FIMEX d.o.o. RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPREMA Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 POČITNIŠKO DELO GLIN Pohištvo V domačih ali tujih rokah? Vodstvo Pohištva, najboljšega podjetja nazarskega Glina, je v ponedeljek zvečer predstavilo program in možnosti lastnega odkupa celotnega podjetja. Znano je, da seje na razpis republiškega Sklada ob njih prijavil še tuji kupec, v Nazarjah pa bi podjetje radi obdržali v domačih rokah. Podjetje je ocenjeno na 7 milijonov nemških mark, v Nazarjah pa ne vedo, če je tuji kupec pripravljen kupiti podjetje v celoti (z osnovnimi sredtsvi, zgradbami, terjatvami, obveznostmi...), saj Sklad dopušča možnost odkupa tudi samo tehnologije. Na ponedeljkovem sestanku so bili prisotni tudi domači zasebniki, seznanili so se s preteklim in bodočim poslovanjem Pohištva, na ponudbo pa naj bi odgovorili v tednu dni. Povedati velja še, da seje 46 odstotkov delavcev Pohištva od približno 300 prav tako odločilo za sodelovanje pri lastnem odkupu. V vsakem primeru v nazarskem Pohištvu čakajo na odgovor Sklada, ki si je seveda vzel čas za proučitev obeh ponudb. V nedeljo, 29. maja, referendum: Občani - beseda je vaša! V nedeljo, 29. maja, bodo povsod po Sloveniji, razen na Koprskem oziroma v 73. ref-erenduumskem območju, kjer je Ustavno sodišče referendum razveljavilo, odprta volišča. Polnoletni državljani Slovenije bodo na referendumu povedali, ali so za ustanovitev novih občin v takšnih mejah, kot so predlagane. krajani izrekali o sedmih novih: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. Prebivalci po vsej dolini so se tako odločili na zborih krajanov, kolikor se jih sploh je. Izrekanje na referendumu bo torej pokazalo svoje, bodočnost prav tako. Izposojena izjava pravi nekako takole - če država državljane nekaj vpraša, je njihova dolžnost, da ji odgovorijo! Naj bo torej tudi v nedeljo tako, čeprav so se za konkretno vprašanje odločili občani sami. Priprave na nedeljski referendum so v polnem teku, predčasno izrekanje je tudi, na 32 volišč paje povabljenih okrog 12.600 volilnih upravičencev. O treh novih občinah VELENJE - V nedeljo, 29. maja, bodo povsod po Sloveniji, razen na Koprskem oziroma v 73. referenduumskem območju, kjer je Ustavno sodišče referendum razveljavilo, odprta volišča. Polnoletni državljani Slovenije bodo na referendumu povedali, ali so za ustanovitev novih občin v takšnih mejah, kot so predlagane. Naj spomnimo: na območju sedanje občine Velenje so predvidene tri nove občine -Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tisti, ki se nedeljskega referenduma ne bi mogli udeležiti, so imeli možnost glasovati predčasno (to možnost imajo še danes, v četrtek, 26. maja). Volišča so bila odprta v vseh treh referendumskih območjih: v Šoštanju in Šmartnem ob Paki na sedežih krajevne skupnosti, v Velenju pa v avli občinske skupščine v času od 7. do 15. ure. 29. maja pa bodo imeli možnost glasovati na domu tudi tisti, ki iz zdravstvenih razlogov niso sposobni priti na glasovalno mesto. To željo paje potrebno volilni komisiji referendumskega območja povedati najmanj tri dni pred glasovanjem. Torej je zadnji dan danes, 26. maja.V sedanji občini Velenje je blizu 31 tisoč volilnih upravičencev, ki se lahko udeležijo nedeljskega referenduma. Obvestilo so najbrž že prejeli na svoj naslov, iz njega pa je tudi razvidno, na katerem volišču glasujejo. Če morda tega obvestila kdo ni prejel, izpolnjuje pa "pogoje", da odloča (polnoletnost, stalno bivališče na referendumskem območju), lahko vseeno odda svoj glas. Pride naj na volišče, kamor je doslej že kdaj prišel in s seboj prinese osebno izkaznico. Odločanje o sedmih novih občinah MOZIRJE - Na nedeljskem referendumu se bodo na območju sedanje mozirske občine Iz ene na dvanajst ŽALEC - V nedeljo se bodo ob 7.uri odprla volišča tudi v dvanajstih referendumskih območjih na področju sedanje občine Žalec. Državni zbor je upošteval skoraj vse o-dločitve zborov krajanov, razen v krajevni skupnosti Trnava, ki jo je kljub željam po lastni občini priključil k novi občini Gomilsko. Prav tako ni upošteval mnenja ljudi iz nekaterih delov naselij, ki so želeli v drugo občino kot večina ostalih krajanov. Ravnal seje namreč po načelu o nedeljivosti naselij. Gre za dele naselij Zabukovica, Marija Reka, Miklavž pri Taboru in Podkraj pri Ponikvi. Ker pa se je za te primere že začel postopek delitve naselij, bodo volilci iz teh naselij, bodo volilci iz teh naselij glasovali s kuvertami, takjo da bo mogoče ugotoviti rezultat referenduma po posameznih delih naselja. Milena Krstič - Planine | Telefon 853-061,711-202 Šele s V. blokom bo sanacija TEŠ končana V igri je "komercialni" denar Kaj bo s sanacijo petega bloka šoštanjskih termoelektrarn po tistem, ko je postalo jasno, da za to denarja iz Svetovne banke ne bo? Bo zaradi tega projekt ostal le na pol poti ali pa so v igri že kakšne druge možnosti, da se ta sanacija le zaokroži in dokonča? V Vladi Republike Slovenije imajo do bloka V šoštanjskih termoelektran in njegovo sanacijo, po besedah dr. Maksa Tajnikarja, ministra za gospodarske dejavnosti, precej jasen odnos. Čistilna naprava je nujna! Težava pa je seveda v sredstvih. Gre za približno 150 000 000 nemških mark. Kot je že znano, pri Svetovni banki teh sredstev ni mogoče pridobiti, ker za to niso izpolnjeni določeni pogoji, ali kot je preprosto rekel minister: "Dolina je premalo onesnažena, da bi takšen denar dobili." Je pa menda možno zagotoviti ustrezna in tudi poceni sredstva iz nekaterih komercialnih virov. "Mi v tem času vodimo razgovore prav v tej smeri. Iščemo komercialni denar," pravi dr. Maks Tajnikar, ki tudi ne vidi nobenega razloga, da sanacije šoštanjskih termoelektrarn ne bi privedli do konca. Mmkp Mladi raziskovalci Po novem mostu v nov prizidek Težka Kljub vsemu je odbor od 28 izdelanih nalog nagradil 11, med njimi sta tudi dve osnovnošolski. Kot najboljši nalogi pa je posebej omenil nalogo iz umetnostne zgodovine z naslovom Cerkvena umetnost v Šaleški dolini ter iz kemije Korezijska obstojnost kovinskih m-aterialov v poliolu in v zmesi po-liola s potisnimi sredstvi. Avtorici prvo nagrajene naloge sta Nika Lalek in Maja Chromy (2. letnik velenjske gimnazije, mentorja: Marjana Gmajner - Korošec in Rok Poles). Drugo nagrajeno nalogo pa sta izdelali Tina Jerabek in Maja Tepej (4. letnik velenjske gimnazije, mentorica Nevenka Požun iz Gorenja GA). Nagradi sta bili denarni. m(tp, foto: A. O.) izbira V prostorih velenjske občinske skupščine so sredi minulega tedna najboljšim udeležencem letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje podelili priznanja in nagrade. Nekaj spodbudnih besed sta zbranim ob tej priložnosti spregovorila predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik in ravnatelj Centra srednjih šol Velenje Peter Robida. Predsednik Odbora za ocenjevanje raziskovalnega dela in nalog Dušan Do-linar paje ob nekaterih statističnih podatkih povedal, da tudi tokrat odbor ni imel lahkega dela, komu podelili nagrado. Fantje spet na nabor VELENJE - Sekretariat za obrambo občine Velenje bo izvedel v času od 31. maja do 4. junija v prostorih Doma Obrambe, na Kopališki 3 (nad bazenom) v Velenju. Nabor bo potekal po krajevnih skupnostih in sicer po naslednjem razporedu: 31. maja ob 7.00 uri KS Edvarda Kardelja, ob 11.00 uri Šalek, Bele Vode, Cirkovce, gaberke, Skorno-Florjan, Ravne. 1. junija ob 7.00 uri vabijo nabornike iz KS Gorica, ob 11.00 uri iz Gorenja, Šmartna ob Paki, Lokovice, Šentilja in Škal. 2. junija ob 7.00 uri bodo opravili nabor za starejše letnike, ob 11.00 uri za Staro vas, Pesje, Šoštanj, Topolšico in Bevče. 3. junija ob 7.00 uri vabijo nabornike iz KS Velenje-Desni breg, ob 11.00 uri pa Velenje-Šmartno, Konovo, Paka, Kavče-Podkraj. Zadnji dan, 4. junija ob 7.00 uri pa vabijo nabornike iz KS Velenje-Levi breg in Staro Velenje. Ves Šoštanj je bil v soboto popoldne na nogah! Kako tudi ne, saj so rezali otvoritvene trakove, kot že dolgo ne. Šoštanj, to staro mesto v Šaleški dolini, ki bo kmalu, o tem danes skorajda ne dvomi nihče več, postal občina, se odslej ponaša kar z dvema prepotrebnima pridobitvama. Takšnima, ki so za marsikateri večji kraj, skoraj nemogoč zalogaj .(Več na 20. strani) »vos Iz dela velenjske vlade Oblikovali predlog občinskega proračuna Na zadnji seji so člani velenjske vlade ponovno temeljito pregledali osnutek letošnjega občinskega proračuna in pripombe, ki so ga na osnutek tega dokumenta podali delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Več sredstev so namenili izobraževanju, predvsem za vzdrževanje objektov. Manj denarja bo za potrebe delovanja skupščine in za tekoče vzdrževanje občinske stavbe. Zmanjšali so tudi sredstva namenjena za obrambno dejavnost in jih namenili kulturi, predvsem Zvezi kulturnih organizacij. V predlogu občinskega proračuna so opredeljena tudi sredstva, ki jih je oziroma jih bo občina dobila z najetjem kreditov in sicer za stanovanjsko gradnjo in komunalno infrastrukturo v krajevnih skupnostih. Predvidena pa je tudi nova postavka in sicer namenski prispevek od izgradnje bencinskih servisov v Velenju. Predlog občinskega proračuna bodo na prihodnjem zasedanju posredovali v razpravo in potrditev delegatom občinske skupščine. Kulturni center javni zavod Velenjska vlade je potrdila in posredovala v razpravo delegatom občinske skupščine statutarni sklep s katerim naj bi postal Kulturni center Ivan Napotnik Velenje javni zavod. m(mz) Nazarje um Gozdovi in javnost Borci prejeli odgovor na protest v zvezi z Bolnišnico Topolšica IRillllllllSIlIllItlllllflllllllllllllliiiigiii "O ukinitvi nismo nikoli govorili" Pred mesecem dni smo v Našem času objavili pismo, ki ga je izvršilni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Velenje naslovil na ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča. V njem so borci protestirali ob nameri postopne ukinitve Bolnišnice Topolšica. V teh dneh pa so dobili odgovor, pismo, pod katerega se je podpisal prim.dr. Janez Zajec, državni sekretar. V njem je zapisano: "Presenetil me je že prvi stavek, v katerem navajate "...ob nameri postopne ukinitve Bolnišnice Topolšica." Čudi me, ker na ministrstvu nismo o tem nikoli govorili. Govorili smo le o prestrukturiranju postelj v Bolnišnici Topolšica, tako da bi lahko v Topolšici še naprej ostala bolnišnica za zdravljenje pljučnih bolnikov. Po vsej verjetnosti nekaj podobnega kot v Sežani za zdravljenje pljučnih kroničnih bolnikov. Verjetno pa razumete, da nikjer na svetu niso na manj kot 60 kilometrih kar tri bolnišnice za interno medicino. Pa če jih naštejem: Celje, Topolšica, Slovenj Gradec. Želel bi vam povedati, da je bila Bolnišnica Topolšica ustanovljena za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov, ko je bila pred desetletji velika epidemija teh bolnikov in so se bolnice, ne samo pri nas, tudi v svetu, za tovrstno patol- ogijo ustanavljale praktično iz meseca v mesec. Drugod po svetu so jih, potem ko je ta epidemija popustila in je trenutno le še cca 3% pljučnih tuberkuloznih bolnikov, enostavno ukinili. Pri nas pa se že od leta 1965 dalje postavlja vprašanje, kaj napraviti s temi bolnišnicami. Še enkrat vam zagotavljam, da se nihče na ministrstvu ni pogovarjal o ukinitvi Bolnišnice Topolšica. Prav gotovo pa bo namembnost bolnišnice oziroma dejavnost potrebno določiti, da ne bomo iz leta v leto razpravljali o tem, ali je Bolnišnica Topolšica še potrebna ali ne. Ob tem vam zagotavljam, da ravno Ministrstvo za zdravstvo vlaga izjemno velike napore, da bi ohranilo nivo zdravstvenega varstva, ki si gaje Slovenija v preteklih desetletjih priborila in da nihče od slovenskih zavarovancev ne bi bil pri tem prikrajšan. To je tudi naše vodilo v naprej, ko se bomo odločali o prestrukturiranju postelj v Topolšici. Seveda pa to v letošnjem letu še ne bo prišlo v poštev. Potrebno je seveda tudi računati na kapacitete internih oddelkov v Celju in Slovenj Gradcu in šele, ko bo gradnja v Celju dokončana, se bomo dokončno morali dogovoriti, katera dejavnost in v kakšnem obsegu bo ostala v Topolšici." M If Letošnji "Teden gozdov Slovenije" od 23.do 27.maja je na najboljši način obeležilo Savinjsko gozdarsko društvo. V torek je namreč v dvorani nazarskega delavskega doma pripravilo celodnevni posvet z naslovom "Gozdovi in javnost". Uvodni del so namenili kulturnemu programu in 100-letnici rojstva rojaka, gozdarja in univerzitetnega profesorja Jožeta Šlandra. V nadaljevanju seje zvrstilo deset referatov, ki so jih prispevali domači in republiški strokovnjaki. Dopoldanske teme so bile "Gozdovi so splošna dobrina" (prof.dr.Boštjan Arko), "Varstvo narave v Sloveniji" (dipl.prav.Mladen Berginc), "Ali je v množici koristi iz gozda sploh še prostor za naravni gozd" (mag.Jurij Diaci), "Prosto živeče gozdne živali" (dipl.ing.Marija Sodja-Kladnik), "Usmeritve gozdarske stroke" (dipl.ing.Toni Breznik), popoldanske pa "Lastniki gozdov in gozdarska stroka" (dr.Franc Zagožen), "Zahteve ostalih porabnikov gozda" (Marija Šavor), "Lovstvo" (mag.Franc Avberšek), "Gozdarska stroka med lastniki gozdov in javnostjo" (mag.Ivo Kolar), sklepno misel pa je prispeval dr.Mitja Zupančič. Pesem je življenje Ob zaključku šolskega leta bodo na Osriovni šoli bratov Mrav-ljakov v Velenju pripravili zanimiv kulturni večer z naslovom Pesem je življenje. Prireditev bo danes, v četrtek, 26. maja ob 18. uri v avli šole. Sodelovali bodo otroški pevski zbor Osnovne šole bratov Mrav-ljakov pod vodstvom Mihaele Britovšek, mladinski pevski zbor Osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, ki ga vodi Anka Jazbec, in mladi recitatorji. Mmkp Zdravstveni zavod Velenje "Naskakujejo" vrh v urgentni medicini V velenjskem zdravstvenem zavodu namenjajo izobraževanju in opremi v ambulantah precej pozornosti. Rezultat tovrstnih prizadevanj so sodobno opremljene ordinacije, še zlasti velja omeniti oddelek za urgentno medicino - laboratorij za oživljanje in postopke oživljanja. Kot pravi direktor velenjskega zdravstvenega zavoda Jože Zupančič, sodi ta služba med najbolje opremljenimi v Sloveniji, tako po napravah kot po opremljenosti reševalnih vozil. Tudi strokovni seminar, ki so ga organizirali iz urgentne medicine pred nedavnim, sodi v splet prizadevanj - biti najboljši. Ta petek bo 20 zdravnikov in prav toliko medicinskih sester iz Zdravstvenega zavoda Velenje poslušalo predavanja o tej temi ter svoje znanje obogatilo z novimi spoznanji iz nujne medicinske pomoči. Seminar je potrdila Zdravniška zbornica Slovenije in bo lahko "služil" za pridobitev licence. Nenehno strokovno izpopolnjevanje ter posodabljanje potrebne opreme naj bi pripomoglo k uvrstitvi velenjske službe za urgentno medicino na najvišjo raven v mreži najnujnejše zdravniške pomoči v Sloveniji. Znanja, sploh na področju medicine, nI nikoli dovolj. Ob tem je potrebna tudi sodobna tehnična oprema. Obema namenjajo v velenjskem zdravstvenem zavodu precej pozornost! Komunalno podjetje Velenje csiiiia.iiKiiiiKiaiii Bodi razrešili Jožeta Melanška? V začetku tedna so se na sejo sešli člani Upravnega odbora Komunalnega podjetja Velenje. Pet točk dnevnega reda so obravnavali, med *(tp) ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Vse več je vlomov v stanovanja, hiše, avtomobile,... Le 1/3 oškodovancev dobi povrnjene stvari, vlomilci pa... Da bodo rase dragocenosti zavarovane pred vlomilci v času odsotnosti vam LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. nudi dobro zavarovan prostor BANČNI SEF, v katerega lahko shranite dragocene predmete in dokumente. Šefi so vam na voljo v ekspozituri RUDARSKI, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. So različnih velikosti in jih je možno najeti za krajši ali daljši čas. Od tega je odvisna tudi višina najemnine. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Šoštanj in Mozirje. Šaleške predice na Nizozemskem Na povabilo slovenskega društva Sv. Barbare iz mesta Harlen v pokrajini Limburg, ki leži na jugu Nizozemske, so tja odpotovale Šaleške predice. V nedeljo bodo nastopil v tamkajšnji mestni dvorani s programom "Le predi dekle, predi" na osrednji slovesnosti ob materinskem dnevu. Potovanje in gostovanje je skupini omogočila Skupščina občine Velenje in nekateri posamezniki. ■ (bš) drugim so spregovorili tudi o zaključnih posebne delovne skupine, ki seje ukvarjala s primeroma Gmajner, Jeram. Imenovali sojo v začetku letošnjega aprila. Milica Kovač, predsednica omenjenega Upravnega odbora, nam je povedala, da so se po več kot dve urni razpravi na tajnem glasovanju odločili za pobudo o razrešitvi direktorja omenjenega podjetja Jožeta Melanška. Člani odbora so namreč menili, da obstaja v primerih Jeram, Gmajner njegova osebna odgovornost, da disciplinski postopki niso bili izpeljani kot bi morali biti. Pobudo so sedaj naslovili na velenjsko vlado, kije pristojna za imenovanje in tudi za odstavitev direktorja velenjske komunale. Če bo ta pobudo sprejela, potem bo na čelu podjetja v prihodnje nov človek. O morebitnih novih kandidatih uradno še ni nič znanega, po neuradnih informacijah pa so za to dolžnost predvidena vsaj tri imena. »(tp) Dnevi našega bogastva Saj res - če imamo že dneve ali tedne skoraj vsega, zakaj bi bilo čudno, da imamo tudi dneve slovenskih gozdov. Navadno take posebne dneve namenimo temu, čemur posvečamo večjo pozornost. Gozdovi pa gotovo sodijo med tiste naše (naravne) dobrine, za katere bi morali še posebno skrbeti, saj pravimo, da so gozdovi naše največje bogastvo. Pa tudi, da so naravna pljuča. Za gozdove skrbimo zelo različno. Pa to ni značilno le za naše ožje okolje, kar za vso deželo velja, da se na gozdove spomnimo predvsem tedaj, ko pomislimo, da lahko z njimi na hitro kaj iztržimo. Tako je bilo prva leta obnove po zadnji svetovni vojni, ko nas je reševal večinoma les. Zadnji čas to zelo velja za mnoge kmete, ki si hočejo z večjo sečnjo zboljšati standard, ki naj bi jim ga naša družba ne omogočala. Za mnoge, ki svojega gozda nimajo, je bila dobrodošla zmešnjava ob razpadu gozdnih gospodarstev in povečane skrbi za gozdove ter nerazjasnjene lastnine. V tem času so tudi mnogi taki pohiteli v gozdove in si postregli z delom tega našega bogastva. Pri tem niso pazili, ali sekajo družbeno hosto, kar naj bi po njihovem pomenilo, da je njihova, ali zasebno. Glavno, da je padalo. In tako kot je zadnji čas padalo po naših gozdovih, že dolgo ni. Ali še sploh nikoli. Seveda so imeli za to posamezniki tudi svoja opravičila. Menili so, da s tako sečnjo še vedno delajo manj škode, kot je je na gozdovih naredila naša industrija. Ta je res povzročala - in še povzroča, da so gozdovi rdeli. Pa ne od sramu, ker nekdo tako ravna z njimi, ampak zaradi škodljivih snovi, ki so jih prizadevale. V nekaterih predelih so dimniki sicer prenehali bruhati škodljive snovi, povsod še ne. Toda več dimnikov se je "ustavilo " zaradi ekonomskih pretresov kot zaradi tega, ker bi ustavili proizvodnjo zaradi skrbi za okolje. Pravijo, da je zdaj že čas, da začnemo v gozdove več vlagati. Tako naj bi za urejenost gozdov namenili več denarja, ki ga kot odškodnino mora plačati TEŠ. Vsaj nazorsko gozdno gospodarstvo, ki mu je doslej že uspelo dobiti denar, naj bi v ta namen dalo tolarje. Prav bi bilo, da bi ga tudi drugi, ki bodo dobili odškodnino. Je že res, da so bili lastniki gozdov zaradi onesnaževanja ob prihodek, toda plačilo odškodnine bi vendarle morali čutiti tudi gozdovi. Da se bodo okrepili, da bodo spet bolj bučno zašumeli in tudi oni, in mi z njimi, zadihali z bolj polnimi pljuči. Tile slavnostni dnevi gozdov so res priložnost za premislek. Ne le o tem, kdo bo katere gozdove iztrebljal, kdo kje sekal, ampak res za to, kdo bo z njimi gospodaril. Gozd je namreč kapital, ki mu je treba vrednost vsaj ohranjati - dobro bi seveda bilo, če bi mu jo lahko tudi zvečevali. Če bi bilo res tako, potem bi lahko že od obresti dobro živeli. Tisti umni gospodarji, zasebni ali družbeni, ki so tako že ravnali, vedo, da je lahko tako. Če se pa obnašajo le kot največji gozdni zajedalci, potem bomo še naprej težko dihali. U(Kr) ____ Kaj je(bo) z velenjsko pošto? I i I « S I « 8 S I « S S t 8 S « S K 1 K « ^ 8 « « S S « S « 8 Si 8 «« V Ljubljani bodo odločili! Mi pa...? Ni malo takih, ki se ob pogledu na lep objekt skoraj v središču mesta Velenje sprašujejo: kaj je (bo) z našo pošto? Zgrajena je bila tudi s sredstvi samoprispevka zato, da bi mlado rudarsko mesto, ki nekaj pomeni v širšem državnem merilu, imelo pošto in dejavnosti v njej, kot se za tako mesto "šika". Danes celotno drugo nadstropje sameva, kot bi bila izgradnja objekta "na pol zastonj". Nekje na obrobju mesta pa nastaja poslovno središče, tudi podjetniški center. Kaj, zakaj, čemu,... so vprašanja, ki imajo svoje odgovore. Poiskali smo jih, upamo, na ustreznih naslovih. "Svoje bodo rekli nadrejeni v Ljubljani", pravijo na sedežu poslovne enote slovenskega PTT-ja v Celju V Celju, kamor smo se napotili najprej, nam je Jože Palčnik, pomočnik general- Jože Palčnik nega direktorja velikega podjetja PTT Slovenije, povedal, da se zavedajo vprašanja, ga poskušajo tudi rešiti, predvsem pa poskušajo z objektom ravnati kot dobri gospodarji. "Po reorganizaciji PTT-ja, oktobra lani, je prejšnje PTT podjetje Celje postalo poslovna enota velikega PTT podjetja Slovenije. Pod to streho je šlo tudi premoženje. Izgradnja velenjske pošte je bila za celjski PTT kolektiv v letih 1982/83 velika naložba. Zanjo so del denarja zbirali tudi prebivalci občine Velenje s samoprispevkom. Moram povedati, da so z referendumskim de-naijem občani sofinancirali še telefonsko omrežje. Kolikor mi je znano, bodo postala sredstva samoprispevka državno premoženje." Velenjsko pošto, kakršna je danes, so zgradili na osnovi takratnih organizacijskih potreb. Tu je bil sedež tozda za PIT promet, zato je investitor precejšen del površin namenil za upravne prostore. Do tega zaradi nove organiziranosti PTT-ja ni prišlo in danes so v velikem objektu "zasedeni" le spodnji prostori, namenjeni poštni dejavnosti. Tu je našla svoj sedež torej PTT enota Velenje - druga največja enota v celjski regiji, ob njej pa še vo-zliščna telefonska centrala z 9000 priključki ter prenosne naprave za povezavo te centrale z nadrejeno v Celju in končnimi na območju sedanje velenjske občine. V manjšem prostoru gostuje še Kabelsko razdelilni sistem Velenja ter ekipa, ki skrbi za vzdrževanje telefonskega omrežja na območju vozliščne centrale. "Neizkoriščen, prazen prostor je v drugi etaži. Gre pa za približno 300 m2 površine, ki jih v tem trenutku ne moremo oddati. Če bi to hoteli storiti, bi morali rešiti najprej dostop strank v objekt. Vsakdo se res ne more sprehajati po hiši, saj je v njej dejavnost posebnega družbenega pomena. Telekomunikacijskih naprav pa se fizično ne da ločiti. Objekt sam je bil namreč zgrajen strogo namensko za potrebe pošte in telekomunikacijske dejavnosti. Rešitev je torej le izgradnja novega stopnišča." Pred leti so se za najetje prostorov na velenjski pošti zanimali Naš čas in Radio Velenje ter vodstvo družbe KRS Velenje. Pogovori so ostali le na tej ravni, saj za bodoče najemnike .sofinanciranje za izgradnjo novega stopnišča ni bilo sprejemljivo. Naložba je bila previsoka. Tudi ob dejstvu, da bi s tem imeli dolgoročno plačano najemnino. Na sedežu celjske PTT enote imajo za velenjsko pošto izdelan idejni projekt, vendar denarja za uresničitev do sedaj ni bilo. Vlaganja v telefonsko omrežje so - po besedah sogovornika - povsem zasenčila rešitev tega vprašanja. Jože Palčnik nam je zatrdil, da bodo v plan za prihodnje leto sicer poskušali "vriniti" tudi financiranje izgradnje vhoda na velenjski pošti. Kajti odprto vprašanje bo v "stilu" dobrega gospodarja treba slejkoprej rešiti na nek način. Usoda vsega pa je sedaj v rokah odgovornih PTT mož v Ljubljani. Tu bo te stvari potrebno usklajevati, saj je veliko PTT podjetje tik pred reorganizacijo. Z ločitvijo pošte in telekomunikacijskih dejavnosti bo tudi velenjska pošta imela dva lastnika - Pošto Slovenije in Telekomunikacije Slovenije. Lastninjenja se v PTT sistemu za zdaj še niso lotili. O programu lastninskega preoblikovanja podjetja bo odločala Vlada Republike Slovenije in takrat bo rešen tudi dvom glede vložka referendumskih sredstev. To naj bi bilo opravljeno do konca tega leta. In šele ko bo vse to mimo, bo nastopil ugoden trenutek za ureditev novega stopnišča. S tem pa bo dana tudi možnost za "vselitev" v sedanje prazne prostore v drugi etaži velenjske pošte. Vstop bodo "dovolili" dejavnosti, ki bo tako in drugače vezana le na pisarniško poslovanje. Nihče nikogar nič ne So bila sredstva samoprispevka res tako skromna, da nas nihče nič ne vpraša, ampak enostavno vzame? vpraša, ampak enostavno vzame S to našo ugotovitvijo je soglašal tudi velenjski župan Pankrac Semečnik. Da gre v tem primeru za odtujevanje, je več kot jasno. "Mi smo se vključili v dogajanja že pred petimi leti, ko sem bil še na takratnem SZDL-ju. Takrat so nam zatrjevali, da ima občina Velenje pri naložbi minimalni delež. Vprašanje paje, kako je bila ovrednotena stavba. Kajti zagonska sredstva je dala prav občina Velenje iz krajevnega samoprispevka. To je na začetku izgradnje pomenilo polovico vrednosti naložbe. V procesu lastninjenja bomo mi nastopili s tem dejstvom. Vso moralno pravico imamo nekaj zahtevati, tudi če bo vse skupaj podržavljeno. Objekt je na območju velenjske občine, vanj pa smo vložili sredstva samoprispevka." Čeprav naj bi se, kot meni Pankrac Semečnik, odgovorni v velenjski občini pravočasno zavedali tega vprašanja, nam ni mogel zatrditi, da so storili vse za drugačen razplet dogodkov. Kaj sedaj? "Zahtevamo lahko, ne verjamem pa, da bomo v tem trenutku kaj dobili. Počakali bomo na dogajanja glede lastninjenja PTT-ja, upam, da ustrezno pripravljeni." ■ (tp) računalniška murolja NOVELL PC 386SK/33 MHz ZA OMREŽJE, VGA M0N014", 2 MB RAM, TIPK. + OHIŠJE...............................68.990 SIT PC 386DX/40 MHz ZA OMREŽJE, VGA M0N014", 4 MB RAM, TIPK. + OHIŠJE...............................84.990 SIT ETHERNET 16-BIT MREŽNA KARTICA, NOVELL KOMPATIBILNA......................................................8.860 SIT 1 GB STREAMER TECMAR + BACKUP SW NLM/DOS + SCSI KONTR. + KASETA.............................159.600 SIT SPECIALISTIČNI TEČAJ ZA NADZORNIKA OMREŽJA, 3 DNI + GRADIVO........................................24 000 SIT MESEČNO VZDRŽEVANJE OMREŽJA (SERVER+POSTAJE+KABLI + NOVELL)........................OD 14.000 SIT NA ZALOGI VSA OSTALA OPREMA BREZA RAČUNALNIŠKI SISTEMI D.O.O. Trg mladosti 6, Velenje Tel. 063/854-476 Fax. 851-978 RAČUNALNIŠKI PRIJATELJ Poslovne novice Obveščamo vas, da bo 14. junija 1994 poslovna konferenca v Bratislavi, ki jo v sodelovanju s slovaško zbornico za trgovino in industrijo organizirata Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in Gospodarska zbornica Slovenije. Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 0602/41-946, ga. Marjana Skralovnik. Po dolgoletnem zatišju se na Primorsko ponovno vrača sejem PRIMORSKA RAZSTAVLJA. Sejem bo splošnega značaja, tako da se lahko v vlogi razstavljalca pojavi vsakdo, ki mu podjetništvo v današnjem času ni tuj posel. K sodelovanju so vabljeni poleg obrtnikov in pojdetij iz Slovenije tudi tuja podjetja, pretežno s področja Alpe-Adria (Italija, Avstrija, Hrvaška). Trgovska in industrijska Zaupajte vaš certifikat KBM Infond, družbi za upravljanje. Donosnost in varnost Vaše naložbe zagotavljajo dolgoletne izkušnje in dragoceno strokovno znanje naših ustanoviteljev. To so: Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Maribor, Finea, Mariboreka borzno posredniška hiša. VaŠ certifikat boste lahko predvidoma junija vložili v vseh enotah Kreditne banke Maribor in Zavarovalnice Maribor. Infond zbornica iz Egerja na Madžarskem bosta organizirali v okviru svojega sejma AGRARIA 1994 od 30. avgusta do 4. septembra 1994 "SLOVENSKI DAN". Obveščamo vas, da imajo predstavniki malih in srednjih podjetij Dežele Furlanije Julijske Krajine velik interes sodelovati s Slovenijo. S tem namenom želijo v juniju 1994 organizirati srečanje malih in srednjih podjetij Dežele Furlanije Julijske Krajine in Slovenije. Vabimo vse, ki bi se srečanja radi udeležili, da se čimprej prijavijo na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Kotnikova 5, ga. Irena Rezec, 61000 Ljubljana, tel: 061/17-13-311. Na podlagi uredbe o načinu, rokih in pogojih razdelitve kontingentov za uvoz blaga (Ur. list RS, št. 15/93 in uredbe o določitvi kontingentov za uvoz blaga v letu 1994 (Ur. list RS, št. 72/93) je Gospodarska zbornica Slovenije Združenje Trgovine objavilo razpis (Gospodarski vestnik, 20. maj 1994) za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo od 1.7. do 31.12.1994. FINEST - mednarodna finančna družba s sedežem v Pordenonu želi vlagati v slovensko gospodarstvo. Zainteresirani so, da bi v fazi lastninjenja odkupili delnice ali pa da dokapitalizirajo podjetje s svežim kapitalom. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, tel. 063/856-920. Na osnovi sklepov Odbora Območne zbornice Velenje in Obrtne zbornice Velenje organiziramo v četrtek, 9. junija 1994 ob 12. uri v Topolšici BORZO - srečanje malega in velikega gospodarstva savinjsko - šaleške regije. Vabimo vas, da se čimprej prijavite na naslov: Območna gospodarska zbornica Velenje, Trg Mladosti 2, p.p. 45, 63320 Velenje. Vse podrobnejše informacye lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, telefon: 063/856-920. Popravek V prejšnji številki se nam je v Javnem natečaju za odkup diapozitivov z motivi iz občine Velenje prikradla napaka, tako da se sedma točka natečaja pravilno glasi: Vsak lahko konkurira na javnem natečaju z največ 20 diapozitivi in ne z 200 kot se nam je nepreavilno zapisalo v prejšnji številki. L OD TU iN TAM 26. maja 1994 Worddidac 94 Slovensko šolstvo se bo predstavilo na svetovnem didaktičnem sejmu Od 31. maja do 3. junija bo v Baslu vsakoletni svetovni didaktični sejem Worddidac 94, na katerem se bo prvič samostojno predstavila tudi Slovenija. Priprave na sejem vodi Zavod RS za šolstvo in šport v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Centrom za šolske in obšolske dejavnosti, Uradom za mladino RS, vrtci in osnovnimi ter srednjimi šolami, predstavili pa so jih na tiskovni konferenci minuli četrtek v velenjskem centru srednjih šol. Slovenska predstavitev v Baslu bo razdeljena na tri temeljne vsebinske sklope. Prvi je splošna predstavitev slovenskega šolstva z osnovnimi slikovnimi in pisnimi informacijami ob vzporedni promociji Slovenije, drugi zajema ponudbo slovenskega šolstva na področju mednarodnih šolskih izmenjav (izmenjava učencev, mednarodni raziskovalni tabori, poletne šole...). Tretji sklop pa bo obsegal predstavitev rezultatov inovacijskih dejavnosti vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter mednarodnih projektov. Pomembno vlogo pri inovacijski dejavnosti srednjih šol ima tudi velenjski center srednjih šol (zato je bil tudi izbran za mesto priprave tiskovne konference Basel 94). Na sejmu bodo Velenjčani predstavili kar dva prototipa - merilno mesto za pouk laboratorijskih vaj ter delovno mesto za praktični pouk. Kot je ob tem dejal direktor CSS Peter Robida, so tako dobri rezultati posledica pravilnega opremljanja šol, saj je oprema tisti pripomoček, ki omogoča izjemne dosežke. Ob koncu tiskovne konference so velenjski pedagogi predstavnikom zavoda za šolstvo in šport RS ter novinarjem prikazali delo na prototipih, ki bodo predstavljeni v Baslu. ■ AO SLS predstavila program za Slovenijo VELENJE - V petek zvečer je v skupščinski dvorani občine Velenje Slovenska ljudska stranka predstavila svoj "program za Slovenijo". Pogovor, ki se ga je udeležil tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, je pripravila iniciativna skupina volivcev za ustanovitev podružnice SLS Velenje, vodil pa gaje Ivo Verzolak, poslanec v DZ, ki je nedavno pristopil v vrste SLS. Marjan Podobnik je dejal, da je moč stranke ravno v reševanju konkretnih primerov, ki tarejo slovenskega človeka. V času privatizacije in lastninskega preoblikovanja se bo SLS zavzela predvsem za zaščito interesov delovnega človeka. Zahtevali bodo revizijo vseh postopkov, ki so pripeljali do visokega javnega dolga, ko pa bo stranka na oblasti, se Vzgojno varstveni zavod Velenje Konec meseca še vpis za zamudnike V VVZ Velenje so že opravili redni vpis malčkov za novo šolsko leto 1994/95 in kot nam je povedala Jožka Dolinar, namestnica ravnateljice v zavodu, so z vpisom zelo zadovoljni. Do torka so vpisali kar 262 otrok, največ v program priprave otrok na šolo in pa dojenčkov. Novost je letos ta, da bodo tudi v KS Šentilj organizirali celoletno pripravo otrok na šolo in cicibanove urice. To so storili na željo staršev, saj so do sedaj v Šentilju izvajali le skrajšan program. "V vrtcu smo opravili analizo po KS in ugotovili, da se še vedno ni vpisalo kar nekaj otrok, ki bodo letos obiskovali program priprave na šolo, ki je obvezen. Zato bomo 30. in 31. maja opravi- li še en vpis otrok. Vabimo vse starše, ki so zamudili redni vpis, da se oglasijo na upravi VVZ-ja in sicer od 7.00 do 16.00 ure." nam je povedala Jožka Dolinar. Dokler ne bodo imeli popolne slike o letošnjem vpisu, namreč ne morejo planirati kadrov za izvajanje dejavnosti v novem šolskem letu. Za vse tiste, ki imate otroke stare od 4 - 6 let, pa jih ne boste vključili v redno varstvo, naj povemo, da bodo te otroke vabili na cicibanove urice. Vsak posebej bo dobil vabilo na dom. Če pa koga od staršev zanima še kaj v zvezi z njimi, se lahko oglasi na upravi zavoda in prijazno mu bodo vse razložili. ■ (bš) REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za gospodarstvo Sekretariat za gospodarstvo občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto REFERENT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOV IN RIBOLOV z naslednjimi pogoji: - višja šola agronomske, pravne ali upravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - 3 mesece poskusnega dela - vozniški izpit B kategorije - državljan Republike Slovenije - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih . Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. 107,8 MHz KAIIIO VI2LI2N.II3 bodo zavzeli za podržavljanje nekdaj družbenega premoženja, ki so si ga nekateri posamezniki pridobili na nezakonit način. SLS se bo zavzela tudi za revizijo zakona o državljanstvu. Podobnik je dejal, da bo stranka s pomočjo podpisov 30 poslancev ali 40 tisoč podpisi državljanov izsilila referendum in spremembe zakona o državljanstvu. O programu za Slovenijo so spregovorili tudi drugi člani SLS. Milena Logar je poudarila pomembnost razvoja podeželja za uspešen razvoj Slovenije, dr. Fran Zagožen pa je ocenil reformo lokalne samouprave kot novo rožnost Slovenije, ki pa jo je potrebno ljudem šele dobro razložiti, saj se pri tem pojavljajo številne ovire in nasprotovanja. ■ AO Včeraj, danes, jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Celjskem 44. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta v Celju, eden v Šempetru, v Laškem in v Slovenj Gradcu. Dva na Sloveniki. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to. da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Celjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Šempetru, v Velenju in v Slovenskih Konjicah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. Slovenska naftna družba Mnoge novosti za varčevalce Ljubljanske banke SB Velenje .....,Y, ........................................................... Konkurenčnost in vse večja brezgotovinska ponudba Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, največja banka na Šaleško Savinjskem področju, se spretno prilagaja novim tržnim razmeram, še posebej veliko skrbi pa namenjajo svojim varčevalcem, ki se jim skušajo kar najbolj približati in jim ponuditi konkurenčne storitve. O tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja zadolženim za področje poslovanja z občani, Francem Žemvo. Bančno poslovanje skušate torej kar najbolj posodobiti, med drugim varčevalcem prihraniti neprijetno čakanje v vrstah. FRANC ŽEMVA: "Že lani smo sklenili sporazum o brezgotovinskem poravnavanju stanarin s Stanovanjskim in Komunalnim podjetjem, pred kratkim pa še z Zavarovalnico Adriatic. Plačilna kartica AKTIVA je prav tako postala že uveljavljeno plačilno sredstvo. Do konca lapskega leta smo jih izdali 4794 in sklenili 170 pogodb s prodajnimi mesti. Do konca prejšnjega meseca je imelo našo plačilno kartico že 5300varčevalcev, izdali pa smo tudi že deset zlatih kartic. Pogodbe pa smo sklenili že z 243. prodajnimi mesti, med drugim tudi na Koroškem. Takoj, ko bodo pripravljene tehnološke rešitve v Splošni banki Koper pa bomo izdajali tudi poslovno kartico AKTIVA. Poleg tega pa smo lansko leto začeli izdajati tudi Eurocard plačilne kartice, doslej smo jih izdali že 195." Med varčevalci so dobro sprejeti tudi bank-omati. FRANC ŽEMVA: "Sprva so naši varčevalci prvi bankomat na Rudarski cesti bolj opazovali, zdaj pa ga prav radi uporabljajo, tako daje pred njim včasih že kar gneča. Lani smo v bančno mrežo vključili še bankomat v Šoštanju in izdali do konca leta kar 2931 osebnih številk, ki omogočajo dvige s teh avtomatov. Število dvigov se iz meseca V mesec povečuje, julija lani na primer smo jih zabeležili 4366, novembra že 7708. ■ ; Pred kratkim smo postavili še dva bankomata, enega pri ljubljanski Nami, drugega v Šaleku. Seveda pa bomo po potrebi to mrežo še dograjevali, med drugim naj bi bankomate postavili pri Erini Tržnici v Velenju, v Mozirju in Gornjem Gradu. Poleg tega pa pripravljamo vsebinsko spremembo transakcij, tako da bodo lahko uporabniki polagali na tekoči račun gotovino in plačali položnice. Posodabljate tudi področje hranilnih vlog, tekočih in žiro računov? FRANC ŽEMVA: "Na teh področjih smo računalniško podprli nadzor nad dogajanji v obliki "ALARM LISTE" in liste blokiranih žiro računov, izdelali pa smo tudi registre tekočih računov in hranilnih vlog. Poleg tega pa smo v začetku letošnjega leta zvišali avtomatski limit z 10.000 na 20.000 tolaijev." Kaj pa devizno poslovanje? FRANC ŽEMVA: "Širimo mrežo menjalniških mest, med drugim opravljajoče posle naše enote Pesje, Gorenje, Preloge in Šmartno ob Paki, poleg tega pa smo sklenili pogodbe o opravljanju menjalniških poslovov s podjetjema APS in Petrol, ki opravljajo te posle v svojem imenu za naš račun. Občanom smo ponudili novo storitev in sicer vezavo tolarskih sredstev z valutno klavzulo in skozi vse leto postopno sanirali "staro devizno varčevanje." Varčevanje je seveda najbolje stimulirati z visokimi obrestmi. FRANC ŽEMVA: "Komintentom smo ponudili konkurenčne obrestne mere, ki naj bi na eni strani ohranile realno vrednost privarčevanih sredstev, na drugi strani pa zagotavljale banki predviden dobiček." V bančno poslovanje pa uvajate tudi nekatere najsodobnejše prijeme. FRANC ŽEMVA: "Že lani smo na Šaleški cesti vzpostavili BBS sistem, konec januarja pa sklenili še testiranje PHONEBANKING sistema, ki smo ga preko sredstev javnega obveščanja ponudili občanom. Trenutno že imamo 22 uporabnikov. Ta sistem omogoča popolnoma avtomatsko bančno poslovanje kar preko domačih računalnikov. Vsakemu posamezniku skušamo zagotoviti določeno stopnjo diskretnosti in lažjo komunikacijo z bančnim delavcem, na ta način, da smo postavili napise: PRED OKENCEM SEM RAD SAM. Pozabljamo tudi ne na upokojence, ki prejemajo pokojnino preko naše banke. Vsak mesec jih razveselimo s kakšnim darilcem, varčevalcem pa se približujemo tudi tako, da smo Franc Zemva začeli potrošniške kredite odobravati tudi na enotah v Šoštanju in Prelogah." Morda še kakšna novost v letošnjem letu? FRANC ŽEMVA: "Poleg tekočih nalog, kot je širjenje in izpopolnjevanje brezgotovinskega poslovanja, vezanega varčevanja in novosti, ki sem jih že omenil, bomo instalirali POS terminale na prodajnih mestih z največjo frekvenco potrošnikov, pripravljamo pa tudi paket novih oblik varčevanja kot je obročno varčevanje, pre-mijsko varčevanje... Takoj, ko bo LB Maksima postala pooblaščena družba za upravljanje investicijskih družb (pooblastilo pričakujemo še v tem mesecu), bomo tudi v naši banki, kot soustanoviteljici LB Maksime, pričeli s prodajo delnic oziroma zbiranjem certifikatov občanov. Akcija naj bi se pričela sredi prihodnjega meseca. Poleg tega pa želimo dokončno vzpostaviti hiter in natančen prenos informacije tako med službami in oddelki znotraj banke, kakor med banko in zunanjimi institucijami. Seveda pa bomo naše banke tudi sicer posodabljali. Letos bomo celovito prenovili mozirsko ekspozituro." ■ Mira Zakošek r Pogovor z Ireno Pilih, vodjo raziskovalne dejavnosti na Centru srednjih šol Velenje "Ni vse povezano z denarjem!" Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje je dopolnilo 11 leto starosti. Ustanovili so ga, da bi ponudili sposobnejšim učencem z malo raziskovalnega duha, ki so pripravljeni narediti kaj več kot le šolsko delo, pravo priložnost za to delo. Gibanjeje nastalo na pobudo nekaterih na velenjskem Centru srednjih šol, v takratni občinski raziskovalni skupnosti in velenjski vladi. Poli letih delovanja vse bolj potrjuje zastavljene cilje, sodelujoči pa skupaj z mentorji ugotavljajo, da je to tisto pravo za dokaz svojih sposobnosti in razvoj. Ob koncu letošnje akcije smo vodji omenjenega gibanja, Ireni Pilih, zastavili nekaj vprašanj. Ugotavljate, da gibanje dosega zastavljene cilje. Trditev najbrž ni izrečena na pamet? Irena Pilih: "Seveda, o tem pričajo nekateri podatki. Dosegli smo jih sicer z napori, kajti nič ne gre lahko, a so tu nam in še komu v ponos. Ni namreč dovolj objaviti le razpis za gibanje, ampak je treba mlade najprej prepričati, zakaj je takšno delo potrebno in na katerih področjih imajo možnosti za dokaz svojih sposobnosti. Nato je potrebno prepričati mentorje, da svoj prosti čas, energijo in znanje delijo z mladimi." Morda nekaj o sodelujočih in izdelanih nalogah. Irena Pilih: "Dejstvo je, da se poleg srednješolcev vse bolj odločajo za raziskovalno delo osnovnošolci. To je spodbudno in prav njim bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti. Ugotavljamo namreč, da tisti, ki zgodaj spoznajo tovrstno delo, z njim nadaljujejo tudi v srednji šoli. V začetku gibanja so se mladi odločali za teme iz etnologije, družboslovja. V zadnjem času pa prihajajo v ospredje tehnologija, računalništvo. Upadlo je med drugim število nalog s področja človek in družbeno okolje, varstvo okolja, enako število pajih raziskuje na področje zgodovine in kulturne dediščine. O nalogah pa morda paslednji podatki: začeli smo s 13, v naslednjem letu seje številka povzpela že na 42, nato padlo, obstali pa smo nekje pri 30,32, največ 35 izdelanih nalogah. Moj komentar: Irena Pilih vsaka nova stvar je na začetku zanimiva. Ko sodelujoči spoznajo, koliko truda je potrebnega za izdelavo raziskovalne naloge, število pade. Tu lahko veliko vlogo odigrajo prav mentorji. Ni namreč dovolj, če le modro opazujejo dogajanje, ampak morajo na poti do cilja učencu pomagati mimo čeri." Ugotavljate rast kakovostnih nalog? Irena Pilih: "Seveda. Vse do lani so naloge naših mladih raziskovalcev dobile nagrade v državnem merilu. Tudi v časih bivše Jugoslavije. V začetku gibanja smo bili veseli vsake naloge in nismo bili tako kritični. Po 10,11 letih pa potrebe same zahtevajo kakovost. Pri tem je treba biti previden, saj pretirane želje po rasti slednje lahko pustijo vnemar druga dejstva. Treba je vedeti, da prihajajo vsako leto novi učenci, ki začnejo od začetka. Le redki so tisti, ki zmorejo izjemne rezultate. Veliko več je takih, ki tudi s pridnostjo, delavnostjo, ob pravilnem vodenju zmorejo veliko." Kakšno je mesto gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje v širšem družbenem prostoru? Irena Pilih: "Cenijo ga. To med drugim potiju-jejo dosežene pomembne spremembe. Na republiškem ministrstvu za znanost in tehnologijo bodo namreč ustanovili nacionalni svet za razvoj mladinskega raziskovalnega dela. V tem svetu imamo svojega predstavnika v najvišjih organih. To je pomembna zadeva, če vemo, da so vse aktivnosti prej vodile k temu, da bi naše gibanje sodilo pod celjsko. Gre za dolgoročno pridobitev, saj se bomo na ustrezne naslove lahko obrnili neposredno. S svetom država Slovenija vendarle kaže skrb za razvoj raziskovalne dejavnosti v srednjih in osnovnih šolah. To pa - poleg financiranja - pomeni tudi pomoč pri uveljavljanju najboljših učencev izven državnih meja in še kaj." Država torej kaže večje zanimanje za to dejavnost, kaj pa občina Velenje? Irena Pilih: "Nikogar ne bom pokritizirala, ampak povedala samo svoja spoznanja in pričakovanja glede tega. Mislim, da občina, ki ima takšno gibanje, mora z njim živeti. Tako pa imam velikokrat občutek, da se mladim bojimo dati več priznanja, ker bi se morda prevzeli. Učenci, ki se poskušajo na takšen način, potrebujejo veliko pozornosti. In to takšne, ki bo izžarevala pristno zanimanje in odobravanje. Potrebno jih je spodbujati, jim vlivati samozavesti. Brez bojazni, da bodo ob morebitni večji pozornosti postali nekritični, da bo to vplivalo na nj ihovo de- lavnost. Mlade prizadene odnos okolja, ki je površno, ki je marsikdaj nezainteresirano za tisto, kar počno. Mogoče se tudi mi narobe obnašamo, ker mislimo, da ne prenesejo kritike. Mladi jo pričakujejo, vendar mora biti konstruktivna. Mislim, da je resničnega zanimanja za mlade raziskovalce in njihovo delo v občini Velenje premalo. Tudi mentorji niso deležni priznanja v okolju, kjer delajo. Predvsem mislim na učitelje. Ni vse v denarju, je veliko tudi v odnosu do teh ljudi. Spodbujati je potrebno učence, prav tako mentoije, ki šele začenjajo na tem področju. Biti moramo strpni do njihovega dela in rezultatov. Tako pa smo takoj pripravljeni kaj pokritizirati, namesto, da bi znali ceniti tisto dobro." Kako pa je s financiranjem gibanja? Irena Pilih: "Ves denar, potreben za gibanje, prispeva sedaj občinski sekretariat za družbene dejavnosti. Prej sta bili to občinska raziskovalna in izobraževalna skupnost. Financiranje nas nekoliko skrbi. Prihaja nova lokalna samouprava in mislim, da bo od posluha okolja samega odvisno, ali bo za raziskovalno delo mladih namenilo denar ali ne. Do sedaj gaje velenjska občina imela, upam, da bo vsaj tako tudi v prihodnje. Gibanje potrebuje veliko denarja, sistemsko pa očitno zadeve ne bodo več urejene. Ministrstvo najbrž stroškov ne bo krilo v celoti. Dejstvo, da so dosedanja vlaganja pokazala določene rezultate, ne bi smelo biti zanemarljivo." Kaj torej načrtujete na tem področju v prihodnje? Irena Pilih: "Idej je veliko, prav tako želja. Na začetku je vse dobro, sedaj si želimo zadeve dopolniti, izpopolniti. To zahteva več časa, kot ga gibanju namenjamo sedaj. Zaupam novemu programskemu svetu, ki bo začrtal nadaljnje smernice delovanja gibanja gotovo že kar kmalu." ■ (tp) Glasbena šola Nazarje Dobrodelno za tolkala Daje dejavnost nazarske glasbene šole v polnem in plemenitem kakovostnem razmahu, je znano, kar pa ne pomeni, da ob vsej volji in zagnanosti težav ni. Z eno izmed njih se soočajo člani oddelka za tolkala, ki deluje že sedmo leto, trenutno pa ga vodi Davor Plamber-ger iz Velenja. Mladih ljubiteljev tolkal je v tem času sedem, večina jih sodeluje pri delavski godbi na pihala občine Moziije in v raznih komornih zasedbah, Uroš Benetek pa je na državnem tekmovanju v Velenju v svoji kategoriji osvojil 3.mesto, problem je torej s tolkali, saj jih je veliko vrst, v Nazarjah pa premorejo en sam boben, ostali instrumente si izposojajo v Glasbeni šoli Velenje, kjer tudi vadijo. Na pobudo svojega učitelja so se odločili, da bodo nekaj sredstev za nakup vsaj osnovnih tolkal skušali zbrati sami. Tako bo v nazar-skem delavskem domu jutri, 27.maja, dobrodelni koncert s predstavitvijo široke palete tolkal, gost na koncertu bo harmonikarski orkester velenjske glasbene šole, pričeli pa ga bodo ob 19.30. "Hvala, hvala, zdravja in sto let tudi vam11- Tako seje srečna in ganjena zahvaljevala Marija Tesovnik, Fludrska mama z lepe kmetije nad Ljubnim ob Savinji, vsem, ki soji v soboto zvečer iz vsega srca voščili za dopolnjenih 100 let. Zbrani so bili vsi domači in sorodniki, sosedje in znanci. Iz srca izrečene želje, rože in darila so prinesli; voščila sta jih tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji Paul Orešnik in predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Jakob Presečnik, za tisto najlepše pa so najprej s podoknico in nato z lepo pesmijo ob dobro obloženi mizi poskrbeli pevci ljubenskega pevskega zbora. Redke so take prilike in zato še toliko lepše. Rečica ob Savinji Veliki finale lanskih kolin Tako bi pač lahko dejali za (tudi) letošnje napore prizadevnih članov turističnega društva z Rečice ob Savinji, da bi skupaj z Zadrugo Mozirje in strokovnjaki znameniti zgorn-' jesavinjski želodec zaščitili z blagovno znamko. Po nekajletnih prizadevanjih so blizu temu dejanju, lep prispevek k temu pa bo tudi letoši\je ocenjevanje kakovosti te zgornjesavinjske posebnosti. Na Rečici so pripravljalni del že opravili, na vrsti so torej lastniki in izdelovalci. Prihodnji petek, 3.junija, bo priložnost za prijavo in oddajo želodca, za vse seveda, ki imajo korajžo in zaupajo v pravilnost postopka in predvsem v kakovost svojega izdelka; "nečednosti" pri pred- Izvršni svet SO Mozirje Nečednosti v Komunali (kmalu) razčiščene Minuli četrtek naj bi člani mozirskega izvršnega sveta obravnavali kar 22 točk, pa so tri že na začetku umaknili z dnevnega reda. Ob tem je precej nerazumljivo, daje bila med temi tremi tudi problematika RTC Golte. Naj bodo razlogi takšni ali drugačni, dejstvo je, da na Golteh že dolgo časa tarnajo kako občinska skupnost nima razumevanja za njihove probleme, obstoj in preživetje, ko pa so končno (po njihovem mnenju) prišli na vrsto, so točko umaknili sami! Uvodoma so člani izvršnega sveta sprejeli nekaj prostorskih, ureditvenih in lokacijskih dokumentov, zapletlo pa se je pri predlogih krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ki sta se navezovala na bodočo lokalno samoupravo. Člani so brez posebne razprave sprejeli utemeljen osnutek odloka o delitvi naselja Homec Brdo med bodoči občini Nazarje in Rečica ob savinji, kot strokovno neutemeljen pa so zavrnili osnutek odloka o razdružitvi naselja Pri-hova, za katerega morata do konca tega tedna (27.maja) pripraviti variantni predlog Geodetska uprava in Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj Zgornje Savinjske doline. O predlogu odloka o javnem redu in miru v občini Mozirje so ponovno razpravljali in ga z dopolnitvami sprejeli. Sprejeli so tudi predlog sklepa o prekinitvi pogodbe med občinskim izvršnim svetom in podjetjem EPSI Nazarje o izdajanju občinskega glasila Savinjske novice. Pogodba bo tako potekla konec letošnjega septembra, do takrat pa morajo strokovne službe pripraviti odlok o izdajanju javnega glasila in izvesti javni razpis za oddajo pravic za izdajanje javnega glasila. Še največ časa so znova namenili problematiki Javnega podjetja Komunala Mozirje. Dolgotrajno razčiščevanje preteklih nepravilnosti dobiva prave oblike in seveda številke, poslanci občinske skupščine bodo kmalu (končno) dobili zahtevano celovito poročilo o tej pereči problematiki, bodoče poslovanje javnega podjetja pa na podlagi urejanja preteklih zadev, notranjih ukrepov in nove organiziranosti tudi dobiva pravo obliko in vsebino z lepimi obeti; če se vse skupaj ne bo spotaknilo pri predvideni