Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje  Tradicionalnega razdeljevanja gasilskih koledarjev ne bo  Stran 2 Podravje Destrnik  Nova destrniška zdravnica je Ines Emeršič  Stran 4 Podjetništvo Ormož  Če bi jim tržnico zaprli, bi bilo samo še slabše  Stran 5 Kultura Ptuj  Obnovljena zbirka: Ko pripovedujejo stara glasbila  Stran 12 Črna kronika Cirkulane, Borl  Tragična nesreča pri demontaži žerjava  Stran 24 Ptuj, torek, 1. decembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 95  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Aktualno Ptuj  V petek prižig prazničnih luči  Stran 3 Podjetništvo Ormoško  Za dvig na bankomatu ATM enaka provizija kot na drugih bankomatih  Stran 4 Podravje, Ptuj  Naslednje leto le 100.000 drž avnih evrov za novogradnjo bolnišnice Konec sanj o izgradnji urgentnega centra Sočasno s potrditvijo sprememb državnega proračuna je bil sprejet tudi Načrt razvojnih programov (NRP) 2021– 2024. V njem je sicer zajeta tudi izgradnja urgentnega centra Ptuj, a se za izvedbo namenja naslednje leto le 100.000 evrov, leto kasneje pa 1,9 milijona evrov, kar je bistveno premalo. Vlada pa je po drugi strani zagotovila kar devet milijonov evrov za prenovo vojaškega strelišča v Kidričevem. Več na strani 3. Ptuj  Pred domovi upokojencev bodo bivalniki  Stran 2 Ocenjevanje na daljavo  »Učitelji ne bomo igrali hudobnih policajev«  Strani 6 in 7 Kje naj malicajo terenski delavci  Obsojeni na sendvič v bivalniku, službenem vozilu, na prostem ...  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 2 »Z javnim razpisom sofi nancira- mo nabave mobilnih nastanitve- nih oziroma fi ltrskih enot z ustre- zno opremo. Tako se bodo lahko v javnih socialno-varstvenih zavodih (SVZ) učinkovitejše organizirali pri obvladovanju epidemioloških razmer. Ukrep je namenjen zlasti zaščiti starejših in drugih oskrbo- vancev v zavodih, ki predstavljajo ranljivejšo skupino prebivalstva. Ti zavodi so institucije, kjer je nasta- njeno večje število oseb, zato objekti omogočajo le omejene možnosti prilagoditve organiza- cije dela v skladu s smernicami za zajezitev virusa,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Kljub pomislekom so kontejnerji najboljša rešitev Ideja, da z mobilnimi enotami rešujejo enega trenutno največ- jih izzivov, se je pojavila kmalu po spomladanskem valu epidemije. Kljub nekaterim pomislekom jo je večina zavodov ocenila kot dobro. Številni namreč nimajo možnosti ločevanja oziroma na- meščanja okuženih stanovalcev v posebne cone, izziv pa mnogim predstavlja tudi arhitekturna za- snova stavb. Vzpostavitev nujnih ukrepov preprečevanja križanja čistih in nečistih poti pa je za za- mejitev okužbe ključna. »Prostori za zaposlene so pogosto neustre- zni in omejujejo izvajalce pri učin- kovitem izvajanju potrebnih pre- ventivnih ukrepov in vzpostavitvi con glede na epidemiološki status oskrbovancev. Dodatne mobil- ne kapacitete bodo omogočale učinkovito soočanje z epidemijo brez nižanja standarda udobja in kakovosti bivanja za oskrbovan- ce. Mobilne nastanitvene oziroma fi ltrske enote bodo morale biti postavljene v neposredni bližini centralnega objekta, kjer se opra- vlja temeljna dejavnost prijavite- ljev,« so še dodali na pristojnem ministrstvu. Opremljenost odvisna od tega, čemu bo služil kontejner Mobilne zunanje enote bodo različno opremljene. Zavodi bodo lahko nabavljali dodatne pregradne stene, po potrebi tudi električne bolniške postelje (kjer bodo te namenjene nastanitvi okuženih stanovalcev), merilnik krvnega tlaka, oksimeter, aspi- rator, nočne omarice, mobilne naprave za kisik, mobilni sistem sestrskega klica, mize, stole in tudi računalniško opremo ter te- lefone za komunikacijo osebja, oskrbovancev in svojcev. V sklopu tega projekta lahko izbrani zavodi kupijo tudi aparate za dezinfekcijo prostorov. Oprema bo torej odvi- sna od namena, ki mu bo služila mobilna enota. Skupno vsem pa: zamejevanje širjenja okužbe s ko- ronavirusom . torek  1. decembra 20202 Aktualno Domu upokojencev za mobilne enote 70.000 evrov »Zelo smo veseli, da smo od ministrstva prejeli sklep o izbiri, čakamo le še pogodbo. Naš načrt je ob vsaki izmed petih enot doma upokojencev postaviti zunanjo, mobilno enoto. Te bodo namenjene za obiske stanovalcev in garderobe zaposlenih, s čimer bomo omogočili razbremenitev samih objektov in lažjo organizacijo sive in rdeče cone,« je povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. V ta namen so od države dobili odobrenih 70.000 evrov. Posamezni zavodi bodo samostojno odločali o tem, kakšne enote bodo izbrali. Šemničkijeva pravi, da proizvajalci ponujajo marsikaj, o najprimernejši bodo odločali glede na potrebe, ceno in arhitekturno zasnovo objektov. Možna je tudi nabava šotorov in podobnih konstrukcij. »Namestitve stanovalcev v teh zunanjih enotah ne načrtujemo. Marsikaj pa bo odvisno od tega, kaj bo na trgu dobavljivo. Nekateri slovenski proizvajalci naj bi že razprodali svoje izdelke v tujino. Od številnih dejavnikov bo torej odvisno, kdaj bodo izdelki dobavljivi, upamo pa, da takoj v začetku naslednjega leta,« pravi direktorica ptujskega DU. Podravje  Izbranih 22 zavodov, ki bodo prejeli denar za nastanitvene enote Pred domovi upokojencev bodo mobilne enote Oktobra je ministrstvo za zdravje objavilo razpis za nabavo mobilnih nastanitvenih oziroma fi ltrskih enot z ustrezno opremo. Služile bodo za lažjo organizacijo in obvladovanje okužbe s covidom-19 v socialno-varstvenih ustanovah. Med 22 izbranimi prijavitelji so tudi Dom upokojencev Ptuj, ZUDV Dornava in CSO Ormož. Foto: ČG Ptuj  Dobrodelnost ljudi je brez meja Priskočimo si na pomoč! V teh zelo »čudnih« časih, v katerih so najbolj na udaru najranljivejši ljud- je, starostniki, brezdomci, starši in otroci, se je porodila ideja, pravzaprav skromna želja sokrajanov občine Ptuj, da si priskočimo na pomoč. Na Ptuju so se v teh dneh pojavile tri lokacije, pri Zdravstvenem domu Ptuj, trgovini Mrecator na Vičavi in pri bivši šoli Ljudevita Pivka (t. i. rdeči šoli), kjer občani v lesene gajbice sočutno darujejo hrano, v upanju, da nekomu vsaj za trenutek vrnejo nasmeh na obraz, preženejo skrbi in prižgejo drobno, toplo iskrico v njihovih srcih. Z name- nom, da spoznajo, da niso sami. Tovrstno čisto spontano dobrodelno akcijo ljudi velja več kot pozdraviti, tudi z upanjem, da se bo v zabojčkih znašlo čimveč prehrambnih izdelkov. Kako polni bodo zabojčki, pa je odvisno tudi od vas, someščani. Foto: Črtomir Goznik Podravje, Slovenija  Omejitveni ukrepi udarili tudi gasilce Gasilci opravili več intervencij, denarja zanje pa je manj Omejeno izvajanje tekmovanj in izobraževanj ter drugih gasilskih dejavnosti je pomembno vplivalo na delo 167.000 prostovoljnih gasilcev. Poleg fi - nančnih posledic predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika skrbi predvsem animacija mladih. »Čim prej si želimo ponovno vzpostaviti aktivnosti z mladimi, bojimo se namreč, da jih izgubimo,« je dejal. Prepoved zbiranja z namenom preprečevanja širjenja okužb med operativnimi člani je pomenilo omejeno izvajanje vaj in uspo- sabljanj, kar lahko dolgoročno vpliva na operativno sposobnost članov. »Prvič smo izobraževani cikel prekinili spomladi, drugič sedaj v jeseni. Sklenili smo, da poskusimo teoretično izobraže- vanje izpeljati na daljavo, ko se stanje z epidemijo nekoliko umiri, pa bodo tečajniki prišli v izobra- ževalni center še na praktični del usposabljanja,« je pojasnil. Sicer pa so gasilci lani opravili nekaj manj kot 24.800 intervencij, kar je po besedah Cerkvenika precej več kot v enakem obdobju lani. Z novo donatorsko platformo do E-donacij Ne le tekmovanja, odpove- dane so bile tudi druge dru- žabne prireditve (veselice), ki so predstavljale pomemben fi nančni vir za nakup osnovnih sredstev številnim društvom. »Nekatera društva so ob 70 % lastnih sredstev, s katerimi sicer fi nancirajo menjavo opreme. Če se stanje ne bo izboljšalo, ne- katera društva v prihodnje ne bodo mogla opravljati osnovnih nalog.« V gasilski zvezi so zato v sodelovanju s podjetjem Kovan- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Razdeljevanja koledarjev ne bo Gasilci tradicionalno ob koncu leta s koledarjem obiščejo občane, slednji pa jim v zameno za delo in pripravljenost pomagati kadarkoli in komurkoli namenijo prostovoljni prispevek. Letos tovrstno druženje zagotovo ne bo potekalo v obliki, kot smo bili vajeni v preteklih letih. NIJZ namreč pravi, da obiski niso priporočljivi, zato nekatera društva že iščejo nove načine razdeljevanja koledarjev. »Če klasičen raznos ne bo mogoč, bomo koledarje s spremnim dopisom in prazničnimi željami vseeno raznosili oz. nastavili v poštne nabiralnike. Kljub epidemiološkim omejitvam želimo vaščanom razdeliti praznično voščilo, pa čeprav v poštne nabiralnike, s finančnega vidika pa bo to velik primanjkljaj za društvo, ampak bomo že, so pač takšni časi,« je dejal predsednik PGD Bukovci Peter Majcen. ček Group in njihovo platformo E-donacije pripravili predlog za zbiranje donacij v času epidemi- je. Trenutne razmere so jih tako prisilile, da uporabijo napredne donatorske opcije, ki bodo omo- gočale dolgoročno in konstantno fi nanciranje društev in njihovega delovanja, je povedal Cerkvenik. In v okviru nove platforme pozval predvsem k donaciji 0,5 % doho- dnine gasilskim društvom. Vsak, ki v Sloveniji plačuje dohodnino, lahko do 0,5 % svoje dohodnine nameni nevladnim organizacijam. Takšna donacija ga nič ne stane, saj gre tega pol odstotka sicer v proračun. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 3 Da bi se gradnja lahko začela, bi bilo potrebnega še enkrat toliko denarja. Država več kot očitno s ponovnim prestavljanjem začetka gradnje daje signal, da interesa, da se stroji dejansko poženejo, sploh ni. Je to kazen ptujski bolnišnici za aprilsko »nepokorščino«? Obljube številnih ministrov in politikov, povezane z načrti za izgradnjo ptujskega urgentnega centra, so se izkazale za prazne, celo lažne. Še pred letom dni smo poslušali zagotovila, da bo mini- strstvo za zdravje pomagalo in zagotovilo manjkajoča sredstva za izvedbo te investicije. Do realizaci- je obljub ni prišlo. Ovire na poti do cilja pa so ostale. Na to, da so ne- koč bili pritiski javnosti tako veliki, da več ni bilo izgovorov za začetek del, spominja le gromozanska lu- knja, ki po opravljenih arheoloških izkopavanjih zeva pred Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Vodstvo tega zavoda se trudi in vlaga vse napore v to, da bi do iz- vedbe prišlo, a vendar se zdi, da interesa državne politike ni. Na vprašanja o tem, zakaj tega projekta najprej sploh ni bilo v dr- žavnem NRP 2021-2024 – kasneje so ga dodali – in ali to pomeni, da vsaj do leta 2024 Ptuj ne bo dobil urgentnega centra, so iz ministr- stva za zdravje navedli le znana dejstva. Da so februarja letos pre- jeli tretjo novelacijo investicijskega programa s študijo izvedbe za pro- jekt, iz katere izhaja, da ocenjena vrednost investicije z vključenim davkom znaša 5,68 milijona evrov. Odgovor, ki ga ni, a je vendar zgovoren »Iz dokumenta izhajajo naslednji predvideni viri fi nanciranja: Splo- šna bolnišnica Ptuj: 0,51 milijona evrov, lokalna skupnost – konzor- cijska pogodba: 0,3 milijona evrov, donacija gospodarstvenikov: 0,32 milijona evrov, Ministrstvo za zdravje: 4,55 milijona evrov. Glede na novelacijo št. 2 investicijske- ga programa, ki jo je ministrstvo potrdilo v aprilu 2018, se višina sredstev, ki naj bi jih ministrstvo prispevalo za izgradnjo urgentne- ga centra v Ptuju, povečuje z 2,55 na 4,55 milijona evrov,« so zapisali na Ministrstvu za zdravje. Čeprav konkretnega odgovora niso podali, je navajanje dejstev dovolj zgovorno. Ključni problem naj bi bil, da ni dovolj zagotovljenih sredstev: dva milijona evrov pre- malo. Ali jih bodo zagotovili in kdaj, pa niso odgovorili. Ob epidemiji se je toliko bolj izkazalo, kako nujna bi bila izgradnja urgentnega cen- tra na Ptuju. Niti dejstvo, da smo denar zbirali občani, lokalna skup- nost in podjetja, očitno državnih politikov ni zadosti prepričalo, da bi se potrudili zagotoviti sredstva za zaprtje fi nančne konstrukcije. V resnici niti ne gre za to, da denar manjka, pač pa predstavlja ta raz- korak razliko med napačno, staro ter zanesljivejšo, novo oceno vred- torek  1. decembra 2020 3Aktualno Pozabljen svet za Trojanami: so odpovedali tudi poslanci? Andrej Čuš, član sveta zavoda SB Ptuj, bivši poslanec in mestni svetnik v tem mandatu, je zgrožen nad dogajanji, povezanimi z izgradnjo urgentnega centra v Ptuju. Kot pravi, je vse to le še en dokaz več, da tudi predstavniki regije pozabijo na Ptuj in okolico, ko se peljejo čez Trojane. »Ta zgodba se vleče predolgo in nad mnogimi našimi predstavniki ljudstva sem razočaran, pa naj si gre za poslance ali posameznike, ki so ali pa so bili ministri. Očitno jim je pomembnejše, da sledijo ukazom z vrhov ljubljanskih central, kot pa da bi poslušali Spodnje Podravje. Stanje, ko se v proračunih za ptujski urgentni center ne namenja potrebnih sredstev za zaprtje finančne konstrukcije, kaže na odnos vseh vlad do Ptuja z okolico v zadnjih letih (ne glede na barvo ali stran), po drugi strani pa ima ptujska bolnišnica tudi lastne kapacitete, s katerimi bi pridobila sredstva, pa ji to za zdaj ni odobreno. Pri tem mislim predvsem na zemljišča in stanovanja, ki v primeru prodaje predstavljajo pomemben potencial za pridobitev potrebnih sredstev. Pohvalo si zasluži le poslanka Mojca Žnidarič, ki ji kot edini poslanki iz regije urgentni center v Ptuju nekaj tudi pomeni,« sklene Čuš. Foto: sta/M24 Ptuj  Naslednje leto le 100.000 državnih evrov za izgradnjo urgentnega centra Konec sanj o urgentnem centru? Sočasno s potrditvijo sprememb državnega proračuna je bil sprejet tudi Načrt razvojnih programov (NRP) 2021-2024. V njem je (po novem) zajeta tudi izgradnja urgentnega centra v Ptuju, a se za izvedbo namenja bistveno premalo sredstev. Naslednje leto le sto tisočakov, v letu 2022 pa 1,9 milijona evrov. Spomnimo, da je država po drugi strani zagotovila kar devet milijonov evrov za prenovo vojaškega strelišča v Kidričevem. Foto: ČG Očitno bo luknja pred ptujsko bolnišnico zevala še kar nekaj časa. fi A z 3 p s s H N A Ptuj  Občina pri nabavi okraskov varčna V petek prižig prazničnih luči Letošnji december še zdaleč ne bo podoben dosedanjim. Čeprav množičnih druženj, prireditev, strojnic, sejmov, dr- sališč in drugega, povezanega z božično-novoletnimi pra- zniki to leto ne bo, bodo na ptujski občini skušali pričarati delček prazničnega vzdušja. Lučke bodo prižgali v petek, kar si bo možno ogledati tudi preko spleta. Napovedi za december niso pretirano optimistične. Čeprav smo vsi upali, da se bodo ukrepi vsaj v najbolj veselem mesecu v letu sprostili, epidemiološka situacija tega ne dopušča. A kot pravi ptujska županja Nuška Gajšek, to ne pomeni, da ne bo prazničnega vzdušja. Za to bodo poskrbeli z lepo okrasitvijo mesta in štirimi ogromnimi naravnimi zelenimi smrekami. Na občini denarja za pripravo koncepta pod vodstvom aktualne županje ne zapravljajo, okrasitev je ideja nje in njenih sodelavcev. Kako varčna je, pa dokazuje še z enim zgledom: »Lučke in ostale ok- raske kupujemo zelo preudarno, pazimo na ceno, in kjer je možno, kupimo obnovljene in rabljene okraske, ki so cenejši tudi za več kot tretjino. Pri rednih cenah pa se trudimo dogovoriti za popuste. Bo- žičku in medvedu iz lanskega leta se bodo na tržnici pridružile sani z jelenčki, še en jelenček pa bo postavljen ob smreki pri blagovnici. Sredstva smo pridobili od donatorjev, ki so jih prvotno namenili po- stavitvi drsališča. Za to se jim iskreno zahvaljujemo.« Foto: ČG Mesto bo tudi letos lepo okrašeno. Drsališča ne bo Niti priljubljenega drsališča letos, razumljivo, ne bo. Bodo pa mes- to krasile kar štiri smreke, ki so jih podarili občani. Po centru Ptuja je narejena krožna pot: Mestni trg–Slovenski trg–tržnica–Blagovni- ca. Na vsaki izmed teh točk je postavljena smreka, ob njej pa po en svetleči element. Tako kot lani bo veselo tudi zaradi predvajane praznične glasbe, ki napoveduje veselje v mestu. »Zavedamo se, da so pred nami težki časi in ravno božični čas je tisti, ki najbolj v vsem letu simbolizira nov začetek, novo rojstvo; prinaša novo upanje in zavedanje ter hvale- žnost. To letos potrebujemo bolj kot kadarkoli. Odpira naša srca in je zagotovo najbolj solidaren čas v letu. Zato je po našem prepričanju prižig luči simbolno dejanje, ki se mu ne želimo odpovedati. Prav iz tega razloga na nekatere pozive, da naj ne okrašujemo mesta in naj denar raje namenimo ranljivim, odgovarjamo, da je mogoče oboje – prižgati luči na nebu in v srcih,« pravi ptujska županja. Tudi letos bodo pripravili božične pakete za starejše, otroke in uporabnice Varne hiše, za kar bodo namenili privarčevana sredstva protokola. »Tega seveda nobeno leto ne obešamo na velik zvon, ker trdno verjamemo, da je tista prava dobrodelnost iskrena, ki preje- mnikov ne izpostavlja in nima potrebe, da jo spremljajo pompi,« še dodaja Gajškova. Zavod za turizem ne načrtuje živih dogodkov Organiziranega dogodka ob prižigu luči seveda ne bo. Organiza- torji pa pripravljajo predvajanje v živo na spletu v petek. Ptujčanom pa vendarle svetujejo naj se kak dan (sami ali v krogu družine) odpra- vijo na sprehod po mestu. Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ob tem dodaja, da jih žalosti, da tradicionalnih dogodkov ob prazničnem de- cembru letos ne bo. Zaradi epidemiološke slike ni načrtovana niti ena prireditev, vsaj ne v fi zični obliki: »Če pa bi se zadeve izboljšale, bi nemudoma reag irali in pripravili vsebine. Za zdaj pa jih ponujamo le na spletu.« Foto: ČG Letos drsališča v mestu ne bo. Foto: ČG Strokovni direktor ptujske bolni- šnice Teodor Pevec se sprašuje: »Smo manj vredni kot druge bolni- šnice, da ne bomo dobili primernih prostorskih pogojev?« nosti. Kakšen bo končni znesek, bo tako znano šele, ko oziroma če bo prišlo do oddaje ponudb. Če bi bil interes iskren (ali bi se morda gradilo kje drugje) to sploh ne bi bila debata. Tako pa se že leta vrtimo v krogu. V bolnišnici razočarani Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah pojasnila pristojnega ministrstva prav tako še čaka. Zelo jo skrbi, da se naslednje leto v dr- žavnem proračunu predvideva le sto tisočakov za začetek gradnje. Zelo kritičen do takih odločitev je tudi strokovni direktor Splo- šne bolnišnice Ptuj Teodor Pevec. Prvotna informacija, da urgentni center v Ptuju ni v načrtu razvojnih programov, je bila veliko razoča- ranje. Tudi novi načrti države, ki prestavljajo začetek gradnje, niso nič kaj bolj spodbudna novica: »Za vse zaposlene in bolnike je to veli- ko razočaranje. Sedaj, ko v nemo- gočih razmerah tretjino bolnišnice namenjamo bolnikom s covidom, se vidi, kako nujno bi potrebovali urgentni center. V čem smo torej slabši? Je to kazen, ker se je del za- poslenih aprila oglasil? Smo manj vredni kot druge bolnišnice, da ne bomo dobili primerni prostorskih pogojev?« Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  1. decembra 20204 Podravje Zdravnika lahko pacient zamenja tudi prej kot v letu dni Za komentar na povedano smo se obrnili na Tomaža Schaubacha: »Ne morem se strinjati s primerjavo, da razmerja v novi ambulanti ostajajo enaka, kot so bila pri Mršniku. On namreč v ambulanti zadnja leta ni več sprejemal pacientov. Pacienti po novem pravzaprav nikdar ne bodo brez zdravnika, saj bomo delali na treh lokacijah, le izjemoma bo nadomeščanje zagotovljeno v Dornavi. Kar se tiče izbire osebnega zdravnika, pa ima zdravstvena zavarovalnica v izogib zlorabam sicer res pravilo, da ga lahko pacient menja po letu dni, vendar obstaja več utemeljenih razlogov za odhod drugam, med katere gotovo spada tudi izbira zdravnika v kraju bivanja. V praksi tudi ne poznam primera, da zdravnik pacientu ne bi dovolil oditi, če si ta to želi. Zato menim, da vrnitev v destrniško ambulanto za nikogar ne bi smela biti težava.