je naša trgovina s Češkoslovaško v letošnjem etn v primeri z lanskim močno nazadovala. V prvih 7 mesecih letošnjega leta je bila izmenjava blaga med našo državo in Češkoslovaško v primeri z istim razdobjem 1936 naslednja:
izvoz uvoz saldo 1936	279,7	396,6	—116,9
937	214,4	279,7	— 51,6
razlika — 65,3 —116,9 — 51,6 Izvoz v Češkoslovaško se je zmanjšal zato. ker letos v prvem polletju nismo izvažali tobaka, do-čim smo ga lani v tem času izvozili za okoli 80 milijonov din.
Kar pa se tiče padca uvoza iz Češkoslovaške, se je mogel ia predvideti že koncem preteklega letu. ko je bil sklenjen sporazum z Italijo. Za časa sankcij ije namreč uvoz tekstilnih izdelkov iz Italije popolnoma prenehal in se je v tem času zato povečal uvoz teh predmetov iz Češkoslovaške. Dočim je znašal uvoz češkoslovaških tekstilnih predmetov 1. 1936 225 milijonov din, je padel v letošnjem letu za 78,2 milijona din na 146,!) milijona din.
Slaba pšenična žetev v češkoslovaški
Po uradnih podatkih znaša letos celotna žetev pšenice 135.000 vagonov proti 151.000 vagonom lani. Površina posevka se je letos zmanjšala za 8'2%, donos žetve pa je bil manjši za 16.000 vagonov, kar pomeni zmanjšanje za 10'8%. Nasprotno pa je žetev rži večja kot lani in znaša 145.000 vagonov proti 144.000 vagonom v lanskem letu. Pri zmanjšanju posejane površine pomeni to povečanje donosnosti za 07%.
•
Svetovna proizvodnja cina se ceni v prvem polletju 1937 na 97.662 ton, proti 85.418 tonam lani. Samo v juniju se je proizvodnja cina povečala od 14.112 ton (1936) na 17.964 ton.
Avstrijska proizvodnja železa se je v prvem polletju 1937 povečala od 215.320 ton v lanskem letu na 309.604 tone, kar pomeni 44% no povečanje.
Nemška poraba sladkorja se je povečala v zadnjih 10 mesecih od 912 na 13'6 milijona met. stotov.
Nemčija je postala zopet največji dobavitelj sovjetske Rusije, kakor dokazujejo najnovejši podatki o sovjetski zunanji trgovini. Uvoz Rusije je znašal v prvem letošnjem polletju 673 milijonov zlatih rubljev, samo za 12 milijonov zlatih rubljev več ko lani. Največ je uvozila Nemčija, namreč za 140. lani samo za 117 milijonov zlatih rubljev. Izvoz Rusije pa se je letos v primeri z lani povečal od 566 na 634 milijonov rubljev. Združene države Severne Amerike, ki so prej največ izvozile v Rusijo, so sedaj padle na tretje mesto, za Anglijo.
Svetovno proizvodnjo boksita cenijo letos na okoli 3 milijone ton, lani pa je znašala proizvodnja 1 75 milijona ton.
Zavarovan/e za
glost,	starost
S 1. septembrom 1937 sc je priželo izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Kakor smo že poročali, se je začelo s 1. septembrom starostno zavarovanje. Da bodo naši brale,i pravilno informirani, objavljamo o novem starostnem zavarovanju še naslednje podatke:
Kdo bo zavarovan za onemoglost, starost in smrt?
Praviloma se bo izvajalo zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za bolezen, vendar s temi izjemami.
Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so izvzete osebe:
1. ki so dne 1. septembra 1937 že dopolnile 70. leto starosti;
2. osebe, ki bodo prejemale 1. septembra od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v višini 1.500 dinarjev na leto;
3. osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočasno, najkasneje pa do 1. septembra, vse one osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70. leto starosti, kakor tudi osebe, ki bodo 1. septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave so potrebne zaradi tega, da zanje urad ne bo predpisoval prispevkov.
