GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 5 LETO 18 12. MAREC 1979 CENA 3 DIN Volitve predsednika V maju 1979 poteče mandat Predsedstvu SFRJ, zato je potrebno kandidirati kandidata za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Po razpravi in uskladitvi v vodstvih družbenopolitičnih organizacij v republiki je bil predlagan kot možni kandidat tovariš Sergej Kraigher, dosedanji predsednik Predsedstva SR Slovenije. Za predsednika Predsedstva SR Slovenije je bil predlagan tovariš Viktor Avbelj, za člana pa tovariš Stane Markič. Te kadrovske spremembe so terjale tudi nekaj dopolnitev v družbenopolitičnem zboru Skupščine SRS, v katerega sta bila predlagana tovarišica Tilka Bla-ha in tovariš Peter Toš. Tudi v Svilanitu posvečajo veliko pozornosti ženam proizvajalkam. • V Svilanitu o položaju delavke v združenem delu Ob prazniku žena delovno Obenem je tekel tudi kandidacijski postopek za predsednika Skupščine občine Kamnik in predsednika družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik. Za predsednika Skupščine občine Kamnik je bil predlagan tovariš Slavko Ribaš, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa tovariš Kazimir Keržič. Oba kandidata sta bila predstavljena že v prejšnjih številkah Kamniškega občana. Izpeljava kandidacijskih postopkov za nosilce funkcij je ena najpomembnejših nalog Socialistične zveze v tem mesecu. V temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih prav sedaj potekajo razprave o kandidatih na temeljnih kandidacijskih konferencah. Občinska kandidacijska konferenca bo v sredo, 14. marca, strnila ugotovitve temeljnih kandidacijskih konferenc in izoblikovala stališča o nosilcih vodilnih funkcij v federaciji, republiki in občini ter jih posredovala preko delegatov republiški kandidacijski konferenci in občinski skupščini. Z zaključkom kandidacijskega postopka je delo Socialistične zveze končano, kajti nadaljnji postopek, ko je kandidat dobil podporo na občinski kandidacijski konferenci, prevzame občinska skupščina, ki bo lahko že na svoji aprilski seji izvedla volitve. Predsedstvo konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Kamnik je 9. marca 1979 organiziralo skupaj z »snovno organizacijo ZSMS v Svilanitu okroglo mizo o položaju delavke v združenem delu. Udeležili so se je predstavniki občinske konference ZSMS, vodstveni in družbenopolitični delavci delovne organizacije in, seveda, delavke Svilanita. Osnova celotnega pogovora je bilo dejstvo, da se v odnosu do delavke, v njenem družbenem in ekonomskem položaju kaže odnos do vsakega delavca, uresni- čevanje samoupravnega položaja vseh delavcev. Kljub širokemu uveljavljanju delegatskega sistema, hitremu družbenemu in ekonomskemu razvoju, razreševanje položaja ženske še vedno ne sledi razvoju. Bistveno se je izboljšalo varstvo materinstva, položaj v razreševanju problemov otroškega varstva, velik odstotek deklet nadaljuje šolanje na srednjih in visokih šolah, zastopanost žensk v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi na vodilnih delovnih mestih jih je vedno več. Toda kljub izboljšanju to še vedno ostajajo r Danes v Občanu: - slikar Zelenko se predstavlja (stran 2) (stran 3) - Borke pripovedujejo - ali je gimnazija preživela? (stran 4) benHa*n0Van^u dneva zena so luai najmtajši učenci kamniške glas- ig* so'e 'azveselili svoje mamice. Zaigrali so nam pesmice na klavir, vo I °n"'a' "avto in violino, cicibanov zborček pa nam je pod v°m tovarišice Ivice Ropaš zapel kar deset pesmic. bistveni problemi žena. Še najbolj nejasen pa je položaj žena -gospodinj, zaradi svoje preobremenjenosti z delom se skoraj praviloma ne pojavljajo v družbenem življenju. Kakšne naloge nas čakajo na področju razreševanja družbenega položaja žensk nakazujejo dejstva, da je največji odstotek nezaposlenih ravno žensk, da je na manj razvitih področjih zdravstveno in otroško varstvo še vedno neurejeno... Na kratko, družbeni položaj žene še vedno ni usklajen z njenim prispevkom k materialnemu in družbenemu razvoju, še vedno ni razrešen odnos ženska proizvajalka - ženska mati in žena. To so bile vodilne teme razgovora, ki je potekal v Svilanitu. V delovni organizaciji je od skupno 780 zaposlenih 577 žensk, 285 jih je mlajših od 27 let, 265 pa se jih vozi na delo. Torej je kolektiv predvsem ženski, ki se srečuje s svojevrstnimi problemi. Velika je predvsem fluktuacija mladih delavk, kar v veliki meri onemogoča njihovo vključevanje v samoupravne in politične organe v delovni organizaciji. Številu delavk primerna je tudi njihova zastopanost v samoupravnih organih. 172 jih je v teh telesih, kar pomeni 67 odstotkov celotnega sestava teh teles in 22 odstotkov vseh zaposlenih. Prav tako prevladujejo tudi v različnih komisijah in odborih, podobna pa je tudi zastopanost v članstvu in vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Pohvalijo se lahko tudi z dokaj široko aktivnostjo, ne samo s številčnostjo, kljub temu, da jih pri tem ovirajo družinske obveznosti. Med vodilnimi delavci je ena ženska, večina delovnih enot pa ženske vodijo. Problem nočnega dela, ki je za tekstilno industrijo posebej pereč, so tudi omilili. Sedaj dela ponoči le še 23 tkalk. Ugodnejše je tudi zaradi materialne stimulacije ter večjega števila dni dopusta. Poskušali so tudi z moškimi tkalci, vendar ta akcija ni uspela. Moški so odpovedali z razlogom, da so mesečni dohodki premajhni, vendar bi morali vzrok iskati drugje, saj se delavke glede tega ne pritožujejo. In kateri so posebni problemi s katerimi se srečujejo? Veliko je odsotnosti zaradi bolezni, predvsem bolezni otrok. Število bolniških pa je že zaradi večine zaposlenih žena večje kot v ostalih panogah gospodarstva. Kar zadeva otroško varstvo, so se odločili, da rešujejo probleme z združevanjem sredstev v okviru občine, čeprav so razmišljali o svoji varstveni ustanovi. Pereč je tudi problem družbene prehrane, zato si vsi želijo, da bi bilo to vprašanje enotno rešeno v okviru občine. Zadovoljivo pa je rešena stanovanjska problematika in lahko tudi mlade družine dokaj hitro dobijo stanovanje. V veliki meri so se v pogovoru uresničila prej omenjena dejstva, pokazalo se je, da je problematika enotna v vsej Sloveniji, posebej še v tekstilni industriji. Če bi želeli res podrobno in učinkovito prikazati položaj ženske, bi morali izbrati kolektiv, ki ni pretežno ženski. I. KURET Pomlad prihaja in tudi otroška igrišča so že oživela. Vendar to še ne pomeni popolnega veselja naših najmlajših, saj so nekatera igrišča v Kamniku že dolgo razdejana in zanemarjena. Polomljene gugalnice, tobogani in druga igrala večkrat izzovejo nesrečo, da o onesnaženosti niti ne govorimo. Verjetno bodo marsikje morale krajevne skupnosti stopiti v stik s hišnimi sveti in čim prej izpeljati akcije pri urejanju otroških igrišč. V letu otroka smo še predvsem dolžni take pomanjkljivosti odpraviti. S. marec - Iskren stisk roke, iz srca poklonjen šopek cvetja ob prazniku žena lahko pomeni veliko, mnogo več od bogatega darila brez iskrenih medsebojnih odnosov. 7197733^19 • Ljudska obramba in družbena samozaščita Nič nas ne sme presenetiti V letošnjem letu je pred nami na področju krepitve obrambno varnostnega sistema ena najpomembnejših akcij zadnjih let, ki nosi naslov »Nič nas ne sme presenetiti«. Podobno akcijo so v prejšnjih letih izvedli že v drugih republikah s prejšnjim uspehom. Akcija, katere nosilec je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Socialistični zvezi, ima namen poglobiti podružb-Ijanje odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poleg krepitve moralno-političnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov je cilj akcije poglabljanje zasnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite zlitju obeh v enoten obrambno varnostni sistem. V tej akciji bo zato poglavitna pozornost usmerjena k razvijanju odnosa vsakega posameznika do družbene samozaščite in krepitve zavesti in osveščenost delovnih ljudi in občanov in njihove usposobljenosti za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite. Osnovna pozornost Socialistične zveze, ki nastopa kot usklajevalec in koordinator, bo posvečena temeljnim samoupravnim sredinam, krajevnim skupnostim, temeljnim organizacijam združenega dela, družbenim organizacijam in društvom. Cilj te akcije je v organiziranosti in delovanju družbene samozaščite zajeti slehernega delovnega človeka in občana s konkretnimi zadolžitvami in akcijami. Med akcijo bo potrebno usmeriti pozornosti k še boljšemu načrtovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženih uspehov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na tej osnovi dograjevanju in izpopolnjevanju obrambnih in samozaščitnih ukrepov. Pri tem moramo izhajati iz osnovne naloge, da bo delovni človek s svojo aktivnostjo na področju samoupravljanja postal nosilec pravic in odgovornosti tudi pri obrambi, zaščiti in varstvu svojega družbenoekonomskega položaja, svojih pravic V akciji »Nič nas ne sme presenetiti« bomo letos preverjali naše znanje s področja družbene samozaščite. in odgovornosti. Osnovni organizatorji in nosilci akcije so organizacije Socialistične zveze skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. Akcijo moramo pojmovati kot vseljudsko gibanje v smislu preverjanja obrambno-varnostnih priprav, ki so sicer del vsakodnevnih akcij na tem področju, kot tudi tistih aktivnosti, ki jih bodo delovni ljudje in občani, družbenopolitične in družbene organizacije ter drugi dejavniki izvajali na osnovi obrambnih in varnost varnostnih načrtov v morebitni vojni ali elementarnih nesrečah. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« bo dosegla svoj višek 29. in M) septembra, ko bomo na vseh ravneh organiziranosti Socialistične zveze vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge na osnovi določenih predpostavk praktično izvajali in preverjali dosežene uspehe. Socialistična zveza, kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil, bo spremljala priprave na akcijo, dajala pobude, usmerjala, povezovala in usklajevala aktivnosti med vsemi dejavniki, ti pa so odgovorni za neposredno in samostojno uresničevanje dogovorjenih nalog. Akcijo bo vodil in usmerjal poseben štab za priprave in izvedbo akcije pri občinski konferenci SZDL, ki ga je imenovalo predsedstvo. Tudi krajevne organizacije bodo morale poskrbeti za usklajevanje in usmerjanje vseh vključenih v akcijo. Glede na to, da časa ni na pretek, bo potrebno zastaviti vse sile, da bo akcija »Nič nas ne sme presenetiti« dosegla svoj namen v organiziranji' delovnih ljudi in občanov v družbeni samozaščiti kot množičnem temelju obrambne pripravljenosti. OB 750-LETNICI KAMNIKA Z RAZSTAVE DOMŽALSKEGA LIKOVNEGA DRUŠTVA V dvorani nad kavarno Veronika smo si lahko v počastitev jubileja Kamnika od 22. februarja do 3-marca ogledali zanimivo razstavo likovnih del mladega, vendar prizadevnega likovnega društva Petri Lobode iz Domžal. Svoja umetniška dela je prikazalo kar 16 članov tega društva, ki ga strokovno vodi akademski slikar' Danijel Fugger. Prvič pa so se predstavili tudi mladi in najuspešnejši umetniki člani mladinske sekcije iz Kamnika. Domžalsko likovno društvo Petra Lobode je ena najbolj delovnih skupin likovnih samorastnikov. Že na republiški razstavi v Velenju leta 1975 smo lahko opazili številna uspešna dela njegovih članov. Dejavnost društav ter številne razstave doma in drugod pa so se v zadnjem obdobju močno razmahnile. Tudi število članov tega društva se je tolikanj povečalo, ka je izbira kvalitetnih in pestrih likovnih del izredno velika. Ob otvoritvi razstave je spregovoril tudi dr. Mirko Juteršek, ki je pohvalil razgibano, kvalitetno in ustvarjalno društvo Petra Lobode s tako zastavljenim in vztrajnim delom tudi v prihodnje dosegalo take in še lepše uspehe. ... M.J. Priprave na volilno sejo OK SZDL v aprilu Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji seji obravnavalo predlog kandidatov za predsednika, podpredsednika, sekretarja in člane predsedstva občinske konference in začrtalo potek priprav na volilno sejo. Že na eni prejšnjih sej je predsedstvo sklenilo predlagati občinski konferenci spremembe Predstavitev umetniške družine V okviru številnih prireditev ob visokem jubileju Kamnika, se je Kamničanom predstavila s samostojno razstavo znana umetniška družina Zelenko iz Ljubljane. Z otvoritvijo razstave, na kateri sta v kulturnem programu nastopila altistka Marija Bi-tenc-Samčeva in pianist Andrej Jarc, smo slovesno počastili tudi praznik dneva žena. Kiparka Sonja Rauter-Ze-lenko je že od rane mladosti in vse do leta 1960 živela v Kamniku. Po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je kot kiparka veliko razstavljala doma in v tujini. Odlikuje se predvsem z že kar tipizirano figuralno plastiko, katere značilnost je, da se izrazite kiparske in slikarske prvine vselej povezujejo v harmonično celoto. Tudi Karel Zelenko je deset let živel v Kamniku. Kiparstvo, slikarstvo in grafiko je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, grafično specialko pa je končal pri Božidarju Jakcu. Številna svoja dela je razstavljal doma in v tujini. Njegova slikarska umetnost se največkrat pojavlja na poslikani keramiki. V likovnem izražanju je izrazit grafik, s svojimi silovitimi potezami pri ustvarjanju pa izraža čas jasnih ciljev in neobremenjenosti povojnega obdobja. Rok Zelenko je s svojimi starši kar devet let preživel v Kmniku. Izbira njegovega poklica nas nehote spomni na pregovor »Jabolko ne pade daleč od drevesa«, čeprav se njegovo umetniško izražanje razlikuje od ustvarjanja staršev, saj njegovo delo pogojuje življenje in okolje, v katerem ustvarja. V likovnem izražanju je raznolik in pester, najbolj pa se odlikuje v tonskih odtenkih barv, pri čemer se kaže njegovo izredno zanimanje za razkrivanje značilnosti primorske in istrske krajine. Razstava likovnih del družine treh slovenskih umetni- kov je resnično bogata paleta slikarskih, grafičnih in kiparskih stvaritev, ki pritegnejo in ganejo tudi nepoznavalce likovne umetnosti. ŠE DVE ZANIMIVOSTI V tem mesecu, ali točneje 22. marca, se nam bo v muzeju na gradu Zaprice predstavil že znani Kamničan Niko Sadnikar s svojo zbirko slovenskih slikarjev; 29. marca pa si bomo v razstaviščnem prostoru nad kavarno Veronika lahko ogledali dela priznanega kamniškega kiparja in dolgoletnega profesorja likovne umetnosti Leona Ho-marja. V okviru prireditev ob 750-letnici Kamnika in v počastitev dneva žena se je v dvorani nad kavarno predstavila s svojimi slikarskimi, grafičnimi in kiparskimi deli družina Zelenko. statutarnih sklepov o sestavi občinske konference in predsedstva. S temi spremembami je prilagodilo sestav občinske konference novim razmeram in zagotovilo krajevnim organizacijam SZDL večjo zastopanost v predsedstvu občinske konference. S tem sklepom so bila dana tudi osnovna izhodišča za kadrovske priprave na volilno sejo občinske konference. Po predlogu koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja je predsedstvo sprejelo predlog možnih kandidatov za predsednika, podpredsednika, sekretarja in člane predsedstva občinske konference. Za predsednika občinske konference je predsedstvo sklenilo predlagati dosedanjega predsednika tovariša Vode Nandeta. Obenem je predsedstvo sprejelo predlog, da bi občinska konferenca poleg predsednika volila tudi podpredsednika. Za podpredsednika je predsedstvo predlagalo tovarišico Ano Kaste-lic. Glede na to, da je bil Jože Zagorc izvoljen za sekretarja šele 2. novembra 1978, predsedstvo meni, naj še nadalje opravlja dolžnost sekretarja občinske konference. Iz krajevnih organizacij so bili za člane predsedstva predlagani naslednji tovariši: Maks Vukmir iz. Duplice, Ivi Hribar iz Tuhinja, Stane Zarrt iz Most, Nandc Vode iz Komel de, Ana Kastelic, Fcrdo Cveti in Jože zagorc iz Kamnika in SI ne Brozovič iz Kamniške Bist' ce. Družbenopolitične organiž cije so v predsedstvo predlaga svoje predsednike tovariša D; niela Artička, Janeza Brlogarj Iztoka Kureta in ZZB NOV tff Janeza Prezlja. Poleg teh sočla1 predsedstva po položaju še pre' sednik občinske skupščine, pre' sednik družbenopolitičnega ztf, ra in urednik Kamniškega ot čana. V predsedstvo sta predlagal1 tudi tovariša Franc Svetelj inTf ne Fišer. Predlog članov predsedstva I bil skupaj s predlogom statuta1 nih sklepov in poslovnikom o fl' činu dela občinske konferenc posredovan krajevnim organih cijam v javno razpravo, ki se " zaključila do 20. marca. V te' času bodo o svojem delu in na!" gah razpravljali tudi koordinat ski odbori, sveti in druga tele' pri občinski konferenci. Kotf marca bo predsedstvo strni' zaključke javne razprave in i> osnovi predlogov pripravilo v* potrebno za volilno sejo obČ>' ske konference, ki bo sre< aprila. 