« Foto: Arhiv ŠT Ali bo banka svojemu komi- tentu zaračunala dvig gotovine na bankomatu, ki je v lasti druge banke, je v prvi vrsti odvisno od posamezne banke in od paketa, ki ga je komitent pri banki zakupil. Banke Nova KBM, NLB, Addiko in UniCredit ponujajo različne pake- te, pri katerih velja preprosto pra- vilo, in sicer cenejši kot so paketi, manj brezplačnih storitev prina- šajo – in obratno. Mednje pa sodi tudi brezplačni dostop do denarja preko bankomatov drugih bank. Vse navedene banke za storitve v osnovnih paketih, ki jih ponuja- jo komitentom, na mesečni ravni zaračunajo okoli pet evrov nado- mestila. Kar se tiče dostopa do gotovine na lastnih bankomatih, banke storitve dodatno ne zara- čunavajo. Se pa njihova ponudba razlikuje pri dvigovanju gotovine na bankomatih drugih ponudni- kov. V sklopu osnovnih paketov NLB in UniCredit zagotavljata po tri brezplačne dvige na drugih bankomatih, Addiko bank dva, v Novi KBM pa komitentom, ki imajo zakupljen osnovni paket, za sleherni dvig zaračunajo provizijo v višini 0,75 evra. Enaka pravila za dvigovanje denarja na bankomatih ATM Na območju Spodnjega Podrav- ja že lep čas beležimo problemati- ko umikanja bančnih avtomatov iz občin, kjer ni večjih središč. Pred kratkim so v Svetem Tomažu skle- nili pogodbo s podjetjem Euronet, ki je zagotovilo, da sami provizij za dvigovanje gotovine ne bodo zaračunavali, še v isti sapi pa so opozorili, da lahko provizije svojim komitentom zaračunajo matične banke. Zanimalo nas je, ali bodo banke svojim komitentom zaračunavale provizije in ali bodo za dvig na Eu- ronetovem bankomatu komitenti odšteli več, kot če bi dvig opravili na bankomatu katere druge ban- ke. Vse banke so zagotovile, da bodo svojim komitentom za dvig denarja na rumeno-modrih ban- komatih provizije zaračunavale po enakem vzorcu, kot če bi de- nar dvignili na bankomatu druge banke. »Dodatnega nadomestila za dvig gotovine na Euronet ban- komatih ne zaračunavamo,« bi lahko z besedami banke UniCredit strnili zagotovila vseh sogovorni- kov. Z dražjim paketom brez plačevanja provizij Vse omenjene banke pa svojim komitentom ponujajo tudi pakete storitev, ki prinašajo neomejeno število brezplačnih dvigov goto- vine na dragih bankomatih. De- želna banka svojim komitentom za mesečno doplačilo 1,79 evra (k osnovnemu plačilu 2,2 evra za vodenje računa) omogoče neo- mejeno število brezplačnih dvigov na vseh bankomatih v evro obmo- čju. Pri Novi KBM je za to storitev treba skleniti pogodbo za paket Premium, katerega mesečna cena znaša 14,99 evra. Cenovna razlika med osnovnim paketom Komplet in paketom Premium znaša okrog- lih 10 evrov. Da bi se komitentu splačalo zakupiti dražji paket z vi- dika dvigovanja gotovine na dru- gem bankomatu, bi moral denar na drugem bankomatu dvigovati skoraj vsak drugi dan. Pri NLB je treba za paket, ki prinaša neome- jeno število brezplačnih dvigov na drugih bankomatih, odšteti kar 14,20 evra. Addiko Bank za to po- nujajo tako imenovan Zlati paket v vrednosti 13 evrov mesečnega nadomestila. Več bankomatov, višje provizije za dvigovanje gotovine na drugih bankomatih Med paketi, ki prinašajo neo- mejeno število brezplačnih dvigov gotovine na drugih bankomatih, je paket Sodobni, ki ga nudi Uni- Credit za mesečno nadomestilo v višini 9,5 evra. Razlog, da UniCre- dit za storitev zaračunavajo manj, je tudi v dejstvu, da imajo krepko ožjo mrežo lastnih bankomatov v ponudbi. Na drugi strani pa ima NLB v Sloveniji kar 553 bankoma- tov. »To je skoraj 40 % vseh banko- matov v državi. Najdete jih v prak- tično v vseh slovenskih občinah, v nakupovalnih centrih, na ključnih avtocestnih vozliščih,« so navedli na Novi Ljubljanski banki. Žal pa bankomata v vsaki občini ni. Slovenija, Podravje  Dražji paketi osebnih računov ali plačevanje provizije Za dvig na bankomatu ATM enaka provizija kot na drugih bankomatih Banke na slovenskih tleh danes ponujajo pestro izbiro paketov za vodenje osebnega računa, v paketih pa omogočajo različne sto- ritve. Med njimi je tudi dostop do gotovine na bančnih avtomatih, tako tistih, ki so v lasti banke, ki vodi osebni račun potrošnika, kakor tudi pri bankomatih, ki so v lasti drugih ponudnikov storitev (npr. bankomatu ATM). Za slednjo prakso pa banke svojim komitentom storitev zaračunajo. Foto: M24 Destrnik  Ambulanta družinske medicine znova odprla svoja vrata Nova destrniška zdravnica je Ines Emeršič Potem ko je splošno zdravstveno ambulanto od prejšnjega koncesionarja Franca Mršnika prevzel novi koncesionar Tomaž Schau- bach, je moral slednji, preden bo ambulanta nared za sprejem pacientov, prostore pripraviti in delno obnoviti. »Upali smo sicer, da nam bo am- bulanto uspelo odpreti že prej, a so se nekatera obnovitvena dela zavlekla, prav tako smo morali poskrbeti, da informatika deluje brezhibno. Ambulanta bo predvi- doma delala po ustaljenem urni- ku, torej vsak dan, seveda pa je to odvisno od števila pacientov, torej od tega, ali bo dovolj dela,« je po- vedal novi destrniški koncesionar Tomaž Schaubach, sicer dolgole- tni zdravnik v sosednjih občinah Trnovska vas in Sveti Andraž. Smo tam, kjer smo že bili Odprtje nove ambulante je bila tudi tema zadnje seje destrniš- kega občinskega sveta. Branko Horvat je dejal, da se po letu dni zapletov in delitve občanov za in proti niso nikamor premaknili. »Toliko cirkusa, toliko norenja, da smo zdaj tam, kjer smo že bili. Vse to ne bi bilo potrebno. Imamo na- mreč isto situacijo. Mršnik je imel koncesijo, v ambulanti pa so delali drugi zdravniki; zdaj jo ima Schau- bach in bo v njej prav tako delala druga zdravnica. Simoničeva je odšla, ker ji je bilo pred volitvami verjetno kaj obljubljeno in ne iz- polnjeno. Kakorkoli, upam, da bo nova zdravnica dobro delala in jo bodo pacienti tudi dobro sprejeli.« Da sam Raheli Simonič ni ni- česar obljubljal, ampak je do ne- soglasja prišlo med njo in njenim tedanjim delodajalcem Mršnikom, je odgovoril župan Franc Pukšič. »Mršnik je Simoničevi ponudil od- kup koncesije, ne jaz. Drži, da sem jo želel obdržati na Destrniku, a si je medtem našla drugo službo. Kar se tiče nove zdravnice Ines Emeršič, ki je zaposlena pri Scha- ubachu, pa je treba vedeti, da se sama ni mogla prijaviti na razpis za koncesijo, saj še ne izpolnjuje vseh pogojev zanjo. Glede na to, kako težko je danes dobiti družin- skega zdravnika, smo lahko veseli, da smo ga sploh dobili, prednost pa je tudi ta, da naši občani tako Schaubacha kot Emeršičevo poz- najo iz ambulante v Trnovski vasi, ki je bila že zdaj nadomestna am- bulanta. Rad bi še opozoril na po- membno dejstvo, da je samo od števila pacientov odvisno, koliko dni na teden bo ambulanta odpr- ta, zato ponovno poziv, naj se čim prej vrnejo na Destrnik. Trenutno je namreč v ambulanti premalo kartotek za njeno polno funkcioni- ranje, kar se potem seveda pozna tudi pri dohodku koncesionarja.« Bo novi zdravnici uspelo zbrati dovolj pacientov? Mitja Zelenko je pozdravil pri- hod novega koncesionarja, a skri- tiziral Horvata, da ne gre za isto situacijo, kot je bila pri Mršniku. Horvat pa je izpostavil minulo dogajanje: »Občane ste lani pozi- vali, naj zapustijo ambulanto in si poiščejo drugega zdravnika. In so mnogi odšli, vrnitev pa zdaj ni tako enostavna.« Ponovnega odprtja ambulante in novega zdravnika je vesela tudi Elizabeta Fras. »Ne- potrebne in grde stvari so se do- gajale v zvezi z našo ambulanto. Predlagam, da ju pustimo pri miru, svetniki pa se nehamo vmešavati v njuno delo. Menda pa ni tako enostavno zapustiti izbranega zdravnika; slišala sem namreč, da tega ni mogoče narediti prej kot po letu dni, kar potem pomeni, da mnogi naši ljudje svojega trenut- nega zdravnika v neki drugi ambu- lanti še ne bodo mogli tako kmalu menjati za destrniškega.« Foto: SD Novi destrniški koncesionar Tomaž Schaubach je s svojo ekipo začel sprejemati paciente po slabem mesecu, odkar je ambulanto zapustil dolgoletni koncesionar Franc Mršnik. Brezplačni dvig gotovine na bankomatih drugih bank v osnovnih paketih Banka Osnovni paket (€) Št. brezplačnih dvigov Provizija pri naslednjih dvigih (€) NKBM 4,99 - 0,75 NLB 5,39 3 0,73 Addiko 5,00 2 0,52 UniCredit 4,99 3 0,65 Deželna banka 2,2 - 0,55 Vir: Banke Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  1. decembra 2020 5Podjetništvo Petkovi popoldnevi so se za lo- kalne ponudnike na ormoški tržni- ci dobro obnesli. Prodaja na tržnici je iz leta v leto naraščala. Ponudni- kov je bilo vedno več, raznolikost prodajnih artiklov pa vedno boga- tejša. Pravzaprav bi težko našli ko- tiček na ormoškem koncu, kjer bi kupec lahko na enem mestu dosto- pal do tako širokega nabora lokal- nih pridelkov in izdelkov. Selitev tr- žnice v nove prostore pred dobrim poldrugim letom je trgovanje nare- dila prijaznejše tako za ponudnike kakor tudi za stranke. Vse dokler niso nastopili »koronaukrepi« in branjevke zopet postavili pod (ne) milo nebo. Običajen obratovalni čas ormoške tržnice je bil omejen na petkov dopoldan, ko so lokalni ponudniki strankam na enem mes- tu ponudili bogat nabor artiklov. Poleg vseh obetavnih trendov pa so dandanes lahko zadovoljni že s tem, da sploh lahko prodajajo. Da vsaj to možnost prodaje ponudniki potrebujejo, pa priča podatek, da je trenutno število ponudnikov na tržnici večje kot v enakem obdobju lani, ko so lahko prodajali v zavetju novih prostorov. Zaprtje bi prizadelo ponudnike, ki so že pahnjeni v nemilost »Spremembe, ki jih občutijo po- nudniki in obiskovalci, so te, da smo se iz nove, pokrite in tople tržnice, preselili na zunanje površine, kjer nismo zavarovani pred vremenski- mi neprilikami, kot so dež, mraz in sneg,« je povedala Anita Bolčevič, zaposlena na upravi občine Ormož, ki vodi tržnico. Kljub neprijetno- stim, ki jih trgovanje na prostem povzroča, pa gre za manjše zlo v primerjavi s popolno prepovedjo trgovanja. Slednje bi ponudnikom zaprlo še zadnje okno za prodajo dobrin. »Zaprtje tržnice bi v prvi vrsti najbolj prizadelo ponudnike, ki že tako imajo viške pridelkov in izdelkov, saj ne obratujejo njihovi odjemalci, kot so javne ustanove, gostinski obrati. Za nekatere po- nudnike je to edini vir prihodkov za preživetje in je ključnega po- mena za ohranjanje lokalno pride- lane hrane,« je dejala Bolčevičeva. Spomnila pa je tudi na obiskovalce, ki bi bili v primeru zaprtja tržnice prikrajšani za ponudbo lokalnih iz- delkov na enem mestu. Ob torkih tržnica deluje tudi popoldne Idejo, da bi tržnica obratovala tudi v popoldanskem času, naj bi dali ponudniki. Dejstvo je, da je ob delavnikih v dopoldanskem času težko pričakovati, da bi nakupe opravljale osebe, ki so zaposle- ne, tako že takoj odpade velik del potencialnih strank, ki tudi največ potrošijo. Na pobude ponudnikov so že večkrat poskušali vzpostaviti popoldanski obratovalni čas tržni- ce, vendar se doslej še ni obnesel. Sredi novembra pa so se znova od- ločili za ta korak. »Popoldanska tržnica obratuje ob torkih med 14. in 16. uro. Kak- šen bo odziv, še ne vemo. Vse je odvisno od nas. Ko bo naša prva misel ob nakupih nakup lokalnih Ormož  Branjevke zaradi strogih ukrepov prodajajo na odprtem Če bi jim tržnico zaprli, bi bilo samo še slabše Iz dneva v dan postaja hladneje, veter in dež včasih prizanašata, drugič pač ne. Ne glede na razpoloženje vremena branjevke ormoške tržnice prodajajo blago na prostem. Nov, urejen, pokrit in topel prostor, ki so ga morali zaradi strogih ukrepov zapreti, sedaj lahko le gledajo od zunaj. Foto: Občina Ormož Ormoška tržnica se je zaradi ukrepov spet preselila na prosto. Promet pa je nižji, deloma zaradi hladnega vreme- na, deloma tudi zaradi nižje kupne moči prebivalcev. Ptuj  Novogradnje na desnem obrežju Drave Svetniki dali zeleno luč, stanovalci ne Obrežje Drave na Ptuju je, kot kaže, zelo zanimivo za in- vestitorje. A če bi pričakovali, da se bo urejal levi breg ob Dravi, kjer veduto mesta sramotno kazi propadajoča stara usnjarna, smo se zmotili. Do takrat, da se bo našla rešitev za Koteks, bo skozi Ptuj očitno preteklo še veliko Drave. Zasebni investitorji so namreč »oči vrgli« na desni breg, levo in desno od ptujskega peš mostu. Če se jim bodo karte poklopile, bo na obeh straneh večstanovanjske vogalne stavbe na Zadružnem trgu 1, javnost jo najbolj pozna kot nekdanjo Reprizo, kmalu gradbišče. Na eni strani bi se gradila dva bloka, na drugi gostilna. Investitorja sta zasebni ptujski gradbeni podjetji: Drava GP Ptuj in Cestno podjetje Ptuj (CPP). OPPN za gostilno potrdili brez pripomb Zaradi spremembe namembnosti zemljišča, na katerem naj bi v prihodnje stala nova ptujska gostilna, so na mestni občini za območje izdelali podrobni občinski prostorski načrt (OPPN). Svetniki so ga z večino glasov in brez posebne razprave potrdili na novembrski seji. V skladu z OPPN je predvideno, da se obstoječi objekt, ki sedaj služi kot skladišče oziroma gospodarsko poslopje, poruši, na njegovem mestu pa zgradi novi. Ker so ob objektu lope, ki so last stanovalcev »Reprize«, jim bo investitor dolžan zgraditi nadomestne. A pot do soglasja med stanovalci in investitorjem o vprašanju nadomestnih lop očitno ne bo tako enostavna. Že nekajkrat so sedeli na skupnih sestankih, dogovora jim ni uspelo doseči. Predlog, ki ga ponuja investitor (CPP), za stanovalce ni sprejemljiv. Mestni svetniki so OPPN, ki daje podlago za pripravo projekta, sicer potrdili, ob vedenju, da med stanovalci in investitorjem dogovora še ni. Brez tega dogovora bo tudi investitor zelo težko prišel do gradbenega dovoljenja, saj z objektom posega na zemljišče z lopami, ki je v lasti stanovalcev. Foto: ČG Na mestu skladiščnih prostorov, ki so na fotografi ji, bi CPP zgradilo gostilno v treh etažah: pritličje, nadstropje in terasa (na strehi objek- ta). Ob gostilni so predvideni parkirni prostori in otroško igrišče, s prehodom do občinskega parkirišča na Zadružnem trgu. Čeprav je OPPN za območje potrjen, bo investitor brez soglasja s stanovalci sosednje stavbe projekt težko nadaljeval. Tlorisna površina gostilne 400 m², gradili bi tri etaže Dovoljeni tloris predvidenega gostinskega objekta bo v skladu z OPPN lahko največ 30,5 x 13 metrov (396,5 m²). V višino načrtujejo tri etaže: pritličje, nadstropje in pohodno streho s teraso. Skupaj bi torej bilo 1.200 m². Gostinski objekt v višino ne bo smel presegati slemena sosednje stavbe (Reprize), čeprav je Snežana Sešel iz Skupne občinske uprave na seji mestnega sveta povedala, da bo novi objekt zgrajen v višini sedanjega. Ko smo ji po seji predočili, da v pisnem aktu ni navedeno tako, kot je razložila svetnikom, saj bo lahko novogradnja višja (v višini slemena Reprize), je Sešelova dejala, da se je pri pojasnilu svetnikom zmotila, saj vseh natančnih podatkov ne more imeti v glavi. CPP o projektu z mediji ne komunicira Za pojasnila o projektu smo zaprosili tudi investitorja, CPP, ki se na naša vprašanja ni odzval. Med drugim smo spraševali, kdaj bodo oddali vlogo za gradbeno dovoljenje, kdaj imajo namen graditi in kako nameravajo doseči soglasje s stanovalci sosednje stavbe. Prosili smo tudi za grafi čni prikaz novogradnje, a se na naše pisanje niso odzvali. Na podlagi odredbe bo občina zaradi ponovno razglašene epidemije uporabnikom prodajnih prostorov na tržnici znižala oziroma oprostila plačila za uporabo, in sicer do konca tekočega leta. Čeprav se zagotavlja, da tako država kakor tudi občine delovanje tržnic podpirajo, pa vendarle (tako kot pri marsikaterem drugem področju) prinašajo ukrepi na državni ravni posledice, ki jih človek v jeziku zdrave pameti težko spozna kot logične. Poraja se vprašanje, zakaj branjevke ne morejo trgovati na toplem tako kot kolegice trgovke v službi lastnikov trgovin. Foto: KTV pridelkov in izdelkov, nam bo us- pelo, da bo lokalna ponudba na- raščala,« je bila prepričana Bolčevi- čeva. Še pred tem pa so zabeležili upad prometa. Na občini predvidevajo, da je razlog v nižji kupni moči prebival- stva zaradi večje brezposelnosti in nižjih plač. Prezreti pa ne gre dejstva, da se potrošnik v primeru dežja pač raje zapelje do prve trgo- vine, kot pa da bi kupoval kruh na prepišni stojnici z dežnikom v roki. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Že drugič letos so zaprti gostin- ski lokali in javni zavodi, kljub teža- vam, v katerih so se znašli domači pridelovalci, pa veletrgovci uvaža- jo velike količine zelenjave in jih nato s trgovskih polic ponujajo po sramotno nizkih cenah, ki spravlja- jo zelenjadarje na kolena. Uveljavitev izrednega temelj- nega dohodka v petem protiko- ronskem paketu državne pomoči seveda velja tudi za pridelovalce zelenjave, a kaj ko tisti, ki so ob- davčeni pavšalno, zelo težko do- kažejo zahtevani upad letošnjih prihodkov v primerjavi z lanskim. Neposredna prodaja na tržnici ali na sami kmetiji mnogim zelenja- darjem predstavlja glavni vir pri- hodkov, vendar zdaj niso prepri- čani, ali so do temeljnega dohod- ka upravičeni, saj je dokazovanje upada prihodka precej nejasno in nedorečeno. Tiste, ki zelenjavo prodajajo na domačem dvorišču, je dodatno prizadela tudi omejitev gibanja. Kot ugotavljajo, se kup- ci večinoma ne odločajo za obisk kmetij, če te niso v njihovih obči- nah, čeprav neposredni nakup pri- delkov pri kmetu sodi med izjeme pri prehodu občinskih meja. Nujna sektorska pomoč Kmetijam je trenutno na voljo kar nekaj pomoči, vendar na Kme- tijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ocenjujejo, da ne bodo dosegle manjših in srednje veli- kih pridelovalcev zelenjave, saj so vstopni kriteriji zanje nedosegljivi, čeprav tudi oni svoje pridelke pro- dajajo javnim zavodom. Opozar- jajo tudi na velik absurd oziroma krivico, ki se zdaj dogaja: mnogi manjši zelenjadarji svoj pridelek prodajajo podjetjem, ki nato tako zbrano zelenjavo preprodajo jav- nim zavodom. Ta podjetja sodijo med upravičence do pomoči, kme- tje, ki so zelenjavo dejansko pride- lali, pa ne. V posmeh vsem promo- cijam lokalno pridelane hrane. Zato so na KGZS kmetijsko mini- strstvo pozvali, da sektor zelenja- ve uvrsti med sektorje v krizi, saj bi potem fi nančno nadomestilo za izpad dohodka doseglo tudi slovenske pridelovalce zelenjave. Tako imenovano sektorsko pomoč za najmanj 30 odstotkov manjši dohodek namreč predvideva šesti protikoronski paket. Podravje  Zaradi izpada dohodka v stiski tudi pridelovalci zelenjave Zelenjadarji prezrti in na kolenih Pomoči, ki so trenutno na voljo za kmetijsko dejavnost, v večini niso dostopne sektorju zelenjave, čeprav se je znašel v izrazito krizni situaciji. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 6 Zavod RS za šolstvo je sicer v začetku novembra objavil neka splošna priporočila za ocenjeva- nje znanja. Učiteljem so dejali, da, je potreben temeljit razmislek o tem, kako je mogoče oceniti učen- čevo razumevanje in obvladova- nje učnih vsebin. Med drugim so navedli, da naj učitelj sam presodi, ali bo znanje, pridobljeno v okviru izobraževanja na daljavo, vredno- til tudi z oceno. »Pri ocenjevanju znanja naj učitelj uporabi različne oblike in načine, naj pa se izogiba ocenjevanju s pisnimi preizkusi.« »Če se s čim ne bi smeli igrati, so to ocene« A učitelji pogrešajo enotna pra- vila in protokole, kako naj ocenje- vanje na daljavo poteka. »Če se s čim ne bi smeli igrati, so to ocene, za njimi mora biti neki standard,« je opozorila učiteljica slovenščine in dodala, da so ocene pomemben kazalnik znanja in odskočna deska za vpis v srednje šole. Da je ravno ocenjevanje najšibkejša točka izo- braževanja na daljavo, je poudari- lo več učiteljev s pojasnilom, da bi ocena morala biti objektivna, kar pa se na daljavo ne da doseči. Na Zavodu RS za šolstvo so na vpra- šanje, ali pripravljajo enotne in konkretne smernice ter protokole ocenjevanja v času šolanja dalja- vo odgovorili le: »Proces pouka je avtonomna strokovna domena učitelja.« Na OŠ Ljudski vrt pisnega ocenjevanja ni Na nekaterih šolah, med njimi tudi na največji ptujski osnovni šoli OŠ Ljudski vrt, ocenjevanje poteka ustno (brez preverjanja okolice ali maske čez oči učenca, kot je bil primer na eni izmed slovenskih šol). »Pripravljamo pa prilagojene kriterije za morebitno pisno oce- njevanje na daljavo,« je dejala rav- nateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Glede morebitne pomoči staršev pri ocenjevanju znanja učencev pa ravnateljica meni: »Če pri ustnem torek  1. decembra 20206 V središču Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt: »Če pri ustnem ocenjevanju starši pomagajo ‚iz ozadja‘, je to predvsem na njihovi vesti in slabo sporočilo njihovim otrokom. Učitelji ne bomo igrali hudobnih policajev.« Težava, ki jo omenjamo, v spo- mladanskem valu epidemije niti ni bila toliko aktualna, kot je se- daj. Čeprav so bili takrat gostin- ski lokali mesec in pol zaprti, so delavci malico, tudi toplo, ki jo je bilo moč nabaviti pri gostincih, lahko pojedli zunaj. Jesenski val epidemije, vključno z omejitvami v gostinskih lokalih, traja že pet tednov in trenutno še nič ne kaže na sproščanje ukrepov. Kje torej lahko terenski delavci malicajo in kaj si sploh lahko kupijo za malico? So obsojeni na hladni sendvič, ki ga nimajo možnosti pojesti drugje kot na mrazu?! Seveda se znajde- jo in se mrazu izognejo. Nekateri malicajo v službenih avtomobilih, kjer se gnetejo v majhnem prosto- ru kabine. Potem se zastavi drugo vprašanje: čemu služijo maske, ki so jih sicer dolžni nositi med opra- vljanjem dela (tudi zunaj) in med vožnjo v službenih vozilih? Narobe svet bi lahko rekli. Manjše ekipe so mobilne, danes tukaj, jutri tam Za delavce, ki so na večjih grad- biščih, morda situacija še ni toliko problematična, saj imajo na voljo prostor v bivalniku (kontejnerju). Večji problem je pri vzdrževalcih in monterjih, ki se dnevno ali pa po nekaj dneh selijo iz ene na drugo lokacijo. Ti delavci, razen na sede- žu podjetja, nimajo stacionarnega prostora, kjer bi lahko malicali. Ostane jim možnost, ali malicati na mrazu ali v službenem vozilu. Omejeni so tudi pri izbiri hrane, saj topla malica v danih pogojih ne pride v poštev. Tako imamo absur- dno situacijo, ko jedilnice gostiln zaradi prepovedi obratovanja sa- mevajo, po drugi strani pa delavci nimajo kje malicati. Ne samo mraz – kaj pa zdravje delavcev?! Da je to resna težava, opozar- ja Vladimir Janžekovič, nekdanji predsednik ptujske obrtne zborni- ce, danes predsednik sekcije elek- tro dejavnosti pri OZS, sicer pa tudi lastnik podjetja Emitt. »Rešitev je lahko enostavna: da se za čas malice odprejo jedilnice gostinskih lokalov, plačilno sredstvo bi lahko bili boni, ki jih bomo podjetniki za svoje delavce nabavili pri gostin- cih, lahko pa tudi z njimi sklene- mo pogodbo. Boni bi bili boljša izbira, ker bi se lahko delavci sami odločili, kam bi šli malicat oziro- ma bi malicali v najbližjem lokalu. Gostinci bi se tudi sami odločili, ali so pripravljeni odpreti jedilnice ali ne. Topla malica je za delavca nekaj čisto drugega kot sendvič. Delavec se v gostilni ali mezi vsaj za pol ure usede za mizo, je na to- plem, v miru pomalica, se okrepča, na voljo so mu sanitarije. Rešitev je Podravje, Slovenija  Kje naj malicajo terenski delavci Obsojeni na sendvič v bivalniku, službenem vozilu Vlada je ob pripravi ukrepov, s katerimi poskuša zajeziti širjenje koronavirusa, ob omejitvi dela gostincev pozabila na zelo pomemben delavcev. Stotine delavcev opravlja delo na terenu: gradbinci, monterji strojnih in elektro instalacij, vzdrževalci cestne, komunalne, elektr naj ti delavci dostojno pojedo obrok med delom? In katera hrana jim je sploh dostopna, da jo nabavijo? Poleg tega vsak dan bolj in bolj st Slovenija, Podravje  Ocenjevanje je najšibkejša točka šolanja na daljavo »Učitelji ne bomo igrali hudobnih poli Lani v tem obdobju so bili učenci sredi ocenjevalnega obdobja, dilem, kako in koliko ocen pridobiti, ni bilo. drugačna. »Pristojne institucije vedo, da nismo pripravljeni na ocenjevanje na daljavo, odgovornosti pa so s na učitelja in poudarili njegovo avtonomijo,« je pred časom za oddajo Tarča dejala učiteljica slovenščine B Foto: Črtomir Goznik Številni terenski delavci tople malice, četudi bi jo kupili pri gostincu, nimajo kje pojesti. Sendvič je tako njihova edina izbira … Dijaki bi lahko pisna preverjanja varno opravljali v šoli V Gimnaziji Ptuj je v šolskem letu 2020/2021 v zaključnem letniku 129 dijakov. Ravnatelj Boštjan Šeruga pravi: »Ocenjevanje v določenih oblikah sicer že poteka, vendar se vsi skupaj zavedamo, da je pri pouku na daljavo zelo težko izpeljati pisno ocenjevanje, kjer bodo zagotovljeni enaki pogoji za vse dijake in zagotovljena objektivnost.« Zato meni, da bi bilo lažje in seveda z vidika zagotavljanja enakih pogojev za vse primernejše, če bi lahko dijaki pisna preverjanja znanja opravljali v šoli. »Za ta namen bi lahko pripravili posebne načrte in zagotovili vse zdravstvene varnostne ukrepe. To bi zelo veliko pomenilo za ohranjanje nivoja znanja.« Dodaja še, da je občasno le peščica dijakov neodzivnih in da imajo tudi zanje zelo dodelan načrt. »Resnično pa upam, dijakom ta situacija ne bo začela jemati volje do dela, motivacije do znanja in povzročila še dodatnih težav v njihovem psihosocialnem delovanju.« Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  1. decembra 2020 7V središču u, na prostem ... n segment delovnega procesa – malico terenskih ro infrastrukture ... Se je kdo na vladi vprašal, kje tiska zima. Podjetja z delavci na terenu Za pojasnilo o organizaciji malice delavcem na terenu smo zaprosili nekaj podjetij. DARS: »V času izrednih razmer smo delo prilagodili, da se delavci čim manj srečujejo in da so ekipe stalne. V vozilih cestninskega nadzora imamo urejene pregrade, ki ločujejo vozniški del vozila od pisarniškega in lahko cestninska nadzornika med vožnjo sedita tako, da je med njima fizična pregrada. Sodelavci si malico organizirajo sami (tudi v času, ko ni epidemije). Vsi imajo v svojih matičnih enotah, na sedežih lokalnega centra cestninskega nadzora, možnost, da si pripravijo oz. pogrejejo tudi topli obrok. Na večini lokacij so si organizirali dostavo malic iz bližnjih gostiln. V večjih organizacijskih enotah smo za malico uredili še dodatne prostore, da se lahko zagotavlja varna razdalja, redno se prostori razkužujejo in zračijo.« KP Ptuj: »Delavci, ki so na sedežu podjetja ter na zunanjih objektih (čistilna naprava in črpališče Skorba), imajo možnost malicati znotraj objektov. Na nekaterih gradbiščih imamo bivalnike. Zaposleni kar v veliki meri koristijo možnost dostave toplih obrokov hrane. Je pa res, da so za možnost toplega obroka občasno prikrajšani zaposleni na manjših gradbiščih (povprečno sta to en ali dva delavca), ki si malico kupijo v bližnjih trgovinah.« DEM: »Zaposleni na posameznih objektih – torej hidroelektrarnah – družbe DEM imajo možnost malicati v notranjih prostorih, ki so temu namenjeni.« Foto: Črtomir Goznik icajev« Letos je zgodba seveda povsem se znebili tako, da so to preložili Bojana Potočnik iz Šentjurja. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik enostavna, odločitev, ali je izvedlji- va, pa je na vladi, ki bi morala zrah- ljati ukrepe, in na gostincih, če so pripravljeni iti v to zgodbo. Gostiln z večjimi jedilnicami je v spodnje- podravskem koncu kar nekaj. Me- nimo, da bi model, kot ga predla- gamo, lahko zaživel. Verjamem, da vsi gostilničarji ne bi bili pripravlje- ni iti v to, ker je seveda treba raz- misliti o rentabilnosti, nekaj pa bi pa se jih verjetno vseeno odločilo. Upoštevali bi predpisane normati- ve, zagotovili razdalje, poskrbeli za razkuževanje. Menze v podjetjih, bolnišnicah in še kje obratujejo, pa nam ni znano, da bi v kateri od njih prišlo do okužbe. Pobudo smo predstavili sekciji gostincev na OZS in gospodarskemu ministrstvu,« je poudaril Janžekovič ter opozo- ril, da ni težava samo vprašanje dostojnega prostora, namenje- nega malicanju delavcev, temveč tudi njihovo zdravje in ekologija. »Delavci zaradi situacije več ali manj malicajo sendviče. To se lah- ko že v roku nekaj mesecev pozna na njihovem zdravju. Pri prevzemu malice iz gostiln (za domov) pa je problem embalaža za enkratno uporabo. To so pri enem obroku tri posodice. Se kdo sprašuje, koliko nepotrebnih odpadkov nastaja s tem. In še nekaj: kje so sedaj sindi- kati, ki bi morali stati v prvi vrsti in se zavzemati za pravice delavcev.« Menze obratujejo, zakaj ne bi tudi večje gostilniške jedilnice Ena od večjih menz v regiji je v kidričevskem Talumu. Menza nemoteno obratuje ves čas. Po vzoru Talumove (in še katere druge) menze bi lahko morda jedilnice odprli gostinci. Sicer se pa v Talumu še kako zavedajo, da je prehrana na delovnem mestu zelo pomemben dejavnik. »Zago- tavljanje malice za sodelavce je ena od prioritet naših prizadevanj za varno in zdravo delo. Dosledno izvajamo vse ukrepe, da našim so- delavcem tudi ob vseh omejitvah, ki veljajo za gostinsko dejavnost, še naprej zagotavljamo uravno- težene tople obroke. Takoj ob razglasitvi epidemije v marcu smo reorganizirali jedilnico in ohranili ukrepe do danes. Reorganizacija pomeni: omejitev števila sedežev (fi zična odstranitev miz in stolov), dosledno upoštevanje urnikov malice za dodatno omejevanje števila oseb v prostoru, dezinfek- cija pri vstopu/izstopu v jedilnico, dezinfekcija neposredno pred prevzemom hrane, talne označ- be za varnostno razdaljo med sodelavci, namestitev zaščitnih pregrad na mize.« Dobro je imeti banko, ki te podpira v vseh razmerah Trenutne gospodarske razmere podjetjem prinašajo veliko negotovosti, nove izzive in zahtevajo razmislek o tem, kako naprej .Dobro je, če imate ob sebi banko, ki sledi trendom, ki vas skuša razumeti in vas lahko pod- pre tudi v teh zahtevnih časih. S celovitimi rešitvami in s strokovnimi nasveti, ki jih lahko ponudi banka, boste izzive lažje premagovali ter ohranjali stabilnost vašega poslovanja. paketa Osnovni in Celoviti. Oblikovana sta tako, da vam poeno- stavita pregled nad stroški in pocenita vsakodnevno opravljanje bančnih storitev. Tako v paketu za določeno število prejetih in izve- denih plačil mesečno na primer ne plačujete provizij. Paket lahko dopolnite po svoji izbiri s storitvami s popustom in drugimi ugo- dnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovič- no članarino za prvo leto, ki jo odslej lahko tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje. Oba paketa vključujeta napredne digitalne storitve, ki omogočajo nemoteno poslovanje tudi v času omejevanja fizičnih stikov. Veči- no bančnih storitev lahko opravljate brez obiska poslovalnice v e- -banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terja- tev. Za nujne bančne storitve so vam 24 ur na dan, vse dni v letu na voljo tudi bančniki na video klicu. Vsako podjetje za svoje poslovanje potrebuje poslovno banko. Je finančni partner na celotni poti vašega podjetja in vas lahko pod- pre ne le z bančnimi storitvami, ampak tudi s podjetniškimi na- sveti, ki vam lahko pomagajo pri iskanju rešitev za finančne izzive poslovanja. V NLB postavljajo danes svetovanje v središče poslovnega odno- sa s podjetji, kot pojasni Rok Lešnik, svetovalec za podjetja v Po- slovanju z mikro podjetji v NLB: »V NLB poslovni pristop temelji na svetovalcih za podjetja, ki spremljamo vaše poslovanje, dobro poznamo lokalno podjetniško okolje, v katerem poslujete, in vam nudimo celovito obravnavo na enem mestu. Iz celovitega nabo- ra bančno-finančnih storitev vam pomagamo izbrati prave rešitve ter ponudimo brezplačen podjetniški nasvet, ki temelji na znanju, strokovnosti in izkušnjah. Razumemo težko likvidnostno situacijo, v kateri ste se znašla podjetja, in vam bomo z veseljem prisluhnili. Pomagali vam bomo pogledati na posel tudi iz drugih zornih kotov, razmisliti o pomembnih okoliščinah in skupaj z vami poiskati naju- streznejšo pot za premostitev likvidnostnih težav.« Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potre- bujete za sodobno poslovanje, so v NLB združili v NLB Poslovna Postanite del NLB poslovne skupnosti in izkoristite 6-mesečno brezplačno vodenje Poslovnega paketa Osnovni in Celoviti za nove stranke. Svetovalci za podjetja v NLB vam bodo poma- gali izbrati paket, ki najbolj ustreza vašim potrebam. www.nlb.si/podjetja www.nlb.si/poslovna-mreza-podjetja ocenjevanju starši pomagajo ‚iz ozadja‘, je to predvsem na njihovi vesti in slabo sporočilo njihovim otrokom. Učitelji ne bomo igrali hudobnih policajev.« Manjše število ocen in le eno ocenjevalno obdobje Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je sicer že sredi novembra šolskemu ministrstvu predlagal, da se v času šolanja na daljavo znanje učencev ne bi oce- njevalo, temveč le preverjalo, in da bi letošnje šolsko leto izvedli kot eno ocenjevalno obdobje z manj potrebnimi ocenami. Temu predlogu pritrjuje tudi Vaupotič Zemljičeva. »Predlog za eno oce- njevalno obdobje in posledično manjše število ocen je zelo na mestu. Učitelji bodo tudi z manj ocenami strokovno ocenili de- jansko znanje učencev.« Šolska ministrica Simona Kustec je pred kratkim podpisala sklep, ki namesto trenutnih dveh določa eno ocenjevalno obdobje za ce- lotno šolsko leto. Pri predmetih z največ dvema urama tedensko se bo znanje ocenilo najmanj dvak- rat v šolskem letu, pri temeljnih predmetih se pričakuje najmanj tri ocene, pri predmetih, ki obsega- jo manj kot dve uri tedensko, pa se pričakuje najmanj ena ocena. Po priporočilih iz Zavoda RS za šolstvo, pa naj se v času izvajanja pouka na daljavo ocenjevanje ne izvaja, temveč naj se le preverja: »Ocenjevanje v pisni in ustni obli- ki bo možno, ko se učenci vrnejo v šole.« Foto: Črtomir Goznik Predsednik sekcije elektro dejavnosti pri OZS Vladimir Janžekovič meni, da bi ob zrahljanju ukrepov lahko vrata odprle gostilniške jedilnice, kjer bi terenski delavci lahko dostojno pojedli topel obrok. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  1. decembra 20208 Turizem Številna evropska mesta z mo- dernimi tehnologijami in zanimi- vimi predstavitvami privabljajo množice turistov. Zgolj odkriva- nje bogate kulturne dediščine in ustvarjanje knjig o njej že zdavnaj ne zadošča. Moderni pristopi pri predstavitvi so nujni. In dejstvo je, da Ptuj na tem področju zaostaja, enako številna druga slovenska mesta. Tega se zavedajo tudi na nivoju države, ki v digitalizaciji kulturne dediščine kot unikatnega turističnega doživetja prepoznava velik potencial. Da bi ponudnike spodbudili k vlaganjem, je Mini- strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oktobra lani objavilo razpis s ciljem spodbujanja razvoja ponudbe, digitalnih inovacij slo- venske kulturne dediščine in kre- pitev kompetenc zaposlenih na področju turizma. Med prijavitelji je bil tudi Zavod za turizem Ptuj, ki si je zagotovil sredstva za prenovo turistične ponudbe v vodilnih turi- stičnih destinacijah v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije covid-19. Trije novi produkti in digitalizacija »Zavod za turizem Ptuj bo v sklopu operacije razvil tri nove turistične produkte. Vsi se temat- sko navezujejo na kulturo in kul- turno dediščino destinacije in so zasnovani kot vodena doživetja za zahtevne obiskovalce. Ti bodo na interaktiven način lahko spoz- navali edinstveno lokalno kulturo in zgodovino. Prvi projekt se ime- nuje Skrite srednjeveške zgodbe Ptuja. Ponujali bomo doživljajski voden ogled starega mestnega jedra v srednjeveški opravi in s sre- dnjeveško pojedino. Drugi je Mistični kurent. Skozi voden ogled bodo obiskovalci spoznali simboliko kurenta, dedi- ščino obhodov kurentov, izdelavo kurentij in tradicionalno kurento- vo vino Mistik. Produkt bo prav tako nadgrajen v 5-zvezdično bu- tično vinsko doživetje,« pojasnjuje direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Glede na to, da je regija v vinorodnem oko- lišu, pa bodo pripravili tudi ptujsko vinsko popotovanje skozi čas. Dobili tudi dve dodatni zaposlitvi Zavod za turizem Ptuj je v sklo- pu tega projekta izvedel usposa- bljanje in deset delavnic zaposle- nim v turizmu, in sicer za širšo regi- jo. »Glede na pretekle mesece oce- njujemo, da je ključnega pomena, da turističnim ponudnikom omo- gočimo izobraževanje, povezano tudi s kriznim komuniciranjem in spopadanjem s krizo ob epidemiji covid-19,« je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Ptuj. V sklopu tega projekta so si pri- borili tudi dve zaposlitvi za dolo- čen čas, do septembra 2021. Sku- paj je projekt ocenjen na 187.905 evrov, od tega bo delež sofi nanci- ranja kar 90 %. V ptujskem Zavodu za turizem so uspešno kandidirali tudi na pro- jektu Slovenske turistične organi- zacije, ki je bil namenjen promociji vodilnih destinacij, odobrili so jim 20.000 evrov. Ptuj  Digitalizacija kulturne dediščine z državnim denarjem Vrnitev v 17. stoletje: sodelujte pri obrambi gradu Ker je letošnje leto za turistične delavce eno najtežjih, je toliko pomembnejše pripraviti nastavke za op- timalen izkoristek potencialov v prihodnje. Zavod za turizem Ptuj si je uspel od države zagotoviti okrog 160.000 evrov za prezentacijo kulturne dediščine na sodobne načine. Foto: Črtomir Goznik Lenart  Vodne površine za turizem in rekreacijo O poti okoli jezera Radehova Ob pregovorno togost in neskladnost slovenske zakonodaje pogosto trčijo tudi občine, ko skušajo uresničiti svoje na- črte. Na ovire naletijo tudi pri pripravi strategij o razvoju turizma, v katerega želijo vključiti vodne površine na svo- jem območju. Prav zato je bila septembra v Sv. Trojici ustanovljena Delovna sku- pina občin za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo. Ugoto- vili so, da so si težave, s katerimi se srečujejo pri uporabi svojih vod- nih površin, precej podobne, pa naj gre za reke, jezera ali gramozne jame. Zato so se dogovorili, da jih bodo zaradi boljše preglednosti razdelili na sklope in se tako postopoma lotili glavnih tem, kot so vprašanja plovbe, kopalnih voda, dostopnosti, zamuljenosti, kolesar- skih poti, gradnje objektov, upravljanja z vodami in odnosa z ribiči. Za predsednika delovne skupine je bil imenovan njen iniciator, trojiški župan David Klobasa, podpredsednica pa je postala Klavdija Petek iz Mestne občine Ptuj. Občine imajo zvezane roke Ali se bo novoustanovljeni skupini pridružila tudi občina Lenart, je zanimalo lenarškega svetnika Maksimiljana Šumana. »Mislim, da bi to bilo dobro, saj bomo združeni in s poenotenim nastopom do vseh dr- žavnih organov močnejši in učinkovitejši, poleg tega se bodo znotraj skupine gotovo porajale nove ideje in rešitve, ki bodo koristile vsem. Če vzamemo za primer jezero Radehova, ki je priljubljena sprehajal- na točka mnogih, občina ne more urediti sprehajalnih poti, kot bi si želela, saj ne upravlja z njimi, poleg tega potekajo tudi prek zasebnih zemljišč.« Da so v Lenartu vsekakor zainteresirani za sodelovanje v delovni skupini, je pojasnil lenarški župan Janez Kramberger. »Gre za dobro iniciativo, ki bo lahko glede vodnih površin vodila pogovore z drža- vo. Pomembno vlogo pri urejanju omenjenih površin imajo ribiška in ponekod tudi turistična društva. Problemi, ki v zvezi z vsem tem nastajajo, se potem večinoma stekajo na občino, ki pa ima na tem področju pravzaprav zvezane roke, saj nima pravih vzvodov, da o čemerkoli odloča ali karkoli uredi. Zato bi bila res nujna sprememba zakonodaje. In tu bomo z iniciativo gotovo sodelovali po svojih naj- boljših močeh.« Foto: SD Ker z vodami upravlja država, občine glede vodnih in obvodnih površin nimajo nobene besede; okoli priljubljenega jezera Radehova v Lenartu tako po svojih željah ne morejo urediti niti sprehajalnih poti. Hrvaška  Advent v Zagrebu in Varaždinu Brez kuhančka, klobasic in sejmarjenja Praznično okrašena mesta v sosednji Hrvaški so v minulih letih obiskovali številni Štajerci. Do Varaždina je od državne meje v Ormožu ali Zavrču 20 minut vožnje, do Zagreba po avtocesti od mejnega prehoda Macelj pa kakšna ura. Zagreb so ocenjevali celo kot eno najlepše okrašenih evropskih mest. Glede na to, da sta bili hrvaška prestolnica Zagreb in prestolni- ca varaždinske pokrajine, mesto Varaždin, vselej lepo in bogato okrašeni, je to pritegnilo številne Slovence. Letos je vse drugače, za zdaj kaže, da si okoličani zara- di omejitev gibanja po občinah še nekaj časa ne bodo mogli ogledati niti praznično okrašenega Ptu- ja, kaj šele, da bi lahko Slovenci brezskrbno šli čez državno mejo. Kako bo v prihodnjih dneh in te- dnih, bo odvisno do odločitev vla- de. Medtem ko je v Sloveniji vrsta strogih omejitev v veljavi že dober Foto: Varaždinske vijesti Varaždin je minuli konec tedna zasijal v soju tisoč prazničnih lučk. Lučke so prižgali kar spontano, brez spremlje- valnega dogodka. Kaj bodo digitalizirali Digitalizirana bosta Mestni stolp in Povodnov muzej. Posebej pomembna pa je digitalizacija ptujskega gradu v stanju, kakršen je bil v 17. stoletju. »Uporabniku se bo pred vstopom na grad v aplikaciji preko jarka spustil dvižni most, ki ga bo prečkal in vstopil na dvorišče. Na obzidju gradu ga v aplikaciji čakajo topovi, kot so dejansko bili v tem času. Uporabnik je povabljen, naj ubrani mesto pred napadalci s pomočjo streljanja s topovi,« pojasnjuje Srečkovič Bolšečeva. Kot zelo pomemben segment kulturne dediščine bo digitaliziran tudi kurent. Videl se bo ples kurenta, slišal ropot zvoncev, uporabnik pa bo celo povabljen, da zaveže robec na kurentovo ježevko. 66.000 evrov za digitalizacijo Razpis za digitalno inoviranje nepremične kulturne dediš- čine je bil objavljen julija letos. »Pogodbo z izvajalcem smo podpisali avgusta 2020 in nemudoma začeli aktivnosti. Po podatkih iz poročila podjetja McKinsey & Company bi lahko digitalizacija slovenskemu gospodarstvu do leta 2025 zagoto- vila dodatnih 2,1 milijarde evrov BDP,« izpostavlja Srečkovič Bolšečeva. Tudi Ptuj ima s tem velike plane. Izbrano ljubljan- sko podjetje Nagav Sadir, s. p., ima leto dni časa, torej do av- gusta 2021, za izvedbo digitalizacije izbranih enot nepremič- ne kulturne dediščine. mesec dni, so v sosednji Hrvaški strožje omejitve, med drugim za- prtje gostinskih lokalov, uvedli konec minulega tedna. V Varaž- dinu namere, da mesto zaživi v adventnem duhu, kljub temu niso opustili. Ulice in trge so lično ok- rasili, mesto razsvetljuje na tisoče drobcenih lučk, prvič so jih prižgali v petek. Glede na epidemiološko situacijo so sicer večino programa in ponudbo v sejemskih hiškah od- povedali, kljub temu bo praznični duh v mestu moč občutiti. Med drugim urejajo drsališče, postavili ga bodo na Kapucinskem trgu, od- prli naj bi ga 4. decembra. Direkto- rica varaždinske turistične orga- nizacije Jelena Toth je za hrvaški regijski časopis Varaždinske vijesti povedala, da bo drsališče delovalo v skladu z ukrepi, ki veljajo za čas epidemije, naenkrat bi lahko drsa- lo do največ 20 oseb. Praznični adventni duh je moč občutiti tudi v hrvaški prestolnici Zagreb. Letošnje dogajanje poteka pod sloganom: Advent v Zagrebu – začutite svetlobo. Poudarek je na praznični okrasitvi in razsvetlja- vi mestnih ulic, trgov in parkov. Na spletni strani www.adventzagreb. hr navajajo, da ne bo manjkalo kulturnih in glasbenih dogodkov. Napovedujejo devet programskih sklopov in 95 koncertov v dvora- nah ali na prostem. Je pa vpraša- nje, ali bodo program v luči dejstva, da se Hrvaška zapira, tudi izvedli. Naznanjajo še program za otroke, od delavnic, pevskih in odrskih uprizoritev, razstav, pa tudi žive jaslice. Turistična organizacija je Zagrebčane pozvala, naj praznično okrasijo okna svojih stanovanj. Kot poročajo hrvaški mediji, bo letošnji advent v Zagrebu brez gostinske in sejemske ponudbe. Če ne dru- gega, se bodo obiskovalci imeli priložnost sprehoditi po praznično okrašenem mestu. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  1. decembra 2020 9Kmetijstvo Kmetje se zaradi omejitvenih ukrepov soočajo s težavami pri zagotavljanju pravočasne realiza- cije naložb oziroma projektov, za katere so prejeli sredstva, zato na zbornici upajo, da bo šla »sko- zi« predvidena možnost vložitve dveh dodatnih zahtevkov z obra- zložitvenimi razlogi, ki so poveza- ni s posledicami širitve koronavi- rusa, pa tudi možnost podaljšanja roka za dokončanje projekta. Sistem pomoči, ki številne prezre »Že pred časom smo zahtevali vključitev člena, ki ureja fi nančno nadomestilo zaradi izpada dohod- ka, saj se stanje, zlasti v govedo- reji in prašičereji, zelo poslabšuje. Na srečo je vlada dodelila nekaj pomoči prašičerejcem. Z velikimi težavami se soočajo tudi na dolo- čenih področjih rastlinske pridela- ve, v dejavnostih, ki so vezane na prodajo v javne zavode, gostin- stvo in turizem, ter tistem delu storitvenih dejavnosti, ki se izvaja- jo na kmetijah in vključujejo njiho- ve proizvode. Menimo, da način, s katerim se ureja izplačilo pomo- či, ni najboljši, saj lahko privede do tega, da posamezne skupine kmetij ali panoge ne bodo delež- ne pomoči, čeprav so se znašle v vrtincu krize,« pravijo na zbornici, kjer so obenem prepričani, da je meja 30-odstotnega izpada do- hodka glede na povprečje zadnjih treh let previsoka. »Naš predlog je znižanje te meje na 20-odstotni izpad, kar bi lahko dosegli tudi z ukrepom pomoči v obliki delnega Dobrodošlo znižanje zakupnin Šesti protikoronski zakon predvideva 20-odstotno znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih upravlja Sklad kme- tijskih zemljišč in gozdov, in možnost desetletnih brezplačnih zakupov zaraščenih zemljišč v državni lasti. Z obema ukrepo- ma se na KGZS strinjajo, vendar hkrati poudarjajo, da je tre- ba Skladu kljub temu zagotoviti zadostna fi nančna sredstva za izvajanje aktivne zemljiške politike. So pa proti nekaterim določilom spremembe Zakona o ure- janju prostora. Predlagajo, da se občinam pri sprejemanju prostorskih načrtov natančneje postavijo pravila, s katerimi se določa meja med naselji in kmetijskimi zemljišči. Pomoč prašičerejcem Pogojem za pomoč po analizi kmetijskega ministrstva ustreza 598 kmetijskih gospodarstev, ki imajo skupaj 22.798 upravičenih prašičev pitancev in plemenskih prašičev in ki izpolnjujejo enega oz. oba pogoja upravičenosti. Za ukrep po tem odloku je ocenjena višina izplačil 739.806 evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu, je namreč dohodek v obliki neto dodane vrednosti na glavo velike živine, ki izkazuje preostanek dohodka, namenjenega za kritje stroškov dela, med julijem in oktobrom v primerjavi z obdobjem med februarjem in majem lani upadel za 32,45 evra na prašiča pitanca. V primeru plemenskih prašičev je upad neto dodane vrednosti ocenjen za 64,90 evra na glavo velike živine. »Odkupna cena prašičjega mesa je trenutno okoli 1,58 evra za kilogram za razred E in 1,73 evra za kilogram za razred S. Cene so zaradi epidemije covida-19 začele padati od maja oz. junija naprej,« so navedli in spomnili, da ima sektor težave predvsem zaradi neprodaje dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zmanjšane zmogljivosti gostinskih obratov v poletnih mesecih in zaprtja v jesenskih mesecih ter zmanjšanja nakupa mesa v javnih zavodih. Slovenija, Podravje  Šesti protikoronski paket pomoči in kmetijstvo Nepošteno: pri kmetu cene padle, v trgovini zrasle Vsebino PKP6, ki je bil v obravnavi na vladi, na Kmetijsko-gozdarski zbornici načeloma pozdravljajo, saj pred- log zakona predvideva dokaj širok nabor ukrepov za omilitev posledic epidemije. Kljub temu pa, opozarjajo, še naprej ostajajo neodgovorjena in nedorečena številna pereča vprašanja, ki bi jih bilo nujno urediti, da bodo tudi kmetje preživeli krizo, v kateri se je znašla celotna družba. Foto: ČG Foto: ČG povračila nekritih fi ksnih stroškov, v katerega kmetijstvo doslej sploh ni bilo vključeno.