Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka	velja	6	V.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. —. Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K,' polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po poiti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo Je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 15.	V Ljubljani, dne 10. aprila 1915.	Leto	III.
Svetovna vojna.
Z avstrijsko-rnskega bojišča.
Kuki navali v Karpatih odbiti. — 1900 Basov ujetih. — Od 1. do 31. maroa ao naše čete ujele 39.942 mož.
Uradno razglašajo dne 31. marca:
Na fronti v vzhodnih Beskidih je dan potekel mirneje.
V	vzhodnih sosednjih odsekih boji še trajajo.
Na višinah, severno od Cisne in severo-vzhodno od Kalnice, smo zopet odbili več ruskih naskokov, ki jih je sovražnik ponovil še ponoči.
Tudi severno od gorskega prelaza Uzsok so se ponesrečili sovražni nočni navali s težkimi izgubami za nasprotnika.
Na vseh ostalih frontah se ni prigodilo ničesar bistvenega.
Od 1. do 31. marca smo v celem vjeli 183 ruskih Častnikov in 39.842 mož ter uplenili 68 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. '_________
Podlistek.
V noči pred Veliko nočjo.
(Spisal Korolenko, posl. Podravski.) (Dalje.)
Notranjščina ječe je s poslednjimi udarci zvonov znovič oživela. Mračna in otožna noč ječe že dolgo ni videla dobnega gibanja. Zvonenje je deletelo semkaj zares kot nekak oglas svobode, črne duri čumnat so se odpirale druge za drugo. Ljudje v sivih „halatih“ (dolg domač jopič) z usodnimi prižastimi zaplatami na hrbtu, so se v dolgih vrstah pa dva in dva sprehajali po hodniku, vhajajoč v cerkev, v kateri je gorelo brez Števila luči. Prihajali so od desne in leve strani, po stopnicah od spodaj in od zgoraj; razlegalo se je cepetanje nog in mešalo semtertje rožljanje z orožjem in valovito rinČanje verig, ki so jih nosili jetniki na nogah. V prostorni cerkvi so se postavile sive tolpe k zamreženim pregrajam in ondi utihnile. V cerkvenih oknih je bilo takisto opaziti železno omrežje.
Ječa kakor bi bila izumrla. Samo v štirih na-, rožnih stolpih, v nevelikih okroglih čumnatah, nepre-
Bojl v Karpatih. — Odbit ruski napad pri Inow-lodzu. — Odgovor na obstreljevanje Orlove.
Uradno razglašajo dne 1. aprila:
V	vzhodnih Beskidih je nasprotnik ponoči poskusil v dolini reke Laborcze več napadov, ki smo jih odbili.
Med sedlom Lupkow in prelazom Uzsok se nadaljujejo boji za številne višinske pozicije.
Na fronti v jugovzhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov.
Pri Inowlodzu na Pilici so v jutranjih urah močnejše ruske čete napadle pozicije naših vojev. Ko so prispele do pasu naših zaprek, smo jih zavrnili z občutnimi izgubami.
Na južnem bojišču nobenih sprememb. Na obstreljevanje odprtega mesta Orsove, izvršeno 31. marca popoldne, smo odgovorili z bombardiranjem Belgrada.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Boji v vzhodnih Karpatih. — Sijajno odbiti ruski navali med Prutom in Dnjestrom.
Uradno razglašajo dne 2. aprila opoldne:
V	vzhodnjih sosednjih odsekih karpatske fronte, kjer napadajo močne ruske čete, se še vrše boji.
stano zaprtih, so se sprehajali nejevoljni štirje v posamezno ječo obsojeni kaznenci, sedaj pa sedaj pritiskajoč svoja ušesa k durim ter koprneče lovili pretrgane glasove petja v cerkvi.
Da, v eni iz skupin celic je ležal na „pričnah“ bolnik. Nadzornik, kateremu so najavili, da je nenadoma zbolel, je prišel k njemu, ko so bili kaznenci odšli v cerkev in sklonivši se preko njega, se je zagledal v njegove oči, ki jih je bolnik topo upiral v praznoto in katere so se mu leskatale v nenavadnem blesku.
»Ivan! čuj, Ivan!“ zakliče nadzornik bolniku.
Kaznenec se niti ni ganil; samo momljal je nekaj nerazumljivih besed, glas je imel hripav, razvnete ustnice so se mu vročinski gibale.
„Jutri pojde v bolnišnico!“ reče kakor sam sebi in odide ter obstane pri durih nekega stražnika na hodniku. Stražnik pozorno pregleda bolnika, ki ga je kuhala vročina, in pokima z glavo.
„Eh, potepin, potepin! Dovolj si se potepal, tovariš, dovolj!11 roče in sprevidevši, da tu nima kaj opraviti, obrne svoje korake po hodniku proti cerkvi, obstane pri zaprtih durih ter jame pozorno poslušati službo
Na fronti y vzhodnih Beskidih vlada v splošnem mir, ker smo v zadnih dneh krvavo odbili vse ruske napade.
Na vzhodni meji med Prutom in Dnjestrom so nase čete odbile premočni ruski naval. V 10. do 15. vrstah je sovražnik zapored podnevi izvršil napad na raznih točkah bojne fronte. Boj je trajal do večera. Povsodi smo prisilili nasprotnika, da se je umaknil s težkimi izgubami.
Zlasti pred najjužnejšim odsekom se je sovražnik umaknil begu podobno.
V	Poljski in zapadni Galiciji nobene izpremembe.
Nočni ruski napad na dolenji Nidi se je ponesrečil v najučinkovitejšem ognju naših pozicij.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Boji ob Laborozl in pri Wlrawl. — Odbiti raški napadi pri Uzsoku.
Uradno razglašajo dne 3. aprila opoldne:
Na fronti v vzhodnih Beskidih se vrše boji od včeraj samo v gorenji dolini Laborcze in na višinah južno od Wirawe. Na novo uporabljena ruska ojačenja so nas prisilila, da smo nekoliko umaknili na obeh straneh Cisne in Berechy Grna se boreče eksponirane čete. Napade na naše pozicije severno od prelaza Uzsok smo krvavo odbili. Izmed ruskih čet, ki so se najzadneje nahajale pred Przemyslom, smo sedaj vse divizije konstatirali na karpatski fronti. V jugovzhodni Galiciji samo artiljeriski boji. Pred našimi pozicijami med Prutom in Dnjestrom vlada po uspešnih bojih dne 1. aprila mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant.
