B dolenjka	
	
ŽE ENO LETO IZPOLNJUJE VAŠE ŽELJE	
POLOVIČNA PROVIZIJA
Samo v ARKADI DVA. Prihranite 170 DEM!

Minusu UST g< Minusu UST at Minusu UST* Minusu UST
Minusu UST Minusu LIST Minusu ust
MLIHJSU ust H Minusu UST ^dolenjski list
Nepripravljeni na samoupravo
Državni svet je kljub težavam v dveh letih upravičil svoj obstoj - Predstavniki posavskih občin opozorili na kup težav, predvsem pa na zmedo v delitvi pristojnosti in odgovornosti
KRŠKO - Ker želi državni svet vzpostaviti neposreden stik z vodstvi občin, predstavniki tega organa obiskujejo sedeže vseh 22 volilnih enot za volitve državnega svetnika - predstavnika lokalnih interesov. V ponedeljek so se mudili tudi v Krškem, kjer sojih domačini seznanili s težavami, s katerimi se vsakodnevno soočajo, danes pa bodo v Novem mestu.
SAMODEJNA zaustavitev ELEKTRARNE KRŠKO
ca*b'iMc',v četrtek, 30. mar-
j£i";,s eprišlodosamode-
sSSfKSfit
asfc-ssssss
ranazli’,ponovno sinhronizi-
fežjem pk Tnergetskim om-hila i!H; Raitlog ^ustavitve je hrmrn ?•V razd*'<lni trans-
^rebu P,,S,ajilUmbriPri
SV£ČANA podelitev nagrad
lilev	" Svečana P°de-
latečaif d lkovne8a in literarnega potujoč, nas!0Y0m “Obiskal(a) sem laK^)kn^niC0.kigajerazp.sa-7 "Matica Mirana Jarca, bo v petek ca ob n’ Pred Knjižnico Mirana Jar-Pan meiner!;MC b° podelil žu'
d Koncibj, v kn<i,N0V0 mCS,° Fran’
lo"»»pibo,ekSKrs^
Župana občin Krško in Brežice, Danilo Siter in Jože Avšič, sta opozorila na težave, s katerimi se srečujeta zaradi še vedno nejasne razdelitve pristojnosti med državo in občino, kljub temu da so od spje-memb lokalne samouprave minili že trije meseci. TUdi vloga župana ni jasna in tudi s sistematizacijo delovnih mest župani ne vedo kako in kaj. V primerjavi z državno upravo so v neenakopravnem položaju. Th ima sistematizacijo pravzaprav zelo “zanimivo”, slišati je, da celo občini najemnine prostorov ne bo plačevala.
Razstava
pečatnikov
Otvoritev na rojstni dan Novega mesta
NOVO MESTO - Jutri, 7. aprila, bodo ob 19. uri v Dolenjskem muzeju svečano odprli razstavo Pečatniki Novega mesta, s katero bodo počastili 630. obletnico podelitve mestnih pravic Novemu mestu. Prav na ta dan leta 1365 je avstrijski vojvoda Rudolf IV. izdal privilegijsko listino, s katero je ustanovil novo mestno naselbino. Imenoval jo jc po svojem imenu Ru-dolfswert, ljudje pa so mestu raje rekli kar Novo mesto. Razstavo je pripravila Majda Pungerčar, z njo pa je Dolenjski muzej ponovno naredil pionirski korak kot z nedavno Mustrovo razstavo; razstave pečatnikov doslej na Slovenskem še ni bilo. Slavnostni govornik na otvoritvi bo župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija, v kulturnem programu pa bosta nastopila Novomeški pihalni kvintet in mešani pevski zbor Pomlad. Razstava bo na ogled do 5. junija.
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
'«Či?trske maPe Marije Terezije
na ^SCarska kntemada na Vršnih selih
na	m navdušenja za Kočevski park
na i 0nesnaievalcem voda nemočni ‘•strani;
na 12 sutmi Dreložani še dolgo zardevali? na ***** med dolenjskimi Romi —^mq bralcev ter odgovori in popravki
Š’9 A	PREGLED - S pomočjo Zavarovalnice Tilia jc Pionir-
in h ne nrl a, Pna v Sloveniji postavila računalniško vodeno stezo za jj •	• VOzil' ki lm Pre8ledu Moča tako imenovani “človeški fak-
hfeinjej0 av,tve ,e steze so se prejšnji četrtek udeležili predstavniki ustanov, aJudi Podorčju prometne varnosti iz 18 evropskih držav. Isti dan je * <nur°dni posvet o tem, kako zmanjšati subjektivni vpliv na ^	0 iehnični brezhibnosti vozil. (Foto: A. B.)
Predsednik sevniškega občinskega sveta Martin Novšak je opozoril na večplastno centralizacijo; ker so za Posavje značilni veliki posegi v prostor, pa bi morali natančneje določiti
REGIONALNI POSVET - Predstavniki občinske uprave so opozorili na težave, ki jih povzroča uvajanje lokalne samouprave, Franc Glinšek, državni svetnik iz Posavja, pa je poudaril, da je isti obseg občin na tem območju za lažje seznanjanje s težavami zaenkrat zanj prednost.
STRAŠKI PIHALNI ORKESTER V ITALIJI NOVO MESTO - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže bo nastopil na mednarodnem tekmovanju evropskih orkestrov, ki bo od 9. do 12. aprila v italijanskem mestu Riva del Garda. Uvrstil seje za nastop v 2. tekmovalni kategoriji, v kateri bo nastopila 55 orkestrov iz vse Evrope. Uvrstitev na tekmovalce pomeni priznanje orkestru in dirigentu Miru Sajetu ter vsem, ki orkester podpirajo; generalnemu podporniku Krki Zdravilišča, Mestni občini Novo mesto, Zavarovalnici Triglav, Obrtni zadrugi Hrast in labodu.
LAGUNA Z DIZELSKIM MOTORJEM
NOVO MESTO - Te dni bodo v Sloveniji začeli prodajati avto Renault Laguna 2,2 d RT. Gre za laguno z 2,2-litrskim dizelskim motorjem s po tremi ventili na valj; ta avto strokovnjaki zaradi gospodarnosti, prožnosti in mirnega teka zelo hvalijo. Nad njim so navdušeni tudi kupci, dizelska laguna je v Franciji namreč v prodaji od lanske jeseni, kasneje pa bo tudi v drugih evropskih državah. Tovarniška cena za renault laguna 2,2 d z opremo RT je 2.624.500 tolarjev, informativna maloprodajna cena za slovenske kupce pa znaša 3.363.559 tolarjev.
odp«ie (ash^i
(arry.

Na Livadi. Brtljin
Mercator - Standard

pristojnosti za ureditev območij.
Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, je na očitke o nepripravljenosti pri koreniti spremembi lokalne samouprave odgovoril, da so se v državnem svetu zavedali nejasnosti in so državni zbor opozarjali, da je za tak preskok potreben čas. Žakonc o
* Nedorečenost nekaterih področij lokalne samouprave s pridom izkoriščajo nekatere agencije in različne hiše, ki organizirajo posvete z zvenečimi in obetavnimi naslovi, na primer: urejanje proračunov, kako naj funkcionirajo občinski sveti, za nameček pa zaračunavajo še kotizacijo, ki znaša za udeleženca 10 do 20 tisoč tolarjev. Udeleženci ponavadi za popotnico dobijo kup papirjev, organizatorji pa zngjo na konkretna vprašanja povedati le različna mnenja. Kot je povedal Kristan, je bil tudi on ogorčen nad kotizacijami, s;y bi morala država takšne posvete organizirati brezplačno.
lokalni samoupravi bi morali pripravljati vzporedno.
Z razveljavitvijo 101. člena zakona o upravi ima državni zbor možnost za popravni izpit, hkrati pa lahko do 1. junija občine pripravijo svoje stališče do delitve pristojnosti in to povedo svojemu predstavniku (v Posavju je to Franc Glinšek). Na novo formulacijo bo državni svet vplival preko svojih delovnih teles, v ponovnem primeru neustreznosti pa bo spet sprožil ustavni spor. T. GAZVODA
UREDIMO OKOLJE!
NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza poziva vse, da se zavzeto in organizirano vključijo v pomladansko urejanje okolja, ki v evropskem letu varstva narave poteka pod geslom “Očistimo Slovenijo, tam se začenja moja dežela!” Posebno pozornost velja posvetiti Novemu mestu, ki letos kandidira za najbolj urejeno in čisto mesto v Sloveniji. Poudarek je na ure-janju okolice in ureditvi turistično zanimivih objektov. Če se zanimate za nakup okrasnega cvetja in ostalega materiala ter za zasajevanje korit, pokličite Dolenjsko turistično zvezo na tel. 068 322 512, ki bo omenjeno akcijo sofinancirala in bo zato pri njej kupljen material cenejši.
ILM
Trgovsko proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin 37. Tel.: 068/324-442.
ROMSKI PESNIK SE PREDSTAVI
NOVO MESTO - Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba je v svoji zbirki Siga izdala dvojezično pesniško zbirko novomeškega romskega pesnika Rajka Šajnoviča Pot/Drom. Knjigo bodo predstavili danes, 6. aprila, ob 19. uri v mali dvorani Doma kulture.
GORILCI ŽE OD 53.762 SIT BPD DALJE
	
	Rpni ERVISNI CENTER vas 28/e a vas, Brežice 0608/61-450
PRODAJNO S Krška 68262 Kršk Tel./Fax.:	
PRVI KORAKI DO KNJIGE - Na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu so v ponedeljek popoldan prvič podelili mavrične ribice - bralne značke za male šolarje. Varovanci vrtcev iz domala vse novomeške občine in celo iz Šentjerneja si priznanj niso prislužili z branjem knjig - te so morali prebrati njihovi starši, otroci pa so tovarišicam v vrtcu vsebino knjige le povedali. Ideja o tovrstni popularizaciji knjig med najmlajšimi je zrasla v glavi knjižničarke Slavke Kristan in obrodila sadove ob veliki pomoči ravnateljice vrtcev Metode Turk ter vzgojiteljice Marije Nemanič. Na sliki ■ dobitnike prvih mavričnih ribic je zabaval radovedni Taček (Nace Simončič). (Foto: J. Pavlin)
VREME 1 A Na Dolenjskem niti enega
-not (VaIzvvi«'!	ko I
V drugi polovici tedna bo večinoma sončno in toplo vreme.
DOSEGLJIVI BOSTE TAM, KJER TO NI BILO MOGOČE!
teleray
tel.: 061/126-32-31 fax: 061/126-41-16
“Na svetu je zadosti denarja in pravilno je razdeljen. Imajo ga smo sposobni. ” Ta zdaj že “slavni” aforizem, ki ga je v svoji knjigi nasvetov za vodenje in uspešno poslovanje zapisal Edvard Oven, direktor stanovanjskega sklada Slovenije, zadene v bistvo našega novodobnega liberalnega kapitalizma, hkrati pa pokaže tudi vso Ovnovo aroganco do družbenega interesa in do denarja, ki mu ga je, ne da bi se bilo treba potiti, prinesel Jazbinškov stanovanjski zakon.
Ne bi ponavljali v javnosti dovolj znanih stvari, denimo: kako vprašljive so naložbe v opremo poslovnih prostorov stanovanjskega sklada na Poljanski 31 v Ljubljani, za kar je bilo porabljenih rekordnih 8 milijonov nemških mark, ali pa kako velikodušno je Oven posojal denar svoji tesni sodelavki, direktorici podjetja Sončni vzhod, želimo opozoriti le na širše posledice pomanjkljive ali nikakršne stanovanjske politike, pogubne za prihajajoči mladi rod. Slovenija je imela lani najbednejši povojni stanovanjski prirastek. Dokončanih je bilo reci in piši komaj 589 novih stanovanj, kar je manj kot jih je bilo v letih med 1974 in 1981 vsak mesec! Bilanca je še posebej porazna za Dolenjsko z Belo krajino, Posavjem in kočevsko-ribniško dolino vred, kjer ni bilo lani dokončano niti eno samo stanovanje, ki bi ga zgradilo slovensko gradbeno podjetje. Kaj to pomeni za propadajoče gradbince in kaj šele za iskalce najemnih stanovanj, ki bi si radi ustvarili dntžine? Ta čas v Sloveniji manjka 13.000 stanovanj, in če se bo nadaljeval sedanji tempo, večina ne bo nikoli dočakala strehe nad glavo. Ob taki stanovanjski (ne)politiki Slovenije nebo mogoče več dolgo označevati za socialno državo.
MARJAN LEGAN
Podpora gladovni stavki?
Gladovna stavka dr. Ruglja jc delovala nekako pretresljivo. Njegovi pristaši in stanovski kolegi so stopili v bran človeku, ki se je iz protesta odpovedal hrani in bi sc, kot je bilo videti, izžel do smrti. Državljanska akcija v podporo zdravniku je ganila čustva alkoholikov in abstinentov, trkala je na vest uradnikov, žensk in
stavkajoči zdravnik. Svojega Človeka, ki se je možato odpovedal prehranjevanju, jc imela tudi Štajerska, in sicer je tam izražal protest človek iz pravniške stroke. Trdil je, da je pravšen za notarja, in ker so nekateri menili, da je neprimeren, je prenehal jesti. Slovenija si očitno lahko privošči celo množico ljudi, ki bi radi gladovno stavkali. Tako so trije Štajerci sicer različnega spola, ki se radi vidijo v savni, zagrozili z gladovno stavko, če bo šef kopališča ukinil mešano savno. Zaradi tako različnih pojasnil, zakaj kdo želi gladovno stavkati, ta oblika protestiranja po svojem začetnem srhljivem obdobju postaja vsakdanje dejanje, modna muha, in tako bo do prve smrti lačnega. Kakšno je stanje duha
v državi, v kateri se uveljavlja tak način bivanja med soljudmi?! Menite, da je gladovna stavka pravi način za dosego cilja?
FRANCI KEK iz Novega mesta: “Stavkajoče je potrebno obravnavati posamezno. Lahko gre za izsiljevanje, lahko pa zaradi neizpolnitve upravičenih zahtev pride do žalostnega dogodka. Škoda, da želja po takšnem načinu uveljavljanja stališč ni tako močno izražena pri srbskem narodu, kot je pri slovenskem. Mnogo bolje bi namreč bilo, da bi Miloševič in njegovi svoje tisočletne sanje uresničevali z gladovnimi stavkami namesto z orožjem.’’
STANE ANDOUŠEK, upokojenec iz Ribnice: “Mislim, da so gladovne stavke zdaj kar modeme. Jih je precej in nekateri z njimi izsiljujejo. Ljudje vidijo, da sc tako doseže vse in stavkajo. Jaz ne bi gladovno stavkal, ampak bi si pravico iskal po drugi poti. Pri naših gladovno stavkajočih pa je posebno zanimivo, da so po mesecu dni stavke telesno in duševno še zelo bistri in dajejo izjave za časopise in televizijo."
JOŽE OŽANIČ, upokojenec iz Kužlja, občina Kočevje: “Imam 83 let. Ko sem bil še mlad, jc neki star možak dejal, da bo slabo takrat, ko bo dovolj vsega, a ljudje ne bodo zadovoljni. Zdaj se eni kregajo, drugi štrajkajo, tudi gladovno. Meni je bilo pogosto hudo, pa nisem štrajkal. Lačen sem bil v taborišču na Rabu. Trepetal sem, ko so nas prijeli Italijani in dejali, da bodo vsakega drugega ustrelili... Takrat je bilo hudo.”
BOŽIDAR MOKROVIČ, kontrolor v črnomaljskem Ekiju: “Gladovna stavka je sicer način protesta, vendar po moje ni najbolj primeren. Menim, da so tudi drugi način i za dosego ciljev. Saj ljudje vedo, še posebej pa izobraženci, da je stradanje škodljivo za zdravje. Zato bi takšno stavko podprl le v skrajnem primeru, ko res ne bi bilo nobenih drugih legalnih poti več. Zdi pa se mi, da marsikdaj gladovna stavka precej diši po izsiljevanju.”
ANTON SEPOHAR, zasebnik iz Dra-šičev pri Metliki: “Gladovna stavka naj bi bila zadnja možnost za dosego cilja. Kaže pa, da je danes najlaže začeti s takšno stavko, saj s tem stavkajoči doseže največjo medijsko pozornost. Gladovno stavko odobravam le, če gre za cilje, vredne človekovega življenja. Z gladovnimi stavkami povprek in počez pa je tistim, ki zares nimajo več druge možnosti, vzeto iz rok orožje, ki jim je v boju za pravice še ostalo.”
MELITA GRUČA, prodajalka, doma iz Brežine pri Mokronogu: “Kar bi radi dosegli, bi lahko tudi na druge načine, ne z gladovno stavko. Ko eden vidi, da uspe, se še drugi odločijo za gladovno stavko. Možno je, da sc bo tako prolesiiranjc zelo razpaslo. Pri tem je važno tudi to, zakaj kdo stavka. Če upravičeno, jc to druga stvar, kot čc neupravičeno. Če bi npr. kriminalec gladovno stavkal v zaporu, je treba dobro premisliti, za kaj gre.” LOJZE MOTORE, upokojenec iz Sevnice: “Če nekdo s stavko hoče doseči kaj upravičenega, je taka stavka sprejemljiva. Tak protest je skrajna možnost. Mislim, da je le- toliko pravnih sredstev, da bi se dalo zadeve urediti drugače. Rugelj je upravičen, če mu niso dali licence. Če pa je res, kar pišejo o njegovi stavki mediji, jc izsiljeval. Če je Majcen izkoriščal ljudi, veijamem, da je oblast dobro premislila pred podelitvijo notarstva.”
MARICA Ž1 VIČ z Zdol: "Postavljanje zahtev z gladovnimi stavkami je izsiljevanje. Potrebno bi bilo pretehtati, ali se človeku godi krivica, če pa bi bilo očitno izsiljevanje, bi ga morali pustiti, naj stavka. Sicer je 4-tedenski post koristen in marsikomu bi prišlo to prav, saj bi se znebil odvečnih kilogramov, takrat se tudi globlje razmišlja, takšnih pa nam primanjkuje. Tisti, ki gladovno stavkajo, pa verjetno niso čisto brez hrane.”
ANDREJ DVORNIK iz Brežic: “Če sc jc komu res /godila krivica, je prav, da pride do svojih zakonitih pravic. Zgodi sc tudi, da želi kdo z gladovno stavko neupravičeno izsiljevati. Ponavadi tisti, ki sc za gladovno stavko odloči, vztraja do konca, če je to prav ali ne, v vsakem primeru bi bilo potrebno pretehtati upravičenost zahtev. V pravni državi naj do gladovnih stavk sploh ne bi prišlo, saj sporne zadeve rešujejo sodišča.”
upamo v svet Katastrske mape Marije Terezije
brez otroške	r	J	J
paralize
Pred svetovnim dnevom zdravja, 7. aprilom
pori in usklajenimi aktivnostmi po
Sele
vsem svetu je ta cilj mogoče doseči. Šele takrat, ko bomo tudi s proučevanjem kroženja poliovirusov v okolju, ki bo kljub odsotnosti bolezni trajalo še precej let, dokazali, da poliovirusi niso nikjer več prisotni, bomo z zanesljivostjo lahko sprejeli odločitev o ukinitvi cepljenja proti otroški paralizi.
Upamo, da lahko z optimizmom zrenio v prihodnost, ko se starši ne bodo več bali, da bi njihovi otroci postali invalidi zaradi otroške paralize.
Mag. ALENKA KR-UGHER, dr. med. spec. za epidemiologijo, nacionalni koordinator za nalezljive bolezni in cepljenje
Tesno sodelovanje šol iz treh držav
Šole iz Metlike, Ronk in Wagne bodo pripravile tri raziskovalne projekte
METLIKA - Konec preteklega tedna so se v italijanskih Ronkah sestali predstavniki treh pobratenih občin: Metlike, avstrijske Wagne in Ronk. Beseda je tekla predvsem o raziskovalnih projektih, za katere so dali pobudo v Ronkah, v prihodnjih treh letih pa naj bi jih izvedli v osnovnih šolah vseh treh občin. Ob koncu projektov o varstvu okolja, prometu in umetnostni zgodovini bodo izdali brošuro v treh jezikih, učenci pa bodo projekte predstavili v vseh treh občinah.
Pobratimi so se dogovorili tudi, da bodo v prihodnje šole iz njihovih občin tesneje sodelovale. Prvo leto bodo to sodelovanje usklajevali Italijani. Metličani pa so že povabili predstavnike šol iz Ronk in VVagnc na svoj dan šole 22. aprila, ko bodo ob dnevu zemlje predstavili ekološki projekt “Mi naravi, narava nam”. Sicer pa bo letošnja poletna izmenjava otrok v Wagni, kamor bo odšlo na počitnice po deset otrok iz ostalih dveh občin. Tudi letos bodo italijanski in avstrijski vinogradniki sodelovali s svojimi vini na metliški Vinski vigredi. Septembra pa bo ob 25. obletnici pobratenja med Wagno in Metliko slednja pripravila srečanje prebivalcev vseh treh občin.
M.B.-J.
V LJUBLJANI SE FOTOSTIK
LJUBLJANA - V forumu, hali B Gospodarskega razstavišča, bodo danes odprli 34. mednarodni sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja in 2. fotografski sejem Fotostik.
• Morala zaide s soncem. (Kasper)
* Jaz ne bi zamenjal niti dneva svoje svobode za vso oblast tega sveta. (Janša leta 1988)
Predstavitev dela dolenjskih in posavskih geodetov - Nova karta Novega mesta ena najlepših kart v Sloveniji - Zastrašujoče pomanjkanje denarja za geodezijo _
Pri nas že 17 let nimamo otroške paralize. Mnogi starši pa se še spominjajo, kako so pred štiridesetimi leti trepetali zaradi strahu, da bi njihovi otroci zboleli za težko boleznijo, ki povzroča trajno invalidnost.
Kmalu po letu 1955, ko je bilo odkrito cepivo proti otroški paralizi, smo tudi v’ Sloveniji pričeli s cepljenjem, ki še vedno poteka. Z rezultati cepljenja smo zadovoljni, saj je v vsaki občini cepljenih v prvem letu starosti 95 odst. otrok. Zato moramo tako nadaljevati in vzdrževati enako raven, da bodo vsi otroci prejeli tri doze cepiva proti otroški paralizi do dopolnjenega enega leta starosti in nato do 14. leta še tri poživitvene doze.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki je v 5. cilju strategije “Zdravje vsem do leta 2000” zapisala, da do leta 2000 otroške paralize nebo več, od vseh držav zahteva, da skrbno izvajajo cepljenje in dosežejo vsaj 90-odstolno precepljenost s cepivom najboljše kakovosti. Le tako bomo otroke vsega sveta zavarovali pred to nevarno boleznijo.
V Sloveniji že vrsto let nismo imeli otroške paralize, kar bi lahko pomenilo, da smo bolezen že odpravili. Kljub temu smo tudi pri nas leta 1990 izdelali načrt za njeno izkoreninjenje, da bi obdržali sedanje ugodno stanje in hkrati zadostili merilom SZO za proglasitev države brez otroške paralize. Načrt obsega sistematično cepljenje za vse otroke in vzdrževanje visoke precep-Ijenosli ter stalen nadzor nad otroški paralizi podobnimi boleznimi, da bi lahko, če bi bolezen povzročil poliovi-rus, vse ogrožene pravočasno cepili.
Za izkoreninjenje otroške paralize si prizadeva ves svet. Le s skupnimi na-
OTOČEC - Dolenjski in posavski geodeti so prejšnji četrtek na Otočcu predstavili svoje delo. Dolenjsko geodetsko društvo je eno izmed šestih takih društev v Sloveniji, ima 120 članov in pokriva območje dveh geodetskih uprav (Novo mesto in Sevnica), 18 občin od Grosupljega do Brežic in od Osilnice do Litije.
lep čas kazati katastrske mape Marije Terezije, le da so bile tj®* nove, danes pa “zaflikane” kotbe
čeva malha,” je dejal mag.
Bačar
“Imamo evropsko znanje, v kari grafiji in še na marsikaterem p°“ ročju našega dela smo zgled evflp skini državam. Kjer se je dak>K-narediti z iznajdljivostjo, trudom, provizacijo, tam smo v Evropi, • področjih, ki zahtevajo veliko dea^ ja, smo pa ostali v Avstro-Ogrsk'-
“Krajevna pristojnost naših izpostav se pokriva s pristojnostjo upravnih enot in okrajnih sodišč,” je povedal mag. Franci Bačar, direktor Območne geodetske uprave Novo mesto. “Poslovanje s strankami poteka na vseh izpostavah na starih lokacijah.”
O novi karti Novega mesta, kije v merilu 1:8000 izšla pred kratkim, izdala in založila pa jo je Geodetska uprava Novo mesto, je zelo pohvalno govoril prof. dr. Branko Rojc. Po njegovih besedah je to ena najboljših in najlepših kart v Sloveniji. “Po kakovosti in količini kart se lahko primerjamo z najrazvitejšimi deželami,” je dejal prof. Rojc. “Za njimi ne zaostajamo ne na področju metod kartografskega prikaza in oblikovanja
RAZVOJ V ZAVAROVANIH OBMOČJIH
Ekološki forum LDS pripravlja za sredo, 19. aprila, v Bovcu posvet na temo Zavarovana območja - nove možnosti razvoja. Na posvetu bodo sodelovali dr. Vladimir Topler, predsednik ekološkega foruma in podpredsednik Državnega zbora, minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar ter državni sekretar v tem ministrstvu mag. Radovan Tavzes: Mladen Berginc iz tega ministrstva bo predstavil projekt novih zavarovanih območij v Sloveniji. Beseda bo tekla še o varstvu narave in trajnostnem razvoju občine Bovec, direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak bo predstavil razvojne vizije tega edinega slovenskega narodnega parka.
kart ne na področju kartografske tehnologije.” Junija bo izšla turistična karta Sevnice v merilu 1:50.000, ki pokriva območje celotnih občin Sevnica, Škocjan in Radeče; jeseni bo pripravljena upravna pregledna karta občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Trebnje v merilu 1:75.000; za konec leta pa napovedujejo turistično karto občine Brežice v merilu 1:50.000 in ponatis karte mesta Brežice v merilu 1:8.000 ter ponatis izletniške karte Bele krajine v merilu 1:50.000. Vodja trebanjske izpostave si prizadeva, da bi izdali tudi karto Trebnjega, vendar bi morala za to prispevati nekaj denarja občina. Na besedi je torej občinski svet.
Kljub veliki strokovnosti in delovni predanosti slovenskih geodetov pa se 4ej pomembni znanosti v naš državi ne piše nič kaj lepa prihodnost “Ogromno časa in denarja bi potre bovali, da bi katastrske načrte prenes li na računalniško tehnologijo. De-naija ni in bojimo se, da ga bo za našo stroko še manj in da bomo morali še
bi morali za Slovenijo na novo
izde-
lati zemljiške katastrske načrte,bj1® stalo 6 milijard mark, za letos paj^ proračunu za vso geodezijo, ne sa za zemljiški kataster, 2,5 rrnhj mark. Lani je za delo ge0^elSj. služb država prispevala četrtino.
čine pa tri četrtine sredstev, vei
cm ®
lahko zgodi, da bomo po nove ležni precej manj denarja, saj ge0^
zija ni več v občinski pristojnosti-se bo to res zgodilo, bo hud u ..r.Uj) stroko in v našem delu bo pr|S!v ogromnih zastojev. Upajmo, dat**! občine imele razumevanje (in oe za naše delo, povedati P3.^^
tudi, da bodo tiste občine, ki ne
.dleP*
imele urejene geodezije, Pf.Jj)
urejanju prostorskih zadev,’ je 11 probleme in opozorila Bačar^jj
ŠTUDENTSKI AVTOB^ V LJUBLJANO
Društvo novomeških študejj1^ obvešča študente in dijake,
nedeljah zvečer ob 20. uri še ^ . vozi posebni avtobus v izjemno ugodni ceni 250
Franci Bačar
Odhod avtobusa ie s parkirnega^ tora za zavarovalnico Tilia v mestu, v Ljubljani pa ustavi na ^ v centru in za Bežigradom. P° Pg $ se bo prvemu avtobusu pridrn? datni, ki bo odpeljal ob 20--U- .|. informacij lahko dobite na jijt skem servisu DNŠ med 7.30 -in 13.00 - 15.30, tel. 322-275, A,0 :
Kanižarica se “krči” po scenariju
Čeprav so v Kanižarici upali, da bodo pred zapiranjem rudnika izkopali kvalit^ že odprte zaloge premoga, so morali ta teden za polovico zmanjšati izkop
KANIŽARICA - V preteklem letuje državni zbor sklenil, da bodo v skladu z zmanjševanjem porabe rjavega premoga v energetske namene postopoma zapirali manjše rudnike, torej Zagorje, Senovo in Kanižarico. Do konca prihodnjega leta bodo zmanjševali izkop, potem pa do leta 2000 opravili zapiralna dela. Za zapiranje rudnikov in zagotavljanje denarja je država lani sprejela poseben zakon, ki določa tudi ustanovitev treh samostojnih javnih podjetij rudnikov v zapiranju.
je, medtem ko podjetje Rud01^ piranju ne bi razpolagalo s Pre i ženjem. Obenem je izrazil boj^.^ bi začel veljati odlok o omeje''9^ kurjenjem premoga, ki vsebuje ve ^ 0,7 odst. žvepla, tudi za
Kljub temu jih v črnomaljski občini skrbi, kako bo z rudnikom v Kanižarici. Kot je na zadnji seji občinskega sveta dejal svetnik Silvo Grdešič, ki je predstavnik občine v vladni komisiji za zapiranje rudnikov, so v državi 3,7 milijarde tolarjev, ki naj bi jih namenili za zapiranje treh rudnikov, oklestili na dve milijardi. Ta denar bo po njegovem zadostoval le za zapiranje, ne pa tudi za nova delovna mesta. “Naša občina je predlagala, da bi se
dejal Grdešič ter opozoril na zamisel, da bi rudnik prenesli na državo, ta pa na Rudnike rjavega premoga Sloveni-
toplarno, kije največji kanižats p pec. Če bi se to zgodilo, bi v aprila v Kanižarici morali prene !j
izk°P°m-	______JAJ$
M. BEZEK-J-4
* Tehnični vodja kanižarskega rudnika Tomislav Sekovanič je v začetku tega tedna povedal, da omenjeni odlok očitno velja le za manjše potrošnike, a ne za toplarno in šoštanjsko termoelektrarno, kajti v Kanižarico jim ni nihče sporočil, da ne bi smeli toplarni prodajati premoga, ki ima sicer 0,8 odst. žvepla. “Res pa je, da smo 3. aprila zmanjšali izkop, in sicer od 220 na 95 ton premoga na dan. To pomeni, da bo šlo 15. aprila na čakanje 60 naših delavcev, od tega največ jamskih, število zaposlenih pa se bo zmanjšalo na 131,” je dejal Sekovanič. V prihodnjem letu naj bi bilo po planu zapiranja še 70 delavcev manj, tisti, ki bodo ostali, pa bodo poskrbeli za zapiranje.
zapiranje lotili podjetniško. A namesto da bi podjetnikom omogočili kredite za odpiranje delovnih mest za delavce rudnika, ki bodo izgubili zaposlitev, so tovrstna posojila ukinili. Državni sekretar za energetiko nam je pojasnil, da jih ne zanima, kaj bo čez dve leti, ampak kako je danes, “ je
OD JUTRI SEJEM VKRANJU
KRANJ - Jutri, 7. aprila, bodo na razstavišču PPC odprli 34. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva, ki slovi po bogati ponudbi najrazličnejših izdelkov. Odprt bo do 14. aprila.
Ljubljansko pismo
zakon o zajamčeni niti zak,°>jv minimalni plači ali zakon o P“j^j
prvem tarifnem razredu, tet^
Kolikšne plače so normalne in moralne?
določa območje, v katerem n U, se dejanske plače gibale. Vse goje stvar kolektivnih pogodb merij med plačami in podoba 0 Po mojem človek, ki p°j. dela poln delovni čas in narede^ se od njega pričakuje, zair0i 50.000 tolarjev bruto oz. 0
33.000 neto, čeprav je zame •- ^ številka socialni minimum v -n.
i las‘a «
“Demagogija” M. Pavlice?
LJUBLJANA - Naš parlament se je pripravljen hudo (s)pričkati “za vsako figo”, složen pa (p)o-stane vselej, kadar gre za plače poslancev. Tiste redke posameznike, ki imajo pomisleke, poslanci črno gledajo. Tako se je doslej godilo tudi Milošu Pavlici, predsedniku Delavske zveze ZLSD, ki je ob slehernem glasovanju za zvišanje poslanskih plač obračal palec navzdol. To bo nedvomno doživljal tudi v prihodnje, saj mu je - ko se je naveličal poslušanja in branja o visokih plačah “menedžerskih struktur” in drugih pridobitnikov ob hkratni vse večji revščini “najslabše plačanih” - prekipelo in je v parlamentarno proceduro vložil zakon o najnižji (50.000 tolarjev bruto) in najvišji dejanski plači (600.000 tolarjev bruto).
To svojo odločitev pojasnujuje takole: “Najnižjo sem postavil na
50.000	tolarjev za polni delovni čas in ob pričakovanih delovnih rezultatih, najvišjo pa sem omejil na
600.000	tolarjev. Gre za dejansko izplačane plače z vsemi dodatki. Pojavljajo pa se že nejasnosti. Tl) ni
prehodnem obdobju, ko ‘““'jj# jenje še ni končano, pa tudi P j nad 600.000 bruto oz. nekaj ■ 300.000 tolarjev neto ni 11P( čena. Sistem plač seje nami'1-'1’ čel po dolgem in počez P° _
Pri .vertikali’ imamo razpone 1:100, v .horizontali' pa se jcsl •
ii Inm /Li	miill nlllLd* .,i.j
podrl v tem, da so med P^^^p
enaka dela velike razlike. Sm imajo marsikje višjo plačo ko' p gje doktorji znanosti. DelavC J|
zasluži trideset tisočakov, je v razumeti, da kdo v istem ča* služi nad deset tisoč mark-;- ,gjl Je pa Miloš Pavlica tudi že ^jj ugovore, zakaj z zakonom d° ^
zgornjo in spodnjo mejo raZf plač. Svojim kritikom odgovaU3 ^
kole: “Za nižjo plačo pravijo, ja|1. prenizka, čeprav je višja ods®,|0 jc zajamčene plače, ki znaša ,i0
30.136 tolarjev. Za zgornjo ® jj pa so zagnali vik in krik llS imajo nenormalno visoke P‘ m-Pravijo, da sc grem dcniaU^j-Vcndar je težko govoriti o yce\o gogiji, če neseš domov 300 al' tjS-500 tisoč tolarjev in če razume- :e tega, ki dobi 25.000 za ptcl''(e' družine. Upam, da bo zakon jet”
To bomo pa še videli!
VINKO BI-A
,tNI*
ndafSi i
I c
A
Disko že, a tudi na gnojne vile ne bi smeli pozabiti
Iz pogovora s kmetom Novakom iz Sentpavla
SAD ŠT. 4
za^rK°'V aprilski Ovitki revije nar<i!vJarSt*V0’ vln°gradništvo in vi-SfftLpgo dr. Franci Štampar, Usenik ^ kiud‘na> inž. Velentina ler% 'nZ' Gre8°r Osterc, inž. Pe-
v^Koinih nKiVImŽ' Tania Strniža o safenhhc ^ lkah’ gostoti in sistemih veit JmotdHnegadrcVja- Ore za no-jarstvo°tak dC m lzsledke 0 lc*h za sad-
vp Ini h wPOmCmbn,h s,rokovnih