Za osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, bo Pokojninski zavod sani predložil Okrožnemu uradu prijavo in za prijave teh oseb ni treba skrbeti delodajalcem.
Prijave glede starosti in uživanja pokojnine naj delodajalci iz-vrše tako, da bo urad lahko na podlagi poslanih podatkov v svojih evidencah to dejstvo zabeležil.
Izrečno pa pripominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urad ne sme vrniti delodajalcu prispevkov, ki se bodo predpisovali, ker ni bil podan pravočasno dokaz o tem, da je
v lx>lniško zavarovanje prijavljena oseba izvzela od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Oseb, ki so pri Okrožnem uradu že zavarovane, ni potrebno samo radi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ponovno prijavljati.
Izvzetje iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je treba dokazati z listinami
Uredba zahteva tudi, da delodajalci dokažejo z izkazili, da je oseba resnično izvzeta iz zavarovanja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno preskrbo. Kot dokaz teh činjenic morajo delodajalci predložiti bodisi izpisek iz rojstne knjige, domovnico ali drugačno uradno dokazilo. Ravno tako je treba priložiti odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki jo izplačuje, da oseba še prejema pokojnino.
Prijav glede izvzetja iz zavarovanja za onemoglost,, starost in smrt Okrožni urad ne bo upošteval, ako se istočasno s prijavo ne bodo uradu predložila omenjena izkazila.
Pravilno izpolnjevanje prijavnic
Točno in zanesljivo izpolnjena prijavnica za člana bo za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt še neprimerno bolj važna, kot je za zavarovanje za bolezen in nezgode.
Prosimo, da so vsi podatki na prijavnici člana točni, zanesljivi in da je posebno zanesljivo zabeleženo rojstno in rodbinsko ime. Prosimo, da se preveri, bodisi po krstnem ali poročnem listu točno, kako se prijavljena oseba piše, kdaj in kje je rojena. Urad upa, da bo zadoščala le ta prijava, da se bo lahko ugotavljala še po več letih identiteta posameznega delavca. Nerad bi ,urad zahteval drugačnih sankcij, da se identiteta delavca zanesljivo določi.
Ko se izpolnjujejo prijavnice, naj se ti podatki ne pišejo zgolj po delavčevi napovedi.
Napačne in netočne prijave bodo
povzročale delavstvu veliko, mnogokrat tudi nepopravljivo škodo. In tudi radi čim manjših upravnih stroškov moramo zabičavati vsem onim, ki bodo imeli posla s starostnim in onemoglostnim zavarovanjem, da ni vseeno, kako se zapišejo krstno in rojstno ime in drugi podatki.
Polovico prispevka sme delodajalec odtegniti od delavčeve mezde
Prispevki za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se bodo predpisovali s skupnim plačilnim nalogom. Zato se bo plačilni nalog temu primerno preuredil.
Prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se mora plačevati po zavarovani mezdi in znaša tedensko 18% zavarovane mezde. Prispevek znaša torej 3% dnevne zavarovane mezde. Tudi prispevke za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt mora plačevati delodajalec, sme pa polovico prispevka odtegniti ob prvem izplačilu od delavčevega zaslužka, kasneje pa le, ako še ni minul 1 mesee od dotičnega izplačila, če je prejemal delavec plačo na dan, ali na teden, odnosno nista minula dva meseca, če je dobival nameščenec plačo ali mezdo
4il,gsecn0t-.. -S
Važno je tudi še, da se prispevki za starostno zavarovanje ne pobirajo za čas, dokler je zavarovanec zaradi bolezni za pridobitno delo nesposoben.
Prijavite vse zaposlene osebe!
Prav posebej pa velja povedati še to: če je doslej radi neprijave posameznega delavca ostal brez prispevkov urad, ni trpel delavec nobene škode. Odslej pa bo tako, da bo delavec brezpogojno prikrajšan na stare dni ali pa v onemoglosti za vsak dan, za katerega ni bil prijavljen. Opust prijave pomeni v vsakem primeru brez-pogoj-no znižanje starostne in one-moglostne rente.