Maio čote so v Karpatih 3. aprila uj«U 2020 Rnsov.
Uradno razglašajo dne 4. aprila opoldne:
V	Karpatih trajajo boji na višinah na obeh straneh reke Laborcze. Na vzhodnih vzporednih višinah včeraj izvršeni protinapad je potisnil doslej srdito napadajočega sovražnika iz več pozicij. Vzhodno od Wi-rawe smo odbili močan ruski napad. V teh včerajšnjih
božjo, med katero večkrat poklekne ter se prikloni do tal.
V	prazni celici se oglasi črez trenutek nerazumljiv samogovor bolnikov. Ni bil še preveč star človek, toda močan in zdaten. Blodilo se mu je in pred oči so mu stopili pred nedavnim minuli dogodki, njegovo lice pa je izražalo trpljenje.
Usoda je doprinašala s klatežem gnusno šalo. Prehodil je na tisoče „vrst“ (ruskih milj), prodiral skozi goste lesove, preplezal divje visočine, prebil tisočero nevarščin in trpljenja, gnan od vročega koprnenja po domačiji, spremljan z edino nadejo, pogledati na dom vsaj za eden mesec, za eden teden . . . prebiti pri svojcih in potem, potem oditi, ako treba, po oni in isti poti! Za sto vrst od rojstne hiše pa je prišel v tole ječo.
Toda evo: nerazumljiv samogovor umolkne. OČi se potepinu razširijo, njegove prsi dišejo pravilnejše. Nad svojo razvneto glavo vidi veselejše prividke . . .
»Tajga" — (gost gozd v Sibiriji) šumi . . . Oh, on pozna ta tekoč, pojoč, prosti šum. On zna razločevati tudi razne glasove gozda, govorico slehernega drevesa. VeliČanstvene smreke šume visoko v gostem,
bojih smo vjeli 2020 Rusov. Severno od prelaza Uzsok je položaj neizpremenjen. Ponoven ruski napad se je ponesrečil po kratkem boju. Na vseh ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Boji ob Laborczi. — Pri Zaleazozykih |p naš« vjole 1400 Rusov.
Uradno se razglaša, dne o. aprila:
V	Karpatih se vrše v dolini reke Laborcze in v obojestranskih sosednjih odsekih nadaljnji boji.
Na vseh ostalih frontah mestoma artiljerijska borba, sicer mir.
Pri Uščiju Biskupju vzhodno od Zaleszczvkov so močnejše sovražne sile skušale pridobiti tla na južnem bregu reke Dnjestra. Po večurnem boju smo jih odbila ujeli 1400 mož ter uplenili 7 strojnih pušk.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Srditi Boji ▼ Karpatih. — 7570 Kuiot ujetih.
Uradno se razglaša dne 6. aprila opoldne:
Boji v Karpatih pridobivajo še nadalje na obsežnosti.
Na višinah vzhodno od doline reke Laborcze so včeraj zavzele nemške in avstrijske čete močne ruske pozicije ter pri tem vjele 5040 mož.
V sosednjih odsekih smo krvavo odbili z velikim* izgubami za sovražnika več napadov ter zopet ujeli 2530 Husov.
V jugovzhodni Galiciji se je ponesrečil sovražen nočni napad na višine severnovzhodno od Ottynije.
Pri ruskem poskusu jugozapadno Sszija-Biskupja prodreti na južni breg Dnjestra, smo uničili dva bataljona ruskega A-leksandrovskega pehotnega polka.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. HOfer, feldmaršallajtnant.
temnem zelenju .. . Jelke šepetajo bolj zamolklo m zategljivo, jasni borovec maha s svojimi vitkimi vejami, topolka se trese in trepeta s svojim občutljivim m bojazljivim listjem. Prosta ptica si žvižga, potočič 8 šumom urno žubori navzdol po kameniti strugi in kal' miški vohuni — tropa gobezdavih srak — kroži p° zraku nad onimi mesti, kjer prodira skozi Tajgo nevid' ljiv sibirski potepin.
Vprav kakor bi bil bolnika opihal prod kalmi' škega ozračja. Dvigne se na postelji, se globoko oddahne* njegove oči zro z napeto pozornostjo' pred se, toda nakrat se zalesketa v njih nekako navdušenje in potepi^ ubežnik iz navade, zagleda pred seboj nenavadno PrI' kazen: odprte duri! ...
Nepremagljiv nagon prevzame ves njegov organ)' zem, razdrt od bolezni. Znamenja vročnice nakrat zg1' nejo in se združijo okrog edine predstave, prodirajoč® v jasnem žarku v zmes njegovih misli: sam je, duri so odprte!
Kakor bi trenil, stal je na tleh. Zdi se mu, & se je ves žar razpaljenih možganov nagrnil v oči, zde, so tako topo, uporno, strašno . . .
(Konec prihodnjih)
Z nemško-ruskega in nemško-francoskega bojišča.
&nai so ce umaknili ispred Tauroggena in Avg ustovr-■kega lesa. — Število ujetnikov pri Krasnopolu se je zvišalo.
Veliki glavni stan, dne 31. marca.
Vzhodno bojišče. Rusko obmejno ozemlje, severno od Memela, smo očistili.
Pri Tauroggenu potolčeni sovražnik se je umaknil v smeri Skawdwille.
Ruske čete, ki so v zadnjih dneh severno od Avgustowskega lesa znova udarile na naše pozicije, 8mo s kratkim sunkom zopet pognali v gozdno in jezersko pokrajino pri Sejnih.
Število ruskih ujetnikov iz teh bojev pri Krasnopolu in severno od tod je naraslo za 500.
Pri Klimkik na reki Szkwa smo ujeli nadaljnjih 200 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zavrnjeni ruski navali na Poljskem. — Število v marou ujetih Rusoy.