0O00O0OÖ00O0000CO99SOO9O99000 Počastili praznik 18 Ob letošnjem kulturnem prazniku smo tudi dijaki kamniške gimnazije prisostvovali tradicionalni proslavi Prešernovega dne. Proslava, ki je bila 9. februarja v prostorih kina Dom v Kamniku, je tokrat potekala nekoliko drugače kot prejšnja leta. Začetek proslave so naznanili zvoki fanfar članov kamniške pihalne godbe, oblečenih v srednjeveška oblačila. Nato so nam dijaki kamniške gimnazije predstavili pesmi evropskih romantičnih avtorjev, v katerih je v ospredju nasprotje med ideali in stvarnostjo, značilno tudi za pesniško delo našega Prešerna. y §fcaUŽ ooeoeocooooeoooeeaeeeeoooeooecoeaeeset ++**4+4+44444444444444444..........* * tt******************^^^^^^^^^^^^^^^^^ ........................... % • Obisk pri Matildi Potočnik-Magdi in Ani Brleč Begunjski dvo Begunjski dvor, pozdravljen ti Slovencev zbor v njem trpi, trpeč pogled gre do neba, begunjski zvon pa do srca. Ko ključi sc zaslišijo, tja v bunker me odpeljejo in tam sedim dan za nočjo, sanjarim, kaj je nekdaj blo. Če pa kdaj skoz linico, to švabsko gleda me oko src i in pest grozi, počakaj švababranec ti. To je pesem, ki so jo med NOB sestavile jetnice v begunjskem zaporu, preprosta dekleta in žene, ki so znale potrpeti in se z enako močjo kot moški loviti proti okupatorju. Ob 8. marcu - DNEVU ŽENA se spominjamo vseh tovarišic, ki so se nesebično borile za našo svobodo. Med njimi je tudi Matilda Potočnik-Magda, prekaljena borka in znana aktivistka na kamniškem področju. »Danes sem zadovoljna, želim si le več zdravja Kakšno je bilo vaše življenje pred vojno in kdaj ste navezali stike s partizani? Rojena serri bila leta 1922 na Križu pri Kamniku. Oče nam je kmalu umrl, tako smo ostali kar trije otroci sami z materjo. Revščina in lakota sta nas pestila in treba je bilo poprijeti za vsako delo. Že takoj na začetku okupacije smo bili vsi domači povezani z OF. Zaposlila pa sem se tudi v Titanu, kjer se je delovanje z OF samo še bolj utrdilo in postalo bolj agresivno. Leta 1943 so me po neki sabotažni akciji obvestili, naj zbežim v gozd. Namesto da bi šla na delo, sem šla na Vrhpo-Ije, na javko pri Ribču, od tam pa sta me dva kurirja odpeljala v Kamniški bataljon. — Po prihodu v partizane so vas nato dodelili v Šlandrovo brigado. 6. avgusta 1943 pa ste na Špiku prisostvovali tudi pri ustanovitvi te brigade in bili imenovani za bolničarko. Kakšna je bila vaša nadaljnja pot v Šlandrovi brigadi? Poleg številnih manjših vojaških akcij mi je najbolj ostal v spominu napad na žandarmc-rijsko postojanko .Šmartno v Tuhinjski d<.lini. To jc bilo 25. 4. 1944. Postojanka je bila močno utrjena in akcija ni uspela. Hotela sem pomagati dvema ranjenima tovarišema, takrat pa je neki Švaba zabrisal bombo in njen drobec je ranil tudi mene v levo nogo. Pod zelo težkimi pogoji v dežju, mrazu, so me prenesli v takrat najbolj utrjeno bolnišnico na Kamniškem, na Kolovec, v Lukovo bolnišnico - Triglav. - Kako pa je potekalo zdravljenje v tej partizanski bolnišnici? Ustanovitelj te bolnišnice je bi! domačin JOŽE PIRŠ-LU-KA. Prostor, kjer je stala bolnišnica, je bil zelo primeren, kjer je bil dostopen po vodi. Kotanja, po kateri teče voda, jc obrnjena od glavne poti in zelo zaraščena s smrečjem ter obdana s strmim pobočjem. Zaradi varnosti so morali ranjenci podnevi molčati, ponoči pa so lahko govorili glasneje. Ranjence je s svojimi šaljivka-mi zabaval najmlajši partizan JANKO PODBEVŠEK-POL-DEK. - Vsi vemo, da je Lukovo bolnico 6. maja 1944 izdal domači izdajalec. Res je, tega dne se je k bolnišnici privlekla vsa izdajalska sodrga in vsi zavojevalci našega naroda. Luka je že prejšnji dan izvedel, da je nekdo izdal bolnišnico, zato jc močno povečal straže. Toda bilo jc prepozno, sovražnik je bil premočan, uničil jc bolnišnico, del ranjencev postrelil, del pa jih je odpeljal v kamniške zapore. - Kako pa je bilo v kamniških zaporih in kam so vas odpeljali naprej? V Kamniški luknji so nas zelo pretepali in hoteli od nas izvedeti, kje so še bolnišnice. Po dveh dneh pa so nas peljali v begunjske zapore. Tu pa se je začel najhujši del mojega življenja. Prvih šest dni smo prebili v bunkerju, od koder so nas vlačili po zasliševanjih. Tepli so nas, mučili na vse mogoče načine, da bi v nas umorili Slovenca - slovenski narod. Po grozotnih mučenjih so ugotovili, da nočem ničesar izdati, zato so me nagnali na prisilno delo. Takrat pa sem začela premišljati, da me lahko odpeljejo na morišče ali pa v taborišče. Zato sem sklenila, da pobegnem. »Pot do svobode je bila trnova in krvava.« Po vezi, ki sem jo dobila od mame, mi je uspelo 7. julija 1944 pobegniti. Z motiko na rami sem šla čez njive, poti, preko cesta in pozneje še v gozd. Pot sem nadaljevala pri belem dnevu. Kar naenkrat zagledam nemško patruljo. Ustavi-li so me in sc z menoj pogovarjali, nato so mi še naročali, naj kar pridno delam, da bodo oni imeli kaj za pod zob. Odšli so svojo pol, jaz pa svojo. - Pobeg se vam je posrečil, kam pa ste nato odšli? Nato sem odšla na javko pod Stol, tu je bil Kokrški odred. Tu se e najprej opomogla od pretepanja in mučenja. Partizani sprva niso verjeli, da sem partizanka, na srečo pa je bil v Kokrškcm odredu moj brat. Ko sem okrevala, sem odšla spet v Šlandrovo brigado, kjer sem dočakala tudi svobodo. SAŠ DOI.INŠEK > Veliko dogodkov iz NOB sem si tudi zabeležila.« BORKE PRIPOVEDUIejÖ^BORkTPRIPOVEDUJEJO - BORKE PRIPOVEDUJEJO - BORKE PRIPOVEDUJEJO Nosilka partizanske spomenice Ob mednarodnem dnevu žena 8. marcu smo obiskali nosilko partizanske spomenice 1941, Ano Brleč iz Lok v Tuhinjski dolini. Sonce je počasi polzelo po nebu in naznanjalo lep dan. Na Lokah smo zavili na levo in se odpeljali po stranski cesti v hrib. Cahtetovo mamo smo našli doma, saj smo svoj obisk prej najavili. Topel stisk roke, prisrčen pozdrav in začetna trema jc bila premagana. Naš razgovor ni bi', podoben intervjuju, temveč pogovoru starih znancev, ki so se po dolgih letih spet srečali. V začetku smo si najprej ogledali spominsko ploščo na hiši. Na njej piše: V tej hiši se je- rodil Brleč Janez-Nace, prvi sekretar OF « Tuhinjsko dolino in Črni graben. Tu se jc sestal prvi štab Kamniškega bataljona, julija ■941, katere komandant je bil Drmastija M »Ko se je začela vojna, sem bila stara 26 let. Že takoj 1941. leta smo začeli sodelovati s partizani in tukaj se je julija sestal prvi štab Kamniškega bataljona, kakor ste videli na plošči. Ob košnji otave so imeli moj mož in še nekateri drugi tovariši sestanek na travniku pod hišo. Otroke sem poslala na stražo in rekla, naj takoj pritečejo povedat, če bodo videli žandar-je. Toda otroci so to storili šele, ko so bili žandarji že zelo blizu. Pritekli so povedat, tako da so se drugi še pravi čas skrili, mene pa so aretirali in me boso, kakršna sem bila na travniku. llut"i Anton. larjan in komisar Po hišo kratkem pomenku pred smo odšli v sobo in vedela sem, da bom šele sedaj Spoznata pravo življensko pot Brlcče-v^ mame, čeprav sem jo pozna* ,a že nekaj let. Vprašanja niso h'la potrebna, kajti naša gosti-telJica je začela sama pripovedovati »Najhuje mi je bilo, ko so mi vzeli vse otroke.« Odpeljali v Šmartno, kjer je bila žandarmarijska postaja za Tuhinjsko dolino. Ob 10. uri zvečer so me izpustili, vendar s pogojem, da pride mož zjutraj ob 8. uri v Šmartno Mož ni imel druge izbire, zato je zjutraj odšel v Šmartno, vendar se je s pomočjo prijatelja Jurjev-ca, ki je znal nemško, izognil aretaciji. Po tistem so se vsi skrivali. Jaz sem morala biti seveda doma pri otrocih. Nekega dne so me žandarji zasliševali tri ure. Hoteli so vedeti kje se skriva moj mož, njegov nečak Tomaž in drugi. Za mano pa so vseskozi stali vojaki s puškami. Marca 1942 so naši odšli v partizane. Po tistem nisem z otroki nikoli spala doma, zaradi strahu pred aretacijo. V gozdu so mi zgradili kočo iz desk, da sem tam z otroki preživela nekaj mesecev. Prvega maja 1942 sem odšla v partizane, otroke pa sem dala k prijateljem. Nekaj mesecev kasneje, junija, sem zvedela, da so otroke našli in jih poslali v nemško taborišče.« Ali hiše niso požgali? »Ne. Nekoč sva z možem, zanj je bila razpisana nagrada, dobila pismo, v katerem je pisalo, če se ne bova javila, bodo pobili vse otroke pred domačim pragom. Mož pa jim je od- govoril, da lahko naredijo kar hočejo, toda za vsakega najinega bo šlo deset izdajalskih. Desetletnega sina so Nemci odgnali v gozd in ga pretepali ter zasliševali, pa ni ničesar povedal.« Za nekaj časa neham poslušati. Sprašujem se, kje so ljudje med vojno jemali toliko poguma, da so vse to preživeli. Kakšna strašna bolečina je bila to za mater, ko je zvedela, da so ji odpeljali otroke, in da jih morda nikoli ne bo več videla. Med pogovorom se jc tudi sonce skrilo med oblake, kakor da noče poslušati tega, kar pripoveduje ta mati, in kakor da :.e sramuje, ker je nekoč prisostvovalo takim in podobnim gnusnim dejanjem. »Januarja 1944 so me Nemci ujeli in me najprej poslali v Begunje, nato pa 24. aprila z drugimi internirana v Ravcns-briick. Tam smo bile le številke. Samo izredna odpornost me je ohranila pri življenju.« V katerih borbah ste sodelovali? »Največja borba, v ka>.eri sem sodelovala, je bila na Ko-stanjski planini, decembra 1942. leta. Takrat smo imeli 16 ubitih, med njimi je bil Matija Blejc, Osolnikov Tine, Dušan Podbevšek in drugi. V tem boju so sodelovali trije bataljoni.« Kdaj vam je bilo najbolj hudo? »Nič mc ni bolj prizadelo, kot vest, da so mi vzeli vse otroke in jih odpeljali v taborišča.« In kako živite sedaj? »Dobro. Vsi otroci so ostali živi. Sedem jih imam. Obiskujejo me in mi po svojih močeh pomagajo.« Nekaj časa smo se še pogovarjali, potem pa smo se začeli pripravljati na odhod. Polni doživljajev, ki smo jih izvedeli, smo se poslovili. »Obiščite me še kaj!« so bile zadnje besede, preden je naš i; BORKE PR avto začel drseti po cesti navzdol. Sonca, ki je zjutraj tako vabeče zrlo na nas, ni bilo več. Nad nami je visel črn dan, vendar še zdaleč r.e tako črn, kot so bili črni mnogi dnevi v življenju Cahtetove mame. Matija Drolc, Alenka Jevšnik, Andreja Drobnič »Vesela sem vsakega obiska. Le pridite še kaj.« Štafeta v Kamniku Letos še posebno slovesno ^OM^OKX»sc<»;cc/^xic<>:co- c/r. skoz o/c/ooc-cooo .yy>^/^rzvso&cor,ooo^c< \Ali je gimnazija \ preživela? Kot smo že vsi seznanjeni, bo letošnja Titova štafeta začela svojo pot 24. marca iz Raven na Koroškem. Tudi Kamnik je kandidiral za izhodiščno mesto, vendar je to veliko čast in obveznost dobila občina z močnejšimi argumenti. Kljub temu pa bo v Kamniku, kot občini in mestu z bogatimi revolucionarnimi tradicijami, štafeta prenočila s 26. na 27. marca. Tudi te naloge smo se lotili z veliko prizadevnostjo, oblikovali pripravljalni odbor za proslavitev partijskih in skojev-skih jubilejev v Kamniku ter pripravili program dela za vse leto. Prav sprejem in prenočitev štafete je naša prva naloga. V teh dneh se priprave približujejo h koncu. Program smo zastavili široko, množično, tako da bi bil sprejem čim bolj slavnosten, pričakujemo pa tudi široko udeležbo mladine in občanov Kamnika. Vsej prireditvi smo poskusili dati predvsem mladinski ton. Pa še nakaj besed o poteku prireditev. Štafeto bodo prinesli mladi iz občine Mozirje 26. marca ob 18. uri na Črnivec, kjer jo bodo spre- jeli mladi iz Črne. ob 18.20 bo štafeta prispela do Kemijske industrije, kjer jo bodo sprejeli mladi Kamnika, taborniki, planinci in dijaki kamniških šol, ki jo bodo z baklami, zastavami in skupno z nosilci lokalnih štafet pospremili do kavarne Veronika. Tam naj bi odkrili spominsko ploščo na mestu, kjer je nekoč stala telovadnica Sokola, v kateri je telovadil tovariš Tito. Slavnostni sprejem bo pred spomenikom revolucije, kjer se bo uro pred sprejemom pričel koncert kamniške pihalne godbe. Po tej prireditvi bo štafeta odpotovala do prireditvenega prostora za hotelom Malograjski dvor, kjer bo kulturni spored, ki ga bodo pripravili pevci in pevke Solidar- nosti, kamniških osnovnih šol, folklorna skupina in recitatorji gimnazije. Mladi, ki delajo v družbenih organizacijah m društvih, bodo pripravili prikaz, svojih dejavnosti, taborniki pa bodo pripravili kres, ob katerem bo to-variško srečanje mladine in občanov Kamnika. Ob 20. uri bo štafeta zapustila prireditveni prostor in odšla proti Titanu, kjer bo prenočila. Med potjo bo obiskala še Beštrovo hišo, kjer je prebival tov. Tito. Naslednje jutro bodo delavci Titana ob 6,45 pospremili štafeto iz svoje sredine. Obiskala bo še delavce v tovarni Stol, mlade v Mostah in Komendi, potem pa jo bomo predali kranjskim mladincem. I. Kuret Gimnazija je preživela, okostenela institucija in izgublja na svojem pomenu kot oblika izobraževanja. Gimnazija se je zaprla vase, tava, se izgublja, "iimnazija izobražuje za vse in za nič. To je le nekaj grobih ugotovitev, ki so se porodile (in ki sploh niso več nove!) ob nedavnem obisku člana republiške konference ZSMS Darka Končana pri kamniških gimnazijcih. Dijaki so ob tej priložnosti našteli mini poplavo raznih krožkov in oblik interesnih dejavnostit kar pa nikakor ne sme in ne bi smelo biti temelj mladinskega delovanja neke ustanove. Da kljub temu izvenšolska dejavnost ni zaživela v polni meri in vsi njihovi programi in načrti niso izpolnjeni, je kriva prostorska stiska in ne na koncu nezainteresiranost dijakov samih. Že v pogovoru o javnem ocenjevanju so dijaki »priznali«, da so večkrat pri tem sami neresni, da nekatere to ne zanima in torej le niso samo profesorji grešni kozli za vse, kar se na kamniški gimnaziji »spotika in šepa«. Nevključevanje dijakov v družbenopolitično življenje je eden od dijakov utemeljeval s tem, da je za njih prvo učenje, drugo je razmišljanje o izbiri pravega poklica, za kaj več pa že zmanjka časa. To seveda ni čisto za lase privlečeno. Le zakaj bi se gimnazijec podrobneje seznanjal, kako poteka proces v delovni organizaciji in kako delujejo razne ustanove, kako je organizirana krajevna skupnost, v kateri živi, ko pa mora osvojiti toliko in toliko snovi (tudi odvečnega balasta), da bo »obogaten z znanjem« prestopil posvečena vrata nadaljnega študija. Pri tem pa se mu o pravem življenju bolj malo sanja. Le kje so tista leta, ko je bila gimnazija sredina, v kateri je potekalo življenje najbolj dinamično in v katero so bile uprte oči vsega kraja, kjer je bila zgrajena. Zdaj pa vsi upiramo oči v naš novi center za usmerjeno izobraževanje in čakamo (upam, da res samo do jeseni), da ga bodo napolnile uka željne glave. Sonja ececosoeoeooeeosocccocceescce^^ • Iz osnovnih organizacij ZSMS V Šmarci pestro Izredno zanimanje mladih Mladinci Kemijske industrije iz Kamnika so v programu dela za leto 1979 načrtovali tudi organizacijo seminarja o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Tako je OO ZSMS DSSS dne 26. 2. 