lokalni samoupravi, predvsem pri ozkih in že sedaj prenapetih lokalnih interesih. Javna komunalna služba pač ni igračka za vsakogar. stavljanju (beri: prodaji) je bilo in je še dovolj, zato so prizadevanja Rečičanov toliko več vredna. Želodce bodo zbirali v petek, 3.junija. Na Rečici v gostilni Čujež od 14.do20 ure, v Lučah, na Ljubnem, v Gornjem Gradu in Šmartnem ob Dreti v prostorih kmetijskih obratov od 8.do 12.ure, v istem času pa še v Mozirju v prostorih svetovalne službe ZKZ. Priznani republiški in domači strokovnjaki jih bodo ocenili dan kasneje, 4.junija, uradno pa bodo rezultate razglasili in podelili priznanja 2.julija na vsakoletni turistični prireditvi "Od lipe do prangerja", nekdanji vaški olimpiadi. Obrtniki in podjetniki Danes o zamudnih obrestih Dolgo in predolgo se že vleče problematika zamudnih obresti, posledice za obrtnike in podjetnike pa so vse hujše. Obrtna zbornica je predlog ustreznega zakona s potrebnim številom 6.500 podpisov v parlament poslala že pred letom dni, na veliko ogorčenje vseh predlagateljev pa se kljub vsem prizadevanjem do danes ni zgodilo prav ničesar. Prav zaradi tega bo Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica pripravila okroglo mizo, na kateri bodo poleg predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije sodelovali predstavniki obrtnih zbornic celjskega, mariborskega in pomurskega območja, predstavniki Republiške uprave za javne prihodke, obrtniki in podjetniki ter drugi gostje. Okroglo mizo bodo v nazarskem delavskem domu pričeli danes, v četrtek, ob 16.uri. Lenart nad Gornjim Gradom Obnovili in ohranili cerkev Krajani Gornjega Grada in bližnje okolice se dobro zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine in obnove objektov, ki so jih podedovali od prejšnjih rodov. Znana so ogromna prizadevanja krajanov in širše skupnosti pri obnovi znamenite gornjegrajske katedrale, kaj kmalu za tem pa so bili uspešni z novim obnovitvenim zalogajem. V izjemno kratkem času jim je namreč uspelo obnoviti in preprečiti propadanje cerkve sv.Lenarta, skrite v nedrjih Rogatca in Lepenatke. Delo je strnilo voljo in moči krajanov Lenarta, ki so nosili glavno breme obnove in stroškov. Sami Sentflorjančani so opravili preko 2.100 prostovoljnih ur, nekaj deset traktorskih in drugih prevozov, veliko pa so pomagali tudi sosedje. Nazarje Častniki po novem Konec minulega tedna je bila v Nazarjah programska konferenca občinske organizacije Zveze častnikov Slovenije, ki se je ob tej priliki seveda preimenovala v Združenje slovenskih častnikov Zgornje savinjske doline. Častniki so ocenili preteklo delo, sprejeli načrte, obenem opravili nadomestne volitve petih novih članov predsedstva svojega Podvolovljek B8S»tttKK»ft8tt«S«af Znan izvajalec del Junija naj bi pričeli z deli pri dokončnem urejanju ceste iz Luč do plazu v Podvolovljeku. Na javni razpis so se prijavili štirje ponudniki, posebna komisija pa je med njimi izbrala Cestno podjetje Čelje - obrat gradnje. Ostali ponudniki so bili GIP vegrad Velenje, SCT Nizke gradnje Ljubljana in Podjetje za varstvo in vzdrževanje cest Čelje. združenja in s tem zagotovili zastopanost predstavnikov vseh sedmih bodočih občin na področju Zgornje Savinjske doline. V tehtni razpravi so sodelovali tudi gostje, med njimi predsednik Združenja častnikov Slovenije Miha Butara, načelnik odseka za izobraževanje pri Ministrstvu za obrambo Bojan Potočnik ter predsednika mozirskega izvršnega sveta in skupščine Jakob Presečnik in Franc Mik-lavc. GD Gorica ob Dreti Kipca na Dob in v Hajdoše Člani gasilskega društva Gorica ob Dreti so minulo soboto na nogometnem igrišču v Kokarjah izvedli že 4.turnir gasilskih desetin za pokale in čudovita kipca sv.Florjana. Nastopilo je 21 moških in 6 ženskih desetin iz vse Slovenije, med njimi nekaj vrhunskih, ki so dosegle temu primerne razultate. Pri moških je Lepa priznanja v prave roke zmagala desetina z Doba pri Ljubljani pred Štrekljevci iz Prek-murja in desetino Prožinske vasi, ki je s tokratnim tretjim mestom zapravila priložnost, da bi po dveh zaporednih zmagah kipec osvojila v trajno last. Četrti so bili v močni konkurenci domačini, peta je bila desetina Domžal, šesta, iz Šmartnega na Pohorju in tako naprej. Pri ženskah so slavile gasilke iz Hajdoš, ki so se (ne)nadejanega uspeha izjemno razveselile, druga je bila desetina Loke, tretje pa so bile izredno zadovoljne domačinke. Turnir je minil v zelo dobri organizaciji, drugače gasilci z Gorice, Kokarij in okolice pač ne znajo, čeprav ob tem razmišljajo, da bi nekoliko spremenili sistem tekmovanja, skrajšali čas in še povečali zanimivost, za gasilcem primerno pravo slavje in veselje pa je bilo v soboto koledarsko le še prekmalu in preveč hladno. Ni preveč hudo pravijo, saj bodo vse "nadoknadili" konec junija, ko bodo slavili 70-letnico društva in tudi drugih priložnosti letos ne bo manjkalo. Luče, Nova Štifta Pomoč za prevoze otrok Mozirski občinski izvršni svet je na nedavni seji obravnaval tudi vlogo za pomoč pri prevozih učencev iz odročnejših zaselkov. Prevozi učencev so ob izpolnjevanju določenih pogojev (število) obvezni po zakonu. Tako bodo z novim šolskim letom iz proračunskih sredstev sofinancirali prevoz 5 otrok iz Podveze do Luč ob Savinji in prevoz 10 otrok in Mačkinega kota do Nove Štifte. Doslej so otroke vozili starši, izvršni svet pa je osnovni šoli zadolžil, da poskrbita za najboljšo možnost načina prevoza na podlagi javnega razpisa, da bi s tem preprečili morebitno izsiljevanje (edinih) prevoznikov. Obenem so člani obravnavali še vlogo za pomoč staršem pri prevozih prizadetih otrok, ki so v ustanovah skoraj po vsej Sloveniji. Pri tem zakonske obveze ni, pomoč pa je potrebna, saj izračuni kažejo, da je osebni prevoz cenejši (drugih bistvenih ugodnosti za prizadete otroke ni treba naštevati) od javnih prometnih sredstev. Člani so sklenili, da iz proračunskih sredstev staršem poravnajo polovico stroškov za prevoze do ustanove in nazaj na vsakih 14 dni. OD VSEPOVSOD Bojan Trnovšek, sekretar sekretariata za notranje zadeve Občine Velenje: __, . H 3Si»«»mil»m««S»i8»»«»«*»»SlBli "Tu smo zato, da izpolnjujemo zakone!" V prvem nadstropju občinske stavbe ima svoje prostore sekretariat, kjer imamo občani Velenja prav gotovo največ opravkov. Kako tudi ne, saj tu 15 zaposlenih vodi register stalnega prebivalstva, izdaja osebne izkaznice, vodi matične knjige, register voznikov motornih vozil, zamenjuje regis-terske tablice, izdaja potne listine, vodi register začasnih tujcev v občini Velenje in opravlja postopke na prvi stopnji v zvezi z javnimi prireditvami, javnim redom in mirom torej. V preteklem letu so uspeli veliko narediti na modernizaciji sekretariata. Nova računalniška oprema je zmanjšala tudi vrste, zato Bojan Trnovšek, sekretar sekretariata za notranje zadeve meni, da so uspeli narediti učinkovito in ljudem prijazno upravo. "Prihaja še do posamez- nih problemov, ki jih-rešujemo tako ali drugače. Najpogosteje se zgodi, da občani nimajo vseh ustreznih dokumentov, potem pa se hudujejo nad našimi delavci, ki dejansko niso nič krivi. Celo po velikim pritiskom so. Vendar sem prepričan, da so pripravljeni pomagati vsakomur." izvemo. Z osamosvojitveno zakonodajo je Sekretariat za notranje zadeve imel kar veliko nalog. " V lanskem in nekaj še v letošnjem letu smo zamenjali 29.340 potnih listin, izdali smo 4 do 5 tisoč osebnih izkaznic, ki še niso tiste "prave", ampak jih izdajamo le tistim, ki so jim potekle ali si to želijo. V tem času poteka akcija zamenjave vozniških dovoljenj in zamenjave registerskih tablic. Kar se tiče zamenjave registerskih tablic, je delo že pri koncu, kajti ocenjujemo, da je treba zamenjati še okoli 5 odstotkov tablic. To je rezultat tega, da smo že v predhodnih letih strankam ob registraciji vozil mnogim svetovali, da zamenjajo tudi tablice. Mnogi so to upoštevali in danes jim je prikrajšana pot na občino." Rok se izteče 25. junija V občini Velenje imamo evidentiranih približno 24 tisoč voznikov motornih vozil različnih kategorij. Le še slab mesec časa imajo tisti, ki si še niso uredili novih vozniških dovoljenj in registerskih tablic, saj se rok izteče 25. junija. O tem, kako kaže, nam je Bojan Trnovšek povedal: "Ocenjujemo, da je potrebno zamen- jati še približno 6 tisoč vozniških dovoljenj. Zato res apeliram na občane, da to storijo čim prej, kajti v juniju bo gneča. Pripravljeni smo delati tudi popoldne, vendar je glavni problem v tem, da ne moremo vnaprej pobrati teh vozniških dovoljenj in zadeve urediti." Kdaj je najmanj gneče? Nihče ne stoji rad v vrsti, ko si ureja uradne dokumente. Na sekretariatu za notranje zadeve pravijo, da je najmanj gneče vsak dan pred 8. uro in ob četrtkih, največja paje po 10. uri ob ponedeljkih, sredah in petkih. Zelo važno je, da se najprej oglasite v sprejemni pisarni, kjer vam bodo dali vse potrebne obrazce in napotke. ■ Bojana Špegei S kloriranjem je voda spet neoporečna, a to ni ustrezna rešitev Kakšnovodo pijemo? Žalec - Ali Savinjčani res pijemo oporečno vodo? To je bilo osnovno vprašanje, na katerega je skušala prejšnji teden odgovoriti tiskovna konferenca, ki jo je organiziral občinski odbor Zelenih Slovenije. Povod zanjo so bili rezultati analize vzorca vode iz javnega vodovoda Jedert, ki ga je odvzel in v neuradno analizo odnesel občan. Ta je pokazala, da je voda mikrobiološko oporečna, po dolini pa so se z bliskovito naglico razširile govorice, da je tako tudi v drugih javnih vodovodih. Tiskovne konference se je udeležila samo dr. Simona Renčelj Rus, vodja službe za higieno pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Sanitarni inšpektor, upravljalec javnih vodovodov. Komunalno podjetje Žalec in sekretariat za okolje in prostor vabil niso dobili, čeprav organizatorji tiskovne konference trdijo drugače. Doktorica Rusova pa je povedala, da so vzorci iz omenjenega vodovoda že od samega začetka delovanja najpogosteje mikrobiološko oporečni. To pomeni, da so v vodi indikatorji, ki kažejo, da bi se v njej lahko razvili povzročitelji bolezni, čeprav okužbe s pitno vodo doslej niso zabeležili. Kljub temu so priporočili Komunalnemu podjetju vsakodnevno kloriranje, s čimer je voda spet neoporečna. Kot kaže pa so težave prav pri klo-riranju, saj zaradi ročnega klori- ranja prihaja do prekoračitev koncentracij prostega klora. To je pozneje potrdil občinski sanitarni inšpektor Srečko Šetina, ki je še poudaril, da proti onesnaževalcem (polja okrog zajetja) ne more ukrepati, če ni sprejetih odlokov za zaščito virov pitne vode. Na Komunalnem podjetju so povedali, da zdaj vsak dan tako sami kot Zavod za zdravstveno varstvo preverjajo koncentracijo prostega klora v vodovodu Jedert in da je vse pripravljeno za namestitev avtomatskega plinskega klorina-torja. Za to pa bo potrebno zagotoviti 800 tisoč tolarjev, kar po besedah sekretarja Vinka Debelaka ne bo tako enostavno, saj so bili plani investicij sprejeti v začetku leta, vanje pa Komunala ni vključila vodovod Jedert. Zato bo potrebno prerazporejanje proračunskih sredstev, posledica pa bo verjetno izpad kakšne druge investicije. Kljub vsemu je edina prava rešitev samo povezava vodovoda Jedert z žalskim vodovodom, ki ima z novo vrtino v Libojah večjo zmogljvost. Ob tem so v občini še tri črpališča, kjer poteka kloriranje ročno in sicer v Grižah, Vinski gori in Preboldu. Z obnovo zadnjega bo letos tudi tu že nameščen plinski klorinator. Ostaja pa ostaja dejstvo, daje še 18 črpališč pitne vode v občini brez odloka o zaščiti varstvenih pasov. ■ K. Rozman Povedali so: Milan Polavder, vodja planinskega tabora: "Tudi planinci Planinskega društva Zabukovica se bomo letos udeležili tabora mladih planincev Kamniška Bistrica 94, ki je že enajsti po vrsti. Tabor bo v osrčju Kamniških planin, taborili pa bomo od 3. do 10. julija. Te dni bomo preživeli pod platnenimi strehami, hodili bomo na okoliške planinske koče, v programu pa so tudi igre, zabave, kopanje v bazenu, večeri ob tabornem ognju in še in še. Tabor je namenjen mladim po letih in po srcu, zato vabimo vse, da se nam pridružite. Cena oskrbe, prevoza, vodenja in osnovnih stroškov v planinskih kočah znaša za otroke do vključno petega razreda osnovne šole 7.000,00 SIT, za starejše pa tisoč petsto več. Prijave sprejemamo do vključno 27. maja na OS Griže in na sedežu Planinskega društva Zabukovica." ■ -er Nova telefonska centrala Polzela - V preteklem tednu so na Polzeli vključili v promet novo telefonsko centralo. To je sodobna digitalna telefonska centrala, ki je na nadrejeno telefonsko centralo povezana s PCM prenosnimi sistemi in ima 720 priključkov. Nova centrala na Polzeli širi razpoložljivo število telefonskoh priključkov v KS Polzela. Nanjo so že preusmerili tiste naročnike, ki telefon bolj uporabljajo. V kraju poteka priprava izgradnje omrežja, ki bo zagotovila vključitev še 400 novih naročnikov. Vsi novi naročniki bodo vključeni do oktobra letošnjega leta. V poslovni enoti PTT Celje so vključili še eno novo centralo, in sicer na Frankolovem, ki ima zmogljivost 480 telefonskih priključkov. V tem kraju pa bo izgradnja omrežja kmalu zaključena. ■ -er Predstavitev knjige Trening uspešnosti Zavod za kulturo Žalec je v sodelovanju z založbo Sledi prejšnji konec tedna predstavil knjigo Vere F. Birkenbihl Trening uspešnosti, ki jo je prevedla rojakinja Nada Mulej. O knjigi oziroma njeni vsebini se je z avtorico pogovarjala prof. Dan:ca Cedilnik. Skrivnostna gostja je bila klovnesa Eva Škofič-Maurer, ki je številnim obiskovalcem pričarala smeh - ta je, kot pravi avtorica predstavljene knjige, pogoj za uspešnost. "Smejalne" vaje in nasveti pa so le del vsega, kar bi morali storiti zase in za druge, zato bodo vsi, ki se imajo radi in imajo radi druge, z veseljem segli po knjigi. Vsi obiskovalci so dobili tudi listič založbe Sledi s sedmimi vprašanji za uspešen dan. Na njem med drugim piše: karkoli boste počeli, naj bo z vami tudi nasmeh. ■ -er Visok obisk ob 40-letnici Sipa Na poti v Maribor se je v ponedeljek popoldne v Sipu Šempeter ustavil predsednik vlade doktor Janez Drnovšek s spremstvom. Sip namreč v tem tednu praznuje 40 let obstoja in ker je še vedno v državni lasti, gaje ob tej priložnosti obiskal sam predsednik vlade. Ob tem si je ogledal razstavo novosti iz Sipovega proizvodnega programa, ki so jo pripravili za svoje poslovne partnerje. Direktor Bojan Voh ga je še pred tem v kratkem pogovoru seznanil s položajem, v katerem se trenutno nahaja Sip. Število zaposlenih se v treh podjetjih, ki sestavljajo Sip, spet dviguje in je letos doseglo številko 613. Razlog za to, da so leta 92 prešli v Koržetov sklad, je bila izguba jugoslovanskih trgov, ki so jo zdaj nadomestili s 70-odstotnim izvozom v 32 različnih držav. 80 odstotkov izdelkov se prodaja pod Sipovo blagovno znamko. Še vedno pa jih bremenijo stari dolgovi in dragi krediti, za izvoznike neugoden devizni tečaj skrbi pa tudi to, da bi jih sklad prodal njihovemu največjemu konkurentu. Predsednik Drnovšek je med drugim omenil, daje po njegovem mnenju ključnega pomena za uspešno prihodnost podjetja dejstvo, da seje Sip uspel preusmeriti na tuje trge. Vlada bo obrestim in nad-aljni sanaciji bank še naprej posvečala posebno pozornost, je pa že vzpostavljen stabilen gospodarski sistem, ki se bistveno ne bo več spreminjal. ■ rOX Peterle med savinjskimi kmeti Prekopa - V petek popoldne sta bila na obisku v Savinjski dolini zunanji minister Lojze Petrle in državni sekretar ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Obal. Obisk je organiziralo Kmečko gibanje pri SKD katerega predsednik v žalski občini je Vinko Drča. Visoka gosta sta si ogledala tri kmetije in se nato v Prekopi z navzočimi kmeti in člani stranke pogovarjala predvsem o kmetijskem delu programa stranke. Lojze Petrle pa jih je seznanil tudi s trenutnim političnim položajem v državi in s pripravami na novo koalicijsko pogodbo. Na tiskovni konferenci je poudaril, da ima SKD jasno izdelan kmetijski program in da se pri tem ne zavzema le za 6 odstotkov čistih kmetov, kolikor jih pozna statistika. Del tega programa je tudi regresiranje obrestnih mer za kredite na področju kmetijstva. Sem je uvrščeno tudi hmeljarstvo, prav na pobudo savinjskih kmetov, kot je povedal Ivan Obal. Glede avtoceste je Lojze Petrle menil, da bi naletela na nasprotovanje povsod, kjerkoli bi potekala trasa in da mu je prometni minister zagotovil, daje pri njenem načrtovanju sodelovala vsa stroka. Oba gosta sta kmetom obljubila pomoč glede mlekarne v Arji vasi, ki jo namerava Koržetov sklad prodati tujemu lastniku, ker mlekarji ne morejo poravnati kupnine v 15 dneh po podpisu pogodbe. Zato naj bi se dogovorili o dolgoročnem plačilu kupnine. ® rox Minister Lojze Petrle in sekretar Ivan Obal med tiskovno konferenco Lep dogodek v Šentilju... V sončnem nedeljskem popoldnevu se je na grebenu med malim in velikim Kožljem na mestu, kjer se svet prevesi iz velenjske na šentiljsko stran, zbralo lepo število domačinov in okoličanov. Vse te je na to mesto pripeljala skupna želja biti navzoč pri blagoslovitvi obnovljenega Makovega križa oziroma kapelice, ki na tem mestu stoji že več kot sto let in po svoji obliki močno spominja na tista iz kužnih časov. Krajšo mašno slovesnost je ob sodelovanju pevskega zbora vodil domači župnik Jože, ki se je po končani slovensnosti v imenu vseh navzočih najtopleje zahvalil domačinu Jožetu Grilu - Maku, ki se je skupaj s svojimi sorodniki in sosedi zelo potrudil, tako daje ta kulturni spomenik, kije že resno propadal, danes kvalitetno in zelo lepo obnovljen. Za boljše razumevanje tistim, ki tega kraja ne poznajo povedati, da stoji znamenje na mestu, do koder se še najlažje pride peš. Domačin Jože je vidno zadovoljen v pogovoru med drugim povedal tudi tole: "Res, da vse skupaj ni bilo ravno poceni, saj je vso finančno breme nosila naša hiša, sem danes zelo vesel, da nam je kljub težavnemu teenu in precej muhastemu vremenu, uspelo obnoviti to znamenje, ki je dediščina mojih prednikov in naše domačije. Zapišite prosim, da se vsem, ki so karkoli pomagali, iz srca zahvaljujem. Menim, da ne bo narobe, če pri tem še posebej omenim mojega brata Toneta, in soseda Ivana Dolinška, kije vodil vsa gradbena dela in žrtvoval več kot 15 ur, ne da bi za to zahteval oziroma dobil en sam tolar." In kaj je dolžnost nas, ki zahajamo v naravo, in se bomo kdaj mudili tudi na tem mestu? Da bomo znali ceniti napore, vložene v ta in podobna dela. ■ M. H.C ... in tudi v Pesju V Pesju. pri nekdanji domačiji Leveč (po domače pri Plazlnu), kjer imajo člani Kinološkega društva Velenje svoje prostore in zelo lepo urejen vadbeni prostor, so v soboto izročili svojemu namenu obnovljeno kapelo, ki je posvečena "Prosvetnemu srcu Jezusovemu". Blagoslovni obred sta opravila župnik Mirko Horvat in njegov rojak P. Milan Kos. Prav je, da povemo, kdo vse je pomagal, daje kapela vzorno urejena. Velika zahvala gre družini Nedeljko iz Konovega in g. Kosu, predsedniku Kinološkega društva Velenje. Z drobnimi deli pa so pomagali tudi Franc Kvartič, Franc Sotler, Franc Horvat, les paje daroval Ivan Glušič. Ostale darove so zbirali žup-Ijani farne cerkve Svete Marije iz Velenja, kamor spada tudi obnovljena kapela. Obnovitev kipa "Prosvetnega srca Jezusovega" pa je opravil gospod Franc Horvat. Rudnik Lignita Velenje in cerkev pa sta podpisala pogodbo, v kateri se farani zavezujejo, da bo kapela vedno vzorno urejena. ■ L. Ojsteršek OS____26. maja 1994 V času "POS" v Celju od 23. do 29. maja na razstavnem prostoru NOVE OPREME - hala C, razstavni prostor št. 1 zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CELJE Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo PREDSTAVNIŠTVO ŠOŠTANJ v 1. nadstropju Kajuhovega doma. Predstavništvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 7.-15. ure. Nudimo vam vrsto storitev: 1. Sklepanje zavarovanj 2. Prijava škod 3. Svetovanje V času POMLADANSKEGA OBRTNEGA SEJMA, ki bo v Celju od 20. do 31. maja 1994 lahko tudi sklenete ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO KLAVZULO s podarjeno enomesečno premijo. Ugodnost lahko izkoristite na sejmu ali na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav d.d., Območne enote Celje. Informacije v zvezi z LASTNIŠKIMI CERTIFIKATI, ki jih lahko vložite v Pooblaščene investicijske družbe Triglav, lahko dobite na tel. (063) 441 -321 vsak delavnik od 7. do 15. ure. %/nio* ^■i^U^ NAJNIŽJE MOŽNE CENE OPREMA OBLAZINJEOA POHIŠTVA, SLOVENJ G„ADEc VZMETNIC NOVA OPREMA Slovenj Gradec, Pod gradom 4 tel. 0602 44 185,42 051 —— .....r*'" Z ■ _ KULTURA — "-——............................ _ Glasbena šola Velenje 81 §18 Poskusno že v jeseni Čeprav koncesije za visoko šolo še nimajo, se na takšen študij na velenjski glasbeni šoli pripravljajo z vso vnemo. Prav v teh dneh naj bi sestavili predmetnik, saj so učni načrti za takšen študij bolj ali manj že sprejeti. Ko se bodo o predmetniku odločili tudi učitelji, ki bodo poučevali, bodo o tem obvestili vse bodoče kandidate. Ti naj bi tako letošnjo jesen že obiskovali pouk na visoki glasbeni šoli v Velenju. Na vprašanje, zakaj do danes na omenjeni šoli še niso dobili koncesije, takole odgovarja ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Ivan Marin: "Razlogi so formalni. Zakon o visokem šolstvu je bil sprejet šele decembra lani in po njegovih določilih je moral najprej "zaživeti" svet za visoko šolstvo. To se je zgodilo šele marca letos. Tako mora sedaj ta svet preveriti pogoje delovanja takih šol, o tem obvestiti vlado Republike Slovenije, ta pa bo odločila in dodelila koncesije na osnovi ugotovitev sveta." Ker ni uradne koncesije, velenjska glasbena šola za te namene ne bo dobila denarja od države. Zagonska sredstva bo tako prispevala velenjska vlada. Občina je namreč lahko soustanoviteljica visoke šole. "Rad bi ponovno poudaril, da drugje po svetu ustanavljajo šole mesta. Ta potem tudi skrbijo zanje." V predmetniku za visoko šolo bodo samo pedagoški predmeti. Učitelji, ki bodo poučevali študente, bodo učitelji in ne umetniki ali znanstveniki, kar je to praksa na univerzi. Izobraževali pa naj bi za zdaj za štiri instrumente, in sicer harmoniko, saksofon, kitaro in tolkala. Predvidoma spomladi, leta 1995, naj bi omenjenim instrumentom pridružili še orgle. Ivan Marin je prepričan, da bodo potrebe pokazale, kje bo treba vrzeli v Sloveniji na tem področju še zapolniti. Vsi tovrstni načrti so bolj ali manj povezani z dograditvijo oziroma razširitvijo prostorskih zmogljivosti sedanje velenjske glasbene šole. Takrat bodo namreč vedeli, katere instrumente bodo ob že omenjenih na visoki glasbeni šoli lahko še poučevali. "Nočem razmišljati kako drugače, ker vem, da je zanimanje za izobraževanje na visoki pedagoški glasbeni šoli precejšnje." Po mnenju sogovornika je klic po ustanavljanju visokih glasbenih šol neke vrste opozorilo, ki mu je treba prisluhniti. O potrebnosti teh govori med drugim tudi podatek o kadrih. Nedavni razpis za prosta delovna mesta je bil sicer boljši od prehodnih, še vedno pa se nanj niso prijavili kadri, ki so si jih na šoli v Velenju želeli. Zaradi narave dela danes poučuje instrumente in teorijo iz glasbe na šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje 20 zunanjih sodelavcev. "Vseh vrst učiteljev na glasbenih šolah je premalo. Če visoke šole tovrstnega kadra ne bodo izobraževale, če se bo tako nadaljevalo, ne bomo imeli več absolventov in diplomantov visokih glasbenih šol. Čez 15 let bo položaj v slovenskih glasbenih šolah slabši od sedanjega." Bo torej prenova visokega šolstva v Sloveniji tudi z dodelitvijo koncesije velenjski glasbeni šoli poskrbela, da temu ne bo tako? ■ tp 63320 Piše: Ivo Stropnik NATEČAJNO-TURISTIČNE OjSTRICE(l) Ob natečaju za turistično geslo 1 ■ *** | Veliki mojstri fotografije Odkar so razpisali javni natečaj za najlepše turistično geslo, slišim misli take, da nas bo zdaj zdaj od same samovšečnosti razneslo! Velenje v vseh štirih letnih časih Od Pesja sem tako se bliska, ko da sam Bog na fotoaparat pritiska! Verjamem pa, da mu bo težko, slikati zimo zdaj, ko je toplo! Roke v ogenj ne bi dal, da Peter Rebernik te dni (s trotlziherjem po Vinski Gori) ni naš največji fotograf postal! Komisiji za izbiro diapozitivov I I I I Ko izbirali boste najlepši diapozitiv, spodobi se biti karseda pazljiv, da ne bo izbran kakšen tak motiv, ko en fotograf je drugega ujel -v objektiv! I I I I I I I I I I I I Kompetenčni spor Izbrano žirijo popljuva se tako: "Kdo med vami je dovolj pristojen ali kompetenten?' Odgovori pa tudi se lahko: "Kdo med umetniki je bolj priseben ali prezenten!" Svetobolje O muka Tebi, Vrbič Vlado, moraš v žirijo, a želel bi nagrado! PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE Prvi predlog za turistično geslo Komu mar, če sloganu se lepše reče geslo? (Dejstvo je, da več bo stalo, kot prineslo!) Zato predlog, sodeč po jeziku naših javnih občil: "Kjer se bo polpismeni od pol pismenosti spočil! ZA MLADINSKI ABONMA Za vse abonente mladinskega abonmaja bo organizirana dodatna prireditev in sicer v petek, 3. junija ob 20.00 v domu kulture Velenje. Nastopile bodo nekatere plesne skupine in pevci zabavne glasbe. Prireditev bo za abonente brezplačna za ostale pa bodo vstopnice po 400 SIT. V mladinskem abonmaju bi moral nastopiti tudi Iztok Mlakar, ki pa bo zaradi svoje prezasedenosti prišel v Velenje šele v septembru, zato priporočamo abonentom, da izkaznice do takrat hranijo. ORANŽNI ABONMA „ Sprejemamo informativni vpis za Oranžni abonma Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu v Ljubljani za sezono 1994/95. Koncerti bodo ob petkih, odhodi iz Velenja. Prijave na tel. 853 574. SUMMER TIME & PORGY AND BESS Sprejemamo prijave za ogled ameriškega spektakla dne 21. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena aranžmana 4.000 SIT. Slovensko Ljudsko GledaliSte Celje Premiera Ibsenovega dela "Strahovi" Jutri (v petek), ob 19.30 uri bodo na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju premierno uprizorili delo Henrika Ibsena: Strahovi. Zaigrali jih bodo za abonma premierni. Na teritoriju diktatoija Erosa, kjer se spopadata strast in dolžnost, si usoda nezadržno nadeva masko smrti, da bi se pretrgala agonija nemogočih razmer. Pretresljivo sodobno tragedijo (ne)izživetih strasti in emocij so pripravili ustvarjalci: režiser Dušan Mlakar, prevajalec Janko Moder, dramaturginja Marinka Poštrak, scenografka Janja Korun, kostumografka Melita Vovk in lektor Marijan Pušavec. Izbor glasbe je opravil rešiser Dušan Mlakar. Igrali bodo: Helene Alvingova - Milada Kalezič, Osvald Alving -Tomaž Gubenšek, Pastor Manders - Janez Bermež, Mizar Engstrand -Miro Podjed in Regibe Engstrandova - Darja Reichman. Strahove bo celjski gledališki ansambel zaigral še v soboto, 28. maja, prav tako ob 19.30 uri. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 22. maja, sta se dva ansambla "bodla" za prvo mesto: 1. DAN IN NOČ: "Andraž" 2. FANTJE IZPOD URŠLJE: "Kralj Matjaž" 3. EKART: "Dopustnik Joža" 5. ATELŠEK: "Polka za muzikanta" 5. Ans. ŠIBOVNIK: "Naše žene" Predlogi za nedeljo, 29. maja: 1. CVERLE: "Z dobro voljo" 2. KOVAČI: "Rženova Tinka" 3. PLANIKA: "Franček veseljak" 4. ŠALEŠKI ODMEV: "Planine, dober dan" 5. Ans. Roberta ZUPANA: "Ljubezen vse odpusti" 7 glasov 6 glasov 2 glasova 0 glasova 0 glasov Vili Grabner Zgodilo se je... 26. velikega travna LETA 1801 Na današnji dan pred skoraj dvesto leti je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepelil celoten trg. O tem strašnem dogodku še vedno priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju. Hiše v Velenju so bile do tega tragičnega dogodka verjetno vse lesene; šele od takrat naprej pa so pričeli hiše zidati. V Velenju torej ni nobene hiše starejše več ko dvesto let. LETA 1959 Iz mariborskega Večera smo izbrskali novico z naslovom "Novi inštrumenti za šoštanjsko godbo": "Šoštanjska godba na pihala je pred kratkim dobila nove inštrumente, ki so jih uvozili iz Češkoslovaške. To bo nedvomno vzpodbudilo godbenike za dosego še večjih uspehov. Pridobitev za Šoštanj bo tudi vrnitev domačina Silva Tamšeta, ki prihaja iz ljubljanske glasbene šole. Tako bo Šoštanj dobil še enega odličnega dirigenta. Med šoštanjsko mladino je za glasbo veliko zanimanja." Godbe na pihala imajo v Šaleški dolini bogato tradicijo, morda so tudi zato še danes med najboljšimi v Sloveniji. LETA 1960 Ljubljansko Delo je objavilo novico o prazniku, ki ga danes ne praznujemo več. "Teden mladosti so v Velenju začeli praznovati že 19. 5. zvečer s pevskim koncertom v kino dvorani. Nastopilo je več kot 400 pevcev obeh osnovnih šol. Za ta teden so pripravili 2 zanimivi oddaji, in sicer "Pokaži kaj znaš" in "Spoznavajmo svet in domovino". Zaključek praznovanj bo v soboto, 29. 5. ob Velenjskem jezeru, kjer bodo nastopili najboljši pevski zbori iz šoštanjske občine." 25. maja smo včasih praznovali rojstni dan predsednika bivše Jugoslavije maršala Josipa Broza - Tita. LETA 1970 Tudi naslednji novici sta bili objavljeni v Večeru. Prva ima naslov "Šmartno ob Paki - Večina izprašanih gasilcev": "Z 42 izprašanimi gasilci in šestimi podčastniki se lahko ponaša le malokatero društvo. Šmarsko jih ima. To je rezultat nenehnega načrtnega dela pri izobraževanju. Pa tudi sicer je videti, da pri njih skrbno gospodarijo. Z opremo so dobro založeni. Pred kratkim so nabavili še delovne obleke za vso mladinsko desetino." Upam, da je tudi danes struktura gasilcev iz Šmartnega ob Paki tako ugodna, kot je bila leta 1970. Zadnja današnja novica je zopet posvečena obletnici rojstva enega izmed komunističnih voditeljev, tokrat Leninovega. "V Velenju so v soboto počastili stoletnico Leninovega rojstva. Občinski komite ZKS Velenje je pripravil lep spored, ki so ga popestrile pevke dekliškega zbora velenjske gimnazije. Na svečanosti so podelil zaslužnim občanom zlate Leninove značke. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi nove člane v zvezo komunistov. Samo iz rudarskega šolskega centra so jih sprejeli več kot 30." Menim, da komentar k temu dogodku sploh ni potreben! ■ Damijan Kljajič T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J I I I I I __I * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Pred več kot desetletjem bi bil včerajšnji dan (25. maj) vsaj na prostoru, kjer je bila včasih Jugoslavija, silnega spoštovanja vreden. Mladi iz vse države bi se zbirali na primernih mestih, velikih prostornih trgih, stadionih in drugih podobnih monument-alnih biserih socialistične arhitekture. Po obveznih govorih takratnih vladajočih politikov ip njihovih komolčarskih, v svetlo prihodnost zazrtih mladih malikovalcev, po obveznih prikazih koreografskih vele- umov megalomanskih razsežnosti in obveznih pozdravih štafeti, ki je takrat, če se še spomnite, potovala iz rok v roke mladih in povezovala današnje bojne črte sprtih prenapetežev (takrat vzornih mladincev) v enotno pot bratstva in enotnosti, po vseh teh obveznih delih vsakoletnega scenarija torej, je vedno sledila tudi zabava. Za to so navadno poskrbeli tisti, ki jim je bilo za zgoraj opisano ikonografijo in dosežke mladinskih aktivistov prav malo mar. Dobro stran podobnih prireditev so videli le v možnosti predstavitve svojega dela širši javnosti. Seveda imam v mislih razne ročk skupine, (ki so bile in so še zelo dobre), ki so svojo kariero začele ravno s pomočjo institucij, ki so takrat delovale pod okriljem ZSMS, organizacije, ki je takrat držala roko nad vsem kar so počeli mladi in svojo dejavnosti kul-minirala ravno 25. maja. Naj se sliši še tako neumno, je bil tak sistem za mlade in neuveljavljene umetnike precej bolj prijazen kot je današnji, ki naj bi sicer deloval v okviru tržnih mehanizmov (in Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, GILBY CLARKE Kitarist skupine GunsVRoses Gilby Clarke je pravkar dokončal svoj solo album. Naslov plošče je Pawn shop guitars, v trgovinah pa naj bi se pojavila v začetku meseca julija. Tiste, ki od plošče pričakujejo podoben zvok, kot so ga vajeni s plošč Gunsov, bo ta izdelek razočaral. Kot pravi Gilby sam, so na albumu le štiri nekoliko trše skladbe, vse ostale pa zvenijo bolj popovsko. Na CD inačici albuma lahko poleg desetih Gilbyevih originalov najdemo tudi dve priredbi - Jail guitar doc-tor, skupine The Clash in Death flowers, legendarnih Rolling stone-sov, ki so jo nekoč poslovenili tudi Don Mentony band. Na solo projektu znanega kitarista po svoje sodelujejo tudi ostali člani slavnih Gunsov, ki se kot instrumentalisti pojavljajo v nekaterih skladbah. Gilby Clarke paje ustanovil tudi lastno skupino, s katero namerava na turnejo po Ameriki. To pa se prav gotovo ne bo zgodilo pred avgustom, saj konec junija njegova žena Daniella pričakuje rojstvo njunega prvega otroka. Takrat pa bi Gilby rad bil zraven. SOUNDGARDEN pevec skupine soundgarden Chris Cornell je ostal brez glasu. To je tudi edini razlog, da je znana seattleska grunge skupina morala odpovedati turnejo po Angliji. Chris je trenutno doma, v Seattlu, kjer se podreja posebni zdravniški terapiji. Strogi zdravniki so mu do nadaljnega popoplnoma prepovedali peti. EXTREME • Probleme s kadrom ima tudi odlična ameriška skupina Extreme. Zapustil jih je namreč bobnar Paul Geary. Paul bo sicer še igral na njihovem zadnjem albumu, ki naj bi izšel konec prihodnjega meseca, ne bo pa nastopil na prireditvi Monsters of ročk, ki bo na sporedu 4. junija v britanskem Donington castlu. Kot pravijo ljudje, ki so pri Extremih zadolženi za stike z javnostjo, Paul Geary še ved- no ostaja njihov član, čeprav na koncertih letošnjega poletja ne bo nastopal. Zakaj tako, ni znano, kakor tudi ni znano kdo bo tisti, ki bo Paula na teh nastopih zamenjal. VIENNA Dinozavri heavy metal glasbe: Steve Vai (kitara), Cozy Powell (bobni) in pevec Ronnie James Dio, so skupaj ustanovili novo skupino. Ta naj bi se domnevno imenovala Vienna. Fantje so že napisali vse skladbe za njihov prvi album, katerega delovni naslov je The Master. BBM Če so Stevie Vai, Cozzy Powell in Ronnie James Dio dinozavri heavy metala, kaj so potem legendarni Gin-ger Baker, Jack Bruce in Gary Moore? Bivša člana nekdanjih Cream, jazzovsko usmerjeni in eden najboljših bobnarjev v zgodovini ročk glasbe, Ginger Baker, basist Jack Bruce in odlični kitarist Gary Moore, so namreč skupaj ustanovili superskupino, ki se financiranja s strani državnega proračuna), ki pa omogoča uveljavitev le tistim najbolj komercialno zanimivim, še zdaleč pa ne tudi najboljšim posameznikom in skupinam. Za te bi bilo potrebno poskrbeti na usterezen način, saj seje doslej že večkrat pokazalo, da so ravno ti dosegli največ in da so ravno med njimi bili tisti, ki so dosegli pri nas tako cenjeno priznanje tujine. Ti si svoj dan maladosti prav gotovo zaslužijo. i , ■ t -o' '" 'i. ljubijo... bo posvetila predvsem tistemu, kar fantje najbolje obvladajo - bluesu. Delovali bodo pod delovnim naslovom BBM. 4 NONBLONDES Kljub temu, da ime tistega, ki bo nadomestil njihovega nekdanjega basista Rogerja Rocha, ki je skupino zapustil v januarju, še ni znano, 4 Non blondes s polno paro pripravljajo svoj drugi album. Pripravljajo se tudi na nastope v Evropi, ki jih lahko pričakujemo že konec prihodnjega meseca. ROLLING STONES Kamni se še vedno kotalijo! Najstarejša še aktivna ročk skupina na svetu bo 12. julija izdala svoj novi album. Njegov naslov bo Voodoo Longue, kateri album skupine po vrsti pa to je, pa lahko le ugibamo. 1. avgusta začenjajo tudi s turnejo po ZDA, ki jo bodo šele drugo leto poleti nadaljevali tudi v Evropi. ■ Mitja Čretnik 10 KAK ČAS 26. maja 1994 V Belih Vodah in na Visočkem Vrhu si želijo predvsem vodovoda Lanski načrti so padli v vodo Kadarkoli pridemo v Bele Vode in se ustavimo na Visočkem Vrhu, se naš pogovor začne z vodo in teče najprej kot voda predvsem o vodi. Najbrž v teh dneh nimajo velikokje z njo Zdravko Bačovnlk: "Zdaj smo meritve opravili sami." takšnih težav kot prav tu. Vsaj šest večjih kmetij tam okoli, tistih, na katerih imajo v hlevu več glav živine, jo mora tudi v tem času voziti v cisternah, tako kot jo vozijo drugje v najbolj sušnih poletnih mesecih. Razumeti gre potem ljudi, ko pravijo: ponekod se pogovarjajo o toplifika-ciji in plinifikaciji, pa naj se kar, saj jim nismo "favš", mi tukaj pa nimamo še niti tistega osnovnega za življenje in tistega, kar bi omogočalo razvoj kmetij tam okoli. Zanimivo pri tem je še nekaj in na to smo se spomnili, ko smo Bele Vode po kakšnem letu zaradi vode spet obiskali. Pred enim letom je vse kazalo, da težav več ne bo in da je samo še vprašanje nekaj mesecev, da tudi tam dobijo vodovod in prenehajo s prevozi vode, ki ljudi, če drugega ne, utrujajo in jim jemljejo čas in moč za kaj drugega. Pogovarjali smo se o napeljavi vodovoda. Danes pa s tem še ni nič. "Na istem smo kot takrat. Morda smo bili lani, pa naj se še tako smešno sliši, dlje. Idejni projekti so bili izdelani, pot trasirana, potem pa je vse skupaj padlo v vodo. Lanskoletna suša, ki je bila enkrat hujša kot tista leto poprej, je pokazala, da je bil vodni vir, ki je bil planiran za Visočki Vrh, za polovico manjši, kot so mislili strokovnjaki". Nam je ta "nesporazum" in zastoj razložil Zdravko Bačovnik, na čigar kmetiji z več kot 40 glavami pitancev smo se prejšnji teden ustavili. Kot vse kaže, so bili takratni projekti izdelani na pamet, brez potrebnih meritev in strokovnih analiz. Meritve so menda strokov-najki sicer opravili, a eno leto pred najhujšo sušo in še pred tistimi meritvami naj bi bile močne padavine! Ko je zobe pokazala suša, pa je "osušila" tudi te projekte. Pokazala je, da predviden vodni vir niti slučajno ne bi zadoščal. «1 A tt. ' "* Krajani Belih Vod so veliko pomagali pri zunanji obnovi cerkve. (foto: vos) Lani so krajani Belih Vod že trasirali pot, po kateri naj bi vodovod napeljali, in bili prepričani, da bo v letu dni težava rešena. Zdaj so na istem. "Poiskati smo morali nov vir, zanj je zdaj narejen idejni projekt. To bo vodni vir, imenovan Etene. Mi tokrat strokovnjakom nismo več tako zaupali kot lani in smo meritve opravili sami. Vsak teden smo merili in danes imamo podatke, ki ne morejo biti več sporni. Gre za vir, ki je stoodstotno zanesljiv," pravi Zdravko Bačovnik in v podkrepitev te trditve postreže tudi s podatkom: "v najbolj sušnem obdobju je iz tega vir prišlo od 40 do 44 kubikov vode dnevno". To pa je veliko več, kot so njihove potrebe. Projekt, ki je zdaj pred njimi, naj bi stal približno 30 000 000 tolarjev, finančni viri še niso v celoti zagotovljeni, nekaj denarja pa so že zbrali in ga kot dobri gospodarji takoj pretopili v potreben material. "Računamo, da bi lahko začeli delati že jeseni, pobrane imamo že vse odstopne izjave," nam je povedal Bačovnik. Sicer pa v Belih Vodah nikoli ne mirujejo, neprestano kaj delajo. To se pozna tudi na lepo urejenih krajevnih cestah. Na vse krajevne ceste so navozili gramoz, krajani so delali udarniško. Sodelujejo pa tudi pri zunanji obnovi cerkve v Belih Vodah. ■ Milena Krstič - Planine Lokalna samouprava v Šmartnem ob Paki "Še vedno skeptični!" V nedeljo bomo odšli na volišča in s svojim DA ali NE odločali o novih občinah. Krajani krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje so na zborih še dali soglasje za oblikovanje skupnega referendumskega območja. To odločitev naj bi na nedeljskem referendumu potrdili volilci še pisno. Če bo večina za, potem bo paški kot tvoril novo občino -občino Šmartno ob Paki. Sedanji šmarški župan Ivo Rakun je takole odgovoril na nekaj naših vprašanj glede nove lokalne samouprave v sedanjem tretjem središču Šaleške doline. Po mnenju razlagalcev naj bi nova lokalna samouprava omogočila višjo kakovost življenja občanov. Menite, da bo temu res tako? Ivo Rakun: "Glede višje kakovosti življenja sem še vedno skeptičen. Kajti, marsikaj bo odvisno od razvoja gospodarstva v morebitni naši bodoči občini, od virov financiranja potreb. Še vedno ni popolnoma dorečeno, od kod vse bomo črpali denar in kaj bo, če ga ne bomo imeli dovolj. Upam, da država ne bo pozabila na svoje podeželje. Slovenija ni samo Ljubljana, ampak tudi njeni lepi kraji, vasi in zaselki, oddaljeni toliko in toliko kilometrov od glavnega mesta. Vodstvo bodoče občine bo moralo biti dober Razstava "Dobrote slovenskih kmetij 99 V okolju starodavnega ptujskega samostana je bila tudi letos razstava "DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ". Razstava poteka že od leta 1990, nagrajuje prizadevno delo kmečkih žena, deklet in gospodarjev, ter obeta bodoči razvoj kmetij na slovenskem. Skrb za vsakdanji kruh spremlja človeka že od pradavnine. Da bi bilo kruha dovolj, je človek mesil testo iz vseh vrst mok oziroma žit. Kruh je zelo spoštovan, zato so tudi ob žetvi pobrali vsak klas in zrno. Kruh je po obliki, sestavi in načinu peke naše narodno bogastvo. Od tod izhaja naša obveza, da ohranimo ta del izročila. Na razstavi se predstavijo regije iz cele Slovenije s svojimi izdelki v različnih kategorijah. KRUŠNI IZDELKI - vse vrste kruha, pletenica, potice z različnimi nadevi, krofi, flancati, rogljički, medeno pecivo. MESNI IZDELKI - domače klobase, suh želodec, sušena vra- tovina, suho meso, klobase v zaseki, meso iz tunke. MLEČNI IZDELKI - pin-jenec, kislo mleko, smetana, maslo, skuta, siri. Poleg tega je posebna komisija ocenjevala še PRAZNIČNE KRUHE in s tem kako slovenske gospodinje ohranjajo bogato dediščino kruhov. Na razstavi so sodelovale tudi kmečke žene iz Šaleške doline in dosegle zelo lepe rezultate. Dobitnice priznanaj so: - Orozel Zdenka, Laze 6 -bronasto priznanje za pšenični kruh - Drev Jožica, Ravne 2 - bronasto priznanje za rogljičke - Spital Cvetka, Topolšica 208 - bronasto priznanje za marmeladne rogljičke Za razstavljalce so priznanja vzpodbuda k še večji zavzetosti in za iskanje starih in novih oblik bogastva slovenskega podeželja. Tot Andreja, inž. kmetijstva, KZ Šaleška dolina Ivo Rakun gospodar, krajani pa držati skupaj in s skupnimi močmi nadaljevati prizadevanja za naš lepši jutri. Drugače... Kar prav so poimenovali tovrstne spremembe v državi Sloveniji tisti, ki jih primerjajo z arhitektonskimi premiki. Šmartno ob Paki je skupaj z Gorenjem že tvorilo občino v stari predvojni Jugoslaviji, enako v določenih letih povojnega obdobja. Sicer pa, če bodo preživeli spremembe drugje, jih bomo morali tudi na tromeji med sedanjimi žalsko, mozirsko in velenjsko občino." Je za vas smiselna delitev sedanje občine Velenje na tri nove občine? Ivo Rakun: "Mislim, daje glede tega v Šaleški dolini kar prevladal razum. Ocenjujem, da imajo vse tri bodoče občine možnosti za obstoj in nadaljnji razvoj. Najbrž pa bodo morale za ohranitev kakovosti življenja krajanov najti skupna stališča glede pravične delitve ekološkega davka, kajti z onesnaženostjo ni obremenjena le občina, v kateri je glavni onesnaževalec. Prav tako v dejavnostih, ki družijo ljudi (razne zveze: gasilska, športna, kulturna,...). Čas in potrebe bodo pokazale, kje vse bo potrebno stališča še uskladiti." Morda nekaj najznačilnejših podatkov o bodoči občini Šmartno ob Paki. Ivo Rakun: "Imela bo približno 3000 prebivalcev, od tega približno 1900 zaposlenih. Na svojem območju že imamo pošto, banko, zdravstveni dom, osemletno osnovno šolo, delovna društva z bogato tradicijo. V kraju si bomo prizadevali, da bi izpolnili veliko željo večine krajanov spodnjega dela Letuša, in sicer za vključitev v občino Šmartno ob Paki. V naših zaselkih živi predvsem delavsko-kmečka populacija. Čistih kmetij je zelo malo, prednostni panogi na teh pa sta živinoreja in hmeljarstvo. Industrijsko zaledje predstavljata Era Vino Šmartno in Gorenjeva Keramika v vasi Gorenje." Za konec morda še, kako si predstavljate nadaljnji razvoj bodoče občine - vire financiranja, saj močne industrije tod ni? Ivo Rakun: "Omenil sem že državo, veliko si obetam od tesnejšega sodelovanja z obema omenjenima industrijskima podjetjema in s podjetji, ki imajo sedež v drugih krajih, delovišče pa pri nas (Gradiš, Zavod za državne rezerve, Kmetijska zadruga Šaleška dolina). Med glavnimi viri financiranja bo tudi dohodnina, pa ekološki dinar, do katerega smo povsem upravičeni. Mislim, da bo pripravljenost krajanov za skupne akcije vsemu navkljub še kako potrebna. Prostovoljno delo je bilo pri nas praksa. Prav tako ocenjujem, da bomo brez samoprispevka v prihodnje težko "štrli" najtrša oreha v nadaljnjem razvoju občine-ureditev kanalizacije in izgradnja čistilne naprave. njep li Šmartno ob Paki kažejo predvsem v drobni obrti (za njen razvoj moramo ustvariti najprej pogoje), na marsikateri kmetiji bi se lahko ukvarjali s kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo, kaj več pa najbrž ne." ■ tp I------------------- I Srečanje Marjanca Kamenik 12. maja so medicinske sestre praznovale svoj praznik. Ob tej priložnosti smo želeli malce poklepetati z glavno sestro v velenjskem zdravstvenem domu Marjanco Kamenik. "Ja, če ne bo prehudo," je privolila. Zmotili smo jo na delovnem mestu, v njeni pisarni, sicer svetli in prijazni, a obloženi s papirji. Daje človek, ki mu je delo medicinske sestre "pisano na kožo", smo spoznali že ob stisku rok. Topel je bil, pravi prijateljski, čeprav smo se z njo srečali prvič. Že 20 let nosi belo-modro delovno haljo. Za poklic medicinske sestre se je odločila s pomočjo drugih, saj je - po njenem mnenju - človek takrat premlad. In prav nič ni "zgrešila". Vseskozi ga je opravljala z ljubeznijo in še danes ga. "Tu se ne da vsega naučiti. Nekaj moraš prinesti s sabo na svet: smisel za delo z ljudmi, spoštovanje do sočloveka, veliko željo po izpopolnjevanju, izobraževanju." Premišljeno, preudarjeno je izgovarjala besedo za besedo, da ja ne bi bilo "videti" vse skupaj kot samohvala ali kaj podobnega. Kako naporno je delo z ljudmi, vemo sami zelo dobro. Zato smo Marjanci kar verjeli, ko je ugotavljala, daje včasih kar težko biti medicinska sestra in človek, ki tudi sam ni brez težav. Pacienti oziroma varovanci niso papir, morebitne napake znajo biti nepopravljive. Razpetost med dvema ognjema že kar na delovnem mestu zahteva velikokrat nadčloveški napor. "Medicinska sestra je prvi "filter" za varovančevo nejevoljo, jezo, ki ima pogosto svoje korenine kar v celotnem slovenskem zdravstvenem sistemu. Tudi niso redki primeri, ko pacient prav njej najprej zaupa težave. Morda bolj kot zdravniku. Seveda, če ima ta zanj prijazno besedo, če mu zna prisluhniti." Taki kot so pacienti, takšni in drugačni, so tudi medicinske sestre. Nekatere zmorejo, druge zopet ne, pustiti lastne težave doma in ... Marjanca si prizadeva, da bi bile sestre v velenjskem zdravstvenem domu takšne do varovancev, kot bi želele biti sprejete same, če bi bile na njihovem mestu. Za to ni potrebnega znanja, ampak le malo dobre volje in lepo besedo na pravem mestu. "Ah, ta administracija. Preveč, pravzaprav vedno več je je in za toplino do pacienta je vedno manj časa." Če bi bila Marjanca še enkrat pred življenjsko odločitvijo, bi težko izbrala kaj drugega. Rada dela z ljudmi, tudi delo samo je pestro in zahteva širšo razgledanost. Z velikim veseljem bi odpisala vso administracijo, če bi lahko, prav tako bi sama izbrala zdravnika. Izbrala bi takšnega, ki bi spoštoval in cenil delo sodelavke. Zase pravi, da je imela glede tega srečo, marsikatera kolegica je nima. "Denar ni vse. Je še kaj drugega. Zadovoljstvo pacienta odtehta marsikaj. Dejstvo pa je, da je delo medicinske sestre danes slabo plačano, da ljudje odhajajo tudi zaradi tega in da so marsikje nesoglasja takšna, kot so. " Čeprav je glavna sestra s kar precejšnjim kupom zadolžitev, če le more "zdrkne" v ambulanto. Medicinska sestra v službi, več kot le sestra je tudi doma. Njeni trije fantje (mož in dva sinova) od nje pričakujejo to, kar naj bi jim nudila mama, žena, sestra. Njena družina je akumulator, kjer "polni svoje baterije". Brez njih in njihove pomoči bi zahtevno in odgovorno delo težko opravljala tako vestno. Sicer pa najde Marjanca sprostitev po napornem delovniku v naravi, v vrtičkarstvu, v Lipju, skratka povsod tam, kjer je lepo. "Je bilo hudo?" smo jo povprašali ob koncu pogovora. "Ne. Že kaj hujšega je za mano." ■ tp Srečanje otroških folklornih skupin Mi pa rajamo, rajamo, pojemo, Prejšnjo sredo so oder v dvorani doma kulture v Velenju napolnili mladi folkloristi iz občin Velenje, Laško in Žalec. Srečanje - udeležilo se ga je osem skupin - je pripravil odbor za foklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Mladi folkloristi so prikazali predvsem rajalne igre, otroška folklorna skupina kulturno umetniškega društva Antona Tanca iz Marije Gradca pri Laškem pa tudi ljudsko pogovorno izročilo. Ze* tradicionalne prireditve organizator ne uvršča zgolj med srečanja, ampak tudi k prikazu ustvarjalnosti mladih na tem področju. ■ tp Možnosti nadaljnjega razvoja pa se v bodoči občini : Plesali so in rajali, peli.... (foto: Aleš 0.) 