^as četrtkov prijatelj I
Ribničani v sredini
*ekmr>MLJE .Zak|jučno republiško v soboto T:m a,d‘h kmel'jcev je bilo
vi. Udelnl:iapn a’v RadlJah ob Dra_
anaŽe 10 56 gaje 10 ckip’ kiso
Lctogs '■ "a rcg‘Jskih tekmovanjih. Sloveni 'J HPri^0rila zmaS° ekipa do 4 r,g| Cd^2- Je bi,° Pomurje, 3. 6. Liuhi JaC ln, Radlie ob Dravi, 5. do p°dravie reg|ja (Rlbnica) in
D°lenjska 7rWP vjf (Brež,te)-10-LnJSkd (Kmetijska šola Grm).
IBUmE
Ponudb fPhM 00 tolariev- Ostala žafrana ,je bl'a sezonska: semena Po ltln borena’ kumar in majarona
repe in seja neka 5 ,SO|la.'c'kolcrabf.' regrat 4 ,cka 50 (žlička), jajca 20,
iabolka nh hSC?,400’ čebulčck 4()0-tolarjev p7^ke 15°’slivovka 5(» ksi/fi u n badju in zelenjavi: jabol-
tolarjev 8 , JC 90 ln žPinaČ0 300
sejmišča
?aj Ž80	^ sob°t° je bilo napro-
ŠENTPAVEL NA DOLENJSKEM - Že močne, raskave dlani odkrivajo, da je 62-letni Anton Novak iz Sentpavla navajen trdo delati. Pri Novakovih je gospodarju Antonu v močno oporo le nežnejši spol. Hči Milena pomaga staršem v hlevu, kjer imajo 20 bikcev, ali na njivah in travnikih. Na 12 hektarih zemlje (dobrih 7 ha je obdelovalne) ne bi mogli za takšen stalež živine pridelati dovolj krme, če ne bi vzeli v najem še 4 hektarov.
“Enkrat sem poskusil z zadružnimi
biki, pa se ni na koncu ob obračunu najbolje obneslo. Zato imam raje svojo živino. Bil sem v kmečki zadrugi Ivančna Gorica, zdaj pa nisem več, ker je bilo treba plačati polog oz. pristopni delež v višini 1.000 mark. Vprašanje je, kaj ima kmet danes sploh od zadruge in ali nima ona večjih koristi kot njeni kooperanti. Če bi država kmetom zajamčila cene, podobno kot to počno v Nemčiji, bi še nekako šlo. Mi smo lani pridelali tudi okrog 40 ton merkantilnega krompirja, a ga precej nismo mogli prodati niti pokrmiti živalim. Še težje je bilo številnim kmetom, ki so na veliko vozili krompir kar v hosto,” pripoveduje Novak.
Pravi, da v novi občini Ivančna Gorica ne pričakuje, da bi bilo kaj bolje za kmeta kot v bivši grosupeljski. Boji se, da bodo dajatve še večje, saj bo po njegovem treba zidati novo občino in se bodo še bolj raz-
VGATTBO Z MLEKOM SLABŠE
LJUBLJANA - Kot je znano, je naša država podpisala protokol o priključitvi Slovenije h GATT, to je svetovni trgovinski organizaciji. Manj znano pa je, predvsem kmetom, kaj to pomeni za naše kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo ocenjuje, da bo tudi v prihodnjih letih ob članstvu v GATT še možna visoka, celo višja zaščita za govedo in goveje meso, enako visoka, kot je sedaj bo carinska zaščita za prašiče in prašičje meso, medtem ko se bo zaščita za perutninsko meso, mleko in mlečne izdelke vsaj za petino zmanjšala. To bo v prihodnosti poslabšalo prodajne možnosti in posredno vplivalo na rejo. Kmetje morajo biti pripravljeni na to, da reja krav molznic ne bo več odrešilna za proračun povprečne slovenske kmečke družine in da bo treba poiskati tudi druge možnosti.
&Qtijski nasveti
^juški Tanin boljša mleko
Plačujcj0 kZ"aa°je, rejci pa to občutijo tudi v svojem žepu, da mlekarne Jerr>. Ta Da , ,5\*,m*eko po ceni, ki je odvisna od odstotka maščob v gpinodnač’ U u° z?R>.sPrcm'nja oz. razlikuje, odvisno od pasme n°s,i in sc ne t? krmUenja. V prvem primeru gre za genetske sposob-
l{?nje 'n pašnT r°Ero vcdo> da x spomladi s prehodom na zeleno krm-lrKr;|ti ZmaničLn j3 namolzcnega mleka poveča, odstotek tolšče pa avhc sila?.. Rodobno je ob krmljenju z velikim obrokom mokre n.? obroki,’Ce mo^no prevladuje koruzna silaža ali pa če je v krm-H l?e!ovalna prev.eč močnih krmil, kar je za rejca dvojna škoda: aJ ukrenit 'Cna e brez potrebe višja pa še mleko je manj cenjeno. ',u8ot0vj|a ■ ' zoper te nevšečnosti, to je stroko že zdavnaj zanimalo
Da *	“	ugnocctuioze. la način večanja ousiuuva
SevL kJe zda'U uP°rabljajo kmetje v Franciji in Kanadi, verjetno
NS°*iui
tgj cte Ostanlf2® iC stranski proizvod pri pridobivanju tanina. Gre za štiv ’ ki m v? kostanjevega lesa, iz katerega običajno pridobivajo dal6.310 v sn Sebuiejo Se sladkorje, celulozo in lignin, torej snovi, kijih d 'tc zmi„r.°Ve vlakmnc. K;vr sam po sebi seje ob tem ponudil sklep, (j Li posk? ■ °s.tanke uporabili kot dodatek živinski krmi.
(jjpltetc jz j Sl: . so j'b sodelavci Inštituta za prehrano Biotehniške C 62 kr Uu ane ob pomoči ministrstva in sevniškega Tanina nare-ttiat* Se lipnavap’ so d°mneve potrdili. Molznice, ki so v obroku doda , 'b, nc’d°ie *3*ozo’so imele v povprečju za 0,3 odst. višjo vsebnost rc> i eh km bde ob tem karšnekoli škodljive posledice. Ta čas tečejo pitate dol-9®*1 v scvniški občini še dodatni poskusi, potem pa bodo °dukt Ta • °n^no strokovno obdelali in po vsej veijetnosti stranski n>na priporočili vsakdanji praksi.
Inž. M. L.
pasli uradniki. “Zame je nova občina brez haska, pri tej starosti nima nobenega pomena. Mi smo imeli izkušnje pa delati smo vajeni. Mene bolj zanima, od kod denar “sončnikom"? Naj gredo v disko, a tudi na gnojne vile ne bi smeli pozabiti!” pravi No-
vak-	P. PERC
NA ČATEŽU NAJVEČ CVIČKA
ČATEŽ - Na sobotnem ocenjevanju vin v Vinogradniško-turističnem društvu Čatež je bilo največ, kar 33, vzorcev cvička. V ocenjevanju tega vina je dosegel L mesto Janez Sladič (15,84 točke), 2. Lado Stopar (15,80) in 3. Dane Štremfelj (15,74). V skupini bela vina si delita L mesto Jože Smrke in Anton Drganc (16,46), 2. mesto je s svojim vinom zasedel Dane Štrempfelj (16,16) in 3. Stane Bregar (16,13). Z dolenjskim rdečim vinom je zasedel L mesto Anton Drganc (16,23), 2. Viktor Pangerc (15,84), tretje mesto pa si delita Dane Štrempfelj in Jože Smrke (15,74). Rose je prinesel 1. mesto Stanetu Ravnikarju (15,53), 2. Lojzetu Urbančiču (15,31) in 3. Jožetu Venclju (15,27).
Najbolje ocenjeno vino Jožet Smrketa so člani Vinogradniško-turi-stičnega društva Čatež pod Zaplazom izbrali kot promocijsko za lanski Levstikov pohod iz Litije do Čateža. Točili so ga na končni postaji na Čatežu.
L. STOPAR
Zaživelo je vinogradniško društvo Zdole
Šteje okoli 100 članov
ZDOLE - V soboto, 1. aprila, so se na L letni skupščini sestali člani Društva vinogradnikov Zdole. Društvo je bilo ustanovljeno 10. decembra lani in šteje okoli 100 članov. Po besedah predsednika Janeza Živiča so se dela lotili resno in so rezultati že vidni.
Več kot 30 članov je februarju opravilo tečaj iz kletarjenja, 15. marca pa so organizirali prvo ocenjevanje vin. Oddanih je bilo 43 vzorcev, od tega je bilo 14 izločenih, 7 pa si jih je prislužilo diplome. Letos namerava društvo več pozornosti posvetiti usposabljanju vinogradnikov pri izbiri cepljenk, vzgoji trte, pridelovanju in negi vina. Organizirali bodo še en tečaj kletarjenja in predavanje o varstvu trte pred škodljivci. Obiskali bodo eno izmed vinskih kleti v Sloveniji in vinski sejem v Ljubljani. Društvo bo aktivno sodelovalo s Turis-tično-hortikulturnim društvom Zdole in odborom za projekt CRPOV. Nameravajo se vključiti tudi v projekt Bizeljsko - sremiške vinske ceste, katere del poteka skozi KS Zdole, ob cesti pa naj bi obiskovalci dobili kvalitetno vino, posebej cviček in druge pridelke. Društvo se bo v kratkem včlanilo v Zvezo društev vinogradnikov Slovenije. B. BJEGOVIČ
•	Kadar poljedelcem plodovi dobro obrodijo, jih začno lupili. (Jurič)
•	Ženska je največja napaka narave. (Ljudski pregovor)
V OSILNICI O OBREZOVANJU DREVJA - Minuli teden je inženirka Ana Ogorelec iz kmetijske svetovalne službe za občini Ribnica in Kočevje v Osilnici praktično in teoretično prikazala krajanom, kako se pravilno obrezuje in cepi sadno drevje, za zaključek pa je imela še predavanje o zelenjadarstvu. Taka predavanja je iz\ ajala že prej po ribniški občini, te dni pa bodo na vrsti še nekateri kraji v občini Kočevje, najprej Livold in Poljanska dolina, od koder so krajani že zaprosili za pomoč in nasvete. Na fotografiji: s praktičnega prikaza obrezovanja sadnega drevja na vrtu župana v Osilnici. (Foto: J. Primc)
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Prim, dr. Peter Kapš
Vino in zdravje (io)
Vina delimo tudi po barvi: v bela, rdeča in rdečkasta (rože) vina.
Bela vina, ki vsebujejo manj fenolnih snovi in so brez rdečega barvila - antocianov, so običajno lažja vina, še zlasti, če vsebujejo malo alkohola. Dobro se podajo k lažjim jedem in perutnini ali ribam.
V rdečih vinih je več ali manj rdečih barvil - antocianov in so tudi bogatejša s fenolnimi snovmi, zato so težja in včasih bolj trpka. Bolj se prilegajo k mesnim jedem. Rdečkasta vina so običajno dobro pitna, in če vsebujejo malo alkohola, jih lahko popijemo tudi večjo količino.
Črnih vin ni, so le rdeča; prav tako kot ni črnega kruha, čeprav o njem govorimo.
Pomemben prehrambeni in gastronomski podatek, ki ga razberemo iz vinske karte, je vsebnost alkohola. Glede na vsebnost alkohola delimo vina v močna (vsebujejo več kot 100 g alkohola na liter vina), srednje močna (80 do 100 g alkohola na liter) in v lahka (manj kot 80 g alkohola na liter vina).
Po naših zakonskih predpisih lahko nosi naziv “dolenjski cviček” samo vino, ki je zrastlo v dolenjskem vinorodnem okolišu in je sestavljeno iz sort v določenem razmerju. Cvičku dajejo značilnost modra frankinja, modra portugalka, žametovka, kraljevina, za izboljšanje kakovosti se jim pridružuje še šentlovren-ka, laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plaveč. Temeljna značilnost cvička je svetlo rdeča barva, sorazmerno visoka kislina in zelo nizka alkoholna stopnja. Tako je z zakonskim predpisom za cviček izjemoma dovoljeno 7,50 vol. % alkohola kot spodnja meja, ki znaša za vsa ostala vina v prometu 8,5 vol. %.
Pitje vina ob obrokih hrane, seveda v zmerni količini, je za organizem še najmanj škodljivo. Rekli smo, da je tak način pitja vina zdrav v primerjavi s pitjem
na prazen želodec. Sladokusci pijejo vino le iz pravilno izbranega kozarca. Zelo pomembna je prav oblika kozarca. Biti mora na visokem peclju, da ga lažje primemo in da z dlanjo vina ne segrevamo, ko kozarec držimo v roki. Kupasti del kozarca je v obliki jabolka ali tulpe in je zgoraj nekoliko zožen.
Ko pijemo vino, je praviloma nos usmerjen v odprtino kozarca, ne pa v roko.
Belo vino ponudimo v manjšem, tulpi podobnem kozarcu. Rdeče vino pa pijemo v nekoliko večjem kozarcu, ki je lahko nekoliko bolj trebušast. Sladka in desertna vina serviramo v manjših, prav tako pecljatih kozarcih. Peneča vina praviloma postrežemo v visokih, ozkih kozarcih z visokim pecljem.
Pomembna sta tudi nalivanje in temperatura vina. Bela vina ponudimo hladna, rdeča pa so lahko toplejša. Rdeča vina naj bi imela 14 do 17° C oz. naj bodo za okoli 2° C hladnejša od prostora, v katerem vino serviramo.
Bela vina z izraženo kislino in brez nepovretega sladkorja lahko ponudimo zelo hladna, pri 8 do 10° C; pozna trgatev in jagodni izbor z naravnim ostankom sladkorja pa pri temperaturi 13 do 14° C.
TUdi peneče vino strežemo pri temperaturi 6 do 8° C, z neprevretim sladkorjem pa pri 8° C.
Poznamo tudi pravila glede nalivanja vina. Kozarce z belim vinom nalijemo do dveh tretjin, kozarce z rdečim pa do polovice. Predjedi in glavne jedi dopolnjujejo predvsem suha vina, nikakor pa ne sladka. Sladka vina ponudimo le k sladkim jedem.
Od alkoholnih pijač je za aperitiv najbolj primemo vino, ne pa žgana pijača. Vino za aperitiv mora biti z manj alkohola, s prijetno kislino in po možnosti z rahlo grenkobo, ki še zlasti vpliva na spodbujanje teka.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Sanjski traktor
Fendt je vrhunski kmetov pomočnik z eno samo šibko točko - visoko ceno
Tovarna traktorjev Xaver Fendt iz Marktoberdorfa v Nemčiji je pojem kvalitetnega traktorskega izdelovalca, njeni proizvodi pa sen prenekaterega kmetovalca. Ima kar 350-letno tradicijo, traktorje pa izdeluje že skoraj 70 let. V njej je vse usmerjeno v kakovost in modernizacijo, ki pa ima tudi ustrezno ceno. Konjska moč Fendtovega traktorja stane od 800 do 1.200 nemških mark, kar pomeni, da je primerno močan traktor vreden toliko kot dva Mercedesova avtomobila.
Je pa zato marktoberdorfski traktor pravo čudo tehnike, namenjeno predvsem za posebna dela v vinogradnih in drugih trajnih nasadih, pa tudi v poljedelstvu. Glavno besedo ima elektronika, ki omogoča prilagoditev na vse zahteve zemljišča ali kulture. Menjalnik enega izmed teh traktorjev ima kar 44 menjalnih razmerij, vsi pa se odlikujejo po izjemni udobnosti za voznika in preglednosti med delom. Fend-tovi traktorji so tudi izjemno varni, saj se nekateri tipi praktično ne morejo prevrniti, ker jim to preprečijo posebne ročice, ki se avtomatsko izprožijo, ko se traktor nagne do kritične točke.
Kot poroča Kmečki glas, ki si je ogledal to nemško tovarno kmečkih sanj, je moč Fendtove traktorje pri nas kupiti prek podjetja Interexport, kjer jih imajo po enaki ceni kot v tovarni.
Uidi gostincem vinarski poduk
Predsednik društva vinogradnikov Bele krajine Dušan Kočevar o njihovem delu
METLIKA - Društvo vinogradnikov Bele krajine, ki je s 1.300 člani največje belokranjsko društvo, je na nedavni letni skupščini, ki jo je imelo v Metliki, sicer sprejelo poročilo o lanskem delu, a brez kritik ni šlo.
Vinogradniki so menili, daje društvo premalo nastopalo na različnih slovenskih vinarskih prireditvah in predstavitvah, saj so se jih udeleževali predvsem posamezniki. Pohvalili pa so izobraževanje, še posebej tečaj kletarjenja, ki ga je letos končalo že 129 slušateljev. Pohvale so bile deležne tudi prireditve, ki so jih pripravili.
Kot je dejal predsednik skupščine društva Dušan Kočevar, bodo tudi letos vinogradniki namenili največ časa in denarja izobraževanju, strokovnim predavanjem in izletom. Člani se bodo udeležili vodenih degustacij po Sloveniji, promovirali belokranjska vina na različnih prireditvah, predvsem pa na metliški Vinski vigredi, ter seveda pripravili že tradicionalna martinovanja. “Načrtujemo še srečanje z belokranjskimi gostinci, na katerem jim bomo predstavili kakovostna belokranjska vina. Dali smo
tudi pobudo za ponovno oživitev zveze društev vinogradnikov Slovenije,” je dejal Kočevar.
Da bodo uresničili vse naloge, bodo potrebovali poltretji milijon tolarjev. Od tega bodo kar 1,1 milijona tolarjev prispevali člani, 600 tisočakov be-
lokranjske občine, medtem ko bodo morali ostali denar še izbrskati. “Sicer pa društvo s podružnicami v Črnomlju, Metliki in Semiču, v katerem je veliko zagnancev, ki delajo brezplačno, obstaja že 17 let. Letos je skupščina sprejela sklep, da bo takšna organiziranost ostala, v prid belokranjskemu vinogradništvu in vinogradnikom,” pravi Kočevar.
M.B.-J.
Dušan Kočevar
\helena mrzlikar} gospodinjski kotiček
Motovilec kot delikatesa
Svetle in sončne lege s primemo vlago in tla bogata s humusom so najprimernejša za pridelovanje motovilca ali repincla, kot ga imenujemo po domače. Če ga posejemo do septembra, ga imamo na voljo vso zimo in pomlad, saj prenese zelo nizke temperature.
Po svoji okusnosti velja za delikateso, saj okus rahlo spominja na orehe. Med dolgimi in ozkimi listi, ki so združeni v majhno rozeto, se nabirajo drobci zemlje, zato moramo motovilec vedno skrbno očistiti in večkrat sprati pod tekočo vodo. Čeprav je motovilec odporen proti mrazu, ga lahko hranimo v hladilniku le nekaj dni.
V solati ga pripravimo samostojno ali ga mešamo med ostalo zelenjavo. Občutljiv je za sol in olje, zato raje pripravimo preliv iz kisle smetane, limoninega soka, strtega česna in malo soli. S tem prelijemo motovilec tik pred uporabo. Zaradi prijetne oblike motovilec uporablja-
mo za garniranje raznih narezkov.
V 100 g motovilca je le 18 kcal, 35 mg C vitamina, 49 mg fosfora, 35 mg kalcija, 421 mg kalija, so pa še druge sestavine. Ima tudi zdravilne učinkovine, kot je eterično Hadrijanovo olje, ki krepi ožilje.
Med prvo pomladno zelenjavo je tudi špinača. Naberemo mlade liste in napravimo MOTOVILEC S ŠPINAČO. Potrebujemo 10 dag špinače, 25 dag motovilca, 2 trdo kuhani jajci, 2 stroka česna, 2 dl kisle smetane, sok ene limone in sol po okusu. Trdo kuhani jajci na drobno sesekljamo in premešamo z ostalimi sestavinami. Ko solato prelijemo, jo takoj použijemo. K omenjeni zelenjavi lahko primešamo še 10 dag mladih listov kopriv. Zelo okusen dodatek mladim solatam je vrtna kreša; sejemo jo vsake štirinajst dni v zabojček in postavimo na svetlo okensko polico. Nežna stebla z listi porežemo, sesekljamo in primešamo mladi vitaminski solati.
MMtt IZ NAŠIH OBČIM ttHtt
Strankarska kreteniada na Uršnih selih
Novinar mora bili objektiven poročevalec in mora pri tem brzdati čustva. Ampak včasih pa tudi dolgoletni in marsičesa hudega vajeni poročevalec sam sebi uide z vajeti in čez ojnice. Včasih smo rekli: novinarska je težka! Za vašega poročevalca je bila težka zadnjo soboto zvečer. Pa ne zato, ker je moral po službeni dolžnosti na sobotni večer v Vršna sela na zbor krajanov. Tudi ne zato, ker je skupaj s polno dvorano kakšnih 20 minut čakal na župana, ki so ga potem čakajoči pozdravili s ploskanjem. Konec koncev je že od nekdaj običajno, da odličniki na srečanja s podložniki, rajo, dobrim ljudstvom, tovariši in tovarišicami ter drugimi podrejenimi zamujajo. Prav to je odličnost! In konec koncev tudi ne zato, ker je bilo treba na sestanku, ki je imel samo eno točko dnevnega reda (ali hočejo ljudje še naprej imeti krajevno skupnost), ker je bilo treba na lem sestanku poslušati tudi razglabljanje ob vprašanju, zakaj je na uršenskih njivah še zmeraj kamen, čeprav so Peterle, Drnovšek in Kučan obljubili, da ga bodo spikhamerjem zdrobiti in odstranili! Vse to so pač obvezni zabavni dodatki in stranski proizvodi takih shodov.
Ne! Znoreli pa je človeku, ko mora biti priča očitnim kreteniz-mom. Prepolna dvorana se je najprej in v en glas odločila, da hočejo ljudje v teh krajih še naprej imeti svojo krajevno skupnost. In to v sedanjih mejah in s sedanjim prizadevnim in uspešnim predsednikom. Potem je z občinarske strani priletelo, da morajo imeti 3 kandidate. Dobro, tudi ostalih
dveh ni bilo težko najti. Potem pa udarec. Z betom po glavi!
Vodja županovega kabineta je začet opletati s tem, da bodo kandidate morale postavili stranke. Da sicer ne ve čisto točno, ampak da bo najbrž tako. Ljudje pa pokonci! ",Matija naj bo, pa konec!" Ne, stranke, saj strankarsko življenje ni nič hudega, to je demokracija, politika je dobra stvar, koristna za ljudi in podobne floskule. Ljudje dopovedujejo, da v krajevni skupnosti ni strank, da je morda samo 5 ljudi včlanjenih v stranke, da je sedaj polna dvorana ljudi, ki so vsi za to, da za predsednika krajevne skupnosti kandidirajo dosedanjega in da se jih na nobenem drugem shodu ali zboru ne bo več zbralo toliko. “Se boste pa za šankom zbrali!" trmo-
• V županovem govorjenju na zboru krajanov na Uršnih selih je mrgolelo infrastruktur, subjektov, kontinuitet, dinamizmov, restriktivnih posegov, eksplicitnega, inštrumentov, novelacij, dikcij in opcij. Res se ne gre čuditi, če mu bo kdo čez čas oponesel, kaj vse je obljubil, pa nič naredil, tako kot niso nič naredili Peterle, Drnovšek in Kučan s kamenjem na uršenskih njivah.
glavi občinski kabinetnik in vse skupaj konča z butastim vicem o pijanskih Dolenjcih.
Vsekakor bi bilo bolje, ko bi vodja županovega kabineta ostajal kar v kabinetu in počenjal kaj bolj koristnega oziroma kaj manj
škodljivega, kot da na lak način vnaša nejevoljo med ljudi. Če pa
je res, da bo ta strankarska idio-tija v krajevnih skupnostih obveljala, je treba tistega, ki si jo je izmislil, obsoditi kot vnašalca razdora in netilca sovraštva. Kaj temu sledi, pa ni težko uganiti.
A. BARTEU
Denar - političnih strank vladar
Razdeljen denar za financirale strank • Za porodnišnico pa že ne
NOVO MESTO - Ko gre za denar, postanejo stvari resne. To seje pokazalo tudi na zadnji seji novomeške občine, kjer je bila najdaljša in najbolj burna točka tista, o financiranju političnih strank v občini. Pa seje izkazalo, da je vse to le izguba časa, saj na koncu vladajoča koalicija v mestnem svetu brez težav sprejme točno tak predlog, kot je bil pripravljen za sejo. In ne samo to, predsednik sveta se odloči za tak vrstni red glasovanja, da kakršen koli drug predlog ne pride niti do tega, da bi o njem vsaj glasovali. Po tej logiki bi tudi o predlogu zakona glasovali prej kot o amandmajih nanj. Zmagovalci imnjo pač vselej prav.
Kakorkoli že, davkoplačevalci bodo vsak mesec za občinske politične stranke, ki imajo svetnike, dajali po sedanji veljavi 872.370 tolarjev, ta znesek pa se vsak mesec usklajuje z rastjo drobnoprodajnih cen (veliki R), torej manjši ne bo. Vsak glas na volitvah za občinski svet oziroma za župana je prinesel po 30 tolarjev. Načinu razdelitve je opozicija zaman oporekala oziroma to določilo tolmačila drugače; drugačen pa bi bil potem seveda tudi končni izračun.
Opozicija tudi ni uspela s predlogom, da bi vso stvar prestavili na naslednjo sejo, do takrat pa naj bi dobili kakšno bolj pristojno tolmačenje zakona o političnih strankah, ki ureja te zadeve, kot je to, ki je prišlo iz županovega kabineta.
Predlog svetnika Toneta Škerlja iz Društva Novo mesto, naj bi ves denar za financiranje političnih strank namenili za dograditev novomeške porodnišnice, se ostalim ni zdel vreden niti obravnave. Denar je strank vladar, otroci se bodo pa že nekako rojevali!
Tako po izglasovanem predlogu pripada SKD, ki ima največ mest v občinskem svetu in župana, 362.580 tolarjev na mesec; SLS bo dobivala po 123.750, LDS po 109.410, SDSS 92.040, ZLSD 77.820, SNS 31.560, ND 26.700, Društvo Novo mesto 26.250 in Zasebni podjetniki 22.260 tolarjev na mesec.
KONCERT KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA
NOVO MESTO - V Domu kulture
bo v ponedeljek, 10. aprila, ob 19.30 koncert iz cikla Komorni ansambli
Slovenske filharmonije. Nastopil bo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije s solistom na flavti Alešem Kacjanom. Na sporedu so dela W.A. Mozarta, J.S. Bacha in D. Šoštakoviča.
A. B.
KOTAR NA
MEDNARODNI RAZSTAVI
NOVO MESTO - V Pordenonu v Italiji bodo jutri, 7. aprila, odprli 3. mednarodni sejem moderne umetnosti,'na katerem se bo v organizaciji Obalne galerije Koper predstavilo tudi pet slovenskih umetnikov. Med njimi bo dolenjski ustvarjalec Jože Kotar, ki bo v Pordenonu razstavil svoja najnovejša dela: Poliptih in štiri slike na temo Ime mi je ženska.
ODŠLA 10. GENERACIJA VOJAKOV - V nedeljo popoldan je bila v kasarni v Bršljinu večja slovesnost, na kateri se je poslovila od služenja slovenski vojski deseta generacija vojakov. Ob prisotnosti staršev je vojakom in gostom spregovoril polkovnik Milja Teropšič, poveljnik Janez Butara pa je vojakom, ki so se med služenjem vojaškega roka izkazali, izročil posebna priznanja. Na sliki: priznanje je prejel tudi Novomeščan Marko Pezdirc, član vojaškega ansambla, ki je deloval le v času služenja in bo utihnil še ta teden, ko se bodo fantje vrnili v svoje domove po Sloveniji. (Foto: J. Pavlin)
ZBOR ZLSD NOVO MESTO
NOVO MESTO - Danes, 6. aprila, ob šestih zvečer bo v Zavarovalnici Tilia zbor članic in članov ZLSD Novo mesto. Na zboru bo beseda tekla o delu te stranke v lanskem volilnem letu ter o načrtih za letos. Zbora se bodo udeležili tudi predstavniki centrale ZLSD Slovenije. Prireditelji vabijo na zbor ne samo člane, ampak tudi simpatizerje in njihove volilce.
v
Po Šentjerneju
VZTRAJNOST JE LEPA ČEDNOST - Da so šentjemejski svetniki zelo vztrajni, dokazujejo že od druge seje, ko je ta potekala sedem ur v majhni sobici krajevne skupnosti. Naslednji dve sta se sicer preselili v šolo, vendar pa se zato čas zasedanja ni nič skrajšal. Tako so tudi prejšnji ponedeljek vztrajno sedeli 7 ur, privoščili pa so si le 10-minuten odmor. Ker sedi med svetniki tudi priznani fizioterapevt Franc Grubar, svetnikom priporočamo, naj na sicer že tako vedno obsežni dnevni red uvrstijo
Tema za dijake in študente
Najstarejši študentski servis v Novem mestu se sedaj imenuje Terna - Lani je preko nje delalo več kot 1.600 mladih ljudi - Od pomožnih fizičnih del do prevajanja
NOVO MESTO - Terna, posredovalnica dela za študente in dijake, deluje v Novem mestu že 14 let. Prvih 10 let je delala v okviru Počitniške zveze Slovenije in ne pod tem imenom, ves čas pa jo vodi Ivanka Plut, ki je od leta 1991, ko ima tudi koncesijo ministrstva za delo, lastnica te posredovalnice. Od letos je Terna v novih prostorih na Novem trgu.
Terna ima 2.760 članov, lani pa je
tudi točko “za boljše zdravje svetnikov”. In še namig: ne pozabite na 7.
silo!
KDO BO KOGA? - Svetniki se mnogokrat vrtijo v začaranem krogu, ki je podoben tistemu s kuro in jajcem. Tako seje del svetnikov odločil, da ne bo glasoval za statut, če na dnevni red ne uvrstijo točke o profesionalnosti župana, vendar pa to, kako določiti status župana, določa statut. Stanje je lepo ponazoril Jože Simončič: “Smo občina brez hlač, pa bi si že radi nataknili kravato.”
ISKANJE OBČINE Z LUČJO -Poslovni prostori so pravzaprav v
samem centru Šentjerneja, v bivšem h podnevi ni ti
župnišču, in jih podnevi ni težko najti. Zatakne pa se ponoči, saj je stavba na Trubarjevi 5 zavita v temo. To je opazil tudi državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, ko se je hotel v soboto udeležiti ustanovnega zbora območne organizacije SKD, saj se je z iskanjem nove občine ukvarjal toliko časa, dokler ga niso prireditelji zbora našli.
preko te posredovalnice dobilo za časno delo več kot 1.600 dijakov in študentov. “Naš član lahko postane vsak redni dijak in študent, star najmanj 15 let; član je lahko tudi študent, ki pavzira ali pride med letom od vojakov,” je povedala Plutova. V glavnem Terna posreduje pomožna dela, in to največ pri raznih zasebnih podjetnikih, od večjih firm pa take začasne delavce največ iščejo v Krki, na PTT, zlasti poleti v bolnišnici, pa v Dolenjskih pekarnah, v Trimu in še kje. “V glavnem iščejo ljudi za fizična dela, precej pa je povpraševanja tudi po intelektualnem delu, zlasti s področja računalništva, prevajanja, poučevanja na šolah, in to od učenja tujih jezikov in matematike do razrednega pouka,” našteva Plutova.
V lanskem letu je 670 podjetij, zasebnikov in drugih naročnikov sporočalo svoje potrebe po začasnih delavcih na Terno. “Del za nekaj ur je bolj malo, največ je takih za teden dni, mesec pa tudi dlje; zlasti poleti
dela za konec tedna, največ pa seveda počitniškega; teden pred počitnicami, tudi med novimi “ta malimi”, je pri nas strašen promet,” pravi Plutova. Ker ima Terna koncesijo ministrstva za delo, lahko tisti, ki delajo preko te posredovalnice, zaslužijo do 51 odst. povprečne slovenske plače na mesec, ne da bi morali plačevati
dohodnino.	. _
A. B.
Ivanka Plut
največ ponujajo delo za en mesec, dva.” Plačilo za tako imenovano lic-itirano delo (to je tisto, ki ga sporočijo naročniki) je od 300 tolarjev na uro navzgor; to je čisto plačilo za člana Teme, naročnik pa plača še 10 odst. več, kolikor znašajo manipulativni stroški posredovanja. Navzgor plačilo ni omejeno.
“Veliko je popoldanskega dela pa
Tfr*/v.
USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR SKD ŠENTJERNEJ - Z novo lokalno samoupravo je nekdanji občinski odbor SKD Novo mesto razpadel na 3 nove odbore, enega izmed njih so v soboto ustanovili v Šentjerneju. Predsednik v občinskem svetu najmočnejše stranke, saj ima kar 4 predstavnike, je postal Jože Simončič, tajnik Alojz Hosla in blagajničarka Nežka Metelko. Gost večera Marjan Dvornik, državni sekretar za ceste, je spregovoril o aktualnosti na političnem prizorišču, kjer se ravno pri cestah kaže zelo mačehovski odnos države, zato bodo letošnje investicije dosegle le polovico lanskih. Tako bo potrebno letos na 140 objektih v državi omejiti nosilnost, kar bo otežilo prevoz blaga. (Foto: T. Gazvoda)
PROSLAVA 8. APRILA NA CVIBLJU
V okviru letošnjih praznovanj 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom je pripravljalni odbor pri Občinskem združenju ZB NOB Novo mesto sklenil organizirati dne 8. aprila 1995, ob 10.30 pri spomeniku NOB na Cviblju nad Žužemberkom proslavo, posvečeno poboju mladincev in aktivistov OF spomladi leta 1945, in boju 15. divizije oz. enotam v sestavi 15. divizije (Gubčeva, Cankarjeva, Dvanajsta, Petnajsta in Artilerijska brigada, Dolenjski odred in jurišni bataljon 15. divizije). Na proslavo vabimo vse borce teh enot, aktiviste OF, svojce padlih in umrlih ter vse, ki se želijo proslave udeležiti.
Za pripravljalni odbor: LUDVIK GOLOB
Postaja “zdravilišče” za ohrai\janje in krepitev zdravja - Naložbe bodo veljale 4 milijone DEM
OTOČEC - Komaj so lani odprli najsodobnejše pokrito teniško dvorano, že se bliža koncu prenova otoške restavracije, ki se je je prijelo ime Jurček, povsem prenovljena in z novo vsebino pa bo dobila tudi novo ime.
Restavracija bo izbrano opremljena, posebno pozornost bodo namenili najboljši hrani in pijači, imela bo 200 sedežev (manj kot sedanja) in lepo večje plesišče. Povsem na novo bodo opremili tudi kuhinjo, in to z najsodobnejšimi aparati in pripravami.	,
Druge del otoške naložbe pa poteka v Gami hotelu, kjer bodo obnovili vseh 100 sob, stopnišče, hodnike in recepcijo, tako da bo hotel ustrezal zahtevam za 4 zvezdice; hotel bo dobil novo ime in bo prenovljen v začetku junija.
Tretji del investicije na Otočcu pa je gradnja šestih zunanji teniških igrišč, kar vse bo z novo športno dvorano, ki so jo odprli konec lanskega leta, še izboljšalo otoško športno-rekreacijsko ponudbo. Od L maja naprej na Otočcu že ponujajo športno oz. rekreacijsko obarvani dopust. Tako so pripravili teniške počitnice z začetnim ali nadaljevalnim teniškim tečajem oziroma izpopolnjevanjem za tiste, ki že znajo igrati; v kratkem bodo podpisali pogodbo o delovanju Van der Meerove teniške univerze na Otočcu, v tej šoli bodo učitelji teni-
PRENOVA OTOŠKE RESTAVRACIJE - V kratkem bo končana prenova restavracije na Otočcu, ki bo po prenovitvi dobila veliko svetlejši lesk.
sa lahko dobili ameriško licenco. Poleg tenisa bo v teh športnih počitnicah na voljo še savna, solarij, fitnes, aerobika, jahanje, kolesarjenje, pohodniški izleti in še kaj.
Poleg programov aktivnega oddiha, kijih ponujajo na Otočcu, bo tam poskrbljeno še za zabavo v novi plesni restavraciji, v disku, na Otočcu je igralnica, na Strugi imajo jezdne konje, možno je čolnariti, loviti ribe itd. Nova vlaganja na Otočcu bodo vlejala 4 milijone mark.
A. B.
PREVEČ
ADMINISTRACIJE IN ŠUŠMARSTVA
RATEŽ - Konec minulega tedna so se v gostilni Vovko na Ratežu sestali poslanci Območne obrtne zbornice Novo mesto in na letnem zboru obravnavali poročilo o delu ter sprejeli nov statut in program dela za naslednje leto. V splošno zadovoljstvo 1505 obrtnikov so poslanci ugotovili, daje zbornica v preteklem letu opravila svoje poslanstvo in tudi gospodarno poslovala. Večji presežek preostanka blagajne so namenili za nakup novih poslovnih prostorov. Glede na spremenjeno republiško zakonodajo je bilo potrebno sprejeti tudi nov statut, ki je sedaj pravni dokument dolenjskih obrtnikov. Med problemi, ki še vedno bodejo v oči, so poslanci navedli preveč administracije in šušmarstvo. Doklej bo ta država s “sivo ekonomijo” kupovala socialni mir, so se spraševali in zahtevali, naj ustrezne službe naredijo red tudi na tem področju.
Novomeška kronik*
ji
DRNOVŠEK - Predsednikvla* dr. Janez Drnovšek je bil v Pe' popoldne v Šmaijeških Toplic® F je plaval v novem notranjem bat' bil v savni, na fitnesu, skratka p voščil si je aktivni počitek in sp titev. Ker pa tudi v tako oprem) nem zdravilišču, kot so Smarp' Toplice, še nimajo posebnega » na za pse, je moral Artur ostati ma. Je bil pa zato s predsedm* minister Boštjan Kovačič. i DOJENČEK - Onidan je "P s: očka z dojenčkom v naročju stal 5.
Z. UUjVIIVIVUlll V IIUIV-J- ,	■ .
vrati, kjer ljudje urejajo stvariv |
,,.1
zi z gradnjo. “Kako skrben očka-rekel Ivan Hrovatič, stari oN'"
maček. “Ta že ve, da mora sink koj po rojstvu začeti skrbeti za , devc, da bo ob polnoletnosti lokacijsko dovoljenje...” TOPLICE - Človek bi dejal.® prebivalci Uršnih sel in spl°J| tamkajšnje krajevne skupnost
lamKajsnje Krajevne	m
zdravi. Vsekakor pa jih nič ne Jj, 1 - •■--man«? >■ ieje'4
) lil ^ V'-.':',' Lrj, -
ni, če morajo v ta zdraviliški^ ^ lal
revma’ Za Dolenjske TUplice namff y, niti slišati nočejo in so prav nej ^ kj.
Najprej so se na vse kriplje 1 v»
ločnouprli,dabijihvtakniliv° , vu
Dolenjske Toplice, ki je P0,cnLlj(: sl’
in tako neslavno propadla, še P j. Po
naj bi jo povili. Čelo za as^jr3pf
makadamskega in hudo raza pri nega dela ceste od Uršnih seBc
Dolenjskim Toplicam n0^eLni*> šenčani nič prispevati. In ‘)SorCe^li ker morajo po osebne izkazu ^
Toplice, čeprav so že večkrat tevali, da bi vse stvari urejali tu. Zamera se vleče še iz tis 1 jjl nih časov, ko so Uršna sela sp pod topliško občino in se ms° nič razumeli.	jtvi ,#
KOBILA - Na predstavim^;, ga
nalniško vodene steze z® JL a pregled v Pionirjevi Avtom ^ za: znova potrdila stara resnica. ^ to|
kovačeva kobila zmeraj bos®,;
številnimi gosti so opravili dem ^
NIVVIIIII1IU gusil SAJ	g |J *VJ
strativni tehnični pregled s 1^ (]a
gune in pokazaloseje.dazave1
v redu. Škoda, da nasproti.n')0jslf| ga servisa ne dela več stari
Bilič..
prejšnjega. Zadnji PoslanC' f < bivali po 500 tolarjev sejm j^ datlji svetniki pa po 6.000■	Ro,
SLIHCrEAN^i | DCCCIZ J ^
CRPOV O KULTURNI P|rf ^
ŠČINI - Na povabilo krajevne^
nosti Žužemberk in Studia 5.J
njega se je tokrat že tretjega 5 ^ udeležilo le malo krajanov- \i^
predavanje dr. Marina je t>'	prj|
no zanimivo in tudi poučno* [itf. hm slednje srečanje 19. aprila	S“j
komunalna infrastruktura **yjk bolj obiskano ali bo potrebno ^ drugi kraj, kjer sc bodo	C*
mali za svoje in predvsem ^ I .
Pr<ŽUŽEMBERŠKI GaS'!'/ SEKTOR. - Tudi letošnje	K
sektorja Žužemberk delajo^T
K nak
paro” Občni zbori šomitno,	£
ostale. Potrebno se je še doge j ^ nekatere skupne naloge- ^ je-nosti sektorskega poveljnik* . a m Škufca so imeli gasilci sekt J . ga dne ob isti uri kar dva ses jp1 . sicer na dveh krajih, na D;1 ^stf w

ta, saj je bil do sedaj sekt1®
114, OUj JV lili UU iJVUUj "*	,	.	, t\%L
tanek vsa leta v Žužemberk ^ (
ČIŠČENJE REKE KRkH ”
sončno nedeljo 2. aprila so li športniki novo ustano športnega društva Dvor.	q
spustili od žuž«St'' ^ u in sproti P°b'nT$1 feh
TEV CESTE SOjg 'f
DVOR-Dokončno smo “ n/ jJ
in regionalna cesta So,eSgfail^ obrj
kaže spremenjeno podobo. v ni stroji in kupi zemlje ob ^ j prjj,
žejo, da gre tokrat zares. > dj
VABILO
'tel
•la ^ S? iflla> , h
DOLŽ - V soboto, 15- aPy
*se
IL uri žalna slovesnost v^s
min na 50. obletnico srtriVjjjŽf Vah Dragana, komandanta C jj, v\ 8
brigade in načelnika štab* p0|?j
vizije, na pokopališču />» > H (občina Novo mesto). Vab ob borce, zlasti borce Cank^^Tj
dem 15. divizije, ter	^
sc udeležijo te slovenos*^ 0j\r
URADNE URE sfl/ '<
-ffi* >k'
NOVO MESTO
A y
ob-močnega odbora SN^uKI pisarni mestne občine N1' g 1 red o
to (soba št. 59) vsako s: do 17. ure.

jjj (^^^skT drobir
vla*	'Ko so semiški svet-
pelet n u razpravljali o predhodnem mne-
Mf Z,onUCn0Vanje sv°Jt«a sokrajana ■*! enote v^0rVal? 23 na&lnika “Pravne a P" aldan?°^ljU'Je edcn od nJih d*-‘-V* vsecn? ‘ HorVatu sicer "ima nič,
:nl t vat v 1PH	n‘.ŠI° v glavo'da ni Hor-
ri£ • Predsedniki Skoraj pe,ih lctih kot svetlkn" k ?non“lJskc8a občinskega ra vk!J; I“S'°,ril"kraj, kjer preb,-
□ v°stne pnre(jrns!fij0'da S,evilnekakl'-S •seu-fflji** grajskem dvo-
«Š2K'wSS5??|-,.
la m,. i . cr^er a inThniia
jsasasssssr:
PogoV; r;.j ka' na katerem so se Sni : arjah o sodelovanin
i[iliso"e'‘ni^k(,,alija)Dogov°: °goSVoi'hi dc.lav° Projektnih na-4 'a 'udi ofef*bCSeda P“je ,ck‘ 4 ^elovanhfl el5T medsebojnem "C?J Področju3 ku lurnem in šp°rt-(# Ca x?PsTILNI zlata vadi n
$ vJj^jnjske iveri
f’ ŠSLKim & .0 smeli.
'4 Rejniki med oh?*"pr'Poljanah' f >> Trebmenm'nama Novo mc-4 ie^skijttžni’mn tem SC zadeve na .J0- Eden meJ' nevamo zaostm-
& ie^J^južnirC-.'n se za^vc ns
is|f Sj- Eden od m , JI ?evarn° mostni
*$^SI
< jjsj^ar-sassa
5
% !o>staviloSC ali Novo mesto os’ \d tak'eka ub^insk',aSan-C’kod natančno ^l; In >a ^ ekameJa Ce resnica ni
4 ol^ensk?konnt® banja 2daiv kak’
A Co?BRTNIK Pain,cl ali Stali.
i>v mste V rhanjska obr,na >p! vJ V ŠCnt Podjetniško mestno
''1l?Vakra« eTr'Ubi '»orala bit, A Oh'lov tem kr? 0br,na e°na, ko pa
A 5? pf v°dom^eV U)] f Peterle rad
4\ ma,Par’'ji šaha n,?e' se ne Pfe-
t^*s^*£SS!X£
, J k'živikuteresehhi najl2vrlaluknje.
$ C' n<W'ahko wle& Slovenec, Pr^a °trok »Ln° ^eno 'n dva mlad-
»; V&sstncE
MNfifSRSS2S
MiiMhfc 12 MASI H OBČIN
Strpnost naj vodi občinske seje
Tako je menil predsednik občinskega sveta, ko je pojasnjeval potek in vodenje februarske seje - Kako je “odšla” z občine kaseta s posnetkom omenjene seje
ČRNOMELJ - Četrta seja črnomaljskega občinskega sveta seje pričela nekoliko drugače kot dosedanje. Glede na dogodke na seji poprej, je predsednik občinskega sveta Andrej Kavšek najprej pojasnil nekatere okoliščine, potek in vodenje seje. Dejal je, da so prve tri seje potekale v konstruktivnem ozračju, vsi svetniki pa so tvorno in uspešno sodelovali na sejah in pri delu delovnih teles ter komisij, ki jih je imenoval občinski svet.
Zato je bilo po Kavškovih besedah toliko bolj presenetljivo, ko je skupina svetnikov zapustila 3. sejo po sprejetju odloka o financiranju strank. Presenečenje je bilo po njegovem še večje, ker je bilo to stoijeno z veliko
čustvenega naboja in z argumenti, ki
jih ni mogoče dokazati. “Zavedati se moramo, da čustva zbudijo čustva, temu pa se moramo na naših sejah v bodoče izogniti. Kar pa se tiče preteklih dogodkov, naj vsak pri sebi presodi svojo reakcijo in z enakimi merili oceni nastope ostalih in našel bo podobnosti. Vsak naj upošteva tudi dejstva z druge plati. Otresti se moramo enostranskih in vnaprej pripravljenih presoj, pogledov in razumevanj, ki nam kazijo realnost in rišejo stanje, kakršno nam bi bilo po volji,” je dejal Kavšek.
Predsednik SLS, ki sicer ni svetnik, je dejal, da je na 3. seji odgovoril na provokacijo, češ da obstaja lista rdečih za odstrel. “Reagiral sem čustveno, če sem koga žalil, lahko poišče pravico na sodišču. Izjava o listi prihaja iz semiške zidanice in žal mi je, da nekdo z nami manipulira. Pripravljen sem se pogovarjati in sprejeti kompromise, navaditi pa se bomo morali, da od 4. decembra do naslednjih volitev potekajo nekatere stvari drugače kot prej,” je dejal Burazcr ter ob tem omenil še kaseto s posnetki s 3. seje, ki da je bila nekaj dni odtujena z občine. Franc Ivanušič iz SKD pa je dejal, da se ne more opravičiti, ker se
HORVATU POZITIVNO IN NEGATIVNO MNENJE
ČRNOMEU, SEMIČ - Na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve so črnomaljski in semiški svetniki morali dati mnenje o imenovanju Antona Horvata na mesto načelnika upravne enote v Črnomlju. Medtem ko so se v Semiču strinjali s Horvatom, pa so v Črnomlju sklenili, da dajo negativno mnenje. So pa črnomaljski svetniki imenovali za tajnika občinske uprave Jožeta Grdišo.
V ZAHVALO ZA POMOČ
METLIKA - V Kulturnem domu bo jutri, 7. aprila, ob 17. uri kulturni večer, ki ga pripravlja Hrvaško kulturno združenje v zahvalo prebivalcem Metlike za vsestransko pomoč državljanom Hrvaške v času agresije na to državo. Nastopili bodo člani KUD Zora iz Karlovca s plesi in pesmimi iz zakladnice hrvaške folklore.
DOBRODELNI KONCERT
METLIKA - V soboto, 8. aprila, bo ob 20. uri Klub belokranjskih študentov v kulturnem domu v Metliki pripravil dobrodelni koncert. Na koncertu bodo sodelovali študenti akademije za glasbo, zbrani denar pa bodo namenili otrokom šole s prilagojenim programom Milke Sobar-Nataše in varstveno-delovnemu centru v Črnomlju. Čez teden dni bodo študenti dobrodelno prireditev pripravili še v Črnomlju.
PRAZNOVANJE 46. MEDNARODNEGA DNEVA INVALIDOV
TREBNJE - Ob praznovanju 46. mednarodnega dneva invalidov pod geslom “Bodimo strpni drug do drugega!” smo v društvu invalidov občine Trebnje praznično obarvali s prosla-, ki sta jopripravili osnovna in glasna šola Trebnje^ Učenci glasbene
šole so pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič zaigrali inzapeli, program
pa je povezovala Zvonka Falkner. Učenci so narisali nekaj slik in o invalidih napisali spise. Člani, invalidi
spe _______
Marija Koračin, Zoran Škrlj in Karolina Petek, so razstavili svoje ročne Bu
izdelke. Učiteljica Zdenka Bukovec je po svoji zamisli okrasila avlo in oder v kulturnem domu, pomagale
pa so ji Ivanka Višček, Lilijana Pav-lininZd ‘	‘
Zdenka Rot in so tako povezale materinski dan z dnevom invalidov. Društvo je podelilo priznanja vsem zvestim elanom društva in stalnim pokroviteljem. Navzoče sta pozdravila tudi župan Ciril Pungartnik in podpredsednik ZDIŠ Marko Kocijan.
R. MAJER
nima za kaj. Ob tem je pojasnil, daje s tem, ko je na prejšnji seji rekel, da so zmagovalci zgubili po drugi vojni, mislil, da so partizani osvobodili Trst, a ni ostal slovenski.
Pri delegatskih vprašanjih je Janez Stepan iz SDSS vprašal, ali je bila kaseta s posnetki s 3. seje res odtujena, kdo jo je odtujil, za kakšne namene je bila uporabljena, ter pripomnil, da s tem lahko pride do zlorabe. Jože
Strmec iz občinske uprave je pojasnil, da ni predpisa, ki bi urejeval te stvari. V poslovniku državnega zbora, ki bo osnova za občinski poslovnik, je zapisano, da imajo svetniki in tisti, ki to želijo, vpogled v avtogram. “Boris Mužar iz LDS je zaprosil za poslušanje kasete. Najprej jo je poslušal v občinski stavbi, a ker se je delovni čas v upravi iztekel, smo mu dovolili, dajo odnese domov, a kmalu vrne. Ko jo je prinesel nazaj, je bila kaseta identična,” je dejal Strmec ter priznal, da so res naredili napako, ker ni nihče računal, da se bo izkristaliziralo, kar se pač je, a napake ne bodo nikoli več ponovili.
M. BEZEK-JAKŠE
HT HHH' HHr
PRED DOMAČIM OBČINSTVOM - V nedeljo je pred metliškim občinstvom nastopila mlada, a priznana igralka, Metličanka Violeta Tomič. Skupaj z Borisom Kerčem in Iztokom Jerebom je uprizorila tragikomedijo, igro o ljubezni in smrti “Tristan in Izolda Za izvrstno igro v delu nagrajenca Prešernovega sklada Eval-da Flisarja je bila nagrajena z gromkim ploskanjem. Škoda le, da si predstave, ki so jo gmotno podprli diskoteka Ghetto in cvetličarstvo Brine iz Metlike ter Mura European Fashion Design, ni ogledalo več obiskovalcev. (Foto: M.B.-J.)
Ekiju prvi certifikat
Eki, ki izdeluje hidrostate, je kot prvo podjetje v črnomaljski občini prejel certifikat za kakovost 9002
ZASLUŽENO PRIZNANJE - Direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar (na desni) podeljuje direktorju Eki-ja Antonu Štefaniču certifikat za sistem kakovosti ISO 9002. (Foto: M.B.-J.)
ČRNOMELJ - Direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likarje pretekli teden podelil črnomaljskemu podjetju Eki certifikat za sistem kakovosti. S tem je potrdil, da ima Eki, d.o.o., vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve standarda SLS ISO 9002. Eki je tako prvo podjetje v črnomaljski občini, kije dobilo tovrstni certifikat.
Igor Likar je ob slavnostni podelitvi v Črnomlju spomnil na opažanja skupine, ki je izvajala ISO v Ekiju. Dejal je, da je Eki eno najmlajših, če ne celo najmlajše podjetje v Sloveniji, ki ima certifikat. Prijetno so bili presene-
čeni nad enotnostjo in dobrim sodelovanjem vseh članov kolektiva, nad racionalno organiziranostjo ter zunanjo ureditvijo tovarne.
Anton Štefanič, direktor Ekija, ki gaje konec leta 1991 ustanovilo Gorenje, pozneje pa sta postala solastnika še občina Črnomelj in Metakflex iz Tolmina, je povedal, da so v prvem letu proizvodnje izdelali 770 tisoč hidrostatov. Leto pozneje sojih naredili že 1,2 milijona, lani 1.364.000, za letošnje leto pa jih načrtujejo že 1,6 milijona. To jim bo seveda uspelo le s posodobitvami, razvojem in začetkom proizvodnje novega hidrostata. Prizadevajo pa si, da bi pridobili še kakšen proizvodni program. Dobro se zavedajo, daje cena za preživetje na trgu le povečevanje proizvodnje in produktivnosti in zmanjševanje stroškov. 110 zaposlenih posveča veliko pozornost kakovosti, ki so jo zelo izboljšali, a še vedno niso povsem zadovoljni. Medtem ko so v začetku pridelali 1.800 kosov z napako na milijon izdelkov, je danes takšnih hidrostatov šestkrat manj. Predvsem pa je direktor pohvalil pripravljenost vseh zaposlenih, da sprejmejo novi sistem kakovosti, ter ob tem ni pozabil omeniti, daje k hitremu prilagajanju veliko prispevala majhnost podjetja.
M. BEZEK-JAKŠE
Občina naj deli le kolikor ima
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Svetniki so zavrnili osnutek odloka o letošnjem metliškem proračunu - Proti načrtovanemu proračunskemu primanjkljaju - Več pozornosti prihodkom proračuna
METLIKA - Metliški svetniki so se na seji pretekli teden lotili osnutka odloka občinskega proračuna za letošnje leto, a so ga zavrnili z utemeljitvijo, naj pripravljalci uravnotežijo prihodke in odhodke.
predlagali tudi timsko delo s stranka-
Svetnikom je najprej padlo v oči dobrih 18 milijonov tolarjev nekritih odhodkov, čeprav je župan Branko Matkovič pojasnil, da so izgubo načrtovali zato, ker morajo iz tekočih prilivov odplačevati lanski proračunski primanjkljaj. Alojz Malenšek je predlagal, naj bi za delo upravnih organov porabili največ 20 milijonov tolaijev in bi tako prihranili 15 milijonov tolarjev. Zaposlitev še enega delavca v občinski upravi se mu je zdela nestvarna, zamenjavo službenega avtomobila pa je predlagal za prihodnje leto, če bo denar. Za kulturo je
MATERINSKI DAN V SEMIČU
SEMIČ - Mladi iz Semiča so v soboto, 25. marca, za matere in žene
pripomnil, da je 19,4 milijona sicer premalo, a veliko glede na razmere, v katerih se je znašla občina, zlasti še, ker je za 13 krajevnih skupnosti predvidenih le 2,6 milijona tolarjev, po drugi strani pa za vzdrževanje ulic in parkov 16,7 milijona tolarjev.
Slavko Dragovan je predlagal, naj denar za CRPOV ne izvira iz sredstev za intervencije v kmetijstvu, saj gre za celostni razvoj podeželja. Zmotilo ga je, ker ni v proračunu predviden niti tolar za razvoj drobnega gospodarstva in obrti. Juš Mihelčič pa je javno protestiral, ker Lista za Metliko, ki je na volitvah zmagala, ne bo na račun teh glasov dobila v proračunu niti tolarja (razen povrnjenih stroškov za volilno kampanjo), ostale stranke, ki so v svetu, pa po 30 tolaijev za vsak dobljeni glas. Svetniki so županu
Župan je pojasnil, da niso imeli zadostnih navodil za sestavo proračuna, zato ni bil pripravljen v dogovoru s strankami, niso pa ga napisali na pamet, ampak po zahtevani sistematiki. Za denar za razvoj drobnega gospodarstva in obrti ni virov, denar za CRPOV pa je v kmetijski rubriki, ker prihaja s kmetijskega ministrstva. Priznal je, da je vzdrževanje ulic in parkov velik strošek in prosil svetnike, naj mu ga pomagajo zmanjšati. Kar se tiče porabe denarja za občinske organe in upravo je dejal, da je bilo govorjenje Malenška na pamet, zamenjava avtomobila pa je nuja, ker je zadnji čas, da zanj še kaj dobijo. Glede protesta Liste za Metliko je pojasnil, da je le sledil zakonu o političnih strankah, a omenjena lista na volitvah ni sodelovala kot stranka, temveč kot skupina občanov.
M. BEZEK-JAKŠE
METLIKA - V torek, 11. aprila, bo ob 20. uri v sejni sobi metliške občine občni zbor turističnega društva Vigred Metlika. Vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kakšna bo turistična prihodnost metliške občine in Bele krajine!
ČIGAVO LOVNO OBMOČJE
SEMIČ - Semičane zanima, kako bo z lovnim območjem, ki je last semiške občine, z njim pa ne upravlja lovska družina Smuk Semič. Kot je pojasnil semiški župan Janko Bukovec, lovsko območje na obrobju Kočevskega Roga upravlja gojitveno območje Medved, del pa je v upravljanju lovske družine iz črnomaljske občine. Koncesije za upravljanje daje državni organ, v tem primeru v.d. načelnik Anton Horvat, v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo. Semiška občina je dala zahtevek za upravljenje s celotnim loviščem v svoji občini, sedaj pa se dogo-vaija z državnimi organi, ki so dolžni reševati to problematiko.
pripravili lep kulturni večer. Pozdravni govor župana Janka Bukovca je opozoril na vse težave, ki jih ima še vedno ženska v naši družbi. Vse nastopajoče: otroški pevski zbor, mlade igralce iz Črmošnjic, dekliško pevsko skupino, instrumentalno skupino Mavrica, predšolska zborčka iz Črešnjevca in Brezij, so spremljali diapozitivi iz življenja in narave. Nastopajoči so pokazali veliko znanja in sposobnosti in tako mamicam, starim mamam in vsem ostalim sobotni večer res polepšali. Zaključil ga je moški pevski zbor iz Semiča pod vodstvom Agate Judnič. Vsem nastopajočim in pokroviteljem se za lep večer zahvaljujemo.
Upravo naj poznajo po dobrem delu
Milan Rman, v. d. načelnika upravne enote Trebnje: dogovor z županom naj zagotovi občanu kakovostno storitev - Kako do pravnika? - Dobra hiša in slabša oprema
TREBNJE - Potem ko je s 1. januarjem letošnjega leta država prevzela od občine nekatere naloge in so se na lokalni ravni oblikovale upravne enote, so organizirali tudi upravno enoto Trebnje, ki vključuje staro trebanjsko občino. V. d. načelnika te upravne enote je Milan Rman.
KSTREBELNO GLASUJE O SAMOPRISPEVKU
TREBELNO - V krajevni skupnosti Trebelno bodo v nedeljo, 9. aprila, glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Če se bodo krajani odločili zanj, bodo v KS Trebelno začeli zbirati denar s 1. junijem letos. Zbrana sredstva bi namenili za preplastitev krajevnih in lokalnih cest ter za rekonstrukcijo in asfaltiranje krajevnih in lokalnih cest. Ob tem bi z denaijem iz samoprispevka tudi odkupili zemljišče za gradnjo mrliške vežice in izvedli priprave na postavitev tega objekta.
Rman poudarja, da se v Sloveniji vrstijo razprave o pristojnosti občin in pristojnosti upravnih enot. “V Trebnjem menimo, da je za občana bolj kot te razprave pomembno, tako mu postrežejo, ko pride po opravkih v hišo, ki ji še zmeraj pravijo občinska stavba. Z županom sva se dogovorila, da mora naša hiša nuditi tako dobro storitev, in si prizadevamo doseči ta cilj,” pravi v.d. načelnika.
S L januarjem letos je prešlo v upravno enoto 32 delavcev; konec decembra lani jc bilo v občini Trebnje 65 zaposlenih. Ljudi v upravni enoti ni na pretek. Ministrstvo je upravni enoti Trebnje dovolilo nekatere nadomestne zaposlitve, vendar ni našla ustreznih ljudi.Tako pomanjkanje strokovnjakov najbolj vpliva na denacionalizacijo, ker upravna enota trenutno nima diplomiranega pravnika, ki bi vodil denacionalizacijske zadeve. Razpis je bil neuspešen in zdaj iščejo možnosti za pogodbeno delo na tem področju.
Kot pravi v. d. načelnika, sta se s ob državno zaukazani delitvi pristojnosti dogovorila s trebanjskim županom za razmejitev prostorov in opreme, česar lastnik je občina in kar daje v najem enoti. Občina razpolaga z enim nadstropjem, medtem ko imajo ostale prostore v “občinski” hiši drugi.
Rman je pred imenovanjem na sedanjo funkcijo delal več let v občinski upravi v Trebnjem, nazadnje je bil sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti ter notranje zadeve. Tako preteklo delo lahko pomeni prednost in mu zagotavlja vpogled v razmere. Tako Rman pravi, da je bila trebanjska občinska stavba deležna v zadnjih
• Rman, kije bil v trebnjskem izvršnem svetu določern, da spremlja reformo lokalne samouprave in državne uprave, se srečuje s težavami pri uresničevanju te reforme. O takih zadregah v delovanju države in občin pravi: “Mogoče se premalo zavedamo, da gre pri lokalni samoupravi za vsebinske spremembe, kjer se bodo pristojnosti sčasoma uredile. V upravni enoti se trudimo narediti pro-fesionalnodržavno upravo. Z mlado ekipo in z njenim stalnim usposabljanjem te bomo cilj najverjetneje dosegli.”
Milan Rman
štirih letih posodobitev. Pred petimi leti so nabavili računalniško opremo, vendar je zdaj že močno zastarela in kliče po modernizaciji.
M. LUZAR
DOLENJSKI LIST
5
KHfafe IZ NAŠIH OBČIM MMbft
Drobne iz
GOZD KOČEVSKIH ZAJJj BLJENCEV OŽIVETI - Zaz«f načrt
Važno je le delo v korist kraja
Pogovor s predsednikom občinskega sveta občine Loški potok dr. Petrom Rusom
LOŠKI POTOK - Dr. Peter Rus je Potočan po svojih prednikih, in kot sam pravi, se tudi on počuti tako, čeprav je mlada in študentska leta preživel v Ljubljani. V domačih krajih že petnajsto leto zdravi telesne rane, letos pa se je spustil tudi v politiko občine, ki zna biti težja kot njegova poklicna usmeritev. Z veliko večino je bil izvoljen za svetnika in enoglasno tudi za predsednika občinskega sveta, kar je znak, da pri ljudeh uživa zaupanje in spoštovanje.
• Srečujete se z mnogimi problemi. Ljudje pričakujejo, da jih boste v lastni občini lažje rešili?
“Nedvomno. Občina sicer spada med manjše, problemi pa zato niso nič manjši. Moti nas, da je veliko stvari nedorečenih in je tako težko napovedati kakršnekoli ugodne rešitve. Rešitve niso po meri vseh. Razlika je med ljudmi, ki so v novi občini videli takojšnji napredek, in med tistimi, ki se jim počasno reševanje zdi sporno tudi iz vidika nastanka občine. Vse se namreč začne pri financah, teh pa ni. Pričakujemo, da bomo letos gospodarili s približno 50 milijoni tolarjev, računamo pa tudi na sredstva, ki nam gredo po zakonu glede statusa, ki ga ima občina. Določeni so nosilci najnujnejših projektov, nekateri pa bodo morali počakati. Naj omenim, daje izrednega pomena projekt oživljanja proizvodnje in zaposlovanja. Glede zaposlovanja tečejo pogovori s Kovinoplastiko Lož, ki nam je zagotovila precejšnje število delovnih mest. Vse kaže, da bo
tudi uspešen odkup obrata Riko, kjer bi Kovinoplastika uvedla proizvodnjo. To bi bil seveda velik uspeh za vse Potočane in občino. Tudi Inles ne stoji prav dobro. Želeli bi, da bi svet občine imel pregled nad obrati, ki so v škripcih, in bi, kolikor je v naših močeh, tudi pomagali.”
* Velik problem so cestne povezave in življenje ljudi v dolini Čabranke?
“Seveda. Če je bil zapostavljen Loški potok, je bila še bolj Dragar-ska dolina. Zlasti boleč je problem ljudi ob Čabranki. Nujno potrebujejo cestno povezavo zaradi zdravniške
pomoči in druge oskrbe. Je pa še mnogo nejasnosti, saj gre tu za izredno občutljiv poseg v naravo. Sredstva za to pa so delno zagotovljena.”
*	Vaše področje je tudi zdravstvo. Bo ostalo na isti ravni?
“Zdravstvo kar ustreza potrebam in ga ni treba spreminjati. Vsi občani imajo popolno oskrbo v zdravstvenem domu v Loškem potoku. Za prebivalce KS Draga je organiziran reden prevoz. Zdravstvena postaja v Dragi je trenutno zaprta. Želel bi še naprej delati v njej, vendar tega ne dopuščajo sredstva.
*	Kako sodelujete s strankami?
“Sam sem nestrankarski. Sem pa
mnenja, da ni važna politična opredelitev, važno je sodelovanje in delo v korist kraja. Tako politiko si je zastavil tudi občinski svet.”
A. KOŠMERL
Izguba v ribniškem zdravstvu
Mnenje občinskega sveta: pisno obrazložiti vzroke nastale izgube in ne ukinjati storitev
SLS USTANAVLJA SVOJO PODRUŽNICO
LOŠKI POTOK - SLS je na zadnjih lokalnih volitvah nastopila samostojno in zasedla pomembne resorje v občinskih organih, čeprav je tedaj delovala še v okvirih ribniške podružnice. Pokazala pa se je potreba po lastni občinski organizaciji, nastanek strank in delovanje pa je prisotno tudi v občinski politiki nasploh. Prvak stranke za Loški potok, Ivan Anzeljc pravi, da bo ustanovni zbor stranke konec meseca, hkrati pa pričakuje okrepitev z novimi člani.
A. K.
RIBIČI ČISTILI VODE
KOČEVJE - 45 članov kočevske Ribiške družine je 24. marca v sklopu
akcije vseh ribiških družin Slovenije izvedlo delovno akcijo čiščenje voda na svojem območju. Tako so odstranjevali odpadke na Kolpi od Slavske-ga Laza do Kužlja, na Rinži od Mahovnika do Kočevja in na obali jezera. Skupno so nabrali okoli 1.200 kg raznih odpadkov, ki so jih nato delavci Komunale odpeljali na odlagališče.
RIBNICA - Zdravstveni dom Ribnica je lani zaključil poslovanje s 6,5 milijona tolarjev izgube, kar naj bi bila posledica vzdrževanja dosedanjega programa zdravstvenih storitev in nakupa reševalnega avtomobila. Zaradi tega je svet doma (zavoda) že februarja sklenil, da do nadaljnega ukinja ortopedsko in ginekološko ambulanto, hkrati pa je omejil prevoze z reševalnim vozilom le na najnujnejše primere.
To je le izsek iz informacije o družbenih dejavnostih, o kateri so razpravljali svetniki na zadnji seji občinskega sveta. Razprava je bila burna in v njej so svetniki poudatjali, da bi bil gotovo večji strošek, če bi se Rib-ničanje in Ribničanke vozili na ortopedske in ginekološke preglede v Ljubljano, ter da bi bil zdravstveni dom spuščen na raven zdravstvene postaje. Nekateri so menili, da so vzroki za izgubo še drugje, in pri tem omenili, da notranja razporeditev dela ni najboljša. Mnenje oz. sklep pa je bil, da omenjenih storitev v ribniškem zdravstvenem domu ni treba
ukinjati in da naj direktor pisno obrazloži izgubo.
V isti informaciji so razpravljali še o zasebni zdravniški in zobozdravniki praksi, ki naj bi se tudi po republiških priporočilih opravljala v zdravstvenem domu. Občinski svet mora namreč dati soglasje za to, ker je del ribniškega zdravstvenega doma zgrajen s samoprispevki občanov in je torej-delno last občine. Uidi o tem je bila razprava živahna, ker tudi v Ribnici primanjkuje zobozdravnikov. Končno je bil sprejet “diplomatski” sklep, ki se glasi: “Občinska skupščina ne nasprotuje, da zdravstveni dom da v najem prostore, in to v skladu z veljavnimi predpisi.”
J. PRIMC
DANES SREČANJE OBRTNIKOV
RIBNICA - Danes, 6. aprila, ob 19. uri bo v Ideal centru v Ribnici srečanje obrtnikov zahodne Dolenjske (od Barja do Kolpe) pod geslom “Z roko v roki, v slogi je moč”. Gostja srečanja bo tudi vodja sklada za razvoj drobnega gospodarstva Republike Slovenije Cvetka Tinauer in še nekateri. Na srečanje in razgovor, ki ga organizira Obrtna zbornica Ribnica, so poleg obrtnikov in gospodarstvenikov vabljeni tudi župani občin Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Dobrepolje, Loški potok in Osilnica.
PET KANDIDATOV ZA ŽUPANA
RIBNICA - Do roka je občinska volilna komisija prejela pet kandidatur za župana občine Ribnice, ki sojih vložile stranke ali posamezniki. Med kandidati so: Franc Mihelič (SKD, biši predsednik občinske skupščine), Alojz Češarek (ZLSD), Jože Thnko (SDSS in sedanji predsednik občinskega sveta), Franc Lovšin (samostojni kandidat, bivši poslanec) in Bojan Pipen-baher (samostojni kandidat). Občinska volilna komisija je v torek popoldne (že po zaključku redakcije za to številko našega lista) pregledala, če so kandidature vložene v skladu z zakonom o volitvah. O ugotovitvah komisije bomo poročali prihodnjič. Volitve so potrebne, ker je dosedanji župan Janez Rus odstopil.
VABILO NEZAPOSLENIM
VELIKE LAŠČE - Občina Velike Lašče vabi vse nezaposlene, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje vsaj 6 mesecev, da se vključijo v občinski program javnih del, ki ga bodo začeli izvajati te dni. Gre za vzdrževanje javnih cest, čiščenje divjih odlagališč ter vzdrževanje pešpoti in okolice turističnih objektov. Brezposelni, ki bodo sodelovali pri javnih delih, bodo v času dela pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani in se jim prizna delovna doba.
Na Kočevskem ni navdušenja za Kočevski park
Je park res rešitev?
FARA - Tbristično-športno društvo Kostel je minuli petek organiziralo predstavitev zamisli o Kočevskem naravnem parku (KNP). Najprej so v prostorih Ljubljanske banke odprli razstavo fotografij o kočevskih naravnih zanimivostih, ki jih je posnel član foto-kino kluba Diana Janez Konečnik. Nato je v prostorih stare osnovne šole Fara magister Janez Černač z diapozitivi prikazal posebnosti in zanimivosti območja, ki naj bi ga zajel Kočevski naravni park. Za zaključek je bila še razprava o KNP.
Zagovorniki KNP so poudarjali, da za Kočevsko in zgornjo Kolpsko dolino ni izdelanega nobenega pravega programa razvoja, da se z območja 80.000 ha, ki naj bi ga zajemal KNP, odteka na leto v republiko okoli 400 milijonov tolarjev (na račun rente od gozdov in kmetijskih zemljišč), vrača pa se nič. Po njihovem mnenju je KNP rešitev za Kočevsko in Kolpsko dolino.
Domačini so sicer poudarili, da besedam mag. Janeza Černača verjamejo, ne verjamejo pa “niti državi, niti poslancem, niti Drnovšku, ker smo bili že pogosto okoli prineseni”. Pri tem so se spomnili na zaplete ob gradnji obkolpske prometnice proti Osilnici, ki soji najbolj nasprotovali zagovorniki KNP oz. Zeleni-ESS itd. Zahtevali so odgovor na vprašanja, kaj bi se v primeru sprejetja zakona o KNP za prebivalce Kolpske doline izboljšalo in kaj poslabšalo.
Odgovori so bili, da bo v KNP predvsem več reda in da ne bo smel v njem vsak počenjati, kar si želi. Primerjano s stanovanjem, v dnevni sobi ne bo smelo biti stranišče. Povsem zadovoljivih odgovorov pa ni bilo, ker so zadeve okoli KNP še nejasne. Nobeden ni povsem zanesljivo odgovoril na vprašanje, kakšen park naj bi bil na Kočevskem (krajinski, regijski ali narodni) in kaj to pomeni za prebivalce v parku. Iz razprav nekaterih domačinov in organizatorjev te razprave pa je bilo videti, da tudi oni nimajo povsem razčiščenih pojmov o KNP. J>pRIMC
Iz Kolpske doline
SMETNJAKE DOBIVAJO - V dveh tednih bodo predvidoma prejeli zabojnike že vsi naročniki zabojni-kov-smetnjakov v KS Kostel. Gospodinjstva so naročila 112 zabojnikov po 1201, trgovine, gostišča, podjetniki pa še 10 po 900 1. Zabojnike za ob magistralki bi morala nabaviti tudi Republiška cestna uprava, saj je zdaj tu meja in izletniki iz južnih kra-
t za Mestni log predvidevaj' daljšanje naselja proti Dolgi v®1', daljnovoda), kjer je tudigoffl® so ga domačini včasih imenovali«* kočevskih zaljubljencev. Takra mreč še ni bilo nevarnih klopov -• kateri predlagajo, naj bi g0#" Ji' nastal na bivših pašnikih, ure
p*Špe?SasreCb.» šala. Dobil boš srečo po P°5tl’ pošiljaj denarja...” Taka pw"*l romajo te dni tudi v Kočevje.
romajo te um tuui v ivuk-j- .j, pisma ne bo razmnožil in P0^
prej, ga čaka nesreča. Ib PonJen'v verjetno, da boš dobil v kratkem ,
jev, ki kupujejo v Sloveniji, odme-	I mero davka, kar pa se bo ZH‘a
tavajo embalažo ob cesti proti meji.	I pismo odpošlješ ali pa ne. H j
OSVETLITI PLOČNIK-Od ban- I pošiljaj denarja” pa gotovo ne
ke in pošte do križišča z magistralko je potreben pločnik, nato pa še boljša razsvetljava. Več luči zahtevajo tudi na Žagi, ki bo razsvetljena kot Betlehem.
PO PLANINSKI POTI - Kostelska planinska pot ima vedno več obi-
skovalcev. Za 7. maja je napovedan po njej pohod slovenskih poštarjev, 20. maja pa bo spet množični ponod'
20. maja pa bo spet množični pon slovenskih planincev, ki bodo tako spoznavali ta del Slovenije.
USTANOVILI SO TURISTIČNO DRUŠTVO
LOŠKI POTOK - Že kar dolgo je bila v Loškem potoku želja, da se ustanovi turistično društvo. Z nastankom občine se je zgodilo in društvo bo pokrivalo celotno občino. Ustanovitev so enoglasno podprli tudi občinski organi, saj ima občina v svojem programu zapisano, da bo razvijala turizem kot posebno vejo gospodarstva. Glavno pobudo za ustanovitev pa so dali gostinci in nekateri, ki se delno že ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Ugotovljeno je, da ima občina vse možnosti za razvoj kmečkega turizma, zimskega in letnega, predvsem pa dovolj kultunih in naravnih znamenitosti, ki pa so širši javnosti neznane. Izvoljeni odbor, ki mu predseduje Anton Potisek, bo imel dovolj dela z zagonom in potrebnimi financami. Gostinci sami bodo v kratkem izdali manjši prospekt, pri društvu pa je izvoljena komisija, ki bo takoj začela pripravljati večji prospekt za celotno občino.
A. K.
V RIBNICI
ZALEZUJOČ GODOTA
RIBNICA - Jutri, 7. aprila, bo ob 20. uri v kulturnem domu predstava tragikomedije Zalezujoč Godota, delo Draga Jančarja, ki je doživelo lep sprejem pri gledalcih in kritikih. Predstavo bo priredila agencija Ti-tak z novoustanovljenim gledališčem Tat-eater.
MIRTOVSKISRATELJ
- Kdo je prvi mož v občini Osilnica, se ne ve le po poslavljanju novinarjev na led, ampak tudi po tem, da so na njegovem sadnem vrtu kot prvem praktično prikazali, kako se obrezuje sadno drevje.
Zbor živi in ustvaril sije ime
15-Ietnica delovanja MePZ Primoža Trubaija iz Loke pri Zidanem mostu - Lasten zborovodski kader ■ V soboto ob 19. uri v Sevnici jubilejni koncert MePZ Primoža Trubaija
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Če ta kraj zaradi slabih cest in še česa tiči na obrobju občine, se lahko z nekaterimi stvarmi tudi postavi. Tisto, česar nima vsak, čeprav večji in razvitejši krty, je Mešani pevski zbor Primoža Trubarja. Zbor praznuje v teh dneh 15-letnico delovanja.
ZBOR SKD SEVNICA - “Slovenski krščanski demokrati se povsod pogovarjamo, kaj bi lahko naredili dobrega. Veliko ljudi pravi, da se ne splača delati v politiki. To govorijo zlasti tisti, ki bi raje videli, da bi sami namesto nas, tako kot je bilo to nekdaj, delali politiko mimo nas oziroma za svojo korist, "je med drugim poudaril predsednik sevniškega občinskega odbora SKD Jože Ašič na nedeljskem občnem zboru SKD v Sevnici. Zbora (na posnetku) sta se udeležila tudi minister za promet in zveze Igor Umek in poslanec državnega zbora Franc Černelič, ki sta zbranim pojasnjevala pereče politične razmere in odgovarjala na vprašanja. Minister Umek je na vprašanje Viktorja Kladnika, kaj je s protestom Ločanov glede ceste Loka pri Zidanem Mostu - Radeče, odgovoril, da je bil za to cesto denar že v lanskem proračunu. Zaradi geološke sestave talje bilo pri posodobitvi tega odseka že v temelje vgrajenega za 30 do 40 odstotkov več betona, kot so predvidevali. Denar za nadaljevanje del je predviden tudi v letošnjem proračunu. Dokler ta ne bo sprejet, ni zakonskih možnosti za nadaljevanje gradnje. (Foto: M. Luzar)
Mogoče je hvalevredna posebnost zbora, da v njem pojeta starejša in mlajša generacija, ki lepo sodelujeta in imata skupen cilj postati in ostati dober zbor. Taka hotenja uresničujejo predvsem zadnjih pet let. Ob dobri organizaciji je članom z eno vajo na teden uspelo naštudirati tudi zahtevnejši notni program od renesanse do sodobnikov. Zbor koncertira samostojno in nastopa na pevskih revijah in pri tem ni ostal neopažen, saj ga ocenjevalci uvrščajo v sam kakovostni vrh med posavskimi zbori.
Prav zdaj je najštevilnejši: šteje 41 pevcev in pevk, potem ko je v 15 letih imel skupno 111 članic in članov. V času, odkar deluje, je imel 735 vaj, kar pomeni skupno 2.200 ur. Nastopil je stodvajsetkrat na različnih prireditvah, tudi na Koroškem. Za Radio Slovenija je posnel dve oddaji, dvakrat pa se je predstavil tudi na TV Slovenija.
Mogoče bi bila kronika delovanja manj bogata, če se ne bi pevovodje “Primoža Trubaija” nekako oblikovali v zboru. Kot poudarja Franc Straj-nar, predsednik zbora, so trije zborovodje izšli iz tega pevskega sestava. Vsak od njih je v zgodovini zbora pomenil dovolj močan magnet, da se pevke in pevci niso razšli. Po odhodu ustanoviteljice je vodila zbor Nataša in z njo Manca Vidic. Po vrnitvi Taje Balog pri strokovnem vodenju po-
maga korepetitor Franci Strajnar ml., usposobljen zborovodja, kije že dokazal znanje ob nadomeščanju zborovodkinje v njeni daljši odsotnosti. Ob vsem tem pa je treba poudariti izjemno topel človeški odnos in strokovnost zborovodkinje Taje, meni predsednik in tudi sicer član zbora Strajnar. Taji-no potrpljenje na vajah, ki ga kronajo dosežki na nastopih, motivira pevce za študij zahtevnejšega notnega materiala.
Zbor iz Loke so doslej razglaševali, če lahko sploh govorimo o čem takem, trije glavni problemi. Predsednik Strajnar omenja med težavami premajhno število pevcev, velik osip članstva in menjavo zborovodij. Kljub težavam ni zbor nikoli utihnil, kar štejejo pevci iz Loke za dosežek in imajo pri tem tudi prav.
MePZ Primoža Trubarja iz Loke je nastal L aprila 1980, potem ko so se tistega dne pevcem moškega zbora pridružile na pobudo Taje Balog pevke iz tamkajšnjega domačega okolja.
Tudi po tistem sta sicer delovala še dva zbora, želja po dobrem petju v
• MePZ Primoža Trubarja bo ob 15-letnici delovanja izvedel koncert, v katerem se bo predstavil s pesmimi in glasbo “za vsak okus od zahtevnih renesančnih do priljubljenih slovenskih umetnih in ljudskih pesmi”. Jubilejni koncert bo v soboto, 8. aprila, ob 19. uri v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici. Ob tej priložnosti bo 21 pevcev prejelo Gallusove značke, kijih podeljuje ZKO Slovenije.
Loki pa je oba sestava leta 1983 dokončno združila.
L.M.
KRVODAJALSKA AKCIJA
SEVNICA - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica organizira 11. in 12. aprila krvodajalsko akcijo, ki bo v prostorih TVD Partizan Sevnica. OO RK vabi vse redne darovalce krvi in občane, ki želijo postati krvodajalci. Vsi, ki se odločijo za darovanje organov, bodo lahko med krvodajalsko akcijo prejeli izkaznice Darovalec.
TEČAJ SAMOOBRAMBE
SEVNICA - Jiu-jitsu sekcija Karate kluba Sevnica pri TVD Partizan Sevnica organizira treninge samoobrambe juda in jiu-jitsa. Vadbe za omenjene borilne veščine so v telovadnici TVD Partizan, kjer se lahko občani vpišejo v začetni tečaj vsako sredo in petek v aprilu, in sicer od 17. do 18. ure.
pošiljaj denarja” pa gotovo ne
/a KUPI SE - Na kočevskem ^ lu (Visage) so tudi reklame. v*"( nem so zelo razumljive, v za * obdobju pa predvajajo eno v. “Išče se Urša Plut” - “Kupi*"J ZARADI BOLEZNI NI» SEJE - Gledališča običajno
vedujejo, “zaradi bolezni v	re
lu predstava odpade”. V Ko»V ^ je minuli četrtek zaradi bole2	mi
pana odpadla občinska seja, , sp
dni, če spet ne bo kdo od odg0* pr
zbolel.
(Ribniški zobtjjj^
RIBJA POJEDINA • Tb^jS r teri Ribničanje so bili na nbjjF& ni “Pri Kuklju” v Velikih V
LnmAP til« lik imkal rkloFnt Du 1 ' ' jt
ni rri Kuklju” v ven*«*' ~ ^ kamor jih je vabil plakat od 1 '•$ marca. Več Laščanov si JeJ; jju n: služilo kruh in si zaslužil0 P*
služilo kruh in si zaslužilo p s 7 ribniški občini (in obratno). ^ ■
radi vračajo na obisk v doma# ^
TOVORNJAKI NA MAJ.^
VI - Stanovalci v Majnik0'^*
I Ribnici, ob kateri sta tudi zdm j
ni dom z lekarno in vrtec, ptavoy je ta ulica uradno zaprta z& ^ ^
promet, vendar po njej drvijo ^
njaki tudi do 130km na uro-ru|j((
naj bi ugotovili, kdo pretirava. ^	1
čani s pritožbami ali tovornju* hitrostjo.
na
tov
na
Ob,
obi
Pit;
KERBLERJEVE FOTO^ s<*
FIJE - V Miklovi hiši v »»rfe Se razstava fotografij Stojana l^ji ^ ja, umetniškega fotografa H ^ haloških linrii fp.r niihove
gibanj ho<
j«, unit.iiiiaM.gu	—
haloških ljudi ter njihove re'
OBČAN SPRAŠUJ
MEDVED ODGOV0
-	Kam pa hiti Urban s stra pijačo in odejo?
-	Na sejo občinskega sveta< zaij
traja že čez polnoč.	t Sen
ČISTIJO KOLPS*0
DOLINO
‘Voj,
zga
:U| |t
, FARA - TUristično-šport"^ - B, tvo Kostel je minulo sobo*?' ji va(j uspešno akcijo čiščenja okolja jt sal jem območju. Udeležilo se J« U [a* li 60 krajanov, med njimi je ^ tak več ribičev, ki so že prej im^t
. I-j—j“ ••• j***	* * j.*
odlagališče odpadkov. Ja. $ ni j bodo organizirali še vse d°J ^
oocio organiziran se vm; w pravi do začetka turistične $6^
1	A s'ac
( Sevnišhi pajj^
LUKNJE NISO ZN
LUKNJE NISO ZA ro- ^
JO - Minister za promet in & ud t Umek je na nedeljskem sVei zboru sevniških krščanskih^ pre
tov poudaril, da z luknjam' r/ L pač ni mogoče delati noben ^
^Takofep^pSifS f
mno odgovoril kritikom. V|# re našanic strank nri sestavljanj #pT pro
našanje strank pri sestavljaj Pr«
njega proračuna ocenili boj Ust. ložnost za osebno ipstranka J močijo.
SAMOUPRAVLJANJE'^ ^ niški občini so imeli še 3.ofav^ K; 1
niški občini so imeli se -jr’, c
benega pravobranilca samonkj|((
nja. Kaj počne tak pravom J Pru, času, ko ni samoupravljanja.) J tiJk
SPET DELA - Breda ^
predsednica sevniške o«g nje$ S| ščinc.je šla po ukinitvi neKu“ ne Sevnica za3 mesece na!:1'fjy0j’J ub
ne Sevnica za 3 mesece na >•	^
narski dopust. Mnogi bi J|P|,j|A tudi 6 mesecev oddiha, ^etKa\c<,i predsednica kar garaška,n® f p r* ji ne bi dali dneva dopusta,