1979 pripravila seminar, na katerem je predaval Vencelj Oberstar, poverjenik za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v OO ZSMS. V krajšem predavanju so se člani ZSMS seznanili s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo na podlagi ustave, zakonskih in drugih predpisov posamezniki, organi upravljanja, individualni poslovodni organi, odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in družbenopolitične organizacije, v okviru teh pa posebej obdelali vlogo organizacije ZSMS. Vencelj Oberstar Mladinska organizacija v krajevni skupnosti šmarca je bila pred tremi leti še samo »na papirju«, danes pa se že lahko pohvali s pestro klubsko dejavnostjo. Svet krajevne skupnosti (skupščina) in delovna organizacija Menina sta jim pomagala pri urejanju klubske sobe, v kateri pripravljajo predavanja, pogovore, igrajo namizni tenis, ob petkih in sobotah pa je ples (menda se ne bojijo za premajhno udeležbo po tistem, ko so njihovi plakati kričavo objavljali, da traja pri njih plesanje do nezavesti...). V sami krajevni skupnosti je 180 mladincev, a niso vsi člani Zveze socialistične mladine. Pravijo, da prepozno vključujejo v svoje delo osnovnošolce, po 20. letu starosti pa le redkokdo še ostane pri njih. Mladi so prav aktivno zagrabili na kulturnem področju (organizirajo proslave, nameravajo postaviti na oder dramsko delo, izdajali bodo svoje glasilo, želijo si pevski zbor); pa tudi na športnem (dobri so v malem nogometu, ukvarjajo pa se še s streljanjem, košarko, namiznim tenisom, samo dekleta se premalo vključujejo), člani pohodne enote pa so se povezali z Bistriškimi gamsi in skupaj pripravili preda- vanja o taborjenju in podobnem. Če omenimo še delavnost na področju mladinskih delavnih akcij (čiščenje okolja, izgradnja košarkaškega igrišča, ureditev mladinske sobe) in skrb kadrovske komisije za vključevanje mladih v družbenopolitične organizacije in organe v krajevni skupnosti, bi bil to kratek pregled njihovih najpomembnejših dejavnosti. Neudeležba ostalih mladincev pri delu mladinske organizacije v Šmarci pa bo morala vzpodbuditi k še večji aktivnosti pri vključevanju novih interesnih dejavnosti v njihov program dela, in bodo pritegnile tudi ostale. Sonja • Delovno srečanje mladih komunistov Vrzeli v osnovnih sredinah O tem, kolikšna je vloga Zveze komunistov v našem političnem sistemu, posebej pa o tem, kakšen je pomen aktivnosti mladih komunistov v organizacijah zveze socialistične mladine, je tekla beseda na posvetu komunistov mlajših od 27 let, ki je bil 28. februarja. Uvodno besedo na to temo je pripravil mag. Ivan Justinek. Kljub dejstvu, da komunistov ne smemo deliti in ločevati na stare in mlade, pa iz družbenega položaja mladih izhajajo naloge, ki so jih neposredno dolžni izvrševati. Te so: delo z mladimi v osnovnih organizacijah ZSMS, v družbenih organizacijah in društvih, ki združujejo mlade. S svojo aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah so povezovalci dejav- V okviru rednega programa usposabljanja članov zveze rezervnih vojaških starešin, so te dni v vseh devetih osnovnih organizacijah ZRVS v kamniški občini predavanja. Na njih rezervni oficirji pridobivajo znanje, ki je nujno potrebno za njihovo delovanje v vseh oblikah družbene samozaščite. Predavanjem, ki so dobro obiskana, bodo sledili taktični pohodi in seveda vsakoletno preverjanje znanja. i "S- f, m Kamniške spotike Februarja je minilo 25 let, odkar je umrla znana umetnica-gleda ška igralka Frančiška Eppich, z umetniškim imenom Marija Ve' Rojena je bila leta 1881 v Kamniku, v srednjeveški na Titovem tf starega Kamnika, kjer sta nad vhodnimi vrati še danes začet' imena in priimka njenega očeta in letnica. Žal je ta zgradba da' bolj podobna ruževinam kot znameniti srednjeveški hiši, zato t mničanom prav gotovo ni v ponos, še posebno ne ob tako pome' nem jubilejnem letu našega mesta. Vendar to ni edini »ponos« Kamnika, saj je takih in podob' »spotik« v Kamniku še nešteto. Če nam je toliko za ohrani1 znamenitosti, ne bi smeli biti ob razpadanju teh tako ravnodušni' nosti le-teh in mladinske organizacije. Z delom in vzgledi bi morali poglobiti vzgojno delo mladinske organizacije in društev, v katerih delujejo in pomagati mladim, obetajočim kadrom pri izgrajevanju in uveljavljanju. In kje so vzroki, da mladih komunistov še vedno ni dovolj čutiti v osnovnih sredinah? Sami so dejali, da v veliko primerih tudi sami še niso dovolj uveljavljeni, da tako, kot vsi mladi v tem obdobju ustvarjajo družino, študirajo ob delu, rešujejo stanovanjske probleme ... Ob vsem tem pa jim ostaja premalo časa za aktivnost v različnih organizacijah. Ugotovili so, da to vendarle ni opravičilo, da se ne bi aktivno vključili vsaj v eno od mnogih področij. Spoznali so se tudi s programom aktivnosti občinske konference Zveze socialistične mladine in pravijo, da se bodo delovno vključili v uresničevanje le-tega. Dotaknili so se tudi akcije Zaključni račun 79. Izrazili pa so predvsem željo, da se na enem od prihodnjih srečanj študentje in dijaki komunisti pogovorijo o delu študentskega kluba in kamniških gimnazijcih. Posvet, ki je pripravila komisija za delo z mladino in spremljanje sprejemanja v ZK pri OK ZKŠ, so zaključili z sprejemom zaključkov, v katerih so posvet ugodno ocenili. I. Kuret Problemi zreli za reševanje Po dolgotrajnem čakanju, mešanju in mečkanju, izpostavljanju št.udentske aktivnosti različnim vremenskim in osebnim vplivom, so se problemi kluba študentov že tako razrasli, dozoreli in do neke mere tudi politično obarvali, da jih bo moč razreševati s s prizadevanjem in sodelovanjem najširšega kroga kamniških študentov. Lansko, sicer organizacijsko uspešno delo kluba, je po vse-1 stransko (nc)uspešnem brucovanu zamrlo. Pokazalo se je, j kako neverjetno kamniški študentje potrebujejo klub, kako tesno so povezani z njim. To dejstvo dokazuje en sam javni opomin klubu (v Občanu), medtem ko kakršnih koli osebnih vprašanj in zahtev po ponovnem in boljšem aktiviranju kluba ni bilo. Tako opevana in hvaljena študentska revolucionarnost in naprednost se je izgubila v reševanju osebnih, predvsem .' študijskih problemov študentov. Samo tako si lahko razlagamo sicer nerazložljivo in nepojmljivo izginitev 300 (tristo) kamniških študentov iz družbenega dogajanja. Vsa ta dejstva so vzpodbudila vodstvo kluba, da se je v začetku marca znova sestalo, zbralo, premlelo aktualno stanje v klubu in se lotilo reševanja tega, kar je od kluba še ostalo. Zato smo se odločili, da skličemo letno skupščino, ki bo v petek, 30. marca, v mali dvorani kina Dom. Toliko o vzrokih za sklic skupščine. In kdo so vabljeni? Vsi študentje, še posebej komunisti in maturanti kamniške gimnazije kot bodoči člani kluba, in seveda vsi ostali, ki jih delo kluba zanima in imajo ideje. O vsem se moramo pogovoriti, moramo prevzeti vlogo, ki jo klub ima, spet zavzeti mesto, ki ga je klub imel in ga vedno hitreje izgublja. Trdno upamo, da skupščina ne bo prerasla v sedmino za nekim klubom, in da naš poziv ne bo sotal brez odmeva. I. Kuret kamniški občan /12. marec 1979 5 Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter določil družbenega dogovora o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev "a območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljub-ijana sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, osebnih dejavnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Kamnik SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Kamnik SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Osnovni cilji tega samoupravnega sporazuma so: smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter s°cialna varnost delavcev in občanov. Za zagotovitev ciljev iz 1. odstavka tega člena bomo udeleženci 'ega samoupravnega sporazuma: - upoštevali potrebe in sprejemali mere za zagotavljanje družbenoekonomskega razvoja v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi smernicami in drugimi razvojnimi dokumenti družbenopoli-'ičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ~ zagotavljali povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja in usmerjali struktualne spremembe glede na razvoj gospodarskega in družbenega dela in socialne varnosti delavcev. 2. člen V tem samoupravnem sporazumu bomo podpisniki zagotavljali z|asti naslednje: A. Pogoje za usmerjeno zaposlovanje in sicer: - selektivnost in prioriteto razvojnih in družbenih programov, nosilcev družbenoekonomskega razvoja, na svojem območju v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi družbenimi plani ter tekočimi resolucijami o družbenoekonomskem razvoju in drugimi razvojnimi dokumenti družbenopolitičnih in ostalih skupnosti, - rast zaposlovanja mora biti počasnejša od rasti produktivnosti dela, - povezanost izobraževalnega sistema z združenim delom, - povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja, - popolnejše koriščenje proizvodnih kapacitet in fonda delovnega časa, - oblikovanje in izvajanje takšne politike zaposlovanja, ki bo težila k racionalnejšemu zaposlovanju v smeri izboljševanja strokovne strukture zaposlenih, sodobnejši tehnologiji, boljši organizaciji dela, inovacijam in odpravljanju neproduktivnih del in nalog, - oblikovanje takšnih investicijskih odločitev, ki bodo v skladu z družbenimi dokumenti usmerjale nove investicije tja, kjer so prosti delavci ali intenzivirale prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev ter za to sprejemali konkretne ukrepe, - polno angažiranje združenega dela pri uresničevanju politike zaposlovanja na samoupravnih osnovah v okviru samoupravne interesne skupnosti za zasposlovane ter upoštevajoč načela solidarnosti, - dogovarjanje med uporabniki in izvajalci v samoupravni interesni skupnosti in družbenopolitičnimi skupnostmi, s katerimi se določi program dela in s tem v zvezi tudi plan kadrov, ob upoštevanju že uveljavljenih normativov, kjer pa teh ni, pa je izhodišče zasedba del in nalog v letu 1975. B. Minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, kar Pomeni: - pogoje, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu s krajevnimi razmerami, pogoje, ki zagotavljajo prehrano delavcev, - pogoje, ki omogoajo vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje vzgojno-varstvenih, vzgojno-•zobraževalnih, zdravstvenih ter drugih organizacij, , - in druge pogoje, ki zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v območnih ruzbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke. IL POGOJI ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Planiranje v združenem delu 3. člen Podpisniki tega sporazuma bomo vključili v svoje razvojne Pr°grame tudi programe kadrov, v katerih bomo predvidevali P°goje za produktivno angažiranje razpoložljivih in bodočih de-potencialov, stabilno rast zaposlenosti in kadrovanje v ' K,adu s potrebami podpisnikov in interesi posameznikov. Kadrovski progami morajo vsebovati zlasti naslednje: število in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, število in kvalifikacijsko strukturo potreb po delavcih, način (viri) pridobivanja novih delavcev: usposabljanje oziroma preusposabljanje že zaposlenih, učenci v gospodarstvu, štipendisti iz občine, SR Slovenije, druge republike, ostali viri, r "T. način preusmerjanja in zaposlovanje presežka delavcev za-i nove tehnologije ali drugih izboljšav, dinamika priliva, ukrepe za realizacijo planskih postavk, j. ~ ukrepe za racionalno delitev dela obstoječih delovnih podro- - opredelitev nadaljnega tehnično-tehnološkega razvoja, usklajenega z ostalimi komponentami. Kadrovske programe bomo uskladili v okviru občine z občinskimi razvojnimi programi. Rast zaposlovanja 4. člen Na osnovi izdelanih programov iz prejšnjega člena kot tudi ostalih pogojev za zaposlovanje, se bomo ob upoštevanju potreb in razvoja vsako leto dogovarjali o stopnji rasti zaposlenosti in jo opredelili v okviru, ki ga predvideva družbeni plan občine Kamnik. a) gospodarstvo - temeljne organizacije združenega dela, ki dosegajo ali presegajo poprečje,dohodka na zaposlenega v panogi, lahko povečajo število zaposlenih le do stopnje porasta zaposlenosti, ki jih določajo smernice razvoja občine, na katerem območju imajo sedež, število zaposlenih lahko organizacije povečajo čez zgoraj omenjene stopnje le s predhodnim soglasjem odbora za spremljanje uresničevanja tega sporazuma, - temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, v katerih se znižuje dohodek na zaposlenega po podatkih SDK, ne smejo povečevati števila zaposlenih vse dotlej, dokler pada višina dohodka na zaposlenega, število zaposlenih lahko povečajo le s predhodnim soglasjem odbora za spremljanje tega sporazuma. b) negospodarstvo - temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije lahko povečajo število zaposlenih le do stopnje porasta zaposlenosti, ki jo določajo smernice razvoja občine, na katerem območju imajo sedež, - temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije lahko zaposlujejo nad v prejšnem odstavku opredeljene stopnje porasta le, če se tako dogovore izvajalci z uporabniki in s predhodnim soglasjem odbora za spremljanje tega sporazuma. 5. člen Novega delavca bomo zaposlili: a) na podlagi dokaznega porasta dohodka na zaposlenega, b) če so dela in naloge v razvidu del, ki je sestavni del samoupravnega splošnega akta, c) kadar obsega dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času in ni zakonskih pogojev za delo v podaljšanem delovnem času, d) kadar je s sklepom samoupravnega organa v določenem obdobju zagotovljeno iz stalno naraščajočega ostanka dohodka, postopno pokrivanje stroškov za že zaposlene in za novo zaposlene delavce. 6. člen Podpisniki bomo odobrili porast ševila zaposlenih, kadar le-ta izpolnjuje naslednje pogoje: - ima izdelan dolgoročni načrt razvoja, - izdelan program razvoja kadrov in izobraževanje kadrov, - od samoupravnih organov potrjen načrt stabilizacijskih ukrepov, ki vsebuje: - ukrepe za zmanjšanje fluktuacije delavcev, - izboljšanje strukture zaposlenih po strokovnosti in funkcionalni pomembnosti skupin delovnih mest. Modernizacija in razširitev . člen , Podpisniki tega sporazuma soglašamo, da bomo modernizacijo delovnega procesa, preorientacije poslovanja ali druge organiza-cijsko-proizvodne spremembe, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in večjemu poslovnemu uspehu, hkrati z načrtom modernizacije, spremembe oziroma preorientacije poslovanja predvideli tudi plan za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev ter za to potrebna sredstva, če je zaradi sprememb v organizaciji združenega dela prenehala potreba po njihovem delu. Podpisniki v družbenih dejavnostih bomo pri razširitvi dejavnosti upoštevali na območju občine določene normative oziroma merila, dogovorjena med uporabniki in izvajalci. Poklicno usmerjanje 8. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo izdelali letne in srednjeročne plane potreb po kadrih, ki bodo usklajeni s planom rasti zaposlenosti v občini. Plane potreb bomo posredovali samoupravni skupnosti za zaposlovanje, ki jih analitično obdela in posreduje samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje. Samoupravna interesna skupnost za izobraževanje se obvezuje, da bo vsklajevala izobraževalne kapacitete v usmerjenem izobraževanju s srednjeročnimi plani potreb po kadrih, na podlagi katerih bo izdelala dolgoročnejše projekcije, ki jih bo morala samoupravna skupnost za zaposlovanje upoštevati pri uresničevanju sprejete koncepcije poklicnega usmerjanja. 9. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, da bomo: - sprejemali toliko učencev za posamezne poklice, kot bomo po srednjeročnem planu potrebovali novih delavcev teh poklicev, ko bodo ti učenci končali šolanje, - razpisali največ toliko kadrovskih štipendij, kolikor bomo po planih potrebovali novih strokovnajkov v posameznih letih, oziroma več, če se je organizacija združenega dela sporazumela z drugimi organizacijami, da bo zaradi posebne organiziranosti pripravljala strokovnjake tudi za te organizacije združenega dela, - v okviru nalog, pristojnosti in možnosti, skladno s konceptom usmerjenega izobraževanja in priprave kadrov sprejemale učence, študente na proizvodno tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da bodo učenci, študenti in drugi delavci, ki se izobražujejo ob delu, osvojili z učnim programom predpisano znanje in usposobljenost, - pri zaposlovanju dajali prednost svojim štipendistom in štipendistom iz združenih sredstev, da se bodo ti lahko zaposlili v roku, ki ga predpisuje samoupravni sporazum o štipendiranju. Zaposlovanje - fluktuacija in izostanki iz dela 10. člen Podpisniki dogovora bomo sprejemali ukrepe za zmanjšanje fluktuacije in neopravičenih izostankov iz dela, hkrati se bomo zavzemali, da podpisniki samoupravnega sporazuma iz 2. člena tega dogovora opredelijo konkretne mere in ukrepe na tem področju. Za zmanjšanje fluktuacije je treba upoštevati zlasti: - doslednejše nagrajevanje po delu - izobraževanje ob delu in na delu - napredovanje - nenehno izboljševanje pogojev dela - preventivno zdravstveno zaščito - urejanje medsebojnih odnosov itd. Za zmanjševanje neopravičenih izostankov iz dela pa: - odkrivanje neopravičenih izostankov iz dela ob tesnejšem sodelovanju kadrovskih služb, socialnih služb, zdravstvene službe in medicine dela, - sankcioniranje neopravičenih izostankov iz dela. Pri izvajanju navedenih ukrepov je Ireba zagotoviti večji vpliv samoupravnega in družbenega nadzora. 11. člen Samoupravna skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo iskala skupno z udeleženci sporazuma in drugimi organizacijami združenega dela primerne kadrovske rešitve za: - brezposelne delavce, - telesno in duševno prizadete osebe, - delavce, ki jim preneha delovno razmerje v združenem delu zaradi prenehanja dela organizacije, - viške delavcev zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, - kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev. - neustrezno zaposlene delavce. 12. člen V primerih, ko samoupravna skupnost za zaposlovanje in temeljna ali druga organizacija združenega dela ugotovita, da je možna ustrezna zaposlitev le s predhodno pripravo delavca, skupno načrtujeta pripravo in skupno organizirata ali financirata potrebne postopke. 13. člen Podpisniki sporazuma se obvezujemo, da bomo samoupravni skupnosti za zaposlovanje posredovali podatke o tistih delavcih, katerih delo v njej ne bo več potrebno zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in večji uspešnosti gospodarjenja. Podatke bomo pismeno posredovali samoupravni skupnosti za zaposlovanje v roku 8 dni po sprejemu sklepa o pričetku postopka za ustrezno zaposlitev izven organizacije s sodelovanjem samoupravne skupnosti za zaposlovanje. 14. člen Samoupravna skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo za delavce iz prejšnjega člena iskala možnosti ustrezne zaposlitve, o katerih bo seznanjala organizacije združenega dela, ki je pričela postopek. Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo o posredovanih možnostih seznanjali delavce in jim pomagali pri zaposlovanju v drugih temeljnih organizacijah združenega dela ali organizacijah združenega dela. 15. člen a) Samoupravna skupnost za zaposlovanje preneha s posredovanjem ustrezne zaposlitve tistim delavcem iz 11. člena tega sporazuma, ki neupravičeno odklonijo posredovano možnost zaposlitve, ki bo ustrezala njihovi strokovni usposobljenosti določene smeri in drugim delovnim sposobnostim. Omenjeno odločitev z navedbo razloga je samoupravna skupnost za zaposlovanje dolžna posredovati organizacijam iz 12. člena. b) Udeleženci sporazuma soglašamo, da v primerih, če delavca iz 11. člena ni mogoče zaposliti ustrezno njegovi smeri strokovne izobrazbe oziroma stroke in drugim delovnim sposobnostim v času po sprejemu sklepa iz 13. člena sporazuma, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu, ki ureja delovna razmerja (ta čas ne sme biti krajši od 6 mesecev), morata temeljna organizacija združenega dela ali druga organizacija, kjer je delavec v delovnem razmerju in samoupravna skupnost za zaposlovanje organizirati usposabljanje delavca za primerno delo in naloge v drugi organizaciji združnega dela. 16. člen Podpisniki sporazuma soglašamo, da se šteje, da so javno objavljena vsa tista dela in naloge, ki jih namerava temeljna organizacija združenega dela ali druga organizacija popolniti v sodelovanju s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje, če tako prijavljena prosta dela in naloge samoupravna skupnost za zaposlovanje objavi enkrat tedensko na oglasni deski skupnosti. Če se na objavo na oglasni deski ne priglasijo ustrezni kandidati, bo skupnost prosto delovno mesto objavila v časopisu DELO. Če se tudi na objavo v časopisu DELO ne priglasijo na prosto delovno mesto ustrezni kandidati, se lahko samoupravna skupnost za zaposlovanje poveže na ustrezen način s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje v drugih republikah in pokrajinah za pridobitev ustreznih delavcev. V kolikor katera od organizacij združenega dela neposredno sama pridobiva delavce za objavljena prosta dela in naloge, je dolžna s svojimi namerami in postopki vnaprej seznaniti samoupravno skupnost za zaposlovanje. 17. člen Za občuten porast nezaposlenih na območju družbenopolitične skupnosti gre takrat, kadar pokazatelj brezposelnosti poraste na 2%, oziroma ostane nezaposlenih 0,5% tistih, ki iščejo prvo zaposlitev ali se po končani šoli ne morejo zaposliti. O takem stanju odbor obvesti podpisnike samoupravnega sporazuma. V tem primeru podpisniki tega sporazuma soglašamo, da bomo pri sprejemu na delo zaposlovali pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje nezaposlene prijavljene delavce po naslednji prioriteti: Kot kriterije za prioriteto bomo upoštevali sledeče elemente: - strokovno znanje in sposobnost za opravljanje dela, - 15 ali več let delovne dobe, - prejemanje denarnega nadomestila ali denarne pomoči med brezposelnostjo, - štipendiranje iz združenih sredstev, - prenehanje dela zaradi ukinitve temeljne ali druge organizacije združenega dela, - socialno ekonomsko stanje. 18. člen Podpisniki tega sporazuma, razen delovne organizacije posebnega pomena, se obvezujemo, da bomo pri zaposlovanju upoštevali tudi zaposlene delavce, ki so na začasnem delu v tujini in ki se bodo vrnili na delo v kraj stalnega prebivališča. Podpisniki se obvezujemo, da bomo v samoupravnih sporazumih ali drugih samoupravnih splošnih aktih določili način, s katerim bomo sami ali v drugih institucijah preverjali za delovno mesto potrebno znanje delavcev, ki bodo prišli iz druge temeljne organizacije združenega dela, oziroma se bodo vrnili iz dela v tujini, pa za opravljanje prostih del in nalog nimajo kvalifikacije, priznane z javno listino. III. MINIMALNI STANDARDI 19. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, upoštevati pri odločitvah o novih zaposlitvah vse tiste stroške, ki jih zaposlovanje novih delavcev povzroča znotraj njihove temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v krajevnih skupnostih ter v občini in regiji. Prav tako pomeni uveljavitev minimalnih standardov zagotovitev le-teh vsem že zaposlenim delavcem. Standardi bivanja Ne glede na navedene normative se podpisniki obvezujemo preskrbeti vsakemu delavcu, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja oziroma, ki zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalnega bivališča, najmanj 5 m2 stanovanjske površine na stanovalca z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno. Standardi prehrane 20. člen Podpisniki se obvezujemo: - zagotoviti za čas dela vsem delavcem topli obrok prehrane, v skladu s sindikalnimi dogovori, ki so objavljeni v sindikalni listi - organizirati celodnevno prehrano delavcem, ki živijo v minimalnih življenjskih pogojih. Ostali standardi 21. člen Podpisniki se obvezujemo, da preko delavcev kot uporabnikov v samoupravnih interesnih skupnostih le-te v svojih samoupravnih sporazumih in programih opredele in zagotove ustrezen obseg, vsebino in način zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb in aktivnosti delavcev. Podpisniki tega sporazuma se pri sklepanju samoupravnega sporazuma o financiranju skupne porabe obvezujemo upoštevati tudi interese delavcev iz drugih jezikovnih območij in kulturnih okolij, da bi se ti lahko enakopravno vključili v programirane aktivnosti. Sredstva 22. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo zagotovili družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, kar pomeni, da bomo zagotovili sredstva za uresničitev vseh pogojev, ki so določeni v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke. Rok za uveljavitev minimalnih standardov 23. člen Podpisniki sporazuma se obvezujemo, da bomo aktivno sodelovali pri oblikovanju programov in ukrepov, s katerimi se bodo postopno in v rokih izpolnili minimalni in ostali pogoji iz tega samoupravnega sporazuma za že zaposlene delavce s tem, da morajo biti uresničeni: - minimalni stanovanjski pogoji do konca leta 1979 - topli obrok prehrane med delom do konca leta 1978 (v skladu z načeli sindikalnih dogovorov) - organizacija celodnevne prehrane delavcev, ki žive v pogojih minimalnih stanovanjskih standardov najkasneje do konca leta 1978 - pogoji ostalih minimalnih standardov v skladu z določili območnega družbenega dogovora. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Izvajanje tega sporazuma spremlja 5 članski odbor podpisnic, ki ga imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje Kamnik. Odbor spremlja izvajanje tega sporazuma sproti, obvezno pa dvakrat letno opozarja na neskladja in neizpolnjevanje njegovih določb ter predlaga udeležencem tega sporazuma ukrepe za odpravo neskladij in pomanjkljivosti. Odbor izdela svoj poslovnik dela in akcijski program. 25. člen Kršitve oziroma neizpolnjevanje določb sporazuma ugotavlja odbor za spremljanje na skupni seji, na katero se povabi tudi predstavnik kršitelja. Odbor na seji sklene, da se za kršitelja lahko izrečejo naslednji ukrepi: - javni opomin, s katerim se na prvem zboru delovnega kolektiva seznanijo vsi delavci temeljne organizacije združenega dela -kršitelja, - javni opomin, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja občine, - plačilo dodatnih prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim zdravstvenega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture in otroškega varstva. Višina dodatnih prispevkov se opredeli v samoupravnem sporazumu o financiranju splošne in skupne porabe, ki jih delavci sklepajo v okviru temeljnih interesnih skupnosti s področij, naštetih v predhodnem odstavku. 26. člen V imenu podpisnikov sklenejo samoupravni sporazum njihovi pooblaščeni organi. 27. člen Vsak podpisnik samoupravnega sporazuma lahko le pismeno predlaga spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma. 28. člen V roku 12 mesecev po podpisu samoupravnega sporazuma moramo podpisniki tega samoupravnega sporazuma uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega samoupravnega sporazuma. 29. člen K samoupravnemu sporazumu se pristopi s pismeno izjavo. 30. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v prilogi občinskega glasila Kamniški občan. Kamnik, februar 1978 Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ur. list SRS, št. 8/78) in 6. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik je skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik na svoji 2. seji dne 12. 1. 1979 sprejela naslednji STATUT SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KAMNIK SAMOUPRAVNI SPORAZUM O POGOJIH ZA ZAPOSLOVANJE IN O MINIMALNIH STANDARDIH ZA ŽIVLJENJSKE IN KULTURNE RAZMERE PRI ZAPOSLOVANJU DELAVCEV NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje občine Kamnik je na 2. seji, 12. januarja 1979 sprejela statut samoupravne skupnosti za zaposlovanje občine Kamnik. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v zasebnih dejavnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Kamnik pa so v letu 1978 pristopili k samoupravnem sporazumu o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine. Po določilih teh dveh aktov jih je potrebno objaviti v Kamniškem občanu. Zato jih tudi v celoti objavljamo. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OBČINE KAMNIK I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna skupnost za zaposlovanje Kamnik (v nadaljnem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 3. 10. 1978. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti. 3. člen Sedež skupnosti je v Kamniku, Kajuhova 11. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in z besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje Kamnik«, v sredini pa navedbo sedeža »Kamnik«. Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu. Vrsto in število pečatov in štampiljk, način uporabe, hranjenje, evidenca, uničenje ipd. ureja poseben samoupravni splošni akt skupnosti. 5. člen V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti neposredno delegatov delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo organov skupnosti je javno. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V premoženjsko-pravnih in drugih pravnih razmerjih do tretjih oseb zastopa skupnost predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti. 8. člen Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravila s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanja SR Slovenije zavoljo opravljanja skupnih zadev s! področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike. 9. člen Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja za drugimi zbori skupščine občine Kamnik se skupnost povezuje s skupnostjo socialnega varstva Kamnik. 10. člen Strokovna, administrativna, finančna in druga opravila opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe, ki je skupna za samoupravne skupnosti za zaposlovanje povezane v medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti strokovne službe in skupnosti ureja poseben samoupravni sporazum. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti: - kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov; - takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti; - načrtno izpopolnjevanje poklica in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti; - ustvarjanje možnosti in pogojev zaposlitev invalidnih oseb in udeležencev NOB. Z delom skupnosti delavci in delovni ljudje uresničujejo pravico do dela ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu Z zakonom. 12. člen Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: - ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-ekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev; - proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; - spremljanje in analiziranje uresničevanja predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe; - spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter sodelovanje prilagajanju izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih; - sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delovcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno; - opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini; - opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti l razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju; - posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev; - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev; - zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; - v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela; - opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Skupnost planira naloge iz 12. člena statuta v dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planih dejavnosti. 14. člen Dolgoročni, srednjeročni in letni plani dejavnosti skupnosti temeljijo na dogovorjenih enotnih minimalnih standardih dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. 