Veliki glavni stan, dne 1. aprila.
Vzhodno bojišče. V okolici Avgustow-Suwalki je položaj neizpremenjen.
Nočni ruski poskusi, prekoračiti reko Rawko, jugovzhodno od Skierniewic, so se ponesrečili.
Ruske napade pri Opocznu smo odbili.
V	mesecu marcu je nemška vzhodna armada ujela T celem 55.800 Rusov ter uplenila 9 topov in 61 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
S poljskegu bojišča.
Vzhodno bojišče. Položaj na vzhodni fronti je nespremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 3. aprila.
Vzhodno bojišče. Na vzhodni fronti se ni prigo-dilo ničesar bistvenega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 4. aprila.
Vzhodno bojišče. Ruske napade v okolici Avgustova smo zavrnili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbit ruski napad na Marlampol.
Veliki glavni stan, dne 5. aprila.
Vzhodno bojišče. Ruski napad na Mariampol smo °dbili s težkimi izgubami za sovražnika.
Sicer se ni na celi fronti ničesar prigodilo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zavrnjeni ruski navali na Poljskem.
Veliki glavni stan, dne 6. anrila.
Vzhodno bojišče. Ruski napadi vzhodno in južno 0(1 Kalvarije, kakor tudi vzhodno od Avgustova so
bili brezuspešni. Sicer je položaj na vzhodu neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti franooski napadi. — Delo franoosklh letaloev.
Veliki glavni stan, dne 31. marca.
Zapadno bojišče. Zapadno od Pont-a-Moussona so Francozi izvršili napade pri Regmievillu, vzhodno od tod in v gozdu Prete, ki pa so bili s težkimi izgubami vsi odbiti. Samo na eni točki, zapadno od gozda Pretre, se še vrše boji.
Sovražni letalci so včeraj metali bombe na belgijske kraje Briigge, Chistelles in Coutrai, ne da bi v vojaškem oziru povzročili kako škodo.
V	Coutraiju je bomba ubila v bližini bolnišnice nekega Belgijca, drugega pa poškodovala.
Vrhovno armadno vodstvo.
Uspeini nemiki boji na franooskem bojlii«.
Veliki glavni stan, dne 1. aprila.
Zapadno bojišče. Pri osvojitvi pristave Kloster Čhock, ki je bila v belgijskih rokah, in nekega malega oporišča pri Dixmuidenu smo ujeli 1 častnika in 44 Belgijcev.
Zapadno od Pont-a-Moussona, v gozdu Pretre in ob njem, se je boj snoči ustavil.
Na neki ozki točki so Francozi udrli v naše naj-sprednejše jarke. Borba se danes nadaljuje.
V bojih predstraž severovzhodno in vzhodno od Luuevilla, so imeli Francozi znatne izgube.
V Vogezih so se vršili samo artilerijski boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ljuti boji na franooski fronti.
Veliki glavni stan, dne 2. aprila.
Zapadno bojišče. Med rekama Mas in Mosel so se vršili srditi artilerijski boji.
Pehotni boji v gozdu Pretre in ob njem so se nadaljevali in so trajali vso noč.
Zapadno od Pretrskega lesa so se razbili francoski napadi v našem ognju.
V	protinapadu smo zadali sovražniku težke izgube in ga potisnili v njegove stare pozicije, samo v lesu se Francozje še drže v dveh stražnicah naše naj-sprednejše pozicije.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 3. aprila.
Zapadno bojišče. Poskus Belgijcev, da bi zopet osvojili pristavo Kloster-Chock, ki smo jim jo odvzeli dne 31. marca, se je ponesrečil. Francoski naval v gozdu Le Pretre se je izjalovil. Francoski napad na višino pri Niederaspachu in južno od tod, zapadno od Miihlhausna, smo odbili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 4. aprila.
Zapadno bojišče. Ob Ysarskem kanalu južno od I)ixmuidena so zasedle naše čete vas Drieg Grachten na zapadnem bregu, ki so jo imeli v posesti Belgijci. V gozdu Le Pretre smo odbili več francoskih navalov.
Vrhovno armadno vodstvo,
Drle Grachten v nemških rokah. — Boji v Argonih.
Veliki glavni stan, dne 5. aprila.
Zapadno bojišče. Belgijci so skušali pritegniti ojačenja v vas Brie Grachten, ki se nahaja razen nekaterih hiš na severnem robu od 3. aprila sem v naši posesti. Toda naš artilerijski ogenj jih je prepodil.
Takisto je preprečila naša artilerija francoske napadalne poskuse v Argonskem lesu.
Močan sovražni napad na višinske pozicije zapadno od Bourenillesa (južno od Varrenesa) se je razbil tik pred našimi zaprekami.
Francoski pehotni navali zapadno od Pont-a-Moussona niso imeli nobenega uspeha. Pač pa nam je več razstrelb z minami doneslo pridobitve na ozemlju v gozdu Le Pretre.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki, a za Nemoe uspešni boji na Francoskem.
Veliki glavni stan, dne 6. aprila.
Zapadno bojišče. Francozi so od včerajšnjega dne posebno aktivni med rekama Mas in Mosel. Z uporabo močnih čet in številne artilerije so izvršili napade severnovzbodno, vzhodno in jugovzhodno od Ver* duna, pri A ly Apremontu, Flireyju in severnozapadno od Pont-a-Mi>ussona.
Severnovzhodno in vzhodno od Verduna se ti napadi vsled našega ognja sploh niso mogli razviti, jugovzhodno od Verduna pa smo jih odbili.
Na vzhodnem robu višin ob reki Mas se je sovražniku posrečilo zasesti mal del naših najsprednejših jarkov. Tudi od tod smo ga ponoči prepodili.
Borba v okolici Ailyja in Apremonta se je vršila tudi ponoči, toda brez vsakega uspeha za nasprotnika.
V	okolici Flireyja so se vršili srditi boji; več francoskih napadov smo odbili.
Zapadno od gozda Le Pretre se je razbil močan napad severno od ceste Flircy-Pont-a-Mousson.