“njihov tip”. Simpatije gor. SI>J dol, zadnja sevniška PrfT|ajcs?; V danes že dela v tovarni. Zač*^ ^
vim dnem tega meseca, če 1,6 bfe, prvoaprilsko šalo. . ^tfil DELITEV - Potem koJe	hJ
občina predlog odloka o	ij^
i dLuim jjiui acuua	. ^Vf*1 if d(|
pokazala Škocjanu, gaje ta ^jcjJ Sc samo prvi zaplet, ko se	>
Škocjan pogajata o delitvi Pr A po odcepitvi Bučke .,o(rl j W občine Sevnica. Lahko se b< : da bodo zaradi Bučke še bu J
\ C&g novice 1
i k2J;KRATKRŠEN poslovnik
3?»ua«:ssa
1 S" ^aCasn' poslovnik kršili kar
^'a-tudigrešT' Kaj h°Čem°’ kd°r šu? ,N0VINarj* dobrodo-
di ‘Z MUpnih virov smo izvedeli,
la SnaT "a sejah krškcga sve-
brodošlf4 nekatcrt;* Pravzaprav do-S1 *' saJ 50 Pomemben kazalec
Sm!'la2miŠljanjaTakoncka-
strani dvtSm8 Cd^° V klopl na dcsn' k* svoje. d ane ln vne.o štrikajo po
I cišifSi ; SgpS
tl iovKostan'0 teVllm ,uris,i'ki Pride-
i menitosuT1C° P°8leda' nicne zna'
J spomenik t animanjcm O8lcdojejo *** Predlefiin’t!-*® VC Pctro1 Postavil vrednos, v!Zedobivazgodovinsko
% ^.sSs&
4 1
r; -----_-- --------- ,
if ni hreEži^jŽ.y.PAN,?.'Vedno zg°vor-
3šS£?taps2
$ 'nienotn ne *a,tabla z županovim ,1|(l h'ši. Žimi na nobeni brežiški M nasejiohf?’lkalenm sta sc srečala M lovil, da ie .}„Skega sveta. mu je zagodi naročit ,ZcPa"u Pr|memo tablo že občani vedri;’ e-a bodo>malu vsi ®režie. ’ k^c uraduje prvi mož
H ob«na ieEmGR,B? ' Stara brežiška
. pitaPa,tudT:rabap0Lbra,išilainko-$ seboj Ker )e’ kot kažc’ vze|a s
flS£y$5S3Si£s
b°m’ni p^vcd°,Zorko s starim gr-
nll ž^aiI?obiiHTr-ed nedavnim so Bre-0 družben^'1'ze zdavnaj pozabljeno jJ nasnesm samozaščitno akcijo “nič J stranke^^netiti". Ne politične r:,i ska nevar b“Tbni napad in atom-
i Sss	Ksssrisr
ali Pa se }eP°Zna na alarmne znake
frSSSSSSSr
j-	Se Verjamejo?
J !adili,da biifh M Pretekiosti že od-A a Za m ne ni' kdo od vodilnih vpluli	l navadili pa so se na
s&tspSSBS ži^aiis
d JE odločil
1S»^CE ?SUV0
e* je na Sv„ -Tuka^nj' občinski
^ fre^°R?d I* 2a^nJ* scji sprejel
jf	NORni* lx’r““ in ude
?! "'stiii i ' ,J‘'bi i”""'-™«
14 n žic. držav b etn,C0 osvoboditve rOlPt Ni ni,.. Vni praznik dan „nn„
UkLlavi nastotrfkC’ pa naJhi n J !',Skunin’ Plk; domače kultur
Ji0oddolibžaed°bČiniSlCm
■A %Qr, ki na ariJ.bo določil poseben
"P? h--- °dt župan Jože Avšič.
M —
A Porivi ^ marca so v \M ^.'4 i^nifn'ci rodile: Nada jjktt^if'ZCund'Loriano- Barbara 0J W ?>Vorc d V,vea- Miha, Adr-
^^SJSpKSffdSS
„c-	^ ^trin: ana Novosel iz Nove
iViMfat ly NA-SIH OBČIM KlMfat
V enem dnevu zmogli dve seji
Tajnik občine poslal Vincenc Bah - Sprejeli začasni poslovnik Občinskega sveta - V šestih urah končali obe seji, nekaj točk pa preložili na prihodnjič
KRŠKO - Krški svetniki so v četrtek, 30. marca, nadaljevali prekinjeno 2. sejo, jo končali, po njej pa nadaljevali še 3. in tudi to zaključili. Tako so sprejeli začasni poslovnik občinskega sveta, za tajnika občine Krško imenovali Vincenca Baha, med drugim pa brez pripomb sprejeli tudi predlog sklepa o delnem povračilu stroškov volilne kampanje.
Že na začetku so se svetniki od- kot osnutek začasnega poslovnika za ločili, da gradivo, kije bilo poslano 3. sejo, obravnavajo kot gradivo zanj.
Radi bi imeli podžupana
Občni zbor krške podružnice SLS - Predsednik bo še naprej Branko Vodopivc - Vodili bi dva odbora
KRŠKO - Krška podružnica slovenske ljudske stranke kljub vsemu z optimizmom zre v prihodnost, čeprav jih skrbi nemoč občinskega sveta, v katerem so le štirje svetniki slovenske ljudske stranke in nimajo prav toliko besede, kot bi je imeli radi.
Na občnem zboru je delo podružnice podrobneje predstavil predsednik Branko Vodopivc, ki je med drugim nezadovoljen tudi z neenotnostjo v stranki, saj naj bi nekateri posamezniki in skupine z različnimi interesi predvsem lani stranki povzročili precejšnjo škodo. Del odgovornosti je prevzel tudi nase in na stari upravni odbor, ki mu je načeloval. SLS je namreč podpirala združevanje kmetov v zadruge, vendar ni imela in ne more imeti neposrednega vpliva na razprtije in neurejene odnose med zadružniki, čeprav vse skupaj precej škodi tudi stranki, predvsem pa kmetu. Najbrž je tudi to eden izmed vzrokov, da je krška podružnica SLS na lokalnih volitvah dobila dovolj glasov za vsega 4 svetnike namesto načrtovanih 7.
Tildi v prihodnjem mandatnem obdobju bo krško podružnico SLS vodil Branko Vodopivc, že v kratkem pa vodstvo stranke oziroma njene občinske svetnike čaka precej dela. Želijo si namreč, da bi v svoje roke dobili predsedniški mesti zanje izredno pomembnih odborov za kmetijstvo in razvoj podeželja ter za komunalno infrastrukturo. Čeprav krška občina še nima statuta, pa svetniki iz vrst članov SLS menijo, da se stvar že obrača na
Cvetlični dnevi na Čatežu
Največji pridelovalec cvetja in lončnic v Sloveniji
ČATEŽ OB SAVI - Če bi posamezne vrste rož, ki zrastejo na 5,5 hektaijih pokritih površin Agraria-cvetja na Čatežu prevedli v nagelj kot osnovo za primeijavo, bi bila vrednost vseh.enaka več kot 12-im milijonom nagcljev, kar postavlja to podjetje na prvo mesto med pridelovalci cvetja in med največje trgovce, saj se ukvarjajo še z vele-in maloprodajo.
Začetki podjetja segajo v leto 1962, pred petimi leti pa so postali samostojno podjetje. Danes predstavlja od skupaj 11 milijonov nemških mark bruto proizvoda okoli 30 odstotkov proizvodnja cvetja, ostalo pa predstavlja trgovina, ki tudi ohranja gospodarsko moč podjetja. V lanskem letu so sicer zabeležili 4-odstotno rast, vendar, kot pravi direktor Jože Avšič, s končnimi rezultati niso najbolj zadovoljni, saj so dosegli minimalen dobiček, kar je posledica hitre rasti stroškov, vezani pa so tudi na svetovne cene cvetja, ki so lani padle. Vse doma vzgojeno cvetje proda-
jo v Sloveniji. Ker Slovenija uvozi več kot tri četrtine cvetja, konkurence domačih proizvajalcev ni, je pa močna konkurenca številnih domačih uvoznikov.
V rastlinjakih, ki na Čatežu pokrivajo 5,5 hektarjev, vzgajajo rezano cvetje in lončnice, manjšo vrtnarijo imajo tudi na Ptuju in 15 cvetličarn: v Brežicah, Krškem, Mokronogu, v Tlebnjem, Ljubljani, Kočevju, Dravogradu, Mariboru, na Ptuju in Čatežu, kjer so lani zgradili Vrtnarski center in tako odprli možnost večje ponudbe številnim turistom, ki obiščejo Terme. Podjetje zaposluje 180 delavcev, od tega je polovica v proizvodnji, v režiji 15, ostalo pa v cvetličarnah in veletrgovini.
Agrariacvetje je že dobila drugo soglasje za lastninjenje in je v postopku registracije podjetja v delniško družbo, v kateri bodo do 55-odstotni lastniki zaposleni in bivši zaposleni, 5-odstotni lastnik je Kmetijska zadruga Brežice.
T. GAZVODA
CVETLIČNI DNEVI NA ČATEŽU - Poleg cvetličnega bala, prikaza aranžiranja in rastave cvetličnih aranžmajev so bila vrata Agrariacvetja od petka do nedelje odprta za vse, ki so si želeli ogledati proizvodnjo cvetja v tem podjetju. Z obiskom so zelo zadovoljni, saj jih je v treh dneh obiskalo več tisoč obiskovalcev. (Foto: T. Gaz\’oda)
boljše, saj so na zadnji seji sprejeli vsaj začasni poslovnik, pa tudi zahteve posameznih strank vladajoče občinske koalicije so vse bolj usklajene, v SLS pa upajo, da bo eno izmed pod-županskih mest pripadlo tudi njihovemu članu.	j y
ZA VIDEM NI BILO POSLUHA -Gost občnega zbora krške SLS je bil tudi poslanec Alojzij Metelko. Omenil je, da državni zbor, ki je pred kratkim odobril kar precej denarja za rešitev mariborskega Tama, takrat, ko je šlo za krški Videm, ni imel toliko posluha. Metelko (levo) je omenil tudi izgnance, o katerih se prav ta čas odloča v državnem zboru. Poslanci SLS se zavzemajo, da bi jim čas izgnanstva šteli v delovno dobo in tako vsaj malo popravili krivice, ki so jim bile storjene. (Foto: I. Vidmar)
Tako so namesto v dveh branjih za časni poslovnik s petimi amandma: sprejeli po enofaznem postopku Predloga sklepa o imenovanju manj kajočih članov v komisijo za pripra vo Statuta občine in Poslovnika ob činskega sveta in v komisijo za man datna vprašanja, volitve in imenova nja so preložili na prihodnjo sejo, ko bodo pripravljeni novi predlogi. Svetniki so sprejeli predlog sklepa o imenovanju nadzornega odbora, ki ga tako sestavljajo: Almira Mlakar Bo-žovič, Franc Černelič, Marija Stopin-šek, Jože Dušak, Zdenka Lipovž, Adam Molan in Jože Stibrič.
Svetnike je razgrel odlok o začasni organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Krško, saj je po mnenju mnogih občina zaposluje preveč ljudi. Tako pod državno upravo spada okoli 60 do 70 ljudi, pod občino pa okoli 65. Po mnenju Silvestra Gorenca je potrebno zmanjšati delo v uradu župana, saj se tako podvajajo naloge, ki so sicer že v pristojnosti posameznih oddelkov občine, zato to upravo le podraži. Področje družbenih dejavnosti je še nedorečeno.
Če naj bi na 1.000 prebivalcev prišel en uradnik, je to v krški občini pravzaprav podvojeno, saj ima na 29.000 prebivalcev 60 mest v občinski upravi. O sistematizaciji odloča župan, tako je Danilo Siter svetnikom razložil svoje poglede na zaposlovanje v občini. Ker je občina dokaj kmetijska, bo veijetno potreben človek, ki se bo ukvarjal s kmetijstvom. Zaradi močnega podjetništva in obrtništva je potreben strokovni delavec, potreben bi bil tudi nekdo za civilno zaščito. Župan je zagotovil, da nima namena
• TFetja seja občinskega sveta se je začela s predlogom odloka o zaključnem računu občine Krško. Na predlog Fabijana, da naj revizijska hiša pregleda poslovanje, so svetniki to točko prestavili. Na predlog Branka Janca so osnutek statuta občine Krško preimenovali v delovno gradivo, zato bo komisija upoštevala dane pripombe in pripravila osnutek statuta in to ponovno poslala krajevnim skupnostim in strankam. Občinski svet je sprejel še ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članom sveta: Danilu Siterju, Vincencu Ba-hu, Niku Somraku in Tomažu Petanu, ki je začel vejati naslednji dan.
podpirati birokratizem. Sicer pa, kot je rekel Ivan Kozole, bi bilo potrebno načrt še enkrat preveriti in ga pripraviti skrajno smotrno. Kot je zagotovil v.d. načelnika upravne enote Krško Anton Podgoršek, v odloku o začasni organizaciji ni podvajanj z nalogami upravne enote, je pa v osnutku statuta predvidena naloga izdajanja lokacijskih in gradbenih do-
voljenj, ki bi pomenila podvajanje.
Svetniki so s 16 glasovi za, 8 proti in
5 vzdržanimi predlog odloka sprejeli.
T GAZVODA
Veliki finale Karaok v Krškem
Bogat program
KRŠKO - Glasbena agencija Lukec iz Krškega je od novembra lani do januarja letos izvedla tri predtekmovanja za Karaoke show 94/95, na katerem je bilo izbranih 18 finalistov, po 9 v vsaki kategoriji. V soboto, 8. aprila, bo v Kulturnem domu Krško veliki finale z bogatim programom, ki bo potekal v dveh skupinah. Ob 17. uri bodo nastopali finalisti do 15 let starosti. Glasbena gosta bosta znana Spidi in Gogi, člana skupine Čudežna polja, nastopili pa bodo tudi otroški ansambel Micke)' Mouse iz Krmelja, najboljši pionirski plesni pari iz Posavskega plesnega kluba ter državni prvakinji v stepu Vesna Vučajnk in Josipa Fink.
Druga skupina finalistov v kategoriji nad 15 let se bo začela pb 20. uri, prav tako z bogatim programom in gostom večera, zlatim glasom Slovenije 94 - Al-fijem Nipičem. Predstavili se bodo eden izmed najboljših slovenskih parov v športnih plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, državni prvakinji v stepu ter otroški ansambel Micke) Mouse. Finalisti se bodo potegovali za bogate nagrade, med njimi tudi za barvni televizijski sprejemnik. Za vse, ki ste zamudili predtekmovanja teh karaok pa vesela novica: koprske Karaoke z Dejo Mušič pridejo v Krško 27. maja. „ T G.
VELIKONOČNI KONCERT
KRŠKO - Kulturni dom Krško priredi v petek, 14. aprila, ob 19. uri velikonočni koncert, z izbranim programom pa bodo nastopili Trio Vo-lodja Balžalorsky, Cveto Kobal, Igor Saje, Tatjana Bučar ter Duo Miro Božič in Tanja Žužek.
Z zbornico do boljšega gospodaijenja
Nekateri stečaji se vlečejo že od leta 1992
BREŽICE - Velika brezposelnost, stečaji, številna podjetja na robu preživetja - to je le nekaj značilnosti posavskega gospodarstva, ki kažejo, da je le-to v velikih težavah. Zato je naloga Območne gospodarske zbornice Posavja, da pomaga iskati in podpira pozitivne procese v regiji, pospešuje prodajo blaga in uslug, spodbuja razvoj, izobraževanje in povezovanje. To je tudi nekaj temeljnih programskih usmeritev, ki si jih je zadala OGZ Posavja za letos, predstavili pa so jih na 25. seji odbora 22. marca.
Obravnavali so tudi poročilo o delu v preteklem letu in govorili o predlaganem statutu GZS. V Posavju je registriranih 1.056 gospodarskih pravnih oseb, od tega 68 v družbeni lastnini, ki so po zakonu dolžne sprejeti program lastninjenja. To pa otežujejo številni denacionalizacijski postopki in postopki revizij. Večina podjetij, ki so dolžna sprejeti program lastninjenja, ga bodo vložila do konca leta.
V stečaju je kar 15 podjetij, nekateri stečaji so se začeli še v letu 1992, veliko jih posluje na robu rentabilnosti, tako da je tudi število 15 vprašljivo. V lasti sklada za razvoj je še 5 podjetij, ki delujejo in niso v stečaju, vendar se ukvarjajo s preživetjem. Pristop k lastninjenju teh podjetij je s pravkar sprejetim zakonom rešen, ostajajo pa težave z vodilnimi kadri, z nelikvidnostjo itd. Gospodarstveniki so opozorili, da bi morali zmanjšati dajatve za proračun in omogočiti podjetjem, da sama razpolagajo s kapitalom, ki ga ustvarjajo, država pa bi morala pustiti, da trg odigrava pomembnejšo vlogo.	-p q
•	Če bi bile volitve, bi Prešeren volil liberalne demokrate. (Partljič)
•	Kjer sežigajo knjige, bodo na koncu sežigali tudi ljudi. (Heine)
PROMOCIJA PROSPEKTA O POSAVJU NA SEVNIŠKEM GRADU - Nov prospekt o Posavju je sicer izšel že v začetku januarja, tokrat pa so na sevniškem gradu tako prospekt kot tudi lepote, značilnosti in posebnosti Posavja predstavili širši javnosti. Slaba polovica od skupaj 50.000 natisnjenih izvodov prospekta v petih jezikih je že razdeljena, ko bo naklada pošla, pa bo prospekt z nekaj spremembami ponatisnjen, kar bo verjetno konec leta. K temu prospektu pripravljajo še komercialni del, v katerem bo zajeta širša turistična ponudba, predvidoma pa bo izšel še pred poletno turistično sezono. Kot je na predstavitvi dejala Tina Savnik iz Term Čatež, ki je tudi predsednica komisije za oblikovanje prospekta, je prospekt le okvir in uvodno dejanje, saj Posavce čaka še veliko dela in prizadevanj, da bodo znali turistične možnosti tudi izkoristiti. (Foto: T. Gazvoda)
Proti onesnaževalcem voda nemočni
Čistilna akcija bo v soboto, 22. aprila - Še naprej ohranjanje relativno visoke količi-____ne rib v vodah - Ribiške družine s strahom pričakujejo novo zakonodajo
KOSTANJEVICA NA KRKI - Ribiška družina Kostanjevica, ki šteje okoli 250 članov, skuša s svojim delom vzdrževati ravnotežje v naravi in obdržati sorazmerno veliko količino rib v vodah. Tako bodo tudi letos v Krko vložili 300 mladic krapa, v potoka Obrh in Studeno 800 potočnih postrvi in v ribnik v Karlčah 1000 kilogramov lovnih krapov. Učinkoviti so tudi pri organiziranju očiščevalnih akcij obrežja Krke in potokov, tako bo ta akcija v soboto, 22. aprila.
Za člane ribiške družine Kostanjevica je razgibano leto, tudi lanski ulov je bil bogat, saj so nalovili 4.172 rib. Na člana to pomeni skoraj 13 rib s skupno težo slabih 10 kilogramov.
Prodali so skoraj 700 dnevnih ribo-lovnic, izpeljali dvoje družinskih tekmovanj članov, regijsko in meddru-žinsko tekmovanje za Pokal Kostanjevice. Po pričevanju nekaterih sodnikov in tekmovalcev je tekmovalna steza še vedno primerna za izvedbo svetovnega prvenstva, zato člani RD Kostanjevica ne izključujejo možnosti, da se kaj takega v bližnji prihodnosti ne bi zgodilo. Ribiči so se odločili, da za ribolov ponovno odprejo Prekopški potok.
Na rednem letnem občnem zboru,
ki je bil v nedeljo, 2. aprila, so podelili priznanja za organizacijo 2. državnega prvenstva; prejeli sojih: Jože Kuhar, Jože Pincolič, Dragan Vonič, Srečko Beševič, Davorin Grlovič, Martin Stopar, Anton Gramc Robi Hočevar in dr. Ivo Podrgajs.
Ribiči se bodo morali soočiti tudi z delitvijo voda ali tako imenovanih koncesij, od statusa Ribiške zveze pa je odvisna tudi bodočnost ribiških družin. Letne konference se je udeležil Marko Koračin, sekretar Ribiške zveze Slovenije, ki je spregovoril o težavah z zakonodajo. Tako je v pripravi zakon o sladkovodnem ribištvu. Zakon o varstvu okolja omenja tudi koncesije, vendar so bile dane obljube, da bodo te minimalne. Z ministrstva za okolje in prostor je na-
mreč prišla ideja, da bi ribiške družine dobile dovoljenje za upravljanje z vodnim življem, saj ga vzdržujejo, ne pa izkoriščajo. Tako bodo verjetno ribiške družine dobile dovoljenja v sedanjih mejah.
Tudi Zakon o društvih, kije v drugem branju, je za ribiške družine dokaj ugoden. Zakon o vodah nikakor ne zagleda dneva, po besedah Marka Koračina pa Zveza že eno leto z Ministrstva za okolje in prostor ni dobila nobenih informacij, čeprav se nekaj dogaja tudi na tem področju. Zaradi nedorečenosti le-tega je od-
• Ribiška družina Kostanjevica bo v nedeljo, 9. aprila, odprla ribolov v ribniku v Karlčah (pri Slivju med Podbočjem in Kostanjevico), kamor so vložili 1.000 kilogramov krapov, l-ov bo možen vsako nedeljo od 6. do 12. ure za ribiče in neribiče, karte pa je mogoče kupiti na samem kraju.
rinjen tudi zakon o sladkovodnem ribištvu.	x GAZVODA
Vse manj belokranjskih neznank
Da bi ljudje bolje spoznali Belo krajino, so v Belokranjskem muzeju začeli izdajati zbirko Belokranjska dediščina - Po pisanicah in svetilih jeseni že tretja knjižica
ČRNOMELJ - V Belokranjskem muzeju v Metliki seje v zadnjih letih močno povečal obisk, saj ga na leto obišče že okrog 20 tisoč ljudi, kar je v Sloveniji zavidljiva številka. Vendar obiskovalci v svoji vedoželjnosti želijo tudi knjižice, prospekte, razglednice o različnih temah, zato seje v muzeju spontano porodila ideja o izdajanju zbirke, ki sojo poimenovali Belokranjska dediščina.
NOVOMEŠKE SLIKE KITAJSKE UMETNICE
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 7. aprila, bodo ob osmih zvečer v galeriji Krka v Novem mestu odprli razstavo akademske slikarke Huiquin Wang, kitajske umetnice, ki od leta 1983 živi in dela v Ljubljani. Na razstavi, ki bo odprta do 6. maja, bo na ogled okoli 20 slik v mešani tehniki, ki so nastale letos, največ motivov pa je vezanih na Novo mesto in okolico. Slikarko in njena dela bo predstavil Jože I ludeček, v kulturnem program mu pa bo nastopila jazz pevka Mia Žnidarič.
ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH GODB VTREBNJEM
TREBNJE - V soboto, 25. marca je bil v Trebnjem Zbor Zveze slovenskih godb (ZSG), v katero je vključenih 57 godb. Med drugimi so obravnavali in sprejeli poročila o delu vseh organov od leta 1992 dalje, Pravila tekmovanj za vse težavnostne stopnje slovenskih godb, izvolili pa so tudi novega predsednika Odbora ZSG Ervina Hartmana iz Maribora. Še posebno pozornost so posvetili 47. kongresu Mednarodne glasbene zveze (CISM), ki bo od 18. do 21. oktobra letos v Mariboru in v okviru katerega bo tudi letošnje tekmovanje slovenskih godb koncertne, to je najvišje težavnostne stopnje ZSG.
TURBAS
KOMEDIJA STROGO ZAUPNO
ŠENTJERNEJ - V soboto, 8. aprila, ob 20. uri bo v osnovni šoli gostovala dramska skupina “Vrh sv. trije kralji” s komedijo “Strogo zaupno”. Komedijo je napisal Marc Sa-moletti.
KONCERT V
DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - V počastitev 630. obletnice ustanovitve Novega mesta bo v petek, 7. aprila v zdraviliški restavraciji koncert mešanega pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta. Zbor vodi prof. Jožica Prus.
Ko so v Belokranjskem muzeju razmišljali, kako bi na popularen način predstavili bogato in raznovrst-
no, a hkrati širšemu krogu ljudi slabo poznano belokranjsko dediščino, so se odločili za zbirko Belokranjska
dediščina. Publicistično dejavnost, ki jo je prej opravljalo Belokranjsko muzejsko društvo, so pred dvema letoma pričeli s knjižico Andreje Brancelj Bednaršek Belokranjske pisanice ter nadaljevali s Svetili v Beli krajini prof. JOžeta Dularja. Slednja je izšla ob njegovem nedavnem 80. rastnem dnevu. Gre za ponatis Dularjeve razprave, objavljene v zborniku Traditiones leta 1977, a z bogatim slikovnim gradivom. Sicer pa imajo v muzeju namen vsako leto izdati eno knjižico te zbirke. Kot je na nedavni predstavitvi Belokranjske dediščine v Črnomlju dejal ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Zvonko Rus, je v pripravi že tretja knjižica, ki naj bi luč sveta zagledala letos jesene
ZADONELO JE /Z 87 GRL - Zveza kulturnih organizacij občine Črnomelj je v nedeljo pripravila v Starem trgu srečanje odraslih pevskih zborov Bete krajine. Predstavilo se je Sest zborov in sicer lovski pevski zbor Bele krajine, ki je edini te vrste daleč naokrog. Vodi ga Franc Milek, tako kot tudi moški zbor Črnomelj. Moški zbor Bell Črnomelj je zapel pod vodstvom Majde Veselič, mešanemu pevskemu zboru Črnomelj pa je dirigirala Ani Jankovič-Šober. Oktet Vitis iz Metlike se je dobro odrezal, četudi je bila zborovodkinja Mateja Jakša zadržana. Moški zbor sv. Štefan, ki je nastal v tej sezoni in se je v Starem trgu prvič predstavil v javnosti, pa je zapel pod vodstvom Agate Judnič (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.)
Dan ustvaijalnosti vojakov
Predstavitev pesniške zbirke Petra Srpčiča - Razstava likovnih del Zvonka Pušnika - Priznanja najboljšim
CERKLJE OB KRKI - Učni center Slovenske vojske Cerklje ob Krki je ob koncu usposabljanja 11. generacije v četrtek, 30. marca, pripravil dan ustvaijalnosti vojakov. Tako seje predstavil ansambel vojakov iz Vojašnice Novo mesto, kasneje pa tudi dva ansambla vojakov Učnega centra Cerklje ob Krki. To je bila tudi priložnost za podelitev priznanj najboljšim vojakom. Bronasto medaljo najboljšega vojaka je prejel Drago Bi-čanič iz Kamnika, zlati znak najboljšega vojaka Matjaž Dernovšek, srebrni znak Gregor Bregar, Peter Škoflek, Vladimir Tekavec in Urban Zdovc, bronasti znak pa 15 vojakov, med njimi tudi Brežičan Tomaž Pinterič. Priznanje zlato strelsko vrvico so prejeli štirje, medtem ko srebrno 15 vojakov. V čin desetnika so povišali 8 vojakov med služenjem vojaškega roka, med njimi tudi 20-let-nega Simona Pirca iz Krškega, v čin
' k/
m
desetnika pa 20 vojakov, tudi Tomaža Gramca, Boštjana Ivrnška in Tomaža Pinteriča iz Brežic ter Matjaža Žnideršiča iz Krškega.
Franc Šali, direktor Dolenjske založbe in eden od urednikov revije Rast je predstavil pesniško zbirko “Ciklus” vojaka Petra Srpčiča, ki jo je izdalo Kulturno društvo Cerklje ob Krki. Dan ustvarjalnosti vojakov je zaznamoval tudi vojak Zvonko Pu-
Simon Pirc iz Krškega
šnik iz Slovenske Bistrice, ki je svoja likovna dela razstavil v Galeriji Učnega centra. Razstava je odprta do 30. maja vsak delavnik med 13. in 16. uro, ogled razstave pa je možen tudi ob drugih urah.
T. G.
PISANICAM NA POT - Andreja Brancelj Bednaršek je po predstavitvi zbirke Belokranjska dediščina podpisovala svojo knjižico Belokranjske pisanice. (Foto: M.B.-J.)
Ni naključje, da so se v Belokranjskem muzeju odločili najprej za izdajo knjižice o pisanicah, saj imajo poleg Slovenskega etnografskega muzeja najlepšo in najbogatejšo zbirko pisanic v Sloveniji. Poleg tega se je v zad-njih letih zanimanje za pisanice močno povečalo in prav je, da znajo Belokranjci svojo dediščino tudi tržno izkoristiti. Dobro pa se zavedajo, daje
Ob pripravi za tisk Svetil v Beli krajini so v Belokranjskem muzeju prišli na idejo o tiskanju še ene serije in sicer razglednic z muzejskimi predmeti. Začeli so s svetili, še pred veliko nočjo pa bodo izšle tudi razglednice z belokranjskimi pisanicami.
v Beli krajini še vrsta sakralnih kulturnih spomenikov in gradov, ki bi jim veljalo nameniti več pozornosti. Ljudje se obračajo na muzej tudi, ker želijo vedeti več o belokranjskih narečjih, noši, običajih, navadah, o obredjih, plesih. A v muzeju jim lahko naštejejo le nekaj literature, kjer bi utegnili kaj najti, ne morejo pa jim dati v roke knjige, kjer bi našli zapisano vse, kar jih zanima. Ravno temu naj bi služila knjižnica Belokranjska dediščina. K nadaljnjemu sodelovanju pa bodo pritegnili domače ljudi.
M. BEZEK-JAKŠE
ŠE ENO KULTURNO Ž/lRIŠČE - Vprodajnem salonu avtomobilov ITG - A vto hiša Brežice ta čas razstavlja svoja dela 15 slovenskih akademskih slikarjev. Z likovnimi razstavami nameravajo v Avto hiši tudi v prihodnje popestriti tamkajšnje dogajanje. Ze v kratkem bodo odprli razstavo ženskih aktov, ki je nastala nedavno na Otočcu. Sledile bodo tudi druge tematske razstave del posameznih slikarjev. V ITG -Avto hiši v Brežicah razmišljajo o organiziranju delovnih srečanj slikarjev, ki bodo prenesli na platna podobe Bizeljskega, Pišec in drugih krajev. (Foto: M. Vesel)
ŠENTJERNEJSKO RAZSTAVIŠČE GOSTI MLADEGA UMETNIKA - V prostorih podružnice Dolenjske banke v Šentjerneju so v petek, 31. marca, zvečer odprli razstavo slik in grafik mladega likovnega ustvarjalca Simona Kajine, študenta tretjega letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izbor del je pripravil umetnik sam, pri tem pa se je odločil za tiste stvaritve, ki kažejo raznolikost njegovega likovnega iskanja. Tako je razstavil od slik velikega formata do malih grafik in risb. O avtorju je nekaj besed povedala Branka Kragolnik, učenci osnovne šole pa so izvedli priložnostni kulturni program. Kot je povedal ravnatelj osnovne šole Pavel Turk, je to že tretja letošnja razstava v Šentjerneju, kar kaže na dobro sodelovanje med šolo in Dolenjsko banko, ki se s skupnimi močmi trudita, da se v Šentjerneju dogaja tudi kaj kulturno zanimivega. Darja Kovačič, ki pripravlja program rastav, pa obljublja, da bo na razstavišču v banki možno vedno kaj lepega pogledati. Na sliki: avtor razstave v pogovoru z šentjemejsko likovno ustvarjalko Mojco Lampe. (M. Markelj)
Vloga klovna je najtežja
Oče in sin - klovna Plut iz Prečne - 9. aprila premiera igre “Evstahij iz Šiške” - Gledališče in šport
ZALOG - Franca Pluta mnogi
ljudje in prijatelji bolj poznajo kot j||||Bf	'ie
amaterskega gledališčnika, manj	jMjjif
pa kot obrtnika umetne kovaške obrti. Gledališču je zapisan skoraj	VB
četrt stoletja, svoje igralske sposob-	IHn0 \
nosti je pokazal že v več kot dvaj-	Btljšm
setih igrah. V zadnjih letih je pre- v/MI^B vzel vlogo režiserja gledališke sku- r" pine Alojza Colje iz Prečne in prav	' % **<£ <m*‘4 r
9. aprila bodo v domači kulturni	i	*■—'n*
dvorani pripravili premiero kome- a,'V v' dije Edvarda Fritza in Žarka Pe- HggAŽA^iiL. lana “Evstahij iz Šiške”. Franc Plut	wSBSgk\(lT • mtkSSSL
bo igral glavno vlogo.
S sinom Alešem, kije maturant novomeške gimnazije, sta se skupaj našla kot nepozabna klovna v igri “Hočete igrati z mano”. V vlogi klovna sta še dvakrat zabavala otroke na prireditvah ob obisku dedka Mraza v Športni dvorani in na veliki otroški maškaradi v isti dvorani. Uidi otroci so se jima do solz nasmejali. “Med vsemi vlogami je vloga klovna prav gotovo najina najtežja. Veliko je situacijskega humorja in mimike. Klovn si želi, da v njegovih domislicah gledalci sodelujejo, da opazijo vsako smešnost. Kadar mi to ne uspe, bi najraje pobegnil z odra,” pripoveduje Franc Plut in zatrjuje, da vloga klovna zahteva tudi telesno kondicijo in gibčnost. Kljub 44 letom
KLOVNA PLUT - Oče Franc in sin Aleš sta dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa.
Franc to zmore, še več, rekreativni šport je njegov drugi konjiček. Ukvarja se s kolesarjenjem in tekom. Še letos bi rad pretekel razdaljo od Novega mesta do Kočevja.
Kot amaterski igralec pa je razočaran nad tem, kako na amaterizem gledajo na osnovnih in srednjih šolah. “Učenci bi morali najprej spoznati preproste gledališčnike, šele potem težka dramska dela v gledališčih v Ljubljani. Tako bi se kakšen mladenič ali mladenka odločila za naš oder in ne bi na naše delo in napore ljudje gledali prezirljivo”, pravi Plut.
J. PAVLIN
DULARJA V ZAGREBU
ZAGREB - V sredo, 29. marca, sta prof. Jože Dular in njegov sin Andrej, mag. etnogologije, pred polno dvorano Slovenskega doma v Zagrebu predavala o mlinih na Kolpi in etnoloških posebnostih Bele krajine. Zagrebški Slovenci so ob tej priložnosti prof. Dularju čestitali za njegovo 80-letnico in mu izročili darilo, ženski pevski zbor KUD-a Slovenski dom pa je zapel tudi Dularjevo pesem Zdravica, ki jo je v počastitev pisateljevega življenjskega jubileja uglasbil skladatelj in dirigent prof. Petar Kutnjak. Nasploh je bil to zelo lep in prisrčen slovenski večer v Zagrebu.
V Kočevju največ knjig na prebivalca
Po izposoji soprvi^
VOJKO POGAČAR V BREŽICAH
BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja Brežice bo danes, 6. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave z naslovom “Poetika ego transformacij” akademskega slikarja Vojka Pogačaija, razstava pa bo odprta do 2. maja. Program ob otvoritvi bo izvedel varovanec Gallusovega sklada kitarist Dejan Krušeč. Ob razstavi bodo potekala predavanja z naslovom “Barvna ciklomatika”, kjer bodo predstavljena likovnoteoretska izhodišča o barvi, predaval pa bo Vojko Pogačar. V ponedeljek, 10. aprila, bo predavanje ob 8.50, v petek, 14. aprila, ob 8. uri in ponedeljek, 24. aprila, ob 10.45. Vsa predavanja pa bodo v avditoriju Posavskega muzeja Brežice.
KOČEVJE - “V četrto sku# knjižnic, v katero je uvrščenih Z venskih knjižnic v krajih s pni1 enakim številom prebivalstva, J| izposoji knjig na prebivalca koce ,
knjižnica s skoraj 7 knjigam' _ mestu, glede obiska pa na jjfJL mestu,” je povedala ravnatelj čevske Knjižnice Ema Štrum L dodala, da so to podatki za leto Lani so kupili 2.386 knjig »"j ter 250 kosov raznega av“l?l[l(i materiala. Z ozirom na potn-bj cev bi morali kupiti okoli 3.40" ' itd., a ni prostora, kamor bi Jih* li. Zato so bili prisiljeni skraj^. j
izposojanja uspešnic na tcuci* , nekaterih obljubah pa naj bi KAJ ^ že letos dobila nove prosto’’? ^ rem mestnem jedru. Potujoč® žnice so imeli v Domu stare),, čanov v Kočevju, v Fari, Osi Podpreski.	„
Lani so imeli za otroke 23 “ L Ijic. Obiskali so jih učenci o. razredov osnovnih šol, kate ■ predstavili delo knjižnice in J * pravili ure pravljic. Osem ® ^ majhnimi otroci seje udeleži , Čanja z nerodno Avguštino to temo posneli več fotograj')’ (;. med fotografij so bile iz? ^ predstavitev za vso Slovenijo
ZA 23. SREČANJE MLADIH USTVARJALCEV
LJUBLJANA - Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje 23. srečanje mladih pesnikov in pisateljev, na katero vabi ustvarjalce, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše na dose-danjih republiških srečanjih. Prispevki (proza, poezija ali dramska dela) morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom ter poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šiframi. Poslati jih je treba do 5. maja na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 23. srečanje), Ljubljana, Štefanova 5. Območnih srečanj bo šest.
Ema Štrumbelj, ravnateljico Kočevje: “Kočevje je v časop i
drugih vesteh neupravičeno0^'
vano predvsem kot leglo nck1^
karjevem domu, kjer je bil® ^ zanih skupno le 50 fotograf)' „ Ravnateljica Štrumbljeva ^j) lja še, da imajo zaposlenih »
ničarjev, po normativih za m j
žnico pa naj bi jih imeli 1 <• ‘ p! je prostora. Ministrstvo za ^ jim je kupilo dva računalnik j
žnik, da se bodo lahko v mrežo slovenskih in svetov J žnic itd.
SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM - Razstavo pod ten!^i§ je že v decembru 1990 pripravil Muzej narodne osvoboditve v Mari0 At11 tem času obredla že kar nekaj mest po Sloveniji. Vpetek so jo dočakali Mrš m tudi v Novem mestu, kjer je bil v tistih časih pred drugo vojno zelo ^	y
nov steg skavtov na čelu z Božom Oblakom. Mnogi dolenjski naslednice te organizacije so se zbrali v Dolenjskem muzeju, jaltskih tabornikov pa je razstavi v čast zapet nekaj “taborniških "■ jZpUV spregovorila avtorica Mira Grašič, o svoji rumeni skavtski mtici v eni odr sJ/V vitrin pa je govoril tudi starosta dolenjskih tabornikov Tone GoŠnik l sredini). Razstava bo na ogled do 24. aprila. (Foto: J. Pavlin)
PRED PETIMI LETI ZASADILI LIPO - Oktet Lipa iz vsega začetka vodi Tone Strmole, ima v petih letih delovanja za nastopov na domačih prireditvah, po Sloveniji in v tujini. Njihov pe^ j zmore prek sto pesmi domačega in tujega izbora in 18 od teh so cap6' m F petkovem koncertu v polni dvorani Kulturnega doma. Večer sla violinistka Petra Gačnik in harmonikar Brane Rožman, program PaAilr Renata Mikec. Na koncu je predsednik ZKO Trebnje Mitja Prijatelj p0*1 pevcem srebrna Galusova odličja (na sliki). (Foto: J. Pavlin)
\
l
I
i
1
f
ii
8
n
v
k
ti
S;
č
n
si
4
k
3i
P
Ij
0:
01
2.
ni
tk
P'
D
lo
Za
5.1
L
to
iz
Ijs
P<
je
le
m
Bi
Pc
OS
K;
je
nt
vh
iz
re
Tl
18
os
Hi
te
8c
sr, ie, av
V
ti,
Pl,
8.
hi,
ro
JE
S
Bt
Ig
ca
upi'
24*
blii»
•H
!e<*
ittl
ruge
cal>’
brc^-
■vi*
eh»
m
ihraf
alif
lni-f
p v s» M
niči*
i
rin1*
>*
;llif
in(p
,0*

dežurni
Poročajo
uri» “Pitomače Up'?v 'i 41-letncga Mira B. zadnjem 7?' pre8'edu vozila so na
4okolinof S °^rili P°tOValk° z 'i so obvešun " nefablaga-Policis'
".KS"*'11*1'«
»Mi&VBREZKRm.iM-lu,. 1993 na hTnl K^kcgajc vzaeetku leta februariab|Ptkl prl lckoči račun- Do mita, 10 tehnSJCpOSloVal v okviru 'i'
30 čekov L m 3J,pa.je dal v Promet
imel kritjaP 0 000 ar)ev’ čcprav n'
ME)00po|^^ prelivom čez narodnem	S° 27'marca na med-
va5keniu Hr- ^n,C,rl Prel'°tlu Vinica hr-kosov7ov^ Janu E S- zasegli več
lopu v dr, '83 S,rcliva' ker ga ob vs-
srečalssodnl’ ni pr,javi|. zato se bo
lZHi«Sn,,fe?,zaprek>*ke-
iasu od25^doMUDEL DENAR - V rilec V Gnrn 1 2 „ .arca je neznan sto-S,a''ovan"Wod5umberkU prišel v 40.000 tolarjev ‘Z °marC ukradel
KIRNFs?ddXAL AVTO nA PAR-30 marca •KOSTORU - V četrtek, Prostore v UI K m"3"60,"3 Parki™em •ju Z ostrim C' ^Jlrana Jarca v Črnom-°sebni avto	T poSkodoval
24. do 27 E ENI STROJ - v času od
as,tšR?pssas
SSPS
Ion, ie ne 'Med 3 ’ "tarcem in 1. apri-Zar v r*- eznancc vlomil v trgovino Ba-S.00oVr mlju in iz biagajne ukradel Lastn ° a.rjcv’1Z P°llc P3 več kavbojk. Majev° LMjeoškodoval za 30.000
izCeŠLENICPP0GLAVI-A.K.
'jen karnfv L°8?JC lUcmcljeno osum-P°5kodbe ifp83 d5jania lahke telesne Je sprii . \ /J.eT aprila potem, kose
l<*	IZ UU čnipoa
C^TP'ŠTOLOr
brezov? 'n ?' aprilom je
ki I Police ukr??,?1 V, stanovanje in v sobi s
4
Krško n,u ,L v PRODAJALNO - KZ
neznanec v
Ustavno sodišče je sporno odločbo razveljavilo
Veljati prične 1. junija
KRŠKO - Izvršni svet Občine Krško in Državni svet sta sprožila ustavni spor glede prvega odstavka 101. člena Zakona o upravi in tretjega odstavka 99. člena Zakona o lokalni samoupravi. Ustavno sodišče je odločilo, da se omenjena odstavka razveljavita, razveljavitev pa začne učinkovati 1. junija letos. Po mnenju IS Občine Krško določba 1. odstavka 101. člena Zakona prenaša na državo vse funkcije prejšnjih občin, kar ni v skladu s 140. členom Ustave. V Zakonu o lokalni samoupravi so bile sicer določene temeljne naloge občine, vendar niso točno naštete, tako da po mnenju IS občine Krško Zakon omogoča podržavljcnje vseh nalog novih občin.
Za razveljavitev z odloženim rokom se je Ustavno sodišče odločilo zato, da se ublažijo posledice razveljavitve 101. člena Zakona, ki bi nastale, če bi vse občinske naloge takoj prešle nazaj na nove občine. Mnoge med njimi namreč niti še niso usposobljene za prevzem funkcij, saj še nimajo sprejetih statutov in drugih splošnih aktov in ne organizirane uprave. Ustavno sodišče je sprejelo razveljavitev z odloženim rokom tudi zato, da bi Državni zbor v tem času lahko z zakonom nadomestil razveljavljeno določbo tako, da določi posamične pristojnosti in naloge, kijih prevzame država. Če Državni zbor do 1. junija ne bo določil pristojnosti, bodo od dneva pričetka učinkovanja razveljavitve občine same na podlagi 140. člena Ustave in na podlagi 21. in 22. člena Zakona o lokalni samoupravi prevzele opravljanje upravnih nalog, ki spadajo v njihovo izvirno pristojnost.
T G.
ODNESEL BLAGAJNO
BREŽINA - Neznanec je v jutranjih urah 1. aprila z neznanim predmetom vdrl skozi vhodna vrata bifeja pri Jožici v Brežini. Odnesel je blagajno vehkosti 50 x 40 x 10 cm, ki je bila priključena na računalnik in se odpira s pomočjo kode. V blagajni je bi o 52.000 tolarjev. Iz skladišča je odnesel še 420 škatlic cigaret.
V naravnem okolju vožnja z vozili prepovedana
Do 500.000 tolaijev kazni
V Sloveniji je 1. aprila začela veljati uredba, ki prepoveduje vožnjo z vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju. Tako so vožnja, ustavljanje, parkiranje in organiziranje vožnje prepovedani na vseh površinah zunaj naselji in vseh vrst cest ter izven kolovozov in poljskih poti. Prepoved velja tudi za planinske in gozdne poti. Parkiranje in ustavljanje sta dovoljena največ 5 metrov od vozišča, če je to v skladu s predpisi in lastnikom zemjjišča.
Prepoved ne velja za službene vožnje določenih državnih organov in kmetijska dela, gospodarjenje z gozdovi, reševanje ob nesrečah ter pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini. Prepovedano je tudi organiziranje voženj za testne, kros, športne, tekmovalne in reklamne vožnje na gozdnih in makadamskih cestah v gozdnem prostoru in na cestah v naravnih ter gozdnih rezervatih, narodnih, regijskih in krajinskih parkih, vodni rezervatih, varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Za nespoštovanje tega predpisa so denarne kazni od 10.000 do 500.000 tolarjev.
“POBEGU” MAZUT USTAVILA ELEKTRARNA VRHOVO
HRASTNIK - V soboto popoldne je iz rezervoarjev steklarne v Hrastniku steklo več deset kubičnih metrov mazuta, ki se je zlil tudi v Savo, Zaustavil ga je šele jez hidroelektrarne Vrhovo. Ekipe, ki so takoj prispele na kraj ekološke katastrofe in so skušale z različnimi sredstvi odstraniti mazutni madež, so bile v ponedeljek še na delu. Kot so sporočili iz steklarne, je mazut iztekel zaradi tgjka v ventilu.
Tri leta za poskus umora
Robert Hudorovič ustrelil v glavo Romana Tivadarja