26. maja 1994 ZANIMIVO NAS CAS 11 vsem napredku znanosti in tehnike človek dejansko najmanj ve o samem sebi in je tako zašel v krizo lastne identitete. Bistvo oz. smisel človeškega življenja nam je dr. Trstenjak pojasnil skozi osnovne lastnosti človeškega bitja, s Ravno skozi optimizem in življenjsko vitalnost, ki ju dr. Trstenjak v neverjetni meri izžareva, smo na srečanju doživljali ne le njegove misli in besede, ampak tudi njega kot osebnost, vredno občudovanja. ■ Alenka Čas Šaleški odmev posnel prvo kaseto I-------- Bernard Sešel S poti Prvi je pokonci Žare, drugi kmalu za njim. Najprej se strmo spustimo kakih dvesto metrov v dolino do vasi Syange, kjer nas čaka nov viseči most preko Marsiandija, skozi nasade marihuane, še nekajkrat prečkamo reko, in ob treh smo v vasici Tal. Tu se najprej umijemo, nato pa sušimo premočeno obleko in čevlje. V čevljih (hodim v adidaskah) imam ves čas vodo, saj pojma pot in potok v teh krajih nista natanko ločena. Ne nosim niti nogavic in rezultat je nekaj lepih žuljev. Imam srečo - niso krvavi kot pri ostalih. Najbolj zoprna pa je tista drobna mivka, ki se zažre v odrgnine. Med urejanjem zapiskov me zmoti strahovit vik in krik. Gruča otrok skozi vas vleče truplo velikega langurija, za njimi pa se podi trop vaških psov. Večer nas je našel v vasici Bra-tang, še dve uri naprej do Chameja, ki smo si ga v željah izbrali za naš cilj. Ko smo se v Kartah ustavili na čaju, gaje Boje neprevidno pustil na Danes bodo v galeriji velenjskega gradu skrbno pospravili razstavljene skulpture domačina Bernarda Sešlja. To je bila razstava, ki je presenetila mnoge, ki so Berta, kot ga kličejo prijatelji in znanci, poznali le kot slikarja. Njegove kipe je "odkril" fotograf Lojze Ojsteršek, ki je svoje navdušenje prenesel na vodstvo Galerije in Kulturnega centra Ivan Napotnik. Tu so se takoj odločili za razstavo, ki je bila odmevna in uspešna. O tem ni dvoma. Kdo pa je Bernard Sešel? V dnevni sobi, ki jo krasijo portreti in akvareli, vse njegovo delo, pripoveduje: "Risal sem že v šolskih letih, prijatelj Oskar Sovine pa je bil tisti, ki me je pred 10 leti pregovoril, da sem se pridružil Šaleškim likovnikom. Takoj sem "padu noter", iz sveta umetnosti pa ne znam več. Danes, ko se ukvarjam le še s kiparstvom, delam vsak dan toliko, kot bi bil v službi. Vsaj 6 do 7 ur dnevno preživim v kletnih prostorih svoje hiše, kjer sem si uredil atelje, ki je žal malo temen. Mislim, da se kot amater že kar profesionalno obnašam, predvsem pa hočem doseči profesionalno raven. Ko delam, delam iz veselja, ne obremenjujem se, tudi s svojim zdravjem ne!" I__________ ljudi. "Okroglina. To je svet, ' človek je okrogel, to je neka | izhodiščna točka. Kar nekaj I let sem potreboval, da sem • prišel do nje, čeprav vem, da ' sem jo dolgo nosil v sebi. Ko I sem naredil prvo kuglo, mi je I Cesar čestital. Vem pa, da se i moraš zaljubiti v vsako 1 skulputo, da je figura "živa". I V vsako želim vdahnit živi- I jenje, želim, da izžareva ■ občutenje." In to mu uspeva, čeprav včasih pogreša model, I saj vse dela "na pamet". Zato I včasih v eno samo skulpturo ■ vloži tudi 100 ur dela, ki ga j opravi v samoti ob zelo glasni I glasbi. Ni važno, kaj "igra", ta I ga vedno spremlja. "Ja, sem ■ lirik, vendar sem tudi zelo j odločen človek. Če vidim nek I cilj, ga hočem doseči, pa ni | važno, kako bom prišel do ■ njega. Mislim, da sem šele na ! začetku kiparske poti. Sedaj I bom le še dograjeval. Rad bi | razstavljal le v galerijah in i močno si želim nov atelje. Bolj svetel." Morda se mu bo I slednja želja izpolnila že | kmalu. Pri delu in razstavah i mu s sponzorstvom pomaga . zet Zvone Petek, ki ima grad- I beno podjetje. Dogovori že | tečejo. Do takrat bo pomanj- ■ kanje "svetlobe" iskal v temi, . ki jo osvetlijo mnoge drobne I stvari, ki jih ima rad. ■ Bojana Špegel | __________I "Biti človek" "Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo vsaj kdaj komu bili tudi vir veselja. In to ni težko." Dr. Anton Trstenjak "Po plesišču naokrog" Bernard Sešel med delom v Tega o zdravju ni rekel kar tako. Ko seje leta 1987 vpisal v štiriletno kiparsko šolo prof. Cirila Cesarja, nihče niti slutil ni, da jo bo prekinila nesreča. "Imel sem vse, kar prelepo nam je bilo. Ko sem pomagal sorodnikom prekrivati streho, sem omahnil in padel naravnost na roke in glavo. Posledice so bile zelo hude. Na obeh rokah sem imel kompliciran zlom, desno roko so mi petnajstkrat operirali, danes je negibljiva v zapestju." Ne, ni klonil. Ob močni podpori družine je premagal vse težave, se iz desničarja s trdno voljo prelevil v levičarja in še naprej v kiparstvu iskal svoj jaz. Sploh po tem, ko se je upokojil. /ojem malem, temnem ateljeju. (Foto:Lojz Ojsteršek) Gnetenje gline je bila tudi dobra terapija za njegove poškodovane roke. "Kiparsko šolo sem končal. Profesor Cesar mi je povedal, da sem zelo nadarjen, zaradi mene seje poglobil v liriko, ki jo od nekdaj nosim v sebi in jo zato vdahnem tudi glini, ki jo oblikujem. Bil je strog, vendar dober pedagog, po nesreči mi je šel še bolj "na roke"." Otvoritev razstave na Velenjskem gradu je presenetila tudi umetnika samega. Njegove "ku-gle", kot jih imenuje sam, so se mu tam, pod oboki, pod lepo padajočimi snopi svetlobe, zazdele še lepše. Bil je zelo zadovoljen, še bolj, ko je dogodek pospremila neverjetna množica V okviru rednih kulturnih večerov smo se v četrtek v domu kulture srečali z akademikom prof. dr. Antonom Trstenjakom, uglednim strokovnjakom in človekom, s priznano avtoriteto na področju psihologije tako pri nas kot v svetu. Dr. Trstenjaka odlikuje izredna bistrost duha, s katero vse svoje življenje posega kar najglobje v človekovo notranjo bit - v področje njegove eksistence, etike, doživljanja, čustvovanja,... in tako odkriva ter osvetljuje človekovo duševno dogajanje. S svojo človeško veličino, notranjo neomajnostjo, življenjsko mod- rostjo in ljubeznijo do človeštva pomaga človeku k čim boljšemu dojemanju in doživljanju vrednosti in smisla svojega življenja, bivanja. S svojimi nasveti je pomagal številnim ljudem v duševnih stiskah oziroma krizah, ki jih sodobno življenje prinaša. Dr.Trstenjak je po profesiji psiholog, teolog in filozof. V svojem življenju je napisal premnoge knjige in razprave, tako strokovne oz. znanstvene kot takšne, ki so lahko dostopne širši množici. Kljub visoki starosti devetinosem-deset let je še vedno neumoren tako v pisanju kot v predavanjih. Svojo ustvarjalnost trenutno usmerja v nastajanje svoje nove knjige z naslovom "Poštenost Slo- vencev". Njegovo iskanje celostnega in današnjemu človeku dovolj razumljivega odgovora na vprašanje "Kdo in kaj je človek?" je zapustil neizbrisne sledove v zakladnici naše kulture. Za slovenski narod je njegovo življenjsko delo zagotovo eno od najplodnejših v sodobnem času. Na našem srečanju nam je dr. Trstenjak približal svoja spoznanja v zvezi z vprašanjem "Kaj pomeni biti človek?". Pri tem se je posvetil predvsem smislu človeškega bitja, ki je sodobnemu človeku vse premalo jasen. Ob katerimi se odlikuje in presega ves ostali živi svet. Biti človek naj bi pomenilo biti učljivo bitje, biti razumsko bitje (ki zna misliti in govoriti), biti svobodno bitje (ki se lahko svobodno odloča za dobro ali slabo) in biti bitje, ki se vedno sprašuje o smislu svojega bivanja oz. teži k njegovemu čim globje-mu spoznavanju. Ob vsem tem se je dotaknil še vprašanja vzgoje mladih, vprašanja smrti in strahu pred njo, pojava samomorilnosti, človeške sreče in tragike, sovraštva in agresije, življenjskega optimizma,... ja z jabolkami in dalbatom (najbolj po Nepalu piše Aleš Lipnik razpolago vaškemu psu in lastnik ga je takoj discipliniral z velikim kamnom. Pes je z zlomljeno taco tako odtulil, da me je kar zazeblo pri srcu. V Bagarchapu smo se napokali jabolk in jabolčne pite, prečkali smo nekaj velikih podorov, ki jih je bilo zelo naporno in nevarno prečkati, pri Dharapaniju pa se je ravno podiral viseči most čez Dudh Kosi, ki priteče iz doline, na koncu katere se blešči 8156 m visoki Manaslu. Pokrajina je vse lepša in lepša; borovi gozdovi, nasadi jabolk. To je najlepša etapa doslej. Zadnji avgust je in ura je ena. Sedimo pred lodgeom v vasici Hon-gre, pol ure hoje od šole v Manangu. Ker še ni niti nosačev niti tečajnikov, se udomimo kar v vasi. Današnja etapa je še lepša od včerajšnje. Bori, travniki timijana, grmi šipka, polja cvetoče ajde. Narava diši, gledam motive iz knjig, ki sem jih bral kot otrok, fotografije iz koledarjev, na katere sem gledal s strahom in spoštovanjem, sedaj pa so tu. Ma-nanško dolino obkrožajo Annapurna, Gangapurna, Tilicho, veriga Chu-lujev, Pisang, noro, noro... Hecno -pot iz Dumreja, ki naj bi jo prehodili v devetih dneh, smo prehodili v petih, a se spomnim samo valjanja po tolmunih, dolgih počitkov in odmorov za fotografiranje ter basan- razširjena in najcenejša hrana - kuhan riž s prikuho iz krompirja, leče in zelenjave). Hoje pa skoraj nič. Začel seje september. Boje mora danes nazaj, saj se je spomnil, da ima čez dest dni izpite na fakulteti. Napišemo mu pisma, saj je to lepa priložnost, da pošta pride še pred nami domov. Boje krene domov, ker pa tečajnikov še vedno ni, se potepamo po okoliških vršacih in poleža-vamo na dvorišču. Zvečer pridejo prvi tečajniki. Šaleški odmev Miheliča in Ruparja. Če je prilika prava, radi zaigrajo tudi kaj zabavnega. Takrat si sposodijo pri Don Juanu, Čudežnih poljih, Skubicu, pa še kakšen Presleyev evergreen zaigrajo. Prvo kaseto z naslovom "Po plesišču naokrog" je produciral Igor Podpečan, izdali pa so jo pri založbi Zlati zvoki. Tonski mojster in odgovorni urednik je bil Branko Jahn. Kaseta je seveda že v prodaji. "Zelo moramo pohvaliti Toneta Videča iz Dobrne, ki nam je napisal kar nekaj lepih verzov in melodij za to kaseto. Mnogi ga poznajo še iz časov, ko je igral pri ansamblu Viki-ja Ašipa. Dve skladbi sta napisala Vera Šolinc in Bojan Zeme, sedanji klarinetist ansambla Mihelič. Eno sem napisal sam, njen naslov je "Praznični dan", uglasbil pa jo je Tone Videč. Posebnost na kaseti je skladba, namenjena vsem, ki praznujejo zlato poroko. Napisal jo je Tone Videč, njen naslov je "Pet zlatih klasov"." pove o kaseti Slavko Podvratnik. Šaleški odmev vadi v Vinski Gori, v prostorih Kulturno-pros-vetnega društva, s katerim zelo dobro sodelujejo. Prav tako s Turističnim društvom v kraju. Sedaj si želijo, da bi kaseto lahko promovirali v živo v čim več različnih mestih in krajih po Sloveniji. Prve nastope lahko pričakujemo v juniju in juliju. Ni kaj, Šaleški odmev postaja vse bolj odmeven in uspešen. V Vinski gori deluje že tretje leto narodnozabavni ansambel Šaleški odmev, njihov odmev pa bo sedaj, ko so posneli svojo prvo kaseto, segel še dlje. Pravijo, da jih dobro poznajo že skoraj v vseh krajih po Sloveniji, saj so poskrbeli za zabavo in vesele urice že marsikje, sedaj jih bodo spoznali tudi tisti, ki jih "v živo" še niso uspeli slišati. Ansambel vodi Slavko Podvratnik iz Velenja, ki igra klarinet in saksafon, zraven še zapoje. Marko Videmšek igra harmoniko in klaviature, bariton in bas Alojz Kotnik, trobento Sandi Golavšek, ki pomaga tudi pri petju, ritem kitaro igra Sandi Os-etič, imajo pa tudi odlična pevca - Darjo Gaber in Janija Planka. "Zelo pridni smo, vadimo vsaj dvakrat tedensko, pred nastopi in med pripravami na revije ansamblov ter festivale še več," pravi šef Slavko. " Sicer pa največ igramo na veselicah in sobotnih plesih. Veliko igramo na Primorskem, kjer igramo tudi bolj zabavno glasbo, veliko pa tudi na Štajerskem ob domači publiki, ki jo imamo radi, čeprav je pred domačim občinstvom najtežje uspeti. Lani smo na različnih prireditvah in različnim poslušalcem zaigrali vsaj 60 krat." Fantje in dekle so nasploh ljubitelji dobre glasbe, njihov vzornik pa je priznani ansambel bratov Avsenik. Obožujejo ga, zato tudi na nastopih igrajo veliko njihovih skladb, poleg teh pa še nekatere Alpskega kvinteta, MNENJA,ODMEVT - "— Od ene k drugi prometni zmagi Prebivalci, predvsem pa obiskovalci Velenja smo si že dolga leta (desetletja) želeli, da bi se na občinskem krmilu znašla vlada, ki bi znala prekiniti nepotrebno in nesmiselno uničevanje imetja (pločevine) in zdravja ljudi na križišču Tomšičeve in Jenkove ulice. Zaradi vztrajnega prigovarjanja delegatov v tem mandatu občinske skupščine se je rekonstrukcija križišča v resnici tudi znašla v občinskem proračunu za leto 1993. Pa se ni tega leta kljub temu zgodilo nič: avtomobili, motorji in kolesa so še naprej veselo udarjali eden v drugega, vsi skupaj pa v pešce. V letošnjem maju pa so končno zaropotali gradbeni stroji. Takoj sem se odločil, da pozabim vse zamere, ki jih imam do (zdaj že evropsko znanih velenjskih) prometnih strokovnjakov. Še posebej zato, ker se niso odločili za se-maforizacijo križišča, ampak za postavitev ležečih ovir, ali kako jim že pravijo. To je po mojem prepričanju v resnici mnogo boljša rešitev kot semaforji, seveda pa bi morala zadostiti vsaj dvema pogojema: - zmanjšanje hitrosti v križišču in s tem zmanjšanje možnosti nesreč; - večji pretok vozil in pešcev skozi križišče, s tem pa tudi manjše obremenjevanje okolja z izpuhi. Po mojem mnenju mora namreč vsako križišče omogočiti varen, a tudi zadovoljivo hiter promet, brez odvečnih zastojev. Koje to slavno križišče (slavno zato, ker je škoda, ki je na njem nastala ob nesrečah tolikšna, da bi lahko ob njem stali že zlati prometni znaki, semaforji in "ležeči policisti") pričelo dobivati novo podobo, nisem mogel verjeti očem, saj: - velenjska prometna stroka ni predvidela vsaj dveh tretjih (zavi-jalnih) pasov, ki bi ju lahko zgradila brez opaznih posegov v zelenice (če pohojeno travno rušo ob križišču sploh lahko tako imenujemo) in s tem bistveno povečala prepustnost križišča; - je velenjska prometna stroka postavila tako visoke ovire, da škoda na vozilih poslej ne bo nič manjša, pretok prometa pa nič hitrejši kot doslej. Ko sem ob začetku gradnje ves presenečen spraševal nekatere odgovorne, češ kako je mogoče, da so ga po mojem ponovno tako močno zamočili, so mi odgovarjali, da se je tako odločila velenjska prometna stroka, ki sije v ta namen ogledala tudi nekaj podobnih že zgrajenih primerkov križišč. Zelo lepo! Namesto, da bi se učila na tujih napakah, jih velenjska prometna stroka raje ponavlja! Posledice tega cestnega umotvora bi naj torej ponovno vsak dan okušali predvsem prometni laiki. Naj pojasnim, kdo so to: prometni laiki so vsi vozniki (motornih) vozil, ki jim je nekoč nekdo podaril vozniško dovoljenje, vendar so v hipu pozabili vse, kar so povedali na izpitu. To so ljudje, ki nimajo nikakršnega osebnega dostojanstva in zato nikakršne pravice presojati odločitev velenjskih prometnih strokovnjakov, katerih slava je prebila že vse državne meje. Od običajnih voznikov (ki imajo sicer izpit, vendar nobenega pojma o prometu) se namreč ti (strokovnjaki) ločijo po tem, da tudi ob popolnem luninem mrku v trenutku ločijo konjsko vprego od motornega čolna. Da bi se čimprej navadili na najnovejšo prometno zmago velenjskih prometnih strokovnjakov, predlagam dvoje: 1. da se ob lepem sončenm dnevu vsi velenjski prometni strokovnjaki postavijo v vrsto in s svojimi (ne službenimi!) avtomobili čez križišče Jenkova/Tomšičeva zapeljejo z na tabli dovoljeno hitrostjo 40 km/h. Zeleni bomo izobesili zastave in poskrbeli za jedačo, pijačo in prijetno razpoloženje, oblasti pa bomo zaprosili, da avtomehanikom dovolijo na drugi strani križišča postaviti priročne delavnice, v katerih bodo na licu mesta zakrpali amortizerje, "spojlerje" in podvozja zasebnih avtomobilov velenjskih prometnih strokovnjakov. To bi lahko sčasoma postala prvovrstna tradicionalna prometna in turistična prireditev, ki bi pritegnila tudi prometne strokovnjake in njihove družine iz drugih evropskih držav; 2. da se vsi drugi, običajni smrtniki in laični lastniki vozniških in prometnih dovoljenj oglasijo na Šaleški 19/a (telefon 851-626), kjer jim bomo postregli z vsemi imeni, priimki in naslovi velenjskih prometnih strokovnjakov in funkcionarjev, ki jih bodo ob hre-ščanju podvozij svojih avtomobilov, motorjev in drugih prometnih sredstev želeli opremiti s sočnimi pridevniki. Podatke pa bodo lahko uporabili tudi takrat, ko bodo želeli od njih neposredno izterjati odškodnino. V Sloveniji je namreč pravna država. In na koncu še nasvet lastnikom starih, betežnih vozil: kar hitro se zapeljite čez križišče Tomšičeve/ Jenkove ceste v Velenju z dovoljeno hitrostjo 40 km/h. Ko bo zahreščalo, nas pokličite, oskrbeli vas bomo s podatki in formularji, ' vi boste tožili velenjske primetne strokovnjake in funkcionarje, njih pa zavarovalnice. V nobenem primeru ne boste potegnili krajšega konca, velenjski prometni strokovnjaki pa se bodo skoraj zagotovo dokončno zamislili nad svojo znanostjo. Vane Gošnik (Zeleni Velenja) Sedemletno čakanje na čistilne naprave Letos mineva sedem let, kar so prebivalci Šaleške doline z ogorčenjem zahtevali od slovenske družbe zaščito pred škodljivimi vplivi Termoelektrarne Šoštanj. Letos, sedmo leto, je država šele izpolnila manjši del svojih obveznosti, zgrajene so čistilne naprave za odžvepljevanje na četrtem bloku. Ali bo minilo spet sedem let, da bo izpolnila drugi del svoje obveznosti in poiskala sredstva za čistilne naprave petega bloka, glavnega onesnaževalca TEŠ? Pred petimi leti smo ji predlagali ekološki dinar, eno leto ga je pobirala, njeno novo vodstvo gaje iz neznanih vzrokov ukinilo. Če bi ga pobirala do danes, bi imela sredstva za vse čistilne naprave na dimnikih svojih termoelektrarn. Tako pa išče kredite v tujini in dobiva zavrnitve (Svetovna banka). Med tem časom pa je uvedla cestni tolar. Vse to je dobilo za prebivalce občine Velenje in Mozirje, ki so zaradi S02 najbolj ogroženi, grenak priokus. Sedaj vemo, koliko je vredno naše zdravje in zdravje pa tudi življenje naših otrok, koliko so zanjo vredni gozdovi, ki umirajo na čedalje širšem območju in vse siloviteje, kajti izpolnjujejo se mračne napovedi gozdarskih strokovnjakov. Zato bo Šaleško ekološko društvo organiziralo srečanje vseh strank, predsavnikov oblasti občine Velenje in predstavnikov odgovarjajočih ministrstev Republike Slovenije (upamo, da se bodo končno tudi takih srečanj udeležili), predstavnikov krajevnih skupnosti, TEŠ, gozdarstva ter vseh tistih, ki z zaskrbljenostjo in ogorčenjem opazujejo propadanje naše doline in njene širše okolice. Sestanek bo v ponedeljek, 30. 5. ob 18. uri v sejni sobi ZSSS v stavbi sodišča (IV. nadstropje) v Velenju. Vabljeni! Na tem sestanku bomo ponovno spomnili vse strukture oblasti in vse prebivalce države Slovenije, da imamo tudi mi po njeni ustavi pravico do življenja v zdravem okolju in na njihovo dolžnost, da nam to omogočijo! Šaleško ekološko društvo Paški Kozjak živi za mlade V soboto, 21. maja, se je zaključila letošnja šola v naravi za četrtošolce OŠ bratov Mravljakov. Na Paškem Kozjaku so preživeli prekrasnih, vsebinsko zan- imivih in pestrih štirinajst dni. Zelo uspešno so opravili svoje delo v okviru projekta: Kmetič veselo na svetu živi! Čeprav smo se na šoli dobro pripravili na zahtevno delo, pa brez sodelovanja domačinov na Paškem Kozjaku ne bi šlo. Cel Paški Kozjak je živel za mlade nadebudneže in raziskovalce. Povsod so jih prisrčno sprejeli. S svojo skromnostjo, potrpežljivostjo in poštenim kmečkim delom so se vključili v naš projekt. Otrokom so povedali, kako so kmetje živeli včasih in kako živijo danes. S ponosom so jim raz-kazali kmečko orodje, kmečke hiše, živali in predstavili svoje delo. Lepo je bilo, ko so jim zapeli izvirne ljudske pesmi. Lovec Štefan Senič jih je poučil o lovstvu, gospa Ramšakova jim je pokazala, kako se peče v kmečki peči kruh in kako se delajo rože iz krep papirja, g. Ramšak pa jih je naučil delati brezove metle. Kako se pletejo košare, sta jim pokazala g. Pušnik in g. Avberšek. Za predstavitev ljudskih pesmi in delo predic so poskrbele gospe Jurko, Pušnik, Bračič in Pečko. Za odlično počutje v domu na Paškem Kozjaku, kjer so otroci prebivali, pa sta skrbela zelo prijazna oskrbni- ka Drago in Olga. Po večerih je bilo v domu zelo živahno. Otroci so skupaj z domačini zaplesali in zapeli prave ljudske pesmi. Del njihovega ustvarjanja so predstavili ob zaključku tudi staršem. Bilo je lepo in prisrčno domače razpoloženje, ki so ga olepšali ljudski godci. Vsem prebivalcem Paškega Kozjaka se v imenu vseh otrok, učiteljic in staršev iskreno zahvaljujem. Če vas pot zanese na Paški Kozjak, verjemite, srečali boste prijazne in dobre ljudi, ki imajo radi svoje travnike, njive in gozdove in znajo ceniti delo otrok. Velja jih posnemati. Srečno Koz-jačani. Ivan Planine, ravnatelj OŠ bratov Mravljakov Sola v naravi -Narava v šoli na Slemenu Ob zaključku lanske šole v naravi, ki jo na Osnovni šoli Miha Pintarja Toleda Velenje izvajamo že skoraj dvajset let, sem izrazila obžalovanje, ker je bila kar nekaj leta ta oblika dela prepuščena izključno šoli in staršem. Šola je poskrbela za organizacijo, vsebino dela in izvajalce, starši pa so nosili finančno breme. Zavedali smo se mnogih prednosti, ki jih prinaša, bili veseli ob zadovoljnih obrazih otrok. Prepričana sem, da smo imeli prav. Letos so nam ponovno prisluhnili na Občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti in primaknili del sredstev, ki so omogočila, da se je šole v naravi udeležila večina petošolcev. Vsebina šole je že ustaljena: spoznavanje življenja in dela na eni kmetiji, peka kruha na drugi, naravoslovni dan s številnimi opazovalnimi nalogami, ura zgodovine na Kavčnikovi domačiji, sprehod po planinskih poteh z barvnimi diapozitivi, mnoge športne aktivnosti in nepozabno druženje v domu na Slemenu. Večina učencev se je povzpela na Uršljo goro, kjer so mnogi doživeli svoj planinski krst. Kako lepo! Upam, da se bodo teh dni vsi radi spominjali in vračali v naravo, kije čudovita in prijazna za vse, ki jo znajo opazovati in ceniti. Magda Žist Potrjena pravilnost naših usmeritev Raziskovalci z ERICa Velenje smo se v dneh od 18.4 do 21.4. udeležili strokovne ekskurzije po Bavarski, kjer smo spoznali njihovo gospodarjenje z odpadki in odpadnimi vodami. Organizacija ekskurzije, ki jo je pripravila firma OKOLJE CONSULTING iz Celja, je bila odlična tako po strokovni, kot po organizacijski plati. Namen ogleda je bil spoznati bavarski način reševanja te problematike, da bi primerjali njihove rešitve s tistimi, ki smo jih predlagali kot avtorji sanacijskega programa Vode občine Velenje (SPV), in spoznali njihove metode kompostiranja blata čistilnih naprav. Kompostiranje nas je še posebej zanimalo, ker smo v tem letu pričeli projekt kompostiranja blata Centralne čistilne naprave v Šoštanju, finančno podprtim s strani Komunalnega podjetja Velenje, Sekretariata za okolje in prostor občine Velenje ter Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter gospodarjenje z odpadki je na Bavarskem organizirano na ravni občin, ki pa se zaradi majhnega obsega in majhnega števila prebivalcev združujejo v združenja. Ustanovijo podjetje, oziroma podelijo koncesijo podjetju, ki potem zanje ureja vse potrebne aktivnosti na tem področju. Kanalizacije Velik del kanalizacij je zgrajen v mešanem sistemu (odpadne in padavinske vode niso ločene). Posebno pozornost pa posvečajo tesnenju kanalov, skrbijo, da v kanalizacijo pritečejo poleg odpadnih le meteorne vode (izviri ne smejo v kanalizacijo) in gradijo razbremenilnike na kanalizacijah. Razbremenilniki imajo zadrževalne bazene, ki zadržijo polurni naliv, potem šele pride (če sploh pride) do neposrednega izlivanja v vodotok. Ko padavine prenehajo, počasi praznijo ba- zene, daje obremenitev čistilnih naprav kar se da enakomerna. Odpadne vode iz pojezerij (padavinskih zaledij jezer) zbirajo v krožnih kanalizacijah in jih vodijo na čistilne naprave, katerih izlivi so speljani v vodotoke in ne v jezera. Čistilne naprave V letu 1990 je bil sprejet v Nemčiji zakon, ki predpisuje za vse čistilne naprave velikosti nad 5000 PE (populacijski ekvivalent) tretjo stopnjo čiščenja (ni-trifikacija, denitrifikacija). Naloženo morajo izpolniti v letu 1995, zato so na vseh nemških napravah, ki smo sijih ogledali, že zgradili, oziroma še gradijo dodatne zmogljivosti za ta postopek. Za območja, v katerih- čistilne naprave ne bodo v skladu s predpisi, se bo močno povečal davek. Učinek čiščenja je povsod visoko nad 90%. Vrednosti, ki jih dosegajo posamezni merjeni parametri, so daleč pod zgornjimi zakonsko določenimi vrednostmi. Vse čistilne naprave, ki smo sijih ogledali, uporabljajo metan kot gorivo za ogrevanje gnilišča in za pogon elektro generatorjev. Blato čistilnih naprav povsod zgostijo do okrog 30 % suhe snovi (zemeljska vlažnost). Nato ga kompostirajo, ponekod dodajo tudi apno in uporabijo v kmetijstvu. Zbiranje in čiščenje odpadnih voda financirajo skoraj izključno uporabniki. Le redko je mogoče dobiti nepovratna sredstva od države. Osnovna investicija so državni oziroma od države subvencionirani bančni krediti, ki se vračajo na daljše obdobje. V primeru, da lokalna skupnost nima učinkovite čistilne naprave, so davki višji od vseh mesečnih anuitet za kredite in obratovalnih stroškov čistilne naprave. Tako je lokalna skupnost zainteresirana za čim boljše delovanje. Cena zbiranja in čiščenja odpadne vode je dvakrat višja kot cena pit- ne vode. Gospodarjenje z odpadki Osnovna usmeritev pri gospodarjenju z odpadki je zmanjšanje količine odpadkov in sortiranje na viru (ločeno zbiranje). Za to je potrebna manjša deponija. Poleg klasičnega zbiranja odpadkov po domovih imajo še lokalna zbirališča odpadkov (reciklirne centre), kjer ločeno zbirajo večje količine različnih odpadkov. Re-ciklirni centri so za državljane brezplačni. Obratujejo z izgubo, razliko pa pokrivajo iz sredstev za odvoz smeti in obratovanje deponije. Primerjava bavarskih usmeritev s sanacijskim programom Vode občine Velenje Sanacijski program Vode občine Velenje je zasnovan na e-nakih izhodiščih kot reševanje problemov odpadnih voda na Bavarskem. Predvideva zate-snitev kanalizacije, izločitev iz-virskih voda in v čim večji meri prehod na ločeno kanalizacijo. Predvidena je dograditev čistilne naprave v Šoštanju. Odpadno vodo bo potrebno očistiti bolj kot predvideva zakonodaja, saj je Paka malo vodnata in ne prenese velikih obremenitev. Z ogledom krožnih kanalizacij jezer smo dobili novo potrd- itev, daje potrebno odpadne vode speljati mimo jezer na centralno čistilno napravo. Bavarske izkušnje kažejo, da se je po izgradnji krožnih kanalizacij stanje v jezerih bistveno izboljšalo. SPV sicer ne obravnava gospodarjenja z odpadki, smo pa videli, da so usmeritve občinske politike glede odpadkov pravilne. Bavarci so na območju, ki smo si ga ogledali, že močno zmanjšali količine odpadkov. Na prebivalca že odložijo bistveno manj odpadkov kot pri nas. Veliko jih porabijo kot sekundarne surovine, vedno pomembnejše postaja kompostiranje bioloških odpadkov, s tem pa se močno zmanjša volumen deponije. Vedeti pa moramo, da je to močno turistično območje in da je interes ljudi, katerih glavni dohodek izvira iz turizma, da o-hranijo svoje okolje kar se da čisto. Rezultati enake politike so v sosednjem milijonskem Mu-enehnu bistveno slabši. Na Bavarskem smo lahko spoznali, da so majhne občine (takšne, kot bodo po reformi komunalnega sistema tudi pri nas) premajhne, da bi lahko samostojno reševale ekološke probleme. Sodelovanje več občin pri reševanju teh problemov bo torej nuja, zato je osnove potrebno postaviti že sedaj. Emil Šterbenk, ERICo Velenje, Zavod za ekološke raziskave POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Otrok pod traktorjem V sredo, 18. maja okoli 13. ure, se je na dvorišču stanovanjske hiše v Ravnah pri Šoštanju zgodila tragedija, v kateri je umrl komaj leto dni star otrok. Do nezgode je prišlo, ko je traktorist, 30-letni Marjan P. iz Raven pri Šoštanju, speljeval s traktoijem, h kateremu je bila pripeta prikolica, naložena s peskom. Pri speljevanju ob zadnjem desnem kolesu ni opazil nečaka Domna T.. S kolesom traktorja gaje zadel. Poškodbe so bile tako hude, daje otrok na kraju nesreče umrl. Odvzeto "Katro" našli 18. maja med 19. in 22. uro je neznanec s parkirnega prostora na Koroški cesti v Velenju odpeljal osebni avto Renault 4 GTL, bele barve, registrskih številk CE S5 - 456, last podjetja Gradin d.o.o. s sedežem v Florjanu pri Šoštanju. Naslednji dan so vozilo našli v gozdu na Konovem, manjka pa mu prednja registrska tablica in okrasna letev na zadnjih levih vratih. Neznanec je vozilo uporabljal za vožnjo, v pogon pa je vozilo spravil s stikom kontaktnih žic. Vozil se je s tujo Diano V nedeljo, 22. maja ob 4.10, je policijska patrulja na Prešernovi cesti v Velenju ustavila voznika osebnega avtomobila, znamke Ci-mos Diana, Stanka R., starega 24 let, iz Velenja. Ni bilo treba veliko gledati, da so policisti ugotovili, daje Stanko vozilo okoli 1 ure odpeljal s parkirnega prostora v Šaleku, kjer je imel parkiranega lastnik Franc P.. Vozilo ni bilo zaklenjeno, v njem pa so bili kontaktni ključi. Stanko bo zaradi vožnje pod vplivom alkohola prijavljen sodniku za prekrške, zaradi odvzema motornega vozila pa se bo zagovarjal na sodišču. Policisti so vozilo vrnili lastniku. Z oljem in vžigalnikom bi zažgal Golfa Kdo ve, kaj je mislil 44-letni Savo B., daje na parkirnem prostoru pred trgovno na Tomšičevi v ponedeljek, 23. maja, v zgodnjih jutranjih urah z oljem polil osebni avto Golf in ga hotel zažgati z vžigalnikom. Takrat pa seje pojavila tam intervencijska patrulja in mu dejanje preprečila. Do iztreznitve je ostal potem na policijski postaji, ustrezni postopki pa seveda še sledijo. Nag na sprehod V torek, 17. maja, so okoli 19. ure občani obvestili policiste, da se po Centralnem otroškem igrišču v Velenju sprehaja gol moški. Seveda so stvar vzeli pod drobnogled in ugotovili, da gre za 25-let-nega Antona R. iz Velenja. Precej v "rožicah" je hodil okoli, ogrn-jen v razpet delovni plašč, pod katerim ni nosil ničesar, in kazal tisto, kar ima. Ker si tudi na željo policistov plašča ni hotel zapreti, so ga ti vzeli s seboj in ga pridržali toliko časa, kot je bilo v njegovem primeru potrebno. Zamikala ga je CB postaja Neznanec, ki je 17. maja ponoči vlomil v osebni avto znamke Zastava 101, parkiran na parkirnem prostoru na Šaleški cesti v inslor d.o.o., Efenkova 61, 63320 Velenje, p.p. 117 Ob 5. obletnici uspešnega delovanja podjetja INSTOR TRGOVINA smo vam pripravili v novo preurejeni samopostrežni trgovini na Selu VELIKO IZBIRO GRADBENO -TEHNIČNEGA MATERIALA in NOVOST ZA VRTIČKARJE IN KMETOVALCE - krmila, gnojila, semena in kmetijsko orodje. Še posebej je bogata ponudba parketov, plute, strešnih oken, podstrešnih stopnic, umetnih gnojil, cistern za kurilno olje... ***UG0DNE CENE - UGODNI PLAČILNI POGOJI!