TEORETIČNA PRAKTIČNA
TAMBURA
lasni&Vi^J
<«* V
//	v'' /t,n ‘o \V
//	'	-i»	5j5'	'^VN
r	f* ' % m-- ‘“-- A
ŠOLA
SPISAL
PROF. M. BAJUK
-i
T'*/
^V?r,V; ;>,V t*<^c 1' -Ä^'-v ; r.	_
■ JT» d
. - . -JWBWIaiEWBBBBI
._^.v.*;fern 4V,	••'	-	*1 «a®*
‘	'v.	/	.*•	,.'rv:	.
V LJUBU ANS, 1929
ZALOŽILA
JUGOSLOVANSKA
KNJIGARNA
NATISNILA
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA
cleopet‘ieDo ^ppak
frambueaika šola.
Spisal
ppofi. Jt. Baiuk
Ü Ljubljani, 1929. (Jugoslovanska knjigarna.
Vse pvaoLce pddcžaoe.
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana
Jfahor so spremljale gusle otožno (epsko) pripouedovalno junaško pesem srbskega pevca, tako je bila tamburica zvesta spremljevavfta brvaškib vesetib tiričnib pesmi, narodnih plesov in veselega družabnega življenja sp lob. Odtod se je tamburica zelo razširita v zadnjib desetletjih tuditi oam tabo\ da imamo danes poteg velikega števita l/'udi, hi se sami za se kratkočasijo s tamburico, tudi že nebroj tamburaškib zborov, äi resno poje skupno igro, hi zlepim in včasih izvrstnim uspebom oživljajo s svo/ 'o igro naše društvene in družabne prireditve.
A pa še l/udje, t[t tamburanje vseskozi podcenjujejo in zavračajo, češ dato ni nihaha umetnost Tem, če bodo citati te vrste, neba/' zagovora.
1.) Tamburanje je umetnost; če ga pravilno in sistematično po/imo. Ce ne dosega višine orkestra, godbe, hlaviga in drugib gtasbil, s tem še ni izpodbita popotnoma osa njepova vrednost. Saj so tudi med umetniki samimi razne stopnje n/ib umetniške popolnosti. Ce bi morali priznati pravico umetniškega ustvaganja samo dovršenim, na vrhuncu popolnosti stoječim umetnikom, potem bi naša umetnost kaj čudno izgtedala na vsebpoljih in v vseb dobab. Tamburanjeje pač nižja sto-
poja umetnosti, a umetnost je. Od nje imajo si rohe plastipriprostega judstoa pač oec kakor od naj-popolnejse giasbe, ker je ta /azja, njim in njihovim zmožnostim ume jena, zato/id pran tafio dviga, kakor dviga dovršena umetnost umetniškega izobraženca, (joda ini orkestri niso mogoči povsod ondot, koder so mogoči tamburaski zbori, zato veljaj: Vsakemu svoje!
2.) Ta robu ra nje zbuja in veča tamburašu glasbeni čut, uči ga ritmike, metodike\ barmonije.Seznani ga, četudi o skromnih me/at? s polifonijo. Tamburaš se oauči not in se usposabtja za dobrega peoca, ki je trdna opora pevskemu zboru.
3.) Tamburaši igrajo ponajoečskupno v zboru. Pri tem sejim zbuja družabni čutprjateijstoa, kijezta-sti v današnji povojni dobi najbojse zdravito za razbojen o sožitje.
4r.)T3olje je, če se shcjajofantje k tamburaškim vajam in se zabavajo s skupno igro, kakor da bi presedeli vse večere pogostilnah, beznicah in po vasovazju.
Vtem smislu sem se z v es e jem to til težkega deta to v tem zmislu posvečam našim vrtim tamburašem-. ~Pruo slovensko tamburasko solo.
V Ljubljani, 1. marca 1929.
I.	Teoretični del.
A. Trajnost tona.
§1. Ce udarimo navito struno, nam zazveni (zvok) ton. Toni imajo različno tra/nosč: eni zvene le bip, drugi neka/ trenotkov, tret/'i delj časa. Trajnost to -noo zaznamujemo z notami.
1.	Kote.
§ 2. Jtote so pismeni znaki, & nam točno označujejo trajnost tona. Merimo jo po mabib roke.
JYajdaljsa nota je oobee celinka o, ki zaznamuje ton štirit? maboo, tore/'toliko časa, dokler štirikrat zapored mahnemo z roko, tj približno 4 sekun-1 de.. Ton traja(zoeni) nepretrgoma.
Polovico celinke, torej ton dveb mabov zaznamujemo spolouinko d , ki obstoji iz ovala o {celinke)
iv	vrata I. Ton traja približno 2 sekundi.
Polovico po tovinke, torej ton enega maba zaznamujemo s četrtinko J f ki obstoji iz glave in vrata.
Jon traja pribtižno / sekundo.
Polovico četrtinhe zaznamujemo z osminko J\ ki obstoji iz glave; vrata in zastavice. Ion traja približno pol sekunde.
Polovico osminke zaznamujemo s sestnajstinko $ j ton traja četrtinko sekunde.
-1-
Š 3. Pregled not bi bi/ torej sledeči
i celinka ima
duei/z
V*
/K'Sl
l/z po
”1/S' AY& AVxn A V* A A^ “
. «*) J*J J)J t'> ii / i > J J /
1/16
Opomba-. Osmioke vežemo z vodoravno orlico n,
6	^	gxiia
šestnajstinke pa z dvema črtama J J J J .
^>r
^4.	razdelimo kteroholi noto r?a tri enake dele,
mesto na dva, dobimo fro/otce. zaznamujemo jib z lokom ir? številko J, & pr.;
_ , v 7fr^l\ /IV7?r7!\
mmrbmrfirnrhmrn
k	k
čč/?# razdelimo noto na pet enakid delov namesto oa štiri, dobimo peternice Ikvintole). označimo j ib z lokom in številko s, npr.:
^ //r\	//\V	~7v
rrjT3 nrn nrn nrn mil
ir
£5. Ce postavimo k noti piko, podal/samo noto za
polovico o/ene trajnostij np>r.: o • = o + cf, J- - J + J,
J. = J+ }J Ji = J + j*.
Z.Jtehaji (pavze).
§6. Znakom, hi nam zaznamuje/o one mate, med klerimi ne igramo, pravimo nehaji. Ti'zoaäi ima/o prav taho vrednost trajnosti äahor Dote.
/Štiri mahe traja celinski neba/] hi ga pišemo taho, da pod črto visi \	~~~
Dva maha traja polovinshi nehaj, hi ga pišemo taho, da na črti lezi•
En mal? traja četrtinshi nehaj• X Pol maha traja osminshi nehaj; y in četrtinho maha seslnajsiinshi nehaj: ¥ .
§ 7. Fregled nehajev bi Sil takle \
celinshiima
dvafa	-7*^	*j&	po
» *j4 j/	j/	”
»i/s y V	> V	* V	/V & *
/\ A A A A A	/\ /\
- 1/16 't ???????????????
i’Ä (3? postavimo h nehajupifto, ga podal/samo za polovico nfegove vrednosti. Zato traja ^-4+2=6 mabov2+1=3 mahe\ X- l+jz maha.
Opomba .• Celinski nehaj pomeni v splošnem tudi,
da en cel taht nične igramo brez ozira na število mabov.
B.Leaa tona.
§9. Tool oe zvene vsi enako, eni so višji (ianjši, drobnejši), drugi so nižji (deöeiejsi). Jtjib lego določamo z lego noč, äijib pišemo na črtovje.
v
1	Cvtouje.
§10. Crloije obsto/i iz petib sporednib vodoravnih črt in štirih medčrlij. Oboje štejemo odspodaj na-vzgor, —	t	—
3	—
To črtoije imenujemo glavno črtov/e. JYote pišemo na črte in v medčrija-.
k
er- O u——
— n O “ ~	=
§11. Poleg glavnega črtov/a imamo še pomožno črtov/e, hi obstoji izärathib črtic nad'glavnim čr-tovjem in pod njim } pišemo /ib za one ione, äileze izven glavnega črtovjcr, npr.;
 -g- -o- ^
lega noče oa črlovjupa noti šene določi imena.
-4-
2.	JfljUCL.
§ IZ. Lego ool in n/ib imena določamo s ključi, ki jibpišemo v začetku pesmi, i.s. violinski dL in basovski ~J'-
a.) Violinski.
§13. Ta ključ se imenuje tudi Q-kjuč,i.s. zato, ker lezi njegovo težišče na drugi črti' kjer je notap, violinski pa zato, her ga radi/'o vedno vse violine. JTote imenujemo s črkami iz abecede in jit? pišemo sledeče
gabcdefgah c d e f g a b c
Opomba-. Za bisernico, kontrasico in 1. bračje treba poznati samo one note od d navzgor, ker ne sega obseg omenjenih tamburic nize. Za 2. in d brač je treba poznati note od začetnega g do e, ker nauadno ne igrajo rise\ za/, in č. buparijo zadosča/o note od za-četka do a} čelobrač in berde imata basovske note.
Vsakdo naj se not n svojem, zgoraj označenem obsegu dobro nauči, da jit>gladko čitajja prvi pogied/
b) Basovski.
§14. Ta ključ ima svoje ime odtod, ker ga pišemo
-s-
nizkim glasovom (basom) io nizkim instrumentom. Jmenuje se pa tudi F- ključ, ker leži na četr& črti, na ktero pišemo noto/. basovski kl/učdo/očanotam sledeča mesta-.
^ho)	„	- n ~~ö~"0 o ° —-
z±z=" Q n o - — ■
  p a &
gab c d e f g a l) c Opomba -. Basovske note potrebujeta čelobračist in berdist, zato se Jib morata v označenem obsegu naučiti gladko čitati na prui pogled.
3.	lestvica.
SJS. JYase ubo nam samo pove, da se o zaporedni vrsti tonov navzgor in navzdolponavja skupina sedmib tonov z istim medsebo/nim razmerjem. Zato po/e istopesem obenem lab ko deček s svo/im visokim (tenkim) glasom in moe s svo/im nizkim glasom. St)'i/u pet/e teče tako lepo, da se meiodifi popolnoma kri/eta.
Teb sedem ponavt/a/očib se tonov ; c- d-e-f -g-a-1/ imenujemo lestvico. Jfer imamo n/ene stoprje (tonej ze po naravi v posiubu in teče lestvica sama po sebi vedno ravno (premo) določeno potjo imenu/emo premo, iestvico.
Š16. Jt/e stopn/e pa niso vse enako oddal/ene
-6-
druga od druge: 3. in 4. ter z Id s. sta bliže shupa/ ha kor vse ostale. Zato pravimo^ da tvori ca z da l/a med tema dvema stopnjama polton. razdal/a med vsemi drugimi pa cel ton.
Cel tov je torej razdalja med dvema sfopnjarrfa v lestvici tam\ kjer lezi med njima se kak vmesni top n pr. med c in d, d in e, fin gg in a, a in h, (Primeri razdelbo ubiralke u sliki 4.j Polton imenujemo pa razdaljo enega tona od drugega tedaj, če ne leži med njima nikah vmesni ton, n. pr. med e inf d in c. (Primešaj sl. 41)
§17. Jlasa temeljna prema lestvica, postavljena na c se torej glasi-.
/Stopnje, ti so zaznamovane z lokom ),značijo poltone} med vsemi drugimi stopnjami leži cel ton.
4.	P c es ta upi znaki.
318. Ce postavimo pred kterokoli noto višaj jf , zvišamo stopnjo za pol tona in damo do ti končnico -js, n. pr.:
Opomba: Poišči iv udari vse le note na oraču po s liki 4!
*
§19. Ce postavimo pred äterokoli noto nizaj b ^ znižamo stopo/o m po/ iona in damo noti končnico -es, o. pr.:
	■o '—^			
	[ I..PO t	i b-o. r4	3? J b o -Ib^'
ces i>es as ges fes es des ces OpombaPoišči in udari ose te note na dračupo si.4/ §20. Tone, kijih dobimo s prestavnimi znaki, bi torej leže izven stopenj preme lestvice, imenujemo vmesne ati lihe tone.	■
$21. Jfer leži med c in d samo en lid ton, hi ga dobimo iz zvišanega c (eis) ali iz znižanega d (des), sledi iz tega, da ima ta vmesni lifri ton sicer dve imeni (cis in des), da pa zveni oba tirat enako\ Iahe tone imenujemo istozvočne. Jstozvočni loviso se dis in es', fis in ges, gis in as, ais indes, dal/e e in fes, eis in f, d in ces, kis in c, ati v notah-.