le 'ricd Dr^r!"'C0 3 V Vclikcm Trnu, "cznanec „ Jlm Vlkend<>m obiskal vh°dna vran\VZVOJd odprl enokrilna ‘ztrgovine Lin ’ V?dlJ0 v manjši bife in
Ur„D0 SMRTI UVOZIL PEŠCA
P°nedelfekSiKE POLJANE - V
29-|etniRk’MaPrila’ob20-4°je
avto iz ,lz Semiča vozil
J*ega pešca?3?!1 trč‘' v 55-let-
P0Sk0db rL 5Ča' Zaradi hudih
Unir|, p 'c na kraju nezgode
tam
toalv?° '.N KOLO z M°-
sSS ši. 1 d? stanovanjske hiše Pod
V?T|<Ok Sr?5k'bolnišnici.
Ii{ lck 3l S1KEL PRED AVTO-r<*i,Ulija ’°,h 12-35je '>aCes-S.lavko S- vozil po w<&ervUa mZ B.režic- Blizu bencin-8>kanenar?UjCz d«ne strani s
A-K tmKPredvozilos,.ek!a
LJUBLJANA, KOČEVJE - Poročali smo že o prepiru med Romoma 18. novembra lani, ki seje v Ulici heroja Marinclja v Kočevju končal tako, daje 22-letni Robert Hudorovič prislonil k ustom 20-letnega Romana Tivadarja pištolo in sprožil. Krogla je Romana hudo ranila in mu izbila štiri zobe. Roman je pobegnil, Hudorovič pa je nameraval še streljati za njim, a je pištola zatajila.
Veliki senat okrožnega sodišča v Ljubljani je o tem dogodku razsojal 29. marca. Roberta Hudoroviča je spoznal za krivega in mu prisodil tri leta zapora. Senat je upošteval nekatera omilitvena določila, saj je sicer za tako dejanje - šlo je za poskus umora - zagrožena najmanjša kazen pet let zapora.
Na obravnavi sta obe strani različno prikazovali dogodke tistega usodnega večera. Sodišče je bolj verjelo oškodovancu in njegovim pričam, ki niso spreminjale izjav, danih v času trajanja postopka. To pa ne velja za obdolženega, ki pa mu je sodišče upoštevalo nekatere olajševalne okoliščine, predvsem, da je bil
'V Vs^A vožnja z motor.
BregR° lokalnj? drez'e vozil motorno
fj C^Ok;
'z Drnovega proti Zlni hipodroma je zaradi
v	'"O
prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v levo in oplazil drevo. Pri tem sta se voznik in sopotnik 16-letni D.
0.	iz Brežic hudo poškodovala.
NEPREVIDNO ZAVIJANJE - V nedeljo, 2. aprila, ob 16.30 se je po magistralni cesti Krško - Drnovo s kolesom z motorjem peljal 72-letni Vinko Š. z Drnovega. Ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom 27-letni Robert
1.	iz Šutnc in pričel voznika kolesa z motoijem prehitevati, je ta začel z mo-toijcm zavijati v levo, ne da bi nakazal smer. Vozili sta trčili, voznik kolesa z motorjem pa je padel in se hudo poškodoval.
IZSILIL PREDNOST - V nedeljo,
2.	aprila, ob 16.20 seje 67-letni Alojzij G. iz Nove vasi ob Sotli vozil iz Krškega proti Brežicam. V križišču v Pohanci je hotel izsiliti prednosti pred 61-lctnim avtomobilistom Janezom K. z Gore in se pri tem hudo poškodoval, čeprav je imel na sebi čelado.
po dolenjski deželi
•	Na mejo pogosto prihajajo ljudje, ki v avtomobilih skrivajo predmete pred tamkajšnjimi uslužbenci. Za skrivanje se poslužujejo najrazličnejših kotičkov. Nekdo je samokres znamke Crvena Zastava M 57 na mejnem prehodu Obrežje “spravil" kar v betonsko oviro, našla pa ga je tam zaposlena delavka.
•	Nekateri pištole skrivajo, drugi pa jih tudi uporabijo, pa ne na mejnem prehodu, ampak v Črnomlju. Tako je 40-letni M. D. iz Gradca 31. marca zvečer, ko je opravljal delo vratarja v tovarni LESO v Črnomlju, s pištolo prisilil dva delavca, ki sta lastnika obrata, da odpreta prtljažnik vozila. Prestrašena sta to tudi storila. Policisti so osumljencu plinsko pištolo zasegli.
•	Nešportno se je obnašel tisti neznanec, ki je v noči na 30. marec vlomil v bife nogometnega kluba Bela krajina v Črnomlju. Odnesel je glasbeni stolp, očitno pa ima močno željo po kajenju, saj si je nabral 100 najrazličnejših cigaret. Da mu ob kajenju ne bo dolgčas, pa mu je odnesel tudi nekaj brezalkoholne pijače in igralni aparat.
Lani v občini Trebnje 7 samomorov
Varnostne razmere ugodne - Za četrtino manj kršitev javega reda in miru - Število prometnih nezgod približno takšno kot leto prej - Manj kaznivih dejanj
TREBNJE - V lanskem letu so na policijski postaji Trebnje obravnavali 60 prometnih nesreč s hujšimi poškodbami oseb, kar je toliko kot leto prej, od tega je bilo 14 nezgod na cesti Ml, kijih praviloma obravnava postaja prometne policije Novo mesto. Lani sta na regionalnih in lokalnih cestah v trebanjski občini v prometnih nesrečah umrli dve osebi: pešec in sopotnik na zadnjem sedežu, tri smrtne žrtve pa je zahtevala magistralna cesta.
Najpogostejši vzroki nesreč so izsiljevanje prednosti, hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje, posredni vzroki nezgod pa so tudi vožnje pod vplivom alkohola. Največ nezgod s hujšimi posledicami se je zgodilo med 12. in 18. uro in v juliju in septembru. Lani so zabeležili 333 nezgod z materialno škodo. Kot je povedal
Janez Kukec
komandir policijske postaje Trebnje Janez Kukec, so bile varnostne razmere v lanskem letu ugodne, prav
ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
DEČNA SELA - V torek, 28. marca, je prišlo pri Jožetu K. iz Dečnih sel do požara na gospodarskem poslopju. Jože je ob molzenju krav zaslišal prasketanje ognja na lesenem stropu gospodarskega poslopja. Ogenj je skušal pogasiti sam, vendar mu to ni uspelo in požarje uničil 12 x 10 metrov veliko poslopje. Lastniku je uspelo na varno spraviti živino in orodje, zgorelo pa je 10 ton krme. Vzrok požara še ni znan, škode pa je za 400.000 tolaijev.
v strahu pred družino Tivadar in da je bila usodnega večera njegova zmožnost razumske presoje čustvenih stanj oslabljena, vendar ne bistveno, kar je ugotovil sodni izvedenec psihiater.
Sodba še ni pravnomočna in sodišče je obsojenemu podaljšala pripor do pravnomočnosti sodbe. Oškodovanca pa so z odškodninskim zahtevkom napotili na pot pravde. Robert Hudorovič je zaprosil za predčasno prestajanje kazni.
UKRADEL EKG APARAT
TREBNJE-V času od 27. do 28. marca je neznanec vlomil v Zdravstveni dom v Trebnjem in ukradel EKG aparat S tem dejanjem Je zdravstveni dom oškodoval za 256.000 tolarjev. Policisti storilca še iščejo.
NIC NESREČ V TEDNU VARNOSTI
KOČEVJE - V mednarodnem oz. evropskem tednu prometne varnosti od 27. marca do 3. aprila v kočevski občini ni bilo prometnih nesreč, v katerih bi bili poškodovani ljudje. Policisti so tudi z radarjem merili hitrosti vozil pri šolah, ugotovili kar precej kršitev prometnih predpisov in voznikom izrekli preko 30 raznih ukrepov. Posebno pozornost so posvetili tudi mladim voznikom koles in koles z motoijem, pregledali so opremljenost cest z znaki, urejenost pločnikov in se o ugotovljenem pogovorili s predstavniki Republiške direkcije za ceste, z županom, s člani sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in drugimi, tudi z vodji prometnih krožkov na šolah.
Kočevska stranpota
DOLARJI NISO BILI PONAREJENI - S pošte v Fari so 28. marca obvestili policijo, da skuša neznanec zamenjati ponarejene dolarje. Ugotovljeno je bilo, da dolarji niso ponarejeni.
PREURNA NOVOMEŠČANKA -D. M. iz Novega mesta je 30. marca ob 18. uri prehitro pripeljala v ovinek na regionalni cesti pri Starem Logu, da jo je zaneslo v obcestno ograjo. Na avtu je za 180.000 tolaijev škode, ženski pa na srečo ni bilo nič.
KRADLA BENCIN - Dežurni varnostnik je 30. marca malo pred polnočjo zalotil dva, ki sta na parkirišču pri občinski stavbi kradla bencin iz osebnega avtomobila. Čeprav sta pobegnila, so ju policisti hitro dobili in ugotovili, da sta to B. B. in J. S., oba iz Kočevja.
KJE SO MARKE? - 2.100 DEM je pogrešil 31. marca zvečer Č. M. iz Cvišletjev pri Kočevju. Imel jih je varno spravljene v omari, saj bankam očitno ne kaže zaupati. Policisti še poizvedujejo, kam naj bi marke izginile.
tako to potrjujejo statistični podatki za prvo trimesečje letošnjega leta.
V občini Trebnje se je lani v primerjavi z letom prej izboljšalo stanje na področju javega reda in miru, saj so obravnavali 407 prekrškov, kar je 23 odstotkov manj kot leto prej. Viden upad prekrškov je po Zakonu o javnem redu in miru, in sicer: prekrškov prepiranja in vpitja za tretjino in po odloku v občini Trebnje za 41 odstotkov manj kot v letu 1993. Manj kršitev javnega reda in miruje bilo tudi v zadnjih novoletnih prazni-
ZGORELA 2 HEKTARJA GOZDA
KRŠKO - V ponedeljek je prišlo do požara v gozdu na Gorjancih ob meji s Hrvaško, ki je last Ivana K. in Franca B. Pri požaru je zgorelo 2 he-ktaija gozda, in sicer listja, podrastja in suhega vejevja. Gasilci so požar omejili in pogasili. Vzrok požara je bilo kutjenje na travniku, ogenj pa se je zaradi vetra razširil še v gozd.
OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA KAPELE
KAPELE - Gasilsko društvo Kapele vabi v soboto, 8. aprila, ob 19. uri v gasilski dom, kjer bo redni letni občni zbor, otvoritev obnovljene dvorane in prevzem nove motorne brizgalne. Svečanost sodi v okvir praznovanja 70-letnice gasilske organizacije v Kapelah, ki jo bo društvo praznovalo prihodnje leto.
kih, na kar je vplivalo preventivno delo policije in opozarjanje medijev na posledice uporabe pirotehničnih sredstev. Največ prekrškov je bilo storjenih med 18. in 24. uro. Kljub odvijanju večjih javnih prireditev lani niso obravnavali hujših oz. množičnih kršitev.
Lani so v trebanjski občini obravnavali 7 samomorov, leto prej 13, kar statistično pomeni, da so v okviru uprave na samem vrhu tovrstnih dogodkov. Starost oseb, ki storijo samomor, je 30 do 40 let ter 60 do 70 let. Najpogostejši vzroki so psihične stiske, bolezni in alkohol.
Lani so obravnavali 326 kaznivih dejanj, kar pomeni v primerjavi z letom prej 15-odstoten padec. Upad je viden predvsem pri tatvinah in gozdnih tatvinah, porast pa je bil zabeležen pri goljufijah, odvzemu motornih vozil in lahkih telesnih poškodbah. Obravnavali so tudi 3 rope, 3 roparske tatvine in 3 hude telesne poškodbe. Zabeležili so 10 vlomov v vozila, kjer so si vlomilci prilaščali predvsem vrednostne, tehnične predmete in denar.
Na področju mladoletniške kriminalitete so obravnavali 25 kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z letom prej manj. Neraziskanost kaznivih dejanj je bila v letu 1994 29,2-odstotna, od povprečne raziskanosti uprav za notranje zadeve pa ima trebanjska policijska postaja 1,5 odst. boljši rezultat.
T. GAZVODA
NAŠLI MRTVEGA
KOČEVJE - 2. aprila so našli ob stezi med Podplanino in Čab-rom mrtvega M. F. iz Podpla-nine. Zdravnik je ugotovil, daje pokojnik mrtev že najmanj dva dni in da na njem ni znakov nasilja. Očitno je smrt nastopila zaradi zloma vratnega dela hrbtenice, ker je nesrečno padel.
SMRT MED
PRIPRAVLJANJEM DRV
MRZLAVA VAS - V soboto, L aprila, sta 69-letni Franc L. in 66-letni Vinko B. iz Mrzlave vasi v gozdu pripravljala drva. Dve drevesi je že prej podrl veter, zato sta ju hotela razžagati. Okoli 10.30 se je pri žaganju debla Francu motorna žaga v deblu tik nad koreninami zataknila. Žago sta odstranila tako, da sta v deblo zabila železni klin. Ko je Franc s klinom prebil deblo, se je že izruti panj drevesa s koreninami, zemljo in večjim kamenjem (skupnj za 2 kubična metra) sprostil in skotalil po pobočju preko Franca, daje zaradi poškodb na krnju nezgode umrl.
NEVARNOST SPOMI^ADANSKJH POŽAROV! - Kako ne\’amo je spomladansko kurjenje, je občutil tudi A. L. iz Stavče vasi, ko je čistil in požigal pašnik. Ogenj seje razširil in na pomoč je moral poklicati gasilce z Dvora. Na srečo so požar pogasili občani, ki so bili v bližini. Večje materialne škode ni bilo. (Foto: S. Mirtič)
Cestni in kulturni križ
Slovenske ceste so krvave. Na njih vsako leto umre okoli 500 ljudi, se pravi 250 na milijon prebivalcev. V razviti Evropi je to število skoraj za polovico manjše - tam na cestah umre 140 ljudi na milijon prebivalcev. Krive so temu tudi naše slabe ceste, kar izrabljajo tisti, ki bi radi na vsak način našo deželo razkosali z avtocestami. Avtocest pa ni mogoče potegniti do vsakega mesta in vasi, poleg tega ljudje ne ubijajo ceste, ampak jih ubijajo ljudje, njihova nestrpnost, objestnost in brezbrižen odnos do svojega in tujega življenja. Nedavno je človek, ki vodi tako imenovano šolo vame vožnje (pod tem razume divjaški način vožnje z avtomobili) zgroženo vzkliknil: “Šele sedaj vidim, kdo vse mi vsak dan vozi nasproti!"
Lani je bilo v Sloveniji 790.000 motornih vozil, od tega 657.000 osebnih avtomobilov. Povprečen slovenski avto je star 7 let in pol, ima motor s 1.255 ccm prostornine in z močjo 43,6 kilovata. Tudi oprema novejših avtomobilov pri nas je mo-
čno oskubena, kar gre v veliki meri tudi na račun varnosti. 2,5 odst. avtomobilov, ki vozijo po Sloveniji, je starejših od 20 let, skoraj četrtina pa je starejših od 10 let. Tehnični pregled je enkrat na leto, tri dni za tem pa... V razvitem svetu velja, da je življenjska doba avtomobila 6 let. Do pred kratkim je naša pametna država dovoljevala uvoz starih avtomobilov in tako smo postajali evropski avtomobilistični odpad. Sedaj se to seli na Hrvaško. Ceste so slabe, kultura, vozniška in splošna, še slabša, 500 mrtvih vsako leto pa je za tako velik in ploden narod, kot je slovenski, očitno zanemarljivo število. Da ne govorimo o hudo poškodovanih, uničenih mladostih, izgubljenih naj-plodovitejših letih in zagrenjenih zrelih življenjskih obdobjih. Kaj šele o grozljivi gospodarski škodi.
Vlada pa gradi avtocestni križ. Nanj bo razpela ubogo Slovenijo, pomolila [xxl njim in odbrzeli bomo v še temnejšo prihodnost.
A. BARTEU

• ATLETIKA-S sezono so začeli tudi člani Maratonskega kluba Kočevje. Na sobotni tekmi Belnike v Ljubljani sta Franc Kocijančič in Matija Ozanič osvojila drugo mesto, Igor Martič je bil v svoji kategoriji peti. Martič in Ozanič se pripravljata za mednarodni maratonski tek, ki bo 23. aprila na Dunaju. (M. G.)
• KEGLJANJE-Na klubskem prvenstvu sevniških kegljačev je s 4864 zmagal Miloš Matič, na lestvici pa mu sledijo: 2. Kovačič 4706,3. Koprivnik 4664 in 4. Vanič 4554. (N. G.)
KEGLJANJE - Milena Veber, keg-Ijavka trebanjskega Mercatorja, je na državnem prvenstvu na Jesenicah podrla 808 kegljev in si s tem zagotovila nastop v finalu. (N. G.)
Kevo letos spet meče rekorde
Državni rekord Brežičana
BREŽICE - V soboto je skupina atletov brežiškega Fita nastopila-nd mednarodnem atletskem mitingu v Zagrebu in dosegla vrsto odličnih izidov, najbolj pa se je izkazal metalec kladiva Vladimir Kevo, ki je lani trikrat popravil državni rekord, nazadnje 7. junija v Zagrebu na EAA mitingu, ko je njegovo orodje letelo natanko 67 m daleč. Očitno je Vlado pozimi, ko ima-
Vlado Kevo
jo atleti praviloma najtežje treninge, spet dobro dela, tako da je letošnjo sezono lahko začel tam, kjer je končal lansko - z rekordom v Zagrebu. Tokrat je njegovo kladivo letelo 67,50 m daleč, dobro pa so tekmovali tudi ostali brežiški atleti.
Branko Grubič je v metu kladiva z osebnim rekordom (58,64 m) zasedel 3. mesto, Robert Lesar pa je bil peti (50,48). med mlajšimi mladinci je Silvo Jogič vrgel 5-kilogramsko kladivo 50,52 m, Vernes Mešič 42,08 m, pionir Primož Kozmus pa 41,1 m. Ivan Kostevec je v skoku ob palici preskočil 4 m.
Gleženj pokopal nesojene prvake
Odlične predstave mladih košarkarjev na kadetskem finalu v Novem mestu - Poškodba Matjaža Smodiša vrgla s tira domače moštvo - Prvaki so postali kadeti Litostroja Slovana
NOVO MESTO - Finalni turnir kadetskega državnega prvenstva v košarki v Novem mestu je bil osrednji športni dogodek minulega tedna na Dolenjskem, mojstrovine mladih košarkarjev pa so na tribuno novomeške športne dvorane privabile toliko gledalcev, kot jih na kateri izmed športnih prireditev že dolgo ni bilo. Žal so domači kadeti osvojili le tretje mesto, naslov državnih prvakov pa je pripadel ljubljanskemu Litostroju Slovanu.
Če se ne bi že v petek na prvi tekmi poškodoval najboljši slovenski košarkar v tej starostni skupini Novomeščan Matjaž Smodiš, bi bili domačini vsaj za mesto višje, če že ne bi osvojili naslova državnih prvakov, ki si.ga je mlada vrsta trenerja Slavka Kovačeviča tako vroče želela.
KEGLJAŠKE LIGE KONČANE
Oni pa še kar naprej zmagujejo
Krka odlično v Opatiji
NOVO MESTO - Konec minulega tedna so kolesarji novomeške Krke tekmovali na 155 km dolgem 8. memorialu Zambeli v Opatiji. Prva članska vrsta sicer ni vrtela pedal z vso močjo, saj ji je tokratni nastop pomenil predvsem dober trenig, a seji kljub temu nihče ni mogel približati in kar trije krkaši so stali na zmagovalnih stopničkah. Zmagal je Sandi Papež, drugi je bil Branko Filip - za Sandijem je zaostal za 11 sekund - tretji je bi bolgarski kolesar Pavel Šumanov, ki letos vozi v zelenem dresu novomeške Krke in je bil tokrat najboljši tudi v seštevku letečih ciljev - Bogdan Fink je bil peti, zmagovalec gorskih ciljev Bogdan Ravbar osmi in junak Normandije Gorazd Štangelj enajsti.
Med starejšimi mladinci - njihova proga je bila dolga 95 km - je zmagal Italijan Segat, Andrej Filip je bil četrti, med mlajšimi mladinci (55 km) pa je zmagal rogovec Darko Mrvar; od Novomeščanov je bil Peter Ribič drugi in Matevž Šuštaršič peti. Pionirji so tekmovali na 16 km dolgi progi, ki jo je najhitreje prevozil kolesar puljskega Siporexa Igor Vlaisavljevič, Jure Zrimšek je bil drugi, Logar pa tretji.
DOMAČE VODE NISO POMAGALE - Veslači Straškega rafting kluba Gim-pex so od tekmovanja, ki so ga v nedeljo pripravili na Krki med Zagradcem in Draščo vasjo, veliko pričakovali, vendar se jim računi niso sešli tako, kot so si želeli. Ker so se letos na prvih dveh tekmah za državno prvenstvo ušteli, saj so začeli prehitro, so tokrat na začetku veslali nekoliko počasneje in na vmesnem merjenju časa zaostajali približno 10 sekund ter potem pospešili, da bi zmagali. Ko so prišli na cilj, so presenečeni ugotovili, da jih je moštvo Bobra premagalo za 24 sekund, Desk Royal za 19 sekund, Vančar pa je zaostal za njimi le za nekaj stotink sekunde. Mladinsko moštvo Gimpexa je doseglo deseti, najmlajši pa 16. čas med 18 moštvi iz Slovenije in Hrvaške. Po treh tekmah v spustu je Gimpex tretji, v skupnem vrstnem redu, kjer so prištete tudi slalomske točke, pa so Stražani četrti. Tekmovanje na Krki sije ogledalo blizu tisoč gledalcev. (Foto: 1. Vidmar)
točk, Novo mesto 92 pa je zmagalo z 92:58, kar je bila najvišja zmaga na turnirju. Žal si je Smodiš nekaj minut pred koncem srečanja zvil gleženj in turnirje bil zanj končan.
Turnir se je začel v petek, na prvi tekmi pa so kadeti Litostroja Slovana premagali škofjeloško Loko Kavo z 92:85. Na drugi tekmi so svoje pravo znanje prvič in zadnjič na tem turnirju pokazali Novomeščani. Matjaž Smodiš je na srečanju z mariborsko Bavario Woltex-om kraljeval pod košem, dosegel 25 točk in kot za šalo delil blokade ter prestrezal odbite žoge. Ob njem seje lahko razigral tudi kapetan novomeškega moštva Uroš Jazbec, ki je dosegel 26
Prav to, da v moštvu ni bilo Smodiša, je v soboto dalo krila Škofjeločanom, domači košarkarji pa so igrali prestrašeno, tako daje Brane Savič kot za šalo prodiral pod domači koš in dose-
gel 38 točk, center Matevž Justin pa je zbral 30 točk, kar je bilo dovolj za zmago Škofjeločanov z 81:70 (37:35). Od domačih košarkarjev sta največ točk dosegla Edo Amf (16) in Miha Petrov (20). Na drugi sobotni tekmi je Slovan premagal Mariborčane s 84:61._
V nedeljo so na prvi tekmi Škofje-ločani premagali Mariborčane z 71:66 ter si tako zagotovili drugo mesto, Novomeščani pa so bili brez Smodiša povsem neenakovredni Slovanu, ki jih je povsem nadigral v vseh elementih košarkarske igre in jih premagal s 84:51 ter tako osvojil naslov državnega prvaka, Novomeščani so bili z eno zmago tretji, Mariborčani pa brez zmage četrti.
I. V.
Končana so tekmovanja v vseh državnih ligah. V drugi moški ligi je bilo Kočevje z 22 točkami odlično tretje, med ženskami so bile Kočevke z 20 točkami četrte, Krčanke pa s 15 točkami osme. V medregijski ligi zahod je med moškimi Ribnica z 19 točkami peta, Grosuplje z 12 točkami pa pa osmo. V vzhodni skupini je novinec črnomaljski Rudar zbral 14 točk in tako s sedmim mestom obstal v ligi, med ženskami pa so kegljavke trebanjskega Mercatorja z 12 točkami pristale na 4. mestu. (N. G.)
Dragocena zmaga Interieija
Po zmagi nad Pivovarno Laško imajo Krčani še možnost osvojiti celo prvo mesto - Se tri tekme^
KRŠKO - Sobotna tekma Interi-erja in Pivovarne Laško je bila za Krčane izjemno pomembna, saj bi si v primeru poraza skoraj že zaprli vrata za napredovanje v A-l ligo. Že med tednom so Krčani nesrečno s 65:68 izgubili tekmo z Iskro Litusom v Litiji in še en podoben spodrsljaj bi jih lahko drago stal; v podobnem položaju kot Interjer pa je bila tudi Pivovarna Laško, ki jo je poraz v Krškem potisnil na neobelavno šesto mesto.
Tekmo s Pivovarno Laško so Krčani dobro začeli in povedli s 6:0, gostje pa so hitro ujeli korak z domačim moštvom, na polovici polčasa so izenačili in do 17. minute vodili z okoli petimi točkami razlike. Zadnje tri minute prvega polčasa je bila igra povsem v rokah Krčanov, ki so dosegli delni izid 12:0 in odšli na odmor s 7 točkami prednosti.
Prva polovica drugega polčasa je minila v izredno izenačeni, trdi in na trenutke celo grobi igri, sedem minut pred koncem srečanja pa so tekmo odločili trije hitri protinapadi z zabijanjem, ki so dali krila domačemu moštvu. Do konca srečanja so Krčani igrali precej sproščeno in vztrajno
večali razliko ter tekmo dobili z 79:65. Točke za Interier so dosegu-
Stevens 25, Kraljevič 16, Šantelj 10. Ademi 9, Žaturoski in Samar 8 I* Rozman 3. Krčani so na lestvici do konca pa so le še tri tekme, ta110 da imajo Krčani še možnost, da OS' vojijo celo prvo mesto, za katerim sedaj zaostajajo le za točko.
I.V-
V
PC
nc
sk
Pn
MLADI MOJSTRI - Štiri najboljše kadetske košarkarske ekipe so konec minulega tedna v novomeški športni dvorani dokazale, da v Sloveniji raste nov rod odličnih košarkarjev, saj so fantje kljub mladosti pokazali, da jim tehnika in taktika košarkarske igre ni tuja. Ker se je najboljši med njimi, Matjaž Smodiš, poškodoval, je njegovo mesto v novomeški ekipi zasedel Danijel Duranovič (v temnem dresu), ki pa se ni mogel enakovredno meriti z višjimi in močnejšimi igralci Slovana (v belih dresih). (Foto: I. Vidmar)
Odbojkaiji tik pred koncem
Novomeščanke bodo verjetno četrte, Novomeščani pa šesti v državi - Čudežne zmage kočevskega Lika Tilie
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so že med tednom gostovale na Bledu in srečanje, ki bi jih lahko še popeljalo na veliki finale državnega prvenstva, izgubile z 0:3. V soboto so se za tretje mesto doma prvič pomerile s Celjem in izgubile z 1:3, čeprav so Celjanke pred tem dvakrat premagale. Če so izgubile tudi včeraj v Celju, so končno četrte, če pa so slučajno zmagale, bo o tretjem mestu odločala sobotna tekma v novomeški športni dvorani. Tudi če novomeškim odbojkaricam tokrat ne bi uspelo, so letos naredile veliko več, kot so upale in pričakovale pred prvenstvom, saj so
tomerom, ki bo na koncu peti v državi, saj ga Pionir niti ob morebitni zmagi ne more prehiteti.
RADI BI IMELI JADRNICO - Člani pred dobrim letom ustanovljenega]^J ; nega kluba Novo mesto so se v petek zbrali na prvem rednem letnem sIli^ zboru, na katerem so prvo leto delovanja dobro ocenili. Denar, ki so gfl <i $aiJ1 članarinami in redkimi prispevki pokroviteljev, so porabili Pre" 2^m -i^|
izobraževanje, udeležili pa so se tudi že prve prave jadralne regate. N mA ; jadrajo le na zasebnih jadrnicah članov kluba in sposojenih plovilih' le 11
klubske jadrnice cilj, ki so si ga zastavili za naslednje leto. (Foto: 1. K)
Elanu tokrat točka, Gaj spet br$
Novomeški nogometaši so drugo točko izgubili tudi po zaslugi sodnika - Še je >n
Potil
sken
oset
rjtzri
šolsl
21 u
jt«* <ioD
• ČUDEŽ V KOČEVJU-Le malokdo je verjel, da bodo odbojkarice Lik Tilie po dvajsetih zaporednih porazih na letošnjem prvenstvu zbrale toliko moči in v končnici prvenstva, kjer se potegujejo za obstanek v A-l ligi, kar trikrat zmagale. Sobotna tekma proti trenutno drugouvrščeni Zgornji Savinjski je bila odločilna. Kočevke so navdušile z borbenostjo v drugem in tretjem nizu, ko so popolnoma strle odpor gostij. Čeprav ni igrala tako kot v starih časih, je Maja Uran velika okrepitev za ekipo, predvsem za igro na mreži. (M. G.)
na obstanek • Kočevci so že drugič zapored izgubili - Popolnoma oskubljeno ^°Pj
NOVO MESTO, KOČEVJE - Šele sedqj je jasno, kaj je novomeški nogomet-	stave. Težave so se začele p(^,^a|cč| Le v
ni klub Elan zamudil lansko poletje, ko ni pravočasno zaposlil pravega trenerja, da bi igralce, ki so ostali v skoraj bankrotiranem klubu, pravočasno pripravil na drugoligaško sezono, kajti prvi sadovi dobrega dela trenerja Klinčarovskega se kažejo šele sedaj, ko je verjetno kljub dobrim izidom že prepozno.
saj je Gaj ostal brez sedmih prV(,
P°tivjL?i sam«
na 'g.rT/pf«
prvega moštva, ki so	:
kartonov ali poškodb, na igr"tar-" 'ed!Mta '
Železničar je vsekakor moštvo, ki sodi med ekipe sredine drugoligaške
MEŽNAR ZA ZAČETEK DRUGI
celo sezono igrale izredno stabilno in brez večjih nihanj v igri. Več, kot so, dejansko ne bi mogle doseči.
Pionir je prejšnji teden dvakrat zmagal in si tako zagotovil šesto mesto v državi. V sredo je v domači športni dvorani s 3:0 premagal blejsko Minol-to, v soboto pa v Žirovnici nekoliko težje Fl-Prom s 3:2. Včeraj je doma igral s Kamnikom, v soboto pa se bo v gosteh pomeril s prvouvrščenim Lju-
NOVO MESTO - V nedeljo so se slovenski motokrosisti zbrali v Batujah pri Novi Gorici in se prvič letos pomerili v stadionskem motokrosu. Lanski državni prvak, Novomeščan Ludvik Mežnar, je na prvi dirki v razredu do 125 ccm zmagal, na drugi pa ga je prehitel Roman Jelen, ki je tako z enekim številom točk osvojil prvo mesto. Oba sta skupaj s tekmovalci razreda do 250 ccm nastopila tudi v super finalu, kjer je zmagal najboljši slovenski motokrosist Jani Sitar, Ludvik Mežnar pa je bil tokrat četrti.
lestvice tudi po kakovosti, a so ga v nedeljo Novomeščani povsem nadigrali in le po nesreči izgubili še drugo točko, pri tem pa je imel prste vmes tudi glavni sodnik, ki v drugem polčasu po očitnem prekršku v 16-metrskem prostoru ni dosodil 11-metrovke. Novomeščani so polni moči ves čas napadali, vendar je šele Martinovič v 73 minuti z zadetkom po strelu z glavo kronal premoč domačega moštva, gostje pa so po prostem strelu, ki ga je izvajal Stanič, pet minut kasneje izenačili. Novomeščani so se z 9 točkami približali Steklarju in Bcltransu na tri točke, in če bodo nadaljevali tako, kot so začeli, ni nemogoče, da obe moštvi nc prehitijo.
moral stopiti celo trener J«d- jjgij> . ca, vendar so kočevski nogome <1 Sn
temu sami krivi za poraz z 1 'J*^Ul
to da bi s poudarjeno igro v 0 rfj ^ čakali na svojo priložnost, so s. r(£j(t| j
potrebnem odprli in prcp°c^njpSe^ ^
tri zadetke. Prvega je z glaV°koj
Srovin že v 12. minuti, poteh’ h$ta]
spal nekdo izmed obrambnih >&s)j£ji nel^ Po prejetem zadetku so im^h»aje<,l i
-	-	rnv< I
dve lepi priložnosti, domačo v
mudil Fartek.	■ jfff, h
Dogovor v polčasu očitno ■ pjF "rav intakoj po začetku so prejeli dn*Estav| pa še tretji zadetek. Oba Je, pre, Martini na isti način. Na desn> d# j , bilo domačih igralcev in žog0 J . get/ «. 1 porinil v Šolajevo mrežo. 16-JC	^ _ L st
Kužnik, ki je nase opozoril že h® pjtJ Obn«
Če so nogometaši Gaja pred tednom proti Olimpiji igrali odlično in z borbenostjo navdušili gledalce, pa je bila njihova igra v nedeljo proti Donit filtrom le bleda senca nogometne pred-
proti Olimpiji, pa je pet koncem tekme dosegel času' s,s«, : za Gaj. Dva zaporedna pot&Jftr lik opomin pred tekmo z Aj ptf saj bo odslej vsako srečanje 1	. f
ločilnega pomena za obstan^ ^ fJT
ROKOMETNE NOVICE
V obeh skupinah druge rokometne lige so odigrali srečanja zadnjega kroga rednega dela prvenstva. V zahodni skupini so rokometaši trebanjskega Akripola doma premagali Črnomelj s 30:16. V vzhodni skupini je krški Interier v domači športni dvorani premagal Radeče papir z 22:19, sevniška Lisca pa Brežice s 35:16. Interier je v vzhodni skupini tako kot Akripol v zahodni prvi, Lisca je tretja in Brežice enajste oziroma predzadnje. Črnomelj je v zahodni skupini deseti. V končnici prvenstva se bo najboljših osem moštev po rednem delu tekmovanja v obeh skupinah po križnem sistemu na izpadanje potegovalo za dve mesti v prvi ligi. Trebanjci kot prvaki zahoda in Krčani kot vzhodni prvaki bodo ves čas imeli prednost domačega igrišča. Črnomaljci, ki so osvojili deseto mesto, se bodo borili za obstanek. V ženski drugi ligi Novomeščanke, ki so lani izpadle iz družbe najboljših, obetajo, da se bodo tja spet vrnile. V soboto so v Sevnici premagale Lisco s 23:19 in so z enim porazom na prvem mestu drugoligaške lestvice. V soboto ob sedmih zvečer bodo doma igrale z Žalcem.
mu-	. ’ | |fl| ’
	j
%. .*	
	M ■•S mm.
Tudi teoreti^ so že prv^y
Uspeh Novega	j1^
.ritf
NOVO MESTO - Košarka^/ Ptih-ga mesta 92 so si že tudi teOf-p Je gotovih L mesto v play ofUc0bO|£,J Posl,
bodo jeseni igrali v/
izkazal Matjaž Bajc, kije tem nekaj časa počivati zar‘’,,(0' t, |W hrbtenico. Točke za Novo a11 .wra a..
SPREJEM KOLESARJEV - Novomeške kolesarje, ki so na dirki po Normandiji dosegli dosedaj največji klubski uspeh, je v petek sprejel novomeški župan Franci Koncilija, ki se je fantom dobro opravljeno delo zahvalil s skromnimi darili, junaku Normandije Gorazdu Štanglju pa je izročil monografijo o Božidarju Jakcu (na sliki). V sproščenem pogovoru so mu kolesarji s trenerjem Kamnom Stančevim povedati, da imajo vre možnosti, da podobne uspehe dosežejo tudi na prihodnjih tekmovanjih, saj so letos izjemno dobro pripravljeni. Gorazd Štangelj je županu ob tej priložnosti podari! tekmovalni dres, ki ga je nosil na dirki po Normandiji, in prvemu možu Novega mesta zaželel, da bi ga kdaj oblekel in se v njem zapeljal s kolesom. (Foto: I. Vidmar)
dosegli: Bajc 26 Novina	vj*
13, Vipavec 13, Petrov 12, V	> 'lil
tokrat poslal v igro vseh U '8f«,« ta„i
-)MaU Sl/-'el
pa na klopi tokrat ni bilo rv'“‘^7(.odu njp;'
diša, ki si je dan pred teh1 p° • i. J«
gleženj.
Brežičani, ki prav tako igraJ ^ u$ta ni B lige za uvrstitev od l-d°,	^
so doma premagali Bistrico*^dl so na lestvici dva kroga prC pot»| . peti, brez možnosti, da bi se■	.
vali za napredovanje v A-2 A
tss?
DOLENJSKI LIST
St. 14 (2382), 6. april«.
Novo mesto, f*. aprila
I	N ■ ^	\	> -	 i
1 •	1 L	l
O
Bodo Preločani še dolgo zardevali?
pocT^bi °bčtoi je veliko stavb, v katerih so bile nekdaj riekn?mCne ^e’ a P011^ v	teta teta ne poteka več.
nažitem Pkosh^a so Preuredili za druge namene, druga žal nezadržno i skin'u]^aSa' ^na takšnih je podružnična šob na Pretoki, ki / bližnjo hišico, v kateri je bilo nekdaj učiteljsko stanovanje, Popada, v sramoto kraju in lastniku.
. c^ania prcloška podružnična Sola in
hiši
?l”??“aC:ti"pS'„v,;
jena cerke^z'f61”' r°da Ce Je lepo ure' nje šolsko p~°k°,C0 Vasi v ponos’za sosed’

ga že leta n,- „-i_--st puz.ua, i
nihče vzdrževal, hišica ob nje
Pn skoraj ni
mfcnieTnf“i primerna za drugo kot za
|nda4hrS^naka%mjcp°spom-
S,«
ja Starelšinizn>vdanes zarašča grmovje. Mari-Pfeloki n • JC bila zadnJa učiteljica na 19s9/6()Hn cCer 0d sredine Šolskega leta
■I Povedati šolske8a le'a 1978/79, ve
m šestnajstim-1 °d lakrat> ko so pred slabimi Ul n'hče več n! etlzadni' učenci zapustili šolo, J njen moi pP°skrbel’da nc bi propadala. Le m kahšno Hn/a"c zamenja na šolski strehi V Pravi dan> t,a^an° °Peko- Iz usmiljenja, K večja. b' zamakal° in bi bila škoda še
f sJjSjjna I>re,oki ne bo več
■M ^nžbovai____ £Va’ k' Je najdlje časa
0‘\ 'nzbovaia n„ ,	1 najutje časa
n P| sama, merit« pt|dnjžn'čni šoli, je bila vsa leta 4 'š°lska vr-it.,^0 so v d°lS> zgodovini šole
Poučevali V Solskem iet" 18^7.
SO sc
em letu 1866/67 - občasno
l

razredu nilCfem razrcdov, kajti v prvem 1 10 n°benega učenca. Naslednje

lif1 ?l učenri°^?. ?Stal‘.lc prvi štirje razredi z

?'Sofc^ru"'tč'=.trajJin'S
A Prvošolekfin r 0lskem letu so bili samo še
Poanto 0 f. ln.drugošolčki.
ruševin,” pravi v imenu Preločanov Franc Starešinič.
Na črnomaljski občini zanikajo, da so na preloško šolsko poslopje pozabili. Pred leti so razpisali natečaj za prodajo poslopja, a brez uspeha. Potem so se trudili, da bi v njej dobil prostor center za obšolske dejavnosti, a so se z utemeljitvijo, daje Kolpa predaleč, na ministrstvu za šolstvo in šport raje odločili za Radence pod Starim trgom ob Kolpi. Ena od možnosti je bila, da bi bil v stavbi informacijski center za park Kolpa, a tudi to je padlo v vodo. Vendar na občini še niso vrgli puške v koruzo in kot so zatrdili, še vedno potekajo pogovori z državo, ki se zanima za preloško šolsko poslopje, ne nazadnje tudi zato, ker bi s tem prispevala k razvoju obmejnega območja.
Bogata zgodovina šole
Seveda želja Preločanov, da bi sramoto sredi vasi obnovili, nio zgolj kaprica. Če bi se namreč čez leta šolsko poslopje zrušilo samo vase, ne bi ostala le velika praznina v značilni preloški veduti, temveč tudi v bogati zgodovini njihove šole. Kako pomembna je bila šola za kraj in kako se je življenje v njem mnogokrat vrtelo predvsem okrog šole, je moč prebrati v obsežni šolski kroniki, ki jo je več kot sto deset let bolj ali manj skrbno pisalo okrog petdeset preloških učiteljev. Le dogajanj v zadnjem letu pouka na Preloki ni v njej. Zakaj ni napisala kronike, Marija Starešinič danes ne ve več. A če že ni v njej omenjen zadnji dan pouka, je učiteij Pave! Borštnik skrbno zapisal, da se je šola na
Preloki pričela 2. novembra 1866, prvo šolsko leto pa se je slavnostno zaključilo z izpitom 30. avgusta 1867. Zanimivo je, da se je prva leta šolsko leto pričelo novembra in končalo avgusta. Iz kronike je moč razbrati, da je januarja 1895 v šolskem dimniku izbruhnil požar, ker so se vnele saje. To je bil že tretji požar v šoli. Nasploh je bilo natanko pred sto leti eno bolj tragičnih let. Še maja je zapadel sneg, da se je drevje lomilo, toda preden je ljudem uspelo pospraviti vse pridelke s polj, jih je sredi oktobra zopet presenetil sneg. Od 14. na 15. april pa so tudi na Preloki čutili potres, kije bil katastrofalen za Ljubljano. Na srečo je na Preloki padla le opeka s streh.
Sicer pa je, odkar je bila šola odprta in še dolga leta po drugi svetovni vojni, pouk večkrat odpadel zaradi epidemij otroških bolezni, bolezni ali izobraževanja učiteljev, visokega snega, mrzlih zim, požarov v vasi, zatiranja hroščev, poroke učitelja ali preprosto zato, ker učiteljev ni bilo moč dobiti. Za preloško šolo je bilo značilno, da so se učitelji zelo hitro menjavali, bodisi z dekretom ali na lastno željo. In ko nekaj časa ni bilo pouka, je učitelj, kije prišel po daljšem odmoru, naletel na precejšen nered.
Eno bolj kritičnih je bilo šolsko leto 1905/ 06. Takrat so sicer za silo popravili šolo, saj je toča potolkla vse šipe in tudi strop je bil udrt na treh mestih. Učitelj Fran Grudnik pa je še zapisal: “Učitelj je tukaj nekaka ničla pri kmetavzih. Koliko ovir je na tej šoli, ve pač oni, ki je kedaj že tu služboval. Le par učiteljev je bilo po par let, večina pa samo po nekaj mesecev, ali kvečjemu jedno leto in to zato, ker učitelj tukaj ne more živeti, ker ne dobi niti poštene kmetske hrane. To je okusil sedanji učitelj sam. Za juterk malo rujave vode. Opoldne zelje in fižol, ali repa in fižol in to dan za dnevom. Dobro, da je trajalo le par mesecev, ker drugače bi moral od lakote umreti.” Kdo ve, ali je z zapisom
tako prestrašil svojega naslednika Eda Debelaka, da je ta že po enem dnevu odšel s šole in s tem dosegel svojevrsten rekord. Tudi ena od učiteljic je nekaj let pozneje v kroniki tarnala nad pomanjkanjem hrane, saj je morala po kruh v Vinico ali celo v Prilišče onkraj Kolpe.
Toda kljub temu da so učitelji velikokrat opozorili na premajhno zanimanje staršev za šolsko delo otrok, ki so jih raje videli na polju ali na paši kot v šoli, vsi učitelji le niso odhajali s Preloke s tako grenkimi spomini. Iz pisanja mnogih je čutiti, kako so se navezali na prijazne ljudi ob Kolpi in kako se jim trga srce, ker so jim z dekretom naložili službovanje v drugem kraju. Zlasti zadnja učiteljica Starešiničeva v je kroniki večkrat zapisala, kako navdušeni so bili starši nad vsem, kar so se otroci naučili v šoli. Šola je bila v njenih letih nekakšno središče kulturnega dogajanja v kraju, čeprav brez vzponov in padcev v vaškem kulturnem društvu ni šlo.
Vzpone in padce je doživljalo tudi šolsko poslopje. Tako je učiteljica Roza Bolka
zapisala, da je bilo ob začetku šolskega leta 1924/25 šolsko poslopje podobno razpadajoči trdnjavi. Leto pozneje je bila bolj optimistična, saj je bila šola popolnoma obnovljena in po njenem ena najlepših stavb v Beli krajini. Zanimiv je tudi zapis, kako se je januarja 1930 po štirih letih končala pravda med šolo in cerkvijo, v kateri je bilo sklenjeno, daje vse pod šolsko streho šolsko ter da cerkev sv. Trojice na Preloki nima ne solastninske ne služnostne pravice do več prostorov v šoli, ki jih je uporabljala. Šolska stavba je doživela še nekaj pretresov v pravem pomenu besede. Tako je le nekaj dni pred koncem druge vojne na streho priletela iz Hrvaške granata, a je na dokončno popravilo morala čakati kar sedem let.
Nemogoče je zapisati vse, kar so učitelji s pozornim opazovanjem zabeležili v kroniko, ki je hkrati tudi zgodovina kraja, pregled pomembnejših dogodkov v domovini in po svetu, nekakšna vremenska pratika, preglednica letine in še kaj. Ne nazadnje tudi pomemben dokument, ki priča, da vsega, kar se je dogajalo za šolskimi zidovi in ob njih, le ne gre pozabiti ali z malomarnim odnosom do šolskega poslopja celo zatajiti. In tudi zato bi si na Preloki zaslužili, da nekdo poskrbi za propadajoče šolsko poslopje, da jih ob pogledu nanj ne bo sram in da bodo s ponosom povedali, da so se prvi šolarčki učili v njem že pred skoraj sto tridesetimi leti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Nekdaj ponos, zdaj sramota
Š takšna°šo^ n,CCnC?V in razum>j'voje Itilo, da Z> tasm,w?,la numela Prihodnosti. Šolska vra-
nii- 11 sntozaiti. .... d Pnnodnosti. Šolska vra-/ > se v,.';""1«skupaj s preloškimi učenci
HlariJa’ čenrnv °° V Vlnico-”sc spominja J , riJgi vaščani • ‘lkrat za80t0V0 ne ona ne % blla nekda; ' n'S0 slutili- da bo stavba, ki je K °Slala tako H a,g°tovo najimenitnejša v vasi, nekdaj j;v ..®° Prazna- Hišica, v kateri so ne?adlžno nr' U^‘tc’ji’ Pa je že takrat
. ... „ .. ..... ,.. , ... ...... ,
Informatika se spotika
nez,
J adkar je vP:;0padala- ^‘mes mineva 35 let, A ravijo Vaščan ZIVel zadni‘ uči,elj’ in kot
4 ‘avbo na ff xni’ J> "i ”
A PrepričPa J !e moč r<
!# letih n,? bodo morali v naslednjih

'M oab.!ct.‘z obnovo, sicer lahko tudi bn°v° ne mP‘S°- A pravij°> da sami na
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je prejšnji teden potekal mednarodni sejem infomiatike in pisarniške opreme Informatika 95 pod geslom Biti ali megabiti že tretjič kot samostojna prireditev. Čeprav pravimo, da gre v tretje rado, je letošnja Informatika poteka-b s precejšnjimi spotikanji, tako da bi se njeno geslo pravzaprav moralo glasiti Biti ali ne biti.
piflVlJU) Ud odlili Ild
°rejo prav nič vplivati, saj je
$ p^;?.ato D0a |k° pos|o.Pje sedaj v občinski
?! r5aj°”vPVaslahuk°toliko b0‘j zardevajo, ko >fS5a

L j U Se jezj pr, Vldnem kraju takšno podrti-il5 pji ^°la nitanC' ®,em> da bi bila v vasi še '("j; dok"8*0« ne K-06 izmišljamo, saj je otrok
OH - un]0 ?’ a tudi asfaltna povezava z
jS v^Vk!ekajm£ja7S0tučhenc|.v ‘afaiš"j;
' % njo { | tdb- Zato bi radi, da bi prišel k: 1 *ivli„.. 0,0 kdor koli, samo da bi bilo v
il bi }]lvljeni» • ° kdor k°li, samo da bi bilo v jsi> us.da bi v! 'n da bi jo vzdrževal. Še najraje ■m f^an°Va J našla prostor kakšna državna r 7prev(."at0.pros'mo občino, naj ne " ak kot (j. C’-Sai je bolje, da dobi za stavbo a ji bo čez nekaj let ostal le kup
Sejem se je namreč znašel pred temeljnim vprašanjem, ali naj sploh še bo. Kar 50 največjih računalniških podjetij oziroma slovenskih zastopnikov tujih podjetij, z izjemo IBM Slovenija in Avtotehne, je se-jem bojkotiralo. Organizatorju so očitali monopolističen odnos ter postavili nekaj zahtev, ki naj bi jih upoštevali vsaj v prihodnje, če sejem še bo. Prestaviti bi morali datum sejma na kasnejši rok, ker je sedanji preblizu največji tovrstni sejemski prireditvi hannovrskemu CeBitu, sejem naj bi bil tudi na vsaj en dela prosti dan, en dan naj bi bil odprt samo za novinarje, poslovneže in povabljence, več naj bi bilo spremljajočih prireditev ipd.
Kljub bojkotu je bilo na letošnji Informatiki 155 razstavljalcev, od tega 14 tujih. Razstavili so strojno in programsko opremo, izdelke s področja telekomunikacij, informacijskih sistemov, avdiovizualna sredstva, opremo za delo z mikrofilmi, CAD-CAM, namizno založništvo, informacijsko opremo za banke, trgovine in druga storitvene dejavnosti, pisarniško opremo, računališke knjige itd.
Res so prostori v dveh razstavnih halah Gospodarskega razstavišča delovali bolj prazno in začasne pregrade niso omilile neprijetnega občutka praznine. No, obiskovalcev vseeno ni manjkalo, zlasti mladih je bilo videti precej, zadrževali pa so sc najraje ob razstavljalcih, ki so računalnike pustili
prižgane in so lahko nadebudni mladeniči in mladenke brskali po njih. Prava gneča je bila pri tistih stojnicah, kjer so razstavljali in prodajali računalniške igrice in multimedi-jo. Slednja nezadržno prodira tudi k nam. Na ogled in za nakup je bila kar precejšnja izbira cd-romov, od takih z igricami, programi v javni lasti, enciklopedijami, slovarji, skladišči fotografij, ilustracij in fontov do multimedijskih predstavitev skladateljev,
Andrej Jerele s sodelavko na stojnici podjetja Biro 5 iz Novega mesta
svetovnih rekordov, umetniških galerij in znanstvenih panog. Marsikateri cd-rom je tako odromal v nakupovalno vrečko obiskovalcev.
Precej zanimanja so obiskovalci pokazali tudi za operacijski sistem OS/2 Warp, s katerim IBM uspešno naskakuje Microsoftov monopol na področju operacijskih sistemov za osebne računalnike. IBM je z njim prehitel Microsoft, ki že predolgo napoveduje večopravilni operacijski sistem Windows 95, a njegov izid odmika iz meseca v mesec. IBM ga je naredil in ga uspešno prodaja. Na Informatiki je bil na voljo po primerni ceni 11.000 tolarjev, in to na cd-romu, kar je dandanes pravzaprav pravi način posredovanja obsežnejše programske opreme.
Med računalniško železnino je bilo videti vse mogoče, od takih računalnikov, ki si jih lahko omisli družina z manjšim proračunom, do takih, ki se jih upa resneje pogledati le dobro stoječ podjetnik. Vse več jih je pripravljenih za multimedijske potrebe, izjema niso niti notesniki, lc da so te vabljive in praktične mašincc precej dražje od namiznih bratov. Če imajo vgrajeno zvočno kartico in barvni ekran ter vtičnice za PCMCIA kartice, so v višjih cenovnih razredih. Res pa je, da so njihove cene nekaj nižje kot lani. Pestra je bila tudi izbira tiskalnikov, med katerimi je vse več barvnih. Manjkalo ni seveda tudi marsikaj od tistega, kar je danes vse bolj značilno za računaniški svet, to so povezave. Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali delovanje slovitega Interneta, “mreže vseh mrež“, kot mu rečejo po svetu.
V ponudbi najrazličnejše informacijske (in čisto navadne pisarniške) opreme ter izdelkov velja omeniti še novost, ki potrjuje, da računalniška tehnologija spreminja tudi fotografijo. Canon je razstavil svoje
najnovejše digitalne kamere serije Ion. Gre za kamere, ki slike ne beležijo na film kot fotografski aparati, ampak jih shranijo na majhno disketo. Fotografski film ni več potreben, odpade tudi razvijanje filma in izdelovanje povečav. Slika nam je na voljo takoj, ko jo posnamemo; ogledamo si jo lahko na domačem televizorju ali pa jo prenesemo na računalnik in jo tam obdelamo po svojih potrebah, vključimo v namizno ' založništvo, multimedijske predstavitve, grafične programe in podobno. Vsekakor zanimiva in koristna zadeva, žal pa ima to slabost, da digitalna kamera, ki je dostopna našemu žepu, še ne zmore narediti visoko kakovostne slike, kamera, ki to zmore, pa je hudo draga (okrog 600.000 tolarjev).
Med razstavljalci smo našli tudi enega iz Novega mesta, in sicer podjetje Biro 5. Je zastopnik tujega podjetja Phoennix Contact, ki ponuja naprave za metjenjc in pretvorbo signalov ter za prenapetostno zaščito. Andrej Jerele iz Biroja 5 je kritično dejal: “S sejmom nisem zadovoljen. Predvsem je ponesrečen datum, ki bi ga morali premakniti na kasnejši čas po CeBitu. Tudi organizacija sejma ni najboljša. Vprašujem se, ali so takšni sejmi na Slovenskem sploh še tržno zanimivi za takšne razstavljalce, kot smo mi.” Jereletove kritične besede na račun organizatorja sejma niso osamljene. Slišati jih je bilo tudi od predstavnikov tistih podjetij, ki so letošnjo Informatiko bojkotirala.
Ali je Informatika res odpisana? Je ne potrebujemo? Težko bi rekli kaj takega. Marsikaj sejmu lahko upravičeno očitajo, škoda pa bi bilo, če bi odmrl. Navsezadnje si ga le ogleda veliko ljudi, ki se na njem seznanijo z novostmi, jih pogledajo in preskusijo, česar sicer v naših trgovinah zvečine ni mogoče storiti, saj je treba izdelke najprej naročiti in jih šele potem nabavijo. Skratka, ljudje radi kaj novega vidijo in potipajo. Zatorej pri tehtanju, biti ali ne biti, ne bi smeli pozabiti na tisoče obiskovalcev, ki jim Informatika nadomešča hannovrski CeBit in druge velike sejme v tujini, kamor pač vsakdo ne more.
MILAN MARKELJ
jpg
efcelar
S čebelami skozi življenje
Jutrišnji dan zdravja bodo praznovali zdravniki, medicinsko osebje, znanstveniki in dnigi, ki so veliko naredili, da so dandanes premagane najrazličnejše bolezni. Prav lahko pa bi ta dan imeli za svojega tudi čebelarji. S pridelovanjem medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in ostalega, kar jim v panje nanosijo pridne čebele, ustvarjajo dobrine, v katerih je uskbdiščeno samo ljubo zdravje. Tako rekoč ni treba drugega kot le poseči po njem in ga redno zajemati. Med našimi čebelarji je še posebej tesno povezan s čebelami Mirko Pavlin s Sel pri Semiču. Brez čebel in čebelarjenja bi bil njegov življenjepis precej manj bogat.
Kako tesno je Pavlin povezan s čebelarstvom, je videti že na zunaj, ko ga obiščete na njegovem domu. Na stenah hiše je stilizirano satovje, ob hiši stoji čebelnjak, na gospodarskem poslopju je stenska slika čebelarja, vse skupaj pa dopolnjuje še ličen reklamni čebelnjaček. In vendar v Pavlinovi družini ni bilo čebelarja, kar pomni on sam in njegovo sorodstvo. Kot otrok je v svoji rodni vasi, Vodicah pri Gabrovki, zelo rad zahajal h kmetu, ki je imel čebele, in kljub temu da možakar ni bil prijazne narave in gaje odganjal proč, ni zatrl zanimanja zanje. Čebelnjak ga je nezadržno privlačil in mu nazadnje usmeril življenjsko pot; postal je poklicni čebelar oziroma sploh čebelar, saj je to poklic, ki se ne neha z upokojitvijo. “Pravi čebelar ostane čebelar vse življenje,” pravi Mirko.
naše korenine
Pavlinovo čebelarstvo se je začelo, ko je imel 13 let. Njegov oče je opazil sinovo veliko ljubezen do čebel in mu postavil čebelnjak s 30 panji. Poslej se je devet otrok v družini lahko posladkalo z medom in si z medom nabiralo moči in zdravja, Mirko pa je pridno hodil okrog čebelarjev in se učil iz njihovih izkušenj. Šolskega znanja si je po osnovni šoli nabiral še na semenogojskem tečaju v Ljubljani (v spominu mu je ostal kot obdobje stalne lakote), potem na kmetijski šoli na Mali Loki, kjer je upravnik šolskega posestva hitro opazil fantovo nagnjenje in mu dal v oskrbo čebele. Med šolskimi izkušnjami moramo omeniti še dveletno čebelarsko šolo v Ljubljani, ki jo je uspešno končal. A šolsko znanje ni dovolj, za dobrega čebelarja je potrebna praksa. To si je Mirko pridno nabiral na takratnih družbenih čebe-
Najstarejši med doleniskimi Ro n
Pred mesecem dni je Valentin Brajdič iz Žabjeka dopolnil 85 let in postal najstarejši med novomeškimi Romi.
Rodil seje v Trebnjem leta 1910. V L svetovni vojni je izgubil očeta, ki so ga na silo poslali na fronto v boj za državo, ki nikoli ni priznala za enakopravne državljane ne njega, ne njegove žene in ne njegovih otrok. Družina se je potem preselila nad Prečno. Valentin se spominja, da je bil star deset let, ko je začel delati na cesti. Vsa družina je na cesti tolkla kamenje, živeli pa so v šotora. Nikoli ni obiskoval šole in vse življenje je ostal nepismen. Ko je postal starejši je pomagal pri delu na kmetijah. Še danes pozna skoraj vse večje kmetije v okolici. Ko je bil star 20 let, je šel služit vojake v Kraguljevac.
yalentin ni imel nikoli velikih težav z ljudmi. Če je pridno delal, je dobil plačilo, denar ali živež. Pozimi, ko je pritisnil mraz, je vsa družina odšla v Straško opekarno, tam je bilo toplo in tudi delo se je dobilo. Če je zmanjkalo hrane, pa je Valetnin potrkal na vrata trdnih kmečkih hiš in ljudje, pri katerih je poleti delal, mu skromne pomoči niso odrekli.
Poročil se je in si ustvaril družino. Rodilo se mu je šest otrok; dva sta kmalu po porodu umrla, ostale je pobrala vojna. Jeseni 1943. leta so Nemci iz romskega naselja v Prečni odpeljali najprej sedem odraslih Romov, med njimi tudi Valentina, kasneje pa še ostale ženske in otroke. Valentina so internirali v taborišče blizu Berlina, druge Rome pa v Auschvvitz. Natančni Nemci so vestno pisali sezname in iz zapiskov lahko preberemo, da so 2. decembra 1943 pripeljali v taborišče 77 dolenjskih Romov in vse pokončali v plinskih celicah. Med njimi so bili tudi Valentinova žena in otroci. Nikoli več jih ni videl.
Spomladi 1944 je Valentin skupaj z dvema jetnikoma pobegnil. Na begu je bil tri mesece. Ponoči je potoval, podnevi pa se je skrival. Ves čas je trpel hudo lakoto. Nemci so ga ujeli nekje na Češkem, ko je poskusil potovati z vlakom. Zaprli so ga, potem pa poslali delat na neko farmo, kjer je dočaka! konec vojne.
Ko se je vrnil v Prečno, je bil romski tabor skoraj prazen. Odšel je v Trebnje k sorodnikom, si postavil šotor, začel delati ter se ponovno oženil. Rodilo se mu je 10 otrok. Zdaj njegov rod šteje 32 vnukov, pravnukov pa mu še ni uspelo prešteti.
Prva povojna leta niso bila lahka. Delal je na cesti, pri kmetih, moral je tudi na obvezno delo v gozd, cele dneve je pomagal pri gradnji stanovanjskega bloka pri bršljinski železniški postaji. Valentin se spominja, da so malto mešali na roke in jo nosili na visoke odre. Zvečer, ko sc je vrnil domov, so mu roke pogosto otrpnile. Posebej hudo je bilo pozimi. “Nič čudnega, če me boli hrbet,” pravi. “Boli med od starosti, od dela in od revme. V romskem šotoru se človek ne spočije in ne ogreje.”
Valentin je najbolj ponosen na to, da si je z delom zaslužil skromno pokojnino. A ker je