Okrožni urad za zavarovanje de laveev v Ljubljani.
Za depcuttHepa
je najprimernejša tkanina pristno angleški
A. ŽLENDER
JHufotiOMU, Hlestni tcg. ZZ
SP0RTEX
manufaktura
Uradnica
z dolgoletno prakso, samostojna v
knjigovodstvu — bilancistka, slovenska in nemška korespondenti-nja, hitra strojepiska in stenogra-finja, zelo izvežbana v vseh administrativnih delih, išče mesta: Ponudbe pod »Ljubljana ali bližnja okolica«.
Štev. 9094/37.
Nabava.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan ‘22. septembra 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo cementa, in sicer 10 ton za rudnik Velenje in 10 ton za rudnik Zabukovca. Ostali pogoji, pri podpisanem.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. avgusta 1937.
Doma in po svetu
T. G. Masaryk, častni prezident ČSR je v sredo nevarno zbolel, vendar se je njegovo stanje v zadnjih dneh zboljšalo.
Danes obiščejo Ljubljano in ljubljanski velesejem udeleženci 8. kongresa Zveze novinarskih agencij. Med odličnimi gosti so generalni ravnatelji Reuterja, Ha-vasa, Nemškega tiskovnega urada, agencije Stefani in skoraj vseh evropskih tiskovnih uradov. Gostje se pripeljejo v Ljubljano s posebnim vlakom. Dopoldne si bodo ogledali velesejem, popoldne pa se odpeljejo na Bled.
Danes se prične v Ljubljani kongres kirurgov, ki se ga udeleže razen kirurgov iz vse države tudi gostje iz slovanskih in zavezniških držav.
Madžarsko letalo je pristalo pri Murski Soboti, ker je izgubilo orientacijo in mu je zmapjkalo bencina. Nekaj časa je krožilo tudi nad Mariborom. Letalo je Capro-nijev trimotornik in ima 6 mož posadke.
Kongres planinskih društev bo v
Novem Sadu od 4. do 6. septembra. Prirejena bo tudi posebna fotografska razstava.
Italijanska vlada je razpisala več štipendij za študente beograjske univerze.
Jugoslovanski eskadri, ki se mudi v grških vodah, je bil prirejen v Pireju svečan banket.
Konferenca za surovine se je začela v odboru strokovnjakov pri Zvezi narodov.
Japonski vojni minister Sugija-ma je izjavil, da japonska vlada ne more predvideti, koliko časa bo trajal japonsko-kitajski konflikt, da pa je odločena, kolikor mogoče pospešiti zaključek spora. Zato da sedaj japonske čete ne bodo več čakale na napad nasprotnika, marveč bodo same napadle in prepričale nasprotnika o brezizglednosti njegovega odpora. Japonska ne bo posnemala kitajske zavlačevalne taktike.
Ruskega letalca Levanjevskega še vedno brezuspešno iščejo in so
zopet odpluli iz Moskve trije štiri-motorni avioni v polarne kraje.
Valencijska vlada je sklenila vpoklicati pod orožje letnike 1930 do 1938.
General Franco sc preskrbujte * vojnimi potrebščinami preko Por tugalske in prihajajo ti transporti
povsem nekontrolirano, če bi torej res hoteli onemogočiti obema strankama preskrbo z orožjem; bi se moral sedanji kontrolni sistem popolnoma spremeniti.
Neznana podmornica je poskušala torpedirati angleški rušilec »Havok«, ko je križaril v bližini Valencije. Rušilec je ena izmed ladij, ki nadzirajo špansko obalo po sklepih pakta o nevmešavanju.
Nemška diplomatska zastopstva v inozemstvu bodo dobila posebne atašeje za propagando nemške kulture.
Število brezposelnih v Združenih državah Severne Amerike se je zmanjšalo v prvem polletju 1937 od 8'3 na 61 milijona, t. j. za 27 odstotkov. Naj večje število brezposelnih je bilo v marcu leta 1932., namreč 13 3 milijona.