OpombaPrepriča/ se o tem na ubiralki st 4 /
§22. Oba prestavna znaka flf in b) veljata za vse Dote istega imena do prihodke taktniee (§č6).
-S-
Ce pa bočemo pred taktnico ta ali oni znak preklicati, postavimo pred dolično noto vračaj tj, ki vrne noto zopet v D/euo pr volno lepo, npr.:
in; § l
3F=
S. Lestvice.
/
a.^ Durove.
§23. Lestvico, äi smo jo opisali u šS15-J7, imenujemo durovo. Prestavna znaka ff in b nam omogočata, da postavimo lestvico labko na vsako izmed sedmerih s topen/ lestvice. Samo na toje treba paziti, da ima vsaka temeljno obliko ■ polton med 3. in4. ter 7. Ins. stopnjo, sicer same cele tone.
i/
Ce začnemo lestvico z p, dobimo med 7. ins. sto-pnjo f-g cel ton, zato moramo 7. stopnjo f zvišati na fis. To zvišanje veja za vse/ do konca pesmi, če ni pred njimi vračaja. Da nam ni treba pisati toliko višajev sproti, pišemo ga tako/ za ključem, kar pomeni, daje lestvica postavjena na g in da igramo mesto f vedno fis. Lestvica ima sledečo obliko;	,
l
$=-] -)	 -	■	p	P	-	•
t
Jia isti način dobimo lestvice z £,3 in več višaji*
-9-
ö cis dis e fis gis ais fy
Opomba-. Vse prestavne zoaäe pisi natanko načeto ali o medčrtje note, kteri velja/o!
§24. Ce po stavimo testvico na / dobimo lestvico, ki ima polton med4. in S. (t}~ c) namesto med3. in 4. (a—b). 7o popravimo s tem, če znižamo 4 stopnjo l) v des. Jfer vel/a ta niza/ za vse b v pesmi, si prihranimo opetovano pisarye nižaja s tem, da ga pišemo takoj za ključem. lestvica ima sledečo obliko:
f g a ijes(b) c d e f
Jta isti način dobimo lestvice z 4 3,4 in več ni-žaji', npr. ;
0	b ! _[ | 1
He,dur	Jj	-J	J
bes(b) c d es f	ga fes
1	11	1
—4-,—: --------------- :____________^ :_
				/—N	0—:
#= J	d	—6	^=^=i==d			
es f g ccs t)es c d es
Opomba-. Tdmburice so ubrane na terneju y- duro-ue lestvice} v te/ lestvici tudi najlepše zvene, te/'lestvici Je prilagodena tudi vdiralca bisernice in ± bračajPrimeri ubiraläo od s. predelka dat/e!)
V	tej lestvici Je pisanih tudi na/'vec skladb. Dobro zvene se tudi c-dur, f-dur in d-dur. Cim več višajev ali nižajev ima lestvica, tem slabše z ve niza-
lo	zadošča tamburašu, da pozna lestvice doz, kvečjemu do 3 § in do J, kvečjemu do Z b.
b.) o loue.
§25. Poleg durovib imamo tudi moloue lestvice, hi zvene vobče otozneje in se razlikujejo v bistvu od durovib vtem, dajimje 3. stopn/a za poltona znizana. Zato ima c-molova lestvica es namesto e, d-molova j namesto jis, e-molova y namesto
-11-
gls Lt. d.
JYolove lestvice im a/o sledeče stalne prestavile zna-
$=]		f%=l	-fc		ff2		J? 	- -> L. .
®=i				\'	y_t2
a-mol e-mol b-mol d-mol g-mol c-mol Druge znake pišemo sproti v skladbi.
C.	Tbht.
S 26. Posamezne mabe vezemo v takte. Za določitev taktove skupine so meroda/ni samo krepki poudari./Skupino od enegra krepkega poudara (maha) do dragepa imenu/emo en takt. Takte ločimo s taktoico =E]=E
Z ozirom na število makov in po uda rov v enem? taktu delimo takte n enostavne in ztozene.
1 £ do stav ni tat? tl.
S 27. Enostavni takti ima/o samo po enpoudar, kije vedno na prvem mabu, in so zlozeni iz duet) ali tret? maboo.
a) Dvodelni takti.
š 28, Jfadarje v pesmi (skladbi) vsak drapimal) enako krepko poudar/en^ teda/ge pesem zlozena v dvodelnem takta, štejemo mabe 1, Z, /, ali
-i2-
označujemo z mahom čoke -,	|	Poudarje pri šte-
tju vedno na 1, pri mahanju vedno na mahu navzdol.
Jtačin takta napišemo v obliki ulomka laäo/'v začetku skladbe za ključem, i.s. 3/$, če pišemo in igramo na mad osminkoj če pišemo in igramo na mah četrtinkoj 2/g ali (£ (alta breve), če pišemo in igramo na vsak mal? po eno polouinko. JTajpo-gostnejšije	redkejši % takt.
Opomba: Primeri in igra/ vaje/
Öa Tridelni fakti.
S 29. Jfadarje v pesmi (skladbi) vsak tretji mah enako krepko poudarjen, tedaj Je pesem (skladba) zlo zena v tridelnem taktu, štejemo mahe 1,2,3
<?
ali označujemo z mahom roke:
Po udar je pri štetju vedno na /, pri mahan/u uedno na mahu navzdol.
Jtačio takta zapišemo v odliki ulomka v začetku skladbe za ključem, i. s. % ,ce pišemo to igramo oa mat? osmioko, <^4 orli 3/zj če pišemo in igramo oa mah četrtinko, oz. polouioko. Jfajpogostoejši Je 3/4 takt.
Opomba: Primeri io igra/ vaje/
S. Zloženi takti.
§30. JBistvo zlozenih taktov je, da imajo po eo
-13-
krepek in po en šibek [labeo) poudar. Zloženi so iz dveh dvodelnih (2 +z), iz enega duo- in enega tridelnega (2+3 ali 3 + 2) ali iz dveh tridelnih (3+3) taktov. Prvi skupini pravimo štiridelni\ dragi pet-delni\ tretji pa šestdelni iaht.
a.).Štiridelni.
*•
§31. Miri delni takt ima krepek po udar na prvem, šibkega pa na tretjem mahu.^Ste/emoga 1,2\ 3,4, ati pa kažemo z mahom roke ;
Poudarjena sta maka /. navzdol z'
(krepko) in 3. vodoravno (šibko).
Jiačin takta označimo v začetku skladbe za ključem, is. 4/Sj 4/4 (c) ali4/z, kakor pri enostavnih taktovit) vrstah.
OpombaPrimeri in igra/ vaje!
■& Petdetni.
§ 32. Če je petdetni takt nastal iz dvodeinega in tridelnega, ima krepek poudar na l, šibkega pa na 3. mahu. štejemo ga 1,2,3,4, s, ali označujemo z mahom roke-.
Če je pa z' zložen iz
f tridelnega iodvo-3 delnega, ima šib- 3 ki poudar na 4.
tnabu. Z roko ga mabamo kot kažeta gornji sliki. JTaČin takta pišemo v obliki ulomka v začetku
-14-
skladbe za äl/ucem, i. s. s/$ ali s/4, kakor običajno pri oseb taktovib označbah doslej.
Opomba: Peldelnib taktov Imamo malo, pogoste/a je zveza 2+ 3, ali 3+2. Primeri narodno pesem: Jaz pa pojdem na Qorenjsko.
)
več z enim ali dvema mahoma, potem imenujemo nepopolni takt v začetka skladbe p red takt. TU šteje oa račun zadnjega takta in mora v zadrtem toliko makov manjkati do polnega takta, kolikor jib ima pred takt Takti ramo siga na/bol/e tako, da štejemo poln takt ti ko in začnemo na onem ma-
c.iSestdelni.
S 33. ySestdelni takt je nastal iz dvek tridelnih ima krepki poudar na prvem maku, šibkega pa na cetr-%•
tem. štejemo ga 12,3,4,5,6 in mak am o z roko:
r 
r ^ in 4. počez (šibkega).
Zaznamujemo ga v začetku skladbe
za ključem % ali 6/4.
Opomba: Primeri in igraj vaje/
/ ~
S 34. Ce se pesem ne začne s polnim taktom, tem
i Z 3 i 2 3
-IS-
Predtakt oe obsega, nikdar več nego po/ takta. Opomba-. Primeri in igra/ vaje/
Č. Znaki.
S 35. i.) Če treba delpesmi ponoviti, ga stavimo
med,ponavljaj:	f	-----
2.) Jfadar pri	^—	  f
ponovitvi zadnji del preskočimo, označimo to z meničnem-.
Jo pomeni, da se
~Tä\Jjo.
i
pri ponovitvi preskoči ose, tiar je podlo, in se igra takoj to, karje za ponavljajempod Jo.
3.) Jfadar jočemo noto ali neba/' malo podrzatipi-semo nad njo držaj:	J ^	£
4} Jfadar se vrsti v kterem instrumenta, več praznit) taktov (nebajev)^ pišemo okrajšano-.	kar	po-
meni Č4 laktov nebajev. To bi pomenilo v dvodelnem takta 48, v tridelnem 72, v štiridelnem takta pa kar 96 mabov.
S.) Jfadar se ponavljajo neizpretnenjeni takti, pise-
| 'j, l^ io pomeoi:
mo-.
-it
Ce se pa ponavljajo takti paroma {po dva enaka), pisč-
070.
j „■	-±T\		*	topomeoi: £=p -	-j-r	-t~n	-j~7-
				E P?3		\^=	
6} Osminke in sestnojstinke na isti stopnji pišemo
okrajšano namesto -.
tudi takolelF^r"^=^r ~
Z) % (Segoo izgovori senjo) pomeni, dapri ijempričnemo ali končamo ponavi/an/e, kar je sproti povedano, npr. D. S- ai Fine (dal segno al fine), kar pomeni: Po-naul/a/ od 8 do znaka „Fine n l S.) F. c. ai Fine (da capo alfine izgovori da kapo alfine) pomeniPonavlja/ od začetka do konca /
h
O	^	_
—Hi ah : ~tt~~ pomeni odmor pri taktnici
med taktoma, kiju tahtnica loči.
• i
D.	Brzina.
's.
^ JBrzino igre razberemo navadno že Iz skladbe same\ posebno iz pesmi. Jmamopa tudi označbe, ki so splosno v rabi in pomenijo-. G) largo = široko, Lento = zategnjeno. Grave = težko. Jtdagio=počasi, bj Jtndante=/(korakoma) labno .Sostenuto =
Jtllegro moderato=(srednje bitro) zmerno bi-tro. Maestoso = veličastno, Jfoderato = zmerno, 3lllegretto= bifco, živabno} o Con moto=gibčno\ Conbrio = ognjevito, Vivo (Vivace) = ^<2 (živahno). Presto = zelo bitro.
Te izraze včasib se stopnjujemo z besedicami-.
-17-
meno- = manj, ud poco = malo, po c oplu- = malo bolj, Iroppo = zelo, molto =
Pred od Izd lire v poČasne/o brzino pome ol/'o Izrazi. ritjardando) = zadrzu/oce, rali(en ta odo)=polagoma počasneje, accellVerando) = iz počasneje o bit rejo In siringjendo)= hitreje.
Opomba .* Prebodi Iz ene brzlne v drugo se izurše polagoma\ enakomerno.
U. Jfo c glasu.
§37. dtoč Igre (tona) zaznamujemo oobče s temile kraticami-, jg? (planissimo)^ zelo tibo,j?(piano)= tibo, mp (mezzopiano) = srednje tibo. mffmezzo-forte)= srednje močno, p/Ypianojorte) = iz p takoj v f, /jo rte)=močno,fj(fortissimo)=zelo močno.