Vkljub zelo težkim izgubam, ki jih je sovražnik pretrpel v teh bojih, je treba po njegovi zopetni raz-predelbi čet domnevati, da bo tu nadaljeval svoje napade, ker se je jasno pokazala popolna brezupnost njegovih naporov v Champagni.
Vrhovno armadno vodstvo.
Tedenske novice.
(Promembe v finančni službi.) V pokoj je šel dvorni svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani gosp. Anton Lenarčič. Vpokojen je višji davčni oskrbnik v Litiji g. Bogoljub Zazula. Premeščeni so: finančni svetnik g. dr. Ivan Podnebšek od davčne administracije v Ljubljani k finančnemu ravnateljstvu, finančni tajnik g. Valentin Žun od okr. glavarstva v Kočevju k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani; kon-cipist dr. Ivan Sterbenc od finančnega ravnateljstva k okr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani; davčni oskrbnik g. Rihard Boltauzer iz Višnje gore v Litijo; davčni asistent g. Josip Kraker iz Logatca v Idrijo; davčni praktikant g. Anton Vardjan je imenovan za davčnega asistenta.
(Zahvala.) Učenci in učenke sledečih ljudskih šol so darovali nabiralniei darov v naturalijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani jajca kot velikonočna darila za naše na bojnem polju se nahajajoče ali ranjene vojake: Janče, črneča Vas, Prežganje, St. Jurij
pod Kumom, Božjakovo, Boštanj, Primskovo, Dobovec, Št. Lampert, Višnja, gora, Št. Vid pri Zatičini, Št. Rupert, Krško, Leskovec, Velika Dolina, Št. Jernej, Metlika, Kresnice, Goričane (tovarniška šola), Zameško, Raka, Krka pri Zatičini, Izlake, Šmarje, Kolovrat, Vače, Polhov Gradec, Polica, Tržišče pri Mokronogu, Št. Janž, Veliki Trn, Kostanjevica, Bušeča vas, Svibno, Radna, Žalna, Šmartno pri Litiji. Učiteljstvu kakor tudi vsem učencem in učenkam se s tem izreka najtoplejša zahvala.
(Malo pecivo prepovedano.) Deželna vlada za Kranjsko je od 1. aprila t. 1. naprej obrtniško izdelovanje vsakovrstnega malega peciva prepovedala.
(Prepoved uporabe kruha) za čiščenje tapet in tal je izdalo ministrstvo notranjih del v sporazumu s trgovinskim ministrstvom. Ta naredba je datirana z dne 6. aprila.
(Premog zavojnooskrbovalne namene.) Vsled odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 4. marca 1915, št. 7152, se razglaša, da je bila z ministrsko naredbo z dne 29. decembra 1914, številka 47.069, objavljena prostost tovornine za brezplačno v vojne oskrbovalne svrhe prepuščeni premog veljavna samo za slučaj, da se 5e premog in natura daroval, ne pa tudi tedaj, če je bil premog iz nabranih denarnih sredstev nabavljen.
(Avstrijsko mornariško društvo) je izdalo oklic na starše in na šolsko mladino zaradi čepic z napisi ladij. Vse polno je mladih ljudi, ki nosijo mornariške čepice, na katerih je trak z napisom inozemskih vojnih ladij. Društvo pravi v oklicu, da je sramotno, nositi, trake z imeni sovražnih ladij ter priporoča, naj se nosijo na čepicah samo trakovi z napisi avstrijskih Indij. Ljubljanski trgovci, ki se bavijo s takim blagom, so drage volje prevzeli nalogo, podpirati prizadevanja mornariškega društva in prodajati pristne trakove z imeni avstrijskih vojnih ladij. Trakove je mornarična sekcija vojnega ministrsva darovala mornaričnemu društvu in dobi skupiček urad za podpiranje vojakov. Upati je, da najde ta poziv\ prijazen odmev. Taki trakovi se dobivajo po eno krono v različnih prodajalnah.
(Odgodeno vpoklicanje rekrutov. Mestni magistrat v Budimpešti je dal nalepiti uradni razglas, s katerim obvešča rekrute iz letnikov 1891., 1895. in 1896., ki bi morali priti pod zastave dne 15. aprila t. 1., da bodo vpoklicani v poznejšem terminu.
(Omejitev prodajanja žganja vojaštvu.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko je odredila, da imetniki, zakupniki in namestniki gostilniških in krčmar- ; skih obratov v Ljubljani, t. j. hotelov, gostiln, kavarn, 1 slaščičarn, žganjarn, izkuhov in trgovin, ki so v posesti koncesije za žganjetoč ali na drobno prodajo žganih opojnih pijač, od sedaj naprej teh pijač ne smejo prodajati po 5. popoldne osebam oborožene sile (vojaštvu) vštevši tudi šarže in enoletne prostovoljce. Prodajanje drugih pijač in jedil vojakom, kakor tudi žganjetočev vobče, ostane neizpremenjeno. Tozadevni prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
(Ukaz o dolžnosti naznaniti zaloge pol' fabrikatov in gotovih fabrikatov iz določnih kovin in zlitin.) Na podstavi cesarskega ukaza 2 dne 10. oktobra 1914. (drž. zak. št. 274) se dopolnjuj^ z ministrstvenim ukazom z dne 7. februarja 1915.1-(drž. zak. št. 27) ukrenjene predpise zaukazuje tako:
§ 1. Vsakdo, ki ima docela ali po pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklja, rdeče litine ah