V Varni na Bolgarskem je bilo aretiranih več italijanskih 'državljanov zaradi tihotapstva deviz.
Tezavracija zlata v Angliji je dosegla po ameriških računih 100 milijonov funtov šterlingov.
SLOVENIA - TRANSPORT
Ljubljana .
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
OCARINJENJE
uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifno informacije itd.
Kitajski finančni minister Kung
je sklenil s škodovimi zavodi pogodbo, po kateri bodo ti dobavili Kitajski vojnega in železniškega materiala za 10 milijonov funtov (2380 milijonov din), škodovi zavodi so dobili vse potrebne garancije, da bodo njih dobave prompt-no plačane.
Radio Ljubljana
Sobota, dne 4. septembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00:	čas, spored, obvestila
13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Kmečki trio — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pratika za mesec kimavec ali september. Besedilo oskrbel in oddajo vodi prof. Niko Kuret. Sodelujejo člani radijske igralske družine in Veseli vandrovčki, vmes plošče — 22.00: čas, vreme, poročila, spored —	22.15:	Radijski
orkester.
Nedelja, dne 5. septembra. 8.00: Duet harmonik, vmes plošče — 9.00: čas, vreme, poročila, spored — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (prior Valerian Učak) — 10.00: Chopinove melodije (plošče) — 10.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet —
11.30: Otroška ura: Trije godci — 12.00: Koncert Radijskega orkestra
— 13.00: čas, vreme, spored, obve-stia — 13.15: Plošče po željah — 17.00; Kmet. ura: Vzgojne in kužne bolezni domačih živali (g. dr. L. Hribar) — 17.30: Oktet litijskih fantov — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila —19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura: Brnca in Bručani na Koroškem (predavanje ge. Julije Čuček in plošče) — 20.30: Slovenske narodne pesmi s spremi j evan jem Radijskega orkestra. Sodelujejo: gdčni. Poldka Zupanova, Vida Rudolfova, gg. Svetozar Banovec, Roman Petrovčič.— 22.00: čas, vreme, poročila, spored
— 22.15: Rezervirano za prenovs z velesejma.
Ponedeljek, dne 6. septembra: 12.00: Pevski kvartet »Fantje na vasi« — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Skladbe Franca Suppea in Donizettija (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30' Nac. ura — 19.50:. Zanimivosti — 20.10: Boj za novo šolo in kulturni napredek (g. prof. Etbin Bojc) — 20.30: Prenos koncerta Podmladka Rdečega križa v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra IX. iz bežigrajske osnovne šole — 22.00: čas, vreme, poročila, spored -22.15: Sedaj pa na ples (plošče).
KREKO
»»
UUBUANA, TAVČARJEVA 3
Tovarniška zaloga moškega perila Velika izbiral Nizke cenel Prepričajte sel
Veležganjarna
tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermoutha, bermeta, malinovca iz gorskih malin
VIKTOR MEDEN
Ljubljana, Celovška c. 10 Telefon 20-71
Obiskovalcem velesejma
se priporoča tvrdka
IVAN
m< sar. prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesn h izdelkov is svežega in Biihega mesa Lastni izdelki in modarna hladilnica Ljubljana, Domobranska c. 7
Podružnice: Miklošičeva cesta it. 17, stojnica Šolski dre-vored (poleg zmajskega mostu) NVolfova ut. 12 Telefon 27-03	{„	Dolenjska	cesta	št. 49 (nasproti Rakovnika)
Telefon 31-57
A. Šarabon
UUBUANA •
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za d I s a ve
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON UUBUANA
Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Mestna hranilnica ljubljanska
ima novih in oproščenih vlog že Din 147,600.000*—, ki so izplačljive vsak čas brez omejitve
• .. - ■
Za vse vloge jamči Mestna občina ljubljanska
F. HREHORIC
Manufakturna veletrgovina na veliko in na drobno
LJUBLJANA
TVRŠEVA CESTA 28
TELEFON ŠTEV. 24-04
Telefon
27-81
Ustanov.