*** Obiščite nas in se prepričajte osebno v SPC Selo Velenje, in sicer vsak dan od 7. -18., ob sobotah od 7.-12. ure ali po telefonu 063/852-781 ali 853-250! Velenju, bi očitno rad uporabljal informacije, ki sijih po radijskih zvezah pošiljajo radioamaterji. Brez ustrezne naprave to ne gre. Namesto, da bi si jo kupil in to počel lepo legalno, jo je odnesel iz tega avtomobila. Lastnik Damjan S. iz Velenja je po vlomu ostal brez prenosne CB postaje, znamke Alan 38, črne barve, vredne vsaj 17 000 tolarjev. Kraja se ni splačala Mladoletniki so bili tisti, ki so 17. maja ob 11.30 vlomili v skladišče vodoinstalacijskega materiala velenjskega Toplovoda. Odtujili so štiri litoželezne cevi, težke skoraj pol tone, in jih skozi odprtino v ograji kotalili do bližnjega Dinosa. Tam so jih prodali za 980 tolarjev. Kje drugje bi jih verjetno za več, saj so bile ukradene cevi vredne 104.900 tolarjev. Odnesel tri motorne žage V času od 15. do 17. maja je neznanec iz stanovanjske hiše, last Franca P. iz Šaleka, na doslej še nepojasnjen način odnesel tri motorne žage. Kaj bo z njimi, ni znano. Lastnika Franc P. in Branko P. upata, da bodo ustrezni organi nepridipravu kmalu stopili na prste in jima vrnili žage, vredne vsaj 130 000 tolarjev. Vročekrvneža komaj obvladali V četrtek, 19. maja okoli 19. ure, je vinjeni Albert G., star 61 let, iz Zidanškove v Velenju, z nožema grozil ženi in sinu, da ju bo ubil. Oba sta zaradi groženj zbežala iz stanovanja, na pomoč pa sta prišla policista Policijske postaje Velenje. Albert ju je pričakal na stopnišču in svoje grožnje usmeril tudi njima. Z nožema v obeh rokah je grozil, tako da mu tudi policisti zaradi možne agresivnosti hladnega orožja nista uspela odvzeti. Na pomoč sta prišla še dva policista, Albert pa se je tokrat zaklenil v stanovanje. Na sinovo prigovarjanje je potem vrata le odklenil, polisti pa so ga obvladali šele s pomočjo plinskega razpršilca, fizične sile in sredstev za vklepanje. Ker je obstajala resna nevarnost, da bi kršitelj nadaljeval s prekrški, so ga policisti odpeljali v posebne prostore, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Alberta bodo predlagali sodniku za prekrške in ovadili javnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Spor dveh Miletov V petek, 20. maja okoli 14.45, sta se pred stanovanjskim blokom na šercerjevi 11 v Velenju sprla 57-letni Mile G. in 35-letni Mile D.. Med prepirom je Mile G. s pištolo znamke Crvena zastava nameril v Mileta D.. Ta mu je pištolo zbil iz roke. Policisti so pištolo, naboje in nabojnik zasegli, zoper Mileta G. pa bodo podali kazensko ovadbo in napisali predlog sodniku za prekrške. Seveda so mu zasegli tudi orožje, saj zanj posestnik ni imel ustreznega dovoljenja. Neznanec skoraj izpraznil Klub Neznani vlomilec je v noči iz nedelje na ponedeljek obiskal velenjsko restavracijo Klub. Iz notranjosti je odnesel barvni TV sprejemnik znamke Samsung, videorekorder iste znamke, več steklenic žganih pijač in vina in preko 1000 zavojčkov različnih cigaret. S tem dejanjem je podjetje Gost d.o.o. Velenje oškodoval za vsaj 380.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Z motorjem v ograjo V nedeljo, 22. maja ob 18. uri, se je na regionalni cesti zunaj naselja Podveža pripetila prometna nezgoda, v kateri seje voznik motornega kolesa hudo telesno poškodoval, na vozilu pa je nastala materialna škoda, ki jo ocenjujejo na blizu 50 000 tolarjev. 25-letni Franc P. iz Mozirja je brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano motorno kolo po regionalni cesti iz smeri Luč proti Logarski dolini. Ko je zunaj naselja Podveža pripeljal v levi pregledni ovinek, je zapeljal na desno bankino in trčil v mostno ograjo. Pri tem seje voznik hudo telesno poškodoval po glavi. Pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. Obstrelil mačko 18. maja se je v Mozirju z zračno puško igral 46-letni Florjan N, iz Mozirja. Pri tem je obstrelil mačko Jožice Z. iz Mozirja. Ob posredovanju so mu policisti zračno puško zasegli. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Trčila kolesarka in motorist Žalski policisti so v ponedeljek, 23. maja, obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila že v petek. 66-letna Marija Klasič iz Griž, se je peljala s kolesom po lokalni cesti iz smeri Pongraca proti Grižam. V bližini stanovanjskega bloka Griže 67, je zavila na levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem, 69-letni Karel Gričnik iz Griž. Med voziloma je prišlo do trčenja, pri čemer je Marija padla po vozišču in se hudo poškodovala. Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... Pestra izbira vozil RENAULT vas čaka v Levcu Prepričajte se o naši ponudbi! Vozila RENAULT vas nikoli ne razočarajo. RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel.06328-515,441-867 RENAULT AVTO RENAULT priporota elf ŽIVLJENJA l Velenje, Stari trg 18, tel: 8S6 - 763 ja- ČE IMATE RADI PRIJETEN AMBLJENT, OKUSNO KUHI JO, PRIJAZNO POSTREŽBO IN VELIKO IZBIRO COCKTAILOV VAS VABIMO, DA OBIŠČETE BISTRO POCAJT! OKUSITE IZVRSTNE: -LASAGNE - CANNELLONE - HOBOTNICE V SOLATI -LIGNJE . SLAŠČICE... Delovni čas: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 23. ure VLJUDNO VABLJENI! Ste samozavestni, komunikativni, inovativni, vas razganja od idej, imate lep glas in najmanj srednješolsko izobrazbo? Ce je odgovorna vsa ta vprašanja DA in imate poleg tega tudi veselje do moderatorskega dela na radiu, ste oseba, ki jo čakamo! Napišite kratek življenjepis, ne pozabite omeniti, če že imate izkušnje z delom v medijih in prijavo pošljite do 9. junija 1994 na uredništvo Radia Velenje, Foitova 10, 63320 Velenje (s pripisom: razpis za radijske moderatorje). Poklicali vas bomo in vam omogočili dodatno izobraževanje! ZA RAZVEDRILO Oven od 21. marca do 20. aprila T Izogibajte se vsemu, kar se vam zdi sumljivo. Zvezde vam v naslednjih dneh namreč ne bodo stale ob strani, zato ne bo čisto nič odveč, če se ne zanašate na srečo, ampak na zdrav razum. Ne bo vedno lahko, sploh, ker boste Imeli občutek, da nekdo prav pričakuje, da storite prvi korak, ki bi mu sledila še kakšna strastna noč, kaj več pa ne. Zdravi boste kot dren, le tu in tam vam bo manjkalo spanca. Bik od 21. aprila do 20. maja Ne boste zastonj nezaupljivi, saj se vam je že nekajkrat primerilo, da ste šli ravno vi po kostanj v žerjavico. In to kljub temu, da ste se upirali in trmasto vztrajali pri svojih načelih. Tokrat ne popustite, če bo treba, tudi zarobantite. In pošljite vse tiste, ki vas silijo v neželjeno tja, kamor sodijo. Nič kaj romantični dnevi so pred vami, bodo pa zato finančno močnejši. Nakupi bi vas prav pomirili. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Saj ne, da ne bi znali poskrbeti za svoj mir, tokrat bo tisti, ki vam bo neprestano težil tako vztrajen, da se ga na lep način sploh ne boste znali otresti. Čeprav ne radi, boste morali uprizoriti krajšo sceno, ki pa zna imeti daljnosežne posledice. Opravka boste imeli z uradnimi organi, prijetno ne bo, se bo pa zato dobro izteklo. Petek bo vaš dan, zato ga dobro izkoristite. Rak od 22.junija do 22.julija Zadnje čase slabo spite. Še nekaj časa bo tako, vzrokov pa bo več, čeprav boste vi trdili, da je kriva le nočna temperatura. Poskušajte na življenje gledati iz lepše plati, sicer se bodo vsakodnevne kregarije res sprevrgle v moro, ki pa si je prav gotovo ne želite. Poslušajte, kaj vam želijo povedati najbližji in svoje probleme odrinite nekam na stran. Vsaj za nekaj dni. Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Nenenhno si boste želeli sonca in to tistega, ki posije po C vsakem neurju. Težave se bodo počasi odmikale in željeno bo doseženo že v začetku prihodnjega tedna. Da bo stanje vzdržalo, se ne obremenjujte s problemi, rajši poskrbite zato, da si boste vzeli dovolj časa za rekreacijo in za mlajše družinske člane. Zdravi boste. Devica od 24. avgusta do 23. septembra YVV) Ne boste si dovolili, da bi kdo vedel več kot vi. Prav povsod boste hoteli imeti glavno besedo, nikomur ne boste pustili, da bi govoril več kot vi, še manj, da bi uveljala njegova. Vse to bo seveda odraz tega, da res niste zadovoljni s potekom dogodkov v zadnjih dneh, vendar se vas bodo nekateri močno naveličali. Popustite in si raje poiščite kakšno zabavo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Ugotovili boste, da je lahko družinsko življenje tudi zelo prijetno. Zato vas bo kar jezilo, če boste morali idilo zapuščati nenapovedano in nepričakovano, žal pa bo takšnih posegov v družinski mir v naslednjih dneh kar nekaj. Ne le to, še stopnjevali se bodo. Približuje se važen dogodek, ki bo od vas terjal velike napore, vendar jih boste zmogli. Nekaj težav boste imeli z bolečinami v nogah. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra f[| Najbolj zadovoljni v naslednjih dneh ne boste, saj vam bo nenaden finančni udarec spremenil mnoge zelo važne življenske odločitve. Čeprav se boste ves čas prepričevali, da je še za vse čas, vam ne bo vseeno vsaj za eno stvar. Denar boste sicer "spravili skupaj", oddali pa z zelo težkim srcem. Bo pa zato vaše ljubezensko življenje še vedno krasno in vspodbudno. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ To, da prav vsaka sprememba ni dobra, ste nekoč davno že dobro preizkusili, zato si tudi tokrat vzemite čas za razmislek, naglico pa porinite daleč stran. Že res, da v vašem od nosu s partnerjem že nekaj časa zeva praznina, ki jo povzroča naveličanost, vendar je res tudi to, da je pozitivnih stvari v zvezi zelo veliko. Zato pazite, da ne boste čez noč skočili iz konja na osla. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Mnogo smeha vas čaka v prihodnjih dneh, zanj pa bo poskrbel ■s nekdo, ki mu to dosedaj pri vas ni uspevalo. Morda zato, ker ga nikoli niste pustili "blizu", morda tudi zato, ker ga zaradi nekih predsodkov sploh niste želeli spoznati. Vaše življenje se bo od sobote dalje precej spremenilo, predvsem se boste želeli spremeniti sami. Vstra-jnost ni vaša lastnost, zato se vzemite v roke. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^^ Kratek odmor od vseh in vsega si boste privoščili in znova ugotovili, da si ne znate iztrgati dovolj časa zase. Počutili se boste več kot krasno, to se vam bo videlo že na obrazu, tudi od daleč. Hrepenenje bo ostalo, velika želja pa bo zaenkrat še neizpolnjena, čeprav ne boste krivi vi. Dajte času čas in vse se bo lepo izteklo. Ribi od 21. februarja do 20. marca Postali ste pravi omahljivec, ki ne zna več izpeljati svojih načrtov dlje kot do polovice. Ne more in ne sme vam biti vseeno, da ste takšni, zato že končno naredite nekaj konkretnega, saj se vam lahko sicer marsikaj maščuje. Ko bo prepozno, tudi solze ne bodo pomagale. Konec tedna bo vesel, vendar vas bo preganjala slaba vest. ME)ID A |KUHARSKI NAMIG Nahrbtniki, vreče, borše Kam z vsemi tistimi drobnimi in tudi večjimi stvarmi, ki jih moramo imeti vedno s sabo? Tudi letos v praktične nahrbtnike, v velike pisane vreče, borše ali pletene cekre. Vse to je namreč zamenjalo torbe in torbice, seveda le pri ali varnostnimi zaponkami, pogoste so rese. Borše so narejene iz različnih materialov. Največkrat so pletene iz naravnih in takšne so tudi barve, ki jih krasijo. Zelo primeren dodatek k etno stilu, ni kaj. Vreče in vrečke so letos prav tako najstniški hit. Nosimo jih privezane na ramena, na boke ali pa jih preprosto vržemo preko rame. Narejene so iz vezene tkanine, ročaji so dolgi in iz vrvi ali iz prepletenega bombaža. vsakodnevnih opravilih, zvečer, ob svečanih priložnostih, je pesem druga. Nahrbtniki vseh vrst in oblik so postali kult oprema najstnikov, pa ne le njih. Tudi tako veliki kreatorji kot je Versace, ki vedno pazljivo spremlja, kaj se dogaja na ulicah, jih je letos naredil kar nekaj. In to v punk stilu; so živih barv, obrobljeni z gumbi Tudi te so del letos moderne vzhodnjaškeopreme. In če zvečer prav tako ne boste marale torbe, se odločite za večji ali manjši mošnjiček, ki naj bo narejen iz primerno svečane tkanine. Utkani biseri, raznobarvno kamenje in bleščeči umetni "dragulji" jim bodo vdahnili vse letos zapovedano. Magično barvilo, ki spremeni pogled Dovolj je, da na vaše trepalnice nanesete malo maskare in že bo vaš pogled zapeljiv, trepalnice pa gostejše in dolge. Maskara podaljšuje trepalnice, poveča oči, ustvari vtis globokega in sijočega pogleda, poleg tega pa dopolnjuje make-up, ki bi bil brez nje nepopoln. Pri tem pa je važno, da je maskara kvalitetna in da ne draži vaših oči. Pa o tem več v naslednji številki, danes le še nekaj zgodovine. Prvo maskaro so izdelali leta 1850. Poimenovali sojo Rimmel, V mladosti sladkarije, v "starosti" alkohol Neutrudni jedci vseh vrst sladkarij v otroštvu, torej vsi tovrstni požeruhi, postanejo potencialni alkoholik, ko odrastejo. Do tega spoznanja so prišli ameriški raziskovalci, ki so poskuse opravljali na živalih. Verjamejo, daje osnova alkoholizma v nizu "zmedenih" genov, ki taki postanejo, ker monyo možgani neprestano dešifrirati okuse. Zdravljenje opravljajo z zdravili, ki odstranjujejo željo po sladkarijah in s tem tudi po alkoholu. rPisana solata Pomladni čas, čas diet in čiščenja organizma je tu. Pomanjkanje časa za pripravljanje jedi med tednom je prav tako naš stalni spremljevalec. Tole pomladno solato lahko pripravite v četrt ure in okusen obrok bo tu! Potrebujete ( za 4 osebe): nekaj listov debele zimske solate, 4 redkvice, mala glava mlade čebule, 1 kisla paprika, 3 slane sardele, 15 dkg ostankov pečenega mesa, 3 žlice kuhane koruze, olje, kis, nekaj listov bazilike, sol, poper, malo zelenove korenine. Čebulo olupite in narežite na kolute, oprano zeleno solato pa na rezance. Redkvice Očistite in perite ribice. Meso narežite na kockice. V skodeli zmešajte vso zelenjavo, meso, ribice in koruzo. V posebni skodelici naredite omako tako, da zmešate olje, kis, nasekljano baziliko, sol in poper. S tem začinite pripravljeno solato. Riževa solata Potrebujete: (za 6 oseb): 1 rdeče jabolko, 2 zelene paprike, 30 dkg sira emen-talerja, 1 malo kislo kumaro, 6 žlic drobnih oliv, olje, kis, žlico zenfa, 2 skodeli riža V slani vodi skuhajte riž, od-cedite in takoj naoljite, da se ne bo zlepil. Jabolko operite, vendar je ne lupite. Le očistite jo in narežite na kockice. Tako narežite tudi papriko in ku- L. očistite in operite, narežite na tanke rezine, papriko pa na rezance. Zelenovo korenino očistite, operite in narežite na kockice. maro. Sir narežite na večje kocke. Vse sestavine pomešajte med sabo, po okusu začinite s kisom, oljem, soljo in poprom. ime pa je dobila po kozmetični hiši, kjer so jo proizvedli. Mnogi maskari ravno zato tako rečejo še danes. Je pa res, da se današnja maskara v marsičem razlikuje od prve, ki je bila izdelana iz šamponaste paste, dame pa so jo nanašale s pomočjo ščetke, ki sojo prej navlažile s slino. Danes ji je najbolj podobna trda (in cake) maskara, ki jo še vedno najdete v prodaji, vendar se ženske raje odločajo za tekočo maskaro s čšetko. Daje to res iskan proizvod pove podatek, da so jih samo v lanskem letu prodali preko 116 milijard primerkov. '* * ** * Z VEZ D N ** * *i* **** * K * .* *# A Z 1 1 * *#* * POT* * * * *** *** * * © dobro © srednje © slabo Oven ■k Injčka Rsk lev Devica lehlnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar m delo © © © © © © © © © © © ® ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © Slabotnejše, pa vendar močnejše Moč ni usodna, vendar v športu pogosto zmaguje odločnost. Rekord v plavanju preko kanala La Manch že od leta 1979 pripada ženski, Penny Dean, in kljub mnogim poskusom dobrih moških plavalcev še ni premagan. Lynn Cox je edina, ki je kdajkoli uspela preplavati ledene vode Beringove ožine. Na kratko, v plavanju, v težkih pogojih, so ženske nepremagljive. Pa vendar je dejstvo, da so moški fizično močnejši od žensk. Športni zdravniki pojasnjujejo; žensko srce je manjše, njene žile manj sposobne kot moške, imajo tudi nežnejšo konstrukcijo in mišice. Vendar imajo ženske lastnost, ki jim pomaga zmagovati v mnogih športih -vztrajnost. Nobena težava jih ne ustavi, vedno znova poskušajo. To je nekaj lastnosti, ki jim omogočajo, da kljub slabši fizični moči premagujejo moški svet. Tako so boljše v mnogim disciplinah, ki zahtevajo večje tehnične sposobnosti, boljšo koordinacijo in več stila - v umetnostni gimnastiki, drsanju, jahanju. Tudi pri ženskem smučanju ni več toliko razlik v rezultatih, v jahanju pa že organizirajo mešana tekmovanja. 26. maja 1994 ČETRTEK, 26. MAJA PETEK, 27. MAJA SOBOTA, 28. MAJA NEDELJA, 29. MAJA PONEDELJEK, 30. MAJA TOREK, 31. MAJA SREDA, 1. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.15 Kljukčeve dogodivščine: Kljukec kot igralec 9.35 Zrcalce, otroška oddaja 9.50 Pojemo, zato smo 10.±oi'.">nika, 29. del kanadske dokumentarne 10.40 Zelena ura 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studio city, ponovitev 14.50 Videostrani 15.05 Svet poroča 15,40 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10Otroški program: živžav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45ABC- ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 ŽarišCe 20.30 EPP 20.35 Četrtek v cirkusu: veliki cirkusi sveta, 9. oddaja 21.30 EPP 21.35 Tednik 22.20 EPP 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.42 Šport 22.50 SOVA: To je ljubezen, angleška nanizanka, 12/19 Zasebni detektiv Philip Marlo-we, ameriška nanizanka, 1/6 0.05 Videostrani TV SLOVENIJA 2 15.00 KINOTEKA: angleški kla-sični filmi: Padli idol, angleški film (ČB) 16.35 Strta srca, francoska nadaljevanka, 11/16 17.25 SOVA, ponovitev Popolna tujca, ameriška nanizanka, 11/22 17.50 Izredno stanje, 6., zadnji del angleške nadaljevanke 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 CI A, angleška dokumentarna nadaljevanka, 1/6 21.00 Sejem - marketing klub 21.10 Povečava: Zaton stoletja - Testament, dokumentarni film Lordana Zafranoviča 0.30 Intervju: Lordan Zafrano-vič 1.10 Kolesarska dirka Girod'1-talia, posnetek VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Otroški program: Risanke Basni Bojana Jurca: - 0 množičnih ocenah in trpkih neizbežnostih -0 volku, kozlu in solati 19.25 Horoskop 19.30 Videostranil 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Celovečerni film: NESLIŠNI STREL; žanr: akcija 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00 10.00 Videostrani 10.15 Mladi Sherlock, ponovitev angleške nadaljevanke, 8/9 10.45 Denar, nemški film 12.20 Že veste 12.5upo-.iovna borza 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria 16.50 EP videostrani 17.00 Tok tok, kontaktna oddaja za mldostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Forum 20.25 EPP 20.30 Črna obleka za morilca, francoski film 22.20 EPP 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.42 Šport 22.46 TV jutri 22.50 SOVA: Ljubezen da, ljubezen ne, 4. epizoda ameriške nanizanke Zasebni detektiv Philip Marlo-we, ameriška nanizanka, 2/6 Temna noč, španski film 1.35 Videostrani TV SLOVENIJA 2 16.35 Četrtek v cirkusu: veliki cirkusi sveta, 9. oddaja 17.25 SOVA, ponovitev: To je ljubezen, angleška nanizanka, 12/19 17.55 Zasebni detektiv Philip Marlowe, ameriška nanizanka, 1/6 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 Obletnica Radia Koper 21.00 Večerni gost 22.00 Sejem - marketing klub 22.10 Oči kritike 23.10 Koncert orkestra SF, posnetek 1.10 Kolesarska dirka Giro d'l-talia, posnetek 1.40 Videostrani VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ; kontaktna oddaja Gost oddaje: mladi glasbenik Ladi Cverle 19.00 Otroški program: Risanke Basni Bojana Jurca: - O storjenih napakah - O deževniku in vrabčku 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Celovečerni film: VROČA TARČA; žanr: triler 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00 8.20 Radovedni Taček: lisica 8.35 Lonček kuhaj: skutin na-rastek z breskvami 8.45 Zimska tekovanj 9.10 Klub klobuk 10.00 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.50 Zgodbe iz školjke 11.40 Simonove sanje, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Večerni gost 14.50 Videostrani 15.05 Črna obleka za morilca, ponovitev francoskega filma 16.50 EP vidoestrani 17.00 TV dnevniki 17.10 Kaviar, angl. poljud-nozn. oddaja 18.00 Regionalni program LJ 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10Žrebanje3x3 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Utrip 20.25 EPP 20.30,0NA + ON 21.30*TV poper 21.45 Korenine slovenske lipe: Pretakanja, življenje med Bardom in Trstom, 6. oddaja: Bardo 22.10 EPP 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.32 Šport 22.47 TV jutri 22.50 SOVA: Philip Marlowe, am. naniz., Smeh bogov, angleški film 1.10 Videostrani TV SLOVENIJA 2 10.30 Povečava, ponovitev 14.40 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 4. del 15.45 Sova, ponovitev 17.05 Športna sobota 18.45 Modra divijina, am. po-Ijudnozn. odd. 19.15 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Jezdeci, angleška nadaljevanka, 2/4 21.00 EPP 21.05 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija, 4/12 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč 2.00 Videostrani HTV1_ 12.05 Oddaja resne glasbe 13.05 Prizma, magazin 16.10 Beverly Hills 18.30 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 21.45 Film 22.50 Slika na sliko VTV _ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Otroški program: Risanke, Basni Bojana Jurca: - 0 obveščanju razigrane javnosti - 0 novih govorancah 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.15 275. VTV MAGAZIN, oddaja z informat. vsebinami 20.45 AKTUALNO: Plesni zdomci se vračajo 21.05 Horoskop 21.10 Videostrani do 24.00 8.45 Živ žav, ponovitev 9.35 Uporniki v službi kralja, ponovitev danske nadaljevanke, 8/13 10.00 Slepa nedelja, angleška oddaja 10.50 Slike iz Sečuana, 12. oddaja: žetev 11.00 Mednarodno baletno tekmovanje v čast Rudolfu Nu-rejevu, 1. del 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Modra divjina, ponovitev ameriško angleške poljudnoznanstvene serije, 2/4 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.40 Crash: Mistery offlight 1501, ameriški film 15.10 C I A, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke, 1/6 16.00 Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka, 12/13 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.15 Loto 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Zrcalo tedna 20.25 EPP 20.30Pomladni 3x3 22.10 EPP 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.32 TV jutri 22.35 SOVA: Tečaj prešuštvovanja po žensko, 3. zadnji del angleške nadaljevanke Zasebni detektiv Philip Marlo-we, ameriška nanizanka, 4/6 0.15 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.50 Poglej in zadeni 11.10 SOVA, ponovitev: Zasebni detektiv Philip Marlovve, ameriška nanizanka, 3/6 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 12.45 ONA + ON, ponovitev 13.50 Športna nedelja 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Slovenski magazin 20.40 EPP 20.45 Grk Zorba, ameriški film (ČB) 23.00 Športni pregled 23.45 Videostrani HTV1 11.00 Malavizija 15.30 Družinska zabava 20.15 Sedma noč 23.00 Slika na sliko VTV _ 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški Miš maš, kontaktna oddaja 274. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja 275. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Pogovor v studiu: Kulturno društvo Griže Naj spot, koncert pevke Sade Horoskop ... Videostrani do 24.00 11.10 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, 7/26 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Kaviar, angleška poljudnoznanstvena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.20 Videostrani 14.50 Oči kritike, ponovitev 15.50 Moč in slava: najnovejši dosežki 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: kostanj 17.25 Cobi in prijatelji, španska risana serija, 2/13 17.50 Slike iz SeCuana, 13. oddaja: tržnice 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.20TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Sedma steza 20.35 Pravičnost na preizkušnji 21.15 Omizje 22.30 EPP 22.35 TV dnevnik 3, vreme 22.52 Šport 22.56 TV jutri 23.00 SOVA: Grda, umazana, zabita, angleška nanizanka, 3/6 Zasebni detektiv Philip Marlo-we, ameriška nanizanka, 5/6 0.20 Videostrani TV SLOVENIJA 2 13.55 Forum 14.10 TV mernik 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55Pomladni 3x3 16.35 Obzorja duha 17.05 Sova, ponovitev: Tečaj prešuštvovanja po žensko, 3. zadnji del angleške nadaljevanke 17.55 Zasebni detektiv Philip Marlovve, ameriška nanizanka, 4/6 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 R. Eichom: Onstran perja, nemška drama 21.00 EPP 21.05 Sudio city 23.00 Bran Rončel izza odra 0.30 Kolesarska dirka Giro d'l-talia, posnetek 1.00 Videostrani HTV1 10.00 Šolski program 13.05 Rim Johna Wayna 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.15 Arena, športna oddaja 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Otroški program: Risanke Basni Bojana Jurca: - O sitnih vprašanjih - 0 zdravem duhu 19.05 Risanke 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 10.50 Slepa nedelja, angleška oddaja 11.40 Univerzitetni razgledi 12.10 R. Eichom: Onstran perja, nemška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program: Lonček kuhaj: zelenjavni pečenjak 17.25 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka, 9/13 17.50 OscarJunior: Sibiline ljubezni 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Osmi dan 21.20 EPP 21.25 Strta srca, francoska nadaljevanka, 12/16 22.15 EPP 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.37 Šport 22.41 TV jutri 22.45 SOVA: Zakonca Fields v Franciji, 10. epizoda angleške nanizanke Zasebni detektiv Philip Marlovve, 6. zadnja epizoda ameriške nanizanke 0.00 Videostrani TV SLOVENIJA 2 15.00Zgodbe iz školjke 15.50 Sedma steza 16.10 Pravičnost na preizkušnji 16.50 Ljudje in zemlja 17.20 SOVA, ponovitev: V avtobusu, 27. epizoda 17.50 Zsebni detektiv Philip Marlovve, ameriška nanizanka, 5/6 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Družinske skrivnosti, 6. zadnji del francoske nadaljevanke 20.50 EPP 21.55 Znanstvena oddaja 22.25 Videošpon 23.25 Videostrani HTV1 10.00 Šolski program 13.05 Film Johna Wayna 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna serija 23.00 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Otroški program: Risanke Basni Bojana Jurca - 0 življen-skih poteh - 0 petelinih in tistih, ki so spodaj 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 276. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.40 Športni torek 21.30 Horoskop 21.35 Videostrani do 24.00 10.25 Tisoč in ena Amerika, španska risana serija, 22/26 10.50 Videošpon 11.50 Iz življenja za življenje 12.20 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, agleška dokumentarna nadaljevanka, 4/12 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 14.05 Intervju, pro et contra, homo turisticus, svet na zaslonu 15.05 Družinske skrivnosti, 60. zadnji del francoske nadaljevanke 15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Žarišče 20.30 EPP 20.35 FILM TEDNA: Volčje žrelo, perujsko-španski film 22.30 EPP 22.35 TV dnevnik 3, vreme 22.52 Šport 22.56 TV jutri 23.00 SOVA: Popolna tujca, ameriška nanizanka, 12/22 Taggart, škotska nanizanka, 1/12 0.15 Videostrani TV SLOVENIJA 2 15.40 Omizje 16.55 Moč in slava: najnovejši dosežki 17.25 Sova, ponovitev: Zakonca Fields v Franciji, 10. epizoda angleške nanizanke 17.55 Zsebni detektiv Philip Marlovve, 6. zadnja epizoda ameriške nanizanke 18.45 Kronika, 30. del kanadske dokumentarne serije 19.15 T*nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Športna sreda 22.30 Svet prooča 23.05 Videostrani HTV 1 10.00 Šolski program 13.05 Film Johna Wayna 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 21.00 Politični magazin 21.50 Ekran brez okvira 22.50 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Otroški program: Risanke Basen Bojana Jurca - O poti navzgor 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.15 TROPSKA VROČICA, nanizanka -14. del, Patsy Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 28. MAJ IV SLOVENIJA 1 11.40_ SIMONOVE SANJE Simon se vsako noč prebuja iz sna ves utrujen, kot da bi čisto zares prispel iz čarobne in mirne dežele, kjer žive že davno izumrle živali. Simon prav nič ne dvomi, da ta dežela v resnici obstaja, le odkriti jo je treba. SOBOTA, 28. MAJ TV SLOVENIJA 1 22.35_ SMEH GOSPODOV l/ filmu srečamo znani in značilni angleški humor, ki je marsikdaj na meji grobosti. Zgodba gre sicer res presneto zares, toda zasuka se tako močno v škodo glavnih dveh akterjev, da so njuna zločinska prizadevanja, predvsem pa rezul- tat ne samo v posmeh gledalcu, temveč tudi v posmeh blagohotnih bogov, ki jima tokrat vsekakor niso bili naklonjeni. NEDEUA, 29. MAJ TV SLOVENIJA 1 13.40_ SKRIVNOST POLETA 1501 Let številka 1501 je imel že na začetku težave - pa vendar se po vzletu z zamudo ni zdelo, da bi lahko nasto- pile težave. Toda neurje, težave z radarjem in tovorom v letalu so povzročili katastrofo. Temeljita preiskava, v kateri bodo sodelovali CIA, FBI in drugi strokovnjaki, bi naj razkrila resnico. Zanimiva jim je pi-Iptova žena, ki hoče odvrniti vsakršen sum v moževo krivdo. NEDEUA, 29. MAJ TV SLOVENIJA 2 20.45 _ GRK ZORBA Film je prejel Oscarja za najboljšo fotografijo in za stransko žensko vlogo. Predstavlja nam mladega ameriškega novinarja, ki potuje na Kreto - da bi prevzel zapuščino - posestvo na precej odročnem kraju. Po očetu grškega rodu šele zdaj spoznava domovino prednikov in njen ljudi. Med njimi je najbolj markanten stari Zorba, ki se z mladeničem spoprijatelji ter mu svetuje in odkriva posebnosti grške vsakdanjo na Kreti. SREDA, 1. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 20.35_ VOLČJE ŽRELO V vas Chuspi v Andih prispe vojaški oddelek pod vodstvom nepopustljivega in ambicioznega poveljnika Roce, da bi dokončno opravili z uporniki. Pri tem Roca ni prav nič bolj popustljiv do vaščanov, ki vojski seveda niso niti najmanj naklonjeni. Film je odličen odraz današnje politične scene v Južni Ameriki, kjer naj bi Ivadala demokracija, pa ima vojska še vedno oblast. NK Rudar Srečanje zapravljenih priložnosti Po nedeljskem prvenstvenem krogu v 1.državni nogometni ligi je na vrhu že odločeno, tretjič zapored je postala prvak ljubljanska SCT Olimpija, Mura in Maribor Branik pa bosta imela v preostalih treh krogih še svoje priložnosti. Sobočani, da obdržijo drugo mesto, Branikovci pa, da jih s tega mesta zrinejo. Kakorkoli že, vsi trije so si zagotovili nastop v evropskih tekmovanjih. Kljub nedeljski zmagi nad AM Cosmos so nogometaši Rudarja še naprej na lO.mestu, ki jim je očitno kar priraslo k srcu. Po tekmi trener Drago Jarc ni bil povsem zadovoljen z igro svojih varovancev. Izid ne ustreza razmerju moči na igrišču, saj je bilo to srečanje zapravljenih priložnosti, zapravljali pa so jih domači napadalci, pa tudi obrambni igralci, ki so pogosto prihajali v kazenski prostor gostujočega vratarja Tahiroviča. tekma je bila v prvem polčasu slaba, v drugem pa so "rudarji" zaigrali zelo podjetno, njihove nevarne napade in priložnosti smo komajda sproti beležili in če bi bil rezultat trikrat višji, bi bilo to povsem zasluženo. Od 66. minute dalje so imeli na zeleni travnati površini tudi številčno premoč, saj je mariborski sodnik Novarlič pokazal gostujočemu branilcu rumeni karton zaradi prekrška nad Slavkom Ja-vornikom; ker je ta igralec "poru-menel" že nekaj minut pred tem, je to pomenilo pot v slačilnico. Prav v obdobju številčne in popolne terenske premoči se je znova potrdila znana nogometna resnica - če ne daš, dobiš. Gosti so prestregli eno izmed žog. krenili v nasprotni napad in domači vratar Čanič je bil proti njihovemu srednjemu napadalcu nemočen. To se je zgodilo v 82.minuti. Velenjčani so prvi zadetek dosegli že v 23.minuti. Po lepi akciji Spasojeviča in Paviča je v kazenskem prostoru gostov žogo prejel Komar, izigral je dva obrambna igralca Cosmosa, za tem tudi vratarja in zatresel mrežo. Ta igralec je bil v nedeljo najboljši mož na igrišču, kot da bi mu bil odmor treh tekem zaradi izključitev koristil, žal v nadaljevanju ni imel sreče. Najbližje svojemu drugemu Trener Borut Jarc po srečanju s Cosmosom kljub zmagi ni kazal tako veselega obraza kot pred njim zadetku je bil v 74.minuti. Žogo je sprejel na sredini igrišča, prei-graval vse do kazenskega prostora gostov, zadetek paje preprečila leva vratnica. V 87.minuti mu je zadetek preprečil gostujoči branilec, ki je žogo izbil s same golove črte. Bil je zaslužen tudi za drugi Rudarjev zadetek, ko se je spet otresel nasprotnikovih igralcev, kot na dlani podal žogo Spasoje-viču, ta je s kakšnih 17 metrov močno udaril in žoga se je znašla v gostujoči mreži. Skratka, "rudarji" so si priigrali minimalno, a zasluženo zmago. Njihovo premoč potrjuje tudi razmerje udarcev s kota - 11:3. ■ vos NK ERA Šmartno Končno zmaga v gosteh Šmarški nogometaši so se po dolgem času z gostovanja vendarle vrnili z zmago in dvema točkama. V Medvodah so tekmo z zadnjeuvrščenimi domačini pričeli zelo napadalno, domačini so se branili na vso moč, gostje pa so vodilni zadetek dosegli šele v 25. minuti, ko je Delameja povratno žogo Malusa poslal v mrežo. Igralci ERE so na igrišču gospodarili vse do odmora, domačine pa je reševal njihov odlični vratar. V drugem polčasu je bila podoba na igrišču enaka. Šmarčani so stalno napadali, a so bili preveč neučinkoviti, prepričljivo zmago pa so si zagotovili šele v zadnjih minutah. Na 2:0 je po prodoru Druškoviča povišal Štefančič, ki je tik pred tem vstopil v igro, končni izid pa je po samostojnem prodoru in z lepim strelom postavil Grobelšek. V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostoval Napredek iz Domžal, kar bo priložnost za novi točki, morda tudi za korak navzgor na lestvici. ■ Janko Goričnik Liga "Skale 94" Z Mavrico že včeraj Nogometaši Rudarja so prvenstveno tekmo 28.kroga z Mavrico v Ljubljani odigrali že včeraj, po tekmi pa nadaljevali pot v Španijo. V Zaragosi bodo sodelovali na mednarodnem turnirju. V prvi in drugi ligi malega nogometa "Škale 94" so odigrali že 5.krog. V boljši je v vodstvu ekipa Mister X-Gol bar z 8 točkami, s točko manj in manj odigrano tekmo pa ji sledita moštvi KMN Mušketirji in Konovo Saloon; v drugi ligi je s polnim izkupičkom na vrhu lestvice ekipa Zlatorog Škale, z enim porazom in boljšo razliko v zadetkih ji sledi Kamnoseštvo Kozjak, na tretjem mestu pa so z dvema porazoma igralci Kovinarstva Novak. Rezultati 5.kola - l.liga: Vigo Vinska Gora:KMN Bambino 2:3, Lipov list:Mister X-Gol bar 1:3, KMN Mušketirji:Plešivec 5:0, Madl Tris:KMN Podkraj Stil dekor 4:4, Konovo Saloon:KMN Fori Škale prestavljeno, RBM Commeroe prost; 2. liga: Zlatorog Škale:ŠK Cirk-ovce 3:0, Kamnoseštvo Kozjak:Club Duo 3:1, Krokodilčki:Topolšica 1:6, ŠD TEŠ LKovinarstvo Novak 2:1, KMN Ravne:ŠD TEŠ II 3:0, Tempo Florjan prost. Mali nogomet Polovšak znova na operaciji Rudarjevemu kapetanu Ervinu Polovšaku se ni izpolnila želja, I da bi vsaj v zadnjih tekmah pomagal soigralcem k čim boljši uvr- | stitvi. Znano je, da je moral februarja, ko so bili Velenjčani na ■ pripravah ob morju, na operacijo desnega kolena v Valdoltro. Zdravniški poseg ni bil uspešen, upajmo, daje bilo v torek v Celju I bolje in da bo čim prej sposoben za igro. Boštjan Aljaž-direktor kluba V vodstvu Rudarja se zavedajo, da sedanja vse večja ■ profesionalizacija slovenskega nogometa zahteva čim boljšo or- ■ ganizacijo kluba. Eden izmed korakov k temu je tudi imenovan- I je Boštjana Aljaža za direktorja kluba. Ljubiteljem nogometa je | posebej znan po dosedanjem zelo uspešnem delu v velenjskem ■ Sportklubu. L1_________________I Karate a m m m m Uspešno za konec sezone Velenjski pionirji so z uspešnim nastopom na mednarodnem turnirju "Ruše 94" sklenili tekmovalno sezono 93/94. Na turnirju je nastopilo rekordnih 300 tekmovalcev z Madžarske, Hrvaške in Slovenije, kar je vnovično potrdilo velike priljubljenosti tega športa med mladimi. Velenjčani so se tudi tokrat izkazali. Pri mlajših dečkih so bili Očko 3., Vešligaj 4.in Petrovič 8., pri starejših dečkih sta Jelen in Sprečakovič osvojila 2.in 3.mesto, pri starejših deklicah paje bila Cingesaijeva četrta. V velenjskem karate klubu bodo od 25.junija do 2.julija na Slemenu pripravili 4.šolo v naravi za pionirje. Zanjo se je letos prijavilo že preko 50 pionirjev in pionirk, ki bodo pod vodstvom klubskih trenerjev deležni zanimivega športnega in razvedrilnega programa. ■ Dušan Borovnik Pričeli medobčinsko ligo Sabljanje Z vse večjo popularnostjo dobiva mali nogomet tudi vse večji pomen; pri slovenski nogometni zvezi že deluje komisija za mali nogomet, že leta 1996 pa naj bi bilo v Španiji prvo uradno svetovno prvenstvo. Novost so tudi medobčinske lige, katerih zmagovalci bodo v sezoni 95/96 oblikovali prvo slovensko ligo malega nogometa, pravico nastopa pa imajo izključno registrirani malonogometni klubi in igralci. Včeraj (v sredo) so tako pričeli s tekmovanjem v medobčinski ligi na področju celjske regije. V njej sodeluje deset klubov, med njimi kar trije velenjski - Sportklub, Dnevi želja in Behar. Zmagovalec dvokrožnega ligaškega sistema se bo uvrstil v finalni del za naslov državnega prvaka, ki ga brani prav Sportklub Velenje. Že v petek bodo odigrali drugi krog in vsi velenjski predstavniki bodo igrali doma. Dnevi želja se bodo ob 18.uri na igrišču OŠ Gustav Šilih srečali z ekipo Juventus Maco iz Šentjurja, ob isti uri bodo na igrišču OŠ Bratov Mravljak tekmo proti Štravsu iz Šmarij pričeli igralci ekipe Behar, nogometaši Sportkluba pa bodo tekmo z Grenom iz Laškega v Rdeči dvorani pričeli ob 21 uri. ■ Zdravko Golob V Velenju za jakostno lestvico Sabljaški klub Rudolf Cvetko je v soboto organiziral turnir za slovensko jakostno lestvico. Nastopilo je 10 tekmovalk (brez delitve na starostne kategorije) 14 dečkov (1979 in mlajši) ter 14 starejših dečkov (1978 in starejši). V ženski konkurenci so se Velenjčanke uvrstile takole: 3.G.Salobir, 8.B.Salobir, 9.Z.Močilnik in 10. B.Kapfer; starejši dečki: 3.Rok Bezlaj, 5.Peter Bezlaj, 6.Gregor Uranjek, 7.Drago Ran-zinger; dečki. 1.Mitja Uranjek, 2.Jure Meh, 3.Gregor Gorjan, ^.Gregor Kralj, 13.Jure Uranjek. Peter Bezlaj, Gregor Uranjek in Drago Ranzinger z uvrstitvami niso posebej zadovoljni, bolj vesela pa sta Rok Bezlaj, ki še naprej vodi na jakostni lestvici, posebej pa Mitja Uranjek, ki je nastopil šele na tretjem turnirju sploh in že zmagal. Tako so igrali Rudar:AM Cosmos 2:1 (1:0) VELENJE - Mestni stadion, gledalcev 700, sodnik Novarlič iz Maribora. STRELCI: 1:0 - Komar (23), 2:0 - Spasojevič (64), 2:1 - Orel (82). RUDAR: Čanič, Javornik, Balagič, Muslimovič, Bulajič, Doler, Mešanovič (Vidovič), Pavič (Purg), Oblak, Spasojevič. Loka Medvode:ERA Šmartno 0:3 (0:1) MEDVODE - Igrišče Loke, gledalcev 250, sodnik Medved iz Kotelj. STRELCI: 0:1 - Delameja (25), 0:2 - Štefančič (86), 0:3 - Grobelšek (89). ERA ŠMARTNO: Kališek, Jelen, Žurej, Maglica, Fajdiga, Irman, Malus (Stojko), Grobelšek, Druškovič, Mašič, Delameja (Štefančič). Balinanje Vse bliže cilju Smučarski skoki Novo vodstvo in zagate Prejšnji teden so letno skupščino opravili člani Smučarsko-skakalnega kluba Velenje. Ob oceni minulega dela so posebej poudarili velike denarne zagate, saj morajo starši do razrešitve primera "SSK Velenje-Škoflek" sami prispevati sredstva za ge, opremo in nastope za tekmovalce. Med pomembnejše uspehe vsekakor sodi skupno 4. mesto v letošnjem pokalu coekta, v prihodnji tekmovalni sezoni je cilj 3_n«»sto med slovenskimi klubi. V nadaljevanju so sprejeli delovni program za sezono 94/95 in opredelili naloge, ki jih čakajo najprej. Prva bo 29.maja na vrsti tekma mladincev in dečkov vseh kategorij na 55 - metrski skakalnici, posebej pa je pomembno, da priprave na največjo letošnjo prireditev, Ski Jumping Challeng-er, tečejo skladno z načrti. Na koncu so izvolili novo vodstvo kluba, novi predsednik je Milan Živic, tehnični vodja pa bo poslej Jože Ograjenšek. I I I I Atletika I Mladi skakalci so se seveda razveselili priznanj in značk za dosežene daljave m ss m ms Dobri nastopi v Celju Drugi del kvalifikacij za slovenski pokal so atleti opravili v Celju. Nastopilo je 150 tekmovalk in tekmovalcev iz 16 klubov, več odličnih uvrstitev pa so dosegli tudi člani velenjskega kluba. Dvojno zmago na 200 metrov sta slavila Šalamon in Štor, prav tako Bahtiri in Hrapič na 800 metrov. Pri članih je Šalamon zmagal še na 400 m z ovirami, pri članicah pa je bila Pozničeva na 3.000 metrov druga za Javornikovo. "Tri srca" in Mondsee Državno prvenstvo v maratonskem teku na 42.195 metrov, ostali teki in planinski pohod, 14.po vrsti prireditev "Tri srca" v Radencih, bo 28.maja. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane odpeljal v soboto ob 8.30. Vabilo velja tudi za tek okoli jezera Mondsee pri Salzburgu v Avstriji, ki bo 5.junija, udeleženci pa bodo na dvodnevno pot krenili dan prej ob 6.uri. Med potjo si bodo ogledali Mozartovo mesto Salzburg, cena avtobusnega prevoza in organizacije pa je 3.500 tolarjev. ■ H.J. Balinarji RLV MACO so si v 2.državni ligi vzhod z novo zmago nabrali upoštevanja vredno zalogo točk za nadaljevanje boja do končnega cilja - prvega mesta in napredovanja v 1.državno ligo. V tem kolu so v Rogaški Slatini odpravili domači Megrad kar s 15:2. V šaleški območni ligi je Trebeliško premagalo Velenje s 15:2 in utrdilo zasluženo vodstvo, GIP Vegrad pa v Trbovljah ni imel sreče in je klonil proti domačinom s 7:10. Tudi dečki se marljivo pripravljajo na skorajšnji turnir območnih zvez v Škofji Loki. Njihova zagnanost obeta lepo prihodnost - tako na balinišču, kot v vodenju kluba. ■ Boris Knavs Tenis tš^ « ŠŠ STK še brez zmage " Da bo boj za obstanek v 1.slovenski teniški ligi hud, so v Šaleškem teniškem klubu vedeli že prej, to pa dokazujejo predvsem rezultati po prvih štirih krogih. Pomlajena velenjska ekipa je po štirih srečanjih še vedno brez zmage, kdo bo tudi prihodnje leto ostal v najboljši ligi in kdo bo imel možnost popravnega izpita v končnici, pa bodo očitno odločila medsebojna srečanja med Koprom, Celjem in Velenjem. V dosedanjih srečanjih sta v ekipi ŠTK največ pokazala Dovšak in Topčič, najmanj športne sreče pa je imel Apšner. Dosedanji rezultati: ŠTK : Domžale 3:6, ŠTK:Branik (Mb) 2:7, STK :Železničar (Mb) 2:7 in ŠTK :Slovan (Lj) 0:9. Ivanovič znova odličen V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani največji turnir za najmlajše kategorije starosti 9, 10 in 11 let. Na pokalu Maximarketa je nastopilo skupno 270 nadobudnežev, tretjina jih je bjla iz sosednje Hrvaške. Med velenjskimi upi je bil najboljši Ivanovič (ŠTK), ki si je v kategoriji do 10 let priboril 3,mesto, v isti kategoriji pa seje Kavtičnik (AS) uvrstil med 8 najboljših. Črešnik uspešen v Italiji Na povabilo slovenske teniške zveze je Matej Črešnik nastopil na promocijskem turnirju Evrope v italijanskem Livornu. V posamični konkurenci se*je med 64 tekmovalci uvrstil v 2.kolo, velik uspeh paje skupaj z Dolečkom iz Maribora dosegel v igri dvojic, saj sta šele v finalu klonila proti italijanskima vrstnikoma. ■ Alojz Benetek Strelski šport Na prvem kontrolnem strelskem tekmovanju z malokalibrskim orožjem v Ljubljani je s pištolo proste izbire zmagal Simon Veternik, ki je nastreljal 549 krogov. Na izbirni tekmi za nastop na tekmi svetovnega pokala v Milanu, ki bo danes, 26.maja, je Simon Veternik osvojil 2.mesto s 567 krogi, s krogom več pa je zmagal Janez Štuhec. ■ F.Z. _ m ŠPORT IN REKREACIJA »H Društvo invalidov Šoštanj IIIIKIISIIIISIIIIII Odlični v namiznem tenisu Na 2.državnem prvenstvu upokojencev v namiznem tenisu so nastopili igralci iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Brežic, Nove Gorice, Celja, Tržiča in Šoštanja. Tekmovali so posamezniki, dvojice in mešane dvojice, moški do in nad 60 let ter ženske. Zelo uspešni so bili Šoštanjčani, moški so se uvrščali v polfinale, posebej pa so se izkazale ženske s petimi medaljami, pri posameznicah je zmagala Glavačeva, Klosternikova je bila tretja, skupaj sta zmagali še v dvojicah; v mešanih dvojicah sta prvo in drugo mesto osvojili dvojici Klosternik-Terkalj ter Glavač-Dimič. Po tekmovanju so Šoštanjčani izrazili željo, da bi bili organizatorji 3.državnega prvenstva prihodnje leto. ■ F.Turk Invalidski šport Tretji v sedeči odbojki Na Ravnah na Koroškem so minulo soboto odigrali končnico državnega prvenstva v sedeči odbojki, velenjska ekipa pa je na koncu osvojila odlično 3.mesto. Velenjski tekmovalci so v polfi-nalu izgubili z domačo ekipo Samorastniki z 0:3, v boju za 3.mesto pa premagali Mursko Soboto s 3:0. Končni vrstni red: l.Samorastniki (Ravne), 2.Samorastniki (Ljubljana), 3.VELENJE, 4.Murska Sobota. ■ Andrej Samec POLZELA 38 informacije tel.: (063) 721-052 rOTDT d.o.o. SUZUKI IZJEMNO UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV - 5% GOTOVINSKI POPUST - STARO ZA NOVO - V SKLOPU AVTOMOBILSKEGA SALONA 94 VAM NUDIMO SEJEMSKI POPUST DO 7. JUNIJA got. 5% popust sejem, popust SVVIFT 1,0 GL 3DHB 18.228 DEM 16.871 DEM SVVIFT 1,3 GL3D 19.804 DEM 19.261 DEM SAMURAI LX 24.643 DEM 24.143 DEM VITARA LX 3D 34.568 DEM 34.025 DEM VITARA 5D 40.854 DEM 40.313 DEM Obiščite nas na 12. pomladanskem obrtnem sejmu v Celju od 23. do 29. maja! AMD Šaleška dolina V nedeljo vsi na Trebeliško AMD Šaleška dolina bo v nedeljo, 29.maja, na Trebeliškem pripravil drugo letošnjo dirko za državno prvenstvo v stadionskem motok-rosu za kategorije 80, 125 in 250 kubičnih centimetrov. Z izjemo Sitarja, ki ima mednarodne obveznosti bodo nastopili vsi najboljši slovenski krosisti, med njimi Kragelj, Juhant, Jelen in drugi. Gledalci bodo posebej spodbujali četverico domačega društva (Potočnik, Marinšek, Blažič in Pravdič), ki se v slovensakem merilu vse bolj uveljavlja.Uradni trening bodo pričeli ob 12., prvi start pa ob 14.uri. Športni funkcionarji AMD Šaleška dolina pa imajo še večje načrte. Mednarodna zveza FIMA je že dala zeleno luč za organizacijo večjih mednarodnih tekmovanj na Trebeliškem, prva pa je za letos v ognju pozivna dirka za consko tekmovanje 8 držav. Upajo, da bodo uspeli, s tem zadovoljili ljubitelje tega privlačnega športa in kronali svoje napore pri urejanju 620 metrov dolge proge s 34 skoki. Novice iz Šaleškega AO Pod pokroviteljstvom in v organizaciji Šaleškega alpinističnega odseka je bila v soboto na umetni steni v Rdeči dvorani druga tekma srednjih kategorij prostih plezalcev za slovenski pokal. Tekmovanja seje udeležilo 65 mladih plezalcev iz 17 slovenskih športno-plezalnih klubov in domači plezalci so se znova odlično odrezali. Med starejšimi dečki je Tomaž Jevšnik zmagal, pri kadetih je bil Peter Bračič drugi, pri starejših deklicah pa Tanja Ravljen peta. V soboto, 11.junija, bo Šaleški AO organiziral še tekmo za člane. ■ Ivč Kotnik NK Žalec Mladinci prvi v Nemčiji Enajsterica mladincev NK Žalec se je odlično odrezala na mladinskem turnirju v nemškem mestu Willich. V konkurenci 5 ekip so brez poraza osvojili prvo mesto, prehodni pokal in pokal v trajno last. V štirih tekmah so štirikrat zmagali, dosegli 12 zadetkov in nobenega prejeli. Najboljša strelca za Žalec sta bila s po 6 zadetki Hodžar in Ahčan. ■ Jože Grobelnik Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. RTC JEZERO sobota, 18.5. ob 18. uri 30LET ANSAMBLA LOJZETA SLAKA l/e/v/U ^t^il^hA j^uMfov- ob je^tM* - \luvi f^etoM^, > j30 tet pz/t«^. DJ^LcJbj^lrh-C VtlUtM^O- ^^MIZ 4>l< -j^l^ilc^O-. Od 77 SO vo3S~r z V KRATKEM VAM BOMO V TRGOVINI V CELJU PONUDILI NAJVEČJO IZBIRO TEKSTILNIH TALNIH OBLOG V SLOVENIJI NA ZALOGI JE BLAGO VODILNIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV, KOT SO: PEGULAN, VORWERK, FORBO, DURA SOMHER, ITC, SCHAEFFLER... DO ODPRTJA TRGOVINE SE VRŠI PRODAJA TALNIH OBLOG IZ ZALOGE V NAŠIH POSLOVNIH PROSTORIH VŽALCU ŠLANDROV TRG 22. /nad SDK Žalec/ II. NADSTROPJE PODROBNE INFORMACIJE NA TEL. 063/ 714 634 OD 08-16 URE REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za javne gospodarske zadeve javni razpis za izbiro izvajalca za ureditev Cankarjeve ulice v Velenju. 1. Investitor: Republika Slovenija, Občina Velenje - Sekretariat za javne gospodarske zadeve 2. Predmet razpisa: ureditev Cankarjeve ulice v Velenju 3. Vrednost razpisanih del po projektantski oceni znaša 55.000.000,00 SIT. 4. Rok izvedbe I. etapa (50 % vrednosti del) je 45 dni Predviden pričetek izvedbe del je julij 1994 II. etapa (50 % vrednosti del) je 60 dni Predviden pričetek izvedbe del je september 1994 5. Razpisna dokumentacija je na Zavodu za urbanizem Velenje, Trg mladosti 2 (Čas) in jo je možno po predložitvi dokazila o plačilu (2.500 SIT na žiro račun štev. 52800-601-21527) dvigniti vsak delovni dan od 8. do 14. ure. 6. Ponudba mora vsebovati firmo oziroma ime ponudnika, reference na področju izvajanja tovrstnih del, dokazilo o registraciji, predračun za vsa dela v skladu s popisi del, način obračuna morebitnih dodatnih in več del, možnost kredita, izjavo, da je ponudnik seznanjen z vsemi pogoji, tudi s terenskimi prilikami, izjavo, da se ponudnik strinja, da se plačilo izvede s kompenzacijo, cene v ponudbi morajo biti fiksne do konca izvajanja. 