« Intervencijski odkupi viškov V predlogu PKP6 je bilo predvi- deno fi nanciranje stroškov upra- vičene odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalnih obratih živil- skopredelovalne industrije, zato na zbornici pričakujejo, da bo vla- da ukrep razširila še na druge kme- tijskopridelovalne obrate. Tako bi tudi slednjim omogočili sredstva za začasno zagotovitev nadome- stne delovne sile in nemoteno proizvodnjo. Za spopadanje z viški pridelkov, do katerih prihaja zaradi epide- mije oziroma lockdownov, bi bilo po mnenju zbornice treba ukrepe za uravnavanje zalog kmetijskih pridelkov uvesti tudi z intervencij- skimi odkupi. »Aktualna promocija slovenske lokalno pridelane hrane si zasluži še več pozornosti, stanje na trgu pa večji nadzor, kakor tudi preverjanje sledljivosti in pravilne- ga evidentiranja pri poreklu. Na trgu vladajo nepoštena razmerja, saj podatki kažejo, da so se kljub padcu cen kmetijskih pridelkov letos cene za potrošnika močno zvišale,« so kritični v KGZS. Za življenje po krizi Obenem opozarjajo, da se je od- kupna cena govedine septembra v primerjavi z lanskim letom zniža- la za desetino, pri čemer je treba upoštevati, da govedorejcem že z lansko ceno ni uspelo pokriti pro- izvodnih stroškov. Kljub temu je bila cena govedine v mesnicah in trgovinah letos za sedem odstot- kov višja, pri prašičjem mesu pa je ta razlika še veliko večja. »Zato je večji nadzor nad stanjem na trgu nujen, poleg tega je treba aktivira- ti vse možne mehanizme za pošte- ne odkupne cene. Nesorazmerja v prodajni verigi lahko odpravimo tudi z vzpostavitvijo sistema spre- mljanja cen po verigi od samega izvora do potrošnika.« Če torej povzamemo priporočila največje kmetijske organizacije pri nas, bi bilo treba v PKP6 vgraditi dolgo- ročne elemente, ki bodo kmetom dajali stabilnejši položaj tudi po izteku sedanje krize. Pri tem ne gre pozabiti, da kmetijstvo velja za tradicionalni sektor, ki z vidika digitalizacije ni hitro prilagodljiv. Stalna prioriteta mora biti dvig sa- mooskrbe, zato je nujna ohranitev malih kmetij, katerih preživetje je ključ za zagotavljanje poseljenosti in nadaljnjega razvoja podeželja. Podravje  Diskriminatorna prepoved prodaje Javne tržnice odprte, občasne prepovedane Sredi novembra je tržni inšpektorat z odlokom za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 do nadaljnjega prepo- vedal prodajo kmetijskih pridelkov na občasnih tržnicah znotraj trgovskih centrov. S to odločitvijo pa se na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije nikakor ne strinjajo, saj se jim zdi diskriminatorna. »Menimo namreč, da gre prav tako kot pri javni tržnici za tržnično obliko prodaje, ki potrošnikom nudi priložnost za nakup sezonske in lokalno pridelane hrane. Že doslej pa so tudi tržnice znotraj trgovskih centrov izpolnjevale vse pogoje preprečevanja prenosa kužnih bolezni, zato ne razumemo, zakaj njihovo delovanje po novem ni dovoljeno.« Zato je vodstvo zbornice na gospodarsko ministrstvo naslovilo dopis, v njem pa podalo razloge, zakaj bi bilo treba odlok spremeniti tako, da bi bila tudi prodaja na občasnih tržnicah dovoljena. Z zahtevo po pravilni interpretaciji razumevanja tržnice in tržnične prodaje pa so se obrnili tudi na ostale pristojne ustanove. Da so s sprejetjem omenjenega odloka želeli zajeziti in obvladovati epidemijo, to pa lahko dosežejo samo s pomočjo vsakega posameznika oziroma njegovim vedenjem in omejitvijo medsebojnih stikov, jim odgovarjajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Splošna prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom je bila torej sprejeta izključno zato, da se omeji gibanje prebivalstva. Seveda popolnoma razumemo pričakovanja članov zbornice po dopolnitvah odloka v smeri sprostitve prodaje, vendar so v njem že zdaj jasno navedene izjeme od prepovedi.« Izjema za kmetije in kmetijske prodajalne Med njimi na primer navajajo izjemo od prepovedi iz prve alineje prvega odstavka 2. člena, ki pravi, da »… prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah …«. Če poenostavimo, to pomeni, da je prodaja kmetijskih pridelkov, sveže zelenjave, sezonskega sadja in lokalno pridelanih živil na kmetiji dovoljena, s tem pa omogočena preskrba prebivalstva. Foto: ČG Med izjemami so tudi kmetijske prodajalne in tržnice, kjer je kmetijske pridelke dovoljeno še naprej prodajati. »Za tržnice veljajo javne tržnice, za katere velja tržni red, ne pa posamezne premične stojnice. Če gre za prodajo na tržničnih stojnicah, ki stojijo v halah trgovskih centrov, torej v zaprtem prostoru, ali v primeru stojnice ob cesti ali na zasebnem parkirišču, pa je taka prodaja začasno prepovedana,« še pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu in hkrati dodajajo, da gre le za neobvezujoče mnenje ministrstva, ki pa ni pravno zavezujoče, saj da lahko posamezni pristojni organi in sodišča v morebitnih postopkih zavzamejo tudi drugačno stališče. Zaprte tudi vrtnarije in cvetličarne Zaradi odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom so morale svoja vrata zapreti tudi vrtnarije in cvetličarne. Čeprav na KGZS menijo, da bi morala zanje veljati izjema, kot ta velja za kmetijske prodajalne, na gospodarskem ministrstvu pravijo, da je odlok sprejet v znani obliki in da ga je treba spoštovati. Lahko pa vrtnarije in cvetličarne po vzoru ostalih trgovskih dejavnosti svoje blago in storitve ponujajo in prodajajo na daljavo, preko spleta ali naročila po telefonu. Medtem ko je neposredna prodaja potrošnikom prepovedana, pa lahko tudi vrtnarji in cvetličarji še naprej nemoteno poslujejo s podjetji. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  1. decembra 202010 Ljudje in dogodki Ne glede na epidemijo centri za socialno delo storitve in naloge v zvezi z nasiljem izvajajo (ob ustrez- nih zaščitnih ukrepih) nemoteno. Kot zagotavljajo, nobena žrtev na- silja v tem času ni in ne bo ostala brez možnosti strokovne pomoči in podpore v postopkih zagotavlja- nja varnosti zase in otroke. Čeprav zaščita in pomoč žrtvam nasilja de- luje, je dejstvo, da se zaradi trenu- tnih razmer žrtve težje umaknejo od povzročitelja nasilja. A na CSD Spodnje Podravje posebej pou- darjajo, naj trenutne zdravstvene razmere v državi nikar pomoči potrebnih ne ustavijo pri iskanju pomoči. Obljube, da bo nasilja ko- nec, morda po koroni, niso realne in uresničljive. Ugotovitve strokov- nih delavcev namreč kažejo, da se nasilje samo od sebe ne konča. Nasilje v družini zelo velik problem Kot izpostavlja Jelka Ljubec, nasilje v družini ni zgolj fi zično in spolno, pač pa tudi psihično ali ekonomsko. Je tudi zanemarjanje, zalezovanje in telesno kaznovanje otrok, torej vsaka oblika izražanja moči in nadzora. Razširjeno je v vseh starostnih, socialnih, izobraz- benih in poklicnih slojih, večinoma pa ogroža najranljivejše skupine ljudi: otroke, ženske in starejše: »Začne se neopazno in prikrito pod različnimi imeni in ravnanji, kot so ljubezen, ljubosumje, skrb, vzgoja. Nasilje se vedno stopnju- je in se samo od sebe ne prekine. Posledice nasilja pri žrtvi nasilja so občutki strahu, ogroženosti, poni- Slovenija, Podravje  Vsi imamo pravico do življenja brez nasilja Zaradi epidemije se žrtve nasilja težje umaknejo »V času izrednih razmer zaradi koronavirusa se večajo in poglabljajo tudi težave v družinskih in par- tnerskih odnosih, na kar vplivajo občutki tesnobe, nemoči, stresa in strahu, materialna stiska in veliko skupaj preživetega časa članov družine. V trenutnih razmerah se žrtve nasilja težje umaknejo in pok- ličejo ali poiščejo pomoč,« ugotavlja Jelka Ljubec, koordinatorica za preprečevanje nasilja s Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Foto: Profimedia/ M24 Pomembne telefonske številke Pomoč žrtvam zraven centra za socialno delo nudijo tudi varne hiše, policija, nevladne organizacije in krizni centri. Center za socialno delo Spodnje Podravje, enota Ptuj 02/ 787 56 00, enota Ormož 02/ 74 10 560 Varna hiša Ptuj: 02/ 787 56 69, 051 368 299 Policija: 113 Kapljica – pomoč žrtvam nasilja: 070 445 660 Krizni center za žrtve nasilja: 02 250 66 00, 031 776 102 Benedikt  Obnova pokopališča bližje realizaciji Kam umestiti žarni zid Da je benediško pokopališče potrebno obnove in posodobi- tve, je stara zgodba, na katero svetniki že dolgo opozarjajo. Na občini jim sicer vsa ta leta prikimavajo, a dobijo nato zmeraj prednost drugi, nujnejši projekti. Slednjič pa, kot kaže, na vrsto prihaja tudi pokopališče. Svetnikom je Darko Ipša s podjetja Ikons predstavil projekt ureditve pokopališča in zasnove žarnega zidu. Po vzoru sodobnih pokopališč bodo namreč tudi na benediškem postavili žarni zid, vendar še ni povsem jasno, kam ga bodo umestili. »Idealno bi bilo, da bi ga lahko povezali s staro mrliško vežico, a je treba prej preveriti, ali je to konstrukcijsko sploh mogoče. Če ta opcija odpade, bomo žarni zid postavili na novem delu pokopališča, in sicer nekje ob robu,« pojasnjuje župan Benedikta Milan Repič. Investicija je ocenjena na dobrih 150.000 evrov, izvajali jo bodo v nas- lednjih treh letih. Za pokopališče je tako v proračunu za prihodnje leto rezerviranih 30.000 evrov. Da bodo pridobili dodatni prostor za govore na osrednjem delu pokopališča, predvidevajo nekaj sprememb, med katerimi je največja združitev grobov, v katerih so pokopani nekdanji duhovniki, v enega. Poleg tega bodo prestavili križ in premaknili vodo- vodne inštalacije, v projektu prenove je zajeto tudi tlakovanje povezo- valnih potk, ureditev žarnih grobnih polj in prostora za raztros pepela, v zgornjem delu pokopališča pa še postavitev nadstrešnice za kontejner- je in manjše zabojnike za sveče in odpadno cvetje. Obnovili bodo tudi obstoječo mrliško vežico ter poskrbeli za zasaditev na meji pokopališča, postavili ograjo in vrata ter osvetlili glavne poti. Cerkvenjak  Razmočene športne površine Nujno boljše odvodnjavanje Športno rekreacijski center Cerkvenjak je zadnja leta ob močnejšem deževju vse pogosteje poplavljen, zato takrat iz- vajanje športnih aktivnosti ni mogoče. Na občini so zato začeli iskati rešitev; za začetek so naročili pripra- vo investicijske dokumentacije pri lenarški Razvojni agenciji Slovenske gorice. »Voda ob obilnejših padavinah zastaja na zelenici, nato pa traja kar nekaj časa, da pronica v globino in jo obstoječi drenažni sistem odvede. Zastajanje meteorne vode in razmočenost tekalne steze bomo odpravi- li tako, da bomo vgradili linijske kanalete in sanirali rob igrišča,« je pojas- nil cerkvenjaški župan Marjan Žmavc. Vrednost celotne investicije znaša nekaj manj kot 14.000 evrov, v ta znesek pa so všteta vsa potrebna gradbena dela in izdelava investicij- ske dokumentacije. »S projektom smo se prijavili na razpis Fundacije za šport, kjer lahko pridobimo slabo polovico celotne vrednosti. Če bomo s prijavo uspešni, bomo odvodnjavanje izvedli v spomladanskih mese- cih prihodnjega leta.« Športno rekreacijski center Cerkvenjak, ki je pod naseljem Kadrenci, velja za osrednji prostor športnega dogajanja v Cerkvenjaku. Razpolaga z glavnim in pomožnim nogometnim ter dvema tenis igriščema. Obmo- čje je osvetljeno, zato omogoča aktivnosti tudi ponoči. Na tribuni je 357 sedežev, pod njo pa je poleg prostorov za športnike, slačilnic in tušev tudi štiristezno strelišče za streljanje z zračno puško. Foto: Občina Benedikt Prenovo pokopališča v Benediktu že dolgo načrtujejo, če bodo svetniki potrdili proračun za 2021, pa se bo ta končno tudi začela. Foto: Občina Cerkvenjak Ker je športno igrišče v Cerkvenjaku tako rekoč po vsakem večjem dežju pod vodo, je pogosto neuporabno. Najpogostejši stavki, ki jih za ustrahovanje uporabljajo storilci Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje v izkušnjah in zgodbah žrtev nasilja prepoznavajo njihovo grozo in strah, obup in nemoč, jezo in sram ter občutke brezizhodnosti. To s svojimi grožnjami povzročitelji nasilja le še poglabljajo. Žrtve pogosto povedo, da so poslušale naslednje stavke: - da jaz lahko odidem, samo naj nikar ne mislim, da bom vzela s seboj otroke; - da me bo našel, kjer koli bom, in da bom takrat že videla; - da me bo našel in ubil; - da bo vsem povedal, da sem nora in da potrebujem psihiatra; - da sem nesposobna živeti samostojno, brez njega, - da ima orožje in da me bo pospravil; - da me bo pretepel še bolj, ker si drugega ne zaslužim; - da sem nesposobna, tako kot moja mama in sestra; - da bo vsem povedal, da sem slaba mama in slaba gospodinja; - da bo sporočil na socialno, kakšna mama sem, in da mi bodo potem vzeli otroke; - da mi nihče ne bo verjel; - da ne morem nikamor, saj nimam denarja; - da bo v moji službi povedal, kako sem ničvredna ... Foto: Profimedia/M24 žanja, manjvrednosti, nemoči, osa- mljenosti ter stalne stiske in stresa, ob fi zičnem nasilju pa še strahu pred fi zičnimi poškodbami ali celo smrtjo. Vse to, poleg prepričanja, da se nasilja ne da ustaviti, žrtvi nasilja preprečuje, da bi nasilje pri- javila. Verjamejo, kar jim je govoril povzročitelj: da jim nihče ne bo verjel in da se jim bo, če bodo za nasilje komu povedale, maščeval s še hujšim nasiljem.« Tudi zato mnogo primerov nasilja v družini ostaja skritega za štirimi stenami domov. Pogosto v na videz zelo urejenih družinah prihaja do krši- tev temeljnih človekovih pravic. Vse to je nesprejemljivo in nedo- pustno, obenem pa tudi kaznivo dejanje. Del odgovornosti je tudi na družbi, ki bi morala imeti do vseh oblik nasilja ničelno toleranco. Pa ni zmeraj tako. Še več, žrtve se pogosto obsoja, v smislu, da so si same krive ipd. A kot poudarja direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin, za nasilje ni nikakršne- ga opravičila: »Nič od tega, kar je žrtev nasilja rekla ali naredila, ali česar ni rekla in ni naredila, ne sme biti razlog za nasilje. Za nasilje je vedno in izključno odgovoren povzročitelj nasilja.« Odhod iz nasilnega razmerja – lažje reči kot storiti Izkušnje socialnih delavk CSD Spodnje Podravje kažejo, da so razlogi, da ženske ostajajo v nasil- nem odnosu, večplastni. Vsem pa je skupna dinamika in krog nasilja. Največkrat se začne s psihičnim nasiljem. Žrtve pogosto same sebi zanikajo resnost situacije, a se po- gostost in intenzivnost le stopnju- jeta: »Tako se zavrti krog nasilja z obdobjem dviganja napetosti, z obdobjem rastoče napetosti in iz- bruha nasilja, ki mu sledita obdobji obžalovanja in nežnosti.« In časi, v katerih živimo, gotovo prispevajo k povečevanju napetosti. Odločilni korak je prekinitev nasilnega odno- sa, kar pa zahteva pogum. Še po- sebej v primerih, ko so udeleženi tudi otroci. Zanje največ dobrega naredi prekinitev nasilnega odno- sa. »Otrok je žrtev nasilja, ne samo ob neposrednem nasilju nad njim, temveč tudi, če je prisoten pri izva- janju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se na- silje izvaja,« opozarja socialna de- lavka z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju Jelka Ljubec. Center za socialno delo se od- zove na sleherno informacijo o nasilju v družini. Izhajajo iz ničelne tolerance do nasilja, žensko spod- bujajo ter ji nudijo osebno in stro- kovno pomoč, da zavaruje sebe in otroke. Če je potreben takojšnji umik, jo seznanijo z možnostmi na- mestitve v varno okolje. »Ob žrtvi smo, dokler potrebuje našo stro- kovno pomoč,« zagotavlja Jelka Ljubec. In kar je zelo pomembno: jasno in glasno povedo, da za to, da se je nad žrtvijo izvajalo nasilje, nikoli ni kriva žrtev nasilja. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  1. decembra 2020 11Ljudje in dogodki Slovenija  Prijave za EPK 2025 Tudi Ptuj v drugi krog V drugi krog za naziv Evropska prestolnice kulture (EPK) 2025 so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Vse štiri občine so tudi oddale drugo prijavno knjigo na ministr- stvu za kulturo. Slovensko mesto, ki bo ob nemškem mestu Chemnitz nosilo naziv EPK 2025, bo izborna komisija razgla- sila predvidoma 18. decembra. Na Ptuju so drugo prijavno knjigo oddali po pošti. Njihov cilj je bil zasnovati program, ki bo povezan z mestom in regijo, ki temelji na stoletjih zgodb in mitov. Kot so še zapisali, bo program celovito in ve- rodostojno izražal identiteto in ustvarjalnost Ptuja in regije, temeljil bo na sodobnih interpretacijah njihove bogate kulturne dediščine in vrhun- skih umetniških vsebinah, povezovanju z evropsko kulturo, odprtosti za spremembe in visoki vključenosti prebivalcev. Njihovo umetniško vizijo uteleša slogan Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb. V drugi prijavni knjigi so v okviru štirih programskih stebrov pripravili 24 kulturnih pro- gramov, načrtujejo tudi šest infrastrukturnih projektov. Ljubljana za naziv EPK kandidira ob podpori 25 občin ljubljanske ur- bane regije. Za osrednjo temo kandidature si je delovna skupina izbrala solidarnost, za slogan pa Brez žice!, Wireless!. Nova Gorica se skupaj z Gorico prijavlja pod sloganom Go! Border- less, Gremo! Brezmejno, njihov cilj pa je tudi urbanističen - biti kot eno mesto, čeprav z različnima kulturama. Kandidaturo Piran-Pirano 4 Istria 2025, ki povezuje Piran, Izolo, Koper in Ankaran, so na ministrstvo oddali pod sloganom Val sprememb. Destrnik  Občina dobila prometno strategijo Nakup vozila za občane? Čeprav destrniški pozicijski in opozicijski svetniki praviloma pri vsaki temi stojijo na različnih bregovih, so pri celostni prometni strategiji naredili izjemo. S predstavljenim dokumentom, ki ga je pripravila Lokalna energet- ska agencija (LEA) Spodnje Podravje, so bili namreč zadovoljni. Kot je v predstavitvi povedal Roman Kekec z agencije, so se v strategiji od kla- sičnega prometa z avtomobilom preusmerili k drugim vrstam mobilno- sti, in sicer h kolesarjenju, hoji in javnemu prevozu. Največji izziv pri prip- ravi dokumenta pa je pripravljavcem predstavljala razgibanost terena. Da je eden od razlogov za celostno prometno strategijo možnost prijave na različne razpise, je pojasnil destrniški župan Franc Pukšič, pri tem pa vnovič obžaloval, da prejšnja občinska oblast ni pravočasno pris- topila k projektu kolesark. »Če bi namreč to storili, bi na Destrniku lahko pridobili milijon evrov, ker smo se projektu pridružili tako rekoč tik pred zdajci, pa bo naš izplen bistveno manjši.« Elizabeta Fras, ki je dokument označila za dober, poleg tega ga manj- še občine, kot je Destrnik, običajno sploh nimajo, je opozorila še na ne- varni odsek regionalne ceste Ptuj–Lenart, ki vodi mimo Destrnika. Ob njej bi bilo po njenem mnenju nujno treba zgraditi kolesarsko stezo, ki bi jo lahko varno uporabljali tudi šolarji. Obenem je predlagala, da obči- na v prihodnje nabavi električno vozilo in zaposli šoferja, ki bo starejše občane po potrebi peljal k zdravniku ali po drugih nujnih opravkih. Preden je celostna prometna strategija dobila končno podobo, so njeni pripravljavci za večje razumevanje potreb občanov in izboljšanje prometa v občini Destrničane pozvali k izpolnitvi vprašalnika o prometu in javnih površinah v občini. V njem so med drugim opisali svoje poto- valne navade: kolikokrat in kam potujejo ter na kakšen način, ocenili so prometno ureditev na Destrniku ter predlagali spremembe oziroma izboljšave. Foto: ČG Foto: SD Elizabeta Fras je opozorila na nevarni odsek regionalke Ptuj–Lenart in predlagala, da občina kupi vozilo za potrebe občanov. Vozni park podlehniških gasil- cev sestavljajo vozilo za prevoz moštva, manjše vozilo (4x4) za gašenje gozdnih požarov in vozilo s cisterno. »Naš terenec je poln gasilske opreme, saj je prvenstve- no namenjen izvajanju nalog s področja gasilstva. Vozilo, ki smo ga brezplačno prejeli od uprave za zaščito in reševanje, pa bo služilo prevozu manjšega števila članov na izobraževanja in druge dogod- ke, primerno pa bo tudi za prevoz prvih posredovalcev. Slednjih je v našem društvu 15 in glede na oddaljenost naših krajev od ZD Ptuj in na drugi strani zahtevnost terena so se že večkrat izkazali za pomemben člen v sistemu nudenja prve pomoči občanom. Ob tem ne gre le za pomoč z defi brilatorjem ob srčnih zastojih, temveč tudi za pomoč ob manjših poškodbah in drugih zdravstvenih situacijah.« Vozilo Nissan Terrano morajo gasilci sedaj še obarvati rdeče in ga opremiti z napisi domačega društva ter na novo homologirati. Kako bodo raznosili koledarje, še ne vedo A to ni edina investicija, ki je pred podlehniškimi gasilci. »Zas- tavili smo si dolgoročni plan, da v obdobju treh let skušamo zame- njati tudi cisterno. Naš Man 16/24 namreč šteje 22 let in glede na tipizacijo Gasilske zveze Slovenije več ne ustreza zahtevanim stan- dardom. Določene opreme, ki bi jo morali imeti, nam tako primanjku- je. Upam, da nam bo uspelo novo vozilo nabaviti do leta 2022, takrat namreč naše društvo obeležuje 50 let delovanja,« je zaupal Kojc. Občina Podlehnik in domači gasilci so sicer konec februarja podpisa- li pismo o nameri, s katerim so se dogovorili, da bo občina krila 70 % investicije, preostanek društvo, in sicer z zbiranjem prispevkov obča- nov in podjetij. A letošnja epide- miološka situacija jim je delno že prekrižala načrte za pridobivanje sredstev. Gasilskih dogodkov ni bilo mogoče organizirati, prav tako je pod velikim vprašajem raznos koledarjev, ki je ključen vir donacij. »Tradicija ob koncu leta je bila, da smo gasilci domačine obiskali in se jim s koledarjem zahvalili za podpo- ro. Ob trenutni epidemiološki sliki se bojim, da tradicionalni klepet z domačini ne bo mogoč, kljub temu bomo natisnili koledarje, jih ob upoštevanju vseh ukrepov dosta- vili na naslove in občane poprosili tudi za nadaljnjo podporo. Kljub si- tuaciji moramo živeti naprej in upa- ti na boljše,« je zaključil predsednik. »Glede osvetlitve cerkve sv. Doroteja Dornava je bil uveden in- špekcijski postopek, v katerem in- špektorica za okolje preverja skla- dnost osvetlitve cerkve z določili Uredbe o mejnih vrednostih sve- tlobnega onesnaževanja okolja. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da fasado cerkve osvetljujejo trije refl ektorji. Eden je obrnjen tako, da sveti tudi v nebo. Na zapisnik je bil izdan ukrep v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, da mora občina do 30. novembra obvestiti inšpektorja o ukrepih uskladitve in ureditve osvetlitve cerkve,« so pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor. Ali popraviti ali ugasniti Z vprašanjem, kako ukrepati, sta dornavski župan in direktorica priš- la pred občinske svetnike. Cerkev namreč ni v lasti občine, je pa kul- turni spomenik in večina občanov je tudi vernikov. »Da eden od treh refl ektorjev, ki osvetljujejo cerkev, sveti v zrak, naj bi bil kar velik pre- kršek. Tako je bilo razumeti inšpek- torja. Bila je prijava, 12. novembra je inšpektorat opravil kontrolo na terenu. Sedaj je tako: ali bomo razsvetljavo ustrezno popravili ali pa ugasnili. Odločitev moramo inšpektoratu sporočiti do 30. no- vembra,« je dejala direktorica Ko- lednikova. Župan Merc je dodal, da če bo občina prevzela osvetlitev cerkve, bo potem vsako leto zadol- žena tudi za izvajanje meritev. Česa vse inšpektorji ne vidijo in ne ukrepajo … Svetniki so ob slišanem kar zma- jevali z glavo, še posebej, ker je v državi marsikaj drugega veliko bolj narobe, pa inšpektorji ne ukrepajo. Dominik Kukovec je poudaril, da je zanimivo, da nekdo zaradi refl ek- torjev, ki osvetljujejo cerkev, pošlje inšpekcijo. Menil je, da občini dru- gega, kot da razsvetljavo ustrezno uredi, ne preostane. Matej Zorko, ki je sicer tudi predsednik občin- skega sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu, se je kar precej razjezil. »Kje pa so inšpek- torji, ko na prehodih za pešce na državnih cestah ne deluje razsvet- ljava? Po teden dni so prehodi v temi, ogroža se življenja ljudi, tega pa noben občan in inšpektor ne opazi?« je spraševal. Svetniki so se v razpravi strinjali, da osvetlitev obeh cerkva v občini, dornavske in polenške, prevzame občina. Čeprav je kršitev v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem ugotovljena samo za cerkev sv. Doroteje v Dornavi, so predlagali, da se preveri in po potrebi uredi še osvetlitev Marijine cerkve na Polenšaku. Dornava  Bo cerkev v temi ali še naprej osvetljena? Refl ektorji ne svetijo pravilno Koga moti osvetljena dornavska cerkev sv. Doroteje? »Bila je prijava, ukrepala je okoljska inšpekcija. Do 30. novembra imamo čas, da jih seznanimo z ukrepi, za katere se bomo odločili,« sta občinskim svetnikom na zadnji seji povedala župan občine Dornava Janko Merc in direktorica občinske uprave Nada Kolednik. Foto: MS Cerkev sv. Doroteje v Dornavi osvetljujejo trije refl ektorji. Ker eden izmed njih sveti v zrak, naj bi bil to velik prekršek na področju svetlobnega onesnaževanja. Posredovala je inšpekcija. Podlehnik  Gasilci razširili vozni park s terencem Že odpisano vozilo spravili v pogon PGD Podlehnik je konec septembra od Uprave RS za zaščito in reševanje brezplačno prevzelo 17 let staro terensko vozilo, ki ga je uprava že odjavila iz prometa. »Vozilo je bilo kljub starosti tehnično brezhibno, zato smo ga registrirali in ga bomo uporabljali predvsem za prevoz prvih posredovalcev,« je povedal predsednik društva Stojan Kojc. Foto: PGD Podlehnik Podlehniški gasilci so vozni park dopolnili s terenskim vozilom, velika želja pa je zamenjava dotrajane cisterne. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 12 Čeprav je s prenovo zbirka glasbil na novo zadihala, njena vsebinska prenova še ni povsem zaključena, pove kustodinja Tatja- na Štefanič. V naslednjih dveh letih bodo zbirko glasbil dopolnili še s slikovno in glasbeno bogatimi vse- binami na zaslonih na dotik in tudi še z dodatnimi replikami glasbil V prenovljeni zbirki izpostavljena glasbila slovenskih izdelovalcev „PMPO že desetletja načrtno zbira glasbila slovenskih izdelo- valcev, ki so v prenovljeni zbirki glasbil izpostavljena v samostoj- nih vitrinah. Poleg viole goriškega goslarja Antona Pelicona iz leta 1843, ki smo jo javnosti že predsta- vili, si bodo obiskovalci prvič ogle- dali še violo Mihe Mušiča (1930), ustanovitelja prve goslarske šole pri nas, in dve violini Blaža Dem- šarja, starejšega, iz tretje četrtine 20. stoletja. Med povsem nove pridobitve pa sodi tudi klarinet ma- riborskega izdelovalca Matije Po- jeta iz druge četrtine 19. stoletja. Nekatera novo pridobljena glasbi- la pa bodo naknadno umeščena v zbirko glasbil po končanih resta- vratorskih posegih, saj je ptujska zbirka glasbil znana po tem, da se neprestano dopolnjuje,“ Tatjana Štefanič predstavi eno od novosti posodobljene zbirke glasbil. Nekaj novosti pa bo tudi pri glasbilih tujih izdelovalcev, da bi bil ogled še bolj zanimiv. Tako bo za obiskovalce po novem na ogled še en delujoči kla- virski avtomat z mehanizmom na vrtljivo ročico. Klavirski avtomat bo najprej del razstave o sloven- skem glasbenem izumitelju Ivanu Bajdetu, potem pa bo stalno pos- tavljen v prenovljeni zbirki glasbil v ptujskem gradu. Vsaka od sedmih sob ima svojo lastno „glasbeno“ zgodbo. V prvi pod naslovom Ptujska (z)godba je na ogled ptujska vojaška zgodba. Ptuj se ponaša z bogato zgodovi- no igranja na pihala, trobila in tol- kala, ki sega v pozni srednji vek. S svojo šeststoletno tradicijo obsto- ja različnih pihalnih oz. godbenih sestavov se tako uvršča ob bok tudi številnim evropskim mestom. Predstavljena celotna goslarska delavnica Maksimilijana Skalarja Druga soba pripoveduje zgodbo Ptujske mestne godbe. Predsta- vljena je dediščina mestnih godbe- nikov in ohranjeno notno gradivo od druge polovice 19. stoletja nap- rej. Zanimiv je tudi seznam kapelni- kov ptujske godbe z imeni 30 glas- benikov, ki so jo vodili v različnih obdobjih oz. jo usmerjajo še danes. V tretji sobi z naslovom Glasbila iz arheološke dediščine so razsta- vljena precej stara glasbila in zvoči- la, od prvega tisočletja pred našim štejem naprej. Med najpomemb- nejšimi je tibia. V sobi z naslovom Pretanjeni zveni komorne glasbe so razsta- vljena različna glasbila od 17. sto- letja naprej, ki spadajo v skupino godal, brenkal in pihal. To sobo bogati še nazoren prikaz celotne goslarske delavnice Maksimilijana Skalarja z orodjem in pripomočki za izdelovanje godal. V zbirki sta na ogled dve njegovi violini in vio- lončelo, ki so ga s pomočjo Mini- strstva za kulturo odkupili že pred leti. Ministrstvo pa jim je odobrilo tudi izredna sredstva za nakup Skalarjeve viole. V peti, šesti in sedmi sobi z naslovom Glasbila s tipkami pa so predstavljena številna glasbila s torek  1. decembra 2020Kultura12 Ptuj  Obnovljena glasbena zbirka v pritličju grajskih prostorov Ko pripovedujejo stara glasbila V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo v kroniko koronskega leta zapisali več uspešnih zgodb. Tako so po štirih letih septembra letos odprli posodobljeno zbirko glasbil v celotnem obsegu. »Gre za izjemno pri- dobitev našega muzeja, zbirka nacionalnega pomena odslej vabi v novi posodobljeni podobi,« poudarja direktor Aleksander Lorenčič. Foto: Črtomir Goznik Tatjana Štefanič: „Ptuj ima najbogatejšo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem, status zbirke nacionalnega pomena ima od leta 2000.“ Ptuj  Zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki Mesto umetnosti z novim poklonom Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v zadnjih letih izdal več tematsko obarvanih zbornikov. Šesti muzejski zbornik, ki so ga izdali v letu 2019, je bil posvečen 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih, v letu 2018 so izdali zbornik z naslovom Ptuj v 20. stoletju, z letnico 2020 pa so naslovili zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki, ki je v celoti posvečen umetnosti. Direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič je vesel, da sta prva tematska zbornika pošla v zelo kratkem času, podobno pričakuje tudi pri najnovejšem tematskem zborniku, ki so ga zastavili zelo široko in v katerem je poudarek na likovni umetnosti. Prispevki avtorjev dr. Bojana Djurića, dr. Katarine Šmid, Aleksandre Nestorovič, mag. Nataše Kolar, Eve Gregorec, dr. Irene Mavrič - Žižek, Andreja Brenceta, Borisa Fariča, Stanke Gačnik in Doroteje Kotnik, so vezani na celotno ptujsko zgodovino in niso omejeni le na 20. stoletje. Zbornik je uredil Martin Šteiner. Ptuj je kot izjemno pomembno zgodovinsko mesto, že samo po sebi mesto umetnosti. Ponaša se z izjemno dediščino in umetnostjo iz vseh zgodovinskih obdobij. Kljub vsemu, kar imamo, pa umetnost in kultura sploh nimata tiste veljave in podpore, kakršno bi morali imeti. Lorenčič zapiše, da smo v praksi žal daleč od tega, ne samo kar zadeva duhovno in intelektualno dostopnost, temveč tudi fi zično dostopnost. Pri tem še posebej izpostavlja nacionalno pomembno arheološko zbirko z lapidarijem. Foto: Črtomir Goznik Novi tematsko obarvani zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je pos- večen umetnosti, s poudarkom na likovni umetnosti. „Naše mesto s tem, da je arheološka zbirka deponirana v lesenih zabojnikih nekdanje vinske kleti, izgublja eno od bistvenih komponent svoje podobe v javnosti, svojo identiteto, preteklost, predvsem pa izjemen kulturno-turistični in ekonomski potencial. Podobno bi si tudi zbirka ptujskih umetnikov zaslužila dopolnitev in stalno postavitev,“ opozarja direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič na dva izrazita ptujska problema s področja umetnosti oz. kulture. Ptuj in okolica se ponašata s številnimi prepoznavnimi umetniki, ki so s svojim ustvarjanjem zaznamovali mesto, obogatili prebivalce in ime mesta ponesli v svet. Ko so leta 2016 v Salonu umetnosti na Ptuju odprli razstavo Ptujski umetniki 20. stoletja, je izbor del ptujskih likovnih ustvarjalcev potrdil in izpričal ves izjemni umetniški potencial umetnikov, ki ustvarjajo v našem okolju. Zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki je plod širšega sodelovanja. Prispevke, ki prinašajo številna nova spoznanja o umetnosti in umetnikih Ptuja, so poleg muzejskih sodelavcev napisali tudi poznavalci tematike in strokovnjaki iz sorodnih institucij. Poleg Ministrstva za kulturo sta izdajo zbornika sofi nancirala še MO Ptuj in PMPO. Tiskan izvod zbornika je mogoče dvigniti na upravi PMPO (Prešernova 37) vsak delovnik med 12. in 15. uro. Tri prostore so gradbeno in vsebinsko prenovili v letih 2017–2018, preostale štiri pa v letih 2019–2020. Gradbeno sanacijo so financirali iz lastnih sredstev, pri vsebinski prenovi posameznih sklopov zbirke pa so jim z denarjem pomagali v MO Ptuj in Ministrstvu za kulturo. Gradbena sanacija precej vlažnih zidov je bila zelo zahtevna. PMPO ima najbogatejšo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem. Status zbirke nacionalnega pomena ima od leta 2000. Za glasbeno zbirko v Ptujskem gradu je med obiskovalci veliko zanimanja. Septembra in oktobra letos, ko je bila še odprta za oglede, si jo je ogledalo 4.000 obiskovalcev. Foto: Črtomir Goznik Sedem sob pripoveduje izjemno zgodbo starih glasbil. Foto: Črtomir Goznik V sobi, kjer je predstavljena zgodba ptujske mestne godbe, so ponazorili tudi žal „izgubljeni“ glasbeni paviljon v mestnem parku, ki bi ga mesto, ki prisega na svojo zgodovino in tradicijo, moralo ponovno postaviti. tipkami iz skupin kordofonov in aerofonov, ki razkrivajo izredno pestrost različnih razvojnih oblik teh glasbil. Nadgradnja z razstavo znotraj razstave Prenovo prenovljene zbirke glasbil bodo v prihodnjem letu še nadgradili, z razstavo znotraj raz- stave, ki jo bodo postavili v vsaki sobi. Ustvarili bodo didaktične toč- ke s kopijami glasbil, na razpolago bodo različne vsebine na zaslonih na dotik, tako da bo prenovljena zbirka lahko zaživela v celoti. Pri prenovi so večinoma zadržali stari koncept, razdelitev na ptujsko vo- jaško godbo, mestno godbo, glas- bila iz arheološke dediščine itd., hkrati pa so tudi želeli še posebej izpostaviti tudi slovenske izdelo- valce. Medtem ko so jih v preteklo- sti prikazovali v vitrinah z ostalimi, so jih v okviru prenove predstavili ločeno, kjer se je le dalo. „Naša naloga kot muzeja, ki skrbi za naj- večjo zbirko historičnih glasbil Slovenije, je tudi ta, da še posebej zbiramo in razstavljamo glasbila naših izdelovalcev. Še posebej smo ponosni, da smo sedaj pridobili še eksponat našega izdelovalca, klari- net Matije Pojeta. Vsako leto sku- šamo pridobiti še kakšen eksponat več, ki je nastal na slovenskih tleh,“ je še posebej izpostavila kustodinja Tatjana Štefanič. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 13 Sredin poraz v Ljubljani je ned- vomno zahteval kakšen povišan ton v slačilnici šumarjev, saj ob se- riji šestih krogov brez zmage pač nihče ne pričakuje »sajenja rožic«. Znova je bilo v začetni postavi Aluminija opravljenih nekaj spre- memb, kar je že stalnica zadnjih krogov. »Težko je, ker se vedno znova pojavljajo napake, fantje pa tega ne morejo kar čez noč spraviti iz glave. Nekateri to težje spreje- majo, včasih je boljše koga za kra- tek čas postaviti na klop. Na srečo imamo šest ali sedem igralcev, ki s tem nimajo težav in držijo ekipo pokonci. Vedno smo iskali ustre- zne rešitve, pri čemer nam vedno ni uspelo. Krajnc je bil tokrat na srečo zelo razpoložen, bil je željan igre,« je pojasnil Grubor. Gostje so začeli podjetno, zače- tni pritisk so z zadetkom kronali že v 6. minuti. Po podaji iz kota je Petek (bil je pod prekrškom) žogo odbil, Aleksander Belica pa jo je s približno 22 metrov z levico z na- tančnim lokom poslal v gol – 0:1. Domači nogometaši niso sklo- nili glav, ampak so v nadaljevanju pokazali več drznosti, predvsem pa so imeli v ekipi nekoga, ki je za- deval v polno, To je bil tokrat Alen Krajnc, ki je končno dobil prilož- nost v prvi postavi. V 23. minuti je proti njemu dolgo podajo usmeril Luka Petek, ob branilcu Gorice se je Krajnc fantastično znašel, mu ukradel žogo, potem pa prodrl v kazenski prostor in streljal z levico, ob nekoliko nespretnem posredo- vanju vratarja Likarja pa je žoga končala v mreži – 1:1. Najlepšo akcijo prvega polčasa so šumarji izvedli v 34. minuti, a podaje Čermaka tokrat Krajncu v dveh poskusih – z glavo in nato še z nogo – ni uspelo spraviti v mrežo. Gostje so zapretili še v sodnikovem podaljšku, a je Janžekoviču uspelo odbiti žogo izven igrišča. Drugi polčas so šumarji začeli še bolj podjetno v napadu in agresiv- no v obrambi. Prvi priložnosti sta tokrat imela Krajnc in Petek, prvi je natančno streljal v 55. minuti (Likar ubranil), drugi pa je v 58. minuti najvišje skočil po podaji iz kota, a se je žoga po njegovem strelu od prečke odbila izven igrišča. Ključni trenutki tekme so se odvili v 62. minuti: najprej je bila v protinapadu Gorica preko Oyewu- sija, zaključni strel Cvijanovića pa je Janžekovič ubranil. Sledil je pro- tinapad domače vrste, prvi poskus Krajnca so gostje odbili do Kima, ki je podal v kazenski prostor, kjer je Krajnc odlično spremljal akcijo in žogo preusmeril v gol – 2:1. »Trener me je tokrat postavil nekoliko višje na igrišču, kar se je obrestovalo, na srečo sem iz- koristil svojo priložnost in zabil gola – občutki so seveda dobri,« je dejal presrečni strelec dveh za- detkov. Alen Krajnc je nazadnje dva gola zabil lani oktobra proti Bravu. Gostje so imeli do konca tekme najlepšo priložnost v 72. minuti ob slabem izbijanju Janžekoviča, a je domači vratar svojo napako po- pravil in ubranil strel Etiena Veliko- nja. V zaključku so igralci v rdečih dresih brez posebnih težav držali minimalno prednost, v zaključku bi lahko celo povišali zmago. To je bila šele druga tekma v sezoni, v kateri so šumarji dosegli dva zadetka, obakrat so slavili (proti Muri v 4. krogu – 1:2). Jože Mohorič Aluminij svoje priložnosti zapravljal, Olimpija zabijala 13. krog: Olimpija – Aluminij 3:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Ivanović (5., z 11 m), 2:0 Ivanović (44.), 3:0 Vombergar (56.). OLIMPIJA: Frelih, Pavlović, Milović, Samardžić, Boakye (od 72. Andrejašič), Perković, Močinić, Ivanović (od 72. Bo- sić), Caimacov (od 80. Ostrc), Kvesić (od 85. Kurež), Vomber- gar (od 80. Bagarić). Trener: Dino Skender. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Ploj, Azemović, Pan- talon, Horvat (od 71. Pečnik), Čermak, Matjašič (od 63. Ma- letić), Prša (od 63. Grajfoner), Flakus Bosilj (od 80. Krajnc), Klepač (od 71. Kim). Trener: Slobodan Grubor. Kidričani so v Stožicah iz- jemno slabo začeli tekmo, že v 4. minuti je Ploj nespretno zakrivil 11-metrovko, spotaknil je Caimacova. Zanesljiv izvaja- lec je bil Đorđe Ivanović – 1:0. Šumarji so nato prevzeli po- budo, nanizali nekaj lepih akcij in si priigrali tudi dve izredni priložnosti. Prvo je v 11. minuti zamudil Flakus Bosilj po podaji Jakšića, še lepšo pa Klepač v 18. minuti po podaji Flakusa, ko je bil sam pred golom, a je njegov strel Frelih ubranil. Zaključek prvega polčasa je bil znova v domeni Olimpije. Tokrat je napako naredil Pan- talon, Vombergar in Ivanović pa sta izvedla šah-mat v dveh potezah – 2:0. V drugem polčasu so Lju- bljančani po desetih minutah zadeli za 3:0 in tekma je bila odločena. Še višjega poraza je goste rešil vratar Janžekovič, ki je med drugim ubranil nevarna poskusa Samardžića v prvem in Ivanovića v drugem polčasu. O igri in borbenosti Aluminija veliko pove podatek, da na tekmi niso prejeli niti enega samega rumenega kartona. Ko posamezni igralci dobesedno ne sodelujejo pri branjenju, potem je težko pričakovati kaj drugega kot poraz … Aluminij – Gorica 2:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Bjelica (6.), 1:1 Krajnc (23.), 2:1 Krajnc (62.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Ploj, Azemović, Petek, Horvat, Čer- mak, Prša (od 86. Grajfoner), Kim (od 73. Pečnik), Krajnc (od 89. Ma- tjašič), Flakus Bosilj. Trener: Slobo- dan Grubor. GORICA: Likar, M. Kavčič (od 63. Velikonja), Mevlja (od 12. Bar- danca), T. Kavčič, Širok, Bjelica, Grudina, Nkama (od 73. Marinič), Cvijanović, Smajlagić, Oyewusi (od 73. Begić). Trener: Gordan Petrić. Futsal V lokalnem derbiju dramatično in razburljivo Stran 14 Letalstvo Za 30 odstotkov manj dejavnosti Aerokluba Ptuj Stran 14 Rokomet Odličen drugi polčas dovolj za zmago Stran 15 Rokomet Zelo blizu prvi zmagi, a je žal nekaj zmanjkalo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Peta zaporedna zmaga Maribora, derbi Muri Pred drugim večnim derbijem v sezoni so si precej boljšo popot- nico priigrali vijoličasti, ki so proti Taboru vknjižili peto zaporedno zmago (Aluminij, Domžale, Bravo, Celje, Tabor). Do nje so prišli pre- cej težko, iz bolj naključne 11-metrovke ob koncu tekme, ko Repas niti ni bil v dobrem položaju, a je bil nad njim storjen prekršek. Doslej Mariborčanom ni uspelo sestaviti podobne serije, čeprav so si jo močno želeli in odkrito napovedovali. Olimpija je na drugi strani v bližnjih Domžalah doživela kar pre- cejšnjo zaušnico. Sam poraz 3:1 niti ni tako problematičen, je pa to vsekakor način, na katerega so do njega prišli. V začetnih minutah »jih sploh ni bilo na igrišču«, na igrišče so se postavili šele pri zao- stanku dveh golov – v 4. minuti! Vrnitve v tekmo jim Domžalčani tokrat niso dopustili, za še večjo žalost v taboru zmajčkov pa je pos- krbel kapetan Miral Samardžić, ki je prejel nespametni rdeči karton (udarec s komolcem) in ga ne bo na tekmi z Mariborom. Derbi kroga se je odvil na Fazaneriji, kjer so črno-beli še drugič v sezoni ugnali Koper. Med tema dvema medsebojnima srečanjema Koper ni izgubil nobene tekme, petkrat je slavil, trikrat pa remiziral. Serije je sedaj konec … Tekma se je povsem razživela šele v konč- nici, ko je najprej zadela Mura, Koper pa hitro izenačil. Nekaj minut za tem je Barišić za Koper zapravil »meč žogo«, kazen pa je prišla v sodnikovem podaljšku, kjer so muraši po podaji iz kota in zmedi pred golom žogo srečno spravili v mrežo. Prvaki iz Celja nikakor ne morejo ujeti pravega zmagovalnega rit- ma, tokrat so klonili proti Bravu. Tekma bi se lahko obrnila v eno ali drugo smer, na koncu so slabi niz prekinili Ljubljančani. Posebnost tekme je bila ubranjena 11-metrovka Vekiča po strelu Dangubića, nato pa je Brekalo pri izbijanju žogo nespretno zabil pod prečko v lastno mrežo … Kidričani so še vedno najmanj učinkovita ekipa lige, z goloma Krajnca so prekinili post treh tekem brez zadetka – zadeli so po na- tančno 300 minutah igre. S tem so dno prepustili Goričanom. V tem krogu so domačini slavili na vseh petih tekmah. REZULTATI 14. KROGA: Aluminij – Gorica 2:1 (1:1); Maribor – CB24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kronaveter (83., z 11 m); Mura – Koper 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Cipot (79.), 1:1 Mulahusejnović (86.), 2:1 Gorenc (93.); Bravo – Celje 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Brekalo (29., ag.), 1:1 Žinko (41., z 11 m), 2:1 Nukić (81.); Domžale – Olimpija 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Jakupović (2.), 2:0 Svetlin (4.), 3:0 Kolobarić (58.), 3:1 Pavlović (73.). Rdeča kartona: Samardžić (60., Olimpija), Sikošek (70., Domžale). 1. MARIBOR 14 8 4 2 29:16 28 2. MURA 14 7 4 3 17:8 25 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 14 7 3 4 18:12 24 4. KOPER 14 6 5 3 21:15 23 5. CB24 TABOR SEŽANA 14 5 3 6 16:17 18 6. DOMŽALE 13 4 4 5 20:20 16 7. CELJE 14 4 4 6 14:16 16 8. BRAVO 13 4 3 6 14:19 15 9. ALUMINIJ 14 3 4 7 10:24 13 10. GORICA 14 2 4 8 11:23 10 RAZPORED 15. KROGA, V SREDO OB 13.00: Gorica – Domžale; OB 15.00: Mura – Bravo, OB 17.15: Koper – Aluminij; V ČETRTEK OB 13.00: CB24 Ta- bor Sežana – Celje; OB 16.45: Olimpija – Maribor. Krog v znamenju večnega derbija, šumarji na Obali Med tednom so na sporedu tekme 15. kroga, ki bo med ljubite- lji nogometa zagotovo minil v znamenju drugega večnega derbija v sezoni. Olimpija in Maribor se bosta tokrat v četrtek pomerila v Stožicah, v prvem medsebojnem srečanju v sezoni sta se ekipi v Ljudskem vrtu razšli z remijem 1:1 (Mešanović; Ivanović). Kidričani bodo v sredo odigrali tekmo s Koprom. »Najprej bomo pogledali, v kakšnem stanju so igralci, potem pa izbrali tiste najbolj sveže. Tudi v sredo moramo držati visok tempo, kot smo ga tokrat, potem lahko računamo na uspeh,« je dejal Grubor. 1. SNL, 15. krog: Koper – Aluminij, v sredo ob 17.15 v Kopru. Medsebojna tekma: 5. krog: Aluminij – Koper 1:1; Matjašič; Mulahusejnović. Nogomet  1. SNL, 14. krog Dva gola Krajnca dovolj za tri točke Foto: Črtomir Goznik Alen Krajnc (rdeči dres) je bil v derbiju začelja najbolj razpoložen igralec domače ekipe in je odločilno prispeval k prvi zmagi po sušnih šestih krogih. S takšnega položaja je dosegel prvi zadetek. Alen Krajnc, Aluminij: »Dolgo smo čakali na to zmago, za našo ekipo je bila že zelo potrebna. Najpomembnejše v tem trenutku je, da smo jo dosegli, še posebej zaradi tega, ker je bilo stanje v ekipi po porazu z Olimpijo precej slabo. Tokrat smo pokazali pravi pristop, še posebej po zao- stanku se nismo ustavili, ampak smo se pobrali in tudi zmagali. To je zelo pomembna zmaga, proti tekmecem za obstanek točke štejejo dvojno.