cinka obstoječe polfabrikate ali gotove fabrikate v svojih ali tujih prostorih v zalogi za podelovanje ali prodajanje, je dolžen, te zaloge naznaniti oblastvu, kolikor ni itak dolžnosti naznanjati jih mesečno kakor lite kose, table, ploče, pločevine, droge, cevi, žice po § 1 ministrstvenega ukaza z dne 7. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 27). Glede predmetov, ki imajo umetniško vrednost, ki so prevlečeni z drugimi kovinami ali deloma narejeni iz njih, ni dolžnosti naznanila. Dolžnost naznanila odpade nadalje, ako skupna teža polfabri-katov in gotovih fabrikatov, ki so v zalogi, ne znaša več nego: pri aluminiju 20 kg, pri niklju 20 kg, pri svincu 100 kg, pri bakru 100 kg, pri ostalih kovinah po 200 kg. § 2. Naznanilo je podati po stanju z dne 10. aprila 1915. 1. političnemu oblastvu I. stopnje, v čigar okolišu so zaloge, najkasneje do vštetega 24. dne aprila 1915. 1. Gradivo, ki je imenovanega dne na prevozu, mora naznaniti prejemnik nemudoma po prihodu pošiljatve. Za zaloge, ki so v posesti države, zlasti c. kr. državnih železnic ter poštne in telegrafske uprave, veljajo posebna določila. § 3. Za naznanilo je porabljati edinole obrazce, ki so izdani na političnih oblast-vih I. stopnje in na občinskih predstojništvih. Naznanila je podajati v dveh izvodih. Ako se vpošiljajo po pošti, se morajo oddati na pošto najkasneje zadnji dan roka. Eden izvod naznanila ostane na političnem oblastvu I. stopnje; drugi izvod mora to oblastvo takoj vposlati naravnost trgovinskemu ministrstvu. § 4. Izpolnjevanje dolžnosti naznanila nadzoruje trgovinsko ministrstvo privzemši obrtne nadzornike ali druge pripravne organe. V ta namen se smejo uradno ogledati skladiški prostori in druge naprave in vpogledati poslovne knjige. § 5. Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5.000 kron ali z zapornimi kaznimi do šest mescev, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo. § 6. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
(Ukaz o dolžnosti naznaniti zaloge cinka.) § 1. Določbe ministrskega ukaza z due 7. februarja 1915, drž. zak. št. 27, o dolžnosti naznanila zalog določenih kovin in zlitin se razširijo na zaloge cinka. Dolžnost naznanila odpade, ako zaloga ne presega količine 200 kg, in sicer tudi za zaloge rude, predproduktov, starega gradiva, odpadkov, pepela in opilkov (ostruž-kov) te kovine. Imenovane zaloge je treba naznaniti zajedno z drugimi kovinami, ki so podvržene dolžnosti naznanitve. Prvo naznanilo imenovanih zalog se mora torej po stanju dne 31. marca 1915 vposlati najkasneje do vštetega 8. aprila 1915 na ono politično oblastvo prve stopinje, v Čigar okolišu se zaloge nahajajo. § 2. Ta ukaz stopi v veljavo z dnevom razglasitve:
(Dopisovanje z vojnimi ujetniki.) Množe se zadnji čas pisma svojcev vojnih ujetnikov, ki se pritožujejo, da tako dolgo ne dobe nobenih vesti, ali da sploh niso dobili še nobenega poročila, dasiravno smo jim poročali, da je dotični že v seznamu vojnih ujetnikov. Svojci si delajo pogosto nepotrebne skrbi. Pogosto pošiljajo Rusi vojne ujetnike iz enega taborišča v drugo, navadno proti vzhodu. Potovanje traja navadno zelo dolgo. Zdi se, da je med vožnjo oddaja pisem prepovedana. Tudi se zdi, da je oddaja pisem vojnih ujetnikov sploh omejena. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo, iz Sibirije 6 do 8 tednov, zaradi ▼elike razdalje in dvojne cenzui’e, v Petrogradu in na Dunaju. Ker so ruski cenzorji preveč obremenjeni z delom, je priporočljivo pisati samo kratke dopisnice. Marsikatero pismo se tudi konfiscira in uniči, druga pisma se izgube. O zdravstvenem stanju in bivanju
posameznih ujetnikov urad ne more dobivati in dajati poročil. Pri vprašanjih zadostuje navesti: Ime, rojstno leto, pristojnost, šaržo, polk ali bataljon, če mogoče, bojišče, kjer se je nahajal ujetnik zadnjikrat, in ime in naslov vprašajočega. če vpraša kdo za več oseb, naj zapiše zgoraj navedene podatke za vsakega na poseben listek. Kdor domneva, tla je oni, za katerega vpraša, padel, ali da se nahaja v kaki naši bolnišnici, ta naj se obrne do izkaznega urada Rdečega križa, Dunaj VI', Dreihufeisengasse, na Ogrskem na Rdeči križ v Budimpešti. Vprašanja glede vojnih ujetnikov je pošiljati na skupni centralni izkazni urad, razvid-nica za vojne ujetnike, Dunaj I., Jasomirgottstrasse štev. 6.
(Žrtev vojne.) Po • statistiki, ki jo je izdelalo mednarodno društvo Rdečega križa v Ženevi, je padlo v vojni do 31. decembra 1914. 2,339.000 mož, število ranjenih in bolnih pa znaša za isti čas 4,033.000.
(Tatvina vsled revščine.) 2. t. m. je ukradla 33 letna dekla Marija Ostanek iz Doba v Vižmarjih posestnici Ivani čepelnik iz nezaprtega hleva kravo, vredno 600 K. Gnala jo je v Št. Vid ter tamkaj hotela prodati kravo nekemu posestniku za 260 K. Posestnica pa je še pravočasno opazila tatvino, šla /.a tatico in ji vzela kravo, ravno ko jo je ta hotela prodati. Tatico so oddali deželnemu sodišču, kjer je izjavila, da je ukradla kravo iz revščine, ker mora skrbeti za dva nezakonska otroka.
(Tatinski trgovski učenec.) V Kranju so aretirali 30. marca nekega 15 letnega trgovskega učenca, ki je v zadnjem času pokradel svojemu gospodarju raznega blaga za kakih 60 kron, svojim souslužbencem pa večje vsote denarja.
(Okrepčevalni vlak gospenjega odseka „Deželnega in gospenjega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko.) G. in kr. vrhovno nadzorništvo prostovoljne zdravniške oskrbe je ustanovilo na vojnem polju mobilno okrepčevalno službo, ki je urejena na ta način, da se okrepčevalni vlaki, opremljeni z vojno kuhinjo, nosili in drugimi potrebščinami pripeljejo kolikor mogoče blizu do obvezovališč, in se potem okrepčevalna služba nastani na obvezo-vališču. Da se ta blagodejna naprava pospešuje, je tudi „ Dežel no in gospenjo pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko" vse storilo, da preskrbi sredstva za tak mobilni okrepčevalni vlak s prireditvijo zbirke med znanimi dobrotniki v deželi. Imenovanemu go-spenjemu odseku je bilo tedaj mogoče vrhovnemu nadzorništvu v označeni namen dati na razpolago znatni znesek 13.461 K. Njegova cesarska in kraljeva Visokost, presvetli gospod general konjenice nadvojvoda Franc Salvator, vrhovni nadzornik prostovoljne zdravniške službe, je blagovolil z izrazom največjega priznanja vzeti na znanje s tako nepričakovanim in lepim materijalnim uspehom dovršeno delovanje gospenjega odseka in je izrekel vsem plemenitim darovalcem, katerih seznamek spodaj sledi, svojo najvišjo in najtoplejšo zahvalo. Okrepčevalni vlak, ki je bil iz navedene zbirke nabavljen, je že gotov in se bo izročil v nadaljnjo uporabo zvezinemu vodstyu avstrijske družbe Rdečega križa. Vlak sestoji iz enega kuhinjskega voza, enega voza za zaloge in enega zdravniškega voza, v katerem se morejo izvršiti poleg prve pomoči in obvezovanja tudi manjše operacije, in nosi napis: ,,Okrepčevalni vlak št. X, napravljen od gospenjega odseka ,Deželnega in gospenjega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko" („Labetrain Nr. X, errichtet von der Frauensektion des Krainischen Landes-
und Frauen-Hilfsvereines vom Rote« Kreuze“). Pred spodajšnjim seznamom darovalcev je še omeniti, da je gospenji odsek opozorila na napravo okrepČevalnega vlaka članica gospa Lina Kreuter-Galle, ki si je na sovernem bojišču kot prostovoljna strežnica nabrala bogatih izkušenj in ki je za ta vlak darovala znaten znesek ter se ni bala ne truda, ne nadaljnjih stroškov, da dobi osebno na Dunaju potrebne informacije glede okrepČevalnega vlaka. — Seznam darovalcev in darovalk za kranjski premični okrepčevalni vlak. 1.) Apfal-trern, baron in baronica, graščak na gradu Križ 200 K; 2.) Baillou, baron in baronica, Ljubljana, 200 K ; 3.) Bamberg Ottomar, tiskarnar in hišni posestnik v Ljubljani 200 K; 4.) Kranjska stavbinska družba v Ljubljani 100 K; 5.) Dr. Karl baron Born, gaščak v Tržiču 500 K ; 6.) Avgusta pl. Borota, zasebnica, Dunaj, 50 K; 7.) Dr. Henrik pl. Cron, c. kr. deželnovladni svetnik, Ljubljana, 10 K; 8.) Dr. Ferdinand Eger, deželni poslanec in odvetnik v Ljubljani, 100 K; 9.) Marija Eger, veleposestnica, Železniki, 500 K ; 10.) Gilbert Fuchs, graščak v Preddvoru, 300 K ; 11.) Anton Galič, c. kr. notar v Ljubljani, 100 K; 12.) Franc Galle, deželni poslanec in graščak v Bistri, 300 K;
13.) Henrik Galle, zasebnik v Miirzzuschlagu, 100 K;
14.) Velečastita duhovščina na Kranjskem 1464 K;
15.) Glanzmann in Gassner, predilnica in tkalnica v Tržiču, 200 K; 16 ) Dr. Robert Gorjany, graščak na RuperČvrhu, 100 K; 17.) Aleksander Gruber, trgovec v Ljubljani, 30 K; 18.) Vitez Nikolaj pl. Guttmansthal-Benvenutti, graščak v Dvoru, 300 K; 19.) Kranjska industrijska družba na Jesenicah, 600 K; 20.) Knezo-škof, doktor bogoslovja, Anton B. Jeglič, Ljubljana, 300 K ; 21.) Janzez Kosler, zasebnik, Ljubljana, 200 K; 22.) Mary Kosler, zasebnica, Ljubljana, 100 K ; 23.) Peter Kosler, zasebnik, Ljubljana, 50 K; 24.) C. kr. priv. avstr, kreditni zavod za trgovino in obrt, podružnica v Ljubljani, 100 K; 25.) Korad Krenner, c. kr. stavbeni pristav, Ljubljana, 46 K; 26.) Lina Kreuter-Galle, zasebnica, Gradec, 50 K; 27.) Janez Krisper, trgovec v Ljubljani, 400 K ; 28.) Josip Krisper, trgovec v Ljubljani, 400 K; 29.) Leopold Lichtenberg, baron in baronica, graščak, Ljubljana, 150 K; 30.) Anton Luckmann, hišni posestnik v Ljubljani, 400 K; 31.) Josip Luckmann, bankir in hišni posestnik v Ljubljani, 200 K; 32.) Melanija Luckmann, zasebnica v Ljubljani, 25 K ; 33.) Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju, 500 K ; 34.) Karl B. Mally, tovarnar v Tržiču, 100 K ; 35.) Emerik Mayer, -c. in kr. nadporočnik v rezervi, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani, 500 K ; 36.) Josip Mayr, hišni posestnik v Ljubljani, 50 K; 37.) Karl Moline, tovarnar v Tržiču, 100 K ; 38.) Dr. Erik Mtihl-eisen, c. kr. finančni tajnik in c. kr. poročnik v rezervi, Ljubljana, 30 K; 39.) Karl Pollak, tovarnar v Ljubljani, 500 K; 40.) Filharmonična družba v Ljubljani, 250 K; 41.) Albert Samassa, hišni posestnik v Ljubljani, 200 K; 42.) Maks Samassa, hišni posestnik in tovarnar v Ljubljani, ' 200 Iv ; 43.) F. M. Schmitt, trgovec v Ljubljani, 50 K; 44.) Jean Schrey, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani, 100 K ; 45.) Baron Teodor Schwarz, c. kr. deželni predsednik	v	Ljubljani,	500 K;	46.)	Pavel Seemann, tovarnar	v	Ljubljani,	300 K;	47.)	Balbina Smole, zasebnica	v	Ljubljani,	50 K;	48.)	Kranjska hranilnica v Ljubljani,
600 K; 49.) Avgust Trappen, tovarniški ravnatelj na Jesenicah, 100 K; 50.) Gisela Trappen, ravnateljeva soproga na Jesenicah, 50 K; 51.) Neimenovani 106 K; 52.) C. kr. priv. avstr, prometna banka, podružnica v Ljubljani, 100 K ; 53.) Vogel in Not, akcijska družba,
Dunaj, 500 K ; 54.) Vzajemna zavarovalna družba za škodo po požaru, zastopstvo v Ljubljani, 200 K;
55.) Belopeška jeklarna, akcijska družba, 100 K;
56.) Marija Wettach, zasebnica v Ljubljani, 100 K ;
57.) Alfonz baron Wurzbach, graščak, Ljubljana, 200 K ; 58.) Albert Zeschko, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani, 200 K. Skupaj 13.461 K.