15. člen III. ORGANI SKUPNOSTI Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in obveznosti prek delegatov delegacij v organih skupnosti. V ta namen delegirajo prek svojih delegacij delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: - skupščino; - izvršni odbor; - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - odbor samoupravne delavske kontrole. A) Skupščina skupnosti 16. člen Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti ima 43 delegatskih mest, od katerih delegirajo delegate: - delegacije delavcev in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti 22 delegatov; - delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih 18 delegatov; - delegacije delovnih ljudi delavcev v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela 1 delegata; - delegacije delovnih ljudi, nosilcev samostojnega osebnega dela 1 delegata; - delegacije delovnih ljudi v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb 1 delegata. Razdelitev delegatskih mest po delegacijah iz 2. odstavka tega člena določa skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom. 17. člen V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij. 18. člen Skupščina skupnosti opravlja naslednje naloge: - sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane ter samoupravne sporazume o temeljih plana dejavnosti skupnosti; - sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti; - sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima skupnost, skladno z dolgoročnimi in srednjeročnimi plani skupnosti ter usklajuje uporabo sredstev, ki jih v ta namen združujejo delavci in delovni ljudje; - sprejema finančni načrt; - ugotavlja periodične obračune in zaključni račun skupnosti; - sklepa z delovno skupnostjo strokovne službe samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih; - sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec je skupnost; - obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delavce in delovne ljudi, ter organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini, ki zadevajo zaposlitev, kadrovsko politiko in zaposlovanje ter sprejema ukrepe za razvoj dejavnosti skupnosti; - ugotavlja in razglaša, s samoupravnimi sporazumi dogovorjene stopnje prispevkov za zaposlovanje; - voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega nemestnika, predsednika izvršnega odbora in njegovega namestnika ter člane izvršnega odbora in druge stalne ali začasne odbore in komisije skupščine skupnosti; - voli delegate v skupščino skupnosti socialnega varstva svojega območja, v skupščino medobčinske skupščine za zaposlovanje Ljubljana in v skupščino zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije; - imenuje tajnika skupnosti in v sporazumu z drugimi skupnostmi, ki so ustanovile delovno skupnost strokovne službe, vodjo delovne skupnosti; - z delovno skupnostjo strokovne službe se sporazumeva o vsakoletni višini sredstev za prevzeto in programirano delo na podlagi ovrednotenega vsakoletnega programa dela; - obravnava in sprejema poročila o delu izvršnega odbora skupščine skupnosti ter letna in druga poročila svojih organov in organov delovne skupnosti strokovne službe; - opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 19. člen Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog: - tretjine delegatov; - izvršnega odbora skupščine skupnosti; - odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti; - skupščine občine Kamnik. Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. 21. člen Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine s upnosti predstavnika skupščine občine Kamnik, družbenopoli-icnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi ako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupno- Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka ega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah nevnega Veda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko venfikac>jSka komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna, no f skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skup- Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnev-nega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 23. člen Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red 01 !^"rPan> 'ahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob Prekinitvi določi skupščina skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnjevanja sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predse- dnik D izvršnega odbora skupščine skupnosti. unevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj Qelegatov 25. člen Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti. Pri odločanju o sprejemu statuta, programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa, načel, meril in osnov za delitev sredstev za solidarnost ter sredstev za delo organov skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem oziroma z odločitvijo večine glasov vseh delegatov skupščine skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar. Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik s pregledom sprejetih sklepov, in sicer v roku 15 dni po seji skupščine skupnosti. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov. 27. člen V organih skupnosti imajo stalno funkcijo oziroma mandat: - predsednik skupščine skupnosti in njegov namestnik, - predsednik izvršnega odbora in njegov namestnik ter člani izvršnega odbora, - predsednik in člani stalnih odborov in komisij skupščine oziroma izvršnega odbora skupščine skupnosti, - predsednik, njegov namestnik in člani odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti. Za stalno funkcijo v organih skupnosti je lahko izvoljen tisti, ki je po tem statutu lahko delegiran v skupščino skupnosti kot delegat, razen v primerih, če ta statut drugače ureja. Mandat stalnih funkcij traja štiri leta. Na te funkcije so delegati lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot dvakrat zapored. Delegat, ki je izvoljen v stalno funkejo je lahko razrešen tudi pred iztekom mandatne dobe, če ga skupščina skupnosti odpokliče ali razreši. 28. člen Predsednik skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: - predstavlja in zastopa skupnost, - podpisuje samoupravne splošne akte in sklepe, ki jih sprejema skupščina skupnosti, - sklicuje in vodi seje skupščine skupnosti, - usklajuje delo skupščine, njenih odborov in komisij, - opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik skupščine skupnosti je odgovoren za svoje delo skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine opravlja njegove naloge njegov namestnik. 29. člen Kandidacijski postopek za stalne funkcije v organih skupnosti izvede posebna komisija skupščine skupnosti po posebnem postopku določenem v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, pri čemer sodelujejo tudi pristojni organi občinske konference SZDL. Način volitve in postopek za morebitne primere predčasnega odpoklica ali razrešitve delegatov na stalnih funkcijah skupnosti ureja poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov. 30. člen Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili, in delegacija, ki so jih delegirale. 31. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine skupnosti, izvršnega odbora skupščine in drugih odborov in komisij, v katere je delegiran, izvoljen ali imenovan. Za vsako izvolitev ali imenovanje v organe skupnosti je potrebno soglasje predlaganega delegata. 32. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. 33. člen O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti. Delegatski mandat delegata v skupščini traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti. Določila 2. odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in v skupščino zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. 34. člen Delegat ima pravico: - biti voljen ali imenovan v organe, ki jih volita oziroma imenujeta skupščina skupnosti ali izvršni odbor skupščine skupnosti, - odločati na sejah organov skupnosti, - predlagati skupščini skupnosti, da obravnava določena vprašanja, - predlagati skupščini skupnosti v obravnavo vprašanja v z\ ezi z izpolnjevanjem splošnih aktov skupnosti, z delom izvršnega odbora skupščine skupnosti, odborov in komisij skupščine skupnosti ali z delom tajnika skupnosti oziroma z delovno skupnostjo strokovne službe, - zastavlja vprašanja izvršnemu odboru skupščine skupnosti, kar zadeva delo izvršnega odbora skupščine skupnosti, tajnika skupnosti ali delo delovne skupnosti strokovne službe. 35. člen Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Ce to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe. 36. člen Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti. 37. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konferenco delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter strpškov določa izvršni odbor skupščine skupnosti. B) Izvršni odbor skupščine skupnosti 38. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti opravlja izvršilne zadeve, in sicer zlasti: - izvaja in uresničuje sklepe skupščine skupnosti, - obravnava vprašanja in oblikuje predloge z delovnega področja skupščine skupnosti, pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina skupnosti, - odloča v mejah sprejete politike ali na podlagi posebnih pooblastil skupščine skupnosti o nujnih zadevah, - odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine skupnosti in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti, - odloča o pravicah oseb po zakonu in samoupravnem splošnem aktu skupnosti, - poroča skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zasedanjema skupščine skupnosti, - ustanavlja in oblikuje delovna telesa za proučevanje stanja in razvoja posameznih delovnih področij, ki so v njegovi pristojnosti, ter usklajuje njihovo delo, - usmerja in spremlja delo delovne skupnosti strokovne službe, - opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti. 39. člen Za opravljanje posameznih pomembnih nalog lahko izvršni odbor skupščine skupnosti imenuje tudi druge stalne ali začasne odbore ali komisije. 40. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. Izvršni odbor je dolžan na vsaki seji skupščine na kratko poročati o svojem delu po posebnem vprašanju. Če skupščina to zahteva, je dolžan izčrpno poročati o svojem delu o posameznem vprašanju. Izvršni odbor je dolžan najmanj enkrat na leto, in to ob zaključenem računu, obširneje poročati o svojem delu skupščini skupnosti. Izvršni odbor je dolžan dati obvestilo ali odgovor na vprašanje iz svojega delovnega področja, če to zahteva delegat v skupščini skupnosti ali v skupščini občine Kamnik oziroma v skupščini socialnega varstva. 41. člen Izvršni odbor ima predsednika, namestnika predsednika, 7 članov, ki jih vabi, odpokliče ali predčasno razreši skupščina skupnosti. 42. člen Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let. Če pred iztekom te dobe kolektivno odstopi ali če mu skupščina skupnosti izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji novega izvršnega odbora. 43. člen Nihče ne more biti izvoljen v izvršni odbor skupščine skupnosti več kot dvakrat zapored. 44. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov izvršnega odbora. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica članov izvršnega odbora. Glasovanje na sejah izvršnega odbora skupščine skupnosti je javno. 45. člen Seja izvršnega odbora skupščine skupnosti sklicuje predsednik izvršnega odbora. Predsednik izvršnega odbora mora sklicati sejo, če to zahteva vsaj tretjina članov izvršnega odbora skupščine skupnosti ali predsednik skupščine skupnosti oziroma predsednik odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti. Če predsednik izvršnega odbora ne skliče seje izvršnega odbora skupščine skupnosti jo lahko skliče predlagatelj. 46. člen Predsednik izvršnega odbora sklicuje seje izvršnega odbora skupščine skupnosti na podlagi gradiva, ki mora biti pripravljen tako, da vsebuje opis problematike in cilje obravnave z ustrezno obrazložitvijo ter predlog sklepa z datumom in podpisom predlagatelja. 47. člen Predsednik izvršnega odbora skliče sejo izvršnega odbora skupščine skupnosti s pismenim vabilom, ki mora vsebovati tudi predlog dnevnega reda seje. Vabilo z gradivom mora biti poslano članom izvršnega odbora skupščine skupnosti in drugim organizacijam, strokovnim in drugim osebam praviloma 7 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Izjemoma lahko predsednik izvršnega odbora skliče sejo izvršnega odbora skupščine skupnosti v roku, ki je krajši, kot to določa drugi odstavek Člena, ne da bi poslal gradivo vnaprej, če tako narekuje nujnost zadeve, zaradi katere je sklicana seja. 48. člen Predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti zlasti: - sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, - skrbi za oblikovanje predlogov za obravnave na sejah skupščine skupnosti in izvršnega odbora, - skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine skupnosti in izvršnega odbora, - podpisuje pogodbe, ki zadevajo dejavnost skupnosti in druge akte izvršnega odbora skupščine skupnosti, - je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta skupnosti, - opravlja funkcij funkcijo poslovodnega organa za skupnost in druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti ali so določene z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Za svoje delo je predsednik izvršnega odbora odgovoren izvršnemu odboru skupščine skupnosti in skupščini skupnosti. 49. člen Če je odsoten predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti, opravlja njegove naloge z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi njegov namestnik. 50. člen Podrobnejši način sklicevanja sej, potek sej, glasovanje in vsebina zapisnika sej izvršnega odbora skupščine skupnosti ureja poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov. Poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov ureja tudi vprašanja pravic in obveznosti članov izvršnega odbora skupščine skupnosti v skladu z določili tega statuta. C) Odbori, komisije in druga delovna telesa 51. člen Za obravnavanje, proučevanje in izpolnjevanje nalog iz svojih pristojnosti skupnosti lahko v mejah pooblastil za posamezna področja dela skupščina skupnosti ali izvršni odbor skupščine skupnosti ustanovita stalne ali občasne odbore, komisije in druga delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi odbora, komisije ali drugega delovnega telesa izvršni odbor skupščine skupnosti določa njihov naziv, sestavo, naloge, način dela, rok izvedbe, naloge in druga vprašanja, ki imajo poseben pomen za njihovo delo. Predsednika in člane odbora komisije ali drugih delovnih teles imenuje skupščina skupnosti ali izvršni odbor skupščine skupnosti. Za predsednika odbora, komisije ali delov telesa je lahko imenovan samo tisti, ki je delegat skupnosti, za člane teh organov pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani. D) Ljudska obramba in družbena samozaščita 52. člen Skupnost opravlja kot svojo redno dejavnost naloge v zvezi s pripravami na ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, vsem drugim oblikam odpora, civilne zaščite in sprejema ukrepe, potrebne za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi, smernicami, navodili, sklepi in ukrepi pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, s tem statutom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 53. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil poseben izvršni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 54. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepi organov družbenopolitične skupnosti. 55. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti. 56. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti in delavcev delovne skupnosti. Odbor iz prvega odstavka tega člena ima predsednika, podpredsednika in 3 člane. Po svojem položaju so v tem odboru predsednik skupščine skupnosti, predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti in tajnik skupnosti. Predsednik skupščine skupnosti je po svoji funkciji predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti pa je podpredsednik odbora. 57. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti, ta statut in poseben samoupravni splošni akt skupnosti. 58. člen Od-or za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: - sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, - sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, - predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti, - organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, - skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, - v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo, - organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, - sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje, - zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov, - opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite. 59. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 60. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti. Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času. E) Samoupravni nadzor nad delom skupnosti 61. člen Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in preko organa samoupravne delavske kontrole. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skuščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe. 62. člen Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane. 63. člen Predlog kandidatne liste odbora samoupravne delavske kontrole pripravi pristojni organ občinske konference SZDL na predlog organa skupščine skupnosti iz 29. člena tega statuta. O predloženi kandidatni listi glasujejo delavci, delovni ljudje in občani. Izvoljeni so člani iz kandidatne liste za katere se je izjasnila večina delavcev, delovnih ljudi in občanov iz. območja skupnosti. Če predlagana kondidatna lista za odbor samoupravne delavske kontrole ni dobila potrebne večine, pripravi pristojni organ občinske konference SZDL nov predlog in ga predloži ponovno delavcem, delovnim ljudem in občanom v razpravo in sprejem. 64. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo: - najmanj 3 člani odbora, - skupščina skupnosti ali njen izvršni odbor, - najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti, . - pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma pravobranilec družbenega samoupravljanja. 65. člen Mandat članov odbora je izenačen z mandatno dobo skupščine in njenih organov in traja 4 leta. Članu odbora samoupravne delavske kontrole lahko preneha mandat pred iztekom roka, za katerega je bil izvoljen če je odpoklican ali razrešen. V teh primerih odločajo delavci, delovni ljudje inobčani. Novemu članu traja mandat do roka, kot bi trajal članu, namesto katerega je bil izvojen. 66. člen Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti: - nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, - spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov, - spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave, - obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti, - nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev združenih v skupnosti. 67. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja vrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 68. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 69. člen Predsednik organov skupnosti in njihovi člani so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor zastavi po posameznih področjih, tajnik skupnosti pa je dolžan dati odboru na voljo vse gradivo, ki ga ima skupnost v svojem arhivu. Delovna skupnost strokovne službe po potrebi in na željo odbora samoupravne delavske kontrole opravlja zanj administrativno delo. F) Tajnik skupnosti 70. člen Tajnika skupnosti imenuje skupščina skupnosti iz vrst delavcev delovne skupnosti strokovne službe na predlog organa upravljanja delovne skupnosti. Tajnik skupnosti je imenovan za dobo štirih let in je lahko po izteku tega časa ponovno imenovan. Za tajnika skupnosti je lahko imenovan, kdor poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo, družboslovne smeri, - da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj, - da ima organizacijske sposobnosti. 71. člen Tajnik skupnosti zlasti: - opravlja strokovna dela in organizacijska opravila za izvajanje stališč in sklepov skupščine skupnosti in njenih organov, - odgovarja za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine skupnosti in njenih organov, - skrbi za pripravo osnutka samoupravnih in splošnih aktov in posamičnih odločitev skupnosti, - sodeluje s predsednikom skupščine skupnosti, predsednikom izvršnega odbora skupščine skupnosti in predsedniki drugih odborov in komisij pri sestavi dnevnih redov skupščine skupnosti in njenih organov, - opravlja dela in naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, - usklajuje delo delavcev delovne skupine, ki opravljajo opravila za skupnost in je odgovoren s sprejetim planom razvoja dejavnosti skupnosti in programom dela delovne skupnosti strokovne službe za izvedbo plana in programa organom skupnosti, - sodeluje s tajniki skupnosti drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vključujejo v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva v območju skupnosti, - opravlja druga dela in naloge za katera ga zadolžijo ali pooblastijo skupščina skupnosti in njeni organi. Tajnik skupnosti opravlja tudi druga strokovna opravila po razvidu del in nalog v skladu z organizacijo dela v delovni skupnosti strokovne službe, vendar mu mora biti zagotovljeno nemoteno delo tajnika skupnosti. Tajnik skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti in drugim njenim organom. IV. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO TER ZVEZO SKU> NOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 72. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci, delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje. V interesu skupnosti medobčinska skupnost obravnava zadeve v zvezi s programiranjem skupnih nalog, osnove in merila za združevanje sredstev po načelih solidarnosti, enotnosti izpolnjevanje nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev in zaposlovanje invalidov ter sklepanje samoupravnih sporazumov, delovanje posebnega sodišča združenega dela ter druge skupne naloge in cilje. 73. člen Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij. Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov. Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali. 74. člen Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike. V. UVELJAVLJANJE PRAVIC 75. člen Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnin oseb določajo zakon, ta statut in poseben samoupravni splošni akti skupnosti. 76. člen Postopek za uveljavljanje pravic se začne na podlagi pismenega zahtevka osebe ali pooblaščenca, v izjemnih primerih pa tudi na podlagi ustnega zahtevka, danega na zapisnik pri skupnosti. Poleg pismenega zahtevka je oseba ali pooblaščenec dolžan predložiti vso ustrezno dokumentacijo, ki jo zahteva skupnost, na podlagi katere se lahko ugotovi upravičenost zahtevka. 77. člen Pristojni organ skupnosti mora odločiti o zahtevi za ugotovitev oziroma varstvo pravic v 2 mesecih od dneva sprejete zahteve. V zadevah v zvezi z uveljavljanjem pravic invalidnih oseb teče ta rok od dneva, ko je dala pristojna strokovna komisija I. stopnje svoj izvid, ugotovitev in mnenja o zdravstvenem stanju oziroma delovni zmožnosti osebe. Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče odločiti v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti oseba obveščena o vzroku, zaradi katerega ni mogoče odločiti v tem roku, in o novem roku, v katerem bo odločeno. Ta rok ne sme biti daljši od 4 mesecev. Ce organ na I. stopnji o zahtevi ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko oseba zahteva uveljavljanje svoje pravice pri organu II. stopnje. 78. člen V predhodnem postopku uveljavljanja pravic invalidnih oseb, ugotavlja lastnost invalidne osebe strokovna komisija prve in druge stopnje z izdajo izvida, ugotovitve in mnenja zaradi priznanja lastnosti invalidne osebe. Strokovna komisija prve stopnje je organizirana na sedežu enotne delovne skupnosti strokovne službe skupnosti, medtem ko je strokovna komisija druge stopnje organizirana na sedežu delovne skupnosti strokovne službe Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. 79. člen Revizijo sklepov o priznanju lastnosti invalidne osebe opravlja delovna skupnost strokovne službe Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. 80. člen V postopku uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti in v postopku usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb izdajata posamične akte: - na prvi stopnji komisija izvršnega odbora skupščine skupnosti za socialno varnost, - na drugi stopnji izvršni odbor skupščine skupnosti. Posamične akte za priznanje pravic iz zavarovanja med brezposelnostjo podpisuje predsednik organa iz prvega odstavka tega člena. 81. člen Če oseba ni zadovoljna z izvidom, ugotovitvami in mnenjem strokovne komisije druge stopnje iz 77. člena tega statuta in z odločitvijo organa druge stopnje iz 79. člena tega statuta, lahko v 30. dneh po prejemu rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela skupnosti vključenih v medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. VI. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 82. člen Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zavarovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 83. člen Sredstva skupnosti so: - prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti, - prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, - prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela, - prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti, - dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost, - dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev, - druga sredstva. 84. člen Višino prispevka iz prejšnjega člena določajo delavci in delovni ljudje na podlagi plana dejavnosti skupnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana dejavnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi. Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma. 85. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti. 86. člen Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe in za z zakonom določeno obvezno rezervo. 87. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz čistega dohodka, ugotavljenega z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5% dohodka, ustvarjenega po zaključnem računu za tekoče leto. Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 15% poprečnega dohodka po zaključnih računih v zadnjih treh letih. _ Na predlog izvršnega odbora skupščine skupnosti lahko skupščina skupnosti sklene, da se sredstva skupne rezerve, v skladu z zakonom, uporabljajo za izredne potrebe, ki izhajajo iz dejavnosti skupnosti. 88. člen Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme 'mančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti skladno z zakonom financira z začasnim finančnim načrtom. 89. člen , Odredbodajalec finančnega načrta skupnosti je predsednik 'zvrsnega odbora skupščine skupnosti. 90. člen Skupnost planira svojo dejavnost s sprejetjem dolgoročnega, srednjeročnega in letnega plana razvoja dejavnosti. S srednjeročnim planom planira skupnost naloge iz svoje dejavnosti praviloma za obdobje petih let. Z letnim planom dejavnosti pa skupnost planira izvajanje nalog, ki jih mora na podlagi srednjeročnega plana opraviti v tekočem letu. 91. člen , Dolgoročni in srednjeročni plan dela se sprejemata po naslednjem postopku: - skupščina da v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem in srednjeročnem planu, o katerem razpravljajo delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti; ~ po uskladitvi pripomb in predlogov delegacij in konferenc delegacij na osnutek samoupravnega sporazuma izvršni odbor skupščine skupnosti pripravi predlog samoupravnega sporazuma o dolgoročnem in srednjeročnem planu, ki ga pošlje v razpravo delegatom ali konferencam delegacij; - samoupravni sporazum o dolgoročnem in srednjeročnem planu je sprejet, ko so ga sprejele temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti. 92. člen Letni plan dejavnosti se sprejema po naslednjem postopku: izvršni odbor skupščine skupnosti pripravi predlog letnega plana dejavnosti in ga pošlje v razpravo delegacijam in konferencam delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnim skupnostim; - po uskladitvi pripomb po izvršnem odboru skupščine skupnosti na predlog letnega plana dela, ki so jih dale delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, skupščina sprejme oziroma potrdi letni program dejavnosti. VII. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 93. člen Spore v zvezi z uveljavljanjem pravic oseb in zavarovanja za primer brezposelnosti in invalidnih oseb v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem ter druge zadeve v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnosti rešuje posebno sodišče združenega dela. 94. člen Posebno sodišče združenega dela ustanovijo skupnosti območja medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. S sklepom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela določijo ustanovitelji delovno področje, sestavo in pristojnost tega sodišča. S samoupravnim sporazumom, določijo ustanovitelji posebnega sodišča združenega dela medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostmi in posebnim sodiščem združenega dela, s katerim zagotavljajo izvajanje nalog in delovanje tega sodišča. 95. člen Posebno sodišče združenega dela skladno z aktom o njegovi ustanovitvi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti ureja svojo organiziranost, način dela in pristojnost ter druge zadeve, ki so potrebne za njegovo delovanje. Akte posebnega sodišča združenega dela potrjujejo skupščine skupnosti, ki so ustanovile to sodišče. VIII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 96. člen Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti. 97. člen Informiranje o delu skupnosti poteka prek: - glasila skupnosti, - pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov, - razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov, - sredstev javnega obveščanja, - letnih, poslovnih in drugih poročilih skupnosti, - drugih oblik informiranja. 98. člen Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati: - o sprejetih planih, - o tem, kako so plani izpolnjeni, - o tem, kako so bila uporabljena sredstva. 99. člen Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na njih pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak. Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico do vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov. 100. člen Za pravočasno obveščanje javnosti po določilih tega statuta so zadolženi predsednik skupščine skupnosti, predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti in tajnik skupnosti. IX. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE 101. člen Strokovna, administrativna, fizična in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe. Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe. 102. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenujejo skupščine skupnosti, z območja medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe. Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrabzo in izpolnjuje pogoj moralnopolitične primernosti. 103. člen Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale in njihovim izvršnim odborom. 104. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek neposredno s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in dogovomostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe. Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delive po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev. 105. člen Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi. 106. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. 107. člen Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in varstvo del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje izvršnih odborov skupščine skupnosti na območju medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. X. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 108. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: - samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, - statut skupnosti, - samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe, - samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, - pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, - pravilnik o samoupravni delavski kontroli, - pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za brezposelnost, - pravilnik o knjigovodstvu, - poslovnik o delu skupščine in njenih organov, - druge samoupravne splošne akte. 109. člen Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, mora izvršni odbor skupščine skupnosti zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti. 110. člen Ko izvršni odbor skupščine skupnosti oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je izvršni odbor dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj v predlogu ni upošteval in zakaj. 111. člen Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po sprejemu ali po objavi v uradnem glasilu skupnosti, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom. 112. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvršni odbor skupščine skupnosti predlaga skupščini skupnosti spremembe in dopolnitve, ne da bi dal osnutek v javno obravnavo, če spremembe in dopolnitve izhajajo neposredno iz sprememb in dopolnitev zakona, odloka ali sklepa skupščine SR Slovenije oziroma družbenopolitične skupnosti ali iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in če gre samo za formalno uskladitev samoupravnega splošnega kata. 113. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 114. člen Samoupravne splošne akte skupnosti je treba sprejeti najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta. 115. člen Določila tega statuta, ki zadevajo delovno skupnost strokovne službe in vodjo delovne skupnosti, se ne uporabljajo v času, dokler ni sklenjen samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe oziroma dokler ni sprejet sklep skupščine skupnosti o ustanovitvi strokovne službe skupnosti. V času, dokler ni sklenjen samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena, opravljata delovna skupnost strokovne službe in vodja delovne skupnosti dela in naloge po določilih samoupravnih splošnih aktov Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Do imenovanja vodje delovne skupnosti opravlja njegova dela in naloge dosedanji sekretar skupnosti. 116. člen Ta statut je sprejela skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik na svoji 2. seji dne 12. 1. 1979, veljati pa začne osmi dan po objavi v Kamniškem občanu. Kamnik, dne 12. januarja 1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Vlado Cerar I. r. • V kmetijski kooperaciji Emona v Domžalah deluje hranilno-kreditna služba Hranilno-kreditna služba pri 1971, najprej v sestavi finančne Emoni je začela delovati že leta direkcije, pozneje pa v sestavi DHUŽTTO EttIBHIS 8LOVEHIAK 61000 Ljubljana, Trubarjev« 1« BKUPgCIHA oafiitrs tuora 61240 Kamnik, Titov trg 1 Jugoslavija 2. februarja 1979 RAZPIS ZA IZDELAVO MALIH GBA?U Društvo Exlibris Slovaniaa LJubljana in Skupščina občina Kamnik objavljata ob 750-letnicl mesta Kamnik razpis s« izdelavo malih grafik pod naslednjimi pogojii 1. Mala grafika ao lahko izdelane t katerikoli grafični tehniki; velikost ene stranica na sme presegati 30 cm. 2. Za motiv mora biti uporabljeno karkoli ▼ povezavi s mostom Kamnik (motiv iz mesta ali okolice, zgodovinski motiv v zvezi i mestom Kamnik, dogodki is HOB na kam« nizkem področju, motiv is Kamniških planin, planiaratro t Kamnilkih planinah itd.). 3. Mala grafika le ne sme biti uporabljena ali objavljena. *. Ha mali grafiki mora biti napis "Kamnik 1229 - 1979". 5. Poslati Je treba tri odtlae, ki jib obdrzlta razpiao« ve-lca. Henagrajenih in neodkupljenih grafik raspisovalca ne bosta uporabljala; pridržujeta si pravico, da poslane grafike pokazeta na razstavi. 6. Ha kuverti in na vsaki mali grafiki mora biti ima in priimek ter natančen naslov avtorja ter navedba grafične tehnike. 7. Strokovna žirija, t kateri bodo predstavniki obeh raz-piaovaleev; bo pregledala in ocenila poslane grafik«. Tri najboljše bodo nagrajene takolei I. nagrada - petdnevno bivanje za dve osebi ali desetdnevno bivanje za eno osebo na Veliki planini, visoki planoti v Kamniških Alpah na višini okrog 1600 m (plačani stroški za prenočišče in hrano); II. nagrada - tridnevno bivanje za dve osebi ali šestdnevno bivanje za eno osebo na Veliki planini; III. nagrada - dvodnevno bivanje za dve osebi ali štiridnevno bivanje za eno osebo na Veliki planini. Odkup - enako kot za III. nagrado. 8. Male grafike je treba poslati najpozneje do 1.8.1979 na naslov: Društvo Exlibris Slovoniaa, Trubarjeva 14, 61000 Ljubljana. 9. Razpisovalca imata pravico, da uporabita nagrajene in odkupljene grafik«. Interne banke kot posebna organizacijska enota s samostojnim obračunom. Služba je zbirala hranilne vloge od delavcev Emone, kmetov in drugih občanov. Kmetom kooperantom pa je dodeljevala investicijske kredite za razvoj zasebnega kmetijstva, oziroma povečanje kmetijske proizvodnje hrane. Tako so iz sredstev hranilne-kreditne službe dodelili kmetom prek 3,000.000 din posojil za razvoj govedoreje, nakup kmetijskih strojev ter za povečanje proizvodnje piščancev. Poslovanje hranilno-kreditne službe je potekalo po določbah republiškega zakona, ki usmerja delovanje teh služb. V SR Sloveniji je že 1. 1969 izšel zakon o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnifi služb pri kmetijskih zadrugah, ki je še vedno v veljavi, V januarju 1977. leta je izšel zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki ureja osnove kreditnega in bančnega sistema in s katerim se določajo pravice, obveznosti in odgovornosti ter medsebojna razmerja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih pravnih oseb glede uresničevanja skupnih interesov pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, zboljšanje in razširjanje njihove dejavnosti, kakor tudi pravice in obveznosti občanov iz denarno kreditnih razmerij in bančnem sistemu. V zveznem zakonu so tudi Odgovorni smo vsi Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah je bil sprejet leta 1976. Tudi že pred njegovim sprejetjem smo precej govorili o družbeni samozaščiti, ki je pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana in ne samo organov za notranje zadeve. K nalogam družbene samozaščite spada tudi varovanje družbenega in zasebnega premoženja. Pri analizi dogodkov v Kamniku zasledimo precej kaznivih dejanj, katere bi občani in delovni ljudje lahko preprečili. Do marsikatere tatvine ne bi prišlo, če bi upoštevali samozaščitne ukrepe, tako v delovnih organizacijah kot pri zasebnem premoženju. Tako pa so razni predmeti dostopni vsakomur, so nezavarovani, tudi tovarniške ograje niso zadostna zaščita. Izginja ladijski pod, orodje, motorji idr. Vlomi v avtomobile so pogost pojav. Pri bežnem sprehodu mimo parkiranih avtomobilov lahko opazimo na sedežih celo razstavo fotoaparatov, megnetofonov in drugih vrednih predmetov. Taki prizori prav vlečejo tiste, ki jih prsti radi srbijo. Zadnje čase se pojavljajo parkirani avtomobili nezaklenjeni. Tako so našli miličniki 21. 2. ob 04. uri na parkirnem prostoru spodnje posta- je zicmce nezak kranjske registracije je bil vgrajen še precej drugil »dolgoprstneži« sli brez veliko avtomobila pa bi v tem primeru skoraj zagotovi prijavil vlom v svoj avto. Tudi večina »izposojenih« koles z motorjem je bila nezaklenjena. Še bi lahko naštevali, pa. bi težko prišli do konca. Komentar verjetno ni potreben, potrebno pa je znatno več varnostne kulture. Po toči zvoniti je prepozno! maj določbe za hranilno-kreditne organizacije, ki jasno določajo, da tudi kmetijske zadruge, oziroma kmetijske kooperacije, imajo v svojem sistemu tudi HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE, ki se ukvarjajo s hranilno-kredit-nim poslovanjem. Na podlagi določb zveznega in republiškega zakona ter na podlagi sprejetega sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijsko in živilsko industrijo ter kreditiranje kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji v letih 1976 do 1980, se je delavski svet delovne organizacije Emona Kmetijska kooperacija Domžale odločil in sklenil, da ustanovi HRANILNO-KRE-DITNO SLUŽBO kot posebno organizacijsko enoto s samostojnim obračunom. S tem sklepom se je iz Interne banke Emona h Kmetijski kooperaciji Domžale prenesel tisti del denarnih sredstev, ki se nanašajo na poslovanje zasebne kmetijske dejavnosti. Od 1. 1. 1979 se HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA pri Kmetijski kooperaciji Domžale ukvarja predvsem z vprašanji razvoja zasebne kmetijske proizvodnje. Kmetje varčevalci, ki hranijo denarna sredstva pri HRANILNO-KRED ITN I SLUŽBI Emona kmetijska kooperacija pod naslednjimi pogoji: a) Krediti za gradnjo hlevov za krave in mlado živino in pitance: - za višinske kmetije na dobo 12 let po 3% obrestni meri - za nižinske kmetije na dobo 8 let po 3% obrestni meri. b) Krediti za kmetijske stroje: - za višinske kmetije na dobo 5 let po 3% obrestni meri - za nižinske kmetije na dobo 5 let po 6% obrestni meri. Kmetje nimajo samo možnosti, da se vključujejo kot vlagatelji hranilnih vlog, ampak je njihova pravica in tudi dolžnost, da samoupravljajo z združenimi denarnimi sredstvi kmetov in delavcev. Zato imamo samoupravne organe, na katerih izražajo svoje želje in hotenja. Demojzes Anton dipl. ing. PRALNE STROJE znamke Gorenje, Candy, Zoppas popravlja hitro in solidno ŠIMIC ing. MIRO NOVA ULICA 2 61230 DOMŽALE Soosco90ooooso6ot>xoaaceoeooeeooocceoososecooaoeccocosc^ VARSTVO za 7-mesečno hčerko nujno iščem v Kamniku na vašem domu. Ponudbe na Uredništvo Kamniškega ob-čana, Japljeva 6 pod »Zelo dobro plačam«. ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK vabi k sodelovanju naslednje delavce-ke: 1. FIZIOTERAPEVT: I - za nedoločen čas za opravljanje del in nalog se zahteva: - Končana osemletka - Tečaj iz higienskega minimuma 5. DELAVKA V PRALNICI: 2 - za nedoločen čas za opravljanje del in nalog se zahteva: - Končana osemletka - Tečaj iz higienskega minimuma Za razpisana dela in naloge, je določena poskusna doba in sicer pod št.: 1. 3 mesece 2. 3 mesece 3. 2 meseca 4. 2 meseca 5. 1 mesec Pismene ponudbe, z opisom dosedanjih zaposlitev, sprejema Odbor za delovna razmerja Doma upokojencev Kamnik, Kamnik, Neveljska pot 26. Podrobnejše informacije o delovnih opravilih lahko interesen-ti-tke dobijo v tajništvu Doma. Zahvala Ob boleči izgubi moje ljube žene in mamice Frančiške KAVAŠ-Lojzke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, pevcem, ki so ji zapeli v zadnje slovo in župniku za pogrebni obred. Mož Martin s sinom Stankom in hčerko Sonjo Mekinje, Kamnik, 28. februarja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in tasta MAKSA OREŠNIKA se izkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki, ste nam v težkih dneh izgube stali ob strani, lajšali očetu zadnje težke trenutke, mu nasuli v slovo cvetja in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. ŠUŠTARJEVI za njeno nesebično pomoč v hudi bolezni našega očeta. Tine OREŠNIK z družino 14. april dan inženirjev in tehnikov Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije bo razglasilo 14. april za Dan inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Tega dne pred dvemi leti je bil Josip Broz Tito imenovan za častnega člana Zveze inženirjev in tehnikov in takrat so prvič podelili tudi zlate plakete. Izbor in razglasitev tov. Tita za častnega člana je veliko priznanje za vse inženirje, tehnike in IT organizacije, priznanje za njihovo dosedanje delo in uspešnost, pa tudi spodbuda za še večjo angažiranost, kreativni in ustvarjal- ni prispevek k nadaljnjemu vsestranskemu in dinamičnemu razvoju naše samoupravne družbe. Na IV. skupščini Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je bila 20. 11. 1978 v Beogradu, so soglasno sprejeli iniciativo o organiziranju akcije za razglasitev Dneva inženirjev in tehnikov, ki bo imel delovni in ustvarjalni značaj. Počastili naj bi ga s strokovnimi in družabnimi aktivnostmi, s pregledom rezultatov dela in prispevkov tako posameznikov kot organizacij inženirjev in tehnikov, s podelitvijo priznanj, razglasitvijo in podelitvijo plaket častnim in zaslužnim članom, s podelitvijo diplom »Tehnike« za najuspešnejša znanstvena in strokovna dela, objavljena v preteklem letu, z organizacijo znan-stveno-strokovnih srečanj, javnih tribun ter organiziranjem drugih priložnostnih aktivnosti. Akcija je naletela na ugoden odziv, začetni predlogi pa so obogateni z novo vsebino, ki bo brez dvoma prispevala k večji uveljavitvi delovanja in ustvarjanja inženirjev in tehnikov, k njihovemu aktivnejšemu delovanju ter k nadaljevanju zgodovinskih, borbenih in naprednih tradicij inženirjev in tehnikov kot dela delavskega razreda enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, navdihnjenih z revolucionarnim delom tov. Tita. Odločitev o razglasitvi Dneva inženirjev in tehnikov bo sprejeta na skupščini Zveze inženirjev in tehnikov, 14. aprila v Beogradu. Hkrati se začenjajo tudi aktivnosti, ki imajo vscjugoslovan-ski značaj. »Izbiramo najboljše društvo inženirjev in tehnikov« je kontinuirana akcija, ki se bo začela leta 1979, in katere namen je vzpodbujanje in uveljavljanje dela osnovnih organizacij - društev inženirjev in tehnikov. Na osnovi podanih predlogov bo razglasitev najboljšega društva vsako leto na seji Skupščine SITJ, 14. aprila v Beogradu. »Najboljša publikacija organizacije inženirjev in tehnikov »je druga akcija, katere cilj je pospešitev, in oživitev znanstveno-te-hnične in informativno-izdaja-teljske dejavnosti. Priznanja se bodo podeljevala periodičnemu tisku in neperiodičnim izdajam. Da bi proslave in aktivnosti ob Dnevu inženirjev in tehnikov res potekale povezano, in da bi se vključile vse zveze, društva, podružnice, organizacije, bodo članice SITJ podpisale Dogovor o proslavi Dneva inženirjev in tehnikov. Z dogovorom se bodo natančneje določile oblike angažiranja vseh organizacij pri počastitvi 14. aprila, prav tako aktivnosti, ki bodo imele vsejugoslo-vanski značaj. Pričakujemo, da bo dogovor podpisan 14. aprila tega leta, po sprejetju sklepa o razglasitvi. • Štirinajstdnevna kronika Bencin je izhlapel ponoči Zadnjih štirinajst dni v mesecu februarju je bilo v Kamniku zopet precej razgibano. V tem času je bilo prijavljenih v naši občini kar 17 primerov kršitev javnega reda in miru, 18 kaznivih dejanj m 15 prometnih nesreč, od kate-r|h 7 samo z materialno škodo. Priprave na pustovanje so bile torej v polnem teku, le da je nekatere že, nekatere pa še bo Pust kar dobro pobodel, med njimi tudi tista dva, ki sta namesto bencinske črpalke uporabljala tuje avtomobile in v nočnem času pridno »tankala«, za kar sta uporabljala kante za bencin in gumijaste cevi, kakršne uporabljajo v zidanicah za žlahtno kapljico. JAVNI RED IN MIR Od 17 primerov Kršitev javnega reda in miru je bilo kar šest pretepov in štiri izzivanja k pretepu, drugi primeri pa so se končali s kričanjem, razgrajanjem in podobno. Zanimivo je, da na pustno soboto in na pustni torek ni bilo kršitev JRM. Pretepamo se torej najraje brez mask. 15. 