Prebodi so označeni s cresc (endo) = naraščajoč In de eresc(endo)=pojemajoč.
Jfadar oelja pf le za posamezne note pa označimo takole-.	$=--• V" ali tudi-, -f - T -
p
Za posamezne, krajše stavke označimo cresc. in sledeč dec res c takole-.	J j*-
Opomba-. Ta znamenja so premazna za lepo Igro. Prebodi iz tibega vglasuje Igrarje se izurše enakomerno.
-18-
Z Praktični det.
A. Razdelitev tamburic.
S	38. Ihm burice delimo uobče o due skupini. Vpr-vo spadajo/Bisernica, kontrašica\ vsi braci in deloma čelobrac7e pri igri vodijo> Kilo jib imenujemo tudi.. vodnice ” in tamburaše.. vo/ači*
V	drugo vrsto pa štejemo vse bugarje, detomace-lobrač in berde. Te igro spremljajo, zato/im rečemo „spremnice "in tamburašem, spreml/ači*
3.	Podrobni opis tamburic. iBisernica.
§39. a. ) Opis, bisernica je najmanjša tamburica, nje obliko kaze sl 1.
Jljeni glavni deli so sledeči; Rup je uotel in in?a namen, da zuok(too) o/dči in prjetno pobarua.
Jfa vratuje ubiralka. kije razde jena popreckab o predelke. Vsak ton ima svoj predelek. Otauica nosi vdalo. na k terem so prilr/eni ui/aki. skterimi na ulja mo strune in ubiramo njib ione. Zvočnica prepušča zvok u trap in iz n/epa. Prečke ločjo predelke in določajo njtb ločen ton. Jfonjiček drži u Štirih malib zarezat) strune■ da se ne premikajo pri drsanju na levo in desnojn jib duiga toliko, da
-19-
se pri drsau/a ne dotikajo ubiralke, temveč nibajo prosto oadnfo. Jsto nalogo irr?a kobilica. kijenekoliko vis/a od konjička. Se delce brani 'simna m. da se vsled napetosti ne zajedo v pokrov. Zobek (pri bisernici dva) drzinjb drugi konec, da ne popuščajo.
13
12.
15
16
sl.1.
(glavni deli bisernice.
I = trup, z = vrat,
3 = glavica,
4 = obod, s = dno,
6 = pokrov,
7 = zvočnica,
8 = ubiralka,
9 = prečke,
10 = predelek,
II = vljalo,
iz - vijaki (štirje), 13 = polž, ; ,
/4 = konjiček, is = kobilica,
/6 = sedelce,
17 = strune (štiri),
18 = zobek (dva).
b., l/kor. Bisernica ima štiri strune št. 14, ki so vse ubrane na d = |p=
žjega pregleda osem tonov nize kot zvene, tore/-.	jL- ,
/"• „ /v r/V/i/A/v TTh t’ysv /2d sv	vsv	*r/nj	s\	w
Radi enostavnosti in la -pa pišemo vse note za
itd.
gr~a
c.) Ra zdetöa. Ubiratkaje razdeljena do prve pike is. predelek) za ase st tri strune ßo poltoni t). Prazne strune zvene vse enako d. Od
s. predelka dalje pa je
CjJ
I
tfc-
»Jso» JV»}A.
T
Oj
0»
<o
S
tv»
&
&
-Ef
sl. Z.
.«N»
efflit
tvj O»
‘fc-
0,
Ch
Oo
<0
fc
S.
Oj
fe
tü
§
ubrana za desni'dve struni (ž,: im.)po (j-duru, tako; öb /dre	prema
Q-dur lestvica, zato lezi v 11 predeta /is nef.
Vsi lihi toni so ubranim levil) duet) strunah f3. in4)f kakor kaze stika 2. Opomba-. Razdelka ubiral ke da na 1 im. struni /7predelov, na 3. i4. struni pa 14. Zapomniti si jo moraš tako natančno, da najdeš vsakp rede tek} z lasti na 1 in 2. struni na prvi pogied. Tbmagajo nam pike, to so note a. d. a.
-21-
Č.jDrza. Priigraiju držimo bisernico za ura? tako o levici, da teii vrat med palcem izy kazalcem, oprt Da debelo meso pod palcem in sedlo med o-bema prstoma. Palec samo tolitio skrivimo na znotraj, da vrat dobro držimo, ostali štirje prsti so pa skrivljeni tako nad ubiralko, da morejo osah hip pritisniti na strune vsak v svojem predelku. Trup bisernice pritisnemo s hrbtom (dnom) na desno stran prsi in ga držimo z desnico, ki sloni na njem in ga rahlo pritiska z zapesi/em (z lebtjo). j)esna dlan je obrnjena k pokrovčku tako, da stoje palec, kazalec in sredinec\ ki drze dr-salico, nekako nad zadnjim predelkom ubiralke.
Ce imamo na bisernici primerno vrvico, jo vržemo preko leve rame, za vratom in pod levo pazduho.
OpombaPri igranju mora stati bisernica mirno, ne sme se umikati, zato je pripravno imeti jo obešeno na vrvici, da je desna roka, ki jo lela-bno pritiska, boj prosta pri drsanju.
d0 Ubiranje-, se izvrši po Š 49.— 54.
e.> Drsanje-. glej S 60—66.!
fo Jialoaa : bisernica ima previsok, kričeč ton, zato ni posebno pripravna za igro sama. Vtambu-
-22.-
raškem zbora igra navadno glavno metodi/o^ zato je ne sme manjkati v nobeni zborovski sestavi.
Pripada ji o zboru nekako ista nalogami jo ima v orkestru prva violina, oziroma flavta. Vsled kričavosti in visokosti tonov je prikladnejsa za ziuabne kol za počasne melodije. Jtje melodija je podložena navadno s t tračem, leda/' se nje kričavost precej zakrije.
g.} Vaje. JBiserničaguje treta posebne spretnosti J zato naj si z marljivo, vzdrzno pravilno vajo izuri prste po vajab A, 1-14 in pazi, da se ravna po na vodi lit) tek vaj tudi sicer pri igri.
V	začetku je dobro, če si po vzorcu tet? vaj napise nad vsako melodijo primeren prstni red.
Sicer pa pomni: Prsti /evice, kazalec, sredinec, prstanec in mezinec so skrivljeni nad strunami tako, da padajo njih konci navpično o predelke na strune.
Pri vajab uporabljamo ose štiri prste, zaznamujemo jib po vrsti od kazalca do mezinca s številkami 1, S, 3, 4.
Pritiskamo vedno po dve skupaj ležeči struni v istem predelku.
Pritisnili moramo v sredi predelka, ne na prečki dobro do ura ta, sicer strune grdo zvenČe.
-23-
levica mora drseči urno in varno od vratu, hoti kor treba. Večinoma se giblje te v zapestju in prem tka le pest naprej tn nazaj.
Prt vajah st ste/ taki, če treta na gtas} z nogo ga ne s m es udar/ati tn s tetesom ne gibati.
Vadt se tako, da giedas vedno o note tn tovts 'tone s prstt na slepo!
sSprva se veztqj’sam. 23rz ko malo napreduješ, pa igraj z drugimi instrumenti vaje A, 1-6 in J3 ter komade, ki so pisani za zbor in jit? abitis*'
v	trgovinah. Skupno ve z da nje je izredno vazno, posebno v man/sil? skupinah po dva, trt/e, stir/e. Ude n naj šteje takt na gtasl
Opomba-. V začetku dole tamburaša, posebno biserničarja, konci prstov, večkrat dobi na njih male žulje. 7o vaj ga ne moti / Jfasneje izgine to z vajo samoposebi.
S.	jfontrašica.
§4o. Jfontrašica je povsem slična bisernici, le včasih je med. bisernicami toliko razločka\, da so vehtere toliko večje od drugih, da ta razloček se spoznamo. 7edaj izberemo za kontrasiee rajši večje instrumente, ßicer velja zakontrasico vse, kar je rečeno v S 39. a, b, e, č, d, e.
-24-
/, JTaloga. Jfontrasica igra običajno v zboru največkrat: drugi (spodnji) g/as k bisernici, včasib pa z njo isto metodi/o. Zato jo primerjalno nekako z e. violino a orkestra.
/
g., Jfr/e. Jfontrašičar neg preigra ose vaje pod A, 1-14, sicer pa uel/a zanj vse: kar je rečeno biser-vičar/u v točki g, S 33.
3.	Pr vi brač.
S 41. a.) Opis. Prvi dračje skoro se enkrat tako vetik kakor bisernica. JT/egooo obliko kaze sl. 3. Jtjegovi deli se imenig'ejo ravno tako kakor pri bisernici in jim pritiČe ista naloga. -Ze trap ima drugačno obliko ■. podoben je polovici po dolgem prerezanega jajca. Zato nima oboda, ker je dno tako upognjeno\ da sega krog in krog do pokrova. Bazberi vse dele pri brača po sl. l., str. 20. in jih primeri s sl 3. /
b.) Ubor. Prvi bračima paroma navite štiri enake strune, i.s. st IB > ubrane so vse štiri na ;
zvene torej tako kot so pisane ali s tonov pod bisernico.
		
		
-Ernd		
c.) Razdelka. Prvi brač ima prav tisto ra zdel-bo kakor bisernica (sl e J, samo njegovi predelki so približno se enkrat tako široki kakor pri biser-
-25-
oici. Bazberi vse note po si. 2., sir. <?/. tudi na bracu/ č.,J)rza. Pri igri držimo brac z ievico za vraf tako kot bisernico (S 39., č.), trap nastorjen rvaio
nize na desni strani prs, orat radio privzdignjen\ ubira tka gieda naravnost pred nas. Brač na/ bo ned no na vrvici. Prečita/ vse v §39./!
d.j Ubiranje-, se izvrši po navoditit? š 49-54.
e.)Drsanje-. Qtejš6o. 66..' /, Jialoga. Prvi bračje
najvažnejši med tamburicami. Jtjegovi toni so nq/mi-lejsi in najmet>kejši\ iepo vezano igra rje na/ta z e, za to je posebno priporoči/iv tudi za igrarje sam zase. Pobro se zlaga s kitaro, s citrami) ce-
lo	s kiavijem. Ziba razdel-ba ubiraike (po poltonih) ga usposabjada igramo nanj la Öko vsako metod jo. Stoti samo to, da ima navzdol premalo obsega (samo do d). Jfdor namerava tore/igrati sam za
-26-
sl.3
se, neg'sikupiprvi (ali dragi J drac.
V	tamburashem zboru prvibraČ vodi, igra skoro vedno glavno metodi/o, zato Je ncjvazbe/sa tamburica. Jgrajo naj'ga najspretne/si tamburaši/
Zavoljo prijetnega tona ga radi uporabi/a mo tudi za solopestni s spremjanjem zbora.
g, Vaje. Jfer ima isto razdelbo l?ot bisernica, igra vaje A, 1-14.
Prečitaj§39. g, hi ve ja z opombo vred tudi zal. drac/
4.	Drugi drac.
§42. a.) Opis. Drugi bračjepo zunan/dsti enak prvemu braČu, le daje v časit? toliko vec/i, da ga moremo na prvi pogled ločiti' od prvega. Jt/egovi delt so isti kot pri prvem; zato prečitcg'$41. a.) in 39. terpoisci na sliki 3., str. 26. vse omergenedele na drugem braču/
b.	i Ubor. Drugi drac ima štiri paroma navite strune, is. desni dve (i. in 2.) stil, levi dve/3. in 4.) s? 4. Desni dve sla ubrani na d =
levi dve pa na jz =
%
c.) Bazdelba. Ubira/ka je ra zde jena za desni dve struni od d- dz= p ^ is. po poltonih (liho), vsak polton	==fc	ima	svoj pr e -
-27-
•Y*
o oo
«Na
+4--
i?=
*v»
Ca
>^s
0»
o>
*S>
Qo
^0
fc
*5
&
fe
K*
t $
fc»
clÖlt
deleh. Za levi dve struni fq) pa teče od a do d libo popoltonih\ ode dalje pa ne. Jčatančno razdel-6o kaže sl. 4.
lk.1
Opomba: Bazdelbo u-biralke sije čreda s pridno vajo tako zapomnili, da najdemo katerikoliprede/eh na prvi mab, ne da Si pogledali z očesom nau-biralko.
c. ,Drža. Vse labo kot fi rečeno zalbrač o S 41., Čin za bisernico
V š 39., C.
d., (Jdor. (flej $ 49.-55/
e.,Drsanje. R> š 60- 66/ fo Jfaloaa. Drugi brač igra ponavadi drvgifni-žjOglas k prvemu. Zalo je dobro, če se vadijo bračisti skupno brž&o so predelali osnovne vaje vsak za se. JZore
tva
Co
•^s
Qo
<0
fe
t*
&
c2
&
fe
&
fc
h
k
-:r
-+f
=?r
sl. 4.
pa z. brač igrali tudi samostojno vsako melodijo,
-28-
her ima (libo) ra zde Ib o po polton ib in obseg tonov navzdol do g. Poleg tega more/o dobri igralci igrati tudi dvoglasno, pri čemer Jim dobro sluzi razdelba ubiralke na 3. in 4. (g) s tranig na k teri igramo n tem slučaju drugi g/as. Za samosto/no igro Je 2. braČ tudi radi /ega pripraven, her ima močnejši zvok odi. braČa.