1899
Franc Golob
špeciialnajtrgovin^josijod^
Jedilno orodje — Kuhinjska posoda Špecijalna kuh. posoda za hotele, gostilne in zavode. Opreme za neveste — Kuh. aparati — Štedilniki
Ogled zaloge pove vse
Od ministrstva za trgovino in industrijo koncesijonirano podjetje javnega skladišča tvrdke:
Javna skladišta
DRUŽBA Z O. Z.
Ljubljana - TyrSeva cesta 33
se priporoča industrijcem in trgovcem za skrbno shranjevanje njihovega blaga ter nudi s tem zlasti producentom in veletrgovcem izven Ljubljane koristno možnost hitre in točne po-| strežbe njihovih odjemalcev v ljubljanskem trgovskem okrožju. Skrbno varovanje interesov deponentov blaga in točno izvrševanje njihovih odpremnih naročil zajamčeno.
Nudi se udobnost prostosti občinske trošarine in uvoznine tekom ležanja blaga v skladišču. Te davščine se plačajo šele ob izvozu blaga iz skladišča, toda le za količine, ki se uvozijo v rajon občine ljubljanske. Na razpolago tudi posebno carine prosto skladišče.
Na željo se deponentom izdajo skladiščni listi z varantom. Skladišče posreduje z uspehom podeljevanje predujmov na varante. Po vol j ni poslovni pogoji.
Prevaianje in shranjevanle pohištva
Brs. naslovi Skladišta	Telefon	it.	23-66
Zahtevajte povsod
pristni zdravstveni liker
izdelek vele žganjarne in rastlinske destilacije
Fr. Zaletel
ŠT. VID nad LJUBLJANO
ZAHTEVAJTE PON UDBE1
KLIŠEJE
jpjjj vseh vrsl por « f*Ugrafiia ^ culi risbah*
53 /*„,-*-/•
M naiscAidnaj
^ ki it a rna
ST-DEU
»Š! HUB HANA
»J3! DA1MATIN0VA13
TRGOVCI!
Samo »Trgovski 1 i s t“ je Vaše stanovsko glasilo!
MERCINA 1E DRUG
KASTELIC IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9
Pritličje levo
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Združenlh^agirnic^V^evčej^^C^
ričane in Medvode d. d. v Ljub-		
ljani in	Industrija	papirja in
lepenke	d. z o. z..	Sladki vrb
Špedicija
Ljubljana
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon iuterurban 24-59. Vilharjeva 33 (naspr. nove carinarnice).
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon iuterurban 21-57. Masary-kova cesta 9 (nasproti tov. kol.).
lektrična svetila
za vsako rabo dobite v največji Izbiri pri nas. Svetilke za stanovanja, poslovne lokale, trgovine in gostilne, hotele, skladišča, tvornice itd. Specijalne svetilke za turiste in smučarje. Velika izbera lustrov in žarnic. Zaloga vsega materijala za elektro-instalacije. Najugodnejša Izbera električnih likalnikov, kuhalnih plošč, loncev in peči. Vedno prvovrstni materijal in solidne cene..
ELEKTROINDUSTRIJA" D. D.
Ljubljana, Gosposvetska c. 13 • Tel. 23-14
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Fless, urednik Mirko Celar, abs, iur, tiska tiskam* »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihaieb, vsi v Ljubljani,
Jgdeol
Najboljši strojil Vsab kupec najboljša referenca 1 Tudi na obroke dobavi tvrdka
T!*e Go.
Ustanovljeno leta 1906
Telefon
22~GS
Ljubljana
Gradišča IC
Telefon
22~G8
Ustanovljeno leta 1906
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
i.... .... .........
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace, iournale, šolske zvezke, mape, od.jemalne k n ii-žice. risalne bloke itd.
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samo* prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir -•••
BRATJE PIATNIK, RADEČE