Razne stvari po svetu.
(53.000 štirjaških kilometrov ruske zemlje s 5 in pol milijona prebivalcev v naših rokah.) (Kor. u.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Kakor se je dognalo 25. marca, smo mi in naši zavezniki zasedli 64.584-8 štirjaških vrst, to je 53.010 3 štirjaških kilometrov. Zasedena zemlja v štirjaških vrstah v posameznih gubernijah kaže sledeči pregled: Kališ, štirjaških vrst 9.961,3, prebivalcev 1,183.800; Petrikov, štirjaških vrst 10.763, prebivalcev pa 1,961.300 ; Kielce, štirjaških vrst 4.434,3, prebivalcev 486.600; Radom, štirjaških vrst 1.646, prebivalcev 148.400; Varšava štirjaških vrst 5,832.5, prebivalcev 624.900; Plock, štirjaških vrst 6.216, prebivalcev 555.000; Lomza, štirjaških vrst 2.316,5, prebivalcev 172.120; Suwalki, štirjaških vrst 5.412,2, prebivalcev 340.700.
(Ruske izgube v mesecu marcu.) Dasi-ravno so naše čete ustavile svojo ofenzivo v Karpatih in prešle v defenzivo, imajo zaznamovati prav lepe uspehe. Ne samo, da so naši odbili vse silne ruske napade in Rusom prizadejali velike izgube na mrtvih in ranjenih, so naše čete poleg tega vjele od 1. marca naprej tudi še nič manj kakor 40.125 Rusov in uplenile 68 strojnih pušk. Nad 40.000 mož, to je toliko, kakor so Rusi po mnogomesečnem obleganju vjeli pravih vojakov v Przemyslu. 40.000 mož je en cel armadni zbor ! če pa se je našim posrečilo vjeti tako veliko število sovražnikov, je število onih, ki so padli ali bili ranjeni, brez dvoma še neprimerno večje in ne bomo se motili, če rečemo, da so Rusi v enem samem mesecu samo v Karpatih utrpeli tako velike izgube, da bo onih 100.000 mož, ki so sedaj prosti pri Przemyslu, komaj zamašilo vrzeli ter spravilo i’usko armado zopet na ono število, katero je imela začetkom marca.
(Cesar in vojni kruh.) Cesar in Člani cesarske hiše v Schfinbrunuu bodo dobili, kakor poroča „Neue Fr. Presse“, popolnoma enake izkaznice za kruh, kakor vsi prebivalci Dunaja. , Enako tudi vsi Člani dvora, uradniki, služabniki itd. Cesarski dvor je kakor vsako drugo gospodinjstvo priglasil svoje zaloge moke. Pek, ki ima dobavo za SchCubrunn, dobavlja pecivo popolnoma po predpisih za vojni kruh. Za cesarjevo osebo je kruh nekoliko bolj.bel, ni pa iz same pšenične moke. Bel kruh se peče samo za cesarjev prvi zajtrk, ker polagajo zdravniki važnost na to, da se v hrani cesarja ne izvrše prevelike izpremembe.
(Vojni vjetniki v Rusiji kot tovarniški delavci.) Ruski ministrski svet je odobril načrt vojnega ministrstva, ki ima namen zaposliti vojne vjetnike v industrijskih podjetjih. Pogoj temu je, da število vojnih vjetnikov ne presega 15 odstotkov vsega delavstva v podjetju, ki pride v poštev. Iz ene tretjine mezde, ki jo bodo dobivali vjetniki, bodo zbirali poseben kapital, ki bo služil po vojni za porav-* navo vjetniških računov na podlagi vzajemnosti.
(Otroci nadvojvode Frana Ferdinanda) so dospeli veliki teden na Dunaj ter bili povabljeni v palačo nadvojvodinje Marije Terezije. Od jeseni naprej bodo stanovali otroci stalno na Dunaju. Uprav-ništvo je kupilo zanje veliko palačo z vrtom na Reis-nerstrasse v III. okraju. Princa bosta dovršila na Dunaju gimnazijske študije, princeza Zofija pa bo dobivala privatni pouk.
(Deželni pridelki Galicije.) Leta 1912. so pridelali v Galiciji nad 16 milijonov centov pšenice in rži. Cela Avstrija "je pridelala 48 in pol milijona centov, slovensko ozemlje pa 2 in pol milijona centov. Ječmena pridelajo 3% milijona q, Avstrija 17 milijonov q, slovensko ozemlje 400.000 q. Ovsa da Galicija 7 mil. q, Avstrija 24, slovensko ozemlje pa dober milijon centov. Zelo bogata je Galicija fižola in graha. Da ga na leto skupaj 1 in pol milijona q, dočim ga da cela Avstrija okoli 2 in pol milijona, slovensko ozemlje pa 200.000 q. Krompirja pridelajo v Galiciji na leto 58 milijonov q, v Avstriji 128 in pol milijona q, na slovenskem ozemlju okoli 5 in pol milijona q. Zelja
da Galicija okoli 3 milijone q, Avstrija 8 do 9, slovensko ozemlje pa nekaj čez 1 milijon q.