Vtamburaš kem zboru prav lepo podpira igro i. brača in tvori most med vojaci in spremljači. Posebno polno zveni melodija na g- strunah.
g.) VajcL Prečitaj vse, kar Je rečenega za bisernico in z brač v 39J, f0 in §41., f., / Vaje st. 1-6 in st 7-11 preigraj natančno, vezbaj se, dokler Jib ne zadeneš točno in bitro/(JteJ vedno le na note in ne na ubiralkol
S.	Tretji brač.
343. a., Opis. JYed drugim in tretjim bračem ni nikakršne razlike, le včasib se dobe med drugimi brači kteri malo večji instrumenti. 7b potem navadno odberemo za tret/e brače, ker imajo temnejši in močnejši zvok. Prečitaj vse, kar je rečenega v 342., a.} /
b.? Ubor. (jlej š 42., b}!
c., Razdelba. QlejS 42., c.} I(Slika 4.)
-29-
č., Drža. C[lejS42.,č}!
d, Ubiranje. Qlej49.- ssj
e..> Drsanje. (jlejčš 60.-66.!
/.) Jfaloaa. Tretji brač služi deloma spremljavi melodije sten?, da se gibi/e v melodični črti' med vodnicami ir? spremnicami, deloma pa nastopa čudi s samosto/no metodi/o, da o/a čaje in izpopolnjuje harmonijo, da poživlja rtasti' ona mesta^na äterit) je melodija vodnic preenoiična’ 10 se včasih druži z *?. braČem in ga o/ačuje in podpira.
Prav dobro pa moremo uporabiti 3. brač tudi da samostojno igro.
g.) Vcjie. Jfot za e. brač st. 1-6 in st. 7- //.
6.	Prva buaarua.
§ 44. a0 Opis. P uganja ima trup kakor bisernica > a je za polovico vega od rje. Vsi njeni deli se imenu/o kot pri bi 'semiti, zato gl<j 3 39.,a.} (sli.)/
b.jUbor P uganja nosi štiri strune; za desni dve (1. in 2.) uporabljamo strune si M in sta u-
brani na g =	j	,	za tretjo navijamo stru
no st //. ta je ^	ubrana na d = |= r
za četrto pa uporabljamo struno st. 7. ubrana je na tonu h =
^cw
-30-
c.) Ba zde Iba. [Jbiraläa je razdeljena vseskozi libo, tj. po polton ib s prečkami, ki drze preko ase ubiral-ke, tovej za ase s liri sirupe iste prečke. Hugarasne potreba/e navadno več razdelke, kakor jo kaze sl. 5.
Zal in z.
pil
i.
z.
3.
4.
Za 3. Za 4.
i
i
#
Im
rr
Sl. 5.
č.iDrza. Bugarijo držimo tako kot vse brače, zato glej §41., 4 in S 39., č.j l
d.-, Ubiranje. Qlej š§ 49.-56.1
e.) „Drsanje. QlejS 6z l
j) dialoga. B uganja ni za sa wo s to/no igro./žarno na/spretnejsi tamburaši morejo igrati na nje/' melodijo in jo obenem sami spremljati. V zboru sluzele spremljanju vodilnih melodij'.^Spremljava se vrsi v akordib. Akord nastane, a&o zaznene najma-
ubrane strune bkrati. Ce udari-
mo n..pr. na l. buganji vse štiri strune bkrati,
za zue ni akord h-d-g =
Akord ime
nujemo tudi darov tri- 0 ü zvok in reče-mo, da smo ga zaigrati harmonično. Ce pa zazve-ne Štiri strune ena za drugo pretrgano, npr. ■. ■
pravimo, da smo zaigrati ta akord
tP
J-	metodično.
Dugarasu zadostujeta dve vrsti akordov: Durov in motov temei/ni trizvok ter vodilniseptakord. Aäo izberemo te met/no ■ c- dur testvico Je n/en temei/nitznačii&i) trizvok c-e-a =
tj. s oglas/e z, w. in. v c-durove stopnje.
Udari napod tagt pripisanega prstnega reda, (st. i, z pomenijo od spod navzgor mesta v predelkih na 4., 3. in ijz.) struni J, ta akord na 1. bugari-ji in si ga zapomni/ Udari na l. buganji na podoben način c-motov te metini /značilni)trizvok, hi se gtasi c-es-g= X.	in ga primerja/'
s c-durovim/Durov	in	motov	trizvok
se razlikujeta le po srednji stopnji fe. es) medse-boj; spodnja in vrbna stopnja sta sktadni. Jfolo-va in durova septakorda sta za isto stopnjo ena-
ka} b-fd)-f-g=■ j je torej vodilni septa-
£ "7 .g
kord za c-dur	^ if	kot za c-mol; vodilni
imenovan zato, ker privede melodijo kot harmonijo
-32-
neposredno in našemu posluha najgodneje zopet v temeljni c-dur oz. c-mo/ tri z vok, [/dari,pretehtaj in zapomni sl n.pr. ;
Akorde udarjamo	z	enim
udarcem (harmonično), ali pa pretrgano usak ton zase (melodično), (jlej vaje 3,1.! Zato mora zna-
li	bugaras hitro in lepo ubirati različne akorde in imeti dobro izveždan ritmičen Čut, ker da/e/o bugarije z bordelom ritem (takt) osem drugim tamburicam (uodnicam).
g.) Vaje. tflejM., c, st. i-6/ Pazi, da zvene use strune enakomerno! Pritisni vse strune v sredi predelkov do dna/Prijeme akordov kaze pregled podaA, c. Velike Črke značijo durove, male pa molove temeljne trizvoke. Jeptakordi (C2j	itd)
so kot povedano za istoimenski dur in mol isti.
7. Druaa bucraafa.
345. a, Opis. Druga buganja je popolnoma enaka prvi\ te malo je več/a.
b.} [/bor. Druga buganja ima štiri strune, desni dve i. in 2. nosita št. //. 3. struna št. 7, 4. pa št. 4. Ubrane so v (j-duru, is. .* /. im. v d= R , i
f	>
-33-
c., Pazdelba. [Zbiralka je razdeljena(libo)po pol-tonib, kakorprr i.bugargi. Tudipriz. bugartji' ne potrebujemo več razdelke nego jo kaze sl. 6.
Zal.iM.
8
3. o-
4. o-
7
8
Za 3.
Za 4.
u -*=1			0		=}=	■" '<r		jjJčbJ)	—j—
	jjM		jpt(bi)	-4-	M		0	
Sl. 6.
a,Dr/a. (jlejš 39.} č.; oz. S 4i., č0!
d.) Ubiranje, (jlej 49.-51. št
e.) Drsanje. QlejSßo. - 6?. /
f.? Jtaloga. Pomen in uporaba hahorprii. bugari-jijglej345.,f0/
g.) Va/e. (jlej M. A, c.j ioB, fer S 44., g,!Prijeme ahor-doo kaze pregled pod M. Ac.j.
v / v’ *• „
S.	Celobrač.
§46. a0 Opis. Po odliki je čelobračpodoben 3. bra-ču, /e nečji je toliko, da/e po obsežnosti prav tako b/iza mate mu berdetu kakor 3. bracu.
-34- '
Jtjegovi deti sc imenujejo 'tako, kakor pri bisernici 02. pri braču, zato vet/a z ar?/opis S39. a; in 4/. aj.
v
d.) Ubor. Celobrač ima štiri strune\ ki so paroma ubrane 3 1. im. struna. navadno ju označujemo
z o, ati d,, sta ubrani na d= ~f): »	^	3.10	4.	st	m-
Da, označujemo ju običajno	z	g±,pana
£= O- j j , torej zvene čelobračeve strune za osem tonov /oktavo) nize pod 3. bra-čem. Zato pišemo note za ČetobraČv bas-ključu.
K	^
g,	Tiazdelba. Celobrac ima podobno razdelbo u-biralke kakor berdeJ tj. za oba para strun Clibo)po ^poltonih. kakor kaze sl 7. Tla nizjib dveh strunab (tj. 3. in4.) igramo navadno tone do d. vse dru-4/e pa na uis/ib d ved {tjnai. im). Jlko moramo igrati samostojno metod jo, ki sega pod d in nad d lena spodnjib dueb strunah\ zaznamu/e mo io sproti z oznako.. sul <7n {„ na $”).
čiTJrza. <jlej $4i., č0, oz. š 39., č} /
d? Ubiranje. Qlej§§ 49-ss/
e.,Drsanje. <jlej 3§ 60.-66/
f.? Jtaloga. Če/obraču je odkazana vazna naloga% da tvori se bol/si prebod med uis/imi tamburicami vodnicami ir? berdetom. Zalo igra včasib sa-mosto/no melodijo\ včasit? sporedno s 3. bračem
-35-
D DL iß
iti
^T
'L
Oi
"N
Š3T
Qo
<o
&
ts
tvi
s.
CaJ
►fc-Crt JMKV
K>*-A
'M
?V>
Oj
*fc
V
it
■< >
oktavi, včasih pa oktavo nad berdetom. 7ta-
di polnega, temnega zvoka dobro podpira brače\ a je prešibek, da bi nadomeščal ber-de. Zato so poskušali napraviti tv d L 'tak čelobrac; ki imel navite in ubrane strune na g in c. Pravzaprav pa vprašan/e Če-lobrača in njegov pomen v tamburaškem zboru se ni popolnoma rešeno. V močnik), številnih zborih naj ne manjka, za samostojno igro pa ni preveč pripraven.
g.) J&š ({lejM. A,e.)!
Opomba. Jferje lepo drsanje na čelobraču težko, je skoro boljše postaviti v šibkejši sl 7	zbor	še	en	ali	dva	3.
-36-
Oo
<0
H
t\s
&
‘A
'5^
'S-
-t
brača zvesto če/ob raca in to se zlasti zato, ker en sam itahprerad utone v količka/'številnem zbora za vol/o svojega temnega zvoka.
9. Berde.
§47. a.> Opis. Berde je po svoji zunanjosti podoben bisernici oz. bugari/i \ a je tako velik, da ga moremo igrali samo stoje. Strune so zelo debele in močne, zato se vijalo razlikuje od drugi d tamburičinid v jat. Jmenuj vse berdetove dele po 3 39.,sl 1. m/ib primerjaj s sl. s. /
JYameslo zobka ima berde 10- eo cm dolg zele-zen nastavek z ost/o, s ktero se ubode v tla; da se med igro ne premice.
d.i Ubor. Berde ima štiri strune, ki so navite in ubrane paroma. Prvo zaznamujemo običajno z
d,	J ubrana /e nad=	^	tretjo	označuje-
mo običajno z jjt in 1 je ubrana kot
pri čelobraču naQ= J	Druga in četrta
struna sta oviti,	zaznamujemo
ju z dz in Oz. zvenita pa oktavo pod gora/trna, tj. podi, in 3., torej J) = ^3	|	m	<Z=
c.) Bazdelba. Ubira/ka	4
berdeta je razdeljen a rtibo )po poltonil) za oba para strun podobno kakor pri čelobraču} glej sl 9. /
-37-
/Slika nam kaze na leui strani ubiralke prijeme
na 3. in 4. strani odg-cisfdes). Vsi ostali prijemi od dis(es)—d so na desni strani udira tke na i. im. struni. Vse pote zaber-de zapisujemo u basovskem ključu.
Prst prijemlje po dve struni hkrati, a ne s prstnimi konicami kot pri ostalih tamburi-cab. temveč s celo prstovo dolžino. Običajno se prijemlje z dvema pr-storva (s kazalcem in sredincem} včasih s tremi, večkrat tudi s ce-
lo	levico , kot nanese potreba. Spät-
st s.
-38-
4.3.2.i.
* §|p§i;
Z 5*=
-cem berdist ne sme lorati.
c.) Drža. Herde igramo stoje.jftoj izravnanopokonci na odeb nogah enakomerno..Derde držimo z levo pestjo za vrat, kije malo nagnjen proti levi. Trup sloni na nastavku., hi mora biti toliko zaboden v tla, da se ö erde med igranjem ne premika. Instrument gleda ravno pred nas in je rahlo naslon/en ob levo koleno. levica tvori v komolcu nekako pravi kot Z rahlo upognjeno^ s kor o iztegnjeno desnico uda -rjamo strune med zadnjo prečko in zvočnico.
d.? Udiranje. (jflejs§49. ss/
e.) Drsanje. qiefss60.-66/
j JYaloaa. Derde je najvec/a tamburica, ki ima tudi najnižji glas in najjacji zvok. Zato tuoripodlago tamburaskemu zboru in ne sme zategadet manjkati v nobeni zborski sestavi} zadošča pa en berde za več drugih instrumentov. (Primeri $48. :
-39-
ästec	
	
	
	
	j—	
	
	
	
	
	
	V
-A.	
St.9.
/Sestava tamburaškib zborov!)
Za samostojno igro berde ni, pačpa udarja in ravna ritem vsega zborazato mora biti berdisb v ritmu posebno dobro izvezban. Jiajblize so mu po na-Logi bugarije^s kterimi tvori skupino spremljacev.
g.^je qtejM-A, e>/
Opomba. ČBerdist naj pazi posebno, da stoji med igro mirno>, da ne migazglavoJ ne gibi/e s telesom po faktu, da si tudi z nogo ne udarja takta in da ne gteda na ubiratko. Oči naj bodo uprte v note /
C Sestava tamburaškib zborov.
S 48. Jfdor namerava igrači sam zase\ naj si kupi l. aii e. brac\ ker sta ta dna za samostojno igro pripravna, vse ostale vrste tamburicpxz ne.
Jfjer pa se nameravajo tamburaši združiti o zbor, morajo upoštevati določene, preizkušene smernice, in si nabaviti take tamburice, ki po številu tamburašev primerno zvene.
l.) Ce boceta igrati skupa/ dva tamburaša, na/i gra edem brac, drugi č. bugarifo. brač vodi, buga-rija spremlja. Jtadaljna sestava zborov bi bila:
a a za 3 člane:	b.>	za štiri elane-.
1 prvi brač,	1	prvi 'bračt
l drugi brač,	1	drugi brac,
, y ,	...	i	l.aii	2.buqanja,
i	druga bugaaja	z	mali	bec%e	J
-40-
/, Za 9 članov:
Jftamburicam pod e0 še l prvi ali tretji brač.
g.) Za 10 članov-. i bisernica,
1 kontrašica, z prva brača,
i drugi in i tretji brač, i pruo bugarijo,
2 drugi buganji, i srednji berde.
h, Za a članou:
Jf tamburicam podg.}
še i bisernico.
i> Za 12 članov:
Jf tamburicam podg.> se i pruo bugarijo in velihi berde.
20 V nadal/ni ojačbi si slede tamburice i drugi brač\ i kontrasica, sei prui brac,i druga bugarija, zatem sel srednji berde, itd. Paziti je treba pri večjem številu tamburic, da prideta v zboru povprečno na 3 bisernice po 2 fiontrasici\ 3 ali
4	prvi brači, 2 ali 3 drugi in ravno toliko tret/ib.
c., Za s članov -.
Jf tamburicam pod b.} še eno ('drugo) bugarijo.
č, Za 6 članov-. i bisernica, i prvi brač' i drugi brač, i prva bugarija, i druga bugarija, i mali berde.
d., Za 7 članou:
Jf tamburicam pod č.} še i kontrašico in mesto malega srednji berde.
e.) Za s članov:
Jftamburicam pod d.> šel drugo bugari/o.
-41-
Druge bagarije naj bodo za 1 šteullneje odprvib, vset> Sugar// do/do za er?o Ireijivo mar?/ kol os talit? tamburic (na 9 vojačev 6 bugari/j na vsake j bu-ga rije menjaje se / mali oz. veliki berde, ker mora biti vo/a vedno močneja kot sprema.
3.	Pri raz delilai tamburic je trebapaziti, da dobe najspretnejši tamburaši1. brace in bisernice\po -tem s bede drugi brači in kontrašice. Dabra razdelitev instrumentovJe za napredek zbora vete vazna, zato pazite na to /
C., b/biranie tamburic.
§49. Dobra in pravilna ubranost strunje pri tamburicah prvi in poglavitnipogroj iepega tambura-n/a. Vsak tamburaš na/se nauči ubrati sam svo/o tamburico. Pri tem je Ireba na/prej paziti, da so v redu strune, kobilica in ubiralka.
i.Strune.
§5o. Jtdvijati smemo na tamburice le one strune; ki so pri opisu posameznih instrumentov poset/ejoznačene {npr. bisernica .• 4 strune št.14^ prva bvgarijadve struni št 14, eno št. //, eno pa št. 7, it d.J. Stavite morajo biti tako brdno in varno, da pri ubiranju ne popuščaj. Jfa koncu, ki ga natakneš na zobek, napravimo dobro zanjko
-42-	,
o sledeči obliki fjj . Drugi konec pretakni skozi v Jakovo luknjico tatp, da bos privijal z desne proti levi, ovij konec strune neka/krati okrop vi/dka in struno odsčipnida ne do štrlela okoli. Priod-vi/an/u strun sklopčiča pazi;, da se ti ne zvije/o, ker v preuitik kolenčkib strune rade pokajo.
2. Jfobilica.
£ Sl. Jfesto, k/er stoji kobilica,Je uČasib zaznamovano z luknjico, včasil? pa te oznake ni. Zato moraš tudi sam znati poiskati n/eno pravo mesto. Jfauito struno, kijo ude res na n/e/prikladen ton, pritisnipribisernici. konirasici in l. draču v 9. predelku / Ce ti zapo/ečisto oktavo, tj. s tonov nad prazno struno\ sto/i kobilica na pravem mestu. Če je ton v 9. predelku prenizek; primikaj kobilico proti z vočnici toliko časa^dadodisčisto oktavo, če je previsok,jo popotreti odmikaj/To mesto se da tudi izmeriti, ker teči natančno tako oddal/eno od 9. prečke, kolikor ta od kon/ička.
Pri 2.. 3. draču. čelodraču in berdetu ležisredi med kobilico in konjičkom 12. predel. zato uravna/ kobilico po 12. prečki/
Pri i.buaari/i uravnaj kobilico po 12.prečki
2.	strune čd). prič, buoari/ipa po 12.prečki 3. in
4.	strune (d)!
-43-
Ce ve stofi kobilica točno na svojem mestu, zvene strupe napačno, ker Je ubiratka razdeljena le z ozirom nato določeno mesto kobilice.
3Mbiralka.
S 52. tJbiratkaje razdeljena po prečkah ta A\o, da zveni napela struna od gornje prečke do kobilice. Ttazdelbo preizkusi nauadno ze tovarna tako, da so vsi toni pravilni če so nauite prave strune. Ce bi pa le utegnila primeriti se napaka, moraš prestaviti prečko bliže konjičku ali kobilici^ da dobiš pravilen ion/ Pazi pa, da naui/esprave strune\ ki morajo biti ubrane pravilno (normal-no) na predpisanem ionu.
4.} Ubiranje posameznih tamburic.
S 53. Tamburice ubiraj vedno normalno (po harmoniju ali po piščalkioz. po vilicah). PonekodJih ubirajo vise, zato/im strune pokajo, vratovi se upogibajo. Ce Ji d pa navijemo nize, ne zvene lepo in intonacija ni Čista. Jfove strune začetka popuščajo, ker se zateza/o njih zanjkena obed konceh. Zato navito struno nekterikrat nategni na ta način, dajo primes"v sredi in dvigneš nekaj krati kolikor gre brez suroue sile. 7o ponavljaj) dokler tona ne zdrz?.
a., Bisernica, kontra sica, t brač.
§54. Vse štiri strune so enako ubrane. Jlajprvo uberi prvo struno točno po harmoniju ati po piščalki. JTato udari i. in 2. hkrati ter natezaj zvenečo e. počasi toliko časa, da se n/en zvok utopi
v	zvoku i., t.j. da st i siŠ te en zvok. Tedaj sta struni ubrani. Zatem uberi 3. struno po e. in 4. po 3V. če pri sklepnem udaru used štiri d strun slišiš le er? sam utit zvok, so strune čisto ubrane. Preizkusi konečno tudi r?jit) oktave u 9. predelku/
b.> 2.. 3. brac in celo brač.
S	55. Vse te tri vrste tamburic ima/o ubrane strune paromais. i. im. na g, 3. in 4. nad. Ubirati pričnemo 4. struno in uberemo po njej 3. kakor pri bisernici (£49., 40 a.}) e. struno po i. JTato pritisnemo e. struno v z predelu in Jo toliko časa odvijamo ali privijamoJ da se n/en ton popolnoma utopi v zvoku 3. in 4. strune. Zatem uberemo i. struno po e. kakor pri bisernici.
Ce pritisneš v z. predelku i. im. struno^ morajo zveneti vse štiri strune kot en sam zvok ulito, da slisimo en sam ton. JTo si ubral strune na predpisan način, preizkusi čistoče še na ta način/
c.t i. buaarija.
§56. Uberi 2. struno po harmoniju ali piščalki
-45-
čislo na d! JTato ubiraj 1. struno toliko časa, da soglaša ion o n/e 3. predelku s fonom prazne e. siru ne/Cc pritisnes>. struno o s. predelku^ dobiš gr; po tem iona aderis, in 4. struno soglasno/ Ce udaris use prazne strune^ zadoni akord Ji-d-g, tj. g-durou temeljni tri zvok u obrnjeni obliki.
d) s. buaarija.
Š 57. l/beri 3. in 4. struno po harmoniju ali piščalki na d kakor pri 1. bračulJTato uberi z struno takO; da se tjen ton u s. predeiku krije s tonom prazne s. in 4. strune'Prvo struno ubereš po 2., Če uberes n/en ion u 4. predeti?u s tonom prazne 2., ati pa n/en zuok u z predeiku s tonom prazne s. in 4. strune. Prazne štiri strune dq/č> akord: g-b-d . t. /. temei/ni trizuok p- dura u pruotni obliki.
d.,berde.
§58. -Berde ima paroma ubrane strune kakor ust bračij a vendar tako, dasta ubrani po due indue u okiavat?. Začnipri 4. struni in jo uberi po J 4o., i.j-40 at Jtato uberi ovito 3. struno za oktavo nize po posludu^ ati pa takoJ da uberes njen ton u 12. predetapo prazni 4. struni sopla-
-46-
SDo/
k
Ce pritisnes 2. struno v z predeiu, da ton d_’ tj. zvok prazne 4. strune. Jzenačiju, da se sočasno krt/e ta/Prav tako uravnaj zvok 1. ovite strune v z. predelku poprazni s. struni/
Jfer zvenita oviti struni dosti nizko, da neve-zbano ubo težko dotoči n/i/u pravi ion,je dobro, če preizkusis čistočo rjibovega zvoka v okta-
vi	tj. v ie. predelku.
S.	Udiranje iamburaskeaa zdora.
§59. Vse tamburice so ubrane na temei/u (7-durovega trizvoka. Zato ni čuti' v praznit) siru -nab vset? instrumentov druc/ib tonov, kot sestavine akorda a- b-d. Zatorej jib po tem tri-zvoku tudi ubiramo. Posamezni tamburaši tabko uberejo iz kaierepakoii vzroka svoj instrument nečisto; zato je pravdno ubiranje uu/-no potrebno v zboru.
Jiajprej dotočite na vseb tamburicah čisti d. JTe prenehajte z ubiranjem, dokler d useb tamburic ni soglasen/ Jfo si nato vsakdo ubere na povedani način svoj instrument, na/'udari zbor 4 r?ato <p/ Ce soc/iasa/ 'o usi ioni, zadoni skupni akordpraviinoJ zbor je čisto ubran.
JTa/prihladneje in na/enostavne/e je, česiube-
-47-
re najprej beedisi s v o/o struno in prevzame/o odo/ega vsi tamburaši svoj d, /kije iamburaškemu zbora to, kar je orkestru normalni a. Dobra medsebojna ubranost tamburic je neob-bodno potrebna, in je igranje z razpasenimi, ali nečisto ubranimi instrumenti u zboru prava muka. Zato naj ubira zborovodja sam toliko Časa use instrumente, dokler sijit? ne znajo tamburaši sami cisto ubirali. 7o pa naj skuša z vsemi silami cimpre/ doseči f
I. Drsanje.
§ 60. 7amburica spada k onim instrumentom, pri k teril? proizvajamo ton z udaiyan/'em ali drsanjem po siru nat? (z brenhanjemj XJ> Pri tam-bučanjuje drsanje najvažnejšicinitelj. Od pravilnega drsa n/dje oduisna barua (lepota in milina) zvoka, z različnim drsanjem zuok jaci-mo ali slabimo./Skratka, vse predr?ašan/eje oduisno samo od drsanja. Zato se mora tamburaš priučiti pravilnemu drsan/'u z neprestano in neumorno vajo.
1.	Drsalica.
§61 Drsamo z drsalico, kije včasil? iz zelvovi-
Jiruatipravyo,, trzali j po nemsAo,, ZUpfen ”. Jfer drsalica po udara drsi preko strune in zato udarcev pravza-
-4d-
ne, iz kičovine, čresn/evega faba, včasib čudite, rože vin e in drugič? podobnih snovi; na/nauadne/-se, do čudi na/boč/se so te cečuioida.
Odlike/e ovačasče uči'pa čriogčače. Triogčačeso boljše, ker ima prispičen konec vec/o upogji-vosč kakor oval, in moremo proizua/ači čepsi, mebkejst zvok kakorsčrdim ovačom.Sicer pa ni bisčuene razčikc^ čakko si drsačico odrežeš ovačasčo čudi sam?.
š 62. iDrsačica ne sme biči -. a.rprečrda u?predebeča, ker se pri drsan/ 'u pre-mačo ači nie ne upogiba, proizvaja za vol/o čega črd z vok in prečrpano surovo brenka n/e mesto čep ega, zdrznega drsa n/a. b> premeöka inprečenka, ker se preveč udq/a^ ko drsne preko sčrune\ proizua/a prešibek zuck in se rada zčomi-
c.) preuečika. ker sepri drsan/u preveč uda/d med sčrune in črga drsanje> č.j prekračka. ker nam včone medprsčz in sezuto vsak Č?ip dočikamo sčrun s prsti in kvari . mo značaj zvoka.
cL-^dj Drsalica ne sme imeči prečopib robov, ker nerada drsi preko sčrun, zuokje škripajoč.
prav nestišimo izrazito, imenu/emo to proizoa/aD/c tona „drsad/e ”.
~ 4:9 ~
e0 V splošnem pa veja pravilo .• Čim debelejše so strune^ lem močne/'sa (Irša) mora bili drsalica. Zalo imajo de rdi sil posebne drsallee. f0 dfovinasle, rožene In koščene drsallee proizvajajo preoster, kričečz volt, zate so nerabne, na/bol/se so Iz celuloida.
Š 63. JJrsalico držimo n?eddesnimpalcem in kazalcem, lal?ho p a Jo podpiramo se s sredincem. Oslallprsliso radio upognjeni lako,da se ne dotikajo simo. dfezinec se more pa opira-
li	ob dno, da os la n e desnica redno a enaki legi nad strunami) kdor se pa temu brez lega pripomočka.privadi, /e lo tem bol/e.
Drsalico držimo mebko, ne trdo, krčeoilo. Trda drza drsallee povzroča okorno in trdo, neprijetno drsa n/e j zvokje neprijeten, trd in surov.
Drsalico držimo med prsli navpično nad strunami tako, da je konica malo naprej nagnjena. Cc bi jo držaliposev ali nagn/eno nazaj, bi se za-likala in ovirala lepo drsanje.
2.Drsanje.
364. Drsan/'e se izvrši z lahnim udarom drsa-lice ob struno z ene in drsan/em preko strune na drugo stran strune in nazaj. Drsalica mora drseti preko strun rahlo, brez sile, zato morabi-
-so-
tigidka; cim ditreji so udari, tem lepstje zvok, čim mehke/e se tzvrsi drsa D/e zohehstrant, tem mehke/sije zvok.
Desnica je s spodnjo lak jo radio oprla od rod dna prised/Uj pesi lahno ipogrgenaproti strunam, se gttd/e a zapest/u tako, daje vsa roda odzapest/a dal/e mirna, tresen/e tzva/a le prest od zapestja dal/e:
lepega drsan/a se vadite toliko časa^ da ne do-sle razločevali posameznih udarov po strunah; temveč samo vzdržeOj n ep relrgan zvok It a dor npr prt violini.
§6S. Drsanje se vrst vedno po dveh strunah, zato veždaj roko neprestano In dodro pazi, dane do uhajala na so sed rji struni.
Sestna/slinke in osmtnke navadno le udarjamo, prav tako vse one note, ki ima/o ptko nad alt podglavo ( J* J ). Qlej vajo M D, i. / Vse druge nole pa zdržema drsamo tako, daje med posamezni 'mi notami samo en mah ali tresajpresledka.
Š66. Jtotekijih veze lok, drsamo drez slehernega presledka tako kot so vezane.
§ 67. Duganje navadno le udarjajo, is. čez vse s ti rt strune z enim udarom, alt pa pretrgano^
-51-
struno za str udo tako, da udaridrsa tka 4. in obstane ob 3.; udari to in obstane ob z. struni. ((jlej ua/o J} /. /)
Akorde vzdržimo, da zu e ne toliko časa, koti kor kaze/o note, potem/it? pa izpustimo in, če/e treba, da utihne/o strune na kratko use hkrati,potožimo desno zapestje na strune.
Tremolo (0) drsamo preko used strun in ga končamo s kratkim in odtočnim udarom preko vseb strun, (({lej va/eA, 1, s., 3, s.).
iBerde se rauna natančno po navoditihki' veljajo za bu</ari/e. Udar/a vedno lepo dve struni, kadar ima pa napisani due noti, udarja čez vse štiri strune, {(zle/ vajo M., e.j 4 konecl) Pazite, da strune ne bodo zueneie predolgo/
3.	JYočzvoka.
$6s.	7udi na tamburicah moremo poživiti
vsebino pesmi z različno močjo zvoka. Jzku -stvo nas uči, daJe moč zvoka odvisna oddrsa-lice. Pretrda drsali ca da/e prejake, kričeče, premehka prešibke, pretihe tone. Zato mora di-
.	v
ti drsalica pravitno izbrana.
B0/SibkejŠo moČzvoka dosežemo tudi z drsalcem bliže ubtratki. Cim bliže kobitice drsamo,
-52-
lem močnejši je zvok. Bugarije morejo udarjati tudi med zvočnico m kobiiico, Če/e to izrecno predpisano, s tem dosežemo precej prijeten, iskren zvok.
3.) Jfoc zvoka je odvisna tudi'od drsanja sa-
U	^	,	Ir
mega. Cim trfe držimo drsalico in čim jacje udarjamo od strune, tem mo c ne/e zvene; čim mehkeje držimo drsalico\ čim mebkejdje in čim ru-bleje udarjamo, tem tišji je zvok.
Cim vise dvignemo roko tako, da se drsali-ca komaj se dotika strun, tem šibkejši je zvok, čim fobije pritisnemo drsalico, tem jač/ije.
iE. Praktični nasveti.
± Ustanovitev tamburaskeoa zbora.
S69. Ustanavljanje tamburaskib zborov je dobra stvar in jo priporočamo (glej predgovor), če so razmere godne. Treba je prvič tfudi, ki imajo dar za godbo, veselje in trdno vol/o, drugič tam-buriC; ki morajo biti zbrane po načrt id v S 48. in tretjič zborovodje, ki zna vezbati z zborom in če te mogoče tudi ze pozna ustroj tambura-
v»
skib zborov. Ce ni teb pogojev\je boje, da zbora ne ustanavljate, ker bi gotov neuspeb plačil tju-di in oviral ustanovitev tudi tedaj, ko bi bili enkrat kesneje vsi pogoji dani.
-63-
Pri razdelitvi tamburic se ravnajtetpo sledečem pravilu: JYajspretne/sim dajte /. brač, bisernico ir? e. brac.. JCdor kaže dober ritmičen čut, naj dobi berde ali bugaripj le vrste instrumentov so najvažnejše in zahtevajo od tamburašev navadno ve ckot ostale vrste.
e. fä/e in nastopi.
§20. Tamburaškemu zboru naj pristopijo le oni tamburaši\ tli se redno udeležuje/o skupnibuaj in se vezbajo tudi sami.
Jskupne vaje na/'bodo redne, na/man/dvakrat na teden.
Jia/prej najse vadijo posamezni tamburaši svoje vaje sami zase po nasvetu zborouod/e. Brz bo toliko napredujejo\ da morejo pričeti s skupnimi vajami, igra/o na/ marl/ivo skupno vse vaje A, a>-f,,i.-6.s ki so določene za skupno igro. Kšak tamburaš imejsvo/b so/o in svo/e note. 7b-zneje zadosča/o ene za du a tamburaša iste vrste.
Jtote ime/te na pultih, ne na mižal?j pulte si napravite lahko sami .Sedite pri vaji tako tabor pri nastopu.
Zborovod/a na/' točno maba lukt, da sega navadijo vsi tamburaši.
Pred vajo uglasite instrumente, zborovod/a jil?
-54-
preizkusi/
Jskupne vaje imejte najpre/ s posameznimi skupinami: Vojači za se, spremtfači zase/J3ugari/e naj se vezbafo lezberdetom odenem. Thdipri posameznih vajah doma na/vsakdo ste/e iaht. Teoretski dei	/-35)predeta/tepo odstavkih
skupno. Jstočasno od are do are odstavke iz praktičnega deta vsak instrument svo/opis, udiranje (3$ 49.- 53.) v splosnem in vsak za svo/ instrument; $3 60.- 67. pa prede/avajte skupno in se vadite od vaje do va/e zeto martjivo posamezno f $71. Pri va/ah in/avnih nastopih sedite tako razvrščenidagledate vsi v zborovod/o. Äed kažeta načrta a.j in b0
a, Jfali zbor.
ry (\^	-«A	^
<XT ‘ Zborovodja 6., Veliki zbor.
Zborovodja
-55-
M. Vaje.
A.	Za posamezne instrumente.
a., m bisernico, kontrašico in /. brač.
tir^—								
	^ o	rj	-<5>		C- ~	—-£?	O	
1 (Š66f<
	Lf								
}	, ff 				o					
L	V) -o	o	o	' C	-o			. .o
v	v o				C/-			
									
	—z-d		—c	l=^=i		•s		c	
I
*
JZt
«3. £zE
-#—4-
š "š
izr
* #
i
*
—4-
M. ..J.
—C—&
*ltl
5
5.