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Fantom čestitam za zmago, ki je povsem zaslužena. Tek- ma je bila težka, še posebej po porazu v Ljublja- ni, za nameček smo jo še slabo odprli. Na srečo tokrat nismo izgubili glave, počasi smo se vrača- li in na koncu zmagali. Videla se je velika želja, požrtvovalnost in koncentracija. Vsako tekmo želimo odigrati na takšnem nivoju, a včasih nas in- dividualne napake močno potrejo. Tokrat nam je prvič uspelo preobrniti rezultat od zaostanka do zmage, kar me zelo veseli. Zaupam v fante, imajo kakovost, moramo se dvigniti na lestvici.« Gordan Petrić, trener Gorice: »Aluminij je bil veliko boljši in je zasluženo zmagal. Z naše stra- ni je bila to verjetno najslabša tekma, odkar sem prišel v Novo Gorico. Sicer smo povedli, a nato so se v naši igri pojavljale napake, ki se enostavno ne smejo. Nekatere situacije bi morali enostavneje reševati, pa smo jih po nepotrebnem močno za- komplicirali, tako je bilo npr. pri prvem prejetem golu.« Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 14 nekaj povsem drugega. Marko Se- nekovič je ukradel žogo in stekel sam proti golu Zdovca, trenutek neodločnosti pa je Bukovec ven- darle izkoristil za izbijanje žoge v kot. To prekinitev sta Marko in Urban Senekovič izkoristila na- ravnost mojstrsko in žogo v svoji posesti na dveh kvadratnih metrih kota igrišča držala več kot minuto! S tem sta povsem izničila prednost tekmecev, ki so imeli igralca več, a jim sploh ni uspelo sprožiti na gol. To je bil zagotovo eden izmed ključnih trenutkov tekme, saj se je s tem Tomažu ponujala prilož- nost za vrnitev v igro. Drugo »meč žogo« za goste je imel Bukovec v 28. minuti, ko se je v razmiku 20 sekund dvakrat znašel v 100 % pri- ložnosti, a je enkrat streljal mimo gola, drugič pa je Pšajd njegov strel ubranil. Sodnika Jernej Petek in Iztok Milošič sta imela predvsem v konč- nici zelo zahtevno delo, saj so igral- ci obeh ekip in strokovno vodstvo protestirali praktično ob vsaki nju- ni odločitvi (precejkrat tudi upra- vičeno). Gostje so že v 30. minuti naredili peti prekršek, zato so mo- rali precej umiriti tempo, žogo so pač poskušali čim dlje držati v svoji posesti. »Sodnika sta nam v prvih deve- tih minutah drugega polčasa do- sodila kar pet prekrškov, zato je bilo nadaljevanje zelo zahtevno. Lahko bi se pogovarjali o kriteriju, a nista kriva izključno sodnika, kriv- do nosijo tudi moji igralci. Zadnjih sedem minut smo morali zdržati brez prekrška, nismo smeli odigra- ti agresivno, saj je lahko bila vsaka napaka kaznovana. Tomaž je igral dobro, lahko jim samo športno če- stitam,« je ta del videl trener Ptuja Robert Grdović. V 34. minuti pa je Bukovec ven- darle storil prekršek (ob novih glasnih protestih s klopi), tako da je imel izkušeni Aleš Marot prilož- nost kazenskega strela z 10 me- trov. Tega je rutinirano pretvoril v izenačenje – 2:2. Naslednje minute so minile v precejšnji negotovosti, saj bi vsak prekršek na eni ali drugi strani po- menil kazenski strel. Obe ekipi sta zaigrali bolj previdno, za zaključno razburjenje v dvorani ŠIC pa je pos- krbel Matevž Kukovec v 39. minuti tekme. Takrat je namreč odlično sprejel žogo v bližini gola, streljal iz obrata, žoga pa je mesto v golu končala v prečki! V naslednjem krogu bo Tomaž gostil Bronx Škofi je, Ptujčani pa odhajajo na gostovanje na Vrhni- ko. Jože Mohorič Tomaž Šic bar – Hiša daril Ptuj 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Vindiš (14.), 1:1 Pau- ko (18.), 1:2 Bukovec (21.), 2:2 Ma- rot (34. z 10 m). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Klanjšek, Marot, Kukovec, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Sene- kovič, Klemenčič, Vindiš, Miklašič, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Do- mjan; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjančič, Pihler, Fleten, Lah, Bu- kovec, Gajser, Pauko. Trener: Ro- bert Grdović. RDEČI KARTON: Romih (23., To- maž). Dolgo pričakovani lokalni derbi je ponudil vse, kar takšne tekme lahko: veliko dinamike, napetosti, povečanih emocij, v končni fazi pa tudi kakovosti, ki jo ekipi Tomaža in Ptuja nedvomno premoreta. Med tekmo se je tehtnica zdaj na- gibala na eno, zdaj na drugo stran, na koncu pa je obstala v ravnoves- ju, kar se zdi glede na vse celo naj- bolj pravičen razplet. Eni in drugi lahko obžalujejo svoje priložnosti, vsaj malo pa je oboje v določenih delih tekme pobožala tudi boginja sreče … V domačo vrsto se je po poškod- bi vrnil Urban Goričan. »Derbijev se ne izpušča, s pomočjo adrena- lina sem potrpel vse bolečine,« je dejal kapetan domače vrste. Na drugi strani trener Grdović zaradi poškodbe prsta ni mogel računa- ti na prvega vratarja Kevina Cafa. »Caf je naš prvi vratar, s psiholo- škega vidika je to bila težava, a na srečo imamo v ekipi vsaj dva odlič- na vratarja – Miha Zdovc je branil vrhunsko,« je dejal trener FC Hiša daril Ptuj. Ptujčani so v Ljutomer odšli po porazu z Dobovcem, Tomaž pa je bil opogumljen z dvema zapore- dnima visokima zmagama proti Vrhniki in Sevnici. »Pred tekmo smo se zavedali, da to ne bo tek- ma, kot sta bili v prejšnjih dveh kro- gih, ko smo tekmi v naš prid odloči- li že v 30. minuti ali celo prej. To je bil pravi derbi, kjer je bila napetost prisotna do zadnjih sekund, odlo- čale pa so nianse,« je derbi videl trener Tomaža Matej Gajser. V uvodnih minutah je imela go- stujoča ekipa jalovo pobudo, do- mačini so se osredotočili za trdno postavitev obrambnega zidu, pretili pa so s hitrimi protinapadi. V 6. minuti je tako Goričan stekel sam proti golu, a je Zdovc njegov poskus ubranil. V 11. minuti je bil še bližje zadetku Marot, a je Ptujčane rešila vratnica. Novo priložnost za domačine je imel Kukovec v 12. mi- nuti, a je z glavo proti golu usmeril žogo premalo močno. Podjetnejšo igro v napadu so varovanci Mateja Gajserja kronali v 14. minuti, ko je po podaji iz kota do žoge prišel Marcel Vindiš ter z močnim in natančnim strelom iz obrata iz kakšnih desetih metrov ugnal pokritega Zdovca, ki je žogo enostavno zagledal prepozno – 1:0. Gostje so po prejetem zadetku vendarle zaigrali nekoliko odločne- je in bolj ambiciozno v napadu. To se jim je obrestovalo v 18. minuti, ko je Ručna odlično podal iz kota, Gajser je fi ligransko natančno asi- stiral do Pauka, ta pa je iz bližine žogo zabil v gol – 1:1. Zanimivo je, da je David Pauko prvič vstopil v igro šele nekaj sekund pred tem, ob prvem stiku z žogo je že izenačil rezultat … Znova je bilo razburljivo v zad- nji minuti prvega polčasa, ko je najprej lepo priložnost zapravil Bukovec za goste, v protinapadu pa je bil domači igralec Klemenčič sam pred golom, a je Zdovc njegov strel izjemno ubranil. »Izenačujoči zadetek na 1:1 v 18. minuti je precej vplival na nas, morda je bil celo vzrok za slabši začetek drugega dela, ko smo pre- jeli hitri gol. Pomembno pa je, da je ekipa pokazala pravi karakter, da se je dvignila in do konca tekme- cem pretila za zmago,« je zaključek prvega in začetek drugega dela vi- del domači trener Matej Gajser. Drugi polčas se je za goste začel sanjsko, že po 26 sekundah igre so namreč povedli: Ručna je izvedel lepo podajo do Jeremyja Bukovca, slovenski reprezentant pa je pri- ložnost pretvoril v vodstvo svoje ekipe – 1:2. Bukovec je svojo špor- tno pot začel prav v Ljutomeru, do leta 2018 je igral futsal za KMN Meteorplast in istočasno nogo- met za Avto Rajh Ljutomer (3. SNL vzhod). V 23. minuti je domači vratar Tadej Romih z roko posredoval iz- ven svojega kazenskega prostora, zato je prejel rdeči karton. To je zanj pomenilo izključitev do konca tekme, za soigralce (v gol je stopil Miha Pšajd) pa dvominutno igranje z igralcem manj. Ko se je pričako- vala popolna ofenziva Ptujčanov in povišanje vodstva, pa se je zgodilo torek  1. decembra 2020Šport14 Goričan: »Nervoza je v derbijih vedno prisotna« Matej Gajser, trener Tomaža: »Obe ekipi sta na derbiju pokazali maksimum, kar sta v tem trenutku sposobni, zato se mi zdi delitev točk poštena. Po- hvaliti moram vse svoje fante, pokazali so odličen pristop, še posebej po zaostanku v 2. polčasu. Na koncu nam je sreča celo obrnila hrbet, ko smo ime- li v predzadnji minuti priložnost za zmago. Igralci so nekoliko potrti, želeli smo si zmago, a zame kot trenerja je pomembna predvsem igra, ta pa je bila dobra. Na koncu sta bili obe ekipi v težavah, imeli sta po pet prekrškov, zato bi lahko že ena sama malenko- stna napaka lahko tehnic prevesila v eno ali drugi stran. Malo je zatajila realizacija, to bomo znova po- skušali popraviti pred naslednjimi tekmami.« Robert Grdovič, trener Tomaža: »Po porazu z Dobovcem je bilo to zelo neugodno gostovanje. Kljub vsemu smo prišli v Ljutomer z željo zmagati, a je delitev točk kar realna. Tekma je bila dobra in za- nimiva, glede na priložnosti bi lahko bilo doseženih več zadetkov. Pri vodstvu 1:2 smo imeli ob tem še igralca več, tam bi lahko bili ušli na višjo prednost, a tega nismo uspeli izkoristiti. Na koncu smo celo re- ševali točko, ko je imel Tomaž dve lepi priložnosti.« Urban Goričan, Tomaž: »Tekma je bila zelo dob- ra, ves čas so se priložnosti vrstile na eni in drugi strani. Čestitam svojim fantom, res smo se dobro dvignili po zaostanku 1:2, strnili smo vrste in resnič- no pokazali pravi karakter; na koncu bi lahko tudi slavili. Nervoza je v derbijih vedno prisotna, morda se naredi kakšna napaka več, a to je vse zaradi po- membnosti tekme.« Thomas Pihler, Ptuj: »Oboji smo bili zelo motivi- rani, morda za odtenek celo bolj domačini. Tomaž nam ni pustil igre, ki smo je sicer vajeni, zato smo se morali temu prilagoditi. Kljub temu smo imeli v uvodnih minutah drugega polčasa dovolj priložnos- ti, da bi prišli do višje prednosti, a jih nismo izkoris- tili. Po sumljivem šestem prekršku za Tomaž bi se lahko tekma tudi povsem obrnila, nismo smeli sto- riti več prekrška, zato smo na koncu lahko s točko zadovoljni.« Člani Aerokluba Ptuj so aktivni na različnih področjih, predvsem pa opravljajo številna dela na letališču v Moškanjcih, kjer med drugim trenutno skrbijo za šest operativnih letal. Na začrtano delo kluba je imela vpliv epidemija koronavirusa – predsednik Aleksander Čuš je ocenil, da so letos izvedli približno 30 odstotkov manj dejavnosti od načrtovanih. Kljub temu je Čuš, ki je bil letos ponovno izvoljen za predsednika Aerokluba Ptuj, v teh težkih časih na vseh področjih vesel različnih rezultatov ter rekordov, ki so jih člani postavili ali dosegli na tekmovanjih. Manj kot so načrtovali, so tekmovali odlični ptujski padalci, odlično tekmujejo jadralni letalci, medtem ko je član kluba izvedel tudi zanimiv izziv - nastop na tekmovanju v Aerorallyju. Gregor Urbančič preletel 1.036 kilometrov Zgodovinski dan za Aeroklub Ptuj je bil 22. junij, saj je takrat Gregor Urbančič postavil nov klubski rekord jadralnih letalcev v dolžini in v času nepretrganega preleta. Na letališču v Moškan- jcih je pilot poletel zjutraj in je bil v zraku kar 14 ur in 17 minut. V odličnih vremenskih razmerah je preletel kar 1.036 kilometrov. Gre za enkraten dosežek Ur- bančiča, ki je izkoristil odlične Letalstvo  Aeroklub Ptuj Za 30 odstotkov manj dejavnosti Aerokluba Ptuj 1. SFL REZULTATI 9. KROGA: Siliko – Sevnica 1:1 (1:1), Litija – Mlinše 6:2 (1:1), Dobrepolje – Oplast Kobarid 1:4 (0:1), Dobovec – Bronx Škofi je 6:2 (3:1), Tomaž Šic bar – Hiša daril Ptuj 2:2 (1:1). 1. DOBOVEC 9 9 0 0 74:12 27 2. HIŠA DARIL PTUJ 9 7 1 1 46:24 22 3. LITIJA 9 5 1 3 33:25 16 4. MLINŠE 9 3 3 3 26:36 12 5. TOMAŽ ŠIC BAR 9 3 2 4 37:38 11 6. BRONX ŠKOFIJE 9 3 2 4 28:39 11 7. SILIKO VRHNIKA 9 2 4 3 25:28 10 8. OPLAST KOBARID 9 2 3 4 23:25 9 9. SEVNICA 9 2 2 5 28:45 8 10. DOBREPOLJE 9 0 0 9 10:58 0 Foto: Črtomir Goznik Lokalni derbi med Tomažem in Ptujem (na fotografi ji v prvi vrsti Vanč Florjančič in Marko Senekovič) je postregel z vso napetostjo in negotovostjo, ki jo takšni derbiji prinašajo s seboj. Futsal  1. SFL, 9. krog Dramatično in razburljivo, priložnosti za zmago zamudili oboji Nekdaj igrali za eno, sedaj igrajo za drugo ekipo V ekipah Tomaža in Ptuja je veliko igralcev, ki so doslej igrali v obeh sredinah, kar je lokalnemu derbiju dalo doda- ten čar. V ekipi Tomaža so takšni igralci Marko in Urban Se- nekovič, Bojan Klemenčič in Marcel Vindiš. Trojica Miha Pšajd, Matevž Kukovec in Niko Vajda pa niso igrali za FC Hiša daril Ptuj, bili pa so člani ptujskega NK Drava. V ekipi Ptuja so za Tomaž nekdaj že igrali Kevin Caf, Mi- tja Gašparič in Rok Rednak. Foto – arhiv AK Ptuj Rekordni prelet Gregorja Urbančiča z jadralnim letalom Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 15 Slovan – Jeruzalem 31:33 (16:13) SLOVAN: Gošić (10 obramb), Naglav; Serdinšek Ekart 1, Čemas 6 (3), Dragar, Tufegdžić 4 (1), Topolo- vec 1, Svečko 3, Lipovac, Perić, Žu- rga 1, Lešek 1, Martinović 6, Kotar 1, Sanković 5, Turnšek. Trener: Aleš Repina. JERUZALEM: Balent (2 obrambi - 1x7m), Skledar, Zemljič (7 obramb); Šoštarič, Čudič 6 (5), Žuran 4, T. Hebar 8, Šulek, Kocbek 9, Kosi 3, Krabonja 1, Mesarić, Krasnič, Ciglar 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Slovan 4/3; Jeruzalem 5/5. IZKLJUČITVE: Slovan 6; Jeruza- lem -. IGRALEC TEKME: Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož). Na gostovanju v Ljubljani se je v igralski kader Jeruzalema vrnil Tinček Hebar, kar je le še dodana kakovost najbolj izkušeni ekipi lige. Prav Hebar je za Ormožane dose- gel prva zadetka in takoj nakazal, da je v dobri dnevni formi. Slovan je v 1. polčasu izkoristil slabo igro Ormožanov v obrambi. Ob tem je centralni blok Ljubljan- čanov trikrat blokiral strele z raz- dalje Roka Žurana in Jureta Kocbe- ka ter v nadaljevanju akcij dosegel lahke zadetke. Piko na i zelo dobri predstavi Slovana v 1. polčasu je dodal še vratar Vladimir Gošić (6 obramb) in v 18. minuti so go- stje zaostajali že za pet zadetkov (11:6). Da prednost Ljubljančanov ni šla na +6, je v 19. in 23. minuti z obrambama po strelih Alexandra Perića ter Roberta Sankovića pos- krbel 18-letni Aleš Zemljič, ki je v 13. minuti na golu zamenjal Tomislava Balenta. Slednji je zbral dve obram- bi, v 10. minuti je ustavil tudi strel s sedmih metrov Matevžu Čemasu. V zaključku 1. polčasa je Jeruza- lem dvignil nivo igre in se nasprot- niku že približal na le dva zadetka zaostanka (15:13). Izid prvega dela tekme (16:13) je postavil Sanković. Glede na prikazano igro v 1. polča- su so gostje z zaostankom le treh zadetkov morali biti še kako zado- voljni. V 2. polčasu sta se zgodili dve zelo pomembni stvari, prva je ta, da je obramba Jeruzalema končno postala precej bolj čvrsta. Teo Šulek in Žak Ciglar sta uspešno za- igrala na dvojkah, centralni blok pa sta odlično kontrolirala izkušena Žuran in Kocbek. Posledično so z boljšo obrambo igralci Jeruzalema začeli dosegati »lahke zadetke« in v 41. minuti je Bojan Čudič iz sed- mih metrov zadel za 21:21. Kapetan Jeruzalema je tudi na tej tekmi do- kazal svojo mojstrstvo pri izvajanju kazenskih strelov, saj je vseh pet strelov pospravil za hrbet Slovano- vih vratarjev. Drugi pomembni dejavnik pri preobratu Ormožanov je bila igra v napadu. Ta je tekla kot po maslu in v drugem delu tekme je bilo pravi užitek spremljati igro Ormožanov na Kodeljevem. V 45. minuti je z razdalje zadel Hebar za vodstvo Jeruzalema s +3 (21:24). Četi tre- nerja Saše Prapotnika je od 35. do 45. minute uspel delni izid z 1:7. V zadnjih deset minut tekme so Ljubljančani krenili s tremi goli za- ostanka (23:26), a se niso predali. Po zaslugi hitre igre so celo izid v 53. minuti izenačili (27:27)! V nas- lednjem napadu se je gostom nas- mehnila športna sreča, saj je Čudi- ču žoga spolzela iz rok in končala v rokah Jaka Žurga, ki pa je namesto soigralcu v protinapad podal žogo točno v roke Ciglarju, ki je takoj izkoristil darilo z zadetkom za +1 (27:28). V zaključku tekme se je igra na obeh straneh popolnoma razživela, obrambi sta praktično razpadli. Zmeraj so za gol povedli Ormožani, Slovan pa je dosegel za- detke po uspešno izvedenih hitrih centrih (29:29). V zaključku je Ču- dič obdržal mirne živce na črti sed- mih metrov, Zemljič je zbral svojo šesto in sedmo obrambo, zadeli so še Kosi (2x), Hebar ter Ciglar in Je- ruzalem je ušel v zadnji minuti na neulovljivih +2 (31:33). Kar dvajset doseženih golov v 2. polčasu Jeruzalema je dokaz, da je letos napad boljši del ormoške igre. Če pa ekipa še v obrambi zaigra, kot zna, pa je to dobitna formula do zmag nad predvsem fi nančno močnejšimi klubi. V soboto, 5. decembra, na Har- dek prihajajo rokometaši Slovenj Gradca, ki so v tem krogu prese- netljivo porazili trebanjski Trimo. Pred Ormožani je nova težka nalo- ga in novo dokazovanje ter prilož- nost, da se z zmago potrdi odlično 4. mesto. Uroš Krstič ŽRK Ptuj – Zagorje 26:27 (17:14) ŽRK PTUJ: Tripkovič, Varga; Ko- lenko 10 (3), Bedrač 7, Kreft 2, Puž 2, Krasnič 2, Luknjar 2, Rozman 1, Irgolič, Orešek, Planinc, Cvetko. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 3/3, Zagorje 3/5. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 16 minut, Zagorje 8 minut. Rokometašice ŽRK Ptuj so v 10. krogu 1. ženske lige gostile nekoč eno najboljših slovenskih ekip iz Zagorja, ki pa se v zadnjem obdob- ju naslanja na mlajši domači kader, podobno kot to počnejo tudi na Ptuju. Hitro je bilo mogoče začutiti, da bo to tekma enakovrednih ekip, saj je bil rezultat do 8. minute šti- rikrat izenačen (1:1, 2:2, 3:3, 4:4). V tej fazi igre je domača ekipa prev- zela pobudo in bila stalno vodstvu, pred koncem polčasa tudi že s šti- rimi zadetki prednosti (15:11, 16:12, 17:13). Ob polčasu se na parketu dvo- rane Ljudski vrt vsaj na začetku ni veliko spremenilo. Domačinke so nadaljevale z dobro igro in v 37. mi- nuti je rezultat na semaforju kazal velikih pet golov prednosti, bilo je 20:15. »To so bili odločilni trenutki tekme, tukaj bi morali zdržati nekaj minut v tej prednosti, oz. jo celo povišati, kar pa nam ni uspelo. Zgledalo je, kot da so se punce 'ustrašile' zmage, povsem po nepotrebnem so začele hiteti, popuščati v obrambi, v napadu pa se je povečalo število napačnih podaj. Jasno se je videlo, da že dolgo časa niso zmagale tekme, zmanjkalo je psihološke trdnosti,« je ta del videl trener Matej Bračič. Gostje so začele prednost po- časi nižati, z delnim izidom 2:9 pa so v 48. minuti povedle 22:24. V zadnjih desetih minutah se je igralo gol za gol, rezultat je bil izenačen na 24:24, 25:25 in 26:26 (58. minuta). »V končnici smo bili vedno korak za tekmicami, vedno smo lovili re- zultat. Težava končnice je bila, da smo imeli zaradi izključitve igralko manj, zato nam ni več uspelo ize- načiti, tudi časa nam je zmanjkalo. Dekleta so bila po koncu tekme zelo potrta in razočarana, a jim ne morem ničesar očitati, saj so po- kazala najboljšo letošnjo tekmo, pristop, želja in borbenost so bili pravi. Videlo se je, da smo zadnja tedna odlično trenirali, pokazal se je napredek. Ko se bo zgodila prva zmaga, bo vse veliko lažje,« je dejal Bračič. Strelsko sta izstopali Minea Ko- lenko in Nika Bedrač, ki sta dosegli po sedem zadetkov iz igre, Minea je bila zanesljiva tudi iz sedemme- trovk. V naslednjem krogu bodo Ptu- jčanke igrale v Litiji. »To je še ena nam primerljiva ekipa, iz psiholo- škega vidika bo morda celo lažje igrati v gosteh. Upamo na prvo zmago v sezoni,« je zaključil Bra- čič. JM vetrovne pogoje, a v prvi vrsti je za ta rekordni polet z jadralnim letalom pokazal veliko znanja, vztrajnosti in izkušenj. Dean Bezjak zmagal na hrvaškem državnem prvenstvu v jadralnem letenju v odprtem razredu Hrvaško državno prvenstvo v jadralnem letenju se je odvilo v Koprivnici. Na tekmi v odprti konkurenci sta bila med tekmov- alci tudi dva člana Aerokluba Ptuj Dean Bezjak in Roman Meško. Z odličnimi nastopi se je izkazal Bezjak, saj je v odprtem razredu z dobrimi nastopi premagal vso konkurenco. Zelo solidno je tek- moval tudi Meško, ki je bil v končni razvrstitvi blizu najboljših jadralnih letalcev. Malo treningov za ptujske padalce Na domači in mednarodni sceni so v preteklih letih vidne rezultate dosegali padalci Aerokluba Ptuj. Najboljši amaterski ptujski padalci so v prejšnjih sezonah opravili od 150 do 200 skokov, medtem ko jih bodo letos le 50. Seveda je vz- rokov za tako malo število skokov več, a glavni je nedvomno ta, da so odpadla vsa letošnja tekmovanja. Dolgo časa so se člani Aerokluba Ptuj trudili, da bi ob koncu julija izpeljali tradicionalno tekmovan- je Ptujski padalski pokal, a zaradi številnih omejitev NIJZ in odpove- di ekip so bili nazadnje primorani odpovedati tekmovanje. So pa Ptujčani v letu 2020 nasto- pili na eni tekmi, in sicer v februarju so tekmovali na državnem prven- stvu v paraskiju. Gre za tekmo- vanje, ki je kombinacija padalskih skokov na cilj in dveh voženj ve- leslaloma. Med posamezniki je na državnem prvenstvu osvojil tretje mesto Aleksander Čuš, medtem ko je ptujska ekipa osvojila 2. mesto. David in Žan Merc druga v Aerorallyju v Celju Ob koncu avgusta je Celje gosti- lo 28. državno prvenstvo v Aeroral- lyju. Na njem sta tekmovala pilota Aerokluba Ptuj, in to kar z dvema posadkama. S klubsko Cessno 152 sta tekmovala David Merc in Žan Merc, z zasebnim letalom Piper Tomahawk pa Leon Kočevar in Ferdo Kočevar. Prva dva sta med enajstimi dvojicami zasedla odlič- no 2. mesto, druga dva pa sta bila sedma. David Merc in Žan Merc sta le za malenkost zaostala za zma- govalcema Maticem Knezom in Markom Lepetičem (AK Celje). David Breznik torek  1. decembra 2020 Šport 15 Prapotnik: »Tekmo smo v 2. polčasu dobili z obrambo« Aleš Repina, trener Slo- vana: »Čestital bi gostom za zmago, odigrali so odličen 2. polčas. Mi smo v prvih desetih minutah 2. polčasa padli v napadu, kar so gostje izkoristili in zadeli nekaj lah- kih zadetkov, potem pa jih preprosto nismo mogli več ujeti. Upam, da smo se iz te tekme kaj naučili in da gremo naslednji teden v Ribnico po boljši rezultat.« Saša Prapotnik, trener Ormoža: »Povsem po pri- čakovanjih je to bila težka prvenstvena tekma. Na kon- cu moramo biti zelo veseli, ker bi se lahko tekma obrnila tudi v drugo stran. Mislim, da smo v 2. polčasu dobili tekmo z obrambo, potem so stekli tudi naši hitri protinapadi, kar je bilo odločilno. Veseli smo novih točk in gremo naprej. Čaka nas pester december, v prvi vrsti pa upam, da ostane- mo zdravi.« NLB liga REZULTATI 11. KROGA: LL Gro- sist Slovan – Jeruzalem Ormož 31:33 (16:13), Ljubljana – Riko Ribni- ca 28:29 (13:14), Urbanscape Loka – Dobova 24:25 (12:12), Slovenj Gradec 2011 – Trimo Trebnje 27:25 (13:13), Butan Plin Izola – Celje Pi- vovarna Laško 21:39 (11:16). Tekmi Gorenje Velenje – Koper in Maribor Branik – Krka sta bili prestavljeni. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 9 9 0 0 18 2. TRIMO TREBNJE 9 8 0 1 16 3. GORENJE VELENJE 8 7 0 1 14 4. SLOVENJ GRADEC 10 7 0 3 14 5. JERUZALEM ORMOŽ 9 6 0 3 12 6. RIKO RIBNICA 10 5 0 5 10 7. MARIBOR BRANIK 7 4 0 3 8 8. KOPER 7 3 0 4 6 9. DOBOVA 10 3 0 7 6 10. URBANSCAPE LOKA 6 2 0 4 6 11. GROSIST SLOVAN 10 2 0 8 4 12. LJUBLJANA 9 1 1 7 3 13. BUTAN PLIN IZOLA 8 1 1 6 3 14. KRKA 8 1 0 7 2 1. A SRL (ž) 10. KROG: Z'dežele – Trgo ABC Izola 29:26 (12:13), Ptuj – Zagorje 26:27 (17:14)., Velenje - Litija 24:23 (9:9). 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 8 8 0 0 16 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 6 5 0 1 10 3. KRKA 7 5 0 2 10 4. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8 5. Z'DEŽELE 6 3 0 3 6 6. ZAGORJE 7 3 0 4 6 7. TRGO ABC IZOLA 8 2 1 5 5 8. VELENJE 7 3 0 4 6 9. Ž.U.R.D. KOPER 6 1 1 4 3 10. LITIJA 8 1 0 7 2 11. PTUJ 5 0 0 5 0 Rokomet  NLB liga, 11. krog Odličen drugi polčas dovolj za zmago Rokomet  1. A SRL (ž) Zelo blizu prvi zmagi, a je žal še nekaj zmanjkalo Foto: Črtomir Goznik Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož) je bil v Ljubljani z devetimi doseženimi zadetki ob Tinčku Hebarju (8) najučinkovitejši igralec svoje ekipe. Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj (na fotografi ji s št. 55 Danijela Kreft) so prikazale najboljšo predstavo v sezoni, a jim je nekaj poguma in tudi kanček sreče zmanjkalo za prvo zmago. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  1. decembra 2020Na sceni16 Da bo vedel, kje so doma pri- dni otroci, ki jih velja obiskati in obdariti, mu je treba napisati pis- mo. »Božiček nam je sporočil, da ste otroci v občini Cirkulane letos bili še posebej pridni. Zelo rad bi prišel med vas, da bi mu zapeli, zaigrali in se poveselili v praznič- nih dneh. Ker to letos ni mogo- če, se je odločil vsakega posebej obiskati. Seveda pa želi, da mu otroci napišete pismo, v katerem mu boste sporočili, kakšna dobra dela ste med letom postorili. Lah- ko se tudi pošalite, saj ima Božiček rad hudomušne zgodbe. Vesel bo risbic in vsega drugega, kar znate ustvariti,« cirkulanskim otrokom sporočajo Božičkove palčice po- magalčice, županja Antonija Žum- bar in sodelavke v občinski upravi. Kam poslati pismo Pisma Božičku bodo zbirali na občini: na elektronski naslov taj- nistvo@cirkulane.si, po klasični pošti na naslov Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, pa tudi v posebnem Božičkovem predalniku, ki so ga namestili pri vhodu v občinsko stavbo. Božičku lahko pišejo otroci v starostnem obdobju od enega leta do vključno četrtega razreda. Božičkovo po- što bodo sprejemali do petka, 11. decembra. Potem bodo Božiček ter njegovi palčki in palčice prip- ravili pakete, s katerimi bo dobri mož v prazničnih dneh razveselil otroke. Obiskal jih bo po domovih, za prevoz bodo poskrbeli gasilci, ki bodo med Božičkovim popoto- vanjem po haloških gričih in doli- nah predvajali praznične pesmi. Lučke bodo prižgali na predvečer barbarnega Tako kot vsako leto bo tudi le- tos v Cirkulanah zasijala praznična okrasitev. Lučke bodo prvič priž- gali na predvečer barbarnega. Sv. Barbara, ki goduje 4. decembra, je cirkulanska farna zavetnica, njen god že več let z bogatimi vsebina- mi zaznamujejo v Društvu za oži- vitev gradu Borl. Letos bodo farni praznik obeležili z izdajo knjige o Borlu v 20. stoletju. bla, harmonikar Rok, je v začet- ku novembra prvo predvajanje doživela instrumentalna polka z naslovom Martinova klet. Tudi pod novo polko se je kot avtor glasbe in aranžmaja podpisal Rok Krajšek. Posneli so jo tik pred ponovnim zaprtjem občinskih meja. Rok je povedal, da so ime- li na voljo resnično malo časa za snemanje, svojim poslušalcem pa so tudi v tem času želeli pokloni- ti novo skladbo. Predvsem je bila njihova želja, da naj se ljubitelji narodno-zabavne glasbe oz. vsi, ki imajo radi različne zvrsti glas- be, tudi v tem za druženje sicer neprijaznem času, vsaj malo raz- veselijo in se predajo pozitivnim mislim. Posneli so jo kar v doma- čem studiu avtorja, ki upa, da bo skladba prišla do poslušalcev in da ji bodo z veseljem prisluhni- li. Prvi odzivi so pozitivni, tako so prepričani, da ji bodo z vese- ljem prisluhnili ob marsikateri Letošnje leto si želijo sloven- ski glasbeniki vseh žanrov čim prej pozabiti. Koronavirus jim je preprečil številne nastope, tudi narodno-zabavni ansam- bli niso mogli stopiti na oder in razveseliti svojih privržen- cev. To pa še ne pomeni, da je utihnila tudi glasba. Mnogi med njimi so ustvarjali tudi v tem obdobju, nastale so številne lepe viže, polke in valčki, ki so jih že uspešno predstavili na družbenih omrežjih skupaj z videospoti. Mnoge pa se bodo našle tudi na zgoščenkah. V času koronavirusa pa se niso rodi- le samo nove narodno-zabavne viže, nastali so tudi novi ansam- bli narodno-zabavne glasbe. Eden takšnih je tudi ansambel Krajšek, ki ga sestavljajo sami preizkušeni glasbeniki, ki so na slovenskih narodno-zabavnih odrih že dolgo vrsto let: Saša Ha- žič Dražnik, Martin Voršnik, Jaša Vrečko, Dejan Žnider in Rok Krajšek, vodja ansambla Rok Krajšek, ki je tudi plodovit avtor nove glasbe. V manj kot pol leta, skupaj so od junija letos, jim je uspelo narodno-zabavno sceno obogatiti že z dvema lastnima skladbama. Po polki Zaljubljena, ki so jo predstavili septembra, za katero je besedilo napisal Matej Trstenjak, za glasbo in aranžma pa je poskrbel sam vodja ansam- SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Krajšek Vinski praznik počastili z novo polko Foto: zasebni arhiv Ansambel Krajšek je razveselil z novo polko – Martinova klet. Cirkulane  Otroci, pišite božičku Božičkova pisma zbirajo do 11. decembra Čeprav je letošnje leto bistveno drugačno od minulih, pa koronaepidemija Božičku ne bo preprečila načrta, da obišče otroke v občini Cirkulane. Foto: M24 Kljub epidemiji bo Božiček obiskal otroke v občini Cirkulane. priložnosti. Kot so prepričani, da bo ob vinskem prazniku 2021 postala ena od tistih skladb, brez katerih vinskega praznika novega letnika ne bo. Člani ansambla Krajšek, gre za klasični trio z dia- tonično harmoniko ter pevko in pevcem, bodo že v kratkem raz- veselili tudi s svojo prvo zgoščen- ko. Lastnih skladb jim zagotovo ne bo zmanjkalo, saj ob vodji an- sambla komponirajo tudi drugi njegovi člani. Ansambel Krajšek ob naro- dno-zabavni glasbi uspešno pre- igrava tudi zabavno glasbo. Poljčane  Živih jaslic v Studenicah letos ne bo Po 22 letih bodo božič praznovali doma Turistično društvo Samostan Studenice je letos primorano žive jaslice odpovedati. »Odločitev je bila resnično težka,« je priznala predsednica društva Maja Bračko. Studeničanov, več kot 100 jih je vsako leto sodelovalo v pripravah, približno 50 pa nastopalo, v 20 letih niso ustavile vremenske nevšeč- nosti, bolezni nastopajočih, niti smrti v ožjih družinskih krogih. »Ved- no smo vse uredili, se dogovorili, našli rešitve. Letos žal ne moremo. Resnično gre za nekaj, kar je močnejše od nas,« je dejala Bračkova. Kljub temu da živih jaslic, katerih uprizoritev si je vsako leto v treh dneh ogledalo več tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije, letos ne bodo mogli izpeljati, pa si bodo lahko mimoidoči na velikem platnu v centru vasi ogledali posnetek ene izmed uprizoritev. »Želimo pričarati vsaj malo božičnega vzdušja,« je pojasnila predsednica in zagotovila, da letošnja prekinitev ne pomeni konca tradicije živih jaslic v Studenicah. »Verjamem, da se bomo priprav na žive jaslice v prihodnjem letu lotili še z večjim žarom in veseljem.« Foto: Milan Sternad Studenice so bile več kot dve desetletji kulisa božični zgodbi, ki je v kraj pod Bočem privabila več tisoč obiskovalcev. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  1. decembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 250 g moke, 2 žlici sladkorja, 3,5 dl mleka, 3 jabolka, 1 jajce, 2 žlički pecilnega praška, cimet, ščepec soli. V skledo presejemo moko, pecilni prašek, cimet in ščepec soli ter primešamo sladkor. Pose- bej razmešamo mleko in jajce ter mešanico prilijemo k pomešanim suhim sestavinam. Glad- ko razmešamo. Nazadnje primešamo naribana olupljena jabolka. Segrejemo olje. Z žlico, pomočeno v vroče olje, zajemamo testo in ga polagamo v ogreto olje. Cvremo, da se testo zlato rumeno obarva. Ocvrte jabolčne miške iz olja pobiramo s penovko. Prelagamo jih na papirnate brisače, da se dobro odcedijo. Po okusu jih lahko potresemo s sladkorjem v prahu. TOREK SREDA ČETRTEK krompirjeva omaka, kranjske klobase, skutne palačinke juha iz brstičnega ohrovta, pečen piščanec, mlinci, solata, puding prežganka, kašnate klobase, dušena kisla repa s smetano, jabolčne miške PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, slivovi cmoki, mešani kompot iz jabolk in breskev grahova kremna juha, rižota z mesom, rdeča pesa v solati, marmeladni zavitek goveja juha, puranji zrezki v čebulni omaki, široki rezanci, zeljna solata, jabolčna pita piščančji paprikaš, testenine, zelena solata, čokoladni mafini Juha iz brstičnega ohrovta s česnom , Ker ima letos veliko ljudi več časa za razmišljanje in delo na vrtu, mnogi nasedajo številnim nepreverjenim in pogosto nepravilnim nasvetom na raznih spletnih forumih. Zdaj je seveda za to več časa, razen če morate biti s svojimi otroki v šoli. Eden izmed takih nasvetov je obvezno apne- nje na vrtu. Pa je res tako obvezno, kot mnogi menijo? Najpogosteje je pH na vrtu previsok Zelo pogosto na vrtovih analiza pokaže pH nad 7,0. V tem primeru je moten sprejem mnogih mikrohranil, kot je bor. Prav tako je že moten sprejem fosforja in kalija, ki ima pomembno vlogo pri kakovosti pridelka in predvsem odpornosti rastlin. Previsok pH tudi pomembno vpliva na raz- gradnjo organske snovi v humus, preperevanje mineralov, torej tudi na samo tvorbo rodovitnega dela prsti. Z apnenjem, kot vidite, torej lahko naredite veliko škode, če dvigujete pH po nepotreb- nem oziroma takrat, ko je sam po sebi že visok. Če analiza res pokaže bazično reakcijo vaših tal (visok pH), svetujem, da vsaj na gredice, kjer boste sadili plodovke, nasujete nekaj kisle šote in to počnete kar nekaj let. Nekaj o pH zemlje Težave z mahom so postale ponekod že velike in tudi tukaj najdejo ljudje rešitev v apnenju. Zato naj razložim nekaj osnovnih pravil o apnenju oz. pH tal, zaradi katerega pravzaprav apnimo. Zemlja je zelo zapleten organizem, a pravi vrtnar ve, da je zemlja živa. Če v njej ni življenja, je lahko »na videz« še tako lepa, črna, rjava …, a ni rodovitna. pH tal ima pomemben vpliv na živ- ljenje organizmov v tleh, pa tudi na sprejem hranil v rastline. Zato se nobeni ukrepi, ki pH zemlje spreminjajo, ne izvajajo, če nam analiza ne potrdi, da je zemljišče res kislo. Nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je tako nekdo rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto. Vrtnine so srečnejše pri nekoliko zakisani zemlji Za vrtnine je idealen pH med 6 in 7. Pri tem je lahko nekoliko nižji (do 5,5) na pe- ščenih zemljiščih, na težkih tleh pa je ob rezultatih pod 6 že treba ukrepati. Ukre- panje pomeni seveda apnenje, čeprav ni samo kalcijev karbonat (apno) tisti, ki lah- ko dvigne pH. Ko skušam ljudem razložiti, zakaj, jih vprašam, zakaj se je v preteklo- sti apno pravzaprav uporabljalo. Z njim so razkuževali. Razkuževanje pa pomeni uničevanje mikrobov, mikroorganizmov, ki povzročajo gnitje, smrad, bolezni, li- šaje … Že v začetku pa sem poudarila, kako pomembno je, da so v zemlji čim bolj različni in številčni mikroorganizmi. Teh je veliko več kakor škodljivih, razen v izrednih primerih, prav te pa tako običaj- no povzročimo sami. Za apnom, apneno moko, uničujemo tudi koristne organizme v tleh. Zemljo pravzaprav razkužimo. Res pa je, da pri zelo nizkem pH zemlje, v kislih tleh, le-ti tudi ne delujejo pravilno ali pa jih sploh ni, saj pogoji zanje niso ustrezni. Če ni mikroorganizmov, rastline tudi hranil ne sprejemajo ustrezno ali pa jim niso dostopna. Zeleni nasveti Apniti, kdaj in zakaj Za nami je prva adventna nedelja, ki pa smo jo letos praznovali nekoliko drugače. Verjetno ste mnogi še vedno bolj v mislih na vrtu in manj pri praznikih. Sestavine: 1 žlica olja, 1/2 čebule, 4 stroki česna, 400 g brsčnega ohrovta, sol, poper, 3 dl zelenjavne juhe, 2 dl mleka. Na olju prepražimo sesekljano čebulo in dva stroka česna. Dodamo opran in narezan brsč- ni ohrovt, sol, poper in prilijemo zelenjavno juho. Kuhamo toliko časa, da se začne ohrovt mehča. Nato vse skupaj prestavimo v mešalnik, prilijemo še mleko in zmiksamo v kremno juho (lahko pa seveda uporabimo palični mešalnik). Preostala dva stroka česna narežemo na tanke lisče in hrustljavo popečemo v ponvi. Ko juho nadevamo v krožnike, jo potresemo s prepraženim česnom. Pomemben je izbor pravega pripravka Da pa ne bomo z apnenjem pretiravali, uničevali koristnega, ne samo škodljive- ga, predlagam, da se odločite za upora- bo mletega apnenca. Dosegljiv je tudi v manjših pakiranjih, če ga zahtevate. Mleti apnenec je samo mleta, apnenčasta ka- mnina, ki je je v Sloveniji veliko. Ni tako agresiven in nima močnega, hitrega ne- gativnega vpliva na mikrobe v tleh, prav tako pa zemljo rahlja, jo hrani s kalcijem, le ta pa je na razpolago tudi rastlinam. Mleti apnenec in ima tudi podaljšano de- lovanje, počasi se razgrajuje in uravnava pH zemljišč nekaj let. Lahko ga damo tudi v večjih količinah. Apno ali apnena moka pa delujeta hitro in lahko bi rekli razdiral- no, vendar učinek spet hitro popusti. Kdaj apnimo Apnimo torej samo, če analiza tal pokaže, da je pH tal nižji od 6. Najbolje je apniti pozimi, ko zemlja počiva. Takrat so mikroorganizmi v zimskem spanju in apno nanje najmanj vpliva. Po drugi strani pa mora med gnojenjem z organskimi gnojili in apnenjem miniti vsaj 1 mesec. Če ste v zemljo že zadelali gnoj ali uporabili gnojevko, lahko apnite le tako, da mleti apnenec posujete po površini in ga pustite kar tam. Pravzaprav material za apnenje vedno puščamo na površini in pustimo, da počasi prodre v tla. Zelo pomembno je tudi vedeti, da nekatere vrtnine ne prenašajo apnenja. Zato gredic, kjer bo naslednje leto rastel krompir, pa tudi rdeča pesa, ne apnimo. Dokazano je namreč, da sta apnenje in krastavost gomoljev povezana. Pravzaprav se je v poskusih apnenje poznalo na pridelkih še tri leta kasneje. Jabolčne miške Foto: Miša Pušenjak Mleti apnenec je naravni material, ki ni agresiven. Foto: Miša Pušenjak Različni materiali za uravnavanje pH; vsi so manj agre- sivni za živelj v tleh kakor apno. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  1. decembra 2020Poslovna sporočila18 RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. JE VAŠ IZDELEK V EMBALAŽI? REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! VSAK KONEC MESECA! Sa lo m on d .o .o . Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. STROKOVNJAKI NAPOVEDUJEJO: KAJ NAS ČAKA? Hujšanje je dodatna nagrada DIETA MITO ODSTRANI BOLEČINE + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. SANREMO 2021 MEGAN FOX MOJCA MENART JOHNNY DEPP MITJA FERENC Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  1. decembra 2020 Ljudje in dogodki 19 Dve, UP Mladi Poetovio koope- rativa in UP Palčice, sta se regi- strirali že v lanskem šolskem letu in se letos intenzivno pripravljata na udeležbo na Mednarodnem sejmu učnih podjetij, preostala tri učna podjetja so podjetja dija- kov drugih letnikov in so v času iskanja poslovnih idej in tik pred registracijo. Cilj UP Mladi Poeto- vio kooperativa je, da z različnimi dejavnostmi ož ivijo mesto Ptuj. Te dejavnosti so Hiš a z razno hrano in prigrizki, Shisha bar, karaoke, Ljubezen po ptujsko, Tri Muš ke- tirke, prostor za najstnike ter igre na prostem. Da bi svoje dejavnosti uspešno tržili, so oblikovali vsto- pnico »Poetovianko«, z njo pa se lahko enkratno dostopa do vseh ponujenih aktivnosti. Posebno po- zornost so posvetili tudi logotipu svojega učnega podjetja. Dijaki so si namesto črke »V« v imenu doda- li dvojno fl avto – simbol grške bo- ginje Evterpe, ki je muza zavetnica praznovanj in zabav. Na ta način so poudarili bogato zgodovino mesta Ptuj, obenem pa poudarili praznovanja in zabavo, ki bodo predmet poslovanja njihovega podjetja. V UP Palčice, ki se prav tako aktivno pripravlja na mednaro- dni sejem v Celju, je cilj pomagati vsem sladkosnedom, ki si želijo živeti boljše in predvsem bolj zdra- vo življenje, in to brez odrekanj. Prav tako želijo spodbujati ljudi, predvsem mlade, k sprejemanju samega sebe. »Zagotovo je naj- pomembnejše spoznanje, kako se počutimo v svojem telesu. Pri tem sta ključnega pomena zdrava pre- hrana in gibanje. Ne zaradi izgleda, temveč zaradi dobrega počutja!« poudarjajo. Palčice in palčki v tem podjetju pridno ustvarjajo slaščice in pišejo knjigo z recepti, ob tem pa se seveda tudi brez slabe vesti sladkajo. Ponosni na dijake in njihove poslovne ideje Na Ekonomski šoli ŠC Ptuj so na delovanje učnih podjetij zelo po- nosni in dijake spodbujajo, da so v njih čim bolj aktivni. Prepričani so, da so učna podjetja izjemna priložnost, da se dijaki preizkusijo, ne samo pri iskanju in realizaciji poslovnih idej, ampak tudi na raz- ličnih delovnih mestih. Delo v uč- nem podjetju namreč poteka kot v pravem podjetju, saj dijaki razi- skujejo trg, sestavljajo ponudbe, sklepajo prodajne pogodbe, pro- dajajo svoje izdelke, nadzorujejo dobavne roke, izstavljajo plačilne naloge … »Prav tako pa jim tovr- stna dejavnost v šoli omogoča, da razvijajo tudi druge kompetence, kot so zanesljivost pri delu, varo- vanje poslovnih podatkov, ureje- nost delovnega mesta, delovna disciplina, spremljanje novosti, stalno dodatno izobraževanje, da se naučijo reševanja problemov in timskega dela in da znajo pisno in ustno komunicirati s strankami in sodelavci,« so še dejali na ptujski ekonomski šoli. Ptuj  Učna podjetja – prostor za prepletanje teorije in prakse Od zabave za mlade do zdravih slaščic S prenovo srednješolskih strokovnih programov se je v programu ekonomski tehnik pojavilo kar precej ur, namenjenih praktičnemu izobraževanju v obliki učnih podjetij. V šolskem letu 2020/21 jih na Eko- nomski šoli ŠC Ptuj deluje pet. Foto: Ekonomska šola Ptuj Na ptujski ekonomski šoli v tem šolskem letu deluje pet učnih podjetij. Ptuj, Ormož  Lidlova dobrodelna akcija Živila za ljudi v stiski V Lidlovih prodajalnah, med katerimi sta dve na Ptuju in ena v Ormožu, ta teden začenjajo akcijo zbiranja hrane za ljudi v stiski. Pojekt bodo izvedli že sedmo leto zapovrstjo. Košare, v katere lahko kup- ci odložijo živila, ki jih želijo podariti ljudem v stiski, so na- meščene v vseh Lidlovih pro- dajalnah po Sloveniji. Zbirajo se živila, ki so konzervirana, in tista, ki imajo daljši rok trajanja. Zbiranje bo organizirano do 8. januarja. »V Lidlu Slovenija se v skladu z našo trajnostno pobudo Ustvarimo boljši svet lotevamo mnogih dobrodelnih projektov in med drugim po- magamo ljudem, ki so se znašli v pomanjkanju. Posamezni- kom in družinam želimo pomagati, zato v prazničnem delu leta, ko pomanjkanje občutijo še bolj kot sicer, za njih organiziramo zbiranje hrane. Letošnje leto je bilo za marsikoga precej težko, stiske ljudi so zaradi razmer postale še večje, in da bi vsaj nekoliko pomagali, smo v naše trgovine že sedmo leto zapored postavili zbiralne košare. »Kupi 1 več in oddaj v košaro,« s temi besedami bomo ves december vabili k nakupu hrane za lokalne organizacije, ki pomagajo posameznikom in družinam v stiski,« so pojasnili v Lidlu Slovenija. Foto: ČG V Lidlovih poslovalnicah na Ptuju se živila zbirajo za CSD Spodnje Podravje in društvo Ars Vitae, v ormoški pa za tamkajšnje območno združenje Rdeče- ga križa. Podravje  Podjetje Mark Metal praznuje 100 let družinske tradicije in inovativnosti Družinsko podjetje iz Spitala am Pyhrn praznuje 100-letnico pod geslom „Prihodnost ima v podjetju Mark zgodovino“. Podjetje, ki ima svoje prostore in kar 120 od skupno 380 zaposlenih tudi na Ptuju, je leta 1920 ustanovil Rudolf Mark, starejši. Takrat so bili trdno zakoreni- njeni v čevljarski industriji, ušesca in kljukice za čevlje so še dolgo proizvajali in pošiljali po vsem sve- tu. Z vstopom tretje generacije, Thomasa in Rudolfa Marka, je bil narejen pomemben korak v smeri avtomobilske industrije. Thomas Mark se je leta 2000 preusmeril, Rudolf Mark pa je še naprej sam vodil podjetje. Vnuk ustanovitelja in sedanji (še vedno) direktor se s ponosom spominja preteklih ča- sov: »V sedemdesetih letih je pro- padla celotna čevljarska industrija in morali smo reagirati. Vstop v av- tomobilsko industrijo sprva ni bil enostaven, vendar smo prepričali s kakovostjo in predanostjo naših zaposlenih. Ravno ta sprememba v industriji nam je omogočila tako Foto: Arhiv Podjetja Kristina Rami - Mark in Rudolf Mark sta ponosna na uspešno mednarodno podjetje in odlične sodelavce. velik napredek v zadnjih nekaj letih. Zaposlitev in usposabljanje številnih sodelavcev (trenutno 385 na lokaciji Spital am Pyhrn in 120 na lokaciji v Sloveniji), ustanovitev lokacij v Sloveniji in na Kitajskem kakor tudi velik prizidek k poslo- pju podjetja tik ob avtocesti. »Tudi prodaja je nenehno rasla, tako da je bilo lani doseženih več kot 70 milijonov evrov prodaje, načrtova- nih 100 milijonov evrov prodaje pa je bilo v dosegu,« pravi direktor. Krize so del življenja, vprašanje je, kaj storiti z njimi V zadnjih 100 letih seveda ni bilo vedno lahko. Preživeli smo upad v čevljarski industriji v sedemdese- tih letih, gospodarsko krizo leta 2009 in zdaj se soočamo s trenu- tnimi izzivi v avtomobilski indu- striji, pa tudi korono. »Na izzive smo se morali vedno odzivati – z zdravo pametjo in potrebno iskri- co poguma za spremembe in ino- vacije,« se spominja Rudolf Mark. »Mislim, da je ravno to naša moč. Ne držati se starih vzorcev, ampak imeti pogum in nekaj spremeniti. Mirovanje je vedno nevarno za podjetja,« dodaja Christina Rami - Mark. Kot hči Rudolfa Marka bo z obletnico podjetja 19. novem- bra prevzela tudi vajeti podjetja. Seveda ob podpori očeta, ki je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in spremljajočo sproščenostjo vedno na voljo z nasveti in dejanji. Tudi praznovanje ima tradicijo pri Marku Ravno zato ni razočarano le vodstvo, temveč tudi vsi zaposle- ni, ker načrtovanega slavja letos nismo mogli izpeljati. »Je prelože- no, ni preklicano, zato bomo nas- lednje leto 100% praznovali našo 100-letnico. Lahko smo zelo po- nosni na takšno obletnico, ki je ne bi mogli doseči brez naših visoko usposobljenih zaposlenih. In zato ne bomo dovolili, da bi to prazno- vanje zamudili. Tudi če nekoliko zamuja,« je prepričana Christina Rami - Mark. V naslednjih nekaj letih je se- veda načrtovano veliko. Glavni razglašeni cilj je doseči mejo 100 milijonov evrov prometa. „Smo na dobri poti,“ se strinjata tako oče kot hči. »Spar Slovenija je nov hi- permarket v Lenartu zgradil v petih mesecih. Nova trgovina skupaj obsega več kot 1.800 kvadratnih metrov sodobno urejene površine. Objekt je grajen po načelih energetske učinkovitosti. Pred trgovino je prostor za brezplačno parki- ranje 146 vozil. Za kakovostno ponudbo in prijetno nakupovalno vzdušje bo skrbelo 26 zaposlenih,« so o novem Sparovem hipermarketu v podravski regiji pojasnili v vodstvu podjetja. O ponudbi v prodajalni so dodali: »V ospredju trgo- vine so sveži oddelki z bogato založenim oddelkom sadja in zelenja- ve, na lesenem kozolcu so na voljo izdelki slovenskih pridelovalcev. Kupcem so na voljo štiri samopostrežne blagajne.