(Zlata sablja za junaškega branitelja Przemysla.) Na Ogrskem so jeli zbirati prispevke za zlato sabljo, ki se pokloni junaškemu branitelju Przemysla, generalu pehote Kusmaneku. častno sabljo izdela peštanski zlatar Wisinger in jo svoječasno izroči odboru za nabiranje prispevkov. Doslej se je nabralo že več tisoč kron.
. (Živinoreja v Galiciji.) Galicija je imela pred vojno 900 tisoč konj, kar pomeni polovico vseh konj Avstrije (1 milijon 800 tisoč konj) ali 7krat toliko, kot jih je imelo pred vojno slovensko ozemlje. (Cela Kranjska, Štajerska, Koroško in celo Primorje) (130 tisoč konj.) Govedi je imela Galicija 25 milijona, skoraj % tega, kar Avstrija (9 milijonov govedi) in skoraj še enkrat toliko, kot slovensko ozemlje (1,300.000 govedi). Prašičev je imela Galicija okoli 2 milijona, 1/3 prašičev cele Avstrije (6% milijona prašičev) ali skoraj l-5 krat toliko kot slovensko ozemlje (1 milijon 300 tisoč prašičev).
T a. 1» e 1 £*,
o prispevkih za preskrbo vdov in sirot gažistov in moštva stalne armade (vojne mornarice), deželne brambe in črne vojske, ki so ali pred sovražnikom padli ali pa so umrli na ranah ali vsled vojskinih naporov. (Zakon z dne 27. aprila 1887, drž. zak. št. 41, zakon z dne 28. marca 1896, drž. zak. št. 48, in zakon z dne 19. marca 1907, drž. zak. št. 86.)
I. Po častnikih in gažistih s častniško stopnjo.
1. Za vdove			Skupaj	2. za sirote brez očeta	3. za sirote brez staršev
Pokojnina po § 1. zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. štev. 86 a		50% doklada k pokojnini po 15. zakona z dne 27./4. 1887, drž. zak. št. 41 b	c	Vzgojevalni prispevek za vsakega nepreskrbljenega otroka do 24. leta (‘/5 vdovske pokojnine največ 500 K). Skupni znesek za vse otroke jednak vdovski pokojnini, § 3. zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. št. 86	Konkretualni vzgojevalni prispevek za sirote brez staršev ali za sirote, katerih mati ali mačeha ne uživa nikake pokojnine, § 4. zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. št 86
Raz. XII.	700	350	1.050	210 največ 1.050	525
XI.	750	375	1.125	225 „ 1.125	555
X.	900	450	1.350	270 „ 1.350	675
IX.	1.000	500	1.500	300 „ 1.500	750
VIII.	1.200	600	1.800	360 „ 1.800	900*
VII.	1.500	750	2.250	450 „ 2.250	1.125
VI.	2.000	1.000	3.000		1.500
' V.	2.500	1.250	3.750		1.875
IV.	3.500	1.750	5.250	500 največ 2.500	2.625
III.	5.000	2.500	7.500		3.750
II.	5.400	2.700	8.100		4.050
I.	5.400	2.700	8.100		4.050
* K I. 3. Če bi pa vsota vzgojevalnih prispevkov, do katerih ima mati po § 3. (rubrika 2) pravico, presegala konkretualni vzgojevalni prispevek, se mora to višjo vsoto nakazati kot doklado h konkretualnemu vzgojevalnemu prispevku. Konkretualni vzgojevalni prispevek z doklado ne sme presegati vdovske pokojnine skupno s 50% povijanjem.
Vdove padlih gažistov iz stanu civilnih državnih uslužbencev uživajo enako pokojnino kakor one pod I. a; če bi bila pa ta nižja od one, ki bi jim pristojala po pokojninskih določbah za civilne državne uslužbence, se jim ista dopolni na višino zadnje. Poleg tega pa dobe še 50 % povišanje, kakor pod I. b, (§ 6 zakona z dne 27./4. 1887, drž. zak. štev. 41).
Isto velja o vzgojevalnih prispevkih za sirote.
(§ 17. zakona z dne 27./4. 1887, drž. zak. štev 41).
III.
Po gažistih brez činovnega razreda	2	3
1		
’/, aktivne plače njih mož, najmanj pa 400 K (§ 2. zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. štev. 86).	Podobno kot pod I. (§ 3., oziroma § 4, zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. št. 86).	
IV.	Po moštvu.
Tarifa po § 23. zakona z dne 27./4. 1887, drž. zak. št. 41, in § 7. zakona z dne 9./3. 1907, drž. zak. št. 86
50 % povišanje po § 24. zakona z dne 27./4. 1887, drž. zak. št, 41
c
Sku-
paj
a -j- b = c Infanterist.............................72
Prostak
96 -- 48 =
36
Korporal............................120	-f-	60
četovodja...........................144	-f-	72
Podčastnik (Feldwebel) .	.	.180-4-90
Isto z nad 70 v dnevne
plače........................... 240	-f	120
Nadčolnar	\	,
Kadet............................,	300 -1-	150
108 K 144 „ 180 „ 216 „ 270 „
360 „ 450 „
če so te vdove popolnoma nezmožne sebe preživljati in brez premoženja, dobe za čas tega položaja poleg tega še letni prispevek 96 K.
Za vsakega nepreskrbljenega otroka do 16. leta pri moških in do
14.	leta pri ženskih 48 K letno. Skupna višina vdovske pokojnine skupno s 50% povišanjem (I. b) in vzgojevalni prispevek ne sme presegati 540 K. § 9. zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. štev. 86.
Za vsako nepreskrbljeno ali tej enako siroto po 72 K. Vsota prispevkov pa ne sme presegati 360 K. § 10. zakona z dne 19./3. 1907, drž. zak. št. 86.
Za odmerjanje vdovske pokojnine in vzgojevalnih prispevkov za vdove in sirote padlih vojakov iz moštva, ki so iz stanu civilnih državnih uslužbencev, veljajo podobne določbe kakor pod II. § 33. zakona z dne 27. aprila 1887, drž. zak. štev. 41.
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.	Odgovorni	urednik:	Ernst	Pohl.