(§67)
	I O . t.... j	ÄS <? jr i	<7
$ * { J n 4 1 02 1* , —:	-J 3 0 •?	/ i	i? ... . • 0 s 2
#4 J 1	r S . *	■*	i1 - v *	■-&—	 	/
„j* 12 3 2	/ <7	12 3 2	/
	3 13 2	J # * / <7	i i —1	
fr?lri 1	fe=F=t^	LLj-	—4	
Opomba: Vaje 1-6 so namenjene prauiinema in lepemu drsanju - nas/edn/e o a/e pa vei/a/ove-žbanju prstov. Začo pazi na predpisaniprsč-oi red ! Ponavl/aj vsah takt, dok ternegre spretno/
Z
Utiri nj#f
O	ž 2 3 2 O 1	2	3	4	3	1	1	2	3	4	3	i
1
^	1	2	3	4	3	1	1	^2	3	4	3	1	12	3	4	3	1
12 3 4 3 1	1	2	,3	4	3	1	1	2	3	4	3	1
4	3	2	1	2	4
4	3	2	1	2	4
j/ ii: Lf f j cj cr^c j :!H: ir ipp
m
U ‘1 tJ 1 -
It n n-rn
1 Z 3 4	1	Z	3	4	l.t.d.
1 Z 3 4	3
3 Z J 4 3 Z 1 4 i.t.d. $ f P * f § * -i-#-
3 Zi 4	3
TZmZZ * #-,-4
i	z 4 i z 4 i.t d.
9.
1 Z 4	3
4 z i i.td.
< J. .ITT... ^ ■ "! *-
10.
S
i Z 3 O	Z	3	4	1	Z	3	4	i	i.td.
m
m
•	j---
Z 3 4 i S Z i 4
					s	r		-		r	r			m	f					*"4" ■
K M M				F»									p			»•				r_ 1 .
ik\ f	i																			
llv LU									L#-	-—											
3 Z i 4 i.td.
*--------- i»------#-
1
F j
-X-----------------------------^---------------------------------------
}y IT} f | Jjrj i- ! m
3	2 f 4	4	3	Z	i
*-zr~-----
4*-
-58-
0 3	2	3	0	3	2	3	0	3	2	3	2	1
1 1 13 2.	11 13 2	/ / . JL«	d	 3 11 f^S
sh£ Zlili ? n ^	,^-a? <2 / / / ^ -3 ^ =#^L=l^":L7"	-gj-ü= '113 2 ti ■■■	13 2 p--*—1=:
fyr ^ j. 0 3 13 2 % jr 3——r*	^ 1 3 4 3 2 3 0 3 4 =_T^“f1—r	, ^ 2 3 2 12	4 13 12 1 9 F 0 "
(fy 4 * J ' , 4 / 4 / 2 / iHt-f -f—n-		* »-j # j »	h- 4 1 4 1 Z 1 4 l f '"r—^F-p-	f=0J3j f 3 1 2 O ^ :	3 <7 / O 3 *> r-T,
FITE^	Lr ir 7 |^	C;	teti
d.) Za 2. in 3. brač. sŠt 1-6 kakor za bisernico (a1
m
1 z
na g~—
z 3 Z 1
g) *
.#==	2 4 3 3 2 i 4 3
	i J^-J- -j^i —
i»; *	2 4 3 2 1 Z 1
W ^ ;	tj|4 '1
nay i™ 3 jU- j	J 12 4 4 1 2 3 2 3 2 - w
frrm	0 13 3 12 4 4 1 Z 3
Š^-t: ■ At ■■ 4 3 2. h r> =p£	rj—a—r		-_J—Z = ^	i. p f 'na o*~-	 1 2 3 4 3 z 		o- ■ ■ ■ :		
&=■--'1 r «z ° jl-^3 —	^	i 4—^ ( O 1 O 3 O Z O 3 0 2 0 r-j—p-i—j58—=T—~T—!1*R
ffl 4 ±ij—j « j* 3 0 2 c	—tM—*	J	L-±±--U—t=4 T" / S 4 r-t-	-i	jpf	jj—i 4^_0 3^0 z O 4 0 3 O Z O - 4—-	J "—:~t	a	i—	— —
# ; J	-'-j—j— ... f # -4 M # 1 *■ i ■ j i	pl— 1 o 1 0 1 0 4 0 3 O z O 1 O O O 3 O S s—- 			^	
jj4a	r-r	9ay ViPflP f H 2 4 1 1 Z 4 3 f < "' f	7—
&|) 4 i ■* *	Ji j/ ^ 		y -60- 	yaaff
8.
10.
£
na gr
12	4	4
na a i e 3
■i *
I
*
/	2	3	2	1	3	13
na
11
			H ^ ■		-^1							—		
-tf			i		^			4	J 	v	... —J		<1	Mii		-J	—	
4	3	2	1	3
iPP^
i i i
na ST
_	j7"
c.) Za i.bugariio.
-£_Jp^C /."J:^rjzl^ J ^ JZ^j-iZ-Jii:^ J"] J J :^J ^ J
6 * 6
jL)^ ^ J.	jjglz	=3=	2*±	:^:.J::;:^:	i	z	žžj	~~^~~t
? fi	6	<T
jLff, +-.-F	- / 1 /	. j ,		j *s y
-to	*—d—1_	. - A. ^. A ^ .	A # A 4	_-X-J—A J...	-_A-^_ d'—V--
£ <? 6
rtf, j /i-1	• / 	 jT' ......	-7-+	-T-; ...	-fr.j—i	5	 t
0) * J-A---*		-. i £. /A <V	X $ A 0	-**■ »—J	t	#-■
4.
	-^fj-j-r	- i j /	£ * i - ■
ISy 0 	 J $ & 0"$ j ■ i ■■		<* <? ". 1	0,
^^ i ^—	^ ^ J	A r» <*	( t: —^—4—	d—-
^#3 j 1 j	e a —7	1		<? <ö ; i	Q ~ f J
((\) 4- —»—*— w Q- & itf , i—i—i		^—#	J		-	ri . . & ..^. 	 Q, G ,	1		: Ä	j J . ., £
»'s—tS^-J—^		/ j j	^	J	-£=7-,
n 4+		11 <?,	
-.-j--...	~- r1 ~j—	-■-ri -	-- £ J- “
iiy 4 A ^ -*— ^ Q Qr j $ j—i—i—	—«—#—#— 4 ?* i—	« * ^ £ <T ._j„.		ä	E	¥ ..| 6 - ;=	
a>- ^ f <* ItZZ > y l	—=-—J	J	 4 ? BUJ	A J « G Gx 	C ) o v—	—ö	4	 4 —ir-H	-j	
£ £ n +1			--*—4-4-4—4— <?	<7/ 4	..:/. i ki i... .... £
5.
6.
X*y h V	V—			y-		V T V	i.	
(to	/ i / *	....	7 <	-X-4		7 4	/ # ~	/ ,,	—j—
q <S e a
Gr
č.jZa z. bugan/Qt
*
1. MS3. i 11 z~rnH -£¥=?
9--------9--------- 9---------9~
<t	<ii	e
-öS-
? a, ,	—7	-i	—		P	/				
jy j j		 i J			J J		...
4
tihrv^	^	r 4-7- -/ . -			-7- —t		
	— «i			»A 1 A J " i	r 1 "
<h
d
£
4jfc^ ■ ■ ■:	-n		■"' 								
rn	^		-*- <9	—* «fl	"	••£__ a:.. <? «	., ,,	— j	M4 " / i	V ...
U-y /71	—J		' T-- ----T 	-	✓			
W J J	*m j				■# J	J	-
±
d Z q
7y~^ j s j z
2
4 i
&
e G, G a G G, G
3.
C / : / :	2
2EE2 i
8
£
<i o, c
G, G Gr
£3: r^5ES:;^:££_:	'	.	::	7
-0 0
GG, e a GG, G
7 i '-	i* 	■-■!=		p_	£ i'--i	
4 J J - <r <r, n	4 —	r	j y <7	1 0	 0 	 Cts d	L J—J 6		
LB / i 'r--~-	-^—t—	-^-r	r—		
	J—J—1 £	—J -j-..H <7 ^		J—J	 G 6		J	u Q	
	^ l. ....J	:-	-F-		„/_J—q	
^ —j—#— <e €	J # ><5	9 9 Gr G 3-		T ' # <&		
f^hf “f								
a a, „ |			^-J- a c		<? 	1		4= £	5=4=1 <?	
$■-*7 ir J’ J- G 6 **-. - . i			<r K	=t=- v	<S	i ~9	 Q	**#»= £	■ y
s)J,,	£-J i T <? <2 d,		<? ZčZ tff/c	! #——L 7" ibrnc f	*±±; <r a ' in bea 1=i=i	M V 2e. ✓	g? J' 1' -r O-"-	i~ ; -1	
	-J.	 ’*	P		..A s	. r* ±*=i	- A.:	=^=	. . A ~T~	=j=z±_. pj-1 / ,	A	 -V—
eir	m -J	i	\ —?—	-A ^ ii I -*	i<—.—r~		4	y A _ —f—	-!-^	f*1 FfehH	
&\r	. /Ml A i—r	 ;b< l i-			—ž*—	A p	: - r\ :;: —j—	. -A	£_... ^ FJ-4r- j||	
	— i	tr-h-	*=^-4-? l. gjjtr? '		--4-1	a -=f=		'A r __r ...j...	f
 i-| i J^-l| h ^
r r r r Vt
-64-
==A
i
J _
2E5E
att-lU-tU
±
A .1 4
l , a- '4 l i j ' /
¥
r~t-t
J:
 -J-. J. --jj
Z
r
S;1
s
s
^	[	f1	-£.....|-|*
S
d ->■ ^--(*- li
J=4
¥
t—r
i m m ü
^.hL--4 - ■					z
s' i	4^	*			,4 1	*
-65-
J/s.
Jftc.
. l.br.
2.br.
3br.
i.bg.
z.bg.
čbr.
bd.
		*		M	p • v ;	Of	^ — %	*#	|rf
M=r	u-:r.n		pT	tH- r		A' iK y N	.... . _ ... r -=H—		r r..	[M= tJ-Jß	li 7>
S' ž	F~ —*	*-*- ä=-	■J—I V- ■* r	-rii	' rf*	j - i: vtz	r	r~r	.f ' Hr.
		ti 1)	<£z_		^ ....	•z/	-	* A __	<*
5^--^					-^Zr:	r 	 .. . ^	.^1 ... _	bö	OT :Ä
					4^			22	_	Ö	
-66-
J3. Za zbor.
(£e enhmt bi uidel)
w=?= ife-r-	m	—H- -4 - *.		r i	■i1 ■ j~ —f-H	* ■'	—f-f-:f£—f	rrbji rf-
fe?3==J	! ” i —T-j—T-1			^jL «TT ■	■Pt” .—	b-—-^ v	. J £• 	,,	p-	4^-—^ ■ -N	,	i j	j“
Qß-£-X~ ttf=i		F **		•ff*	ÜP		:::	
teN^1	&	,, j ; <?		<&	<*		Q	<Tz
	-±tF'v <&. • / f		fi-5” <?	1	^- i ' t	1 *		 ...	<? . *-<r	'liiv-- <7,
—£3h-	m rl r				I ■■ 		f			—. ._rt. _ -rt.—
IM*	f*#i -n i -ztT -T	=f=^ rf- (#=Pr	" r fl" ;	4-th- v r ; •;;;. ,_y	l“ ... f , #tT	(H - . 	v -
P-'-rfT-	r~j-— v_>-• ’• • • •v.	T -	<1^7 S -.-	/ ^,j\	.V-"?-0,-^ r f\ ■	2^3 Jy -'--r-	-4—f-
	P ^ -frTi-	■■ r^r	Mö rr^-!-i ;vr-	jfi 5;-J ::	^ j~	i -/-F
PP^ p ^ &	^-j £	—psrn—t—	6	€ <?	VI « # 'i* 	 Gr r^i»n—	-ö—£- <T
w	<?	^jnr- j^-	fr*,- •" / i... T			—ag#± <? =	^—	J7	&=Nj P—
-67-
(/S'olnce čez hribček gre.)
				j d /
W^f0w-	&rö#	|ČR==F	vwr^	f tp- -r-3 J r
	S^4-	:—“l-tz		■ - .-:t: r'
Mt J frhy	-*ž tr*-r&—r			J_ J— ~t~\	\-y	’ü.i 31 / r- :	!--■ /-	rr~ \	
A) 4 j ^ - J— k-%—T~*~~i~	t-J- * • ■■*■ ■ *<i & 		y	| " r ■	-A_J—J— izÄ. cq -j~ - - - -/	-rt- - r*....^L_ J . A-...J cq q ' \ S ■ \ (	.. A - j ..A. <? . ,J , /■
§ 4, / •* x . C	^4^- '<l 6 Ir-m- <x-lr3-£	-- j - j- v W	b=±	4 ™.J.-J-- ■«. <S	J-4* hi* ä
Ä##f	f t h		H=fc	rf		JU-
	+-±4- *4=fcj	i-H- t#	U*=	tN::	§y=§?	