2. so merili svoje moči v gostišču v Kolodvorski Ljubomir L;ovak R. in Stanko Dž. Menda so do 21. čakali na pokojnino, saj je gostišče predvsem namenjeno upokojencem. Valorizacijo jim bo odmeril sodnik za prekrške. 17. 2. je ob 18.20 dokazoval moč svojega glasu Branko H. iz Ljubljane. Rad bi bil prometnik, pa je sam oviral promet, pomiritvi pa se je fizično uprl. Sestra ga je sicer odpeljala v Ljubljano, »čestitko« sodnika za prekrške pa dobi po pošti. 20. 2. so bo 18.40 občutili, kako močan je Tine V. iz Vrhpolja, njegova žena in otroci. Vedel je, da možem postave ne bo kos, zato je že pred njihovim prihodom odšel od doma. Zavidljiv pogum in hitrost. 21. 2. je ob 18.20 uri Šemo K. nadlegoval mirne goste v Planiki, s katerimi bi se rad tudi pretepal. Odziva seveda ni bilo, pa tudi pijače ni dobil, zato si je postregel kar sam. Namesto odziva bo dobil poziv, pa tudi pijača bo nekoliko slana. 23. 2. je v gostilni Pod skalco Jože B. s Podgorske obvladal kar dva »nasprotnika«. Ivana S. iz Kamnika celo toliko, da je bil poškodovan. Seveda mu je pomagal alkohol, ki pa zato ne bo kaznovan. 25. 2. je Huso Š. iz Črne na Koroškem obiskal brata Hamdi-jo, ki stanuje v Kamniku na Cankarjevi. Namesto popotnice jih je Hamdija naložil bratu toliko, da so mu morali breme olajšati zdravniki. Res lepa bratovska ljubezen. KAZNIVA DEJANJA V obravnavanem obdobju so bile na vrsti tatvine raznega materiala in artiklov. Lastnike so zamenjali mopedi, pony expresi, denar, zapestnica, smuči, litri bencina idr. Na delu je skupina ali posameznik, saj so ugotovljeni kar štirje vlomi v štirinajstih dneh. Med kaznivimi dejanji sta tudi dve tatvini v trgovinah in dve v delovnih organizacijah. 16. 2. je Pavle V. prijavil, da so mu že pred časom ukradli 6000 din in ključe od hiše. Odnesli so mu tudi kladivo, ki ga bodo verjetno rabili za zavarovanje ukradenega. Tega dne so Dragu S. s Klavči-čeve odmontirali levo prednjo luč na »ličku«. Morda pa so to isti, ki dograjujejo nov model avtomobila, o čemer smo že pisali. 18. 2. je Jovan T. razprodajal tesarske metre v samskem domu na Maistrovi. Metre je »zma-knil« v trgovini v Komendi. Mero, pa ne tesarsko, mu bodo vzeli za to pristojni organi. .. 21. in 22. 2. sta bila ukradena dva ponyja, exprès in navaden. Ukradena pa sta bila »na ek-spres«, eden izpred šole v Kamniku, eden pa iz kleti na Kranjski. Novi »lastniki« se bodo vozili, stari pa so shodili. 23. 2. je neznani storilec vlomil v kurilnico Emone in odnesel tranzistor. Glasba torej še vedno privlači. Ob glasbi prija tudi dim po tobaku, vendar so cigarete škodljive, zato je neznanec odnesel še dve pipi za tobak. 24. 2. je bilo vlomljeno v hišo Berte S. s Šlandrove. Zmanjkalo je 2000 din in zapestnica. Delavci milice menijo, da bo storilec kaj kmalu namesto ene zapestnice dobil dve. V noči od 28. 2 na 1. 3. je delavcem milice s pomočjo občana s Klavčičeve uspelo dobiti dva »praznilea« rezervoarjev za bencin nad normalo. Nadnormalno porabo bencina sta povzročala Anton P. iz Olševka in mladoletni B. T. iz Vrhpolja, ki sta v nočnem času operirala okrog parkiranih avtomobilov pred bloki. Za svoje operacije sta uporabljala preprosto orodje: kante za bencin in gumijaste cevi. Dober poteg in vožnja je zastonj, pa še bencinske črpalke so ponoči zaprte. Nekateri lastniki so prijavili krajo bencina, nekateri pa tega sploh niso opazili, ali pa so krivili mehanike, ki ne znajo pravilno nastaviti »grla« v motorju. Postaja milice računa, da se bodo tudi ti lastniki »prepo-žrešnih« avtomobilov zglasili na PM. Plima in oseka v bencinskih rezervoarjih ob luninem svitu. PROMETNE NESREČE V prometnih nesrečah v zadnjih dneh februarja so bile huje telesno poškodovane tri osebe, lažje pa pet. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih pet voznikov motornih vozil, ki so vozila upravljali pod vplivom alkohola. 16. 2. je bil na Kavranu lažje telesno poškodovan Antun B. iz Buča. Trčila sta tovornjaka Al-petoura iz Škofje Loke. Drugi tovornjak je upravljal Anton K. iz Lahovč. 16. 2. je ob 17. uri v Kamniku Marjan B. s Kovinarske zadel pešakinjo Antonijo B. z Ljubljanske, pri čemer je ta dobila hude telesne poškodbe. 18. 2. je ob 14.30 zapeljala s ceste v kraju Potok pri Nasovčah voznica osebnega avtomobila Nada M. iz Mengeša. Trčila je v drevo in se lažje telesno poškodovala. 20. 2. je ob 19.20 Marjan P. iz Jakopičeve v vinjenem stanju zapeljal s ceste v Sp. Stranjah. Nastala je materialna škoda, vozniku pa je bila odvzeta kri, ker ni mogel napihniti alkoskopa. Istega dne se je ob 23. uri v Mostah zaletel v drevo Jože V. s Kovinarske. Maligani tudi ob trčenju niso izhlapeli. 26. 2. je ob 0.40 srečal telefonski drog vinjeni Brane B. iz Županjih njiv. Telefonski drog je bil trši od njegovega mopeda in brane je zadobil hude telesne poškodbe. 28. 2. je bila ob 5.37 v Mostah napoti hiša Stanislavu Ž. s Trga svobode. Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti jo je hotel prestaviti, pri tem pa je zadobil lažje telesne poškodbe. Zaradi omejenega prostora ne moremo opisati vseh dogodkov, ki so se pripetili v preteklih štirinajstih dneh. Če sodimo po številu "prekrškov in kaznivih dejanj, postaja v Kamniku vse bolj živahno. maj. Sopotnica v »katrci« Tatjana O. je dobila lažje telesne poškodbe. Prometna nesreča se je pripetila 24. februarja ob 6.15 uri pred trgovino na Bakovniku. Trčila sta osebni avtomobil, ki ga je vozil Andrej L. iz Kersnikove ulice in »stoenka« Franca K. iz Spodnjih Stranj. Škode je za okoli 40.000 dinarjev. Pust, ta presneti Na pustni torek so tudi letos oživele kamniške ulice v pisanem sprevodu najrazličnejših mask. Že dopoldne je bilo zelo živahno, saj so se po mestu sprehajali kavboji, indijanci, mačke, miške, princese in druge domiselne maske iz kamniškega vrtca. Ljudje so se ustavljali in jih občudovali, malčki pa so ponosno stopali v svojih preoblekah in mahali v pozdrav. Vsaj en dan v letu so se jim izpolnile želje, da Postanejo tisto, kar so si na tihem že dolgo želeli postati. Oh, ko bi bile naše tovarišice vedno tako lepe miške in mucke, to bi se igrali z njimi in jih cukali za rep. sa tovarišica je dobra princeska iz pravljice, mi Pa smo njeni ubogljivi palčki. Danes sem beli zajček in nihče me ne bo pregnal iz mojega zeljnika. Sedaj se nam pa že zelo mudi v vrtec. Tam nas čakajo veliki sladki krofi. • Priprave za izgradnjo telovadnice Boljši pogoji za telesno vzgojo Priprave za izgradnjo večje telovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta so v polnem teku. Potrebo po izgradnji tega objekta v letošnjem letu ne narekuje samo praznovanje 750-letnice Kamnika, temveč predvsem pomanjkanje prostora za telesno vzgojo kamniških šol in za vadbo v klubih. Telovadnica s 1273 m2 površine in dvema pregradnima stenama, kateri bo možno dvigati in spu-I ščati, bo omogočila pouk treh skupin hkrati, isto pa velja tudi za vadbo klubov in rekreacijo delovnih ljudi in občanov. Poleg tega bo na galeriji možna izraba še nadaljnjih 403 m2 površine za nekatere športe, če bo potrebno, pa se ta prostor lahko izkoristi tudi za gledalce, katerim so namenjene tudi tri vrste fiksnih tribun. V telovadnici bo zadostno šte- vilo garderob in sanitarij ter prostori za učitelje telesne vzgoje in za potrebe klubov. Priključek telovadnice na osnovno šolo Frana Albrehta bo omogočil direkten vhod učencev iz šole v telovadnico, za ostale uporabnike pa bo vhod iz nasprotne strani. Vzporedno s priključkom bo zgrajen tudi večnamenski prostor, ki ga bo šola uporabljala kot jedilnico za ca. 150 učencev, lahko pa tudi za manjše prireditve. Hkrati z gradnjo telovadnice in večnamenskega prostora bo urejeno skupno ogrevanje tudi za šolo Toma Brejca. Nosilec investicije je občinska Izobraževalna skupnost Kamnik, nekaj sredstev pa bo prispevala tudi telesno kulturna skupnost. Vrednost vseh del, vključno z opremo telovadnice, bo znašala 24,537.808 din. Glede na po- stavljeni rok izgradnje in ceno ponudbe bo gradbena dela izvajal SGP »GRADITELJ«, instalacijska dela pa OMP »ZARJA«. Gradbeni odbor, ki je bil imenovan v mesecu decembru 1978, si prizadeva, da bi pridobil tudi načrte zunanje ureditve, ki vsebujejo potrebna igrišča, kolesarski poligon in atletske naprave. Rok za dograditev telovadnice, večnamenskega prostora in skupnega ogrevanja obeh šol in telovadnice je 1. september 1979. Gradbeni odbor in investitor si prizadevata, da bodo dogovorjeni roki izpolnjeni. S pripravljalnimi deli bo izvajalec gradbenih del pričel te dni. Glede na prizadevnost izvajalcev, investitorja in gradbenega odbora v pripravljalnem obdobju, morajo biti dela izvedena do predvidenega roka. j, m ALEŠ Odred Bistriških gamsov Priprave na partizanski mnogoboj Tudi letos se bomo taborniki ODREDA BISTRIŠKIH GAMSOV udeležili vseh taborniških tekmovanj. Poseben mik za nas pa bo udeležba na letošnjem STPM, to je Slovenskem taborniškem partizanskem mnogoboju, ki traja nepretrgoma 3 dni. V treh dneh mora petčlanska patrulja prehoditi pot, dolgo od 35 do 50 kilometrov, vmes pa reševati taktične naloge, na primer prehod minskega polja, postavitev minskega polja, postavitev bivaka itd. Patrulja mora med potjo narisati skico terena, kroki, skico poti, minsko polje, profil terena, vseskozi pa mora pisati tudi opis poti in poiskati vse partizanske baze na terenu, ki jih pred začetkom mnogoboja vriše na karto. Patrulja mora pred pričetkom pohoda tudi rešiti test iz prve pomoči, topografije in zgodovine taborništva, sodniki pregledajo tudi opremo patrulje, ki mora biti brezhibna in omogočati varno hojo in bivakiranje. Na letošnji Slovensko taborniško partizanski mnogoboj bodo iz našega odreda odšle tri patrulje, ki so sestavljene iz najboljših tabornikov in tabornic, in upamo, da nas bodo častno zastopale. Patrulji tabornikov in tabornic bosta tekmovali na 35 kilometrov dolgi progi, patrulja klu-bovcev pa bo tekmovala na 45 kilometrov dolgi progi. Da bi dosegli čim boljše rezultate, smo s pripravami začeli že v začetku februarja, čeprav je tekmovanje šele konec maja. Izdelali smo plan priprav in ga do sedaj v celoti izpolnili, kar nas navdaja z upanjem na uspeh. Predelali smo že vso zgodovino taborništva, do polovice pa tudi topografijo, praktično pa so vsi člani ekip narisali minsko polje in ga prehodili, narisali skico terena, in sodelovali na odredovem orientacijskem tekmovanju, kjer so pokazali precejšnjo mero znanja. Sklepni del priprav bo sredi maja na Veliki planini, kjer bomo v 3 dneh intenzivnega dela in učenja teoretično in praktično ponovili vse panoge mnogoboja in »izpilili« znanje. Upamo-, da nam bo vreme naklonjeno in bomo priprave izpeljali brez odstopanj, kar je tudi največji porok za uspeh, ki bo prispeval k večjemu razmahu in popularizaciji taborništva v kamniški občini. Dušan Orehek Karateisti iz Komende. Karate v Komendi Komenda ne slovi samo po starih umetninah in zgodovinskih spomenikih, ampak je znana tudi po zelo razgibanem in razvitem športnem udejstvova-nju. Poleg konjeniškega kluba, ki je ponesel ime kraja po celi domovini, deluje že nekaj let pod vodstvom prizadevnih in neutrudnih posameznikov in vaditeljev športno društvo, v katerem sodeluje veliko šolske in ostale mladine. Iz športnega življenja pa niso izključeni tudi številni starejši občani. Skoraj eno leto pa deluje v Komendi tudi karate klub. Vsak nadobudni šo-larček ali mladenič sanja o moči in gibčnosti, s katero so obdarjeni nešteti karateisti, ki se košatijo po filmskih platnih in neusmiljeno pretepejo vsakogar, ki ne služi pravici. Veliko je bilo napisanega o karateju. Skoraj izk- ljučno o karateju na filmskem platnu. Veliko tančic in neznank pa prekriva pravi karate, to atraktivno vzhodnjaško samurajsko veščino, ki poleg telesa krepi tudi duha. Ne v smislu napadanja in agresivnosti, pač pa postane vsak, ki izpolnjuje izredno težke in naporne vaje, miroljuben in le redki so, ki znanje karateja uporabljajo na nepravih mestih. Karate v nepravih rokah je lahko izredno nevaren in napadeni lahko utrpi težke telesne poškodbe. Vendar je selekcija huda in marsikdo, ki nima pravih športnih namenov, odstopi že po nekaj treningih. Karate klub Komenda deluje v telovadnici O. Š. KOMENDA-MOSTE v Komendi. Čeprav ni najboljših pogojev za trening (ni posebnih pripomočkov), je vendarle precej zanimanja in zavzetosti. Skoraj vsi člani redno trenirajo pod strokovnim vodstvom inštruktorja karateja Jožeta Uršiča. Kar-a-teisti Komende so se ude-ležili več tekmovanj, na katerih so dosegli vidne uspehe. Zadnje tekmovanje je pripravil prav KK Komenda. 30. januarja letos je bilo tekmovanje za nižje pasove v vseh kategorijah. V kategoriji pionirjev je zmagal Tro-bevšek Marko, v kategoriji članov pa SLA PNI K DARKO, oba tekmovalca Komende. Karateisti Komende želijo tesnejše sodelovanje z mladimi v kamniški občini in vabijo k sodelovanju vse, ki se zanimajo za ta šport. Večja množičnost bo omogočila uspešen razvoj te lepe, toda premalo znane športne dejavnosti. J. Kimovec Tekači na državnem prvenstvu PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLA Od 8. do 11. februarja je bilo v Ratečah 34. državno prvenstvo v tekih v nordijskih kombinacijah za leto 1979. Doseženi uspehi na državnem prvenstvu so sad rednih treningov in prizadevanj mladih tekačev. Največji uspeh je dosegla štafeta mlajših mladincev na 3 x 5 km v sestavi Robert Smolnikar, Stane Kavaš, Ivan Sušnik, ki je zasedla prvo mesto s časom 1:06,16 pred ekipo Olimpije. Tatjana Smolnikar je med mlajšimi mladinkami osvojila tretje mesto s časom 20.34,00 za tekmovalkama Ra- diko Korpnik - SK Dol (20.30,20) in Branko Martinovič - OZSO Jesenice (20.33,50). Omeniti je treba tudi Andreja Nadvešnika s 6. mestom med starejšimi mladinci, kot tudi 5. mesto Ivana Sušnika med mlajšimi mladinci in 7. mesto Andreja La-niška v konkurenci članov na 15 km. Štafete članov, mlajših članov in starejših mladincev pa so preložene na 17. marec, ker je bilo tekmovanje prekinjeno ob smrti tovariša Edvarda Kardelja. J. KLADNIK : S. ET A - Živilska industrija Kamnik potrebuje za opravljanje delovne naloge predelava povrtnin večje število delavk. Osebni dohodek je od 4.500 do 5.500 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. l{ Zima ima svoje čare in pasti. VZPONI V JANUARJU IN FEBRUARJU Zimska meseca sta nam jo za-godila, saj ni bilo dobrih razmer in ugodnega vremena za alpiniste. Prežali smo na priložnosti, in ko se nam je sreča nekajkrat le nasmehnila, čaprav le za kratek hip, smo pokazali, da Alpinistični odsek vendarle še živi. V januarju je bilo tako opravljenih 13 vzponov in 2 pristopa. Od vzponov izstopajo zlasti tile: - Planjava Kratkohlača smer, 1. zimska ponovitev in 2. ponovitev sploh, plezala: Bojan Pollak in Marjan Kregar; - ista smer, plezala: Dušan Podbevšek in Franc Vetorac. Ocena: I1I-V, 2. zimska ponovitev. - Bobnar Brana, ocena: V(II), plezal: Janez Benkovič; - Planjava Univerzalna smer, ocena: III—I V, plezala: Marjan Kregar in Bojan Pollak. V februarju se je število vzponov povečalo na 24, pristopi pa so bili 3. Od vzponov naj omenim Bobnarjev plaz, ki sta ga z Levo varianto preplezala Janko Pavel in Milan Gladek. Zimska sezona traja do 21. 3., do takrat pa moramo nadoknaditi zamujeno, seveda, če nam bo- do gore naklonjene. Pri številu vzponov se bo verjetno malo poznala tudi odsotnost treh naših članov, ki so sedaj na poti proti najvišji gori sveta. Vendar pa se je naš odsek že okrepil z novimi tečajniki. PLEZALNA ŠOLA Dela na plezalni šoli ni manjkalo. Program je bil izpolnjen s kar 18 predavanji in devetimi turami. Seveda pa ne smemo pozabiti na številne ure v plezalnem vrtcu v Starem gradu, kjer so se tečajniki srečali z osnovami plezanja. Kar šest jih je dokaj aktivno sodelovalo in tako so z letošnjim letom postali člani odseka. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja enkrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.