X

m *
•!!
Valentin Brajdič
njegova družina velika, denar hitro skopni. Nikoli ni uveljavljal predvojnih let dela na cesti, tudi pravic, ki bi mu kot taboriščniku šle, ni iskal. Sam se ni znašel, papirje, ki jih je imel, pa so domači v strahu zažgali. Nikoli ni živel v zidani hiši. Rodil se je v gozdu in dolga leta živel v šotoru. Naučil se je, kako se preživi. Zadnja leta živi v starem železniškem vagonu v Žabjeku. Skozi razbita okna neprijetno piha, ob dežju mu zamaka. Želi si, da bi kdaj bival v leseni baraki, kjer je toplo in domače.
“Vedno sem se zavedal, da sem Cigan, in nikoli nisem silil tja, kamor ne spadam,” pravi Valentin. Pozna veliko kmečkih družin, ki mu niso nikoli zapirale vrat, če je potrkal nanje. Ko se je v Prečni zgodil uboj in so razjarjeni domačini tamkajšnje Rome pregnali, Valentinu niso naredili nič hudega. Nekateri so mu rekli, da on lahko ostane, a je raje odšel s svojimi v Žabjek.
Ko ramzišlja o nekdanjem in sedanjem življenju Romov, Valentin pravi, da ni nič več tako, kot je bilo. Včasih so Romi več delali in bolj skrbeli zase. Redko so bili pri zdravniku, za sleherno težavo pa so imeli zelišča. Kdor ni bil zdrav, ni preživel. Dandanes Romi živijo veliko bolje. Zidajo si hiše, kupujejo avtomobile, televizorje, dobivajo pomoč, a manj delajo in manj skrbijo zase in za svoje družine. Družba je prevzela skrb zanje. Dobro je, da otroci hodijo v šolo in se učijo, a ne bi bilo prav, če bi pozabili, da so se rodili kot Romi. Zave-dati se morajo svojega porekla in, če pošteno delajo, ne bi smeli trpeti krivic.
V svojem bornem domu bo Valentin pojutrišnjem praznoval svetovni dan Romov. Spominjal sc bo dogodkov iz svojega življenja, a ne mrzlih in lačnih dni, raje veselih. Morda se bo spomnil tudi konj, ki jih je imel vedno tako rad. Skrbel je zanje in bili so njegov ponos. Z njimi je potoval po Straški dolini. Zdaj konjev nima več in ne potuje več na svojem vozu od Žabjeka do Straže. Tudi kovati je prenehal že dolgo tega. Leta se oglašajo. Zadnje leto ga je stisnila žalost. Pokopal je sina in ženo. Počuti se osamljenega, čeprav ga obkroža številna družina. Vse njegov svet je zdaj Žabjek in prostrano nebo nad njim.
MARIJA PADOVAN
larskih gospodarstvih. S čebelami je potoval po Sloveniji in se selil na pašo po Dalmaciji, v Gorski Kotar in Liko. Sodeloval je tudi pri prvih slovenskih poskusih pridelovanja matičnega mlečka. To je bila tistikrat za naše čebelarje novost, saj niso vedelil, kako priti do njega, zato so Pavlina poslali v Kaštel pri Splitu (tam je sezona zaradi ugodnih podnebnih razmer daljša), da bi ugotovil, kako pridobivati to dragoceno snov. Dve leti so se trudili, da jim je končno uspelo ugotoviti primerno tehnologijo. Postopek je namreč zelo zapleten.
Od družbenih do svojih čebel
V Belo krajino, kije postala njegov drugi dom, je Pavlin prišel po dekretu. Tako je bilo takrat, da si pač moral tja, kamor te je ljudska oblast poslala; ugovora ni bilo. V Semiču so mu našli stanovanje, sam pa si je v teh krajih, ki jih je hitro vzljubil, našel še svojo bodočo življenjsko družico Rozi, domačinko iz Stranske vasi pri Semiču. Vzela sta se in zaživela skupno življenje, ki sta ga najprej z radostjo dopolnili hčerki, čez več let pa še sin.
Čebele so odigrale svojo vlogo tudi v družinskem življenju. Vsi Pavlinovi so se ukvarjali s čebelami, marljive žuželke pa so jim skrb in ljubezen obilno vračale ne samo z medom in drugimi pridelki, ampak tudi s tistim neopaznim, a zanesljivim vplivanjem na moralne in življenjske nazore. Oče in mati ter vsi trije otroci so ob delu s čebelami krepili v sebi ljubezen do dela, iz nje pa raste tako vestnost kot vztrajnost, smisel za red in poštenost.
Čebelarske organizacije, v katerih je Pavlin delal, so se spreminjale po imenu in organiziranju, on pa je ostal, kar je bil -čebelar. Včasih ga je bolelo pri srcu, ko je videl, kaj se v družbenem čebelarstvu počne. Se posebno žalostno je bilo, ko je v hudi in dolgi zimi sredi šestdesetih let dobil ukaz, naj vse čebele prepelje v Istro. Vedel je, da si je tako neumnost lahko izmislil samo kak birokrat v Ljubljani, ki čebel ne pozna, in da bo selitev za čebele usodna. A moral je ubogati. Čebele so prepeljali v toplo Istro, nazaj pa niso imeli kaj odpeljati, ker so vse do ene pomrle. Če bi jih pustili pri miru, kot učijo stare izkušnje, bi jih več kot polovica dolgo in hudo zimo preživela. Dokaz temu je bil čebelnjak, ki ga je Pavlin zatajil in ga ni dal prepeljati. Od 35 čebeljih družin je v njem ostalo živih 28.
S svojimi čebelami seje Mirko Pavlin začel intenzivneje ukvarjati leta 1974. Takrat so nastali zametki sedanjega družinskega čebe-
larskega podjetja, ki ima danes okrog 300 čebeljih družin; natoči letno v povprečju okrog 4 tone medu, v obdobjih bogate čebelje paše je pridelek lahko nekajkrat večji. Seveda pri Pavlinovih ne dobite le med vseh vrst, pridelujejo tudi propolis, cvetni prah, različne medene pripravke z dodatki zdravilnih zelišč, delajo pa tudi odličen medeni liker in belokranjsko medico. Zadnja leta se Mirko poskuša tudi z medenim vinom, vendar ga za zdaj še noče dati v prodajo, ker še ni dovolj kakovostno. Seveda je treba povedati, da Si je Mirko Pavlin merila kakovosti postavil zelo visoko. Na to, da je njegov domači med zares izvrsten, je ponosen, še v večji ponos pa so mu matice, ki jih goji in razpošilja na vse konce Slovenije. Po njih ga mnogi čebelarji dobro poznajo.
Pavlin pravi, da je za ukvarjanje s čebelarstvom družinsko podjetja prava oblika. Delo zahteva več ljudi, vsi pa morajo imeti čebele radi. Zdaj sloves Pavlinovega medu in medenih pripravkov držijo pokonci on sam in žena Rozi, ki je tudi že upokojena, vse več zaupanja in bremena pa se seli na ramena sina Bojana. Oče Mirko je prepričan, da je fant prave sorte za čebelarja, in ni mu žal vlagati tudi v širitev sinovega čebelarskega znanja, zato ga pošilja iskat novih izkušenj in znanj tudi v tujino. Sam ve, kako dragoceno je to, saj se je udeležil kar šestih svetovnih čebelarskih kongresov, od Mehike do Poljske, in tudi na letošnjo Apimondio v Švico bo šel.
Čebelarstvo usiha
Kot si je in si še Mirko marljivo nabira znanje, ga tudi razdaja drugim. V Semiču ga
m
poznajo kot dolgoletnega voditelja uspešneg-šolskega čebelarskega krožka in organizator ja odmevne čebelarske razstave. Slišali smogj z nasveti tudi na lokalnem radiu, je pobu®*] različnih akcij za pospeševanje čebelarska. za zaščito čebel pred škodljivimi uči«1 škropiv. Zdaj kmalu bodo čebele pole1* cvetoče sadovnjake nabirat med in opravij nadvse koristno opraševanje, izpostavile p bodo nevarnostim, da poginejo, če sadjat]' bodo spoštovali določil zakona o zdravstven^ varstvu rastlin, ki med cvetenjem gojenihr® lin omejuje uporabo zaščitnih sredstev, »>1 za čebele strupena. Da bi sadjarje in **
tovalce opozorilo na to, so pripravili p« plakate, pobudo zanje pa je dal prav
..,s*
Pavli«;
Vse na svetu ima tudi svojo senčno s pri čebelarstvu ni nič drugače, zato PavaM vsem veselju, ki ga ima s čebelami, ne ® molčati o stvareh, ki ga tiščijo. Ni mn ^ tj da se vse manj ljudi ukvaija s čebelarstvo ■ temu čebelarje sili preprost račun: cena je tako nizka, kot ni bila še nikoli. Do č j veljalo, da kilogram medu stane toliko11 ter slivovke ali kilogram masla, danes p razmerja povsem porušena. Razlog Je PJ vsem uvoz cenenega in nekakovostnega11' iz Južne Amerike, Rusije in Kitajske.
Mirko Pavlin bo seveda kljub vsemu ** čebelar, tako mu je zapisano v srce ^ vprašanje pa je, ali bo med mlajšimi rod J kaj dosti Mirkov, ki se bodo radi sukan čebel in v njih videli tudi gmotne možnos se posvetijo temu lepemu poklicu. ^
Družinsko čebelarsko podjetje Pa vlin sloni nu ireh parih marljivih rok, očeta Mirka, in sina Bojana. Na sliki: Pavlinovi ob čebelnjaku pred domačo hišo.
jadralno padalstvo
ga
. .
Marjanova jadralna avanturi
Jadralni padalec Marjan Grah iz Novega mesta je dva meseca prebil v Avstraliji, kjer je nabiral iskušnje tudi s poleti na ravnini. Veliko so mu pomagali tamkajšnji domačini.
pričakovanja pokroviteljev, Gozdnega J^i; odarstva Novo mesto, Malkoma i" ^ .|>l:
...M
omogočili avs)r
Jadralno padalstvo je sorazmerno mlad šport, saj je minilo komaj poldrugo destletjc, odkar so se prvi pogumneži začeli s padali metati z vrha gorskih sten v prepade. Medtem ko klasična padala, kakršna so uporabljali padalci še preu četrt stoletja, niso omogočala, da bi padalec lahko jadral in se v zraku zadržal nekoliko dalj časa oziroma s padalom letel tudi v horizontalni smeri, pa je razvoj padal v obliki krila omogočil jadranje s padali oziroma razvoj novega športa, pri katerem padalec ne potrebuje letala ali helikopterja, da bi se dvignil dovolj visoko za skok, temveč je za to dovolj že nekoliko višji griček, padalec pa se dvigne v zrak s pomočjo vzgonskega vetra. Danes jadralno padalstvo ni več neznan šport, pa tudi tekmovanja in tekmovalni sistemi doživljajo pravi razcvet na vseh celinah.
Novomeščan Marjan Grah spada med najboljše slovenske jadralne padalce in sc je lani izkazal na tekmovanju slovenske jadralno padalske lige, kjer je v skupnem seštevku vseh tekem zasedel osmo mesto in prehitel vrsto precej bolj izkušenih tekmovalcev z daljšim stažem. Prav izkušnje so bile razlog, da se je Marjan lani novembra, ko so pri nas temperature prvič padle pod ničlo in se je že napovedoval prvi sneg, za dobra dva meseca preselil na južno poloblo, ko je v Avstraliji poletje in naj bi bili pogoji za jadranje najboljši, čeprav se je kasneje izkazalo, da letos ni bilo tako. Decembra in januarja Avstralci pripravijo vrsto mednarodnih tekmovanj, na katerih so tokrat poleg domačih tekmovalcev bolj množično nastopili še Nemci, Finci in Japonci.
Prvi mesec je Marjan namenil predvsem pripravam in nastopom na tekmovanjih, zato je ta čas prebil na področju velikega razvod-nega gorovja, kjer je nastopil na dveh velikih
tekmah. V Brightu se je na tekmovanju “Vic-torian paragliding open” pomerilo več kot 100 jadralnih padalcev. Matjanu je kljub nepoznavanju tamkajšnjih razmer uspelo priboriti si 11. mesto. Še bolje je bilo na tekmovanju v Corry-ongu, kjer je sicer nastopilo nekaj manj tekmovalcev, vendar so bili na štartu prav vsi najboljši s tekmovanja v Brightu, zato je bilo tretje mesto uspeh, ki bi moral zadovoljiti
ki so Marjanu ___________B_,
puslolovščino.
Ker so v Avstraliji razdalje med p° ,.jV(| imi kraji velike, je človek brez za„ OT avtomobila v puščavi izgubljen. 1	. • čili«
na s 3000-kubičnim motorjem in 5esl' jdjj dri se je zdel Marjanu kar pravšen. ..J star primerek je moral trgovcu z ra, .|11(j(j avtomobili odšteti 1800 ameriških .£(|v Vozilo je bilo vredno svojega denarja. ■> J ^ meseca delalo brezhibno, le bencin1 bilo treba doliti vsake toliko časa.
Po tekmovanjih na Velikem raZ ,.| gorovju in Avstralskih Alpah je o'me“ del vzhodne Avstralije - Victoria, N® ,(# Wales in Oueensland. Čeprav je J ujt»' padalstvo šport, ki je doma predvsem (j |ii‘| sc je v Avstraliji izkazalo, da se da na ravnini. Zaradi izredno močnega -p toplega zraka v puščavah se da P manjšega griča, če pa ni niti tega, te . ^ potegnejo z vitlom. Z domačini je * «ol^| jan nasploh kar precej stikov. Hitro J® da so prijazni, odprti, sproščeni1 .j# pripravljeni pomagati. Hitro je našel P gjJ pri katerih je spal, s terenskimi vozil' p(ij puščavi peljali do štartne rampe ier ®nj
iskut na	l/mr *n nnrtol IOI
jicijaii uu Mamic	3 H1 \
1 mesto, kjer je pristal. T° P. ^1 “j enostavno, saj je večkrat letel tudi ve kilometrov daleč. Enkrat mu je uspm
Marjan Grah v svojem elementu
kilometrov dolg prelet. S 14 razia-"”m... mest je naredil 65 poletov in najvvp$i. J pristal v polpuščavi daleč od cest in . nekoliko neprijetno se je počutil, k > jepj na rešitev, medtem ko so mu drtlZ kuščarji, kače, kenguruji in paP^jfJil1 , krave in ovce. Da bi poletel še večkt^ X! mu je preprečilo slabo vreme, ki Je 1 tem delu Avstralije zelo nenavadn0’ # to peklenske vročine so ga pričakappin kakršnih niti najstarejši domačim " ;j
NAGRADI V LJUBLJANO IN DOBRNIČ
Žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral Karin Pečelin iz Ljubljane jn Marijo Legan iz Dobrniča. Pečelinovi Je pripadla denarna nagrada, Leganova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenka-ma čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.g. 212,68000 Novo mes'o, s pripisom KRIŽANKA 14. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA
14
REŠITEV 12. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 12. nagradne križanke se, rano v vodoravnih vrsticah, glasi: THOIV1A, Vc~AR’ GORAZD, OKA, ŠTANGELJ, '»TAJENJE, POTEG, KIEL, MOSOR, Rak , 0RTUEB> VRANA, DAR, TUR-
“AN- id, ulice, durance, lopov,
Prgišče misli
^ffionalizem in rasizem sla najmočnejši s anji v današnjem svetu, skupni mnogim
■ emm slstemom-	/. BERLIN
Zu vrhunsko pesniško, pripovedno ali literar-0 stvaritev preprosto ni recepta.
Vs	J. GOmSOLO
Ja. P°sameznikov javni nastop nosi v sebi
1. L. ZLOBEC
Jfi Udoben, grešen, nečist, v tem lahko leži Qv tQkšna veličina kot ostati mil in nedolžen. $	L. KOVAČIČ
ut°Venci Sfno kot majhen narod nagnjeni k pot'/*1' k Odrtim, formulam, ki bi nam za-0Vle nacionalni obstoj. g FRITZ
dolbusm
UST
DOLENJSKI
UST
DOLBUSM
UST
B8B
MALA
EMA
BOGAST-
VO
GOZDOV
MESNO ZELENJAV NA
PREDJED
ČRNOGOR
PESNIK
IN
VLADIKA
OKOSTJE
D
AVTOR:
MARKO
BERTON-
CELJ
VELIKA
POSODA
ZA
KUNANJE
PREBIVALCI V OKOLICI
SPECIA-
LISTKA
ZA
ŽENSKE
BOLEZNI
DOLBUSKl
UST
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
HRIB V SLOV. GORICAH OB MEJI
HRVAŠKO
TENHsKE
IGRE
ATLETSKA
DISCIPLI-
NA
OKSID

OTOŽEN, MAI ~ DUS,
MO!
MOŠKI Z ISTIM IMENOM
OBDARO-
VALEC
OTROK
ŠTOR
SVETLEČA TKANINA ZA SUKNJIČE
ZVITEK
BLAGA
NA
METRE
OLIVER
CROMWEL
ŽABJA
JAJČECA
PESNIK
GRUDEN
REKA V MONGOLIJI
PRITOK
ŠILKE
TEKOČINA ZA
UMIVANJE LAS
ŠMINKA
(STARIN-
SKO)
BARON
ZOIS
SALOMONOV
UGANKAR
vrw
IX
GROBO
DOMAČE
SUKNO.
RASEVINA
NAJVEČJI
MORSKI
SESALEC
IGRALKA
BLYTH
IUUŠIN
EMA
STARC
RDEČ
KRIZ
SL. PREDSEDNIK MILAN
PRIPO-
VEDNA
PESNITEV
KRAJŠANJE LAS
GLASBENA MERA ZA RITEM
RUDAR
iz pariza v Sarajevo
Svetovni popotnik miru
'iirvL/ i/t
, -L. .
Kd
r°rJe mogel ali še more, ta beži iz pekla, ki se mu reče Sarajevo. Mesto, v erem krogle skritih ostrostrelcev žvižgajo smrtno pesem in ima parke ter ^igrišča spremenjena v pokopališča z vsak dan svežimi grobovi, pač ni SJ\kl si ga dandanes izbirali popotniki, zato je še tolik v/™tovni popotnik Paul Coleman namenil prav v Sarajevo, in to ne v ami>n - transPortnem letalu ali skrit v Unproforjevem oklepnem vozilu, Pak peš. Prejšnji teden se je na svoji poti ustavil za dva dni v Novem mestu.
državl'r't'eSC1'ctn' Coleman je po rodu Anglež,
Je kar ^ansl^° 'ma kanadsko, njegov dom pa
reč f V°|S zva*10c*n'svel- OJ mladega so ga nam-je aniie tuje dežele in nemirna žilica ga Poto Sedcrnnajstletnega pognala na mnoga 2onj- anJa- Najprej je nameraval oditi v Ama-Poto Md lamkaJšnie Indijance, vendar ga je lil .ia*a v Kanado, kjer se je za več let ustaljeni ° • državljanstvo, potem pa je nada-je Dr ,LV0ia Potovanja po svetu. Med drugim 4n,er'‘n prepotoval Združene države /\nie ’. c> Centralno Ameriko in lep kos Južne san,/- c' UresnKil Jc tudi Svoje mladostne preb -n Potoual po Amazoniji. Po sto in slo sv0:e ien,k kilometrih je začutil potrebo, da Prva V ^ -n Goživ-ctja popiše. Tako je nastala velike°C j-n^e80v'E sedmih rokopisnih knjig in jj0,. ‘oonata, kamor vpisuje svoje izkušnje UthDakl'*3’ Vendar to ni potovalni dnevnik, nekaj r *0t Rrav‘sam’ knjiga pravljic. V nji z be svet'terarneSa navdiha zapisuje tudi podo-bfatst 3’ kakršen naj bi bil, predvsem svet miru, narav 'tme^ 'ju<Jmi in prijaznega odnosa do Za j ' Strani njegove knjige so odprte tudi na Sv za znance in prijatelje, ki jih spozna 2apisi f P°tovanjih. Tako se med njegovimi jaV|ot°grafijami in izrezki iz časopisov po-iapon{/,Ud' zaP's‘v vsel1 mogočih jezikih, od v bnji lnu d<> slovenščine. Nekaj misli mu je Sara! ?° napisala tudi zdaj že svetovno znana PfetrpV|S-a dijakinja Zlata Filipovič, katere ne SQ SiIVl dnevnik doživljanja balkanske voj-tovn;unatisni|iv velikih nakladah v vseh sve-
n'b Jezikih.
d° ne los se jc odpravil iz Pariza na pešačenje Posa(tS,reČnc bosanske prestolnice, kjer bo hodil ;8dreV0 m'ru- Gd Pariza do Ženeve je pa b . dni, se v Švici malo odpočil, potem sta naPrej prek Italije do Benetk in Tr-Sl0v„ , Prvikrat v svojem življenju stopil na N0tra. a tla. Prepešačil je Primorsko in na d i °.’s' ugledal Ljubljano in potem zavil ^ehib. cnlsk° po dolini Krke mimo Žu-za dv ,a,d° Novega mesta. Tu sc je ustavil badak dn'’ k°nec prejšnjega tedna pa je pot iL** Ponovno ob Krki proti Brežicam in do | ..u> ,°d koder bo krenil proti Dalmaciji Saraj 'ta 'n P°tem do Sarajeva. Upa, da bo v narnrCVo Pr'šel Pr°d 22. aprilom. Tega dne bo navd *SVcl Praznoval že 25. dan Zemlje. Kot S(laŽe ° naravovarstvenik, borec proti one-dan. VanJu 'n ljubitelj narave bi rad prav na ta adil v središču Sarajeva drevo miru.
prostoru pred sedaj povsem uničeno knjižnico. To bo njegov prispevek za mir v tej trpinčeni in nesrečni deželi in hkrati znamenje, da svet nanjo ni pozabil. Coleman je namreč član Zveze poti v mir, mednarodne organizacije, ki deluje pod okriljem Unesca, ter tako imenovani ambasador državljanske iniciative Mi ljudje. Ko bo njegovo drevo ozelenelo, bo pričalo tudi o obljubi Unesca, in ki jo prinaša v Sarajevo, da bodo namreč obnovili uničeno knjižnico.
V Novem mestu je Coleman zadržal nekoliko dlje, kot je nameraval. Srečal se je s Tomom Petričem, kije v popotniku spoznal sorodno dušo, pa mu je radodarno priskočil na pomoč in poskrbel za prenočišče. Coleman na svojih potovanjih spi v spalni vreči na prostem, kar pa ni bilo prav prijetno v mrzlih marčevskih nočeh. Popotnika je tudi seznanil
z dolenjsko prestolnico in nekaterimi Novomeščani.
“Slovenija me je izredno prijetno presenetila,” je Coleman povedal za Dolenjski list. “Najlepše presenečenje so mi bili vaši lepi gozdovi. Sem velik ljubitelj dreves in se borim za njihovo ohranitev, kjer je mogoče. Prav grozljivo je, kaj se danes počne v nekaterih deželah, kako neusmiljeno uničujejo širne
tropske gozdove, ki so tako zelo pomembni za ves naš planet in za obstoj človeštva. Po dolgih kilometrih poti po Italiji, kjer gozdov ni bilo, se mi je v vaši deželi odprlo pravo zeleno bogastvo. Za vedno mi bo ostalo v spominu včerajšnje jutro, ko sem se zgodaj zjutraj prebudil in so mi ptički priredili pravi koncert. To je bilo pravo razkošje.”
Kdo ve, kam vse bo še popotniška žilica popeljala Paula Colemana, a kjerkoli že bo, tako je dajel, ne bo pozabil na prijazno in lepo Slovenijo.
MILAN MARKELJ
Paul Coleman s svojo popotniško “pravljično" knjigo
zdravnik razlaga

Jugova želja je, da bi drevo posadil na
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Rak materničnega vratu
Pri nepredujoči bolezni se pojavijo tudi splošni znaki, kot so: slabost in siljenje na bruhanje, vrtoglavice, zvišana telesna temperatura ali pa izguba teka.
Oddaljeni zasevki povzročijo znake s strani prizadetih organov, kot so: pokašljevanje in ponavljajoča se vnetja dihal pri pljučnih zasevkih, bolečine pri kostnih in glavoboli pri možganskih zasevkih.
Zdravljenje upošteva vse sodobne metode in je odvisno od lokalne razširitve bolezni ter splošnega stanja bolnice.
Nadalnje zdravljenje določi skupina strokovnjakov. Sodelujejo ginekologi, onkologi, radioterapevti, internisti kemoterapevti, po potrebi pa je potrebno pritegniti še ostale strokovnjake. Šele na ta način je zagotovljen najboljši načrt zdravljenja.
Za operativno zdravljeje se odločijo pri mlajših bolnicah z lokalno omejeno boleznijo. Vendar tudi pri teh bolnicah s tem zdravljenje ni vedno zaključeno in je potrebno nadaljevati zdravljenje z obsevanjem ali kemoterapijo.
Z obsevanjem se zdravi večina napredujočih oblik bolezni. Pri tem ločimo tako imenovano radikalno obsevanje, s katerim se želi doseči uničenje vsega rakavega tkiva, in pali-
ativno obsevanje, s katerim se poskuša bolnicam zmanjšati oziroma omiliti bolezenske znake. Radikalno obsevanje je kombinacija teleterapije in brahiterapije.
Pri teleterapiji je vir sevanja izven bolnice v določeni oddaljenosti, to je običajno začetno zdravljenje. Pribrahiterapi-ji pa se vir sevanja vstavi v sam tumor ali v njegovo neposredno bližino. Tako dopolnimo tumorski odmerek sevanja, s katerim pričakujemo popolno uničenje tumorja.
Metodi sta danes zelo izpopolnjeni ter ju bolnice kljub napredujoči bolezni prenašajo brez hujših težav. Le v izjemnih primerih se med samm obsevanjem pojavijo težave, ki jih je mogoče s primernim dodatnim zdravljenjem omiliti.
Kakšni so zgodnji in kasni zapleti po obsevanju? V večini primerov se pojavijo zapleti na sečilih ali na prebavnem traktu. Zapleti so pogostejši pri kombiniranju različnih načinov zdravljenja, na primer kirurškega zdravljenja in natopoope-rativnega obsevanja.
Zapleti na sečilih, zlasti zgodnji, se z ustreznim zdravljenjem lahko pomirijo. Kasni zapleti, predvsem če jih ne odkrijemo pravočasno, pa lahko ogrozijo celo življenje bolnic. Velikokrat se razvijajo počasi in vsaj v začetku ne povzročajo bolnicam težav. Največkrat se pojavijo zožitve sečevodov, odtekanje seča iz ledvic je oteženo in delovanje ledvic počasi usahne. Pravočasna razpoznava tega zapleta, ki nastane zaradi brazgotinjenja v medenici, se da odstraniti, zahteva pa včasih celo kirurški poseg.
(Se nadaljuje)
praktični praktični praktični . praktični
°BdI
Za vedrejši dom
Pomlad je že kar dodobra pokukala v naše domove. Sončni žarki so jih naredili svetlejše, prijetnejše. Dom pa si lahko poživimo tudi še z majhnimi malenkostmi, ki nam bodo omogočile, da bo pust vsakdan postal vedrejši. Tako si lahko polepšate dom z vazo, ki jo naredite sami. Pust emajliran vrč prebarvajte z novo barvo. Ko se barva posuši, prilepite nanj cvetlični motiv, ki ga izrežete iz rožastega papirja za zavijanje daril. Ko se lepilo posuši, prelakirajte vrč in motiv s prozornm lakom. Sami lahko brez posebnih stroškov naredite tudi nove pogrinjke. Vzemite kos debelejše lepenke, in sicer velikosti, ki vam najbolj odgovarja. Z gosto tempero pobarvajte v zaželeno barvo. Ko se posuši, jo prelakirajte s prozornim lakom. Izberite lep rožast papir za zavijanje daril, iz njega izrežite nekaj centimetrov manjši kos kot je velika lepenka, in ga nalepite na sredino pobarvane in polakirane lepenke. Dobili boste prikupen pogrinjek. Na takšen način lahko izdelate tudi podstavke za kozarce.
Regratova solata
Prišla je pomlad in z njo regrat. Za regratovo solato s popečenimi kruhovimi kockami potrebujemo: 2 jajci, 25 dag regratovih listov, 2 žlici vinskega kisa, žličko gorčice, strok česna, sol, poper, 5 žlic olja, 2 rezini kruha, 5 dag masla, 10 dag surove mesnate slanine. Jajci skuhamo v trdo, jih olupimo in sesekljamo. Očiščen regrat dobro operemo in osušimo. Za solatni preliv umešamo kis, iz česna iztisnjen sok, gorčico, sol in poper. Šele ko je preliv gladek, umešamo vanj olje. Kruh narežemo na majhne kocke. V ponvi segrejemo maslo in kocke hrustljavo prepražimo. Slanino narežemo na rezance in opečemo na preostali maščobi. V skledo damo osušen regrat in ga prelijemo s solatnim prelivom. Na vrhu stresemo slanino skupaj z maščobo, kruhove kocke in sesekljani jajci. Solata naj 5 minut počaka, potem jo rahlo premešamo in ponudimo.

«*
Krta prežene melestor
Krt na splošno velja za zelo koristen sestavni del favne. Prehranjuje se z ličinkami škodljivcev, nematodami in glistami, res da tudi z deževniki, ki jih je Darvvin imenoval najkoristnelše živali na Zemlji. Krt s svojimi rovi rahlja, zrači in drenira tla, ne loti pa se korenin. Njegova hiba so le krtine, zavoljo katerih nima mesta na vrtu, naklonjeni pa mu tudi niso živinorejci s svojimi travniki in pašniki, niti vzdrževalci zelenih trat v parkih. Na travnikih, pašnikih in zelenicah je mogoče krtovo “pomanjkljivst” učinkovito odpraviti z brananjam, drugače pa je na vrtu, zlasti zelenjadnem, kjer krtin preprosto ni mogoče trpeti. Vrtičkarji ponavadi koristno in nič hudega slutečo žival kar pobijajo, običajno zjutraj, ko izriva zemljo in dela krtine, bolj humano pa je, če skušamo krta le pregnati z vrta na zemljišče, kjer manj moti. V ta namen je mogoče kupiti električno ultrazvočno napravo melestor, ki s svojimi nizkofrekvenčnimi valovi odžene krta več sto metrov daleč.

Ujemimo sonce
Že pri načrtovanju hiše ravnajmo energetsko modro. Velika okna sodijo na južno stran, manjša pa na vzhodno in zahodno stran zgradbe. Oknom, vgrajenim v severno stran zgradbe, se raje izogibajmo. Na ta način bomo najbolje izrabljali brezplačni vir energije, sonce. Predpisi določajo, da se na severni, severovzhodni in severozahodni strani vgrajujejo okna, manjša od 1/7 tlorisne površine prostora. Na južni, jugovzhodni in jugozahodni strani so lahko okna večja. Tako pozimi bolje izkoristimo sončno sevanje. Treba pa je poskrbeti za sončno zaščito, da se poleti prostori ne bodo preveč segrevali. Prostori, v katerih se najpogosteje zadržujemo, naj bodo obrnjeni proti soncu, torej proti jugu, stranski (stopnišča, WC, shrambe ipd.) pa proti severu. Kdor namerava vgraditi sončne zbiralnike, mora prirediti smer in nagib strešin. Nagib strešine naj bo od 30 da 50 stopinj, smer pa naj ne odstopa preveč od smeri proti jugu. Močno razčlenjena oblika zgradbe ima večjo izgubo energije. Bolj ko je oblika zgradbe strnjena, ugodnejša je za porabo energije.
PONOS KMETIJE - Ljubezen do konj na naših kmetijah izpričujejo številne fotografije iz pretelosti, na katerih imajo konji vsaj tako pomembno mesto kot ljudje. Šimlje, fukse in prame, ki so bili doma na večjih kmetijah, so uporabljali ko težke vprežne konje. Za težje delo so jim nadeli komat, kadar pa sojih vpregli v koleselj zapravljivček ali vsaj v nekoliko manj imeniten “flajšvagen”, sojih opremili s “kširom”. Kovinske ploščice na konjski opremi so vsako soboto očistili do visokega sijaja; ker ni bilo primernih čistil, sojih zloščili z zdrobljeno opeko. Konjem je bila namenjena posebna skrb glede čistoče. Dober gospodarje konja vsako jutro ščetkal, gladil, trepljal in mu prigovarjal. V sončnem jutru je občudoval lesk konjeve dlake, lepo raščen in razčesan rep ter grivo. Konji so bili ponos kmetije. Široke povojne “unre”, kot so rekli konjem, ki sojih dobile večje kmetije po 2. svetovni vojni kot pomoč organizacije UNRRA, so bile kobile z dolgimi glavami. Bile so težke vprežne živali, s katerimi ni bilo mogoče okopavati polja, ker je kobila zasedla tri vrste namesto ene. Na fotografiji: brata Franc in Pepek Pustak s kobilama Fukso in Šimlo v Bračni vasi na Bizeljskem pred 2. svetovno vojno. (Pripravila etnologinja Ivanka Poč kar)
msamm

Grešna prizanesljivost - Povsod slišimo, da zmirjajo otroci starše, posebno matere in te se ne jeze nič-k večemu če kaj zavpijejo, kar pa otroke le na smeh sili, vedoče, da v tem ni nobene resnice. Na Toplici zvrišči uscanka na mater, ki slovi kot pametna žena: Stoj cundra! in ljubijoča mama se je smehljala in gladila ljubeznjivoprekrasne ntmene vlasce svojega ljubčeka.
Od kod toplice - Toplice izvirajo iz pekla - sliši se dostikrat trditi.
Kako pokažejo, da jim je fant všeč - Simpatio deklice odkrivajo fantom s tem, da jim dajo ali same ali pa pošiljajo po prijateljicah šopek cvetja. To še ni znamenje, tudi ni začetek ljubezni, dostikrat pa povod začetka. Če fant začne za tako punčiko stopati, pošlje mu v spodbudo tudi šopek - tak dar se ve da posebno lahko naredi zavezo.
Modra beseda stare mame - Sin, če se ženiš, pazi bolj na pleme žene, nego paziš na pleme svinje, ktero kupuješ. Svinja se kmalu ali proda ali zakolje - žena pa ti ostane!
v, A 3Q02>&A ~ V
SAMO SE V SPOMimtl
Zagledam se skozi okno proti razpadajoči hiši. Misli mi uhajajo v moja otroška leta. Nekdaj tako lep dom, skoraj najlepši v naši vasi, je le še kup razvalin. Malo je ostalo od lepo urejene kmetije, mlina in žage.
Naš sosed ni bil le dober gospodar, ampak tudi srčno dober človek. Otroci smo se radi zbirali ob potoku in delali mlinčke, malo naprej v večji vodi pa se poleti kopali in mu pri tem kar precej trave pohodili. Nikoli se ni jezil. Gospodinja prav tako dobra žena, nas je celo večkrat pogostila z dobrotami - orehi, suhimi slivami in celo z bonboni - ki jih je hranila v omari v veži. Nekoč, ko smo mislili, da ni nikogar v bližini, smo si drznili sami odpreti omaro in pogledati, kaj bo dobrega za nas. Tedaj pa se je, kot bi zrasel iz tal, pojavil gospodar. Prvi hip se je razjezil, a takoj nato pomiril in dobrodušno dejal: “Ja otroci, kaj pa počnete, saj tu je strup. ” V omari je imel spravljeno tudi žganje. Včasih smo ga videli, da ga je malo srknil, zato smo vedeli, na kakšen strup misli.
V bližini domačije sta ob potoku oziroma skoraj v potoku bila velika kamna. Nikoli nisem vedela, ali ju je oblikovala narava ali postavila človeška roka. Bila pa sta kot nalašč za pranje. Tam so ženske iz cele vasi hodile prat. Kadar je naneslo, da se jih je zbralo več skupaj, so oprale tudi kako vaško
novico, ki morda ni bila vedno čisto resnična. Nekega dne je mlad fant poslušal ženske in ker se je čutil zaradi obrekovanja prizadetega, je stopil iz grmovja, kjer je bil skrit, in zlil ženski, ki je bila najbolj glasna, vedro vode na glavo.
Čas je naglo tekel, leta otroštva so minila. Nismo se več igrali, ob potoku so nas zamenjali mlajši, mi pa smo se razkropili po svetu. Domov sem prihajala le še v počitnicah in pozneje ob praznikih. Nekoč mi je mama povedala, da je naša dobra soseda zelo bolna, kar me je prizadelo. Po nekaj mesecih je umrla. Nekaj let zatem se je edini sin smrtno ponesrečil.
Leta in te hude izkušnje so strle dobrega moža in trdnega gospodarja. Ko je toliko obnemogel, da ni mogel več biti sam, ga je vzel k sebi sosed, a je kmalu umrl. Kmetija pa je začela propadati.
Zdaj v dimniku gnezdi sova in se oglaša s srhljivim glasom. Potok ne žubori več tako veselo, ne poganja več mlinskih koles. Tudi otroci se ne kopljejo več v njem in ženske ne perejo več perila ne vaških novic ob potoku, zdaj se otroci hodijo kopat v bazene in na morje, perilo pa perejo pralni stroji. Potok je ostal žalosten in osamljen, nekoristen, le še kako umazanijo mora sprejeti.
Čas hiti, leta minevajo, mene pa zvesto spremljajo spomini na otroštvo in dobrega soseda.
& KNJIŽNA POLICA
Golčim besede srca in vesti
Prešernova družba, Prešernova družba Vrba in Sanjska knjiga so izdale in založile dvanajsto pesniško knjigo Toneta Kuntnerja, zbirko Golčim besede srca in vesti. Pesnik, ki je že s prvo knjigo razodel duhovno, čustveno in moralno jedro ter slog svojega pesništva, je z novo zbirko bralcem ponudil pesniško kristalizacijo svojih iskanj, upov in dvomov, upornosti in razočaranj, poglobil in dobrusil svoje tematske stalnice ter jim dal nov oblikovni sijaj. Središčni besedi njegove tokratne pesniške zgodbe sta hiša in pot, okrog njiju pa krožijo besede luč, svetloba in ljubezen kot ena ter rana, bolečina in zlo kot druga celota. Zakoni časa delujejo po svoje, zemljo, na katero je pesnik tako intimno in trdno navezan, obvladuje kruti realizem. Ničesar, kar je pesnika tako radostilo, da se je s tistim celo istovetil, ni več. Zdaj, ko prihaja v staro očetovo hišo na zaobljubni shod bratov in sestra, se počuti kot tujec, tuj pa mu je tudi pes, ki ga zaustavlja pred pragom. Toda pesnik se ne da odgnati, čeprav ga je strah. V srcu se sprašujc:”Koliko je pasjega / v meni/ koliko človeškega / v tebi?”, besede pa govorijo:”Kaj lajaš vame, / ki prinašam mir?/ Midva sva si tuja. / Marš, v svoj kvartir!” Tista prava, vseosrečujoča domačnost živi le še v mislih na preteklost, ko “na bregu stojim / in rišem spomine”. Iz preteklosti do sem drži pot, po kateri je moral pesnik sam, sam z duhovno dediščino, ki jo je dobil še kot otrok, sam sebi odgovoren za vse, kar stori in česar ne stori. In srce je tisto, ki sodi in tehta dejanja, tudi tista za druge, za okolje, za narod. Pri pesniku seveda pesniška dejanja, pričanje o vsem s pesmijo. Golčati besede srca in vesti je za Kuntnerja odgovor na znameniti Župančičev klic:”Veš, poet, svoj dolg?” Je najvišja zaveza in smisel vsega njegovega pesniškega početja.
IVAN ZORAN
Skrivnostni kraji sveta
Svet ostaja še naprej zanimiv in skrivnosten, čeprav je človek, gnan od nemirnega raziskovalnega in pojasnjevalnega duha, pogledal že v vse njegove kotičke in razrešil mnoge njegove uganke. Veliko ugank pa ostaja nepojasnjenih, in to ne samo ugank narave in vesolja, ampak kar ugank, ki so delo človeških rok. Iz preteklosti so ostale mnoge stvari, ki še dandanes zbujajo začudenje in predstavljajo nerešljivo skrivnost tudi za največje strokovnjake, hkrati ko se možni odgovori kopičijo, a nobeden
od njih ni zadovoljiv. Naj gre za svetovno znani megalitski spomenik Stonehenge v Angliji, za skrivnostne velikanske kamnite glave na Velikonočnem otoku, za zapletene velikanske risbe na visokogorskih planotah Peruja ali za pravljično inkovsko mesto Machu Picchu, vsi ti zastavljajo kompleksna vprašanja o verovanjih, zvezdoznanstvu, stavbarstvu, zgodovini in hotenjih davnih ljudstev. Nezmožnost celovitega odgovora nanje pa nas sili, da gledamo na davna “primitivna” ljudstva z nekoliko manj domišljavo dvignjenim nosom.
Zanimivo in vznemirljivo potovanje po svetu nam ponuja knjiga SKRIVNOSTNI KRAJI SVETA, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi kot prevod izvirne angleške izdaje. Knjigo je napisalo več avtorjev, v nji
pa so predstavljeni skrivnostni sveti kraji, simbolne pokrajine, starodavna mesta in izginule dežele. Besedilo spremljajo črno-bele in barvne fotografije ter ilustracije in zemljevidi-Posebnost slovenske izdaje je dodatek, v katerem Dušan Voglar piše o skrivnostih na slovenskem ozemlju. Omenja Krkavški kamen, blejski otok, mitrej in kamnito ogrado Gulaka. Domnevni megalitski spomenik Krkavški kamen iz slovenske Istre ima vklesana reliefni podobi, za kateri nekateri menijo, da upodabljata sončno božanstvo, drugi, da gre za podobi Kristusa iz zgodnjih krščanskih časov, taki z bolj razgreto domišljijo pa m lahko v njih videli upodobljena tud' obiskovalca iz vesolja. Z otokomv Blejskem jezeru je povezan mit o staroslovenskem svetišču, arheološka izkopavanja pa potrjujejo, da je bil otol£ dolga stoletja svet kraj, saj so na njem našli nekropolo in ostanke več zgodnjih cerkva. Skrivnostno kamnito ograjo Gulaka na Primorskem, okoli katere so se pletle mnoge bajke, so za med prvo svetovno vojno uničili, čas pa ni zglodal zanimivosti, ki je doma na našem območju - mitrej pri R°! žancu v Beli krajini, ki izpričuje obstoj
skrivnega kulta iz rimskih časov.
MILAN MARKELJ
- V novi zbirki Knjigožer, v kateri bo Mb' dinska knjiga izdajala sodobne kriminalne, lubezenske in grozljive romane za
najstnike, so izšle prve tri knjige: ZELENA POŠAST Bogdana Novaka, NETOPIR BREZ KRIL Ivana Sivca in PRV*
LJUBEZEN Mary Hoopcr.	.
-	Slovenski diplomat Matjaž Jančar je F Znanstvenem in publicističnem sredisč izdal študijo INDIJANSKIH PET STOLETIJ.
-	V zbirki Šola retorike, ki jo izdaj Pravljično gledališče, je izšlo delo Zdravka Zupančiča MALI VEDEŽ RETORIKE (veščina javnega govorjenja in nasto panja).