§4^		N= —rt	pt4-	ffü: 	1—ü:		tf#={g	/
	'L -#	-gb—**:			y#- 	 -	bL Ü / ; i-r/ 1	H	i j." f: [ y:
j4-f . "■;•	fc«?				p"-;; _. ■;...	_JI.	rT__rt		i-J-i	- o C $ £ r L_~t _: rt.	J ^ 6 *- a . /, /
PW *ife	r^F		3^	r=-		r-/-j —11	4M	Vj?- L JL.. 	 A..- -tP-4-	
-66-
(Cuä se je oženil)
fer ~jy			tf		-LJ-U-	*■ f ^	:=b=
b%T		kt1 :za5=?h	‘:v, - '‘TH p£}=	t#?Ä	_1_—H—	■ >..[	
y*f j fcfay'Kjl	fö- _y-rTi	r r •7 ;")' y r	vTT-	trir fi i. '	*< U *.■ b	r_r
£ £	7-J-g- - <J- <7	r	<7	- ^ €	i-' J- /-*•- <t	Z-?1“ /. jä_L s «
G Gz <$&*■ J	£ -j _'~-2. -	c tp4=		hti^r ft - -T--—4 —-	7:jvrjr: * t	
TT t r			J	Ql		qM=i	- Ä ■ “■■	
	|	^=&i	=j==j=		ll—		H“h	j -5—■
k p i	-tnM .i_ i r t	V t f r *	ft“ <•***	-yn.	r-	-rH A A ■ -	 li '	-=—r~
---J	1 !	'- - -•!-^-1#-	iäfl	-p	 '_ 4=---=	äL .. . _ .' ' _ .	. ® .. A _ 	->—
ijtfef: j "1:	tJtt- y. S...y_[K	^ Jj y fVi.-	.*. - -r. dt .. r f	ts i- p ib ±=5	t J-		 A A tf-:	-4-—-4~ - T i—3^
m y * <* te-fJ	C £	£-0- y-?- Q	7-^7=*--a £	-A-tf V -	* <?	.*!. 	«£.-	 a &	-4	a— « 		^ -
	c 6 i—^—	^,-1	yJ’/ fl €	<? 1	F^=i ja f	
§F:ir.^-_l	r i	.; A		M— -69-	H	V	H1
(Pravde öogr.j
		^v-		j p^--i- --
F r f^Tli jte J>	^	tiL 	-	V^r—	W" •■• *1 * ,.	—*— xXj	
w L_i^ — fcfrf* t	j—r—	—r- -fr		:-—rvT2^—	.* i J. O - f ■ ' i	
®-4 t i ^ fU—f 5- h if f i r i i	■JzT- - mi K.. ». m=		:^T= --/•v..--jvj A. 4	‘rjrj - ■c-Kt h~c—fl 11
fe fcy J7 i y i i i G Q, e	öt H .. ^ \	V-4-++ e	6 &	/ / / / i	* 1 e D, J)
J J J ^r/y	^fcE»			7? 4 7 i~i~i: e iA D
# ft r^s^i _m	— rn'h^		h i ‘ i j —i—n~i—i—	t_^4.—1
iji fr ;	s~ |"T*r:		— rjr ,_„ -	b^, fr*—	ib^= -Hfrr	t$h~ =pl—n		
~\ ‘Q * [	■f-th H—f*r-i	Uz,-v _ ^ -r -		
j j yia v ft., h v K rr-:	rHi ti f) €s 1*	|T		bvr-
t*444r^	a E, e -r.. N,. r-g^r4		,• ,•; ,/ r / - / J), V ySVSvW1)	J #... JLA—ul	 JQr D V h v s ..
nflft?/ ==	J^f	<hbjb fr“'	7 IT >7 / / / -«»—■ 5	*— '■	 2>	A i J) H- j -1
Li fl——*l	r=M-		‘ r * H	1 r r j
70-
. i- “f r r 84—j J J				^ -—— 'V.'. *. 7 7 7.	r r r		' f T T	
#=3=jL>^ ——			—1——p^~N—	Ti r - t—f 7	j-	-t				^ j -r ' :	
®-ryi xjl k jv		—J—	r tP ' v LL--k--;		1	J	j	J TTP“ h «_. b c. *) y	-*r	T' Ts i' y4 v j) v -n-H	
ßp 7 *7*7		•frv-fr"	-7 • 7 i J- i-7-J- (f $	■7 j 7; r f	-#—	/■■*■—W[wr r ■ <* f	
jg+ «j	-j^z-jnz: —I*—J-		? Jvj> ? Jv/-fi J jj r .j	-A—		i^j-	
rt	' i'' T		f r ii •■ J -J c	v4-^ F=ÄE3		iM-f-	
	^—*T—f—r r r		f2— K	0	(-	r ff-f=	mr—-		f~
#4	T-+M*	t=y=b			1	£_LLf= J. hJ*1 j—	t£f±fE=j .i “T j	: -		-e-
t#=	jU5p^ •VH 14-y'h'iHv- -i		r ^fi v FH ""11	mT+-	r i f		-e- f Hi
v- -tif-	</ £		■ i- / J 7 i J J j |/ <r <?	444 J J J 7 <1	Gt g		-d- —j—
	Us-		r4#^==		« ff J—^—t i		O" +
W' M~	-.1 .. i -			^	i/r '	f C ^ ‘		r1
-71-
c., Za l. bugariio.
Prijemi durovih akordov.
£	<7	C,	C	D7	D
Tt4TfH;Ul.lJjpg£^p
4 A
Ji									'Ji							-4-			Z'I	\		
		i							2(.	)		:fc	?			*c					■> ( p	pl
						5<	)								i*							
															3C	)						
																						
E H7 H Tis7 Fis 'S F
IIPPB S
*<	)			1'	:									/C				-J		v			>*		
	:	i	zi	)				\					i*			M				£(	)				3
								3C					3C	)			2i	:			3C	i	3(	)	
										>/	H	i				3 C	)								
												i													
i
Hesj Hes Es? Es As7 As Desj Des
J
*
h
E
^—w~^
to							t<:	\				<	\		Y	v-	,	Y	¥:	!		to
	3C	i										-)Z								!	3)2	
			V	v.	t	¥	žs				i										3<	)
									)2													
									3i	>												
-7<?-
Prijemi molouib akordov. a e b fls as gis dis
:v													i z		/{		i		
2C			«?<	>					'Ji	2>Z		¥	i						
	r					:>./													K<
						2 C			3C	)								:fc	)
																			
d g c f bes es (dis) as (gis)
							H	&												/1	
	te	i											>*								
:Y	>3		*		:						)		.?(	i	-			rc			
																	:iC	žr			
			3<	)																	
^epi a hordi c7, g7 i.td. so za istoimenski dur in mol isti.
*	i,
Ce je treba igrati nenavadne akorde drugačne od navedenih, ji'd doceta izpišemo in opozorimo va nje s klicajem, npr. .*	-8..■■■!■■
ÖP
-73-
LZa z.buaavljo.
Prijemi durouiö abordou.
 a c % g d7 d a2 a
J	1	j	$	yirtp
30
i o
02
to
:iq
■iO
„O
cx
20
30
M
E, E H, H FiSj Fis F, F
W-J-
to
)/
?0
ro.-j
03
Dl
JO
iO
m
i o
02
20
Hes7 Hes Es? Es As, As Des7 Des
J i 1
}		i												•	>/	ik	,	:*(	>4		>/	
:x?												2(	)									
				h	f	/		i	>/												,3	<:
									2C	)									*<:			
										5C	)											
-74—
Prijemi molouib ahotdou.
a e b {is cis gis dis
ifpfpppfpp
*(	)											v			)/	2-Z	i		
:>2	3<:	i		2<h	i					Ur			fr						
						/C	)											>/	
						)<?												i	
																			
d g c f bes cs(dis)as(gis)
iJ1 j >j i
					i				i								i	z~'
M											i	>						
2^	V-	)		\					*<:	i	:>2	S<Ij		)/				
														i	'f			
				41														
ßeptakordi ct, giP itd. so za istoimenski dueti) mol isti.
Ce Je treba igrati nenavadne atiorde drugačne od navedenih, jib docela izpišemo in opozorimo na nje s fttica/em, a pr.:
-75-
str.
I Teoretski del (Si.)........................  1.
ATrginost tona (Si.)........................i.
i0JTote (§ 2-5.)..........................i.
2,y JYebaß ($ 6.-8).......................3.
B.dega tona (§9.1...........................4.
ij Črtovje (S 10.-11.)....................4.
2. Jfljüä (§12.-14).......................5.
a.) vtolloshi (Si3.)......................s.
b.) basovski ($14.).......................s.
3.) lestvica (fis-17).....................6.
4.} Prestavni znaki (§18-22)..............7.
5.y lestvice (S 23.):.....................9.
a.) dvrove (S23.- 24).....................9.
b.) motove ($25.)........................11.
C) Takt l§ 26.)............................12.
l.) Enostavni takti (s27.):..............12.
a.y dvodelni (§28.)......................12.
b.} tridelni (S 29.).....................23.
2., Zloženi takti (§30.):................f*.
a.j štiridelni (§31).....................14.
b.} petdelni (§32.)....................../4.
c.) sestdeini (§ 33).....................is.
c.}predtakt(§.34)	is.
Č.) Znahi (§3s.)............................/a
D.,Brzina($36. )...........................t?.
E.) Jtočg/asu (537)........................./A
E. Praktični del..............................
A.) Razdelitev tamburic (S38.)...............M
B.j Podrobni opis tamburic (§39)............/5
^Bisernica (S39.)........................19.
2o Jfontrašica (§40.)....................24.
30i.brač($4i.)...........................2s.
40 2. brač (s 42.).......................27.
5.) 3.brač (§ 43.).......................29.
60 i. bugrari/a (§ 44.)..................30.
7.) 2. bugrarija (345.)..................33.
s.) Čelobrač (S 46.).....................34.
9.)£erde @47.)...........................37.
C.jSestava tamburasbib zborov ($46). . M č.) Ubiranje tamburic @49).............42.
UČtruneftso)  ...........................42.
Jfobilica (§ si.).......................43
3.) Ubiralha (§52.)......................44.
4.) Ubiranje posameznih tamburic (sS3).44.
a.) Bisernica, bontnasica, / brač{554).	.45.
b.) 2., 3. in čelobrač(555.).............45.
c.) i.bugarija ($56.)....................45.
Č0 2. bugarija (357.). .  ...............46.
d.j Herde (358.)............................46.
50 Ubiranje tamburaškega zbora @59) . az
D.j Drsanje (s 60.)...........................is.
i.} Drsalica (šsi-63.)......................48.
z.) Drsanje (s64.-67.)......................so.
3.) J¥0Č ZVoka (§68.).......................52.
&> Praktični nasveti...........................
1.) Ustanovitev tamburaskib zborov@69)53.
2.} Vaje in nastopi (S 70.).................54.
M. Vaje.
A.) Za posamezne instrumente:
a.) Za bisernico, kontrusico in i.brač.. . .56.
b.)Zae. in 3. brae..........................59.
ajZai. bugarifo.............................61.
djZae. bugarijo.............................ez.
d.j Za čeiobračinberde ......................
Za zbor....................................66.
Dodatek zal in 2. bugarifo-.
Prijemi durovib akordov za 1. bugarifo. . 72. motovib -	"	.73.
durovib	*	»2. bugarifo. .74.
molovib	*	"	*	.	.75.
leno