7. Projekt za razpisana dela je od ponedeljka 30.05 1994 dalje na vpogled na Zavodu za urbanizem Velenje (Štajner). 8. Rok za oddajo ponudb je 20 dni po objavi. Ponudbe z oznako "Ne odpiraj - ponudba za ureditev Cankarjeve ulice" je potrebno dostaviti na Občino Velenje - Sekretariat za javne gospodarske zadeve, Velenje, Titov trg 1, do 15. junija 1994. 9. Javno odpiranje pravočasno prispelih ponudb bo v četrtek, dne 16. junija 1994 ob 12. uri na občini Velenje (soba štev. 28 -1, nadstropje). Pri odpiranju ponudb so lahko prisotni predstavniki ponudnikov, ki morajo predložiti pismeno pooblastilo. 10. Naročnik si pridržuje pravico, da v primeru pomanjkanja finančnih sredstev, sklene pogodbo le za del razpisanih del. 11. Upoštevane bodo le ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisne pogoje. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za JGZ J^L J^L avto moto društvo šaleška dolina prireja 29.5.1994 ob 14. uri DIRKO V STADION MOTOKROSU DRŽAVNO PRVENSTVO za razred 80, 125 in 250 ccm _< RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Nina, Sašo, Jure: financ ministri našega programa klic. Pri objavi cen kakšnih desetih izdelkov, ki so jih po ugodnih cenah (ne pa seveda tako ugodnih, kot so bile zapisane), prodajali v tej trgovini, so jih iz nje poklicali in povedali, da se pri njih ljudi kar tre. Nikoli prej in nikoli kasneje jih v njej ni bilo več toliko. Veste zakaj? Ker je pri vseh cenah izpadla prva številka. Tako je recimo stvar, ki običajno stane 1234 tolarjev, stala le 234 tolarjev in tako naprej in tako naprej. Sicer pa so takšni primeri, primeri z napakami, pri njih izjemni. Če pa so že, so vedno v korist naročnikov. Navadno so prav Nina, Jure in Sašo tisti, ki včasih kaj popravijo, svetujejo... Mi vam jih vsekakor priporočamo. Če se boste odločili, da z njihovo pomočjo propagirate kaj svojega, potem jih najdete na sedežu firme Naš čas, d.o.o., Foitova 10 Velenje, jih pokličete po telefonu 853 - 451 ali 855 - 450, ali jim kaj sporočite po faxu 851 - 990. ■ mkp Naši trije propagandisti: Nina Jug, ki je tudi vodja propagande ter Sašo Konečnik in Jure Beričnik. (foto: Nina Jug, Sašo Konečnik in Jure Beričnik. Trojka, ki je sicer ni slišati v programu Radia Velenje, pripravi pa veliko tistega, brez česar Radio sploh ne bi mogel živeti! Nekakšni financ ministri programa so, in nekakšni posredni prodajalci blaga in storitev, tankočutni, da je kaj. Polni zanimivih idej ter levih in desnih propagandnih prijemov. Najbolj zadovoljni seveda takrat, kadar "epp" sporočila, kijih oblikujejo, padejo na plodna tla. Kadar so naročniki storitev z njimi zadovoljni. Zadovoljni pa so takrat, ko na osnovi propagandnega sporočila, ki ga pripravi kdo izmed njih, vzbudi oglaševalec zanimanje pri poslušalcih (Radio Velenje), bralcih (Naš čas) ali gledalcih (Kanal 08). Tega vzbudi pa vedno. Tako pravijo. Vzbudi ga tudi takrat, brez dvoma, ko se kaj zalomi in ne izpade tako kot so si zamislili. "Saj veš, da smo mi najboljši? No, če to veš, potem veš, da smo najboljši tudi takrat, ko ga kaj polomimo," samozavestno zatrjujejo. Kar nasmihali so se, ko sem jih vprašala, kaj imajo v mislih. In so se spomnili kako fantastičen promet so imeli nekega lepega dne v eni lepših trgovin v Velenju. Po tistem, ko so najprej, ko so videli, kaj seje zgodilo, vsi zgroženi in slabe volje obsedeli... Nesrečni zaradi napake, ki se je primerila, so čakali telefonski Iiiiiiiiiiii i ■ ■ 11111 umi KINC KINC KINC MALI OGLASI 11111 DOM KULTURE VELENJE OTROŠKI FILMSKI MARATON v nedeljo, 29. 5.: ob 10. uri WILLY - mladinska melodrama ob 16. uri - MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE - Waltdisnejyeva risanka ob 20. uri - PHILADELPHIA drama. Žrebanje praktičnih nagrad in posebno presenečenje za najmlajšega obiskovalca! Cena vstopnice nižja - 300,00 SIT! Četrtek, 26. 5. ob 20.30 uri, Sobota 28. 5. ob 19. uri in 21.30 uri, Nedelja, 29, 5 ob 20. uri (otr. filmski maraton - OFM) PHILADELPHIA drama. Režija: Jonathan Demme (Ko jagenjčki obmolknejo) Vloge: Tom Hanks (OSKAR za najboljšo moško vlogo), Denzel VVashington, Antonio Banderas STREETS 0F PHILADELPHIA -OSKAR za najboljšo pesem (Bruce Springsteen)! Pretresljivi odlomek iz življenja sposobnega odvetnika, ki ga firma odpusti zaradi tega, ker ima aids in je homoseksualec. Čeprav umira, želi dobiti tožbo proti svoji firmi. Jo dobi? Pomaga mu temnopolti odvetnik, ki ga igra odlični Denzel VVashington. Sobota, 28. 5. ob 17. uri, Nedelja, 29. 5. ob 10. uri (OFM)_ WILLY (Free Willy) - melodrama. Zgodba o prijateljstvu med kitom Willyjem in neprilagojenim dečkom, kije navdušila mlado- stnike in tudi njihove starše povsod po svetu. Ne zamudite! Ponedeljek, 30. 5. ob 20. uri ZLATI ČASI (Belle Epqoue) -španska erotična komedija. Režija: Fernando Trueba OSKAR ZA TUJI FILM. Film z več kot 20-timi nagradami. V Španiji najbolj gledan domači film vseh časov. V ZDA ga bodo spoznali sočasno z nami! Leto 1931. Dnevi monarhije so končani. Mladi dezerter se skrije pri ostarelem slikarju, kjer sreča štiri slikarjeve hčerke... Od torka, 31. 5. do 2.6. si boste lahko v vseh kinematografih ogledali družinsko komedijo BEETHOVEN 2. Točen razpored bo objavljen na videostraneh, na Radiu Velenje ter na oglasnih deskah Kina Velenje. KINO ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 26. 5. ob 18. uri PHILADELPHIA (Tom Hanks -Oskar za glavno moško vlogo! Oskar za pesem Streets of Phila-delphia!) Petek, 27. 5. ob 20. uri WILLY - čustven film o velikem prijateljstvu med dečkom in kitom. Tudi vas bo obiskal BEETHOVEN 2! Poglejte na vašo oglasno desko! KINO ŠOŠTANJ Petek, 27. 5. ob 18. uri WILLY - mladinska melodrama. Potrebovali boste robčke! Nedelja, 29. 5. ob 19. uri PHILADELPHIA drama. PLIN-TOP, DOSTAVA GOSPODINJSKEGA PLINA NA DOM vsak dan od 8. do 19. ure, nedelje in prazniki od 10. do 17. ure. Telefon 851-396. KMN LAHKO LAŠKO ANDRAŽ, organizira dne 18.,19.6.1994 dvodnevni turnir v malem nogometu z denarnimi nagradami in pokali. Telefon 721-772 ali 721-088. V CENTRU VELENJA ODDAM DVE OPREMLJENI PISARNI s telefonom in faksom. Telefon 882-493 zvečer. Družina RAMŠAK se iskreno zahvaljuje za izkazano pomoč ob tragični smtri našega moža in očeta FRANCA RAMŠAKA Viliju in Nadi Poznič ter Alešu in Mateji Kovač! VSI NJEGOVI ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA KU-PERBUSH in hladilnik H 715, ugodno prodam. Telefon 856-126 po 16. uri. TRAJNO ŽAREČO PEČ ŠTADLER, novo in fasadni perlit, prodam. Telefon 855-537. VISO RE, letnik 84, registrirano do 95/4, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-314 TAM 80 T 50, prodam po ugodni ceni. Telefon 852-687, ob večernih urah. ČRNI VELIKI ŠNAVCERKI, odličnih staršev, ugodno prodam. Telefon 851-902. TRABANT 601, registriran do aprila 95, prodam za 1250 DEM. Telefon 855-948 ali 0609-617-697. PREKLICUJEM VEUAVNOST ČLANSKE IZKAZNICE SSS na ime Benjamin Vozlič. ISKRIN SESALEC ZA PRAH, nov, nerabljen, prodam. Telefon 853-924. ZASTAVO 126 P, letnik 87, prodam. Telefon 885-510 zvečer. CAMP PRIKOLICO ADRIA 450 2 + 2, letno zimsko,z baldahinom in opremo ugodno prodam. Telefon 779"-281 po 19. uri. MIVKO V VREČAH in remfuzi, prodam. Telefon 882-220. HROŠČA 1200 J, letnik 76, registriran, prodam. Hriberšek 857-778 med 18. in 21. uro. NOVO KOTNO JEDILNICO, tapeciran hrast, kot in trije stoli, prodam. Telefon 858-573. ODDAM POSLOVNI PROSTOR ZA MIRNO OBRT, stružnico, stružne dolžine 1,5 m, vrtalni stroj ter stroj za rezanje železa, pro-dam.Telefon 881-053 po 20. uri. KOSILNICO SOKOL 145 z obračanikom, prodam. Telefon 893-035. ZASTAVO 126 P, letnik 89, registrirano do 5.95. Telefon 832-567, Marija. V VARSTVO NA DOM sprejmem dva malčka. Telefon 854-160. IŠČEMO POPOLDANSKO VARSTVO ZA OTROKA. PaveJ Kame-nik, Primorska cesta 3 Šoštanj. BRAKO PRIKOLICO prodam za 350 DEM, prodam tudi surf Burjo za 100 DEM ter otroško dirkalno kolo Sinjor na 5 prestav za 100 DEM. Telefon 892-263 zvečer. LASTNIŠKO GARSONJERO (27 m2) v centru Velenja, prodam. Telefon 061-15-99-887 dopoldan in 061-267-164 zvečer. LASTNIŠKO GARSONJERO (27 m2), v centru Velenja z doplačilom zamenjam za enako ali večje lastniško stanovanje v Ljubljani. Telefon 061-15-99-887 dopoldan ali 061-267-164 zvečer. MOLZNI STROJ WESTFALIJA, prevozni, nov, ugodno prodam. Telefon 354-013. PICERIJA CIGLER V ŠOŠTANJU, zaposli dva natakarja ali dve natakarici ter kuharja. Hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Strežba restavracijska. Telefon 882-266. PRIPRAVNICA IŠČE SOBO ali garsonjero v Velenju. Telefon Mojca 857-265 po 16. uri. KARTO ZA PREMOG INAPN4 prodam. Telefon 852-600. EN0S0BN0 STANOVANJE V ŠOŠTANJU PRODAM in gumi čoln z motorjem 4,5. Telefon 882-411 popoldan. PREKLICUJEM VEUAVNOST V0-ZOVNIVE na relaciji Topolšica-Go-renje št. 28045 na ime Helmut Kozjak in osebne izkaznice št. 33872. PRIKOLICO BIFE 2X3 m proda- ' mo. Telefon 857-927 ali 851-226. SAMOHODNI OVRAČALNIK PU-TINGER primeren za slabše terene, prodam. Telefon 885-830. HIŠO V LETUŠU IN ŠKALAH PRODAM. Telefon 856-899 od 7. do 14.ure. KADET KARAVAN letnik 73 in motor BT letnik 88 skoraj nerabljen ugodno prodam. Telefon 854-252. ROLETE, ŽALUZIJE, IZDELUJE-MO, MONTIRAMO IN POPRAVLJAMO. Boris Kurent, telefon 061-320-639. Organiziramo ZAČETNI, 30 URNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA za WINDOWS IN WORD FOR WINDOWS s pričetkom v PONEDELJEK, 30. 5 ob 16. uri na Ljudski univerzi Velenje. Informacije In prijave tel.: 854-539, LJUDSKA UNIVERZA VELENJE. I O 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 26.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEVVS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.00 Iz sveta glasbe; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 29.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA,1. JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; i5.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. AVTO MUU1H SERVIS in TRGOVINA Nudimo vam UGODEN nakup avtomobilov: - MARUTI SUZUKI 10.500 DEM - ALEKO DIESEL (motor FORD 1,8) 13.450 DEM - DOSTAVNI AVTOM. TAZ (nosilnost do 11.) 15.500 DEM *** LEASING *** ***UG0DNI KREDITI*** *** *** STARO ZA NOVO Informacije: VELIKI VRH 47/A, ŠMARTNO OB PAKI, TELEFON: 063/853-730 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224 fax: (0608) 41 626 telex: 35815 TANSEV SI LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 16.5.1994 do 22. 5.1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindust., zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 16.5. AMP Šoštanj 130 mikro-g/1^ AMP Graška gora 350 17.5. AMP Graška gora 190 18.5. AMP Graška gora 260 19.5. AMP Šoštanj 160 20.5. AMP Graška gora 140 22.5. AMP Graška gora 250 ■ SEKRETARIAT ZA OKOLJE iN PROSTOR m AS 19 GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE: S»«a!S;aiBSiaa®Saž88®S8SB8iS!8SSSt POROKE: Peter Tajnik, Ravne 180 in Romana Štorman, Ravne 180; Hinko Strožič, Florjan 18 in Marija Balant, Zavodnje 2 c; Bojan ArliC, Goriška 42 Velenje in Branka Balovič, Goriška 42; Petrič Jože, Kardeljev trg 5 in Danica Avberšek, Paka 30 b; Franc Fajdiga, Podgora 10 in Sergeja Uratnik, Podgo-ra25a SMRTI: Marija Lipovšek, rojena 1916, Župančičeva 6; Franc Ramšak, rojen 1946, Florjan 24; Domen Tajnik, rojen 1993, Ravne 70; Cvetko Ga-beršek, rojen 1931, Cesta 1/28 OBČINA ŽALEC: POROKE: Janko Jezernik, Ponikva pri Žalcu in Karmen Veler, Studence; Oprešnik Darko, Velenje in Marija Je- zernik, Ponikva pri Žalcu; Boris Metelko, Zabukovica in Frančiška Luskar, Zabukovica; Drago Pintar, Dobriša vas in Tanja Korent, Ložnica pri Žalcu; Jože Stiplošek, Žalec in Nadja Kos, Migojnice 133. SMRTI: Antonija Bistan, stara 94 let, upokojenka, Zahomce 10; Jože Roj-nik, star 55 let, upokojenec, Poljče 8. OBČINA MOZIRJE: **»ain«a*««»*»*«>***« POROKE: Jože Herman,1971, Trbovlje, Novi dom 9a in Vanja Tepič, 1975 Mozirje, Aškerčeva 57; Renato Bincl, 1970, Ljubija 111 in Ida Stanko, 1972, Dolenja vas 84; Marjan Pan-goš, 1971, Lucija , Kogojeva ulica 24 in Karmen Potočnik, 1973, Lucija, Kogojeva ulica 24; Martin Brezovnik, 1968, Šmartno ob Dreti 80 in Nada Konečnik, 1971, Mozirje, Podvrh 12 SMRTI: Franc Žager, 1909, Loke pri mozirju 34; Jožef Leve, 1923, Nazarje, Ob Savinji 2; Peter Tisovnik, 1915, Podvolovjek 36; Marija Hlastec, 1934, Spodnja Rečica 40; Jožef Boršnak, 1915, Prihova 4 KAMNOSEŠTVO PODPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustil naš najdražji CVETO GABERSEK Ob bolečem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osebju bolnišnice Topolšica, Rudniku lignita Velenje, rudarski godbi, govornikom, pevcem in gospodu duhovniku. Žalujoči: Žena Majda, sin Matej z ženo, hčerka Eta z možem, vnuka Matic in Matevž. f^ * MfiS> USK ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka EDIJA ZAGERJA 19.8.1936-20.5.1994 se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč. Še posebna zahvala naj velja sosedom Polakovim, družini Polak iz Gorenja,Trobinovim, Močnikovim, Ježovnikovim, in Levarjevim iz Paške vasi ter drugim neimenovanim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam dajali oporo. Prisrčna zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in čudovite besede tolažbe, pevcem, pogrebcem, govornici KS za občutene besede slovesa, gospodu dr. Stuparju za njegovo nesebično pomoč, sodelavcem podjetja PLP iz Velenja in železniškega vozlišča iz Celja in vsem tistim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Šele ob tem krutem trenutku resnice smo spoznali, med kako plemenitimi in dobrimi ljudmi živimo. Žalujoči: Mama ter brata Jože in Mirko z družinama. ZAHVALA Ob nenadmestljivi izgubi dragega moža MIRKA VIDMARJA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem,znancem in bližnjim sosedom, ki ste mi izrekli ustno in pisno sožalje, darovali prelepo cvetje in sveče. Posebna zahvala velja družini Bedenik, Jazbinšek in Lojzki Rihteršič za vso pomoč, ki ste mi jo nudili v teh težkih časih. Hvala govornikoma za lepe poslovilne besede. Posebno zahvalo izrekam dr. Žuberjevi in dr. Polesu za njuno dolgoletno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Dora OBČINA VELENJE Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 26. 5.1994 dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. V.Renko, nočna dr. Lazar in dr. Gašper. Petek, 27.5.1994 dopoldan DEŽURSTVA dr.O.Renko, popoldan dr.Gašper, nočna dr. Slavič in dr. V.Renko Sobota in nedelja, 28. in 29.5.1994 dnevni dr. Gašper, nočna dr. Kozorog in dr. Stupar Ponedeljek, 30.5.1994 dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočna dr. Friškovec in dr. Kardoš Zobozdravniki: V nedeljo 29.5.1994 dr. Mojca Bujan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 27.5. do 3.6.1994 dr. vet. med. Topolšica 15, mobitel 0609-618-117. OBČINA MOZIRJE S!S«IS»«il[BB8»Sta!S»StK»*MH Veterinarska postaja v Mozirju: Od 26.5. do 29.5.1994 Marjan Lešnik dr. vet.med. Ljubija, telefon 0609-616-978 ali 831-219 Od 30.5. do 5.6. 1994 Drago Zagožen dr. vet, med Ljubno, telefon 0609-616-978 ali 841-769 Oh kako nas v prsih stiska, oh kako srce boli, v našem domu je praznina, ker tebe več med nami ni. Nič več ne slišmo glasek tvoj, ko si rekel: "Ata, mama..." smo kakor v temni noči, brez tebe sami, sami... ZAHVALA Komaj leto dni je smel živeti, pa je moral že umreti NAŠ NAJDRAŽJI DOMEN TAJNIK rojen 22.4.1993 - umrl 18.5.1994 Ob nedoumljivo prerani smrti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. VSI NJEGOVI Ravne pri Šoštanju, 18. maj 1994 ZAHVALA Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Ob tragični izgubi dragega moža, sina, očeta in dedija FRANCA RAMŠAKA 28.12.1946-16.5.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter izraze sožalja. Še posebna zahvala pa velja njegovim sodelavcem z RLV, godbi RLV, častni straži, učencem 1 T rudarske tehnične šole, kolektivoma Elkroj in Mesarstvo Poznič, govornikoma Andreju Vrabiču in Francu Borovniku, družini Riga in Jožici Kešpret ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi gospodu duhovniku za oprevljen obred. VSI NJEGOVI V SPOMIN MIRANU MELANŠKU 14.10.1963-29.5.1991 Hud vihar prišel je čez Tebe, vzel Ti mlado je življenje. To je lahko samo - zlobni človek. Zakaj nisi bil močnejši od zločinca ? Celi svet laže, zakaj ne laže tudi smrt? Svet, zakaj si tako krivičen, tako krut? Zakaj, zakaj, zakaj? TVOJA NEUTOLAŽLJIVA MAMA "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Uredništvo; Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 5280(^603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: m«iiihi»i»w*i in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. »».•.««•.■■•■■■«■■■■■■■■■■»■■■■■■■■□ V Šoštanju je bilo v soboto nadvse slovesno Po novem mostu v nov prizidek X Srečko Meh (v sredini) In Matjaž Natek (levo) sta skupaj odprla pomembno šoštanjsko prometno pridobitev... V kulturnem domu so po otvoritvi prizidka odprli zanimivo razstavo kiparja Franca Ravnjaka, domačina, ki že četrt stoletja uspešno ustvarja svoja dela v lesu, kamnu In glini. "Njegova dela sežejo človeku v srce, zato Jih Imamo tudi radi," Je ob priložnostnem nagovoru ob otvoritvi dejal Matjaž Natek. vo) sta skupaj i o pridobitev... dr. Matjaž Kmecl In Zdravko Zaclrkovnlk pa nov "dodatek" kulturnemu hramu. Šoštanjčanl so za ta prelep dan pripravili bogat kulturni program. Najprej je tu most čez reko Pako, ki bo, kot je dejal slavnostni govornik predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh, povezoval staro z novim in je regionalnega pomena, saj bo povezoval Velenje s Šoštanjem in naprej s Slemenom. Najpomembnejše pa je, da so Šoštanjčani z otv6ritvijo tega mostu razbremenili staro mestno jedro, v katerem bodo po tistem, ko je Trg bratov Mravljakov zaprt za promet, lahko začeli izvajati obnovitvena dela. Srečko Meh se je obenem zahvalil vsem izvajalcem, med drugim Cestnemu podjetju, Vegradu, Zavodu za urbanizem, Republiški upravi za ceste in Ministrstvu za promet. Saj smo se, kot je dejal, konkretno dogovorili, da bomo ta most, ki je veljal 40 milijonov tolarjev, financirali skupaj - polovico iz velenjskega proračuna in polovico iz republiškega. Posebaj pa se je zahvali predsedniku sveta krajevne skupnosti Matjažu Natku, ki je nenehno "bedel in sitnaril", da so ta most obnovili in razširili. Hkrati paje vsem uporabnmikom zaželel sre- čno vožnjo po novi cesti. Po komaj odprtem mostu in cesti, je množica udeležencev krenila pred dom kulture , kjer je bil najprej bogat kulturni program z nastopom velenjske in šoštanjske godbe na pihala, Šaleškega okteta, Mešanega pevskega zbora Šoštanj. Tam je zbranim o pomenu nove kulturne pridobitve za Šoštanj - prizidka k domu kulture - spregovoril dr. Matjaž Kmecl, ki je dejal, da že pester program nastopajočih dokazuje bogato kulturno življenje v tem mestu. "Dograjevanje vašega kulturnega doma, bolj kot sleherne besede, govori o moči šo-štanjskega kulturnega izročila in ustvarjalnosti, pa tudi o pra- vem, nekalkulantskem, političnem instinktu," je dejal in Šoš-tanjčanom zaželel, da bi bil že od prvega dne naprej poln vsega zanimivega in najboljšega. Ali: "Kdor je v tem času znal zbrati moči in sredstva zanj, ga bo znal tudi napolniti s pogramom, ki bo življenje v Šoštanju in s tem tudi v naši skupni državi bogatil iz dneva v dan, iz leta v leto." O poteku gradnje pa je spre-govil predsednik gradbenega odbora Zdravko Zacirkovnik. "Da- nes smo lahko vsi veseli in ponosni, najbolj pa gotovo šoštanjski godbeniki, pevci in učenci glasbene šole, kajti končno bodo delali v primernih prostorih," je dejal. U Stane Vovk I Šaleški študentski klub prireja j .Dan mladih • In kulture Velenjski grad, 27. in 28. maj 1994 PETEK 17.00: Okrogla miza: Mladinski Kulturni center Velenje, Titov trg 19.00: Otvoritev razstave slik Nataše Tajnik: Preboj prostorov, Grad - galerija 1 Razstava Ingrid Ladinek in Jasne Veber: Ko pusti moda za seboj peščene sledi, grad - atrij Razstava fotografij: Matjaž VVenzel, grad - galerija Razstava fotografij: Aljoša Videtič - Trenutki doživljanja, grad - galerija 2. 20.00: Plesna skupina Queen, Ročk opera gimnazije Velenje: Krst pri Savici, Kulturni dom (300, 200 SIT) 20.00: Grinning Ghouls Against Juju - NORA (elektronska glasba), grad 21.00: Plesišče: Studio N in ŠŠK: Polifonija teles; Rosana Štorgelj: Beg pred usodo; Plesna skupina glasbene šole Velenje, grad -atrij 22.00: Andrej Cvetnič: dia projekcije na stene gradu 22.00: Jazz večer - l.del - ŠŠK Dixi Band, grad-atrij 22.30: Lutkovna skupina Pb: Dick Rougsey - Mavrična kača, grad-atrij 23.00: Jazz večer - 2.del-Bite the Dust, grad-atrij SOBOTA 11.00: Bolšji sejem, grad 11.00: Likovna delavnica za male in velike, grad 12.00: Štafeta norosti od Šaleškega do Velenjskega gradu 18.00: Šaleški študentski komorni zbor; Kvartet Mavrica, grad-atrij 19.00: Kitariada, grad-atrij 20.00: Ročk opera gimnazije Velenje: Krst pri Savici, grad, koncertna izvedba (predstava ne bo izvedena v celoti, videli in slišali boste le songe iz opere, zato si predstavo oglejte že v petek) 21.00: ROČK KONCERT: Majke, Messeschmitt, Res Nullius, The Stuff Če bo vreme slabo, bodo prireditve teden dni kasneje. Varnostne razmere na območju UNZ Celje Manj kaznivih dejanj in prekrškov, vendar... Na območju UNZ Celje je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih 2150 kaznivih dejanj s ' področja splošne kriminalitete, kar je 14,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Trinajst odstotkov je bilo manj krišitev javnega reda in miru, tudi pri prometnih nesrečah so rezultati za prve tri mesece ugodni: manj je bilo ranjenih in manj mrtvih. Po teh številkah bi lahko začetek letošnjega leta ocenili za ugoden. Žal,se za temi golimi številkami skrivajo tudi nekatere stvari, ki to dokaj ugodno sliko kazijo. Narašča število težjih kaznivih dejanj, predvsem takih, ki jih je težje raziskati. Pri kršitvah javnega reda in miruje vse več pretepov, tudi takih, kjer je udeleženih več ljudi. Dokaj ugodne številke pri prometni varnosti pa so se še kmalu po prvem četrtletju začeli močno slabšati. Že sredi maja je bilo število mrtvih za štiri večje kot v enakem lanskem obdobju. Mamljive cigarete Kriminaliste tega območja zadnji čas najbolj zaskrbljujejo vlomi, še posebno tisti v trgovine. In tudi tu predvsem taki, kjer izginjajo predvsem cigarete. Ne- rešenih je ostalo kar 25 takih vlomov in ker nekateri znaki kažejo, da je očitno na delu združba, ki se * ukvarja s takimi dejanji na širšem območju severovzhodne Slovenije, so se tesneje povezani kriminalisti oziroma uprave za notranje zadeve Maribora, Murske Sobote, Krškega, Novega mesta in Celja. Aktivnosti vodijo kriminalisti iz Celja in skupaj upajo, da bodo uspešni. Število vlomov je nasploh močno poraslo, padla pa je raziskanost. Na območju Velenja in Celja je bilo zadnji čas tudi več vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, kjer so vlomilci odnašali predvsem zlatnino in denar. V teh dveh občinah in tudi v Žalcu pa se nadaljujejo tatvine osebnih vozil. Pri tem tatovi niti niso izbirčni, saj izginjajo tako dragi kot tudi bolj stari avtomobili. Še vedno je na celjskem območju tudi veliko tatvin delov vozil, čeprav manj kot lani. Verjetno tudi zato, ker so lani odkrili kar nekaj skupin storilcev tovrstnih dejanj. Pri obravnavi gospodarskega področja so kriminalisti na območju UNZ posvetili največ pozornosti raziskavi dejanj v zvezi z lastninjenjem. V tem primerih gre v večini za kazniva dejanja zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, zato ni čudno, da so tovrstna kazniva dejanja v pre- cejšnjem porastu. Poseben problem pa v zadnjem času predstavlja porast tako imenovanih poslovnih goljufij. Lani je bilo takih primerov na celjskem območju 45, paje to glede na leto poprej pomenilo že velik skok. Letos pa so zabeležili že kar 154 takih dejanj. Kršitve spet v javne objekte Kot smo že zapisali, je bilo tudi kršitev javnega reda in miru manj kot lani, 222 manj. Toda več je prekrškov, ki še posebno izstopajo: število pretepov se je zvečalo kar za 62 odstotkov, največji porast pa so zabeležili pri omalovaževanju pooblaščenih uradnih oseb - kar za 88 odstotkov. Na UNZ Celje pravijo, da ne zaradi bolj poostrenega dela policistov - takih dejanj je preprosto več. Prav tako opažajo, da se kršitve iz zasebnih prostorv vse bolj selijo v javne prostore. To je v prostore, kjer je več ljudi in imajo lahko taka dejanja tudi težje posledice. Večje takih dejanj, kjer je udeleženih več ljudi. Zaradi tega so se morali ustrezno organizirati pri delu tudi policisti, saj mora na intervencijo v takih primerih več patrulj in večj število policistov. Opažajo pa, daje v precejšnjem upadanju število kršitev predpisov prijavljanja oziroma odjavljanja prebivališča. Prav to je v preteklosti povzročalo policistom veliko težav, ko so opravljali tudi druga dela. Kršitev zakona o orožju pa je bilo na tem območju v začetku letošnjega leta približno enako kot lani. Ugoden le začetek Policisti so ob koncu marca zapisali, da seje stanje v prometu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zboljšalo. Manj je bilo prometnih nesreč, manj huje in lažje ranjenih, tudi mrtev je bil eden udeležene manj kot v lanskih treh mesecih. Zal seje kasneje stanje poslabšalo in zdaj so številke že slabše kot lani. Predvsem število mrtvih se je hitro zvečalo in sredi tega meseca že za štiri preseglo lanski podatek (26). V prvih treh mesecih paje urmlo 14 oseb, leto poprej 15. Najbolj seje zmanjšalo število hujših prometnih nesreč v mozirski občini (kaz za 46 odstotkov), najbolj pa seje zvečalo v konjiški in to za 31 odstotkov. V velenjski občini je bilo število hujših prometnih nesreč za 7 odstotkov manjše. Policisti žal opažajo, da vse preventivne in represivne akcije ne pomagajo kaj dosti. Vse preveč zadev pri sodnikih za prekrške. a ^