“Boš, zanesljivo boš, kajti Kunigunda je močno skregana z grškimi in latinskimi klasiki, ki jim zaradi pomanjkljivega znanja teh jezikov v srednji šoli nikoli ni prišla do dna,” je pritrdil Boštjan in dostavil: “Greš z menoj v središče mesta po nakupih? Iščem primerne odeje. Cene so po trgovinah zelo različne in splača se pogledati okoli.”
“Tudi na to se spoznaš?” ga je spogledljivo pogledalo dekle.
“Tudi! Človek se mora na vse spoznati, če hoče živeti.”
“Katera bo tvoja žena, te bo lahko vesela. Vse boš postoril, ona pa bo lahko poležavala in se lišpala.”
“Bom,” seje odrezal Boštjan, “če bo tako zbolela, da se ne bo mogla premakniti. Sicer si bova delo oziroma domače opravke lepo razdelila.”
“Pojdiva raje kar peš, spotoma pa se še kaj pogovoriva,” je na tramvajski postaji predlagala Gordana.
“Prav, saj tramvaja tako še ni.”
“Slišala sem, da nimaš stalne punce. Preveč resno presojaš življenje.”
“Nimam časa, da bi brenčal okoli žensk, kvasil dvomljive dovtipe in iskal ljubezenske prigode. Saj nisem žival,” je odgovoril Boštjan.
“Tudi s športom se ne ukvarjaš.”
“Ukvarjal sem se s taekvvondojem, celo v klubu, ko pa so me začeli priganjati, naj se udeležim tekmovanj, sem odklonil. Imam teniški lopar in nekaj žog, včasih jo mahnem na bližnje igrišče, ki meji z našim vrtom. Občasno se ne branim košarke. To mi zadostuje za razvedrilo.”
“Tu in tam bi lahko zavil v naš disko. Ne kadiš, ne piješ... Da, res, pozabila sem. Tebe zanimajo Hiksi, Hetiti in Lang...” se je zarežala punca.
Branimir Žganjer	14
Vajinega sinka imam neizmerno rada
“Langobardi,” jo jc dopolnil fant.
“Pravijo, da te zaradi njih zelo upošteva mladi profesor Goldkirchen, kije edini pameten mož v naši skupini. S svojimi predavanji je pritegnil veliko mladih ljudi k znanosti. On že ve, kako se tej reči streže. Pravijo, da mu je bila v tem podobna rajnka profesorica hrvaške zgodovine Klačičeva. Jaz nisem udarjena na znanost,” je Gordana v eni sapi zvrstila svoje stavke.
“Na cunje pa si morda le udarjena, zlasti na uvožene,” jo je podražil fant.
“Jaz na cunje, Zrinka pa na ples, druge na liš-panje.”
Pri omembi Zrinke seje Boštjanu hipoma spomnil njunega razgovora pred dvema dnevoma. Zrinka je zagledala lepak, kije vabil mimoidoče k razstavi nekega slikarja.
“Moj Bog,” je zastokala punca, “to je tako zastarelo, kot da bi živeli v prvi polovici devetnajstega stoletja. Hoditi po razstavah je čista neumnost. Za naš so videokasete, televizija in film, čas trapastega igračkanja s svinčnikom alli barvicami je minil. Mar misliš, da ne vem, kako se občudovalci slikarskih packarij le delajo, da jih zanimajo slike. Na dlani je, da se sprenevedajo. Stensko slikarstvo pa je tako le navadno slikopleskarstvo.”
Te besede so prišle Boštjanu živo v spomin. Sam jc redno hodil v gledališče, na operne in dramske predstave. Že kot fantička ga je očka, ki je pisaril kritike o gledališču za slovenski jezik, vlačil s seboj.
Tudi filme je rad gledal, video kasete pa so počasi iztisnile obisk kina.
“Ti si pameten fant, a težko boš našel sebi primerno soprogo.”
“Se bo že našla ženska, delavna in prikupna, ki ima rada razvedrilo in življenje, zna pa tudi prijeti za delo, ko jc treba.”
“No, menije v tem pogledu odklenkalo in morala bom potlačiti svojo ljubezen do tebe,” je Gordana našobila ustnice in ponudila fantu roko, ko sta prispela na Kvaternikov trg.
“Zdravo, in dobro si oglej te svoje odeje v trgovinah!” je dejala v slovo.
XV
Sanda simplicitas! (Sveta preproščina!)
Meseci hitro tečejo. Za sušcem sta se zvrstila mali in veliki traven, rožnik jc bil pred vrati in z njim čas izpitov. Čeprav je Boštjan redno študiral in sc temeljiteje lotil knjig, pravega miru le ni imel. Iz soseščine so se slišali glasovi kleparske delavnice na črno strička Pakca in se mešali z zvoki iz prav tako “črne” mizarske delavnice.
“Zopet ga lomijo pri Pakcih,” je rekla mama.
“Ta drugi glas je žaga mizaija Milana. Ko bi vsaj za dva dni odšel v Zagorje, v svojo klet, pa bi se hrup precej zmanjšal!” je dejal očka in razmišljal naprej:
“Ljudje delajo in se skušajo premotiti, da bi pobegnili od notranje razklanosti in si prislužili nekaj
kovačev na črno. Nimajo iskrenih prijateljev, tisti p®’ ki prihajajo k njima na dom, so le odjemalci Šus-marsko izdelanih predmetov.”
“V Karantaniji so tudi nemški vojvode mora 1 pozdraviti ljudstvo po slovensko,” je bral BoStja"-“Če jezika niso obvladali, so sc morali besedil® prisege naučili kar na pamet, ne da bi razumel' besedico.”
Od zunaj seje slišalo, kako sosedovi dajejo p°ga’ ma triletnemu Avguštinčku, naj dedku pove kaj krepkega. Ko je otročiček bentil mater, so sc vsi, 1° so ga spodbujali, glasno zakrohotali.
“Za božjo voljo, lc zakaj učijo otroka prostaški izrazov, saj se jih bo še prehitro naučil na ulici! KaJ jim je tega treba?” seje očka glasno in zagrenjen® vprašal.
Krohotanje in vpitje je pri sosedih večkrat dolg0 trajalo, včasih tudi pozno v noč. Od petka na sobot® oziroma od sobote na nedeljo so kvartali vso nov-Nekateri so igrali za velike zneske, drugi pa kar tako, da jim mine čas, za nekaj dinaijev. Krohotali so se, udarjali s pestmi po mizi, prav nič se niso menili, oj* bi v soseščini ljudje radi spali. Od zgodnjih poletni pa vse do deževnih jesenskih dni so se zbirali in kvnr tali v vrtni uti.
“Ljudje pač imajo prosto soboto,” je spregov® rila mama. “V zdravstvenem domu smo delali o sobotah do sedme zvečer, včasih dežurali na otroškem oddelku tudi v nedeljo zjutraj.”
“Mi pa smo,” je dostavil očka, “imeli pouk °b sobotah do sedmih zvečer, v nedeljo pa smo U<S*1 podoficirje armade, kajpak zastonj. In če so te k® mladega profesorja izvolili med predavatelje, si s® ploskal. Vsi so bili prepričani, da si tako brczpla^n° vdinjanje za prazen nič šteješ v čast.
Priloga Dolenjskega lista
LISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Za materinski dan proslava v Šentjerneju
j°gat kulturni program
mf-^T^ERNEJ - V nedeljo, 26. izbila v Šentjerneju proslava matermskem dnevu, kijojezgov-orom odprl župnik Tone Trpin. Vili ... °P1VCC jc vodil in povezoval kul-u	s svojim humorjem in
iefm.7 C<^° pa je proslavi dal še pri-lmpr Pod°b°- Slavnostni govor je r1?vnatelj osnovne šole Pavle vtK. Predstavili so se mladi citrarji Otr, n )crneia> ki jih uči Darko Duh. citara' SO,s Pesmij°. plesom in reje	P°kazali, kako radi imajo svo-
Kam.mc'- ^eklica, ki jo uči sestra Je zaigrala na harmoniko. Mahej' VIdckliški zbor> ki jih vodi ITiateri osta> Je prepeval pesmi o
DJ"a ^zanimivejših točk je bilo ti Ih rf. Inc Simončič, ki šteje okorni rv, ;*nov:,mama s 6 otroki, njihovi-iePTtncri‘ ‘n otroki so s petjem in monlern Pokazali, da njihova har-be lo ■IZVlra lutii iz ljubezni do glas-
dekle v-Va k‘tar'sla> trobentača in
vse k. d Vodslv°m sester izdelovale sPomin’ iSC materc pa so dobile v dar aktiva ^tajbcn gobelin. Članice obiskm , čklh žena so pogostile Hvalce s svojim pecivom
VESNA ZUPANČIČ Šentjernej
M>!?f!,ERlNSKF-M DNEVU - V 'a v 17 ,n’ Mohorja in Fortunan-P°Poldn?cku s,a imela v nedeljo ittinja rb, oncert Jožica Kališnik, nek-Mihg nn Ca ansambla Avsenik, in 5 Cerkeini ‘S ci,rami■ Nastopila sta ve.r i10 mi ln narodnimi pesmimi, Za Porov,r,ar Pa sta namenila Pionirju cerkve (p’°0“°'s™novežužemberške
z avtobusom na izlet!
brezni? vn&evemi, zato smo se '>aisjP‘Tlslekov ,otili xbora tri-,obuŠf?P?tnika zn zanimiv av-t°kra?‘zlei Računalnik je ime! baze nnlogo iz podatkovne so Sp ,, N^nikovpoiskati vse, ki leta ,^Dolenjski list naročili žrek.,'.m med temije imel pri dnl^več sreče Ivan Arh iz krškp,n V<tS‘ P' Leskovec pri
Štern1?'!*’ k‘ bo sedel na trinaj-rim ;?lczi! v avtobusu, s kate-P°slui„i??° na izlet odpeljali Studj n n°vomeškega radia Prejel» ? P® bo obvestilo o izletu l'o<,r„ .? '}asioy: Marta Franko, < P. Šentjernej.
“Premalo se sliši naš glas”
Upokojenci se lahko pohvalijo z vrsto uspešno izpeljanih načrtov - Se več razvedrilnih možnosti
Lani so tudi uspešno izpeljali temeljito obnovo lastne stavbe (nasproti Sokolskega doma), kar je veljalo 3,2 milijona tolarjev, računi pa so bili plačani iz lastnih sredstev. Izvedli so se računalniško vodene podatke o članstvu in se lotili treh anket, prek
NOVO MESTO - Na letni konferenci Društva upokojencev Novo mesto so 1. aprila sklenili znatno razširiti dejavnosti, ki članstvo odtegujejo osami. Predvsem pa bodo skušali s svojimi predstavniki prodreti v občinski svet.
V občini Novo mesto je po nedavnih zakonskih spremembah o lokalni samoupravi 9 društev upokojencev (prej 11), novomeško največje med njimi, pa šteje 3.283 članov. Ti delujejo uspešno tudi na terenu, saj imajo delavna poverjeništva v Bučni vasi, na Otočcu, v Šmarjeti, Beli Cerkvi, Brusnicah, Podgradu, na Uršnih selih in v Birčni vasi. Kljub temu pa je le malo več kot polovica vseh upokojenih občanov včlanjenih v društvo. Prav te, ki še niso pristopili v to stanovsko nestrankarsko in neideološko naravnano organizacijo, bodo z letošnjo akcijo skušali pridobiti. Tako bi bili številno močnejši in ob nenehno grozečih državnih finančnih ukrepih zoper upokojence tudi uspešnejši.
Če upoštevamo vsa upokojenska društva v občini, pomeni ta del prebivalstva tretjino volilcev, a njihov glas je premalo upoštevan. Posredno zastopništvo, kot ga imajo zdaj, je sicer hvalevredno, želijo pa prav iz svojih društvenih vrst pošiljati v občinske klopi ljudi, ki bi zastopali interese članstva.
Iz poročil je razvidno, da je bilo lani društvo dokaj uspešno. Izletov se je udeležilo 4500 udeležencev, športniki so se z raznih, tudi medobčinskih tekmovanj vračali s pokali in priznanji. Pevski zbor je že vrsto let eden najbolj znanih na širšem območju in tudi nepogrešljiv na vseh proslavah in srečanjih.
Protestiramo!
Z občnega zbora ZZB in udeležencev NOB, kije bil 26. marca v Dol. Toplicah
Protestiramo, ker ni postavljena odločna zahteva, da proslavljamo 50. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Zakaj dovolite, da nam domobranci, ki so prisegli Hitlerju in sodelovali z SS enotami, podtikajo razne Levstike? Zahtevamo, da se Levstiku prepove prihod v Slovenijo, ker so ljudje zelo ogorčeni, posebno tisti, ki vedo, kaj je delal Levstik kot domobranec.
V četrtek, 23. marca, je bil na tv prikazan intervju z državnim tožilcem Drobničem. Drobničeva izjava, da se zato, ker smo majhen narod ne bi smeli upreti okupatorju, je, milo rečeno, smešna, da ne rečemo neumna. Naj se vendar ne zgovatja na komunizem. Mladi fantje, ki so šli v partizane, sploh niso vedeli za komunizem. Borili so se le proti okupatoiju in njegovim pomagačem.
Če ne bi bilo domobrancev, ki so skupaj z okupatorjem v župniščih delali sezname o preselitvah, likvidacijah, o pošiljanju v italijansko internacijo in nemška taborišča, bi bilo veliko manj žrtev. Tako pa so v trpljenju umirali zavedni Slovenci.
Kaj res ni nikogar, ki bi g. Drobniču in njemu enakim povedal, kje so doštudirali? Naj vrnejo diplome, če je bil prejšnji sistem tako žanič, ne pa da blatijo vse, kar je bilo narejeno v petdesetih letih po vojni. V teh letih po vojni je bilo veliko narejenega, delavci so imeli delo; tudi tisti, ki vedo o letih po vojni povedati le slabo, so “rezali bel kruh". Sedaj pa je veliko družin dobesedno brez kruha.
Razčistiti pa bi bilo potrebno tudi lastninjenje, saj je precej čudno. Na eni strani rastejo bogataši, ki so v manjšini, na drugi strani pa so veliki reveži, ki so na žalost v večini in njihovo število nenehno narašča.
(Zapisano na občnem zboru)
katerih so prišli do podatkov, kaj si članstvo od društva želi.
Na tej osnovi so že letos uvedli vrsto novosti v razvedrilnih dejavnostih: kolektivno telovadbo, nadaljevalni tečaj nemščine, predavanja o zdravi prehrani, fizioterapevtske vaje in več
• Spregovorili so tudi o letošnjih 11 izletih. Na Koroško se bodo odpeljali 13. aprila, 18. maja na Madžarsko, junija na srečanje upokojencev Slovenije, 20. junjja na Bled in Brezje, 5. avgusta bodo pripravili tradicionalno srečanje upokojencev v Dolenjskih Toplicah, 6. septembra bo izlet na Kum in v Medijske Toplice, 5. oktobra se bodo odpeljali v neznano.
družabnih srečanj, ki so vedno dobro obiskana. Letos so imeli že uspel izlet v Belo krajino in ogled znamenitega Shakespearovega Hamleta v ljubljanskem Cankarjevem domu. V zadnjem času pa organizirajo cenene prevoze in kopanje v Šmarjeških Toplicah.
Delovno poročilo predsednika Ivana Somraka so na izredno dobro obiskanem občnem zboru v polni telovadnici osnovne šole Grm sprejeli brez pripomb, prav tako letošnji delovni načrt. Po vseh formalnostih in pozdravih gostov pa so se dlje časa zadržali še pri pogrnjenih mizah ob družabnem srečanju in pogovorih.
R. B.
• Kjer sta krnjena svoboda in dostojanstvo enega samega človeka, sta načeloma krnjena vsakemu, in tu je problem tudi za Slovence. (S. Hribar)
Rešitev
Peršakove
formule
Predlog poslanca Toneta Peršaka o popravi krivic, storjenih v dntgi svetovni vojni, in o odškodninah, kijih je predlagal, me je skoro spravil tja, kamor kljub “biološkemu osipu ” moje generacije očitno še ne spadam: čakam namreč na svojo prvo, zasluženo pokojnino.
Najprej nas je sortiral, kakor to delajo na bolšjem trgu, na kupčke in nato postavil ceno našemu medvojnemu trpljenju. Spadam med begunce, torej med tiste, ki jim v vojnem času ni bila zagotovljena niti “lagerska"hrana, ne “la-gerska” streha.
Bukve, seniki, hlevčki - to je konfort, kjer smo preživljali in preživeli vojno.
120 tolarjev, ki nam jih je za trpljenje pod italijanskim in nemškim terorjem namenil poslanec Peršak, mu odstopam k revni poslanski plači in mu želim to, kar želi on meni: da ne bi predolgo bremenil državnega proračuna! Tudi na njemu se je namreč že davno posušila rosa... Grobarjev pa imamo na vseh pokopališčih dovolj, naj se torej v teh letih ne sili zraven. Bomo že odšli, vendar takrat, ko nam bo usojeno, brez njegovih 120 tolarjev. Razmišljam, da bi bilo prav, da bi se nemr škemu in italijanskemu okupatorju lepo zahvalili za tako mizemo škodo, ki nam jo je povzročil.
In še to: so tako “velikoumni" predlogi v vladi posebej nagrajeni? Potlej pa le še tako naprej, poslanec Peršak! Kako grozljivo, da toliko moralne revščine bremeni mojo lepo slovensko domovino. In kako majhen je lahko človek, čeprav je poslanec!
MARICA ZALOŽNIK Krško, Cesta 4. julija 40
TUristka o Kolpski dolini
Nada Jakovljevič je z možem Stojanom lani poleti dva meseca preživela v Kolpski dolini
Avgusta lani sem v Dolenjskem listu objavil razgovor z Nado Jakovljevič iz Novega mesta in njenim možem Stojanom, ki sta preživela dva meseca dopusta v Kolpski dolini, in sicer v Fari in okolici. Nada piše, da je zdaj nekoliko uredila vtise o nekaterih zadevah, o katerih smo mi poročali že v drugih sestavkih, a je kljub temu zanimivo, kako jih vidi turist, zato pismo v nekoliko skrajšani obliki objavljamo:
“... Vasi so napol prazne, hiše razpadajo, polja so neobdelana, povsod smeti itd. Pravijo, da se je še pred 30 leti iz Vasi videl Brod na Kolpi pa tudi Petrina in Pirče. Ložec s prekrasno rodno črnico je večinoma v pušči, odganja čuden, do 1,5 m visok plevel -še koprive so redke - rastejo celi gaji jelše. Kjer pa je obdelano, je pridelek tak, da gaje veselje pogledati, in tako je pravzaprav že od Slavskega Laza navzgor. Kako to rešiti?”
Nato piše, da sta pošta in banka ob sobotah zaprli. Sobotni časopis dobiš šele v ponedeljek, čeprav Delo obljublja, da bo počitnikarjem časopis dostavljalo vsak dan. Avtobus Osilni-ca-Kočcvjc vozi le enkrat na dan. Odvoz odpadkov šele urejajo. Kosila ali tople hrane ne dobiš od Kapto-la do Broda na Kolpi. Čast rešujeta Ofakova trgovina v Potoku in trgovina Kolpa v Fari. Podobno je pri Papežu, čeprav so ljudje tu res dobri, ljubeznivi in ustrežljivi.
Cesta ob Kolpi navzgor je kljub zdraham zgrajena. Koliko energije je šlo zaradi zdrah v nič! Moči bi bolje porabili, če bi namesto prepira za
kamnolom ali asfaltiranje ceste skozi vasico Grivac raje lično uredili to vasico, ki spominja na novomeški Žabjek. Zaradi zdrah je Kostelsko in Gebarsko ostalo brez stalnega zdravnika in zdravil, zdaj pa tarnajo.
Če hočete v to lepo dolino privabiti turiste in denarje potrebno urediti, kar sem omenila. Krajevne skupnosti ob Kolpi naj s pomočjo obeh občin, države in Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije namesto zdrah raje pogruntajo, kako poseliti prazne hiše in jih urediti za oddajanje sob in apartmajev, kako obdelati zapuščena polja itd.
Velika škoda je za to prečudovito dolino, da vse to ni urejeno. Velika škoda je za vse srčne bolnike, ki bi tja lahko hodili na okrevanje, saj je zdravniško dokazano, da je v Zgornji Kolpski dolini od izvira Čabranke do vključno Kostela v vsej Sloveniji za srčne bolnike najboljše in najbolj zdravo podnebje.
Pismo zaključuje z željo, naj bi složno, brez strankarskih zdrah, skrbeli za razvoj zgornje Kolpske doline, in izraža željo, da bi se letos poleti spet videli tam.	j p
ZAHVALA
Gospodu Pavlu Percu, novinarju Dolenjskega lista, se zahvaljujem za objektivno poročanje v času mojega predsednikovanja KK SZDL Trebelno. Posebno se zahvaljujem zato, ker ni klonil pred partijskimi pritiski, kar je bilo za moje nadaljnje delo zelo pomembno. ANTON JUDEŽ
Pohabljeni otroci v zameno za ljubiteljstvo?
Ob izjavi dr. V Čadonič-Špe-lič o poskusih na živalih
Izjava doktorice veterinarske medicine dr. Vide Čadonič-Špelič, ki jo je povzel in zapisal novinar iz Novega mesta g. Budja v Večeru, 11. marca, in sicer, da poskusi na živalih zanjo niso mučenje, ni presenetila nikogar: ne mene, ne mojih somišljenikov pa tudi svoji stroki oz. lobiju se ni izneverila. To in vse, kar je bilo zapisano v okvirju, je bila v svoji vlogi pravzaprav dolžna odgovoriti. Razumljivo, da soji verjeli le tisti, ki stvari z druge plati ne poznajo. Vse stroke, ki so poskuse na živalih izvajale in se jih še vedno trdovratno oklepajo, so do sedaj dobro poskrbele, da se za to drugo plat v javnosti ne bi razvedelo, čeprav jo sami dobro poznajo. Marsikdo, ki je pred tem bral intervju z dr. Vido Čadonič-Špelič v reviji “Moj pes”, v kateri je prikazana kot velika ljubiteljica živali oz. svojega nemškega ovčarja, se je lahko ob opisovanju njene celovite podobe kot mile ženske celo raznežil. Hladnokrvnost in neprizadetost, ki veje iz njenih izjav (tako, kot to od nje pričakuje stroka, kateri pripada) v obravnavanem članku, pa razneženega bralca v hipu strezni m ga postavi na realna tla. Žadovoljno ugotovi, da mu je še naprej dano živeti v čudovitem prepričanju, da se pravzaprav nič ni spremenilo. Gospe veterinarske doktorice ne bom vprašala, če bi svojega psa žrtvovala za poskuse, kajti njenega odgovora ni težko uganiti. Glede na to, da je dr. V. Čadonič-Špelič za konec natresla še nekaj hudo zavajajočih trditev (čeravno se berejo kot strokovno neizpodbitne), in sicer, da “so poskusi na živalih za človeštvo danes nepogrešljivi” in da “gleda na živali kot nepogrešljiva živa bitja v službi človeka”, si kot pripadnica tovrstnega “ljubiteljstva” dovoljujem citirati nekaj nasprotnih trditev, ki so nastale iz prakse drugače oz. napredno mislečih znanstvenikov in o katerih je med ostalimi veliko pisal tudi dr. P. Croce, patolog in znani borec proti vivisekciji iz Vicenze: “Ali znanost dela za človeka ali proti človeku? To vprašanje, ki je bilo nekoč nezastavljivo, je danes potrebno in nujno. Vsiljena nam je bila enačba: znanost je napredek, pri čemer naj bi napredek imel le eno smer, tisto, v korist človeku. Zaradi tega naj bi bil znanstvenik dobrotnik človeštva tudi takrat, kadar podarja atomsko bombo, načrtno sprevračanje narave, medicino, ki povzroča več bolezni, kot jih zdravi, ker naslanja eksperimentalne temelje na metodološki napaki. Tudi vivisekcija se bohoti na temeljni napaki, ki pa ne moti njene skladnosti. Ravno zato jo je potrebno v celoti odvreči, in navsezadnje: tudi papež Janez Pavel II. je ob neki priložnosti dejal: “Ko se človek nauči spoštovati in imeti rad druga bitja, postane bolj human tudi do svoje vrste”.
Da so izvajalci vivisekcije, te civilizacijske sramote, na splošno brezdušni in že popolnoma otopeli, nam pove podatek o neki znanstvenici, ki se ob grozljivem mučenju psa in njegovem cviljenju smeji. Zato pripominjam, da je potrebno namestiti prave ljudi na pravo mesto.
KRISTINA FERLIČ Maribor
VELIKA SKRB
V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI
6. marca sem bila operirana na žolču v bolnišnici Novo mesto. Pred tem sem ležala že v celjski in brežiški bolnišnici in nikjer nisem doživela takšne pozornosti do pacientov niti takšne urejenosti in čistoče. Zato se zahvaljujem dr. Kramaiju in vsemu medicinskemu kolektivu. Želim, da ostanejo tako prijazni in ustrežljivi še
naprcj’	DRAGICA K.
Anton Možic
V borčevskih vrstah je spet nastala globoka praznina. V 84. letu je omahnil v smrt Anton Možic, nekdanji član napredne domovinske m domoljubne organizacije Sokol, aktivist Osvobodilne fronte slovenskega naroda, borec narodnoosvobodilne vojske, iskren tovariš in prijatelj ter vzoren družinski poglavar. Tone je odraščal v ugledni in napredni družini v Boštanju. To je tudi kraj, kje se prebivalci niso nikoli izneverili svojemu socialnemu poreklu in domoljubnosti. Jeseni 1941, ko je vsa Evropa ječala po fašistično-nacističnim škornjem, ko je bila slovenska domovina okupirana in razkosana, ko je Hitler začel uresničevati peklenski načrt, da bi z izseljevanjem m preganjanjem tudi fizično uničil slovenski živelj, je pokojni Tone skupaj s tovarišem Alojzom Zalaščkom tako rekoč izpred oči okupatorske policije v Boštanju rešil zajetega pripadnika NOB Jožka Papeža.
Tone je bil eden od aktivistov OF na sevniški železniški postaji, kjer se je povezoval z drugimi organizatorji OF, kot so bili Milost, Jerin, dr. Turk in učitelj Jurančič na Telčah. V organizirano obveščevalno delo OFje bil vključen vse do leta 1944, ko je moral zaradi osebne varnosti zapustiti železnico in se vključiti v enote NOV. V teh je še naprej deloval kot obveščevalec do konca vojne in zmage nad fašizmom, katere 50. obletnico slavimo prav letos. Po osvoboditvi je Možic spet našel delo na železnici in ostal tam do upokojitve. Se ko je delal na železnici m tudi pozneje, ko je bil v upokoju, je prizadevno deloval v raznih družbenih organizacijah in društvih, posebej še v gasilskem. Od ustanovitve krajevne borčevske organizacije v Boštanju leta 1947 pa do lanskega leta je bil njen predsednik in član OO ZB Sevnica. Zaradi bolezni je predal funkciji mlajšim, Možic pa je bil imenovan za častnega dosmrtnega predsednika KO ZB m člana OO ZB Sevnica.
SLAVKO ŠTRUKELJ
PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA
POKLEK - V nedeljo, 26. marca, je kulturna skupina pri Gasilskem društvu Poklek ob materinskem dnevu materam in ženam s Pokleka m Selc pripravila proslavo s prisrčnim kulturnim programom v gasilskem domu. Gasilsko društvo je udeleženke presenetilo s skromnimi darili, po proslavi pa jih je pogostilo in jim pripravilo družabno srečanje.
ZAHVALA NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE
Za gradnjo porodnišnice in nakup medicinskih naprav so prispevale Rastislava Praprotnik, Kurirska 4, Črnomelj, za nabavo dragih medicinskih instrumentov za intenzivni oddelek internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto 100.000 tolaijev; delavci Krke Novoterma za novo porodnišnico namesto cvetja na grob pok. Jožefe Berus, mame sodelavke Jožice Rolih, 10.400 tolarjev; vaščani in sosedje iz Cegelnice za izgradnjo nove porodnišnice namesto venca na grob pok. Jožefe Berus33.100 tolarjev. G. Dane Rupčič je za novo porodnišnico podaril 2 umetniški sliki.
Splošna bolnišnica Novo mesto se za vse prispevke in darilo najlepše zahvaljuje.
Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
z naročniki	izleti"
s poslušalci ria TzliETr
MAKIJA,
igsjj
PETER	Ivi N KO
DIRJAVA f§(;OKEN( BfVOVK OŽEKA

l i r
-
Ia jata sr m* sr*«:«
KS!., trs,, ss:
' Bh......“
Studio D

I I
n
II I I M


Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...’’, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Bioenergetik -čer ali svetilnik
Dol. list, št. 12, 23. marca
Slučajno sem dobila v roke Dolenjski list, kjer sem zasledila prispevek z zgornjim naslovom, v katerem novinar obravnava priznanega bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika, ki je veliko pomagal ne le meni, ampak mnogim drugim, ki jih tudi osebno poznam. Prepričana sem, da mu delate krivico. Priznam, da je pri nas ogromno šarlatanov, ki kvarijo ugled vsem, ki imajo resnične sposobnosti. Pirc je glede na svoje sposobnosti genij tega stoletja, ima priznanje, da je močnejši od znane Rusinje Djune.
Le dva primera ozdravitev. Ženska iz okolice Ptuja s tumorjem na dojki jepri Pircu opravila več kot 50 seans. Zdravnik pri ponovnem pregledu ni mogel verjeti, da tumorja ni več. Doživela sem delni živčni zlom. Po telefonu je Pirca poklicala moja sorodnica. S telepatskim zdravljenjem sem čez nekaj minut prišla k sebi.
Nehvaležnosti in klevetanja je g. Pirc že vajen, vendar bo ostal vedno in povsod pripravljen pomagati, pa če ga še tako blatijo. Po 45 letih enoumja smo izničili čut za vrednote, kot so spoštovanje, obzirnost, potrpežljivost, premagovanje in ljubezen do bližnjega. Ostarele smo zaprli v domove onemoglih, da ne bodo v napoto, na vrata pa nam trkajo mamila, bolezni, za katere je sodobna medicina nemočna... Tistih, ki čutijo, da morajo nekaj narediti, nihče ne podpre, niti država. G. Pirc si ne želi denarja, kot pišete. Ima premoženje, ki si ga je ustvaril z lastnimi rokami, še preden se je začel ukvarjati z bioenergijo. Vabijo ga v Francijo, Kanado in še kam. Cc bi mu šlo za denar in avanturizem, bi bil gotovo že davno kje drugje. Toda ostaja med svojimi ljudmi. Koliko zasluži? Verjetno to najbolj moti moža in ženo, ki sta omenjena v članku. Bilo bi kulturno, če bi se predstavila z imenom in priimkom. TUdi navedeni zneski niso točni. Ubogi Slovenci, uničile nas bodo zavist, hudobija in nevoščljivost. Ste se kdaj vprašali, koliko sredstev
daje v dobrodelne namene? On se s tem ne hvali. Kolikokrat nima pokritih niti stroškov prevoza. Vsak dan se srečuje z ljudmi, z njihovimi bolečinami in tegobami - ali potem nima pravice se malo pošaliti, zapeti in se nasmejati, saj je po naravi vesel in dober človek? Bioenergija pa je primerna samo za dobre po srcu, hudobnežu ne pomaga ne bioenergija in ne 100 doktorjev.
Jack London je zapisal: “Nisi živel zastonj, če si znal vsaj enemu človeku prižgati luč v temi in obupanemu pokazati pot v življenje in mu pomagati, da bo postal boljši in srečnejši.” To je g. Pirc storil mnogim in to opravlja vsak dan.
HILDA VIMER Gorišnica (pri Mariboru)
Osilnica je prikrajšana za zdravstvo
Dol. list št. 11,16. marca
Župan Osilnice, g. Anton Kovač!
Pismo, ki ste ga poslali predsedniku Vlade dr. Drnovšku in ministru za zdravstvo dr. Voljču, meje močno razočaralo. V pismu v bistvu obtožujete ZD Kočevje, da vam je ukinil vaše pravice na področju osnovnega zdravstvenega varstva. Ta trditev pa je, milo rečeno, netočna.
V dosedanjih pogovorih in dopisih sem Vas podrobno seznanil z veljavnimi standardi. Prav tako sem Vas podrobno seznanil z dejstvom, da Zdravstveni dom (ZD) ne more več vzdrževati razkošne mreže zdravstvenih postaj (ZP), ker so se pogoji financiranja izredno zaostrili.
Obstoječa mreža ZP, ki po velikosti in opremljenosti večinoma daleč presegajo veljavne normative, je bila materialno udejanjenje socialistične ideologije na področju zdravstva. S padcem socializma in uveljavljanja tržnih odnosov, ki jih tudi Vi sicer zagovarjate, prihaja tudi na področju zdravstva do vzpostavitve odnosov in organizacije, kakršne pozna Evropa.
Iz dokumentov, ki sem Vam jih posredoval, je razvidno, da je na račun gradnje in vzdrževanja ZP na podeželju ŽD Kočevje tako v pogledu vzdrževanja kot posodobitve opreme zaostal do mere, kije z nobenega vidika ni mogoče opravičevati. Prav ZD Kočevje pa je tista ustanova v občini, ki mora zagotavljati kvalitetne diagnostične in terapevtske storitve prebivalstvu celotne občine vsak dan, od jutra do večera; služba nujne medicinske pomoči in reševalna služba pa morata zagotavljati pomoč 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih.
Dejstvo, da je dejavnost zdravnika splošne medicine v ZP omejena na ozek krog pregledov in storitev ter da v mnogih primerih končna diagnoza in zdravljenje nista možna brez napotitve v diagnostični laboratorij, na rtg, k specialistom itd. v ZD Kočevje,
Vam je verjetno dobro znano. Prav tako Vam je znano dejstvo, da ambu-a podeželju sicer nosijo zvcnc-zdravstvene postaje, a ne izpo-
lante na f če ime ztl
Injujejo pogojev, ki jih za naziv pred-
pisuje zakon o zdravstveni dejavnosti.
Izrecno sem Vas opozoril na določilo 3. in 8. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki govorita o obveznostih občine in ustanovitelja glede zagotavljanja pogojev za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva. Prav tako sem Vas opozoril na določilo 7. člena istega zakona, po katerem R Slovenija iz proračuna zagotavlja dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na demografsko ogroženih območjih. Opozoril sem Vas na možnosti, ki jih ta člen nudi Vaši občini v zvezi z Vašimi zahtevami, da se Vam zagotovi izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva v večjem obsegu, kot ga zagotavljajo veljavni normativi in dogovori.
Vaše navedbe, da Vam ZD Kočevje krati pravice, so netočne. Prav tako je netočna Vaša trditev, da smo obseg dela začeli omejevati po ustanovitvi nove občine Osilnica. Iz že posredovanega gradiva lahko razberete, da opozarjam občino Kočevje, Ministrstvo za zdravstvo in ZZZS na nevzdržno stanje v zvezi s financiranjem ZPže najmanj dve leti. Ker sem povsod naletel na gluha ušesa, sem kot direktor javnega zavoda dolžan zagotoviti organizacijo in poslovanje zavodu v skladu z možnostmi.
Ždravniku, kije nekritično zagovarjal zaposlitev 0,25 snažilke, 1 višje medicinske sestre in 0,50 zdravnika v ZP v Osilnici, smo že sredi leta 1993 ponudili, naj prevzame izvajanje zdravstvenega varstva v Kolpski dolini kot zasebni zdravnik. Ko se je podrobneje seznanil s finančnimi pogoji, ki mu jih nudi Zavarovalnica, je ugotovil, da s temi sredstvi ne more preživeti, in je ponudbo odklonil.
Vprašujem Vas, tudi kot uspešnega podjetnika, ali res verjamete, da je poslovanje javnega zavoda lahko cenejše kot poslovanje zasebnika. Prav tako Vas sprašujem, če ste resnično prepričam, da se mora 116 delavcev v javnem zavodu v nedogled odpovedati urejenim delovnim razmeram, osebnim zaščitnim sredstvom, kotizaciji in dnevnicam v zvezi s strokovnim izobraževanjem itd., zato da financiramo mrežo razkošnih zdravstvenih postaj.
Ste morda že pomislili na možnost, da bi ustanovili zdravstveni sklad, v katerega bi občani prispevali denar, ki bi ga porabili za prevoz z avtobusom, če bi zdravnik ne prihajal enkrat na teden v Osilnico, in jim ga Zavarovalnica ne povrne? S tako pridobljenimi sredstvi bi lahko sofinancirali polno zaposlitev medicinske sestre in pogostejše zdravniške ordinacije.
Zobozdravstvenega varstva že več kot eno leto ne izvajamo v nobeni zdravstveni postaji. Imamo pač premalo zobozdravnikov in njihove učinkovitosti ne moremo dodatno zmanjševati z razporejanjem na delo v ZP.
Zato, da lahko zobozdravniki izvajajo sistem naročanja, istočasno pa sprejemajo nenaročene paciente v nujnih primerih, morata delati v zobni ambulanti za odrasle dopoldne in popoldne vsaj dva zobozdravnika in v šolski zobni ambulanti vsaj en zobozdravnik. Prav toliko pa jih imamo!
Preskrba z zdravili ni v pristojnosti Zdravstvenega doma. Zalo zdravnika, ki dela v ZP v Osilnici, ne moremo prisiliti k temu, da bi to opravljal
ob svojem zdravniškem delu. ZZZS plača ZD preglede, obiske in druge zdravstvene storitve, nikakor pa ne izdaja zdravil na recept. Zato tudi v primeru, če bi zdravnik bil pripravljen to delati, tega ne bomo dovolili v okviru delovnega časa, za katerega plačuje zdravnika in sestro ZD.
Po zagotovilih Lekarne Kočevje leta zdravniku v preteklosti tega dela ni plačevala; ali in v kakšni obliki si je zdravnik poplačal to delo, nam ni znano. Verjetno je ta dejavnost šla na rovaš delovnega časa v okviru delovnega razmerja v našem zavodu; da se je leta in leta vozil po zdravila v Lekarno Kočevje z našim službenim avtomobilom, torej na naše stroške, pa tako in tako ni nobena skrivnost.
Tolikšna širokogrudnost na račun našega zavoda je bila v preteklosti možna; danes, v skrajno zaostrenih pogojih gospodarjenja in v konkurenci s porajajočo se zasebno zdravstveno dejavnostjo, ni več možna.
Tako na Svetu zavoda kot na sestankih z zdravstvenimi delavci je bila že večkrat dana pobuda, naj ZP prepustimo zasebnikom. Zame osebno je pobuda povsem sprejemljiva, žal pa zasebniki za prevzem zdravstvenih postaj, npr. v Osilnici, ne kažejo prav nobenega zanimanja, zato Vam predlagam, da si tudi sami prizadevate najti zainteresiranega zasebnega zdravnika, ki bi prevzel izvajanje zdravstvenega varstva na območju Vaše občine. V primeru, da bi si vsi prebivalci občine Osilnica izbrali tega zdravnika kot svojega izbranega zdravnika, bi Vam nemudoma odstopili tudi finančna sredstva, ki nam jih za 396 zavarovancev zagotavlja Zavarovalnica. Pri tem ne smete pozabiti, da je v teh skromnih sredstvih zajeto tudi plačilo za vsak hišni obisk ali drugo nujno zdravstveno storitev na Vašem območju v času od 6. do 20. ure ob delavnikih vključno s soboto.
Ponudba velja tudi za izvajanje zobozdravstvenega varstva. Za uresničitev tega predloga tudi v tem trenutku m nobene zakonske ovire.
Ker sem v pismu večkrat omenil zaostrene pogoje gospodarjenja in ker sem Vam nedavno tudi posredoval stališče ZZZS glede pokrivanja stroškov v ZP, Vas obveščam, da od 1.1.1995 dalje vodimo natančno evidenco o stroških, ki jih imamo v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in tekočim vzdrževanjem ZP. Za vse stroške, za katere nimamo kritja v okviru podpisane pogodbe z ZZZS, Vam bomo od 1.1.1995 dalje izstavljali račune z natančno specifikacijo. Zato Vam še enkrat priporočam, da čimprej poiščete rešitve za racionalno rabo prostorov predimenzionirane ZP in praznega stanovanja v ZP.
Upam, da sem v pismu dovolj izčrpno opisal razloge za naše ukrepe in da neresničnih trditev o krivicah, ki naj bi Vam jih delali, ne boste več ponavljali. Živimo pač v obdobju burnih sprememb in žal te spremembe včasih tudi posegajo v pravice, ki so bile - brez ustreznega materialnega kritja za izvajalce - dane občanom v preteklosti.
dr. MIHAEL PETROVIČ direktor ZD Kočevje
• Sreča slabih voditeljev je nesreča
narodov. (Vauvenargues)
SOBOTNI NAKUPOVALCI - Druščina možakov iz Straže in Vavte vasi se * več let vsako soboto ob sedmih zjutraj dobi v Straškem marketu. Malopomožujejo, potem kaj tudi nakupijo. Ko jih neke sobote, ko so betonirali ploščo pri enem ou njih, ni bilo za običajnim omizjem, so se takoj razširile govorice, da so se skregati Ampak za njihovo mizo se pa tudi ni nihče dnig vsedel. Ob tem sobotnem druženj* ti možaki tudi marsikaj koristnega “pogruntajo”. Tam so na primer sklenili a bo treba obnoviti vavtovški jez ali zgraditi vavtovško telovadnico, igrišče in še kaj. In vse to danes stoji. Trikrat na leto pa možaki priredijo srečanje, na katerega povabijo tudi žene. Prejšnji petek so se veselili v Faleskinijevi zidanici v Straši gori. Le župnik je manjkal, pa bi lahko ustanovili občino. (Foto: A. B.)
OBRTNIŠKI PLES IN PRIZNANJA - V restavraciji na Otočcu je bil v soboto zvečer tradicionalni obrtniški ples, ki sta ga slovesno odprla predsednik ObnioCj1 obrtne zbornice Novo mesto Ivan Krajnc in direktor hotelov Otočec Miro SkuJV* Obrtniki so pripravili bogat srečelov, za zabavo pa so poskrbeli člani ansatnbl Nagelj, Boris Kopitar, Krjavelj in romski par. Ples je bil tudi priložnost, da so j obrtniki spomnili tistih svojih članov, ki v obrti vztrajajo že več desetletij. Najf'sl priznanji za 35 let dela sta prejeli Dragica Konda, šivilja iz Žužemberka,1 novomeška frizerka Marija Katelic ■ Zlata (na sliki).
r	.
' 'ŠčdNdtM>*	<A //**>* »• - ''
. t . Si	•: \ V.-. ‘	;
, 7
V' 't-e	A' cAt* tft #.
]£: r''	,u ""
*/***#-'.fant *(*■:> .,**** h
Sf\€n*
ff/ ;	it*. . Z',./Z...
fji	v.
KAMERA ODKRIVA - Takole so se skozi stare listine, ki jih hrani novomeški a ^ v dislociranih prostorih na Karteljevem, prebijali uničujoči zobje. Pravim'.o, starine gloda zob časa, vendar v tem primeru ne gre zanj, pač pa za povsem k° retne zobe glodalcev, ki so na delu v prostorih, kjer morajo novomeški arhivmir sili razmer hraniti dragoceno dediščino. Že večkrat so opozarjali na škodo, ki arhivsko gradivo trpi, večkrat jim je bilo obljubljeno skorajšnje reševanje pt°s ,fl(. skih težav (obljubo smo pred časom slišali celo iz ust ministra za kulturo), ven v0j se stvari ne premaknejo. Medtem pa se štirinožni repati “znanstveniki" nU uničujoči način seznanjajo z dokumenti naše preteklosti. (MiM)
Lado Kocijan:
Pet partizanskih napadov na Žužemberk (2)
Ni treba posebno poudarjati, da imamo partizani dolenjskih enot oz. VII. korpusa poseben odnos do Žužemberka. Tu leži v največji partizanski grobnici v Sloveniji prek 1.200 naših soborcev, aktivistov in drugih, ki so nam nudili topel kot, delili z nami hrano, nudili ležišče za ranjene in utrujene borce, opozarjali nas na nevarnosti, obveščali o sovražniku in pričakovali našo zaščito. V tej grobnici pa niso vse žrtve okupatorja in kvishngov, za nekaj tisoč se nikoli ne bo zvedelo, kje je njihov grob, pomrli so po taboriščih na Rabu, v Gonarsu, Trevisu ali pa končali v krematorijih Dachaua, Auschwitza in dugod. Odprta rana teh krajev je seveda tudi zaradi nikoli vrnjenih domov mož in fantov, ki so se odločili za napačno stran ali pa so bili v to zavedeni, nekateri Pa ,ud> prisiljeni.
Žužemberk - tu mislim seveda tudi na širšo okolico - je plačal tako velik krvavi davek v drugi svetovni vojni tudi zaradi z vojaškega stališča izred-
vojaški položaj T ge svetovne vojne, posebno še po kapitulaciji Italije. Obe vojskujoči se strani sta se zavedali tega in tudi za ceno velikih žrtev skušali ta prostor obdržati. V času obstoja Ljubljanske
pokrajine to ni bilo tako izrazito kot kasneje. Italijani so iz Ljubljane imeli dve komunikacijski smeri za operativno področje Hrvaške, ki je bilo v njihovi coni zaradi razmejitve z nemškimi enotami, in to Ljubljana-Novo
mesto-Karlovac in Ljubljana-Kočev-je-Delnice. Dolina Krke in z njo garnizoni Zagradec, Žužemberk, Straža naj bi to zagotavljali in obenem omejili ogrožanje uporabe teh komunikacij, na katerih so bile nameščene njihove glavne okupacijske sile. Žužemberk je v tem imel še posebno vlogo, saj je tu glavno križišče cest proti Ljubljani, Ribnici, Kočevju, Črnomlju, Novemu mestu, Trebnjemu in Radohovi vasi. Temu primerno so tudi odredili garnizone v Zagradcu, Žužemberku in Straži. V Žužemberku je bila v začetku močnejša posadka karabinjerjev, ko pa je bila zaradi razvoja partizanskega odpora ogrožena, so garnizon okrepili. Na Žužemberk je bilo od partizanskih enot izvedenih pet napadov, od tega je tri zadnje izvedla Gubčeva brigada. Od vseh napadov je, posebno še iz današnjega zornega kota in glede na potvarjanje resnice in posledic, najvažnejši napad od L do 4. maja 1944, zato se bom osredotočil predvsem na ta dogodek. v
Prvi napad je na Žužemberk izvedel 23. marca 1942_Dolcnjski partizanski bataljon. V Žužemberku je takrat bila karabinjerska posadka v zgradbi sodišča. Puška, bomba in pogum niso bili dovolj, da bi obvladali močno zidovje in premagali posadko. Napad je dosegel svoj cilj (e v propagandnem smislu. Italijani so takoj zatem reagirali z okrepitvijo posadke in fortifikacijskimi ukrepi.
Drugi napad na posadko v Žužemberku v isti zgradbi, v Vavpotičev! hiši
v grajskem zidu in stalno zasedo v Zafari, za obrambo katere pa so vključili še bližnje objekte, je organizirala najprej II. grupa odredov, nato pa Zapadnodolenjski odred s prvim in drugim bataljonom; občasno je sodeloval tudi del Tomšičevega bataljona. To ni bil klasičen napad, saj so se odločili za taktiko stalnega vznemirjanja in popolne blokade, kar je trajalo od 25. marca do 7. julija 1942 (po podatkih Tomšičevega bataljona - do 13. julija 1942), ko so Italijani prodrli iz smeri Muljave, deblokirali posadko in jo zaradi nevzdržnega stanja blokade evakuirali v Zagradec. Partizani so v svobodnem Žužemberku formirali prvo komando mesta NOV v Sloveniji. To stanje je trajalo do italijanske ofenzive.
29. avgusta 1942, v četrti fazi velike italijanske ofenzive, so njihove enote zopet vzpostavile postojanko. Tbkaj seje garnizirala in utrdila 105. legija črnih srajc, in to v zgradbi sodišča, saj partizani zgradbe niso onesposobili, kar bi bilo z borbenega stališča normalno. Naselili pa so se tudi v zdravstvenem domu. V sistem fortifikacij-ske obrambe so vključili tudi grajske utrdbe. Po končani italjjanski ofenzivi je bila v postojanki v Žužemberku 5. oktobra 1942 fomirana četa MVAC - bela garda, ki je od Italijanov sprejela 12. oktobra 100 pušk’četi je poveljeval domačin Rafael Škrbe. Nameščena je bila v zgradbi na križišču cest proti Dvoru, Zagradcu in Trebnjemu. Zavarovali so vzhodno smer, skupaj z Italijani pa so vakodnevno
postavljali zasede pri cerkvah v Zafari in na Cviblju, kjer so izgradili lažje bunkerje, bolje rečeno grudo-brane. V cerkvah v začetku ni bilo stalno posadke, imeli pa so podnevi v zvonikih opazovalnico in mitra-lješko gnezdo, kasneje so tudi tu uredili oporišča.
Tretji napad na Žužemberk je izvedla Gubčeva brigada v noči od 21. na 22. december 1942. Prvi in tretji bataljon sta bila na zavarovanju proti Trebnjemu in Šumberku, drugi bataljon pa je šel v napad v dveh kolonah; prek Zafare in prek Cviblja. Napad se je začel šele okrog 23. ure, ker so potekali razgovori, da bi se belogardisti predali. Brigadno delegacijo je vodil komandant Lado Ambrožič, nekdanji učitelj v Žužemberku,belogardistično pa komandir čete Škrbe. Ko se je pokazalo, da so razgovori neuspešni, je bilo izdano povelje za začetek napada. Zasede v Zafari in na Cviblju so takoj po prvih strelih zapustile položaje in seveda takoj alarmirale garnizon. V zgradbi, v kateri so bili belogardisti, je bombaški udar izzval paniko, posadka je zbežala k Italijanom in pustila vso opremo, nakar je bila zaplenjena. Pustili so dva mrtva, trije pa so bili ujeti. Po nalogu štaba brigade so bili po napadu v Sadinji vsi izpuščeni; bili so iz neke bližnje vasi in so odšli domov. Italijani so imeli močne utrdbe, naša tedanja borbena sredstva pa niso mogla imeti odločilne vloge na debelih zidovih. Poizkus, da bi stavbo zažgali, ni uspel, prav tako ni uspelo
miniranje. Čeprav sta bili cerkvi v Zafari in na Cviblju že vključeni v ob-rambni sistem garnizona, takrat v štabu brigade nihče ni pomišljal, da bi kaj ukrenili za njihovo onesposobitev. Sicer pa eksploziva ni bilo dovolj, požig prazne cerkve pa je bilo nemogoče zamisliti.
Četrti napad je bil izveden 24. julija 1943. Napad 23. julija, katerega opisuje Ivo Žajdela v feljtonu o obnovi žužemberške cerkve si je enostavno izmislil, saj v tem času na področju Žužemberka ni bilo nobenega partizana. Vse enote so bile na področju Bele krajine, saj je bila 13. julija 1943 formirana prva slovenska partizanska divizija, kasneje imenovana 15. divizija NOV in POJ, v katero so bile vključene Gubčeva, Cankarjeva in Šlandrova brigada. Brigade so imele svoje zbore, nato pa krenile in prispele v Veliko Lipje 23. julija, kjer je bil skupni zbor, nato pa odhod v prvo akcijo, v napad na Žužemberk. V tem času je bila poleg objektov v naselju Žužemberk posadka Italijanov v Zafari, fortifikacijsko utrjena, na Cviblju v cerkvi pa stalna zaseda. Kljub tako močnim objektom, urejenim za krožno obrambo, je bila sprejeta odločitev za napad, ker so enote divizije s prihodom zavezniške misije dobile tudi nekaj orožja, medtem tudi dva protitankovska topa kalibra 47 mm in odrejeno količino eksploziva. Pričakovalo se je, da bo razpoložljivi eksploziv in dva topa zadostovalo za osvojitev močno utrjene postojanke, posebno še v Zafari, kjer sta bila vključena cerkev in župnišče. Zaradi precenjevanja topov niso bila pripravljena sredstva za požig utrjenih objektov. Gubčeva brigada je napadla del postojanke na trgu, kjer so bili belogardisti in Italijani utrjeni v zdravstvenem domu, kreditni banki, zgra-
dbi sodišča in grajski utrdbi- ^ padu na zgradbo sodišča sta bila u|£0 rabljena top in eksploziv, kar je N ^ poškodovalo zgradbo, in posadK v je v noči od 25 na 26. julij pre,' w Zafaro, z njo pa tudi deli posadK -ostalih zgradb. Tako je Gubčeva gada obvladala vse objekte na tr» a, Cankarjeva brigada je začela z pad na oporišče na Cviblju hkfii,c. Gubčevo. Italijanska posadka Je kaj hitro zapustila položaje in se ti knila v Zafaro. Napad se je os N točil na oporišče v Žafari, točneje ^ utrjeno in branjeno cerkev in žup*11^ e V Zafari je sedaj prišlo do mf* ih koncetracije ognja, ki je poleg ovir onemogočil pristop minerje’ cerkve in župnišča. Top, ki je in1® mo probojne protitankovske griir7val je zidove samo prebil, ni pa.1? r6-rušenja. Cerkvenega zidu pa nit' P biti m mogel. Vsi napori, da bi oo j|j baši in minerji stopili v akcijo, sp' onemogočeni zaradi močnega P |j. mbnega ognja. To dokazuje tudi ti janska preskrba z municijo iz av A že drugi dan borbe. Ker so vsipal .j Cankarjeve brigade v Zafari o^g brez pomembnejših uspehov, po c tega pa so močne italijanske kQ ^ prodrle iz smeri Trebnjega in 5 ua| berka, je napad 15. divizije Prc,r'jas-in enote so odstopile, sat ie
no, da njinova udarna moc u* ~ . j c stila za tako močno oporišče, P . p bila Zafara. Cerkev na Cviblju n a„ onesposobljena, čeprav je bila i'P~ ^i hijena kot oporišče, ker so jo s.^. zapustili. Bilo pa je normalno Pr v kovati, da bo še naprej vključe ^ obrambno fortifikacijski s'sterL;eri3 nekaj dni zatem jc bila tu nastau^ stalna posadka. Ostrina borb ob j„ napadu kažejo izgube: Gubče Cankarjeva brigada sta imeli tvih in okrog 40 ranjenih.
Televizija si pridržuje pravico do i milrebitnth sprememb sporedov!
četrtek, 6. iv.
SLOVENIJA 1
in1,5*'!20 teletekst
010 TEDENSKI izbor
MEDVEDOV GODRNJAVČEK, 6/6 1025 MARKACIJE
10-45 ARHIV ZEMLJE, amer. poljudnoznanstvena serija, 9/14 Hnn ik10 ^ DOMAČE snn »MOU
JjOlA PO ŽERJAVICI, ponov. angl. drame,
j7« DNEVNIK 1 710 OTROŠKI PROGRAM ZIV ZAV
!Š!S““™r'“0R
20 ll! rmVNIK2’VREME'Šl'ORT
2lmEDNIKRREX’aVSlriinadali",/15
ŠS	3, VREME, ŠPORT
^sova°VNABORZA
^EN SANJAČ, amer. naniz., 14/27 Z4.25 JALNA, fran.-kan. nadalj., 3/16
SLOVENIJA 2
1250 Vili25 Tdelekst
■ 15 os »,.eosl™n'' 13.00 Euronews-14.05 Evrogol , 'n°leka: Dimitriosova maska. lamer film
(pot, ‘r" Tedenski izbor V vrtincu -17.20 Sova ■-	>:tno leto v Provansi (angl. naniz., 12/12);
ione .nc'kan nadalj.. 2/16) -18.45 Že
2 7,U.) Muiknn i.L.1_.r____1*1 I I I •!
20.05 uš R ^ Tok lok, oddaja za mladostnike -Ofi kri,,1'™?0« • 21-15 Umetniiki večer - 22.15 e • 23.15 Stroszek (nem. film)
kanala
svetinj*/0 Strani'10-05 TV Prodaia -10-15 Luč Tropska fanov'398- dela amer. nadalj.) -11.15 1155 TV °CI,Ca ^P°nov-19. dela amer. naniz.) --16.15 naprodaia.‘1210 CMT -16-05 TV prodaja Zadetn /cc sess‘on (ponov. oddaje o plesu) -16.55 losirop (far “‘fa 0 akt' d°S > • 1800 Maene-
19.00 amer. na-
SSS
dalj \. if, r i? Luž svetlobe (399. del amc_
20.25 P«, -i ,d P°ro,° (37. del. amer. naniz.) -film) ji, J Računalniški vid (znan. fant. tilu) . 2r i Aj no’kino’kino (Ponov. oddaje o ftl-
HTV i
fe*'7'55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -gram a fa,3 '.10°5 ^lski program -11.30 Pro-Entnemtrifan'" mlad,no' 12-°° Poročila -12.05
skiP«gra^ 15fnfanJa (fra"C"filra)' R5° ** 16.30 ?nr * i ^ Pr°gram 23 °lroke in mladino -
M°ne n« u 6,40 Južna Amerika, 6/6 -17.10 18.35	» ™vaska dancs -1800 Kolo sreče -
šport vrt,! ™ara (“"J511'film)' 19-30 Dnevnik, krajina jjtn ?d;7® Kvizkoteka - 21.30 Kulturna
HTV 2
3/5) • n «°urran'' l7'd5 Hiša iz kart (serijski film, • 19.30 n„l"!dsori (dok- oddaja) -18.45 Evrogol (dok. od^ V?,k->rt’vremc' 2010 Svet narave serija uJVLOS “Jeeves in Woostcr” (hum. 22.55 Fluid e’Xpo'05 H& “karl (“"■l510 fllm 4/5) ‘
P£tER, 7. IV.
Janija,
88?
'JOOROKA ROCKA
“r6'"1
iSafc*
15.15	5»dijo NAŠE STEZICE It00 DNEvtuTpN,DARTVSLOVENUA’ponov-
18.00	Reg?/?10 PR°GRAM
18-45 Hiirv?NAENI STUDIO KOPER
isSa?*-
22.00	DNcvJICNA ODDAJA jggglK 3, VREME, ŠPORT
SVEL amcr- naniz., zadnji del 23 s; tALNA, franc.-kan. nadalj., 4/16 ■ '55 BONNIE IN CLYDE, amer. film
>250 VjJ5 Tefetekst
Ji izbo,. wS.ran'' 13 00 Euroncws -13.40 Tcdcn-7)i 14 05 p °1 do*>r' prijatelj (angl. hum. serija, 7/ 4T0 Om'"" & THIer (angl. zabav, serija, 6/6) -l'°V')' Vef'ZJC	Osmidan ‘ 'T25 Sova (po-
1,8 (fran jT ania{ (amer. naniz., 14/27); 1755 Jal-"19.14 p l' jn?dalj- 3/16) -18.45 Znanje za znan-“*lj, l/in, °fjej me! - 20.05 Westbeach, (angl. nabodita: , ^ Miti, skrivnosti in mistika (nizoz.
" 23.40 g ' 21.50 (Ne)znani oder 22.50 BalcI ncert sinfonikov RTV Slovenija
'H-OSTv ^
5tlaan1J,rodaia ■ 10.15 Luč svetlobe (ponov. 399. dela a- • nadalj.) -11.05 Pred poroto (ponov. 37. f*5-odit-,' tan'z') ■ U-30 Ameriških deset (ponov. %na|S-' '2-15CMT-16.05 TV prodaja-16.15 n“kl vid (ponov. filma) -18.00 Pozitiv +
(glasbena oddaja) - 18.45 TV prodaja - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (400. del amer. nadalj.) - 20.00 Obalna straža (1. del amer. naniz.) -
20.50	Poročila - 20.55 Teden na borzi - 21.05 Smrtna kazen (amer. film) - 22.40 Učna leta (6. del amer. naniz.) - 23.10 Zgodba o igri (6. del. amer. naniz.) -
23.40	Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 0.25 Živeti danes (ponov. dok. oddaje)
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Klarino koleno (franc, film) -
14.35	Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Ftoročila -16.40 Hrvaška književnost -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vremc - 20.10 Cena resnice - 21.00 Dobri ljudje - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 Poročila - 23.20 Sanje brez meja
HTV 2
17.45	TV koledar -17.55 Hiša iz kart (serija 4/5) -
18.45	Opera bos -19.30 Dnevnik - 20.10 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) - 20.55 Slo let filma
SOBOTA, 8. IV.
SLOVENIJA 1
7.15-1.20 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.05	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.20	MEDVEDOVE DOGODIVŠČINE, finska dok. naniz., 5/8
8.30	MOJ PRIJATELJ JAKOB PIKI, Iv naniz., 5/7
8.50	UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
9.05	POD KLOBUKOM
9.50	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
10.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.05	KRAJ BISTRIH VODA, angl. film
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR VEČERNI GOST TEDNIK, ponov.
POGLEJ IN ZADENI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. oddaja, 2/10
18.00	RPL- STUDIO LUVV1GANA
18.45	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA
19.17 ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	KRIŽKRAŽ
21.15	ZA TV KAMERO
21.30	NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. oddaja
21.55	OZARE
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA
23.25	VZGIB, amer. film
SLOVENIJA 2
7.35	- 0.40 Teletekst
7.50	Video strani - 8.00 Euronctvs -10.00 Koncert za čelo -10.55 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avstrij. nadalj., 1/15); 11.40 Turistična oddaja -11.55 Sova (ponov.): Davov svet (amer. naniz., 23/23);
12.20	Jalna, (franc.-kan. naniz., 4/16) -14.15 Športna sobota ■ 19.05 Karaoke - 20.15 Mesto iluzij (amer. film, ČB) - 22.15 Sobotna noč
KANALA
7.00	Video strani - 9.05 Črni vranec (ponov. risanke) -10.00 Tbdcn na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.10 Učna leta -
11.40	Splošna praksa (ponov.) -16.05 Smrtna kazen (ponov. filma) -18.40 Ameriških deset (glasb, oddaja) -19.10 Beverly Hills 90210 lil (ponov.) -
20.00	Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Splošna praksa (16. del avstral. naniz.) - 21.30 Mož, ki se mi vedno mudi (franc, film) - 23.00 Vreme -
23.05	Posnetek koncerta - 0.10 Erotični film
NEDELJA, 9. IV.
SLOVENIJA 1
8.15-0.20 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV, ponov.
9.35	ŽEPNI NOŽ, nizoz. nadalj., 7/7
9.55	VRTILJAK, ponov. mehiške nadalj., 26/28
10.15	OČIVIDEC, angl. dok. oddaja, 1/14
10.45	ZA TV KAMERO, ponov.
11.00	PORTRET JANEZA BOLETA
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	BIBLIJA, 12. oddaja, ponov.
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	WESTBEACH, angl. nadalj., 1/10
14.30	NORO SRCE, amer. film
16.00	V OBJEMU GORA, kanad. naniz, 5/13
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.50	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	PRESODITE
21.15	NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. oddaja, 4/16
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA:
PAJKOVA MREŽA, nem. nadalj, 2/2
SLOVENIJA 2
Opomba: DP v odbojki od 15.00 do 16.15; Buenos Aires: F-l od 17.15 do 19.50; DP v košarki od 16.15 do 17.50; Veslanje (posnetek) od 14.30 do 15.00
7.50	Videostrani - 8.00 Euronevvs • 10.00 Tedenski izbor -11.35 Sova (ponov.): Jalna (franc, nadalj, 5/
16); 12.25 Križkraž -14.30 Športna nedelja - 20.15 Razgledi slovenskih vrhov - 20.45 Strah (slov. film) - 22.35 Biblija - 23.05 Športni pregled
KANALA
8.05	Mož z železno masko (risani film) ■ 10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.30 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -12.00 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.25 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -
17.00	Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannyjeve zvezde -19.30 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) -
20.00	Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210III (8. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zlata nota (glasbena oddaja) - 22.15 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 23.05 Mož, ki se mu vedno mudi (ponov. filma) - 0.35 CMT
PONEDELJEK, 10. IV.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.05 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	TEDENSKI IZBOR
UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, danska nadalj, 3/13
10.40	MESTO ILUZIJ, amer. film (čb)
12.35	ZNANJE ZA ZNANJE
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED
14.50	TEDENSKI IZBOR
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC-ITD, TV igrica 19,13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	VINCENT IN THEO, nadalj, 4/4
21.00	TV KONFERENCA
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.45	SOVA
MURPHY BROWN, 16. epizoda amer. naniz.
JALNA, franc, naniz, 6/16
SLOVENIJA 2
1250 Video strani -13.00 Euronews -15.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.25 Presodite; 16.25 Poglej me! -17.10 Zlate gosli (avstral. nadalj.) -
18.45	Izziv (poslovna oddaja) -19.15 Sedma steza -
20.10	Svet na zaslonu - 21.10 Zvok in tišina (serija 2/4) - 21.55 Studio City - 23.00 Izza odra
KANALA
10.05	TV prodaja -10.15 Luč svellobc (ponov. 400. dela) -11.05 Obalna straža (ponov.) -11.55 Študentska 1/4 (ponov.) -12.10 Žametne vrtnice (ponov.) -
12.55	TV prodaja -13.10 CMT -16.00 TV prodaja -16.10 Zlata nota (ponov.) -16.40 Videoigralnica (ponov.) -17.10 Klasična video glava (ponov. glasbene oddaje) - 18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (401. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (20. del španske humor, naniz.) - 20.30 Poročila - 20.35 Hitlerjev SS (1. del angl. drame) -
21.35	Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) -
22.50	Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -
22.40	TV prodjaja-22.50 CMT
TOREK, 11. IV.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.25 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR
IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 1/13
10.45	STRAH, slov. film 12.35 IZZIV, poslovna oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA
13.50 SOBOTNA NOČ, ponov.
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10 OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 1/26 17.40 MEDVEDKOVE DOGODIVŠČINE, finska dok. serija, 6/8
17.45	MOJ PRIJATELJ JAKOB PIKI, serija, 6/7
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	L1NGO, TV igrica 19.13 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	VRTNICE IN PETERŠILJ, danska hum. serija, 1/5
21.00	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA
NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 6/12
JALNA, franc, nadalj, 7/16
SLOVENIJA 2
12.50 Video strani -1100 Euronews -15.40 Tedenski izbor: National geographic (amer. dok. oddaja, 4/16); 16.30 Karaoke -17.30 Sova (ponov.): Mur-phy Brown (amer. naniz, 16/23); 18.00 Jalna (franc, nadalj, 1/16) -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Po sledeh napredka - 20.55 Roka rocka - 21.45 Hoja po žerjavici (angl. drama 2/3) -
22.35	Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 401. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 20. dela šp. humor, naniz.) -
11.35	Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -17.00 Hitlerjev SS (ponov. 1. dela angl. drame) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja)-19.00 Poročila- 19.10L-UČ svetlobe (402. del) - 20.00 To Irapasto življenje (1. del amer. nadalj.) - 20.50 Poročila - 20.55 Karma (oddaja o duhovitosti) - 22.00 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) • 23.00 CMT
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
SREDA, 12. IV.
SLOVENIJA 1
9.45-0.10 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.35	TEDENSKI IZBOR
ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 26/26
11.00	MITI, SKRIVNOSTI IN MISTIKA, nizoz. dok. serija 2/6
11.40	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.05	NA ŠHRIH KOLESIH, angl. dok. oddaja
12.30	SLOVENSKI MAGAZIN
13.00	POROČILA
15.00	TEDENSKI IZBOR (NE)ZNANI ODER ,
16.00	ZVOK IN TIŠINA, ponov. serije, 2/4
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL-STUDIOLUWIGANA
18.45	PARI, TV igrica
19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	MOJA PRIJATELJICA MAX, kanad. film
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	ŽARIŠČE
23.50	SOVA
NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AJRA, amer. naniz, 1/24 JALNA, franc, nadalj, 8/16
SLOVENIJA 2
1250 Video strani -13.00 Euronews -15.10 Zgodbe iz školjke -15.45 Tedenski izbor: Vincent in Theo -
16.35	Videošpon -17.20 Sova (ponov.): Naravnost fantastično (angl. naniz, 6/12); 17.55 Jalna (franc, nadalj, 7/16) -18.45 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja, 10/14) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Slovenci v zamejstvu - 23.00 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 402. dela) -11.05 To trapastao življenje (ponov. 1. dela amer. nadalj.) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -14.50 TV prodaja -15.00 Male živali -16.00 Na vodnih poteh ZDA (ponov. dok. oddaje) -17.00 Karma (ponov. oddaje o duhovitosti) -17.55 Album show (glasbena oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (403. del) - 20.00 Tropska vročica III (20. del amer. naniz.) - 20.50 Poročila - 20.55 Zadelo (oddaja o akt. dogod.) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.40 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.55 Album show (ponov. glasbene oddaje) - 0.00 CMT
CNMEbJT,
d.o.o.
VOZILA
<H> HYunom
•	ACCENT 1,3 S; 3V 17.500 DEM
•	ACCENT 1,3 LS, 5V 18.990 DEM
•	ACCENT 1,5 GLS; 4V22.500 DEM
•	GRACE (kombi) 25,600 DEM
Pet let prodaje avtomobilov HYUNDAI V SLOVENIJI

•LANTRA16 V že od 23.990.00 DEM Prodajna mesta:
Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14 Novo mesto, tel.: 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950« pE Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378.
ŠIFRERJEVA IRSKA NOČ - Ni navada, da bi hvalili dogodke v dolenjskih diskotekah, vendar tokrat ne moremo mimo nastopa Andreja Šifrerja in njegovih glasbenih prijateljev iz Irske v novomeški diskoteki Atlantis. Dveumi nastop so pričeli Irci s svojim melosom, nadaljeval pa je Andrej v svojem značilnem iskrivem in nagajivem slogu ob spremljavi, ki je nismo bili vajeni, vendar je tako kot Šifrer takoj sprejemljiva za vre generacije. Res škoda, da ni več Dolenjcev videlo in slišalo, kako angleško govoreči fantje igrajo in pojejo narodne in ponarodele Šifrerjeve slovenske pesmi. (Foto: Marko Klinc)
ČETRTEK, 6,4.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila -10.00 Dolenjski muzej - razstava pečatnikov -11.00 Poročila -11.15 Svetovana oddaja -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rock-ovski sprehod: gost Dario Rot (založba Nika)
PETEK, 7.4.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice
-	12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evergreeni -
22.00	Kviz
SOBOTA, 8.4.
5.30	Dobrojutro-6.45 Kmetijski nasveti-8.30 Viža dneva -9.00 Poročila -9.10 Pasji kotiček
-	10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrz-likar odgovarja -10.30 Društvo belokranjskih študentov -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Godec v studiu: Simon Legnar-17.00 Sraka ima dolgi rep -
18.00	Poročila -18.30 Otroška oddaja - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica in obisk: Toni Iskra s pevko Ireno Vidic
NEDELJA, 9.4.
8.00	Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Nagradni kviz: Mizarstvo Kranjc - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca -
22.30	Ves ta jazz
PONEDUEK, 10.4.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice - 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice-12.30 Mali oglasi-15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna-17.00 Aktualna oddaja -18.00 Poročila
-	18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik -
22.00	Nove plošče - 23.00 Koncert: Jimi Hcn-drix
TOREK, 11.4.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15 Računalniške novice - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Mirko Kaplja (Litija) - 22.00 Evropska lestvica etno glasbe - 23.00 Rockovski hiti in balade
SREDA, 12.4.
5.30	Domača glasba-6.45 Kmetijski nasveti-9.00,10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela -
20.00	Stari rockciji: akcija - 22.00 Country in bluegrass - 23.00 Glasba Južne Amerike
'	—			^ DOLENJSKE 0 BELE KRAJI ME			
■			■
			
v				jJo3.0 MHZ	
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja-
13.30	Vreme in mi -4.00 -15.00 Zabavne želje
-	15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinc-toskop, Rock studio, Allcrgodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje
-	13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC,osmrtnice -12.15-13.00 NZželje -1330 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 1730 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika -1930-
24.00	Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 830 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija -1930 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -
14.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZglasbe-
17.30	Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Rezerviran čas
TOREK
430 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -830Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -1530 Dogodki in odmevi -1630 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.33 - 18.20 Kronika -1930 - 24.00 Tblefonske zabavne želje
SREDA
430 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -830 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -1530 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Telefonske NZ želje
• •
KRUH- Prejšnji četrtek so v prostorih uprave Dolenjskih Pekam v Ločni v Novem mestu odprli razstavo umetniških del na temo kruh. Kolonijo, v kateri so nastajala ta umetniška dela, je organizirala Galerija Otočec, omogočile pa so jo Dolenjske pekarne. Do 30. aprila so na ogled dela Nikolaja Beera, Janeza in Miša Kneza, Milana Razborška, Marjana Skumavca, Rudija Stoparja, Jočeta Tisnikarja in Steva Radakoviča. (Foto: A. B.)
£
____ Lestvica narodnozabavne glasbe
^studio Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožici Milavec iz Brežine. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(3) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA
2	(8) Pa kaj potem - ANS. RUBIN
3	(2) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA IN PODLIPŠKI FANTJE
4	(7) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE
5	(1) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7
6	(4) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN
7	(6) Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK
8	(5) Ne bom te prosil - ANS. BRODNIKI
9	(9) Prav lepo je res na deželi - ANS. SLOVENIJA
10	(-) Svatovska - ANS. DORE KOGOVŠEK
Predlog za prihodnji teden: Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPO-
KUPONŠT. 14
Glasujem za_ Moj naslov _
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
rarstvo
Zdravko Budna
Glavni trg 16, 68000 Novo mesto tel: (068) 25-698
MESEC UGODNEGA NAKUPA ROČNIH UR
od 6.4.1995 do 6.5.1995
25% popust
Ročne ure /e od 2.300 SIT dalje !
Vsak dan od 8.00 do 19.00; v soboto od 8.00 do 12.00
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. Novo mesto, Gubčeva 15 68000 Novo mesto
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih nepremičnin:
1.	“Delavski dom Črmošnjice”, površina 662,05 m2, s funkcionalnim zemljiščem (vključno s stavbiščem) 10.675 m2 (pare. št. 1482 in 1626/2, KO Črmošnjice). Objekt se nahaja v naselju Črmošnjice.
Izklicna cena je 51.167.400,00 SIT.
2.	Poslovni prostor v pritličju stanovanjsko-poslovne stavbe v Novem mestu, Seidlova cesta 36, površine 78,74 m2. Poslovni prostor je primeren za trgovino, biro ipd.
Izklicna cena je 10.777.850,00 SIT.
•	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki najkasneje 3 dni pred javno dražbo nakažejo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Gozdnega gospodarstva Novo mesto, n.sub.o., št. 52100-601-55520, pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS, Podružnica Novo mesto, s pripisom "za javno dražbo”.
•	Pravne osebe se morajo pred javno dražbo izkazati z izpisom iz sodnega registra, fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu R Slovenije. Pooblaščenec dražitelja (če gre za pravno osebo) se mora pred javno dražbo izkazati z overjenim pooblastilom.
•	Celotno kupnino je potrebno plačati v roku 5-ih dni po pridobitvi soglasij pristojnega javnega pravobranilca in Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo.
•	Prometni davek ter vse druge stroške v zvezi z nakupom in prepisom nosi kupec.
•	Uspešni dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v treh dneh po končani javni dražbi. Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal kupnine v določenem roku, bo prodajalec varščino obdržal kot skesnino.
•	Neuspešnim dražiteljem bo varščina brezobrestno vrnjena v treh dneh po končani javni dražbi.
•	Nepremičnini se prodajata po načelu “videno - kupljeno”, zato kasnejše reklamacije glede stvarnih napak ne bodo upoštevane.
•	Pogodba bo postala veljavna s pridobitvijo ustrezne verifikacije javnega pravobranilca in predhodnega soglasja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo.
•	Primopredaja bo takoj po plačilu celotne kupnine.
•	Javna dražba bo v poslovnih prostorih Gozdnega gospodarstva Novo mesto v Novem mestu, Gubčeva 15,25. aprila 1995 ob 10. uri.
•	V času razpisa je možen ogled po poprejšnjem dogovoru:
-	za nepremičnino pod tč. 1 je kontaktna oseba g. Alojz Puhan, telefon: (068) 67-427,
-	za nepremičnino pod tč. 2 je kontaktna oseba g. Jože Kovačič, telefon: (068) 321-065 ali (068) 324-132.

r
tC09e,'^o''e”''a
AniO^0
SEJEM
NOVIH
PRILOŽNOSTI

Belveder bš, pp 21,66000 Koper Tel.: 066/22-048. 38-372,22-126 Fax: 066/22-048
AX, ZX, XM, XANTIA, JUMPER, EVASION
CITROEN
A
VOZILA NA ZALOGI, OZ. KRATKI DOBAVNI ROKI UGODNI KREDIH (R +12.5%) NA 1 DO 3 LEI
POSEBNO AKCIJSKO DARILO
SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 68000 NOVO MESTO
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITROEN
NOVO MESTO: KANDIM13,1EL: 068 322 066, KRŠKO: C. KRIKIH ŽRIEV 70, IEL: 0608 21 485, METLIKA: C.XV. BRIGADE 1, IEL: 068 58 197
KO PRIČAKUJETE VEČ, IZBERITE KVALITETNO PONOOB^
razpisuje prosti delovni mesti
a)	učitelja matematike, profesor matematike
b)	učitelja matematike, profesor matematike
Pod točko a) razpisujemo prosto delovno mesto za določen čas, in sicer od 13.4.1995 do 31.8.1995 (nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti) in s polnim delovnim časom.
Pod točko b) razpisujemo prosto delovno mesto za nedoločen cas, in sicer od 1.9.1995 dalje, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo.
Mercator-KŽK KMETIJSTVO KRANJ TRGOVINA ŠENČUR
KMETOVALCI POZOR
ZELO UGODNO
DELI ZA GENERALNA POPRAVILA TRAKTORJEV IN DRUGIH STROJEV
TORPEDO TD 4506-9006	uvoz	Anglija,	Nemčija
IMT 533-560	uvoz	Anglija,	Nemčija
URSUS C 335-360	uvoz	Poljska
ŠTORE UTB 204-404, UTB 445	uvoz	Italija, Nemčija
ANA — krompirjevi kombajni — deli uvoz	Poljska
OSTALO — gume, akumulatorji, ležaji, semeringi
TRGOVINA ŠENČUR - ODPRTO vsak dan od 7. — 17. ure ,	sobota od 7. — 12. ure
| tel.: 064/41-025
V MESECU APRILU PRAKTIČNO DARILO!


ZAVAROVALNICA TILIA, D.D., NOVO MESTO ZAPOSLUJE VEČJE ŠTEVILO HONORARNIH DELAVCEV S SREDNJO, VIŠJO ALI VISOKO IZOBRAZBO
Opogumljeni z nenehnim povečevanjem števila sklenjenih zavarovanj širimo honorarno zastopniško mrežo.
Pridružite se nam!
Pogoj je, da živite na območju občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Kočevje, Osilnica, Ribnica, Metlika, Trebnje, Krško, Brežice, da imate srednjo, višjo ali visoko šolo, telefon, lastno prevozno sredstvo ter veselje do terenskega dela z zavarovanci (gospodinjstva, obrtniki, podjetniki).
S honorarnim delom si boste lahko bistveno izboljšali svoj materialni položaj. Najuspešnejšim bomo ponudili tudi redno zaposlitev. Vsi zainteresirani pošljite svoje prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih del in dokazili o izobrazbi na naslov:
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5 ■ kadrovska služba.
Vse dodatne informacije dobite na tel. (068) 322-152, interna 291.
Prvi glas Primorske - Bovec 95
Popevkarski festival Prvi glas Primorske - Bovec 95, ki bo potekal v bovškem Kulturnem domu 2. in 3. junija, bo priložnost za mlade, še ne uveljavljene talentirane pevce. Festival je postal že tradicionalen in seje uveljavil tudi v širšem slovenskem prostoru. Letos ga že četrtič prirejajo Primorske novice, Hoteli Bovec in priznani ansambel Lapos iz Nove Gorice.
Prijave kandidatov za nastop v Bovcu sprejemajo Primorske novice, OE Nova Gorica, Delpinova 12, Nova Gorica (tel. (065) 24-012 ali 21-171) do 20. aprila. Tam bodo na voljo tudi vse informacije v zvezi s festivalom.
Organizator pričakuje, da se bodo na avdicijo (kot je že tradicija) prijavili mladi talenti od vsepovsod, ne samo s Primorskega.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro.
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
D0LG0R0ČM VEZAVA -MESEČNA IZPLAČILA
NOVO MISTOt
TK. lo/mcnovo 38,
liL 321279,324 007,
DISKONI.LjuUjomJta c 32, Iti.: OU 321434.
NOOUiUU. Sl«m I19 n, W.: 000 321 737,322120
GOSPODINJSKI PROGRAM:
083PGCTEH?
ZA BILO TEHNIKO ZA MTOVINSKO PLAČILO
KEBEC!© GBGGCB PSCBECB
NERJAVEČE POSODI IN IZDELKOV IZ PLASTIKE
e°a®8reraiE[]
ZA PR06RAM "FITNESI OPREMI ZA DOM"
Z MOŽNOSTJO PLAČILA NA ČEKE 1+3
2SB5KEKEK?
za Športno opremo (V tki
POPUSTI VELJAJO V VSEH PR00A1AINAH HCMJTEHNE RAZEN V DISKONTNI PRODAJALNI
TRIMUKi
tolijcv Trg 10, M.: 068 44 013, KRilO: C krikih Mr* 70, W.: 060821218, MITUKAj C XV. brigade 1, M.: 068 58155
MUTA VARIANT (brez leoser)
31.390.60 SIT
INO EURO 45 (s kosem)
32.336,80 SIT
SAMOHODNA 4KM
UK0’D~H'A PONUDBA MG A GO RENU E’
-	ELEKTRIČNI ROČNI MEŠALNIK (M 203 C) &žBQjO0HD
-	PALIČNI MEŠALNIK 15095 - 6
• MLINČEK ZA KAVO SMK 202	&£D3£®SI7
-	REZALNI STROJČEK PVC SR-403	QE
-	URA - RUDILKA V6-504 A-10
Imate večjo vsoto denarja? Bi jo radi vezali za dalj časa in jo tako oplemenitili? In pri tem še vsak mesec dobili izplačane obresti?
V SKB banki d.d. je mogoče tudi to!
Kot prva slovenska banka vam ponujamo obliko vezave, kije v svetu že uveljavljena: dolgoročno vezavo sredstev z mesečnim izplačilom obresti.
•	Glavnica: najmanj 15.000 DEM ali protivrednost v drugi valuti ali SIT.
•	Doba vezave: 1 leto + 1 dan.
•	Roki izplačila: pripadajoče obresti obračuna banka vsak zadnji dan v mesecu in jih nakaže na račun varčevalca, glavnico pa po poteku vezave.
Pa še to: Če med dobo vezave potrebujete gotovino, lahko dobite premostitveno posojilo v višini 90 % vezane glavnice.
Podrobnejše informacije o naši novi ponudbi dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu:
080 15 15.

Hill’
SKB BANKA P.D.

Is

?NA^KEA*ir<i0PVE0Afi?S°TS0ERV,S
objai/lja iavnt) licitacijo za prodajo rabljenih kmetijskih V.citaciia b<> v soboto, 8. aprila, ob 8. uri na de-lovisču ZALOG za stroje pod zap. št. 1 do 14., za stroje
Draškovec^* 15 ~ 29 pa ob 11. uri na delovišču
Ogled strojev bo mogoč v petek, 7. aprila, od 8. do 12. intna om.e.nien'b lokacijah.
licitacije*3^'*3 s*5reiemamo eno uro Prec* začetkom
ZALOG:
2 zitn[ kombajn ZMAJ 141 s priključki i arobl|ec zelene mase ZMAJ 293 7 ,r®zervoar za gorivo, 5700 I {v zemlji)
4. rezervoar za škropivo 30 m3 5-traktor ZETOR 120 45
S' kr°zna brana 3,2 m OLT-TISA H ?Ied,setvenik 2,8 m RAU-KOMBI a fojalnica za žito IMT 634/23 10 IK°P!nica 6001, (brez črpalke)
1i:prikoSzMAjTEA9r0mehanika
prikolica 31
3. dognojevalec koruze CREINA s,r°lza toplo pranje Karcher-IMV
DRAŠKOVEC:
Rektor DEUTZ 9006 A
6.	raktor DEUTZ130 06
7.	raktor DEUTZ 75 06 A
s?' silokombajn
22 ml") Čekičar MD 51
23: obraSn^kŠlp693 9"0ia Men9e'e
24- Plug L 35/4 P u9 L 35/3 P ug L 35/3 27. plug
Pehalo za gnoj • Grelnik vode s črpalko
Letnik:
1976
1988
1980
1980
1976
1980
1970
1985
1982
1992
1980
1980
1982
1979
1984 1976
1985 1985 1984 1984
1984 1983 1980
1985 1985 1985 1985 1987 1987
Izklicna cena:
500.000.	00 sit
100.000.	00 sit
100.000.	00 sit
50.000.	00 sit
400.000.	00 sit
120.000.	00 sit
70.000.	00 sit
150.000.	00 sit
20.000.	00 sit
120.000.	00 sit
50.000.	00 sit
80.000.	00 sit
10.000.	00 sit 10.000,00 sit
300.000.	00 sit
400.000.	00 sit
400.000.	00 sit
960.000.	00 sit
80.000.	00 sit
380.000.	00 sit
40.000.	00 sit
120.000.	00 sit
20.000.	00 sit
40.000.	00 sit 40.000,00 sit
40.000.	00 sit
30.000.	00 sit
320.000.	00 sit
80.000.	00 sit
AVTO - SLAK TREBNJE
Prodaja in servis vozil VOLKSVVAGEN Tel.: 068/44-446, 44-355, fax: 45-749
»V NOVEM AVTOSALONU V OBRTNIŠKI ULICI V TREBNJEM VAM NUDIMO PRODAJO IN SERVIS VOZIL CELOTNEGA PROGRAMA VOLKSVVAGEN: GOLF, VENTO, PAS-SAT, TRANSPORTER...
V TEM MESECU V OMEJENI KOLIČINI TUDI GOLF RABBIT ZA 21.990 DEM IN VW TRANSPORTER »Krpan« za 29.990 DEM.
SE PRIPOROČAMO« Odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure.
TEL.: 44-446 in 44-355 FAX: 45-749
KOMUNALA METLIKA XV. BRIGADE 2 68330 METLIKA
objavlja prosto delovno mesto:
vodje finančno računovodske planske enote
Pogoji:
—	V. ali VI. stopnja ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih
—	poznavanje dela z računalniki
—	vozniški izpit B kategorije
2 izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili ' ' ......
birnem postopku.
i v 15 dneh po končanem iz-
Mercator - KZ Krka, 2.0.0., Novo mesto

UPRAVNI ODBOR
KMEČKE ZADRUGE KRŠKO z o.o.
Cesta krških žrtev 52 68270 KRŠKO
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZADRUGE
Pogoji:
—	VI. ali VII. stopnja agronomske ali druge ustrezne smeri,
—	najmanj 3—5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
—	sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev,
—	program dela,
—	državljan R Slovenije.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov:
Kmečka zadruga Krškaz o.o., Cesta krških žrtev 52,68270 Krško, za Upravni odbor — razpis.
O izidu bomo kandidate obvestili pisno v 15 dneh po sklepanju.
£> Trimo
Na osnovi sklepa uprave TRIMO, d.d., Trebnje razpisuje komisija za izvedbo licitacije
javno licitacijo
za odprodajo osnovnih sredstev (avtomobilov)
in sicer:
1.	osebni avto VW GOLF CL 4-E, 1,6, letnik 1992, izklicna cena 14.500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti;
2.	osebni avto VW GOLF JXD, letnik 1990, izklicna cena
10.000	DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti;
3.	osebni avto Opel Astra 1,4 GL, letnik 1992, izklicna cena
17.000	DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti;
4.	kombi tip CIMOS Č 25 D, letnik 1986, izklicna cena 6.500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti.
Javna licitacija bo v četrtek, 13. aprila, ob 14. uri pri vratarnici II v TRIMO, d.d., Prijateljeva 12, Trebnje.
Licitacija se bo opravila po sistemu ogledano — kupljeno. Varščina znaša 10% od izklicne cene in se vplača na blagajni TRIMO, d.d., 1 uro pred začetkom javne licitacije. Kupec plača poleg kupnine tudi prometni davek v višini 5%.
Interesenti bodo prejeli pogoje licitacije v pisni obliki ob ogledu osnovnih sredstev, katere si je možno ogledati 1 uro pred začetkom licitacije ali po predhodni najavi na tel. 44-321 (g. Rojc ali g. Lenič) vsak dan od 7. — 13. ure.
pOLENJSKE PEKARNE p 0Cna 2, Novo mesto
zunanle9a sodelavca z lastnim prevoznim hladilnikom do nli , komb0 & dnevno ambulantno dostavo slaščič in peciva P° Dolenjski, Beli krajini in Posavju.
prijave pošljite na naslov:
2 SSSf"Sff™	dd - Loč"a 2' Nov° mesto-
OBVESTILO
M-Kmetijska zadruga Trebnje obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v nedeljo, 9. aprila, s pričetkom ob 9. uri v domu kulture v Trebnjem.
Vljudno vabljeni!
Upravni odbor
Kako premagati bolečino in stres
BLAGODEJNA masaža namesto tablet
Ž' ■
bilo^e J_času» k° se vse spreminja. Nič ni več, kot je vrsti’™	nir.-Prav vremenske spremembe se kar
Pov?™* *•?, ko j‘h Je> več je tudi težav, ki jih vreme spomni™ Vs'	občutljivi na te spremembe — kar
jem- hit- ° Se’ kak° smo lahko razdražljivi pred dež-nairaic r° !?re£emo težke besede, ki bi jih kasneje mentl. . nazaj' To Pa je le delček zgodbe. Vre-Vzroča; sfr<;membe zelo velikemu številu ljudi poroka tUck telesne težave. Tam, kjer je bila nekoč lahko ni? zlomljena, operiran sklep ipd. bomo bah vr» SC ^lvUenje čutili bolečine ob spremem-mis;,.„_n!lena' Podobno je z revmatičnimi skleni in
mi5ic‘;rna- Podobno je z revmatičnimi sklepi in in 5e zmi’s sPremembami, ki nastanejo na hrbtenici razvii« mnog>mi drugimi boleznimi, ki se pogosto
Ciahšt sploškne°niČne- D°Cem dr' Blaž M
'•'aust sni *	----7-.—r~‘“ S". Blaž Mlačak, spe-
doma »u ,.e medicine in direktor Zdravstvenega ki nas i'et lk'> pravi, da nas je cela armada takih, v? '3krat kai boli. In kaj storimo? Največkrat Preprosi° ^leto proti bolečinam. To je najbolj da ima’ Jako smo se navadili, pa čeprav vemo, njaionV* ■ ete stranske učinke, ki po malem načeta k 0 r„tSa*ietra’. ledvice, prebavila itd. Z leti pojemo sledio * ,na k',le tablet in prej ali slej doživimo po-vsaj v tai? aStI? ko*k ^daj to ne bo več potrebno,
^ibrose m"’ *ahko to spremenijo je prav gotovo bolečp Z' ma*a Prenosna masažna blazina. Z njo si minu,V?es,° zmasiramo in bolečina v nekaj (5—10) čak pra ■ °Pust‘> Pogosto pa tudi odneha. Dr. Mla-so zeln Z tak°le: »Taki pripomočki kot je Vibroser, žave .dobrodošli. Večina ljudi ima prej ali slej te-broser ®enerarivnega in revmatskega porekla. Vi-obravno tem hudem v veliko pomoč. Zdravniki ga naj n ?Vaino kot del celotne medicinske terapije, ki P°maeaeiHtUi°la-i5a (P°g°sto kronične) težave in mu kovit fn'tv 1,0 v vsakodnevnem življenju bolj učin-Zadovr,r ako sam s sabo in s svojim življenjem bolj Ijenje inr: Odarje potrebno bolnišnično zdrav-Pacient tlzi?terapija, to seveda ne traja v nedogled, lahko h **a s' Potem, poleg vaj, s tem pripomočkom £marna°ma zel° pomaga. Poraba tablet proti bole-PornemK S tem bistveno zmanjša. To je za pacienta neredk •’ Sai zaradi dolgoletnega jemanja tablet Pa tn,i ° Pr,de do ran na želodcu ali dvanajsterniku, 1 oo resnejših okvar ledvic in jeter.
št^mtoiičen problem, kjer je Vibroser v precej-rnaSail0rrio£’ je stres. Pod vplivom blagodejne °bravn nastopi sprostitev, ki omogoča primernejšo realnr>.f-VOr, čustvenih doživetij in boljšo presojo Zaradi Pri nas v Sloveniji je vedno več ljudi, ki hude ae8°t°ve zaposlitve in eksistence doživljajo strese. Posledica so različne bolečine (na
Dr. Bla} Mlačak: »Zdravniki Vibroser obravnavamo kot det celotne terapije.*
primer v vratu, hrbtu itd.), nespečnost, razdražljivost, glavoboli ipd.
Omenjene zdravstvene težave se zelo možnosti pojavljajo, uporabnost takega pripomočka pa je širša, bolj mnogostranska. Zaradi preverjene učinkovitosti, enostavnosti uporabe in množičnosti ponavljanja masaže, menim, da je Vibroser kot pripomoček pri celovitem zdravljenju zares dobrodošel, kar dobro vedo ljudje, ki ga s pridom uporabljajo.« Je že tako, da so vremenske spremembe naš večni spremljevalec, ki kroji naše počutje in nam tudi z bolečinami ne prizanaša. Bolj ko jih bomo znali obvladati, več bomo imeli od življenja. Sodobni izumi nam pri tem lahko precej pomagajo.
Vibroser si lahko ogledamo in preizkusimo v Ljubljani na sejmu Alpe Adria — Svoboda bivanja (hala A) od 6. do 11. aprila 1995. Informacije o tem pripomočku so na voljo tudi po telefonu (061) 12 91 794 in (061) 12 91 795 ali faksu (061) 12 91 796.
ivV'-
PR0ST0V0LJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
V prijaznem okolju
naravnih zdravilišč
Zdravje nima cene.
Ima neizmerno vrednost. Povrnitev, ohranitev in krepitev zdravja V zdravilišču se zdi marsikomu nedosegljiva - dokler si tega ne zagotovi
z zavarovanjem.
Zdraviliška zavarovanja
bivanje v zdravilišču po poškodbi,
preventivno zdravljenje v zdravilišču, zdraviliški oddih A in B in bivan|e V zdravilišču obsegajo niz raznolikih* zdraviliških storitev, ki zanesljivo učinkujejo na zdravje.
Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda.
Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %.
Zavarujemo bogastvo zdravja
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
*polm penzion (hotel A ali B kategorije), začetni specialistični pregled, fizioterapija in druge terapevtske storitve, fitnes, rekreacija, kopanje v bazenu, dietna prehrana, predavanja, zaključni pregled in poročilo
( P^l	ZDRAVILIŠČA, d.o.o.
" ^ I VlXlxrV NOVO MESTO
OBJAVLJA prosto delovno mesto
VODJE EKONOMATA V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE
Zaposlili bomo kandidata
•	ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske, gostinske ali ekonomske smeri,
•	3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
•	vozniški izpit B kategorije in
•	opravljen izpit iz higienskega minimuma.
Kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za opravljanje tega dela, vabimo, da pisne prijave z dokazili pošljejo kadrovski službi podjetja na naslov: KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, šmarješka cesta 6,68000 Novo mesto. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije.
HMEZAD BANKA, d.d.
ŽALEC,
Hmeljarska 3
razpisuje javno dražbo za prodajo nepremičnine
skladiščna hala s pripadajočim zemljiščem, vi. št. 1494, k.o Sevnica, hala velikosti 12,60 x 60,0 m, elektrika, telefon, ogrevanje, zemljišče 1.475 m2, asfalt
Javna dražba bo v petek, 14. 4.1995,ob 9. uri vŽalcu, Hmeljarska 3. Izklicna cena 325.000 DEM, obračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki bodo pred dražbo vplačale na ŽR št. 50750-620-42 varščino v višini 10% izklicne cene. Varščina se bo kupcu vračunala v ceno, neuspelim dražiteljem pa vrnila v roku 5 dni brez obresti.
Prometni davek in stroške prenosa plača kupec.
Kupec mora kupoprodajno pogodbo skleniti v roku 10 dni po javni dražbi, sicer prodajalec varščino zadrži.
Dodatne informacije dobite na telefonu 063/715-602, g. Hohnjec Zlatko.
Hala se nahaja v Sevnici, industrijska cona, zraven žage (Lucija).
ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA, d.o.o.
—	v stečaju, Podbevškova ul. 4 68000 Novo mesto
OBJAVLJA
RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV NA PODBEVŠKOVI UL. 4 V NAJEM DO PRODAJE
Stečajni upravitelj objavlja razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem do prodaje le-teh, in sicer:
1.	proizvodni prostor s pisarno v izmeri 530 m/2
2.	proizvodni prostor v izmeri 200 m/2
3.	več posameznih pisarniških prostorov 15 m/2 in več
Najemnina za m/2 najema je 6 DEM. V to ceno niso všteti:
—	stroški infrastrukture, ki se plačujejo po dejanski porabi in razdelilniku,
—	upravljanje, vzdrževanje in varovanje 2,5 DEM/m2 Prostori so vseljivi takoj. Najemniki imajo pri prodaji poslovnih prostorov predkupno pravico.
Ogled poslovnih prostorov je možen vsak dan med 9. in 12. uro.
Kontaktna oseba je ga. Povše, tel. 068/341-819.
OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 OBČINSKI SVET Komisija za odlikovanja in občinska priznanja
objavlja na podlagi 15. in 16. člena Pravilnika o izvajanju Odloka o občinskih priznanjih
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1995
1.	Občinski svet občine Krško podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil naslednja občinska PRIZNANJA:
a)	VELIK ZNAK OBČINE KRŠKO za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine.
b)	ZNAK OBČINE KRŠKO za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine.
c)	PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA OBČINE, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
2.	Predlog lahko dajo: občinski svet in njegovi organi ter delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote oboroženih sil ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani.
3.	V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga.
4.	Predloge je treba poslati na Občino Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisiji za odlikovanja in občinska priznanja do 5. maja 1995.
SVET DIJAŠKEGA DOMA ČRNOMELJ Ul. Otona Župančiča 7 68340 Črnomelj
razpisuje dela in naloge
ravnatelja
Pogoji: kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje za delo v domovih ter imeti pedagoško izobrazbo, pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju in opravljen strokovni izpit. Obveznost bo dopolnjeval v vzgojni skupini.
Rok za prijavo je 8 dni. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom “Za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
ii AiyJgm 'tS*
t«f.: 068/321-115, 342-136
POČITNICE 95
• Slovenija • Istra • Kvarner • Dalmacija
UGODNO: IBIZA, MALLORCA, GRČIJA — letalo, en otrok do 12. leta brezplačno! Omejeno število mest. POHITITE! MALTA; PORTUGALSKA: za prijave do 15. aprila ugodni popusti!
30% akontacija vam zagotavlja potrditev rezervacije. Ugodni plačilni pogoji!!!
Na pozabite na prvomajske počitnice!
Johanna Paungger, Thomas Poppe
Vse ob pravem času
Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju
Prva kqjiga te vrste na svetu, ki zajema bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje.
Verjemite, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo veliki. Knjiga je prodajna uspešnica in v mnogih knjigarnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila prevedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izdaj. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila življenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za najrazličnejša opravila v zvezi z zdravjem, kirurške posege, dela v vrtu, na polju in v gozdu, opravila v gospodinjstvu (vlaganje in vkuhavanje sadja in zelenjave itd.), nego las in telesa in še veliko koristnega.
Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: lunini koledarji do konca leta 1998! Cena kqjige po povzetju: 3.400 SIT - poštnino plačamo nu.
Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po prejemu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige-
naročilnica
Nepreklicno naročam .......... izvod(ov) knjige VSE OB
PRAVEM ČASU po ceni 3.400 SIT, ki jo bom plačal(a)
□ v enem obroku □ v dveh obrokih (označite!)
Ime in priimek:................................................•
Ulica in hišna št..............................................•
Kraj in poštna št. . ......................................... ■
Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje. Tel./Fax: 063/27-73^
Na podlagi 4. in 17. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS št. 10/93) ter Pravilnika o zakupih kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list RS št. 7/94) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Dunajska 22, Ljubljana,
RAZPIS
za oddajo naslednjih kmetijskih zemljišč v zakup:
kat. občina	pare. št.	kat. kult.	kat. raz.	povr. v m2	letni zakup v DEM
Metlika	2303	travnik	1	109.865	zakup skupaj
		travnik	5	219.731	5.38^40
Metlika	2398	pašnik	1	106.977	zakup skupaj
		travnik	5	423.077	5.61^93
Metlika	2333/1	travnik	3	36.234	688,45
Metlika	2333/2	travnik	4	12.485	237J22
Metlika	2333/3	travnik	4	11.528	219,03
Če se za vse navedene parcelne številke ugotovi, da je stanje v naravi drugačno, se upošteva dejansko stanje.
Del zemljišča parcelna številka 2398, k.o. Metlika, ki je zasejan s pšenico, bo prešel v posest zakupnika takoj po spravilu pšenice. Za to zemljišče se obračuna 30 odstotkov zakupnine za leto 1995-Razpis velja za pravne in fizične osebe.
Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka.
Kmetijska zemljišča se dajejo v zakup za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. Zakupnina za posamezno pogodbo ne more biti nižja od 50 DEM.
Ponudniki, ki bodo vzeli v zakup večje površine, imajo 20-odst. p°' pust. Za večjo površino se pri pridelovanju vrtnin šteje površina na o 2 ha, sicer pa površina nad 5 ha.
Sklad bo pri izbiri zakupnikov upošteval naslednji vrstni red:
1.	sedanji zakupnik
2.	kmet mejaš
3.	kmet, ki ima svoja zemljišča v primerni oddaljenosti
4.	kmetijska organizacija
5.	drugi kmet
6.	ostali
Podzakupna razmerja niso dovoljena. Prednost imajo ponudniki, ki imajo stalno prebivališče v občini, kjer se nahaja zemljišče.
V primeru, da želi določeno zemljišče v zakup več enakovrednih prednostnih interesentov, bo Sklad upošteval naslednje kriterij©-
-	kmetijstvo kot glavna dejavnost preživljanja
-	strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje
-	obseg proizvodnje
-	socialni status
Izključno prednostno pravico pri zakupu ima denacionalizacijski upravičenec na razlaščeni parceli.
Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo zakupe^ vzdrževati na lastne stroške oziroma plačati stroške vzdrževani3 teh sistemov.
Sedanji obdelovalci, ki se ne bodo prijavili na ta razpis in sklenili zakupne pogodbe s Skladom, bodo izgubili prednostne pravice’ ki jim pripadajo po zakonu.
Vloga za zakup mora obvezno vsebovati seznam parcel z navede no katastrsko občino in ustreznimi podatki o katastrski kultuO’ razredu in površini parcel. Nepopolnih in nepravočasnih prijav n bomo upoštevali.
Prijave sprejema do vključno 26. aprila 1995 lokalna izpostava Skl3' da v Črnomlju, Kolodvorska 34, vsak ponedeljek, sredo in Pete od 8. do 12. ure, kjer dobite tudi informacije o razpisu in obrazc za prijavo.	-
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov P I
NEKATERE STVARI KUPIMO ENKRAT V ŽIVLJENJU
"V zadnjih tridesetih letih sem zamenjal dve ženi, tri TV sprejemnike, pet avtomobilov, deset parov smuči in trinajst predsednikov vlad. Danes bom zamenjal še okna - prvič."
JELOTERM - okna za naslednjih 30 let !
Obiščite razstavni prostor Jelovice na sejmu "Svoboda bivanja", hala C, kjer predstavlja najsodobnejša okna, vrata, hiše in druge izdelke iz svojega širokega proizvodnega programa.
m JELOVICA
tel.: 064/ 61 30. fax: 064/634 261
NOVO MESTO, Ulica talcev 2. tel./fax 068/ 323 444 METLIKA, Cesta XV. brigade, tel: 068/58 716 KRŠKO, CKŽ 21, tel: 0608/ 21 236: BAVEX Trebnje KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje
k
20
DOLENJSKI LIST
Pogrebne in pokopališke storitve SONJA NOVAK, S. P.
PE Novo mesto — Aškerčeva 7 (Regrške košenice)
/*E*\
2 ROVRK t
Spoštovani,
nudimo*^' SC sre^uiete z 'Z8U^0 svojih najdražjih, vam
_ “relditev Pogojnikov (tudi na domu)
_ Kak°vostne krste s pripadajočo opremo — PJ.eV?ZI Pokojnikov na vseh relacijah __ odri m žalne dekoracije v različnih izvedbah __	*5P ln zasutje grobne jame
__ unilornnrano pogrebno moštvo
PosredSemo-6	Z Upepelitvij°
****
7A v AeDk^'določene8a s strani ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO unr •» 10VANJE SLO, območna enota Novo mesto, opravimo P avicencem do povračila pogrebnine omenjene storitve BREZ NJIHOVEGA PLAČILA!
Nasi uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211

niUrnLg0mniSirekla
leUhnenampodala-"fi°. mirno si zaspala
ZAHVALA
mama in stara mama
V «0. letu starosti nas je zapustila naša draga
ALOJZIJA KOTNIK
roj. Pekolj
s Čilpaha 13 pri Trebelnem
cem kfstp za*1va*jujfP1° vsem sorodnikom, prijateljem in znan-darovali r«!11 ^ tezkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, Hvala tudi k svečfL P°sebna zahvala velja sosedi Angelci. Ljubljana koiektlv,om Treles Trebnje, PTT Ljubljana, Litostroj žalostinke’ t ZwPm^U Za °Pravtjen obred, pevcem za lepo zapete Hvala tudi’vc„ ,.aku Za ?Prav|jene storitve in odigrano Tišino.
era’ ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vse odhaja kakor tiha reka, te spomini zvesto spremljajo človeka.
Ob tihem odhodu naše drage mame
Jj MARIJE RADKOVIČ
roj. Sekula
iz Dolenjega Suhorja 8
‘Jrek
Žalje, darm, rCn° za!w.al° prijateljem in znancem za izraženo soju Doma 7 an° cvetJe ‘n sveče. Se posebej se zahvaljujemo oseb-'n društvom <jSt?re*e °^ane Metlika, družbenim organizacijam v°rnicamT t’ dobnrn sosedom, našim sodelavcem, pevcem in go-Ve'ikem til -i vsem., Pfav vsem, ki ste jo imeli radi in se v tako viiu na njeni zadnji poti poslovili od nje. Hvala vam!
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Lahko živi, lahko umira, kdor vero, upanje ima.
To ga tolaži, ga podpira, gorje človeku brez Boga.
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA ŽULIČ
iz Globočic pri Kostanjevici na Krki
°b bolef •
r°dnikon 1Zgub‘ na^e drage mame se najlepše zahvaljujemo so-!rer|utkih ’ s<?.sed°m, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih l Hlnem^3*1 °k stran‘’.nam izrazili sožalje, pokojni darovali Za len a5c’ ven.ce’ cvetje in sveče. Lepa hvala gospodu župni-s°delavr ° °Prav|jeno mašno daritev ter slovo ob grobu. Hvala ZaPetc žCC,m °snovne Grm ter Kostanjeviškemu oktetu za našo dra 0stln*ce °b odprtem grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste go mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
ELZE DOBOVŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje, nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Se posebej se zahvaljujemo g. proštu Lapu za tolažilne besede in lepo opravljen obred ter g. dr. Vodniku, Domu starejših občanov Šmihel pa za skrbno nego in trud. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Novo mesto, 31.3.1995
V SPOMIN
Na obrazih, glej, solze svojo pot gredo...
Sedaj v družini boleča jp tišina, v srcih naših poseda neizbrisna praznina. (Joži)
Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil ljubljeni sin in dobri brat
NACE HOČEVAR
iz Grmovelj 32
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se v mislih spomnite nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, tašče, stare mame, sestre in tete
ROZI JOVANOVIČ
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat, stric in bratranec
JOŽE PRIMC
iz Srednjega Globodola 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in bivšim sodelavcem Kovinarskega obrata Pionir za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Se posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, gasilcem za organizacijo pogreba in govorniku Ivanu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
j * m\-