« Lenart  Spar z novim hipermarketom Nova prodajalna Trgovska veriga Spar se je v Lenartu preselila v nove pro- store, ki so tudi na drugi lokaciji, kot so bili dosedanji. Po novem je Sparova prodajalna v Industrijski ulici 49. Foto: Spar Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 20 fi lm, recimo tistega, ki je zmagal na Oskarjih, a brez podnapisov. Nisem prepoznala artiklov v trgovinah, ne razumela sistema izposoje električ- nih koles, še manj pismenk v jav- nem prometu. Najvarneje je bilo iti peš, ker če bi slučajno šla prehitro (recimo z mestnim avtobusom) ali v napačno smer – kdove, kako bi naš- la pot nazaj. Sicer ne vem, kako naj bi mi to koristilo, a ena izmed prvih besed, ki sem se jih naučila, je bila: »Si lou wen ni ya«, čeprav dvomim, da je kdo vedel, kje leži naša dežela, četudi je razumel, kaj mu želim po- vedati. Kljub temu da po večini potu- jem sama, nisem nikoli zares sama. Pogosto kdo prisede, mi ponudi besedo, in čeprav ne govorimo istega jezika, je prijateljski nagib običajno pristen (če le ni vpletenih preveč prošenj za selfi je in TikTok videe). Navadno se vozim z vla- kom, v mestih se ustavljam za kak teden, dva, včasih tri. Brez pravega cilja in želje, da bi se spoprijateljila vsaj z zemljevidom. Malo na pamet kupujem vse od vozovnic za vlak, do sadja in zelenjave, ki mi ga bra- njevke izročijo šele po tem, ko ske- niram QR-kodo, s katero mi mahajo pred nosom. Aplikacije so tako na- predne, da jih večina na mojem, za Kitajce »predpotopnem« telefonu, ne deluje. Zgodi se tudi, da zaradi nerazumevanja kupim vozovnico v napačno smer ali jo po pomoti rezerviram s številko starega po- tnega lista. V obeh primerih prido- bim brezplačno nočitev na trdih stolih železniške postaje. Včasih se v kakšnem mestu še izgubim (in to kljub buljenju v telefon in sledenju hudo zapletenim navodilom kitaj- ske navigacije). Nekoč sem zatava- la v enem izmed ogromnih parkov, ko mi je naključna pohodnica po- magala najti pot, ki vodi nazaj do mesta. Med hojo me je zalagala z mandarinami in bonboni in še da- nes se sprašujem, kako je vedela, kam sem namenjena! »Potovati je naporno, to se ti res mora dati,« je pripomnila moja najboljša prijateljica, ko sem ji pri- povedovala eno izmed takšnih pri- god. Dokler se nisem znašla na Ki- tajskem, nisem niti pomislila, da bi bile njene besede lahko resnične … Najbrž imaš prav, Petra. In izgleda, da bo potrebno še precej domišlji- je, da razvozlam to svoje »kitajsko« življenje. torek  1. decembra 2020Križemkražem20 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  - (Kitajske) črtice Izgubljeno v prevodu (1) “Liù, liù”, mi pravi prodajalec. Istočasno žuga s pestjo. Palec in kazalec sta iztegnjena. Nepotrpežljivo artikulira zame nerazumljive zvoke. Na košček papirja nakraca nekaj znakov, ko se čudi, da ne znam niti brati. Odprem de- narnico, iz katere potegne deset juanov, vrne štiri. Foto: Mateja Toplak Kitajski sistem prikazovanja števil s prsti – od ena do deset (yī, èr, sān, sì, wǔ, liù, qī, bā, jiǔ, shí). Človek že razume, da na Kitaj- skem ne more računati na to, da bo kar znal brati in pisati, vendar da se ne bo mogel sporazumevati niti z gestami? Čeprav kitajščina, če jo obravnavamo kot skupek ki- tajskih jezikov, velja za najbolj raz- širjen materin jezik na svetu, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, je mandarinščina (splošno uveljavljen jezik oziroma narečje) za marsikoga španska vas. Ta izrazito zlogovni je- zik, ki se ne sklanja, niti ne sprega, je velik zalogaj za tujce, ki se ga želijo priučiti. In čeprav je slovnica menda preprosta, saj kitajski jezik ne pozna časov, spolov ter razlik med množi- no in ednino, je učenje intonacij tisto, kar je pravzaprav najtežje. Na primer beseda “ma”, katere pomen je odvisen od tonemskega naglaše- vanja, lahko pomeni: mati, konj, grajanje ali celo marihuana. Prve dni, ko še nisem imela ustre- znega prevajalnika in VPN-a (pro- gram, ki odpre povezavo do vsebin, kot so Google, Youtube, Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber ali Skype, ki so na Kitajskem cenzuri- rane), sem si večino komunikacije z domačini bolj za silo pretolmačila, kot da bi jo znala kakorkoli deši- frirati. Ko razumeš le majhen de- lček, si preostalo sproti domišljaš, podobno kot če bi gledal korejski AVIJAN - zadnji znani rimski basnopisec, BREKA - gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, LYOTARD, Jean-Francois - francoski filozof, SHARP, Phillip Allen - ameriški genetik, nobelovec leta 1993 Foto: Mateja Toplak Trafi ka? Morda pekarna? Foto: Mateja Toplak Sadje in zelenjavo mi branjevke izročijo šele po tem, ko skeniram QR-kodo, s katero mi mahajo pred nosom. Foto: Mateja Toplak “Bodite previdni, da se srečate?” Če sklepamo po sličici, so verjetno mislili nekaj takšnega kot: “Bodite previdni, da ne padete.” Prevodi v angleščino so izjemno redki, pa še ti so praviloma oplemeniteni s števil- nimi jezikovnimi spodrsljaji. Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 21 torek  1. decembra 2020 Za kratek čas 21 Dodal je, da ta tema ni nova. »Neformalni pogovori med alpskimi državami o usklajenem delovanju oziroma odprtju zimskih središč na evropski ravni so potekali že pozno poleti in se kot neustrezni niso na- daljevali,« je povedal tiskovni predstavni švicarskega turizma. »Predvi- devamo, da ta pristop tudi zdaj ne bo uspešen,« je poudaril. Tudi zimska športna središča v Franciji bodo lahko med božično- -novoletnimi prazniki odprta, vendar pa žičniške naprave ne bodo smele obratovati. Tako smučanje v Franciji čez praznike praktično ne bo mogoče. Bo pa možno udejstvovanje v drugih zimskih športnih in aktivnostih, kot so tek na smučeh, drsanje in pohodi, saj zanje običaj- no niso potrebne žičniške naprave. Premier je dodal, da se z drugimi članicami EU usklajujejo o datumu odprtja smučarskih središč. Za to, da bi smučišča ostala zaprta, se zavzemata Nemčija in Italija, Avstrija pa temu nasprotuje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že pred tem dejal, da si težko predstavlja, da bi bila smučišča odprta za praznike. »Bolje bi bilo, če bi razmišljali o odprtju januarja,« je dodal. 350 francoskih smučarskih središč je bilo kritičnih do te Macronove napovedi, saj so tedni okrog božiča in novega leta ključni za njihovo preživetje. Takrat običajno zaslužijo do četrtino letih prihodkov. Celo- ten francoski zimski športni sektor ima na leto okoli 11 milijard evrov prihodkov, med sezono pa zaposluje 120.000 ljudi. EU  Države različno o smučarski sezoni V Švici smučišča odprta, v Franciji delno V Švici bodo smučišča to zimo odprta, je pred nekaj dnevi napovedal tiskovni predstavnik švicarske turistične organizacije Markus Berger. »V Švici so vlada, organi in turistična panoga prepričani, da je švicarska pot trenutno prava in da lahko zimska sezona varno poteka,« je povedal Berger. Foto: M24 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 1. do 7. decembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺ €  Rak  ☺ €€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺ €€  Škorpijon  ☺☺ €€€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€€  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 5 3 8 6 2 6 9 1 2 3 2 1 7 3 5 6 4 3 2 5 1 1 5 7 3 9 Ne, to vprašanje ni namenjeno (zdravstvenim) strokovnjakom, ki z raznimi nasveti poskušajo naše življenje spraviti v normalne tirnice. Namenjeno je tistim, ki so prepametni, da bi upoštevali te nasvete. V zadnjih desetletjih smo se očitno navadili na to, da imamo kup pravic, dolžnosti pa bore malo. Celo svojo mladež smo naučili, da imajo otroci pravice, dolžnosti pa smo tudi pri njih prezrli. Včasih so otroci na deželi že od malega pomagali svojim staršem. Pa so odnesli kužku vodo, pa so muckam dali mleko, pa so pri kurah pobrali jajca; tudi delavcem na bližnji domači njivi so znali odnesti kakšno pijačo. Sploh niso pomislili, da bi imeli ‚pravico‘ tega ne storiti. Ker so se zavedali nekaterih svojih dolžnosti, zaradi njihovega izpolnjevanja pa so potem vsi skupaj imeli več časa za družinsko druženje. Pravzaprav je bilo tudi skupno delo neke vrste druženje. Danes tega ni več. Otroci imajo pravice, v boju za te pravice pa so jim zgled njihovi starši. Ki imajo ‚pravico‘, da ne nosijo maske; imajo ‚pravico‘, da gredo k prijateljem v sosednjo občino; imajo ‚pravico‘ nekoga povabiti v svojo vinsko klet; imajo ‚pravico‘, da proslavijo neko obletnico. Ker človek ima abrahama samo enkrat. Tudi srebrna poroka je enkrat (no, pri nekaterih je lahko dvakrat, trikrat pa že ne ...). In‘nam‘ ne bo nihče jemal ‚pravice‘, da se imamo fajn. Dokler bomo imeli take zagovornike pravic (z raznimi Zlatkoti in Markoti na čelu), bomo žal še vedno preštevali mrtve v desetinah. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci po bolnišnicah bodo še naprej garali v nemogočih razmerah. Še naprej bomo nenadzorovano obolevali zaradi bolezni, ki preži za vsakim vogalom in samo čaka na lahkomiselne zagovornike ‚pravic‘, da se spravi na kogarkoli. Nekateri so prav navdušeni, ko v boju za ‚pravico‘ najdejo kakšno luknjo v zdravstvenih ukrepih– in tako lahko na primer gredo tisti obmejni te dni v hrvaške trgovine po nakupih. Ker tam lahko kupijo tisti pulover, ki jim je že dolgo všeč. Pri nas trenutno ni naprodaj, pri sosedih je. Imajo pač ‚pravico‘. Za šankom Kako dolgo še? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 7. decembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Vera Kolarič, Miklavž pri Ormožu. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  1. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Revija Naš dom že na prodajnih mestih in na Trafika24.si KULTURA BIVANJA HANA KARIM: Kompozicija popolnega pogrinjka RENATO & ROBERTO MINOTTI: Oblikovalci življenjskega sloga NIKA ZUPANC: Poetika vznemirljive harmonije INOVATIVNO: Dialog tradicije in brezčasnosti NAVDIH: Barsko doživetje UŽITKARJENJE: Domači spa100 strani za samo 3,80 EUR Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  1. decembra 2020 Oglasi in objave 23 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši ... (J. Medvešek) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 64. letu tragično umrl naš dragi mož, oče in stric Franc Kolar IZ LEŠJA 1B Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko- pališču v Majšperku. Žalujoči vsi njegovi Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. OSMRTNICA Življenjsko pot je prehitro sklenil Silvo Potočnik član Občinskega sveta Občine Žetale Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Občina Žetale Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ivana Milošiča IZ MURETINCEV 48B se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter prijate- ljem za ustna in pisna sožalja. Hvala PGD Mala Vas, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, godbeniku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. V 96. letu starosti se je poslovila Marija Mahorič, roj. Štrucl *5. 8. 1925 †24. 11. 2020 IZ KRAIGHERJEVE ULICE Pogreb bo 7. decembra ob 12. uri v ožjem družinskem krogu. Žalujoči, tvoji najbližji: Zlatka ter Valerija in Blaž z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, pra- babice, tašče, sestre, tete in svakinje Ivane Furek Z ZG. HAJDINE 89 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Hvala kaplanu g. Pri- možu Lorbeku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podje- tju Mir in godbeniku za odigrano Tišino. Njeni najdražji Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je svojo življenjsko pot v 64. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek in brat Roman Hovnik IZ FORMINA 37B Od njega se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili na gorišniškem pokopališču. Žalujoči: njegovi najdražji Alojz Kovačec, Juršinci 89, roj. 1953 – umrl 18. novembra 2020; Anton Gavez, Brezovec 37, roj. 1933 – umrl 19. novembra 2020; Marija Cvetko, roj. Golob, Dornava 100, roj. 1937 – umrla 19. novembra 2020; Jožef Fideršek, Pobrežje 171, roj. 1957 – umrl 20. novembra 2020; Terezija Merc, roj. Murko, Ptuj, Zagrebška c. 62, roj. 1930 – umrla 20. novembra 2020; Božislava Kokot, roj. Domadenik, Hrastovec 79, roj. 1949 – umrla 20. novembra 2020; Agata Samastur, roj. Frlič, Breg 15, roj. 1925 – umrla 16. november 2020; Peter Letonja, Ptuj, Maistrova ul. 35, roj. 1937 – umrl 19. novembra 2020; Marija Volgemut, roj. Kolarič, Kicar 49, roj. 1938 – umrla 21. novembra 2020; Alojzija Galun, roj. Živko, Ptuj, Žnida- ričevo nabrežje 8, roj. 1929 – umrla 21. novembra 2020; Marjeta Muršič, roj. Strelec, Moškanjci 67, roj. 1933 – umrla 20. novembra 2020; Angela Žerak, roj. Dorič, Medvedce 18, roj. 1944 – umrla 20. novembra 2020; Ciril Vuk, Mihovci pri Veliki Nedelji 72a, roj. 1935 – umrl 22. novembra 2020; Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, roj. 1932 – umrl 22. novembra 2020; Ivana Kokot, roj. Ropič, Hrastovec 153, roj. 1935 – umrla 23. novembra 2020; Alojzij Gregorec, Rucmanci 51b, roj. 1938 – umrl 22. novembra 2020; Marija Javornik, roj. Svoboda, Štuki 37, roj. 1924 – umrla 23. novembra 2020; Bruno Vajsbaher, Ptuj, Čufarjeva ul. 28, roj. 1942 – umrl 24. november 2020; Marija Veršič, roj. Obran, Sobetinci 28, roj. 1935 – umrla 24. novembra 2020; Matilda Ozmec, roj. Cvetko, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 9, roj. 1936 – umrla 25. novembra 2020; Anton Pleteršek, Mihovce 20, roj. 1950 – umrl 19. novembra 2020; Ana Dodlek, roj. Simo- nič, Hvaletinci 10, roj. 1934 – umrla 24. novembra 2020; Ivan Toplak, Ptuj, Peršonova ul. 42, roj. 1931 – umrl 25. novembra 2020; Ana Horvat, roj. Kukovič, Ptuj, Kvedrova ul. 4, roj. 1934 – umrla 25. novembra 2020; Ludvik Zadravec, Ormož, Hardek 40b, roj. 1951 – umrl 26. novembra 2020; Frančiška Pernat, roj. Frank, Pleterje 16a, roj. 1932 – umrla 25. novembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE REŠITELJ S POLITIČNEGA SMETIŠČA odpisani Karl Erjavec se v velikem slogu vrača IVAN ZIDAR ali s pomočjo Arabcev skriva premoženje pred ženo? LJUBICA JELUŠIČ nekdanja ministrica o nujnosti opremljanja Slovenske vojske ŠOLARJI V ČASU KORONE bomo z neposrečenimi ukrepi zavozili celo generacijo otrok? Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 30 do 100 kg. Mož- nost dostave. Tel. 031 542 318. PRODAM v 5. mesecu brejo kravo, si- mentalko, pregledano, pašno, in 9 me- secev staro telico, križana LS LIM, pašno. Tel. 070 250 441. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Star- še 23. Vsako sredo ZA ZVEZDE Štajerski TEDNIK torek, 1. 12. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo na Primorskem precej jasno, v notranjosti pa se bo po- stopno pooblačilo. Zjutraj bo po nižinah nekaj megle. Na Primor- skem bo pihala šibka burja, ki se bo zvečer nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne malo nad 0, na Primorskem do 9 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje DRSI je že pred časom konča- la dela na skali, ki se je sredi leta 2012 odkrušila in zgrmela v prepad. Skalovje in kamenje je končalo na regionalni cesti, sreča v nesreči je bila, da na cesti ni bilo vozil in je dogodek minil brez žrtev. DRSI je sanacijo skalnega podora začela v letu 2018, letos so dela končali. Na gradbišču so ostali žerjav in bivalni- ki, ki so jih imeli namen prav te dni pospraviti. Odstranili bi tudi cestno zaporo. A delo je prekinila tragedi- ja. V četrtek pozno popoldan, ko se je že mračilo, je v Podravju odjekni- la vest o hudi delovni nesreči. Eden izmed delavcev, ki so demontirali žerjav, se je smrtno ponesrečil, dva sta hudo poškodovana, so se glasi- la prva poročila o nesreči. Na delo- višču je sicer bilo pet delavcev, dva sta jo odnesla brez poškodb. Pri re- ševanju ponesrečenih so pomagali gasilci, za reševanje so uporabili tudi gasilsko avto lestev. »Do sedaj je znano, da je dela ob demontaži žerjava opravljalo pet oseb, za- poslenih v slovenskem podjetju. V nesreči je umrl 70-letni delavec, doma iz Maribora, hudo sta se poš- kodovala še 39-letni Hrvat, ki so ga prepeljali v UKC Maribor, in 32-letni moški iz Rač, ki pa so ga prepeljali v SB Ptuj. Dva delavca v nesreči nis- ta bila poškodovana,« je v petek v sporočilu medijem med drugim za- pisal predstavnik za odnose z jav- nostmi Policijske uprave (PU) Ma- ribor Miran Šadl. Dodal je še, da so kriminalisti PU Maribor preiskavo okoliščin, ki so povzročile nesrečo, nadaljevali v petek. »Zraven mari- borskih kriminalistov in kriminali- stičnih tehnikov smo v ogled kraja nesreče vključili strokovnjake Naci- Borl  Tragična nesreča pri demontaži žerjava Namesto veselja tragedija Obnova gradu Borl, ki je v lasti države, je bila dolga leta težko pričakovana investicija. Ko so se na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) in Ministrstvu za kulturo odločili za ta korak, je bilo v lokalnem okolju in med civilno družbo čutiti optimizem, da se grajskemu očaku, ki ponosno stoji na skali nad Dravo, obetajo lepši časi. Foto: MZ Pogled na delovišče, kjer se je v četrtek pri demontaži žerjava smrtno ponesrečil 70-letni Mariborčan. Nesreča se je zgodila ob 16. uri, ko se je dan že prevešal v večer. Zaradi teme so preiskavo nesrečnega dogodka v četrtek prekinili in jo nadaljevali naslednji dan. Foto: PGD Cirkulane Pri reševanju ponesrečencev na žerjavu so sodeloavli tudi člani PGD Cir- kulane in Ptuj. Rojstva: Tjaša Markač, Dragučova 26a, Perni- ca – deklica Severina; Metka Kaiser, Mladinska ul. 9, Kidričevo – deklica Ela; Tadeja Matjašič, Stojnci 51, Markovci – deček Gal; Petra Dre- venšek, Trdobojci 69, Zg. Leskovec – deklica Maša; Špela Tkalec, Svetla ul. 2, Miklavž na Dr. polju – deklica Lara; Klara Kristovič, Spuhlja 135a, Ptuj – deklica Zara; Špela Vitasovič, Kr- čevina pri Vurbergu 135c, Ptuj – deček Sven; Petra Šeruga, Žabjak 26c, Ptuj – deklica Julija; Melita Lesjak, Draženci 40a, Hajdina – deček Mark; Tanja Gajser– deklica Naja. Foto:GT / M24 Damjan Jerebic naj bi lani v tem času oropal dve poštni poslovalnici. Ptuj  Sojenje Jerebicu odpadlo Razlog: karantena zaradi korone Za petek je bila na okrožnem sodišču razpisana glavna obravnava v primeru sojenja 33-letnemu Prekmurcu Damjanu Jerebicu, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja ropa poštne poslovalnice v Trnovski vasi. Od ropa pošte bo kmalu minilo leto dni. Jerebic odgovornost za rop zanika, kako se bo o krivdi izre- kel tričlanski senat Okrožnega so- dišča na Ptuju, pa bo verjetno tudi že kmalu znano. Izvajanje dokazov je več ali manj izčrpano, kazenski postopek je tik pred zaključno besedo strank: tožilstva in obdol- ženega oziroma njegovega zago- vornika. Predvideno je bilo, da se sojenje nadaljuje v petek, 27. novembra, vendar je sodišče razpisani narok glavne obravnave preklicalo. Raz- log: karantena predsednice sena- ta, ki ji je bila odrejena po visoko rizičnem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2 na delovnem mestu, so na ptujskem okrožnem sodišču pojasnili za naš časopis. Obtožen tudi ropa pošte v Veržeju Medtem ko se sojenje Jerebicu na ptujskem sodišču bliža h kon- cu, bo, kot kaže, kmalu sedel še na zatožno klop murskosoboške- ga. Tožilci okrožnega državnega tožilstva Murska Sobota so zbrali dovolj dokazov, da so zoper njega spisali še obtožnico za lanski rop pošte v Veržeju, poroča Vestnik. Spomnimo. Rop poštev v Verže- ju se je zgodil 20. novembra 2019, storilec je s seboj odnesel 6.800 evrov gotovine. 12. decembra je sledil rop poštne poslovalnice v Trnovski vasi, ko je storilec v pro- store pošte vstopil tik pred kon- cem poslovnega časa in od usluž- benke zahteval izročitev gotovine (izkupička tistega dne). V žep je pospravil 1.300 evrov in izginil v noč. Preiskava obeh dogodkov je kriminaliste in tožilce pripeljala do zaključka, da naj bi bil za oba dogodka odgovoren 33-letni Iža- kovčan Damjan Jerebic. onalnega forenzičnega laboratorija iz Ljubljane, delovnega inšpektorja in sodnega izvedenca za žerjave. Ker gre za kompleksno preiskavo, bo ugotavljanje vzrokov za nesrečo in kako je do nje prišlo, predvidoma trajalo dalj časa,« je poudaril Šadl. Gradbišče zaradi preiskave vzroka nesreče miruje Skalno brežino pod borlskim gradom je saniralo podjetje Pon- dus iz Bresternice. Na DRSI, ki je bila naročnica del, so v minulem tednu napovedali, da bodo opre- mo z delovišča, torej žerjav in bivalnike, umaknili do sredine de- cembra. Predvideno je bilo tudi, da se umakne cestna zapora in se ponovno vzpostavi dvosmerni promet. Bodo po četrtkovi tragič- no nesreči sledili napovedanemu cilju ali pa so načrte morebiti spre- menili? Odgovora na to vprašanje za zdaj ni moč podati, saj je nada- ljevanje del odvisno od preiskave vzroka nesreče. »Preiskava vzroka delovne nesreče še poteka. Dokler ne bodo končane aktivnosti vseh pristojnih organov, ni znano, kdaj bodo potekale nadaljnje aktivnosti za zaključitev gradbišča,« so pove- dali na DRSI. Dodali so še, da je za področje varnosti pri delu na grad- bišču pristojen izvajalec. V domeni DRSI (kot naročnika) je, da pri pre- daji gradbišča izbranemu izvajalcu del preda varnostni načrt, ki je izdelan v sklopu projektne doku- mentacije PZI (projekt za izvedbo) ter zagotovi koordinatorja za var- nost in zdravje pri delu, ki preverja in nadzira, ali so vsi izvedeni ukrepi v skladu z zakonodajo s področja zdravja in varstva pri delu. Delo sodišč se zaradi nevarnosti širjenja okužb s koronavirusom sicer že od začetka jesenskega dela epidemije izvaja prilagojeno. Zaposleni delo, kolikor je možno in izvedljivo, opravljajo od doma. Po navodilu vrhovnega sodišča so sodišča preklicala vse razpisane glavne obravnave, razen nujnih kazenskih, oziroma ko gre za priporne zadeve. Od 20. novembra (za obdobje 30 dni) tudi ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih.