Leto L
Ljubljana, sredo 3. septembra 1919.
Posamezna Številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 192.
■RSVSJKCVHiJ' - -f5»
Cene po gs©i;83: zi	ceio leto	.	S	¥—
m	pal lita	.	n	?. /—
za	čeM leta.	B	izza	1 mesec..	Sl	8*83
Za Ljubljano satisaSB Urednica k ■: IlBSltapjBM :;‘?sa št. 0 Urgria. telBfoii &*?. v
Posamezna Številka ?£
° r & ‘‘‘M
• 1	.	1	M
Zblfžanje vlade In opozicije
^ LDU BeljJrad, 3. septembra. »Epoha«
P&roča, o političnem položaju: Včerajšnji potekel v odmoru, katerega so iz-®oonstili za pretresavanje položaja. Radikalci upajo na povoljen uspeh pogajanj,
''začudeno jim je bilo 5 portfeljev, ostalim jjozacijsikun skupinam pa 6. Z ozirom na J® ki nnela opozicija 11 portfeljev. Radikalci ne pristajajo na to, da bi imeli de-jjookmti ministrskega predsednika in mi-za notranje stvari. Radikalci zahte-w»|o, da se jim da mesto ministrskega ®*®°sedmka, demokratom pa ministra za notranje stvari, ali pa obratno. Z ozirom ®» nunfetr* za notranje stvari niso stavili jjjrajkaice*' nobenih pogojev za osebo, ni-QK nočejo Svetozara Pribičeviča.
Nove meje pri Radgoni.
Radi tega se govori, da bo minister za notranje stvari Kosta Timotijevič ali pa dr. Smodlalka. Klub dr. Korošca je najbliže demokratom. Ne zahteva drugega kakor koncentracijsko vlado. Glede agrarne reforme stoji popolnoma na stališču Demokratske zajednice. Narodni klub ima še nekaj posebnih zahtev, upajo pa, da bo tudi ta klub stopil v kabinet.
LDU Belgrad, 3. septembra. Sinoči je imel ministrski svet sejo, na kateri je reševal tekoče posle.
LDU Belgrad, 3. septembra. Seja narodnega predstavništva bo prihodnji torek z dnevnim redom: 1. Razdelitev zbornice v odseke; 2. drugo Stanje zakona o dvanajstini za mesec september.
r EPU Dunaj, 2. sept. (ČTU) »Neue Fr. - rase« poroča iz Ženeve: Pripravljenost
be. da hoče vrhovni svet s svojim ravna-niem nuditi Avstrijcem in Jugoslovanom možnost, da se glede novo določenih mej pri Radgoni sporazumejo, Clemenceau želi baje nezadovoljstvo, ki so ga v Zagrebu in Belgradu povzročili zadnji sklepi mirovne konference, po možnosti omiliti.
TOtentnega vrhovnega sveta, dovoliti Av-■tnjcem do srede septembra rok za konč-®°veljavno odločitev, se ne sme smatrati izraz simaptije do dr. Rennerja, pač trdijo .Clemenceauju blizu stoječe ose-
Nemško-avstrijska mirovna pogodba izročena.
t LDU. St Germain, 2. sept. (DKU.)
Wcoj nekoliko pred 19. uro je dospel “neralm tajnik mirovne konference, ataata, v paviljon Henri rv., kamor Je x spremstvu poslanca prof. Diirf-in legacijskega svetnika Fran-steina pripeljal v avtomobilu tudi ii kancler dr. Renner. Dutasta ^ — izročil odgovor mirovne konfe-S^ca na nemško-avstrijske protipred-^Spisu priloženi seznam našteva
_ 8iednjih. šest listin: 1. spremno pi-predsednika mirovne konference J~emenceauja, naslovljeno na načelni-avstr, mirovne delegacije; 2. odgo-? . *a,veznih in pridruženih držav na Pripombe avstr, delegacije; 3. končno-L**|avh° besedilo mirovnih pogojev; 4. ^odatni zapisnik, ki ponavlja določbe, Jd^edene v spomenici; 5. izjava z za-wvo podatkov o potopljenih ladjah; ■ posebna izjava o uvoznih, izvoznih *®Preyoznih omejitvah v prometu med * »etn j o in Mažarsko. — Generalni taj-
nik Dutasta je predložil zaporedoma posamezne listine s kratkimi pojasnili in končno izročil listino, na kateri je kancler dr. Renner potrdil sprejem omenjenih dokumentov. Nato je generalni tajnik mirovne konference izjavil, da zavezne in pridružene države nameravajo za odgovor na predložene spise dovoliti Nemški Avstriji petdneven rok, ter prosil dr. Rennerja, naj izreče svoje mnenje glede izmere tega roka. Državni kancler je odgovoril, da bo po njegovem mnčnju vsled težkoč železniške zveze na tako daljavo, predvsem pa zaradi pogajanj v parlamentu nemogoče, izdelati odgovor v tem roku; vsled tega da bo najbrže prisiljen, kakorkoli se bodo stvari zasukale, zaprositi z Dunaja za podaljšanje roka. Obenem z oficielnim izvodom je prevzela avstrijska delegacija še nadaljnjih 15 izvodov mirovne pogodbe. — Predaja je bila v kratkem času končana.
| Ameriški senat proti mirovni pogodbi.
bor kugano, 2. sept. (ČTU.) Listi j^ocajo iz Washingtona: 44 senator-Da 86 ,iziavll° proti. 40 senatorjev ^ ratifikacijo mirovne pogodbe.
Amsterdam, 2 sept. (DKU.) nat P°roeai° iz Washingtona: Se-ie i ^nox Je v svojem govoru, ki ga dL h V Petek» dejal med drugim tu-da ne uvideva, zakaj bi morala Qo erika obremeniti Nemčijo z mirovat Zgodbo, katere pogoje označujejo Ve X' diplomatski krogi kot neizpelji-ha dri2611 tega P°meni pogodba zločin ^ tajskem narodu, s katerim Ame-
riko že dalje časa veže prijateljstvo; pogodba ustvarja podlago za krvolitja, ki se bodo ponavljala mogoče skozi več stoletij in v katera bodo zapleteni tudi Amerikanci. Končno nalaga pogodba Zedinjenim državam dolžnost, da sopodpiše vse dogovore glede gotovih pokrajin, dasiravno temelji večina teh dogovorov na zatiranju malih narodov. Na ta način so Zedinjene države prisiljene k neopravičljivemu postopanju, kar se je zlasti pokazalo v primeru Šantunga.
Baranja.
učiliBelgrad, 2. septembra. Vse-vaj kl Profesor dr. Jovo Cvijič je odpoto-Uostn an)°’ ^a Prouči ondotne narod-e razmere in izdela spomenico na
Trčr kon^ercnco.
®a:nrv, 7 Belgrad, 2. septembra. Povodom Padla m j-Vesti.’ Eo Baja z okolico pri-rnošnii ^ad.žarski, so se organizirali ta-da D' ui' Bunjevci in Madžari v namen, Pufaci"^^^!*0 t°.namero- Mnogobrojna deljene ^ V ,a^er* bodo zastopane vse ome-Srad inar°dnosti, bo odpotovala v Bel-^a o'<5t a zaProsi vlado, naj napne vse sile, cela Baranja v kraljestvu SHS.       —
pogodba sa Bolgarijo.
^Senc?>l n Pariz> septembra. (DKU.) r°čilo ’ ,Yas priobčuje naslednje po-°vtU sv , Pl°maiskem položaju: Vr-r°vho n. Zaveznikov želi izdelati mi-o °.z Bolgarijo čimpj-ej bo jurski ,'-oVc^. Je sklenil, izročiti bol-/rovni delegaciji besedilo onih kO-t ,e ’ kl določajo politične meje Bol-ugolavlju se. da bo Bole:arija
dobila dohod k Egejskemu morju. Bolgarska delegacija bo nato v imenu svoje vlade podala izjavo, da se odpoveduje ozemlju, označenem v mirovni pogodbi. Usoda tega ozemlja se bo določila pozneje. V takih okolnostih ne bo Tracija dala nikakega povoda za zavlačevanje miru z Bolgarijo.
Plovba po Donavi.
LDU Belgrad, 2. septembra. Naše poslaništvo v Pragi javlja ministrstvu za trgovino in industrijo, da se s 15. septembrom prične redna plovba med Bratislavo in Belgradom po Donavi.
LDU Belgrad, 2. septembra. Admiral Troubrigde je sporočil ravnateljstvu reške plovbe: Ker je Donava otvorjena za plovbo, se morajo zagotoviti transporti vsega čehoslovaškega premoga, ki sc ima izročiti Srbiji)iz Bratislave. Transporti žita za Dunaj so istotako zavarovani.
Gt cJim greš v nedeljo ? Via orlovski iabor v Trbovlje! CM
.•'7 ii Vrtbv: ! : ■	i
W
»Osebni promet v zraku«.
Izkušnje in izboljšave, Id jih je pridobilo zrakoplovstvo v svetovni vojni, poizkušajo uporabiti na praktičen način. Na Nemškem so vpeljali zopet zračni osebni in poštni promet tudi na večje daljave. Za to uporabljajo izboljšan Zeppelinov sistem zrakoplova, kot ga predstavlja naša slika, ki kaže posebne udobne prostore za potnike in nove rešilne čolne za slučaj, če se zrakoplov spusti na jezero ali na morje. Čas, ko se bomo vozili po zraku, tedaj res ni več daleč.
Stanovanjska beda.
Razpad stare Avstrije v razne samostojne države je povzročil veliko preseljevanje iz enega kraja v drug kraj in tudi v razne nove države. V naše kraje je prišlo na tisoče delavskih družin, ki so si prej s svojo priznano pridnostjo služili kruha med drugimi narodi. Tudi precej uradni-štrva se je vrnilo v domovino, ki ga je nemški duh, ki je vladal preje pri nas, pognal v svet. Kar je bilo uradništva in delavstva druge narodnosti med nami, je le v mali meri zapustilo naš kraj in se izselilo, ker jih naše ljudstvo v svoji dobrohotnosti in krščanski ljubezni neče vreči v bedo in pomanjkanje. Kljub vsem krivicam, ki so jih našemu ljudstvu napravili tekom stoletij naši narodni nasprotniki, naše ljudstvo ni maščevalno, kar moramo priznati kot lepo stran našega ljudstva.
Toda naše delavske družine, ki prihajajo v našo svobodno domovino, ne morejo dobiti stanovanj. Ali ni žalostna slika za vsakogar, ki vidi na ljubljanskem kolodvoru toliko družin v železniških vagonih. Kot ptice pod nebom so izpostavljeni vsem vremenskim pojavom. Nobenega reda, večni šum in nemir, nobenega počitka in poštenega oddiha. Ali je tako življenje človeško? Ali naj ne vzraste srd v srcih teh ljudi do lastne domovine, za katero so morali zapustiti svoja stanovanja, pohištvo itd.? Ko pridejo domov, jih pa čaka veliko trpLjenje. skrb, kje najti primemo stanovanje.
Že pred vojno je bilo pri nas veliko pomanjkanje zdravih in primernih delavskih stanovanj. Delavca z obilno družino ni maral skoro noben mestni hišni gospodar v stanovanje. Delavstvo je stanovalo v starih, napol podrtih hišah, v podstrešjih ali pa v kleteh. Največ delavskih, družin pa je moralo ven iz mesta v okolico, da ne žali ta delavska obleka in delavski znoj finega okusa in nosu mestne gospode.
Pokojni dr. Krek in Jožef Gostinčar sta ustanovila delavsko stavbinsko društvo, ki je postavilo nad sto delavskih hišic in s tem nad 100 delavskim družinam primemo stanovanje z vrtičkom za nujne Potrebe in za razvedrilo. Radi nezaupnosti do uspeha, še bolj pa radi neumevanja take velike socialne naprave, pa stavbinsko društvo ni imelo toliko razpoložljivega kredita, da bi moglo še uspešnejše vršiti svojo nalogo in se je moralo boriti doslej z velikimi težkočami. Toda uspeh ni izostal. Društvo je izšlo iz denarnih stask in nad 100 družin prebiva v teh hišah zadovoljno, ker ima svojo streho.
Sedaj pa je nujna potreba, da prične delavsko stavbinsko društvo zopet z delom. Država naj v prvi vrsti pomaga z razlastitvijo primernih zemljišč. Stavbni svet in sploh zemljišča ro danes vsled negotovosti denarne vrednosti in kapitalističnih špekulacij tako draga, da je prazno olcbetanjc, če kdo trdi, da si more delavec danes kupiti svet po današnjih cenah. Mavbni matcrijal je silno drag. Država nai priskoči na pomoč s primernim izdat-
nim brezobrestnim posojilom in garanejo. Tudi tehnične moči naj da država brezplačno na razpolago. Da si bo delaveč-posestnik opomogel, naj ga ne obremeni država ž davki toliko časa, da poplača svoj dolg. To je država dolžna, to je njena socialna skrb.
Stanovanjska beda pa zahteva danes tudi takojšnje odpomoči. Imamo dovolj barak izza časa vojne, te naj se primerno preurede in hipno bi bila to velika pomoč trpečim družinam, Demobilizacijska oblast prodaja dragocene barake raznim špekulantom za nizke cene/ saj imamo vendar poverjeništvo za javna dela in za socialno skrb, pa naj ta dva javna urada preuredita bauake v zasilna, a kolikor mogoče udobna stanovanja. Zima je pred durmi, zadnj' čas je, da se pomaga ubegmi družinam in odpravi javna in velika sramota ctanovani v živinskih vozovih.
v
'£
aloslRO
Včeraj je priobčil »Večerni list« kratko poročilo delavstva iz Krope in- Karnne-
Sjorice. Kdo je mogel prezieti te vrstice, catere izražajo glasan krik po pomoči, iz katerih se že vnaprej zrcali vsa beda, ki že stopa korak za korakom v stanove itak siromašnih kovinarjev. Ne prošnje, ne vlo ge, ne deputacije, nič ni pomagalo. Zakaj? Ravno Kropa in Kamnagorica sta dvoje podjetij, katerih gospodarji niso banke, niso kapitalisti z dvajsetimi ali tridesetimi delnicami po visokih cenah, ampak delavci sami, S svojimi krvavimi žulji so si priborili one kronice, s katerimi so si kupili delnice ter se potom njih otresli suženjstva kapitalistov. Udejstvili so naše zahteve, del našega programa, da se morajo podjetja pozadružiti. Obrt je procvitala. Delavci so delali z veseljem, ker delali so zase in svoje družine. Blago se je kupičilo, tisoče in tisoče vrednosti je bilo v skladišču ter čakalo dan za dnem, kdaj bo odpotovalo tja, kamor je namenjeno. Tega dne ni bilo. Razne velekapitalistične tovarne so bile kar obsute z izvoznicami, so neomejeno pošiljale svoje izdelke vun in notri dobivale potrebne surovine, A Prva žrebljarska in železc-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici ni imela te sreče, Vsi koraki, ki jih je storilo zastopstvo zadruge, njih organizacija, niso pomagali. Blaga je bilo nakupičenega na kupe, na prodati ga ni bilo mogoče. Izvoznic niso dobili, na njih prošnje se niso ozirali. Delalo se je naprej, ker delavec in njega družine brez zaslužka ne morejo živeti. Eli so do skrajno sile.
In danes! Pred največjo katastrofo se nahaja delavstvo. Zmanjkalo mu jp potrebnega kuriva, rabili so mesečno samo pet vagonov koksa in dva .vagona drobnega kovaškega premega. Iv': ta mala količina se jim ne dostavlja več. Vsa merodajna mesta so gluha za prošnje žrebljarske zadruge. Nihče, se ne zgane.
V par dneh bo ustavljeno 'delo. Kar naenkrat bo dclavilao brer, dela. družine brez vseli potrebnih sredstev. Razburjenja, ki vlada te dni v Kropi in Kamnigorici,
s seboi tudi legitimacijo ali sicer kakšno izkaznico, s katero dokažejo svojo identiteto in da so tudi upravičene prevzeti
ni mogoče popisati. Posledice, ki bodo nastale iz tega, ne bode pripisati na rovaš delavstva, ampak na rovaš vseh onih, ki bi mogli in morali odpomoči tej hudi krizi, ki je danes pred vratmi.
Še nekaj! Dočim bo v Kropi in Karoni-gorici ustavljeno podjetje, ki je last delavcev samih, bo čez 300 delavcev brez zaslužka in čez 1200 oseb obeh krajev brez vsakršne oskrbe in preživljanja. Tu vidimo moč liberalno-kapitalističnega gospodarstva, ki ima že na vse kraje razpele mreže in poveljevalno moč, kako vpliva ono na vodilne faktorje in jih odvrača od pravih ljudskih interesov. Veletovarne gredo, njim ne zmanjka premoga, kakor tudi ne drugih sredstev, a delavsko zadružno podjetje mora prenehati. Škandal, da se more kaj takega zgoditi v državi, kjer jc na krmilu stranka, ki nosi razna krasna imena, a je v notranjosti tako gnila. Danes je še, in sicer skrajni čas, da se odstrani nevarnost, ki preti Kropi in Kamnigorici. Ali pomagajte ali pa pustite, ako ste tako trdosrčni, pomreti na stotine nedolžnih ljudi lakote in bede? Samo dvoje je mogoče! Z. M.
Delavski stioct na Uršulskl gori.
Minulo nedeljo 31. avgusta je zborovala Jugoslovanska Strokovna Zveza na Uršulski gori. Iz Koroške in Štajerske je prihitelo delavstvo. Udeležile so se shoda skupine koroškega okrožja Prevalje, Gu-štanj, Možica, Črna in iz Štajerske Velenje, Šoštanj, Slovenji gradeč, Paka, Dolič. Na shodu se je obravnavalo o bistvu in pomenu Jugoslovanske Strokovne Zveze, njeno delo, njeni uspehi, v čem tiči njena nadaljnja moč. — Ko se je okrog poldne razgrnila megla je ležala pred teboj prelepa pokrajina. Zrl si skoro vso Štajersko. Y daljavi se je belilo Celje, na koroški strani pa si zrl krasne terase nad mežiško jn labodsko dolino. Ravno tedaj je hitelo delavstvo raz goro s svojimi sklepi in načrti.
Politične novice.
-j- Plemenska slepost. Sarajevsko glasilo srbskih separatistov »Srbska Zora« piše z žolčem in strupom proti vsemu, kar ni srbskega. Jugoslovansko ime ji je v zor smeh, kdor se imenuje Hrvata ali Slovenca, ji je sovražnik srbstva. Njena plemenska zagrizenost je slepa in ne pozna nobenih meja, Te dni se je lotila »jugoslovanskih legij«. Pripoveduje, kako so začeli v Dubrovriku prihajati transporti bivših av-stroogrskih vojakov, ki so bili še 1. 1914. prišli v S'btko ujetništvo in jih je bila Srbija ob evakuaciji spravila na Francosko. To so večinoma Hrvati in Slovenci, ki so raje ostali vojni ujetniki, nego bi bili pristopili v srbsko vojsko, kakor so jih bili pozvali. Tedaj so se izgovarjali na svojo prisego, na skrb za družino, sedaj se pa kot državljani vračajo v svojo »milo Jugoslavijo«, »Gledajoč te vrste,« piše dopisnik strupeno, »sem začel iskreno dvomiti o svojem prejšnjem mnenju, da takozvanih »jugoslovanskih legij« sploh bilo ni, ampak samo čiste srbske prostovoljske enote. Danes to mnenje drage volje popravljam: jugoslovanske legije v resnici obstojajo. Kdor v to še ne veruje, naj gre v Dubrovnik, da na lastne oči vidi defiliranje »Jugoslovanskih legij P. G.« — prisonnier de guerre«. Tako pisati — ne rečemo o bratih, ampak o bednih ljudeh, ki so šli skozi peklo vojnih strahot in potem dolga leta ječali v vojnem ujetništvu — je najmanj nečloveško. Danes pa je vsakega poštenega Srba, Hrvata in Slovenca prva dolžnost, da se z ljubeznijo oklene bratov in složnega dela za skupno domovino. Da ta domovina ni samo Velika Srbija, ampak cela lepa Jugoslavija — v kolikor nam je ne hoče okrniti sovrag — to, menimo, je tudi za Srbe prav tolikega pomena, kakor je za nas Slovence in Hrvate. Tudi za Srbe je nekaj drugega, ako so doma tako v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu, kakor v Belgradu in Bitolju. Več zemlje — več dela in jela, več razmaha za vse.
-f- Prvi poljski poslanik v našem kra-ijestvu, g, Pilz, dosedaj član poljskega narodnega odbora v Parizu in velik slova-nofil, je došel v Belgrad,
+ Svobodomiselno dijaštvo je priredilo v Celju svoj kongres. Glasila JDS. to svobodomiselno prireditev na vso moč pozdravljajo. Med ljustvom pa se drže gospodje, kakor bi niti ne vedeli, kaj je svobodomiselstvo. Premeteno to sicer je, a značajno ne. Tako početje nazivlja naše ljudstvo: hinavščina.
-j- Nov načrt za rešitev jadranskega vprašanja. Nedavno se je vrnil iz Pariza in Londona v Rim senator Guglielmo Marconi, italijanski delegat na mirovni konferenci. Njegov prihod je znova spravil na površje razne načrte za rešitev jadranskega vprašanja; eden teh načrtov naj bi bil — glasom lista »Gazzeta di Ve-nezia« — ta-le:	Na	severu	Jadrana se
osnujejo štiri avtonomne državice, in si-
cer I. Reka z luko, II. Sušak z obalo do blizu Bakra in otokom Krkom, III. Libur-nija z lovranskim teritorijem, Opatijo, Volosko in otokom Cresom in IV. državica naj bi obsegala ozemlje med železniško progo od Št. Petra do morja ter med Voloskim in Reko, Te štiri državicc naj bi dobile vsaka svojo avtonomijo pod kontrolo medzavezniške mešane komisije. Mnenja o končni sestavi gredo neki še narazen, ker da je jasno, da Italijani v teh državicah ne morejo biti v manjšini. — Kako neki mislijo Italijant to, da nočejo biti tod v manjšini — na kakšen način se hočejo pomnožiti v večino, oziroma kako hočejo pretvoriti večino v manjšino? Jadransko vprašanje postavlja Italijane res pred težke — probleme.
-f- Proti razkristjanjesjn šole sc snujejo na Bavarskem zveze staršev. To je sredstvo samopomoča katoliško mislečega bavarskega ljudstva proti veri sovražni politiki sedanjeoa bavarskega, naučnega. ministrstva. Tudi pri nas bo treba misliti na kaj takega, kajti gospodje svobodomisleci vedno bolj dvigajo glave.
4- Odkrita komunistična zarota v Pragi. Iz Pra^e poročajo 31. m, ni., da je policija odkrila ondi veliko komunistično zaroto, v katero je bilo zapletenih tudi več vojakov. Zarotniki so neki hoteli proglasiti na Staromestnem trgu vlado delavskih in vojaških svetov,
-f Iz švicarske socialne demokracije. Strankino vodstvo švicarske socialne demokracije je določilo splošno glasovanje o udeležbi pri tretji internacionali v Moskvi za dobo od 1. do 14. septembra.
Dnevne novice.
— Šolo zopet šoli. Takoj s počefkom Narodne vlade so se dala šolska poslopja vsem strankam za razne prireditve na razpolago. Ponekod so izrabljali to prostost, prirejali po šolah veselice, povzročali škodo na šolskih poslopjih tako, da so se množile pritožbe od dne do dne. Zaradi tega je iz pedagogičnih, higijeničnih in političnih ozirov glede uporabe šolskih poslopij sklenila deželna vlada v seji dne 26. avgusta: Šolska poslopja se, smejo oddati za izvenšolske prireditve samo za učne namene, telovadnice le za telovadbo, vendar se v slučaju, da so dani ti pogoji, uporaba ne sme odreči nobeni stranki proti zagotovitvi plačila vsake škode ter proti založitvi stroškov za snaženje in eventuelno uporabo luči.«
— Orlovski tabor v Trbovljah. Ker je e malo časa še do velike zvezne prireditve
v Trbovljah, poživljamo vse bratske odse-ce, vse odseke Orlic in vsa naša prosvetna in izobraževalna društva, naj takoj sporo-če število udeležencev. Dosedaj je prijavilo svojo polnoštevilno udeležbo 14 odsekov Orlov in Orlic. Gojenke vaditeljskega tečaja Orlic polete dne 7. septembra v Trbovlje. Polovična vožnja stane 10 K 50 vin. Kosilo, katero bo poleg dobre postrežbe tudi izbrano, stane 5—6 K. Dopoldne bo na trgu velik tabor, popoldne velika javna telovadba Orlic, naraščaja in Orlov, nato velika ljudska veselica. Ker obeta biti ta naša manifestacija velike orlovske misli najsijajnejša, pohitimo vsi na to slavnost. Visoko dviga krščanski Orel svoj prapor, a razprostreti ga mora po vsej domovini! Vreme naj ne plaši nikogar: naj ne bo vreme zmagovalec nad našo voljo. Na svidenje!
— Za invalide. Da se omogoči invalidom izplačevanje podpor po občinah in da bi jim ne bilo treba kakor dosedaj potovati daleč, da pridejo do finančne uprave, je poslanec Agatonovič predlagal finančnemu ministru v obliki skupščinskega vprašanja, naj se od sedaj izplačujejo invalidom podpore po občinah povedom mesečnega pobiranja davkov. Ta način izplačevanja je za invalide potreben in korsten ter naj bi bila državna administracija dolžna, iti invalidom v vsem naroko. (LDU)
— Poziv dobrovoljcem (legionarjem). Dobrovoljci (legionarji), ki so služili v Rusiji, Italiji ali Ameriki v srbski vojski, se poživljajo, da sporoče svoje podatke, ki so potrebni za skupno podporno akcijo in sicer: čin, ime in priimek, leto in mesto rojstva, poklic v civilu, gmotno stanje, sedanji naslov. Podatki naj se pošljejo na naslov: Stanko Tomincc, Janez Trdinova ulica 2 najpozneje do 15. septembra. Vsi slovenski časopisi se prosijo za ponatis tega poziva.
— Čisti dobiček veselic za državo in sirote. Minister za prosveto je pripravil v sporazumu s finančnim ministrom načrt za zakon o pristojbinah, ki določa, da se morajo tri četrtine čistega dobička veselic in drugih javnih zabav, ki se prirejajo na ozemlju kraljevine, vplačati v državno blagajno. Ostala četrtina pa se mora določiti v korist sirot dotičnega; kraja. Zakonska predloga bo predložena narodnemu predstavništvu.
— Za enoten težaški cenik. Med organiziranim obalnim delavstvom v Sisku in tamošnjimi trgovci se vrše pogajanja za uvedbo enotnega cenika za nakladanje in razkladanje ladii.
— Premogovna kriza. Velika količina premoga se bo nabavila v Avstriji za potrebe naših železnic in drugih ustanov. Premogovna kriza se jc pojavila pri nas vsled dogodkov z Rumv.nijo, ki se jc bila obvezala, da bo dobavila 15.0G0 vagonov premoga iz petrosinsikh rudnikov. (LDU)
— Poziv! Dne 31. avgusta 1919 je vrgla neka oseba iz vlaka štev. 502, ki pelje iz Zidanega mosta proti Zagrebu med postajama Brežice in Dobova oh 15. uri 45 minut (3. uri 45 minut popoldne) eno skalijo v kateri se je nahajalo mrtvo dete ženskega spola. Škatlja je bila iz lepenke, ter je imcia na eni strani napis: »Vorsichti Bilder. Absender Fritz Roiler, Fotograf, Halle a./S., Alte Promenade L« Od naslova je bil en del odtrgan, poznalo se pa jc še cn del naslova glaseč se: »An
j das II.« Škatlja je bi!a zelo močno s klorom
! napojena, vsled cesar jc domneva, da je moralo v vozu zelo močno dišati. Vsak, kateremu bi bilo v tej zadevi kaj znanega, ali pa je morda kaj sumljivega med vožnjo opazil, naj io koj javi najbližji sodniji ali pa orožništvu z ozirom, na ta dopis. — Kr. okrajno sodišče Brežice, oddelek IH.
— Zveza poštnih organizacij naznanja vsam provizornhn tovarišem in tovarišicam, ki še niso prejeli novih draginjskih doklad, da jih prejmejo še v teku tega tedna, ker je poštno ministrstvo brzojavno odredilo, da se izplačajo takoj draginjske doklade s prvim julijem aspirantom in aspirantkam, stalnim pomožnim slugam, selskim poštnim slugam in uradnim pomožnim močem. Aspirantje, aspirantke in uradne pomožne moči prejmejo po 450 K mesečno, stalni pomožni in selski poštni sluge z enoletno definitivno službeno dobo istotako po 450 K, če pa imajo čez eno leto službene dobe prejmejo pa še sa ženo in za vsakega otroka po 50 kron mesečno, j O draginjskih dokladah za poštne odprav- j nike, selske pismonoše in poštne sle pa j izide po izjavi ministrstva v kratkem času tozadevna naredba. Zveza naznanja tudi vsem članom, da je prenehala izhajati »Pošta«, dosedanje skupno glasilo Hrvatov in SIcvcncev in da izhaja odsedaj dalje »Poštarski Glasnik«; glasilo vseh poštnih uslužbencev v kraljestvu SHS. List je j tiskan v latinici in cirilici ter priobčuje dopise v vseh narečjih. Na vsak način je potrebno, da dobiva vsak član tudi stanovski list, da jc poučen o'vseh stanovskih zadevali. V »Poštnem Glasniku« bo »Zveza« objavljala vsebino odborcvih sej in vse važne stanovske in gospodarske zadeve, ki jih namerava »Zveza« v korist članov kmalu izvesti. Vsak član naj pošilja društvu svoje kategorije poleg članarine tudi še po eno krono mesečno za list. Poživljajo sc tudi člani, da pridno dopisujejo v »Poštarski Glasnik«, in sicer je pošiljati vsak dopis potom »Zveze postnih organizacij« v Ljubljani.
— Pisma v inozemstvo, Vzlic večkrat razglašenim navodilom o opremi pisem, ki so namenjena v inozemstvo, se dogajajo posebno v zadnjem času, ko se je razširil pisemski promet z inozemstvom, pogosto-ma slučaji, da odpošilja občinstvo pisma v inozemstvo zaprta in ne da bi bil naveden pošiljatelj, zaradi česar jih cenzurni uradi ne odpravljajo, ampak dosledno vračajo. Da se izognemo nepotrebnim pritožbam občinstva in da ne povečamo cenzurnim in sprejemnim poštnim uradom že itak obilega dela, opozarjamo občinstvo ponovno, naj ne zapira v inozemstvo namenjenih pisem in naj vsikdar označi na na-hrbtni strani pisemskega ovoja natančno odpošiljatelja.
— Izgon tujcev iz Gsje-ka. OsjeSki mestni svet je sklenil izgnati vse neljube tujce, predvsem tiste inozemce, ki so se naselili v Osjeku po prevratu. Tudi za slovenska mesta potrebno sredstvo zoper žide.
— PomilašSeni Varašdi&ci. Po kraljevi milosti so v Varaždinu izpustili iz zapora 44 obtožencev, ki so se udeležili upora dne 23. julija in bili v preiskovalnem zaporu. Pomiloščenci so večinoma kmetje. Ostali obtoženci pridejo pred vojno sodišče, ki jih bo pa — kakor je pričakovati — milo sodilo.
— Vprašanje ribolova v naši državi, Iz Belgrada poročajo: Država bo dala v najem ribolov na Ohridskem jezeru. Ska-drsko jezero je že oddano. Vprašanje ribolova v naši državi še ni definitivno rešeno, zato se raztegne dosedanji srbski zakon tudi na nove pokrajine.
— O čekovnem prometu. Zneske, ki so manjši kakor 1000 kron, dostavi poštni urad po pismonoši na dom. Po zneske pa, ki so večji kakor 1000 kron mora priti stranka sama in sicer navadno v blagajno čekovnega urada v Ljubljani. Tu se mora stranka izkazati, da je upravičena prevzeti nakazani znesek. Navadno nima stranka s seboj nobene legitimacije. Takrat nastanejo večkrat težave pri izplačevanju. Uradnik ne pozna stranke osebno. Po znesek pride dostikrat tudi druga oseba, ne pa tista, na katero je naslovljena nakaznica. Uradnik v blagajni zato ne ve, ali naj ji izplača nakazani znesek ali ne. Priporočamo zato strankam, ki pridejo po denar v blagajno čekovnega urada, da prinesejo
nakazani znesem.
— Pomanjkanje stanovanj v Zagrebu.
Zagrebški listi poročajo, da 20 novoanga-žiranih članov gledališkega orkestra na noben način nc more dobiti stanovanja ter bodo zato prisiljeni, da zopet odpotujejo, j , Za pomoč so naprosili mestni stanovanjski urad.
— Srbohrvaščina v Seskih šolah, Via*
da čehoslo' aške repbulike je sklenila, da bodi srbohrvaščina na vseh šolah obvezen
predmet.
— Krojaški pomočniki v Zagreba zahtevajo povišanie plač na 340 K tedensko.
— Griža (dizenterija) nastopa, kakor j
že v zadnjih letih, tudi letos precej pogo- • sto. Povzročajo jo bacili griže, ki s hrano j pridejo v črevo in tam povzročajo vnetja, ; je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečine spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni, izloča ; se z odpadki in se drži vsega, kar se z l njimi neposredno ali posredno onesnaži, (roke, perilo, posode, stranišča). Muhe* ki oblezejo izločke, prenašajo bolezensko ; kali tudi na jestvine. Po umazanih prstih, | žlicah itd. in po jestvinah pridejo te kali. ; v prebavilne organe zdravega in povzro- ; čajo tako obolenje. Po zraku se bolezen ne prenaša. Vsaka nej-ednost v prebavilnih organih pospešuje okužbo. Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: 1. Varujmo se vseh težko prebavnih jedi, pred vsemi onih, ki so morda onesnažene; ne uživajmo iieolupljenega sadja, nc kumar, ne solate, j Ne pijmo surovega mleka. V obče uživaj- < mo le kuhane jedi. 2. Na straniščih je paziti na r.ajvecjo snago; po možnosti jq uporabljati le	domače stranišče.	3. Osna-	j
žimo s5, toke	po vsaki	uporabi	stranišča	:
in pred vsakim kosilom oziroma južino. 4,
Pri sumljivih znakih (bolečine v trebuhu, j bljuvanje, driska) je povprašati takoj zdravnika.
novice.
lj Tehnični tečaj Orlic v Ljubljani« Predvčerajšnjem sc jc	pričel v	Ljubljani	i
tehnični tečaj	Orlic, ki	ga vodijo	s. Orlica
s Češkega, brata ho Pirc in Pavle Kržan. ] Nad 100 udeleženk jc prihitelo iz vseh . krajev naše Slovenije; zastopani so vsi i stanovi, posebno častno število je učiteljic. Tečaj je bil otverjen predvčerajšnjem ob 9. uri zjutraj. V imenu Slovenske žen- . j ske zveze ga je pozdravila gospodična Cilka Krekova, v imenu Orlovske zveze j pa brat Jože Pirc; hrvatske goste je po- j zdravil brat Jože Stabej. Kako daleč in kako globoko so že segli prvi početki tega novega gibanja pri nas, kaže dejstvo, daj a je prihitelo ob času nujnega dela tolikoi j navdušenih deklet z dežple, d?* so prišle tudi Hrvatice iz Zagreba'in celo zastopnica Orlic z daljne Češke je prihitela n» tečaj, kar priča veliko udanost do ideje, j ki ji služijo. Prvič stopajo ženske samostojno v javnost in pričajo, kako zrelo je nase ženstvo, ki sc zaveda velikih nalogi ki je čakajo v biiznji bodočnosti,.
lj Orlovski tabor v Trbovljah v nedeljo, 7, septembra, V Trbovlje, kjer sc naše kršč. socialno delavstvo bori za svoje pravice do organizacije, se vrši to nedeljo velik ljudski tabor. Dolžnost naših ljublj< somišljenikov jc, da pobite ta dan v Trbovlje. Iz Ljubljane odhajamo ob tričetrt na 6. uro zj., vračamo se ob 9. uri zvečer. Vozne cene so polovične (10 K). Izkaznic? se dobe pri g. Tomažiču, Jugoslov, tiskaf* na (pritličje). Posebno dobrodošle naše na* rodne noše. Pri prireditvi sodeluje vrla jeseniška godba, Hitite s prijavami! V nedeljo, 7. sept, ob vsakem vremenu v Tr* j b ovije.
lj Vpokojenke tobačne tovarne imajo >
v nedeljo, dne 7. septembra t, 1. ob 3. urt popoldne svoj shod v mali dvorani Ljudskega doma, II. nadstropje.
lj Umrli so v Ljubljani: Neža BorStnar, bivša tov. delavka, 70 let. — Elizabeta Omejc, žena kurjača, 39 let. — Josip Krem* žar, premogar, 29 let. — Slavko Markovih sin čevljarja, 2 meseca. — Albin Pahor, sin želez, uslužbenca, 3 mesece. — Jera God^' ša, zasebnica, 83 let. — Marija Pogačnik bivša zasebna učiteljica, 35 let. — Amalij0 Bohinc, zasebnica, 72 let. — Vinko MagJ' ster, sin cestnega nadzornika, 8 let.
Ivana Lotrič, poljska dninarica, U let. Terezija Stupar, služkinja, 23 let. — Vilj®10 | Košiček, rejenec, 1 in pol leta.
lj Kaj bo z našimi ujetniki? V pon®' deljek, na praznik rojstva M. D., to je ' , septembra 1919, ob 11. uri dopoldne vrši v veliki dvorani Mestnega doma vaj4' j no zborovanje zaradi naših ujetnikov. N' j ta važni sestanek ste povabljeni vsi, Jj, j imate sorodnike v italijanskem ali pa tu« v ujetništvu drugih držav,
lj Državna posredovalnica za de*0' j Podružnica za Ljubljano in okolico. V teklem tednu od 25. do 31. avgusta .u jc iskalo delo 166 moških in 53 delavnih moči. Delodajalci so pa is 98 moških in 52 ženskih delavnih m04*
j
Posredovani se je izvršilo 101. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 1919 do 31, avgusta 1919 iskalo dela 13,347 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 11.315 delavcev. Posredovanj se je izvršilo' v tem času 4173, Dela iščejo: pisarniške moči (316), trgovski sotrudniki in sotrudnice (302), dninarji in dninarice (130), peki, mesarji, mlinarji, sluge, vratarji, hišniki, krojači, šivilje, poljski in tovarniški delavci in delavke, težaki, hlapci, natakarji in natakarice, ^kooomi, oskrbniki, vzgojiteljice, ključav-nicarji, mehaniki, strojniki, vrtnarji, sodarji itd, — Delo je na razpok njam in kuharicam, težakom, hlapcem, zidarjem, poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam, mizarjem, gozdnim, delavcem, čevljarskim, pomočnikom, delavcem za zgradbo hudournikov, vajencem razne stroke, tesarjem, oglarjem, drvarjem, kurjačem itd,
Ij Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24, do 30. avgusta 1919, Število novorojencev 43, mrtvorojenca 2. Umrlih 22 (12 domačine jn 10 tujcev). Umrli so za grižo 3; za jetiko 6 (4 tujci); za različnimi boleznimi 13. £a nalezljivimi boleznimi so oboleli in si-j61"1 z* Škrlatico 2 domačina, za grižo 19 domačinov, 2 tujca, 3 vojaki, za vratico 1 domačin in 1 tujec.
Kako ravnalo z nam!.
Dobrna pri Celju.
, , ^ naših državnih toplicah gre sezija koncu. Bila je srednje dobra. Gostje so. občudovali lepoto kraja, v marsikaterem drugem oziru pa so bili manj zadovoljni. ■Marsikaj naj bi se do prihodnjega leta iz-Pr omenilo. — Ali imamo tudi domačini pravico zahtevati, da bi se do prihodnjega
V	n izpremenilo? Do zdaj nismo sprav-teh svojih zahtev v javnost, da ne »ško-seziji in ker smo mislili, da se upra-^teljstvo sčasoma unese. Zdaj moramo P°tom javnosti do svojih zahtev:
.	1. Pod prejšnjim upraviteljstvom so
dobivali nekdanji domačini uslužbenci od toplic njive in travnike v najem kot neke >rste pokojnino. Zidaj se jim je že spomla-jdl kratkomalo vzelo, češ, da bodo sami (obdelovali. Polje pa je ostalo deloma po-Pplnoma v celini, na njivah raste meter pdsok osat, menda za seme; travo pa so Prodali drugim, ki je preje niso imeli in (tudi pravice nimajo do tega. Pa če ima (Ppraviteljstvo tako navodilo od višjih, te-i 5a^tevamo, da se 30, 40 let služečim Uslužbencem na drug način nakaže poko j-
—	Mimogrede samo vprašamo, kam Rfo, ker se doma pridela. Za restavracijo ne, za uslužbence ne.
2. Preje so domačini ob nedeljah po-Poludne imeli prosto kopelj. Zdaj se niti uslužbenci ne smejo zastonj kopati. Zahtevamo prejšnjo ugodnost v tem oziru, imamo v državnem podjetju deveturni delavnik, plače 6, 7 K brez hrane. Sobarice — noč in dan v službi — 120 K mesečno brez hrane, V Rogaški Slatini se Ij®1 ie povišala plača za 50%. Isto smo zahtevali tu, a zastonj. V toplicah se je podražilo splošno vse za 100% od lani, pla-dc uslužbencev se niso povišale niti za Z? ' Da pri nas zna. državno upraviteljevo odirati posamnika, kaže dejstvo, ka-zna odirati celo državni urad, kr, post0. kateri je naložilo tako najemnino, da ^ namerava izseliti iz državne hiše v pristno.
4. Ko je prišel avto, smo zahtevali domačine znižano vožnjo, kajti 40 K vožnjo v Celje je preveč. Odbito. In
^endar naj le kdo pogleda, kako je ta težki avto razdrl našo mehko okrajno ce-ne gostje. Ker letos avto ni služil domačijo, katere popravilo bomo plačali mi, ne S°®tje. Ker letos avto ni služil domači-zahtevamo, da opraviteljstvo da cc-° Popraviti.
5. Dokaz, kako državni uradnik dela ^ našim ljudstvom, imamo tudi v tem: i Pini dobičkar in nemškutar Goli je izgubil v Jugoslaviji nadzorstvo nad Clon-'terovim posestvom. Isto je bilo namenje-
sedanjemu upravitelju. Ta pa je pod f°ko dal Gollu vse žage nazaj, tako, da ,e naš kmet čisto izročen temu izkorišče-jpcu, ki zahteva od žaganja pri vsakem ^°hu desko srednjico in oba krajca.
,	6. Poleg vseh teh in še drugih kri-
j9c pa se postopa z nami kot še nikdar, jjkdar nas niso metali iz pisarn, ne pre-hunjalj in psovali, ne rjuli nad nami kanj" nad psom. Priprosti ljudje smo, a nadeni smo večje dostojnosti. v> Da bomo verovali v demokratizem uradnikov posebej in države sploh, ®daj naj se te krivice v demokratičnem jnislu popravijo.
Jugoslovanska Strokovna Zvesa.
krv ° Ddborova seja Jugoslovanske Stro-s ',Be Zveze se vrši jutri v četrtek, 4. o ^hibra ob pol 8, zvečer v pisarni J.
o Predlogi skupin za strokovno zborovanje naj se pošljejo pred 17, septembrom, na pisarno Jugoslovanske Strokovne Zveze. Predlogi naj tičejo delavsko stanovsko plat, poslovanje in gospodarske delavske zadeve.
o Popolni program za strokovno zborovanje dne 21. in 22. septembra se določi jutri 4. t, m. na seji J. S. Z, in se potem razpošlje skupinam.
o Iz pisarne. Skupine se ponovno opozarjajo, da točno vpoš';ejo obračune do 10. t. m. Odpravi naj se vsakokratno zamujanje, ki ic ovira ledno poslovanje. —• Razposlali smo vse članske knjižice Ker pa se je morda vrinila n;c-d knjižice tudi kakšna, ki pripada drugi skupini, prosimo, naj se iste ram vrne. Če pa kje še ni;o dobili vseh knjižic, naj nam javijo imena ordh, ki knjižic še niso sprejeli. — Vsi dop-‘ri se sedaj iešuic:o hitro in gredo odgovori že z obiatno j ošto nazaj. Pril ajajo imm pritožbe, da eni ne sp/eiemajo »Večernega lista« od srede. Prosimo, naj se pazi pri naročitvi oziroma vpisu v organizacijo, da poda vsak natančen naslov. I, P,
o Skupina J. S. Z. v Pollakovi tovarni ima v četrtek ob 5. popoldne sestanek v društveni sobi v Ljudskem domu. Vabijo se vsi člani, da se udeleže v polnem številu. Po sestanku seja odbora skupine. — Odbor.
o Predavanje v Tržiču, V nedeljo 7. t. m. bo ob 11. uri v »Našem Dornu« predaval zastopnik Slovenske dijaške zveze g. jurist Kralj. Delavstvo se vabi, da se istega udeleži v kar najobilnejšem številu,
o Izredni občni zbor skupine J. S. Z, v Tržiču se vrši v nedel os dne 14. t, m. Član opozarjamo, da se ga polnoštevilno udeleže.
o Žiri. V nedeljo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši shod J. S, Z. v »Katoliškem Domu« na Dobračevi. Iz Ljubljane prideta dva govornika. Vsi naši somišljeniki na plan in vsi na shod!
o Stražišče pri Kranju. Zadnje dni se razširjajo tu pri nas vest, da smo siprejeli-iz osrednje pisarne pismo, katero pravi, naj počasi odstopamo od J. S. Z. Člani verjamejo temu in sc pripravljajo za odstop. Mi nismo sprejeli iz osrednje pisarne nobenega dopisa s takim naročilom, saj bi bil tak nasvet nam vsem v škodo, ko pa smo ravno potom J. S. Z, dosegli veliko. Člane opozarjamo, naj nikar ne verjamejo razširjajoči se govorici in naj naznanijo odboru onega, ki jih razširja. Gotovo gre tu za p on k us razbiti našo organizacijo v Stražišču, in oni, ki hoče to izpeljati, ni toliko pošten, da bi nastopil javno in s polnim imenom, temveč se poslužuje najuma-zanejše oblike. Mi smo in hočemo ostati člani naše Jugoslovanske Strokovne Zveze, od te nas ne spravi nihče!
o Viničarji so sc pričeli pridno organizirati v J. S. Z., katera priredi dne 7. septembra zanje dva shoda. V Svetinjah po rani maši v gostilni g. Zavratnika; pri sv, Miklavžu isti dan po večernicah; v Ljutomeru pa drugi dan, t. j. 8. t. m. Zanimanje za stanovski shod viničarjev je veliko. J. S. Z. zastopa glavni tajnik tovariš A, Komianec.
o Državni in deželni cestarji iz Štajerska imajo dne 14, septembra shod v Celju, hotel »Beli vol«. Tovariši pridite!
o Krčevina-Lajteršperk pri Maribora.
V	nedeljo 31, p. m. se je vršil v tukajšnji šoli dobro obiskan shod J. S. Z, Zastopan je bil delavski kakor tudi kmečki stan. Na shodu je govoril p. Bernard, v imenu J. S. Z. tov. Krepek, nadalje gerent Inkret, ter zastopnika domačega kmetskega in delavskega ljudstva. Ker vlada tukaj veliko zanimanje za J. S. Z. in je spoznalo ljudstvo važnost organizacije, se ustanovi prihodnjo nedeljo 7. t. m. nova skupina.
o Mariborsko okrožje J. S. Z, Prihodnjo nedeljo 7, septembra se vrši ustanovni shod nove skupine J. S. Z, za Krčevino-Lajteršperk. Shod se vrši v šolskih prostorih, začetek ob pol 5. uri popoldne. — Shod v Limbušu ob 3. uri popoldne, po shodu ljudska veselica, prirejena od skupine železničarjev v Studencih,
o Okrožje Maribor ima svojo prvo odborovo sejo dne 7. t. m. v Studencih v društvenih prostorih skupine železničarjev. Seja se vrši po rani službi božji. Ker je seja velevažna, se prosijo tov. odborniki, da se je polnoštevilno udeleže. Bogovič,
o V Celju se je pri tajništvu Vseslovenske Ljudske Stranke ustanovilo pod-tajništvo Jugoslovanske Strokovne Zveze. Vsem, ki žele dobiti informacije v celjskem okrožju, svetujemo, naj se obračajo na podtajništvo. Naslov: Podtajništvo Ju£°' slovanske Strokovne Zveze Celje, hotel
»Beli vol«.	,
o Konjice. V Konjicah se je ustanovila skupina Jug, Strok, Zveze. Pristopilo je
takoj precej članov.	.	,.
o Mislinjsko okrožje J, S. Z, priredi dne 21. septembra tri shode, in sicer v Šmihelu ob 8. zjutraj, v Skalah ob 11. dopoldne, v Šmartnem p n Velenju ob 3. popoldne.	j
' Železničar.
ž Kako ravnajo z nami. Pod tem naslovom piše v št. 188. slov. državni železničar, ki je bi! poslan, oziroma pognan na Hrvatsko, stvari, ki jasno kažejo, da. smo pač spremenili osebe, načela pa smo do pičice podedovali od blagopokojne prababice Avstrije. Pisec se med drugim previdno dotakne zla, ki utegne postati nam železničarjem še zelo usodno, to je početje Z. J. Ž. Pravijo, da je pri drž. žel. kraljestva SHS ravnateljstvo identično z Z, J. Ž, In prav v tem grmu tiči nekaj. Ko so po polomu naši stari mogotci morali oddati svoje stolce ljudem domačinom, je marsikateri železničar vzrl na vseh štirih delih sveta vzhajati solnce svobode. Pesimisti pa, ki niso opazovali starega režima le od daleč, temveč so se previdno približali, da vso gnilobo vidijo in vohajo, so ostali hladnokrvni ter rekli: bomo videli. In ti niso imeli neprav. V personalnih uradih železnic — državne in južne —, koder so se kovale usode uslužbencev, so sedeli ckameneli birokrati ali pa neizkušeni pro-težiranci. Prvim se sploh ni več ljubilo kaj misliti in prevdarjati, drugim pa je manjkalo smisla za pravo in pravično so-cijalno delo. Da pa so zamogli ti uradi, oziroma uradniki svoje žitje opravičiti, rabili so pomoči. Ostanimo doma in govorimo o našem slovenskem železničarju, ki je čutil in bodp še čutil, da sta ž njim žogala nemški Volksrat in pa socijalni demokrat. Ta dva sta bila vodja personalnih uradov, tam sedeči uradniki vseh činov pa so bili njih kimovci. Marsikateri slovenski železničar je bil prisiljen omahniti in zatajiti svoje slovensko prepričanje, da je utekel preganjanju in poginu. Manjkalo seveda ni tudi poturic, ki so si nadjali črno-rdečo-žolto barvo, da pod nje zaščito in preko glav svojih kolegov priplezajo na zaželjene višave. Oni pa, ki se niso upognili ne pred tem in ne pred onim, so ostali na vznožju pod plazom. Na čelo novo urejenih', oziroma ustanovljenih ravnateljstev za Slovenijo so bili postavljeni možje, ki so vzrasli iz malega in izmed nas, močni v svoji službeni stroki, a morda, šibki v socijalnih vprašanjih podrejenega jim osob-ja. Ves dobrobit človeka ne teži zgolj na tistih kronicah, ki se mu plačujejo, je še nebroj drugih momentov, od katerih je mnogo dvisno in te je treba tudi upoštevati. Slaba naša navada je, da kujemo našo bodočnist iz ostankov zarjavele preteklosti pomešanih s položajem sedajno-sti. Kaj novega in modernega ustvariti se nam zdi skoraj nemogoče. In prav to nas navdaja s trahom id slutnjo, da bodo personalni uradi naših novih ravnateljstev posneli prakso njih prednikov-učenikov in se bodo slepo udali eni sami organizaciji, ki bo svojevoljno delila milosti in klofute, da ne boste odločevali služba in službena usposobljenost, temveč osebnosti, ki niso bile nikdar pravične. Dejstvo, da obstoje pri ravnateljstvih posebni uradi Z. J. Ž. z ljudmi strogo enostransko strankarskega mišljenja, nam priča, da naš strah ni votel, in nas opominja, da bodimo oprezni. Ne sodimo organizacije po njenem zvenečem naslovu, ampak po nje namenu, pomenu in dejanju. Z. J, Ž. je še mlada organizacija, ki je nastala po vzgledu Čehov kratko pred vojsko, med katere viharjem ji je avstrijski vzduh zaprl sapo s preganjanjem takratnih voditeljev. Sedaj pa, ko so zlomljeni težki okovi nemškega fanatizma, je zopet vstala in hoče že biti orjak, pred katerim naj se vse klanja. Nam se ta taktika zdi nekoliko nevarna, kajti onstran polja, po katerem vojskovodje Zveze drve, se nahaja široka voda, v kateri nepre-vidneži lahko utonejo. Ravnateljstvom bi priporočali resen svet, da se ne podjarmijo preveč eni sami organizaciji. Priznamo, da je za zdravo ureditev socijalnih razmer sodelovanje zastopnikov osobja potrebno, ne sme pa biti edino odločujoče. Vsaka organizacija je udinjana eni ali drugi stranki, delo ravnateljstva pa mora biti v vsakem oziru objektivno in neoporečno. Ravnateljstvo ne sme biti boter ne ene in ne druge organizacije, znati mora upoštevati pametne nasvete vseh, pa tudi pretirane domišljavosti krotiti, če hoče pri vseh uslužbencih brez izjeme uživati potrebno zaupanje. Teror, ki je povzdignil Z. J. Ž. do sovlade, je sejan veter, ki utegne roditi viharne dni.	Železničar.
ž Stanovanjska mizerija železničarjev na Jesenicah. Tu pa tam beremo po časopisih o pomanjkanju stanovanj v tem ali onem kraju. Zato je že čas, da se oglasimo tudi mi, ki smo dodeljeni na Gorenjsko in moramo stanovati na Jesenicah. Dolžnost železniškega ravnateljstva je, da gleda na to, da imajo uslužbenci stanovanje, če ne brezplačno, vsaj po nizkih cenah. Sedaj pa moramo stanovati v privatnih stanovanjih in jih prav drago plačevati, kar bi izostalo, ko bi se v tej zadevi pristojne oblasti nekoliko bolj zanimale, ker je železničarska služba, vsaj po našem mnenju, važna in bi se morali železničarji malo bolj upoštevati, vsaj toliko, da bi imeli pošteno življenje. Opozarjamo železniško ravnatelistvo, da se malo bolj za-
nima za Jeseniške železničarje in njih stanovanja,
ž Studenci pri Mariboru. Jugoslovanska Strokovna Zveza, skupina železničarjev v Studencih pri Mariboru, priredi dne 7. septembra delavsko veselico v Limbuši s sledečim dnevnim redom: Zjutraj ob 7. uri v cerkvi sv, Jožefa sv. maša za društ-venike; popoldne ob 3. uri večernice; po večernicah delavska veselica z govori in različnimi zabavami. Vabimo vsa katoliška bratska društva in vse zavedno delavstvo, posebno železničarje. Vstopnina eno krono. Vsak, kdor želi poštene zabave in razvedrila, naj pohiti dne 7. t. m. v Limbuš, v gostilniške prostore g. Julija Robiča.
Za delavske pravice.
p čipkarice v Žireh in Železnikih, katere se žive izključno samo od izdelovanja čipk, dobe brezposelno podporo.
p Slamničarsko delavstvo z bojaznijo pričakuje sezore, ker odpor nemških tovarnarjev je še vedno isti kot je bil. O kakšnih ukrepih od strani vlade nam ni še ničesar znanega. Pa kam se neki mudi, saj pri tem bo trpelo samo delavstvo in nihče drugi. Pač, tudi narodno gospodarstvo, a za to se nihče ne zmeni, ker Bog ne daj, da bi se Nemca le malo dotaknili, pa bi se ves svet podrl, Slamničarsko delavstvo ni teh misli, ono bi kmalu napravilo konec temu paševanju. Vprašamo vlado, kaj je ona ukrenila, da pravočasno od-pomore krizi, ki stoji že pred vratmi? Od molčanja in obljub ni mogoče živeti, —< Slamničarji.
p Nekaj o industrijah, ki so v nemških rokah. V naši državi posebno v Sloveniji imamo vse polno podjetij, ki se nahajajo v nemških rokah. Iz delavskega stališča nam je vseeno, kdo je podjetnik, samo da gleda na delavstvo z očmi poštenosti in pravičnosti, ker delavstvo ne gleda, na narodnost, ampak kako podjetnik ravna z delavstvom in ali mu je za to, da bi delavec bil zadovoljen ali ne. Še ni minulo leto, odkar se čutimo svobodne, pa se že opaža, da spet skuša priti na površje stari avstrijski sistem tlačenja delavskega stanu. Zanimanje, ki je bilo za delavstvo meseca decembra oziroma januarja pada bolj in bolj, V Mengšu imamo tovarno za slamnike, katera je v nemških rokah, a to bi še ne bilo tako zlo, pač pa to, da se krati delavstvu pravica na vseh koncih in krajih. Meseca oktobra bi se imela pričeti sezona, pa še sedaj pravi dotični tovarnar, da sploh ne bo pričel in da se ne izplača, ker ni mogoče dobiti potrebnega materijala. Delavstvo, ki je navezano na to delo, kako bo izhajalo v tem času. Draginja je vedno hujša in delavec brez zaslužka, mora priti do popolnega poloma. Istotako jc v Domžalah, kjer je tudi več nemških podjetij iste stroke, ki imajo iste namene in cilje, Čudno, da vlada ne pomisli, ako pojde tako naprej, da bo zatrta vsa slamnikatska obrt na Kranjskem. S to akcijo, ki jo pričenjajo ti podjetniki, mislijo osredotočiti vso slamnikarsko obrt v Nemško Avstrijo na sledeč način: Tu se opusti delo z vzrokom, češ ni materijala, in potem spraviti stroje tja v Nemško Avstrijo. Ko bodo stroji tam, pa še delavce tja. Tukaj bi obrt zamrla, vsi boljši delavci bi bili tukaj brez dela. Kaj si hočejo, šli bi tja, kjer je delo in tako bi ne izgubili mi samo na strojih, ker to se še nadomesti sčasoma, temveč izgubili bi tudi, kar je glavno, izvežbane, vešče moči te obrti, Če vse pomislimo, se nam vsiluje še. drugo vprašanje: Mi zgubimo boljše delavce te obrti, kako bo potem mogoče konkurirati? Na konkurenco smo pa itak lahko pripravljeni. Da se temu izognemo, je treba hitre odpomoči. Prisiliti podjetja, da pričnejo z delom in za sekve&tre postaviti može, ki bodo obenem gledali tudi na delavstvo kakor tudi na gospodarski položaj in da ne bodo pod pritiskom podjetnika državi v kvar, ampak da bo im na država in delavstvo koristi. Tako pa se človeku zdi vse to podobno pobeljenim grobovom.	V.
Razne novice.
r Jugoslovanska pomorska matica. 6,
t m. se v Dubrovniku vrši ustanovni občni zbor »Jugoslovanske pomorske matice«, ki na bi oživotvorila in združila v sebi vse mogoče organijacije pomorščakov in prijateljev morja, društvo kapitanov in strojnikov za socialni boj in kulturni napredek, ribiško društvo za povzdigo ribištva, pomorsko propagandno društvo (Flottenverein), pomorska športna društva itd. Vsa ta društva bodo popolnoma neodvisna in avtonomna, a v Matici bo vsako zastopano po svojem referentu. Matica bo izdajala tudi skupno glasilo: revijo »Naše More«.
r Invalidsko šolo v Zemunu je otvoril ameriški Relief Fond. Invalidi imajo v šoli vso oskrbo in obleko. Za sedaj so sprejeli v šolo 50 invalidov.
r Splošna železničarska stavka na Dunaju? »Wiener Allgem. Ztg.« poroča. da sc nrfpravlja med vsemi name-
žčenci južne !n (državnih železnic splošna stavka, ker je izostalo izplačilo nabavnega prispevka.
r Socialno visoko iolo otvorijo s 1.
okfctrorc t, 1. katoličani v Monakovu. Ustanova je namenjena najširšim ljudskim slok in in njen učni načrt obsega tiste znanosti, k: so potrebne za razumevanje in polnovredno sodelovanje v kulturnem, socialnem in državnem življenju, dalje logiko in psfhclogijo ter govorništvo. Dalje bodo imeli obiskovalci socialne visoke šole priliko, da se izvežbajo v posameznih strokah koč glavnem ali postra^Vem poklicu: v občinskem t»in*tvu,	p?stir-
ski pomožni službi, V«”govodstvu, zadružnem po;!evanju itd, To visoko fcolo jc oži-yotvorila krščanska crrfnmmcija.
r Wilson in amerJrVo ^Havstvo. Reuterjev urad poroča: V n^lp.nici na delavstvo objavlja predw>dn^. Wilson, da bo v kratkem sklicana kopren/-* r^stopnikov delavstva in zastopnikov industrije, ki se bo posvetovala o	smernicah za
izboljšanje odnosa iev met! delavstvom in kapitalom, in nanovo proučila mezdno vprašanje. Odbor njujorških delavskih zvez je stavil predlog, naj se v Zedinjenih državah skozi šest mesecev ne uprizori nobena stavka in naj se z vsemi sredstvi zviša produkcija, da se omogoči predsedniku Wilsonu delovati na olajšanje draginje.
r Vračanje ameriških izseljencev. Na Reko prihajajo prve skupine jugoslovanskih izseljencev ki se vračajo iz Amerike. Prevozni stroški iz Amerike do Reke znašajo do 2000 dolarjev za osebo.
r Belgrajska sladkorna tovarne bo za-'čela z obratom dne 1. oktobra t, 1. V Srbiji sami je letos posejane zelo malo sladkorne pese in si je tovarna zagotovila dobavo iz Srema in Bačke.
r Zaplenjena rudniška in petrolejska podjetja. Poljsko naftno poveljništvo za drobovyczko ozemlje v Boryslawu je izdalo proglas, s katerim se zaplenjajo v korist poljski republiki rudniška in petrolejska podjetja, ki so last nemških, ogrskih in avstrijskih državljanov,
r Poljske munidjske tovarne. Poljski tiskovni urad v Bernu sporoča kot poseben dogodek gospodarskega, vojaškega in političnega pomena ustanovitev delniške družbe municijskih tovarn pod imenom »Projectil«. Družba bo imela svoj sedež v Varšavi, razpolagala bo s 40 milijoni kron ter zaposlovala okoli 2000 delavcev,
r V ječi nmorjen socijalist. Švicarsko socialno demokratsko časopisje piše o usodi člana švicarskega narodnega sveta, Fritza Platterja, ki je bil aretiran v Romuniji. Francosko socialistično glasilo »Le Populaire« javlja, da je bil Platter na povelje romunske vlade umorjen v ječi, vendar pa nimajo v Bernu o tem še nobenih gotovih vesti.
r Hrvatski »Rdeči križ« je imel 24, avgusta izreden občni zbor, na katerem so sklenili, da se društvo združi z ostalimi društvi »Rdečega križa« v Jugoslaviji. V to svrho so izvolili poseben začasni odbor. Dosedanji zaklad hrvatskega R. k. porabijo za zgradbo sanatorija v Zagrebu za nepremožne.
r Gibanje trgovskih in industrijskih uslužbencev v Zagrebu. Zveza trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov v Zagrebu je v pogajanjih dosegla, da je večina njih sprejela zahteve tehničnega in manipulacijskega osob’a. Pogajanja z ostalimi delodajalci se nadaljujejo.
r Francosko zrakopJovstvo. »Potit Parisien« je prinesel podatke o francoski zraikoplovbi in število v njej nameščenih delavcev. V 1. 1915. so imeli Francozje 3460 letal ter 12.650 delavcev, lansko leto je narastlo število letal na 34.219, dclav-cev pa na 186.003. S takimi silami dela Francoska, da bi imela nadvlado v zračnih višavah.
r Vitreosit. Angleški kemiki so iznašli v teku svetovne vojne produkt, ki so ga imenovali vitreosit, Vitreosit jako dobro nadomešča platino skoraj v vseh slučajih, kjer se platina rabi.
r Tragedija dveh sester. V Bel gradu sta živeli dve že ostareli dekleti, sestri Leposlava in Darinka Jovanovič, zelo osamelo. Zadnji čas jih sploh ni bilo več na iz-pregled, za kar se pa nihče ni brigal. Sosedje so postali pozorni šele tedaj, ko je začel iz stanovanja ud jr/ati mrliški duh. Pozvali so policijo, ki je našla eno sestro mrtvo in že gnijočo, drutfo pa nepremično poleg nje sedečo — še živo, a popolnoma oslabljeno in očividno umobolno. Nesrečnico so spravili v bolnišnico; smrt prve sestre še ni pojasnjena.
r V komunistični Kosiji. Varšavski dopisnik »Timesov« je sporočil svojemu listu zanimive podrobnosti iz Življenja v boljševiški Rusiji. Zvedel je iz povsem zanesljivih virov, da je prišel Lenin skoraj popolnoma ob svoj vpliv. Danes je v boljševiški Rusiji najvplivnejša oseba Litvinov, za njim pa pridejo posamezni ljudski komisarji, ki počenjajo vse na svojo pest. Nič ne spominja dunes v Rusih na komunistične ideale iz lanskega leta. Današnji reprezentanti e boliševištva se
bavijo samo z oderuštvom in špekulacijami. Denarna enota v boljševiSki Rusiji je danes bankovec za 100 rubljev.
r Umor carjeve rodbine. Iz Omska se
poročajo podrobnosti o bodočih kazenskih razpravah proti 163 udeležencem na umoru carjeve družine. Komisiji, katero je svo-ječasno odposlala omskovska vlada na po-prišče, se je posrečilo najti trupla velikega kneza Sergija, velike kneginje Elizabete in drugih članov družine Romanov. Umorjeni so bili v Permu, blizu ondi, kjer so bili usmrčeni pokopani v skupnem grobu. Trupla, ki jih je bilo po večini mogoče spoznati, so odpravili v Omsk, Nikakor pa ni bilo mogoče najti trupel carja Nikolaja in njegove soproge. Preiskava je dognala, da sta bili trupli carske dvojice takoj ob pričetku pokolja razsekani in na grmadi sežgani. Za carsko dvojico je bil umorjen prestolonaslednik, ki je moral gledati umor svojih staršev. Tudi njegovo truplo je bilo sežgano, Odkritje groba, v katerem so se nahajala trupla carjeve družine, je pripisovati čudnemu naključju. Pes ene izmed carjevih hčerk, ki je ostal pri nekem kmetu v bližini, je vsak dan tekal na prostor, kjer so ležala pokopana trupla umorjenih. Ker se je to ponavljalo, so mu sledili in na ta način je bilo mogoče najti skupni grob, čigar sledove so skušali morilci skrbno izbrisati, Trupla so bila popolnoma oropana. Poročilo preiskovalne komisije o umon ruske carjeve družine bo prevedeno v več jezikov in izročeno evropski javnosti ket dokaz za krivdo boljševikov na tem grozodejstvu. Poročilo bo objavljeno o početku kazenske razprave z drugimi spisi vred.
r Protižidovske demonstracije v Budimpešti. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Budimpešte o velikih ljudskih demonstracijah antisemitskega značaja, katerih so se udeležili krščanski socialisti in nacionali-
sti, Demonstrantje so poslali v grad k en-tentni misiji deputacijo, ki je zahtevala, da se v ministrstvo ne sprejemajo judje.
r Alkohol in delo s svincem, Neglede na to, koliko gorja lahko napravi alkohol pri posameznih družinah in osebah, zaposlenih po tiskarnah, tovarnah in rudnikih, ki ne odgovarjajo delu primernim varnostnim in higijeničnim odredbam, se mora posebno poudariti, da alkohol vidno zmanjšuje odporno silo tudi najmočnejših ljudi v svinčeni industriji. Posebno občutljivo živčevje se opaža pri delavcih v svinčenih podjetjih, ki so bolj slabotne narave ter so bili ali so še alkoholiki. Pri takih osebah se pojavi navadno slabokrvnost, otrpnjenje živčevja v posameznih telesnih organih, vid prične pešati in neredkokrat pešanje posameznih možganskih partij, kar privede do dolgoletnih bolezni, ki se velikokrat končajo z omračenjem uma. Edina rešitev v takih slučajih je — seveda če ni že prepozno — opustitev dela pri svincu ter brezpogojna odpoved alkoholu.
r Gospodarstvo in analfabetizem na Hrvatskem, Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu je razposlalo vsem gospodarskim zadrugam okrožnico za pobijanje nepismenosti med kmetskim ljudstvom. Okrožnica naglasa, da je vsak gospodarski napredek nemogoč, dokler večina kmetskih ljudi ne zna ne čitati ne pisati ter poziva zadruge, naj osnujejo tečaje za analfabete. Vsa potrebna navodila, učne pripomočke, knjige, denarna sredstva in nagrade voditeljem tečajev bo dalo Gospodarstvo društvo. V zvezi z analfa-befskimi tečaji se bodo vršila predavanja proti alkoholizmu, gizdavi spačenosti žen-stva in drugim napakam, ki se kažejo med kmetskim ljudstvom, dalje o negi dece, o potrebi združevanja itd. Govornike strokovnjake bo istotako preskrbelo Gospodarsko društvo.
Brtz dela!
Slika. Spisal France Bevk.
Brez dela!,,.
Kot ogenj vžge ta beseda. Zidovi so mrtvi, dimniki so mrtvi, roke vise kot brez moči, oči zrejo, stanovanja, kot da je v vsaki hiši po en mrlič in se ogovarjajo ljudje pridušeno in tiho, da se ne predramijo v svoji bolečini.
Nad kraj, ki je stisnjen v ozko globel med temne gozdnate vrhove, ki zrejo poniglavo na siromašno polje in na hišice obdane z vrtiči, je legla tesnoba. Ljudje, ki so hiteli vsako jutro na delo in vsak večer z dela, tiho že od pamtiveka, odkar je nastala v tem od Boga zapuščenem gorskem kraju domača industrija, v kateri so se združili vsi v eno celoto v skupen blagor in skupno trpljenje, se zdijo, kot da so izgubili dragoceno pravdo.
Kadar je oče zapustil rjave, počrnele zidove tovarne, je stopil sin čez prag v šumenje stoterih udarcev, ki so se culi od jutra do večera in vžigali iskre kot zlate misli, gasnoče v črne drobce. Zamolklo topotanje je donelo od jutra do večera, od nedelje do nedelje, s pomladi na jesen, z jeseni na pomlad, da je bilo zvečer nekaj sreče v očeh, da je bilo v nedeljo par ur radosti in solnca.
To je bilo življenje. Njih sreča je preštevala število udarcev, ki so prehitevali sekunde. Kadarkoli se je čelo pomračilo, so se udarci potrojili... Zdaj molčijo.
Že dalje časa je ležala slutnja med ljudmi in razjedala dušo kot razkopajoča voda. Samo tih šepet, lahka domneva, pogled na neznatno zalogo premoga ... Kdo je upal reči? Sredi tišine besed in topotanja kladiv je zinil nekdo zelo glasno: »Premoga ne bo; ne uvoza ne izvoza ni
—	zaloga je polna... Kaj nam se bliža?« Ko da so vsi preslišali te besede, so molčali.
Tu pa tam je komu zastala roka, srce je za hip utihnilo. V družini se beseda ni upala čez ustnice, kot da vsakdo ve in — molči,
»To ne more biti! Ne bi bilo pravično!«
»Pravično, ali nepravično! Kdo vpraša po pravici? V par tednih boste videli. Potem pa nehaj delati in nehaj živeti!«
Mrzel molk je zavladal po teh besedah. Vrsta ozlovoljenih pogledov se je ozrla nanj.
»Kaj jim mari, če poginemp. Podjetje je naše. — Če bi ga imel kapitalist, bi že bil premog tu.«
»Kaj? Ko pa hočemo delati. Še nikoli mi ni nihče branil delati.«
»Boš pa delal, če boš mogel.«
»Svet ima dovolj dela in kruha.«
»To govoriš ti! Seveda ga ima. Vsega ostaja. Še za one je kruha, ki nič ne delajo. Pa kakšnega kruha!«
Vsi hkratu so molčali, ko' da jim je šinila prepovedana misel v možgane. Kot da je legel mrak od stropa do oči, so potemnela čela in se zarezala v gube. Roke so se mehanično gibale vedno v enem in istem taktu, vedno z istimi mislimi, do onetfa dne, ko je ugasnil otfenj v pečeh, ko
je zazvenel zadnji udarec na nakovalo trdo in s protestom ter umrl.
Po delavnicah je nastala tišina kot na razvalinah. Delavci so stali brez opravka na svojih mestih, kot da ne razumejo, kaj se je zgodilo. Ta hip bi bili delali z vso ljubeznijo, bolj kot kdaj poprej. Roke so se tresle in objemale orodje.
Sredi njih je stal človek z rokama na hrbtu in zrl pred se. Kot da ne vedo, zakaj gre, je dejal s počasnim, jednakomer-nim glasom še enkrat:
»Pojdimo domov! Jutri ne pridemo vcč~«
Ko da so slišali te besede prvič, so se ozrli nanj. Srce jim je zastalo. V duši je zavrelo ko olje:	Prokleto! Zgodilo
se je!.,.«
Gledali so v človeka, ki je stal z rokama na hrbtu in čakali, kdo da jim pove še nekaj.
»Delavci!« je dejal in posebno poudari! zadnje besede. »Delavci! Jutri lahko ostanete pri svojih družinah, ali delate, kar hočete!«
Kot bi se stisnili z golim telesom ob vlažno steno, jim je šlo skozi ude. Mišice v pesteh ?o se stisnile nehote. Blesk v očeh, ki je bil komaj viden, je prešinil možgane in gorel skozi telo, Duh neznane upornosti, ki je ob lakih trenutkih lasten človeku, je zavrel.
Za hip so molčali vsi. Skozi okno je v širokih pramenih sijalo večerno solnce. Nekdo je predramil molk in dejal z rezkim glasom:
»Ali je jutri praznik?«
Vsi so pogledali vanj,
»Seveda je praznik. Pa pojutranjem tudi... cel teden ,..«
Kot bi se bil zbudil iz dolgega spanja, je dejal nekdo: t »Pa zakaj ne bomo delali?« Ta še vedno ni razumel; oprt na kladivo je stal in zrl.
Nasmehnili so se mu.
»»Glej ga! Zakaj? Premoga ni.,. Ali boš koval mrzlo železo?«
»Premoga?« je pomislil, kot bi hotel razbrati, kaj ima opraviti premog z njegovim delom in zaslužkom, z njegovo družino in njegovo srečo.
»Kako pa naj živimo?«
»Beračit pojdi!...«
»Ali pa k vojakom, če te vzamejo, ko sl sključen od dela ...«
Vseh oči so se nemirno premikale z obraza na obraz, izpraševale, odgovarjale ...
»Zaloge so itak polne. Kam naj izvažamo? Zaprti smo ko v zaboju!«
»Dolino bomo zasuli z blagom.«
»Pa jo zasujmo! — Potem se čudijo, če so ljudje nezadovoljni, če se učijo ropati ... Še ta mal zaslužek nam so odgriznili od ust!,..«
»Pst!... Mimo. To jc resna zadeva ...«
Razburjenost je legla na vse. Notranjost je dobila duška in se hotela razleteti kot bomba Težka livna rjavih zidjv je čudno oživela.
»Mirno? Seveda, mirno! Radovecset sem, če bodo otroci mirni. Reci jim: pst kadar bodo lačni. Boš ti čez teden dnini ren?«
Premoga naj dajo! Zakaj ni premoga?«
»Viada ga varuje... Rabi ga za salone. To zimo bo mraz.«
Nekateri so sc zasmejali s hrupni® smehom. Obrazi so bili goreči, resni, pro teči. Stisnili so se v gruče.
»Pa je premoga v deželi...«
»Seveda ga je .,. Proč ga vozijo .. -4
»Premog da. a za naše. izdelke nan? ne dajo izvoznic!«
»V ragi!«
»Kaj ,prt‘! Mi ne moremo delati, drugod prodajajo naš premo«; m oglje na borzah ...«
»Dajmo tovarno Židom; jutri bomo dobili premoga ...«
»Pomirite se! Pojmo domov!«
»Vseeno je, kje si, če nimaš dela. Nekaj je treba storiti,..«
»Otroke jim pošljimo!...«
»Napravili bomo protest,« je govoril nekdo z visokim glasom, ki je pomirjeval. »Orisali jim bomo naš neznosni položaj. Dejali bomo: tri sto delavskih družin je na cesti.. ./<
»Tri sto družin? ,.. Poslušajte! Žene in otroci!...«
»Pa se ne zmenijo. Oni izpodkepujejo državo! Pa bodo dolžili nas!«
»Tiho!« je nadaheval visoki glas, »2 mirnim potom bomo dosegli. Rekli bomo: to podjetje je naša skupna last. Na njem z a. visi vse, kar premoremo. Vse naše premoženje je naloženo v nerazprodaneni blagu...«
»Kaj? Recimo jim raje: Židje smo, ka* pitalisti smo, pomagajte nam! in pomagali nam bodo ...«
»Mirno kri, tovariši! Morajo uam pomagati, če je pravica. Morajo izprevideti.«
»In če ne bedo izprevideli? In če ne bodo pomagali? In če ni pravice? ...« Molk.
»Ali boš kradel?«
»Ali boš ropal?;:
»Kaj?...«
Zidovi so mrtvi, n?d dimniki se ne vije sopara, enakomerni udarci od jutra do večera počivajo, hrib; gledajo v kotlino, kdaj bodo ugasnili dimi med ognjišči koč. Ali bodo prenehala potem biti srca? Ali se bo razlila, lava po cestah?
lzdaislelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.
Največ ja slovenska hranilnica!
lili Mm iijiia
j>	a)
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je imela koncem ). 1918. vlog . K 80,000.01)0-— rezervnega zaklada........  2,500.c00‘—
Sprejema vlogo vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lično domače hranilnike. — Hranilnica 30 pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljiSča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolpa. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno tiraštvo.
Gospodarska zuoza
centrala za skupni nakup in predalo v Ljubljani, reg. safir, z o. a,
SSalna xal©sa	strojavs
motorjev, miakUsic, viteljicv, slamo« in reporezme, brsoparžlnikov, pfugcv, ter čistiinSkov i. t. t).
iProtfaiia:
umetnih gnojili kolonijskega in ipace-rijjskaga blaga ter polžkih piidalliev.
Zaloga:
pristnega domaCega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
Lastna izdelovainEta in prekate-vatnka klobas. - Lastna seEjarna.
v Ljubljani, v lastnem tora Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°(o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica ln je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vloij In nad' 1 milijon en-stotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5o/0.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.