ZAHVALA
Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa naenkrat hudo si zbolel.
Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnil si trudne oči.
V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari ata, stric
ALBIN GORENC
Dobravica 24, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Tehnični službi programa Zdravil Krka, pripadnikom Slovenske vojske pevcem za zapete žalostmke in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP
—	Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine
—	prodaja pogrebnega materiala
—	ureditev pokojnikov, tudi na domu
—	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
—	kompletne storitve pri pogrebih
—	storitve v zvezi z upepelitvijo
—	posredovanje vencev in cvetja
—	dekoracija poslovilnega prostora
—	izredno konkurenčne cene
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustil oče, brat in dedek
FRANC BEVC st.
Dol. Kronovo 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat, stric in dedek
JOŽEF GAZVODA
Šentjošt 8
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence, cvetje in sveče, zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno g. dekanu iz Stopič za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta
AMALIJA
STROJIN
z Dol. Sušic 14, Dolenjske Toplice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Erni, g. kaplanu, Malki Kobe, Marici Kobe in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
CECILIJA PAPEŽ
roj. Škrajnar
z Lopate 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčno zahvalo izrekamo Novolesu- Žaga Soteska ter Tovornemu prometu Gorjanci Vavta vas. Posebna hvala gospodu župniku Murnu in Vidmarju za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Silvester, sinova Stanko in Silvester z družino, bratje in ostalo sorodstvo
h? /7\ t7pr^n^r^r\n	^ M HM] HIMI/a\ tedenski koledar — kino — kmetijski stroji — kupim — motorna vozila — obvestila — posest — prodam
L -Aa L) 1_E) UzJLsUv! WZAa^)	ZAaLM U U\7UZAa —razno — službo dobi —službo išče — stanovanja — preklici — čestitke — ženitne ponudbe — zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 6. aprila - Viljem Petek, 7. aprila - Darko Sobota, 8. aprila - Julija Nedelja, 9. aprila - Tomaž Ponedeljek, 10. aprila - Mebtitda Torek, 11. aprila - Stanislav Sreda, 12. aprila - Lazar
LUNINE MENE
8. aprila ob 7.35 - prvi krajec
tono
BREŽICE: Od 6. do 9.4. (ob 18. uri) komedija Z odliko. Od 6. do 10.4. (ob 2D‘. uri) znanstveno fantastični film Zvezdna vrata. 8. in 9.4. (ob 16.30) risani film Levji kralj. 12.4. (ob 20. uri) drama Nekoč so bili bojevniki.
ČRNOMELJ: 7. in 8.4. (ob 20. uri) ameriška drama Rojena morilca. 9.4. (ob 18. in 20. uri) slovenska drama Hal-gato.
KOSTANJEVICA: 8.4. (ob 18. in 20. uri) psiho triler Barvna noč. 9.4. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Varuh časa.
KRŠKO: 6.4. (ob 19. uri), 7. (ob 20. uri) in 9.4. (ob 18. uri) ameriška drama Klavir. Od 10. do 12.4. ameriška komedija Maska.
METLIKA: 7.4. (ob 20. uri) slovenska drama Halgato. 9.4. (ob 20. uri) ameriška drama Rojena morilca.
NOVO MESTO: 6., 9., 11. in 12. (ob 17.45. in 20. uri) ter 7. in 8.4. (ob 17.45, 20. uri in 22.15) ljubezenska drama Jesenska pripoved.
TREBNJE: 7. in 8.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Maska. 9.4. (ob 19. uri) ameriška komedija Šund.
film
- ZVEZDNA VRATA, znanstvenofantastična akcija (Stargate, Francija + ZDA, 1994, 120 minut, režija: Roland Emmerich)
Zvezdna vrata so po scenografski plati eden najbolj veličastnih fdmov vseh časov, vendar začuda sploh ne prihajajo iz Hollywooda, pač pa so nastala v produkciji ameriške podružnice francoske televizijske in filmske družbe Studio Canal+. Kosopri Canalu začeli z delom, se jim je ne-| jevemo smejal ves ameriški filmski svet, z izredno visokimi dobički že v prvih tednih prikazovanja lansko jesen in z dozdajšnjim skupnim zaslužkom 75 milijonov dolarjev (do februarja 1995) samo v ZDA pa so Francozi dokazali neupravičenost dvomljivcev. Ta film uspešno združuje sodobni avanturizem, nekaj znanstvene fantastike in skrivnostnost predantičnih časov, je kombi-' nacija akcije, tehnicistične fantas-! dčnosti in dramatičnosti. Gre za nenavadno estetsko mojstrovino, polno dekorja, ki je kombinacija blišča starodavne egipčanske kulture in sodobne visoke tehnologije. Zvezdna vrata svojstveno in v prvi vrsti obujajo s/f žanr, ki je že kakšnih deset let bolj ali manj v zatonu, pri tem pa je najbolj zanimivo, da zgodba ne posega v prihodnost, ampak v preteklost.
James Spader je arheolog egiptolog, poln radikalnih domnev in metod. Ameriška vojska, institucija
z največjimi možgani na svetu, ga najame, da bi razvozlal skrivnostne napise na ogromnem obroču, najdenem pri izkopavanjih v Egiptu. Ugotovi, da so to vrata, ki vodijo na Zemlji podoben neznan planet Aby-dos nekje na robu znanega vesolja. Na ekspedicijo gre tudi nad življenjem obupani (smrt otroka) oficir Kurt Russell, ki ima tajno nalogo vreči v zrak vse, kar je Zemlji potencialno nevarno. NaAbydosu najdejo primitivno ljudstvo, ki ga je zasužnjil Ra, bog sonca, stvarnik, v katerega so verjeli tudi na Zemlji, v Egiptu, pred 5000 leti. Zanj morajo kopati energetsko izredno bogato rudnino quartz in jo shranjevati v piramidah, ki so za Raja in njegovo v obliki piramide oblikovano plovilo nekakšna praverzija današnjih bencinskih postaj. Ra jim je prepovedal čisto vse dejavnosti, s katerimi bi lahko razvijali svoj um, saj ni hotel, da bi se mu tudi tukaj zgodilo tako kot na Zemlji, kjer so se mu ljudje uprli, ga izgnali, on pa je nato uničil njihovo civilizacijo oziroma je je ohranil le za vzorec, toliko da je osnoval novo generacijo sužnjev. Polbog - polčlovek jeJaye Davidson, od Igre solz dalje najbolj ženski moški na svetu, najprimernejši igralec za vlogo z večno dvojnostjo v sebi, lep kot človek, zloben kot bog. Ker so tehnično sofisticirani Zemljani s seboj prinesli bombo, se Ra odloči, da jo bo poslal kar nazaj, vendar ljudje, tako izobraženi kot neuko naivni, po definiciji v slabem držimo skupaj : zato se ljudstvo upre, prežene Raja s planeta, Russell pa ga s trikom in bombo razblini v svetlobni pok. Vsi grejo domov, le Spader ostane, ker se zaljubi v lokalno prin-
TOMAŽ BRATOŽ
čestitke
STARI MAMI Mariji Zagorc čestitava za 69. rojstni dan. Vnukinji Alenka in Brigita.
3308
kmetijski stroji
INOVO bočno koso za traktor IMT 539, krožne brane, dvobrazdni plug in gumi voz prodam. * (0608)62-754.	3088
MOTORNO KOSO Stil FS - 220, brezhibno, poceni prodam. * (068)25-626.
3097
IZKOPALNIK za krompir in frezo, 14 KM, diesel, prodam. * 43-660.	3100
KOSILNICO in frezo Gorenje Muta, skoraj novo, ter Z 101, letnik 1980 menjam za žganje. Tone Luzar, Šentjernej. 3108 TRAKTOR DEUTZ 406 S, star 12 let, prvi lastnik, in Z 101, letnik 1982, po delih prodam. * 42-527.	3109
KOSILNICO Gorenje Muta in BCS 715 ugodno prodam. * (0608)79-713.	3110
NOV molzni stroj Virovitica prodam. « 44-383,	3121
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 2001, trosilec hlevskega gnoja Fahr, 31, in ostalo kmetijsko orodje prodam. * (0609)613-458.	3124
ŽITNI KOMBAJN Klass ter R 18 D prodam ali menjam za osebni avto. Janez Strajpar, Pavla vas 10, tržišče.	3130
TRAKTOR Hafner, 30 KM,3161 starejši letnik, generalno obnovljen, ugodno prodam. * 83-683.	3134
TRAKTOR TORPEDO TD, 60 KS, 1300 delovnih ur, ugodno prodam. * (068)324-579.	3140
TRAKTOR VOLVO, 140 KS, nov obračalnik in silokombajn Mengcle ugodno prodam. ® 73-227.	3151
KOSILNICO BCS in hlevski gnoj prodam. * 28-007.	3153
CISTERNO za gnojevko, 200 1, novo, škropilnico Tomos, rabljeno eno sezono in 60 m cevi (šlaufa) prodam za 45.000 SIT. « 78-524.	3159
KMETOVALCI, POZOR! Kiperce 4.51, obračalnike - pajke, rotacijske kosilnice, zgrabljalnike ter vitle, 41, prodajamo po zelo ugodnih cenah. V (064)622-575.	3161
NAHRBTNO KOSILNICO Kawasaki ASK 350, rabljeno cca 8 ur, za košnjo v vinogradu ali brežini, z dodatki, prodam za 39.000 SIT. « (068)21-644.	3167
FREZO in plug za TV 518 kupim. * (061)762-547, od 18. ure dalje. 3173 ŠKROPILNICO, 340 1, dvoredni sadil-nik koruze in ličkalnik prodam 25 = ceneje. * 52-712.	3177
KOSILNICO Olimpija prodam. « 68-226.	3182
BALIRKO za seno ugodno prodam. « (061)815-233.	3190
TRAKTORSKI tračni obračalnik SIP 2250, molzni stroj Alfa Laval, rezalno napravo za silažo, transporter za hlevski gnoj Krt ter 16 kom. naveze za govejo živino prodam. « 59-093.	3196
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski list Noro mesto, d.o.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Tanja Gazvoda, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 talarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed L000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898.
Nenumčenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Račimalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.j
TRAKTOR šTAJER 18, starejši letnik, prodam. ® 42-571.	3197
KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat Štore, Cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Slavko Prosen, Smledniška 17, «(064)324-802.	3202
MANJŠO samonakladalno prikolico kupim. ® (0608)41-103.	3206
PAJKA na 4 vretena, dobro ohranjenega, in telico, težko 450 kg, ugodno prodam. ® (068)41-115.	3215
TRAKTOR UNIVERZAL 445, pogon na 4 kolesa, kupim. ® (068)76-531.	3218
NOV trosilec hlevskega gnoja Sip 2500 prodam. ® 85-733.	3228
KOMBAJN FAHR M 66 S, delovne širine 2.60 m, prodam. ® 76-334.	3235
TRAKTORSKO KOSILNICO, malo rabljeno, in traktorsko škropilnico, starejšo, brez pumpe, poceni prodam. ® 40-857.
3243
TRAKTOR IMT 533 prodam. * 40-063.
3250
LABIN PROGRES s frezo in plugom za 3400 DEM, staro 6 mesecev, prodam, kupim pa Z 101, od letnika 1987 dalje. ® 43-564.	3255
KOSILNICO BCS D, z vozičkom, in Alfa sud 1.2, letnik 1983, prodam. Pepel, Šmarješke Toplice 28.	3262
NAKLADALNO PRIKOLICO, puhal-nik z motorjem in več ton sena ugodno prodam. * 85-017.	3274
NEMŠKO samonakladalko prodam. ® 43-644.	3279
TRAKTOR TORPEDO 48, letnik 1986, lesen senik ( 12 x 5 m) ter žrebičko, staro 6 mesecev, prodam ali menjam za gradbeni material. * 42-653.	3290
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, traktor, starejši letnik, in traktor 533 prodam. ® (0608)32-422.	3322
MALO RABLJENE kombinirane Sipo-ve grablje prodam. V 42-284.	3323
OBRAČALNIK in koso za Tomo Vinkovič ter gumi voz, 14 col, prodam. ® 76-316.
3332
kupim
TELE, staro do 14 dni, in traktorsko škropilnico kupim. ® 24-127.	3149
1 M3 suhega hrasta za stopnišče kupim. ® (0608)33-443.	3194
VEČJO KOLIČINO jelovih in bukovih hlodov ali desk kupim. ® 78-066.	3201
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595.	3240
JEDILNI KROMPIR odkupujem. ® 65-680.	3265
RABLJENE kuhinjske elemente kupim. «(0608)61-742.	3314
TELIČKA - bikca simentalca, starega 1 do 10 tednov, kupim. « (068)45-485. 3324
motorna vozila
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 3/96, drap, prodam. « 27-131.	3085
SAMARO 1500, limuzina, letnik 7/93, prodam. ® (068)78-294, zvečer. 3090 MOTORNO KOLO BMW R - 65, letnik 1984, 50.000 km, ugodno prodam. Purkat, Turjak 77, 61311 Turjak.	3105
GOLF D, S paket, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejši avto. « 73-177.
3114
MARUTI, letnik 1991, sive kovinske barve, 26.000 km, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Ivan Ribič, Maistrova 20, Trebnje.	3122
HROŠČ 1300, nemški, rdeče barve, široke gume, temna stekla, odličen motor, prodam za 1700 DEM. « (068)52-494.
3126
R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodam. ® (068)85-700, po 16. uri.	3127
Z 101, letnik 1987, neregistrirano, rdeče barve, in 300 1 belega vina prodam. « 42-272.	3132
R 4, letnik 12/86, prodam. Jože Kralj, Herinja vas 18 a, Otočec.	3136
GOLF, letnik 1987, registriran do 13.9.1995, prodam. Martin Košak, Ragovo 7 (Graben).	3146
GOLF X, letnik 85, prodam. ® 26-669. Z 128, letnik 88, prodam. ® 26-669. JUGO 45, letnik 1987, registriran do 6/95, prodam. « 21-658, popoldan. 3147 Z 128, letnik 1987,62.000 km, prodam za 2200 DEM. « (068)27-804.	3158
MOPED APN 6, letnik 1989, prodam.« (0608)75-376, zvečer.	3164
FORD FIESTO, letnik 1978, motor obnovljen, prodam po ugodni ceni.» 40-329.
3166
JUGO 45, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. « 23-658.	3170
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1987, registriran do 9/95, prodam. » 45-312.
JUGO 45 A, letnik 1986prodam. «341-018.	3174
Z 101, letnik 1985, registrirano do 11/95, prodam za 2200 DEM. « 26-569.	3184
OPEL LIMUZINO rdeče barve, 1600 ccm, bencinar, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejši avto. « 52-508.	3188
R 18, dobro ohranjen, prodam. Franc Hočevar, Mačkovec 2, Škocjan. 3192 126 P, letnik 4/87, registriran do 4/96, prevoženih 54.000 km, prodam. ® 65-388.
OPEL CORSO 1.5 D, star 4 leta, ugodno prodam. ® (068)27-030.	3204
FIAT TIPO 1.7 TGD, letnik 1990/91, klima, alarm, prodam za 12.700 DEM. « (068)43-568.	3209
DAIHATSU CHARADE TS, letnik 8/90, svetlo sive kovinske barve, garažiran, prodam. Balkovec, « 51-493.	3211
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 2/96, bel, prodam. Janez Kastelec, Dolž, Ravnica 16, Novo mesto. 3212 R 4, letnik 6/89, prevoženih 60.000 km, prodam. « (068)26-573, popoldan. 3214 JUGO KORAL 55, letnik 1991, prodam. « 28-055.	3219
CITROEN X, letnik 1989, registriran do 2/96, 5V, 90.000 km, prodam za 7600 DEM. «(0608)63-082 ali (0608)62-223, do 18. ure.	3220
OPEL KADETT 1.3 LSD, oblika solza, letnik 8/89, 5 prestav, registriran do 11/95, izredno ohranjen, prodam. ® 76-048.
3221
Z 101 GT, letnik 1983, v voznem stanju, neregistrirano, prodam za 500 DEM. « (0608)51-094.	3222
ŠKODO 120 LS v voznem stanju prodam. «(0608)87-042.	3227
GOLF JX D, letnik 1989, in dva kombija IM V v nevoznem stanju, prodam. Rus, Meniška vas 32, « (0609)617-255.	3231
126 P, letnik 1987, prodam. ® 26-143.
R 5 CAMPUS, letnik 10/90, za 8300 DEM in tomos avtomatic, brezhiben, za 300 DEM prodam. «(0608)88-146, popoldan.	3244
OPEL KARAVAN za 180.000 SIT in Z 750 za 45.000 SIT prodam. « 57-145.
3247
R 5, letnik 1993, prodam. « 314-000 int. 749, Roman ali 65-593, zvečer. 3248 126 P, letnik 11/90, bel, 20.000 km, prodam. « 25-750.	3249
R 4, letnik 1984, na novo registriran, prodam za 1800 DEM. « (0601)81-372.
3252
R 4 GTL, letnik 1988, rdeče barve, ohranjen, registriran do 15.4.1996, prodam. Jože Kralj, Vel. Gaber 29, Veliki Gaber.
3259
VECTRO 1.6 S, letnik 1991, registriran do 1/96, prodam. Pucelj, Slavka Gruma 40.
3263
SUZUKI 1.3 GLX, letnik 12/89, 5 vrat, prodam. Rifelj, Ždinja vas 35.	3266
Z 101, letnik 1986, prodam. Kočman, Družinska vas 29, Šmarješke Toplice. 3267 126 PGL, letnik 8/87, rumen, prodam za 1400 DEM. ® (068)323-012.	3270
Z 101, belo, letnik 1980, prvi lastnik, ugodno prodam. ® 27-398.	3271
Z 101, letnik 1982, prodam. «(0608)89-240.	3272
JUGO 45, letnik 1988, registriran za celo leto, dobro ohranjen, prodam ali menjam za cenejše vozilo. « 26-863.	3276
JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. « 21-904.	3278
JUGO 45, letnik 1989, v odličnem stanju, prodam. ® 27-385.	3280
Z 101, letnik 1987, rdeče barve, prodam po zelo ugodni ceni. « 27-396.	3284
126 P, letnik 1987, registriran do maja, 45.000 km, dobro ohranjen, prodam za 1600 DEM. « 65-458.	3289
LADO KARAVAN, letnik 1988, prodam. « 83-383 ali 83-602.	3292
R 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeč, prodam. « 25-575.	3295
JUGO 45 E, letnik 1987,74.000 km, pripravljen za tehnični pregled, ugodno prodam. « 57-282.	3299
R 5 DIESEL, rdeč, letnik 1991, prodam. «(068)65-087.	3300
Z 101 SKALA, letnik 1988, registriran za celo leto, lepo ohranjeno, prodam. « 52-585.	3301
Z 750 LE, letnik 1982, obnovljeno, prodam . Zoran, Drenje 2, Straža. 3312 R TRAFIC 1300 D, povišan, letnik 1989, zelo dobro ohranjen, prodam. « 53-195.
AUDI 80 2000 16 V, letnik 1990 prodam (po 16. uri). «068/25-115.
BT 50 S, letnik 1991, sive kovinske barve, malo vožen, zelo dobro ohranjen, prodam za 1000 DEM. « (0608)79-793.	3326
GOLF JX D, letnik 1989, prodam. « 20-340.	3328
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 2/96, prodam. « 322-152, po 16. uri. 3330
obvestila
ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Cene ugodne,
možno plačilo na več čekov. ' 521 ali (0609)617-107.
‘ (061)721-2893
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15besed)
Ime in priimek:...........................................
Ulica in kny:.............................................
Pošta:....................................................
Naročniška številka:...................... Podpis:
Datum:.........
6 - TEDENSKE pitane brojlerje, krmljene s kakovostno žitno krmo lastne proizvodnje, prodajamo. Purani 1200 SIT, puri-ce 800 SIT. ® (061)777-732.	3119
NUDIMO VAM 18 - tedenske ncsnice. Nakup kakovostno vzrejenih kokoši in ne-snieje vaša dobra naložba. * (061)777-732.
3120
RJAVE JARKICE in bele piščance za dopitanje prodam. Zupančič, Hudeje, Trebnje, » 45-240.	^213
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-375.
x	3241
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524.	3242
BELE PIŠČANCE za zakol, težke 2.5 do 3 kg, in bele kilske, hranjene z domačo krmo, bomo prodajali od 10. aprila dalje. * 42-575.	3283
NAROČILA za 6 tedenske purane sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524.	3306
BELI PIŠČANCI, težki 1.3 kg, dobava 10. aprila, beli purani, težki 2 kg, dobava 19. aprila. Sprejemamo naročila. Trgovina Jelka, Semič, * 68-064.	3310
posest
prodam
SINTHESYZERJA KORG DS 8 in Roland U 20, s kovčkoma in stojalom prodam. « 22-420, popoldan.	2264
KARCHER STROJE za pranje osebnih vozil, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo na toplo in hladno vodo prodajam. « (061)371-904.	2707
RABLJENA KOLESA prodajamo. Servis Smole, « 341-952.	2918
PRAŠIČE, težke 90 do 100 kg, krmljene z domačo krmo, prodam. Ana Starc, Gor. Brezovica 18, Šentjernej.	3089
SEDEŽNO GARNITURO Skand in manjši pomivalni stroj ugodno prodam. « (068)23-377.	3091
SKORAJ NOVA vinska soda (150 in 400 1) in rabljen plinski štedilnik prodam. « (068)42-232.	3093
200 - LITRSKI prevozni hladilnik za mleko in hlevski gnoj prodam. « 81-496.
SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. «78-276.	3103
AGREGAT, 2.2 KW, zelo malo rabljen, prodam. « ()68)47-788.	3104
KRAVO SIMENTALKO s teletom prodam. Janez Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej.	3106
KAVČ in dva fotelja in kovinsko balko^ sko ograjo, 4 metrsko, prodam. « 67-2M
PRODAM elektromotor 3 kW, trofazni. « (068) 24-953.
ŠTIRI USNJENE fotelje, po želji sestav-Ijive, ter termoakumulacijsko peč ugodno prodam. ® 25-737.
STAREJŠO KOBILO bosanko, vozno in jahalno, prodam za 500 DEM. AndtfJ Knific, Cesta na Senico 6, Medvode. 31*
JOGI Meblo admiral, nov, ugodno prp" dam. « 27-422.
SENO, novo os za cirkular in vlečni pn* ključek za Z 101 ugodno prodam. *' ®' 507.	3115
UPORABEN pralni stroj oddam. * (068)65-210.
DVODELNO OBLEKO z bluzo in obutev za birmo ali valeto prodam. • (06°^ 168.	3 23
NOVO električno kitaro, ojačevalec, uglaševalec strun, efekt, kable, stojalo i torbo prodam. Janez Blas, NHM 15, Sevm*
FANTOVSKO birmansko obleko, in"’ št. 12, ugodno prodam. * (0608)80-104^
ŠKOTSKO ovčarko z rodovnikom, sta' > 3 mesece, prodam. « (068) 73-287.
FRAJTONARICO Melodija Be, Es,
in drva prodam. « 83-723, zvečer.
313«
PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, « (068)60-667!
2748
V	OKOLICI Mokronoga prodam 1.92 ha travnika. « (068)49-650, zvečer. 2756
NJIVO v Vel. Brusnicah prodam. « 83-777.	3092
STAREJŠO stanovanjsko hišo z novejšim poslovnim prostorom v centru Metlike prodam. «(0608)87-638, od 15. do 16. ure.
3102
KUPIM hišo ali zamenjam za dvoinpolsobno stanovanje. Šifra »ZAMENJAVA«.
V	OKOLICI Trebnjega dam v najem vinograd. «(061)444-043.	3116
V	BLIŽINI Mokronoga prodam manjšo kmečko posest na lepi ravni legi, voda in elektrika, primerno za obrt.«(068)47-587.
3128
TRAVNIK v izmeri 40 a v Gor. Stari vasi pri Šentjerneju prodam. « 42-347.	3133
LEPO NJIVO na Lešnici pri Otočcu ugodno prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo. « 85-187.	3142
8 A vinograda in 8 a travnika v Hrušici prodam. Golob, Vel. Slatnik 15.	3150
TRAVNIK v okolici Trebnjega, 7000 m2, prodam. « 44-745.	3154
LEPO PARCELO na Vinjem Vrhu ugodno prodam. « 73-209.	3155
HIŠO, 7 x 9 m, manjše 4 - sobno stanovanje, centralno ogrevano, telefon, zunaj neometano, podkleteno, 800 m2 vrta - sadovnjaka, prodam. « (068)59-357, Radoviča 10 a. Bela krajina.	3156
ODDAM V NAJEM ali prodam hišo s sadovnjakom in vinogradom v okolici Novega mesta. ® 342-506.	3172
DVOSTANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori v Novem mestu prodam. Šifra: »DOLENJSKA«.	3186
ZIDANICO v Stari gori pri Smočki luži nad Semičem (7.5 x 6.5 m) ter parcelo, 20 a, za gradnjo zidanice prodam. ® 52-508.
3189
V	BREŽICAH prodam nedograjeno stanovanjsko hišo, 3. faza, primerno za kakršnokoli obrt. « (0608)62-812, zvečer. 3193
NA LJUBNU prodam parcelo na lepi sončni legi. Možen dostop z osebnim vozilom. ® 65-008.	3195
V	ŠENTJERNEJU ali bližnji okolici ku-
pim zazidljivo parcelo. « 26-981.	3203
NJIVO - TRAVNIK v Gor. Stari vasi, 43 a, prodam. Stane Božič, Groblje 22, « 41-143.	3236
V	DOLENJSKIH TOPLICAH (CVIB-
LJE) prodam gradbeno parcelo do 15 a, z vso potrebno dokumentacijo. « (061)262-301.	3246
VINOGRAD na terase, 1200 m2, v Mev-cih prodam. « 73-751.	3258
ZIDANICO z vinogradom na Trški gori prodam. « (061)125-94-57 ali (061)268-715, po 16. uri.	3268
HIŠO Z VRTOM, CK, KATV, telefon, v Novem mestu (Mačkovec), primerno za lažjo obrt, oddamo v najem, kasneje možen odkup. Šifra: »PREDPLAČILO«. 3282 POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, 400 m2, 8000 m2 zemlje okrog hiše ter 0.5 ha gozda v Slovenski vasi pri Mirni prodam. * (068)47-043.	3318
HIŠO z gospodarskim poslopjem in pol hektarja zemlje na Mirni prodam. ® (068)47-481.	3320
VIKEND ZIDANICO s hišno številko, 6 km iz Novega mesta proti gradu Hmeljnik, komunalno opremljeno, asfalt, 44 a zemlje, uradno ocenjeno na 60.000 DEM, prodam. Kupec status kmeta. * (068)23-174, od 20. do 21. ure, Marija Vovok.	3327
POZOR! V dobovi prodam enonadstropno hišo z vrtom in dvoriščem, primerno za trgovino ali obrt. ® (0608)67-111. 3331
PRODAJA okrasnega grmičevja, vrh^ in živih mej. Diss, Alojz Didovič, >P’. (068)68-110. 3I,.
MIZARSKO tračno žago prodam. * . 631.
CEROVA in hrastova drva prodani'
t
i po izbiri v A kontroli P , Šep,'rt8t
87-132.
KRAVE i
Ambrožič, Šentjošt 14.	0
DVE TELICI, težki okoli 300 kg, m n°* cisterno za gnojevko prodam. Jože Bnj J Vrhovo 10, Mirna Peč.	3
DIATONIČNO HARMONIKO, 3 no, Melodija Mengeš, duri A, D, G, zel° po ohranjeno, prodam. « 83-129.	3 •
MOTOR na 4 prestave, črno - beli te ^ zor in štedilnik Calorex s pečico prodarn- * (068)60-423.
ŽVEPLENO - APNENO brozgo » škropljenje vinogradov proti pršici in 01 L dobite v Semiču, « 68-158.	A
HLEVSKI GNOJ in rdeče vino pro?" Ž
316«
Stanko Androjna, Telčice 11, tržišče-■ ^ KOZO, visoko brejo, prodam. *
739
NOVO, nerabljeno otroško gorskoj?!
20 col, za 14.000 SIT, prodam. ® 22 ^
GOBELIN zadnja večerja (Wiler) P£ | dam za 3000 DEM. ® 68-561.	j‘0
KRAVO po izbiri iz A kontrole, Pa jg' prodam. * (061)872-038.
POCENI PRODAM 2 ha košnje se' Tomič, Loke, Straža, ® 83-470.	-,gj
DRVA prodam. ® 25-498.	lli:
MANJŠI KOMAT prodam ali menj , za večjega (24 do 26 col). ® 85-000.
POMIVALNI STROJ zelo poceni p dam. « (068)324-377.	J f
PRAŠIČE, 30 kg, ugodno prodam., 42-498.	,‘v,
SAT ANTENO, novo, 136 kanm krožnik 60 cm, sprejem 30 TV progra prodam. Štefka Henigman, Škrile o, lenjske Toplice.	. je«
8 TEDNOV stare telice frizijke, zajce. ^ no in traktorsko gumo 11 /2/28 proda • ^ ■ (0608)75-307.	Jr05
BREJO KOBILO z žrebičkom, staj , let, lepo ohranjen voz zapravljivček ^ j sterno, 1000 1, prodam. « (06l)°5 Pavla Tomc, Trata 7/24, Kočevje. ^ KOŠNJO SENA in otave, 1 ha,
Jože Gorenc, Velike Brusnice 2.	. ,^
1000 KOM. rabljene opeke Med^ 2j Kaniža prodam. « (0608)62-251 -	.
STIROPOR 2 x 1 m, trd, debeline ^ po 135 S IT/m2, globinski sesalec po ^ SIT, likalnik na paro Tehno Vap<yv t 30.000 SIT in kosilnice Stihi prodajaj trgovini Kulovec, Uršna sela.	iav'
TOVORNO PRIKOLICO za osenn
to 130 x 170 cm, s torzijsko osjo, prodam. « (068)24-849.	.. te|c-
KRAVO SIMENTALKO s tretji ^ tom prodam. « (0608)33-339. k0|je SUHA bukova drva in kostanjevo ^ prodam. « 49-426.	. „si\C
MODELE in tehnologijo za o*' f sveče prodam. Primerno za začetni ^ (061)728-015.	. vsCli
POGONI za daljinsko odpiranj* ^ vrst garažnih vrat! ® (068)81-169-	^
BETONSKI MEŠALEC, motor z*» a silnico BCS prodam in kravo slfncn!uj)$^ menjam za frizijko ali prodam. *	^
597.
Teropšič prodam 20 = ceneje
2350 KOM. nove strešne cemcntnejjPg ropšič prodam 20 = ceneje. 9	<,
PLINSKI BOJLER Junkers in
žensko kolo na 10 prestav prodam-Kozole, Košenice 62, Novo mesto. ,
4 MESECE brejo telico in vinogr jc*,fi Velikem Riglju pri Dolenjskih
prodam. «(068)65-213.
KOMPRESOR, C02 in avtogenov ^ aparat, več jeklenk ter strojev za pra J pritiskom prodam. « 25-894.	..mrf
KUNCE ZA PLEME (samce m sa ^73 cepljene, prodam. « 21-266.	, U;
VEČ PRAŠIČEV, težkih 100 d« 32'-prodam. « 76-298.
FORMATNO ŽAGO SI \5WrWtf7
prodam. «(061)372-054.
GLISER na prikolici, pokrit *
:rk
prodam. * (068)73-670.	.
RAČUNALNIK PC 386 DX/d"- * RAM, 270 HDD, barvni, prodan (068)322-127.
2 HA košnje dam v najem in 20PV, VČ prodam. Kavšek, Rakovnik pri ”,rc jjjc 11, Novo mesto.	, vdie
LESNE BRIKETE, primerne za ,-ii peči, prodajamo. 1000 kg briket na ^
5 m drv, še vedno po samo 13.000	arito
5 m drv, še vedno po samo 1
Ratež 58, ® (068)85-801.	. tl&\
PRAŠIČE, težke 100 kg, krmlj«n 328» mačo hrano, prodam. ® 21-42L	,
PRAŠIČA, 120 kg, in 120 1 *8“nJ dam. * 76-524.	..fli.f.
TELICO, staro 20 mesecev, p<°a“ 3V> 78-367.	327
SENO in drva prodam. * 654% ^,3 VIDEOREKORDER in brusdkJu no prodam. ® 27-781.
MANJŠO LESENO PREŠO na # primerno za obratovanje, prodam 33O* DEM. ® (0608)70-416.	jHff
30 KG pujske prodam. ® 28-0	^ 4.
3000 KG koruze v zrnju prodam 331)-’
788.
J? KRAVO sivko, za zakol, pro-™' ™elaje 2 teleti. * (0608)80-177.
lin Prank‘nja, kvalitetno, pri Čri I “topočem prodam. * (068)52-46
VINO,
Prodam.
3307 nom-(068)52-462.
3309
žlahtno kapljico, rdeče in belo.
«amo* 52-587, Črnomelj. 'mLU kakovostno rdeče vi
3311
nitenn” "“,'OVOStn<> rdeJe vino' oplcme-
(0»8)33P8oTzvečerriZlln80m'Pr0dam3'.®
dll?S^*^SPraV'J,:n0'3P3T5 mivaTno H*<2 dektrika' 4 plln) in P°'
* <061)785-181 VgraJ'no’ u8odno prodam.
PlllClfl?	3316
395	stare 8 tednov, prodam “St 76-
in	‘n ostc*c dele za jugo
nik 2a,k5pnk°l|co prodam. Mavec, Rakov-BlKc*n!rVPert-	3319
sr°ko'i«^r.^kf6^8%To3,0^:
____	3325
razno
Skupina strokovnjakov g vetovanja tud. striže, obrezuic Dark-
itd, GraKr-rostl Paraz*torn, označuje živali melj. IJan’ heroja Starihe 1 a, Črno-
P„Sm,V0DSKt: STORITVE za mate '»m. * mf:owT*'“Jnc podjetnike oprav-PRFVorP?ao|dan. 3094 nudimtpoiDt ^GLEŠČINE in nemščine
, BrezpučenOteč^65'0č18' 3095
toga pism-i <o„ ^ I tCAJ poučevanja sve-na svetopis',' ,rV s,e fo5lJc P° Pošti. Dopis-Ijana 5 p,scmska šola, p.p.22,61105 Ljub-
llarjevM7iizV^nkov‘l Prcsanjalec volu-Sfadov ali vr,tov’ sadovnjakov, vino-(068)21-083 C4lh obdclovaln‘h površin. *
'to 'n selhzz^E3 ovORA, °seb, \zleko priko-“Ptavljamn n °ma ln v tui'n' s kombijem *VTO. MnrSo f' * 49'226	3176
Z*ittrova	MESTO,d.0.0.,
N°vem mestu n322'159- odda v najem v Preme ra iPr°storc 40 m2 in 80 m2 Sko dejavno,, 0" avto"'obilov ali trgovin
'k<oenoSTav,.v__________ 32°:
dejavnost .........'“"e’ al> trgovin-
?a 3 koksa n°StTAVEN mo,or avt”ma'‘k 368.	' “Sodno prodam, n (0601)84-
777A
ea m°S,a°vV"' PROSTOR v centru Nove" dam *(0fi8«iainoevi ul- cca '5 m2, pro-
68)321-815, vsak dan pol'
cn.i	- •• uu i*. ure.
s'°vna prosti ^^STU oddam v najem po-® “Služnosti j 6 al' 28 m2- ™ Pisarniško O Z DNEM S1 d,qavnost ® 323-785. 3304
S°VlNo , ' !• 1,95 ODJAVLJAM tr-
^službo dobi
dclavaN< »Am^-,ZAPOSLIMO 5 vcstnih
* (064)738-127, v četrtek in pc-
kp° 16. uri.
3101
3183
Nu-
3191
■ - *u. uri.
Izdelke na <jhmh 1d' D° komoro za mlečne <0608)62-620 ČJU Dolcnjskc iščemo.
S» doberdon°h strc2bi?aPoslimo. ^68)52_53q	’ ^rano 'n stanovanje
sliS?9^alnopr^joipr6
®i" zdravstvenke 5tcvil° P°’nikov za pro-
{,064)329t[|o 88 ar"kla' Prvič na
to fanta, Deto”uVALN,CI zaposlimo dekle CnK » 65-194J V lzmcnah, OD stimulati-li, NATAKARirn ,	3225
Zn‘ 30 km iz t° “ °krcPčevalnici, odda->os, stannvJUBjane’ tak°i zaposlim, zjutraj. s,an°vanja. » (061)127-44-62,
^^.^■“P^jo '“kat.la
Ni2D'etnimfiz?StUMO za«“novodfo5z
trg /"'na naslovkp^j1Ja“ll‘ P'snc Ponudbe * iN°vo mesto P malcx' d-°-°-. Glavni
Jca V ro^n' avto-
^ vo mesto.
^^dvlav
--T«l. 068/;
vam,ARsONjERn., išče*,a*iovanii. v, 1 enoinpolsobno ogrc-• V ' 'Novem mestu ali okolici

ali (0609) 3098
| Trgovina ŽABCA
Otvoritev v petek, j | 7. aprila na Kandijski 37, poleg trgovine Mercator.
Cenjenim strankam bo po ugodnih cenah na voljo otroška, ženska in moška konfekcija ter tekstilni izdelki.
Delovni čas od 8. do 19. ure.
Prijazno vabljeni!
V	NOVEM MESTU ali Šentjerneju iščem garsonjero ali manjše stanovanje. Jambrek, Mihovica 31, Šentjernej. 3148
ATRAKTIVNO STANOVANJE v Metliki, 34 m2, sončna lega, CK, prodam. S 25-339.	3168
V	NOVEM MESTU oddam za več let
večjo garsonjero (obvezno predplačilo), ali jo prodam. ® (061)1401-167 ali (063)771-428 v soboto in nedeljo.	3179
ŠTUDENTKI, nekadilki, najameta enosobno stanovanje v Ljubljani. ts (068)341-393 ali (061)577-231.	3180
KRŠKO - v bližini avtobusne postaje ugodno prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 46 m2, L nadstropje, balkon, CK, KATV, telefon. Možen kredit ali obroki. ® (068)43-513, zvečer. 3294
ženitne ponudbe
PREPROST KMEČKI FANT, 35 let, družaben,a vendar osamljen in razočaran v življenju, želi spoznati dekle ali mamico (en otrok ni ovira) za skupno življenje. Šifra: OSREČI ME!«	3096
službo išče
DELO na domu sprejmem. ® (068)47-298. v	3087
SLUŽBO IŠČE oblikovalec kovin ali kakršnokoli delo v okolici Črnomlja. 'S? 57-680-	3123
HONORARNO ali redno delo iščem, lahko delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku.	3137
ZAPOSLITEV v administraciji, lahko tudi honorarno, iščem. © 73-209.	3233
ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. *(061) 57-18-75.
BOUTIQUE
MIDWEY
Muzejska 3, Novo mesto Tel. (068) 21-036
Ugoden nakup modnih ženskih in moških torbic, pasov in obeskov za ključe znamk:
•	EL CAMPERO
•	VVRANGLER
• LUMBERJACK
Velika izbira tekstilnih izdelkov:
- kavbojke BIG BOSS ■ bombažne majice itd.
Možnost plačila na več čekov!
Prisrčno vabljeni!
ZAVORNI SERVIS
•	za vsa osebna vozila
•	na zalogi ves zavorni material
•	ugodne cene
•	popravilo islega dne
•'obnavljamo diske, oobne vztrajmke
•	meritev in menjava zavorne tekočine
Zavorni servis - JENIČ Rejnovšče S, Novo mesto Tel. (068) 43-633 S« priporočamo'
!skr(
ZAHVALA
Spolnit rad je vsakmu želje, duri odprt mu in srce, j bil prijal to v je veselje, m njim oči po njem rose.
(Prešeren)
V 83, letu življenja je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata
JOŽE HRASTAR
iz Stranske vasi
k1 kancem'3 oVa,iujem0 vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ^DiŠnirJvt ebna zahvala velja Internemu oddelku Splošne Pra|lici Sni* mCS!° Za lajšanJe boleč>n, Labodu Ločna in piošne bolnišnice. Hvala tudi pevcem za zapete žalo-inkc in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V
Zdaj je čas za sajenje! Pri nas dobite vse!

TRGOVINA RAST BAZNIK KRŠKA VAS 86 a 68262 Krška vas pri Brežicah
—	Sadike: češenj, višenj, sliv, marelic, breskev, nektarin, kutin, hrušk, jablan — tudi stare sorte na različnih podlagah
—	Sadike jagod — celoletne in ostale sorte
—	Ameriške borovnice, triletni grmi — letos rodijo, kivi, kaki, mandarine, limone, smokve, jagodičevje, cepljeni oreh, lešnik, trsne cepljenke vseh vrst, sadike vrtnic in ostalih okrasnih rastlin
—	Vrtna semena, semenska koruza — pionner in BC hibridi
—	Mreže za zaščito korenin pred voluharjem, mreže za ograje različnih višin, bambus za oporo sadikam
Sponke za upogibanje vej in pritrjevanje šparonov
—	Agro gel, sredstvo za zadrževanje vlage v zemlji z večletnim delovanjem
Pri nas vam tudi svetujemo o sajenju in vzgoji rastlin.
O kvaliteti in konkurenčnih cenah se prepričajte sami.
Delovni čas: vsak dan od 8. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure. Vse to in še marsikaj drugega vam nudi trgovina Rast Baznik, Krška vas 86 a, 68262 Krška vas pri Brežicah.
ZLATARNA CELJE ZLATARNA AURA
Prešernov trg, tel. 22-949 Novo mesto
Sporočamo Vam, da imamo 20% popust na zlati nakit Zlatarne Celje in zelo konkurenčne cene za nakit iz vitrine Zlatarne Celje.
Tudi za nakit ostalih dobaviteljev imamo zelo ugodne cene. Za svoje birmance izberite kakovosten in trajen spomin. Plačilni pogoji so ugodni.
— Pričakujemo Vas z veseljem____
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ica^al
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
KALIM EROVIZI JA in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
in
mladinska oddaja MKC TV
KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ
Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin.
Možnost plačila na obroke.
Informacije na tel. (068) 52-492.
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Ugodna ponudba 14-dnevnih in tedenskih piščancev.
Sprejemamo tudi naročila za purane.
Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108.
jnterOlarheting
rooiltll CIAIIČNO IN MAIKIIINttO »IIAVNOfl. l|Ull|ANA -C
iščemo
Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na območju Dolenjske.
Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve, delo je lahko tudi honororno.
Plača je stimulativna.
61117 Ljubljenj, Stegne 2lc, tel.: 061/1 j-91-318, faks.: 061/13-91-634
DO LADE BREZ DENARJA
karavan — 31.500, samara — že od 33.500, niva 1600 — 40.000, niva 1700 — 47.500 SIT mesečno. Možen 5-letni leasing s 25% pologa. Tel. 068/324-424.
Zastopstvo Bukovac, s.p.,vam iz svojega programa dejavnosti nudi proizvode za vzrejo in pitanje živine znamenite nemške firme INNTALER,in to:
mlečni nadomestki za:
—	vzrejo in pitanje telet
—	prašičke
—	jagenjčke, kozličke in žrebeta
—	proizvodnjo starterjev v mešalni-cah in doma.
Prednost mlečnih nadomestkov:
—	ekonomika —cenejši so od mleka
—	enostavna priprava
—	enakomerna stalna kvaliteta
—	optimalna sestava
—	dobra topljivost in obstojnost
—	živali jih dobro prenašajo
—	zelo dobra prebavljivost
Mineralno vitaminski dodatki: Rezultat dolgoletnih izkušenj v razvoju in uporabi je široka paleta mineralno vitaminskih dodatkov za molznice, plemenske telice in pitance. Kvalitetne surovine in stalna kontrola zagotavljajo:
—	optimalni izkoristek mineralnih snovi
—	stabilnost dodanih vitaminov
—	vitalnost, zdravje in visoko proizvodnjo ter visoke dnevne priraste.
Pokličite! Obiščemo vas ali pa nam sporočite vaše želje.
Zastopstvo Bukovac, s.p., Ljubljana, Neubergerjeva 8.
Telefon: 061/137-20-77, fax 061/137-20-77.
SREDSTVO PROTI VOLUHARJU
—	1 komplet vsebuje 7 vložkov
—	naročila na tel. 068/52-888
DOLENJSKI LIST
marketing
tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898
ŠOLA TUJIH JEZIKOV
068/341-434
Vpisuje v intenzivni tečaj ang. in nem. ter tečaj angleškega jezika za učence osmih razredov.
KOMUNALA TREBNJE Goliev trg 9
OBVESTILO
Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 10. do 14. 4. 1995 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospo-dinjstev po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji:
1.
KS SELA ŠUMBERK, DOBRNIČ, SVETINJE IN KNEŽJA VAS 10.4. KS VELIKI GABER, ŠENTLOVRENC, VELIKA LOKA IN ŠTEFAN 11.4. KS ČATEŽ, RAČJE SELO, TREBNJE IN DOL. NEMŠKA VAS 12.4. KS TREBELNO IN MOKRONOG	13.4.
KS ŠENTRUPERT IN MIRNA	14.4.
2.
Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti.
3.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih odložiti na določen dan do 6. ure zjutraj ob poti, kjer odpadke običajno pobiramo, oz. na mesto, ki ga določi KS.
4.
Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva.
5.
Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, staro železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot kosovni odpadki.
6.
Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 8. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Ločna od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33
od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8, do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba %
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
V	nedeljo, 9. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market
Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ut Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•_ Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
LASTNIK'S
Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova dna!
Vse informacije na tel. (0608) 22-840.
****** /g
ZAHVALA
Tvoje življenje je bilo ena sama nepretrgana veriga trpljenja.
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, svak, brat, bratranec, stric
IVAN AVBAR
Dolenje Kamence 78
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče Zahvaljujemo se zdravntkom in sestram mtenzivne nege Internega oddelka Splošne bolnišnice dr Antunu Kvas.ču m patronažo, sestri Manj, za lajšanje bolečin. Posebna zahvala borcem Istrskega odreda, Mestni obc.nt Novo mesto in g županu FrancijuKonciliji.ge. Ruži Modic, častnikom, organ,zac.j. ZB, upokojencem, zastavonošem, pevskemu zboru, Pogrebnemu zavodi, govornikoma Janezu Potočarju m Stanetu Komanu, kolektivu Državnega tožilstva in vsem, ki sic pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala!
__________________________ Vsi njegovi
tv°N ^
C
O
7
^erv ti ^
(068)324-377
o
POPRAVEK
Pri zahvali Marka Belentina je pomotoma izpadla zahvala gasilcem GD Selo, Mirna, Volčje Njive in Sevnica. Vsem se najlepše zahvaljujemo, prizadetim pa opravičujemo. Belentinovi
0^82), 6. aprilu 1995
PORTRET TECjA TEcIlNA
Stanka Kavčič
nji šoli zaposlila v Dolenjskih Toplicah, je bila nekaj časa edini zdravstveni delavec v zdravilišču sploh, zdravnik pa je dvakrat na teden prihajal iz Novega mesta. “Če bi morala to opravljati danes, ko imam 25 let prakse in višjo izobrazbo, si nikakor ne bi upala. Takrat nisem imela ne izkušenj ne znanja, stara sem bila dobrih 18 let, pa sem kar poprijela, ” se spominja. Za Dolenjske Toplice so se začeli boljši časi, ko je Krka začela razvijati svoja zdravilišča, ko je za vodjo zdravstva v Toplice prišla dr. Gažičeva, ki ves čas poudarjeno skrbi za strokovno izpopolnjevanje vseh 30 zaposlenih v zdravstvenem delu zdravilišča; pa prizadevnega in predanega dolgoletnega direktorja Jožeta Pluta ne bodo ti, ki so delali z njim, nikoli pozabili.
Kmalu je sestra Stanka postala glavna sestra, ob tem, da je bila poročena, imela otroka, rodila še drugega in seveda več kot vestno in odgovorno opravljala svoje delo, je v štirih letih končala višjo medicinsko šolo, kije v rednem študiju trajala tri leta. V25 letih je bila skupaj 14 dni na bolniški, porodniški dopust pa je takrat trajal po tri mesece in pol. "Tako rada grem v službo, tako rada sem z ljudmi, jim pomagam, delam v tem kolektivu, kjer se tmdimo, da imamo lepe odnose, da smo prijatelji in se imamo radi...” V Dolenjskih Toplicah ni nikoli vprašanje, kdo bo ostal popoldne, če je treba delati v ambulanti s specialisti, ki prihajajo iz klinik in bolnišnic. Če nihče ne more, bo gotovo rade volje ostala sestra Stanka. “Sedaj, ko oba otroka že študirata in me po šoli lačna ne čakata doma, je še toliko manj težav. ”
Sin in hčerka sta šla po njenih stopinjah. Oba študirata medicino. “Pa ju nisem nikoli usmerjala, kaj šele silila v to, le vzgajala sva ju z možem, da morata biti humana, dobra, da je treba ljudem pomaga-
Lajšati bolečine je božje delo, pravi star pregovor. Stanka Kavčič ga opravlja po človeško.
ANDREJ BARTEU
So ljudje, za katere pravimo, da svojo dušo nosijo na dlani. Če za koga, velja to za Stanko Kavčič, glavno medicinsko sestro v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Ta prijazna in prijetna ženska izžareva dobroto. Povsem prostodušno reče: “Vse ljudi imam rada, vsakemu sem pripravljena pomagati. ” In najlepše pri tem je, da je čisto res in da se to v živo dogaja vsak dan, kar naprej.
Tako človek pomisli, kako je življenje na silo, a prav uravnalo njeno pot, ko se je morala Zupančičeva Stanka iz Podturna odpovedati gimnazijskemu šolanju in želji, da bi študirala matematiko, ter se odločili za poklic medicinske sestre. Pri 11 letih ji je nesreča vzela očeta in mati je pri 33 letih ostala sama s štirimi otroki, od katerih je bila Stanka najstarejša. Tudi o tem so razmišljali, da bi šla po osnovni šoli v uk, da bi bila čim prej pri kruhu. Pa je le našla pot v srednjo medicinsko šolo in jo brez štipendije, ob materini plači perice v Dolenjskih Toplicah in številni družini končala. Dopoldne praksa, popoldne šola. Ob štirih zjutraj pokonci, nikoli pred enajsto zvečer v posteljo. Vsa leta šola, delo in pomoč doma, pa kljub vsemu lepa mladost. “Kako radi smo šli zvečer na peč in smo peli, mama in vsi štirje otroci. Tako radi smo se imeli in se imamo ves čas. Ne mine teden, da se ne bi vsi zbrajipri mami t' Podturnu, "pove. Življensko radost, dobroto in veselje je srkala od vsepovsod.
Ko se je takoj po končani sred-
SOM VELIKAN - Stevo Ignjatovič iz Brežic je v Savi ulovi/160 cm dolgega in blizu 25 kilogramov težkega soma. To je doslej naj večja ulovljena riba priljubljenega ribiča RD Brežice, ki je v dvajsetih letih ribarjenja ulovil kar precej rib, tudi 10-kilogramskega soma, 9-kilogramskd ščuko in prav toliko težkega krapa. (Foto: M. Vesel)
NI NADZORA NAD NABIRANJEM GOB
NOVO MESTO - Člani Gobarske družine Novo mesto so v mali dvorani Dolenjskega muzeja pripravili redni letni občni zbor. Ugotovili so, da je ta čas v delo družine vključenih 147 odraslih in 17 mladih članov. V preteklem letu so pripravili 30 gobarskih večerov, razstavo gob na osnovnih šolah Otočec in Prevole, pripravili strokovno ekskurzijo pri Gobarski družini v Ribnici ter gostili člane gobarskih družin iz Delnic in z Reke iz sosednje republike Hrvaške. Gobarji so sklenili, da bodo od maja dalje v prostorih osnovne šole Grm gobarski večeri vsak ponedeljek od 19. ure dalje. Na večere vabijo tudi nečlane. Na koncu so ugotovili, da se na Dolenjskem ne izvaja odredba o omejitvi in prepovedi nabiranja gob.
• Tistega, ki vedno govori resnico, nikoli ne jemljite resno. (Jurič)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Obvestilo selniškim upokojencem - Ostal brez službe in plače - Poziv profesorjem -Samo liske zatikajo - Pohvala Belokranjcem in graja Novomeščanom za ceste
Najprej so poklicali “eni” iz Brežic. Moški glas nam je povedal, da jih je več, vendar med njimi ni bilo junaka, ki bi se upal predstaviti z imenom in priimkom.
Polde iz Semiča je imel več poguma. Kaj ne, saj je le prosil, naj bralce Dolenjskega lista obvestimo, da bo v nedeljo, 9. aprila, ob devetih v prostorih društva upokojencev v Semiču ustanovni zbor občinskega odbora demokratične stranke upokojencev in da nanj vabijo vse upokojence s semiškega konca.
Z. M. iz Novega mesta je do novega leta delal v zasebni prodajalni, vendar še do prejšnjega četrtka ni dobil decembrske plače. Povedal nam je, da je njegova bivša “šefica”, ki je sicer zaposlena drugje, v svojem podjetju dobila trinajsto plačo, njemu pa da bi prav prišla vsaj dvanajsta, čeprav bi bila majhna. Ve, daje trgovina, v kateri je delal, v stiski in da je službo izgubil, ker ga ne morejo več plačevati, saj sedaj namesto njega dela bivša šefinja, zato je želel, da imena trgovine ne bi zapisali, pač pa nas je prosil, da v odgovor zapišemo, kam naj se ljudje, ki so v podobni stiski, kot je on, obrnejo, da bi nekako izterjali svoje pravice.
Za odgovor smo povprašali na de-
HalOj tukaj
DOLENJSKI USTI
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelov anja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če var kaj žtdi, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ah pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na volja smo ram vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni
V-	J
lovno sodišče v Novem mestu, kjer so nam povedali, da se člani posameznih sindikatov lahko obrnejo na svoj sindikat, ki ima praviloma organizirano tudi pravno pgmoč, sicer pa se za take primere lahko obrnejo na inšpektorja za delo, ali pa vložijo tožbo na delovno sodišče.
Martin Unetič iz Krškega je povedal nekaj krepkih o šoferski parkirni kulturi. 23. marca zjutraj je lepo po pravilih parkiral pred novomeško bolnico na za to označenem mestu, vendar se, ko je to želel, ni mogel odpeljati, saj sta njega in še šest drugih zaparkirala voznika katrce in lade. Ko so se zaparkirani naveličali čakati, so poklicali policiste, ki pa so prišli šele čez eno uro in za brisalce zataknili listke, s čimer niti najmanj niso rešili zadeve. Zaparkiranih sta se voznika katrce in lade usmilila šele po dveh urah čakanja.
Naslednja klicalka, ki je po krajšem prepričevanju le povedala svoje ime in priimek, se večkrat se srečuje z mladimi. Od njih je slišala marsikaj o nekaterih profesorjih z novomeške gimnazije. Sprašuje jih, če so ponosni, da se jih otroci bojijo, in če menijo, da bodo z iskanjem neznanja in nizkimi ocenami dobrodejno vplivali na otrokov umski in duševni razvoj. Kako naj se otroci v šoli, kjer jih nekateri profesorji žalijo, počutijo sproščene, svobodne in kako naj se učijo demokracije. Šola je po njenem mnenju prostor, kjer se otroci učijo tudi medčloveških odnosov, zato jim učitelji pri tem ne bi smeli dajati slabega zgleda. Upa, da se bodo ob njenih besedah prizadeti zamislili.
A. K. si je v četrtek zvečer ogledal oddajo Večerni gost. V pogovoru z novinarjem je javni tožilee Drobnič govoril tudi o 2. svetovni vojni in med drugim dejal, da če ne bi bilo partizanov, bi fašisti pobili veliko manj Slovencev, kot so jih.Tako so nekateri manjši evropski narodi, ki niso poznali pravega odpora zoper okupatorja, imeli manj žrtev. S tem se naš bralec ne strinja, saj meni, da ima
• Proletarci vseh dežel - vse se bo začelo znova. (Sršen)
vsak narod pravico in dolžnost braniti svojo domovino. Če se fašizmu ne bi uprlo toliko narodov, kot se jih je, bi Hitler zmagal.
Bralec France z Grma se popolnoma strinja z gospodom Kuretom, ki je pred kratkim negodoval nad grmsko pasjo zalego. France se z nostalgijo spominja časov, ko so na grmskih klopcah sedele mlade mamice z otroki in upokojenci, zvečer pa zaljubljenci. Danes so si le klopi prisvojili sprehajalci psov, okoli klopi pa je vse ponesnaženo od živali. Psi so zavladali ljudem in so vse hujša nadloga, zato France predlaga, naj nekaj ukrenejo tudi tisti, ki imajo oblast v rokah in se pasje nadloge lahko lotijo z zakonitimi sredstvi.
Boža, ki je poklical zadnji, smo hitro pogruntali, daje doma nekje ob cesti med Dolenjskimi Toplicami in Semičem, in prav na to cesto se je nanašal njegov klic. Okaral je tiste, ki naj bi skrbeli za ceste v novomeški občini, in pohvalil Belokranjce, ki neprimerno lepše skrbijo za omenjeno cesto, ko zavije na njihov konec.
I. V.
GLASBENA DELAVNICA V KOČEVJU
KOČEVJE - Od 11. do 14. aprila bo v dvorani glasbene šole v Kočevju glasbena delavnica pianista Janka Jezovška in Ulrike von Sibenstern iz Neuberga v Nemčiji. Za to delavnico se je doslej prijavilo 1.224 otrok iz vrtca in učencev osnovnih šol in gimnazije. Delavnica bo trajala vsak dan od 8. do 17. ure in vsako uro se bo zamenjalo v delavnici po 60 otrok. Potrebne instrumente bo pripeljal pianist Je-zovšek s seboj. Janko Jezovšek je v tujini že 30 let, zato je doma manj poznan. Doma ni našel razumevanja, v tujini pa je dosegel priznanje in je uspel. Glasbeno delavnico organizira Kulturni center Kočevje v sodelovanju z ljubljansko firmo oz. agencijo Gallus Carniolus.
novomeški
SOLZE IN SMEH - Kot malokdaj je bila nabito polna športna dvorana v Nova’1 mestu prejšnji petek navdušena nad nastopi in domislicami humoristov, ajfsam( blov in pevcev, ki jih je v dolenjsko metropolo pripeljal Mariborčan Vinko Šit»eli Jaka Šraufciger, Dudek, Marica Hrdalo, Krjavelj in Brajdimirso razdirali stori in nove šale, ki so izzvale salve smeha pri nerazvajeni množici poslušalcev. Mnogi, ki so prišli zgolj zaradi Tereze Kesovije, dobri dve desetletji prve dame zabavni glasbe nekdanje skupne države, ki po visoki kakovosti repertoarja in interpretacije še vedno lahko posega po še bolj zvenečih nazivih, niso bili razočarani. Nekaterim se je utrnila solza ob petju “večne” Tereze, dntgim pa od smeha, ko je letna gospa Nela Eržišnik z visoko dvignjenim krilom ponazarjala nastop razvpiti jugo pop zvezde lepe Brene. (Foto: Marko Klinc)
STARŠI LAHKO MIRNO SPIJO - Koncerti, ki jih Društvo novomeških štutji	Pl
tov ob petkih prireja v piceriji Tratnik na Glavnem trgu v Novem mestu, PolekclK f kar na primerni ravni, tako da v prepolno klet nekdanje mestne kavarne n> zaidejo tudi od mladih dvakrat ali celo trikrat starejši, zabav željni Dolenjce P , J vse načine do golega ali manj golega lasišča obriti mladeniči so v petek zvi j . skupaj z mladenkami sicer burno spremljali nastop kantavtorja Adija SmolOV?	^
vendar se medtem ni zgodilo nič takšnega, da bi bilo vredno zapisati v to Por(>V,.n Mladi imajo 300 tolarčkov za vstopnino, 200 tolarčkov za pivo, potegnejo kav , dim, zakrilijo z rokami pa je koncerta konec. Morda bi organizator trto j razmišljati o nekajkrat večjem prostoru, starši pa lahko mimo spijo. (T°t0' Pavlin)
PREDAVANJE O AVRI
NOVO MESTO - Inštitut Essentia, ki se pri nas ukvarja s preučevanjem človeške avre in subtilnih energijskih pojavov, pripravlja predavanje o avri. Raziskovalec inštituta Leo Ivandič bo jutri, 7. aprila, ob 18. uri v dvorani Zavarovalnice Tilia govoril o tem pojavu, zakaj ima človek avro, iz česa je stkana, kakšne so njene značilnosti in kako se v nji zrcalita bolezen in zdravje-
RS LEPOTO NA OGLED POSTAVI... - Modna agencija Reklam Novega mesta je znana tudi po tem, da pri svojem delu združuje manekenke in najlepše fotomodele. Zato ne preseneča vabilo firme EurofM0’ j v Sloveniji zastopa svetovne proizvajalce profesionalne foto opreme, da skw f predstavita dejavnosti na sejmu Fotostik, ki bo na Gospodarskem razstav1* ^ Ljubljani v kleti hale B od danes, 6., do torka, 11. aprila. Lastnik Reklam fotograf Marko Klinc (na sliki s svojim najnovejšim odkritjem Natašo	I
bo v času sejma vsak dan med 14. in 16. uro praktično prikazoval uporabo j ijske razsvetljave Bovvens, pri delu pa mu bodo kot fotomodeli poleg No .. j pomagale tudi Vesna Dolenc, Mojca Mladenovič, Tjaša Kuplen, Mirjam '0 bin, Lidija Lenarčič in Barbara Zajc, kije hkrati tudi fotografinja. (Foto. bara Zajc)
UtmtvUibof
Razlika
Tonček sprašuje očeta, kak razlika med službo in pokojnin0'.N
“Precejšnja," odgovori oče, l' a(\
moraš delali, ko pa si upokojen r ni treba vsak dan delati. ”	«.M)
"Bravo, bravo!"zakliče sinko, ' ; y po končani osemletki bom 0 pokoj."
e
ka je nekega dnel in rekla:	0it>
:ob maje vodom'
tako na samem
• MEDVEDKA SE SPREHAJA PO KOČEVJU - Prebivalci z Brestove poti v Kočevju so 31. marca sporočili policistom, da se mimo njihovih hiš sprehaja medvedka z mladičem. Tam okoli hlačata medveda že dalj časa. Policisti tudi v tem primeru niso mogli učinkovito ukrepati, le vodstvo Lovske družine Mala gora so opozorili, naj “spravijo v red medvede.”
1 obeh strmi tajant«w
ANEkdotE iN pniqodE ZApisAl Jože DuIar
Brez vejic in pik
Ko je Severin Šali leta 1940 v Ljubljani izdal svojo prvo pesniško zbirko Slap tišine, je bila v njej natisnjena tudi pesem brez ločil To pa je bilo v tistih časih klasične poezije kar revolucionarno dejanje, če že ne skoraj nesmisel. Pa seje takoj oglasil urednik mariborskega humorističnega lista Toti list, Novomeščan Božo Podkrajšek in zapisal:
Mar res za šalo Šali šale uganja, misleč, da si zasluži spomenik, če pisal svoja lirska modrovanja nam v pesmicah brez vejic bo in pik?
O, fant, tam ga boš pa pil!
Po zadnji vojni je bil v začetku leta 1946 na metliško nižjo gimnazijo nastavljen predmetni učitelj Gabrijel Žemlja. Doma je bil iz Vrbe na Gorenjskem, kjer so njegovi starši v bližini Prešernove rojstne hiše imeli znano gostilno Pri Kraljevih.
Ko je tako Žemlja prejel od ministrstva za prosveto odločbo, da mora v službo tja dol na jug Slovenije, bi mater skoraj kup. Oče pa je ves razburjen pričel bentiti. Mimo kri je ohranil edinole upokojeni brezniški župnik, ki je zadovoljen sedel v zapečku in kar bistro ugotovil:
“O, fant, tam ga boš pa pil!"
Nič seje ne boji
Starega moža v Malinah, vasi pod Gorjanci, so vprašali, če se kaj boji smrti.
“Kaj bi se je bal, je pogumno odgovoril. “Če jo vsaka stara baba zdrži, jo bom pa še jaz!”
Srečali medveda
Ali tablica “Pozor, medved!” zadostuje?
SOTESKA - Ponedeljkovega srečanja z medvedom v gozdovih pod sv. Petrom na Pečki nad Sotesko ob Krki ne bodo pozabili gozdarji Gozdnega gospodarstva Novo mesto - Straža Jože Mirtič iz Ajdovca, Janez Štrumbelj in Darko Vidic, ki so šli v gozd pospravljat les. “Nič ni kazalo, da je v luknji medved,” pripoveduje Janez Štrumbelj. “Tistega dne smo zaradi velike strmine, nedostopnega terena s cepini potiskali hlodovino v dolino. Nenadoma je zarjovelo in kot strela je skočil iz luknje medved. Ubral jo je naravnost proti Jožetu.”
Mirtič, krepak 28-letni fant, pravi, da se je tistega dne ponovno rodil. Mislil je že, daje po njem. Medvedke oziroma medveda še opazil ni, ko se je začel boj za življenje. Tekel je in padel preko 3-meterske skale na glavo, Slišal je samo medvedje ijo-venje in Janezovo vpitje: “Na
Jože Mirtič iz Ajdovca
levo, na levo!” To mu je verjetno tudi rešilo življenje, saj se je medved na strmem bregu skotalil mimo njega v dolino. Kar nekajkrat je skušal poiskati Jožeta, pa mu je spodrsnilo in je padel na hlodovini. Jože je bil od padcev močno popraskan po glavi, hrbtu in kolenu. Razočaran je bil, ker ni bil tudi istega dne sprejet v ambulanto. Postavlja se vprašanje: kdo zagotavlja varnost vsem, ki krenejo malo globlje v gozd? Gotovo ni dovolj tablica Pozor, medved! Preštevilni medvedje v naših gozdovih
so res nevarnost. Mogoče sc bodo lovci dogovorili za večji odstrel šele po kakšnem pokolu...
S. MIRTIČ